I z hala vsak četrtek. Cena mu |e 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje drJave 4 K 60 vin.) — Posamezne številke se pro-■ dajajo po 10 vin. ==
in zabavo.
Spisi In dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2.
Štev. 34.
V Ljubljani, dne 26. avgusta 1909.
Leto XXII.
Soriške volitve.
Lani izvoljeni goriški deželni zbor je razpuščen. Nove volitve se začno dne 2<). septembra. Ljudstvo bo moralo dobro prenrisl.ti, kakšne kandidate postavi, da bo možno redno delovanje v deželnem zboru. Trezno bo moralo presoditi sedanji nezdrave razmere, dosedanje zbeganosti in 'nejasnosti se oprostiti, rešiti se škodljivih vplivov. Postaviti se bo moralo na trdno podlago načel, na katerih mu je edino mogoče napredovati, na krsčansko in demokratično, ljudsko podlago.
Prvo načelo je nedvomno krščanstvo. Vsi torej, ki res krščansko mislijo in čutijo, se morajo združiti v mogočno bojno vrsto, da porazijo skupnega sovražil ka. Ta sovražnik je pa gnili liberalizem. Njemu boj na življenje in smrt! Največji škodljivec je v verskem, narodnem in gospodarskem oziru. On zastruplja naše ljudstvo, on kvari mladino, našo nado, on reže strahovite rane v naše versko življenje in mišljenje, iz naše g.t ljudstva pripravlja neznačajneže, suroveže. Liberalizem cepi narod, ki tako potrebuje edinosti, on preprečuje vsako skupno gospodarsko delo, on uničuje ljudski napredek in blagor. .
Prepričani smo, da je naše ljudstvo na Goriškem v jedru večinoma zdravo in dobro, Trenotna zbeganost se da odpraviti. Naše ljudstvo ipač ve in čuti, da spada v ein tabor, ljudski tabor, vsled škodljivih vov pa nima dosti t"dne volje, pokazati to t ad i v dejanju, kakor je pokazalo zlasti kranjsko in štajersko. Ogromno večino slovenskega ljudstva zastopa na Dunaju »Slovenski klub«, zastopajo (poslanci, ki .So verni načelom katoličanstva, in so torej pravi zastopniki ljudske stranke, ljudskih koristi. To dokazujejo z uspehom po-
Vsod) oj, vsaki pj-jiii^ Kako,- so pa ljudski
Poslanci posameznih slovanskih pokrajin
združeni v enem klubu na Dunaju, tako se mora združiti tudi vse slovensko 'ljudstvo vseli pokrajin na istih načelih, načelih krščanstva in demokratiziria. Pasti morajo med slovenskimi deželami deželne meje in ljudstvo se mora združiti v eno veliko zvezo, v veliko, mogočno ljudsko stranko, ki naj obsega vse slovenske pokrajine. Pasti mora razloček med Kranjcem, Primorcem, Štajercem, Korošcem! In vsak poslanec bodi zastopnik celotnega naroda, vsega ljudstva.
Kakor na Dunaju, tako pa morajo nastopati ljudski poslanci enotno, v duhu skupne ljudske stranke tudi po deželnih zborih. Vsi morajo biti prešinjeni istega duha, isti.h krščanskih načel, iste ljubezni do ljudstva. Kot varilti, zagovorniki ljudskega blagra morajo 'skupno, povsod pobijati zlasti pogubni liberalizem, da se riaše ljudstvo organizira do zadnje gorske bajte, dokler nebo ves na'š narod ena sama ljudska krščanska zveza. Hud boj se je napovedoval pri zadnjih volitvah na Štajerskem. Protiljudske stranke so strastno agitirale. posluževale so se vseh mogočih zvijač, a možje ljudske stranke tudi niso spali. Storili so svojo dolžnost, 'ljudstvu razkrinkali do kosti 1'beralne zapeljivce in zmagali so sijajno.
Z velikim veseljem smo opazovali pa tudi, kako so kranjski zastopniki ljudske stranke prestopili deželno mejo in šli štajerskim bratom pomagat v boju za skupno sveto stvar. Kranjski in štajerski liberalci so v glavnem poraženi.
V par tednih se razvije krut volivni boj tudi po 'Goriškem. Čas je, da postane tudi tu pri volitvah edino vodivno načelo krščansko in Hjudsko. Kdor se čuti vernega kristjana, katoličana, naj se uvrsti v skupni boj proti liberalizmu, naj pasti razne predsodke in osebnosti, naj se ne da zavesti od laži prijateljev in ltujskačev.
'Naše geslo mora postati zdaj Goriško. Domoljubi to in onstran meje, vsi na krov, kakor nedavno na Štajerskem, in pasti mora gnili liberalizem v blagor liudstva, v blagor skupne domovine!
Političen preil
AVSTRIJSKI NOTRANJI POLITIČNI „ POLOŽAJ.
Giabinskijeva konferenca1 izjalovljena.
Kakor znano, je sklical načelnik Poljskega kola konferenco načelnikov političnih'strank. Vršila se je 17. avgusta. Malo jih je bilo že, preden se ie sešla, da bi si kaj posebnega obetali od te konference. Dejanski voditelj slovanske opozic je, načelnik »Slovenskega kluba« dr. Šusteršič, je izjavil, da je pot Giabinskijeva prava, ki more 'kedaj dovesti do sporazuma, toda v sedanji,h razmerah ni pričakoval uspeha noben pameten človek. Slovanski zastopniki so to pot nezlomljivi. Dokler ne pade sedanja vlada, je neumno govoriti o kakem sporazumu. Kajti, kdo naj še nadalje prenaša, kako Nemci Izkoriščajo zase davčno moč naše države, kako se pro-tivijo vsakemu dvigu.slovanskega življa, nasprotujejo ustanovitvi najnujnejših slovanskih šol. povrh pa s surovo silo preganjajo slovansko prebivalstvo, kjer morejo. Ni čuda, da hočejo naši poslanci enkrat energično obračunati z nemškim div-jaštvom in razbiti nemško premoč pri vladni mizi. Še manj čudno pa je. da se nemška oholost ne more sprijazniti z mislijo, da pridejo v Avstriji Slovani do vlade. Pa se bo mora'a prejalisiej.
Slovanska Enota.
Majhni upi, ki so jih Nemci že gojili, da namreč Slovani odnehajo ali oslahe
D
sami sebe. s tem. da razdrobe Slovansko Enoto, so splavali I/, avgusta popolnoma po vodi. Ta dan je imela SlovanskaEnota sejo. v kateri se je pok a z ara solidarno in sklenila sklepe, ki za vladno bodočnost nikakor niso pr-ijetnir
Sklepi Slovanske Enote.
Po dveurnem posvetovanju je Slovanska Unija sklenila, da
1. proti vladnemu z.sumu slejkoprej vstraja na stališču naK-dločnejšega na-Sprotstva in s sedanjim vladnim sistemom :ie stopi v pogaanja.
Sklop glede taktike v nastopa zoper vlado si Slovanska Unija pridržuje do sklicanja državnega zbora.
Enoto pod nekoliko drugačnimi pogoji kot so to storile druge stranke. Slovanska Unija. pa. J/tarnava, da sprejmejo tudi Rubini obstoječa pravila. Nemci so že začeli razglašati, da Rusini ne stopijo v Slovansko Unijo, pa jim .ie kratko veselje razblinil zastopnik Rusinsktga kluba poslanec Levicki. ki je izjavi! v »Narodnih ListlK, da so taka poročila neresnična.
Čas spravljiv osti
med Nemci in Slovani še ni prišel. Najjasnejše pričajo dunajski dogodki. Nemci hočejo pregnati Čehe z Danaia. In vendar b va na Dunaju četrt milijone. Čehov. Nemški listi pozivajo svo e. naj ne kupujejo pri čeških trgovcih in obrtnikih. Vlada to
Slovani gospodarsko krepijo in jačijo. Pra. vijo. da so slovanski gospodarski zavodi za samo zgago. Vseiicmšiti suroveži pro. testirajo pod vodstvom opičastega MalJka proti slovanskim šolam in njegovo glasilo betona vkup svoje Indijance, da se pripravijo na napad na češke telovadce, ki pri. rede 22. septembra svoj tabor v Poštorni,
Vlada odobruje poneinčevulno delovanje,
Pusti namreč, da objavlja v uradnem iistu. oficljelnem glas.Iu tržaškega nainest-n.šrva »Triester Zeitung< svoje oglase Schulverein, družba, ki si prizadeva «a vse kriplje, vzgojiti iz slovanskih otrok odpadnike. Da, da. Tako umeva avstrijska vlada enakopravnost avstr. narodov.
Dubrovnik v Dalmaciji.
3. Sova-<V:> a ce »deleži konference G •;;
•4. S .»vans- .. t':• ia zahteva, da se da jesen deželnim zborom zadostni čas za zased ::i.je.
Na pred g poslanca Cht-ca Slovanska LVja najndločnejse obsoša nečaveno govjo, ki se vrš: proti Slovanom na Nižje A ■ striisikeni :n od vlade na.ienergičnejšc z.ifncva, da slovanske minoritete izdamo ščiti.
O vstopu Rusioov v Slovansko Enoto
se bo Enota posvetovala v eni prihodnjih sej. Rusini h, rad, stopili v Slovansko 2>
hujskanje mirno tr".. Seveda, če Četii vrnejo m ;o za drat . je ogenj v strel" .
Ljubeznjivi Nemci
■ znajo nastopa:; pr:;. S - »venom. K^dar J sami najboij delajo .-a razpad avstrijske države, nnsta^-j p7-y.i čara. nos io irank-I mnarske trakove .:i pe.io pruske himne. 1 tokrat up ie>: najboJj o Strovanih-vdeiz-1 dajalcih. Med :e sc .obsod .. tadj praškega župana dr. (Uroša. ker ie govor,1! v Kra-kovu .n dejal, da treba pt^lav-ifj jez nemškemu nasilja. Če Slovar zahtevajo svojih pravic, pa so vekizdajaki. Tod. ni prav našim nemškim doirr otrokom, da se
Protičeški izgredi.
Vsenenrikim bujskarijam so se otJ zv.i. d:;".J'S\ kravaJoijuci.; fan:.:' : ■ Du* : najski Češki delavci so napravili izlet l zabavo. V soboto 14. avgusta zvečer i"1 ie mej paru k odpeljat; v Melk. T. priliko Iso porabili nemški demonstranti. Zbrffl so se nemški iamalinl v g;stilni, pr;jemal na indijanske prst irankturtorske t'. v u k. sc- .ki del.h voditelji s hujskaječ.:«; , taki vred. _\XX'» teh demonstrantov je ?r<> . diraHo $>roti Donav k pristan.šč.:. ča Pre' j preči cehom odhod. Policija j.h u>taU , Ob 9. uri zvečer odpiove parnik z češs^ izletniki. Na bregu p.i d.viaio nemšk. ^
karji, pojo vsencniške pesmi, seveda tudi vWaclvt am Rhein«, žvižgajo in kriče: Doli 's Čehi«. Slednjič odkorakajo nazaj v mesto, policija za njimi. Ker so začeli izzivati policijo, j,h je ta naskočila in raz-podlla. Za sik lep so se nemški kulturonosci jitepli med seboj in metali kamenje.
Nemška surovina naslednji dan.
Čehe je ob n ihovem izletu v Vahavo pripeljal iparnik »Franc Jožef« okoli pol pete ure zjutraj v Kromeriž. Vsenemški demonstranti so jih že čakali in imeli 'zasedeno donavsko obrežje. Most čez Donavo so zasedli orožniki, ker so se bali, da prično metati ol;kani Nemci na češke izletnike smrdeče bombe. Nemška druhal je neotesano kričala »ptuj . vihtela palice in lirulila »Die Wacht am Rhein«. Cehi na nemške 'izbruhe niso reagirali.
Uradno poročilo
potrjuje, da so Nemci več policistov nevarno ranili. Tudi so streljali na češke izletnike z revolverji. Nemški listi to trdovratno zamolčuiejo. Svojčas se o ljubljanskih dogodkih niso sramovali grdo lagati in trditi, Ja Slovenci Nemce kar more a Ljubljani.
Zborovanje nemških svobodomiselnih poslancev.
INemški svobodomiselni poslanci bodo 'zborovali v Uncu oJ 4. d> 3. septembra.
Mažari se zajedajo v Bosno.
Y Sarajevem je že zd.ii do 2000 Madžarov: uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. Dr. Bela Polcz, predsednik višjega deželnega sodišča i torej uradu k in sodnik povrh), je osnoval v Sarajevu madžarsko društvo. Društvo namerava postaviti v mestu madžarski dom, ki naj bi reprezen-•tiral madžarstvo Bosne. Torej, kar smo ■Turkom vzeli, to si naj prisvajajo Madžari.
naši liberalci.
Propadlim slovenskim l.bcralcen tudi družba sv. Cirila in Metoda nc more ■pomoči. Od obmejnih Slovencev so došle ogorčene izjave o liberalcih in o Cinl-Me-todov; družbi, ki jc sedaj z liberalci istovetna. Najprej so izrazili svoje ogorčenje ■nad postopanjem liberalne Ciril-Metodo-.ve družbe Korošci, ki so bili 'najhuje razžaljeni. in Štajerci, potoni -Slovenca« so kto storili tudi goriški Slovenci. Katoliški Slovenci so osnovali že l istna šojska društva. ki hočejo ohranjati slovenske otroke veri in domovini, ne pa jih vzgajati za liberalno svojat, kot hoče to poselimal družba sv. Cirila in Metoda.
(»SLOVENSKI i, PO NOVEM » NEMŠKI NAROD.
se huduje na »Domoljuba«, ker je prinesel berilo sliko o barcelonskih dogodkih. »Na-rod« bi rad, da bi ljudje -a- enkrat še ne izvedeli, kaj liočejo liberalci. Njemu na Iju-®°'b'i niti me smeli razglasiti zlodejstev, ki 50 jih aičinili španski liberalci.
statistični podatki o španski revolti.
Pri nemirih v Barceloni je bilo ubitih od policije, vojakov m meščanske garde 18 oseb, 170 ranjenih, od izgrednikov pa 400 ubitih in 1100 ranjenih, Liberalno-so-cialistični divjaki v Barce'oni so razdjali 61 poslopij, same cerkve in samostane, ter napravili na poslopjih in umetninah 60 milijonov kron škode.
turčija in grška.
Turki so navdušeni za boj z Grško. Turški kmetje hodijo ropat čez unejo. Pri Trikali so ugrabili 250 grških ovac. Grki se tudi prlpravTajo. Vlada je vpoklicala 5 rezervnih razredov. Posojila iščejo Grki pri avstrijskih denarnih zavodih. Seveda Kreto je pač škoda Turkom vrniti. Vele-v las ti pa nočejo, da bi prišlo do vojske. Ukaza'e so Grški, da sname na Kreti svoje zastave, sicer izkrcajo vojne ladje moštvo in prično Korneo ob>treljava'ti.
srbija.
\' Belgrad je došlo veliko vojnega materiala, osobito dinamita za izdelovanje bomb. Iz Belgije je došlo dva milijona, iz Francoske en milijon patrom Za 48 baterij brzostrelnih topov se pogaja Srbska z neko nemško in francosko tvrdko. Nemška zahteva 72.(10(1.111)0, francoska pa50,880.0(10 frankov.
srbija in avstro-ogrska.
Avstro-Ogrska izroči Srbi i nazaj otok Zelinica, ki so ga zasedle avstrijske čete.
obmejni spor.
iDa se določi meja med Avstrijo in Srbsko je odposlala vsaka država svojo komisijo k Drini v Losnico. Obe'komisiji določite mejo skupno.
afrika.
'Španska vojska s Kabili je še neodločena. Kabili so vjeli španskega generala Martineza z njegov m oddelkom. Kabili ga bodo ustrelili. Na španski strani se pripravljajo na odločilen naskok. General Marina hoče prisiliti Kabile na boj na dveh straneh. Večjemu dciu vojakov je odkazal Mttzor, da napadejo trdno postojanko Ka-bilov Gurugu. Pb morju pa je poslal 8000 imož. da napadejo Kabile od zadaj. Generalu Marini pošljejo šc eno stotnijo na pomoč.
grozovitost mulej hafidova.
Maroški sultan Muiej Hafid je vjel Rogi Buhainarija in nekaj njegovih privržencev 'in jih.grozovito kaznoval. Jetnike so navezali na mule in jih prepeljali v Fez. Gledalci so pljuvali vanje. V sultanovi palači so na Mulej Hatidov ukaz enemu s kladVom razbili čeljust, drugemu iztrgali oči, tretjemu so izrezali kožo z rok, odrte roke drgnili s soljo in jih vtaknili v roko-
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. — Spisal j. Spillmann D. J
(Dalje.)
Tit jc spoznal njegovo propalost. »Tempeljsko zlato?« vpraša potrtega starca. »In ti si ga ukradel! Zgrabite tatu in ga pribijte na križ! Na križ z vsemi njegovimi tovariši! Doslej sem bil preveč usmiljen in prizanesljiv temu mestu! Odsihmal naj občuti tudi pravo čednost Rimljana — neupogljivo strogost! Peljite jih pred obzidje in postavite križe! Takoj!«
»Gospod, vseli ujetnikov jc nad osemsto! Kje naj dobimo lesa za toliko število križev?« se drzne vprašati stotnik.
»Privežite in pribijte po dva na en križ, prvega spredaj, drugega zadaj! Pripravite lesa, ako je tod vse posekano — in najsi bo oddaljeno sto tečajev! Saj rabimo itak veliko množino lesa za nove nasipe. s katerimi prinčnemo jutri! Stran z njimi, takoj na križ! Tat tempeljskega zaklada naj dobi med njimi . častno mesto!«
Na ustnah ben Kajfe je zaigral blazen smehljaj, še strašnejši kakor njegovo prejšnje jadikovanje. »Na križ, na križ! Oj veselja! Tako smo tudi mi klicali in vriskali, ko sem bil mladenič, star kakih dvajset let. in smo od Poncija Pilata izsilili smrt nedolžnega Nazarenca! Zakli-njam vas, dajte mi vsaj perišče zlata, ah, vsaj majhen košček!«
Njegova prošnja je zamrla med sirovim krohotom vojakov, ki so zgrabili nesrečneža in.njegove tovariše, da jih popeljejo k bičanju in križanju.
Tit se\ie vrnil v svoj šotor. Odtod sta Lucij in Benjamin ves čas opazovala strašni prizor, ki se je bil ravnokar zaključil. Deček bi se bil najrajši zgrudil k nogam svojega gospodarja ter ga prosil usmiljenja in milosti za moža, ki je nekdaj tako kruto ravnal z njim. Toda Lucij mu ni dovolil tega koraka. »Tvoje prošnje bi bile zaman! Tit je silno potrt zaradi današnje nesreče,« de tribun dečku. »Zdi se mi umestnejc, če ga jaz poprosim milosti, ko bo nekoliko mirnejši.«
In res ga je Lucij poprosil večkrat, ali zaman. Trdosrčni Rimljan se nI dal omehčati, Nepopisna beda, ki je postajala od hipa do hipa strašiiejša, je prignala vsak dan kakih petsto in še več meščanov v rimski tabor. Vsi so bili križani, nihče se ni vrnil v mesto! V dolgih vrstah so stali križi v dolini Jozafat, vzporedno s Kedro-noni in na zapadnih in južnih gričih jeruzalemske okolice; na vse možne načine so pribili in privezali rimski vojaki nesrečne žrtve ua trda bruna.
Ko je tribun Lucij Flav nekega dne nalahno očital svojemu poveljniku preveliko trdosrčnost. mu je ta odgovoril: »Strašni pogled na te dolge vrste križev bo morda vendarle ganil trdovratne Jude, da nam bodo prostovoljno odprli mestna vrata. Pa tudi vojaki morajo pri svojem
31
trndapolneni delu dobiti neko nadomestilo za igre v cirkusu in amtiteatru. Sicer pa vedi, da nečem o tej novi krščanski meh-kužnosti, ki jo opažam na tebi, odsilimal ničesar več vedeti; bojeval se bom po starib rimskih šegah in si prepovem vsako nadaljno vmešavanje v moje razsodbe!«
Žalostno je bilo srce tribunovo, ko je moralo zamreti v njem vsako upanje na rešitev nesrečnih Judov. »Tako brezeut-nost in trdosrčnost, kakoršno opazuješ na T itn. katerega imenuje svet .sladkost človeškega rodu', more vzgojiti edino poganska vera.« ie pristavil Lucij Benjaminu. Zdaj vidiš, kako potrebno je bilo. da je prinesel Sin božji na zemljo vero ljubezni in usmiljenja!«
Beniamin vkljub tem besedam ni mogel doumeti tolike trdosrčnosti. Zgrudil se ie Titu K nogam in ga prosil usmiljenja za tako veliko število ujetnikov. »Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegu!« prosi z objokanimi očmi poveljnika. Titu ie sicei všeč dečkova odločnost in možatost. ker si upa prositi za svoje rojake, vendar ga končno nevoljno odslovi, rekoč: Ne potrebujem usmiljenja in ga ne iščem pri nikomur, niti pri bogovih! Jaz iščem edinole pravice iu jo zahtevam povsod, ako pa ne zaslužim slave in zmage. naj mi je ne podelijo bogovi! Prosjačiti nc maram nikjer, niti pri nebeščauih! Hodi. ovčko, in se ne prikaži nikoli več predme s temi neslanimi krščanskimi nauki! Jaz sem Rimljan!« Tako jc govoril ponosni in samozavestni Rimljan, čigar srce še ni okusilo sladkosti veselega oznanila Kristusovega.
Odslej si niti Lucij niti Benjamin ni drznil ponoviti svoje prošnje pri trdosrč-uem poveljniku. Zato pa so toiiko pogosteje naznanjale nočne straže Titu, da so \ idole tribuna Lucija Flava in malega Benjamina hoditi krog umirajočih križancev:-cesto so pripovedovale, da sta slednja dva podajala nesrečnim, trpinom vrč \ ode in je deček govoril z njimi v njih domačem jeziku; prišli so celo stražniki, ki so zatrjevali, da so videli na lastne oči, kako sta tribun in deček tuintam z vodo oblivala glave križanih Judov.
Pustite ju v miru!« je odgovoril Tit stotnikom, ki so mu sporočali te in podobne novice. Sam pri sebi pa si je mislil: Vsekako čudni in nedoumni so mi ti kristjani! Kaj bi se zgodilo, če bi naši potomci sprejeli vero teh po.mehkužencev ? Kdo ve. kaka usoda bi potem doletela mogočno rimsko cesarstvo?«
ENAJSTO POGLAVJE.
Vojni svet.
Začetkom meseca 'ur-ija je ukazal Tit obdati celo jeruzalemsko mesto z močnim obzidjem, katero je ojačil z mnogoštevilnimi stolpi. Njegova dolžina ni znašala n,č manj nego dve uri hoda. Gradivo za to vojaško zgradbo so dobivali Rimljani iz podrtin in razvalin obeh osvojenih in porušenih delov mesta. Posamezne legije so kar tekmovale med seboj, katera bo najprej dovršila svoje delo. Vkljub temu skoro ne moremo verjeti poročilu Plavija Jožefa, ki trdi, da je bil'o že v treh dneh zgrajeno celo obzidje, 4«
Stolpe, ki so sc dvigali vrh obzidja, je zavaroval Tit z močnimi stražami, presledke med posameznimi stolpi pa so noč in dan obkoljevali oddelki vojaštva, dočnn so poveljniki in višji častniki sleherno noč nadzirali vse posadke krog obzidja.
Tako je izginilo vsako upanje, da bi ta ali oni skrivaj vtihotapil v nesrečno mesto zalogo živeža, beda in stiska sta prikipeli do vrhunca. Vsak dan je pomrlo na sitotine ljudi zaradi pomanjkanja in lakote. Ze zdavnaj se meščanom ni ponudila ugodna prilika, da bi zagrebli mrliče. Polagali so .jib pred mestna vrata, ali pa jih izpuščaii čez skalnate obronke zunaj mesta v jarke in prepade. Tuintam je že kapjala gniloba od posameznih čeri in okuževala ozračje. Po preteku treh mesecev je bilo samo pred enimi mestnimi vrati nakopičenih stoiiirpetnajst tisoč mr-ličev. Flavij Jožei ceni število nepokopa-ji h mrtvecev nad pol milijona. Nato so pričeli stiskani meščani odkladati mrliče ,v zapuščena stanovanja, tako da je bilo končno celo mesto podobno velikemu grobu gnilobe in trohnobe. Poleg vsega tega je pripekalo 'nad nesrečnim mestom in templjem žgoče palestinsko solnce in neprestano' vsipa'o svoje ognjene žarke z .neba, ki je bilo stično kakor velik obok iz razbeljene kovine.
Tu in tam se je Rimljanom dozdevalo, da je Jeruzalem popolnoma izmrl; niti klica niti šumenja ni bilo čuti z njegovih ulic v tabor. Le iznad svetišča se je redno dvigal oblaček dima, ki :e pričal o vsakdanjih daritvah, in z njegovih višin ,so še vedno donele trobente in naznanjale priče tek sobote ali praznika. In kadar so se R mljani drznili v obižje 'ijjesta, je zauirgolelo po-štotpili'iii go,obzidju na"ti-so"če bojevnikov, ki so sprejeli napadalce s celo phJlvo puščic in se rogali njihovim pozivom, naj jim prostovoljno izročijo mesto.
Talko je minila Drva polovica meseca julija. Z mračnim in nezadovoljnim, obrazom se je vrnil Tit na večer enega izmed žgoč.h dnevov, ki so se zdaj neprenehoma vrstili, V tabor. »Teh razmer mora biti konec,« je dejal Luciji! Flavti, »ako ne. nas bo kuga pregnala iz ob ižja tega cd bogov prekletega gnezda.«'
»Novi nasipi ob Antoniji so že tako dolgi, da 'bodo naši stenolonii že v nekaj dneh lehko pričeli svoje delo,« odgovori tribun.
In potem se bodo pogreznili kakor zadnjič, da jih požre ogenj sovražnikov,« ugovarja poveljnik.
»Tega se nam ni bati,« de Lucij. »Izkopali smo rov v nasprotni smeri in posrečilo se nam je izruvati precejšnjo kopico orjaških kamnov izpod obzidja. Bil sem sani tamkaj in nisem cd nikoder slišal kopati sovražnikov, tudi če sem pritisnil uho na zemljo in pazno poslušal.«
»Dobro znamenje. Toda odslej se ne sinemo več obotavljati. Takoj, ko bo kod zazijala kaka vrzel, četudi tako ozka, da bi se mogel skozi njo preriti samo poedi-jtec — noter! Ti boš poveljeval onemu oddelku napadalcev, kakor sem ti bil obljubil!«
Tu prekine Tita došel stotnik ter mu naznani, da 'se 'bliža od Gofne s.jajna četa konjenikov, ki' spremljajo v svoji sredi ženo Amazonko. »Berenika!« vzklikne Tit presenečen. »Na noge, Lucij, iti ji morava nasproti!«
Lucij, ki je že od pričetka obleganja opravijal pri svojem gospodu službo pri-bočnika, se ni mogel odtegniti temu pova-bilu, dasi mu je bilo zelo neljubo. Ukloniti se mora njegovi želji, in ko se odene Tit v svoj škrlatni poveljniški plašč in si položi na glavo pozlačeni š!em, odh.tita na jskrib, 'lahko osedlamh konjih iz tabora, Ko odhajata skozi glavna taborska vrata, naroči poveljnik tam oštrjim častnikom, naj pripravijo vse potrebno za dostojen sprejem prihajajoče kneginje.
Ni trajalo dolgo in že ie spoznala Be-remika Titovo postavo; zrpustila je svoje sprems'tv'0 in odhitela naprej, da se mu pokloni: »Ali si že kje videl lepšo in po-nosnejšo žen'sko?« vzklikne Tit proti tri-brniu, ki jaha ob njegovi strani. »Poglej, kako sedi na konju, kako se ji poda zlati prsni oklep in lesketajoči šlem vrh njenili .svilnatih las! Ali se' ti nc zdi pripravna ju vredna, da bi bila z menoj vred odičena s krono rimskega cesarstva?«
Lucij jc vesel, da Tit ni čakal njegovega odgovora, ampak je izpodbodel konja in oddirjal proti bližajoči se kneginji. Vendar mu sledi v primerni oddaljenosti in vidi, kako suče in obrača poveljnik i dovršeno jahalno umetnostjo svojega iskrega konja ob strani Berenike in j k -nečno poda v pozdrav svojo desnico. Oddaljen je le toiiko, da še vedno nataneiM v'di pogled in bčarujoči smehljaj, s katt--rim pozdravlja kraljica cesarjevega ;ma.
»Minerva gre,« sliši tribun iz TitOvili ust; »zdaj mora zmagati moje slabotno orožje.«
»Junak in razdiralec obzidja, kakor'si ii, ne potrebuje nikogar za dosego zmage,« se zasmeje kraljica.
»Pač. Ako ne podpira ženina bistroumnost moževih s.I in moči, ni mogoče do venca zmage!«
»Bila sem uverjena, da si že narfol zmagal. Nisem te prišla podpirat v boju, prišla sem te venčat s krono zmagalca, da me i ti svoj čas ovenčaš s cesarsko krono. Gotovo se še spominjaš, da mora v ozadju goreti Jeruzalem, ko mi boš izročal cesarsko krono.«
V tem hipu zagleda in spozna Berenika tribuna Lucija Flava. Samo kratek trenotek strmi predse v neprijetni zadregi. potem se pa odzove vojaškemu pozdravu svojega nekdanjega ljubljenca s hladnim poklonom m se vede. kakor bi ga .svoje žive dni ne bila nikoli videla. Luciju je to zelo po godu; tudi zdaj ostane oddaljen od knežje dvojice, kakor zahteva od njega vojaški običaj.
»Dragi Tit,« prične iznova Berenika, »oprosti, da se ti bližam pred vsem kot zaščitnica svoje ljubljene domovine. Pravično in pametno se mi zdi, da preganjaš 7. orožjem zlobne upornike. Toda kaj !e zagrešila dežela, ki jo pustošijo tvoji_vojaki ? Saj je niti ne poznam več. Zdaj jaham že več 'kakor sto tečajev po jini, ki mi je danes popolnoma tuja. .W()!a
tlražestna Judeja in zlasti okolica jeruzalemska sta bili nekdaj pravi raj lepote jn rodovitnosti. Povsod si lahko zrl vrtove pristave, vinograde, olike, težko obloženo smokVino in granatno drevje, med pisanimi travniki in belimi vasicami pa so vsepovsod zelenele goste sume in hladne goščave. Vse to je zdaj pomandrano! Ni liiš ni drevja, ni grmičevja na daleč in široko' Človek bi mfislil, da tava po puščavi j„ ne po blagoslovljeni deželi, po kateri >se je nekdaj cedilo mleko in med!«
»Žal mi je, da govoriš resnico,« odgovori Tit. »Tudi mene zaboli srce, kadar se Ozrem po tej deželi; tvoji trdovratni in svojeglavni rojaki so me prisilili tako daleč Požgali so mi nasipe in zato so morali moji vojaki devetdeset tečajev naokrog posekati vse gozdove in dobrave, da so pripravili gradivo za nove nasipe, ki so zdaj zopet dodelani. Sicer pa ne ob-u p a1 vaj, blagodejni mir bo deželi zacelil rane. ki jih je vsekal rimski meč. Kmalu boš "laliko videla še hujše grozote naše vo ske. Ne zgražaj se, če ti povem, da gnije kakilh, pol milijona mrličev pod vročim palestinskim solncem! Pri boginjah-itiaščevalkah! Zdi se mi, da prihaja smrad celo semkaj!«
Berenika prebledi in pravi: »Resnič-ii'»: poprej nisem vedela, kaj je, zdaj mi je vse jasno. Že doma sem pričakovala kaj takega, zato je morala suznica vzeti na .pot dehteča olja in dragocenih dišav. Na, vzemi robec, ki je sveže namočen z dišavami!«
(Dalje prihodnjič.)

Peter Mm. Junaški Tlrolec.
(Črtica iz junaških tirolskih bojev.)
Ni ga skoraj ljudstva na zemlji, ki bi se tako odlikovalo po svoji iskreni ljubezni do domovine ter sklanati zvestobi do vladarske hiše. kakor je tirolsko ljudstvo. To je pokazalo posebno 'leta 1309, ko so Tirolci neustrašeno branili svoj dom ter vero svojih očetov proti nasilnemu Napoleonu. Boj ta je bil neenak: priprosti kmetje, slabo oboroženi, so se morali boriti z zmage vajenimi armadami; trikrat so pognali kmetje sovražne čete iz dežele: zmago jim je vselej priborila njihova hrabrost in junaštvo. Junaki so bili Andrej Hofer, Jože Špekbaher . . .; še več, junak je bil vsaik posamezni bojevnik zase. Vedeli so, zakaj so se bili; in ta zavest jili je usposobila, da so največje težave Prenašali s svetim navdušenjem. Med temi junaškimi kmeti pa so se odlikovali 'Posebno oštirji, k'i so vsled svoje veljave in velike skušnje navadno načelovali posameznim trumami.
Eden teb oštirjev je bil Peter Mayr. Zibelka mu je tekla v bližini Bocena ob reki Mahr; bil je ta mož Občno spoštovan, f Andrejem Hoferiem sta si bila dobra pri-iatelja in ko je ta pozimi in spomladi leta
1809 svoje ljudstvo vodil proti sovražnikom, mu je zvesto stal na stremi, Peter Mayr se je udeleževal skoraj vseh bitk, posebno pa se je odlikoval pri tretji slavni bitki na gori Izel. Francoski general Lefčr bre je preko Solnograda udri v Tirole ter je podjarmil vso deželo tje do Brenerja. Tudi od juga so pritiskale sovražne čete ter so prodrle tja do Tridenta. Tako je le majhen del dežele bil prost sovražnikov.
Avstrijske čete so zapustile deželo. Mnogi tirolski vodniki so začeli obupa-vati; celo Špekbaher je začel misliti na beg. Toda Hofer se ni premaknil; 011 zaupanja ni izgubil Na jugu so sovražnika kmalu zapodili; težje je bilo to na severu. Peter Mayr je zbral svoje brambovce ter je hitel proti severu, če so mu tudi odsvetovali, da ne. V briksenški soteski se je vnela srdita bitka. Tirolci so v beg pognali francoskega generala Rouverja, ki je izgubil 53 častnikov in 1200 mož. Ta zmaga je Tirolcem vrnila pogum; junaštvo Petra Mayerja je navdušilo celo insko dolino in še posebno špeklbuherja k novim bojem. 6. avgusta so se združile vse tirolske čete blizu Sterziriga; podali, so si tam roke Hofer. Mayr. Haspinger, Špek-baher in Strub ter podili sovražnika preko Brenerja proti Inomostu; 12. in 13. avgusta so zavzeli Inomost; Tirolska je bila že tretjič osvobojena.
Toda dne 14. oktobra je bil sklenjen nesrečni mir v Schonbriiuu; cesar Franc je moral Tirolsko odstopiti. To žalostno vest je cesar poslal zvestim Tirolcem po plemenitem Liich-tenturnu« Evgen, namestili kralj v Italiji, je nato ukazai, da morajo vsi Tirolci orožje odložiti, kakor se je to v miru skleni.o; ako bi tega ne storili, bi jih smatrali kot upornike. Hrabro ljudstvo kar ni moglo verjeti, da bi bili vsi boji zastonj. . . . Toda prišlo je drugače. Prenapeti vodniki pa, kakor Haspinger in Kolb. so trosili nasprotno govorico, da je vest o miru samo izmišljena od sovražnikov, da bi se ti na ta način lažje polastili dežele. Razširjali so vest, da se Napoleon že umika ter da ga preganjata vojvoda Karol in Ivan. Mnogi Tirolci so verovali tem neresničnim govoricam — sebi v škodo. V četrti bitlki na gori Izel so bili nato Tirolci razbiti. Kruto so jih jeli sovražniki preganjati. Vodniki so deloma pobegnili: drugi se pa od domače grude niso mogli ločiti. Skrivali so se v samotnih, s sneženimi,plazovi zakritih planinskih kočah ter so radovoiljno prenašali vsakovrstne muke za drago domovino in cesarja. Na njihova glave so postavili Francozje velike nagrade; toda noben pošten Tirolec se ni polakomnil denarja. Naposled se je našel izdajalec, ki je izročil Mayra sovražniku.
V	Bocenu se je se šlo vojno sodišče: Mayr je bil obsojen v smrt. Njegova uboga žena in otroci se niso dali utolažiti. Več plemenitih gospej.je šlo nato prosit vrhovnega generala Baraguaya, naj vrlemu možu prizanese ter mu reši življenje.
General je bil blag mož in je Mayra visoko spoštoval; rad bi ga rešil smrti, pa ni smel; jasna je bila krivda njegova.
V	tej stislki je predlagal njegov pobočnik, kateremu je Peter Mayr nekoč otel živ-
ljenje, naj vjeti Mayr pismeno izjavi, da o sklenjenem miru nični vedel; na tak način bi ga potem lahko oprostili. Generalu je bil predlog všeč. Vsi veseli so hiteli general, pobočnfk, žena in otroci v ječo ter so Petru Mayru ponesli veselo sporočilo. Toda ta je odločno izjavil, da z lažjo neče rešiti sebi ž i v 1 j e-11 j e. Pribočnik je nato opozarjal svojega j rešitelja, naj si vendar ohrani življenje, ' saj je to dolžan svoji domovini in rodbini. : Toda vrli mož je ostal trden. Sedaj so jeli vsi vanj tiščati; žena je tarnala in ga pro-I sila s solzami, brat mu je prigovarjal, njegovi otroci so mu jokaje klicali:
»Očka, ostanite pri nas. ljubi očka; ne pustite, da bi vas ustrelili; vi nas ne smete zapustiti!«
Oče pa je ostal neoma;an. Sedel je na I postelj, prijel je najstarejšega dvanajst-. letnega sinčka za roki ter mu je rekel:
»Peterček, ali imaš ti kaj ateja rad?« I »Toda, očka, kako morete kaj tacega vprašati?«
»Ali se še spomniš, kako sem te lan-' sko leto nabil?«
»Še, še, očka. Nalagal sem vas, ker ' sem s tem hotel rešiti brata, da bi ne bil tepen!«
»Zaradi laži torej sem te natepel. Kaj ni laž nekaj hudega?«
»Je, je, oče! Katekizem pravi, da ne sinemo lagati, ker je greh!«
»Torej, Peterček. poglej mi v oči! Kaj misliš, ali smem lagati, da bi tako smrti ! ušel in bi pri vas ostal? Povej mi prav i odkritosrčno, kaj ti praviš?«
Ah. moj Bog! Kaj naj reče Peterček i druzega, kakor da oče lagati ne sme; in vendar: očetovo življenje je v nevarnost'. To je dobro vedel. Deček je začel jokati, je pokleknil ter je svoji nedolžni ročici stegnil proti očetu: »Ah, moj Bog! Oče!« je zdihnil.
»čuj, Peterček, le povej mi, ali sinem iz lažjo si rešiti življenje?«
»Ne, oče, tega ne smete storiti.«
'Peter Mayr je nato raztrgal ono pisanje. ki bi ga moral podpisati. S tem je bila njegova smrtna Obsodba zapečatena.
»Bog maj vas obvaruje, dragi otroci! Bodite pridni! Molite zame in za mater, ubogajte jo! Radi imejte tirolsko deželo in cesarja Franca celo življenje ne pozabite. Obvaruj vas Bog!«
To so bile njegove poslednje besede.
Dne 20. februarja 1810 je bil njegov smrtni dan; umrl je kot sprlčevalec resnice. Stoječ in z odprtimi očmi je poveljeval sam vojakom: »Živela Tirolska in naš dobri cesar Franc! Streljajte!«
Njegova domovina ga ni pozabila. L. 1900 so mu postavili v Bocenu krasen spomenik. Spodaj je uprizorjen oni dogodek v ječi: nad njim se dviguje kalvarska skupina: Kristus z Marijo in križnici. Svoj pogum je zajemal Peter Mayr iz svoj.: žive vere; za njo in za svojo domovino je dal življenje in kri.	Teotim.
Razgled po domovini
Duhovniške spremembe V ljubljanski škofiji. Premeščeni so čč. gg. kapiani: Iv. Baloh iz Dobrepolj v Staro Loko. Ivan Mrku ž i !z Stare Loke v Škof jo Loko, Andrej Oreliek iz Ribnice v Dobrepolje, Matej Dagarin iz St. Jerneja v Ribnico. ~~ Nameščen je č. g. novomašnik Peter Likar za kplana v Št. Jerneju. Cč. gg. Josip Frohlich, kaplan v Kranjski gori, in Ivan Kmet, kaplan v Boštanju, ostaneta na dosedanjem mestu.
Naša »Družinska Pratika« s podobo sv. Družine na naslovni sirani je ravnokar izšia za leto 1910 in se že dobiva skoro po vseli trgovinah v mestih in na deželi. Ker pa se semtertje še dobe trgovci, ki mesto »Družinske Pratike« vsiljujejo kupo-valcem razne druge pratike. ki niti z da-1eka ne dosezajo naše pratike, opozarjamo naše bravce, da povsodi odločno zavrnejo vsako drugo pratiko in zahtevajo le našo s podobo sv. Družine. Ravnajmo se tudi; v tenvoziru strogo po geslu »Svo-ji k svo-l jim!« Kdor si letos omisli našo »Družinsko Pratiko«, mu ne bo žal za borili 24 vin. Somišljeniki, širite jo povsod!
Štajersko romanje v Marijino Celje se je izborno obneslo. Udeležilo se ga je nad 700 oseb.
Liberalni učitelji so v Mariboru na zborovanju se izrekli za brezversko šolo. Takim ljudem naj izroča slovensko ljudstvo mirnim srcem svojo deco? Poslanci na noge! IV.zvercev ne maramo v šoli!
Iz Ribnice. Shod katoliškega dolenjskega dijaštva v Ribnici dne 16. t. m. se je vršil nad vse sijajno. Med udeleženci smo opazili državnega in deželnega poslanca Jakliča in deželnega odbornika dr. Pegana, mnogo duhovščine in nad 100 našiti navdušenih dijakov.
Liberalno učiteljstvo jc imelo zadnjo nedeljo in ponedeljek zborovanje svoje zaveze v Mariboru. Navduševali so se, da jim ne upade pogum v boju proti katoliškim strankam. Revčki še vedno ne spregledajo, da so na krivih potih. Kadarkoli se sestanejo liberalni učitelji, slišimo le dvoje: zvišanje plač in boj proti katoliškim strankam. Vsled tega pa vživajo tudi zasluženo veljavo med našim ljudstvom.
Duhovniške spremembe v mariborski škofiji. Preč. gospod kanonik dr. Martin Matek je imenovan •avnateljem mariborskega bogoslovnega jčilišča, podravnate-Jjem pa častiti gosipod dr. Josip Sonirek. — C. g. profesor Ivan Kociper pr de kot prefekt v dijaško semenišče.
VVeibelnova cerkvena pušica se je v cerkvi Žalostne Matere božje na Gori pri Mokronogu izvrstno obnesla. Tat Trtnik, katerega so ujeli v Trebelnem, je poskušal tudi na Gori svojo umetnost. Vtaknil je limanico v pušico, a venkaj ni dobil nič, nož v pušici je limanico narezal, obenem se je sprožil na pušici napis »tat«. Niiti .vinarja ni dobil! Najtoplcjc priporočamo vsem ipušice Weibe!na iz Ljubljane.
Drugo hrvaško romanje v Lurd. Dne 9. t. m. se je odpeljalo z Reke 380 'hrva-' škili romarjev v Lurd. Pred odhodom sta: 9'
škofa makarski in vodja romanja dr. Jtiraj Carič blagoslovila umetniško izdelano bandero romarjev ob obiii asistenci. Dr. Carič je imel na kolodvoru še kratek nagovor in nato je vlak odpihni. — Preteklo nedeljo se je odpeljal z Dunaja velik romarski vlak v Lurd. Med romarji je bilo tudi nekaj Slovencev.
Škof Stariha, ki se je bil odpovedal svoji škofiji v Ameriki, se stalno naseli v Ljubljani'. Ameriški škof Trobec je odpotoval pred 'tednom nazaj v Ameriko.
t Č. g. Franc Svetičič. Dne 2. avgusta je umri v Tomaju na Krasu po štiriletni mučni bolezrfi č. g. Frančišek S.e-tičič, duhovnik v pokoju. Pokojnik se je porodil v Cerknem na Goriškem leta 18.39 rn 'je bil sedaj v 71. letu staiosti. V duhovnika je bil posvečen 186.3. leta. Pogreb se je vršil dne -4. t. m. Vodil ga je preč. msgr. Matija S.la, tomajski dekan, v spremstvu petero drugih duhovnikov. Blagi pokojnik se priporoča y Hjolitev. Naj v miru po-1 čiva! ;s;,.:/•. . '.,.-.. '	|
Duhovniška vesli s Primorske. Veleč. g.'Anton šok, sedanji administrator v Dolenji Tribuši, poide za župnijskega administratorja v Jageršče; č. g. Josip Kes, kaplan v Cerknem, za župnijskega administratorja v Dol. Tribušo; č. g. Ivan Kenda, drugi kaplan v Cerknemt, je imenovan za prvega kaplana ravnotam, na njegovo mesto pride č. g. Josip Vodopi-vec, kaplan v Crničah; č. g. Alojz Majcen. novomašnik. je .lastavijen za kaplana v Crničab. — Pretekli teden je minulo 25 let, odkar sta darovala prvo sveto mašo preč. gospoda Anton Berlot, dekan v Kanalu, in Miklavž Kocijančič, župnik v Ro-ča'h na Tolminskem. !N«še prisrčne čestitke! —: Petindvajsctletnico mašništva je praznoval na slovesen način v župni cerkvi sv. Roka profesor veronauka na višji gimnaziji v Gorici, preč. g. Frančišek Cleri.
Pri volitvi zdravstvenega zastopa za občine Raka, Bučka in Sludenec so izvoljeni dne 1.3. t. m. pri okrajnem glavarstvu sledeči možje: Franc Šiško, župan na Raki, Vinko Bon, tigovec in posestnik na Raki, Alojzij Humek, posestnik v Gradišču, Frančišek Sclak, posestnik na Bučki, Martin Golob, posestnik v Sp. Radeljci, Franc Žnideršič, posestnik na Studencu in Alojzij Jane, posestnik na Studencu. Namestnikom pa: Franc Baje, posestnik v Arovem in Franc Vcis, župan v Bučki. Bivši predsednik zdravstvenega zastopa je seveda radi lepšega se izvolitvi odpovedal. kar se mu jc tudi ugodilo. S svojim glasovanjem je volivnemu komisarju delal nepotrebno pisanje, ker ob izidu volitve je ostal le na — cedilu. IzvoFeni so vsi vrli somišlejiniki S. L. S.
Iz Zatičine se poroča: Na jako slovesen način smo praznovali god sv. Bernarda. Slovesno sveto mašo je daroval mil. g. stolni prošt Sa>jov.'c iz Ljubljane slavnostni govor je govoril veleč, gosp stolni kanonik in zlatomašnik Kajdiž. — Semenj je bil izborno obiskan. Prodalo se je mnogo živine.
Vera je privatna stvar. Na Dunaju je bil te dni obsojen socialni demokrat Anton Soukup, ki je izjavil, da je »konfessions-los« (t. j. brezverec), na štiri mesece zapora, 'ker je neki križ ob razpotju najprej opljuval, potem cvetlice in ( grajo potrgal, križ pa v jarek vrgel. Pt prav.jo, da je vera privatna stvar. Taki so socialni demokratje, ki love tudi naše delavstvo, da bi ga otrovali z nevero in brezboštvom.
Protestantsko gibanje med Slovenci. Pred nekaj leti je začela »Svobodna misel« iz Prage agitirati med Slovenci v prilog lutrške vere. In res se ie tem slavnim slovenskim agitatorjem za suženjstvo ped nemško protestantovsko vero vsedlo nekaj Slovencev na iimanice, zlasti liberalni dijaki. Sedaj jt pa pričel slovenske pokrajine s pomočjo slovenske inteligence preplavljati protestantovski list pod imenom »Blagovestnik«. Posebno radi ga po-šiljajo na ženske naslove,, hoteč si te prve pridobiti za krivo vero. Ta listič urejuje protestant Anton Chraska v Ljubljani. Po eni strani hvali »Blagovestnik« Kristusa. na drugi pa nesramno obrekuje in sramoti njegovo sveto rimsk'j-kato'1'iško cerkev. Ta sejalec hudičevega semena med vernimi Slovenci ni toliko vreden, da 'bi ga človek poštenega Imena le omenjal. In predavanja tega človeka je poslušala slovenska inteligenca v »Mestnem domu« v Ljubljani pred enim letom z odprtimi u'stmi. Vprašali bi le radi znano gospo, ki hoče veljati za voditeljico Slovenk v Ljubljani, kako se je kaj pri tem počutila. Ali ji morda vest ni ničesar očitala, da vodi slovensko inteligenco v naroče suženjstva nemške protestantovske vere. Sep-'temberski dogodki v Ljubljani so -jo samo za nekaj ur pretresli. Ljubljaiičanje vedo -več o tem povedati. Slovenske žene in može pa, ki so trdne katoliške misli in vere, pa poživljamo, naj to protestantovsko cunjo vrnejo takoj, ko jo dobe v roke.
Za šolska zdravnika na ljubljanskih 'ljudskih šolali sta imenovana gospoda dr. 'Demšar iu dr. Rus.
»Slovenski dom«, katerega vsiljujejo liberalci po celi deželi, je za »Narodom« najostirdnejši list, ki polni svoje predale edinole z lažjo in obrekovanjem. Ni čuda, ako ta listipošteni možje vračajo. Vsak teden ga priroma po cele množine na ljubljansko pošto. Prav tako! Kdor podpira oziroma naroča »Slovenski Dom«, jc nasprotnik krščanstva in ipa očiten liberalec.
Oddaja plemenskih bikov. Deželni odbor kranjski bo to jesen oddajal po znižani ceni plemenske bike pinegavskega, simentalskega in sivega, oziroma rjavega plemena murodolskega, montafonskega in •algajskega roda. Živinorejske zadruge dobijo bike za polovično ceno, zasebniki in občine pa za tretjino nakupne cene. De-'žeilni odbor plača nadalje vse prevozne stroške za plemenske bike, če se isti nabavijo izven dežele, in potnino odposlancu vsake zadruge, ako se udeleži nakupa. 'Kdor hoče pod gornjimi pogoji dobiti plemenskega bika, mora se zavezati z rever-'20111, da bo bika toliko časa redil za ple-
me dokler bo isti v to sposoben. Živinorejskim zadrugam, ki si hočejo nabaviti .plemenskih krav, povrne deželni odbor voznirio za krave in -potne'stroSke'odposlancu vsake zadruge. Prošnje je vlagati ,jo 15. 'septembra 1909 pri dež-elneiri odboru v Ljubljani. Pozneje deželni odbor •letos nc bo delil bi'kov po znižani ceni. — ,()d deželnega odbora kranjskega. — V ■Ljubljani, dne 19. avgusta 1909. — Deželni glavar: Šuklje.
Ob stoletnici slavnih tirolskih zmag. Pod tem naslovom smo v zadnji številki »Domoljuba« popisovali junaštvo neustrašenih tirolskih kmetov, ki so pod vodstvom kmeta Andreja Hoferja tako vspešno branili vero in domovino proti mogočnim vojaškim silam, da so danes vzor plemenitim junaškim činom in pozna svetovna zgodovina malo takih junaških zmag, ka-koršne so si priborili vstrani Tirolci pred 100 leti pod vodstvom Andreja Hoferja. V spomin na te dogodke je.priredil č. g. župnik Pran Rihar za ljudske Odre na deželi krasno igro, ki je najbolj/pripravna, da se •navduši mili slovenski harod in. ojunači v .ljubezni do Boga in domovine: ' .
Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra v petih dejanjih s •predgovorom in sklepno sliko. Cena 80 vin., 10 izvodov 5 K, založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Igrokaz proslavlja tirolskega junaka Andreja Hoferja, ki je leta 1809. (torej pred sto leti) tako srčno in neustrašeno branil vero in dom proti veliki premoči silnega Napoleona. Ž občudovanjem zremo na tega slavnega moža. polnega ljubezni in navdušenosti za vse dobro in plemenito. vstrajnega in odločnega pri delu za Boga in domovino. Priprost kmet, brez izobrazbe, toda veren in kremenitega značaja ter zlatega srca, je postal zaupnik celega svojega naroda, postal je njegov vr-.liovni poveljnik, ki je nepremagljive Napoleonove vojake trikrat pognal čez mejo ter »se povspel do najvišje časti v deželi, da je v cesarjevem imenu vladal v cesarski palači. Pa tudi za trenutek se ni prevzel Jia višini svoje slave skromni junak. Sebe J i i nikdar iskal; kar je storil, 'je storil iz ljubezni do Boga, cesarja in domovine. V tej ljubezni za tako vzvišene vzore, ki so navduševali ves njegov narod, si je priboril slavne zmage; ti vzori so mu dajali pogum pri padcu in v smrti . . . Dne 10. fe-bruarija leta 1810. pa je izkrvavelo v trd-mjavskem zidovju Mantove najblažje in .najzvestejše tirolsko srce — srce Andreja Hoferja, ustreljeno od francoskih krogelj. ■Tudi naš narod naj se navdušuje za svete ,yzore ob krasnih prizorih te zgodovinske igre. — Ne samo uprizorjena na odru bo vspevala ta igra; knjižica naj se čita tudi doma v družinah, saj 'je snov silno zanimiva, pa tudi zelo koristna.
Za zabavo in pouk otrokom priporočamo novi knjigi s podobami:
Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otrdke. Cena 1 K 60 v. 1
Slovenski A B C v podobah. Cena 80 v, trdo vezan 1 K 20 v .
Ako hočete narediti svojim otrokom Prijetno presenečenje in veselje in ako 'hočete, da se bodo igraje naučili brati, jim kupite te dve knjigi. — V obeli knjigah so
lepe, večbarvne, zanimive slike in poleg vsake slike kratka na sliko se nanašajočat otroškemu razumu primerna pesmica*. Knjigi naj bi prodrli v vsako slovensko družino otrokom v pouk in prijetno zabavo. Naročata se- v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
G. organlste in cerkvene pevske zbore na deželi opozarjamo na krasne in lahke Riharjeve skladbe, katere je za mešan zbor na novo uredil č. g. Fran Kimovec pod naslovom »21 pesmi našemu Gospodu« (Rihar renatus). Zbirka obsega dve božični, štiri postne, dve velikonočne, eno za Vnebolvod, osem za sv. Rešnje Telo, 1 na čast sv. Trojici in tri razne pesmi. Ker bo zbirka izborno služila in zelo poveličala cerkveno slovesnost ob Gospodovih praznikih in raznih prilikah, naj je ne manjka na nobenem cerkvenem koru. Cena parti-,turi znaša 3 K. posameznim glasovom pa 40 v. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Prelat Rozman umrl. Žalostno so se oglašali zvonovi mestnih cerkva ljubljanskih v petek, 20. t. m., ob petih zjutraj. Naznanjali so smrt enega 'liajbol/ših mož, milostnega gospoda šentjakobskega župnika, častnega kanonika m prelata Janeza Rozmana. Njegovih zaslug na cerkvenem jn socialnem polju ne moremo popisati, ker so ipreobile. Vsi Ljubljančanje predobro vedo, kaj je bil in s kako vnemo je deloval ranjki gospod prelat. Krasna šentjakobska cerkev, lepo novo župnišče so njegovo delo. Koliko dobrega je storil revežem. to ve le dobri Bog v nebesih. Ves njegov zaslužek in šc druge svote, ki so mu j Mi dobri ljud;e darovali, so odnesli reveži. Par let je bolehal gospod prelat. Vendar je pa maševal še do zadnjega. V četrtek je še opravil sveto mašo v žup-niški kapeli, v petek zjutraj ob dveh pa ga je smrtni.angelj odpeljal v večnost po zasluženo plačilo. Šentjakobski farani so V znak žalosti razobesili črne zastave. Pogreb se je vršil zadnjo nedeljo ob petih 'popoldne ob velikanski udeležbi vseh sloiev ljubljanskega prebivalstva.
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice.
Na Dobrovi se je v soboto pred velikim šmarnom* ko jc bil za katoličane post, kruti trinog alkohol napil človeške krvi. 20 let stari Janez Cjuha, p. d. Vrsjakov, je 29 let starega Janeza Babnik, s kojim je bil skupaj v Vrsjakovi šnopsariji, ranil z nožem na vratu in hrbtu tako nevarno, da je slednji umrl. Šele čez dva dni ga je našla lastna mati — mrtvega v travi, ne daleč od Vrsjakove hiše. — Fantje, ali vas take nesreče ne morejo zmodriti, da bi nehali služiti trinogu alkoholu? Proč z alkoholom! Proč s Šnopsarijami!
Hrušica. Naša šola dobi novega voditelja. Imenovan je gosp. Lokar iz Do-bliča fare Črnomaljske. Ker smo bili cek> leto brez voditelja, nas sedaj toliko bolj veseli, da je vendar imenovan nov nadučitelj, Pričakujemo, da se pod njim na šolo povrne ned in povzdigne ugled šole. Želimo imi mnogo blagoslova božjegat — Krajni šolski svet se še sedaj ni sešel, da bi volil predsednika. Kdo zadržuje? Kakor se čuje; bomo izvolili našega g. župnika za predsednika. Naša šola utegne postati letos premajhna. Zlasti bo tretji razred'pretesen za okroglo SO otro'k. Tudi drugi razredi se bodo napolnili, ker okoli-čairskih otrok ne bodo več sprejemali v mestne šole. Treba bo misliti na povečanje trirazredne ljudske šole.
Stopanja vas. V naši vasi je nekaj .dni sem kakor v mravljišču. Ob Gruberjevem kanalu mrgoli delavcev. Rovnice in krampi neusmiljeno obdelujejo premajhni kanal. Strelja, kakor bi b,le velike vojaške vaje. Slišijo se pa pritožbe, da pri streljanju trpijo'poslopja okoli Gruberjevega kanala. Kamenje frči vse naokrog. marsikatera opeka na strehi bo razbita, in tudi ihiše bodo dobile razpoke. Prav bi bilo, da bi se prizadeti posestniki ;po kmečki zvezi obrnili na glavni odbor za osuševanje barja za primerno odškodnino ali vsaj za boljše varstvo. — Umrl je Varleh, rrilad posestnik, ki je šel na prožne vaje. Komaj Iva dni je bil tam, pa so ga mrtvega pripeljali na štepanslko .pokopališče. Spremili so ga vojaki z godbo. mnogo vencev pa je poskrbelo domače gasilno društvo in sosedje. — Ciril-Meto-dovo družbo sO ustanavljali zadn;o soboto. Tako hočejo prinesti liberalizem v našo vas. Ciril Metodova družba sedaj ni več to, kar je bila nekdaj; sedaj ni nič dru-.zega kakor le razširjevaika brezverskega liberalizma. Mi kmetje štepanski smo se ga vedno branili in oteipali, in menda tudi sedaj ne bo nobenega tako nespametnega, da bi se vsedel na liberalni lim. Če je kdo že to naredil, je storil to iz nevednosti. Čudno se nam zdi, da se Lozarjev Fran-celj 'tako žene za to liberalno družbo. No, saj poznamo fanta dobro. Novo hišo je sezidal Nikolaj Bricelj.
Hradeckega vas raste. V zadnjem letu in letos kar lezejo niše iz zemllve. Novo hišo je v zadnjem času .sezidal Jožef Oračem in I. Hlebš. Začel je zidati klepar Žitnik Peter — za njim bo zidal tudi I. Žrimc poleg ceste, ki se zadnji čas tudi
.popravlja in prestavlja, da bo tekla bolj v ravni črti.
Moste. Kes se bo pri nas ustanovila Ciril Metodova družba, seveda z velikansko »farbo«. Ustanovitelji trosijo namreč .okoli govorice; da bo družba Ciril Metodova sezidala za Moste novo šolo. Ta laž je pa večja kakor Grintovee. Ciril Metodova družba Moščancem ln Vodmačanom ne bo nikoli delala šole. ampak bo le skušala širiti liberalizem po našem koncu. Ustanavljanje te družbe prihaja menda iz Zakotnikovih vrst. saj so že mame pripovedovale. kako bodo ondi igrali. V »Slovenskem Narodu« že nekdo vabi in priporoča novo družbo, pa nehote ali pa nevede grozovito udriha po Zakotniku. Smili se nam Zakotnik. in obžalujemo ga. da ga njegovi lastni pristaši trgajo po »Narodu«. Dopisnik zdihuje. kaj bo z otroci, katerih je toliko, in jih ne marajo v mestne šole, domača šola v Mostah pa je premajhna za vse otroke. Potem se pa pritožuje, da občinski odbor ničesar ne stori glede šole. in s tem najbolj zadene Zakotnika kot občinskega voditelja. Tukaj ga moramo pa mi vzeti v varstvo. Nevednemu dopisn ku c.) ve m o, da je za otroke vse preskrbljeno, da bed.) lahko tudi v domačo šolo hod li, čeprav jih v mesto ne bodo več sprejema .. Zato je žc poskrbel i;:ajni šolski svet in ves občinski odbor iu tudi Zakotnik. Sram naj bo pa liberalnega dop snika. da o Zakotnika tako grdo laže v »Narodu«. Včasih je veljal pregovor: »Vrana vrani oči ne izkl uje. »sedaj ie pa liberalni dopisu k prevrnil ta pregovor na glavo. Gospod Zakotnik. ali ne delajo z Vami grdo Vaši lastni pristaši?! A11 zaupate takim mačkam, ki spredaj iižejo, zadaj ipa praskajo? Mi Moščanci pa že vemo. kaj je Cir.l Metodova družba, in raznim farbari-jam, s katerimi jo ustanavljajo, nočemo prav nič verjeti.
Iz selške doline.
g Trije mesarii. V Železnikih je tale starodavna navada: Ako se je našel ka-terikrat tako surov mož, da je natepel svojo »boljšo polovico«, tedaj pridejo sosedje z vozom in belo oblečeni kot mesarski pomočniki pred dotičnega hišo — po meso. Ze več le: se ni ; rakticirala ta starodavna navada, ker Zeleznikarji so bili mirni in dostojni ljudje. Pred letom pa se je ustanovil Sokol in Železnikar je kar .naenkrat postal bojevit. Vsem Sokolom pa sveti s svojo lučjo naprej — kar se tudi »šika« — gospod starosta. On je po mnogih letih zopet dosegel slavo, da je postal mesar extra statum. Kdaj pridejo sosedje k starosti po meso, še ni znano. In tako imajo sedaj v Železnikih tri mesarje, samo .to nam ni znano, če sta stara dva mesarja kaj zlo vesela svojega najnovejšega konkurenta.
g Nevtral. Dolgo je trdil gosp. Joža Demšar, usnjar in gostilničar na Cešnici, da ni z nobeno stranko, da ni ne tič ne miš. No, sedaj se je odločil in odkrit svoje staro liberalno srce. Oba svoja sinova je dal vknjižiti med — Sokole. Prav je tako, sedaj vsaj vemo, na katero hišo bomo po-,kljukal'i in kje bomo šli -- m ima Vsak je svoje sreče kovač — so rekli že stari Rimljani. 8'
g Že zopet! Železniški vahtmajster je sporočil očetu železniškega načelnika .Orlov, da že komaj čaka, da bi dobil njegovega sina v pest. Sokole jemlje ped svoj plašč, oni smejo vse, kričati, popivati in se pretepati, na naše ijudi pa preži kot pajek na muho. Železniškim ženam se pači in jih zmerja s tatovi in berači. Če so tatovi, aretirajte jih, čc so pa berači, jim tega ni treba očitati, saj niso sami zakrivili svoje revščine. To je nedostojno za olikanega človeka, še boi.i pa za javnega funkcijonarja. Za Boga! Rešite nas že vendar tega čuvaja miru, ki se liberalcev boji in ima bajonet nabrušen samo na eno in sicer na klerikalno« plat!
g Liberalna svoboda. Neki železniški bogataš je silno hud na Orla, češ, pustite te neumnosti«, samo prepir delate, župnik naj se briga samo za mašo, drugo mu nič mar. Kako milostno! Ampak oni časi so mincli, ko so bogatci komandirali Železnike in je moralo vse plesati tako, kakor so oni godit. Mi smo prosti državljani. Z enako pravico kličemo mi vam: Pustite sokolstvo, ki je v resnici neumnost in mir bo! Ako pa bogatci podpirajo neumno sokolstvo s svojimi stotaki, bo pač smel menda tudi župnik podpirati vrlega in za poštenost vnetega Orla s svojimi groši. Kaj ne, kaj ne, kako lepo bi bilo, da ni župnika, da ni Orla, kako bi lepo v miru rastli kremplji Sokolu, kako bi bilo kmalu vse ped svobodomiselnimi sokolsklmi krili! Tako pa, Jože, ne boš kaše pihal. Mi gremo naprej, mi strelci!
g Kdo je čuk? Čuk je tisti, ki čuka. Kdo pa čuka? Če greš po Železnikih zlasti po gorenjem koncu, ti doni od desne in leve: Čuk! Čuk! Čukajo fantje, čuka jo punce (med njimi nekatere že jesenske cvetke, katerih solnce se žc nagiblje k zatonu in so torej že obupale, da bi j li rešil kakšen Orel). In vsi ti in vse te si domnevajo, da so Sokoli in SokoMce. Pa to niso Sokoli in sokolice; to so sami čuki in čučke, kajti sokol ae čuka, pač pa čuka čuk, samo s tem razločkom, da pravi čuk čuka samo ponoči, že,ezniški pa ponoči in podnevu.
g Kdaj bo v Železnikih meso boljši kup? Očka Košmelj pravijo, da ne morejo prcdaati boljši kup. ker imajo dva s;ina na visokih šolah. Meso bo torej v Železnikih boljši kup, brž ko Košmeljeva sina postaneta dohtarja. Kdaj bo to, to seveda znano ni nikomur. — Ti pa narod moj, potrpi in plačuj, da ne bosta stradala pebčeva sinova.
g Liberalne sirovine. V Selcih so pred kratkim ponoči oijane barabe snele železna vrata pri župnišču, lesena pri hlevu pa vrgli v vodo. Ni Frtici pa razbijali po oknih, zraven pa rjuli kot kanibali, ki so se nažrh žganja. Županstvo pa molči, žandarja ni, Šlibar sc pa veselja reži, da ti preklicani »klerikalci« ne morejo spati. Letovičarji pa beže iz selške Barcelone.
g Odpadnik Lenart Lotrič, železniški rojak, 'bo letos meseca septembra v Ljubljani zopet podiral sv. Petra skalo, ln vendar, če ne bi bilo te skale in njenih duhovnov, bi bil moral Lotrič umreti lakote v Pragi. Tako pa vleče že veliko let .— vsako leto nad 200 kron ~ duhovskega
denarja od župnika Jerala ustanove. Od vere je odpadel, od duhovskega denarja ni hotel odpasti, pač pa se je večkrat pohvalil: Svobodomisltc sem, pa me vendar podpirajo »farji«. Tak mož .ie Lotrič. No, sedaj naj se pa le širokousti po Ljubljani. Najprej naj vrne kronce. potem naj šefe kaže svoj brezverni jezik. Bo pa zopet letos romala železniška inteligenca v Ljubljano poslušat pridigarja rojaka. Ko so prišli od zadnjega svobodomiselnega sheda, so rekli: »Kdor sliši Lotriča, ni mu treba sedem let k sv. maši«. No, ena gospa to že prakticira. Morda bo letos šc več »uspeha«. Le tako naprej, da 'se spoznamo popolnoma!
g Iz Selc. Gorenjski pododbor Slovenske dijaške zveze« prrtdi v dvorani tukajšnjega katoliškega slov. izobraževalnega društva »Revčka Andrejčka«, narodno igro s petjem v petih dejanjih. Predstava se vrši 29. t. m. ob ool 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz Leš.
g Pobožen je postal za »Narodom« tudi »Gorenjec. Skoro bosta prekosil;* »Bogoljub«. Pišeta takole: »Leše pri 'Tržiču. Ako se hoče človek zveličati in doseči nebeško kraljestvo, se mora odtujiti hrupu pregrešnega sveta. In srečen človek, ki ni nikdar okusil bridkosti velikega sveta. Tak človek živi samo za sveti raj. Neizrečeno mora Bog ljubiti vas Leše, ko jih je tako odtrgal svetu. Človek vidi sinje nebo nad seboj, pred seboj pa romarsko cerkev na Brezjah. Vas šteje okoli 60 hiš in samo eno gostilno. Gostilničarica jc tudi žena, ki ni nikdar prekoračila domačega praga; zato tudi čisto krščansko ravna z ljudmi. Končam, s pripombo, da je dobra in točna postrežba tudi krščanska.« — -Vse zgornje pobožne besede stoje v .R številki letošnjega »Gorenjca«. Želimo mu stanovitnosti v začeti svetosti. Vsem gostilničarjem. ki imajo »Gorenjca«, pa v oščimo, da bi bili odslej kakor očka Gorenjec krščanski. Zapomnijo naj si njegov opomin: Ako pri vseh drugih stvareh veljajo nauki rimske cerkve, naj pa še v — gostilniških.
g Doslednost. Liberalno časopisje se zaletava v gostilničarja Janeza Cotelja iz Leš. Pa kaj nerodno. V dolgem uvodu za-trja, da je Icšanska vas silno osamljena, da redko zaide vanjo kak tujec, in čc pride, prvo želi, da bi prišel zopet kmalu ven. Zatrja, da se je letošnjega 25. julija zgodilo č u d o, ko je povodom blagoslavljala brizgalne prišlo par tisoč okoličanov. Potem pa piše: »Gostilničar je toliko moder mož, da nima niti dovolj stolov niti miz.« Res jih nima dovolj za tako izredno število gostov; toliko bi jih rabil le, če se šc kdaj zgodi č u d o, da ga črez sedem let zopet poseti v toliki gnječi liberalni pc-resnik. Ker dopisnik Lešam želi, da bi bile malo bolj napredne, mu vračamo z željo, da bi bile njegove zahteve malo bolj razsodne. Povemo tudi, da bodo Leše kmalu imele boljšo zvezo z »grešnim« svetom. Jvaležne za novo cesto bodo pa tistim, ki to zaslužijo.
g Pav'.inovo vino. »Narod« in »Gorenjec« pišeta, da ima gostilna v Lešali
slabo vino. Ima pa ta tako vino, kakršno dobi pri g. Pavlinu v Podbrezijah. Dopisnik pač ni mislil, koga bo v svoji nerodnosti najbolj užalil. Nekdo celo trdi, da ic dopisnik pil samo pokalice, vina pa še pokusil ni. Pa baba s svojim krščanstvom! Naj le pride trezen pokusit in prepričal se bo, da Pavlinovo vino je še zmir veliko boijše kakor njegovo patentovano krščanstvo.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Tamburaški klub v Kranjski gori je
priredil na Veliki Šmaren veselico v^ korist Aljaževega doma. Igrali so igro »Čevljar«, ki je izpadla za prvi nastop naravnost izborno. 2c sam pogled na Blazeta ie privabil najhujšemu pustežu zadovoljen smehljaj na ustnice, ki se je spremenil ob nekaterih prizorih v naravnost bučno ve-selost. Dr. Lopnik je izvršil svojo nalogo elegantno, Opeka je igral izvrstno »zastrupljenega« zidarja, prav tako kakor Tonček slugo v bolnišnici. Vso hvalo zaslužita tudi Valentin In baron Stradež. Lepo je bilo. In za tem tamburaški zbor! Fantje iu domača dekleta so pokazala, da tudi delavna roka zna prijeti za strune. Vsa čast g. organistu Zavodniku, ki jih je tako izvežbal, vsa čast igralcem in igralkam samim, ki so vedno z največjim ve-seljem po celodnevnem težkem delu prihajali k skušnjam. Naj vztrajajo. Želimo samo eno: da bi mogli prihodnjič poročati: izobraževalno društvo je priredilo veselico, ne le tamburaški klub. Fantje in dekleta, zgenite se! Pokažite svetu, da je v Kranjski gori tudi še smisel za združevanje! Prvi uspeli naj vas bodri! Boste videli. da bo prijetno! — Igra s tambura-njeni se ponovi prvo nedeljo septembra. Pričakujemo mnogo Dovžanov in Rateča-nov, in s tem ne le moralnega, ampak tudi materijelnega uspeha.
V. Posebni vlak za romarje na SveHo Goro bo odšel iz Medvod 29. t. m. ob I L uri .1 min. dopoldan. Ustavil sc bo vlak v Škofji Loki, Kranju in Podnartu. V Gorico pride vlak ob 4. uri 2. minuti. Drugi dan gre iz Gorice ob 10. uri 10 minut. V Trst pride ob 12. uri -4 minute. V Trstu si lahko romarji ogledajo Trst, ker bo vlak čakal •štiri ure. Iz Trsta gre vlak ob 4. uri. Tudi nazaj grede se ustavi vlak v Podnartu, Kranju in Škofji Loki. Vsak romar je lahko doma pri sv. maši zjutraj. Kateri bodo prišli iz Ljubljane, sc lahko pripeljejo z vlakom, ki gre Vi 10. iz Ljubljane.
g S Trate. Slovensko bralno in izobraževalno društvo na Trati priredi dne -9. avgusta popoldne zanimivo predavaje o amerikanskem petrolejskem bogatinu Rockefelerju. Člani in prijatelji društva se vabijo, da se udeleže predavanja v obilnem številu. Tudi Poljanci so dobro , ['• — Dne 5. septembra popoldne ima društvo občni zbor, spojen s predavanjem. — v župni cerkvi sv. Janeza Krst-inka jia Trati prenovlja domači podobar •'os. Subic veliki oltar. — Čipkarska šola jja I rati se otvori sredi meseca septem-Srednji vasi pri Anžonovcu priredila je tukajšnja kmetijska podružnica veselico dne 22. avgusta. Odbor je libera-Ie"> vabila pa so bila tiskana s smrdljivim
Gorenjčevirn črnilom. Ali je mogoče utajiti, da podružnica ni liberalna?
g Stara Loka. Veliki Šmaren popoldne ste priredili škofjeloška in starolo§ka dekliška Marijina družba z zastavama procesijo v Črnigrob. Ondi ste imeli potern skupni shod. Krasno je govoril mestni župnik gosp. Šinkovec. Vso slovesnost pa je poveličevalo lepo petje obeli Marijinih družb. Pri procesiji se je pela dobroznana lurška pesem. - Soproga c. kr. sod. nad-svetnika g. Strahla gospa Marija pl. Strahl se je vrnila po večletnem bivanju na tujem v Staroloko. Dne 14. avgusta, na predvečer njenega godu, so ji naši vrli pevci priredili podoknico. Zapeli so ji kitico lepih narodnih pesmi. Ginjena se jim je zahvalila za lepo slovensko petje, kate rega že več let ni slišala. — Dne 11. t. m. je prišel škadron dragoncev iz Gorice in je bil tukaj do 1.5. t. m. Potem je odjezdil v Radovljico.
g V Žlebeh pri Preski je umrl vrl mladenič, ki je bil potrjen k vojakom. Njegovega pogreba so se udeležili vsi mladeniči Marijine družbe vencem in zastavo. Svetila rmt večna luč!
g Ljudska knjižnica na Rupl vabi k predstavi, ki jo priredi dne 29. avgusta ob .1. uri popoldne v prostorih Ivana Stru-pija na Rupi pri Kranju. Spored je sledeči: I. Zaklad<, narodni igrokaz v štirih dejanjih. 2. Prosta zabava na vrtu s šaljivo pošto in srečolovom. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi odbor.
'g Reteče p.-i Škofji Loki. Dne 21. t. m. je zapel na Godešicu, podružnici Reteče pri Skorji Loki nov veliki zvon. ki tehta 15(17 kilogramov. Zvon se je napravil po prostovoljnih doneskih Godeščanov in še nekaterih drugih dobrotnikov. Zvon ima lepo doneč glas in deia čast podružnici.
g S. k. izobraže\a,no društvo v Mekinjah napravi predavanje v nedeljo. 29. t. m., ob 3. uri popoldne. Govoril bo č. g. o. Teodor. Vrli naši pevci bodo skrbeli za razvedrilo. Pridite vsi člani ter prijatelji prave izobrazbe!
g Šmartno pri Kranju. Vabilo na veselico, ki jo priredi »Kat. slov. izobraževalno društvo v Šmartnem pri Kranju« dne 29. avgusta t. 1., ob pol 3. uri popoldne na »laborah«, — Spored: 1. Tambu-ranje. 2. Petje: »Na planine«, P. H. Satt-ner. Šaljiva pošta. 4. Srečolov. 5. Prosta zabava, med katero nastopajo pevci in tamburaši. — Vstopnina prosta. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Smrt v Kolpi. Dne 16. avgusta zvečer se je šel kopat v Kolpo k miostu metliški cerkovnik. Bil je še mlad fant. Rojen jc bil na Dunaju, vzgojen v Kamniku, in smrt jc našel v Kolpi. Plavati ni znal. Ker je šel predaleč, zato ga je voda odnesla. Dobili so ga kmalu. Dasi je bil tujec tu, je vendar imel časten pogreb kot ud Marijine družbe.
d Hinavščina. Naše učiteljstvo ima le jezik in drugega nič. Govoriti zna veliko, ne stori paznic. To se je pokazalo dne 18. avgusta. Ce se udeleži, oziroma mora udeležiti učiteljstvo sv. maše 4. oktobra med šolskim letom, mislimo, da je njegova dolžnost se udeležiti sv. maše tudi 18. avgusta z drugim uradništvom. Tudi enega tukajšnjega učitelja nismo opazili v cerkvi. O blaženi patriotizem našega učitelj-stva! Dični Gangl, kaj boste odgovorili na to ?
d Hudobija čez mero. V neki vasi metliške fare živi neki mož, ki jako bogo-' kletno govori pred mladino in io s tem; pohujšuje. Taji Boga in smeši sploh vse, kar je svetega. Mera bo kmalu polna in kmalu bo dobil zasluženo plačilo za svojo modrost. Takemu puhiležu, ki še ljudske šole nima, se lahko na prste stopi. Toliko za danes. Če ne bo konec njegove modrosti, priobčimo prihodnjič ime in kraj tega človeka.
d Popravek. Veiecenjeni gospod urednik! Z ozirom na dopis »d Iz Podzemlja« (drugi del) v šiev. 31. Vašega cenj. lista, prosim, blagovolite sprejeti v smislu § 19. zakona od 19. decembra 1862, sledeči popravek v prihodnji številki istega lista: L Ni res, da vodim kot nasprotnik »izobraževalnega društva v Podzemlju« stranko župana, ki bi rada uničila imenovano društvo. Res pa je, da nisem nasprotnik društva in da ne vodim županove stranke ter se niti najmanj ne bavim z uničenjem društva! 2. Ni res, da zasramu-jein člane društva, jim pretim in bi jim rad škodoval, kjer bi mogel. Res pa je, da ne zasramujem člane društva, jim ne pretim in ne želim nobenemu nič hudega, ker kot izobražen človek in kot že 15 let tu službujoč, n e ni o r e m svojim nekdanjim učencem in ne njihovim starišem, s katerimi živim v najlepšem sporazumljenju, kaj tacega storiti. 3. Ni res, da bi bil že koga od društva odvrnil ali odvrniti poskušal. Res je pa, da nisem nikogar od društva odvrnil, ne odvrniti poskušal, ko niti še ne vem za imena (razven dveh) članov tega društva. — Zahvaljujoč se na Vaši prijaznosti bilježim z odličnim spoštovanjem Rihard Megušar, nadučitelj. — V Podzemlju, dne 10. avgusta 1909. — Opomba uredništva. Ali se ne smejete, dragi bravci, ko ste prebrali ta popravek? S takimi komedijami se pero liberalci in potem še mislijo, da jim kdo verjame. Pričakujemo primernega odgovora od našega dopisnika.
Iz raznih krajev Dolenjske.
+ Shod K. Z. v Šmartnem pri Litiji. V
nedeljo, dne 22. t. m. po prvi maši se jc vršil zelo dobro obiskan shod K. Z. v šmartnem pri Litiji. Na shodu je govoril dr. Rožič o izobraževalnem pomenu Kmečkih zvez ter o gospodarski in politični organizaciji S. L. S. Dež. odbornik dr. Pegaa je govoril o delu v deželnem zboru; nadalje o aneksiji Bosne in Hercegovine iti tej sledeči agrarni banki in o pooblastilnili zakonih. Končno je jasno razložil veliko važnost obstruketje naših poslancev v drž. zboru, ki hočejo z obstrukcijo doseči, da se vlada začne ozirati tudi na Jugoslovane
82
in da odstopi neniškonacionalna vlada, ki j? Slovencem krivična in neprijazna. Zborovalci so soglasno Izrekli zaupnico po--slancem S. L. S. ter zahtevali, da naj še naprej trdno vztrajajo v boju za politične' in narodno, gospodarske pravice vseli Jugoslovanov.
d Ogenj 15. t. m. ob 10. zveč. je začelo goreti na podu posetnika Pavlička v Velikem Lipovcu. Pod in vse kar je bilo na podu je bilo hitro v plamenu in ogenj se je lazširil na hlev in na poslopje soseda UI-čarja, kateremu je pogorelo do tal hiša, hlev in pod ter vse seno in živila, ki so bila že spravljena Za zimo. Ljudje so prihiteli hitro na pomoč iu omejili ogenj, K sreči ui bilo vetra, drugače bi bila šla cela vas. Človeške žrtve ni. živino so vso rešili. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Sumijo se opijanjem fantalini, ki so s tlečo smodko v ustih iskali na podu prenočišča. Zuabiti je pa zanetila ogenj zlobna roka. Ljudje so še danes vsi preplašeni. Kažejo požari zadnjih let. da bi bila ena brizgalna za občino neizogibno potrebna.
d V Starem trgu pri Poljanah naj bi
se, tako je moja želja, »Domoljub« povsod iazšir.1 in vkoreninil. Tembolj je to potrebno zato, da se tudi po svojem glasilu ločimo od onih par liberalcev, kar jih premore Trg. Nič ne pretiravam, ko pravim »par«, in ne zmanjšujem nalašč njihovega števila. Tudi bi bilo meni pod čast, zanje pa prevelika čast, omenjati jih, ko ne bi bil storil tega v prid našemu poštenemu prebivalstvu. da se jih ve izogniti. Ko pišem o njih, ne delani nikakega razločka med trškimi in predgi ajskinti in kar jih je mo-rcb.ti drugod. Eni ko drugi so dosledni v nedoslednosti in značajni v brezznačaj-nost'. V gospodarskem naravoslovju jih moram prištevati k ljudskim sesalcem; v politiki k dvoživkam iu vpijatoin; v oliki k sikofantom; v r.ravoslovju so privrženci avstrijske postave z dne 25. maja 1868; pi ohranjajo se poleg pijače s »Slovenskim Domom« in »Slovenskim Narodom«. Zdravja so rahlega, zlasti, ker ne vplivajo nanje le vremenske, ampak tudi politiške izpremernbe. Znan mi je slučaj, da je bil pred par leti nek liberalni prvak politiško oklofutan bil je to lepi Peter —; posledica je bila: grizenje v trebuhu in rak v želodcu. Ne bi verjel, pa je sam pripovedoval. V Gradcu in celo na cesarskem Dunaju je osebno iskal zdravil, pa jih ni dobil; kakor pa so se spremenila politiška vremena, je ozdravel. Akoravno so tedaj podvrženi boleznim, kakor se vidi iz go-renjega primera, so vendar prav žilave narave in neutrudni v nadzorstvu neljubih oseb. Pošto imajo v najboljši evidenci; v cerkvi določajo, koliko naj gori sveč, za cerkveni pevski zbor skrbe, kdaj se naj uči; kaplan jih peče, ker je prepisal volivni imenik; občinske volitve še niso razglašene in vendar že ponujajo našemu Miš-kotu 2000 K. ako odstopi od kandidature — sploh — opaža se mrzlično, vsestransko vrvenje in drvenje — človek'bi mislil, da se liberalna podrtija podira. — Po teh znaikih, Domoljubovci moji, boste spoznali naše liberalne glavice: pljuvati nikar pred njimi, usiljujte se jim pa še manj. Vaš odgovor na njihov pritisk naj bo: »Domolju-7?
ba« v vsako hišo; oklenite se naše hranilnice in posojilnice; zavedajte se svoje moči, prav kakor so vam liberalci najlepši zgled; imejte zaupanje v sč — pri. volit-vah pa: trdno dajte se skleniti, sloga pravo moč rodi; vse lahko vam, bo storiti, ako združite moči! — To vas prosi ves vaš Tržan.
d Iz Loškega potoka. Kaj lepo pokrivalo je že dobil naš »Dom«. LepO mešan barven eternit daje mu lepo vnanjost. Tesarji, kleparji, zidarji, vse hiti, da nas spravijo pred zimo še pod streho. Delo kaj lepo napreduje, tako da upamo, da bomo po Malem Šmarnu že zborovali v prostorni dvorani. Pri koncu pa še ni vrsta naših dobrotnikov. Iv. Debcljak (Šeg. v.) 10 K; Šega (Š. v.) 2 K; Debeljak (Š. v. 19) 2 K; Lavrič (S. r.) 2 K; nadalje žene: Fr. Lavrič (7) 3 K; Vesel M. (12) 3 K; M. Pavlin (11) 4 K; M. Šega (13), T. Krajec (20), A. Šega (17), M. Vesel (12), M. Kordiš (9), U. Kordiš (9), Fr. Kordiš (6), A. Bohinjc (7). M. Gregorič (19). M. Vesel (12), Gregorič (3) 5 K. Žene iz Srednje vasi, ki. so same med seboj zbrale vsoto 30 K. Brez kake prošnje ali vpliva. Kdo ne bi hvalil vrlih žena! Iskrena zahvala!
Št. Rupert. Za L j u d s k i d o m so darovali: Lukek Franc 2 K, Tratar Janez 5 K, Gospodaric Fr. 2 K, Neimenovan 3 K! Bog plačaj obilo. Dam je že dvignen in 'čaka še notranje iu zunanje obleke! — Grel in narašča j je napravil preteklo nedeljo izlet v Št. Jauž. Kdor hoče za mladino 'kaj koristiti, naj bi pristopil kot podporni ud, da se tako omogočro taki prijetni izleti v razvedrilo jn pouk! —Zrel sad, stariši in otroci, vam v svarilo je Škafarjev fant. Prigoijuial si je 20 g!d. za kupljene hraste za cerkev na Veseli gori. Šel je ik prodajalcu iu tirjal denar v imenu ključarja nazaj! Kaj stori 'slab zgled in družba.
•d Velike Lašče. Siovesna Otvoritev »Zadružnega doma« bo v [nedeljo, dne 5.septembra. Dopoldne ob četrt na deset bo sprejem gostov na kolodvoru, ob desetih bo v župni cerkvi instrumentalna sveta maša s slavnosti primernim govorom. OpoMne skupno kosilo v prostorih g. Puceljna. Popoldne no iitanijah bo blagoslov »Zadružnega doma« ■s slavnostnim govorom, Ikaiterega govori gospod deželni odbornik dr. Pegan. Nato se vrši veselica na prostem, v slučaju slabega vremena pa v dvorani. Pri veselici sodeluje pevski .zbor »Glas« iz Sodražice. Natančnejši spored se bo dobil pri vhodu.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Regulacija Vipave se prične v če-trtek 9. septembra. Regulacija se izvrši tako-le: Vipavi se poglobi struga, zavarujejo se bregovi in odpravijo ovinki. Tek vode od izliva Bele do Novakovega mlina se preloži na najnižje mesto doline. V ta namen se kupi Novakov mlin in se napravi tri kilometre dolg prekop. Tudi spodnji
tek Vipave se bo primerno uravnal. Regulirali bodo tudi Močilnik, Gacko, Belo, Hu-belj in Jovžek. Stroški so proračunjeni na 1,152.000 K. Tako se je konečno rešilo to pereče vprašanje kljub nasprotstvu liberalcev po zaslugi naših marljivih gg. poslancev.
n Vojake smo imeli minoli teden v Vi-pavi. Za cesarjev rojstni dan so imeli sv, mašo na travniku za pokopališčem. Mo-štvo in častniki so se kopali v našem ljudskem kopališču. Vsi so se pohvalno izrazili o tej koristni napravi.
n Iz Vrhpolja. Pri nas imamo pod pa-tronanco Puučuhovo nekako vinsko zadrugo. Ustanovili so jo gospod vodja, ki se res na vino prav dobro razume, zato, da ima »Zveza slovenskih zadrug« eno članico .več. Kmetu pa še niso nič koristili. Dasiravno je zadnja leta izborila letina, vendar ni spravila v promet ta zadruga niti liter vina. G. Punčuh mislijo na ta način loviti kaline za propadajoči liberalizem. Povemo itiiu pa, da naj nas pusti enkrat za vselej pri miru z njegovo politiko in naj se raje pobriga za šolo, sicer mu zagodemo takih, da bode pomnil. Se razumemo gospod šolski vodja?! — Naše izobraževalno društvo pripravlja Finžgar-jevega »Divjega lovca«. — Obžalujemo resne može naše fare, ki hodijo poslušat Punčuhove neumnosti v njegovo društvo. Če se hočejo res izobraziti, naj pridejo v našo sredo, kjer jim je mnogo več pametnega na razpolago kot pri liberalcih. I'o-milujemo tudi mladeniča B. K., da služi Punčuhu kot slepo orodje in veruje njegovim čenčam.
n Vrhpolje na Vipavo. Vsled pomote v zadnjem »Domoljubu« se naznanja vsem slavnim društvom in prijateljem poštene zabave, da se vrši veselica »Kat. slov. izobraževalnega diuštva« dne 29. avgusta in se ista ponovi dne 5. septembra s sledečim sporedom: Fr. Ferjančič: »Pozdrav slovenskemu domu«; Fr. Finžgar: »Divji lovec«, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih; Fr. Ferjančič: »Tone solnce, tone . . .«; Fr. Ferjančič: »Planinariea-.
n Na Gočah jc imelo pevsko društvo »Triglav« ples brez dovoljenja. Udeležil se ga ni nobeden zaveden Gočan. Društvo bode pa zopet plačalo kazen. — Naše županstvo je storilo vse potrebne korake, da se vodovod popravi. Imeli bodemo menda že enkrat vodo.
n Shodi v Logu. Prevz. g. knezoškof so dali oznaniti, da dokler se ne dobi izjave, da na šmarne dneve ne prenehajo po Vipavskem plesi, tudi ne bo več shodov v Logu. Besedo ima sedaj županstvo, ki je dosedaj dajalo licence za ples na tak velik praznik. Ples se sicer ne bode dal izlepa odpraviti, vendar pa naj bi se na ta dva sveta dneva ne plesalo. Radi tistih par kronic, ki jih dobijo prireditelji, bodo imeli obrtniki in sploh Vipavci nad 4000 K škode. Naj se združijo gostilničarji brez razlike in naj podajo izjavo, da na ta dva dneva ne bodo dali plesavcem prostora! Pa tudi požarna bramba naj odneha in gotovo ji bodo obrtniki radi zložili tiste kronice, ki bi jih morda pridobila s plesom. Ne bodimo trmoglavi in ne kljubuj-mo brez potreb sebi v škodo.
Iz raznih krajev Notranjske.
in S Prema. O plesu. Nekateri gostilničarji ne morejo živeti brez iplesov, s katerimi vabijo ljudi skupaj, posebno mladino. In s tem povzročajo velikansko zapravljanje. Talko se je zapravilo na zadnjem plesu v Smerjali gotovo 400 do 500 kron. Tudi na Premu ;o nekateri prosili za plesne licence, a naš vrli župan Va-lenčič pa sam ni hotel dovoliti plesa in je to prepustil občinskemu odboru v sklepanje. Oglasi se občinski odbornik A. I)e-kleva: »Jaz mislim, da v teh slabih letinah, ko moramo vedno za podpore prositi, ni treba še s plesom denar zapravljati in predlagam, da se nobenemu za ples licence nc podeli.« Predlog je bil enoglasno sprejet. — Po zadnjih občinskih volitvah pred enim letom je ranjki »No-tranjec« nekaj čvekal in se bahal, da je na Premu pri občinskih volitvah zmagala liberalna stranka. Vrabci na strehi pa čivkajo in vedo, da velja liberalcem ples kot prvi iu najboljši pripomoček za napredno vzgojo mladine in da ravno liberalci plese zagovarjajo in prirejajo. Toraj je »No-tranjec« prenvskeinu občinskemu odboru pač krivico delal. Ker ga ie za liberalnega proglasil. In da v resnici .iberalna stranka v njem odločevati nima, je pokazala ravno volitev župana. Najdejo se mnogi župani, ki zagovarjajo podelitev i.cence za ples s tem, češ, da vendar pride nekaj kron v občinsko blagajno. Taki možje pač niso vredni, da sede na župan; kili stolcili, ker so pač tako kratke pameti, Ja ne znajo eno ped naprej misliti in .preračunati, koliko denarja se po drugi strani s plesom zapravi. Iu koliko hudega sploh iz plesov izvira. Kjer imajo obč ne take župane, naj volijo ob volitvah boijše. oziroma občinski odbori prepovedo naravnost lahko vsak •ples ali vsaj takso za licenco zvišajo. Kakega rekurza ali kake pritožbe od strani krčmarj-cv ali prirediteljev plesov na glavarstvo ali celo na v.šjo gosposko se jim ni bati, ker ondi pač tudi spoznajo, da je ples za naš narod v vsei; ozirih nekaj škodljivega in poguonega. Krepak opomin so prejeli v cerkvi fantje plesavci, češ, naj si najprej skibe za potrebno obleko in za hišne potrebe doma, kar bi bilo gotovo bolj potrebno kot ples. Po-seno pa dekleta plesavke, po katerib so sc krstne bukve čudno zamazale. — Mi pa delamo tako: Izobraževalno društvo .ie (Priredilo pretečem) nedeljo igro »Novi zvon na Krtinah«, ki je izborno uspela. Z velikim zadovoljstvom in zanimanjem 'so gledalci sledili dejanjem na splošno željo, da bi .se zopet kaj lepega priredilo. Sedaj se bomo pa pripravljali na večji sestanek notranjskih Orlov in vseh dobro mislečih mladeničev v Št. Mihelu pri Št. Petru na 'vrasu 26. septembra, da se bomo še bolj med seboj spoznali in združno organizirali.
11 Iz Rakeka. Pred enim mesecem srno osnovali na Rakeku izobraževalno društvo "i telovadni odsek Orel. Pristopillo je takoj lepo število mož, žen, deklet in mla-jJemcev. Naročenih imamo že veliko K"Jg in časopisov, tako, da bomo lahko Ponosni na našo knjižnico. Le žal, da nc "oremo dobiti mašim namenom primerne sobe, kar se bo zgodilo, kakor upamo, v
najkrajšem času. Do trideset krepkih mladeničev in tudi nekaj mož pa se zbira Vsako nedeljo zvečer, ker imajo izobraževalne večere in telovadbo. Iz Cerknice prihaja k nam redno vsako nedeljo načelnik cerkniškega odseka. Navdušenje in veselje med našo organizacijo raste od dne do dne. Toraj ni vse tako kakor je nekdo v »Domoljuba« pisal pod naslovom »Iz Unškega in Rakovskcga kota«. Zavedni Rakovci le tako naprej!	U.
n Z Blok. Naše liberalce še vedno jezi, da so pri zadnjih občinskih volitvah vkljub agitaciji in obrekovanju »skozi padli«. Svojo onemoglo jezo stresajo seveda nad pristaši S. L. S., zlasti pa nad onega, ki jim je trn v peti - nad našega vrlega, požrtvovalnega poslanca in sedanjega župana g. Drobniča. Temu se seveda ne čudimo, saj je pač vsem znano, da je bil pri nas od začetka do danes duša vsega protiliberalnega in protioderuškega gibanja. Da ne sme zaostati v zabavljanju in obrekovanju »general« liberalcev g. Modic za svojimi kimovci. o tem pač nihče nc dvomi. Razločuje se pa od drugih navadnih liberalčkov —• uo pa »general« mora biti pač bolj »kunšten« -— samo v tem, da je v svoji strasti in pa jezi, ker je pri volitvi župana odnesel »dolg nos«, še veliko hujši. Ko je vkljub vsem naporom, vkljub vsemu denarju, ljudstvo obrnilo mu svoj hrbet in pokazalo, da mu več ne zaupa, zatekel se je v ono gnojnico, iz katere zajemajo vsi liberalci svojo modrost n znam.. : in katero nazivljajo »Slovenski Narod«, dasiravno bi mu bolj pristojalo ime »Nemški brezverski Narod«. Koliko zaupa »Slovenskemu Narodu« naš »požrtvovalni« Modic, sklepamo lahko iz besj-dij. katere je govoril v svoji gostilni: »Saj bo bral (namreč Drobnič) Narod« in če ima še kaj časti, bo moral odložiti županstvo.« Kaj pa piše Modic v »Narodu« zoper Drobniča? Svet naj izve in sodi sam Modica, ki na tako nelep način jemlje čast svojemu političnemu nasprotniku. — I. V občinski seji je vprašal Modic Drobniča tako piše »Narod« - zakaj je prikrajšal revnega kmeta za drž. podporo iu jo pobasal v svojo malho? Drobnič ni hotel o tem nič čuti — mahal — kričal jc itd. iu sejo zaključil, itd., itd., itd. — Gosp. Modic, če imate še kaj poštenja, ali vas ni bilo sram, ko ste brali to laž? Koliko jc resnice na tem? Ali niste bili poleg, ko je g. Drobnič sejo zaključil? Ali se ne spominjate, zakaj? Ali ne zato, ker ste vi privlekli iz svojega žepa kar tri številke »Domoljuba« in se hoteli z Drobničem kregati, zakaj vas »Domoljub« poka. G. Modic, ako imate še kaj čuta poštenja in čuta pravičnosti, ali nc boste priznali, da vam je g. Drobnič na vprašanje »kaj je s podporo Kraševca«, dal točen in jasen odgovor in da ni vsled tega kot iz nekega strahu zaključil seje. In vendar se upate trditi v »Slovenskem Narodu« ravno nasprotno. 2. V »Slovenskem Narodu« kličete na pomoč vse državne in deželne oblasti, celo S. L. S., da bi g. Drobniča obesili, S. L. S. pa ga bacnila, češ, da je goljufal pri oddaji otrobov iz državne podpore. Ali niste uže pri seji dobili odgovora na vašo interpelacijo glede tega? Ali vam
ni g. Drobnič povedal, in to je resnica m nič drugega, da mu je Krašovec popolnoma prostovoljno zato odstopil pet sto ki otrobov, ker ni imel s čim plačati? To b storil tudi vam. In če je Krašovec naroči več kot je potreboval in mogel plačati kdo je vzrok, ali ne vi, g. Modic. Ali niste vi dali klicati, da bo vsak le tretjino teg;-dobil kar bo naročil. In če bi bilo po vašem, bi Kraševec dobil ravno prav in m bilo bi mu potreba g. Drobniču Kaj odstopiti. Vprašamo pa vas, kakšna goljufij-je to? Kedo je kriv, da so bili pri nas kmetje tako malo deležni državne podpore V G. Modic bodite enkrat Odkriti in povejte nam to. Iz teh vrstic pač lahke sklepa vsak trezen človek koliko je verjeti liberalcem in »Slovenskemu Narodu«. O. Modicu pa povemo danes še enkrat. da naj bo miren in pohleven. Njegovih naukov in nasvetov mi ne potrebujemo. Prosto mu tudi — od danes nadalje napadati naše može — napadat našega poslanca in župana. Branili g;.. ne bomo. — ker -tega naš župan ne po trebuje. Saj ga poznamo, poznamo njegovo dobro vsrce. Dobro verno, da se imamo njemu zahvaliti, da imamo dane na Blokah posojilnico, ki rtas je rešila i:, rok oderuhov, vemo da se k njemu lahko zatekamo v vsaki potrebi in da nanje vedno vsem na razpolago. Zato čast in spoštovanja katero uživa pri nas na; župan g. Drobnič. ne samo Modic, ampak liberalci skupaj nikdar mu vzeli ne bodo
Iz raznih kraja?.
LJUBLJANSKI ŠKOF M F D SLOVENC NA NEMŠKEM.
Iz Gladbecka se nam piše: V nedeljo dne 15. avgusta, na dan Vnebovzetja Marije Device in naslednji ponedeljek sme Slovenci tukaj v Rheinlandu in VVestfa lenu imeli slovesnost, kakršne v Neinčij še nismo doživeli. Kai-"r vsako leto tak; so 'se tudi letos v I' oornu (Rheinlaadi pod vodstvom častitega gospoda rektorji Kiister. kateri sicer ni slovenski rojak, ; vendar zna prav lepo slovensko, zbrai Slovenci, da gredo r.a najs'ovesnejšo božjo pot v Nemčiji, v i<evclaer, počastit ke-velarsko Mater božjo, in sicer letos \ spremstvu premilega gospoda knezoškcf;: .ljubljanskega, liaimboruskim Slovencem so se pridružili tudi Slovenci iz drugih krajev Nemčije. Med temi smo bili tudi m' z Gladbecka (Westfalen). Ker nam Slovencem iz Gladbecka ni bilo mogoče prit o pravem času do hambornskega vlaka, smo se peljali po bližnji železnici kar naravnost na Kevelaer, tako da širno biii poprej tam nego slovenski romarski vlak. Na kolodvoru smo čakali. Oko'u 10. ure pa pridrdra vlak s Slovenci in premilost-nim gospodo,m knezoškoforn ter č. g. rektorjem i,n dvema drugima slovenskima duhovnikoma. V dolgi procesiji s krasnimi zastavami smo šli zdaj združeni najprvo v župnijsko' cerkev,, v kateri smo slišali prvikrat na p tujem tako daleč od slovenske zemlje praniil. g. knezoškofa v milem nam slovenskem jeziku pridigovati. Ze
62
navzočnost premil. g. knezoškofa nas je ganila, teiribolj pa še njih prelepa (pridiga. Marsikatero oko -je bilo solzno zaradi veselja. Iz župnijske cerkve smo šli potem mimo in okoli milostne kapelice v romarsko cerkev prečiste Device Marij«, kjer smo dOlbili sveti blagoslov in se potem razšli vsak na svoje stanovanje, da smo se nekoliko okrepčali. Na potu od kolodvora do romarske cerkve so nas ljudje začudeno gledali, ker morda še nikoli niso videli procesije s škofom, kakršna je bila naša. Bilo nas je blizu tiso,:. Korakali smo po dva in dva skuipaj, v sredi med nami priprostimi slovenskimi delavci pa prem. g. 'knezoškof z veselja odsevajočim obrazom blagoslavljajoč cele množice ljudi, ki so klečali o'b cesti. Nemcem je nastop našega premi.1. g. knezoškofa zelo ugajal. Vedno so nas spraševali, kdo smo in odkod so ta tako prijazni škof. Mi smo jim s ponosom odgovarjali, da smo Slovenci in da so škof naš slovenski knezoškof. kateri sc niso ustrašili nobenega truda, da nam pomagajo povečati slovesnost na čast-Devici Mariji. Popoldne ob /pol treh smo se pri milostni kapelici zopet zbrali, da se udeležimo na prostem križevega pota, katerega so glasno mol.ii č. g. rektor. Premil. g. knezoškof so nas zopet spremljali in pri dvanajsti postaji pod taikozva-iiimi velikim drevesom tako lepo pridigo-vali o Jezusu na križu in žalostni Materi Mariji, da je to moralo srce vsakega pre-suniti. Ginjeni smo šli potem naprej do milostne kapelice. Po knzevem potu so premil. gospod knezoškof in drugi duhovniki spovedovali, dokler je bilo kaj ljudi. Naj bode omenjeno, da je bilo 'ta dan na tem m.losti bogatem kraju dvanajst procesij s skupno približno 10.000 romanji. Zvečer od N. do II. ure smo prepevali lepe slovenske pesmi na čast Mariji Devici v. balončki v rokah. Pogled na prostor pri milostni kapelici ;e pokazal prizor tako lep. da se ne da popisati, Blizu 10.000 ljudi raznih narodov in stanov je hodilo v procesijah moleč in prepevajoč, z balončki raznih barv. razne velikosti in razne oblike, katere so na palicah držali kvišku okoli milostne kapelice. Kamor je pogledalo veselo oko, povsod še lepši prizor. Srce se je nehote radovalo, ko se je zavedalo. da vse to veselo petje, vsa ta goreča molitev in vse te krasne iučice so le v počeščenje Device Marije V ponedeljek zjutraj ob pol f>. uri smo pri sveti maši, katero so darov ali preinii. gospod knezoškof in pri kateri so zopet pridigovali iz njih rok prejeli skupno sveto obhajilo. Ob po! 9. uri smo se zopet združili pri milostni kapelici za odhod. Lepe pesmi prepe-vaje smo se v procesiji podali na kolodvor. Zopet so ljudje trumoma klečali ob cesti, da prejmejo škofovski blagoslov. Na kolodvoru je že čakal posebni vlak, kateri je romarje takoj odpeljal nazaj v Hambora.
To torej je bila 'slovesnost, kakršne Slovenci v Nemčiji še niso doživeli. Pokazali smo pa. da so Slovenci tudi na ptu-jem še verni kristjani, ki vedo cenili če-ščenje Marije. Ta slavnost nam je nepo-zabljiva in naše srce nam veleva, da se ua-jtopleje zahvalimo tistim, ki so se po-52
sebno trudili za prekrasni izid te sk>ves-nosti. Na prvem mestu se zahvaljujemo .premil. gospodu knezoškofa iljublianske-nmi, iki se niso ustrašili ne daljave, ne drugega truda, da so povišali s prelepimi pridigami in prijaznostjo češčenje Device Marije. Prisrčna zahvala pa tudi č. g. rektorju Kiister in gg. -slovenskima duhovnikoma za njihovo deiovauie in njih trud. — Alojzij Juvan in drugi slovenski romarji z Gladbecka.
Hamborn ob Reni. Presvetli gospod knezoškof ljubljanski je napravil tukajšnjim Slovencem veliko čast in veselje. Prišel je v četrtek, 12. avgusta k našemiti gospodu župniku na obisk. Petek popoldne nam je imel pridigo v Obermarksio.li; kake« uljudno je potlej rojake zunaj cerkve posamezno pozdravil in nagovoril! Sobe.to je spovedoval v hambornski cerkvi. Veliki Šmaren nas je spremljal na božjo pot v Kevelaer, to je rensko Brezje. Tam je zopet spovedoval, trikrat pridigoval in v ponedeljek zjutraj nas skupno obhajal. Okoli 800 nas je bilo vkup v Kevelaeru. Vsi smo bili navdušeni od ljubeznivosti in uljudnosti našega domačega nadpastir-ja. Ko smo v ponedeljek opoldne prišli nazaj, je škof v hambornski cerkvi imel nemško pridigo za 'vse udeležence in druge. Popoldne so ga peljali v Hochheide na levem renskem bregu; tam. je rojakom tudi pridigoval in drugo jutro spovedoval. V torek dopoldne se je iz Duisburga črez Kolin peljal nazaj v domovino. Prisrčna hvala ljubeznivemu nadpastirju, ker je nas preproste delavce obiskal na tujem iu za nas s toliko vnemo delal. Letošnje romanje v Kevelaer je bilo tako lepo, da nam ne bo izginilo iz spomina.
Hochheide ob Reni. Dne 15. in 16. t.
m. imeli smo izredno srečo, da smo smeli pozdraviti v naši sredi iprevzvišenega gospoda kneza in škofa ljubljanskega. Pre-vzvišeni je pozdravil rojake v nedeljo, 15. t. m., v Kevelarju, kamor je priromalo nad 2000 Slovencev. V ponedeljek popoludnc pa je prevzvišeni dospel v Hochheide, kjer so ga tukajšnji rojaki slovesno sprejeli. Gospodična A. Kerznar je v spremstvu šestero ljubkih, belo oblečenih deklic pozdravila nadpastirja ter mu izročila krasen šopek cvetlic. Z le njemu lastno ljubeznivostjo se je prevzvišeni pogovarjal z navzočimi Slovenci. Ob 6. uri je imel prevzvišeni pridigo in blagoslov. S toplimi besedami je priporočal navzočim, kako naj skrbe, da si ohranijo največje bogastvo: poštenost in vero. Krepko je prevzvišeni ožigosal res žalostno napako tukajšnjih Slovencev: pijančevanje. Zal, je med tukajšnimi rojaki ta strast silno vko-reninjena. Od dela je prva pot v gostilno, iz cerkve — še večkrat mesto v cerkev --- v gostilno itd. Posledica temu pa je plakajoča žena, razbito pohištvo, gladili iu razcapani otroci itd. Tu med Slovenci na Nemškem bi bile potrebne družbe treznosti. Seveda so tudi tu častne izjeme, in v hišah, kjer biva treznost, tam biva tudi mir in zdravje, zadovoljnost in sreča Iz srca želim, da bi tukajšnjim rojakom ostale v spominu besede nadpastirjeve. Pre-vzvišenemu pa izrekamo tem potoni najsrčnejšo hvalo za njegov obisk. Želimo
da bi njegovi nauki obrodili med nami obilo sadu!.— M. P.
Gregom Citij v Ameriki. Sprejmite zopet par vrstic, ker se le malokrat oglasim iz te daljne dežele. Zopet moram ža-losfdno novico naznaniti o našem priljubljenem rojaku Andreju Kodre, doma iz vasi Oretoovce ipri Vipavi. Dne 11. julija je šel zdrav na delo v tovarno, kjer je že blizu tri leta delal. Okrog 8. ure je šel pritrjevat jermen, ki .je doli padel, a mu je spodrsnilo. Moral bi bil pasti na -drugi jermen, a v tem se je vjel na prvega, kateri ga je v hipu odnesel .30 čevljev visoko, ga gori navil in pritisnil, da ga je vsega polomilo. Takoj so ga peljali k zdravniku, ki je videl, da je vsaka pomoč brez uspeha. Ko je naš rojak M. Justin videl, da še govori, je takoj telefoniral po gosp. župnika, kateri mu je še pravočasno podelil sv. zakramente za umirajoče. Kmalu potem je izgubil zavest m ob 12. uri je izročil v groznih mukah 'svojo dušo. Pokopali smo ga dne 13. julija ob 9. uri prav Slovesno na katoliško pokopališče. Vsi rojaki smo žalovali za njim, ker je bil tudi katoličan. Bil je tudi naročnik »Domoljuba«, katerega je vedno marljivo prebiral. V kratkem času je nameraval oditi v svojo domovino. toda nesreča ga je prehitela. Mil re pri podpornem društvu, oa ga je lansko poletje zapustil, da sedaj ni bil pri nobenem. Tudi drugih novic in nesreč jc vedno veliko. Ni jih mogoče vseh našteti, ker bi preveč list napolnile. Lep pozdrav vsem bravcem in bralkam »Domoljubo-vim«, 'kakor tudi gosp. uredniku. Anton Perne iz Gorenjskega, Hierom Zvanut k Lozice pri Vipavi, žalujoča prijatelja raiij-kega.
Ponižna prošnja za novo cerkev v Podgradu v Istri. Vemo, da nam bode
marsikateri zameril, da tudi mi trkamo na usmiljena srca in prosimo podpore. Saj ne bi radi — a prisiljeni smo! Za vse mogoče dobre namene se (dandanes prosi, upamo, da smemo prositi tudi za novo cerkev. V Podgradu smo, v kraškem središču severne Istre, sedežu županstva, c. kr. okr. sodnije in različnih c. kr. oblastnij — a nimamo cerkve! Imamo sicer malo kapelico sv. Jakoba, brez zakristije in brez zvonika, pa ta je tako majhna, da ne morejo noter niti vsi šolski otroci, medtem ko morajo verniki med službo božjo stati zunaj cerkve, izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. ln tudi to cerkvico bo kmalu razjedel zob časa. Ze pred 50 leti se je nameravalo zidati novo cerkev, a ni bilo mogoče, ker ni bilo zadosti sredstev; ljudstvo pa je tukaj tako siromašno, da na noben način ne more samo zmagati vseh stroškov. To bo priznal vsak, kdor pozna te kraje. Res je, da se je v teku let nabrala precejšnja svota denarja, pa ta od daleč ne zadostuje za dokončanje dela, ko je, posebno dandanes, vse tako drago, bodisi delavci kakor materijah Ali naj tedaj ostanemo za vedno brez cerkve? Ne moremo! Zaupajoč tedaj na Božjo pomoč in na pomoč usmiljenih ljudi, lotili smo se letos težkega dela — zi* danja nove cerkve, in sedaj delo vrlo napreduje. Ker pa sami navzlic že nabranemu denarju in podpori domačega ljudstva
ne zmoremo vseli stroškov, prisiljeni smo trkati na usmiljena srca in prositi pomoči. Zato se obračamo na dobra, slovenska krščanska srca, s ponižno prošnjo, da bi nam vsak, kdor le more, pomagal z malim darom. Vsak, tudi najmanjši dar hvaležno sprejmemo. Usmilite se nas, pomagajte nam! Dobro naše ljudstvo bo molilo za vas, svoje dobrotnike, a vaše ime bode zapisano v »Knjigo dobrotnikov« za vse čase. Za vse dobrotnike se bodo vedno opravljale sv. maše. Darovi se bodo svo-ječasno po časopisih objavili. To je priznal ludi prečastiti tržaško-koperski škofijski ordinarijat, kateri je z dopisom od dne -I. julija 1909, štev. 108./6. prošnjo odobril iu vernikom najtopleje priporočil. V nadi, da naše trkanje na dobra slovenska srca ne bo ostalo brezuspešno, se vsem dobrot-
nikom najtopleje zahvaljujemo. Dobri Bog vam povrni tisočkrat! Udano Oskrbni-štvo nove cerkve v Podgradu v Istri.
Iz Pulja. — Pismo vojak a. —
Naj mi dovoli slavno uredništvo, da tudi ;az kot star naročnik in prijatelj »Domoljuba«, nekaj malega sporočim. Ker je vctfno rad sprejemal »Domoiijub« pisma iz vseh krajev, misiim da tudi mojega ne bo zavrnil.
Prosim vas, dragi mladeniči slovenski, kateri ste še doma, a boste morali jeseni stopiti ped vojaško suknjo kakor sem jaz preteklo leto, ne pozabite se naročiti na l>cmo.!juba«, kateri vam bo v veliko tolažbo, ko bodete brali njegovo vsebino. Saj druzega dobrega tako ne bodete culi pri vojakih, kakor če bodete brali dobri katoliški list in tak je Domoljub-. Res ie,
da pri vojak i'h veliko mladeničev duševno opeša in se izpridijo. Toda tega ne smemo storiti. Moramo tudi izven domovine pred duševnimi sovražniki ostati trdni in neoma ni, zvesti Bogu in cerkvi. Ze veiiko so si prizadevali naši gg. poslanci ža nedeljski ipočitek in gcjvtev vere pri armadi. Najvljudneje prosim tudi za naprej naše prečast te gospode poslance, da bodo cb prihodnjem državnezborskem zasedanju še »polnili kolikor bo mogoče. Konečno pošljatn bratski pozdrav vsem mladeničem, 'kateri so v katoliških izobraževalnih društvih in telovadnih odsekih. Dragi bratje, neustrašeno in bojevito naprej! Ce Bog da, se še snidemo pri skupnem isociijalnem delu na mili slovenski zemlji!.— L. B.
Mirensko slavije.
Pravzaprav nismo ljudje, ki radi pojo slavospeve. Toda vseeno moramo pribiti resnico, da se je najbolj mrzla Juša lahko v nedeljo, 22. avgusta, ogrela v Mirim ob navdušenju in sijajnosti. s katero se je dovršil dan goriške mladine. Prišli so Orli i/. Ljubljane, Idrije, Cerkna, Vipavskeg poleg Orlov vseh domačih goriških otokov so prišli pevsk. zbori in zastopniki 17 naših goriških društev. Lep je bil pohod čet na <irad, kjVr ie pridigal in maševal č. g. Jr. Lenard iz Ljubljane. Po sv. maši se ic sprevod vrnil v Društveni Dom«, ki ga jc blagoslovil č. g. župnik J. Roječ ob nzistcnci dveh duhovnikov in navzočnosti blag. g. okr. glavarja grofa Attemsa in blag. g. županu Scalettarija.
Nato se je pričel miadeniški tečaj v i!ii\i dvorani doma. Prvi je predaval I" r. Kremžar o skrbi za mladino. Podal je novi! misli za varstvo naše mladine. Viharni navdušenje je izzval Fr. Terseglav s >"njim krasnim govorom. Ta govor pri-lii dnjič prinesemo bolj natančno, zato ga uanes ne bomo omenjali. O protialkohol-iicni vprašanju pa je govoril dr. Lenard. Krasno se je izvršila popoldne javna telovadba, ki se je je udeležilo okrog 100 Oilov. Viharno odobravanje je žel prisrčen nastop malega naraščaja z zastavami. 1'akoj po telovadbi se je začel javni •sliod, ki se ga je udeležilo gotovo nad dva tisoč ljudi. O razvoju krščansko-socialne organizacije je govoril dr. Brecelj in žel za svoja izvajanja burno pritrjevanje. Z velikim veseljem je shod pozdravil nastop poslanca lJon a, ki je prisrčno pozdravil Drle ter nato govoril o obstrukciji .Jugoslovanov v državnem zboru. Shod je navdušeno odobraval obstrukcijo in obsodil liberalce, ki na izdajalski način mežikajo sedaj z vlado, ki je Slovanom tako zelo sovražna. Nato je navdušeno govoril še dr. Dermastia ter gost naših Orlov, Poljak iz nemške države. Ljudstvo jc bilo navdušeno. Nato se je pričela veselica, pri kateri so lepo peli pevsi zbori naših društev, ^ilno zanimanje je bilo za tombolo, ki sta io dobila dva dečka iz naraščaja naših Orlov; eden d'oma iz Orehovelj, eden iz Kupe. Krasna prireditev se je končala s
popolnim uspehom. Soča« bo sicer pisala o čukih, pijancih, iiaškonih, obrekovaleih goriškdi Slovencev, zaostalih ljudeh, kakor zna pač »Soča- pisati. Toda svojim nasprotnikom se smejemo.
Omenjamo še, da je posebno pozornost vzbudila krasna koračnica Orlov, ki jo ie vglasbil č. g. Vinko Vodopivec iz Kro.ibcvga. - Na zdar!
Agrarni shod v Štanjelu. Dne 8. avgusta so agrarci imeli shody Štanjelu. Tu jc vezal otrobe Mrmolja, Štrekelj in nekateri drugi agrarni liberalci. Prav krepko jim je odgovarjal vni Lojze Vrtovec. ki ie popolnoma zmešal štrene liberalnm agrarcem. Mrmolja je bil tako zmeden, da ie izhleknil, Ja v celem državnem zboru ni posiaiica, ki bi se potegnil za kmečke koristi. Ta pa jc lepa! Kaj pa bo Loize Štrekelj, ta delavni« poslanec, dejal, ko izve, da mu Janez Mermolja očita, da se ne poteguje za kmečke koristi? Toliko so se naši liberalni agrarci bahal., da so na njihovi strani češki agrarci. Sedaj naši katoliški slovenski poslanci deluje;o v državnem zboru skupaj s češkimi agrarci. Takoj je Mermolja iiiid na nje! Kako smešen ie ta človek! Sicer pa ne bo dolgo več farbal kmetov, ker zdi se nam, da se mu že odpirajo vrata v socialno demokracijo.
Umrla je v Hudaitižni v Baski dolini ga. Ana Kerperle, vzorna krščanska žena in mati. Spoštovani družini izrekamo ,svoje sožalje. Pokoj niči pa svetila večna ,luč!
S Kobariškega. Milnuli teden so našli na levem bregu Soče pri Kobaridu mrtvo truplo. Dognalo se je, da je utopljenec .37-Jetni Rudolf Vu'lč, doma iz Čezsoče na Bovškem, ki je romal na sv. Goro, pa jc menda med potjo padel v Sočo. — Dne 25. julija pa se je ustrelil v Kobaridu vojak planinec Gustinčič. Zc smo enkrat opozorili v »Domoljubu« na to, kako se postopa z našimi fanti. Treba bo vedar temeljito podrezati. Ta samoumor je'že četrti pri tem oddelku. Vojak je tudi'človek hi ž mim ,se mora ravnati po človeški! — V Kreda pri Robičti so na dan sv. Roka ustanovili ;iovo izobraževalno društvo na katoliški podlagi. Govoril je zastopnik »Zveze« Fr. Kremžar iz Gorice. Vrli Krejci, 'le brez
strahu naprej po poti prave izobrazbe! Varčnost in prava izobrazba, kamor spada tud.i dobro gospodarstvo in pošteno življenje, bo rešila kmeta! Zato, oklenite ise novega društva, ki naj pomeni začetek nove dobe za ves kobariški kot. »Seča« na-I pada vrlega Ibušenjskega kurata g. Le-| ,bena. Nihče danes niti ne kiline več, če ga Soča« napada; zato tudi č. g. Leben radi -Soče« ne bo težko vspal. Povedati smo le hoteli, da je Gaberšček zato tako hud, ker :;a na Kobariškem noben samostojen in zaveden kmet več ne mara. Tisti, ki ga drže še pokonci, so 1 beralni krčmarji in trgovci v trgu Kobaridu ter nekaj kmetov, i:i so kakorkoli odvisni od teh magnatov. Pa tudi to odvisnost bo razdrla naša kmečka organizacija, da bo naš kmet brez liberalnih oderuhov združen v katoliški kmečki organizaciji. Zato nas liberalna jeza prav iz srca veseli.
Iz Avč. Dne 5. avgusta smo imeli v ; našem .Katoliškem slovenskem izobraževanem društvu - res lepo m zanimivo pre-' davanje. Imeli smo predavanje v obliki ! socialnega razgovora«. Naš pevski zbor jc pred predavan em in po predavanju ža-i pel prav lepih pesmi pod spretnim Vodstvom g. Rudolfa Makaroviča. Pred razgovorom nam je č. g. župnik Ivan Kova-čič iz Podmelca, ki se toi.ko trudi za naše društvo, razložil pomen socialnega razgovora. Nato se je pričel razgovor, ki so ■ga imeli štirje mladeniči. Iz razgovora smo razvideli, kakšna so tista sociaincde-mokratična nebesa na zemlji, ki bodo nastala. kadar zmagajo rdečkarji in dobe drŽavo po svojem kopitu. Spoznali smo, kako grdo slepilo ie socialnodemokraško načelo: vera je zasebna stvar. Zatorej kličemo še enkrat: Mokracija z Bogom! Z Bogom za vedno!
Socialnodeinokraška mladina. V nedeljo, 15. avgusta, je priredila goriška so-.cialistiška mladina v Gorici svojo zabavo. .Določeno je bilo, da se te izobraževavne prireditve udeleži tudi rdeča mladina iz Trsta. Godba je čakala Tržačanov v Gorici na kolodvoru. Vlak je prisopihal — a brez rdečih Tržačanov. Radi tega je morala goriška mladina sama korakati za godbo. Bilo jih je okrog 50 vseh skupaj.
42
Pa ta mladina ie imela deloma že sive muštace, večji del je bil star nad 40 'let. Zvečer je imela ta mladina svojo zabavo na vrtu novega hotela na Solkanski cesti. Nad vhodom se je v rdečih lučih blestel samoitalijanski napis in podoba začetnika socialne demokracije juda Marksa. Reči se mora, da -je tu bilo navzočih več mladih ko starih. Vsaki mladi je pripeljal seboj še eno mlado sodruginjo na — ples. Jn ti rdeči pari so se po svoje izobraževali v senci košatih kostanjev. Žalostno pač, a resnično! Tako kvari našo mladino socialna demokracija in tudi liberalizem. Mladina naj najprvo pade, potem bo dobra za socializem ali liberalizem. Pokvarjeni človek je kmalu dovzeten za oči to' brez-verstvo. In zato gotovo ni en sam slučaj tak, da oče socialist ne pusti svojega otroka krstiti, kar se je zgodilo v (iorici pri Soškem mostu, namreč neki socialist noče Jati krstiti že več mesecev 'starega otroka. Pa še pravijo, da niso proti veri.
ProMine.
Kuharica v parlamentu. Zanimivo zastopnico ima finski parlament. Pri zadnjih volitvah v finski parlament je bilo v oarlament izvoljenih'25 žensk, med njimi kuharica Minna Sillaupa, ki zastopa Hotelsko gibanje in izdaja časopis za kulia-ice. Radi svoje izborne kuhinje je baje .lobila mnogo moških glasov.
Nevarna redovnica. K bogati vdovi -\ni Daniek .v bližini Kromerlža je prišla ?. t. m. redovnica in jo prosila za prenočišče. Vdova je odkazala redovnici eno zmed svojih sob in se nato podala k po-jitku. Deka e pa opazila, da je redovnica v predsobi pustila večji zavitek in radovedna kakor vsaka Evina hči je pogledala, kaj da je v njem. Imela je dovolj videti, kajti v zavitku je bila cela možka ibleka. Hitro je obvestila gospodinjo in v vsi tihoti so poslali po krajnega načelnika. in orožnike. Ko so ti kmalu nato stolih v sobo in zbudili »redovnico«, se jc zkazalo, da je bil 'to nevarni vlomilec Smutck, ki je imel pač namen oropati rdovo Daniek. Našli so pri njem nož in nabit revolver.
Umazan! Abdul Hamid. Odstavljeni iiirški. sultan, je bil veiik umazanec. Dasi ie plenil državne blagajne iu imel siliie svote denarja, je vendar ostajal dolžan, ;jpr jc ie mogel. Tako n. pr. ni plačal svo-\.ga telesnega zdravnika. Nekemu detektivu, ki ga je naročil iz Pariza, da pazi na njegovo osebno varnost, ni več let izplačal nagrade. Učitelju francoščine njegovega sina je ostal dolžan 1600 frankov na plači. Celo zlatarjem ni plačal dragocenosti, ki jih je potem velikodušno poklanjal svojim haremskim prijateljicam. Svojemu bratu je pridržal apanažo celili 29 let. Proti Abdul Hamidu je vloženih nešteviliio ložba na izplačanje dolga.
Ob ameriški narodni s'avnosti šestdeset mrtvih, neštevilno ranjenih. Ob letošnji narodni slavnosti glede na progla-litev neodvisnosti Zedinjenih držav je 32
bilo ob raznih veselicah v gnječi usnirce-nili 60, ranjenih pa neštevilnp oseb. Osobito veliko žrtev je bilo pri razsvetljavi in pri slavnostnem streljanju.
Sodnik kot duh. V požunskem komi-tatu ie dobila neka žena od svojega moža iz Amerike 400 kron, ki jih je položila v hranilnico. Drugo noč pa pride k njej bel duh — smrt — ki ji zapovc, da mu izroči denar, sicer jo vzame s sabo. Žena gre prihodnji dan v hranilnico po denar in pove, kaj se ji je zgodilo prejšnjo noč. Uradniki so stvar naznanili orožnikom in ko so ponoči v ženini hiši prijeli »duha«, se je izkazalo, da je to sam dobrorejeni krajni sodnik.
iz družinskega življenja angleškega kralja Edvarda priobčujejo listi ta-le Iju-beznjlv dogodek: Nedavno je sedel kralj z družino pri obedu; razpoloženje je bilo izborno, a najbolj živahen je bil najmlajši kraljev vnuk. Nujno je klical kralja: »Ded, ded! No. ta pa ga je okregal, češ, naj pusti starejše preje govoriti in molči dotlej. Otrok je res umolknil; ko so drugi povedali svoje, se je krali nasmehnil malemu in rekel: »Zdaj pa še ti povej, kar si hotel p;eje reči.« Odgovor malega je bil resig-niran: »Oh, zdaj jc že prepozno, zdaj si že pojedel polža, ki sem ga videl v solati!«
Žrtve pri španskih bojih z biki. Ob bojih z biki na Španskem je bilo letos ranjenih 110. usmrčenih pa 110 oseb. Vlada se peča z odpravo bikoborb.
Izvid prof. dr. Hektorja Marchiafava, profesorja na kralj, vseučilišču, ravnatelja zavoda za patološko anatomijo, posvetovalnega zdravnika Nj. Svetosti papeža Pija X.
v Rimu.
Gospodu J. Serravallu
v Trstu.
Vaše Serravallovo kina vino z železom, ki ste mi ga večkrat prijazno postavili ua razpolago, sem dajal prebolelim po infekcijskih boieznih, posebno po dolgotrajni influenci ter slabokrvnim, slabotnim, na želodcu bolnim deklicam. Z veseljem Vam sporočani; da so vino radi uživali in da se je izkazalo kot jako učili-, kov i t o.
V Rimu, 10. avgusta 1909. M 317 (15)________ E. Marchiafava.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj, 21. avgusta. 26, 59, 23, 54, 40. , Grade«, ?l. avgusta. _ *, 41, 88. 57, 30;'	j
ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov. Ljubljana, 24. avgusta 1909. . Pšenica..........27'_
Rž • • • . . . . . . ! " is—;
Oves	]5 — i
Ajda, črna . .	. 18 —
Ajda, siv^a	ti —
Proso, rumeno	♦ ».;».» 16'—'
Proso, belo	ks-— >
Ječmen . . .	. , , , v, . 16 —
AKo hočete svoje dete
imeti zdravo, veselo in duievno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. HommeUov
Haemat.gen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanji	*->•> ,
522 1
Zahtevajte povsod edino le našo Družinsko Pratiko« za leto 1010. ki je ravnokar izšla in 'se dobiva po vseh trgovinah. Cena komadu 24 vin., po pošti 34 vin. — Razprodajalci dobe znaten popust.
5)r. D. S)emšar 52-1
zdravnik — strokovnjak za kožne bolezni
Ljubljana, Mestna hranilnica.
Opozarjamo na oglas: Herdanijeva šola v Pragi, Krakovske ulice 21, ne na v Gradcu, kakor je bilo pomotoma objavljeno v številkah 30., 31., 32., 33. Ta šola ima prvi iu najstarši vojaški pripravljavni zavod za kadete in enoletne prostovoljce.
Ir se Kol naravna
Namizna voda ^ jjrvevrsle in bi zdravilna voda
' zoper teikofe organskega dihanja in zoper bolesti Modca in mehurja najbolje priporota.
Ali je tržno mleko primerno za dojenčkovo hrano? Mleko po mestih je kljub visoki ceni in nadzorstvu po oblastih malokdaj brez bakterij; dostikrat je ponarejeno in predvsem pa za dojenca ni dovolj enakomerno. Kaj naj tedaj napravi mati, katera iz poljubnega vzroka nc more sama dojiti? Skrbi naj za mlečno hrano, katera je sestavljena iz vseh tistih sestavin. ki so za iispevanje otroka potrebne. Tem opravičenim zahtevam gotovo odgovarja v polni meri v 50tili letih preizkušena in staro odobrena Nestlč-jeva Otroška moka, ker je popolnoma prosta bolezenskih kalij, in ima neposnetega planinskega mleka v zadostni množini, da je za njeno pripravljanje potrebna samo voda. Škatlja, ki zadostuje vsaj za 25 južin, stane v vsaki lekarni h drogeriji 1 K N(i vin.
&)c*i*ii/tc o- crfim&ri/co Materi Želijo dobro, po evni in ~ Jt&nosl/ivvpotovali na/se ol>rntye
rSimonS^dChvetet^a.
v QulQani y&lodvorsJk». uJic*20{
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
H. SOTTNER
razpošilja: Ure, *l«f-
nino In srebrnino
na vse kraje sveta fibrmte se zanesljivo na domačo slov.tvrdko!
Novost:
-saj
Ploščnata, tenka, prava nikelnasta Anker-Ros-
kipf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 30 ur idoča.
K 4*50. ::
Srebrne ure od 6 K naprej.
Večletno jamstvo - Ako blaijo nc uijaja, sc denar vrne nazaj
SobolsHe verižice i sliv. trahsvi
nikelnasta K 1-20, srebrna . ,, 5*—•
5172
Manijeva šola
vigojcvallSCe v Pragi Krakovska ulica 21.
Prvi in najstarejši
Vojaški pripravljalni zavotf
T,-tuj za kadete s pritetkom dne I I. julija.
Tečaj za enoletne prosto-10/;'ff s pričetkom dne 2. sept.
Potrebna začetna omika: Nekoliko razredov srednje ali meščanske tole. 20Jo 5 i Prospekte brezplačni.
NajboljSi proti
knrjlm očesom
nlibt radikal e&Už za keria
MtH 1 zavoj 40 vinarjev
UelSUo - radikal^ sredstvo za
kurja 8(853 piCem 60 vin.
Proti naprej plačilu v znamkah z 20 vin. za poitnino je pristno le pri
C. Richterjevi lekarni pri „ORLU", Wels Stev. 12.
Istotam sloviti veliki oblli proU trganju in revmi po K 1—. Pozor na reg. varstv. znamko.
iie si
zaverižni,kakor tudi pod-Siv dobe trajno, dobro plačano delo v tovarni slamnikov Ornstein, Dunaj VI1, Theobaid-gasse 13. Oziralo se bo proti dobri plači samo na boljše moči, ki so dobro izurjene v Šivanju finih pletenin.	2282
Lcpoilovnf tnci.čnlk
„Dom In Suer
stane za celo leto K 10 — Naroča te v Ljubljani.
V	flmbrusu, v župnišču
se proda večja množina pšenice, prosa in ovsa, živina in kmetijsko orodje.	2286 2—1
V	potu svojega obraza
m

m %
ne jej samo kruha, ampak postani tudi zdrav — tako se sicer glasi, ko se mora vsako prehlajenje, vsako liripavost in zastizenje odstranjati Se z znojnim zdravljenjem in pitjem. In v postelji se potiti v vročem poletnem času — lepa hvala! Tu imamo mi vendar boljše: vzamemo Faijeve pristne so-denske mineralne pastile, ter si s tem prihranimo vse nepriročnosti in naSi katari bo'do proč, ne da bi se vedelo prav, kfjk<5 se pravzaprav naredi. Kupi se jih za K t ■ 25. škatljica v vseh zadevnih prodajalnah, ne_ pusti si pa pod nobenimi pogoji podrinftf ponarejanj. Glavno zastopstvo za Avštrdr Ogrsko: W. Th. Guntzert, Dunaj JV/1,
Grosse Neugasse 17.
5».t
CENO POSTELJNO PERJE.
i kg sivega skubljenega perja K 2, polbelego K 2-80, belega K 4, finega K S, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K io, prsnega puha K J 2, od-5 kg nadalje poštnine prosio.
Dovršene postelje SffS'
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega alt rumenega Inlet-nanklng-blaga, 1 pernica vel, 180X'16 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom "M; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavnlca K 3, K 3-50, K 4. - Pernice 180V140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnlca 90V70 ali 80'80 cm K 4 50, 5 -, 5-50. Spod. pernica iz gradla 180V116 cm K 13'-, 15-. Razpošilja Proti povzetju po&t. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v DcSenici St. 1011. Češki les.
£a neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o Žlmnlcah, odejah, prevlekah in vsem drugem r 717 posteljnem blagu zastonj In poŠt. prosto. 52-1
Proda sc pod ugodnimi pogoji 2171
hiša v Postojni št. 24
z velikim vrtom. Več se poizve pri g. Fr. Pctrovčiču in Jerne) Kranjcu v Postojni.
Zajec & Horn
tovarna umetnega kamenja Ljubljana Dunajska cesta 73.
:: Podružnica na Pešati, p. Dol pri Ljubljani. ::
priporoča solidne tlakove za cerkve in veže, stopnice, podboje, grobne spomenike, cevi za kanale, umetni marmor in prevzema betonska dela po najnižjih cenah. 1827 1-1
Stev. 1604/09.
2232 3-1
Razpis služb.
podpisanem nadzornistvu je spopolniti več provizoričnih mest
deželnih užitnlnskih uslužbencev (dacarjev)
z začetnimi' plačami po 1040 K (namreč: s plačo 800 K in dejalnostno doklado v izmeri 30» 0 vsakokratne letne plače) ter s pravico do 3 triletnic in 4 petletnic po 130 K, tako da po zadovoljivo dovršenih 9 službenih letih znašajo prejemki 1430 K, po dovršenih 29 službenih letiji pa 1950 K. Poleg tega dohiVaje nameščenci na' samostojnih mestih tudi prosto stanovanje in pavšal letnih 84 K. Posebno sposobnimi' kj, marljivim uslužbencem dajejo sc tudi osebne dokfilde po 2C0 do 503 K na leto.
Prosilci, ki so poleg ljudske Sole dovršili tudi nižje razrede kake srednje šole ali kakšno primerno strokovno Šolo, imajo prednost in se takoj pri vstopu v službo lahko uvrste na drugo stopnjo prejemkov, (letnih 1170 K, v Ljubljani 1260 K).
Prošnje zn vsprejem, ki naj se pišejo lastnoročno od prosilcev, je nasloviti na deželni odbor v Ljubljani, vložiti pa pri nadzornistvu deželnih naklad v Ljubljani
do 15. septembra 1909.
Prošnjam je priložiti:
Rojstni in krstni list; Zdravniško spričevalo, da je prosilec povsem zdrav in krepak za vnanjo službo; Spričevalo županstva o nravnosti; in Zadnje,Šolsko spričevalo.
deželni!* naklad
*	Ljubljani, dneJ2. av^nsta tgife- -
1.
2.
4.
Francoska prekomorska družba. Odhod iz Ljubljane vsak torek.J Vozne liste in pojasnila daje amo	383 26-1
obl. konces. potov, pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znane go-
.	■IHMIIIII
stilne pri
ED.
Proda sc pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno
na Sclu pri Ljubljani, Poljska cesta št. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.
1914 (1)
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, Čistilnice, preše za sadje i. t. d.
1703
Edino le pri:
26-9
FR. STUPICH
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta št. 1., Valvazorjev trg št. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji sopovsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nai ; grobnih kfižev, tehtnic.
HAMBURG • mtmm ' MUL
S s
r%	406
zg"ai«nlmi5ve}ikanskim?parnlkJ ..fllHŽFiMS" 2''t??®
Kolodvorske ul. St. 28 Odliftd iz Ljubljane vsaki ponde-ljek torek In četrtek v tedqu.
(f
ii Vsled ugodnega nakupa prodajam najfinejši
po zelo znižanih cenah.
Ueletrsovina z železnino in poljeMimi siroii
FR. STOPICA, v LJubljani r Marije Terezije cesta it. 1. -
Si
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, šamotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. p. VIDIC * KOMp., LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
490 1
m
2961
Ustanuvlleno 1832.--
52-»
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekaSajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z juko majhno množino pobarvali veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann, LJubljana
prva kranjska tovarna oljnatih b.irv, lirneZa. laka in steklarskegn kleja. Zaloga slikarskih In pleskarskih predmetov.
llustr. ceniki se dobe brezplačno.
Dzdelane posteče
iz rdečega posteljnega inleta Prav dobro napolnjene. tf >-'•'■ JOBm Pernica ali ''"	blazina imi
r/ndolga, lliicm široka K io- , J2-, l.'r- in ih*— . /tidolga. I40cm Široka K u - ,iu-—, I*-, ti ^glavnik hucm dolg, Snem Urok K .T , 3-30 in I —; tiiicm Dolg, T" cm Slrok K 4 3" in 3m Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci Iz žime za eno posteljo K 27 —, boljši K 33'-. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K lir— naprej. — Zumenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 2026 6-1
Benedikt Saehsel,
Lobes 910 pri PSznu, Češko.
Naročajte
.Slovenca"!
Puške!
Laneaster . od K 26 — Flobertpuik« . . 8 50 Plitole . . . . 2-Samokresl . „ . 5-—
Poprave ceno. Illustrl-rani cenik franko. 870
f. Dušek, Opočno 123, Češko.
Najnižje cene pri,Janezu' na Vodnikovem trgu!
Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina
JANKO ŽELEZNIKilR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
""blasa za moške ln ženske obleke«1
od najceneje do najfineje vrste, dalje vsakovrstnihrut,
nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO!
Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri ..Janezu" v Lingarjevih ulicah
složna, cena ln varna
h 2927" Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke
Trsta: Pannonia 7. septembra, Carpatliia 21. septembra, Ultonia, 12. oktobra 1909.
IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 1. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, biizu cerkve Srca lezusovega.
1948
Prodajo se:
6-
1 mlatilnica in 4 slamoreznice
nove, vsled razprodaje prav ceno pri A. Sušniku, Zaloška cesta. Za dobro blago se jamči. V proti-račun se vzame dobro vino.
Sprejme se
krojaškega pomočnika
pri Jožefu Humar v Podmelcu na Goriškem. Plača po dogovoru.	2173 3-1
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR!
Ceneno posteljno perje!
1 kjj sivega skubljenega, ilfr brega perja '<! K; 1 k : I 'Ijitgi K 2 40, »olbelcga K ■»', belega 4 K, hrtfij.i skiihljeneg-r K :> 10. i k« izredun fiiK-ga. snežnobelega, skubl n v.i K ,(i 4" in H K ; 1 k'K .ii-.4.1 puha li K in 7 K: I kfi I), ie,. puha 10 K ; najfinejši rr,ni puh 12 K. - l'rl odjemu S kg se pošlje franko	lini so i
Dovršene postelje
belega ali rumenega nanking-blaga, • pernica, lK)iin imIra. Il6cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in »Hcm napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 10 K, z izredno timtn polpuhom '-'O K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; j ■ inu/ne pernice i0, )s?, 14 in I« K; blazine 8, 8/0 in 4 Zn neprim denar nazaj Zamenjava dopustna. I'o povz.od 12 K vi- iko
S. BENISCH v DeSenici Stev. 71, Čechg.
===== Ceniki zastonj in franko. - .,	—
HISA Z VRTOM
v sredini mesta Postojne v katerej se nahaja že stara, dobro vpeljana gostilna, se za ugodno ceno proda. Pojasnila daje posestnica Josipina Kraigher v Postojni. 2317 l-i
Posteljna vlaga.
Odstranitev takoj z uporabo „WACH AUF-, zakonito zavarovano. Starost in spol se naznani. Knjižico pošlje zastonj „Zavod Hesculap"431, Regensburg, Bavarsko.
2284 32-1
Družinska pratika
za leto 1910 je ravnokar izila.
2319 3-1
Sadne milne s kamenitimi valjarji, grozdne mline z obiralno pripravo, najboljše vinske stiskalnice ali preše, slamoreznice, repo-
reznice, Žganjarske kotle, štedilnike in peči, umetna gnojila vseh vrst, in razne druge potrebščine priporoča po najnižjih cenah
Pgter Majdft, trgovina z železnlno ,.Merkur" Celje.
LYRA KOLESA - -
Priznano naj-	„____Kolesarske in
športne potrebščine, ure, orožja, muzikalije, šivalni stroji, jeklene, ns-njene in lnk-susne reči.
boljši Izdelek. Nedosežena v kakovosti in opremi.
Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jamst,
gl. kataloga,	BUgne ro
Najboljša tvarlno, lepo delo, tek lahek so znaki Ljjra koles.
NajnlijP cene IS'6 Carine Pr0St0 ° *Za s t op n ikl 'se' I Me Jol
fudlllS;^^8'" '","9" v st- PlSe: VaS Izdelek v obCe dopada. hiS,	"'i"?1? res' da zamore tovarna spraviti na svetovni trg
nwe ^ ustrez0i0"' "JS
LYRA-FAHRRAD-WERKE, Prenzlan Postfach679
——— Zahtevajte moj cenik brezplačno.	•—
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr* Ijjnacij Žitnik«
Tiskala Katoliška tiskarna.