■iatolišk cerkven list. Danica izhaja v«=ak petek na celi pt li. in velja po poŠti za f-elo leto 4 gld. 60 kr., za pol lota 2 gH. 40 kr., zh čet« rt leta 1 gld. 30 kr. V ti-karr i< i »prejemaca za leto 4 g»ld., za pol leta 2 gld.. za <"etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Te£aj &XVI1I. V Ljubljani 23. malega serpana 1875. Uftt 30. Koledar za naslednji teden. Hali serpati. — Julij. 25. Nedelja X po binkoštih. Evangelij: „Farizej in davkar, cestninar ali coinar v tempeljnu". (Luk. 18.) — Sv. Jakop apostelj s priimkom Marejši, je bil sin očeta Zebedeja in matere Marije Salome. Po prihodu sv. Duha nad aposteljne je oznanjev&l sv. evangelij v Judeji, po tem pa na Spanjskem; vernivši se iz Španjskega v Jeruzalem je bil oo glavo djan I. 44. 26. Ponedeljek. Sv. Ana, mati Marije prečiste Device. Glej lansko „Danico". List 30. 27. Torek. Sv. Pantaleon, zdravnik in sprič. v Nikomediji, je bil po mnozih mukah ob glavo djan 27. val. serp. 1. 303. — Sv. H ur mola j y maš. in sprič., je bil spreobernil sv. Pantaleona. 28. Sreda. Ss. Nazarij, Ctls in Viktor sprič., in sv. Inocenciji papež spozn., )e živel ob času sv. Hiero-nima in Avguština. 29. C>tertel». Sv. Marta, devica, sestra sv. Lazarja in Marije Magdalene spokornice. 30. Petek. Ss. Abdon in tienen, sprič , Perzijana, sta bila ob glavo djana. 1. 250. 31. Sahota. Sv. lgnarij Lnjo/jan, spozn. in vsta-novnik Jezusove družbe, je bil r« jen I. 1491 na Spanjskem v „Lojolskem" gradu, f 1550. 1. Sv. German, škof v Aukseru na Francoskem, spoz , je bil okoli leta 380 rojen od plemenitih staršev v Aukseru na Francoskem, ki je bilo tisti čas p« d oblastjo rimskih cesarjev, in se je imenovalo Galija. (Jerman, mladeneč bistrega uma in neutrudljive pridnosti, je doverševal viši šole v Rimu, in je v vsih vednostih vse svoje součence visoko presegal. Po doveršenih šolah je bil odvetnik (advokat) pri deželski sodniji v Kimu. Kmalo pa je bil poslan njegov v rojstni kraj za deželnega poglavarja. Bog razodene Amatorju, škofu v Aukseru, da bode kmalo umeri, in da naj sprejme v duhovski stan Germana, deželnega poglavarja, kteri bo po njegovi smerti viši pastir keršanske čede. German, nekako prehiten, se ni branil prejeti mašnikovega posvečenja, ker je spoznal, da je to volja Božja. Po Amatorjevi smerti pa je bil German enoglasno zvoljen škof v Aukseru. German, se le dva mesca duhoven, se je silno branil škofovske časti, ker se je nevrednega in preslabega štel nositi težko škofovsko breme; poslednjič^pa, spoznavši voljo Božjo, se je dal posvetiti škofa. Škofovsko posvečenje je pobožnega duhovna Germana spremenilo v ostrega spokornika. Vse svoje premoženje je razdelil ubogim, trideset let ni pokusil pšeničnega kruha, ne pil viua; njegov edini vžitek je bil ječmenov kruh, pa le enkrat na dan; njegova obleka bila iz raševine po zimi in po letu; njegova postelj so bile gole deske s slabo odejo; le malo časa je počival oblečen in pre-pasan z ostrim pasom, sicer pa je neprenehoma molil, premišljeval in škofovsko službo z vso gorečnostjo opravljal. Tisti čas so prišli iz Angleškega poslanci k francoskim škofom, ter so jih silno prosili, naj bi jim poslali misijonanrjev, kteri bi zaterali Pelagijevo krivo vero, ki se je po An^o^kearf' še trosila, dasiravno je bila že od dveh papežev in od cerkvenega zbora v Antijo-hiji obsojena in zaveržena. Za to imenitno opravilo so škotje izvolili sv. Germana in sv. Lupa, trecenškega (Troyes) škofa. Na svojem apostoljskem popotvanji je German pri Nantesu med množico zagledal sedemletno deklico Genovti in ji je prerokoval njeno prihodnje sveto življenje. — Ko sta bila sveta škofa prišla na morje, vstane strašansk vihar; že se ladija potaplja; German kliče Jezusovo ime in izlije nekoliko svetega olja v morie, va'ovi se ta trenutek uležejo, in ladija hitro hti ob vbodnem vetru proti angleškemu bregu. Sveta misijonarja st i vsak dan množicam besedo Božp» <>znanjevala z naj wčim vipe bom, mnogokrat pod milim nt bom, ker so bile cerkve oretesne. Tudi sta imela s krivoverskimi učeniki vpričo ljudstva očitne razgovore zast^an njih krive vere, ktere pa sta s svojo učenostjo tako vkotinila ter v tesnobo vgnala, da njima nisu mogli nič več ugovarjati. O tej priliki je sv. German loletni sl««pi deklici na prošnjo njenih staršev pogled podelil. V-e ljudstvo stermi, in hvali Boga. O 1 tega dneva je jela kriva vera pojenje-vati. V zahvalo za veliki sad svojega misijonskega dela sta se podala sveta Škota German in Lup na Božjo pot na grob sv Albana sprič. German da odpreti grob tega svetnika, ter vzame nekoliko z ";f»g le zavolj zasluženja Jezusovega in Marijnega prizanaša in milost skazuje in vse dobro deli, potem bi se toliko priserčniše z njim zedinil, kakor se terta na kol opira, kakor se otrok k svoji materi stiska, kakor sta sklenjena duša in telo! Svetniki so to dobro razumeli! Od tod izhaja njih goreče prizadevanje, kolikor jim je bilo mogoče, serčno zediniti se z včlovečeno Besedo, s Kristusom, ki je pot, resnica in življenje — vrata v hišo Očetovo — vinska terta — dobri pastir — kruh življenja — živi studenec večnosti — in naša glava. „Povej mi vender, o pre-sladki Jezus, tako je enkrat sv. Mehtilda prosila Gospoda, kako zamore človek svoje molitve in dobre dela najboljše opravljati?" Jezus ji je odgovoril: „Vse svoje molitve naj človek Bogu daruje v zedinjenji z mojimi molitvami, ker tako se v prijetnosti k njemu povzdigujejo. Ako se mnogotere dišave zažgejo, bo iz tega en dim, čigar vonjava proti nebu puhti; tako je tudi molitev, ako se z mojo zedini, enaka najslajši dišavi pred Bogom. Ravno tako naj tudi človek vse svoje dela in opravila v zedinjenji z mojimi deli in opravili dopri-naša; s tem bodo oblažene, kakor bakro, ki se z zlatom skupaj stopi, tako rekoč vrednost zlata dobi — ali kakor se kapljica vode, ki se v vino vlije, v vino spremeni. Po tej poti bodo dela človeške po mojih zboljšane in oblažene." Glej, v zedinjenji z božjim Sercem Jezusovim imaš torej najboljši pomoček, dobro moliti, s pravim pridom delati in terpeti, in s tem kraljestvo Božje pospeševati. Po Božjem navdanji se je pa v katoliški Cerkvi družba vstauovila, ktera že veliko milijonov udov šteje in ravno ta namen ima, to je ,,apostoljstvo molitve". Nemudoma mu pristopi; ako si pa to že storil, spolnuj zadevno dolžnost odslej še s posebno zvestobo, navzemi se še bolj njegovega duha. Že sem ti povedal, da si presveto Devico in Mater Božjo tudi v zgled vzemi. Sej je tudi njeno življenje bilo vedna molitev, tako da je ona perva začetnica apostoljstva molitve, kakor sv. pismo med malo rečmi, ki jih od nje pripoveduje, ravno njene molitve omenja: ,.Ona pa je premišljevala in ohranila vse to v svojem sercu." — ,,Aposteljni so bili v obednici zbrani z Marijo, materjo Jezusovo." — „0 naša srednica, naša besednica!" tako jo sveta Cerkev pozdravlja. Ce si zvest v ti vaji, te bo po njegovi obljubi Serce Jezusovo posvetilo. Zveličani Margareti Mariji je sam rekel: „Priserčno priporočaj ljudem to češenje, ne le kot gotov, temuč tudi kot prijeten in lahek pomoček, naj priserčniši ljubezen do mene obuditi, m v prav kratkem času in po najlahkejši poti do verha čednosti dospeti." Zatorej je imenovana zveličana rekla: „Ne vem nobene pripravniši'pobožnosti, dušo v kratkem času do najvikši popolnosti povzdigniti, kot je češenje božjega Serca Jezusovega." — Dolžnosti, ki jih z apostoljstvom molitve prevzameš, so prav sladke, ker imajo naravnost s tem božjim Sercem opraviti! Torej le poskusi in premišljuj nekterikrat plameneče Serce Odrešenikovo z globoko rano, z ognjenim plamenom ljubezni, z bodečim ternjem, z visokim križem: boš vidil, da se ti bo ta pobožnost pred vsem priljubila in ti velik prid prinesla. Še otroci to razumejo. Tako so otroci neke vasi po sprejetem apostoljstvu molitve navadno rekli: „Mi smo 8 Sercem Jezusovim v kupčijo stopili". — In kaj sku-pujete od njega? — „Duie!" — Kako se pa to godi? — „Mi mu izročujemo svoje molitve, delo in terpljenje in Serce Jezusovo spreoberne zato tam v Ameriki ali kje drugej kterega nevernika ali pa pri nas kterega grešnika!" In kdo ima dobiček pri ti kupčiji? — „ Mi ga imamo!" — In ako za kterega veš, ki k ti družbi še ni pristopil, ga o priliki prijazno k temu nagibaj. Vpeljuj apostoljstvo molitve v srenje, kjer ga še ni, in ne boj se pri tem ne tež&v, ne stroškov, ne potov. Resnično, tako se pobožnost do Serca Jezusovega pospešuje! 2) Besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Tvoje drugo opravilo, ljubi moj, je torej, z lepim zgledom bližnjega k Sercu Jezusovemu voditi. Poglej svetnike: s čim so bolje pridigovali, z besedo ali z djanjem? Sv. Franči-čišek, začetnik svojega reda, je enkrat rekel svojemu tovaršu: „Pridi, pojdiva pridigovat!" in Bta molče šla po mestu, in se ravno tako spet vernila. „Oče!" mu potem tovarš pravi, „ali nisi rekel, da hočeva iti pridigovat?" — „Se je že zgodilo!" mu svetnik odgovori— (namreč z modrim obnašanjem in zgledom). Ko je eden zmed pervih misijonarjev Jezusove družbe na Kitajskem pridigoval, se mu približa malisk pop, in mu pljune ravno v obraz. Sveti mož pa mirno vzame svojo ruto, se obriše, in pridiguje naprej. To je hudobneža tako ginilo, da se je spreobernil. V resnici, ako se je kdo poprej valjal v blatu hudega poželenja, ali ga je nevošljivost glčdala, ali jeza ujedala, in je zdaj na enkrat — od poslednjega praznovanja Jezusovega Serca — ves spreobernjen, sramožljiv in čist, ljubeznjiv in radodaren, krotak in pohleven in poterpežljiv; je tik živa priča, da je češenje božjega Serca Jezusovega dosti mogočno, svinje v golobe, oro-slane v jagnjeta, ropne ptice v koristne in prijazne pev-fiice spremeniti. In čudo prečudo! Komej je sam spremenjen in se je Kristus v njem vpodobil, se že loti tudi tistega opravila, v ktero je Gospod Petra postavil, ko mu je rekel: „Posihmal boš ljudi lovil". Zveličar sam je pri tem tista vaba, s ktero se duše lovč — k svetosti in zveličanju. Tedaj te prosim, preljubi moj, bodi Jezusovemu Sercu na ljubo prav poterpežljiv, ponižen, v vsem čist, poln spoštovanja v hiši Božji, odkritoserčen v svojem govorjenji, usmiljen do revnih in nadložnih. To bodo potem ljudje spazili in hitro razumeli, od kod to izhaja — da namreč Serce Jezusovo cvet poganja. Tudi v tem se ravnaj po predpodobi, ktero ti Marija kaže. O kako ljubeznjivo in čisto in prijazno se »veti njen zgled! Vse njeno bitje in obnašanje je tako blago, tako sveto! Ni čudo, da so tiste duše, ktere so si prizadevale Mater Božjo v vsem posnemati, prav posebno svetost dosegle; ker vse njeno življenje je bilo vedna velikanska rast v ljubezni, v zatajevanji, v darovanji same sebe. „Ako se vsak dan blizo nje znajdeš, ali se ne bo tvoje serce v ljubezni do nje ogrelo, in te s skrivno močjo k nji vleklo, da se boš za njč) oziral in za njo hodil, in se v tem serčno radoval? Njena volja, njeno serce je čistejše kot jasno neb6; njeno čutilo močnejše vleče k Bogu kot mogočne drevesa kviško se vzdigujoče; njeno hrepenenje po B» gu je serčnejše kot slavčkovo petje v majnikovi noči; njena ljubezen do na3 je polniši kot izlita solnčna svitloba; njena molitev pred Bogom prijetniši kot škerjančkova ali kosova pesem, ali kot vonjava sladkih dišav." 3) Tretji pomoček, pobožnost do Serca Jezusovega pospeševati, je beseda. Res, ljubi kristjan! ki tako rad pregreške bližnjega natanko popisuješ, ali drugim raz- odevaš, ali svoji iezi ujzdo pustiš — tukaj raji razrčši svoj spodrčcani ali nabrušeni jezik, ter hvali lepoto, Ijubeznjivoet, dobrotljivost in radodarno velikodušnost Serca Jezusovega; opominjaj, kakor in kjer moreš vse, da naj to Serce ljubijo; ne daj se od tega zaderževati s plašno boječnostjo pred ljudmi, sej dobra beseda tudi dobro mesto najde. Popisuj vsem, kako koristno je češenje Serca Jezusovega in apostoljstvo molitve za čas-nost in večnost; odvračaj in brani po svoji moči, da se to božje Serce ne bo od tebe in drugih žalilo; kratka resnobna beseda, ki izhaja iz gorečega serca in iz ktere se čuti vsa polnost ljubezni do Jezusa, je velikrat kot blisk, ki vdari in vname. 4) Pobožnost do Serca Jezusovega se naposled pospešuje s svetimi deli, n. pr. za take, ki nemški znajo, razšira izverstnega časnika „Sendbote des gottlichen Herzens", za nas Slovence pa razšira „Zgodnje Danice"; potem vstanovitev svetih misijonov med ljudstvom ali duhovne vaje; naprava kake podobe Serca Jezusovega v počešenje izpostavljene; razšira bukev, po kterih se ta pobožnost priporoča in pospešuje; pomoč in doneski k zidanju kake kapele ali cerkve Serca Jezusovega ali pa Marije Device; slovesno posvečenje in izročenje cele srenje, fare ali mesta v presveto Serce Jezusovo itd. Pristavim naj še to, da v bratovšino „apostoljstvo molitve" ali „Serca Jezusovega" zapisujejo gospe Uršuli-narice v Ljubljani. Po „Monat-Rosen" Anton. JIar{fa na s a redna Pomočnica. (Dalje.) Resnica je, da ima naša ljuba Gospa vedne pomoči neko prečudno moč do serca grešnikov. Njeno ginljivo ime, njen ves usmiljeni pogled, njena znana pre-čudna moč, vse njeno dobrotno bitje grešnega reveža vabi in sili k poboljšanju življenja. Tudi spovednice po cerkvah in kapelah, kjer se časti Marija vedna Pomočnica, so zmiraj od vernikov obdajane. Grešnik gre od njenega milostnega sedeža tako rad in tako skesano k sodnjemu stolu sv. pokore, da bi mislil človek, ta usmiljena čudo-delka vsim, ki se ji bližajo z dolgovi obteženo vestjo, sicer milo, pa krepko kliče: „Pojdi in skaži se duhovnom, opravi dobro spoved!" Se celo tiste, ki le iz radovednosti pridejo v njeno svetiše, mnogokrat zadene žark raiiosti, kateremu se ne morejo nikakor več ustavljati. To spričuje naslednja dogodba. Gospod imenitnega stanu, ki že dolgo ni prejemal svetih zakramentov, pride v cerkev naše ljube Gospe vedne Pomočnice, pa ne da bi se spreobernil, t^muč da bi radovednost pasel. Ko pa upre oči na sveto ^ dobo, postane znotraj vzbujen in nemiren. S*rah in vestno očitanje se polasti njegove duše. Gleda po druzih rečeh okoli, ter si prizadeva raztresti se, toda milostni obraz Matere Božje ostane vtisnjen njegovi duši in ga spominja njegovega brezbožnega življenja! Poda se na drugo stran cerkve, da bi se znebil teh žalostnih misel, pa tudi zdaj mu je milostno obličje presvete Device pred očmi in mu bridko očita njegove grehe! Zapusti celo hišo Božjo, misleč zunaj pokoj najti. Pa usmiljeni obraz mile Kraljice nebeške mu neče iti iz spomina! Zdi se mu, kakor da bi naša ljuba Gospa vedne pomoči zarad njegovih grehov terpela in žalovala. Slednjič sklene poboljšati svoje življenje, opravi med britkimi solzami spoved in doseže z milostjo sprave tudi mir eerca. (Dalje nasl.) JLudaraka gora. (Spisuje Val. Gasperšič.) X. I'cr avcr pace. Dante. Ziljska gora ali Dobrač, dandanes zarad lepega razgleda mn"go obiskovana, se vzdiguje nad krasno ziljsko dolino. Bila je ta dolina v starodavnih časih pod oblastjo goriških grofov, v cerKveuih zadevah pa, kakor kranjska in koroška dežela, pod hierarhijo oglejskih patrijarhov, kteri so z dovoljenjem papežev pošiljali misijonarje v daljne ajdovske kraje sv. vero paganom oznanovat. Tako je prišel sv. ilermagor (sv. Mohor) iz Ogleja, je razširjal blagote sv. vere po Kranjskem in Koroškem, in potem se je zopet vernil v Oglej. V ziljski gori stoji mi sto Ilermagor na spomin svetnika, ki je tukaj učil in kcrstil. Z Dobrača po novi dobri ccsti pridemo do Blei berga, Belaka, iu ob desnem bregu reke Drave ne daleč od tam, kjer se Zilja v Dravo izliva, do Ziijske Matere Božje (Maria Gail). Od tod po Medvedovi dolini (Biirenthalj v kakih treh urah stojimo pri Devici Mariji v Podpor j i (Maria Elend). Znano je, da sv. Jema, ko so se ji njene materne želje spolnile, se je bila na Božjo pot podala k podgorski Materi Božji, kjer je bila od Matere Božje čudežno odobrotena. Le ob kratkem naj omenimo, da je sv. Jema po smerti svojega moža in svojih sinov, ki s> b-li od rudarjev umorjeni, s 70 koroškimi devicami stopila v samostan v kerški dolini, da bi Božji mir dobila, kukoršr.ega svet ne more dati: per aver pace. Poprej ie bila tukaj lepo stoljno cerkev dala ziuati. Beremo pa v zgodovini o drugi, ne pobožni, ampak hudi prehudi gospej in sovražnici katoliške vere in posebno mašnikov, ako so maševaii. Ta je bila kraljica Navarska in mati Henrika IV, francoskega kralja. Toda sila in nadloga tudi hudobne uči moliti. Ko so se ji bližale materne težave in britkosti, se je hudobija unesla in na s\et dobrih katoliških žen je z veliko ponižnostjo sama hodila vsak dan k kapelici ter je Mater B'-žjo prosila, naj ji bode pomočnica v njenih težavah. Taki so neverniki. V zgubi in nesreči pri Bogu, Mariji in svetnikih pomoči išeio, ktere so v sreči in mogočnosti prezirali in zaničevali. Se ena dogodbica, ktere smo priča bili, in ktera, mislimo, ne bode nralcem nevgodna. Na Lušarski gori srečamo moža in ženo. Žena deklico pri roki pelje, mož otročička i.a rami i:i zibalo na glavi nosi. Kaj pa hoče zibel, prasaino, na Lušarski gori ? Vidite, pravi mož, to de'e ie bilo bolno d< ma, zdravnika ni bilo; obljubili smo ga Materi Božji, ozdravil ie je, in ko je bolan doma v zib«*li ležal, naj zoaj zdrav pri Materi Božji v zibeli spi. Človek od začetka do konca življenja se ne more ločiti od večne pomoči Božje. I Konec prih.) OgltMl |>o Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Milostni škof dr. Janez Zl. Pogačar so v torek z|Otraj ob :i prišli z Dunaja. Vradna Du-najčanka je 17. t. m. naznanila, da presvitli cesar jih je imenoval .'JO. majnika za kneza škofa Ljubljanskega. Podali se bodo zopet na Dunaj, kadar pride cesar domii, da bodo opravili navadno prisego. Upa se, da tudi konečno poterjenje iz Kima ne bode dolgo mudilo ter bodo potem boje v Gorici posvečeni. Iz Ljubljane. (Pij IX in Rusija.) Omenili smo že, da ruski poslanec je prišel v Rim pogajat se s sv. Prestolom za vravnavo razmer med Rimom in veliko Rusijo. Kaj posebnega, v resnici delo previdnosti Božje je to, da sedaj , ko je katoliška Cerkev od vsega političnega sveta zapušena, se naj mogočniši vladar sklone in iše se z njo vmeriti. Časniki, ki od framasonskih alt pa od rudečkarskih soldov živč, so to reč sicer na svoj mlin obernili, kakor imajo navado, češ, Pij IX je spravi z Rusijo žertvoval katoliške koristi! To pa je brezglavno obrekovanje „Neue fr. Presse" na Dunaju in posneli so ga drugi bizjaki. Kdor kaj tako neumnega terdi, samega sebe pred vsim svetom po ustih bije. Spomladi 1. 1864, kakor „Unita" piše, je imel Pij IX vse na zgubo postaviti, in ni bil čas spreti se s čarom, kteri bi ga bil lahko podpiral v napadih, ki sta mu jih pripravljala Napoleon III in italijansko kraljestvo. Toda Pij IX je vselej vprašal, kaj je pravica, ne pa za tisto, kar bi mu ravno tisti trenutek nepriliko od-vernilo. Ruski car je takrat silovito preganjal Poljsko, in Pij IX je glasno in velikoserčno protestiral zoper preganjavca. Augelo Brotierio je torej 7. majnika tistega leta v Torinu v zbornici začuden rekel: „Edini, kteri je našel vredno besedo za Poljsko, je papež.... Kadar vidim trudnega, slabega starčka, brez pimočkov, brez vojne, da nad breznom groba roti mogočnega cesarja, ker dere svoje ljudstvo, sem ginjen in zdi se mi, da se vračamo v čase Gregorija sedmega, priklonim se in hvalo tleskam." Te besede je bil kmali potem povzel slavni Mon-talambcrt v spisu „Papež in Poljsko" in pristavil je slavni pisatelj : „Kadar vsi molče nad razdjanji Polonije, se sredi te ledene tihote, sredi te vesoljne malomarnosti vzdigne glas, en sam gias, ki odgovori na klic pojemajoče Polonije. Glas vere je, glas Pija IX, glas sočutljiv, nejevolje, neumerjoč. Komu pa se ne zdi silovito nespametno prederzno podtikanje, da bi Pij IX danes, ki je še veliko bliže j smerti, imel človeške ozire ter bi žertvoval koristi pravice in vere? Se je ne mara jelo veliki Rusiji za malo zdeti do mogočnikov, ki preganjajo častitljivega starčka v Vatikanu? Bilo bi mogoče; toda verjetniše je, da Rusija gleda na svoje lastne koristi, kakor smo že zadnjič opomnili, in vidi, da v miru, v edinosti z Rimom je njen lastni blagor. Bodi si kar koli, toliko je res, da Rusija je vradno poslala verlega g. Kapnista v Rim, kteri je pričel razgovore v prid katoličanov na Ruskem. Pij IX se je od 1. 184S vedno prizadeval vravnati cerkveno reč na Ruskem. O tem je govoril kardinalom v konzistoriji ravno tistega leta, oznanil jim je tudi neke pogodbe, storjene s pooblastenci ruskega carstva; pristavil pa je, da je ostalo še veliko naj tehtniših reči, ki mu delajo silno skerb in britkost: Nos vehementissime sollicitant et atojunt. Lejte blago obnašanje našega sv. Očeta! pristavlja „Unita". Od 1. 1^48 sprejema kako zboljšanje za katoličanstvo, ki mu ga Rusija dovoli, toda o ravno tej priliki protestuje in razodeva lastno britkost za vse preveliko hudo, ki še ostaja, da se popravi. Mnoge in tehtne so sedaj prašanja, ki se pretresajo za korist katoličaustva na Ruskem. Pervo tiče ,.Cerkveni zbor"' (Collegium ecclesiasticum) v Petro-gradu. To je silno stara katoliška naprava na Ruskem, toda 1. 1868 je ruska vlada njeno vravnavo prevergla, ter je to kolegijo spravila na to, da bi bila v oziru na katoličanstvo to, kar je ruski razkolniški „svjati sinod" v oziru na rusko vradno ali deržavno cerkev. Prilasto-vana je bila omenjenemu zboru oblast nad vsimi katoliškimi škofi na Ruskem, dan pa mu je bil tajnik, ne-duhoven in razkolnik, kteri naj bi bil sam gospod nad zborom, in je ukaz dal, da le samo z njegovim posredovanjem bi smeli občevati z Rimom. Kdaj je kaki katoliški vladi ali samemu papežu v oziru n. pr. na jude ali ktere si bodi drugoverce v misel prišlo, da bi v take vojnice koval versko svobodo ? Pij IX pa je stanovitno terdil svoje pravice, nikoli ni hotel dopustiti tacih novotarij in pretvčz, in čez sedem lčt nasprotvanja se je to s tim končalo, da papež ima prav. Ni bil cerkveni zbor sicer zatert, uzet pa mu je bil naj veči del njegovih pravic, vsa oblast nad škofi, in jenjal je biti organ ter središe katoliške Cerkve na Ruskem v oziru na papeža. Sedaj nima nič druzega v rokah razen oskerbovanja časnih cerkvenih reči, in o tej pervi točki se pogaja Pij IX z Rusijo, zakaj le-ta je omenjenemu cerkvenemu zboru dala ali hoče zopet dati njegovo pervo vravnavo. So pa tudi druge enako pritežne reči, o kterih se bode težko porazumeti. Tako n. pr. ruska vlada zahteva, da v pridigah, v katekizmih, v pesmih na Poljskem naj gospoduje ruski jezik; dalje varšavsko nad-škofijstvo, ki ga vlada hoče spremeniti v škofijstvo ter vse škofije podvreči edinemu nadškotijstvu mohilejskemu s sedežem v Petrogradu; tudi je enaka zadeva s helm-sko škofijo, s ktere je škof pregnan, zoper kar hoče Pij protestirati ali v nagovoru (alokuciji), ali v okrožnici (encikliki), ali v diplomatiški opombi. O teh rečeh se sedaj obravnava v Vatikanu. Kaj da bode konec, ni gotovo; to pa je gotovo, da Pij IX ne bode nič sprejel in poterdil, kar bi bilo zoper pravico, zoper previdnost in katoliški veri nasprotno. Tega so si svesti tudi Pijevi sovražniki, kteri dobro vedo: ako bi bil Pij IX zmožen zarad sprave prijenjevati pre-ganjavcem sv. Cerkev, bi sedaj ne bil jetnik v Vatikanu, ampak gospodar vse Italije, kar mu je bilo ponu-deno v začetku sedanjega rogovilstva. Iz Selške doline na Gorenjskem. Lepi praznik ob-iskovanjar Marije Device (2. julija) v mnogih krajih naš narod z romanjem k kaki Marij ni cerkvi prav spodbudno obhaja. V naši Selški dolini vživate to čast cerkvi Marijni v Suši in Zalilogu. Poleg mnogo domačih dolin-cev obiščeta jo ta dan tudi fara Leskovška v Poljanski dolini, in pa duhovnija Novaška iz Cerkljanskega v Goriški nadškofiji. Navadno se verstite fari tako, da ima eno leto ena sv. mašo v Suši, potem gre ljudstvo skupno v procesiji na Zalilog, kjer ima druga fara slovesno sv. mašo s pridigo. Naslednje leto se na enaki način menjate. To posneme vredno romanje je boje že zelo staro, in izvira iz storjene obljube, da bi Marija s svojo pri-prošnjo obvarovala imenovani fari toče, hude ure, in sploh vremenskih uim. Letos snidlo se je bilo na ta dan od vsih strani ljudstva nenavadno veliko, in prav gin-Ijivo je bilo viditi iz daljave primikovati se procesijo proti Zalilogu, kjer ste jo zunaj vasi pričakovale vihrajoči cerkveni banderji, ter med veselim priterkovanjem pospremili jo proti cerkvi. Ljudstvo namreč čuti, da časi so na mnogo strani res hudi, in je toraj treba mnogo prositi, da naj bi se sila kaj utolažila. Blizo Marijne cerkvice v Suši smo pa vidili letos k temu dnevu tudi nekaj novega, kar je res vredno zarad posneme omenjeno biti. Ondi namreč, kjer se loči od spodnje (Železniške) in zgornje (Zaliloške) strani od kantonske ceste pot proti Suši, dal je napraviti in postaviti neimenovan Marijin častilec angela, ki z eno roko kažeta pot, z drugo pa nekako vabljivo nagibljeta memo-gredoče k obiskanju Marij nega svetišča. (Cetert ure se namreč komaj več zamudi, ako se gre namesto po kantonski cesti po dovolj zložni poti memo Suške cerkvice.) Oba angela imasta na postamentih napis: „Pot k romarski cerkvici Marije Device v Suši." Vsaki angel je postavljen pod lično strešico iz kositarja (belosvitlega pleha). S tem malim izdelkom pokazal je dobroznani poljanski slikar in kipar Štefan Šubic vnovič, da v svoji umetniji resnično čezdalje bolj napreduje, in da ima njegovo ime oziroma lastnih izdelkov, kakor tudi zarad verlih sinov, katerih se zdaj izobražuje eden kot slikar v Rimu, drugi pa na Dunaji, zaupljivo slovečo prihod-njost. K sklepu naj povem tudi še to, da konec naše doline verh Davče zidajo letos ondotni gorjanski stanov-niki iz prostega nagiba in na lastne stroške čisto na novo precej veliko cerkev Mariji Devici na čast. Zloga bo gotiškega. Za naše čase, ko je tolika stiska za denar, tako delo gotovo ni mala reč. Naj mogočna nebeška Kraljica podpira s svojo pomočjo blagi trud dotičnih, za njeno čast tako zelo vnetih duš. Bog! Podratitortki. Peres«;«* n«» rak<» cesarja Ferdinanda I Dobrotljivega. Žalujejo otroci ljubijoči, Ko grenka smert jim pokosi očeta. Ki jim dobrotno vse premnoge leta Odrekel v sili ni nikdar pomoči. Z otroci mati britke solze toči, Preblaga roka ji je s smertjo vzeta: Vtopljeua v žalost ob gomili šeta, Le s težkim sercem se od njega loči. Ta oče ti si, cesar Dobrotljivi! Glej, mati Avstrija in nje narodi Žalujej > po tebi, ter želijo: Naj kinča venec tam te nezvenlj.vi, Počivaj mirno, blagi! v Gospodu, Dobrotne dela tvoje ti sledijo! Rad os lav. Razgled po »volu. Novolaško. Obravnave laške zbornice v maju so bile prav zanimive. Posebno govori obeh liberalnih poslancev Pissavinija in Genala. Iz njuLih govorov je raz-viditi, da je prenovljeno Laško svoje ječe na pomnožilo. V njih sedi samo poprek PJO.OOn zapcrtih v preiskavi. Izmed teh jih navadno polovico brez tožbe izpuste, pa tako, da se poprej na teh jetniških vseuči-liših hudodelstva premnogotorih reči nauče. Vsako leto raste v nesrečni deželi število hudodelnikov. — Kako bi moglo tudi drugače biti? Sej se z zanikerno vlado vsako leto število verskih naprav manjša, vlada sama jih zatira. Prnsaška kultura- Ker je pruska goropadnost iz Alzacije in Lorene pregnala redovništvo, je zdaj srenj brez učiteljev, in šole so se zaperle. Podirati in divjaštvo razširjati — to je olika liberaluhov. Zato pa tudi taki sad. V Zehdeniku blizo Berlina so te dni trije dečki od 8.—12. leta oletnega Hilgerta tako dolgo ob Ventovem jezeru pod vodo potapljali, da so ga utopili. Potem so vervico ovili okrog njega, vzeli kamen v čoln, drugi konec so k čolnu privezali, in tako merliča sami bivši v čolnu, za seboj vlekli 50 stopinj deleč v ločje, tam so kamen na motoz privezali in merliča v jezero pogreznili. Potem bo se dogovorili, da nikomur ne bodo nič povedali. Vidite tenko prekanjenost, podobo olike brez vere! Niso pa opazili, da 41etna sestrica utopljenega je vse to vidila, ki je morivce naznanila materi, ter jih že sodnija ima. In kaj je bil vzrok tolike mladostne hudobije? Bili so se pri igri sperli in Hilgerta s blatom namazali. Le-ta jo je ulil domu materi tožit divjake, ktera pa ga je potolažila ter se je revče kmali zopet povernilo k mladim trinogom. Dva le-tib, ko ga zagledata, sta se v trenutku dogovorila, da ga bodejo utopili. Praiko-Biinirkovsko. Kdo stoji za Bizmarkom? Kratko rečeno: Za Bizmarkom stoje judje in mavtarji. Velik del av. Cerkve stoka pod železnimi grebeni tega gerdega človeka, in ravno ko se to godi, so pa njega samega njegovi lastni soverci pričeli neusmiljeno česati in gredešati. Skandalni listi v Prusiji in zunaj Prusije pred Bizmarkom na trebuhu leže in ga malikujejo; lute-ranska „Kreuzzeitung" pa se mu je na vrat usedla in je brez usmiljenja zagrinjalo potegnila od nekega počen janja, ki se štuli za „povzdigo narodnega gospodarstva", v resnici je pa pa sleparstvo ali „švindel" pod brambo in ikitom nemškega deržavnega kanclerja, kakor pravi moravski „Botschafter". „Kreuzzeitung" bistro dokazuje, da cele deržave so pod vplivom neke mogočne judovske politike, kar sicer ni nova reč. Judje so prav za prav gospodovavci v sedanjem času. Nočejo pa judje, da bi keršanski narodi to jasno vedili, ker dobro vedč, da bi jim to ne bilo v korist, zbujal bi se upor zoper nje. Judovskim bankovskim bogatašem pa ni zadosti, da si s posojili deržave same na sebi išejo podložne storiti, temuč gledajo še k temu, da z deržavniki, ki so na čelu, imajo osebne in denarne dotike, kolikor največ morejo. Še preden je bil Bizmark postal minister na Pruskem, je bil boje že z močno obdenarjenimi krogi stopil v bližnjiši dotiko. Zlasti imenujejo bankirja Bleicbroder-ja, pri kte-rem je Bizmark utegnil potrebovati dobrega sveta, da je ko poslanec v Petrogradu, v Parizu in Frankobrodu pri tesni pruski plači bil zmožen svojega vladarja za stopati. „Kreuzztg." hoče iz dobrega vira vediti, da Bleichniderjev svet, kakošna politika naj obveljd v de-narskih in gospodarskih rečeh, se je vselej poslušal in da naj tehtniši v to zadevajoče nemške postave imajo svoj miselni izvir v glavi juda Bleichroderja. Ravno U bogati jud je imel napeljano nitko do ministrov Del-briicka in Camphausena, kakor „Kreuzztg." dokazuje, in deržavni kancler je bil v tovaršiji Bleichroder-Delbriick-Camphausenovi duhovno navdihanje severno-nemškega gospodarskega po8tavodajstva tako rekoč v štant dal, ter so politiko v teh rečeh obračali na judovski mlin. Izpeljavam „Kreuzzeitunge" se dozdaj še ni oporekalo, — in kaj si moramo misliti o časniških in druzih lizunib, zanikarnih sužnjih, „fortBchrittlerjih" in druzih sanjačih, ki so prusaško reč tako neznansko hvalisali in na vse strani trobili! V kakošni luči se skazuje Bizmark vitez, „Herkules des Jahrhunderts", novi „Genius deutscher Nationalitiit", „der Kampf freiergermaniseher Cultur gegen den romisehen Geistesdruck?" Potoki prelite človeške kervi, prelomljene pogodbe so umazana barantija (GescKaftsmanipulation), da oderuhovska svojat bogati in novemu Katilinu pomaga njegove dolgove plačevati. (Gl. Botschafter 17. jul.) Ce se to ne overže, ali je treba preganjavcu katoliške Cerkve še britkejšega Šedana? Ecce, quem cole-batis. Bizmarkov sillabus. V opombi, ki jo je Bizmark letos 3. svečana pisal Belgiji, je izrečeno to-le načelo: „Neoveržljivo načelo mednarodnega prava je, da kaka deržava ne smč dopustiti svojim podložnikomr da bi kalili notranji mir druge deržave, in da je zavezana, s svojimi postavami postaviti se v zmožnost, da spolnuje to mednarodno dolžnost." — V Londonu je lord Derby priterdil, da se utegnejo primčriti djanja, ki merijo na beganje miru v drugi deržavi, in da to mora deržava vsled mednarodnih pravic odverniti. Pristavil je lord Derby: „To je načelo, ki ga med nekimi mejami zamorejo sprejeti vse vlade". „Unit&" pa pristavlja, da ta uk se dvakrat izhaja v brambo in slavo našega sv. Očeta Pija IX: 1. Ker oporeka zoper vse tiste djanja, ktere so se godile in so pospeševale v laškem kraljestvu, da se je pripravljalo ulomljenje Pijevih vrat (uzetje Rima po sardinskih tujcih); 2. ker poterjujejo obsodbo doveršenega načela ne-posredovanja, ktero obsodbo je isti Pij IX v svojem neumerljivem sillabu izrekel, kakor da bi postava ljubezni ne bila naložena tudi deržavam, ali kakor da bi deržave živele med seboj brez kake pravice in bi bile rešene vsaktere dolžnosti. — Pa jo je spet skupil Bizmark in njegova potuha! Amerikansko. Strahovit potres je bil 18. majnika t. 1. v mestu San-Jose de Cacuta, ki je v južno-ameri-kanski republiki Kolumbiji. To mesto je bilo pričeto 1. 1534 in je štelo pred potresom kacih 12.000 duš. Potres se je pričel 16. majnika in se je večkrat ponavljal ter je bil zmeraj hujši. 18. o poli enajstih pa se je streslo s tako silovitostjo, da so preplašeni ljudje od vsih strani na ulice derli. Obupljivi klici na pomoč so se razlegali, in celo mesto se je četert ure tako gugalo kakor prazna barka na vodi. Neprevidljivo gosta megla prahu je kar neutegoma hiše in ceste oblegla, ter nihče ni mogel Ie za stopinjo deleč viditi. Muzeg in kosti je prešinovalo vpitje strahu in groze; kmali pa je vse potihnilo, ker prah je bil tako gost, da ni bilo moč sopsti. Mnogi, ki« so se oteli grobljam padajočih hiš, so ae v tem prahu zadušili. Čez dve minuti je močen vetrov puh ves prah odnesel, in razodel se je pogled razdjanja, kakoršnega nobeno človeško pero ne more popisati. Pred malo minutami je stalo bogato, lepo mesto, polno življenja in sreče: zdaj pa je bilo vse skupaj velikansko razdjanje, pod kterim je bilo tisoče ljudi pokopanih. Strašansk je bil pogled. Od strahu zmešani možje, žene in otroci so križem letali in klicali po svojih dragih. Več ur je preteklo, preden se je nekoliko umirilo. Vmes pa so se čutile nove gibanja, in izmed podertin po več krajih je ogenj švignil s strašnim pokanjem vmes. Derhali razbojnikov so krožile po razdjanji in so oropale in umorile slehernega, ki so mislili, da je kaj otel. Pod razdjanjem je bilo 8000 do 10.000 ljudi pokopanih. Tudi po druzih krajih je bil potres napravil strahovito razdjanje. Mesto S Kajetan je do čistega raz-djano, tako tudi del v Santjagu; 5 druzih krajev je skor čisto razdertih itd. Marakajba je poldrugi grad deleč od ondod in vender so prebivavci ravno tisti čas slišali neprenehljivo bobnenje in tresenje zemlje. Od 18. majnika še ni minil dan, da bi v Marakajbi ne bili čutili potresa, pravi „Amerika" 30. jun. Okrog Detroit-a v Ameriki je undan bučal strašansk vihar. Osemnajst hiš in veliko druzih poslopij je bilo razdjanib, veliko ljudi poškodovanih, štirje usmer-teni. Med temi je bil lOletni deček Rihar Bates, kterega je vertinec kviško vzdignil in 500 čevljev deleč po zraku nesel. Padel je med veje javorovega drevesa in od tam 60 čevljev globoko na tla. Spremljal je pokajoč hruš ta vihar in velik naliv mu je nasledovaL Razdertine razdjanih hiš so bile na milje deleč čez mesto raznesene. Drobne novice. Novošegno delo: Novo-laška černo-dušnost je redovnicam uzela samostan sv. Rufioe in ga je dala princesinji Meti, ki hoče ondi napraviti neko napravo za nauk in odrejo. Kdo ve, če bode Meta v tej napravi dala učiti tudi deset Božjih zavoved?! (Samostani, ki so bili odmenjeni, se namreč po versti izter-gujejo Cerkvi in redovništvu.) — Na Napolitanskem je bila te dni tako silovita vročina in soparnost, kakor v kaki afrikanski pušavi in bali so se kake hude nevihte. — Veliki vojvoda Toškanski Ferdinand IV je boje svojemu oskerbniku ukazal prodati vse njegove posestva na Toškanskem, kterih cena znaša do 7 milijonov, frankov. Kdo ve, kaj je vzrok? — Avstrijanski cesar je poslal svojemu konzulu v Benedke deset tisuč lir v pomoč ubožnim avstrijanskim podložnikom, ki so mu o njegovem bivanji ondi prošoje izročili. — Laski dedni princ Humbert, ki je bil prišel na sprevod cesarja Ferdinanda na Dunaj, je od tod šel v London, „da bi ondi kaj vidil, in se viditi dal", meni „Unita". Nazaj grede bode obiskal boje tudi Pariz. — Od 26. oktobra 1867 do konca junija 1875 je laška vlada prodala skor za pet sto milijonov lir cerkvenega premoženja. In vse to nikjer nič teka nima, pravi „Unita". Kdor veruje v pravico Božjo, se pač ne bo čudil, ako sliši, da Viktor-Emanvela preganjajo torke hude vesti. Čemu se je da| liberalubom v roke, ki so ga v tolike strahote prider-vili? — Minister Bonghi je novolaškemu kralju pred nekterimi dnevi poročal, da bode v Rimu napravil bu-kvarnico naj izverstnišega reda in kalupa, ki se bo imenovala po Viktor-Emanvelu; zbrala pa se bo iz bukev, ki jih je, ali jih še bo Bonghi uzel in jemal „fratrom" in „patrom"! Dozdaj je Bonghi za to bukvarnico „di pri-missimo ordine" narabutal 350.000 zvezkov bukev in več tisuč rokopisov — vse od mnihov. Rekel pa je: ,,To pa ni še vse, kar bomo konečno nabrali, kajti klo-šterske bukvarnice še niso vse v rokah ministerstva." K temu pristavlja „Unita" osoljene besede: „Iz tega se vidi, kako lahka reč je v Rimu napraviti biblijoteko „di primissimo ordine". Poplenijo se bukve iz tujih bukvarnic, se skupaj spravijo, in velika bukvarnica je gotova. Toda zasluga ne bode Bonghieva, ki pleni, ampak mnihov, ki so bukve nakupili, nabrali, ohranili. Res da, dosti so mogli delati, varčno delati, truditi se ti dobri mnihi v Rimu, da so toliko bukev skupaj spravili; in ko bi ne bili prijatli študiranja, ne bili bi toliko denara obernili za svoje osebne bukvarnice." Ti blagi čitatelj pa povej, koliko sraraožljivosti in pravice so si libera-luhi današnjega časa še ohranili!? — Po kalupu pruskem je jela tudi novolaška vlada škofe preganjati. Le hitro, da vas poprej svet čisto spozna in mero svojih hudodelstev napolnite! — Iz Petrograda naznanuje telegram, da je doveršeno preiskovanje rudečkarske zarote. Zamotanih v zakletev je 788. Pravijo, da rogovil-stvo je segalo celo v cesarsko stražo. — Iz Sirije se sliši, da kužljiva kolera ne pojenjuje, temuč se le še razširja. — Angleški poglavar v Capo-Coast-Castle-u je poslal kralju v novo Porto v Guineji protest zoper neko človeško darovanje (klanje), ki ga je namerjal, in zažugal mu je z vojaško silo, ako bi tako žertvovanje izveršil. —- Vratna bolezen „difteritis" v Milanu še zmeraj pobira otroke. Žalostno in velika nesreča za starše; sreča pa za otroke, kterih veliko previdnost Božja zve-liča, ki bi jih sicer liberalizem morebiti okužil in po-gubil. — V Ercegovini se prikazujejo hudi boji zoper Turka. Turška vojna se pripravlja uporzatreti. Turška zadeva utegne biti ognjiše za velike dogodbe. — Na Francoskem se neslani rudečkarji že od 1. 1871 vedno pehajo, da bi ndrodni shod razgnali in nove volitve osnovali; pa ne morejo nič opraviti, ker shod je preobložen t delom in prepričan, da mora svojo nalogo in dolžnost spolniti. — „Unita" je omenila, da je naj hujii razpor med nemškim kanclerjem in cesarico Avgusto, ker Bizmark se smerom boji, da ima cesarica preveliko moč do cesarja v politiških reččh. — Tudi na Francoskem v Parizu se pritožujejo čez neko stranko, ki za nič druzega ni, razen da pohujšanje trosi z umazanimi nesramnostmi po časništvu in skverninab, pa dobro satira, kjer more. Sedaj zobč brusijo zoper pastirske liste in zoper katoliške časnike, ki spodbujajo katoličane, da naj pomoč pošiljajo okrajinam, ktere so za povodnijo terpele. In zakaj? Zato, ker povodnji škofje in katoliški listi naznanujejo za šibe Božje in vernike opominjajo k pokori. Rudečkar pa vselej zrase in zagavdra po pur-mansko, kadar koli mu kdo kaj tacega v misel vzame, bodi si v Ljubljani ali v Parizu. Listek za raznoterosti. Naprej — nazaj. Visoke stavi bogatin palače, Kupec skerbno kupuje in prodaja, Pisar, deržavnik v stroki ne zastaja — ,,Naprej" ni stavljen le za postopače! Po travnikih, po gozdu in pri plugi Topi se kmetič v preobilnem znoju; Cevlj&r, krojač, ,,naprej" po novem kroju Se trudita, in rokodelci drugi; Se šolstvo mlado, svet ves se napenja, Napredku vek da zlati bi zazorel. Je prav, če z Bogom sklepa se, začenja; Al kaj, o človek! boš Mu odgovoril, Ko ti „naprej" — „nazaj" za vselej jenja, Ce Nanj si bil pozabil, dušo umoril? — Radoslav. Občutki popotnikovi na Kumu. II. Po oziru v tempelj Božji stopim, Na kolena kleknem pred oltar, Boga trojedin;ga grešnik prosim Preponižno za nekteri dar. Sveta Neža, o devica mila! In češena od časa davnega, Si za vero, čistost kri prelila, Ljud slovenski v tebe up ima. Tudi tebe, sveti J ost, še prosim, Pripomoči roko mi podaj ! Jaz težavo lastnih grehov nosim, Ti veselo vživaŠ večni raj ! — Dolgo ča9a v svetem hramu bivam, Dušo si z molitvo krepčajoč, Kapljice miru z nebes uživam, To svetnikov Božjih je pomoč. — Z zmerno zdaj jedjo, pijačo dajam Trudnemu životu, kar cenim, V temno pa ležišče že dohajam, Ter na Kumu v spanje se zgubim. (Dalje nasl.) h Ljubljane. Novemu milostnemu gospodu knezu škofu dr. Janezu Zl. Pogačarju so se v torek poklonili pp. nn. gg. kanoniki in bogoslovski profesorji, v četer-tek ob 10 pa ljubljanski čč. gg. dušni pastirji in drugi duhovni pod vodstvom milgosp. kapitelskega namestnika J. Zupana, kteri so ob enem v imenu duhovstva vse škofije vošilo naznanili. — O tej priliki naj omenimo, kako ljudje v „Pressi", „Laibaherici" in „Narodu", za-grizeti sovražniki in preganjavci sv. katoliške Cerkve, neutegoma hočejo biti mojstri, učen i ki in vodniki škofu ljubljanske katoliške škofije. Kar gladko ukaze in vodila pišejo novemu višemu pastirju, kako n. pr. naj „kroti goni, tare duhovne, kteri svojih deržavljan-skih pravic pod klop ne veržejo in niso prijatli sv. Cerkvi sovražljivega „vstavoverstva", po drugi strani pa so protivniki »Narodovega liberalizma". „Er \vird, er muss... mit eiserner Strenge" . .. udriha petelinska kruhoborka. „Narod" pa kakor erc-špicelj že denuncira in na tablo piše duhovstvo „in genere et in specie", kako da je vredno „krotitve" in „promoviranja". Kakošne umene imajo te revšeta o razmčri med katoliškim škofom in duhovstom? Glejte, da se Vam vaše razuzdano trinoško veselje ne usuši! Drnžba SV- Vincencija V podporo ubožnih družin itd. se ima v Ljubljani čisto v kratkem osnovati, kakor se zanesljivo sliši. Za hišo bolehavcev, silno dobrotno napravo v Ljubljani, so 19. t. m. postavili temeljni kamen. Stala bo ob koncu Kravje doline, v prijetnem zdravem kraju, prostora bo imela za kacih 80 neozdravljivih revežev, oskerbovale jo boje usmiljene sestre. Prošnja. Podpisani vljudno prosi vse tiste, ki so radovoljno obljubili in podpisali, da bodo v petih letih darovali po 1 gold., to je, vsako leto po 20 soldov za nove zvonove Gradenske cerkve, naj bi zdaj spolnili to obljubo, ker peto leto je že preteklo. — Denar naj se pošilja ali podpisanemu, ali pa gosp. kaplanu Al. Carli-u v Mirno. Hvaležno se pa tudi sprejemajo drugi darovi, ker cerkev še mnogo potrebuje. V Mirnem, 2. mal. serp. 1875. Janez K. ElerŠič, fajmošter. V Karlovih toplicah je 15. t. m. umeri znani dr. Vincenc Klun, ki je bil marsikaj v življenji (celo boje „frajmavrar"!), samo to ne, brez česar je vse drugo prazen dim in naglo begoča senca. Če je bil kaj cerkveno previden za smert, se ni še slišalo. Francoz La Bastie je iznašel steklo (glaževino), ki je skoro tako terdo in nezdrobljivo^ kakor les ali železo. Kako je to delal, to še molči. Ze se je tudi očitno skazoval s to svojo umetnostjo. V Ameriki je eden njegovih opravnikov (agentov) pred veliko množico ljudstva posebne reči počenjal. Metal je najpervo ob tla steklene skudelice, ki so tako odskakovale, kakor žoge naših otrok. Položil je na tla noto iznajdeno angleško steklo, in ko se je to pri nanj padajočih težkih udarcih kot kepa suhe persti razletelo, je uno nepoškodovano ostalo. — Ce se bo ta iznajdba kot resnična skazaia, bomo imeli kmalo vse iz stekla, še celo hiše bodo na-rejali iz stekla in gospodinjam se ne bo več treba bati, da bi steklenice pobile, pravi časnik »Amerika". Spreobernjenje cele občine prostomišljakov se je doversilo v Velleroni na Francoskem. Tam je namreč prav goreči oče Alež, karmelit, del j kot mesec dni imel misijonske pridige in sicer s takim vspehom, da so se razun dveh družin, ki ste v svoji slepoti ostale, vsi prebivalci povemili v katoliško cerkev. V srenji, kjer se je bil sv. kerst čisto opustil in cerkvene poroke že več ni bilo, je potem bilo v enem mescu več ker-stov in cerkvenih porčk, kakor v prešnjih 10 letih skupaj. Kje nmerje največ ljudi, in kje najmanj? Po statističnih, največ v letih 1869 do 1873 napravljenih poprečnih številih pride v evropejskih deržavah en smertni primerljej: na Norveškem na 57 oseb, na Danskem na 49. na Švedskem na 48, v veliki Britaniji in na Irskem na 47, na Portugalskem na 46, na Greškem na 41, v Belgiji na 40, v Švici na 39, na Nizozemskem na 37, na Francoskem na 36, na Spanjskem na 35, v nemškem cesarstvu na 33, na Laškem na 32, na Avstnjanskem na 30, na Ogerskem na 29 in na Ruskem na 27 oseb. Po tem takem bi bilo med imenovanimi deželami merjenje na Avstrijansko-Ogerskem in na Ruskem največe, na Norveškem, Danskem in Švedskem najmanje. Kar se velikih evropejskih mest tiče, pride po zgornjih preštevah v Londonu 42, v Hamburgu na 33, v Parizu na 30, v Petrogradu in Berolinu na 2H, v Bru-selju na 28, na Dunaju na 26, v Torinu na 25, v Neaplu na 23, v Pragi in Budapešti na 21 oseb en smertni primerljej. Tedaj bi bila poprečna razmera mrenj v Londonu najmanja, v Pragi in Budapešti največi. iskrice ignacijanske za vse dni v letu. 28. Ako si za kaj prošen, kar za škodljivo spoznaš, imej skerbno to-le pred očmi: to, česar si prošen, moraš odreči, pa tudi tega, kdor prosi, si moraš prijatla ohraniti. (S. Ignat. apud Nodarci.) Dovoliti, kar lahko škoduje, to je nekako naj škod-ljivše sovraštvo, ne pa dobrota. Tista je mati, ki nož odtegne, da se otrok ne rani; takrat ga ljubi izdatniše, kadar mu odreče, kar mu škoduje. Ne vemo, kaj prosimo. Ce moramo kaj odreči, naj se zgodi tako, da do-brovoljnost nadomestuje proseno reč. Tako namreč se zgodi, da prosivec več dobi kot je prosil, in tak6 ne občuti pogrešanja slabši reči dobivši boljši. Kakor z nejevoljo podeljeni dar zgubi vrednost, tako se s prijaznostjo spremljana odreka ne čuti. To se pravi grenke pijače z dobrovoljnostjo sladiti. Bodi si odreko bodi si terdoglavnost terpeti, je dvojna rana, ker oboje se lahko v zlo jemlje. Kakor pa so rane ljubijočega prijetniši kakor poljubi zoper-nega, tako prekosi dobrohotna odreka mermravo dobroto. MAuhovske spremembe. V Ljubljanski škofiji: č. g. Ant. Ahčin, ekspoz. v Begnjah pri C., je dobil lokalijo Reteče. Dobrotni darovi• Za sv. Očeta: Doroteja 1 gld. 7 kr. — Z Javora pri Litiji 2 gi., 8 prošnjo sv. blagoslova za pastirja in ovčice. — G. Fr. M. 1 gl. sr. Za sv. Detinstvo: G. Radoslav 50 kr. Za Bosno: G. Radoslav 50 kr. Pogovori z gg. dopisovalci. P. n. g. J. R. v Šm.: Zastran nab. A. L. vravnano. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.