UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. I TELEFON 55-22 DO 55-2S ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA (N8BBATN1 ODDELEK LJUBLJANA TELEFON SS-33 IS-JJ POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ST tiOMl-1 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 45 DIN -k GLASILO OSVOBOD 1 L N E FRONTE SLOVENIJE ■k Danes poteka trideset let, odkar je končal svojo življenjsko pot Ivan Cankar, največji mojster slovenske besede, dosleden demokrat, borec za resnico, za svobodo in boljše življenje vseh ljudi. Težišče Cankarjevega dela pada v zadnja tri desetletja pred prvo veliko vojno, torej v tisto razdobje mednarodnega družbenega dogajanja, ki ga označujemo z besedo imperializem. To je bil čas, ko so socialna in nacionalna nasprotja pretresala iemelje mnogonacionalne, fevdalno kapitalistične Avstro-Ogrske in sta kupčevali pri nas z usodo ljudstva dve politični skupini, liberalci in klerikalci. Brezobzirno izkoriščanje slovenskih delovnih kmetov, razlastitev zadolženih kmetov v dobi velike agrarne krize, brezposelnost in kot posledica vsega tega odhajanje množic osiromašenih slovenskih kmetov v Ameriko in na Wesifalsko, prodor kapitala na vas in diferenciacija vasi vse globlji, nepremostljiv prepad med slovenskimi kmeti in liberalno buržoazijo, med ljudstvom in »narodom«, vse to so problemi, na katere je živo opozarjal Cankar v svojem delu. Medtem pa, ko sta dva tabora slovenske reakcije, klerikalci in liberalci, vodila na hrbtu izkoriščanega ljudstva breznačelno borbo in tekmovala med seboj v prodajanju slovenskih nacionalnih interesov, je iz vrst propadlih kmetov in uničenih mestnih srednjih slojev nastajala nova družbena sila, ki se je osredotočevala v večjih industrijskih središčih; razvijala se je, se sproščevala ideološke zapuščine preteklosti in se spreminjala v čedalje odločnejši faktor slovenske nacionalne politike. Rodil se je in rasel delavski razred, nastajale so prve sindikalne organizacije slovenskega proletariata, pojavile so se njegove prve politične organizacije. Med tistimi redkimi slovenskimi ljudmi, ki so že tedaj zaslutili, da predstavlja delavski razred novo družbeno stvarnost, ki ima v sebi negacijo sramotne slovenske sodobne stvarnosti in njenih nosit el jev, je bil v prvi vrsti Ivan Cankar. Skupaj z Župančičem, Kettejem in Murnom je tvoril Cankar skupino slovenskih ustvarjalcev, ki se je ostro ločevala od plitvega naturalizma predhodne generacije slovenskih liberalnih literatov, skupino, za katero se je udomačil izraz »Slovenska moderna«. Ti umetniki so zanikali sramotno slovensko stvarnost in dali v svojih spisih nekatere note novega romantizma. Toda to ni bila tista neoromaniika, ki je na zapadu stopila na mesto naturalizma in pomenila poglobitev dekadence, beg od nove, na zahodu tedaj že povsem konkretne družbene realnosti, od delavskega razreda in njegovega zgodovinskega poslanstva v kraljestvo sanj, v svet individualistične domišljije. Konkretna družbena vloga Cankarjeve ali, Župančičeve poezije ni bila nikdar v tem, da bi družbeno zavest zazibavala v sen, paralizirala borbeno voljo ljudskih množic, ampak nasprotno v tem, da je budila njihovo zavest. Slovenski pesniki »moderne« so zavrgli novoromantični formalizem in že od samega začetka sprejeli vsebinskost sodobnega slovstvenega ustvarjanja Rusije: ruski realizem in nacionalno osvobodilno romantiko ukrajinske poezije. Poleg novel in črtic imajo še poseben pomen Cankarjeve realistične drame, v katerih je našla družbena problematika na prelomu prejšnjega in našega stoletja najvarnejši odsev. Kako živo je Cankar občutil to problematike, pričajo mnogi o d st meki v njegovih polemičnih člankih in pismih. Ko je snoval »Kralja na Betajnovi«, piše pri-■ jat el ju Kraigherju: »Preden se lotim te stvari, pojdem prej za nekaj časa v domovino, na Dolenjsko in Notranjsko. Pisati hočem kmečko dramo; tisti žalostni vsesplošni bankrot našega ljudstva, posebno po dolenjskih vaseh, je nekaj tragičnega; vrši se počasi in komaj vidno, ali zato je še pretresljive je. In malokdo, vidi, koliko dramatičnega je v tem propadanju.« Toda Cankarjeve drame kot ostale njegove realistične spise prežema živa vera v življenjsko moč ljudstva, v zgodovinsko poslanstvo delavskega razreda v slovenskem ljudstvu. In ker je veroval v to ljudstvo, je videl Cankar v umetnosti eno od sredstev borbe za svobodo in prerod ljudstva. Zato je postavil svoji umetnosti povsem konkreten namen: mobilizacijo množic za boj zoper reakcijo in izkoriščanje; prav to je tisto osnovno, kar docela izpolnjuje nalogo literarnega dela z napredno tendenco. Iz vsega tega si tudi lahko razlagamo, da je Cankar odločno stopil tudi na »areno življenja«. Med vsemi aktivnimi člani jugoslovansko socialnodemokratske stranke pred letom 1918. je Cankar najgloblje in najpravilneje doumel nalogo delavskega gibanja v nacionalno zatirani deželi. »Na plečih delavca — proletarca leži prihodnost slovenskega naroda, naroda proletarca,« je dejal v govoru »Slovanska kultura, vojna in delavstvo« tik pred koncem svojega življenja, junija 1918. To dejstvo je najbolj zgovorno potrdila osvobodilna borba slovenskega ljudstva, ki je izpolnila Cankarjevo zahtevo po ustanovitvi neodvisne federativne republike jugoslovanskih narodov. Domovini, ki jo je ljubil kot nihče pred njim in ljudstvu, kateremu je hotel pomagati k boljšemu življenju, je posvetil Ivan Cankar svoje delo, o katerem je sam zapisal: »Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo, tudi te nisem ljubil kakor sotznomehkobni vzdihovalec, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem; videl sem te vso, v nadlogah in grehih, v sramoti in v zmotah, v ponižanju in v bridkosti; zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat više od vseh i»G$Fn trubadurjev! Moje delo je knjiga ljubezni odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je-pravičen srn « SPOMINU IVANA CANKARJA ROJSTNA HIŠA-MUZEJ Cankarjev rojstni dom na vrhniškem klancu je pogorel ob velikem požaru leta 1879., ko je bil Cankar star tri leta. Vse najstarejše priče soglašajo, da je bila prvotna hiša skromna lesena kajža, ki je imela poleg črne kuhinje le še en sam stanovanjski prostor. Biti je morala taka, kakršne so še danes preproste kajže v vrhniški okolici. Prostori v njih so nizki in majhni, okenca v dvoje brun izkopana, imajo širok na-pušč in lesen »gank« pod njegovim zavetjem. Studij najstarejšega katastrskega načrta iz leta 1888. nam pove, da je bil tedanji klanec urbanistično oblikovan že skoraj v današnji podobi. Cankarjeva hiša je stala prav na istem mestu, pred njo sredi ceste pa gospodarsko poslopje. To je pripadalo nasproti ležeči hiši in po požaru ga niso obnovili. Cankarjevi so se po požaru odselili. Na zidanem podstavku po? gorišča pa je novi lastnik sezidal hišo. V tej služi veža za kuhinjo, ob njej manjša soba s pečjo, v vežinem podaljšku pa velika soba — hiša, z dvema oknoma in ob njej še manjši »štibelc«. Načrt za preureditev Cankarjeve rojstne hiše obsega v glavnem tri naloge. Prva je obnoviti hišo v prvotno stanje, v kakršnem je bila po požaru. Arhitekti so proučili prvotni omet in slikarije, prvotni sestav črne kuhinje, tlaka itd. Odstranili so vse novejše dodatke in odkrili stare šledove prvotne izdelave. Druga naloga pa je rekonstruirati prvotno okolje v glavnem sta-novanjsken) prostoru hiše. Po pripovedovanju Ivanovega brata Karla Cankarja je bilo stanovanje Cankarjeve družine skrajno bedno ves čas pogostih selitev, ki jih je bilo dvanajst po požaru. V enem samem prostoru, v katerem je bila tudi krojaška delavnica, je živela dvanajstčlanska družina. Zaradi tega je bila v rekonstrukcijo prvotnega okolja pritegnjena le velika hiša z vežo-kuhinjo. Tretja naloga pa je muzejsko preurediti drugo, manjšo sobo ob veži. Ta soba bo sprejela vso razstavno gradivo, ki je v zvezi s poreklom Cankarjevega rodu z dobo Cankarjeve prve mladosti. Naše arhitekte zanima predvsem rešitev druge naloge, to je obnovitev prvotnega okolja. — Preureditev veže temelji na odkritju zazidanega ognjišča in odprtine za dim v stropu. Odstranili so kasnejši štedilnik In krmilni kotel. Tudi novejši leseni strop so zamenjali obrabljeni opečni tlakovci. Pod novimi stenskimi beleži je bila sajasta površina prvotne črne kuhinje. Pri- stne oprave Cankarjevih ni več. V veži bodo stali predmeti, ki so jih nabrali po hišah in kaj-žah v vrhniški okolici ter kažejo stanovanjsko kulturo bivših kajžarjev (omara, kašča, skled-nik, žličnik). Velika soba —■ hiša bo predstavljala tipično bivališče Cankarjeve družine. Cankarjev* brat Karlo, ki se sicer ne spominja Cankarjeve rojstne 'hiše, pripoveduje, da se je kazala v vseh naslednjih bivališčih neka zakonitost. Ta je rasla iz bednih življenjskih pogojev in izoblikovala enoten stanovanjski tip. Karlo Cankar pripoveduje: »Družina Jožefa Cankarja je stanovala skoraj redno v enem stanovanjskem prostoru, čeprav Je štela redoma okrog dvanajst članov. Majhen del sobe široko posteljo, kjer sta spala oče in mati, je bil za zaveso, na žici obešene, oddaljen Id ostalega prostora, ki je Ijii stanovanjska soba družine in delavnice očetova. V sobi je stala miza (menterga) z dvema stoloma iz mehkega lesa. Pri mizi sta jedla le oče in mati, otroci so se potaknili po sobi. Ob steni je bila krojaška miza, urejena tako, da se je zvečer odprla in sta v »koritu« spala dva najstarejša otroka. Ostali otroci so spali navadno po tleh. V sobi je* bila še preprosta skrinja in nekaj drobnega inventarja: ura na steni, petrolejka (viseča na steni), vsaj' prva leta skoraj gotovo materin kolovrat, nekaj cenenih svetih podob in morda še kaka malenkost.« V muzejski sobi ob črni steni bo nizka vodoravna vitrina s steklenim pokrovom, nad njo pa je preko vse stene steklen okvir. Tu bo spravljena zbirka vsega muzejskega gradiva. Klop pri peči bo imela zapeček, kakršen je bil v vseh stanovanjih. Medtem, ko bo hiša ohranila svojo sedanjo patinirano slikarijo po stenah, bo manjša soba kot muzejski prostor na novo poslikana. Naloga, ki so jo morali rešiti naši arhitekti S preureditvijo Cankarjeve rojstne hiše, ni bila lahka. Predvsem zato, ker to ni prvotna rojstna hiša in le malo vemo o prvotnem inventarju. Poleg tega pa je treba prikazati okolje bednega obrtnika kajžerja in ne lepega etnografskega miljeja. V zvezi z ureditvijo Cankarjeve hiše pa morajo naši arhitekti urbanisti misiliti tudi na ureditev celotnega vrhniškega klanca s Trojico, Močilnikom in bregovi Ljubljanice. Tako bo urbanistično jedro Vrhnike postalo zavarovan spomenik pisatelja Cankarja in njegovega dela. »Temeljna načela socializma in zadnji cilji njegovi so last vseh narodov; toda pota, ki vodijo do teh ciljev, si more začrtati le vsak narod zase, pai svojih posebnostih, po svojih domačih gospodarskih, političnih in kulturnih razmerah.* IVAN CANKAR Predavanje »očiščenje in pomlajenje« v Trstu 191?. Kdor pozna razvoj slovenskega knjižnega jezika, posebej slovenske proze, v drugi polovici prejšnjega stoletja, bo doumel in znal ceniti, kaj nam je Cankar dal s svojo umetniško besedo. Ljudskost, ki jo je bil pokazal stvaritelj naše proze Levstik v svojem Martinu Krpanu in ki je rodila tako lepe sadove pri mladem Jurčiču, so pozneje zavrgli, ko so podlegli ali starejšemu Levstiku, odmikajočemu se v mrtvo davnino, ali slovanskim vplivom, izvirajočim iz stolpičev slovenskih časnikov. Neljudski izrazi in afektacija, da ne omenim jezikovnih napak, so značilni za knjižni jezik sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih let. Konec stoletja je nastopila Modema, ki je prinesla prevrat v literaturi — idejno in oblikovno. Tisti Cankar, ki je 1899 vzkliknil »K vragu vse teorije!« ter napovedal boj vsemu, kar je bilo v literaturi narejenega in lažnivega, je moral napovedati boj tudi zlaganosti in nenaravnosti v slogu in jeziku. Nujno je torej bilo, da se je spet naslonil na jezik, kakršnega je govorilo ljudstvo. Zato ni sledil Levstikovemu pretiranemu purizmu, niti mu ni mogla biti zgled tedanja časnikarska slovenščina s svojo afektira-nostjo In plavajoča v brezbrižne slovanske daljave. Pa tudi v romantično smer ni zašel, da bi se navdušerval za narečne posebnosti in starine ali da bi z nenavadnimi izrazi zastavljal bralcem uganke. Ne — Cankar je sprejel živi občevalni jezik, kakor ga je govoril (a ne pisal) preprosti ali izobraženi človek njegove dobe. Njegove slovniške oblike so žive, v besednem zakladu ni nič ali pa prav malo izrednega, sintaksa je preprosta. Iz teh naravnih osnov pa je umetnik Cankar znal ustvariti svoj slog, novo slovensko umetniško prozo, zakaj jezik mu je bil ne samo pomagalo, orodje, temveč tudi snov, ki jo je znal kakor nihče oblikovati, in prilagoditi ščanstva tudi ni bil zaradi boja z nemškim kapitalom dovolj močan, toda hkrati ni res, da bi ne bil mogel slovenskega gledališča v tisti dobi bolj podpreti, če bi bila njegova kulturna zavest na tisti ravni, kakor bi po zgodovinski nujnosti in potrebi morala biti. S Cankarjevim pokolenjem so rastle nove sile, umetniško, kulturno in politično. Zato so morale nujno priti v spor z obstoječim stanjem na vseh področjih. Cankarjev boj zoper »Krpanovo kobilo« ni le nekaj osamljenega, zgolj literarnega ali gledališkega, to je del boja sploh, ki ga je bil vse življenje na vseh področjih, ker je stal sredi arene našega Javnega življenja. Cankar se je dobro zavedal pomembnosti gledališča za narodno kulturo. Ker pa je glavni del njegove dramatike izraz njegove borbe z razmerami in njih ostra, brezobzirna kritika, mu je bilo gledališče tribuna, raz katero je hotel in moral govoriti. Ker so mu to kratili, je v »Krpanovi knjigi« zlil svoj žolč zoper nazadnjaško in plitvo gledališko politiko našega takratnega liberalnega in klerikalnega meščanstva, ki ni imelo nobene globlje kulturne in umetniške potrebe. Cankar pa je hotel dvigniti naše gledališče na raven takratnega evropskega gledališča, kajti zavedal se je, da njegova dramatika ni le odmev takratne svetovne dramatike Ibsena, Strindberga, Hauptmanna, Maeterlincka in drugih, ampak da ima pravico stati kot izvirna v isti vrsti z njimi, ker ni le osebni izraz, marveč umetniška podoba naših razmer in ljudi, kakor je bila n. pr. za Norvežane Ibsenova dramatika. Tega dejstva ne zavrača Ibsenov uspeh izven meja Norveške, iz katerega je zrasla njegova evropska popularnost in pomembnost, kajti do njih se ni povzpel le po svojih umetniških zaslugah, marveč ga je posredno dvignila tudi takratna nemška politika, kakor se zdi to na prvi pogled neverjetno. Cankar je bil sin malega naroda, ki izven meja Avstrije skoraj sploh nič ni štel, Ibsen pa je bil Norvežan, čigar domovina se je 1905. leta proglasila za samostojno državo in je bila v središču zanimanja svetovne politike, Cankar-umetnik ni nič manj čutil slovensko in jugoslovansko kakor evropsko in človeško, kljub vsemu da je rastel iz majhnih razmer. Toda to je le navidezno, podobno kakor pri Prešernu, čigar »Poezije« niso le izpoved slovenskega genija, temveč so hkrati visok umetniški izraz njegove slovanske, evropske in svetovne zavesti. Res Je, njegova umetnost ni le osebna manifestacija, izraz njegove osebne genialnosti, v neki višji meri je to izraz in dokaz tvornih si! našega ljudstva, ki so se kot prvina narodnega kolektiva v Prešernovem geniju individualno manifestirale. Isto velja za Cankarja. Cankar se je pomembnosti gledališča za narodno kulturo in politiko zavedal v isti meri, kakor se je tega zavedal za Nemce Schiller ali pa za Ruse Puškin in Ostrovski. To zavest je sprejel zavestno ali podzavestno od Linharta in Levstika, le da je zahteve razširil in boj za evropsko umetniško raven našega gledališča zaostril. Ni naključno, da ga je v tem boju podpiralo predvsem naše takratno delavsko časopisje in revija »Naši zapiski«, ki je kljub svoji idejni neizdelanosti bila gibanju takratnega delovnega ljudstva najbližja. Cankarju je bilo gledališče tribuna in ni naključje da je ravno v dramatski obliki izrekel umetniško najostrejše pa tudi najjasnejše besede najsi bo to za politiko (»Za narodov blagor«, »Kralj na Betajnovi«, »Hlap-ciu) ali v boju z zelotskim in mračnjaškim pojmovanjem umetnosti (»Pohujšanje v dolini šentflorjanski«). Pri njegovem umetniškem in bojevitem temperamentu nam mora biti do- ski pa tudi dramaturški problemi, nič manj pa ideološki. Slovenski režiser in igralec sta v zadnjih tridesetih letih vložila v vprizoritve Cankarjevih del veliko ljubezni, truda in tvorne sile — delo, ki še ni bilo dovolj ocenjeno in priznano, kajti to, da danes ne živi v gledališču Cankar le literarno, marveč tudi umetniško - gledališko, to je za sluga našega režiserja in igralca. Cankar ni povsod na prvi pogled ja sen. Najzgovornejša priča tega je farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki prehaja ponekod že v alegorijo in se ji je zategadelj z realističnim umom in očesom težko do konca približati. Videti je, da se je na pr. »Lepa Vida« gledališču za vselej odmaknila, ker Je bolj pesem v prizorih in dialogih kakor pa drama. Nedvomno je, da so sedanjosti najbližji »Kralj na Betaj- Materin glas (Iz izbe). Franc! Lojzkin glas (od zunaj). Franc! Lojzka iz ozadja, v plašč ogrnjena Jerman. Slišala si! Duša, dekle, žena! Daj, da naju blagoslovi/li(Z njö proti levi) dkL ■ ~u- J» ^‘ r cela Jasno, kako strašno si Je želel gledališča, ki bi zmoglo njegovo dramatsko delo enakovredno gledališko upodobiti in manifestirati raz oder tisto silo, ki je v njem. Boj za enakovreden odrski izraz Cankarjeve dramatike je trajal v večji ali včasih tudi manjši prizadevnosti dolga desetletja. Za življenja se Cankar še ni mogel trdno zasidrati v našem gledališču. Dejansko so ga takrat uprizarjali bolj iz vnanjega literarnega pritiska kakor iz tvorne notranje potrebe in narodno-kulturne in umetniške zavesti. Z izjemo »Lepe Vide« Je vseh šest ostalih dramatskih del od »Romantičnih duš« do »Hlapcev« izraz boja z razmerami in ljudmi. V njih je izrazit socialno-politični dramatik z močnim etičnim povdarkoro, kar ni v skladu le z njegovo umetniško človeško naturo, marveč tudi s klasičnim starogrškim pojmovanjem o vlogi dramatike in gledališča. Slovenskemu režiserju in igralcu ni bilo lahko v Cankarjevih časih umetniško polnovredno oblikovati njegovih likov in jim dati tisto odrsko enakovredno podobo kot jo imajo v knjigi. Prvič se ni bilo lahko dokopati do vseh globin njegovega dela, kajti pod pritiskom časa in razmer se je marsikaj zakrivalo, na drugi strani pa uveljavljati dramatika, ki je bil kot pisatelj oficialnim razmeram nasproten, ki Je govoril na delavskih shodih in pisal tudi v delavske časopise, ki je v .'dramatskih delih najbolj bičal »vladajoče oficialne razmere«, vse to ni bilo lahko, ker so med umetniškimi panogami takratne oficialne razmere najbolj obvladale gledališče. Se celo razdobje 1918—1941 pomeni marsikdaj naklon h »Krpanovi kobili«, ko je stala poleg Cankarja in Shakespeara v repertoarju iakšna plaža kakor »Zadrega nad zadrego«, »Korajža velja«, »Tisočak v telovniku« itd. Tega v glavnem ni bilo krivo vodstvo, marveč pritisk občinstva in pa težak gmotni položaj, v ka-lerega je v prejšnjih časih gledališče večkrat zabredlo, ker država ni imela tistega smisla zanj, kakor bi bilo potrebno. Morala je res priti revolucija, da je naposled pomedla tudi to. Kljub vsemu temu pa pomeni razdobje od Cankarjeve smrti do danes veliko zbližanje in poglobljenje v Cankarjevo dramatsko delo, ki je ravno v lej dobi postalo stržen našega nacionalnega repertoarja in ena izmed glavnih nalog naše gledališke tvornosti. Cankarjeva zmagovalna pot v gledališče seje začela 1.1919. v Trstu s Skrbin-škovimi uprizoritvami celega ciklusa njegovih dramatskih del. Krstna predstava »Hlapcev« je bila v Trstu. Nekoč so bile uprizoritve njegovih del predvsem literarni dogodki, spričo rasti in poglobljenja naše gledališke umetnosti, spričo njene režiserske in igralske tvornosti pa postajajo uprizoritve Cankarjevih del tudi gledališki dogodki. Cankar in gledališče sta se v zadnjih tridesetih letih plodno vraščala. Ta proces še ni zaključen, kajti skoraj z vsako novo uprizoritvijo Cankarjevega dela se odkrivajo novi gledališki, igral- novic, »Za narodov blagor« in »Hlapci«, ne le zaradi njih idejne plati, mat-več tudi zaradi tega, ker je v njih največ realističnih prvin. Nad »Hlapciu je ležala desetletja neka megla zaradi konca petega dejanja, češ drama se konča defetistično. Bile so celo v preteklosti uprizoritve, ki so io »meglou še tendenčno podčrtavale. Dejansko pa ni zaključek »Hlapcev« nič manj borben kakor zaključek komedije »Za narodov blagor«, le drugačen, bolj intimen in bolj navznotraj obrnjen. Na to sem opozoril že v radijskem predavanju februarja 1946. leta, jasno pa predočil igralcem v predavanju na letošnji bralni vaji. Jerman in Lojzka gresta potem, ko prejmeta od matere blagoslov, v novo življenje, v nov boj! Moči za novi boj pa ni Jerman prejel le od matere, tudi od zadnjega razgovora s Kalandrom, s tem Cankarjevim klasičnim dramatskim likom odločnega in borbenega človeka iz slovenskega delovnega ljudstva. Res je, da so zadnje besede petega dejanja, ko pravi Jerman: »Slišala si! Duša, dekle, žena! Daj, da naju blagoslovi!« morda za tega ali onega premalo dramatično in idejno povdarjene, toda teze naše letošnje uprizoritve to ne zavrača. Te dni smo celo dobili najbolj avtentično potrdilo zanjo. V izvod knjige, ki Jo je Cankar poklonil pisatelju dr. L. Krajgherju je s svinčnikom zadnji stavek dopolnil tako, da se tam glasi: »...Daj, da naju blagoslovi... za novo življenje blagoslovi!« Cankar je bržkone sam čutil, da je prvotni stavek premalo dramatičen in jasen, zato je dostavil še gornje. Naša uprizoritev ga je že vključila, saj je dobila s tem avtorjevim dostavkom potrdilo, da je dramaturško-idejno pravilno razlagala in povdarjala konec. Cankarjev dostavek pomeni važno in neizpodbitno pojasnilo in dopolnilo, ki mora biti v vseh bodočih izdajah »Hlapcev« vključeno kot avtentično besedilo, saj izhaja iz avtorja samega. »Hlapci« se tako prav tako zaključujejo z borbeno perspektivo kakor »Za narodov blagor« in — kakor Levstikov »Tugomer«, ki z Vrzino kletvijo napoveduje nove boje. Ti idejni povdarki v zaključku, kakor so si po dramatičnosti izraza različni, niso nekaj prilepljenega ali vnanje tendenčnega, marveč so v idejno logični in notranje nujni povezanosti z vsem delom. Med Cankarjevimi sestavki, ki se tičejo gledališča in dramatike, je gotovo najlepši in najtoplejši članek, ki ga je napisal ob Verovškovi smrti. (Sloven, narod, 5. jan. 1915.) Tako lepo in s tolikim priznanjem umetnosti slovenskega igralca še doslej ni pisal nihče. »Zdi se mi, da vidim njegov široki, smehljajoči obraz v družbi drugih obrazov, tako ljubih in znanih, zdaj tako daljnih in bledih: Valentina Vodnika, Prešerna, Simona Jenka, Levstika, Gregorčiča, Gestrina, Ketteja, Medveda in še tisočero drugih, njim po srcu in besedi enakih ... Verovšek je bil eden najimenitnejših sinov tistega slovenskega naroda, 'ki se je smejal. V smehu Razstava rokopisov in tiskov Ivana Cankarja Razstavna dvorana v Narodni ln univerzitetni knjižnici je sprejela v svoje naročje dragoceno, neumrljivo dediščino slovenske kulture: vrsto rokopisov Ivana Cankarja in njegovih tiskov. Ob levi steni so razvrščene prve izdaje dvaintridesetih Cankarjevih knjig. Redkost med njimi je prva izdaja zažgane Erotike, ki je izšla leta 1899. V njej so zbrane Cankarjeve prve pesmi. Ko mu je 23. septembra 1897. umrla mati, jih je zbral in nesel založniku Bambergu, ki mu je dal zanje 80 goldinarjev. S tem honorarjem je plačal materin pogreb. Bamberg pa je izdal Erotiko šele čez poldrugo leto. Erotika je izšla v tisoč izvodih in od teh jih je 700 še neprodanih kupil škof Jeglič ter ukazal zažgati. Poleg Erotike so knjižna redkost prve izdaje knjig »Vinjete«, »Hlapci« in »Hlapec Jernej«. — Med Cankarjeve originalne prvotne knjižne izdaje sta uvrščena tudi oba njegova prevoda Shakespearja v slovenščino Hamlet ter Romeo in Julija. K tej zbirki so priključena tudi dela, ki so izšla v Knezovi in Zabavni knjižnici, v Slovenskih večernicah ter Cankarjeva dela, ki so izšla po osvoboditvi. Zbirko originalnih Cankarjevih knjig dopolnjujejo prevodi Cankarjevih del v hrvaščino, srbščino, ruščino, poljščino, češčino, angleščino, finščino, francoščino, italijanščino, madjarščino in nemščino ter v esperanto. Sledeči razdelek kaže obiskovalcem izbor iz Cankarjevih spisov in njih prevodov po slovenskih in tujih revijah ter časopisih. V vitrinah, ki izpolnjujejo večji del razstavne dvorane, so zbrani rokopisi Ivana Cankarja. V zadnjih mesecih pred razstavo je prof. Gspan neutrudno iskal, zbiral in pomnožil število ohranjnih Cankarjevih rokopisov od prvotnih 10 na 150. Več rokopisnih del je poklonil Izidor Cankar, pisma je darovala rokopisnemu oddelku tudi družina Kessler, in Oton Zupančič. Rokopise je prof. Gspan razvrstil po času, kot so nastajali. Danes jih štejemo 120, vendar pa še niso vsi. Koj v začetku srečamo na tenkih listih s Cankarjevo občutljivo, ozko pisavo, ki je ni kasneje prav nič izpremenil, zapise prvih Cankarjevih pesmi iz leta 1891. Iz njegove zapuščine so ohranjeni štirje zvezki pesmi, to so domoljubne pesmi, pesmi posvečene materi, epski motivi, ki so nastali pod Aškerčevim vplivom, iz nekaterih pesmi je čutiti Prešerna. Vmes so pesmi in proza, ki jo je Cankar pisal za dijaški list »Sloga«. Iz leta 1891. je tudi prvi Cankarjev dramatičen poskus. Cankar je že sporedno z verzi pričel pisati tudi prozo in dramo. Med rokopisi pa je tudi njegova prva tiskana pesem in sicer v Vrtcu 1. septembra 1892. Podpisa! se je Prepiračev. Med rokopisi so prispevki iz arhiva dijaškega društva »Zadruga«, Vmes je Cankarjev notes iz “šolskega leta 1895,96 in list iztrgan iz matematičnega zvezka, na katerem je poleg risb opisne geome-frije napisal Cankar pesem 15. junija 1895. po vsej verjetnosti med matematično uro v gimnaziji. Rokopis prve njegove drame »Romantične duše« Iz leta 1897., gradivo za Erotiko, rokopisi črtic za Vinjete, ki so izšle kmalu po Erotiki 1. 1899.. osnutek Jakoba Rude. ki mu je Cankar naslovno stran okrasil s peroris-bami, vse to je zbrano v vitrinah. Drug ob drugem so razvrščeni stari, dragoceni listi rokopisa za novo izdajo Erotike iz leta 1902., ki je to pot izšla pri Schwentnerju, »Za narodov blagor« in »Kralja na Betajnovi« in ob njih spet droban notes, ki ga je hranil Cankarjev brat. V notesu so tesno drug pod drugim pisani naslovi Cankarjevih spisov, energično prečrtani in čez nje je Cankar napisal »napisano«. Ob fragmentu romana »Marta«, ki ga nikoli ni končal, leži celoten rokopis za »Hlapca Jerneja«, za Martina Kačurja, za Pohujšanje v dolini šentflorjanski, za Zgodbe iz doline šentflorjanske. In spet dva drobna notesa. Prof. Gspan mi je pojasnil, da manjkajo do celotne zbirke rokopisi za cele knjige tako iz arhivov Slovenske Matice in Mohorjeve družbe. Ob rokopisu za Hlapce iz leta 1910. leži koledarček istega leta, na prvo stran si je Cankar napisal naslov »Ivan Cankar, doma iz Vrhnike, pogubljen na Rožniku.« Koledar, v katerega si je Cankar natančno zapisoval kdaj in kam je oddal rokopise, je poklonil univerzitetni knjižnici dr. Kraigher, pri katerem je živel Cankar od jeseni 1910. do prihodnje spomladi pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Med pisateljevimi rokopisi je tudi na roko pisan list »Gospodična Ci-zara«. Izdajale so ga študentke ljubljanskega liceja, urejevala ga je Vera Kesslerjeva, ki je list tudi spretno ilustrirala. V listu je originalen zapis Cankarjevega prispevka »Moje življenje«, kjer se je krepko podpisal — »Janez«. V naslednjih vitrinah so zbrani fragmenti igre »Hrepenenja«, iz katerega je kasneje ustvaril »Lepo Vido«, in začetek komedije »v štirih aktih in z epilogom Hamlet iz cukrarne«, osnutki za ureditev knjige »Moja njiva«, ki bi tistega naroda Je bilo vse, kar premore bogato človeško srce: ljubezen, poštenost, modrost, grenko-veselo spoznanje življenja — tega svojega življenja, tako polnega bridkosti, ki jih je treba vsako uro posebej premagati. Mnogotero bridkost je premagal Verovšek svojega naroda sin, in se je smejal; najlepši in najbolj ljubezni vreden je Junak, ki se v boju smeje; in ki s svojim smehom pokaže mlajšim prav tisto junaško pot.« Ta zdravi, vzpodbujajoči in samozavestni smeh začenja že z Linhartom. Tudi v Levstikovem »Juntezu« Je. Cankar je bil trpek in gneven — celo bolj ko Gogolj, prav zato je še globlje občutil blagoslovljenost Verovškovega smeha in njegove humorne igralske umetnosti. In naravnost preroško »■ ključuje v istem sestavku: »Prišel bo čas, ko bomo z Jasnim in mirnim očesom pogledali nazaj. Takrat bomo veselo trepetaje spoznali, koliko bogastva imamo ki je za nas in za one za nami visoko nakopičeno, verno shranjeno. Takrat bomo romali k grobovom živih, da nam bodo govorili še vse vesele, modre in sladke besede, ki smo jih bili zamudili. Takrat ■ bomo videli, da Je tista preču-dežna dežela tam za meglami in za gorami vsa polna svetlobe, veselja, moči in poguma, naš ljubi stari dom, ki nam bo smehljaje veleval, da si postavimo svojega po svoji modrosti.* Ta čas je tu! Dr. Bratko Kreft Cankarjeva pisma . Te dni, prav za trideseto obletnico pisateljeve smrti, je izšla pri Državni založbi celotna Cankarjeva korespondenca v treh zajetih knjigah; to je nedvomno velik, znamenit dogodek v našem literarnem in sploh kulturnem življenju- Kako prepotrebno in nujno je bilo, da se vendarle objavijo Cankarjeva pisma, ve zlasti tisti, ki si je prizadeval doumeti pisateljevo osebnost, ali pa si razjasniti nastanek mnogih njegovih del. Vsi dosedanji biografski poskusi — in teh ni mnogo — so obtičali na površju prav zaradi tega, ker je bil dobršen del gradiva zakopan v nedostopni korespondenci. Res so bila v teh tridesetih letih po pisateljevi smrti objavljena nekatera njegova pisma, tako Ani Lušinovi, bratku Karlu, Aškercu, Govekarju in drugim, toda kakor vidimo sedaj, je bil to sicer važen. a vendarle neznaten del celoie. Iz tega smo sii mogli razjasniti le nekaj potez pisateljeve osebnosti, seznanili smo se z njegovimi odnosi do nekaterih sodobnih pisateljev, vse ostalo pa je bilo še popolnoma nerazjasnjeno. To velja zlasti za potek Cankarjevega življenja na Dunaju do njegovega odhoda 1909. leta v Sarajevo in nato njegovo živlejnje v Ljubljani do smrti. To ogromno praznino, ki so jo čutili vsi, ki so se ukvarjala s Cankarjem, je izpolnila naša izdaja Pisem. Izdajo je pripravil dr. Izidor Cankar. Delo je plod skoraj dvajsetletnega zbiranja gradiva in stikanja za adresati. Urednik si je zamislil ureditev pisem tako. da se vrste naslovljenci po tistem zaporedju, kakor je Cankar začel dopisovati z njimi. Taso so prva pisma ntaleri, tem slede pisma drugim adresatom iz mladostnih let. tisti pa, s katerimi je korespondiiral šele v zrelih letih, so uvrščeni v drugo in tretjo knjigo. V tem pogledu je ureditev pri nas zanimiva novost, saj se je tako Izidor Cankar izognil mehaničnemu razvrščanju dopisnikov po abecednem redu, a tudi goli kronološki razporeditvi pisem, kakršna nujno vodi do tega. da stopijo naslovljenci sami v ozadje. Da pa je vendar mogoče brali pisma tudi po časovnem redu, kakor so nastajala, je priložen tretji knjigi kronološki seznam pisem z navedbo strani in številke pisma. Tam najdemo tudi dve kazali, imensko in pa kazalo del, kar uporabnost knjige močno olajša. Cankarjeva korespondenca obsega' 960 pisem 55 naslovljencem. Dobršen del gradiva je v izdaji nov, zlasti pisma Levcu, Bambergu, Milčinskentu, Izidorju Cankarju, sesiri Karolini, Schwentnerju, Albini Löfflerjevi, Štefki Löfflerjevi, Adi Kristanovi itd. Časovno zajemajo pisma šest in dvajset let Cankarjevega življenja, to se pravi od 1. 1893. (pismo materi), ko je vstopil v literaturo pa tja do leta 1918, nekako pol leta pred njegovo smrtjo. Pisma odpirajo dragocene razglede po Cankarjevi človeški podobi in nudijo ogromno podatkov o njegovem življenju, miselnosti, njegovih odnosih do sodobne slovenske literature in končno podatke, ki razjasnjujejo naslanek velike večine njegovih del. Iz pisem je sedaj mogoče- dovolj točno obnovili potek Cankarjevega življenja in sicer od zadnjih let njegovega študent ivskcga bhanjn v Ljubljani do odhoda na Dunaj le'a 1896, bivanje na Dunaju do V j :ke noči 1897. zatem čas. ki ga ;e Cankar prebil deloma v Ljubljani, deloma na Vrhniki in nato v Pulju do novembra 1898, ko se je odpravil na Dunaj za dolgo dobo skoraj 12 let (do I. 1909) torej do odhoda v Sirajevo. Mnogo podatkov obsega korespnridenca tudi za razdobje od leta 19J9. pa do smrti. V nič manjši meri kater gradivo za oris biografije pa nudi kore-cpondenca tudi oporišča za razjn.nitev Cankarjevega erotičnega ži vij mri. zlasti njegovih zvez v Minko Lušinovo in Štefko Löfflerjevo. Razen tega najdemo v Cankarjevih pismih vrsto momentov, ob katerih lahko danes pregledamo genezo petkovega ustvarjanja, izbor snovi, nastanek posameznih del in vrsto zamisli. lci jih pozneje ni uresničil. V tem pogledu so zlasti važna pisma Sshwentnerju. Bogato gradivo bo našel v teh pismih družbeni zgodovinar, ki bo hotel razjasniti Cankarjev odnos do življenja, analizirati njegov odkloi do slovenskega klerikalizma, njegovo ostro ocenitev liberalizma in končno pot v socialno demokracijo, kar je najlepše popisano v pismih Štefki Löfflerjevi iz 1907. leta Ta pisma odlikuje neposrednost prizadevanja, jasnost problemov, ki jih sicer v lagodni a dovolj pregnantni obliki izraža svoji nevesti (n. pr. Cankarjev pogled na kmeta!). Tsihologu nudijo pisma nekaj taž-nih prijemov za spoznavanje Cankarjevega duševnega obraza. V tem pogledu so zlasti važna pisma rajnim dopisnicam in tudi omembe teh v pismih drugim naslovnikom, šele na osnovi teh pisem bo mogel literarni zgodovi nar dokončno pretehtati evolucijo Cankarja pisatelja v vseh fazah njegovega življenja, določiti Cankarjev odnos do pojavov v evropski literaturi tistega časa — dekadence, simbolizma tu tako dahe. Wk'tera poglavja v tej i0'*'pon-denci bodo morda p-esear.'a čilaiel.a z*.radi neprestanega obnavljanja polih denarnih zadev, toda tud' ti dopis: so s svoje strani izredno važni, saj lahko ob njih rekonstruiramo Cankarjevo ekonomsko sianje v raznih obdobjih njegovega življenja. Ta objava korespondence, ki jo opremljajo tehtne, čeprav skope urednikove opombe, pa še ni dokončna. Ze iz branja pisem samih vidimo, da manjka nekaj pisem važnim naslovljencem, od katerih bomo morda nekatera le še našli (eventualnim dunajskim dopisnikom. Bežku, Gabrščku. Ketteju, Murnu, VI. Levstiku itd.) Del te korespondence pa je verjetno definitivno izgubljen. Ni pisatelja pri Slovencih, ki bi nam zapustil tako dovršeno stilizirano h) tudi v detajlih tako zanimivo korespondenco. Nekatere skupine pisem (n. pr. Štefki Löfflerjevi) beremo kot prave literarne umotvore. Teh pisem ne bo prebiral le znanstvenik, ki išče v njih gradiva za svoje delo, radi bodo listali po njih vsi. ki jim je Cankar blizu. Ijdaja Cankarjevih pisem pa vabi predvsem vse tiste, ki bodo kakorkoli obravnavali njegovo življenje in dobo. Vsi ti psihologi, zgodovinarji, kulturni in družbeni — bodo našli v njej dragoceno gradivo, ob katerem bodo mogli z novih strani osvetliti podobo Ivana Cankarja. morala iziti 1. 1912., rokopisi »Grešnika Lenarta«, manjših del iz vojnih let 1914 in 1915. Zbirko rokopisov dopolnjujejo črtice za Podobe iz sanj in zaključi jih črtica z naslovom Konec. V vitrini, ki hrani Cankarjeve osebne dokumente, bo zanimalo gledalce Cankarjevo maturitetno spričevalo, ki ga je dobil, ko je tretjič le uspel pri maturi, še bolj pa prepis sodnih aktov iz umetnostno - zgodovinskega arhiva Franca Vesela. Cankarja je ovadil policijski agent Gogola zaradi predavanja »Slovenci in Jugoslovani«, ki ga je govoril Cankar v Mestnem domu. Ovadbi je sledilo zaslišanje Cankarja in njegovih prič Janeza Kocmurja in Alojzije Stebi. Ohranjen je ves zapisnik zaslišanja, razprave, obsodbe in poročilo uprave ljubljanske kaznilnice, da je obsojenec Ivan Cankar 19. septembra 1913. ob 8. uri zjutraj kazen nastopil in bil čez teden dni izpuščen. Med osebnimi dokumenti je tudi dovoljenje, da je smel obiskovati slikarja Hinka Smrekarja, ki je bil interniran na ljubljanskem gradu. Posebej so zbrane fotografije Cankarja in njegove družine, ob njih pa skromni ostanki iz Cankarjeve zapuščine — knjižnice, ki štejejo tri zvezke Molierovih del, Knjigo za lahkomiselne ljudi, Prijateljev prevod Cehovljeve knjige »Momenti«, Za narodov blagor-ki je popisana z opombami Cankarjevimi in režiserja Taborskega. — Poleg te skromne zapuščine je Cankarjeva skicirka, ki j% je tudi poklonil dr. Kraigher. Cankar je risal vanjo v Slovenskih goricah dve otroški glavici ln več lastnih podob. V sledeči vitrini so zbrane osmrtnice, oguljena ruta, ki jo je nosil Cankar okrog vrata, ob njej oa še nežna svilena ruta, ki mu jo je erjetno poklqnüa zaročenka Milena iohrmanova, če sklepamo po vtkanem monogramu, rokopis Zupančičevega govora ob Cankarjevem grobu in Kraigherjev rokopis nekrologa »Ob sedmini«. Zadnje vitrine pa hranijo izbor Cankarjevih pisem, ki jih je pisal založnikom, urednikom, Štefki Löfflerjevi na Dunaj, bratu in tudi edino ohranjeno pismo materi. Izbor dopolnjujejo pisma njegovih dopisovalcev: Cankarjevega očeta, Ketteja, Murna, Zupančiča ter večjega števila prijateljev in znancev. Profesor Gspan me je posebej opozoril na Cankarjeva pisma lz leta 1907., na rdečem pisemskem papirju, s čemer je Cankar hotel označiti svojo politično pripadnost in organiziranost. Razstavo zaključuje zbirka revij in časopisov, v katerih je objavljal Cankar svoja dela, ki se bo še Izpopolnila. Na steni visita dve uokvirjeni risbi Stanke in Ivana Zarnika, ki ju je narisal Cankar leta 1896., vrsta Smrekarjevih karikatur organsko dopolnjuje razstavo. Zanimiv je Cankarjev rodovnik, ki ga je pred kratkim sestavil profesor A. Gspan po knjigi F. Petreta »Rod in mladost Ivana Cankarja« in po poizvedbah pri Karlu Cankarju, Neži Poč, Mici Zargi, J. F. Cankarju, Vladimirju Kavčiču in Ivici Bintar-Cankarjevi. Bibliografija o Cankarju še ni izpopolnjena, kar pa je zbranega, je vse na razstavi. Ko stopiš v razstavno dvorano, te pozdravi nasproti znani Cankarjev obraz, v kamen vklesan, pod kipom pa 20 zvezkov njegovih zbranih spisov, ovitih v slovensko trobojnico, in ob njih Cankarjeva posmrtna maska. Obiskovalcu se zdi, kot da je soba prežeta z bogastvom, ki ga Izžareva Cankarjeva čudovita, ostra in hkrati ljubeča beseda, ki živi. na» uči ter nam bo pomagala živeti. Družbeno priznanje delovnim ljudem in kolektivom hi so s; pridobili zasluge v gospodarski, znanstveni ali kulturni delavnosti Na ivoJem zadnjem zasedanju je Ljudska skupščina FLRJ sprejela dva pomembna zakona: zakon o redu junaka socialističnega dela in zakon o častnih naslovih delovnih ljudi. Oba zakona, ki sta bila objavljena 8. t. m. v zveznem Uradnem listu, izpopolnjujeta sistem državnega in družbenega priznanja delovnim ljudem in kolektivom, ki so si pridobili zasluge v gospodarski, družbeni, znanstveni ali kulturni delavnosti. S podelitvijo častnih naslovov — razen udarniškega — je po stopnji naslova zvezana tudi podelitev deločenega reda: medalje dela, reda dela prve, druge in tretje stopnje in reda junaka socialističnega dela. Izgraditev sistema družbenega priznanja zaslužnim delovnim ljudem in kolektivom je rezultat čedalje večjega In širšega razmaha socialističnega tekmovanja, ki je zajelo ne le delovne ljudi v gospodarstvu in državni upravi, marveč tudi delovne kmete, delovne ljudi v kmetijskem zadružništvu, znanstvene ln kulturne delavce. Ta izpopolnitev sistema družbenega priznanja delovnim ljudem je bila zlasti potrebna po velikih uspehih delavskega razreda v drugem odločilnem letu Titove petletke, ko je nagli vzpon naše industrijske proizvodnje terjal naj-večjo požrtvovalnost vseh delovnih ljudi ter posvetitev vseh moči in sposobnosti graditvi socialistične domovine. Zlasti po nacionalizaciji industrije in trgovine se je razvila zavest delovnih ljudi, da z lastnimi silami grade svojo ljudsko državo. Iz temelja se je spremenil njihov odnos do dela. V borbi za socializem so se sprostile ustvarjalne sile naših delavcev in naših delovnih ljudi, ki zdaj lahko delajo za sebe in si grade srečnejšo bodočnost. Iz širokih slojev delovnega 'ljudstva so zrasli novi junaki dela, novatorji, racionalizatorji in udarniki, novi talenti so se vzbudili na vseh področjih ustvarjalnega dela. Zavest, da delovni ljudje v socialistični državi sami uživajo plodove svojega' dela, je podžgala delovni polet množic, dala je pobudo za čim širše tekmovanje in za delovne podvige, kakršni so mogoči samo tam, kjer ni več izkoriščanja človeka po človeku in kjer so proizvajalna sredstva v rokah ljudstva. Milijoni delovnih ljudi so se že vključili v to delovno tekmovanje. V ustvar-alnih naporih za zgraditev socializma se je razvilo udarništvo, ki je najvidnejši izraz socialističnega tekmovanja 'n socialističnega patriotizma. Zrasel je nov tip delavca borca za uresničenje petletnega plana ki s svojim požrtvo- valnim delom, s svojo ustvarjalno pobudo, s svojimi novatorskimi in racio-nalizatorskimi predlogi pomaga izpopolnjevati delovni postopek, razvijati tehniko ter dvigati proizvodnost dela, kar je eden izmed temeljnih pogojev za gospodarski napredek in za dvig življenjske ravni delovnega človeka. Družbeno koristno delo je postalo čast in ponos državljana. Zato daje država posameznikom in delovnim kolektivom priznanje za posebne zasluge in uspehe pri gospodarski graditvi, in sicer v obliki redov in po novem zakonu tudi v obliki častnih naslovov. Z novim zakonom o častnih naslovih delovnih ljudi se podeljevanje teh naslovov in s tem hkrati podeljevanje medalij, redov dela in reda junaka socialističnega dela razširi tudi na delovne kmete in delovne ljudi v kmetijskem zadružništvu ki se odlikujejo kot pionirji kmetijskega zadružništva, socialistične rekonstrukcije kmetijstva in socialistične graditve, kot borci za višji donos in boljšo kakovost pridelkov in kot borci za uporabo sodobnih agrotehničnih metod v kmetijstvu. Podeljevanje častnih naslovov se nadalje razširi na uslužbence, javne kulturne delavce, znanstvenike in umetnike, ki so se posebno izkazali s svojim delovnim prizadevanjem in z zaslugami za ljudstvo, ki so s svojimi delovnimi napori in uspehi, z izumi in tehničnimi izboljšavami in s svojim znanstvenim in ustvarjalnim delom pripomogli h gospodarskemu in kulturnemu napredku, h graditvi socializma in krepitvi moči in ugleda naše države. Naposled je z novim zakonom omogočena podelitev častnih naslovov in redov delovnim kolektivom podjetij, obratov, ustanov ali kmetijskih zadrug, ki so se posebno izkazali s svojimi delovnimi uspehi, s povečanjem proizvodnje, z racionalno organizacijo delovnega postopka ali so na drug način pripomogli k socialistični graditvi naše države. Podeljevanje častnih naslovov delovnim ljudem in kolektivom bo dalo še večjo pobudo za razvoj množičnega udarništva, za nadaljni dvig proizvodnosti dela in celotne proizvodnje, kar je osnovni pogoj za stalno in čedalje hitrejšo graditev in za zmago socializma. Hkrati pa bo to podeljevanje častnih naslovov ob pravilnem izvajanju zakona o izumih in tehničnih izpopolnitvah, ki ga je prav tako sprejela Ljudska skupščina, omogočila pravilno nagrajevanje najbolj zaslužnih in najbolj vidnih delovnih ljudi in kolektivov. Red junaka socialističnega dela Z zakonom o redu junaka socialističnega dela se poleg obstoječih treh stopenj reda dela in medalje dela ustanovi še najvišje odlikovanje kot najvišja stopnja priznanja delovnim ljudem in kolektivom. Red junaka socialističnega dela daje Prezidij Ljudske skupščine FLR) kot visoko državno priznanje posameznikom in kolektivom ki pokažejo izredno delovno prizadevanje ali druge izredne uspehe in si s tem pridobijo v gospodarski, družbeni, državni, znanstveni ali kulturni dejavnosti zasluge, ki so splošnega pomena za zgraditev socializma in za okrepitev moči in ugleda FLR Jugoslavije. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ ie dolžan dati ta najvišji red delovnemu člov-eku, ki po predpisih zakona o častnih naslovih dobi častni naslov junaka socialističnega dela FLR). nadalje kolektivu, ki dobi častni naslov kolektiva prvaka socialističnega dela FLR), in zadrugi, ki dobi častni naslov zadruge prvaka FLR). Pravice, ki jih ima imetnik tega reda. bo po predlogu zvezne vlade še predpisal Prezidij Ljudske skupščine FLRJ Častni naslov! delovnih ljudi in kolektivov Zakon o častnih naslovih delovnih hudi določa, da se častni nasiovi dajejo v znamenie ljudskega poznanja delovnim ljudem, ki so se posebno izkazali s svojim delovnim prizadevanjem in z drugimi zaslugami za gospodarsko graditev, ki so dali zgled drugim delovnim ljudem in pripomogli k razvoju in napredku našega gospodarstva; ti častni naslovi pa se daiejo tudi tistim delovnim ljudem, ki so se v državni, družbeni, znanstveni in kulturni gra« dihi posebno izkazali s svoiim delovnim prizadevanjem in z zaslugami za ljudstvo. Za zaslužne delovne ljudi v socialistični graditvi določa zakon poleg naslova udarnika še štiri višie stopnje častnega naslova, in sicer: 1. prvak socialističnega dela. 2. odličen prvak socialističnega dela. 3. junak socialističnega dela ljudske republike in 4. junak socialističnega dela FLRJ. Za zaslužne delovne kmete in zaslužne delovne hudi v kmetijskem zadružništvu pa določa zakon poleg naslova borca za velike pridelke naslednje štiri ustrezajoče naslove: 1. zaslužen kmet, 2. zaslužen kmet zadružnik, 3. odličen kmet zadružnik ljudske republike jn 4. odličen kmet-zad-užnik FLRJ. Oba naivišia častna naslova se podeljujeta dosmrtno, medtem ko velja častni naslov prvak socialističnega dela oziroma zaslužnega kmeta tri leta, častni naslov odličnega prvaka sociahstičnega dela in zaslužnega kmeta zadružnika pa pet let- Udarniki in borci za večji pridelek Častni naslov udarnika se po zakonu da delovnemu človeku, ki pre* sega postavljeno delovno normo za določen odstotek. Za podelitev tega častnega naslova veljaio posebni predpisi^ Za delovne ljudi v kmetijstvu, ki presegajo povprečne uspehe v kmetijskem pridelovanju, se ustanovi časni naslov borca za velike pridelke. Ta častni naslov se da delov nhn ljudem v kmetijstvu, posameznim delovnim kmetom, kmetom zadružnikom ali kmetijskim delavcem.^ ki dosežejo z uporabo agrotehničnih ali zootehničnih ukrepov ali s posebnim prizadevanjem večji pridelek po kakovosti ali količini. Častni naslov borca za veliki o idelek daieta re- publiški oz. zveznj minister za kmetijstvo. Častni naslovi za delovne ljudi v socialistični graditvi Častni naslov prvaka socialističnega dela se da delovnemu človeku, k obdrži naslov udarnika nepretrgoma najmanj 12 mesecev, ki se posebno izkažejo s svojim delovnim prizadevanjem in s svojimi delovnimi uspehi. Častni naslov odličnega prvaka socialističnega dela se da udarniku, ki obdrži ta naslov nepretrgoma najmanj tri leta. in tudi drugim delov« nim ljudem, ki s svojimi delovnimi uspehi in s svojim zglednim delovnim prizadevanjem močno priporno ejo k napredku posamezne gospodarske panoge ah več panog narodnega gospodarstva * Častni naslov junaka socialističnega dela ljudske republike se da udarniku in tudi dugi.m delovnim ljudem, ki pokažejo nenavadno delovno prizadevanje, ki imaio posebne delovne uspehe in ki v veliki meri koristijo narodnemu gospodarstvu, državni, družbenj ali kulturni graditvi ter dvi-qu in napredku države. Častni naslov junake sncialistifnega dela FLRJ pa se da delovnemu človeku, ki s svojim posebno pomembnim orsjanizatoričnim ali neposrednim delom na področju industrije, kmetiistva. transporta in trgovine, na področju znanstvenih odkritij in tehničnih iznajdb, kakor tudi na področju državne in družbene graditve posebno pripomorejo k dviganju in razvoju socialističnega narodnega gospodarstva k razvoju znanosti in kulture in k naraščanju moči. sile in ugleda pLR Jugoslavije ter si s tem pridobijo nenavadne zasluge za ljudstvo in državo Te častne naslove. ra7.en najvišiega. daie prezidij republiške ljudske skupščine po predlogu predsednika vlade in po zaslišanju Glavnega odbora Zveze sindikatov; najvišii naslov pa daje Prezidij Ljudske skupščine FLRJ. Tudi za delovne kolektive, ustanove in skupine katerih skupni delovni uspehi so po količini in kakovosti posebno pomembni i n so lahko za zgled drugim kolektivom se daieio ustrezni častni naslovi in sicer: L udarniški kolektiv 2.'kolektiv prvak socialističnega de'a 3. kolektiv prvak socialističnega dela Liudske republike in 4. kolektiv prvak socialističnega dela FLRJ. častni naslov udarniškega kolektiva da republiški oz. zvezni minister za delo v sporazumu z resornim ministrom, častni naslov naslednjih dveh stopenj prezidij republiške ljudske skupščine, najvišji naslov pa Prezidij Ljudske skupščine FLRJ. Častni naslovi v kmetijstvu in kmetijskem zadružništvu Častni naslov zaslužnega kmeta ee da delovuim kmetom, ki se izkažejo s svojim trudom za povečanje kmetijskega pridelka in ki izpolnujejo 6voje obveznosti do države in socialistične gra" ditve. Častni naslov zaslužnega kmeta zadružnika se da tistim delovnim ljudem, ki se izkažejo ne le s svojim trudom za povečanje pridelka, ampak obenem tudi s svojim delom in prizadevanjem za okrepitev jn razvoj svoje zadruge in zadružnega premoženja ter 6e izkažejo pri izpolnjevanju obveznosti do države. Častni naslov odličnega kmeta zadružnika ljudske republike se da zaslužnim kmetom zadružnikom, ki se posebno izkažejo pri delu za napredek in razvoj kmetijskih zadrug, in tistim delovnim ljudem v kmetijskem zadružništvu, k: si pridobijo nenavadne zasluge za napredek in razvoj kmetijskega zadružništva in za socialistično preobrazbo kmetijstva. Častni naslov odličnega kmeta zadružnika FLRJ pa se da posebno zaslužnim in odličnim kmetom zadružnikom. ki s svojim organizatoričnim in neposrednim delom v veliki men pripomorejo k razvoju socialistične preobrazbe kmetijstva in si s tem pridobijo posebne zasluge za socialistično graditev. Te častne naslove podeljuje, razen naivišjega, prezidij republiške ljudske skupščine, najvišji častni naslov pa daje Prezidij Ljudske skupščine FLRJ. Obdelovalnim in drugim kmetij, zadrugam katerih uspehi so po kakovosti in količini posebno pomembni in ki vidno podpirajo socialistično preobrazbo kmetijstva, se dajejo ustrezni častni našlo.i in sicer: 1. zadruga borec za veliki pridelek, 2. zaslužna zadruga, 3. zadruga prvak ljudske republike in 4 zadruga prvak FLRJ. Častni naslov borca za veliki pridelek se daje tudi posameznim kolektivom v kmetijstvu kakor brigadam in podobno. Te častne naslove podeljuje prezidij republiške ljudske skupščine, razen najvišiega, ki ga daje Prezidij Ljudske skupščine FLRJ. Odlikovanja Po stopnji častnega naslova se podelijo naslednja odlikovanja: 1. medalja za delo, 2. red dela tretje stopnje, 3. red dela druge stopnje in 4. red dela prve stopnje. S podelitvijo častnega naslova iunaka socialističnega dela FLR Jugoslavije, kolektiva prvaka socialističnega dela FLRJ ter zadruge prvaka FLRJ pa ie vrhu lega zvezana tudi podelitev reda iunaka socialističnega dela. Uspehi delovnih kolektivov Jadranske linijske plovbe Tri mesece pred rokom so člani delovnih kolektivov jadranske linijske plovbe izpolnili svoj letošnji plan in so na ladjah prepeljali v tem času 2 in polkrat več potnikov kakor leta 1939. Te dni je prejel priznanje najboljši delovni kolektiv Jadranske linijske plovbe, kolektiv ladje »Kotor«, ki je prejel prehodno zastavico mini« strstva za pomorstvo FLRJ in centralnega odl»ora Zveze sindikatov. Priznanje je prejela tudi posadka ladie »Istre« kj je dobila priznanje kot drugi najboljši kolektiv Jadranske linijske plovbe Posadke drugih 10 ladij pa so bile pohvaljene. Razglasili in nagradili so tudi številne udarnike Domžale — zgleden primer sodelovanj Fronte z ljudsko oblastjo Med osnovnimi nalogami Id jih Je pred Fronto postavil V. kongres KPJ, je dolžnost, da mobilizira množice za sodelovanje pri izpolnjevanju nalog ljudske oblasti. Zlasti na vasi je to so delovanje povezano z vsemi vprašanji vsakdanjega življenja, zato bo poleg praktičnih uspehov v delu organov ljudske oblasti obenem utrjevalo frontno organizacijo samo ln jo močno približalo našemu delovnemu kmetu ter ob pravilnem političnem delu nujno pospeševalo diferenciacijo na vasi. Doslej se Je marsikatera frontna organizacija izgubljala v najrazličnej ših problemih, medtem ko se jt je nu dilo v vsakdanjem življenju ogromno področje političnega dela, ki pa je ostalo neizrabljeno. Naj bodo torej primeri, kjer so se frontne organizacije znašle, zgled za tiste, ki v tem smislu doslej še niso pokazale uspehov! Krajevni ljudski odbor Domžale, ki je v kamniškem okraju najboljši, Je preteklo soboto dobil za svoje uspešno delo od Predsedstva vlade pohvalo in nagrado (radio aparat). Ta krajevni ljudski odbor je letos domala vse gospodarske akcije stoodstotno izpolnil. Tudi administrativno poslovanje tega ljudskega odbora je zelo prožno in brezhibno. Ko je krajevni ljudski odbor Domžale prejel cd Pred sedstva vlade to odlikovanje, rta se predsednik in tajnik krajevnega ljudskega odbora ob tej priliki sama izrazila, da njihov ljudski odbor nikoli ne bi dosegel takih uspehov, če ne bi imel tako močne opore v aktivu Osvobodilne fronte. Iz tega sledi, da je tu di odbor OF Domžale najmočnejši in najboljši od vseh aktivov Osvobodilne fronte v kamniškem okraju. Osvobodilna fronta v Domžalah ima redne mesečne množičn^ sestanke. V prvi polovici tega leta je bila udeležila na množičnin sestamcih Osvobodilne fronte nezadostna. Ko pa je odbor OF v drugi polovici leta preusme* ril svoje delo in postavil težišče na najaktualnejše gospodarske probleme, so Domžaičani razumeli, da bodo dobili glavno oporo v vseh perečih vprašanjih prav v Fronti. — Tako je bil v mesecu septembru kulturni dom v Domžalah oo zadnjega kotička natr pan s člani Fronte, ko so obravnavali vprašanje odkupa in dobave krompirja. Odbor OF je vaščanom pravilno dokazoval: Vi boste imeli krompir, ampak pokažite tiste, ki krompir skrivajo! Po tem sestanku so se v Domžalah in okolici kaj kmalu razkrinkali »skrivači krompirja« in je odkup predčasno dosegel plan. Na zadnjem množičnem sestanku je odbor Osvobodilne fronte obravnavaj vprašanje kontrole trgovskega poslovanja na drobno. Člani Fronie so ob tej priliki burno iznašali napake, ki so se dogajale v zadrugi in odločno zahtevali, da se odstrani dosedanji poslovodja, kar se je tudi zgodilo. Poslovanje zadruge se je s tem ukrepom začelo znatno zboljševatl. Obenem skrbi Fronta v Domžalah tudi za to, da se na vse množične se. stanke vnese tudi politični. študij. Ta ko so se člani Fronte dobro seznanil' s sklepi V. kongresa KPJ — trenutno pa obravnavajo že sklepe IL kongresa KPS. Tudi načrtni študij Osvobodilne fronte uspeva v Domžalah zadovoljL vo. — Najboljši v tem pogledu je V. kvait (Podredje ln ZaborStj, M Je študij zajel množično. Je pa Se nekaj vasi, kjer Fronta z načrtnim študijem še kljub najboljšemu priza devanju ni mogla prodreti. Izredno zanimanje za študij kaže v Domžalah organizacija AF2, ki ima redne te. denske študijske sestanke. Kot krajevni ljudski odbor, teko ima tudi odbor AF2 v Domžalah glavno oporo v Osvobodilni fronti, saj skoraj ni enega sestanka AF2, kjer ne bi bil navzoč tudi zastopnik OF. Tudi pri volitvah je organizaciji AF2 Fronta največ pomagala. Osvobodilna fronta v Domžalah pa Je zelo prožna tudi pri reševanju ga« spodarskih problemov. Ker je bilo v zadnjem času v tem kraju večje šte vilo »črnih zakolov«, se je Fronta po« vsem samoiniciativno lotiia tega vprašanja, člani Fronte so v enem dnevu pregledali vse hleve in napravili točen popis vse živine v območju krajevnega ljudskega odbora Domžale. Tudi let-odnje posevke pšenice je Fronta v Domžalah točno pregledala in ugotovila, da je letošnji posevek pšenice mnogo večji od lanskega. Ker pa je hektarski donos krompirja v teh krajioh neprimerno višji od hektarskega donosa pšenice, je povsem nepravilno, da kmetje forsirajo pšenico. Fronta bo budno pazila, da se ta napaka v prihodnjem letu ne bo ponovila. Fronta v Domžalah je tako dala zgleden primer, kako je treba pomagati ljudski oblasti in sodelovati z vsemi množičnimi organizacijami. Ob še bolj intenzivnem političnem delu bo Fronta v Domžalah dosegla tisto zrelost, ki je v današnji stopnji graditve socializma nujna in potrebna. Delavci Litostroja dvisaio produktivnost de a Velikemu uspehu Jakoba Pogačarja, poslovodje livarne Titovih zavodov Litostroj, o katerem smo včeraj pisali, se pridružujejo tudi drugi delavci, ki jim je razcvit in hiter napredek Litostroja vedno pred očmi in si z vsemi močmi prizadevajo, da to čim prej dosežejo za boljše življenje nas vseh. Rihard Gabrijel, rezkarski mojster, je tudi racionalizator in dvakratni udarnik. Izumil je napravo na ploskovno rezkanje na horinzontalno rez-kalnih in vrtalnih strojih. Brez te naprave ne bi mogli izpolniti planskih nalog. Zato je Rihardov Izum eden izmed najbolj dragocenih prispevkov k uspehom naše tovarne. Rihard Gabrijel ne počiva obadoseženih uspehih. Tudi on je eden izmed mnogih, ki so 29. novembra obljubili, da bodo dali vse svoje znanje, da bo »Litostroj« čim prej zadihal z vso paro. Ni daleč dan, ko bo izdelal posebno orodje za izdelavo turbinskih lopatic, s čemer bo dosežen velik prihranek delovnega časa. Dosedanji poizkusi so pokazali, da lahko upravičeno pričakujemo najpomembnejše uspehe. V tisti delavnici je tudi Pavel Pe. temel, ključavničarski mojster in dvakratni racionalizator. On se je pri svojem delu posvetil predvsem pripomočkov, ki naj omogočijo lažjo montažo. V ta namen je dal tudi predloge za izdelavo krožnega žerjava in za transportno dvigalo. S temi napravami so v »Litostroju« prihranili mnogo časa in delovnih moči. Tudi v mizami, ki je največjega pomena za ostale delavnice, posebno ža livarno, je lepo število pohvaljenih in nagrajencev. Ta delavnica je dala pri izpolnjevanju svojih nalog že večje število racionalizacijskih predlogov, nanašajočih se na lažjo in temeljitejšo izdelavo modelov. — Njihovi predlogi so omogočili oblikovalcem v livarni lažje in hitrejše delo. Z upo Pavel Peternel, ključavničarski mojster in dvakratni racionalizator, poieg rabo raznih šablon prihranijo material, delovni čas in drugo in kar je tudi važno: kakovost izdelkov popolnoma nič ne trpi. Kot najboljši so se doslej izkazali: Albin Umnik, poslovodja modelne mizarne, Jože Cunder, man, modelni mizar in Jože Romih, ki se je v enem letu priučil za modelnega mizarja. Taki so strokovnjaki in delavci to. vame Titovih zavodov »Litostroj«. — Skupaj z drugimi racionalizatorji, novatorji, udarniki, pohvaljenimi in nagrajenimi so dali 29. novembra bese. do, da bodo svoje delo in svojo požrt-vovalnost v tretjem letu naše petletke Se podvojili. Njihova beseda bo držala in bomo v letu, ki je pred na. mi, priča še večjim in še pomembnejšim uspehom. >... Kaj imamo sploh pravico zahtevati kruha od te družbe, če jo zaničujem in podiram? Ali nima pravice, da me vrže preko praga in, ali ni moja dolžnost, da se sam potegnem čezenj, predno me potisnejo?... Morda — moj idealizem je velik — morda dosežem tisoči del tega, kar bi rad dosegel. Morda se mi posreči, da zastrupim troje ljudi s strupom svojih misli ter tako izločim droben kamenček iz stavbe, ki bi jo s svojimi šibkimi rokami nikoli ne mogel porušiti do temelja. Morda bi zraslo iz moje setve kaj koristnega...« Ivan Cankar, »Kosirnik« Ivan Cankar: .,Bela krizantema“ (Zadnje poglavje) Zadnjič sem bral, ne vem več, v katerem časopisu, lepo in poučno zgodbo. Vršila se je v Parizu ... ali na Dunaju, ali kjer koli. Tam je živel človek, ki je bil razsipnik vseh razsipnikov. Kakor si je lahkotno pridobil denar, tako ga je lahkotno razdal. Nihče ni vedel, odkod da grabi in kam da meče. Njegova dlan je bila kakor kamen na dnu potoka — voda je pritekla in je tekla dalje, ustavila se ni. Ali je kvartal, ali je stavil, ali je kradel, ali je morda celo delal — zlata voda je tekla čez dlan Nekoč je kolovraiil po cesti ves bogat in prešeren, pa je stopil v prodajalno, da bi si kupil cvetico. Izmed vsega dišečega bla gostova je njegove oči najlepše pozdravila košata bela krizantema (chrysanthemum indicum L.) Neutegoma si jo je vtaknil v gumbnico, nato pa je položil na mizo grmaden kup zelenih ban kovcev ter je rekel prodajalcu: Dokler bom živ. pridem sleherni dan po belo krizantemo! Kupčija ie bila dogovorjena in potrjena — vsak sleherni dan je prišel razsipnik po svoio belo krizantemo Ali sreča ie kakor sonce: kadar je nailepše, zatone Komaj ie bil razsipnik uganil tisto prešerno kunč-iio. ie usahnila zlata voda na njegovi dlani Ni se še nrav ozrl. na ie bil berač in potepuh — Kai bi tisto! — ie rekel; če vse mine in izgine, krizantema le ostane! Hodil ie po gosposkih cestah, razcapan, bos, nepočesan in neobrit — ali v gumbnici prelepo belo krizantemo Bogataši in imetniki so se temno ozirali nanj: Tak berač pa tako krizantemo! Toda razsip nik je nosil glavo pokonci ter se ie smehljal po kraljevsko: Kaj berač, kaj potepuh, kaj lačen, kaj žejen — da imam le krizantemo, kakor ji na svetu ni enake! Živel je dolgo in predolgo, dokler ni zmrznil pred cerkvenimi vrat-mi. Ko so ga pobrali, je bil v cunje zavit, bos in gologlav, ali na njegovih prsih je bila krizantema. belejša in svetlejša od snega; in ustna so se mu smehljala: Nič sočutja, liudje božji — kdo izmed vas ima tako krizantemo? . . .<* »Lepa zgodba je, ali kaj bi z njo?« — »Sam si rekel žlahtna cvetica v nežlahtni gumbnici! — Krizantema (chrysanthemum in dicum L.) ie nailenša cvetica na svetu, ampak če si /o vtakne v aumbnicn berač, ostane berač navsezadnje vendario berač In le čudno ie. da ga zaradi sum njive krizanteme še niso zaprli — 7 d ar pa mir besedi in kuhaiva si čai . ,n sodba niegova. Oi Kobal, ol Lenard. o i Terseglav. oj vsi vi nehodni cerkovniki v svetem hramu našem — nrezgodai ste prišli kropit! — Žarke misli, predrzne podobe, snet ie vsa moia n dva od ,,as orošena — sonce, ozri se nanio, da vzklile prešerno boeaot,-ol Starost, kako si še daleč! .., Na Rožniku, v maju 1910. ZDA bi rade vrinile v OZN svoje favorite, državam ljudske demokracije pa zaprle vrata Pred prekinitvijo tretjega zasedanja Generalne skupščine OZN Fariz, 9. dec. (Tanjug.) Plenum Generalne skupščine zaseda vsak dan, da bi lahko do konca zasedanja skupščine odobril poročila in resolucije, ki so bile sprejete v delovnih komitejih. Plenarni sestanki so od danes naprej tudi ponoči. Snoči je sprejel plenum z glasovi ameriške večine 9 resolucij, med njimi resolucijo, da naj Varnostni svet znova prouči prošnje Portugalske, Transjordanije, Italije, Finske, Irske, Avstrije in Ceylo na za sprejem v OZN. Dve resoluciji, ki jih je ameriški blok odobril, zahtevata, naj Varnostni svet in Generalna skupščina pri sprejemanju novih članov upoštevata predvsem mišljenje mednarodnega sodišča, ki odpira na široko vrata vsem angloameriškim kandidatom in favoritom. Sovjetska zveza in države ljudske demokracije so glasovale na plenumu proti ameriški politiki podpiranja profašistienih in odvisnih držav, pa tudi tistih držav, pi so pod okupacijo, kakor n. pr. Avstrija, in zato ;x> do. ločbah Ustanovne listine OZN ne morejo biti sprejete v OZN. Večina sprejetih resolucij pomeni politično demonstracijo ZDA, ki bi rade vrinile v OZN države pod ameriškim gospostvom, hkrati pa zaprle j vrata državam nove demokracije, kakor n. pr. Bolgariji, Madžarski, Romuniji, Albaniji in Mongolski ljudski republiki, ki izpolnjujejo vse pogoje za sprejem v OZN. Na današnjem dopoldanskem sestanku je pričel plenum proučevati načrt konvencije o genocidih, ki jo je angloameriški glasovalni stroj sprejel v komiteju št. 6. K načrtu je sovjetska delegacija predlagala 5 amandmajev, v katerih zahteva prepoved nacifašistične in druge rasne teorije, prepoved uničevanja moralno - kulturnih pridobitev posameznih ljudskih skupnosti ter prepoved organizacij, ki širijo rasno, nacionalno in versko sovraštvo, načrt konvencije pa naj se razširi tudi na nesamoupravna ozemlja. — Delegati Sovjetske zveze in Bele Rusije so poudarili, da so genocidni zločini po večini posledica nacističnih in fašističnih teorij o višji in nižji rasi in da je zaradi tega na podlagi izkušenj iz pretekle vojne neobhodno potrebno vstaviti v besedilo konvencije odločbo o prepovedi uničevanja nacionalnih, rasnih in verskih skupin. Sovjetskim amandmajem so posebno nasprotovali delegati Velike Britanije in ZDA. Zvečer je plenum Generalne skupščine soglasno sprejel osnutek konvencije o pobijanju in kaznovanju zločinov genocida. Angloameriška večina je zavrnila pet dodatnih predlogov, ki jih je vložila delegacija Sovjetske zveze it osnutku konvencije. Posebni politični komite je danes končal svoje delo. Na današnji zadnji seji je ameriški blok sprejel dvg resoluciji tako imenovane Male skupščine, ki se nanašata na »metode za zboljšanje mednarodnega sodelovanja po političnemu načrtu«. Proti tema dvema resolucijama so glasovale delegacije Sovjetske zveze in države ljudske demokracije. Sovjetski delegat Kadionov je izjavil, da skušajo resolucije tako imenovane Male skupščine zmanjšati pomen in vlogo Varnostnega sveta. Dve resoluciji Male skupščine, ki hočeta prav tako vzpostaviti ameriško gospostvo v Združenih narodih in minirati Varnostni svet, sta bili odloženi na zasedanje Generalne skupščine, ki bo prihodnje leto v aprilu v Lake Successu. Posebni politični komite je predložil tudi proučitev vprašanja ustanovitve stražarskih oddelkov Združenih narodov in letnega poročila Varnostnemu sveta Generalne skupščine. Osvobodilna vojna na Kitajskem 25 km pred Pekingom Šanghaj, 9. dec. (Tanjug.) Zmago, lito napredovanje enot osvobodilne grmade Kitajske se nadaljuje. Kakor javlja Reuter, so čete generala Lin SL hoa samo 25 Irm vzhodno od Pekinga In napadajo obenem obrambo kuo. niintanškili čet nekaj manj kot 50 km severozahodno od Pekinga. Druge enote so zavzele Lijang Cang, 25 km jugozahodno od Pekinga. Enote pod poveljstvom generala Lin Pia napredujejo proti Tangšanu, važnemu rudarskemu središču v pokrajini Hopej. Severozahodno od Pekinga, v pokraijni Čahar, so pričele enote osvobodilne armade pod poveljstvom generala Nieh Jung ćenga napad na glavno mesto pokrajine Kalgan in osvobodile mesta Suan, Hua in Siah-vajuam, severozahodno od Pekinga. Bevm o stališču Velike Britanije do evropskih problemov London, 10. dec. (Tanjug). Na včerajšnji seji Spodnjega doma je minister za zunanje zadeve Bevin prebral ekspoze, s katerim je začel, debato o zunanji politiki. Bevin je samo površno omenil nekaj političnih problemov Velike Britanije in se ni poglobil v njihovo proučevanje. Ko je govoril o današnjem položaju na Kitajskem, je Bevin izjavil, da britanska vlada izredno pazljivo spremlja razvoj tamkajšnjega položaja, vendar ne more biti ravnodušna do usode svojih državljanov in obsežnih interesov na Kitajskem«. Nato je govoril o stališču britanske zunanje politike do evropskih problemov. Najprej je omenil vprašanje Berlina in ruskega področja. Londonske konference zahodnih sil o Nemčiji sploh ni omenil niti samovoljnih sklepov, ki so sledili tem konferencam in je hotel znova naprtiti vso odgovornost za sedanja trenja Sovjetski zvezi. Zahteval je brezpogojno ukinitev blokade Berlina in dejal, da je pogoj za rešitev celotnega nemškega problema Trst, 10. dec. (Tanjug.) »Primorski dnevnik« j.e priobčil intervju svojega dopisnika z majorjem Jugoslovanske armade Jakopičem, predsednikom komisije za reševanje skupnih vprašanj med Jugoslovansko vojaško upravo v Kopru in angloameriško vojaško upravo v Trstu. Odgovarjajoč na razna vprašanja, ki zadevajo preložitev demarkacijske črte med angloameriško in jugoslovansko cono Svobodnega tržaškega ozemja, kakor tudi izdajanje novih enojezičnih osebnih izkaznic v anglo. ameriški coni, je major Jakopič naglasil, da je vojaška uprava Jugoslovanske armade vedno smatrala pravico svobodnega kretanja prebivalstva iz ene cone v drugo za eno izmed osnovnih pravic prebivalstva. V skladu s tem svojim stališčem ni preprečevala prehoda čez demarkacijsko črto prebivalcem Svobodnega tržaškega ozemlja, ki so imeli osebne izkaznice, katere so izdale oblasti jugoslovanske odnosno anglcameriške cone rešitev berlinskega vprašanja. Glede rurskega področja in njegove industrije je Bevin nasprotoval, da hi prišlo Porurje pod nadzorstvo štirih velesil in se zavzemal za to, da bi vso mrsko industrijo prepustili bivšim lastnikom — nemškim industrijcem. Največji del svojega ekspozeja je posvetil Bevin »Zapadni uniji«. Atlantskemu paktu« in tako imenovani »Evropski skupščini«. Posebno je poudarjal, da je nujno potrebno uvesti skupno poveljstvo in stalno organizacijo za preskrbo z vojaškim materialom. O delu OZN je Bevin izjavil: »Združeni narodi nam povzročajo v zvezi z vprašanjem, ali bedo sploh dorasli resnim problemom dosti skrbi«. Vladno zunanjo politiko je ostro kritiziral laburist Zilliacus. ki je izjavil: »V zadnjih treh letih je naša zunanja politika doživela v vseh važnejših vprašanjih in na vseh delih sveta popoln neuspeh- Naša zunanja politika nas ni približala miru, temveč nas je pripravila prav v bližino nove svetovne vojne«. Debata se nadaljuje. na podlagi poprejšnjih sporazumov. V zvezi s tem je major Jakopič poudaril, da so oblasti angloameriške cone protipravno začele izdajati osebne izkaznice tudi nekaterim stalnim prebivalcem jugoslovanske cone, zaradi česar so imeli omenjeni prebivalci nepotrebne težave pri prehodu demarkacijske črte. Nove osebne izkaznice niso v skladu niti z osnovnimi načeli mirovne pogodbe, niti s statutom Svobodnega tržaškega ozemlja. Vojaška uprava Jugoslovanske armade je opozorila Zavezniško vojaško upravo, da se nove osebne izkaznice izdajajo v nasprotju s prejšnjimi sporazumi, in da pomeni njihovo izdajanje kršitev mirovne pogodbe z Italijo. — Tako ravnanje bo imelo težke posledice za prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja in medsebojno povezanost- obeh con. * Pariz, 10. dec. (Tanjug.) Fronta za neodvisnost Trsta je izročila danes generalnemu tajniku OZN Trygve Lieu in predstavnikom štirih velesil protest zoper politiko, ki jo izvaja poveljnik angloameriških okupacijskih sil general Airey na Svobodnem ozemlju Trsta. V protestu je poudarjeno, da je general Airey izvedel doslej na stotine ukrepov, ki se križajo z določbami statuta Svobodnega tržaškega ozemja in mirovne pogodbe z Italijo. Eden izmed takih ukrepov je tudi izdajanje osebnih izkaznic tržar škemu prebivalstvu v italijanščini, čeprav sta s statutom za službena jezika priznana tako italijanski kakor slovenski jezik. Težaven finančni položaj tržaškega pristanišča Trst, 10. dec. (Tanjug) Direktor javnih skladišč v Trstu dr. Bernardi je priznal, da je tržaško pristanišče za-: adi konkurence tujih, posebno pa atlantskih tranzitnih pristanišč v težkem finančnem stanju. Prave vzroke krize tržaškega pristanišča je treba iskati v dejstvu, da niso okupaciiske oblasti ničesar ukrenile, da bi se sklenile z državami tržaškega zaledja za dovoljive pogodbe, ki bi olajšale trm z'* blaga čez Trst. To de.uivo je neposredno priznal tudi dr. Bernardi, i:o je ugotovil, da bi bilo najuspešnejše sredstvo za oživitev tranzitnega prometa čez Trst, da oi se omogočilo državam tržaškega ra:ed;a plačilo pomorskih tarifam taks in pristaniških dajatev v njihovi valuti. Kakor je znano, zahtevajo okupacijske oblasti od držav tržaškega zaledja, da plačujejo vse te dajatve izključno v dolarjih, odnosno v funtih šterlingih. Stavke po vsej Italiji Rim, 10. dec. (Tanjug). Stavka delavcev živilske industrije, ki traja že štiri dni, se je sinoči razširila tudi na področje Lombardije, tako da danes v Italiji stavkajo vsi pekovski in mlinarski delavci kakor tudi delavci, ki so zaposleni v tovarnah živilske industrije. Ker lastniki niso hoteli sprejeti delavskih žalitev, da bi umaknili sklep o odpustu delavcev, so sinoči delavci kovinske tovarne »Cafa« pri Cosenzi razglasili splošno stavko, zasedli tovarne in postavili barikade pri vhodih v tovarne. Po prvih jutranjih poročilih so danes prenehali z delom in stopili v splošno stavko tudi delavci avtomobilskih tovarn »Lancia« v Turinu. De Gasperijeva vlada proti političnim svoboščinam italijanskih vojakov Rim, 9. dec. (Tanjug) Vlada je sklenila, da pripadniki italijanske vojske in diplomatski predstavniki Italije v tujini ne smejo biti člani nobene politične stranke. Napredni italijanski tisk opozarja, da je ta sklep De Ga-sperijeve vlade naperjen proti političnim svoboščinam italijanskih vojakov. De Gasperijeva vlada skuša italijansko vojsko spremeniti v najna-vadnejše orodje v službi tujih imperialistov. Nova vlada na Madžarskem Budimpešta, 9. dec. (Tanjug) Danes popoldne je podal predsednik vlade Lajoä Dinnyes predsedniku republike Arpadu Szakasitsu ostavko vlp-de, predsednik republike je vzel ostavko na znanje, Po ostavki La j osa Dinnyesa je dobil mandat za sestavo nove madžar. ske vlade dosedanji kmetijski minister predsednik stranke malih posestnikov Istvan Doby. Člani nove vlade so danes ob 12. prisegli Nova vlada je sestavljena takole: Predsednik vlade Is-tvan Doby, (str. malih pos.), podpredsednik vlade Matyas Rafcosi (str. mariž. del. ljudi); minister brez listnice Erden Ferenc (nar. kmečka str.) : minister za zunanje zadeve Janos Kadar (str. madž. del. ljudi); minister za notranje zadeve Daszlo Raik (str. madž. del. ljudi). — Tudi ostali portfelji go razdeljeni med dosedanje koalicijske stranke. * Ostavko vlade je povzročilo veliko nezadovoljstvo, ki je nastalo v taboru vladne koalicije zaradi afere finančnega ministra Nyaradija, predstavnika stranke malih posestnikov v vladi. Nyaradi je namreč po državnih poslih odpotoval v inozemstvo, a nato sporočil svoj odstop in se ni več vrnil v domovino. Ostale koalicijske stranke so očitale Dinnyesu, da so se v stranko malih posestnikov vrinili reakcionarni elementi, ki so kot zakrinkani levičarji vodili dvoličpo politiko in ovirali delo koalicije, čemer pa stranka malih posestnikov ni posvečala dovolj pozornosti. Politični odbor suan-ke malih posestnikov je zaradi tega imenoval petčlansko komisijo, ki je dobila nalog, da nadzira delo predstavnikov stranke v vladi in skrbi za izvajanje politične linije stranke. Ker je odstopilo tudi 5 državnih podtajnikov, predstavnikov stranke malih posestnikov v vladi, je zaradi razči-ščenja položaja podal predsednik vlade Dinnyes ostavko celotne vlade. Poljska vojaška delegacija v Pragi Praga, 9. dec. (Tanjug.) Danes je prispela v Prago poljska vojaška delegacija z ministrom za narodno obrambo generalom Zmierskim na čelu. Dokončni volivni rezultati v Ameriki Washington, 10. dec. (Reuter.) Po uradnih, danes objavljenih podatkih, je glasovalo na predsedniških volitvah v ZDA dne 2. novembra 48 milijonov 680.009 volivcev. Predsednik Truman je dobil 24 milijonov 204.548, ali 49,5%, guverner Thomas Dewey, republikanec, 2I_ milijonov 969.625 glasov ali 45,1 %. Guverner Termond, kandidat demokratov, je dobil 1,169.322, Henry Wallace, kandidat progresivne stranke, 1,156.856 glasov, Druge glasove so det bile manjše stranke. Dve zarotniški skupini pred praškim sodiščem Praga, 8. dec. (Tanjug) Pred državnim sodiščem se je začela obravnava zoper dve protidržavni ilegalni skupini »Svobodna Češkoslovaška« in »Za svobodo«, ki sta širili protidržav-ne letake in organizirali pobege reakcionarnih elementov v zahodne cone Nemčije. Vzdrževali sta stike s »češkim komitejem« v Regensburgu in sodelovali z ameriško vohunsko službo »CIC«. Obtoženci so v glavnem študenti, bivši člani narodne socialistične stranke. Hoffman o reviziji reparacijskih seznamov London. 8. dec. (Tanjug). Administrator Marshallovega načrta Paul Hoffman je imel včeraj v Londonu tiskovno konferenco, na kateri je skušal v zvezi 6 sklepi tako imenovanega Hamf reve vega odbora o reviziji seznamov nemških tovarn, določenih za demontiranje na račun reparacij, zmanjšati odgovornost angloameriških oblasti za kršitev zavezniških sklepov o nemških reparacijah. Hoffman je izjavil, da je revizija reparacijskih seznamov skoraj »brezpomembna«, kajti vrednost tovarn in naprav, ki jih na podlagi tega sklepa ne bodo demontirali, znaša »nekaj matij kot 40 milijonov dolarjev«. Na vprašanje, koliko je podjetij, ki 60 črtana iz seznamov za demontiranje, je Hoffman izjavil, da je to »velika tajnost«. Stališče vojaške uprave JA do novih osebnih izkaznic v Trstu Dne 12. decembra to talne v Ljubljani III. kongres AF2 Slovenije Mariborske žene bodo še bolj pomagale pri delu ljudskih oblasti Mestne konference AFŽ, ki je bila 6 t. m. v Mariboru, ee je udeležilo 436 na rajonskih volivnih konferencah izvoljenih delegatk. Konferenco so pozdravili zastopniki mestnega komiteja KPS, okrajnega sindikalnega sveta, OF, mladinske organizacije in mestnega ljudskega odbora. Politični referat je podal tov. Simonič sekretar mestnega komiteja KPS, ki je med drugim opozoril zavedne žene tudi na borbo proti kapitalističnim in špekulantskim elementom na vasi. Omenil je kmete, ki so zaradi prikrivanja pridelkov prišli v Mariboru pred sodišče. Mariborski okraj bi po načrtu moral oddati 30 vagonov krompirja, oddal pa ga je doseda.i šele 19 vagonov. Zato pa je na novo postavljena odkupna komisija ugotovila pri pregledu pri kmetih večje količine skritega krompirja, ki so ga ti nameravali prodajati na črno. Samo v Zrkovcih 6o ugotovili pri pregledu, da bi lahko oddali tamkajšnji večji kmetje še 7 vagonov krompirja. Pozval je mariborske žene. nai še bolj kakor doslej pomagajo ljudski oblasti pri izpolnjevanju njenih nalog. Tov. Zmaga Kavčič, predsednica mestnega odbora AFŽ je poročala o organizacijskem in splošnem napredku ter o delu, ki so ga mariborske žene prispevale za skupnost. V tekmovanju za III. kongres AFŽ Jugoslavije so prodale za 23.000 din značk in 7000 din časopisov. Načrt tekmovanja za V- kongres KPJ so izvedle mariborske žene 100 %, mnoge so obveznosti celo znatno presegle. V odborih OF je 96 odbornic mariborske AFŽ, v raznih komisijah pri ljudskih odborih je 31 žena, v sindikalnih odborih jih je 1049, 17.000 žena je članic OF in med votivnimi upravičenci je v Mariboru 20.000 žena. Udeležba na volitvah v odbore AFŽ je bila 86 %. Volitve 80 pritegnile tudi mnoge žene, ki za žensko organizacijo prej niso pokazale dosti zanimanja. V podpisni akciji za mir v svetu je zabeleženih 16.445 podpisov mariborskih žena, kar pa je samo 82 % upravičenk. znZSgŠhi9tiiol2 ila. t-vumlhralmlmmmi Krivda za to je na odborih organizacije. ki so ženam premalo pojasnjevali pomen in važnost akcije. Na kraju je govorila tov. Zmaga o bodočih nalogah žena pri gradnji socializma. V živahni razpravi nato so govorile žene o uspehih in o delovnih načrtih 6vojih odborov. Na konferenci so izvolile mariborske žene nov mestni plenum s 71 članicami, izvršilni odbor s 21 članicami in 33 delegatk za III. kongres AFŽ Slovenije. Nato je konferenca sprejela nove sklepe in nove naloge. Žene Maribora so se obvezale pospešiti delo za politični dvig žena. Borile se bodo proti poskusom zastrupljevanja mladine s strani reakcije, posebno s strani nam sovražne duhovščine. V vrstah žena bodo pridobivale novo delovno silo naši industriji. Da bo ženi omogočeno prehajati v industrijo, jo bodo z borbo za ustanavljanje novih socialnih ustanov razbremenjevale domačega dela. Mariborskim otrokom bodo žene pomagale pripravljati novoletno jelko. S konference so poslale mariborske žene dve pozdravni resoluciji Glavnemu odboru AFŽ Slovenije in Centralnemu odboru AFŽ Jugoslacije. M, Š- Na vprašanje: »Ali je bil Ivan Cankar socialist?« je Ivan Cankar odgovoril: »Jaz, ki sem dvanajst let bil delavec na polju slovenske kulture, sem se z dobro vestjo in z jasnim prepričanjem pridružil socialni demokraciji» komur je do prave svobode in do prave kulture, bo storil isto!« Ivan Cankar na soc. dem. shodu v Mestnem domu v Ljubljani L aprila 1907. Kmetijski dan v Mariboru Okraj Maribor-okoliea je priredil v nedeljo 5. decembra kmetijski dan v Mariboru, združen s proglasitvijo kmetijskih udarnikov in kmetijsko razstavo. Najboljši kmečki delavci in delavke državnih, zadružnih in zasebnih kmečkih gospodarstev so ta dan prejeli javno pohvalo in priznanje za svoje uspehe v planskem kmečkem go spodarstvu ter bili nagrajeni. Svečanosti se je poleg ostalih gostov udeležil pomočnik kmetijskega ministra tov Mastnak, predsednik MLO in sekretar MK KP tov. Simonič, predsednik Zveze kmetijskih delavcev Slovenije tov. Duh in drugi. Predsednik okraja tov. Zalaznik je imel pozdravni govor, nakar je poverjenik za kmetijstvo tov. Anderlič v svojem govoru povdaril velik pomen socialističnega kmetijskega gospodarstva in prizadevanje naše ljudske oblasti, da se poleg industrijskega delavca dvigne tudi naš kmečki človek, ki se s svojimi napori in novimi stremljenji že uvršča v naše plansko gospodarstvo. Sledila je svečana razdelitev nagrad najboljšim državnim in zadružnim delovnim kolektivom ter naprednim kmetom. Obenem so prejeli denarne nagrade najboljši delavci in delavke naše industrije. Javno priznanje in nagrade za svoje uspešno in vestno delo so prejeli: Delovni kolektiv držav, posestva Plač, ki je najboljši delovni kolektiv mariborske direkcije. Vi noža »Ivana Cankarja« pri Sv. Petru pri Mariboru, Vinogradniško obdelovalna zadruga Kozjak Gor. Kungota. NNadalje so bili nagrajeni posamezniki: zadružnik Ivan Letnik (s svojo družino je dosegel hektarski donos, ki je bil planiran na 27 hi pridelka vina na 1 ha — dejansko 35 hi), zadružnik Anton Koletnik (izkazal se je kot zgleden kletar v zadrugi Kozjak), Franc Grajfoner (discipliniran delavec na okrajnem posestvu Fala), Marija Zalta (zgledna delavka na okrajnem posestvu Lenart), Marija Kavčič (na okrajnem posestvu Lenart so uspešno oskrbele 75 svinj in doseza pomembne uspehe v prireji), Karel Maks (dober zadružnik — vinogradniški delavec). Avgust Mlakar (kot mali kmet je oddal 400 kg mesa, 2000 kg jabolk, 1200 kg krompirja, 1400 kg mleka.) Franc Kirer (dober čebelar), Mira Rejec (vzorno urejeno malo posestvo, poleg obvezne oddaje je kontra-hirala še 200 kg pšenice in 300 kg krompirja), Jožef Peternel (marljivo uničeval kaparja), delovni kolektiv okrajnega posestva Fala. Nagrajencem so poklonili darla tudi razni delovni kolektivi tovarn, kmetijski delavci pa so nagradili naj-I boljše delavce — večkratne udarnike, racionalizatorje in novaiorje iz mariborskih tovarn in podjetij z raznimi kmečkimi pridelki. Tako sta pokazan medsebojno povezanost in enotnost naš kmečki in naš industrijski delavec. Tudi pionirji — pionirski odredi Reka-Pohorje, Moče, Ruperče in Svečina — so za svoje delo pri poljedelskih akcijah prejeli priznanje in nagrado. Pred proračunskim zasedanjem Ljudske skupščine FLRJ Beograd, 10. dec. Dela za pripravo vsedržavnega proračuna za leto 1949 gredo h koncu, tako da bo proračunski predlog predložen v razpravo Ljudski skupščini FLRJ, ki se bo sestala 26. decembra na IV. izredno zasedanje. Tako bo lahko začel veljati novi proračun že s 1. januarjem 1949. Za isto zasedanje so pripravljeni tudi tile zakonski predlogi: predlog zakona o socialnem zavarovanju in predlog zakona o vskladenju zakonov z zakonom o prekrških. Razen tega bodo predloženi na tem zasedanju tudi predlogi za spremembo in izpopolnitev zakona o vsedržavni kontroli, zakona o obveščevalni službi medicinskega osebja, zakona o državnih uslužbencih in zakona o vojaških vojnih invalidih. O proračunu bodo začeli razpravljati 27. decembra na skupni seji Zveznega sveta in Sveta narodov in sicer z ekspozeji članov vlade FLRJ. DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE S SOVJETSKO ZVEZO In LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI. V ponedeljek 13. decembra bo ob pol 20 predaval tov. dr. Jože Potrč 0 VELIKI IDEOLOŠKI ZMAGI V FILOZOFIJI Predavanje bo v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici. iPred dnevom Jugoslovanske armade Maša armada vzgaja nove strokovnjake uresničevalce socializma Naša armada ne vzgaja samo dobre borce in oficirje, pač pa tudi nove strokovnjake — uresničevalce socializma. »Naša armada je kovačnica novih ljudi.« Takole je bilo zapisano z velikimi rdečimi črkami ma hodniku učilnice strokotme šole vojaških gojencev v Ljubljani. Resnico tega gesla smo kmalu spoznali. Dežurni — 18 letni mladinec nas je strumno po vojaško pozdravil in povedel v veliko svetlo učilnico. V razredu 60 gojencev pazljivo sledi za roko 16 letnega Ličana Glediča, ki riše na tablo mehanično kovaško kladivo, drugi gojenec pa na drugi tabli sestavlja zaprte kovaške peci. Poleg tehnologije pa imajo v strokovni šoli še več drugih predmetov — elektrotehniko, avtomehaniko in tehnično risanje. Dnevno imajo dve ur.i strokovna predavanja, nato pa svoje znanje utrdijo pri praktičnem delu v mehanični delavnici. Ob 10. končajo s predavanji. Nato hitijo v svoje spalnice — imajo jih ielo skrbno urejene — po plašče, in že so na dvorišču v vrsti. Mirno. Na desno... In kolona 60 mladih gojencev koraka po ljubljanskih ulicah. Ljudje se ustavljajo in gledajo te mlade, prepevajoče fante v vojaških uniformah. Ljudje, ki jih prvič vidijo, si mislijo: Zgodaj so začeli z vojaškim stanom. Mladinci pa korakajo naprej z »marsovskim«« pa tudi s »Strojevim«, če jih vodi njihov vodnik na praktično deio v delavnico. V delavnicah se hitro preoblečejo v svoje delovne obleke in že so pri strojih, pri avtomobilih in motorjih. Leto in pol so v šoli. Postali so že pravi mojstri. V vseh oddelkih, pri vseh strojih jih najdemo. Vsakemu mojstru je dodeljenih nekaj vajencev — gojencev. Pri nekaierih strojih delajo tudj že popolnoma samostojno. Mojstrsko sestavljajo dele avtomobilskega motorja, pilijo, režejo in varijo železo. V montažnem oddelku najdemo mladince pri sestavljanju avtomobilov. V prazno karoserijo nameščajo motor. Ižanec Milan mojstrsko pri- i vija prve vijake. V tem oddelku dela j tudi nekaj Nemcev — ujetnikov, ki I bodo sedaj odšli domov. Milan pa pravi: »Naj kar gredo, bomo lahko mi opravljali več strokovnega dela in se pri tem še bolj izpopolnjevali.« Še nekaj nam je zaupal Malain... Naučil se je že voziii z avtomobilom in pozna že sleherni del tudi šliricilin-drskega motorja- Ko se bo izučil, namerava iti k tankistom. Postati hoče dober tankist naše armade. S tem pa se bo tudi oddolžil armadi za vso njeno skrb. ki mu jo .posveča sedaj pri njegovem učenju. V tej delavnici smo tudi našli Edžija Skoka i z Pule. Nameščal je električno napeljavo v avtomobilu. Uči se za elektroinštalaterja. Ko se bo izučil, bo študiral elektrotehniko. Gojen« dela pri stroju V elektrotehničnem oddelku smo poznali več mladih elektrotehnikov-Njihov mojsier je nadvse zadovoljen z njimi. Saj že opravljajo samostojno vsa dela v delavnici. Vsi hočejo postati dobri elektrotehniki naše armade- Med njimi je najmlajši Črnogorec Milorad Gojnič. Pred nekaj dnevi je dovršii 15. leto- Slovenci, Srbi in Hrvatje, vsi so njegov.; dobri tovariši. Pri svojem učenju in delu pomagajo drug drugemu in poglabljajo bratske vezi med sabo. Največ mladincev je zaposlenih v stružnic«. Čudili smo se jim, kako'že obvladajo svoje sirckov.no delo. 16-letnij mladinec, doma iz Vojnika pri Celju, na stružnem stroju že sam izdeluje pipe za hladilnike pri »Džem-sih«. Ze pred dvema letoma se je odločil, da se bo izučil v naši armadi. On je tudi eden izmed najboljših učencev. Učenje v šoli mn ne dela nobenih preglavic. Zato se je odločil, da bo šel po končanem učenju na vojaško akademijo. Postati hoče dober strokovnjak naše armade, ki mu daje vse možnosti za njegov razvoj- Srečko Frank je Primorec iz II- Bistrice, pri delu je dober, učenje pa mu dela preglavice, ker je obiskoval samo italijanske šole. Spoznali smo >e tudi z mladimi fanti iz Kostanjevice pri Gorici, Kar devet jih je skupaj prišlo v to šalo. V vseh je samo ena želja, da bi postali dobri strokovnjaki in da bi s svojim znanjem lahko čim več prispevali k itz-polnitv«, našega petletnega plana. Mojster Štefan Rešutič je zelo zadovoljen s svojimi mladinci. Posebno je pohvalil svojega učenca Glediča, siroto iz Like. Pet ur delajo gojenci praktično v delavnici. Popoldne pa smo jih našli v gimnaziji na Resljevi cesti, ki jo obiskujejo vsi. Letos so v drugem razredu. Tako bodo do konca svojega^ učenja opravili tudi nižjo gimnazijo. Odpria jim bo pot za nadaljnji strokovni študij. Svoj ostali čas pa gojenci porabijo za fizkulturo pa tudi za zabavo-Igrajo šah, čita jo časopise, večkrat s! ogledajo iudi kino. Imajo pa tudi politična predavanja po planu kot za ostale vojake. Imajo tuai svojo mladinsko organizacijo in sedaj tekmujejo na čast skupnega kongresa SKO-Ja in mladine. Poleg tega imajo tudi vojaško vzgojo. Njihova učna doba traja tri leta. Po treh letih 6e lahko odločijo še za nadaljnji študij. Naša armada jim omogoči študij na vseh vojnih akademijah in tehničnih šolah. Postanejo lahko dobri strokovnjaki. Tako vzgaja naša ljudska armada svoje kadre in bodoče uresničevalce našega petletnega plana- Kuje ljudi novega tipa — graditelje socializma. Graditev bolnišnic Je ena Izmed nalog za dvig blaginje delovnega ljudstva Iz 7. Siena temeljnih nalog petletnega plana za J.K Slovenijo: »pridobiti 1300 novih bolniških postelj in v boju proti tuberkulozi Zgraditi pljučne oddelke pri obstcz-Ječih bolnišnicah in nove protitu-berkulozne dispanzerje-« Zdravstvene ustanove v bivši Jugoslaviji, zlasti bolnice so bile zanemarjene in pretesne. V takratnih režimih ni bilo mogoče doseči, da bi razširili prenatrpane zdravstvene ustanove niti da bi ustanovili v Ljubljani popolno medicinsko fakulteto. To stanje zdravstvenih ustanov se je med vojno še poslabšalo zaradi bombardiranj, eksplozij, nameščanja okupatorskih čet v zdravstvenih objektih in podobno, tako da je bila dediščina ob osvoboditvi izredno žalostna. Po osvolioditvi se je ljudska oblast takoj lotila »boljševanja tega stanja bodisi večjih ali manjših adaptacij starih in poškodovanih poslopij bodisi s tem, da je začela graditi nove objekte. Načrt za zgraditev zdravstvenih ustanov v Sloveniji je bil izdelan že leta 1946. K enotnemu vodstvu zdravstvene gradbene politike je prispevala tudi združitev hospitable linije, to je bolnišnic kot najvišjih zdravstvenih ustanov, s kurativno (zdravstveni del socialnega zaveda) in preventivno linijo (zdravstveni domovi). Meni prvimi pridobitvami je bila ustanovitev popolne medicinske fakultete v Ljubljani. V temeljito preurejenih prostorih nekdanje šentpetrske vojašnice so bili nameščeni moderni instituti medicinske fakultete z dekanatom na čelu. Medtem ko je zunanjost poslopja še vedno kaže svoje nekdanje žaioslno lice, je bila notranjost popolnoma modernizirana ter so v institutih nameščene najsodobnejše naprave, ki so jib občudovali celo inozemci. Ker pa je pričakovati, da bodo staro poslopje šenetpetrske vojašnice v bodočnosti podrli, so v dokončni obliki izdelani samo tisti deli, ki jih bo mogoče prenesti na nove institute. Sporedno s tem so šle tudi obnova, razširjanje in zgraditev bolnic v posameznih krajih. Organizacija bivše ljubljanske splošno bolnice je bila preurejena v provizorično kliniko z vsemi potrebnimi oddelki. Ljubljanska bolnišnica, ki ima danes 1.800 postelj, bo ostala tudi v bodočnosti po generalnem načrtu ing. Piatnerja geografsko na istem kraju, ki je za svoje namene zelo prikladen, sai leži v mrtvem pasu, zavetju in na prisojnem mestu, hkrati pa tudi blizu centra in kolodvora. Ta bolnica bo v glavnem nanovo prezidana, tako da bo zavzemala ogromno površino 56 ha, pri čemer bo ves prostor med posameznimi objekti zasajen s parki in zaprt prometu. Na levem bregu Ljubljanice l>odo stali najmodernejši bloki za bolnico in objekti za šolanje srednjega medicinskega kadra, medtem ko bodo na desni strani regulirane reke objekti klinike medicinske fakultete z instituti, medicinskim muzejem, kulturnimi in fizkultumimi objekti, študentskim domom in stanovanji za profesorje. Vse nove zdravstvene objekte že danes gradijo v skladu s tem načrtom. Velika poliklinika je dograjena že v surovem stanju, medtem ko bosta dermatološka klinika in dečji doni v prihodnjem letu že popolnoma gotova. Prav tako dokončujejo novo kalorično centralo na vrtu sedanje gluhonemnice. ki jo je zdravstveno osebje sdmo gradilo do pritličja. Tudi pre-UTeditvena dela na ambulanti in internem oddelku pediatrične klinike se približujejo koncu. V Mariboru je dograjen dermatološki oddelek bolnišnice, medtem kio| nezgodni (traumatološki) in rentgefto-loški oddelek ter gospodarska poslopja še gradijo. Z deli na infekcijskem oddelku, ki ga je uničila bomba, so pričeli. Na Jesenicah je bila že odprla moderna bolnišnica s 166 posteljami ter nudi zdravstveno pomoč ne samo industrijskemu delu zgornje Gorenjske, ampak tudi bolnikom iz Primorske. Bolnišnica v Murski Soboti bo premeščena na novo mesto, kjer bodo zgrajeni najmodernejši objekti. Dela pri novem paviljonu za nalezljive bolezni že zaključujejo. V nekdanji šoli. ki so jo popolnoma adaptirali, je bil nameščen oddelek za pljučne bolezni. Prav tak oudolek je bil dograjen tudi v okviru ptujske bolnišnice. V Celju dograjujejo nove trakte pri bolnici, medtem ko je nova poliklinika že v surovem dograjena, bohiično lekarno in gospodarski objekt pa še gradijo. Tudi v Celju bodo bodoča poslopja bolnice in drugih zdravstvenih naprav zavzemala popolnoma zaključen predel. V Slovenjgradcu so letos začeli graditi paviljon za pdjučne bolezni in kirurške bolezni s 60 posteljami. V Brežicah so zdravstvena oblastva dogradila trakt infekcijskega paviljona, v katerem bo nameščen pljučni oddelek. V Novem mestu je tula nekdanja moška bolnišnica Bratovske skladnice preurejena za medicinske oddelke, medtem ko so v vojni porušeno žensko bolnišnico popravili za namestitev operativnih oddelkov. Na ta način so lahko razdelili bolnike po obeh bolnišnicah glede na vrelo bolezni. Grad Kamen je bil ol) ohranitvi zgodovinske arhitek-tonike moderniziran za nastanitev medicinskega osebja in ambulante, medtem ko so v dozidanem krilu namestili paviljon za pljučne bolezni. Izmed posebnih bolnišnic gradijo v okviru sanatorija za jetične v Topolšči-ci paviljon > Sni reč in er z 52 posteljami. Posebno pozornost so posvetili ureditvi kanalizaci je. Nekdaj se je vsa kanalizacija iz sanatorija stekala prosto v potok, po katerem so se igrali otroci m v katarem so domačini prali in napajali živino. V Novum Celju je bila iz nekdanje bolnišnice za duševne bolezni in bivšega nemškega vojaškega lazareta urejena nova bolnišnica za jetične. Po najnovejših izsledkih medicinske znanosti ni namreč več odločilno klimatološko zdravljenje, ampak zdravljenje s pomočjo torakalne kirurgije. Posebno pozornost posvečajo naše ljudske oblasti zboljšanju zdravstvenih ustanov v osvobojenem Slovenskem Primorju. V Postojni gradijo najmodernejšo centralno bolnišnico za Primorsko, ki bo razen tovarn eden izmed največjih objektov ki jih gradijo v Sloveniji. Samo en trakt bo dolg okrog 140 metrov. V Šempetru pri Gorici dokončujejo preurejanje dosedanjega poslopja za kostno jetiko in nujno kirurgijo z 200 posteljami, V Sežani dograjujejo bolnišnico za pljučno jetiko z okrog 170 posteljami, ki bo ena izmed najlopših v Jugoslaviji sploh. Poleg lrolnišnice so začeli graditi tudi stanovanjska posloja za uslužbence. Razen teh gradenj bolnišnic, ki že same odkrivajo ogromno skrb naše ljudske oblasti za ljudstvo, pa so bili že dograjeni ali se še gradijo po Sloveniji tudi številni objekti kurativne in preventivne zdravstvene službe, kakor ambulante, dispanzerji, poliklinike in zdravstveni domovi. P- Ob 111. kongresu AF2 Slovenije bo odprta razstava Antifašistične _ fronte žena od 11. decembra (od 4. popoldne) do 28. decembra 1948 v Moderni galeriji Kako skušajo v Trebnjem omiliti pomanjkanje mila Pomanjkanje mila je izredno pereče vprašanje v preskrbi našega prebivalstva, boleča točka naših gospodinj, delavcev in vseh ostalih, ki se brez mila ne morejo boriti za čistočo domov in osebno snago, ki je prvi pogoj zdravja. To vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu na vseh sestankih po vaseh, zlasti na sestankih žena, je znal dobro rešiti okrajni ljudski odbor v Trebnjem na Dolenjskem. Ker že več mesecev niso redno prejeli mila, se je trgovinsko poverjeništvo okraja Trebnje začelo baviti z vprašanjem, kako bi odpomogli stiski in vedno večji potrebi prebivalstva. Zato so v sporazumu z okrajnim izvršilnim odborom sklenili, da bodo začeli izdelovati milo iz lokalnih virov, kolikor jim bo to uspelo. Iz rezultatov, ki so jih doslej dosegli, pa je razvidno, da jim je to uspelo že v precejšnji meri. Tovariš Franjo Bulc iz Mirne, bivši izdelovalec farmacevtskih proizvodov, ki je že tudi pred vojno kuhal milo, v glavnem milo boljše kvalitete —• toaletno in brivsko, je bil takoj pripravljen sprejeti ponudbo okrajnega ljudskega odbora. Začeli so takoj zbirati klavne odpadke — drobovino in loj, ki ne pridejo v poštev za pre- hrano. Ko so zbrali zadostno količino, je tovariš Bulc v Starem trgu skuhal prvo milo v posebnem kotlu. Vprašanje, kje dobiti za kuhanje mila potreben lužni kamen, so tudi prav elastično rešili. Vsi krajevni odbori so po organizacijah AF2 zbrali ,vsak po tri kilograme čiste svinjske masti in jo prodali po vezani ceni, za bone pa so kupili lužni kamen. Da bi se izognili morebitnim nepravilnostim pri razdeljevanju mila, je okrajni izvršilni odbor sklenil poveriti to nalogo organizacijam AFZ, ki najbolj poznajo pereče potrebe v svojih krajih in vaseh. Kmetje, ki prostovoljno dajejo v zameno pol kilograma čisti masti, so upravičeni kupiti 1 kg mila, vsi ostali pa dobe po pol kilograma. S kuhanjem mila so začeli nekako prve dni novembra in jim je doslej uspelo oskrbeti za določeno dobo 20 krajevnih odborov. 763 kg mila, ki so ga izdelali v enem dobrem mesecu, je dokaz, da njih prizadevanje ni bilo zaman ter da je možno z lastno iniciativo nižjih organov ljudske oblasti premostiti marsikatero težavo. Hvaležnost prebivalstva in veselje gospodinj pa dokazujeta, da se je okrajni ljudski odbor pravilno lotil vprašanja preskrbe z milom. Rajonsko ljudsko gledališče v Mostah pričenja z delom Drevi ob pol 8. bo v preurejeni dvorani bivšega kina Moste otvoritvena predstava novega Rajonskega ljudskega gledališča Moste. To je za Rajonskim ljudskim gledališčem na Viču že druga ustanova te-vrste v Ljubljani. Moščansko ljudsko gledališče bo otvorilo svoja vrata s proslavo 30-letnice smrti Ivana Cankarja in uprizorilo njegovo dramo »Kralj na Betajnovi«. V programu novega ljudskega gledališča so še: tridejanska komedija Jože Horvata »Prst pred nosom«, ki je v zagrebškem gledališču doživela že 70 predstav ter jo je prevedel Rudolf Štrus, Feldmanova igra »Iz temnih dni« in Žvanova komedija »Kurentova nevesta«. Novo rajonsko ljudsko gledališče v Mostah ima izpolniti važno vlogo v delavskem rajonu Ljubljane, zato je treba pozdraviti njegova prizadevanja Preskrba DELITEV SVEŽEGA MESA IN MESNIH IZDELKOV Poverjeništvo za trgovino In preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko iiabaivijo sveže meso in mesne izdelke v soboto, ponedeljek in torek na odrezke žilviUkih nakaznic za mesec december t. 1. Meso bodo prejeli vsi potrošniki. Višina obroka in vrsta mesa bo nabit-a na vidnem ine-stu v prodajalni. Metso si lahk^ nabavijo tudi bolniki na dajalci krv} na dodatne nakaznice za dodatne nakaznice zn mesec december; mesec november in december ter noreče žene im udarniki na odrezke za meso z označbo I ali II ali III Opozarjamo, da se na navedene dodatne nakaznice deli meso v višini označenih na odrezkih. Danes bodo de-lile meso od 7. do 12. im <»d 14. do 17 ure vse prodajalne mesa, v ponedeljek dne 13. in v torek dne 14. t. m pa bodo delile meso samo določene prodajalne in sicer od 7. do 11. ure. Cena: sveže meso 42 din, letma salama 6 i din za 1 kg Obračun z odrezki je predložiti pristojnemu RLO. KLO v četrtek dne 16. t m. FIZFfULTURA in 5 P ORT Plan vzgoje fizkultumih kadrov letos ni bil v celoti izpolnjen Vedno širši razmah našega fizkultur-nega gibanja zahteva vsak dan več Inštruktorjev, trenerjev In vodnikov telovadnih društev. Vprašanju dviganja kadrov nižjih flzkiiltnrnih voditeljev posvečajo veliko pozornost. Poleg tečajev, ki so Jih organizirali komiteji za fizkul-turo v posameznih ljudskih republikah in fizkultiirne zveze, so bili uvedeni tudi seminarji in tečaji telovadnih zvez, športnih zvez, društev itd. Vsa flzkulturna organizacija je pomagala prt usposabljanju kadrov. Posebno veliki uspehi so bili doseženi pri prostovoljnih mladinskih delovnih akcijah, kjer so imeli vsi člani flzkiilturnjh brigad priložnost usposobiti se za fizkul-turne voditelje n» terenu. Po nepopolnih podatkih, ki jih ima komite za flzkul-turo prt vladi FI.RJ, je bilo usposobljenih v prvih 10 mesecih t. 1. na mnogih tečajih po vsej državi približno 2355 fizkulturnikov za inštruktorje, trenerje, vodnike itd Po planu je bilo določeno, da se bo do prihodnjega leta usposobilo za fiz-k ul tu rn e voditelje na tečajih take vrste nad 4500 fizkulturnikov. To se ni zgodilo, ker v posameznih republikah niso Izpolnili plana tečajev. Tako so n. pr. usposobili v Makedoniji od približno "(10 nižjih flzkiiltnrnih strokovnjakov, kolikor je določal plan. samo 23 (za smučarski šport), v Bosni in Hercegovini so bili tečaji samo za nogometne strokovnjake, smučanje in splošno telesno vzgo- jo, medtem ko za drugih U panog ni lili usposobljen niti en voditelj. Celo v Sloveniji, kjer je šport zelo razvit, so bili tečaji samo iz 5 športnih panog, namesto iz 17-ih. Plan je bil prekoračen samo v alpinizmu ln rokometu. Namesto 19. kolikor je bilo določeno, je bilo usposobljenih 79 inštruktorjev alpinizma in 132 inštruktorjev rokometa namesto 41, kolikor je določal plan. Plan pripravljanja kadrov v smučanju, košarki In boksu bo kmalu izpolnjen. Niti en fizkulturnik za nižji in srednji kader pa ni bil usposobljen v veslanju, sabljanju, streljanju, rokoborbi, odbojki, športni telovadbi. Vzrok tako slabega Izpolnjevanja planov pri usposabljanju nižjih In srednjih fizkulturnili kadrov je iskati v tem, da Je primanjkovalo strokovnjakov. ki bi te tečaje vodili. Tudi tu pa je treba omeniti premajhno prizadevanje fizknitiirno organizacije, ki se ni dovolj potrudila, da lil našla pravočasno take ljudi in jih pritegnila k delu. K temu je treba prišteti še slabo evidenco večine športnih odborov, šuortnih zvez itd., kar onemogoča najvlšjira fiz-kultiirnim vodstvom, da usmerjajo pomoč tja. kler je najbolj potrebna. Od pravilne in pravočasne rešitve vprašanja srednjega in nižjega flzkul-turnega kadra je v največji meri odvisna množičnost naišega flzkiiltumega gibanja, prav tako pa tudi dvig našega športa. Prihodnje leto bo treba posvetiti temu vprašanju več pozornosti kakor doslej. Drobne zanimivosti Zbor nofcoinetnih sodnikov Jugoslavije bo Imel dunes in jutri v Beogradu ustanovno skupščino. V Zagrebu bo v nedeljo 12. t. m. nogometna tekma med roprezentaticama Zagreba ln Beograda. Doslej je Zagreb dvakrat zmagal, dvakrat igral neodločeno in enkrat izgubil. Kegljaško prvenstvo Jugoslavije se je začelo včeraj v Zagrebu. Tekmovanje je moštveno in za posameznike. Sodeluje 8 moštev po 10 članov, med njimi tudi reprezentanca Slovenije, in 8 najboljših posameznikov iz vse države. Meddržavna tekma v hokeju na ledu med reprezentancama češkoslovaške in Švice so Je končala z zmago češkoslovaške 4:2 (2:2, 0:0. 2:0). češkoslovaški rokoborci ko premagali Poljake v grško-rimski rokoborbi z rezultatom 6:2. • Smučarji Enotnosti! V nedeljo 12. t. m. bo ukupni izlet smučarjev tekmovalcev vseli kategorij in starosti na Katarino *— Grmado. Obleka turistična, hrana v nahrbtniku, smučarske palice prinesite s seboj. Zbirališče ob 8. uri zjutraj pred centralnim kopališčem na Celovški cesti. Za nedeljo, 12. t. in. določamo mladinsko nogometno prvenstveno tekmo Pmlilee •' Železničar v Litiji ob 14.15; službujoči Gjud. Društvo za konjski Sport Partizan vabi svoje člane, da so zanesljivo udeleže prostovoljnega dela v nedeljo 12. t. m. na mane*!. Zbirališče ob 8.45 zjutraj v Slomškovi ulici pred elejetrarno. Na Jesenicah bo v nedeljo 12. t. m. ob 9.30 v Fizkulturnem domu ligaški namizno teniški dvoboj med M. Percorn in Gregorčičem. Pred skupščino Avto-moto društva Ljubljana Organizacije Ljudske tehnike se v teh dneh živo pripravljajo na svoj I. kongres. ki bo v začetku februarja v Beogradu. V obliki tekmovanja za izvršitev letnega plana se vršijo tudi letne skup-šč.jio društev in klubov tehnike. V nedeljo 12. decembra ob 8. zjutraj bo v dvorani kima šiška letna skupščina Avtomoto društva Ljubljana, kjer bodo pregledali delo v letošnjem letu in sprejeli plan za prihodnje leto. Nadalje bodo izvoljeni delegati za mestno skupščino Ljudske tehnike, kjer bodo volili delegate za kongres v Beogradu. Poleg tega bodo izvolili delegate za skupščino Avto-! i io h il s k o - m o t oc-k lis t-ične zveze Jugoslavije. Vsekakor pa skupščima pomeni stopnjevanju tekmovanja preti kongresom. Društvo je v letošnjem letu izvež-bfllo lepo število vozačev, vendar bo treba do konca leta krepko prijeti' za delo, da bo izpolnjen letošnji plan, kar bo najlepše darilo prvemu kongresu. W, IET S T il KOLEDAR Sobota, 11. decembra: Hugolin, Damaz, Nedelja, 12. decembra: Aljoša, Aleksander SPOMINSKI DNEVI 11. XII. 1918. — Umri Ivan Cankar v Ljubljani. il. XII 1943. — V bojih za Kočevje pado komandant XIV. diviziije Mirko Bračič, eden prvih slovenskih oficiirjev. ki so že leta 1941. stopili v partizane. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromost j e. Marijin trg 5. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: dr Mik Fran ta, Poljanska Cesta 15 I. telefon 32-84, od sobote opoldne d.» pom-de-lj'ku do 8. zjutraj. Celje: dir. Sevšnk Maksim. Ljubljanska ulica 36. od sobote opoldne do ponedeljka./ do 8. zjutraj. Maribor: dir. Zakadi liik Joško, Tyr Sev« ulica št. 2. — Za obiske na dom je jarki pri Zavodiu za socialno zavarovanje, Ulica talcev št. 13. tel. št- 21-64 — od sobote opoldne do ponedeljka do 8 zd utra j. PIONIRJI! V ponedeljek, 13. decembra ob 18 bo zb<*r »Kajuha« na VI. drž. gimnaziji. Risarji, lutkarji, folkloristi, harmonikarji in pevci, pridite v čim večjem številu, m SKUD Tine Rožanc, Ljubljana, priredi danes v soboto ob 18.15 v kinu Sloga Cankarjevo proslavo. Sodelujejo recitatorji ln pevski zbor društva. 2349-n Hlapca Jerneja in druga Cankarjeva dela v esperantu bomo predvajali danes zvečer ob 20 uri, v Vajeniškem domu, Kersnikova ulica. Akademija je v prvem delu posvečena 30-letnici smrti Ivana Cankarja. Drug: del bo posvečen obletnici rojstva Ludvika Zamenhofa, ustanovitelja esperanta. Priredi Esperantsko društvo, Ljubljana. Vabimo esperant-ste. njih znance in prijatelje ter ostalo občinstvo. 2345-n Zakaj je dober periodni sistem elementov? Zakaj razvrščamo vse elemente prav v tem sistemu 1 Za to so določene fizikalne osnove O tem bo govoril doc. dr. ing. T-bor Škerlak na prihodnjem po- ljudno znanstvenem prelivanju Prirodoslovnega društva v torek 14. t. m. ob 2U. uri v mineraloški predavalnici na univerzi. 2346-n Elektroinstitut ln LŠM vabita vse absolvente elektrotehnike na''sestanek absolventov dne 13. decembra ob 8. uri zvečer v elektrosemtnarju. Važno za vsakogar, zato prelite vs*. 2347-n Dežurne trafike 12. t. m.: Dolenc Man ca, Cesta na Rožnik; Novak Justi, Gradišče; Snoj Ivan, TyrSeva; Učakar Ivan, Vegova; Kranjc Ana, Opekarska; Kastelici Lea. Ilirska; Erjavec Josip-na, St. Vid; Ferjančič Ernesta. Pokopališka; Senk Ivana, Resljeva; Kovič MafJda, Zaloška; Škapin Ivanka, Miklošičeva c-št. 34. 2342-n Gasilska četa Tacen v pri zori v nedeljo 12. t m. v sindiikaliui dvorani tovarne Seta dramo v 3 dejanjih »Plavž«. Začetek ob 15. in 19. uri. 2348-n Popravek, v včerajšnji podlistek »Prijatelj Narois« se je vrinilo nekaj tiskovnih napak, ki k-viarijo smisel. V 3. stolpcu v 2. odstavku je pravilno: » .. . prikupnega in reis tudi malce zelo narcističnega. Takoj sva se. • .«. V istem stolpcu v 3\ odstavku naj se glasi: • snivel Č’bveko‘vegtn in ipredvsem pesnikovega življenja ni in ne more biti zgolj narclsnost, zagledanost vase . . .«. V istem odstavku v 4, stolpcu je pravilno: » . . ubijala v njem kultivirano narcisnost, da je . ..« SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA Drama v Ljubljani Sobota. 11. decembra, ob 20.: Cankar: Hlapci. Slavnostna predstava ob 30 letnici Cankarjeve smrti- Izven Neielja, 12- decembr«r ob 10.: Caukar: 'Bela krizantema Umetniško pripovedovanje V okviru proslav 301etnice Cankarjeve smrti. Iz*'en. Ob 14.30: Gow-D’Usseau: Globoko so korenine. Zaključena predstava za OSS Kamnik- Ob 20: Cankar: Hlapci. Zaključena predstava za delegatke III. kongresa A F2. Tridesetletnico Ivana Cankarja bo ljubljanska Drama proslavila z uprizoritvijo njegove drame »Hlapci«, vprav z delom, tri j« bilo vseskozi uit najmočnejše revolucionarno bodrilo, p* M zato doživelo največ odpora in na»Un»n črt od strani protlljudakih oblasti bodisi stare Avstrijo ali monarhične Jugoslavije ter v zvezi s tem tudi režijsko ln igralsko nikoli ni moglo biti dovoli verno podano. Ansambel nače Drame in režiser Slavko Jan eo v Cankarjev spomin s veliko prizadevnostjo in tež' njo po dobri interpretaciji skušali iz» luščiti resnično bistvo Cankarjevih »Hlapcev«. Prva izvedba v dneh kongresa KPS je doživela lep uspeh, ki bo zdaj po precejšnjem presledku, izpopolnjenim z vajami in študijem, gotovo še večji. Igrajo: župnik — Milan Skrbinšek, nadučitelj — Edvard Gregorin, Jerman — Stane Sever, Komar — Pavle Kovič, Hvastja — Fran Lipah, Lojzka — Ančka Levarjeva. Geni — Mila Ka-čičeva, Minka — Vida Juvanova, zdravnik - Vladimir Skrbinšek, poštar — Bojan Peček, župan — Drago Zupan, Anka, županova hči — Draga Ahači-čeva, Jermanova mati — Marija Vera, Kalander, kovač — Janez Cesar, Ka-1 and rova Žena — Metka Bučarjeva, Bisek, pijanec y Maks Bajc, Nace — Nace Simončič, kmetica — Ruša Bojčeva. krčmar — Janez Albreht, 1. delavec — Stane Cesnik, 2. delavec — Jože Zupan. V manjših vlogah sodelujejo: Marjan Benedičič, Demeter Bitenc, Milan Brezigar, Marjan Dolinar. Maks Furijan, Elviri Kraljeva, Tina Leonova, Vida Levstikova, Jože Lončina, Ivanka Mežanova, Branko Miklavc, Lucijan Orel, Stane Potokar, Vladoša Simčiče a, Dušan Skedl ter slušatelji Akademije za igralsko umetnost. Insee-nator: inž. arh. Viktor Molka. V nedeljo. 12. t. m. dopoldne ob 10. uri bo v dramskem gledališču pripovedoval Jože Tiran globoko in pomembno delo Ivana Cankarja »Belo krizantemo«. V »Beli kr-7.anteml« je Ivan Cankar z njemu svojsko ostrino in jed kostjo osmešil svoje nasprotnike in karakteri* zltal slovenske razmere okoli leta 1910. Hkrati pa je »Bela krizantema« čudovit spev ljubezni do domovine in vere v lepšo in svetlejšo prehodnost slovenskega ljudstva. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni. Ta prireditev »Bele krizanteme* se bo ponovila v sredo. 15 t- m. ob 20. uri. Občinstvo obveščamo, da bo Cankarjeva • drama »Hlapci* ponavljana v torek, 14. t. m. ob 20. izven abonmaja. Naročil s imdeželja za to predstavo Uprava SNG ne bo upoštevala. Današnja slavnostna predstava »Hlapcev« je razprodana. Opera v Ljubljani Sobota, 11. decembra, ob 20: Dvofak* Mlakar: Cekin ali a osli in Kozina- Mlakar: DiptUion Red D. Nedelja. 12. decembra, ob 15: P. P. Mlakar: Mala balerina- Izven. Ob 20: Smetena: Prodana nevesta Zakl jučena predstava za delegatke III. kongresa AF2. V MARIBORU Sobota, 11. decembra, ob 20.: Čajkovski: Evgenij Onjegin. Zaključena predstavs za Celjane. Nedelja, 12. decembra, ob 15.: Golia: Snegulčica. Premiera. Izven. — Ob 20-: Dvorak: Rusal k a Izven ŠENJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM Sobota, 11 decembra: I. Canhar; »Kralj •na Betajnovi«. Nedelja, 12. decembra, ob 20: A. T Linhart: * Veseli dan ali Matiček se žeui«. Ponedeljek. 13. decembra, ob 20: I- Cankar * Krali na Betajnovi*. Zaključena predstavna za Cankarjev dom. RAJONSKO GLEDALIŠČE MOSTE Sobota, 11. decembra, ob pol 20: Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ Sobota, 11. decembra, ob 20: I. Cankar. »Kralj na Betajnovi«. V proslavo 30-letnice Cankarjeve smrti. Nedelja, 12. decembra, ob 17: I. Cankar, »Kralj na Betajnovi«. Torek. 14. decembra, ob 20: I. Cankar, »Kralj na Betajnovi«. (Pri vseh predstavah »Kralja na Betajnovi« gostuje v vlogi Francke Alenka Svetelova, — članica ljubljanske Drame). SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 11 decembra, ob 20: Večer Cankarjeve besede. Pretprodaja vstopnic od Četrtka dalje v gledališka rdsnrni. GLEDALIŠČE SKUD »DUŠAN JEREB« J NOVO MESTO S<»bota, 11. decembra: I. Canfear: Hlapec Jernej. Ob SOIetniei Cankarjeve smrti. Nedelja. 12. decembra: I. Cankar: Hlapec Jernej. Gostovanje v Vavti vasi, SINDIKALNO GLEDALIŠČE — PTUJ Sobota. 11. decembra, ob 20: I. Cankar, »Kralj na Betajnovi«. Svečana predstava ob 30-letnici smrti I. Cankarja- LJUBLJANA MOSKVA: če* film »Sirena«. tednik. — Predstava ob 16.15 in 18.15. (Z;ndmja predstava odpade). — . SLOGA: češki barvn/i film »Jan Rr.ha*«, tednik. Predstava samo ob 16.15. (Zadnji dve predstavi odpadeta). SISKA: sovjetski film »Za srečo tist;h, ki so na morju«, tednik. Predst&ve ob 18. in 20. MARIBOR ESPLANADE: sovjetska filma >Kai5pivIka vrata« in -Koncert mlad:h talentov«, tedtnilk. — GRAJSKI: ameriški film »črna komanda«, lednik. Predstave ob 16.30. 18.30 in 20.30.. CELJE METROPOL: eotviettski film »Marita«. tednik. — DOM: sovjetski film »S:nja pota«, tedniik. KAMNIK: jngoelovam^kn film »življenje ie naše«, tednik. KRANJ MESTNI: sovjetski film »Rusko Vtm-aSanJe«. tednik. PTUJ: sovjetski film »Rdeča ruta«, tednik. Še enkrat, dvakrat v gore! V naših krajih je zima razmeroma kratka, smučarska sezona se pričenja navadno šele v začetku januarja. Tudi na smučiščih, ki se razprostirajo na visokih planotah, letos vse doslej ni bilo snega. Komite za fizkulturo je nameraval prirediti v prvih dneh decembra tečaj za smučarske trenerje na Pokljuki (1200m nad morjem), vendar je moral tečaj preložiti, ker je svet okrog Mrzlega studenca in Rudnega polja še vedno bolj zelen kakor bel. Vendar naši vneti smučarji ne čakajo prekrižanih rok na belo odejo, pač pa se pripravljajo na sezono z najraznovrstnejšim fizičnim delom, pa tudi s hojo, s crossi, telovadbo in različnimi športi. Novost v pripravi smučarjev Za letošnji december je Smučarska zveza Slovenije izdala društvom navodilo, naj prirejajo »celodnevne izlete za dvig fizične kondicije«. Zelo dobra misel, saj je vadba v naravi, ki traja več ur. veliko koristnejša od vsake smučarske gimnastike. Seveda bo treba v vsem pametno in pravilno ravnati, za kar dajemo v naslednjem nekaj navodil. Prvi izlet lahko priredijo vsi člani smučarske družine skupaj. Ker bodo torej istočasno pešačili člani in članice, mladinci in mladinke, zato naj bo naloga zmerno postavljena. Na primer: Trboveljčani bodo’ šli na Kum ali Mrzlico, Mariborčani na Pohorje, Ljubljančani na Dobeno ali k Sv. Katarini. Kakšen bo namen prvega izleta za izboljšanje iizične kondicije? Noge bo treba prilagoditi na težke čevlje, kar je važno zlasti za ženske; dihala bo treba prilagoditi na ostrejši zimski zrak, srce na napornejše delo. K temu je treba vključiti še ves gibalni aparat: ni namreč boljše smučarske gimnastike za noge od hoje navkreber in teka navzdol, in ni boljše smučarske gimnastike za roke od hoje navkreber s pomočjo palic in od preskakovanja zaprek s pomočjo palic. Ce je rečeno v navodilih,- da gre za »celodnevne izlete«, s tem ni mišljeno, da bi morala že prva tura trajati od zore do mraka. Za prvi izlet zadostuje, da so smučarji štiri ure na nogah. Ni odločilnega pomena trajanje vadbe, temveč tempo hoje po ravnem, tempo vzpona in tempo teka po hribu navzdol. Izlet kot trening Da bi učinkoval izlet kot trening je potrebno, da se vodnik dobro pripravi. Odrediti mora točno uro odhoda ter izdati potrebna navodila glede na opremo in preskrbo. Oprema: obleka turistična ali smučarska, čevlji težki, torbica, v njej rezervna srajca in brisača (pritrjena za pas), smučarske palice. Hrana: najbolje je naročiti kosilo v planinski koči; če to ni mogoče, vzamejo smučarji na izlet južino. Za vsak izlet in za vsako turo velja pravilo, da je treba začeti v zmernem tempu, torej ne prehitro. Po dveh kilometrih hoje po ravnem ali po krajšem vzponu se bodo izletniki ogreli. Preden se začnejo potiti, vodnik zaustavi kolono in odredi slačenje vetrovke ali suknjiča. Predpostavljati moramo seveda, da imajo smučarji pod vrhnjim zimskim oblačilom pulover ali kaj podobnega. Zdaj je treba začeti z dejanskim treningom hoje ali vzpona. Ce gre za hojo, ponovi vodnik glavna navodila, na primer: »Stopala vzporedna, dolg korak, — za menoj!« In že krenejo v izrazito dolgem koraku po mehken\ svetu (poljske steze, gozdne steze) drug za drugim proti cilju. Smučarji že vedo, da med treningom ne smejo govoriti, ker bi to oviralo dihanje. — Tudi vedo, da si morajo krepko pomagati s palicami, saj so jih prav zato vzeli seboj. Po ravnem je korak dolg, navzdol tečejo, navkreber pa skrajšajo dolžino koraka, vendar stopajo še vedno precej hitro. Slišati je izdatno izdihava-nje, znamenje, da je treba bolj paziti na izdih kakor na vdih. Strokovnjak, ki bi jih takole gledal in motril, bi opazil še neko zanimivo malenkost: ti ljudje ne trobijo v robec, čeprav so često mokri pod nosom, pač pa se samo brišejo. Stvar je. namreč tale: sluznice v nosu delujejo zaradi tega pospešeno, da bi človeka zavarovale pred prehladom. Zato se ljudje, ki trenirajo v mrazu, ne smejo usekovati. Vse gre brez besede, le vodnica je kdaj pa kdaj slišati, ko poveljuje: »V tek! — Odrivajte se s palicami! — Daljši korak! — Hitreje!« Vendar rie gre za pretiravanje. Ce ste brali spodaj pod goro napis, da je do vrha dve uri in pol, in če ste opravili hojo v dveh urah, je za prvi skupni trening kar dobro. V planinski koči K dobri organizaciji takega Izleta spada, da je oskrbnik planinske koče vnaprej obveščen o prihodu smučar- jev. Glavno je, da je soba zakurjena in da dobijo izletniki kaj toplega: čaj ali juho. Ce pa je poskrbljeno tudi za umivanje na toplem, tedaj lahko govorimo o izvrstni postrežbi. Ce je le mogoče, naj imajo smučarji svojo posebno sobo. To pa zaradi tega, ker je od neorganiziranih izletnikov težko pričakovati, da ne bi kadili. Razumljivo pa je, da smučarji ne smejo počivati v prostorih z izprijenim zrakom, še bolj razumljivo pa je, da tudi sami ne smejo kaditi niti v zaprtih prostorih niti na skrivaj. V tem oziru je potrebna stroga doslednost. Vse tiste člane in članice* ki bi se ne mogli zdržati ob priliki oficielnih smučarskih izletov kajenja in pitja alkoholnih pijač, je treba pustiti doma. Smučarji, bodoči tekmovalci, se znajo razveseliti tudi brez »dopinga«, brez zdravju škodljivih mamil. Smučarji na povratku Preden zapustijo smučarji postojanko v gorah, se spet oblečejo, zapnejo in pritrdijo torbico, kajti navzdol bo treba večkrat teči in preskakovati ovire. Vsem na čelu je spet vodnik, ki ne izbira pretežke smeri, pač pa misli tudi na tiste, ki še niso povsem utrjeni. Vodnik je nekoliko oddaljen od skupine, da lahko vsi vidijo kaj dela, kako teče in kako preskakuje zapreke. Vidimo ga, kako izbira smer teka po mehkih tratah, potem ga spet vidimo, kako šviga mimo dreves zdaj levo, zdaj desno. Vsi do zadnjega vedo, da ima zdaj v mislih pripravo za slalom. Sredi pašnika je videti kup kamenja. Sijajna priložnost za trening! Brez besed zgrabi vodnik kamen in ga vrže v goščo. 2e mu sledijo ostali, v velikem loku frči kamenje skozi zrak — smučarji in smučarke si krepijo roke! In potem jih vidimo, kako stoje vsi v formaciji, podobni krogu: vodnik jim kaže skrčke in opore s pomočjo smučarskih palic, velika bratovščina smučarjev in smučark pa mu sledi. In spet nadaljujejo s hojo proti domu. Korak je dolg in sproščen. Pri tovariših, ki so specialisti za tek na smučeh, je opaziti, da se zelo učinkovito odrivajo s stopali. So pa zato slalomisti prožnejši, kadar gre za šviga-nje mimo drevja in za preskakovanje ovir. In teh je povsod dovolj! Zdaj jih vodi smer čez jarek — treba je skočiti, zdaj spet prek brinja — treba si je pomagati s palicami. Ko se vračajo proti domačemu kraju, ukaže vodnik počasnejši korak. — Organizem se mora polagoma umiriti. Ze se razlega vesela pesem, vsi pojo od prvega do zadnjega. Koliko prijetnejša je ta pesem od tiste, ki jo slišiš skozi motna okna obcestne gostilne! — Smučarji so dobre volje. In kako bi ne bili! Opravili so skupni trening, nabrali so si novih zalog zdravja, novih zalog moči. Jutri bodo spet z veseljem delali . v tovarnah, delavnicah, uradih — delo jim.bo šlo laže od rok. Vrh vsega pa jih bo bodrila radostna misel: ko bo zapadel prvi sneg, ko bomo začeli trenirati na smučeh, bo šlo letos veliko hitreje, veliko prijetneje, saj smo se na zimo pošteno pripravili. Prvo nedeljo v januarju bo smučarski dan. Takrat bodo padale prve pohvale tistim, ki so bili pri pripravah na zimsko sezono najbolj redni in vneti. D. U. SPORED ZA SOBOTO 6-00 Pojo zbori. 6.10 Napoved časa in poroo-la. 6.20 Jutranja telovadba in objava dnevnega sporeda. 6.30 Plesna glasba. 7.00 Napoved časa, radijski koledar, poročila in objave. 7.10 Igrajo mali orkestr*. 11.1» Šolska ura za učence se-demletk in dijake nižjih razredov gimnazij. (Oddaja o Ivanu Cankarju.) 12.30 Napoved časa ln poročila. 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi ln objave. 13.00 Iz koncertov ln simfonij. 13 30 Amer-kanska plesna glasba. 14.00 Pesnit in plesi slovanskih narodov. 14.30 Napoved časa, poroč-la in objava večernega siioreda. 14.45 poje baritonist Dušan Pertot, pri klavirju Dana Perušek. 15.00 Šolska ura za-učence seiemletk m dijake nižj.b razredov gimnazij. (Oddaja o Ivanu Cankarju.! 16.00 Slovenske narodne pesmi. 18.15 Ljudstvo Armadi — Armada ljudstvu. 18.30 Zabavna glasba — tgra orkester Kalman Koči (prenos iz Zagreba). 19.00 Tedenski zunanje politični pregied. 1915 Borbene pesmi. 19.30 Napoved časa, porodila in objava jutrišnjega sporeda. 19.40' Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 I van Cankar: »Bela krizantema«. Pripoveduje Jože Tiran. Spremno glasbo napisal ln izvaja Bojan Adamič. 21-15 Nekaj orkestralne glasbe. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.30 Pisana glasba. 23 30 Zaključek oddaje. VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje li. decembra: Področje visokega zračnega pritiska se drži nad jugovzhodno Evropo z glavnim središčem nad Balkanomt v srednjo Evropo pa je prodrla cirkulacija atlantskih depresij. Nad Genovskim zalivom se Je razvila sekundarna depresija, ki povzroča dež na Južnem pobočja Alp. Nad Slovenijo leži nad 10W m višine megla, nad njo pa se e pooblačilo z visokimi oblak!. V I.jnb-janski kotlini In ponekod na Primorskem in Dolenjskem prši t* megle. VREMENSKA NAPOVED za soboto 11. decembra: Oblačno s manjšimi padavinam), zlasti na zahodu Slcvenlje. Na vzhodnem Štajerskem brez bistvenih padavin. V dolinah topleje, po gorah hladneje. Mi r Boteane opozarjamo m* nocojšnjo izve > Bravničarjev© kantate Hlapec Jem*‘j' in njegova pravica, ki bo ob 20-v dvorani f-lzkulturnega doma. Solisti, zbor in orkester pod vodstvom Eada Simonitija, kakor na ljubljanski izvedbi. Recitator bo Tugomir Tori. Vstopnice v upravi Vestnika. 234^-n VKHNICANE opozarjamo na jutrišnji koncert ob IS. url v dvorani Cankarjevega doma. Koncert izvajata moška zbora Ivan Cankar iz Trsta in iz Ljubljane. Koncert bo v počastitev spomina pisatelja Ivana Cankarja. 2344-n EKSPRES APARAT za kavo in čaj, ELEKTROMOTOR 5-6 ks, VINSKE SODE, založne aii transportne, zdrave - kupimo takoj. Pismene ali ustne ponudbe na: Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Čopova ulica 1, ekonomat. KUPIMO pisalne stroje z dolgim valjčkom in računske stroje za vse štiri računske operacije na električni ali ročni pogon. Ponudbe na tov. Mihevc, Streliška 36 v Ljubljani, ali na: »Tiskanina«, Kranj Prezidij Ljudske skupščine LRS LJUBLJANA, Erjavčeva cesta št. 18 poziva vse dobavitelje, obrtnike In podjetja, da v svrho letnega obračuna predlože račune za že Izvršena dela ali dobave najkasneje do dne 15. decembra 1948. Oglasni oddelek telefon Štev, 88-63 vodja oddelka tel. štev. 38*33 ZASLUŽEK. RADIOTEHNIKA za popravilo radijskega aparata na dom iščem. Ponudbe na ogl. odd. pod Vesel božič. 37973-4 KNJIGOVODJO, honorarnega, za nekaj ur dnevno sprejmemo. Pismene ponudbe na Del. uslužb. restavracijo Vič, Tržaška 71. 38152-4 POSTRE2NICO vtrikrat tedensko, iščem. Streliška 32. 38169-4 DEKLE, ki roi v dopoldanskih urah pazilo na tri leta 6taro punčko, oz. jo peljalo u izprehod, dobi kosilo ira plačo Zglasiti se Streliška ul. 32. 38171-4 TRGOVSKO IZVEŽBANA MOĆ. starejša, uma, želi zaposlitve nekaj ur dnevno ali po dogovoru. Dopise pod. Trgovska pomočnica na ogl. odd. 33055-4 INŠTRUKTORJA za matematiko iščem. Ponudbe pod Osmi razred na oglasni oddelek 38045-4 POSTRE2NICO, dnevno od 8. do 12 , iščem. Naslov v ogl. odd.. 38041-4 Okrajni izvršni ljudski odbor Tolmin poziva vse SVOJE UPNIKE in DOLŽNIKE, da mu prijavijo svoje terjatve oziroma obveznosti do OLO Tolmin, naj, kasneje do 32. t. m. Vse račune, ki se nanašajo na storitve ali dobave v letu 1948. in jih upniki ne bodo do gornjega roka predložili OLO-ju, skladno s pravilnikom o izvajanju proračuna, odbor v prihodnjem letu ne bo smatral za svoje obveze. fcTAGBABiSI NATEČAJ Izvozno podjetje »SLOVENIJA SADJE« V LJUBLJANI — razpisuje NATEČAJ za izdglavo osnutkov dveh plakatov: prvi plakat naj predstavlja naše sveže sadje in sicer kot glavni artikel jabolka, kot podrejena dva pa češnje in slive; drugi plakat naj prikaže sadne Izdelke — pulpo, marmelado, razne sukuse in suho sadje. Osnovna misel obeh plakatov jo: prikazati izvoz slovenskega sadja in sadnih izdelkov, a vsebujeta naj tudi motiv slovenskih sadnih okolišev. — Podrobnejša navodila prejmejo udeleženci natečaja pri Upravi podjetja. I. ena nagrada 5000 din D. ena nagrada 4000 din III. ena nagrada 3000 din Osnutke bo ocenjevala posebna komisija pri »Slovenija Sadje«. Osnutki se morajo predložiti pod označbo Upravi podjetja »Slovenija Sadje« najkasneje do 31. l. m. Isto označbo naj nosi zaprta kuverta, v kateri bo naslov natečajnika. Podjetje »Slovenija Sadje« bo odkupilo vse dobre nenagrajene osnutke. »SLOVENIJA SADJE«. Ljubljana. Novi trg št. 4-IL NATEČAJ za avtomehaniško industrijsko šolo v Beogradu. Ministrstvo za lokalni promet Ljubljana. Knafljeva 7, sprejema do 18. t. m. prošnje za sprejem v avtomehaniško industrijsko šolo v Beogradu. Soli je priključen internat, kjer se gojenci brezplačno vzdržujejo. Pogoji: 1. starost od 14 do ^6 let, 2. predizobrazba: najmanj 4 razrede osnovne šole, 3. da je duševno in telesno zdrav, 4. dovoljenje staršev, 5. obveza, da bo gojenec šolo obiskoval do konca (tri leta) in da bo po končanem šolanju služboval najmanj šest let po razporedu Komiteta za av-topromet. K prošnji naj se priloži naslednje dokumente: a) krstni list, b) zadnje šolsko izpričevalo, c) zdravniško izpričevalo, č) dovoljenje staršev, d) obvezo kandidata (glej točko K). Iz pisarne Ministrstva za lokalni promet — Odsek za strokovno šolstvo PRODAM ŠKORNJE št. 43, pfedvojne, škornjič-ke št 33, bele snežke in bele nubuk-čevlje za petletno, vse dobro ohranjeno, prodam. Ogled: Litijska cesta štev. 1. -5 TRAČNO ŽAGO na pogon in težji vrtalni stroj na ročni pogon prodam. Malgaj Franc, Trbovlje IX. 37546-5 MOTOR najboljše angleške znamke »Sembim«, brezhiben, ugodno prodam. Poizvedbe v mehanični delaivnici Rozman, Kranj. 37548-5 JEDILNICO, odlično ohranjeno, obstoječo iz kredence, tramoja z velikim zrcalom, raztegljivo mizo in stoli ugodno prodam. Ogled od 8—12. Naslov v oglasnem oddelku. 37613-5 SPALNICO z dvema posteljama, kompletno. lepo. prodam. Frizerka, — Mestni trg 18. 37806-5 PAR DELOVNIH ČEVLJEV št. 43. sivo moško obleko z jahalnimi hlačami in zložljiv ležalnik v obliki kovčega, primeren za potovanje, prodam. Ogled vsak dan od 4. do 5. ure popoldan. Naslov v ogl* odd- 37840-5 »NYLON" NOGAVICE proda Izabela Oblak, Št V-ild št. 49. 38.049-5 18 kg STAREGA FIŽOLA prodam ali zamenjam. Naslov v ogl oddelku. 38074-5 KRZNEN PALETO iz srebrnih lisic, prodam. Naslov v ogl oddelku. 38.051-5 PRIBOR. DESERTNI, zlat prstan — okrasne blazine, ženske galoše št. 40, pravo kavo, drsalke, prodam. Naslov v ogl. odd. 39159-5 ŠIVALNI STROJ patent »Jax«, dobro ohranjen, prodam. Sv. Jerneja ulica štev. 45. 38161-5 NOVE ŽENSKE ČEVLJE št. 36, elegantne, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 38160-5 NEMŠKO 3 tonsko harmoniko prodam. Naslov v ogl. odd. 38153-5 PLAŠČ, dobro ohranjen za srednjo postavo, in gojzerice št. 44 prodam. — Ogled od 12. ure dalje. Pokopališka ulica 2, pritličje 38154-5 NAMIZNI ŠTEDILNIK s kotličkom in šamotom prodam. Ribniška štev. 13^ Moste. 3S156-5 STENSKO URO, sobno z bitjem na gong, prodam. Ogled med 14. in 15. uro. šelenburgova 6-1. 38149-5 MOŠKO CRNO OBLEKO za srednjo postavo, predvojno blago, prodam. Bravič, Florijanska 29-1. 38163-5 LEPO BLAGO za moško obleko prodam. Naslov v ogl. odd. 38162-5 STOJEČ OBEŠALNIK, ogledalo, — 2 marmornati' plošči in otroško stajico prodam. Komovec, Kongresni trg številka 5-II. 38173-5 VELIKO LESENO predsobno steno z ogledalom, primerno tudi za pisarne, prodam. Ulica Stare pravde številka 10-1. 38175-5 OTORINOLARINGOLOŠKI NECESER ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 38174-5 MOŠKO SUKNJO, kratko, dobro predvojno blago Hubertus, ugodno prodam. Ogled dopoldne. Hilbert, Salen-drova ulica številka 6-II pri Križankah. 38176-5 JEDILNI PRIBOR »Berndorf«, rje prost, za šest oseb v kaseti, krasna oblika in oljnato sliko, delo pok. I. Vavpotiča, prodam. Naslov v oglas, oddelku. 38158-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 38129-5 Industrijski servis, Celje obvešča vsa podjetja, da ima Prodajni oddelek telet, številko 112, Uprava in knjigovodstvo telet, št 135 RAJONSKI LJUDSKI ODBOR L CENTER — prireja SLAVNOSTNO AKADEMIJO v čast spominu IVANA CANKARJA, ki bo danes ob 20 v ivnartln«.iri dvorani Spored izvajajo: člani Oper© in Slovenskega narodnega gledališča, slušatelji Akademije za igralsko umetnost in pevsko društvo Jože Mojškrlč. PEC ZA CENTRALNO KURJAVO, nekoliko radiatorjev., kopalno kad in bide povoljno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod Povoljno prodam. 38108-5 USNJENI KUŽUHASfl polovičnik po nizki ceni prodam. Naalov v oglas, oddelku. 38111-5 PISALNO MIZO, črno, hrastovo In preprogo 3.5x2.5 prodam. Naslov v ogl. odd. 38114-5 SUKNJO in suknjič temnosive barve za srednjo postavo prodam. Na ogled pri krojaču Avšiču, Komenskega ul. štev. 36. 38179-5 OMARO ZA OBLEKO prodam. Naslov v ogl. odd. 38177-5 RADIO Horakfon, 5 cevni, prodam. — Sv. Roka št. 18. 38065-5 LEP ŠPORTNI ŽEMP^R, primerno darilo, zamenjam za malo rabljeno otroško harmoniko ali prodam. Naslov v ogl. odd. 38066-5 LEP ŽENSKI KOŽUH za srednjo postavo (kot mačko) ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 38068-5 NOVE, VISOKE moške čevlje št. 42 za ožjo nogo, prodam. Obirska številka 34. 38067-5 JAPONSKO VAZO, lepo. majhno in druga darila prodam. Ogled od 10. ure dalje. Naslov v ogl. odd. 38072-5 KOMPRESOR, 2001, popolnoma nor, prodam Pismene ponudbe pod Kompresor na ogl. odd. 38141-5 ŠIVALNI STROJ Singer, dolg čolniček, šiva odlično, prodam. Poljanska c. 17, pr; tapetniku Demšarju, dlvwr. 33139-5 BAROK KNJIŽNO OMARO ozir. kredenco, mizo in štiri stole, prodam. Naslov V ogl. oddelku 38136-5 LEPO. NENOŠENO MOŠKO OBLEKO za srednjo, šibko postajo, in radi« zvočnik. prodam. Kappsch, Cankarjeva 10, levo v.is. priti 38135-5 KUHINJSKO OMARO prodam. Florjanska ul. 18-H. 38138-5 PLAŠČ za 10—12 let starega fanta, lepo ohranjen, prodam. Naslov v podružnici SP Hrastnik 38103-5 KREDENCO — SOBNO, raztezalno mizo, štiri stole, Use iz trdega lesa, prodam. Naslov v ogl odd. 38105-5 DVA PLOČEVINASTA OKVIRJA za okna in pečico na petrolej prodam Streliška ulica 32. 38168-5 V/2 kg PRAVE NEŽGANE KAVE, lepo pisalno garnituro iz slonove kosti, primemo za darilo, prodam Naslov v ogl. oddelku. ______________ 38170-5 VOLNENI PULOVER in garnituro za psiho z razpršilnikom, prodam. Naslov v podr. SP Celje. 38.097-5 MEDALJON GARNITURO — zofo, štiri stale in mizo; stensko zrcalo in obe-šalnik-stnjalo prodam. Ogled samo dopoldan. Naslov v ogl. odd 38146-5 WERTHEIM KLJUČAVNICO prodam. Naslov v ogl o