Naročnina mesečno ___ ____ _	...	„ u
^^ W	^	Ji	%	^ /	M » »iMr
deljska izdala ce- Tffiffflfnfc	EMB JH MM I i	J^^L g	fflL^ MU	.. 30 Lire, EdMone
loietno 34 za ^H^	flSv flHF HH M:	f^^l	flB
inozemstvo 50 Lir.	JW MM	f	MM	Š^^MŠ	MM H
Ček. rač. Ljubljana
C C. Pj Lubiana
za naročnino ^H^^	^^^^^ ^M^T fflMf	—- ^Bl. ^ 10650 PeT »bb°-
in 10.349 za inserate, ^^^^ ^^^^^^^	^^^^^ ^^^^^ ^	namenti: 10.349 per
p , , ,	le inserzioni.
Novo"m e«t (L*'	Uhal" »tak dan «J«M raiea ponedeljka ia dneva po prazniku.	Filial el
v,,. « l, << . ................... S UrednlitTo In uprava! Kopitarjeva 6, Lhibllana.	a	Novo mest*
Izključna poob aščenka za oglaševanje Italijanskega in	tujega j Redazione, Ammlni,trazione, Kopitarjev. 6, Lubiana.	1 Concessionarla eselusiva per I. puBbUcItl dl provenienza italiana
izvora: Unione Pubblic.ta Italiana S. A, M.lano.	| Telefon 4001-4005.	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana.
Successi cTartiglieria presso Tobruk
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
Sul Ironte di Tobruch, i nostri reparti hanno prontamente respinto elementi avver-sari che tentavano avvicinarsi alle nostre po-sizioni; 1'artiglieria ha colpito opere difensive della piazza. Un velivolo inglese e stato abbattuto dalla dilesa di Bcngasi durante una incursione che non ha arrecato danni. Mezzi meccanizzati nemici sono stati efficacemente mitragliati dalla nostra aviazione nella zona di Ciarabub.
Sui Ironti dello scacchiere di Gondar in alcuni scontri con i nostri reparti avanzati, il nemico ha subito perdite notevoli in morti e feriti. Questa notte aerei britannici hanno lanciato bombe su Comiso (Sicilia): nessuna vittima e danni non rilevanti.
Pure stanotte unita della R. Aeronautica hanno centrato con bombe di grosso calibro importanti obiettivi della base di L a V a 11 e t-ta (Malta).
Vojno poročilo štev. 514
Uspešno topniško obstreljevanje
Proslava 28. oktobra je bila povsod veličastna
Velike manifestacije Duceju pred Beneško palačo Mussolinijeva poslanica italijanskemu narodu
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na bojišču pri T o b r u k u so naši oddelki odločno odbili sovražne čete, ki so sc hotele približati našim postojankam. Topništvo je zadelo obrambne naprave v trdnjavi.
Protiletalska obramba je v Benghaziju sestrelila eno angleško letalo med poletom, ki ni povzročil škode.
Naša letala so z ognjem iz strojnic v pokrajini Džarabuba uspešno obsipala motorizirana sovražna sredstva.
Na bojišču G o n d a r j a so v nekaj spopadih naši prednji oddelki prizadejali pomembne izgube sovražniku, ki je pustil na bojišču mrtve in ranjene.
Ponoči so angleška letala metala bombe na Comisso (Sicilija). Žrtve ni bilo nobene in škoda ni pomembna.
Tudi danes ponoči so skupine Kr. letalstva z bombami velikega kalibra zadele važne cilje v oporišču L a Valetta (Malta).
Na bojišču, 29. okt. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Naše letalstvo opravlja dobro stražo nad Sredozemskim morjem. Težko se skupine sovražnih ladij, pa naj bodo to vojne ali pa trgovske ladje, izognejo napadom naših letalccv. Še pred kratkim so morali Angleži drago plačati svoj poskus plovbe proti vzhodnemu delu Sredozemskega morja. Kakor je poročalo italijansko vojno poročilo št. 511 je zračni torpedo zadel križarko. O tem napadu smo lahko izvedeli naslednje podrobnosti:
Okoli 19 dne 25. oktobra so torpedna letala opazila skupino sovražnih vojnih ladij in sicer nekaj desetin kilometrov severno od Bardie in Sol-luma. Sonce je že zašlo in angleške ladje so vedno bolj tonile v temi. Vendar pa se je dalo ugotoviti, da sta v sovražni skupini pluli dve križarki in en rušilec. Ni bilo lahko izvesti ta napad. Večerna megla je preprečevala vidljivost in ladje so od trenutka do trenutka izginjale z obzorja.
Rim, 29. okt. AS. Med manifestacijami, ki jih je včeraj rimsko prebivalstvo ves dan prirejalo Mussoliniju ipred Beneško palačo, je Duce spregovoril naslednje besede:
»Tovariši! Prišli ste pozdravljat nastop novega leta, dvajsetega po fašistov-skem štetju. Gremo mu nasproti z neukrotljivim pogumom (množica vpije »Da, Duce!« in dolgo ploska), s knr najtrdnejšo vero ter z globokim prepričanjem, da bo italijansko ljudstvo, stisnjeno v falango liktorskih vrst, v vsakem primeru vredno svoje preteklosti in svoje bodočnosti ter zaradi tega vredno zmag". (Navdušeno odobravanje.) Zadet v srce po orožju zavezniške Nemčije (množica dolgo ploska in vzklika »Duce, Hitler!«), po našem orožju in po orožju mladih zavezniških narodov, je boljševizem (iz množice vstajajo sovražni vzkliki in dolgi žvižgi), proti kateremu smo mi pred 23 leti začeli prvo bitko, v smrtnem boju. Njegovi temni zavezniki v Evropi in Ameriki bodo poginili z njim. (Množica znova žvižga.) Konservativnost, ki jo zastopa ohola sebičnost, bo strt« po silah revolucije. (Odobravanje.) Mi bomo vzdržali! (Množica izbruhne v navdušeno odobravanje ter vzklika »Duce, Duce!«)
Berlin, 29. okt. s. Ob obletnici pohoda na Rim je -Hitler poslal vladarju naslednje brzojavno voščilo:
»Ob današnji obletnici razdobja, tako pomenljivega za zgodovinski razvoj Italije, obračam svojo misel k Vašemu Veličanstvu z najprisrčnej-šimi voščili za Vaš osebni blagor in za srečno
hoilofnost zavezniškega italijanskega naroda. Adolf Hitler.«
Hitler je poslal Mussoliniju naslednjo pozdravno brzojavko:
»Ob obletnici pohoda na Rim mislim na Vas, Duce. z nnjprisrčnejšimi željami za Vašo osebno srečo in za srečno bodočnost lašistovske Italije. Mojim željam se pridružujejo želj.? vsega nemškega naroda za Italijo, zaveznico v boju, ki zagotavlja zmago za novo Evropo. V tovariškem pozdravu	Adolf Hitler.«
Duce je odgovoril takole: »Prav prisrčno se Vam zahvaljujem, Fiihrer, za pozdrav in voščilo, ki ste ga poslali ob obletnici pohoda na Rim. Fašistovska Italija ob tej priliki znova ponavlja svojo odločno voljo korakati in boriti se z narodnosocialistično Nemčijo. Sprejmite moje prijateljske in tovari-ške pozdrave.	Mussolini.«
Brzojavka
Nj. Vel. Kralja In Cesarja Hftlerfu
Nj. Vel. Kralj in Cesar je blagovolil z naslednjimi besedami odgovoriti na čestitke, ki mu jih je poslal vodja Nemčije:
»Ekscelenca Adoli Hitler, vodja in kancler rajha — Berlin.
Zahvaljujem se zelo prisrčno Vaši Ekscelenci za ljubeznivo čestitko, ki ste mi jo danes izvolili poslati in vračam Vaši Ekscelenci in zavezniškemu nemškemu narodu vse najboljše želje.
Vittorio Emanuele.«
Tudi vojska je slavila
Rim, 29. okt. Obletnico 28. oktobra so po vsej Italiji, po Sredozemlju, koder vihra italijanska zastava ter na sedežu slavne posadke v vzhodni Afriki, praznovali z veličastnimi ljudskimi manifestacijami v 6trogo fašistovskem in bojevniškem slogu. Množice so se v redu in navdušeno sešle na zbore, kjer so govorniki, katere je določila stranka, poveličevali vzore, za katere se italijansko ljudstvo pod vodstvom svojega poglavarja dela in se bori v tej 6lavni dobi svetovnega ozdravljenja. Množice so z jasno in enoglasno odločitvijo izrekle trdno voljo, da hočejo doseči zmago. Trdna in neporušljiva vera v zmaeo ter v slavno usodo domovine, je kronala vsako dejanje teli proslav, ki leto za letom razodevajo vedno tesnejšo in elobljo moralno ter tvarno strnjenost naroda ter popolno vdanost vsepa ljudstva faši-stovski stvari, ki je stvar moči, veličine in pravice. (Štefani)
Grof Ciano zapustil Nemčijo
Berlin, 29 oktobra. AS. Italijanski zunanji minister Eksc. grof Ciano, ki je na vabilo nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa prebil nekaj dni v Nemčiji, se vrne danes v Italijo. Med tem obiskom so bila obsežno obravnavana med obema ministroma vsa aktualna politična vprašanja.
Povrnitev grških vojakov
Rim, 29. oktobra. AS. Italijanska vlada je v soglasju z nemško dovolila, da se povrnejo v domovino grški vojaki, ki so med vojsko zbežali na turško ozemlje.
Pred izjavo turškega predsednika
Carigrad, 29. oktobra. AS. 1. novembra so prične zasedanje turškega parlamenta. Olj tej priliki bo imel predsednik Ineni govor, ki ga javnost z napetostjo pričakuje. V sedanjem trenutku bo imel njegov govor važen političen pomen.
Nemška vojska prodrla na Bfrim
Nemške podmornice potopile 14 angleških parnikov in en rušilec - Angleži so v enem tednu izgubili 48 letal
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 29. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Kakor je bilo objavljeno s posebno objavo, so nemške pehotne divizije skupno z letalskimi skupinami po trdovratnem boju izsilile dohod na polotok Krim. Pri predoru skozi močno utrjene sovražne postojanke je bilo v času od 18. do 28. oktobra zajetih 15.700 sovjetskih vojakov, zaplenjenih 13 tankov, 109 topov in še mnogo vojnega gradiva ali zaplenjenega ali pa uničenega. Zasledovanje pobitega sovražnika se nadaljuje.
Romunske čete so na severozahodni obali Azovskega morja zavzele otok in ga očistile.
Na jjodročju ob Doncu se zasledovanje umikajočega sovražnika uspešno nadaljuje.
V	severnem odseku je španska »Modra divizija« v obsežnem napadu zavzela več krajev in ujela mnogo sovjetskih vojakov.
Močne skupine bojnih letal so podnevi in ponoči bombardirale Moskvo z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami. Nastali so veliki požari in eksplozije. Ostali letalski napadi so veljali Petrogradu.
_ Podmornice so več dni zasledovale konvoj, ki je vozil iz Gibraltarja v Anglijo. Kljub močni obrambi je bilo potopljenih 14 močno na-tovorjenih trgovskih ladij s skupno 47.000 tonami in en angleški rušilec. Največji del konvoja je bil tako uničen, samo nekaj manjših ladij je ušlo.
Ob jugozahodni angleški obali so nemška bojna letala v noči na 29. oktober bombardirala pristaniške naprave in oskrbovališča.
Posamezna angleška letala so ponoči izvedla neuspešne motilne napade v zahodni in srednji Nemčiji.
V	času od 22. do 28. oktobra je angleško letalstvo izgubilo 48 letal. Med istim časom smo v boju proti Angliji izgubili 7 lastnih letal.
Berlin, 29. okt. AS. Nemško težko topništvo je bombardiralo vojaške in industrijske naprave
Kako Roosevelt zatira svoje politične nasprotnike
Radijske postaje ne smejo prenašati govorov njegovih nasprotnikov
Washington, 29. okt. AS: Danes bo prišlo v Washington 25 članov narodnega odbora za mir. Prišli bodo zato, da bi Rooseveltu izročili spomenico proti posegu v vojno, ki jo je podpisalo 25.000 uglednih ameriških osebnosti.
Na drugi strani pa se je izvedelo, da pripravlja velika organizacija proti posegu v vojno »Amerika najprej« veliko zborovanje, ki bo jutri v četrtek v stadionu »Madison Square Garden*.
Odbor, ki priireja zborovanja, pa se je pritožil, ker je vlada s svojimi odredbami preprečila, da bi radijske postaje prenašale govore s tega zborovanja. Na zborovanju pa bodo govorili polkovnik I indhergh. senator \Vheeler in bivši ameriški veleposlanik v Bruslju Cudahy.
Odbor ie obvestil javno mnenje o (em postopku radijskih postaj in pravi, da je žalostno, da imajo nadzorstvo nad radijsko oddajno 6lužbo6amo tisti krogi, ki hujskajo na vojno.
Žrtve prometnih nesreč v Ameriki
Newyork, 29. okt. AS: Po cenitvah pristojnih krogov v Ameriki je bilo 1. 1941. v Ameriki toliko prometnih nesreč, da je bilo pri njih ubitih 40.132 oseb, ranjenih pa je bilo 1,750.000 oseb. ^koda pri teh nesrečah pa znaša dve milijardi dolarjev.
v Petrogradu. S prednjih opazovališč so ugotovili, da so bile eksplozije granat zelo učinkovite. Granate so padale tudi na pomorske edinice. V Kron-stadtu so topovi s svojimi granatami uničili eno važno utrdbo.
Junaški boji italijanskih čet na [ugu
Vojni dopisnik Štefanija javlja naslednjo epizodi iz junaških bojev italijanskih čet na jugu.
»V neti od petka na sobot? ob četrt na 12 ponoči javita na enkrat dve raketi poveljstvu, da je sovražnik nenadno napadel podprt s tanki. — Dvajset minut pozneje so se sovjetske čete v Širini 150 m že pojavile v naših črtah, streljajoč z vsemi strojnicami. Za njimi že prihaja sovjetska pehota, vsa oborožena z avtomatičnim orožjem. Na ta način je bil odrezan eden naših naprej potisnjenih bataljonov. Skoraj vsi častniki so bili ranjeni. Tedaj napadeta dve kompaniji alpincev, ki sta šele pred dvema dnevoma prišli v ta odsek. Posreči se jima z ročnimi granatami potisniti sovražnika nazaj in dobiti zopet stik z bataljonom. Ob pol 6 zjutraj napadejo sovjetske čete znova in se jim posreči lahno napredovanje. Naše čete dobe brezžično zapoved, držati za vsako ceno, ker so oja-čenja že na potu. In res okrog šestih se že vržejo naši bataljoni na sovražnika. Naši možnarji prično obdelovati sovražnika in ravno tako stopijo v akcijo metalci ognja. Sovražnik je prisiljen, da se umakne in pusti 140 ujetnikov in 19 strojnic. Obležalo pa je tudi 1100 mrtvih sovjetskih vojakov, med njimi mnogi častniki. Tako je ključ do Krima ostal v rokah naših čet.«
Sovjetska vojska v kritičnem položaju pri Rostovu
Rim, 29. oktobra. AS. Poročila iz Stockhol-ma in iz Berna pravijo, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo zelo vznemirjeno zaradi položaja na odseku pri Rostovu.
Hudi boji za mostove čez Doneč
Berlin, 29. oktobra. AS. Včeraj so bile r južnem odseku zelo krvave bitke, v katerih so sovjetske čete, ki imajo nalog braniti umik, zelo zagrizeno branile prehode čez Doneč. Sovražnik se ie zabarikadiral po hišah, na drevesih in se je skrival vsepovsod ter ga je bilo mogoče vreči šele v bojih moža z možem. Tudi na nekem drugem kraju je neki nemški pehotni polk prišel čez Doneč šele po hudi bitki. Umikajoči sovjetski vojaki so zažgali dva mostova, nemške čete so pa čez goreče mostove vendarle prodrle na drugo stran in zgradile močno mostišče. Nato so ogenj pogasili, da so lahko sledile še druge čete na levi breg.
Vojevanje zavzelo zimski značaj
Helsinki, 29. oktobra. AS. Vojska na finskem bojišču je že stopila v zimsko dobo. Vojaki so dobiti težke zimske obleke in odeje.
Navadno je bilo, da je zima nastopila nekoliko kasneje. Toda Finci so utrjeni in pogumno korakajo po zmrznjenih cestah med sneženimi viharji. Čeprav finske čete napredujejo proti vzhodu, vojaško poveljstvo vseeno ne daje nobenih informacij. Zaradi tega ni mogoče natančno zvedeti položaja na bojišču. Finsko poveljstvo pa zaradi tega ne daje izjav, da ne informira sovražnika, o katerem je znano, da ima sjabe informacijske zveze. Mnogi uspehi so mogoči samo zaradi presenečenja.
Sovjetski poveljniki in komisarji zbežali iz Petrograda
Stoekholm, 29. oktobra. AS. Izvedelo se je, da je zaradi izredne silovitosti nemškega napada na Petrograd zbežala iz Petrograda na letalih večina članov sovjetskega generalnega stana s političnimi komisarji. Poveljniki in komisarji so ponoči na letalu odleteli v notranjost Rusije.
Wavell v Tiflisu
Stoekholm, 29. oktobra. AS. Poročila iz Londona javljajo, da je general Wavell, vrhovni poveljnik indijskih čet, bil te dni v Tiflisu, kjer se je razgovarjal s sovjetskimi poveljniki. Gre za obrambo Črnega in Kaspiškega mor ja v primeru, da bodo Nemci prodrli dalje na vzhod.
Velika petrolejska ladja potopljena
Newyork, 29. okt. AS. Uradno je bilo objavljeno, da je bila dne 20. okt. potopljena velika angleška petrolejqska ladja »Britsh Mariner«, ki je imela 6.996 ton. Ladja je plula v angleškem konvoju in je bila potopljena 250 milj zahodno od Monrovie. Pomorski krogi izjavljajo, da je bil konvoj napaden blizu tam, kjer je bila prejšnji dan potopljena ameriška ladja »Leigh«.
Izmišljena poročila o sovjetsko-japonskih spopadih
Nevvjork, 29. okt. AS. Amerikanski radio že nekaj dni poroča o spopadih na mandžurski meji v katerih naj bi obe strani imeli izgube. Toda kasneje se je izkazalo, da so te alarmantne novice enostavno izmišljene in imajo le namen, Ameriko potegniti v vojsko proti Japoncem.
Železniški promet med Turčijo in Evropo bo obnovljen februarja
Carigrad, 29 oktobra. AS. Minister za javna dela je izjavil časnikarjem, da so začeli obnavljati železniško progo Pitio-Svilengrad, pospešeno pa popravljajo mostove nad rekama Arda m Marica. Minister je dodal, da bodo dela končana v začetku februarja in tedaj bo obnovljen železniški promet med Evropo in Turčijo.
Ukinjeni nočni vlaki na Norveškem
. Stoekholm, 29. oktobra. AS. Iz razlogov varčevanja so bili začasno ukinjeni vsi nočni via-ki na Norveškem.
Prestolni govor bolgarskega kralja Borisa
Največji uspeh bolgarske zunanje politike je: zedinjenje Bolgarov
Sofija, 29. okt. AS. Na prvi seji novega zasedanja bolgarskega parlamenta je imel kralj Boris naslednji govor:
»Gospodje poslanci! Moje največje veselje je, da lahko izjavim, da je naša zunanja politika rodila zelo srečne sadove. Dosegli smo zedinjenje bolgarskega naroda.
Dne 1. marca je Bolgarija pristopila k trojni zvezi in ob istem času je dala bolgarska vlada svoj pristanek, da naj junaške nemške čete pridejo v Bolgarijo. Tako je bila odstranjena nevarnost, ki je grozila Balkanu. Ta sklep ste vi soglasno odobrili med prejšnjim zasedanjem parlamenta in ta sklep jc ustrezal koristim države in je bil v skladu s čustvi bolgarskega naroda, ki so se spontano izkazala, ko je prebivalstvo tako prisrčno sprejelo nemške vojake.
Bolgarija jc priključila svoje napore naporom velikih narodov, ki se vojskujejo za ustvaritev novega reda v Evropi, ki bo slonel na pravici. Temu sodelovanju se moramo zahvaliti, da sta Macedonija in pokrajine ob Egejskem morju, ta bolgarska zemlja, ki je nam vsem tako ljuba, pa je bila krivično odtrgana, za katero smo toliko žrtvovali med tremi vojnami, zopet prišla nazaj k materi domovini. Tako je bila pravica obnovljena in pri tem gre velika zasluga odločnemu prispevku narodov Osi pod vodstvom njunih dveh velikih voditeljev. Tem velikim voditeljem in njihovim narodom smo dolžni svojo najiskrenejšo hvaležnost. Z njimi smo povezani s čustvi večne zvestobe. S hvaležnostjo se klanjamo pred žrtvami, ki sta jih dala ta dva velika naroda, njihov spomin pa bo pri nas vedno češčen.
Naš pristop k trojni zvezi pa je ustvaril zelo dragocene vezi s Slovaško in z novo neodvisno državo Hrvatsko. Ustanovitev te države smo pozdravili z velikim prisrčnim veseljem. Do Slovaške in do Hrvatske smo vedno gojili čustva iskrenega prijateljstva. Z veseljem ugotavljamo, da so se naše vezi s Turčijo ugodno razvijale v preteklem letu v duhu prijateljske pogodbe in prijateljske izjave, ki je bila sklenjena med obema državama. Te vezi preveva medsebojno razumevanje in zaupanje, ki ga oživljajo prijateljska čustva. Mi imamo najboljša čustva do albanskega naroda, ki je naš novi sosed na Balkanu.
Tudi z drugimi državami, velikimi in malimi, se bolgarska vlada trudi, imeti najboljše zveze, kakor to dopuščajo sedanje možnosti in korist države. Od zunaj so hoteli motiti mir in red v državi, toda ti poskusi so bili preprečeni zaradi soglasnega narodnega čustvovanja bolgarskega ljudstva in zaradi učinkovitega posega državnih oblasti. Bolgarski narod je živanno sodeloval z vladnimi oblastmi, da so se preprečile Intrige tistih, ki so hoteli motiti delo narodnega zedinjenja, in pa omajati varnost države. Prebivalstvo v zasedenih pokrajinah je z velikim veseljem sprejelo bolgarske oblasti in njihovo delo.«
Kralj Boris je nato izjavil, da vlada stremi za tem, da se premagajo vse gospodarske ovire v teh izrednih časih, v katerih živimo. Nato je dodal:
»Vojna je vplivala na naše gospodarstvo, ker primanjkuje nekaj surovin in ker je bila žetev nezadostna. Prisiljeni smo, da moramo prenašati take žrtve. Vlada je posegla v način razdeljevanja nekaterih potrebščin, potrebe pa so bile zlasti velike tam, kjer se je vojna najbolj čutila. To velja seveda tudi za bodoče.
Ko so se na Balkanu razvijali težki in odločilni dogodki, je bila naša vojska mobilizirana in je zasedla svoje postojanke ob meji, in to neodvisno od svojih operacij. Danes naša vojska nadaljuje s svojim vežbanjem in njena priprava in njeno orožje se naslanja na izkušnje sedanje vojne. Vojska ve za svojo zgodovinsko nalogo in je pripravljena izpolniti svojo dolžnost z navdušenjem in odločnostjo.«
Kralj Boris je končal svoj govor z besedami, s katerimi je povabil poslance, da naj dado vladi vso oporo, da bi se utrdila velika in močna Bolgarija.
Poslanci so kraljev govor pozdravili z izrednim navdušenjem. Zbornica je ploskala zlasti tistim odstavkom v govoru, v katerih se govori o vezeh med Bolgarijo in Osjo.
Slovesne seje so se udeležili kraljica Ivana, knez Ciril, princesa Evdoksija in princesa Gutten-berg.
Sofijo, 29. okt. AS: Bolgarsko prebivalstvo je do radiu in po posebnih izdajah časopisov izvedelo za kraljev govor, ki je potrdil glavna
K*
Proslava fašističnega praznika v Zagrebu:
oglavnikov govor o naomajnem prijateljstvu med Italijo in Hrvatsko
Zagreb, 20. okt. AS: Včeraj sta za obletnico Pohoda na Rim zunanji minister Mladen lx>r-kovič in generalni tajnik ustaške stranke Blaž Lorkovič prišla v italijansko poslaništvo, da bi obiskala italijanskega poslanika Casertana na sedežu kraljevega poslaništva in da bi mu izrazila čestitke za novo fašistično leto.
Italijanskega poslanika je obiskalo tudi zastopstvo fašistične stranke in vodja delegacije je v navzočnosti ministra in generalnega konzula prebral poročilo o delovanju zastopstva fašistične stranke v Zagrebu. Minister je vzel na znanje poročilo in je podal nekaj navodil tehničnega značaja.
Nato so se poslanik Casertano, generalni konzul in zastopstvo fašistične stranke podali k Poglavniku, da bi mu predstavili člane delegacije in vodstvo fašistične stranke v Zagrebu.
Pred vladno palačo na Markovem trgu je bila postavljena častna četa ustašev in častni oddelek črnih srajc. Vodja fašističnega zastopstva je izrekel Poglavniku prijateljski pozdrav ter je poudaril, da so predstavniki fašistične stranke zelo veseli, da so lahko ob t"j priliki pri revolucionarnem ustaškem gibanju, ki je tako priraslo k njihovemu srcu, še bolj so pa veseli in počaščeni, da so lahko pri voditelju ustaške revolucije, ki jo je vzgojil Ducejev g"-liij in strastna volja Poglavnika. Svoj govor je zaključil s poveličevalnimi besedami na naslov sodelovanja med Italijo in Hrvatsko.
Poglavnik dr. Pavolič je odgovoril v italijanščini in je izrazil svoje veselje, ker lahko na tako slaven dan za fašizem preživi na najlepši dan za vsakega Italijana med fašističnimi tovariši. Poglavnik je dodal, da mora biti hvaležen, ker ga tega dne prevevajo spomini na nesmrtni Rim, na tovariše fašistov, ki se vojskujejo na bojiščih, da lahko misli na velikega Ducja. Ta dan pa vi fašisti niste pozabili na svoje ustaške tovariše, kar dokazuje, da spremljate naše ustaško gibanje s tovariškimi čustvi za skupne revolucionarne ideale. Mi bomo korakali skupaj bodisi sedaj v vojni, bodisi v dobi zmagovitega in slavnega miru. V srcih Hrvatov so enaka čustva in ta čustva prevevajo vse delo bratstva med našima dvema domovinama.
Poglavnik je nadaljeval, da je bila zmaga nad komunizmom prvič dobljena pred 20 leti, ko je Duce s svojimi zvestimi izvedel Pohod na Rim. Ker je zastopnik fašistične stranke v Zagrebu v svojem nagovoru na Poglavnika rekel, da fašizem ne potrebuje propagande zase, se jc teh besed dotaknil Poglavnik in nadaljeval:
»Propaganda ima sumljiv pomen. Odnosna hrvatska beseda »promičba« ima pozitivno veljavo, ker hoče ta beseda reči »napredovanje«, pa ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Pustimo propagando Moskvi in Londonu, komunistom in masonom, kruti propagandi, ki se poslužuje vseh sredstev,_ pri tem pa krši vsa načela in je proti resničnim dejstvom. Prijateljska čustva in čustva sodelovanja s fašistično stranko niso plod propagande, ampak plod sknpnih bojev.
V komaj 6 mes-cih dela v novi hrvatski državi še nismo mogli dokončati svojega načrta, ker zato potrebujemo časa. Znano je, da je čas velik faktor pri delu in pri volji. Izredni zgledi Ducejevi nas prevevajo z vero, da bo tudi ustaško gibanje razrešilo v*a vpraJSanja in opravilo vse naloge. To mu bo v največjo čast.
Tovariši — je nadaljeval Poglavnik — resnica jc, da se naša ž~lja po bratstvu in sodelovanju mora boriti proti oviram, treba pa je priznati, da se tudi skuša škodovati prijateljstvu med Italijo in Hrvatsko. Vse te ovire pa bomo odstranili s svojo vztrajnostjo in z naso voljo v sodelovanju. Zadovoljen je, da * svojimi sodelavci nadaljuje delo in da se je temu delu pridružilo mnogo mladih tovarišev. Popolnoma zaupam v svoje tovariše, ker vem, da vedo vztrajati in da bodo vedeli odstraniti tiste, ki ne smejo škodovati.
Tudi mi Hrvatje se udeležujemo skupnega
boja za boljšo bodočnost naših dveh držav ln sc pridružujemo vašemu pozdravu Duceju!«
Vsi navzoči so gromko odgovorili na ta pozdrav, nakar se je Poglavnik prisrčno razgo-varjal s poslanikom Casertanom in z voditeljem fašističnega zastopstva, s člani tega zastopstva in z vodstvom fašistične stranke v Zagrebu.
Ko je italijanski poslanik z ostalim spremstvom zapuščal vladno palačo, jih je množica navdušeno pozdravljala in prepevala fašistične himne.
načela bolgarske zunanje politike. V Bolgariji je zavladalo veliko veselje in zadovoljstvo za politiko, ki jo izvaja kralj Boris, ki tako srečno in s takšnim pravičnim duhom vodi Bolgarijo v teh časih. Sovražna propaganda je skušala vedno motiti delo bolgarske politike, krali Boris pa je sedaj v svojem govoru znova potrdil, da bo Bolgarija ostala tesno ob strani Italije in Nemčije, kajti oborožena sila obeh držav je dopustila, da so bile uresničene težnje bolgarskega naroda. Sedaj ima Bolgarija skupno mejo z Albanijo in to dejstvo ima posebno vrednost, ki ga bolgarski narod ne more podcenjevati. Odnosa ji Bolgarije s Turčijo. Romunijo, Hrvatsko in Slovaško so najboljši, do albanskega naroda pa goji bolgarsko ljudstvo najboljša čustva, kakor ie bilo to včeraj prvič omenjeno v kraljevem govoru. Angleški in sovjetski poskusi so se tako popolnoma ponesrečili in vpliv angleške in sovjetske politike je iz Balkana popolnoma izločen.
Prav tako_ poudarjajo v Sofiji, da ie zelo važna tista izjava kralja Borisa, ki pravi, da je bolgarska vojska ponosna na svojo zgodovinsko nalogo in pripravljena z navdušenjem in odločnostjo izpolniti svojo dolžnost. Prav tako važne so izjave, ki se nanašajo na splošna dela bolgarske vlade.
Obsojeni sovjetski vohuni v Bolgariji
Sofija, 29. okt. AS. Državni tožilec pri vojaškem sodišču v Ruščuku je zahteval smrtno kazen za šest oseb bolgarske narodnosti, ki 60 ob izbruhu vojne med Rusijo in Nemčijo prejele nalogo, da naj vohunijo v korist sovjetske Rusije in so od sovjetskih agentov prejele denar za eabotažna dejanja.
Gospodarstvo
Uvedba oblačilnih kart
Ministrstvo za korporacije je, kot poročajo iz Rima, raztegnilo veljavnost zapore oblačilnih predmetov tudi na torbe in torbice, ki vsebujejo toaletne predmete, potne torbe, torbe za nošnjo papirja, torbe in torbice za dame, če so ti predmeti izdelani iz usnja ali kože. Ti predmeti morajo biti prijavljeni posebej, ker niso v seznamu za sestavo inventarja.
Prepoved velja nadalje tudi za prodajo predposteljnikov in tapet. Tudi za te predmete je treba sestaviti inventar, v katerem je treba navesti število in površino v površinskih metrih.
Da bi se promet z racioniranimi oblačilnimi
firedmeti lahko nemoteno vršil, je bil ustanov-jen pri ministrstvu za korporacije urad, ki bo vršil osrednjo razdeljevalno vlogo med proizvodnjo in potrošnjo. Trgovina se bo še nadalje vršila nemoteno naprej, zlasti kar se tiče nakupa deta.jlistov od grosistov.
Glede oblačilnih kart, ki bodo uvedene s 1. novembrom, predlagajo, naj bi se v izložbah poleg cene dotičnega predmeta vedno navedlo tudi število točk, n. pr. na karto 5 točk 20 lir. Nadalje bo v najkrajšem času objavljen tudi seznam predmetov po točkah, t. j. koliko točk bo treba dati za nes predmet, oz. njegovo količino.
Inventar oblačilnih predmetov
Trgovci tekstilnih izdelkov, obutev in oblačil na debelo in na drobno, naj takoj dvignejo v Združenju trgovcev tiskovine za sestavo inventarja. Inventar se mora sestaviti v treh Izvodih. Dva izpolnjena izvoda morata biti čimprej predložena Združenju trgovcev, ki pa jih bo nato odpremil Trgovsko-industrijski zbornici. V ostalem naj se prizadeti ravnajo po oflclelnem pojasnilu, objavljenem v dnevnem časopisju in >Trg. listu<.
Prodaja blaga proti izmenjavi za deželne pridelke
Visoki komisariat je poslal Zbornici za 11 naslednji dopis:
»Dognalo se je, da zlasti trgovci na deželi prodajajo predmete kmetovalcem ne za gotovino, ampak za protivrednost kmečkih pridelkov, zlasti živil. Na ta način se izigravajo predpisi, ki jih je izdal Visoki komisariat za uravnavanje preskrbe prebivalstva z živili.
Prav posebno se je ta razvada uveljavila v poslednjem času pri prodaji presnega masla, ki je pod nadzorstvom Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino. Na ta način prodano presno maslo se odteguje kontroli razdeljevanja tolšč, se kupuje in prodaja po cenah nad uradno določenimi maksimalnimi cenami in ga morejo kupovati le gmotno dobro stoječi ljudje. Ta način prodaje presnega masla upravičeno razburja kmetovalce, ki so organizirani v gospodarskih organizacijah in so po teh prisiljeni
Eo oblasteh oddajati mleko v svežem stanju v jubljano po določeni maksimalni ceni. Pri takem stanju so kmetovalci nekako prisiljeni predelovati mleko v presno maslo še tudi iz zaloge, ker je predelava mleka pri takem načinu vnov-čevanja presnega masla boli rentabilna kakor pa oddaja mleka r svežem stanju. Tudi je to
Lfublianska opera bo nastopila v glavnih italijanskih gledališčih
Rim, 29. oktobra. AS. Objavljen je bil glavni načrt repertoarjev za vodilna gledališča v državi. Razpored pravi med drugim, da bo ljubljanska opera na nekaterih glavnih italijanskih gledališčih izvajala lirično opero hrvatskega skladatelja »Ero z onega sveta«.
Švedski parnik potopljen
Stockholm, 29. oktobra. AS. Zunanje ministrstvo je bilo obveščeno, da je bil ob nizozemski obali potopljen švedski trgovski parnik »Dualeogc. Parnik je imel 1450 ton. Posadka je zdrava.
Odlikovanje zaslužne redovnice
Lyon, 29. oktobra. AS. Maršal Petain je odlikoval z viteškim križcem častne legije redovnico sestro Bouvier in se ji zahvalil, ker je stregla že več kot 80.000 bolnikom.
Skrivnosten zločin v Parizu
Pariz, 29. oktobra. AS. Varuh arhiva zunanjega ministrstva George Girard je bil umorjen skupno s svojo hčerko in služabnico v gradu Escoire, ki je bil njegova last. Vzroki zločina še niso pojasnjeni.
eden glavnih razlogov, da ni moči preskrbeti Ljubljane s svežim mlekom samo iz ozemlja Ljubljanske pokrajine.
• Zbornica se na gori navedeno dejstvo opozarja ter hkrati naproša, da stori potrebne korake, da se odpravijo ti nedostatki, ker ovirajo razvoj mlekarstva.
Prijava delnic u Italiji. Dne 25. oktobra je izšel kr. dekret, s katerim se uvaja imenska obveznost delnic, ki se poslej ne bodo več mogle glasili na prinosnika. Nadalje določa čl. 5. tega dekreta, da morajo v petih dneh po uveljavljen iu tega ukaza vse delniške družbe predložiti okrajni davčni upravi za direktne davke seznam vseh delnic, katere posedujejo. Delnice, ki se nahajajo v reportu, se morajo prijaviti posebej. Ker ni posebnih formulariev. morajo družbe same napravili potrebne sezname.
Tečaj novih 5°/« bonov. Kot znano, je bila v drugi polovici preteklega meseca emisija novih 6°/« zakladnih bonov na 9 let po tečaju 97.50 lir za 100 lir imenske vrednosti. Ti papirji se sedaj že trgujejo, čeprav še uradno niso pripuščeni v borzno trgovanje. Pri tem ie bil dosežen že tečaj, ki je nad emisijskim tečajem. Primerjava z ostalimi papirji kaže, da je proti koncu septembra znašal donos pri delnicah 0.30 do 4.75, pri papirjih s stalno obrestno mero pa 4.70—5.45°/o.
Sladkorna letina v Evropi. Po nemških virih bo znašala proizvodnja sladkorja v kampanji 1941—1942 (v oklepajih podatki za 1940-1941): v tisočih tonah: Slovaška 63 (63). Francija 694 (470), Belgija 239 (255), Danska 270 (249), Švedska 284 (300), Srbija 36 (bivša Jugoslavija 106), Švica 18 (18) in Finska 5 (7).
Novo posojilo v protekloratu. Osrednje elektrarne v prolektoratu razpisujejo posojilo 200 milij. kron za izpolnitev naprav in za odplačilo prejšnjih obveznosti. Jamstvo za to posojilo je prevzel češkomoravski protektorat.
Assicurazioni Generali na Štajerskem in Kranjskem. Dunajsko ravnateljstvo Assicurazioni Generali in Mednarodne zavarovalne družbe zoper nezgodo in Škodo na Dunaju sta Dre-vzela vse posle, ki jih je doslej vodilo ljubljansko ravnateljstvo teh družb, na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem ter Koroškem. Družbi imata dve glavni agenturi v Mariboru in Ce-liu. inšpektorat pa v Kranju.
Blagovni promet Srbija—Bolgarija. Urejena so vprašanja blagovnega prometa po žcleznici med Srbijo in Bolgarijo.
Blagovni in plačilni promet Hrvatska — ae-neralni guvernement. Med Hrvatsko in generalnim guvernementom je prišlo do sporazuma o blagovnem in plačilnem prometu. Plačilni pro-met se bo razvijal po nemški obračunski blaga inl v Berlinu.
Iz spodnjeStajerskega trgovinskega registra. Zaradi zasega premoženja so imenovani pri naslednjih tvrdkah naslednji komisarji: Juteks, Senica in Albert, Žalec, komisar dr. Oskar Wars-berger; Gostilničarska pivovarna. Laško, komisar Ernst Berchtold; Bata, podružnica Celje, komisar dr. Franc Brandsletter; Caler Ivo. trg. z dež. pridelki, Bežigrad pri Celju, komisar Woschnagg Hnns; Kari Pajk, Gaberje pri Celju, komisar Roschitz Jožef; Celjska tvornica mila »Hubertus« f. in T. f.ster. Celje, komisar Hans W'osclinagg; F. S. Lukas, destilacija rastlin,
Spremembe taksnih zakonov
Nova emisija državnih kolkov. — Pretisk kolkov bivše banovine, menic in taksnih vrednotnic
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal, smatrajoč za potrebno, da se spremenijo in vzporedijo veljajoče določbe o taksah in uvedejo novi kolki in taksne vrednotnice, naslednjo naredbo:
Člen 1.— Postavke taks po zakonu o taksah in po zakonu o sodnih taksah s spremembami in dopolnitvami, izdanimi do 6. aprila 1941, se nadomeščajo takole:
namesto din	lir	namesto din	lir
0.05	0.02	139—	55.60
0.10	0.05	140—	56—
0.20	0.10	150—	60—
0.25	0.10	154—	61.60
0.30	0.15	174—	69.60
0.35	0.15	180—	72 —
0.40	0.20	192—	76.80
0.45	0.20	200—	80—
0.50	0.20	225—	90—
0.60	0.30	230—	92 —
0.75	0.30	240—	96—
0,80	0.40	250—	100—
1 —	0.40	262,50	105.—
1.50	0.60	268—	107.20
2,—	0.80	300—	120—
2.50	1 —	306—	122.40
3—	1.20	320—	128—
4—	1.60	350—	140—
4.50	1.80	375—	150—
5—	2—	382—	152.80
6,—	2.40	400—	160—
6.50	2.60	450—	180—
7.50	3—	458—	183.20
8.—	3.30	480—	192—
9,—	3.60	487.50	195—
10.—	4.—	500—	200—
10.50	4 20	534—	213.60
12—	4.80	560—	224—
13—	5.20	600—	240—
13.50	5.40	610—	244—
15—	6,—	650—	260—
16—	6.40	720—	288—
19—	7.60	750—	300—
20—	8—	760—	304—
22.50	9—	800,—	320—
24—	9.60	880—	352—
25—	10—	1000—	400—
26—	10.40	1040—	416—
30—	12—	1200—	480—
34—	13.60	1360—	544,—
37.50	15—	1400—	560—
40—	16—	1500—	600—
43—	17.20	1520—	608—
45—	18—	1600—	640—
50—	20—	1875—	750—
52—	20.80	2000—	800—
58—	23.20	2250—	900—
60—	24—	2500—	1000—
61 —	24.40	2600—	1040—
65—	26—	2625—	1050—
70—	28—	3000—	1200—
75—	30—	3200—	1280—
79—	31.60	3500—	1400—
BO-	32—	4000—	1600—
gO—	36—	4200—	1680—
94—	37.60	4500—	1800—
tCO-	40—	5000—	2000—
lOg.—	43.60	6000—	2400—
112—	45—	7500—	3000—
116—	46.40	8000—	3200—
120—	48—	10000—	4000__
124.—	49.60	15000—	6000—
130—	52—	20000—	8000—
Člen 2. Višina taks, določenih po tarifi odstotno, ostane nespremenjena in se na pogodbe, sklenjene v lirski veljavi, pobirajo te takse v lirah.
Člen 3. Ce je osnova za odmero taks na dosedanjih spisih izražena v dinarjih, se mora preračunati v lire po razmerju 38 lir za 100 din.
Člen 4. Pri odstotnih taksah se zaokroži taksna osnova, izražena v dinarjih, na stotico v lirah navzdol, če deli ne dosegajo 50 lir, deli nad 50 lir pa se zaokrožijo na stotice v lirah navzgor.
Pri plačilu taks v gotovini se zaokrožajo delo pod 10 stotink na 10 stotink.
Člen 5, Vsi posli po zakonu o taksah in po zakonu o sodnih taksah iz pristojnosti finančnega ministrstva bivše vladavine preidejo v pristojnost Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino (finančni oddelek).
Člen 6. Določbe členov 2., 3. in 4. veljajo tudi za pokrajinske takse (takse bivše banovine)
Člen 7. S 1. novembrom 1941-XX. se vzamejo iz obteka državni kolki z dinarsko vrednostjo in se istega dne izdajo novi državni kolki za Ljubljansko pokrajino z vrednostjo v lirah.
Z istim dnem se vzamejo iz obteka tudi pokrajinski kolki (kolki bivše banovine) v dinarjih.
Člen 8. Državni kolki, vzeti iz obteka po določbi prednjega člena, se zamenjajo s kolki nove emisije od 1. do 30. novembra 1941-XX. pri davčnih upravah na nekolkovano prošnjo, v kateri je treba navesti vrsto in količino kolkov, ki naj se zamenjajo.
Pri zamenjavi se držijo davčne uprave ob-ličnosti, predpisanih po pravilniku finančnega ministrstva bivše jugoslovanske vlade z dne 8. julija 1929, Uradni list št. 112-448.
Doslej veljajoči pokrajinski kolki pa se pretisnejo z vrednostjo v lirah v istem roku, kakor je določen v prvem odstavku, pri finančnem oddelku Visokega komisariata, prav tako na nekolkovano prošnjo, v kateri sta navedeni vrsta in količina kolkov, ki naj se pretisnejo.
Po preteku roka iz prvega odstavka se kolki ne bodo več ne zamenjavali ne pretiskovali.
Člen 9. V roku od 1. do 30. novembra 1941-XX. se morajo pri davčnih upravah pretaksirati na ustrezno takso v lirah iz člena 1. te naredbe golice menic in druge taksne vrednotnice; pri tem se pritisne nanje uradni pečat in pristavi podpis odgovornega uradnika. Pri tei priložnosti bodo predložilci meničnih golic in drugih taksnih vrednotnic morali plačati razliko po spremembah iz člena 1.
Ko preteče spredaj določeni rok, se bodo smatrale golice menic in druge taksne vrednotnice, ki niso bile predložene v pretisk in pre-taksiranje, kot brez vrednosti.
Člen tO. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 1. novembra 194t-XX.
Ljubljana 20. oktobra 1941-XIX,
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Celje, koiuisar Kralschek Viljem; Mohorjeva tiskarna, knjigoveznica in papirnica, Celje, komisar 'Telmut Haupt, iekarna Vaclav Prorazii, Konjice, komisar Pengou Ernst.
Visoki Komisar o zmagoviti fašistični revoluciji
Vrsta slavnostl zgodovinskega 28. oktobra v Ljubljani in po deželi
S'
Kakor 6mo že včeraj poročali, je Ljubljana elovesno obhajala 28. oktober, ko vsa Italija slavi obletnico fašističnega pohoda na Rim.
Po cerkveni slovesnosti sta se Vis. Komisar in poveljnik posadke general Montagna v spremstvu konzula De Padova, kvestorja in poveljnika karabinerjev podala v
v Grosuplje
kjer ima svoj sedež poveljstvo miličniškega bataljona in kjer so oba dostojanstvenika sprejeli zastopniki Milice in posadke, ki so bili uvrščeni v kvadrat ob tamkajšnji šoli.
Eksc. Grazioli je imel tudi govor na vojake in je v njem poudarjal pomen tega zgodovinske-a dne. Obenem jim je sporočil tudi pozdrave rnih srajc iz nove pokrajine. Tople in navdušene misli je posvetil vsem tistim, ki se bojujejo ob strani zaveznikov proti boljševizmu in tako izvajajo temeljna načela fašizmo. Govoril je potem tudi vojakom in miličnikom general Montagna. Ko sta bila oba govora končana, so na-vzočni vzklikali Kralju in Duceju.
Visoki Komisar se je nato razgovarjal z miličniki in vojaki.
Ob 13.30 je sledilo
obdarovanje najboljših učencev
iz ljubljanskih šol, ki so se posebno odlikovali pri učenju italijanskega jezika. Slovesnost je bila v dvorani Zveze bojevniških fašijev, kamor so poleg tridesetih nagrajencev prišli tudi vsi ravnatelji srednjih šol, šolski nadzorniki in šolski upravitelji. Tu so bili tudi zvezni podtajnik Gatti, načelnik vseučiliških organizacij Carra, zvezni podpoveljnik fašistovske mladinske organizacije Cassini, prof. De Polli, zastopnik društva »Dante Alighieri« in številni drugi odličniki in vplivni možje.
Visoki Komisar in zvezni tajnik je prispel ob 15.30. Po razgovoru z raznimi šolniki je podelil nagrade in darila ter izrazil prepričanje, do se bo učenje italijanskega jezika v naslednjih letih v novi pokrajini še bolj pospešilo istočasno z vedno boljšimi odnošaji med italijansko Slovenijo in Kraljevino Italijo. Izrazil je veselje tudi kot zastopnik vlade, da lahko podeli te nagrade otrokom. Končno je poudarjal, da je fašizem že takoj ob svojem rojstvu leta 1919. napovedal vojno boljševizmu, ki je v Italiji že zatrt in mu bije zadn ja ura. Odločno bo zatrt z vsemi sredstvi, kajti dobro slovensko ljudstvo ima pravico do mirnega življenja.
Potem ko je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi dijakov in nad njihovimi učitelji, je zvezni tajnik zapustil Fašistovski dom.
Govor Vis. Komisarja fašistom
Ob 17 so v dvorani vladne palače ljubljanski fašisti podali svoja poročila. Velika spre-
emna dvorana je polna fašistov v uniformah,
T	' ijego
hodu pozdravili z glasnimi vzkliki Duceju.
iT
so Visokega Komisarja ob njegovem pri-

Visoki Komisar in Zvezni tajnik nove pokrajine je zavzel prostor na odru za odličnise. Njemu ob strani so šteli general Orlando, divi-zijski poveljnik, nemški generalni konzul, zvezni jjodtajnik Gatti, podpoveljnik divizije gre-nadirjev, narodni svetnik Vagliano, drugi častniki, dostojanstveniki, odličniki in zastopniki narodno socalistične 6tranke.
Ekscelenca Grazioli se je spomnil v svojem govoru — ko so se polegli vzkliki Duceju, s katerimi so ga sprejeli — zgodovinske obletnice. Najprej je povabil navzočne, naj posvete svoje misli padlim, katerih duh ee vije okrog zastav revolucije in kaže pot naprej. Tovariški ozdrav je naslovil na bojevnike, ki na vseh jiščih potrjujejo junaška izročila italijanskih oboroženih sil, ki jih tu v dvorani zastopa poveljnik grenadirske divizije. Potem se je obrnil na nemškega generalnega konzula in v njem pozdravil veliki Reich ter njegovega velikega voditelja, Fiihrerja.
Navzočni fašisti so ga pri lem prekinili in dolgo vzklikali nemškemu zastopniku. Ko se je vzklikanie poleglo, je ljubljanski Zvezni tajnik poudaril, kako je današnji 6lavnosti hotel dati značaj poročanja, kajti fašisti, ki so tu bili navzoči kakor tudi fašisti drugod se čutijo vedno vojake. Ko je razložil visoki pomen tega zgodovinskega dne, je govoril o ustanovitvi bojevniških fašijev, o prvem zborovanju v San Sepotcro in o značaju, ki je strogo protiboljše-vi.ški, o dobi pr.ed pohodom na Rim. o prevzemu oblasti, o dobi Matteotija, ki je delal na to, tla se fašizem okrepi. Poudaril je podobna gibanja, ki so nastala v tisti dobi in med katerimi je bil zlasti narodni socializem. Govoril je dalje o prijateljstvu obeh velikih voditeljev, ki je moralo vzbuditi prijateljstvo tudi med obema velikima narodoma in tako ustvariti zgodovinsko razdobje v njunem življenju. Zadostovalo je le nekaj let, da je fašizem uresničil trajna dela na političnem, gospodarskem in socialnem polju. Pripomnil je, kako fašisti gledajo vedno le naprej in obračajo svoj pogled na preteklost le za trenutek, kolikor se zdi potrebno, da se pokličejo v spomin velika dela, ki so bila izvedena. Med trdnjavami je omenjal italijansko Cesarstvo, ki ima zdaj junake, kateri svetu kažejo praveea duha sedanjega italijanskega vojaka. (Navdušene manifestacije padlim junakom in Duceju.)
Ekscelenca Grazioli je potem govoril tudi o španski vojni, kjer so se legiouarji borili z ramo ob rami z nemškimi tovariši, dalje o bojih v Albaniji in končno o sedanji vojni, ki je ljudska vojna, vojna proti boljševiški P.usiji in proti požrešnim plutokratom. Italijanski narod sledi z velikim srcem nemškim divizijam, ki se približujejo Moskvi, da stro končnove-ljavno boljševizem in je ponosno, da ve. da s temi divizijami v boju in slavi tekmujejo naše divizije.
Iz ruske oborožitve se dajo uganiti ruske sanje: napasti in poplaviti Evropo, da se uniči njena tisočletna omika. Zato je ta vojna vedno revolucija, ki nadaljuje pohod, dokler ne doseže vseh ciljev.
»Fašistovska Italija bo zmagala« — je končal — »ker je vsak fašist ponosen, da lahko veruje, uboga in se bori. Zmagala bo, ker vsi služijo Mussoliniju, ki je jjovedel Italijo Vittoria Venetta proti še jolj bleščečim r.iljem. To je naša vojna, ki jo vojskujemo ob boku velike zaveznice in ki bo po doseženi zmagi pomagala ojačiti med Italijo in Nemčijo tisto soglasje, iz katerega bo vzbrstela omika nove Evrope.«
Zatem je izrekel pozdrav Kralju in Duceju. Ko se je vzklikanje fašistov poleglo, se je sjjomnil Hitlerja, čigar ime je bilo podčrtano s toplo manifestacijo simpatij Nazadnje je resno prireditev zapečatil junaški napev »Gio-vinezze«.
XIX. obletnica pohoda na Rim v Novem mestu
Novo mesto, 28. oktobra.
Na današnji dan je vsa kraljevina slavila XIX. obletnico fašističnega pohoda na Rim.
Proslava se je vršila ob 10 dopoldne s sv. mašo v cerkvi tukajšnjih 00. frančiškanov, pred katero je bila postavljena častna četa italijanskih vojakov in godba tukajšnjega pol-
ka. K proslavi so se zbrali okrajni glavar dr. Graselli, mestni župan dr. Polenšek, predsednik okrožnega sodišča dr. Barle, gimnazijski ravnatelj Dolenec, državni tožilec j. Prijatelj, starešina okrajnega sodišča g. šavelj, ravnatelj grinske kmetijske šole inž. Absec, policijski komisar Chiuzzolini, šefi in uradniki vseh državnih in samoupravnih uradov, učitelji n profesorji s šolsko mladino ter zastopstvo gasilske organizacije.
Nekaj pred 9 se je pred cerkev pripeljal divizijski poveljnik, general Fredcrico Romero, ki so ga on zvokih godbe pozdravili mestni poveljnik polkovnik Arfara, okrajni glavar dr. Graselli, mestni župan dr. Polenšek in predsednik okraj nega-ok rožnega sodišča dr. Barle. S jMveljnikom divizije se je pripeljal tudi zastopnik nemške vojske, ki je prisostvoval celotni proslavi. Po prihodu odličnikov in fašistične zastave v cerkev je k oltarju pristopil kurat tukajšnje vojaške posadke in opravil zahvalno službo božjo ki so ji ob oltarju prisostvovali tudi novomeški prošt g. Karel Čerin in zastopstvo 00. frančiškanov z gvardianom p. Ludvikom Dovčem na čelu ter zastopstvo usmiljenih bratov. Po sv. maši je vojaški duhovnik izpred oltarja imel nagovor.
Z vzklikom Kralju in Cesarju je bil cerkveni del proslave zaključen, nakar so se odličniki podali na okrajno glavarstvo, kjer so se vpisali v knjigo čestitk in okrajnemu glavarju izrekli čestitke k pomembnemu prazniku italijanskega naroda in italijanskega imperija.
Šolske obednice za zimo
Poročilo zveznemu podpoveljniku GIL-a
V ponedeljek, 27. oktobra ob 16.30 je po naročilu zveznega poveljnika GIL-a podjx>veljnik zveze GIL-a prof. Cassani sprejemal jKiročila upraviteljev krajevnih ljudskih šol, ter jim dal točna navodila za ustanovitev organizacije šolskih obednic, kjer 6e bo šolskim otrokom nudila okrepčitev med zimo.
Ob 16 je prof. Cassani sprejel ravnatelje meščanskih in 6rednjih šol.
Sfovencevi spomini na Brazilijo
Kako so pred 40. leti nastajali prvi kavni nasadi
V svojih sj>ominih iz Brazilije pri[x>veduje Slovenec Matevž Leskovec, kako so nastajali novi kavni nasadi. Takole pravi:
Posebno tečavno delo je bilo jx> novih kavnih nasadih. Nastala so pa takole. Najprej je grof dal posekati gozd. Podrto drevje so pustili ležati vse križem kake tri mesece. Tedaj je bilo že toliko posušeno, da se je dalo zažgati. Pogorelo je le listje in drobnejše veje, kar je bilo debelega lesa, je vse ostalo. Človek ni mogel preko teh debelin. Toda ka>kor hitro se je po r>ogorišču nekoliko ohladilo, je že poslal gospodar delavce, naj začno saditi kavo. Delavci so se postavili v vrsto po tri jarde drug od drugega in začeli. Skopali so jamo, osem palcev globoko, šest palcev široko in osem palcev dolgo. Vanjo so posuli pest kave in jo jx>krili z drvmi. Ko so končali, smo mi dobili novo zasado v oskrbo. Takoj po prvem dežju si videl, kako ie začelo vse bohotno rasti. Vsako deblo padlih dreves je poganjalo sto vejic. Takoj smo morali na delo, drugače bi bil gozd v kratkem času zopet nazaj. Obsekavali smo in snažili, kar so nam dopuščale slabotne moči.
Posebej pa smo morali paziti na tiste jamice, kjer je bila nasuta kava. Zemlja se ni smela preveč nasuti vanje, tudi listja in druge navlake ni smelo biti v njih. Med debli in pod njimi se je skrivala vsakovrstna golazen: kače, kuščarji, zelenci in kdo ve kaj še vse. In ko je začela kava zeleneti, smo morali spet in spet premikati tista drva, da je mlada rast dobila dovolj sonca. Sredi med vrstami kavnih nasadov pa smo nasadili koruze, fižola in sploh vsega, kar je tam rastlo. Bilo je torej dovolj najrazličnejše šare in navlake, ti pa kopiji in garaj sredi vsega tega.
Gorje, če kava ni prišla iz vsake jame, ko je začela zeleneti. Takoj smo morali nasaditi druge, ali pa nam je gospodar pri plači zaračunal vsako prazno jamo in jo odtrgal od nje.
. Taka na novo nasajena kava začne roditi čez tri leta. Ako je dobro obdelana, raste do deset čevljev visoko. Iz vsake jame so smela rasti le štiri stebla. Ako jih je bilo več, smo jih morali populiti in presaditi drugam. Ko kava do-raste, se je nabere z vsakega grma do štiri mernike na dan. Takrat nekaj zaslužiš, da lahko deneš na stran. Še več bi se zaslužilo, pa ti tisti ravnatelj neprestano stoji za petami in te za vsako pozabljeno zrno kliče nazaj. Tako se prav jx> nepotrebnem zgubi veliko časa. Kava se F>obira od prvega maja do konca julija^ To so meseci, ko zemlja počiva. Nič ne raste tokrat, saj tudi nič dežja ni. V avgustu pa zopet začne deževati in vse oživi.
Morebiti bi kdo dejal, da mora biti pobiranje kave precej prijetno opravilo. Le nikar si kaj takega ne domišljajte! Komaj se je dan naredil, moraš biti že na njivi, drugače ti nadzornik razbija po vratih, da misliš: zdaj se bo vse podrlo. V nadzornikih je pač še vedno tista kri, ki je nekoč podila sužnje na delo. Tako smo morali tudi mi preeašati precej suženjskega življenja. Tako je nekoč rekel ravnatelj mojemu očetu, naj gre nakladat kavo. Oče pa pravi, da bo mene poslal, ker sem močnejši. Tedaj je že zapel bič 1» hrbtu mojega očeta. Ravno pridem mimo in
Carlo Vidusso: Klavirski koncert
Vrsto letošnjih klavirskih koncertov je pričel Carlo Vidusso, jk> rodu iz Čileja. po študiju, po pedagoškem delovanju in nemara tudi po poreklu Italijan, po koncertnem udejstvovanju svetov-njak. Če smemo sklepati po lepo uspelem Vidus-sijevem koncertu na vrednost klavirskih koncertov, ki nas v tej glasbeni sezoni še čakajo, fiotem se smemo nadejati lepih glasbenih užitkov.
Na prvem mestu sfioreda sta stali, kar 6e sicer redko zgodi, obe skrajni Beethovnovi sonati. Prva, opus 2, dasi spada v skladateljevo najzgodnejšo dobo, kaže po iznajdljivosti in tudi po celotni zgradbi vse značilnosti, kot so nam pri imenu Beethoven pred očmi; zadnja, opus 111, skoraj 30 let mlajša od prejšnje, je konijjonirana v velikih dimenzijah; v izrazu se bliža že skoraj orkestralnemu stavku, v tehniki zahteva dovršenega izvajalca. Zanimive so bile Brahmsove variacije na Paganinijevo temo. Virtuozno pisana skladba prinaša toliko harmoničnih in ritmičnih zanimivosti, da kljub velikemu številu variacij ne utruja. Zanimivi sta obe študiji skladatelja Ferrarija:
prva umirjena, na ostinatnem motivu grajena, druga dokaj razgibana. Schubertova Vojaška koračnica v Tausigovi priredbi je harmonično jasna, ostro ritiniična posebno v obeh okvirnih delih, melodično pa pristno schubertovska. Lisztova rapsodija kaže pristnega muzika in še bolj izvrstnega pianista, ki je na polju klavirske tehnike reševal jiovsem nove tehnične in akustične probleme. Za nameček je dodal Vidusso še Lisztovo Campauello in menda Bralimsov valček, ki ga pa podpisani nisem več slišal.
Pri izvajanju imenovanih skladb je pokazal Vidusso vse lastnosti izvrstnega pianista: odlikuje ga dovršena tehnika; skladbe, ki v svoji strukturi stremijo bolj za zunanjim bleskom, je kot take tudi jKidal, dočim se je z občutkom poglobil v one, ki potekajo v mirni zasanjanosti. Tudi je nakazal v izvajanju vse slogovne posebnosti posameznih skladateljev. Predvsem mu pa moramo šteti v dobro, da je podal skladbe, ki so same po sebi harmonično dosti natrpane ali tehnično na-kičene z vsakojakimi pasažami, z izredno jasnostjo, Česar ne moremo trditi o vseh pianistih. — Koncert je bil srednje dobro obiskan. M. T,
vidim, kaj se je zgodilo. Brez pomisleka zarenčim nad ravnateljem, da nismo več sužnji in da nima pravice, koga pretepati. Tedaj mi ponudi pištolo pod nos. Ne bodi len, tudi jaz posežem po svojo, češ ako tebi ni za življenje, pa naj še meni ne bo. In mu še enkrat rečem: »Nimaš pravice pretepati mojega očeta, ker sužnost je minula.« Kaj je hotel? Umolknil je, toda od tistega časa me ni mogel trpeti. Končno je stresel name vso jezo in mi odpovedal službo. Mi smo bili torej od sužnjev toliko na boljšem, da smo si sami kuhali in skrbeli za obleko, drugače pa smo bili pod enakim nadzorstvom, kot sužnji pred nami.
Ravnotako pri delu samem ni bilo vse medeno. Pod kavni grm je bilo treba pogrniti velike rjuhe. Poprej pa si mogel dobro pogledati, kaj vse je na drevesu razen kave. Tu pa tam so gnezdile med vejami strupene ose. Ako mi je eden ali dva teh nepovabljenih gostov podaril pik, sem imel kar zadosti. Na drugem drevesu sem našel debele kače, ki so se plazile po vejah. Ko mi je nenadoma pomolila svoj pozdrav pod nos, sem se kar zgrozil. Niso ravno strupene te kače, tako so pravili, vseeno bi se ne dal rad ugrizniti tem čudnim pošastim. Poleg teh lopot so visele po vejah neke zapeljive gosenice, ki so bile na videz tako lepe, da bi jih človek v roke vzel in božal. Toda ko si enkrat vedel, kaj je z njimi, si se jih pošteno ogibal. Res je, da ne grizejo in se ti ne delajo sovražne. Samo dlake ti pustijo na koži, ki pa so tako strupene, da imaš takoj zadosti. Kadar 6e je kaj takega pripetilo, je bilo kar konec dela za tisti dan. Njih strup ti povzroča bolečine, da bi kar cvilil.
Tako življenje smo imeli v tej obljubljeni deželi. Simo tisti bo verjel, kdor je sam to dobroto poskusil. Zdaj pa je že vse drugače, kajti to je bilo pred štiridesetimi leti...
Iz Srbije
Tudi v Belgradu nov delovni čas. Da bi prištedili na kurjavi, so tudi na področju uprave mesta Belgrada uvedli nov delovni čas za vse državne in samoupravne urade. Od 20. t. m. pa do nadaljnjega je delovni čas po novem od 8 do 2 ob delavnikih, od 9 do 12 pa ob nedeljah in praznikih. Izvzeti so tisti uradi, ki morajo po naravi svojih opravil poslovati permanentno.
Nov komisar kraljevega imetja. General Nedič je razrešil dosedanjega komisarja kraljeve imovine in je na njegovo mesto imenoval Jovana Pavloviča, upokojenega generala.
Pred našo Golgoto. V listu »Novo vreme« 6e v članku »Pred našo Golgoto« pisec iz prahu dviga k Bogu in ga prosi milosti ter pravi med drugim: »Črni angel smrti je letel preko blago-datnih poljan Podravine, Mačve in Podrinja in sedaj maha s krili, da bo nadaljeval svoj polet. Po naših njivah je krvava žetev življenj, na-
mesto da bi se zbiralo zlato zrnje za živež. Namesto vesele pesmi žanjic se razlega vik mater, krik žena in stokanje sirot... GosjmhI, ali so grehi naši in naših j)rednikov tako veliki, du mora danes naš rod trpeti tako strašno kazen? Gospod, ali ni mnogo, ali ni premnogo, da mora tuko majhen narod trikrat v grob zaradi vstajenja v novo življenje? Gosjvod, kaznuj krivce, nedolžne pa ohrani! Usmili sc nas in naj gre tu kclili mimo nas...«<
Problemi sedanje Srbije. V članku »Vprašanje poštenja« našteva belgrajsko »Novo vre-me< probleme sedanje Srbije in pravi, da so t<i predvsem: »zavarovati plače velike mase uradnikov, skrbeti za veliko število srbskih vojnih ujetnikov, ohraniti golo življenje četrt milijona srbskih beguncev«.
Belgrajsk? šole odprte. Pouk po belgrajskili šolah se je že pričel Največje težave so bile z iskanjem novih primernih prostorov, ker so mnoge v vojni zgubile stare prostore.
Sneg v neobrnnih vinogradih. Po lepem vre-
menu je tudi v Srbiji zapadel sneg in je |>okri mnogo neobrunih vinogradov. Ljudje ne jiom-nijo, da bi se v zadnjih par desetletjih kaj takega pripetilo.
Izjava prosvetnega ministra o novi univerzitetni uredbi. Naš list je že poročal o novi uredbi za belgrajsko univerzo. Ko je bila izdana, je dal prosvetni minister daljšo izjavo, v kateri je povedal, da bo rektor rešen gmotnih skrbi, ker mu bo dodeljen administrativni rektor, ki bo skrbel za administracijo, upravo za-dužbin in disciplino. Rektor bo duhovni vodja univerze in mladine. Novih profesorjev (prve bo imenoval minister) ne bo več volil univerzitetni svet, marveč fakultetni svet vsake posamezne fakultete. Nobeden visokošolec ne bo mogel biti večni študent, ampak bo moral pravočasno položiti izpite, ali pa bo izgubil pravico, biti vpisan na univerzi. Posečanje predavanj bo obvezno. Kdor bo hotel prtii z gimnazije na univerzo, bo moral prej položiti sprejemni izpit. Na univerzo bodo sprejeti samo nacionalni profesorji in nacionalni visokošolci.
Spoti
V nedeljo bodo v II. razredu zaključili jesensko prvenstvo
Četrto kolo je za nami. Klubom je prineslo to, kar so zaslužili. Mladika je žela velik uspeli nad Vičem, Moste in Slavija pa sta si podelila po eno točko. Rezultat nedeljskega srečanja je bil 2:2 (1:0). Če seštejemo vse doslej nabrane točke, dobimo v II. razredu tale vrstni red:
1. Mladika 6 točk, 2. Korotan 4, 3. Moste 3, 4. Vič 2, 5. Slavija 1 točka. V nedeljo nastopita
še Slavija in Korolan ter Vič in Moste.
•
Štiri odlične plavalne rezultate beleži letos italijanski ženski šjiort: 400 m prosto Radivo 5:55.3; 100 m hrbtno Scherl 1:26; 200 m prsno Terrile 3:26; 4X100 m prosto (Kuschnig, Santoro, Stepančič, Figari) 4:54.4.
Eriksson je postavil v nedeljo na mitingu v Goteburgu nov švedski rekord v metanju kladiva. Vrgel ga je 56.66 m.
Zgodovina diska v številkah. O tem, kakšen disk in kako so ga metali stari Grki, vemo le malo. V zadnjih desetletjih pa vodijo v vsakem svetovnem rekordu točne zapiske. Te-le znamke so dosegli najmočnejši metalci diska od prve olimpijade, ki se je vršila leta 1896. v Atenah, pa do letošnjega leta:
29.15 m Garett — Amerika.....1896
38.70 m Soderstrom — Švedska . . . 1897
39.42 m Janda — Češka........1901
41.26 m Eynard — Franci ja.....1902
44.30 m \V. Jarvinen — Finska . . . 1906
47.58 m Duncan — Amerika.....1912
47.61 m Lieb — Amerika.......1912
47.89	m Hartfrand — Amerika . . . 1925 48.20m Houser — Amerika.....1926
49.90	m Kreuz — Amerika......1929
51.03 m Kreuz — Amerika......1930
51.73 m Jessup — Amerika.....1900
52.42 m Andersson — švedska .... 1934 53.10 m Schroeder — Nemčija .... 1935 53.26 m Ilarris — Amerika.....1941
K lemu bi bilo dodati, da sta nedavno še dva atleta izboljšala svetovni rekord v metu diska, kar pa za enkrat še ni priznano. To sta Lampert, Nemčija 53.35 m in Consolini, Italija 53.3-1 m.
Dunaj in Budimpešta, stara rivala. V obeh mestih ob Donavi je šport približno na isti stopnji, medmestne tekme pa živahne in napete. Zdaj se srečata reprezentanci v lahki atletiki, zdaj v nogometu ali plavanju, 23. pa bodo imeli medmestni dvoboj v dviganju uteži.
Iz Milana poročajo o izrednem uspehu mladega Consolinija v metu diska. Zalučal ga je 53.34 m, kar je boljše od italijanskega rekorda in za enkrat tudi boljše od uradnega svetovnega rekorda, katerega drži Schroder s 53.10 m. Novi italijanski mojster diska Adolf Consolini je star šele 24 let.
Italijanski in nemški amaterji enaki. V Breslavi je bil dvoboj italijanskih in nemških boksarjev amaterjev. Svoje deseto srečanje sta zaključili obe moštvi neodločeno 8:8.
Lazek še vedno nemški prvak. V b*>rlinski športni palači je poizkusil Neusel svojo srečo proii dosedanjemu nemškemu bokserskemu prvaku težke kategorije Lazeku. V začetku se je nagibala sreča na njegovo stran, končno pa je le zmagal v zadnjih rundih Lazek in ohranil tudi letos naslov prvaka. Zmagal je po točkah.
ASK-ovi tekmovalci s trenerjem olimpijcem Pračkom na črnem vrhu (foto R. Megler)
^hjoJfaie, novice.
Koledar
Četrtek, 30. okt.: Alfonz Rodriguez, »poznavalec; Fvtropija, mučenica; Klavdii, mučenec.
Petek, 31. okt.: Volbenk, škof; Krištof, mučenec; Antonin, škof.
Nevi grobovi
■f- Slovenski grob v Belgradu. V tukajšnji splošni bolnišnici je umrl IS. oktobra t. 1. Slovenec Vrhunc Matko, tekstilni tehnik z Bleda. Naj počiva v Bogu!
-f" Iledvlka Rosina. Na Kamnu pri Novem mestu je v visoki starosti 83 let umrla Hedvika Rosina, svakinja pok. uglednega slovenskega politika in »očeta slovenskih železnic«, poslanca in glavarja Fr. Šukljeta. Blaga pokojnica, ki je bila priča zanimivih političnih dogodkov ob času pok. Šukljeta, je bila po poklicu učiteljica in je službovala v Žužemberku, Črnomlju in v Novem mestu, kjer se je njene nekdanje učenke z veseljem in hvaležnostjo spominjajo. Pokojnica je jesen svojega življenja preživela na znamenitem Šukljetovem Kamnu, kjer je v ponedeljek dopoldne ob pol 9 zatisnila svoje trudne oči. Pokoj-ničino truplo so ob veliki udeležbi njenih znancev in spoštovalcev Šukljetove rodbine pokopali na pokopališču v Šmihelu Blagi Tajnici naj sveti večna luč, sorodnikom naše iskreno sožalje!
+ Jože Gori.šek, vpokojeni železničar in hišni posestnik, je umrl 29. t. m. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah. Dobremu krščanskemu možu naj sveti večna luč! Njegovim sorodnikom izrekamo svoje sožalje!
-f- Vilma Steindl. vdova po računskem svetniku, je izdihnila svojo dušo v Ljubljani. Pogreb bo v pe!ck "t. oktobra ob 4 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Na j počiva v mirul Njenim otrokom in vnukom naše sožalje!
Osebne novica
= Poroka. V ljubljanski frančiškanski cerkvi sta se poročila g. Ludovik Filipec, abs. iur., in gdč. Lidija Steinberg, abs. med. Obilo sreče!
—	Poročila sta se pretekli četrtek v župni cerkvi sv. Petra inž. Ivan Lovrenčič in ga. Nel-ly Kuzmin roj. Kunstel. Za priči sta bila dr. Ivan Lovrenčič. odvetnik, in g. Mihael Tomšič,
industriulcc iz Vrhnike. Čestitamo!
*
—	Rekorden padec barometra. Letošnji oktober kaže v vremenskem pogledu zelo zanimivo sliko. Značilna je n pr. za oktober krivulja glede zračnega pritiska. Ta mesec je dosegel barometer najvišje stanje 7T3 mm, pa je v sredo 29. t. m zaznamoval rekordno nizko stanje, namreč 732 mm, kar je prava redkost. Tako nizkega barometer'kega stanja že kmalu ni bilo! V torek je barometer še kazal 763.6 mm, pa je padel kar za lt t mm. Nasprotno padcu barometra je zaznamovati neznaten dvig jutranje toplote. V torek je termometer kazal — 2.6° C. v sredo zjutraj pa samo —0.7°. Prav ti nagli in nenavadni vremenski prevrati so po-
vzročilo. da je začelo ponoči snežiti. In sneg je do zjutraj znova polielii ravan. Po zapiskih meteorološkega zavoda je do 7 zjutraj padlo do 0.8 cm snega. V torek zjutraj je bila po Barju prav huda slana, nato gosta megla, čez dan pa prav lepo jesensko vreme. Sijalo je sonce, ki pa že nima več svoje poletne toplotne moči. Včeraj ie bila dosežena najvišja toplota + 6° C. — Seda j priha jajo dne.vi. ko se dnevna toplota ne bo več dvignila nad 10 stopinj nad ničlo. Po Dolenjskem, kakor omenjajo prva kratka poročila, je močno snežilo. Hudi snežni meteži so tudi v kočevskih in snežniških go/dovih.
—	Sprememba imena. Iz Kramarja v Auer-spergorja. — Na razgledni deski novomeškega okrajnega glavarstva je nabit razglas, da je Stanislav Kramar iz Velike Loke prosil, da se mu dovoli prekrstitev njegovega dosedanjega rodbinskega imena v Auersperger. Soimenjaki, ki bi v primeru ugodne rešitve prošnje eventualno imeli kako gospodarsko škodo, naj svoje ugovore vložijo na okrajno glavarstvo.
—	Zanimiv proces pred malim senatom. Malj senat pod predsedstvom s. o. s. dr. Julija Felaherja je tri dni razpravljal o aktualnem problemu odprave telesnega plodu. Zaradi zločina zoper človeško življenje odnosno odprave telesnega plodu je bil obtožen neki novomeški ztlravnik skupno s 13 obtoženkami, ki 'pripadajo različnim slojem, tako je med njimi mnogo kmečkih žen in deklet, uradnic in žen uradnikov, zasebnih in javnih. Proces je podal za sociologa in socialnega kriminalista zelo zanimivo gradivo. V torek popoldne je bila izrečena sodba. Vse obtoženke z zdravnikom so bile oproščene vsake krivde in kazni. Mali senat je tudi zaslišal dva ljubljanska zdravnika-stro-kovnjaka. ki sta podala obširne izjave o problemu odprave plodu, s stališča etike, krščanske morale in medicinskoznanstvenega vidika. Kakor je znano, je na Hrvatskem določena za te vrste zločine smrtna kazen, tudi moderni italijanski zakonik vsebuje zelo stroge sankcije proti takim zločinom zoper človeško življenje.
—	Lukmanovi koncerti na Dolenjskem. Te dni bo nastopil v raznih krajih Dolenjske tenorist Slavko Lukman s koncerti, na katerih bo izvajal najboljši svoj program. Spremljala ga bo gospa Marta Valjalo, ki bo samostojno odigrala tudi nekaj izbranih klavirskih de)
Ljubljana
živilske nakaznice za november
Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo živilske nakaznice za november izdajal trgovcem po začetnih črkali njih imen tako, da bodo dobili nakaznice trgovci z začetnimi črkami A—M v četrtek, 30. t. m. od 8—14, od črke N—t. pa v petek, 31. t. m. od 8—14 v II. nadstropju Mestnega doma v sobah št. 3 in 9.
Vsi trgovci dobe za mesec november tri vrste živilskih nakaznic, namreč rumene za neročne delavce (uradnike, trgovce, zasebnike, otroke, dijake, upokojence itd.), rdeče za ročne delavce (za vse vrste rokodelskih poklicev, za sluge, služkinje, gostinsko pomožno osebje, za samostojne obrtnike, za gospodinje, ki nimajo gospodinjskih pomočnic i. dr.), zelene pa za težke delavce, ki s jih delodajalci že naznanili s posebnimi prijavnicami.
Podrobnejša pojasnila, kdo n. pr. spada med ročne in kdo med težke delavce, so bila že objavljena v dnevnem tisku. Mestni preskrbovalni urad je za prvi dve vreti že izvedel kategorizacijo v svoji kartoteki porabnikov, za tretjo vrsto, torej za težke delavce, bo pa napravil razporeditev prihodnji mesec. Zato bodo dobili ročni delavci pri svojih trgovcih rdeče nakaznice, a težki delavci bodo dobili zelene nakaznice, ko bodo predložili glave nakaznic za težke delavce prejšnjega meseca. Kdor bi vendar ne dobil živilske nakaznice, kakršna mu pripada po poklicu, naj to reklamira do 15. novembra v veliki dvorani prvega nadstropja Mestnega doma.
Mestni preskrbovalni urad spet opozarja vse porabnike, da bo prisiljen proti vsakomur, ki bi zlorabil ugodnosti dodatnih količin, postopati po zakonu.
*
1 Izplačevanje pokojnin. Pošta Ljubljana I sporoča, da bodo pokojnine za november dostavljene dne 2. novembra. Upokojenci se vabijo, da ta dan po možnosti počakajo pismonoše na domu.
1 Pevke in pcvci Akademskega cerkvenega pevskega zbora! Ker je v soboto praznik Vseh svetnikov, bo v tem tednu pevska vaja za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih izjemoma v četrtek zvečer ob pol 7, na praznik v soboto ob desetih dopoldne in v nedeljo tudi ob desetih dopoldne. Zaradi obsežnosti pevskega programa pridite k vsem vajam točno in polnošte-vilno! — Nove pevke in pevce vabimo k sodelovanju. tudi tiste, ki prihajajo k tej službi božji, pa mislijo, da jim to vabilo ne velja. Zglasite se v času pevskih vaj v pevski sobi poleg frančiškanske porte.
I Pevski zbor Glasbene Matice ima danes, v četrtek, 30. t. m. vajo mešanega zbora že ob 19 in ne kakor običajno ob 19.30.
I Molitve in petje na grobovih pri Sv. Križu bodo letos v nedeljo, dne 2. novembra ob pol 15 pri velikem križu in ne na dan Vseh svetnikov, dne 1. novembra.
I Pevci iz Ljubljane in okolice imajo v petek, dne 31. t. m. ob 19 ter v soboto na praznik ob pol 11 skupno pevsko vajo za petje na grobovih pri Sv. Križu. Arhivarji naj prineso s seboj nagrob-nice: Prelovec: »Poljana toži« in »Nad mojim grobom« ter Devovo: »Vigred se povrne«. — Uprava Hubadove župe.
1 Nezaposleni uslužbenci mestnih občin, ki so našli zavetje na dobrem srcu Ljubljane, so te dni dobili skromno zaposlitev pri vsesvetski akciji, kjer prav pridno pomagajo pri njenih
pripravah ter bodo gotovo tudi najbolj primerni pomočniki te jKimenljive dobrodelne akcije o praznikih mrtvih. Tako vsesvetska ekcija že pri svojih pripravah izpolnjuje svoj plemeniti namen s podpiranjem najpotrebnejših, a darovalci za vsesvetsko akcijo gotovo odobravajo, da s svojimi prispevki vsesvetski akciji tudi s tem dobrim delom lahko počaste svoje rajne.
1 Za več tisoč lir jo vsesvetska akcija že prvi dan oddala nakaznic za sveče in vence, ker dobri ljudje vedo. da se ne sinejo zanašati na dovoz vencev z dežele. Posebno so pa naše gospodinje dobro poučene, kako zelo je naše ženstvo zaposleno pri drugih humanitarnih akcijah, predvsem pa pri Rdečem križu, da damam pač ni mogoče obiskovati dobrotnikov ter jim nositi nakaznice za vence in sveče na dom. Sicer smo pa prepričani, da se naši pridobitni krogi v dandanašnjih razmerah sami zavedajo svoje dolžnosti ter bodo zato v počaščenje svojih rajnih sami vsesvetski akciji nakazali čim največje vsote, saj so se razmere tako obrnile, da nekaterim poklicem sedanje izredne razmere pomenijo pravi blaL goslov. Predobro pa to vedo tisti, ki morajo prenašati vse težke in hude posledice vojnih časov, zato hodo pa tudi znali ceniti tiste, ki jim radi pomagajo, na drugi strani si bodo pa zapomnili tudi tiste, ki na grobovih njihovih svojcev ne bodo videli niti sveč niti vencev niti nakaznic vsesvetske akcije. Nakaznice za sveče in vence dobite v pisarni vsesvetske akcije na velesejmu ter v trgovini mestne plinarne v kresiji na Nabrežju 20. septembra in v trgovini mestne elektrarne v desni hiši mestnega magistrata. Sveče in vence vsesvetske akcije boste pa s temi nakaznicami dobili v skladišču vsesvetske akcije na velesejmu, o praznikih mrtvih pa na stojnicah pred pokopališči Sv. Križa, na Viču, pred sv. Krištofom in na Navju. Kdor bo grob okrasil s cvetjem, naj na šopek ali venec pripne čim več nakaznic vsesvetske akcije v dokaz, da je počastil svoje rajne z dobrimi deli, po drugih grobovih bomo pa videli belozelene sveče in velike ter male vence vsesvetske akcije z belozelenimi ali belimi trakovi z napisom »Rajnim v spomin — Revnim v podporo«. O praznikih mrtvih bo po naših pokopališčih in tudi na Navju na grobovih naših zaslužnih mož spoznala Ljubljana vse prave dobrotnike revežev in sploh podpore potrebnih po nakaznicah, svečah in vencih vsesvetske akcije. Izgovori, češ, da je zmanjkalo sveč in vencev ali celo nakaznic vsesvetske akcije, bodo popolnoma nemogoči, saj našo javnost neprestano opozarjamo, naj si o pravem času zagotovi ta znamenja vsesvetske akcije.
1 Maksimalne cene za cvetje in vence so vzbudile splošno pozornost in zadovoljnost, saj so cene tudi za najbohotnejše žlahtne krizan-teme primerne in nikakor pretirane. Za tako primerne cene pa moramo biti hvaležni našim poklicnim vrtnarjem in cvetličarjem, saj so njihovi predstavniki sami predložili tako niz-kie cene, da na ta način posredno podpro čim najlepšo okrasitev grobov. Z nizkimi cenami so pa ljubljanske vrtnarije in cvetličarne omogočile širšim slojem, da prispevajo vsesvetski akciji ter počaste svoje drage pokojne tudi z dobrimi deli na ta način, da na krizanteme in vence pripno nakaznice vsesvetske akcije. Da
fia ta svoj namen naše cvetličarne in vrtnarije ahko dokažejo, naj same svojim odjcmalccm
Pi
ponudijo nakaznice vsesvetske akcije, ki jih dobe v pisarni na velesejmu.
1 Ne odlašajte in takoj stopite na velesejem v pisarno vsesvetske akcije ali pa kar mimogrede na trg v trgovino mestne plinarne v kresiji na Nabrežju 20. septembra ali pa tudi v trgovino mestne elektrarne v desni hiši magistrata po nakaznice vsesvetske akcije, da si z njimi zagotovite belozelene sveče in preproste vence vsesvetske akcije za počastitev rajnih z dobrimi deli. Časi so taki, da bi morala biti tudi vsaka svetilka, vsaka velika sveča in vsak šopek krizantem ali vsak drug venec okrašen z nakaznico vsesvetske akcije v dokaz, da vse to razkošje ni samo izraz bahavega sa-moljubja, temveč izraz dobrih src, ki svojim rajnim izkazujejo čast z dobrimi deli za manj srečne bližnje.
1 Pokrajinski odbor Rdečega križa, pododbor za mesto Ljubljana, 6poroča, da je preselil 6vojo pisarno iz dosedanjih prostorov na Gospo6vetski cesti št. 2 v palačo Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti št. 17. Bolničarji in stranke naj 6e v zadevah p>ododbora R. K. obračajo od6lej na ta naslov.
1 V počastitev spomina — namesto cvetja na grob pok. univ. prof dr. M. Dolencu in dvornemu svetniku J. Polcu je poklonil profesorski zbor juridične fakultete znesek 810 lir Socialni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala.
1 Stebrišče ob trimostju že postavljajo. — Graditev ribarnic, ki bodo učinkovito vezale mogočne mesarske tržnice s trimostjem, lejKi napreduje. Sedaj morajo zabetonirati le še strope nad ribarnicami, pa bodo zidarska dela v surovem končana. Vzporedno s temi gradbenimi deli gre tudi graditev mogočnega stebrišča, ki bo nosilo streho, tako da bo od tri-mostja pa do mesarskih tržnic nastal pokrit hodnik ob Ljubljanici. Ob trimostju so sedaj že začeli jx>stavljafi prve stebre iz umetnega kamna. Delo gre hitro izpod rok in bodo v nekaj dnevih postavljeni že vsi stebri. Prav ob trimostju gradijo sedaj lično cvetličarno, ki bo zaključevala stebrišče napram trimostju.
1 Lesene mesarske tržnice se zopet selijo. Za semeniščem so v 6redo začeli seliti prvih pet mesarskih lop. ki so najbliže Pogačarje-vemu trgu. Stojnice se morajo umakniti zato, ker lxi treba ob novih zidanih mesarskih tržnicah urediti za skoraj poldrugi meter višji cestni nasip. Cestni nasip je deloma že nasut, vendar je preozek. Sedaj bodo nasip razširili, saj bo dovoli prostora, ko se bodo lesene stojnice umaknile. Začasno bodo lesene stojnice postavili ob živilskem trgu.
I Iz zemljiške knjige. Po podatkih zemljiškoknjižnega urada je bilo v septembru vloženih 88 predlogov za vknjižbo zastavne pravice glede posojil in meničnih kreditov v skupnem znesku 6,238.649 lir. Vknjižen je bil najvišji kredit v znesku 1,520.000 lir. Letos v avgustu pa je bilo podanih 36 predlogov za vknjižbo osojil in kreditov v skupnem znesku 2,829.397 ir. Septembra pa je bilo pri 44 posestvih izbrisano za 3,736.188 v dinarski valuti in za 41.694 v kronski. Do 28. t. m. je zemljiška knjiga v septembru zaznamovala že 79 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 2.19I.80S lir.
Na Vernih duš dan, to je v ponedeljek, 3. novembra, bomo 6lišali na koncertu Glasbene Matice poleg Pcrgolesejevega oratorija »Stabat Mater« kot uvod Corellijev »Concerto grosso«. Izvajal ga bo komorni orkester pod vodstvom dirigenta Draga Marija Šijanca. V orkestru bodo igrali tudi trije solisti in 6icer violinista Karlo Rupel in Leon Pfei-fer ter čelist Cenek Šedlbauer. Spremljevanje ie v rokah izvrstnega komornega orkestra Pergolese-jev oratorij pa bodeta peli, kakor že iavljeno, odlični naši jievki Franja Golobova in Valerija Hey-balova. Začetek koncerta bo točno ob 20, konec ob 21.20. Na koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Z igro »Mlinar in njegova hči« prične letošnjo zimsko sezono igralska družina Stolne pro-svete. Prestavi bosta dve: 1. in 2. novembra, obakrat s pričetkom ob 6 zvečer v frančiškanski dvorani. Vsi prijatelji Stolne prosvete vljudno vabljeni. Cene sedežev navadne. Vstopnice se že dobe v Šoukalovi trafiki.
1 Združenje mesarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo v soboto, 1. novembra, na praznik Vseh svetnikov, odprte mesnice in 6tojnice od pol 7 do 11 dopoldne in prosimo, da se pravočasno preskrbi z mesom.
1 Sobico ali vsaj posfeljo bi rad mlad akademik, ki jc prišel študirat v Ljubljano. Najrajši bi zato poučeval kakega dijaka. — Prav lepo priporočamo to prošnjo. Naslov pove uredništvo »Slovenca« v 3. nadstropju.
1 Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani vabi vse svoje člane in svoje podpirance k 6veti maši zadušnici, ki se bo opravila za pokojnim članom g. Ivanom Pavličem. Sveta maša bo v četrtek ob pol 8 v cerkvi Srca Jezusovega.
I Stanovanjske odpovedi. Do 28. t. m. je bilo pri okrajnem sodišču podanih v tem letu že 1063 stanovanjskih odpovedi za izpraznitev raznih stanovanj in obratnih lokalov. Lani do tega časa je bilo 16tl odpovedi. Letos v oktobru je bilo vloženih 74 odpovedi, lani v oktobru prav tako 74. Zanimiv primer! Lani oktobra je bila namreč objavljena uredba o omejitvi odpovedovanja stanovanj, ki je imela za posledico, da se je število odpovedi skrčilo. Z novo dopolnilno uredbo Visokega Komisarja so bile k prvotni uredbi pristavljene nekatere spremembe, nanašajoče se na odpoved stanovanj. Hišni gospodar n. pr. ima pravico odpovedati stanovanje stranki, ki zakrivi kak zločin ali kako drugo kaznivo dejanje, razen glede prestopkov zoper čast.
Gledališče
Drama, četrtek 30. oktobra ob 18.15: »Nocoj bomo improvizirali«. Red Četrtek. Petek, 31. oktobra: Zaprto. Sobota. 1. novembra ob 17.30: »Hamlet«. Izven. Nedelja, 2. novembra ob 18.13: »šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene.
Opera. Četrtek. 30. oktobra: Zaprto. Petek, 31. oktobra ob 18.30: »Netopir«. Izven. Predstava za Dojiolavoro. Sobota, 1. novembra ob 17,30: »Faust«. Izven.
Opozarjamo na razpis abonmana Torek, ki bo veljal samo zn 20 dramskih predstav. Prijave sprejema blagajna v Drami.
Radio Liubliana
Četrtek, 30. oktobra: 7 30 Radijska poročila v slovenščini. — 7 45 Komorna glasba, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska joročila. — 12.15 Koncert dueta harmouikašev Golob - Adamič. — 12.35 Pisana glasba. — 13 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih sil v slovenščini. — 13.17 Orkester pod vodstvom Angelini,ja. — 14 Radijska oročila. — 14.15 Koncert pod vodstvom Morel-ija s sodelovanjem sopranistke Gianne Perea Labia. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. 17.15 Komorna glasba 16. in 17. stoletja. — 10.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Operet-fia glasba. — 20 Napoved časa, radijska poročila.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Pr sds t ave ob 16. in 19. uri, ob nedeljah in preminili o« ob 10-30. H.. 17. In 19. url
Monumentalno zgodovinsko filmsko delo
Most v z dl til f oje v
Paola Barbara, Marieila Lottl, Elit Parvo KINO UNION 1'E!.. t£-2i
Komun uoogegH dekleta, ki Je po nesrečni usodi zaSlo na kriva pota
OreSnlca
Paola Barbara, Fohoo Giacbettl, Gino Cervl Konian je izhajal v ,.Na3em kinu" KINO MATICA - 1C L, 22-41
Romantična lluhavna avantura z divjega zapada
Tajno zatočišče
Riohard Arlen, Vlrginia Grey Kot dodatek: Simfonijo oblakov
KINO SLOGA - TEL. 27.30
20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija. — 21.10 Simfonični koncert pod vodstvom Molinarija Pradellija s sodelovanjem pianistke Leteje Cifarelli. Vmes pogovor v slovenščini. — 22.30 Napevi 18. stoletja. 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: tir. Kmet. Tyrševa cesta 43; mr. Trtikoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Zatekel se je kanarček. Dobi se pri Jane-žiču Dušanu, Sv. Petra nasip 71, Ljubljana.
Izgubljena je bila rjava usnjena rokavica na Starem trgu. Prosim najditelja, da mi jo vrne: Čaks, Stari trg 15.
Usnjena nova rokavica je bila najdena. Lastnik jo dobi na Celovški cesti 62-11 pri Šusterju.
Iz Hrvatske
Sneg in nevihte. Iz Travnika poročajo, da je v velikih župah Lašva in Glaž zadnje čase vladalo zelo slabo vreme. Najprej je bil močan dež med hudim vetrom. Listje in vejevje je letelo na vse strani. Opeka je letela s streh, šipe so pokale v oknih. Po dežju pa je začelo pošteno snežiti.
Cene živinske krme v Zagrebu. Cene za živinsko krmo so v Zagrebu takole urejene: detelja 2 kuni kg, seno 1.50 kun kg, otava do 1.70 kun kg in slama do 1.20 kun kg.
Poglavnikov ustavni dekret. Poglavnikov dekret ureja zakonodajo Hrvatske. Poglavnik lahko izdaja zasilne odredbe, posebne odredbe, kjer odloča o posameznih vprašanjih in pa splošne odredbe, v katerih kot vrhovni državni poglavar avtentično tolmači določene zakone. Na osnovi Po-glavnikovih odredb izdajajo ministri izvršilne odredbe, Podrejeni upravni organi izvajajo izdane postave. Z istim zakonskim dekretom je tudi na novo organizirana policija. Načeljuje ji oddelek za javno varnost v notranjem ministrstvu. Vsa mesta, ki so sedeži velikih žup, dobe svojo policijo, ki bo nadzirala delo orožništva in podrejene policije.
Večni nezadovoljneži. Hrvatski list »Ustaša« je objavil članek z naslovom »Večni nezadovoljne-zi«, kjer nastopa proti tistim, ki nočejo biti zadovoljni z novo lastno državo in njenim voditeljskim načelom, čeprav vedo, da danes ne misli množica, ampak posamezniki in pravi: »Živimo v množici, ki nima širokih pogledov, ne globokih misli. Povsod sami ljudje, katerih obzorje 6e končuje na sosedovi strehi in katerih glavna 6krb je, imeti udobnosti in najrazličnejše izobilje z najmanjšim naporom in za najnižjo ceno. To so zajčji dvonožci, ki imajo od pravega človeka samo zunanjo podobo. Njihovo merilo za presojanje o 6reči domovine je količina stalnih življenjskih potrebščin, ki jo lahko dobe. Njihovo navdušenje stoji in pade z dobrim ali 6labwn kosilom ali s tistimi cunjami, ki jih obešajo nase.« — »Gorje jim,« grozi list, »vstaška dolžnost in odločnost jih bo pregazila«.
Veterinarska fakulteta bo dograjena. V Zagrebu se nadaljujejo dela za dokončanje in izpopolnitev veterinarske fakultete. Glavna zgradba je že dovršena, sedaj pa se gradi velika stavba za razne znanstvene zavode (anatomska in histološka predavalnica), za kar je določena vsota 8,600.000 kun.
Živinske cene na osjeSkem sejmu. Cene živine, prignane na osješki sejem, so bile: krave 6.000 do ?00b kun, telice 4000—7000 kun, teleta 1000 do 1.500 kun, vprežni konji 6000 do 14,000 kun, srednji konji 14.000 do 18.C00 kun in težki konji od 18.000 do 20.000 kun,

»Pametno!« se je režal Lisjak. »Govori, kar hočeš! Nihče ti ne bo verjel, da ni6i z menoj v zvezi.« Potegnil je s sebe črno neiopirsko haljo 'n skočil na konja. »V tej deželi te najprej obesijo, potem šele te vprašajo, kaj 6i 6e pregrešil «
»Kam nameravate bežati 6edaj?« je vprašal Mišek Lisjaka.
»Kaj, jaz bežati?« 6e je nasmehnil tolovaj. »Sedaj bom jahal po strugi potoka, da ne bo sledi za menoj; potem pa 6e bom pridružil policiji in te bomo skupno zasledovali. Pa srečno, prijatelji« 6e je pošalil z Miškom tolovaj. Pomahal mu je s klobukom, spodbodel konja, in že ga ni bilo nikjer. Mišek pa je ves zmeden zri za odhajajočim zločincem.
KULTURNI OBZORNIK
Polonistika v Italiji
Kakor smo že na kratko omenili, je znani italijanski slavist, specialist za bolgarsko literaturo, katere stolico ima na rimaki univerzi, pa tudi znani polonist prof. Enrico D a m i a n i izdal te dni v Rimu v publikacijah Instituta za vhodno Evropo (Instituto per L'Europa orientale) studijo: Polonistika v Italiji med prvo in drugo svetovno vojno. Dasi se ie profesor Enrico Damiani, ki je tudi generalni ravnatelj knjižnice zbornice fašija in korporacij, specializiral za profesorja bolgarske književnosti in jezika ter je član mnogih pisateljskih združenj v Bolgariji, je vendar tudi v polonistiki izredno razgledan ter je napisal iz te stroke več svojih študij. Tako je izdal ob raznih jubilejih, kakor ob stoletnici Mickie-wicza v njegovo slavo zbornik znane revije Ri-vista di cultura (1925) ali Rivista de Letteratura Slave (1930) ob 30 letnici Kochanowskega, ob kateri priliki je tudi prevedel najslavnejše poljsko renesančno literarno delo Kochanowskega Treny (Zalostinkc), katere sem ob isti priliki predstavil Slovencem podpisani v Mladiki (1930). Poleg raznih prevodov je podal razne preglede ilavistike v Italiji, tako leta 1929 v Archivu Neophilologicu »Jezikovna in književna slavistična raziskavanja v Italiji«, kar mu je izdala Akademija znanosti in umetnosti v Krakovu, dalje 1939 razpravo o »organizaciji in nalogah slavistike v Italiji« ter »Uvod v slavistične študije v Italiji« (1941). Tem pregledom je sedaj ta odlični slavist in prijatelj Slovencev, ki se je pred kratkim mudil v Ljubljani, dodal tudi pričujoči očrt zanimanja za polonistiko v Italiji v zadnjem dvajsetletju, ko se je zanimanje za slavistiko v Italiji poživelo ne malo po zaslugi takih mož, kakor je pisatelj sam ter slavisti Cronia, Maver, Calvi, Lo Gatto, Giusti ter njihovi učenci.
Tradicija italijansko-poljskih stikov sega že v dobo skupne borbe za osvoboditev, ko so italijanski revolucionarji padali za poljsko stvar in so Mickiewiczevi legijoni dobili zavetišče v Italiji ter celo poljska himna sega v »deželo laško«, odkoder ima priti general Dombrowski. Vendar pa poljska literatura med Italijani v tem času do svetovne vojne ni bila mnogo znana, dasi j* imela prevedenega nekaj Mickievvicza, ki ga je Manzi-ni imenoval »največjega pesnika stoletja«, in je Sienkiewiczev »Quo vadiš« našel izjemno popularnost, ker opisuje stari Rim. Prvi impulz za poživitev literarnih stikov je bil storjen 1. 1924, ko je prišel na univerzo v Rim poljski prof. Roman Pollak, ki je tam do 1. 1929 predaval polonistiko in vzgojil vrsto sedanjih italijanskih polonistov, publicistov, prevajalcev itd.
V	tretjem poglavju kratko resumira glavne prevode iz poljščine pred svetovno vojno (Mickie-wicza, Slowackega »Oče okuženih«, Sinkiewicza, Prusa, Kraszewskega itd.) ter navaja itudije o
S oljskem duhovnem življenju (Towianski itd.). !elo polonistov po vojni pa je razdelil nato v razprave, ki se tičejo jezika, potem označa prevode del ter prevajalce, v zadnjem delu pa znanstveno delovanje laških polonistov.
Za poljski jezik in njega razširitev v Italiji je najvei pripomogel prof. Roman Pollak kot profesor v Rimu, ki pa je 1. 1930 odSel v Poznanj na univerzo, svojo stolico pa prepustil prof. Mavru, najbolj avtoritativnemu italijanskemu slavistu, ki je bil nekaj časa v Padovi, sedaj pa v Rimu. Razne razprave, doktorske diplome ter habilitacije iz poljske litersture (Nucci, Begey) so izšle iz njegove dobre šole. Jezik se goji tudi v Institutu za Vzhodno Evropo ter v Višjem orientalskem zavodu v Napolju. Tudi na drugih univerzah so lektorati poljščine, tako v Firenzi, Padovi, Turinu, kjer je društvo Attilio Begey, imenovano po velikem prijatelju poljskega naroda, katerega žena prof. Marina Bersano Begey je ena najbolj aasluženih delavcev v italijanski polonistiki.
Največ so se tedaj razmahnili prevajalci iz poljščine, katerih prevode sedaj Damiani bibliografsko našteva. Med prevajalci se odlikujejo Palmieri (Mickiewicz, Slowacki, Cieszkowski), ki pa je prevajal že pred vojsko. Na čelu povojnih prevajalcev pa stoji Paolo Emilio Pavolini s pesniškim prevodom Slowackega Anhallega, Kaspro-wicza, Micinskega, Tetmajerja, Asnyka itd. Clo-tilda Garosci je prevela v prozi Mlcklewiezevega Pana Tadeusza (1924), Mlckiewicza, Slowackega, Kochanovvskega so prevajali v zbornikih, ki jih jc uredil Damiani sam, ki je prevedel tudi Mick. pesmi. Kulczycka je prevedel Nebožansko komedijo in Iridion Kraslnskega. Poljske narodne pesmi je prevel Luigi Salvini, drugi slavist Lo Gatto j* prevajal Przybyszewskega, Reymonta in K«-sprowicza. »Kmete« je prevedla Beniamina Auro-ra, »Taraona« Maffezzoli, ki je prevel tudi Obljubljeno deželo Reymontovo. Tudi drugi poljski pisatelji so bili ta čas prevedeni: Zeromski, Ko-nopnicka (Italia), Slowacki. Damiani sam je prevel starejšega poljskega pastoralista Szymonowi-eza, potem Dygasinskega »Dody«, Berentovo »Živo kamenje«, Kadenovo »Mesto moje matere«, Wyr-zynskeag »Laur Olimpijski«, ter več novel modernih pisateljev (Goetela, Wiktorja itd.). Maria Bersano Begey je prevedla tudi srednjeveške poljske pesmi (med niimi Bogurodzicol). Tudi rojeni Poljaki so prevedli mnogo sodobnih romanov v italijanščino, predvsem Zeromskega, Wittlina »Sol zemlje«, Reymonta itd. Najbolj popularna sta pa še vedno Sienkiewicz in Ossendowski, katerega »Živali, ljudje in bogovi« je dosegla velik uspeh (je na programu tudi »Slovenčeve knjižnice«!). Mnogo poljskih pisateljev ln pesnikov je prevedenih v takih zbornikih, kakor so Quaderno polacco, Novellieri polacchi, Antologia della poesia con-temporanei polacca, Lirlci della Polonla d'oggi, II narratorl della Polonia doggi, itd.
Nato preide pisatelj na glavne italijanske po-loniste, med katerimi stoji na prvem mestu prof. Maver, pisec priznanih monografij o Slowackem, Sienkiewiczu, o poljskem romantizmu, o patrio-tičnem in univerzalnem značaju poljske poezij« ter o duhu poljska književnosti sploh. On ja tudi za Italijansko enciplopedijo napisal vsa poljska gesla. Tudi Lo Gatto, ki se ja sicer bolj speciaziral na rusko književnost, jc napisal veS monografij o Mickiewiczu in Puškinu, o Prusu, Reymontu, 2e-romskem itd. Dalje so znani polonisti Marina Bager, W. Giusti (Pogled na sodobno poljsko poezijo, Panslovanska ideja), Nelly Nucci, Luigi Salvini (Narodna pesem). Razne revije posvečajo cele zvezke poljskim pisateljem (Rivista di letterature Slave, riccola Blbliotcca Slava, L'Europa Orientale, kjer so izšli važni spisi o posameznih poljskih pisateljih), mnogo jih je napisal Damiani sam (o Kasprowiczu, Dygasinskem, itd).
V	nadaljnjih poglavjih prikazuje Damiani druga polja, kjer se uveljavlja stik s Poljaki, tako razne jezikovne priročnike splošne zgodovine in posebno poljske, ter spise likovne umetnostne zgodovine, ki sc pečajo specialno s poljsko umetnostjo. Posebno teh zadnjih knjig je precej, kajti poljska likovna umetnost je znana in na visoki
Obračun o delovanju ASK-a
Pogledi ob sedemletnici klubovega obstanka
1 IH l«f ilgžMi				HHhemI^	
v? ^fj I					
			v ■ TB		
H^BalHPfe:-,::	^ JH				
				■Hi «šmI	
^ v A					
Darila, ki jih je poklonil ASK zmagovalcem na smuških tekmah: zlata trofeja ge. dr. Megler-jeve, zlati pokal dr. Korošca, »Slovenčev« kip zmagovalca, pokal dr. Kulovca in srebrna
vaza ge. dr. Natlačenove (foto R. Megler)
Visokošolci gotovo bolj kakor ostali čutijo potrebo po športnem udejstvovanju. Njihov način življenja in vse njihovo delo jih nagiba k temu. Po enoličnem sedenju pri knjigah, po utrudljivem delu v laboratorijih, po koncentraciji duševnih sil v zatohlih predavalnicah in seminarjih, 6e pač vsak rad 6prosti, osveži in nasrka novih življenskih sil na zelenih tratah in v mehkobelem opoju snežnih
dan; vsak gre rad iz mesta v naročje mladoze-m planinskim tratam, vsak rad 6topi v senco silnih gorskih slen, da se bori z njimi do zmage — do vrha.
Na naši univerzi 6e je že davno pokopala potreba po ustanovitvi visokošolskega športnega kluba. Prvi tak klub je bil JASO, ki je organiziral smučarje.
Vedno bolj rastoče zanimanje za vse vrste Športa je rodilo nov klub in se j« bil Akademski športni klub (ASK), klub katoliških visokošolcev-športnikov. Najprej je tudi ta bil namenjen prevsem 6mučanju, pozneje pa 6e je široko nazmahnil tudi v ostalih športnih panogah.
Ustanovitev ASK-a.
Med katoliškimi visokošolci 6e je pričelo okoli 1. 1930. (kakor tedaj sploh v Sloveniji) veliko zanimanje za smuški šport. Akademska kongregacija ie organizirala 1. 1930. in 1931. smuški tečaj na Pokljuki. Že na teh tečajih se je govorilo o potrebi ustanovitve katoliškega visokošolskega športnega kluba. Še bolj je prišlo do izraza to stremljenje, ki so akademiki v okviru Akademske zveze pričeli gojiti smučanje. V letih 1932. in 1933. je Akademska zve za imela tečaje in tekme na Rakitni. Kmalu nato se je ustanovil pripravljalni odbor, čigar predsednik je bil Boris Pogačnik. Organizatorji si najprej niso bili na jasnem o tem, kako naj ee klub imenuje. Končno je obveljal predlog prof. Ulage, namreč naj se imenuje ASK. Nekateri so hoteli, da bi se ta kratica razvezala v Akademski smučarski klub, a potem so se zedinili za Akademski športni klub, kar je jx>zneje klubu omogočilo, da je pričel gojiti tudi druge discipline.
Velika potreba p>o klubu se je izražala že v silnem zanimanju, ki je vladalo za ustanovni občni zbor, ki j« bil 27. oktobra 1934. na univerzi. Predavalnica je bila nabito polna in še zunaj po hodniku 6e je gnetlo veliko šjx>rtnih pristašev. Za predsednika je bil izvoljen Bori6 Pogačnik, za tajnika Leon Pitterle, za preds. revizionalnega odbora Franček Žebot in ASK je pričel z delom.
Dr. Korošec podari zlati pokal.
O ustanovitvi kluba 60 takoj pisali blagopo-kojnemu dr. Korošcu, ki se je vselej kljub preobilnemu delu, ki ga je opravljal, zanimal za delo naših visokošolcev. Vedno je rad pripravil svojim varovancem kakšno presenečenje in tako je bilo tudi to pot.
Bile so prve ASK-ove tekme za klubovo prvenstvo v alpski kombinaciji. Tekmovalci so pridno trenirali po znani, težavni standard progi na Črnem vrhu. Na predvečer tekem je prišla iz Ljubljane ekskurzija ASK-ovcev. Med njimi je bil nekdo, ki je prinesel v nahrbtniku s 6eboi skrivnostno, temno škatlo, ki je ni hotel odpreti. Trdil je, da je notri radio, da ga bodo zvečer lahko pvoslušali. Končno pa se je zvečer vdal in škatlo odprl: notri je bil krasen, zlat pokal, ki ga je dr. Korošec poklonil kot prehodno darilo prvaku v alpski kombinaciji. Tekmovalci vso noč niso mogli spati. Vsak je premišljeval in računal, kako bi si pokal osvojil. Naslednjega dne se je 6reča nasmehnila Karlu Dolencu. Pozneje 6o ga osvojili: šmitek Žane, šorli Marjan, Herle Franc (dvakrat) in letos Ivan Hafner.
Smuška sekcija
se j« v začetku najbolj razvila in tudi pozneje vedno prevladovala. Vsako leto je ASK prirejal stmrške tečaje, največ na Črnem vrhu in Idubska prvenstva: prvenstvo v alpski kombinaciji za dr. Koroščev zlat pokal in prvenstvo v klubski kombinaciji, ki je obsegala 6muk, slalom in tek. Za prvaka v tej je podaril »Slovenec« lepo — prehodno darilo — kip zmagovalca. Razen klubskih je prirejal vedno tudi medklubske tekme in zlasti pridno pošiljal 6voje tekmovalce na različne nastope, ki so jih prirejali drugi.
Prvi vidnejši uspeh so dosegli ASK-ovci marca 1935., ko je priredila JASO slalon na Ciprniku, ki so se ga udeležili tudi akademiki zagrebške in belgraj6ke univerze. Zmagal je Dolenc (ASK), drugi pa je bil 2van Davorin (ASK).
Redno so klubovi člani sodelovali tudi pri Triglavskem smuku. Prvo leto je Grafenauer-jeva, članica ASKA-a, dosegla tretje mesto, pa tudi Marjan šorli se je dobro plasiral.
L. 1937. je ASK izvedel prvenstvo LZSP na Črnem vrhu. Prvič se je tedaj tekmovalo za prvenstvo posameznikov in moštev. V obeh je zmagal ASK. Porneje se lega prvenstva ni udeleževal. Šele letos je zopet poslal svoje tekmovalce na Krvavec, kjer se je vršilo to prvenstvo. Prvenstvo LZSP in prvenstvo Krvavca si je priboril inž. Marjan šorli (ASK). Prav tako je ASK dosegel tudi prvo mesto
pri moških in 6icer v postavi: Šorli, Hafner in Puntar.
L. 1937. je ASK na Ražci in v Planici izvedel tudi mednarodno in državno akademsko prvenstvo. Bilo je takrat sicer zelo slabo vreme, deževalo je in j>ov6od je ležala gosta megla, vendar je organizacija bila kljub vsem zaprekam vzorna. Pokrovitelj mednarodnega prvenstva je bil tedanji minister za telesno vzgojo dr. Rogič, ki je podaril pokal za mednarodnega akad. prvaka. Pokrovitelji državnega prvenstva so bili rektorji vseh univerz. Rezultati mednarodnega prvenstva so bili: alpska kombinacija: 1. Heim (Jugosl.); 2. Harrer (Avstr.). Tek (v Planici): 1. ROssner (Avstrija). Moštva: 1. Jugoslavija; 2. Avstrija. Rezultati drž. akad. prvenstva: Posamezniki: 1. Heim (Ljubljana); univerze: 1. Ljubljana; 2. Zagreb; 3. Beograd; klubi:
1.	JASO; 2. ASK; 3. ASO; 4. Beograd.
Klubiski prvak v alpski kombinaciji in imeji-telj zlatega pokala dr. Korošca v letih 1938. in 1940., najboljši klubov vozač Herle Franc, 6i je leta 1939. osvojih prvenstvo ZFO v alpski kombinaciji.
Junija 1940. je ASK visoko v gorah, za AKom v Martuljkovi skupini priredil smuški tečaj in tekme v slalomu. Tekmovali so vsi znani gorenjski »asi«. Zmagal je Lojze Žvan (ASK Gorenjec).
V letošnji poslovni dobi so 6e vršile 22. decembra 1940. na Črnem vrhu medklubske tekme. Prvi je bil Lukanc (SK Tržič), drugi Bertoncelj (ASK Gorenjec). V moštvih je zmagal Gorenjec, drugi je bil ASK.
Februarja 1941. je bilo tradicionalno klubovo prvenstvo. Zlat pokal je osvojil Ivan Hafner. Prvič so letos tekmovala tudi dekleta. Zanje je ga. dr. Meglerjeva podarila prehodno »trofejo«. Osvojila si jo je Šorli Slavica.
Razen običajnih klubskih in medklubskih tekem je ASK letos uvedel še posebno tekmovanje: veleslalom v spomin dr. Korošca. Klub je tako hotel počastiti spomin svojega dobrotnika in prijatelja. Za medklubskega prvaka na teh tekmah je podaril blagopokojni dr. Kulovec velik, srebrn pokal, ga dr. Natlačenova pa srebrno vazo za med-klubsko prvakinjo. Prvič je to tekmovanje bilo izvedeno 23. februarja letos, Tekmovalo je preko 70 fantov in deklet, med njimi vsi znani gorenjski smučarji, kakor: Praček, Bertoncelj, Žvan, Finžgar, Lukanc itd. Pokal dr. Kulovca si je priboril Jože Bortoncelj (ASK Gorenjec), srebrno vazo dr. Natlačenove pa Štolcer Pavlina (TK Skala).
Nekaj posebnega so bili ASK-ovi smuški tečaji, ki so vedno potekali v znemenju prijateljstva, prisrčnosti in domačnosti. Kako priljubljeni so bili med akademiki, kaže udeležba na njih. Na letošnjem tečaju za vse, t. j. za prvorazrednike, za drugorazrednike in za dekleta je bilo okoli 50 udeležencev in prav toliko jih je zadnja dva dni tekmovalo na klubskih tekmah.
Nikomur ne bo šel iz spomina edinstveni tečaj za Askom, v Martuljkovi skupini, ki se je vršil konec junija 1940. in ki se je zaključil z zgoraj omenjenimi tekmami. Teko rekoč sredi poletja so smučarji brzeli po trdem snegu med hladnimi stenami in razklanimi grebeni. Tik nad njimi so sijali v soncu najlepši vrhovi naših gora. Daleč spodaj v dolini pa je odhajala pomlad in njeni nežni cveti so se potapljali v omamni opoj zorečega poletja.
Februarja, na letošnjem velikem klubovem tečaju se je porodil nov odsek — starešinska sekcij«. Klub ima namreč že lepo število starešin, ki mu radi še vedno stoje ob strani in radi pomagajo z nasveti. V okviru letošnjega klubskega prvenstva je bil tudi prvič na programu veleslalom starešin. Veselje je bilo gledati te mlade doktorje, profesorje in inženirje, ki so pazljivo vozili skozi vratca. Plasirali so se takole: 1. dr. Lado Pezdirc,
2.	dr. Ludvik Arko, 3. Hafner Andrej itd.
ASK je že vsa leta mislil tudi na svoj dom. Pozimi naj bi služil predvsem za tečaje za akademike in srednješolce, za tekme, poleti za oddih in okrevališče. V ta namen je klub kupil lani na Črnem vrhu 8000 kv, metrov zemljišča ln ga plačal. Osnovala se je posebna Stavbena zadruga »Akad. planinski dom«. Zaenkrat sta 6«veda to zemljišče in postavitev doma nedosegljivi.
Na zelenem polju
so se visokošolci pričeli že zgodaj uveljavljati. ASK_ je že od vsega početka imel lahkoatlctsko sekcijo. Te tedaj še sicer ni prirejala nobenih akad. mitingov, vendar pa so se njeni član udeleževali drugih lahkoatletskih prireditev. Med njimi je bilo mnogo dobrih atletov, tako je n. pr. bil ASK-ovec tudi Lojk, nekdanji državni in slovenski prvak v skoku v višino, in mnogo drugih.
Lani je ASK izvedel L lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo slovenske univerze. Tekmovalo so je za prvenstvo posameznikov, obenem ps se je vršil dvoboj med ASK-om in JASO ter tehniki in juristi. Največ zmag (5) je dosegel Lužnik (ASK) in sicer v sledečih disciplinah: met krogi« (11.91), skok v daljavo (6.31), met kopia (43.97), met diska (36.20), zapreke na 110 m (18.3). V dvoboju JASO : ASK je zmagala JASO z 80 točkami proli ASK-o-vim 74-tim. Tehniki so premagali juriste z eno točko razlik« (75:74).
stopnji. Posebej pa omenja potopise in iurnali-stlčne reportaže s Poljske, med katerimi se odlikuje Berrova Polonla In Poljaki (1939).
Na koncu pa omenja še številna predavanja, ki so jih polonisti imeli v zadnjih letih v Italiji o Poljski. Iz vsega tega se vidi, da je med Italijo in
Poljsko vedno vladalo prisrčno razmerje ter j« v Italiji sami mnogo prijateljev poljske kulture in poljskega naroda. Da se ie v tem pogledu mnogo storilo prav v zadnjem dvajsetletju, je dokaz prav ta publikacija enega najbolj delavnih med italijanskimi polonisti, prof. Damianija.
V	letolnjem poslovnem letu je stopilo v ASK mnogo odličnih atletov, ki so tekmovali ie tudi na raznih mednarodnih prireditvah. Tako zlast. Lončarič, bivši jugoslov. drž. prvak v daljini in na 110 m zapreke, ki je letos tudi načeloval lahkoatletski sekciji, vsem znani srednjeprogaš Kol r, potem Lu*icky, Bačnik, Merala, Remec in drugi, ki so se pridružili Lužniku, Smoleju in ostalim iz prejšnjih let in stvorili skupaj z njimi nepremagljivo akademsko lahkoatletsko moštvo.
Leto« maja je klub nameraval prirediti državno akademsko lahkoatletsko prvenstvo <n je naše! za njega izvedbo zanimanje in razumevanje v vladnih krogih bivše Jugoslavije. Ker pa so pozneje sledili znani dogodki, to ni bilo več izvedljivo.
Pred nedavnim (18. okt. t. 1.) je izvedel ASK IL lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo slovenske univerze. Tekmovalo se je samo za prvenstvo posameznikov. Padli so skoraj vsi visokošolski rekordi in po teh, na novo doseženih rezultatih imajo ASK-ovci deset slovenskih akademskih atletskih rekordov,
V	okviru lahkoatletske sekcije je gojil klub tudi telovadbo in odbojko. Telovadbo so gojili predvsem lahkoatleti, ki so se na jesen zatekli iz arene v toplo zakurjene telovadnice, in smučarji, ki so se s smuško gimnastiko pripravljali za podvig« na snežnih poljanah, pa tudi vsi drugi, ki so po načelu »mens sana in corpore sano« hoteli okrepiti svoje telo po študiju in delu.
Table tenis. V začetku so table-tenis gojili lo j>osamezni visokošolci in so se organizirale tekme le med raznimi kulturnimi društvi. Kmalu je ASK tudi tukaj vzel iniciativo v 6voje roke. Organiziral je tri prvenstva slovenske univerze, eno državno akademsko prvenstvo in letos izvedel v svojih vrstah klubsko prvenstvo.
Lani je priredil I. akademski table-tenifSki turnir za prvenstvo bivše Jugoslavije pod pokroviteljstvom dr. M. Natlačena. Zmagala je reprezentanca zagrebške univerze, med posamezniki Žarko Dolinar, med dekleti Tjaša Pustosleinšek.
Letos je izvedel klubsko prvenstvo. Klubski prvak je postal Strojnik, med dekleti Bela Ber-cieri. Kmalu zatem je organiziral še III. akademsko table-teniško prvenstvo slovenske univerze. Med posamezniki je zmagal Medved (Jugoslavija), 2. Merala (ASK), 3. Strojnik (ASK) itd.
Plavanje. V zadnjem letu je v klubu oživela plavalna sekcija. Plavači so pozimi trenirali v zimskem kopališču Ilirije in priredili sredi zime I. klubsko prvenstvo, na katerem so pokazali že kar lepe uspehe, za kar gre zasluga seveda predvsem trenerju g. prof. Dobovšku. Na 100 m prsno je zmagal Kamenšek Savo, na 57 m prosto Res-man Mate. Pri dekletih je zmagala na 57 m prsno Velikonja Mija, na 57 m prosto Škerlj Majda.
Domska sekcija. Za dekleta je ASK ustanovil posebno sekcijo. Dekleta so se udejstvovala zlasti v smučanju (letos je bilo izvedeno prvo klubsko prvenstvo v smuku za dekleta), v table tenisu, v plavanju itd. in se resno pripravljala, da pomerijo svoje moči tudi z drugimi v medklubskih tekmah.
Alpinistika. Tudi v krogu ASK-ovega članstva so se znašli kmalu ljudje, ki jih neznano hrepenenje in neznana sila vlečeta v gorč, kjer se človek naužije tiste elementarne lepote in si v izpostavljenih in krušljivih stenah izkristalizira svoj značaj, svoj nazor in kjer prav od blizu spoznava mogočno silo, ki je ustvarila vso to veliko umetnino.
Ker je spoznal za potrebno, da čim več akademikov zainteresira za alpinistiko in za naše slovenske gore, je ASK lani ustanovil posebno sekcijo. V njenem okviru je pričel organizirati predavanja in se pripravljal na izvedbo poletnega plezalnega tečaja v Okrešlju nad Logarsko dolino.
Vendar nove razmere so nas odtrgale od naših gora in niti plezalni tečaj niti izleti v hribe niso bili več izvedljivi. Zato je ASK poleti organiziral nekaj izletov po naši jx>krajini (na Vrhniko, v Stično in na Muljavo, v Cerknico, na Rakitno itd.), ki so služili razvedrilu in spoznanju
naše Dolenjske in Notranjske.
*
Če se sedaj ozremo nazaj na delovanje ASK, vidimo, da je bilo vseskozi plodonosno in koristno, vsestransko, vedro in zdravo. ASK je brez dvoma prispeval precej materiala za stavbo slovenskega športa. Vsakdo, ki objektivno gloda na njegovo delovanje, mu mora to priznati. Rodil so je iz potrebe organizirati med kat. visokošolci smuški šport, potem pa se je vsestransko razmahnil in povsod dosezal lepe uspehe. Njegov pomen je bil tudi v tem. da je na eni strani vedno afirmiral slov. visokošolsko mladino, na drugi strani pa še posebej katoliške visokošolce. Mirno lahko trdimo, da je njegovo sedemletno delo bilo plodno in uspešno in da je njegov pomen bil velik in važen.	dk.
Ali ueste lote!
Ce naročite »Slovenčevo knjižnico« boste podprli tudi številne grafične delavce, ki bodo ostali pri delu
Iz Gorenjsko
90 gorenjskih dečkov v Landskronu pri Beljaku. v nemških listih beremo: Pod vodstvom Bannfiihrerja Hermana Ebneria iz Kamnika je zdaj na državni športni šoli 5. Hitlerjeve mladine v Landskronu pri Beljaku 14 dnevni tečaj. Dečki so tukaj deležni tiste izobrazbe, ki jo bodo po njihovi vrnitvi domov potrebovali, ko bo treba organizirati mladino Koroške narodne zveze.
Štirje Beljačani so že dobili viteške križne. Hitler je znova podelil 7 častnikom nemške armade viteški križec. Med njimi ga je dobil tudi nad-poročnik Franc Millonig, poveljnik čete v oklepnem pionirskem bataljonu. To je zdaj že četrti Beljačan, ki je deležen tega izrednega nemškega odlikovanja za junaštvo. Prvi je nadporočnik Rohr drugi major Golle. tretji kapitanlajtnant Birn-bacher, zdaj pa nadporočnik Millonig.
Iz Spodn|e Štajerske
Smrtna kosa. Na svojem posestvu v ZamuŠju pri Ptuju je umrl 41 let stari gostilničar Jurij Cvitanič lz GuŠtanja. Mož se je pripeljal v svoj vinograd v trgatev, pa ga je tukaj doletela smrt. Prepeljali so ga domov. — V Mariboru je umrla 57 let stara gospa Emilija Toplak, žena vpoko-jenega dvornega svetnika in predsednika okrožnega sodišča. Pokopali so jo v torek popoldne Dalje je umrla v Mariboru 76 let stara železni-čarjeva žena Uršula Majšler.
V	avtobusu je prišla na svet. 21 let stara Štefanija Wallner iz Remšnika se je v n;deljo v avtobusu vozila v mariborsko bolnišnico, ko je nenadno rodila zdravo deklico.
Smrt pri delu. 24 let stari pomožni delavec Franr Kavči?, doma od Sv. Antona v Slovenskih goricah, je v kleti neke hiše v Tegotlhofovi ulici spravljal koks. Mod dolom mu je postalo slabo ter je kmalu nato izdihnil.
Prva partija
27
»Hm,« se je zamislil stari Suchanek. »Tega niti ne vem. Če bi mu ti rekel, da je hotel pomagati tistim zasutim tovarišem, te bo naziial — lejej, to je grd gobecl Veš, Pepek — je že taka uatura; mora ga biti povsod polno, veš? Večkrat jo je že izkupil — no, pa spet povsod leze. To se mu zdi zabava. Pri vsem mora biti, kadar je takole stavka ali pa v krčmi kraval — tam je kajpak kapo. Takšna nemirna kri, to je Pepek. Drugače pa delavec, kakršnega ne najdeš, in tovariš, to pa je, četudi mora dražiti in jeziti, kjer koga sreča. No, z njim je res zabava.. .<
»Pa je... pogumen in junaški?«
»O, to pa to,« meni očka. >S celo krčmo se stepe, čeprav jo potem izkupi. V ogenj bi šel, to mu je vseeno. In vidiš, nič se mu ne zgodi; včasih je zdelan, da je groza — zjutraj pa, kakor da ni bilo nič, spet gobezda. Pogumen, to je; on se tako ubija, veš?«
»Kaj pa Martinek?«
»No, Martinek,« se je zmedel očka. »To zopet ni primere. Kje neki Martinek! Ta se ne pretepa in nič... Aha, samo enkrat, ampak tedaj je šlo za življenje. Saj je potem govorilo tudi sodišče, toda Martinek je dobil samo pogojno. Bil je neki mesar — ne vem več, kako je prišlo do ravsanja, toda ta je šel na ljudi z nožem in je menda dva oklal. Slučajno pa je prišel tja Martinek, in brž: tri sto — pustite me nanj. Ampak ta ti ga je zdelal, namreč tistega mesarja; ne vem več, koliko reber mu je polomil... Čemu si me pa to vprašal?«
»Zakaj se je javil Martinek, ko ima ženo in otroke?«
Očka Suchanek je zamišljeno mežikal. »No, on je vojak — in moč ima, prijatelj, to ti je moč! In drži se bolj doma, pri otrocih; ali pa sedi na pragu in gleda zadovoljno, češ, pišite me vsi!
Tako si mislim, veš, ta sila sune tu ps lam ven. Kakor takrat s tistim mesarjem. Martinek ne sili nikamor, toda če je kje kaj, si misli, zakaj bi ne šel tja, pa gre. Da bi premišljal, zakaj, tega jaz ne vem; da bi bil častihlepen, to tudi ni. On ima samo svoje otroke, no — in včasih ga prime tista njegova moč. Hudo pošten in dober človek.«
»In Matula?«
»Aha, Matula. Kaj bi ti vse rad vedel. Matula je vendar revež.«
»Zakaj revež?«
»Tako. Sploh nima volje. Temu se mora ukazati, pa gre. Ali pa če ga zagrabi poželenje po pitju — gre in si ne more pomagati.«
»In zakaj se je torej sam javil?«
»Ah, jezen je na Andresa. Za to on ne more, kakor blazen je. Saj pazimo vsi, da bi ne mogel na Andresa. Ampak če bi mu kdo rekel: ,Matula, tukaj se podira hiša, opri se' — takoj gre kakor govedo in se opre. Strašna moč, prijatelj; za delo pa Matula ni. Lahko ga vodiš na nitki, ampak da bi sam kaj delal, tega ne more. Z njim je težko!«
Očka Suchanek je molče kimal s plešasto in skrbno umito glavo. »In če že toliko sprašuješ,« se je hipoma spomnil, »kako da ne prašaš, zakaj sem se jaz javil med prvimi? To je bilo za rudarsko čast. Da bi se ne reklo: stari Suchanek, v zavodovem svetu je nekoč bil, zdaj so pa skriva. Človek mora prevzeti dolžnost. Res je, da sem na Kristini že dvajset let kopač in poznam vsak kamen... Pa tudi mislim, da se bo reklo, ko me bodo nekoč prinesli na pokopališče in bom moral poslednjič pod zemljo: da, Suchanek Antonin, to je bil pravi stari rudar, ki še pomni rudarsko slavo; ta ni ostal Kristini nič dolžan...« Stari Suchanek je utihnil. »Ampak tisto kladivo,« je zabrbljal, »me pa jezi, prijatelj. Vso noč sem na to mislil. Kaj takega se mi ni še nikoli primerilo, da bi izgubil svoje orodje.«
»Kaj pa ... Adam?«
»Hm, Adam,« se je zamislil očka Suchanek. »Čakaj, fant, kako bi ti to povedal... Poglej, saj
se nas je javilo mnogo, kajne; ln ko bi nam dali časa za premislek, bi se bili priglasili vsi, ki so tam stali, to jih spet jaz poznam. In če bi me ti vprašal, zakaj, bi ti rekel, ker so rudarji. Takšna nezgoda v jami, to je rudarska zadeva, in če si pravi rudar, greš tja, veš, kakor strokovnjak. To je prvi vzrok, vsi drugi so šele potem. Seveda tudi ne veš, kdaj lahko tam ostaneš ti in kdo bo spet tebe odkopaval. Pri nas je pač, kakor pravimo, eden za vse in vsi za enega. To je že takšen rudarski običaj. Aha, kaj si že hotel vedeti?«
»Zakaj se je javil tudi Adam?«
»Saj ti pravim, da zato, ker fe rudar. In rečem ti, da je Adam tako dober kopač, kakor malokdo.«
»Ampak Adam mi je pravil, da se ne vozi rad v jamo.«
»Ne rad?« se je začudil stari Suchanek. »Vidiš, to mi je novo. No kajpak, Adam ne govori veliko... Takšen spreten človek,« je zmajeval očka z glavo. »Vedno dajejo Adama za zgled, on pa pravi, da nerad... Da, da, to so stvari!«
^»Mislite, da je Adam to storil... zavoljo svoje žene... ker ga ona ne mara?«
Stari Suchanek je zamišljeno mežikal in ni rekel nič. »Glej, Stanko,« je izpregovoril čez nekaj časa, »kaj ti je to prav za prav mar! Kdor se briga za tuje zadeve... ne vidi veliko radosti. In za to si še premlad.«
Premlad — je nejevoljen Stanko. Dragi očka, jaz svoje mladosti nisem dosti užil.
»To se reče — zavoljo ženske,« godrnja starec. »Kajpak mlad in neoženjen človek si misli: če treba, skočim v vodo, da bi me vzljubilo moje dekle. In morda tudi res skoči, kajne — mladina ne jemlje tega tako resno. Življenje ali smrt, to jim je vseeno. Toda starejši človek,« zmaje očka preudarno z glavo, »tega mi niti ne pravi! Bilo bi mi ga žal, prijatelj.«
»Zakaj?«
»Eh,« zamahne očka z žilnato roko. »Saj Adam ve, kaj in zakaj dela! Ampak to ti povem — tu-
di če bi Imel doma vse v redu in morebiti šest otrok, bi šel. Adam že. Adam vse dobro premisli in vidi, Stanko, vidi globlje, kakor kdor Koli izmed nas. Pa no pripoveduj nikomur, kaj misli. Veš, torej ga pusti pri miru!«
Stanko je vstal. »I no, človek vidi, kar vidi. Pepek je to tudi opazil.«
»No da, Pepek,« se je jezil očka Suchanek. »Ker je v tem žensko krilo. To veš, Pepek! Pravim ti, da bi vidva tudi lahko pustila Marijo pri miru, ti in Pepek.«
Stanko je užaljen. »Kaj ji pa hočeva? Saj ji nič ne delava!«
»Preveč se zanjo zanimata,« je godrnjal stari. »Pazi, Stanko! In če se čutiš osamljenega, poglej, koliko deklet tukaj cvete!«
Stanka obliva rdečica do las, jezi se zaradi tega nase in na starega Suchanka. »Prosim vas, komu bi prišlo kaj takega v sanjah na misel!? — Človek samo vidi, da tadva... nista v zakonu srečna. To je vse. Vi pa brž — ne vem kaj.«
Očka Suchanek kima z modro glavico. »Tak ju pusti, Stanko! Čemu bi si delal težko glavo! Tamle pri Pokornih bi baje radi dali čedno sobo v najem. Lahko bi ti tja pogledal...«
»Da bi se preselil?« ga je Stanko skoraj na-hrulil.
»Da, to bo boljše,« je rekel stari Suchanek in se nasmehnil Stanku. »Ampak lepo sva se pomenila, kajne?«
XIX.
Tesar Martinek stanuje tamle nekje zunaj. K njemu pojdem popoldne, je sklenil Stanko, in gre h kosilu kakor gospod. Temu se pravi celo vrtna restavracija, nekaj miz z velikimi rdečimi prti stoji pod drevjem za redko in zaprašeno glogovo mejo. In pri eni izmed teh miz se je razložil Stanko s svojim časopisom, da bo to še enkrat prebral. »K delu na hudo' poškodovanem in posebno nevarnem severnem delu so se prvi prostovoljno javili —:*
Strupena rastlina, ki je zdravilo
Čuden naslov, kajne?! Pa ni čuden, kajti pod tem naslovom ne bomo govorili kar splošno o strupu, ki se rabi kot zdravilo, marveč o neki rastlini, ki je znana kot močno strupena, pa jo rabijo kot zdravilo. Poleg tega pa je itak znano, da glede razlike med strupom in zdravilom ne more biti govora v tem smislu, da je to, kar mi imenujemo strup že tako, da človeku škoduje oziroma ga celo umori, odnosno, da je zdravijo nekaj, kar mu nikdar ne škoduje, pač pa koristi. Znano je namreč, da je mnogo stvari, ki spadajo med tako imenovana »zdravila«, mu utegnejo, ker jih človek ne rabi pravilno, ali pa ne v pravi meri, celo škodovati in ogražati življenje, prav tako se more zgoditi, da mu je to, kar navadno označujemo z besedo »strup« pod veščo, roko zdravnika, ki ga predpiše ob pravem času in v pravi meri, tudi v zdravilo.
Rekli smo, da bomo spregovorili o neki rastlini, ki velja za močno strupeno, pa jo rabijo kljub temu kot zdravilo. To je vsem znana volčja črešnja ali kakor jo imenujejo tudi paskavic«, hudičeva češnja, hudičevo oko ali hudacelj, pa tudi krompir, norica ali volčir. Pa še druga imena ima, ki se spreminjajo po krajih, kjer raste.
Ker mislimo, da volčjo črešnjo vsi poznajo, je ne bomo opisovali, marveč kar povejmo, da je to, kar jo dela strupeno, nek alkaloid, čigar količina se spreminja z ozirom na kraj, kjer raste in z ozirom na rastline s katerimi skupaj raste. Znano je namreč, da rastline vplivajo druga na drugo. Alkaloid, ki ga vsebuje volčja češnja ali norica je atropin, tako imenovan po latinskem imenu s katerim zaznamujemo to norico v latinščini. Latinsko ime za to rastlino je namreč: »Atropa belladonna«. Vendar atropin ni edino alkaloid, ki ga najdemo v norici in tudi ni najhujši; poleg njega najdemo namreč še hujši strup, ki je tudi alkaloid; to je hiosciamin in včasih še tretji alkaloid skopolamin imenovan. Prevladuje pa hiosciamin, ki doseže približno 85% vseh alkaloidov. Posebno naše, bolgarske in češke norice so dale mnogo hiosciamina, tako nekako nad 90%.
Volčjo češnjo uporabljajo zadnje čase zlasti za zdravljenje parkinsonizina, to je obolenja malih možgan. Toda, kdor bi mislil, da so začeli šele dandanes uporabljati norico kot zdravilo, bi se motil. Zgodovina nam imenuje že Tcofrasta, ki je bil učenec Aristotela in Galena, ki sta uporabljala v zdravilstvu to rastlino. Potem pa tja do 15. stoletja ne najdemo sledi o uporabi norice v zdravilstvu. Šele v 15. stoletju zasledimo Benedikta Rima in kasneje Gessnerja, ki priporočata in rabita sirup iz jagod norice kot uspavalno sredstvo in zdravilo pri griži, zlasti pa pri vnetju oči.
Znano je, da sok, ki ga vbrizgamo v oko, razširi zenico. Pripovedujejo pa, da se je tega
poslužil nek lekarniški vajenec, da je rešil svojega prijatelja pred pouodom v Rusijo, ko je namreč Napoleon zbiral vojsko proti Rusiji. Ta vajenec, po imenu Runge, je vbrizgal svojemu prijatelju nekaj kapljic noričinega soka v oko in ga napravil začasno slepega; to je zadostovalo, da ga je naborna komisija zvrgla in si je mladenič rešil življenje, kajti skoraj vsi mladeniči tistega okraja so padli v Rusiji, četudi je pohod do Moskve trajal le približno dva meseca in pol.
Da vpliva noričin sok tudi na velike možgane, je znano. Prvi, ki ji je prisodil to moč, je Melhior Friccus. Neka pripovedka poroča, da so se Škoti poslužili tega sredstva, ko so hoteli presenetiti Dance, ki so vpadli v njihovo deželo. Primešali so namreč noričinega soka vinu in pivu ter so oboje poslali Dancem. Ti so pili, ne da bi kaj sumili, a jih je pijača tako omamila, da so jih Škoti z lahkoto obvladali. Šele pozneje, nekako okrog leta 1831. so začeli uporabljati norico pri zdravljenju možganskih bolezni. Novo pobudo je dobilo to zdravljenje, ko je italijanska kraljica Helena odkupila od bolgarskega kmeta Rajeva skrivni recept, ki se ga posluževal pri zdravljenju parkinsonizma, za štiri milijone lir in je ta recept stavila v korist vsega človeštva. Od takrat so začeli splošno uporabljati izvlečke norice za zdravljenje vnetja zadnjih možgan.
Razen tega uporabljajo liste norice, odnosno atropin še pri obolenjih prebavil, krčih dihal in srčnega ožilja in pri kamnih v ledvicah zlasti pri krčih, ki nastanejo zaradi kamnov v ledvicah.
Odkar so spoznali zdravilno moč norice, gredo vsa prizadevanja zdravnikov za tem, da bi mogli s to močjo čim bolj koristiti človeštvu.
Umrl nam je naš nepozabni brat in svak, gospod
Gorišek Jože
upokojeni železničar
dne 29. t. m., previden s tolažili sv. vere.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 30. oktobra ob 4. uri popoldne iz Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. oktobra 1941.
Žalujoči ostalL
M ali o glasi
V malih oglasih velja pri lskanjn službe vsaka beseda
L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1._,
pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pil naročilu.
j Sliižbe "j
J&teio:
Gospodična
s srednješolsko Izobrazbo ter trgov, tečajem sprejme kakršno kolt zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Poštenost« št. 12228.	a
B Vajena g
Vajenko
takoj sprejme modlstlnja. Anica Puhek, šelenbur-gova 6-1., Ljubljana. v
SC IA TI C A
II Dottore DE FERRARI darž informazioni sulla cura del Dottore MUNA-RI DI TREVISO per 1' artritismo e reumatismo a chi ne avesse interes-se, ricevendo
dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17 presso 1'HotcI Union a Lubiana
dal 16 Ottobre 194l/XIX
Dr. DE FERRARI bo dajal informacije o zdravljenju artritisa in reu-matizma po metodi dr. MUNARI-JA iz TRE VISA vsem, ki se za to zanimajo ter bo sprejemal
od 9. do 12. In od 15. do 17. v Hotelu Union ▼ Ljubljani
od 16. oktobra 1941 dalje
Cvetje
po najnižji ceni se dobi pri Balohu, Kolodvorska ulica 18, dvorišče, telefon St. 39-66.	1
Zelo ugodno prodam
»Kllnlschen Diagnostik der inneren Krankheiten der Haustiere«: Joseph Marek — dritte Auflage. Pojasnila daje iz vljudnosti Foto-Staut, Ljubljana, Tyrševa 3 5 a.	(1
Soc. Ital. Fralelli
BUHLER
Implanil completi e iornlture dl macchlne ed accessori per mollni Silo« - Pasiliicl Trasporialorl - Macchlne per birtliicl - Fabbriche dl laierlzl - Macchlne per preiioluilonl ecc.
INTERPELLATECI. senzu impegno, per consigll od olforte
Milano
VlaGoIdonll7
Kompletne naprave ln dobave strojev ter sestavnih delov za mline, silose, tovarne testenin -transportatorje - stroje za pivovarne - opekarne - stiskalne livarne itd.
Macchlna autom. conlinua per Daste altmentarl (mod.T.P.G.) U Trajni automat. itroj za testenina
brezobvezno nasvete in ponudbe
Smreke in bukve
prodam. Podmolnik št. 12, pošta Dobrunje,	(1
| Kupimo j
Gumijeve odpadke
vsako količino, vseh vrst, kupuje in plača najbolje Metalia, Gosposvetska 16, tel. 32.88.	(k
Oitajte »Slovenca«
Za vedno nas je zapustila naša ljubljena, zlata mamica, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
VILMA STEINDL
vdova po računskem svetniku
K večnemu počitku bomo spremili ljubljeno mamico v petek, dne 31. oktobra t. 1., ob 4. uri popoldne z Žal - kapele sv. Jožefa na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 29. oktobra 1941.
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
11
Dolarske hijene
Kakor hitro so se zaprla vrata za Pull-manom, seže Taylor po telefonu. Pokliče oddelek agentov in naroči: »Tukaj Tavlorl Prav sedajle odhaja iz moje sobe borzni mešetar Jack Pullman. Nekdo od naših naj gre previdno za njim in naj skuša ugotoviti, če se bo morda kje sestal s Samom Rackleyem.<
Ko odloži Taylor slušalko, se nasmeje uradniku, ki je pisal zapisnik in vpraša: »No, kaj pa pravite vi k tej zgodbi?«
Uradnik prav nič ne premišlja: »Vse skupaj je gotovo nova poteza starega Rackleya. Kar pomislite! Če bi se ta novica zvedela in bi kaj takega prineslo časopisje, bi delnice Grillove družbe na borzi takoj začele zopet padati... Prav na to pa čaka Rackley!«
Tudi inšpektor TayIor ne misli drugače. Istega mnenja je tudi komisar Brown. Kljub temu pa ne pustita Pullmanove izjave obležati na mizi. Izpolniti hočeta svojo dolžnost in tudi pri Grillu povprašati, kaj je vzrok, da je prišel Pullman na tako neverjetno misel.
Dobra ura mine, ko se vrne uradnik, ki je bil poslan za Pullmanom. »Jack Pullman je od nas odšel naravnost v Wallstreet. Na borzi je šel v svojo sobo. Tam ga je moral čakati Sam Rackley. Komaj dvajset minut kasneje je namreč Rackley zapustil Pullmanovo sobo in se odpeljal naravnost v palažo Južne unijel«
»Aha!« vzklikne inspeklor Tavlor in se smeje. »Saj sem vedel! Seveda, Rackley skuša zopet nagajati!« Prav zato je sedaj inšpektor Taylor prepričan da je Pullmanova izjava najbrž navadna sleparija. Prav gotovo pa je na-
pihnjena novica, ki nima stvarne podlage. — Inšpektor Taylor je kar vesel, da fx> lahko bolnemu Grillu ali pa njegovemu stricu namignil, da stari Rackley zopet nekaj pripravlja.
Nič čudnega ni, če je zato nastop inšpektorja Taylorja v Grillovi palači mnogo manj strog in uraden, kakor bi to kdo mogel pričakovati. TayIor ne zaslišuje nikogar. Le na kratko se razgovarja. Najprej se pomeni s stricem Paddyjem, nato s Charleyem in z UJllen Counter. Končno obišče še zdravnika Alvesa, ki je slučajno prišel obiskat bolnega Grilla. S stricem Puddyjem se pomeni takole:
»Gospod Mees, dobili smo presneto čudno sporočilo. Nekdo je prišel k nam na policijo in je trdil, da vaš nečak Jonnes Grill v resnici sploh ni pravi Jonnes Grill!«
Stric Paddy se dela najprej začudenega, potem se pa začne na glas smejati: »Za zlomka, kdo pa naj bi bil torej?«
»Oseba, ki nam je to naznanila, misli, da naj bi bil to Franck Palmer, ki je, kakor znano, pred nedavnim že nastopil v vlogi vašega nečaka!« Inšpektor Taylor skomigne: »Vi kot stric pridete vsak dan z njim skupaj, kaj pravite k temu?«
»Kaj naj rečem? Krasna oslarija!« Stric Pad-dy pošteno zarentači in zvrne vse na starega Rackleya, ne da bi slutil, da je isto tudi že storil inšpektor Taylor. »Seveda 1 To je prav gotovo skuhal Rackley iz Južne unije. Še sedaj ne more ta starec pustiti na miru mojega nečaka. Kar čakal sem, kda) bo spet izvrtal kaj novega 1«
»Seveda, tudi jaz sem si mislil tako!« Inšpektor Taylor se nato lepo opraviči: »Saj razumete, storiti sem moral svojo dolžnost, zato 6em prišel povprašat in...«
»Toda, ljubi moj gospod inšpektor, saj ni nič hudega!« Stric Paddy ljubeznivo zagotavlja inšpektorju Tayloriu: »Nikar ne mislite, da sem zaradi tega užaljen. Nasprotnol Hvaležen sem vam.
Moj nečak Jonny in jaz tako vsaj veva, pri čem sva. Pripraviva se lahko na nove sitnosti.«
Inšpektor Taylor molče obide to zahvalo, saj uradno ne sme dajati nikakršnih informacij. Govoriti začne z Elleno, ki mu prav tako resno in odločno odgovarja in dopoveduje, da je taka sum-nja pravi nesmisel. Stari Charley pa se prime kar za glavo, ko mu hoče • inšpektor Taylor dokazati, da bolnik, ki mu streže, ni njegov gospod Jonny Grill.
V bolniški sobi najde inšpektor Taylor zdravnika Alvesa. »No, gospod doktor, kako gre gospodu Grillu?« Ker zdravnik Alves z nobenim znakom ne pokaže, da bi utegnilo biti pri Grillu kaj narobe, Taylor sploh noče vprašati, če je bolnik v resnici pravi Grill. Taylor se ozre na Palmerja, ki poten in zaripel leži v postelji. »Oprostite, ker vas motim, gospod Grill... Na žalost nisem mogel storiti drugače I«
Stric Paddy položi roko na Taylorjevo ramo. »Nikar ne govorite predolgo, gospod inšpektor, utegnilo bi mu škodovati!«
Inšpektor uboga in hitro konča. »Vprašat sem prišel vašega strica, ki mi je dal potrebne podatke. Upam, da se me še spominjate. Svoj čas sem obravnaval zadevo Palmer. Ker sem prišel v hišo, sem vas tudi malo obiskal, da vam zaželim čimprejšnje okrevanje!«
Inšpektor Taylor se ljubeznivo smehlja: »Upam, gospod Grill, da boste v kratkem zopet na nogah!«
Palmer izmučen prikima in zapre oči. Globoko se oddahne, ko zapre inšpektor Taylor vrata za seboj.
»No, ali Imate Še kakšne dvome, gospod inspeklor?« sprašuje stric Paddy inšpektorja, ko ga spremlja skozi vežo
Sedaj začne stric Paddy pripovedovati Inšpektorju Taylorju o vsej nori zgodbi, ki se je sprožila z nastopom dvojnika Palmerja Po malem vleče iz njega vse to, kar bi rad zvedel. »Gospod
inšpektor, kaj mislite vi, kaj se bo zgodilo s Palmerjem, ko bo prišel v Newyork?«
»Nič posebnega se mu ne more zgoditi. Škoda bi bilo le. če ne bi mogli porabiti njegovih izpovedi v toliko, da bi prijeli še pravega krivca. Kar bojim se, da bo težko dokazati, da je Palmer nastopil po naročilu Južne unije!«
»Toda, če bo Palmer izjavil, da ga je Rack-Iey...«
»Malenkost' Ne pozabite, da bo Sam Rackley prignal na sodišče nešteto prič, ki bodo vse prisegle, da je prav nasprotno res. Krive priče bodo z lahkoto postavile Palmerja na laž, čeprav bo ta govoril resnico. Toda samo on...« Resno gleda inšpektor Taylor pri tem strica Paddyja in žalostno pokima, češ tako bo in nič drugače.
Stric Paddy še ne mara izpustiti inšpektorja Taylorja. Namenoma zavlačuje razgovor. Prav previdno in počasi vodi razgovor v določeno smer. Čeprav je inšpektor Taylor dober poznavalec ljudi, vendar ne spregleda načrta strica Paddyja. Dobrodušni in ljubeznivi stric Paddy mu je všeč in zato kar rad klepeta z njim. Stric Paddy pa privede počasi razgovor tja, kjer ga je hotel imeti.
»Kako rad bi bil tedaj zraven, ko sta moj nečak Jonny in dvojnik Palmer vso noč pijanče-vala skupaj Presneto smešno je moralo to biti, ker sta si bila tako podobna drug drugemu. Končno pa, gospod inšpektor, ali se vam ne zdi, da bi k pojasnitvi vse zadeve še največ doprinesli, če bi dovolili, da se Palmer po prihodu v Newyork najprej prijateljsko pogovori z mojim nečakom«
»Kako to mislite?«
»Palmer mora marsikai vedeti. Zgodilo pa bi se lahko, da bi iz strahu pred sodiščem skušal čim več zamolčati. Morda bo upal, da si bo na ta način zmanjšal kazen«
»Imate prav! Saj tudi doslej ni hotel ničesar izpovedati!«
h Ljudsko tiskarno v Liublisnl: Jože Kramar™
>daiatelj: inž. Jože Soula
Urednik: Viktor CenCii,