|t 131. V Gorici, v soboto dne 16. novembra 1907. Iibaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek ,. jjbotO ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt' '^eaiana ali v Gorioi na dom poSUjana: ves leto . 15 K poBjiniSne številke stanejo 10, sin. „S0CA" ima nasltninje f7>3Vjčnino sprejema nprarniStvo v Gosposki aH« v. 7 I. nadstr. .v »Goriški Tiskarni«. A—Labršč(?k..„ fj naroiila brci doposlane narofnine se se oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah i? fiSano l-krat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru, — ». Kckiaine in spisi v uredniškem dela 30 v vrsta. Za ;eliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.' Tečaj XXXVII. ,V*™n^^ -----^S™ p/ Uredništvo L5| nahaja v GosposVi ulici 8t. 7 v Gorioi v I. nadsti ""Z^irednjkom je mogoč-> govoriti vBak dan od 8, do 12 ^lopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in pravnikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici It. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v' delokrog uredništva, naj se pošiljajo !e, npravnlitvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoBe« vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekalisču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališču ulici, I. Matiussi v ulioi Formica, L Hovanski 1 JfoMNM «MciLStJB; v Trstu v tobakarni Lavrončič Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon It. 83. — »Gor, Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Poštna zveza s Pevmo pri Gorici. Interpelacija <*)Mi\ttea Alojziju Š t r p k 1 j a iu tovarišev na Njegovo Kkscelenco g. trgoviuskega ministra rdi skrajno neugodne poštne zveze z vasjo Pevmo pri Gorici. Ne daleč od središča Gorice, k večjemu kakih 'M) minut hoje, se nahaja vas Pevma. Ta spada pod župaustvo Podgora, Pevma šteje skoraj V.HK) preoivalcev. Vas leži v zelo ro-ioutuem kraju iu tamošnji posestniki pride-.tsjejo kakor sploh po vseh Brdih muogo sadja a muogo vina. I pni i drugi pridelki so zelo vajeni ne suuo v domaČi deželi, ampak tudi iriirOd. Vsled tega se razvija posebno v je--. :ii veliko dopkovauje med posestniki iu zu-saujinii kupci. Toda postna zveza s to vasjo pa taka, da prihajajo v širšo javnost vedno iu vedno pritožbe. Človek kar ne more ver-/¦ti, da rabi v sedanjem času, ko so dosegla jirometua sredstva že jako visoko stopinjo, j-i-tno namenjeno v Pevmo iu oddano v pol i;re oddaljeni Gorici cele tri dni, če ne štiri, da pride srečno v roke adresata. Pisma pridejo namreč najprej na podgorsko poŠto in in! Ui jih niznaša obhodnik. Vsakomur pa ni znan ta nedostatok in ii.ai>iktlo je trpel že občutno Škodo, zauašaje ;e na hiter prej vin pisma. Vsako ieto se ponavljajo ob tem času enaki slučaji. Kupec piše ii-v.efttniku v Pevmo, s katerim je že delj časa v korespondenci, naj mu napolni toliko tu torku posode, da pride sam s konji po vino. <svo v Tr>tu je ostala brez odgovora, razdre s;o ostale iste in poštna zveza tudi. V Pevmi je pa tudi mnogo trgovcev. Ti dobivajo seveda mnogo blaga od trtnaj, blago leži že tri, Štiri dni na postaji, potem dobi trgovec komsj obvestilo v roke. Premožnejše lirme so primorane popolnoma prezirati to pošto, in tako ima Fogar poštni predalček na gorižki pošti, baronica Thommel tudi, Fonzari pa v Solkanu. Oni seveda na lastne stroške pošiljsijo v druge kraje ljudi po pošto, tega pa ne morejo manjši trgovci in zato imajo ti le vedno občutno škodo. To poštno zvezo ilustrirajo kaj dobro tudi nastopnji slučaji, V Gorici umre oseba; ko j so razpošiljajo osmrtnice in komaj čez tri dni dobi prijatelj v Pevmi naznanilo o smrti; rad bi se udeležil pogreba, toda mrlič leži vedno že en dan v grobu. Kolikokrat je dobil kak pevmski odbornik kakega društva v Gorici komaj v ponedeljek popoldne vabilo k seji, katera so je vršila v soboto zvečer v Gorici, in vendar je bilo vabilo pravočasno t. j. v petek razposlauo v pol ure od mesta oddaljeno vas. Še več! Če piše kdo v Godci pismo v pravzaprav par korakov oddaljeno vas Pevmo, h kratu pa piše tudi na Dunaj in Petelin, dolu adresat na Dunaju in Berolinu pismo poprej nego adresat v Pevmi, oziroma pride i/, teh dveh krajev že, odgovor. N a j 1 e p g e pri vse m t e m j e p a to, da vozi vsak d a it skozi vas poštni voz v Št Forjan in Kojsko. Glede na vse to vpraSamo Njegovo Kks-celenco, g. trgov, ministra: 1. Ali se hoče poučiti o skrajno neugodni poštni zvezi s Pevmo"? 2. AH hoče Njegova FkseeJenca ukreniti nemudoma, da se zveze Pevma po ugodnejši poštni zven z drugimi kraji, da ne bo prebivalstvo trpelo še naprej škode vsled sedanjih neznosnih nedostatkov ? tiska in zal. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz VeliM ŽI&SIJ, 12. listopada IU07. .Nesrečno žganje". — Pod tem naslovom piše dopisnik v „Gorici" št. 02. da je umrl v Vol. Zabijali vsled preobilno vžtte pijače okolu 45 let star fant Vincenc Bat, in da je zadnji 1'hof pil pri And. Samcu. Dobro, tega ne oporekamo, da pokojni Vincenc Bat ni pil žganja na dan pred smrtjo, ampak zaradi 1/8 vžitega žganja vedar menda se ne umre. Ne ve se, zaradi kakega vzroka je umrl, am-pak sumi se, da ga je zadela kap. Dotičnemu abstinentu dopisniku »Gorice" pa sledeče: Ne vtikaj se in ne pisari po umazani „Gorici" take laži, mogoče misliš, da so v prid tvoji stranki in v škodo narodno napredni, ne ampak nasprotno. Pomisli le, kaj vse lehke napravi nesrečno žganje, ko se ga po vasi nosi, ki se ga je vsodilo pri g. Florjanu kar cel liter. — Naposled te se opozorim, dragi dopisnik »Gorice", ako se še spominjaš, kako je pred letom ležal okoli 12 ur opiti žganjepivec „ta mali" Čez prag hleva in uboga mat«, koliko je imela skrbi, da ga je rešila gotove smrti; tako vidiš je, dragi abstinent. Iz kanalskega okraja. Iz Bit Dne 8. t. m. je bil na 3 dni zapora obsojen pri c. kr. okrajni sodniji v Kanalu Anton Breščak, podžupan in ud kraj. šol. sveta v Batah, baje zato, ker je pretepal svoje lastne stariše. - Ta je oni »katoliški" mož, za katerega je bil zelo unet Ciril Vuga, takratni kurat tukaj, pri občinskih volitvah. Domače vesti, DtfČRa upravitelja gg- Jos. B r u m a t in Fran It o s i Č sta imenovana za višja davčna upravitelja v območjti tržaškega finančnega ravnateljstva. Umrli je v Gorici gospa Marija pl. Wolfls-berg, vdova generala, znana po svoji dobro tljivosti. ZsIfllO »SlOtaitSkefflU klubu", v katerem sedita tudi Gregorčič in Fon, je sklenilo slavno društvo »Sloga". Kaj nima boljšega dela? Sklenilo je zahvalo za neki sklep, da se namreč slavni Šusteršičevi poslanci zavzamejo za to, da dobimo tudi v Gorici potrebne slovenske Šole. Storili so sklep, o katerem se ne ve, če bo kdaj kaj iz njega. Pa že taka hvala! Klerikalcem ni nič verjeti, da bi se res potegnili za slovenske srednje gole v Oo-rici; kajti, kakor znano, se potegujejo za to, da ustanovi nadškof in knez svoj gimnazij v Gorici, ki bi bil duhovniški pa nemški. Za realko jim tako nič ni. — Vsak pameten Človek bi mislil, da treba v tako resnem šolskem vprašanju skupnega nastopa vseh goriških slov. poslancev, katerim naj bi pomagali še drugi. Napredni poslanec Štrekelj se je obrnil še tam po'eti na Dunaju na Gregorčiča, da bi se lotili skupno srednješolskega vprašanja. Pa kaj je storil »ljubljenec naroda" ? Nekaj je zgodrnjal in zjecljal, potem pa Šel. Pokazal je, da mu je tako pereče srednješolsko vprašanje deveta briga, kakor mu je deveta briga trgovska šola tako urejena, da bi bil učni jezik tudi slovenski. Tako nesramen je bil, da je odklonil celo promemorio, „Tr-govskega-obrtnega društva*. — Vidite, tako se bori Gregorčič za »narodne potrebne slovenske šole" v Gorici. Kdo more torej pričakovati od njega, da se sedaj res zavzame za slovenske šole ? Kdo more pričakovati kaj takega od kluba, ki se le napihuje kakor žaba in balia, ne stori pa nikdar nič za narod, marveč se vedno valja vladi pod nogami, da vjame kakšne Judeževe groše ? Vse bobnanje in hvaliBanje je le pesek v oči in nič drugega. Če bodemo čakali na klerikalce, ne pridemo nikoli do slov. srednjih šol v Gorici l Blebetavi „GorlMH je v svoji široki nerazsodnosti klepetala, da je že gotovo, da pride slovensko moško učiteljišče iz Kopra v Gorico ter opozarjala tako Lahe, kaj se zgodi, in jih dražila k odporu. Odpor prav radi tega ni izostal. Prav klerikalni blebetavosti se imamo zahvaliti, da se Lahi tako energično postavljajo proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Ko smo prijeli klepetuljo za dolgi jezik, pa je lajala na nas, da hočemo tajiti zaslugo katoliškim poslancem, ki da so s trudom in težavo, v potu svojega obraza izposlovali premestitev. Lajala je na nas takrat — pa sedaj, kako je pa sedaj ? Sedaj ni več tako gostobesedna, ko je treba z nova zahtevati premestitev v Gorico, ki je v nevarnosti. Seveda pa so storili Dvajset let pozneje. Nadaljevanje -= „Treta mušketirjev". = Francoski spisal: ===== ALKXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Prav I Jeden konj mrtev! pravi d'Artagnan, ki je ravnokar srečno obdržal konja, ki se je bil nad nečem spodtaknil. Menda so tudi oni že na koncu moči. — Zdi se mi, da čujem ropot konjskih kopit, pravi Porthos, naslonjen na grivo svojega konja. — Ni mogoče. — Mora jih biti precej! — Potem je kaj drugega. — Zopet konj! pravi Porthos. — Mrtev? — Ne, v zadnjih zdihljajih. — Osedlan ali neosedlan? -~ Osedlan. — Torej so oni. — Pogum, imamo jih! — Toda Če jih jo dosti, pravi Mousqueton, imajo °ni nas in ne mi njih.' — Ba! odvrne d'Artagnan; mislili bodo, da je »as več nego njih, ker jih preganjamo; ustrašijo se ter se razprse\ — Gotovo, odvrne Porthos. — A, vidite? vskltkne d'Artagnan. j —- Da, zopet iskre; sedaj sem jih videl tudi jaz, odvrne Porthos; j — Naprej! naprej! pravi d' Artagnan s svojim ¦ zvenečim glasom, in čez pet minut se bomo smejali, j In spustili so se znova v tek. Konji, razdraženi od bolečin in poguma, so leteli kakor blisk po temni cesti, sredi katere se je začela sedaj polagoma razločevati še gostejša in temnejša masa, nego je bilo ostalo obzorje. XXVIII. Spopad. Tako so dirjali še deset minut. Hipoma sta se ločili dve črni točki od one mase, se začeli bližati in postajati večji, in kakor sta postajali večji, sta dobivali obliko dveh jezdecev. — O, o! pravi d' Artagnan; prihajajo nam naproti. — Tem slabše zanje, odvrne Porthos. — Kdo prihaja? zavpije sedaj hripav glas. Trije jezdeci se niso ne ustavili rte odgovorili, začul se je samo žvenket mečev, ki so jih potegnili iz nožnic, in pokanje petelinov, ker sta oni dve črni prikazni napenjali pištole. — Vajeti v usta! pravi d' Artagnan. Porthos je razumel, in d' Artagnan in on sta potegnila vsak svojo pištolo ter napela peteline. — Kdo je? zavpije oni drugič; niti koraka več* sicer ste mrtvil — Ba! odvrne Porthos, ki ga je dušil prah in ki je grizel vajeti kakor konj; ba! videli smo Že drugačne ljudi! Pri teh besedah zastavita senci pot, in pri svitu zvezd sta se zalesketali cevi dveh pištol, pobešeni proti tlom. — Nazaj! zavpije d'Ariagnan, sicer sta vidva mrtva! Dva strela iz pištol sta odgovorila na to grožnjo, toda napadalca sta prišla s tako naglico, da sta bila že v istem trenutku pri svojih nasprotnikih. Počil je tretji strel, ki ga je sprožil d' Artagnan, in njegov nasprotnik se je zvrnil. Porthos pa je udaril svojega nasprotnika tako silovito z mečem, da je padel deset korakov od svojega konja, dasi je bil patfral udarec s svojim mečem. ¦— Končaj, Mousqueton, daj mu, kar mu še manjka! pravi Porthos. In spustil se je za svojim prijateljem, ki je nadaljeval svojo pot. — No, kako je? vpraša Porthos. — Razbil sem mu črepinjo, odvrne d' Artagnan; in vi? — Jaz sem ga samo prevrgel; toda čujte... — Počil je strel puške; td je bil Mousqueton, ki je mimogrede izvršil ukaz svojega gospodarja. — Bravo, bravo! pravi d' Artagnan; to je šlo dobro, prvo partijo smo že dobili! — A, a! odvrne Porthos, glejte, tam so še drugi igralci. Jn res, dva druga jezdeca, ki sta se bila ločila od prve čete, stal Se sedaj prikazala ter se naglo bližala, da zastavita pot. (Dalje pride.) '<¦¦', nvažen sklep"! Poprej se je tolkla po prsih, da je reč glede premestitve gotova, da ni mogoče vreči namestnikove odločitve, in hvalo je pela s svojim poslancem! Sedaj pa mora naznanjati, da delajo šele važne sklepe o-nečem, kar je bilo že vse goto vo! Povsodi le sleparija! Kamor obrneš klerikalca, na vseh straneh je slepar. — Da pa le kaj ne skvarijo! Klerikalci so sumljivi ljndje in nagnjeni k podkupljenju t Da le Se ne skvarijo premestitve učiteljišča v Gorico! Več za danes ne rečemo! Darovi Zt »Oljlfto talMll|Oa. — Županstvo Sovodnje pri Gorici je poslalo 30 K; po 10 K so darovali prof. Ant. Fras in dr. Fr. Kos oba v Gorici in Peter Brumat iz Št. Petra pri Gorici, 5 K za november je daroval prof. Jak. Zupančič, Vesela družba pri nzvezdi" je nabrala 11-H K in 40 laških čentezimov, za darovano in potem prodano žganje pa se je dobilo 2 K. Tisti, ki vrže kamen čez Sočo, je daroval 4 K. Trgovec g. Kerševani je nabral v veseli družbi pri Petelinčku in y ba varni Central 4 K 20 v. V blagu in živilih so darovali sledeči: And, Pavlin dve vreči krompirja in nekaj fižola, Mozetič iz Mirna pa 1 vrečo krompirja. Neimenovani je daroval: dvoje hlačic, tri pelerine, 2 kapici, eno suknjico, en telovnik, ene spodnje hlače, par nogavic, eno majo, eno srajco, pet oratnikov, 2 para manšet in dva para črevljev. PlVSkO iR GliSbMI) dnitVI naznanja cenj. gg. pavkam in pevcem, da se vrše zopet redne vaje za dame ob ponedeljkih in četrtkih od S,—7. ure, za gospode pa ob torkih in petkih od 8.-9. ure zvečer. Pripravlja se za Silvestrov večer, vsled tega prosimo za reden obisk vaj. Ob jednem naznanjamo, da se vrši v torek 19. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih redni letni občni zbor obeh zborov ter vljudno prosimo za polnoštevilno udeležbo. »8ti]t proti nemškim profesorju! v Gorici". — Zadnjič smo priobčili vsebino nesramnega dopisa, kateri je napisal kak švabski profesor iz Gorice v „Grazer Tagblatt*-u. Na ta dopis odgovarjamo danes: 1. Dopisnik pravi, da znani dogodki (dijaški nemiri) izvirajo iz skupnega sovraštva Lahov in Slovencev proti nemškemu vodstvu realke in njegovi opori: dolžnosti zvestim nemškim profesorjem. — če obstoji sovraštvo proti nemškemu vodstvu in nemškim profesorjem, so si nakopali to sami: vodstvo in profesorji. Najbrže zato, ker so preveč zvesti svoji dolžnosti. Pristavili naj bi bili še: nemški svoji dolžnosti. Potem je vse jasno in umeven odpor nenemških dijakov. 2. Dopisnik pravi, da narodni predbo-jevniki hočejo na realki jednake razmere kakor na gimnaziju, kjer je laški ravnatelj, ki izigrava zavod Slovencem v roke, ter da se hujska javnost in učence proti nemškemu ravnatelju in nemškim profesorjem. — Hočemo res, da se spremene razmere na realki, kakor potreba. Na gimnaziju je nekoliko boljše, kakor na realki, odkar je vodstvo v rokah razsodnega deželana, ali še zdavnaj ni tako, kakor hočemo, kajti tudi na gimnaziju čutimo še prebridko osodne roke kakegr nemškega, pa tudi kakega laškega profesorja, ki zna »čistiti" slovenske razrede. Hočemo slovenske psralelke s slovenskimi profesorji na realki in gimnaziju! — Kar se tiče hujskanja, naj kar lepo molčijo ravnatelj in profesorji. Ravnatelj je tak, da ni treba proti njemu nič hujskati. Njegova navzočnost v Gorici in njegovo ravnanje je tako, da vzbuja vseobčo ne-voljo in odpor. Niti treba ni hujskanja. Ravno taki 30 po njem importirani tirolski profesorji. 3. Da se ravnatelju šteje v greh, če pokliče kakega nemškega suplenta, je opravičeno. Naj išče domačine, ne pa tujce, ki pridejo med Goričane z nekim jezikom, ki je skrajno težko umljiv! 4. Dopisnik pravi, da so učenci jako leni ter da je Gorica znana kot pribežališče dijakov, katere so drugodi zapodili. — To je laž in obrekovanje. Namesto nemških naj pridejo drugi profesorji, katere se ume, pa ne bo več pritožebo „1 en o bi". Gorica pattudi ni pribežališče drugodi zapodenih dijakov, marveč rajši raznih nemških profesorjev, katerih sicer niso zapodili, ampak so vsi srečni, če se pridejo v Gorico gret. 5. Nemški napihnjenec pravi, da je prišel iz srednjeevropskih razmer v Gorico ter kako delajo ž njimi učenci, ki imajo prirojene talente za škandale. — če se ne čuti dobro v tukajšnjih razmerah, naj gre v Božjem imenu nazaj v »srednjeevropske" razmere! Če si učenci s profesorjem kaj dovoljujejo, je tega kriv sam. To je stara resnica. O talentih tudi govorijo, in sicer talentih za škandale. Mogoče, da prej vzroji južna kri nego Bsrednjeevropska,,. Ali vemo, da če se ravnr pametno z našo mladino, ni nikjer škandalov. Naj delajo tako z dečki na Dunaju, kakor delajo v Gorici, pa se tudi hitro pokažejo »prirojeni talenti za škandale". Pa glede talentov naj bi rajši premislili, koliko talentov manjka njim za vzgojo tuhajšnje mladine. — 6. Da se zaganja Švab v flLočo", to nas le veseli. Priznava s tem, da smo ravnali prav. Na to pa se zbudi v njem policaj; misli, da je nastal mir zato; ker se je začela brigati za te reči državna policija. Pa ni res. Ko je vzrujena mladina povedala na cesti, kar je hotela povedati, so nehali nemiri; bilo je dovolj, da bi mogli razsodni ljudje nato kaj umestnega in pametnega ukreniti. — Govori tudi o namenu: pr is tudi ti nemški jezik in nemške profesorje. Ni treba! Nemški jezik je že pristuden; če je kak nemški profesor pristuden, je poskrbel sam za to. (Pripominjamo, da se dobi tudi kak dober nemški profesor, ki zna računati z razmerami.) 7. Obrekuje slovenske kolege svoje. Stara reč pri take vrste ljudeh, kakoršen je dopisnik v „Or. Tagb." —- Vladi ni treba nič ščititi nemških petelinov. Naj računajo, kje so — najlepše pa, da gredo s šili in kopiti v srednjeevropske" razmere. — Z vso odločnostjo moramo končno odvrniti trditev, da je naša mladina degenerirana. Za Slovence to odbijamo. Lahi naj store, kar hočejo za svoje! In Zopet 2 realke! — V H.b razredu je pro. B. tako-le klasitikoval prvi dve šolski nalogi: I. naloga: 11 popolnoma nezadostno 22 zadostno ali bolje 55 dijakov. II. naloga: 29 popolnoma nezad. 17 nezadostno 2 komaj zadostno 7 zadostno ali bolje 55 dijakov. Strašno f Torej od 55 dijakov jih je ušlo propadu komaj — 7. Ali ne zasluži ta profesor reda - popolnoma nezadostno in pa — consilium abe-undi, naj gre ceste pometat pa ne v šolo poučevat?! — Zahtevamo preiskave, zakaj tak neuspeh šolskih nalog! Niš nadškof In knez je šel med intransi-gente. Vrnil je koledarček družbe sv. Cirila in Metoda — on, ki sam živi v obmejni pokrajini, kjer grabežljivi Lah steza svoje kremplje po slovenski deci, proti katerim pa je ustanovljena družba 3v. Cirila in Metoda. — Vračajo koledarček tudi duhovniki, in vendar ima skozi in skozi konservativno vsebino in životopis s sliko bivšega prvomestnika-duhov-nika. Tak fanatizem, tako nizko strankarstvo je vse obsodbe vredno. —- Takega nadškofa imamo. In ta nadškof je zapovednik duhovščini, katera se mu mora slepo pokoriti. Pa so še naivni ljudje v deželi, ki mislijo, da krene del duhovščine na neklerikalna pota! »Primorski llSf** se je v svoji predzadnji številki nesramno lagal, da „Soča^ odobrava neko oderuštvo. Navajal je celo številko na- šega lista, v kateri pa ni bilo o tisti reči niti jedne besede. — Morda je bil kdo, ki je mislil, da duhovski list, kateremu je glavni urednik doktor sv. pisma, popravi svojo laž. ter pove, daje storil „Sočlu krivico, če je bil kdo, se je presneto motil. »Primorski list* nima niti jedne besede, s katero bi hotel popraviti krivico. — Ta nesramni list si kar na celem kaj zmisli, se debelo zlaže, potem se prekriža ter pripoveduje svojo debelo laž svojim backom. Če se ga potem še tako prime, ne prekliče nič. Bog varuj, da bi se tak lažnjiv list širil med ljudstvo! Kaj bi bilo z ljudstvom, ki bi se vzgajalo v znamenju skrajne laži, ki je vir vse hudobije. Dolžnost je vseh dobro mislečih goriških Slovencev, da skrbe zato, da sr tako nizek, tako propadli list žatre Čim prej tim bolje. Resnica naj vlada med nami, ne pa laž! Diftevičlia preti družbi sv. Cirili In Ifeteia. -V Komnu je hotela neka oseba izročiti kaplanu pri naročbi za družbo sv. Mohorja neki dar za družbo sv. Cirila in Metoda. Fanatični kaplan pa je to darilo odklonil, češ, da on nič ne sprejme za šolsko družbo. — Kako je potrebna družba sv. Cirila in Metoda, ve vsak rodoljub. Kdor se postavlja proti dražbi, vrši neslovensko, izdajsko delo. Tako delo dela duhovščina celo v naši deželi, kjer tako ki vavo potrebujemo obrambe ob narodni meji. Delajo pa tako samo zategadel, ker družba ni prav popolnoma v klerikalnih rokah. V odboru pa so možje obeh strank, tajnik društva je duhovnik. Vidi se, da klerikalci hočejo povsodi samo komandirati, drugi pa naj bi samo dajali denar. Tako ostudno početje kriči po maščevanju. In to pride! Naj se le pripravljajo! Deželni zieza zi tujski promet na Kranjskem v Ljubljani opozarja, da so pri nji na razpolago vse tiskovine za hotelsko družbo „Tri-g 1 a v". Na željo se interesentom vpošljejo slike in načrti lepega hotelskega podjetja v Bohinjski Bistrici. — Vljudno se vabi vsa-aega, da pristopi k temu domačemu podjetju, ki je neprecenjlive važnosti v gospodarskem oziru. Pristopi se lahko le Še do 15. decembra t.!., ker se potem ustanovi občni zbor. Lažnlki PO poklicu so zopet na delu v umazanem farovškem »Prismojencu". Sedaj lažejo, da je jugoslovanska zveza, v kateri je tudi Štrekelj, nastopila proti češkemu ministru kmetu Prašeku. Po je podla laž, kakoršne je zmožen le Iump v „Prismojencua. Da je nastopila zveza proti nagodbi, to je pa res, in ima prav, ker nagodba nas le tlači in je navadna laž, da so v novi pogodbi določila v varstvo naše domače živinoreje. Klerikalci so hlapci vlade, zato pa glasujejo za vsako reč, katero jim vlada pomoli pod nos. Vlada jim da v kake umazane politične namene kake tisočake, potem pa glasujejo, kakor hoče; farbajo pa kmeta, dajglasujejo v njegov prid. Taki nesramni sleparji so klerikalci. Sinoči je Bila i Gorici demonstracija za laško vseučilišče. Zbralo se1 je kakih 100 ljudij: dijakov in drugih, ki so šli po mestu ter kričali: Viva 1'universita italiana a Trieste ! V demonstracijo je posegla policija, baje radi tega, ker je imel v 6. razredu realke dopoldan neki profesor z nekim dijakom hud nastop, vsled česar bi se bilo bati kake demonstracije proti onemu profesorju. Tudi aretirali so jih par, ki 30 se baje zoperstavili na-redbam policije; ko so bili zaslišani, so bili takoj izpuščeni. »SolČBfl je. vas tam v Gorjancih in leži na kraju, kjer lahko vsakdo pogleda tje doli v sosedno Hrvaško!" — Tako piše v podlistku „Prismojenectt, čegar urednik je nad vse učeni Kremžar iz okolice ljubljanskega „Boltatuga Pepeta". Presneto je slabo podkovan v zemljepisju, kajti Solčava ni vas v Gorjancih, ampak Solčava je vas na Štajerskem zaGornjimgradom; presneto dolg vrat bi moral imeti, kdor bi hotel videti iz Solčave na Hrvaško. Kremžar se sili še vedno med dijak Če se bo kdo pri njem učil zem^jepisja, m^ dobiti samo nganz ungenijgend". Za laško vseučilišče in za protest proti doBodkom » GridCU bo jutri v tukajšnjem gledališču javen shod, in sicer ob 11. dop. IZ KojSkega v Brdih nam pišejo, da nN prav nič veseli tamkajšnjega učitelja Pograja, ki seje utlačil med »krščansko misleče«. V Kojskem potrebujejo učitelja, ki bi bil lepo z ljudstvom, ne pa potuhnjenega Poberaja. Tak svetnik naj bi kmalu zapustil Kojsko — to je želja kojščanskih mož, katero mu tu sporočamo, da se bo znal ravnati. Nemščini na brzojavnem uradu. — Povsodi nas nadlegujejo z nemščino. Če brzojavni urad v Gorici ne more izročiti kake brzojavke, kaf mislite, da naznani to slovenskemu odpošilja' telju brzojavke po slovensko? A, kaj še! p0 nemško naznani to na tiskovini nemško-laski — Lahu naznani pa na jednaki tiskovini po laško. Zahtevamo, da se uvedejo nemudoma take potrebne tiskovine tudi s slovenskim besedilom ter da se s Slovenci povsodi ura-duje slovensko. Za vsako mrvico jednakoprav-nosti našemu jeziku se moramo posebej bojevati. fiOlJlSt je vrgla 42-letnega J. Cegltča v Števerjanu. Potolkel se je tako, da so ga morali pripeljati v goriško bolnišnico. Neki mleKarfCl je bilo ukradeno včeraj dop. na Komu 3/4 kila mesa iz vozička. Tat se je napil tudi mleka. Vse to se je zgodilo ta-Čas, ko je šla mlekarica po opravku v neko hišo. — Ali kaj takega pri belem dnevu na Komu! Sumi se, da je storil to neki 17-letni tatic Hrovatin. Tečaj za analfaoete so otvoriu te dni v Krminu. Čitalnica na Grahovem vabi člane in prijatelje na zabavni večer s plesom, ki bo v nedeljo dne 24. t. m. v gostilni „pri ])ofki\ ¦ Začetek ob '/»3. uri popoldne. Vstopnina u j ude 1 K, za neude 150 K. i Požar. — V četrtek je gorelo pri Maksu ; Arčonu v Vrtojbi. Zgorel je hlev, ItJUO k« , sena in 3u0 kg slame. — Škode je približno ( 2000 K. — Arčon je bil zavarovan. —• Sumi se, da so zažgali otroci, j (V zadnji, „Soci" je bilo potoma nazna- njeno, da je gorelo pri Nemcu). ZflUOljeilO. — Iz Gorice do Št. Pretra se je izgubila zlata brožka. Kdor jo je naše!, naj j se oglasi v našem upravništvu, kjer dobi postavno nagrado. I Opozarjamo na oglas tvrdke 11. Vu-a, ki se nahaja na četrti strani. i Odprti lekarni, — Jutri popoludne bosta . odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubieii. j Ponofioa služba i lekarnan. — v času od 17. do 24. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich. ! Po prstih se je porezal 7-letni Ivan Dru- • fovka iz Gor. vasi, ko je lupil krompir. Pripe-j ljali so ga v Gorico k usmiljenim bratom, i 3 ID globoko je padel v Tržiču 28-letoi ' mizar Domenik Moškin ter se nevarno poško-( doval, vsled Česar so ga pripeljali v goriško bolnišnico. V RoČifljU je prišel bivši uslužbenec v tolminski lekarni Anton Weiss, rojen v Ljubljani, h gostilničarju Antonu Kauienšku in ponudil sifone in slatino. Ker je gostilničar že večkrat z njim kupčijo sklenil in ni vedel, da Weiss ni več v službi v omenjeni lekarni, je izročil Weissu za dva zaboja vode slatine denar. — Ko je šel Kamenšek v gostilno k „Mart$nu", kjer bi imel Weiss omenjene zaboje pustiti, ni našel tam nič, na kar se je obrnil pismeno na tolminsko lekarno. Sedaj je Še le zvedel, da je bil opeharjen, na kar je celo stvar naznanil or-.žništvu. — Weissa niso še dobili. V Gorenj« Cente pridejo v nedeljo katoliški možje prodajat kmečko zvezo, to js zvezo, s katero naj bi bili kmetje še bolj navezani na farovž. Pokazalo se je Že v Kojskem, kako znajo farbati ti katoliški junaki. Pa kako so (Dalje ? prilogi) V teku tega meseca se otvori v tekališču Josipa Verdi štev. ^6 skladiščec. kr.priv.mnihovgraške tovarne čevljev. J. MEDVED, lastnik. Priloga „Sote" it. 131. z din 18. aovenlira 1907. lagali! Navzočih je bilo okoli 40 oseb, pisali pa so: 200! — Brici, poženite od sebe take ljudi, ki imajo kmeta le za norca. Važno. — Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Dobro domače Zdravilo. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvoVje" riajoolf^HpofolH Ijivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za nAnker*Pain-Expellertt), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1*40 in 2'— za steklenico; steklenica je" "v elogantni škatlj«*-ter oaaa-čena s sidrom. ZVOM Iz otroškll let. — Urno drvenje in nemirno pehanje Človekova je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo {•asa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških, dni. Tembolj veselo in obenem .tožno-milo čuvstvo se pa polasti vsakega zemljana, če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškeni času spominjati davnominole dobe mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se gladile orgle, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, -- pa le za kratek čas, in zopet se razprši lepa slika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča sam o pod imenom „ angelsko zvonilo za božično drevesce" znana novost, ki jo je uvedla v promet c. in kr. dvorna firma Ivan Kourad v Mostu št. 1947 na Češkem. Vse natančneje se razvidi o tej mični novosti iz , današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštnine prosto. Zveza narodnih društev. OdfclF »Zveze narodnih društev" konstituiral se je pri zadnji seji sledeče: dr. Dinko Pue, predsednik; Franc Kocjančič, podpredsednik ; dr. Igo Jane, tajnik; Avgust Cejan, blagajnik ; Andrej Zavadlav, gospodar; Bel-trnm Franc, Jožef Orel, Franc Boškiu, Evgen Hujer, dr. .los. Ferfolja, odborniki. Narodni prOSietl v Gorici prične v najkrajšem času z rednimi predavanji v »Trgovskem domu". Sodelovanje obljubili so naši nojodličnejši znanstveniki iu strokovnjaki. Društvi, ki niso še vrnila izpolnjenih iz-kazil, naj store to nemudoma, da iina odbor pregled nad celotnim materijalom. Zmlfl pifOfQdj|. — Ker je v »Zvezi« mnogo pevskih društev, imenoval je odbor v svoji seji pevovodjem „Zveze" g. Emila Ko-mela, glasbenega učitelja v Gorici. Njegova fialoga bode organizirati pev '. e zbore zveznih društev. Moll-ov Seidlifz-prašek je za na Želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo, katero iina prednost, pred vsemi dragimi drastičnimi Čistil, kroglicami In greneieami. Cena orig. škatfje K2- Ponarejanje se sodaijsko lasledaje. Moll-ovo Franc, žganje in sol ia libit^e iivota. — Bolečine A »bu.* olajiojoče in okrepfiajoCe sta-roaiano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vrste. Orlff. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. HOLL, c. in kr. dvorni zalolnik, Dunaj, t Tnchlaifeen 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: 0. Cristofoletti, L. Gliubich, A. Gironcoli. Trgovsko • obrtne in gospodarske vesti. Nt razstavi fOVeja Živine v Tolminu je bilo okoli 150 glav. Razdelilo se je več daril. — V Kobaridu je bilo na razstavi 60 glav. — Na razstavi v Bovcu pa 51 glav. Videlo se je na teh razstavah sicer precej lepe živine, toda živinorejo treba gojiti še vse vspešneje v naših gorah. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur i LJubljani. — v službo se sprejmejo: 1 poskvodja mešane stroke, 1 knjigovodja in korespondent, 7 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik Špecerijske stroke, l pomočnik železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 4 prodajalke, 8 učencev. Službe iščejo: 3 kontoristi, 4 knjigovodje, 3 potniki, IG pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, 18 kontoristinj, 8 blagaj-ničark, 6 prodajalk. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Uikl konkurenca. — Na Kanalskem, posebno v Zapotoku, Marijinem Celju i tamošnji okoliri obrodil je letos pitomi kostanj prav *ttbu^bBJgtQLL&Jii> pov^gm^zdravega blaga. Lastniki ga pa ne morejo spraviti v denar, ako ga nočejo prodati po več nego smešno nizki ceni. Ponujajo jim namreč po osem kron za meterski stot. Uzrok tej nizki ceni je italijanska konkurenca; iz Italije se namreč uvaža kostanj po* prav nizkem eolnem ceniku v Avstrijo. Naža država prideluje za lastno potrebo dosti kostanja -r bilo - bi torej le pravično, ako bi se pri bodočem sklepanju trgovinske pogodbe zvišala eolnina na uvoz pito-mega kostanja iz Italije v Avstrijo. Politični pregled. Zopetno ofanovljenje avstrijskega mfnlsterstva. -»Narodni Listv" pišejo, da ministerski predsednik barov Beck, čim bo rešena nagodba, z nova obnovi svoje ministerstvo, to je, da ga bo še bolj parlamentariziral. Ministra dr. Fiedler In Prašek sta odpotovala v Prago. Dr. Fiedler priredi te dni shod svojih volikev v Karlinu, Prašek v Benatkih. NOV poljski RllnlSter-rajlk je postal vit. Abra-hamovvicz. Imenovanje sekcijskega načelnika Georgija za domobranskega ministra se izvrši v kratkem. Načelnikom poljska kluba je izvoljen dr. Stanislav Olombinski. Prvi neplemiuitaš predsednik poljskega kluba. Izpopolnile« nemškega mtnlsterstva. — »Tiroler Tngblatt" zahteva, da dobe alpski Nemci v nemškem ministerstvu sekcijskega načelnika ali pa pod kakim drugim naslovom resnega svetovalca nemškemu ministru krajanu. Iz ČTRSiOrt, — Iz Kotora javljajo, da je bilo v Črnogori aretovanth okolu lftO uglednih oseb, ker so na sumu, da so zapletene v zaroto proti knezu Nikoli. V Trstu so aretirali bivšega črnogorskega mtnisterskega predsednika Raduloviea, ki je baje zapleten v zaroto proti knezu. Za knežjo rodbino preti nevarnost, velik upor se pripravlja, vse je nezadovoljno. Vi h nI deželni češki marša! LobKovic odstopi. — Vrhni deželni maršal Jurij knez Lobkovic namerava dne lil. decembra, katerega dne je bil pred 6 leti imenovan vrhnim deželnim maršalom, odstopiti, ker konča tega dne njegova funkcijska doba. Knez Lobkovic je vrhni deželni maršal že 24 let. Delavsko ministrstva. — češki listi poročajo, da bo pozvan dvorni svetnik Fries iz trgovinskega ministrstva, da organizira nameravano delavsko ministrstvo. Razne vesti. Izlet V Trst na umetniško razstavo priredijo jutri zjutraj Ljubljančanje. Lepo bi bilo, če bi bilo navzočih tem povodom v Trstu tudi več Goričanov. Noti slovenska drama. — V Ljubljani bodo predstavljali v gledališču izvirno slovensko dramo »Opatiiija Suzana". Dejanje sega v dobo reformacije na Kranjskem v IG. stoletju. Umetniški razstava v Trstu bo otvorjena le Še jutri 17. t. m. — Drevi bo predaval v »Balkanu" g. Ante Gaber o »uvodu v moderno umetnost", zlasti z ozirom na razstavo. Narodna delavski organizacija v Trstu In Nagle* duhovnik- — Na shodu v llojanu se je zaganjal Naglov duhovnik Hreščak v N. D. O. Govoril je nato g. dr. Oregorin, rekoč med drugim: »Klerikalizera ni verska organizacija; nasprotno smelo trdim, da se ravno z njim podkopiva vero. Vera spada v cerkev, spravljati jo na politično polje, pomenja blatiti vero. Ako nastopamo proti klerikalizmu, ne nastopamo proti veri, ampak proti oni stranki, ki jo izkorišča v politične svrhe. G. Hreščak je rekel, da izgubimo še onega poslanca, ki ga imamo v Trstu, jaz pa pravim, da, ako bo N. D. O. napredovala kakor je začela ter se okrepča, kakor upamo, bomo imeli v bodoče ne le enega, ampak d v a poslanca (Aplavzi) Ako bomo torej nadaljevali na dosadanji poti, nas bo ta politika »Edinosti" in N. D. O. privedla do najboljših uspehov. Če bomo pa razdeljeni v dva ta- bora, uspehi izostanejo; in na tem bodo oni krivi, ne pa mi. — Hreščak nam je rekel, da nam je narod malik. Jaz pa mu odgovarjam : ne malik, ampak svetinja, za katero se bomo borili do zadnjega diha. — S tem ne podrejamo vere narodnosti, ki bi morala isto-tako biti svetinja posebno onim, ki jim je poklic boriti se za njo. Ali klerikalizem se ne bori za vero, nego njemu. je#.stranlia nad vse, on se bori v prvi vrsti za svojega malika, t. j. za svojo stranko! Stranka pa je manj kakor narod ter so klerikalci tem manj opravi-č«ni nam predbacivati, da nam je narod malik. '¦— Kakor voditelj lista »Edinosti", izjavljam, da se jaz nikakor ne bojim za bodočnost našega naroda na tržaškem ozemlju. — List »Edinost« bo stal vedno na tem stališču: ne proti veri, ampak proti onim, ki izrabljajo vero v posvetne namene. Za vero naj skrbijo duhovniki ali ne na tak način, kakor je to storil gosp. Hreščak na današnjem shodu; s takim nastopanjem bodo le našemu ljudstvu izruvali vero iz srca. — Vprašam: zakaj pa se oni ne postavijo proti soci-jalistom, proti Italijanom? Zakaj ravno proti nam? Zato, ker upajo, daje pri nas Še kaj doseči. Ali mi, ki vidimo razvoj slovenskega naroda, ki že dolgo zasledujemo njegov napredek, jim lahko in smelo rečemo, da ne bodo tega dosegli, da vpre-žejo tržaško Slovenstvo v klerikalni jarem. (Viharen aplavz.) Laški VlSOkOŠOlCl so bili sklenili z demonstracijami po tujih univerzah delati za laško univerzo v Trstu. Sedaj so demonstrirali na Dunaju in v Gradcu. Dočim se na Dunaju še odnesli zdravo kožo, so bili v Gradcu od Nemcev tepeni, in nekaj je bilo precej ranjenih. — Nemška surovost se je pokazala v vsej luči. Ker so pa Nemci pri tem izkazovali svojo surovost tudi nad slov. dijaki, so poslala slov. akndemičua društva rektorju posebno spomenico, v kateri se protestuje proti početju nemških dijakov. Spomenico so poslali tudi Slov. klubu ia jugoslovanskemu klubu. Tržaško Gledališče. - Nedeljska igra ^levček Andrejček" je bila »rftn. da se naši Slovenci bolj in bolj zaniu sa gledišče — za umetnost. Že pred 8. je .iia dvorana natlačena. Toda tudi naši igralci so se to pot res izborno pokazali. Prvi med njimi je bil g. Verovšek v naslovni ulogi — katero je umetniško razvil in pokazal našemu občinstvu pravi tip revnega starčka. Žejimo tega umetnika Še enkrat videti v gori navedeni ulogi. — Dober je bil ubogi Anže — Cotič. Bil j o res imeniten — posebno v četrtem dejanju je pokazal svojo umetnost. Upamo, da v letošnji sezoni nas ta igralec še velikokrat razveseli. G. Velble je to pot bil pravi igralec. Skozi in skozi naravno brez najmanjše kare. Tudi druge uloge so bile dobre — posebno v ženskih ulogah se je pokazala g. Gams in ,fan. Želimo, da bi se kmalu ponovila ta igra — ob lepših zvokih. S-o. Radi draginje Živil vprizarjajo socialisti v Nachodu na Češkem živo agitacijo. Prišlo je že do burnih demonstracij. CiSlf prične z avdijencami šele prihodnji mesec. V Schonbrnnnu prirede zato posebno avdijenčno dvorano. Jva Srečna dnevi." — Bivši minister dr. Pacak je rekel, da ima vsak minister dva srečna dneva: Prvi in zadnji. Repetirnl samokresi v armadi. — Namesto revolverjev uvedejo v armadi in v obeh deželnih hrambah repetirne samokrese. V proračunu mimsterstva za deželno brambo je za to postavka 80.000 K. »Sokolskl dom" v Mariboru prično zidati spomladi. V pravdi, ki se vrši v Rimu proti bivšemu ministru Nasiju, se je dokazalo, da je bilo od vsote 266.000 lir, ki jih je izkazal minister za podpore ačiteljstvu, izplačanih učiteljem le 13.000 lir, ostalih 253.000 lir je izginilo v ministrov žep. Sežiganje Indijskih VdOV angleška vlada strogo zabranjuje, a Indi se hočejo držati svoje vere, ki obeta vdovi raj, ako sledi v smrti svojemu možu. Ker se tedaj ne smejo po možovi smrti sežigati vdove, a združene bi bile le rade z može v raju, začele so se zadnje, čase zastrupljati. Razdelitev državnih posestev na Ruskem. — Car je izdal ukaz, s katerim daruje državna l posestva kmečkim društvom, občinam in po-edincem. Zemljo dobe v popolno last brez obresti. Od 25 milijonov desetin, ki. jih obdelujejo sibirski poljedelci, je bilo doslej 1 in pol milijona desetin končno odmerjenih in omejenih. Vlada poda dumi načrt zakona, s katerim se obdarovani proglase kot polnopravni posestniki deljene zemlje. Hkrati se poda načrt zakona, kako naučiti sibirsko prebivalstvo racionalnega gospodarstva. Vojlk 0 klobasah. — Nekemu hrvatskemu vojaku so poslali od doma klobase. Zahvalil se je za njetako-le: »Hvala lepa za klobase. Klobas sem se jako razveselil. Klobase somi Šle prav v slast. Pa je bilo tudi dosti klobas. Tudi prijatelju Antonu sem dal nekaj klobas. Tako dobrih klobas ni jedel, odkar je živ. Ali mojih klobas ni več. Nikar ne snejte doma vseh klobas, da jaz še kaj dobim, Upam, da mi pošljete še klobas. Vedno se mi sanja o klobasah. Priporočam se za klobase„ Vaš sin Bartin." Rfcmatije na Ogrskem. — iz Budimpešte javljajo: V Antal-Falvy je bil suspendiran katoliški župnik Caplaros radi namišljenih »panslavističnik agitacij". Tamošnje prebivalstvo pa ni hotelo vsprejeti novodošlega namestnika Caplarosovega ter se izogiblje vsakega občevanja s tem duhovnikom. Verniki ne zahajajo več v cerkev, niti ne dajajo krstiti svojih otrok. Od tedaj se je rodilo 60 otrok, ki niso krščeni. Dvesto katolikov je radi tega prestopilo v nazarensko sekto, Povodom umlrovljinji dr. Jaglča, profesorja slavistike na dunajskem vseučilišču, izda »Slov, Matica" v »Knezovi knjižici« poseben spis o njegovem delovanju. Rudolf Insminn umrl. — V ponedeljek je rešila smrt iz muk duševne bolezni moža, v katerega imenu je obsežen lep kos zgodovine slovenskega gledališča. Rudolf Innemann, bivši režiser slovenskega gledališča v Ljubljani, je bil igralec, umetnik z dušo in telesom. Slovensko gledališče v Ljubljani in vsa slovenska dramatika ga ohrani še dolgo v hvaležnem spominu. V zadnjih letih je bil, engažiran v praškem »Narodnem Dlvadlu", dokler ga ni zalotila neizprosna duševna bolezen. Umrl je v blaznici. Slovenski vlsokoiolol proti »kulturnemu delu" S. L. S. — V Pragi so zborovali slovenski viso-košolci ter sklenili te-le resolucije: »Slovensko dijaštvo, zbrano na staroslavni češki univerzi v Pragi, dne 9. listopada 1907. I. Protestira proti izvedeni ločitvi I. drž. gimnazije v Ljubljani, ki ustanavlja v slov. "metropoli samostojni nemški zavod za 76 tujerodnih učencev, dočim se krati stotinam slovenskih srednješolcev na Štajerskem, Koroškem in Primorskem vsaka pravica do narodne srednješolske vzgoje. II. Izreka svoje ogorčenje vsem onim krogom, ki so iz zgolj osebnih ali strankarskih ozirov privolili v ta nečuveni napad na slov. narodnost ter si ga upajo še zagovarjati kot narodno pridobitev. .............................. III. V očigled nepreklicnemu dejstvu ustanovitve še drugega samostojnega zavoda za malo tisočev Nemcev, zahtevamo takojšnjo ustanovitev, oziroma poslovenjenje obmejnih srednjih šol za stotisoče slovenskih Štajerce v Korošcev in Primorcev. IV. Izjavljamo, da smatramo od gotovih krogov toli slavljeno »pridobitev" štirih slov. gimnazij na Kranjskem za pesek v oči javnosti, kajti srednje šole, na katerih se poučujejo najvažnejši predmeti v nemškem jeziku in kjer sta odmerjeni slovenščini 2 tedenski uri, nemščini pa štiri, niso slovenske, pač pa nemške srednje šole za Slovence. V. Ker se vlada upira opravičenim zahtevam po slov. srednjih šolah z izgovorom, da manjka učnih sredstev, ponovno zahtevamo od^ slov. profesorjev doslednejšega in uspešnega dela za slov. učne knjige. Odobravamo nastop slov. prof. društva za opravičene interese slov. srednješolstva ter najodločnejše obsojamo vladno terorizacijo društvenih odbornikov. Pozdravljamo tozadevno resolucijo delegatov državne zveze avstrijskih profesorskih društev v Lvovu. V Podkraju nad Vipavo je zmagala pri občinskih volitvah narodno-napredna stranka. V Mariboru priredita »Slov. Čitalnica" in »Bralno in pevsko društvo" predstavo čarobne burke »Lumpacrj Vagabund", in sicer v nedeljo 17. t. m. v Narodnem domu. Izseljevanje Iz Macedonlje. — izseljevanje iz Macedom> v Ameriko je bilo primeroma neznatno do ieta 1904., potem pa so prišli nad Macedonce agentje raznih parobrodnih društev, in izseljevanje je poskočilo hitro na 25.000. Tri podmorske ladlje je naročila avstro-ogrska mornarica v ladijedelnici tvrdke Krup« pove. Na posebno čuden način je umri publicist Mehling v Magdeburgu. Vstal je ponoči v temi, preobrnil umivalnik, ki se je razletel v kosce; potem je v zmešnjavi stopil na te kosce, ki so mu segli tako v kri na nogi, da je izkrvavel, ne da bi bil mogel dobiti pomoč. Pogumen deček. - V kraju Maylard v Gorenji Savoji je videl 10-letni deček orla, ki se je spustil nad kokoš na dvorišču. Deček se je vrgel nad orla. Dasi je bila nevarnost, da orel raztrga dečka, se mu je vendar posrečilo prijeti orla za vrat ter ga tako stisniti, da je poginil. Orel meri z odprtimi perutmi 1 m 60 cm. Laški kraljici je povila tretjo hčerko, katero dobi ime Ivana. Dojila jo bo najbrže kraljica sama. Kralj je daroval 100.000 lir v dobrodelne namene. Na smrt obsojeni ženska. — v Rennesu na Francoskem je bila obsojena na smrt Manja^ Labbd, ki je zastrupila svojega moža. Letos je ta že druga na smrt obsojena ženska na Francoskem, 12. avgusta je bila obsojena na smrt neka Pertois, ki je umorila svojega očeta. Okoli dvajset let že ni bilo nikakega slučaja. Pred 20 leti so obglavili neko Thomas, M je umorila svojega starega očeta. gapf se Ml{oi"dober. glasovir. Ponudbe je pošiljati na upravništvo »Soče« pod imenom: Š. P. D. ____ Išče se Briflnega in treznega hlapca za vinsko trgovino, laslop službe takoj.flača po dogovoru. Oglasili se je o našem uprauništuu. Fakin & Friedrich tovama za klilo zelje v Ljubljani razpoiilja iS kislo zelje in kislo repo v sodčkih po 100 50 in 25 kg. Ujubljana, Poljanska cesta št. 67. Proda se posestvo u Kozani. Isto obsega 7 njiv obdelane zemlje in gojzdove. Pridela se lahko od 40 -50 hI vina. Hiša je nova in se nahaja ob skla-dovni cesti. V bližini je voda. Natančna pojasnila daje lastnik Budin Karol v Kozani štev. 162. Službe išče upokojen uradnik veš d slovenskega, italijanskega, hrvaškega in nemškega jezika. Starost sredDjih let. Službo sprejme za celi dan. Ponudbe je pošiljati na naše upravništvo. Odlikovana pekaiija in sladčičama Karol Draščik v Corici na Komu v (lastni hiti) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarj« na drobno ali v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦»¦* po Jako zmernih cenah. ""*« Vinarska zadruga „ Kletarstvo dri Pobegih" poleg Kopra v Istri naznanja p. n. gg. trgovcem z vinom, gostilničarjem, krčmarjem in zasebnikom, da je letos napravila 700 hI zajamčeno pristnega in izbornega vina; in sicer 500 hI črnega oz. rdečega namiznega in 200 hI belega. Imamo še v zalogi prilično 100 hI starega borgundca in namiznega rdečega. Naše vino je pripravljeno na ra-cijonelen način ter po najnovejšem uzoru, za pristnost istega jamči zadruga. Cenik in uzorce stavimo na razpolago. Najnovejša trgovina z jesMnami, moko, atom in Gemeniom na drobno in debelo Rafael Ifuga GORICA - na Kornu št. 6 priporoča gg. trgovcem in zasebnikom v mestu in na deželi: kavo, riž, ogrski in domači ječmla, sladkor, olje, petrolej, pšenično moko domačo in ogrsko, turšično, ajdovo in rženo moko, pšenični in turšični zdrob, belo in rdečo sol, otrobe, oves, turšico, rž, najboljši Portland cement itd. itd. itd. ^s« je njoŽDO doseči in prekositi, le lna mast, 5 spojiti) fiDiit) oltasoti), l stojo lidalnostjo in nizko ceno je oeprekosljiTa. 300 komadov -s vinskih sodov s- od 300, 400, in 700 litrov s hrastovega lesa v prav dobrem stanu oddaja po nizkih cenah Tvrdka M. Rosner i drug v Ljubljani. Radi potrebe večje moti, proda se skoro nov parni stroj * ® * *» (Patent - Heissdampf • Hocbdruck • locomotiis > znamenite najnovejše konstrukcije R. Wol f Magdeburg-Bukan, ki ne porabi nit 1 kg premoga na uro za 1 konjsko silo. — Reflektanti lahko vidijo točno funkcioniranje istega pri lastniku; And« [akll ^mm['^ * R"P' P- Miren pri Gorici ki daje na ?elio tudi usa podrobneja pojasnila. „.,.,,...,«,,*. PAROBRODNA DRUŽBA *.......«•— Seuerno-nemški lsloyd-Bremen (NORDDEUTSCHER LL0YD-BREME11) Redne parobrodne črte iz Bremena v Novi-York» Baltimore, Gaiveston, Bnenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, Avstralije itd. Parobrodi Nemškega severnega LlOyda: 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15.0CO ton. 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje, 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih. 11 velikih najmodernejih parnikov v delu. 201 manjših parobrodov. Vsega skupaj 440 parnikov. od katerih 172 brzih, opremljenih z modernim komfortom. ki preplovejo ocean v i dneh. M-* 470 agencij ? prvih STetovnih pristaniščih =^^ Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. 5=- Informacije in pojasnila daje Glavni zastopnik v Trsti Piazza Giuseppina 1* Telefon št. 2068. F. STUMPE Maniifakturna trgovina A. BISAIL - Gorica v hiši Jonta po l»tn.r '».iLMii, Shv.ni otoki. ^ol-,< ozdravijo v kiv.tk»«m < nalokivnost itd. itd. ?. gotovostjo ----- Conn one steklenice Je i krono 40 vinarjev. ==.-:~rt== OPOMBA. Olje, katerega narofam direktno iz Norvcgljc, prclSCe se vedno v mojem kcm. laboratorUtt predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim CC. odjemalcem glede čistotc In i™. v. stalne sposobnosti za zdravljenje. ===: CilstufolBttiJsva pijača Is kina In žalaza. najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. ~= Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. -- Trgovsko-obrtna zadruga V Gorici replatrovana isadruga as neomejenim Jamstvom Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirora na preinenjena in dne 29. decembra 1905. v zadrnžn! register vpisana pravila, pri skupni noji dne 80. decembra 2905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. mehanična delaunica L Potočnik & A. Htigel mUWk - za vojašnice - GOEIOA ===== Telefon St. 71 = Koncesijonirana instalaterja za plinove, Todne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjavp; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visofcino, postavljata popolno elek-triino razsvetljavo in električne- naprave ia proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor Železo, kotlovino, raed (mesicg), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinove, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje. Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-ie» pouikeljevanje in za plastične na-vaarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s precizijskimi stroji za !'no izdelovanje in za različne izdelke, ,• i.°vre 8e proizvaja na vrtečih in poobla-l°cih strojih. Poprave na vsakovrstnih P»rnih in pllnovlh motorjih se skrbno iWrNejo. — Točna postrežba in zmerno cene. — Načrti proračuni brezplačno. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalee plača pri zajerr" posojila enkrat za vselej, mesto uradnine 11% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',*, večje, stalno naložene pa pa dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih >8oča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; Če jih pa po pomoti ni kdo dobil, Nov« pra » oglasi v z»dru$,noro uradu < 'TrgnvBkem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. (Gospodične in gospodje'—' pozor! imate že Šivalni stroj? Ako ga nimato, omislite si najnovejšo marko Original-Viktorja« in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se preprirala, da ostane »Original* le najboljši. Briiinal-ietoria stroji ™&l*i uporabi brezSumno. Oripal-Vicloria stroji tjggj- za domačo rabo in obrtne namene. Oripal-Victoha stroji ™3Zm za umetno vezenje (rekami ran je). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. OripRai-Vietaria stroji grtBS: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za • .ak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles »Pach*, oroija, manicije In vseh lovskih priprav pri tvrdkl KERŠEVANI & ČUK - GORICA jStolni trg" št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delarnica In popravljalnimi BIVA CASTELLO št. 4. C. te privil. = 25 LET OBSTOJEČA == strokovna krojačniGa prve vrste za vsaki stan V GORICI NA TRAVNIKU Trgovina z gotovimi oblekami in mano., fakturnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren vseh vrst ter nepremočljive pelerine te jopice za -------dame, Cdina zaloga oprane k uniformam za gospode g. in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje in ognjegasee; za častito duhovščino; ovratnike, masne kape, eln-gnlnm itd. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini 01. Poueraj o Gorici na Irauniku. Adolf Fey urar in optik na voglu TekališCa Frana Josipa io Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga Žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst —— in optičnih predmetov. ------- Za vsako uro se jamči 1 leto po najnovejši iznajdbi sestavljena, 36 nr idoCa nikel-remont Žepna ura a sekundnikom, znamka „Systera-Roskopf-Fatcnt11. Ta ura ima svetlikajoče se cifernico — tako, da se vidi na ui"o tudi v temi. Garantira se pismeno za 3 leta. (Uri priložimo brezplaCno lepo verižico ter 5 ______ okraskov).______________ Fina, lepo izrezljana srebrna ara za gospode z verižico vred stane samo jpld. i'55. Za neugajajoCe se povrne denar. Vsaka nevarnost je izključena. Odpošilja se proti povzetju, ali proti naprej pkCihi. M. J. Hoizer-jeva vdova Marija Holter tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebrnino, kitajskega srebra ter zaloga godal KRAK A ti St Gertrudgasse 29. Hochparterre (preje DietcIgaBse 73). Ceniki zastonj in poštnine prosto. — Iščejo se pctnikll Žene! Ako trpite na strjenjn krvi in na podobni* boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a, Kali ,44 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: »Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala 1 Vaš« sredstvo je učinkovalo že 5. dan". Gospa Tj. v M. piše: »Priporočala oom vsakonra Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez n]ega Arhitekt S. v M. piše: »Za izborao postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že po ?-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljave (tadi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenjt> perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezpladno. Za odgovor naj se priloži znamko. Postavno zavarovaBOtv8ako ^^ ^ ^^ edino pristen je samo Thierry-jev balzam '.- zeleno nuno. 12 malih ali 6 uvojnatih steklenic ali 1 velika specijalna steklenica s patento- vanim zamaSkom K 6'—• Thierry-levo Centifolijno mazilo proti vsem, §e tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3*60 pošilja le proti predplačilu zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi stl .najbolj! ____ povsod jnanl in starodavni. , Naročila naj se naslovi: Lokarta A. Thierrv v Preoradl pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. BroSure s tiaoSerimo origmalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poStnine prosti. UCH DiEN AlIiiniohtirBilni Ker imam naročenih že več uniform m gg. enoletne " prostovoljce se nudi j sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naroČi ob* enem, ker stane manj ako se jih dela več skupaj. Nadalje se priporoča gg. dijakom za nabavo oblek * po jako zmernih cenah. \ Znanim odjemalcem se daje i tudi na mesečne obroke po \ 10 kron. To velja pa samo j 2a civilne obleke. j OtVOHla Se JB velikanska nova manufakturna in modna trgovina „Pri zlati zvezdi" Korso G. Verdi 32 GORICA Korso G. Verdi 32 fgj0- Vsakovrstno volneno in modno blago v nedosegljivi izberi!! —99 fjosfrežba solidoa! ^ sh,,I>e' b*'z KM«Ki>ce! Se najuljudiiejo priporoča z odličnim spoštovanjem Anton Bohinski nova trgovina „fJrf zlati 2$«zdf". Registriran vzorec. Bajna Iluzija! Oblastveno varovano. najlepši kras božičnega dreuesca, ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, Je moje izboljšano briljantno angel, zvonilo za božič, drevo St. 1. popolnoma iz kovine s 5 pozlač. angelci, SO cm visoko. Garantira se za ---------funkcioniranje. ===== Pritrdi se lahko takoj na največje ali najmanjše drevo s preprostim na- sajenjem. Postavljeno za mizo se Tabi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo pač funkcijonira tudi brez prižganih sveC. Gorki zrak treh prižganih sveC vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni betiCki pa udarjajo na troje zvoncav in blagozvočno, srebrnoCisto zvonenje zadoni, mlado in staro prestavljajo?, v božično blaženost. Kos^ stane s j kartonom in navodilom vred K 1"60. 3 kosi K 4'25 I 9 kosov K 12*- 4 „ „ 5-50 12 „ „ 15'-6 kosov., 8-— | 24 „ „ 29- 36 kosov K 43.50 5 > „ ., 58-100 .. „ 112 — Št. 2. Ravnotisto angleško zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s slikanimi stebriči za zvonce in tremi prekrasno žarečimi srebrnimi lamettastimi rožami, ki petem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vred 2*— K. 3 kosi K 5-50 I 9 kosov K 15'50 4 „ „ 725 12 „ „ 2025 6 kosov „ 10-50 | 2i „ „ 3950 36 kosov K 5750 50 „ „ 7750 100 „ „150— Najnovejši sfebl. naMt za božično drevesce 5 kron pristna Roskopf patentna re-montirska na sidro švicarskega sistema z masivnim solidnim švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno ni-kljasto okrovje z varstveno plombo in Sarnirskim pokrovom, ovalnim robom, 36 ur idoča (ne gre samo 12 ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in 3-letni garancijski list, komad 5 K, 3 komadi 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, » kosi 17 K. — Bogata izbira v mojem glavnem katalogu. 12 kosov sortiranih, skrbno zavitih v karton, vo velikosti in izvršitvi po K —"40, —-60, --7C, - 80, P—, 120, 150, 2-. 6 kosov kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —*75, —'90, 1"-, l-20. Lametta, angleški lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —10, žica za orehe IGO kosov K —-20, verižice in steklenih kroglic, 1 in pol do 2 m«5tra dolge, po velikosti kroglic K —90, —'95, 120, 140. Svečke 24 kosov v kartonu K —50, večje, 151 kosov v kartonu K —"58, držajci za sveče, tucat K —-50. Vsak p. n. kupec, ki od 1. septembra do 30. novembra pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K. blaga, dobi zastonj za božično nagrado alarmno budilko št. 4343 g po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za leto 1908. Št. 7223. Denarnica enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli notranja zapora na vzmet, nikljasta zunanja zapora, 9 cm dolgosti. *> cm širokosti K T50 Št. 7202. Cena dobra .i ¦ narnica iz enega kosa, močnega, gladkega usnja zga-nena, I.a zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizitjč, 3 zapore, 9 cm dol., 6 cm šir. K 1'35. Boljše denarnice po K 185, 210, 280, 310.3-50, 380, 420 in više. Božična nagrada. mtm—uummvmmm—mam Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika! Poišilja se po povzetju ali denar naprej. Kajpripravneje se naroča na odrezkn poštne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri naročitvi opomni, ali naj se pošlje blago po povzetju ali če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v korist vsakemu naročitelju, da naroči, čim le mogoče, blago že pred 15. decembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudega navala, ne more dostavljati tako hitro, kakor •ob navadnem času. — Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov: i hernica zt are t Mostu, lm Konrad M v Mostu šf. 1947 na Čiškem. Zahtevajte moj najeovejii glavni katalog s 3000 slikami, ki vara ga takoj poStfem zastonj in poštnine prosti. I ^POTNIKI V AMERIKO Pozor! fc, Pozor! Kdor Me dobro in hitro potovati i francoskimi parobrodi fec Havr« t AjMrifco, naj pite pred odhodom od dom« i* pojsanila aa nate = najstarejSo firmo '"¦ ¦ —— Zwllclienbart, Basel (Švica) hitrilMipte l Za dobro in hitro ekspedtcijo se garantira. ¦?' mm Največji debitckl Mark 600.000! Naznanilo sreče. jZa dobitke garantira država Vabilo k udeležbi dobitnih šans pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri Je 9 milijonov) 841.476 mark dobitkou. Glavni dobitki te prekorlstne denarne loterije so sledeči; Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 premija a 300.000 Mk, 200.001 > » «0.000 » 50.000 »• 45.000 1 dobitek 1 '» t » 4.0.000 . 35.000 » 30.000 »100.000 » 60.000 . 50.000 1 dobitek a 40.000 Mk. 1 » »30.000 » 7 » «20.000 » 1 » »15.000 » 11 » » 10.000 » 46 » » ».000 » 103 » » 3.000 » 163 » » 2.000 » 539 . » 1.000 » 693 * » 300 » 181 » » 200 » V celem obsega loterija, katera jo 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo ladeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50 000 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v 4. na< 65.000 M., v 5. mv 70.010 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srečkanje je postavno določeno. Cene srečkam 1. razreda so sledeče : cela orig. srečka M. 6-— ali K T— pol » » » 3— » » 350 četrt » » » 1-50 » » 1-75 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razviduo iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral šc-lc zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti povzetju ali pa proti napre} plačilu. Oglasiti se je torej v avrho naročit predste-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 21. novembra zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. ' Bankgescbaft v HAMBURGU. Pijanosti ni ueč Uzorec tega Čudežnega iidelki ,C0ZA" se posije brezplačno. i llore st> dati v k:»vi, v ::>! ; •_ j pivu, v vinu a'i v j».li!ili n-- ¦:.; pivno to zapaz.il. PraSok „C0ZA" uCiiikuj.'L¦.: ¦.,• , tako, da se pivcu prjitudt alkr; : ¦¦ vso nlk')tiuiuu iti nii'";in« ni;;.., . ;, prašek deluje tako Ktirim k! ,, ',-, tla mu jni smejo dati /.»-na, •-. :ia .'. hei dntičnika. ne da lii on zaj-: :. .,., jo v 'Miičn'; pruvzračdij nje^,\ ,. /:,,.,'. Ijenj". Prašek „C0ZA" je piin.-s-l : v • tisočuiv dni/itie, j« n-Ml o«^..< ,, ' •sramote in ponižanja, da. iz t.iv: i.-. , jo celo napravil čvmte. mrične in vsake^A deli .;; ,'.¦ ljudi. Ta pni-šek je •» niaiMikattMi^a niladcim'. -... ,., nazaj na pravo pot srcC« ter je podaljšal za i>>t..' . ¦ živtjonjt; innuffim osebam. — Zavod, ki poseduje ;;¦,',, delni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevaj" S.n. •¦ 1500 zahvalami in on vzore". Dopisuje .s« v <.'.<<•'; \ jeziku. ZujaniSenu je, da je prašek popolnoma n-'.',,.; .,, cozei isncute aa^-*: Na pisma je djati znamko wJ.\ na depisuii i255(Aaglij,ii JjU™ Varstvena znamka: „Sldro" IkT^ff ^^Liniment. Ca psi c i comp.l^l] ™ Nadomestek xa ""I' ' Anker-Pain-Expeller[ je povsod prinoznaao kot najboljše sredstvo proti prehlajenju iti Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „si-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr, RICHTEHJEVA LEKARNA_____ I k t, zlatem leva" v Pragi ^ Mizarska zadruga ^ v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogov r^"~;„Trzzzz: ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ^z:r~"3r^—-~ Fodrninlca v Trst« Via dl Plazza vecc/ila 1. Podružnica v Spl|«ta. Zastopstvo v Ori|antu. Cene zmerne, delo lično In solidno. SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCAV MILANU jedinl lastniki načina za izdelovanje, je najboii učinkujoča želodčna greiičica tvf!!J Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarn