220 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 SABOTAŽNE AKCIJE V MARIBORU OD KONCA APRILA DO ZAČETKA AVGUSTA 1941 MILAN ŽEVART ßabotazne akcije so bile le del obsežne uporniške dejavnosti v času priprav za obo- roženo vstajo in v prvih mesecih narodnoos- vobodilnega gibanja v Mariboru. K uporni- ški dejavnosti v širšem smislu sodijo števil- ni uporniški sestanki, vzpostavljanje posto- jank in zvez in širjenje narodnoosvobodil- nega gibanja ter še zlasti ustanavljanje odbo- rov Osvobodilne fronte slovenskega naroda, zbiranje orožja in drugega materiala in pri- prave za ustanovitev partizanske enote na Pohorju. Navedeno je bilo povezano z in- tenzivno politično in propagandno dejav- nostjo. V okviru te so bile številne trosilne in napisne akcije, ki pa jih v prispevku o sa- botažah ne bomo upoštevali.' iPri nekaterih od sabotažnih akcij v obravnavanem obdob- ju gre vsekakor za take, ki sodijo med naj- pomembnejše sabotažne akcije v času okupa- cije in narodnoosvobodilnega gibanja v Ma- riboru. Dan prve sabotažne akcije, 29. april, je bil 1971. leta določen za praznik občine Maribor. Po razdelitvi območja velike mari- borske občine na šest mariborskih občin, ki je sledila referendumu 1980. leta, je bil 29. april določen za praznik mesta Maribor in združenih mariborskih občin.^ Dne 21. maja 1961 je bila na kraju prve sabotažne akcije odkrita spominska plošča, ki jo je aprila 1975 zamenjal lep spomenik.^ Prva sabotažna akcija v Mariboru je bila torej 29. aprila 1941. Za razumevanje njene- ga pomena je treba navesti vsaj tole. Oku- pacijo slovenske Štajerske in še posebej Ma- ribora so nacisti temeljito pripravili. Že pred zasedbo so imeli pripravljene načrte za uvedbo okupacijske civilne uprave in za ponemčevanje. Takoj po zasedbi so lahko za- čeli izvajati ukrepe, ki naj bi v kratkem ča- su omogočili priključitev okupacijskega ob- močja Spodnja Štajerska nemškemu rajhu. Se zlasti v Mariboru je bila hitra vzpostavi- tev opukatorjevega aparata tudi posledica delovanja gospodarsko močne, nacistično us- merjene nemške manjšine. 14. aprila je pri- šel v Maribor štajerski gauleiter nacistične stranke in državni namestnik dr. Sigfried Uiberreither in kot šef civilne uprave prev- zel oblast na Spodnjem Štajerskem. Istega dne je začel v Mariboru delovati politični ko- misar za mesto Maribor SA Standartenführer Fritz Knaus. 2e pred tem je bilo določeno osebje mestne uprave. Dne 14. aprila je v Mariboru prevzel svoje posle tudi pooblaščenec šefa varnostne policije in varnostne službe pri šefu civUne uprave SS Standartenführer Otto Lurker, ki je kmalu dobil naziv komandanta varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem. Dne 16. aprila je šef civilne up- rave imenoval ukinitvenega komisarja za društva, organizacije in združenja na Spod- njem Štajerskem, ki je imel sedež v Maribo- ru. 18'. aprila je Heinrich Himmler, ki je bil tudi državni komisar za utrjevanje nemštva izdal »smernice za izselitev tujerodnih elemen- tov iz območja Spodnje Štajerske«. To so bUe predvsem smernice za izganjanje Slovencev. V Mariboru je bil organiziran preseljevalni štab, ki ga je vodil komandant varnostne policije in varnostne službe. Ze pred tem v prvih dneh po zasedbi in med drugim v noči na 11. april so izvedli prve aretacije Sloven- cev. 15. aprila je okupator izvedel večjo are- tacijsko akcijo. Tedaj so zaprli okrog tristo ljudi. Tem aretacijam so sledile nove in no- ve. V drugi polovici 1941 (okrog 17. aprila) je pristojni urad preseljevalnega štaba uredil sprejemno taborišče za aretirane Slovence v meljski vojašnici v Mariboru. 22. aprila je šef civilne uprave kot pooblaščenec državne- ga komisarja za utrjevanje nemštva Himm- ler j a izdal uredbo o ustanovitvi urada po- oblaščenca državnega komisarja za utrjeva- nje nemštva za Spodnjo Štajersko v Mari- boru, ki je med drugim upravljal zaplenjeno premoženje aretirani in izgnanih Slovencev. Dne 26. aprila je prišel v Maribor, kjer je bilo središče okupatorjevega aparata za Spod- njo Štajersko, Adolf Hitler.* April 1941 je bü v Mariboru čas velikega zmagoslavja nacističnih okupatorjev in se- veda tudi mariborskih kulturbundovcev in nemčurjev in čas velikega pritiska na Slo- vence. V takem času je skupina mladih ma- riborskih komunistov in skojevcev priprav- ljala prvo akcijo v Mariboru, ki so jo izvedli tri dni po Hitlerjevem obisku Maribora. To akcijo je v svojem poročilu nemškemu notranjemu ministrstvu z dne 30. maja 1941 omenil višji vladni svetnik dr. MüUer-Schol- tes, zvezni uradnik notranjega ministra oz. njegovega osrednjega urada za zasedena ju- govzhodna območja pri šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem.' MüUer-Scholtes ni omenil kraja in datuma akcije, zapisal pa je, da so varnostni policijski lokrepi na Spod- njem Štajerskem preprečili nasprotnikovo de- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 221! Prihod nemške konjeniške enote v Maribor v začetku aprila 1941 (Posnetek na današnji Partizanski cesti) javnost in da je prišlo le do ene omembe vredne teroristične akcije, v kateri ista bila zažgana dva avtomobila. Scholtesu tedaj niso bile znane priprave KPS na vstajo in dejavnost s tem v zvezi. Scholtesovo poro- čilo je bilo po osvoboditvi prvi znani doku- ment o sabotažni akciji v Mariboru in na tem poročilu so temeljile prve omembe te akcije v literaturi.* Glede datuma akcije je bilo to- rej znano le to, da je bila pred 30. majem. Le nekateri so v svojih izjavah trdili, da je bila akcija konec aprila ali v začetku maja 1941. Celo udeleženec akcije Albin Vernik je v svoji izjavi leta 1958 trdil, da je bila akcija proti koncu maja. Ko so bili odkriti še trije okupatorjevi dokumenti o akciji, so le-ti. po- trdili, da so imeli prav tisti, ki so pričeva- li, da je bila prva sabotažna akcija v Ma- riboru že prej.' Naj najprej navedemo osnovne podatke o prvi sabotažni akciji v Mariboru. Dne 28'. aprUa okotli osme ure zvečer je inž. Sepp Treiber parkiral osebni avto, ki je bil last firme Treiber iz Gradca v Volkmerjevem prehodu pri hoteilu Zamorc. Uro kasneje je tam pustil osebni avtomobil tudi voznik de- želnega kmečkega vodje Seppa Heinzla, ki je bili last deželne kmečke zveze Südmark. Oba voznika sta svoja avtomobila malo pred pol- nočjo pregledala in ugotovlUa, da je vse v redu. 29. aprila zjutraj pa sta bila avtomobila za- radi požara povsem uničena. Zaradi vročine so popadala na tla tudi bližnja okenska ste- kla. Po ugotovitvah policije sta bila avtomo- bila zažgana med pol peto in šesto uro oz. dvajset minut po peti uri zjutraj. K temu je treba dodati, da je izpostava mariborske kri- minalne policije v svojem poročilu tudi ome- nila, da so bili mariborski gasilci o požaru obveščeni ob peti uri. Policija je po prvih preiskavah ugotovUa, da požar ni nastal za- radi neprevidnega ravnanja oz. da sta bila avtomobila zažgana in je zato takoj začela iskati storilce. V poročilu mariborske izposta- ve mariborske kriminalne policije z dne 29. aprila 1941 je zapisano, da še ni bilo mogoče ugotoviti osumljencev. Policijski direktor v Mariboru je istega dne v poročilu politične- mu komisarju mesta Maribor tudi zapisal, da storilcev še ni bilo mogoče ugotoviti, a za krivca je že označil slovensko mladino. Na koncu kratkega poročila je namreč zapisal: »Slovenska mladina med 16. in 22. letom zopet dviga glavo. Pomagala nam bo le ener- gična policijska akcija, ki jo pripravljamo.«' Akcijo, ki jo je napovedal policijski direk- tor, je okupator zelo hitro pripravil in jo izvedel 29. aprila. Zbral je znatne sile in v središču mesta in s tem tudi v bližini Volk- merjevega prehoda blokiral ulice in izvedel 222 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 racije. Najobsežnejša je bila popoldne. Are- tirali BO več deset slovenskih mladincev. Ve- čino prijetih so zbrali v bifeju na vogalu Tyrseve in Slovenske ulice. Nekaj aretiranih so po prvih zaslišanjih in legitimiranju iz- pustili, druge pa so s policijskimi avtomobili odpeljali v meljsko vojašnico, kjer so jih za- prli v kletne prostore. Pri selekciji prijetih so sodelovali mariborski sodelavci okupatorja oz. gestapa. PoMoija je aretirala tudi solast- nico omenjenega bifeja Heleno Štor, ker se je v tem bifeju rada zbirala slovenska mladina. Storovi so zaplenili tudi blagajno. Zaprli so še nekaj slovenskih meščanov in jih nasled- njega dne, ko so plačali visoko odškodnino za požgana avtomobila (200000 dinarjev), izpu- stili. Müller-Scholtes je v že omenjenem poro- čilu navedel, da je bilo v akciji proti sloven- ski mladini aretiranih šestdeset oseb. Ker je pisal o akciji proti slovenski mladini, lahko sklepamo, da v navedeno število ni prištel starejših meščanov, ki so jih zaprli zaradi plačila odškodnine. V pričevanjih aretiranih so navedeni različni podatki o številu areti- rancev. Tako je prof. Vladimir Potočnik 1981 trdil, da so Nemci odpeljali v meljsko vojaš- nico 69 mladincev, Mirko Soštarič pa nava- ja število 64 ali 65. Če sta navedeni trditvi točni, je okupator po akciji v Volkmerjevem prehodu, če upoštevamo še starejše meščane, ki so bili prijeti, in Franca Brodnika iz ho- tela Zamorec, aretirali skoraj 80 oseb. Veliko število imen aretiranih je bilo pri poizve- dovanjih 1981 ugotovljenih. Müller-Schcltes je zapisal, da so bili mladinci zaprti nekaj dni. V pričevanjih aretiranih so najbolj po- goste trditve, da so bili zaprti 6—^8 dni. V, pričevanjih je tudi navedeno, da so jih ne- kaj časa zadržali v meljski vojašnici zato, da niso bile preveč vidne posledice pretepanja. Izpustili niso cele skupine naenkrat, ampak posameznike v krajših presledkih. Pred iz- pustitvijo so jih opozorili, da ne smejo govo- riti o postopanju z njimi. To opozorUo so morali tudi podpisati. V kletnih prostorih meljske vojašnice so zaprte mladince silovito pretepali, zastraše- vali in zasramovali ter jih mučili še na druge načine. Nekatere so pretepali že med vožnjo v meljsko vojašnico. Od zaprtih so predvsem skušali izvedeti, kdo je zažgal avtomobila. Zvedeli niso ničesar. Dne 4. maja je mari- borska izpostava kriminalne policije poroča- la, da so bila dotedanja poizvedovanja neus- pešna in da bodo z njimi intenzivno nadalje- vali. V doslej znanih okupatorjevih doku- mentih iz kasnejšega obdobja ni najti podatkov o tistih, ki so izvedli akcijo v Volkmerjevem prehodu. Za imena udeležen- cev nekaterih drugih sabotažnih akcij so Nemci kasneje zaradi izdaje izvedeli. Sklepa- mo lahko torej, da okupatorju preiskava o udeležencih prve uporniške akcije ni uspela.' Posledica sabotažne akcije v Vokmer- jevem prehodu je bila tudi uvedba policij- ske ure v Mariboru, ki jo je odredil politični komisar mesta Maribor. Le-ta je ukazal, da ne sme biti nobena civilna oseba v času od pol ene do pete ure zjutraj v javnih prosto- rih, na cestah, ulicah in poteh ter da morajo biti lokali ob 24. uri zaprti. Izjeme iz nujnih razlogov (predvsem zaradi poklicnih dolžno- sti) so bile možne le s posebno dovolilnico policijske direkcije.*" Okupatorjev posnetek za- žganega avtomobila v Volk- merjevem prehodu KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 223 ( Zaradi neuspeha okupatorjeve preiskave iz njegovih dokumentov ničesar ne izvemo o udeležencih akcije v Volkmerjevem preho- du. Kar vemo o teh, temelji na skopih priče- vanjih tistih, ki so bili tako ali drugače z ak- cijo povezani in so preživeli vojno, in tistih, ki so bili po akciji o njej obveščeni. Akcija je bi- la izvedena po pravilih stoge konspiracije. Tudi izdajalec Alojz Zor ko po svoji aretaciji o akciji v Volkmerjevem prehodu gestapu ni ničesar povedal. Verjetno o njej ni tudi ni- česar izvedel.^' O konspiraciji bomo navedli nekaj podatkov iz pričevanj Albina Vernika. Kot bomo videli, so organizatorji akcije v ča- su NOB dali življenje za svobodo. Težava je še v tem, da so med posameznimi pričevanji razlike. Navedeno onemogoča natančnejšo rekonstrukcijo pobud za akcijo, priprav zanjo, poteka akcije in imen vseh udeležen- cev. Pomembno pa je to, da iz pričevanj le izvemo, da je sabotažno akcijo v središču Maribora pripravljal in izvedel ožji krog mladih mariborskih komunistov in skojev- cev, ki so k pripravam za načrtovano akcijo pritegnili še nekaj mladincev. Okupatorjeva policija je torej v glavnem pravilno usmerila preiskavo, ko je iskala storilce med slovensko mladino, ni pa se dovolj omejila na komu- nistično mladino, kar je bila tudi posledica zgodnjega datuma akcije. Po spominskih virih je mogoče trditi, da so najpomembnejšo vlogo pri pripravi in izved- bi akcije imeli komunisti in skojevski funkcio- narji Avgust Greif, Ljubo Tarkuš in Bojan Ilich. Med tistimi, ki naj bi izvajalca ali iz- vajalce akcije opozorili na nevarnost sta bila skojevca Albin Vernik in Franjo Zorko.'- Avgust Greif-Blisk je padel 4. novembra 1941 pri prehodu Štajerskega partizanskega bataljona prek ceste Planina — Jurklošter.'* Bojana Ilicha so Nemci ustrelili 23. septembra 1941 v Mariboru. Ljuba Tarkuša, ki je bil po ustanovitvi sabotažnih skupin vodja take skupine na levem bregu Drave, so Nemci ustrelili 6. januarja 1942 v Mariboru.'* Eno prvih in tudi najpomembnejših pri- čevanj, ki je osvetlilo akcijo v Volkmerjevem prehodu, je pričevanje Albina Vernika iz leta 1958. Vernik je bil skojevec od 1938. leta. Iz njegovih izjav naj navedemo nekaj podatkov. K akciji ga je pritegnil Avgust Greif in mu pri tem dejal, da mora o dejanju, ki ga bodo opravili, molčati, ker bo sicer lahko iz- gubil glavo. Ni pa Greif Verniku povedal nobene podrobnosti o nameravani akciji. Greif in Vernik sta bUa z desnega brega Drave in sta morala zgodaj zjutraj prek lese- nega mostu čez Dravo, ki je bil zastražen. Tedanji glavni most je namreč bil porušen. V delovni obleki in z orodjem sta straži po- vedala, da gresta na delo. Na Glavnem trgu sta se sestala s Tarkušem. Vernik je videl še nekatere, a za njihova imena ni vedel. Greif je z nekom odšel proti Volkmerjevemu pre- hodu, njemu pa je naročil, naj ostane na stra- ži na vogalu Gosposke ulice in Ulice 10. ok- tobra. Šele kasneje je Vernik izvedel, kaj se je zgodilo v Volkmerjevem prehodu. Pri- pomniti moramo, da o akciji niso vedeli nič tudi drugi stražarji na vogalu Slovenske in Gosposke ulice, Jurčičeve in Gosposke ulice in na koncu Volkmerjevega prehoda. Leta 1981 je Vernik povedal, da mu je Greif na- ročil, naj na nevarnost opozori s požvižga- vanjem melodije pesmi Nabrusimo kose in da bo to tudi znak za umik. Leta 1981 je Vernik omenil le srečanje s Tarkušem.'^ Glede neposredne pobude za akcijo je Drago Vresnik v svojem prispevku k razpra- vi o datumu praznika občine Maribor posta- vil akcijo v Volkmerjevem prehodu v okvir spontanega mladinskega upora v drugi polo- vici aprila 1941 in zapisal: »Možnost za spon- tano organiziranje mladine, zlasti dijakov, v tistih aprilskih dneh je dala okupatorjeva šolska oblast, ki je klicala šolsko mladino na ponovni vpis v šole. »K temu je treba pri- pomniti, da je mestni šolski urad šele 30. aprila obj^vi^ puyiv /a vpis oliok nemških staršev in nemških državljanov v osnovne in meščanske šole.'^ Torej je bil prvi poziv za vpis otrok v šole objavljen po akciji v Volk- merjevem prehodu, in še ta je veljal le za nemške otroke. Dne 22. maja 1941 pa je pooblaščenec za višje šole pri šefu civilne uprave Manfred Straka obvestil gimnazijce in reaice, da bo vpisovanje v Mariboru 26. in 27. maja 1941.'8 Akcije v Volkmerjevem prehodu torej le ni mogoče povezovati z od- porom proti vpisu v nemške šole. Pobuda za akcijo je izhajala iz protifašistične in osvo- bodilne usmeritve ter borbenega razpolože- nja skojevcev in komunistov oziroma iz splošne usmeritve komunistične partije, ki je že pripravljala boj proti okupatorju. Ven- dar je treba poudariti, da organizatorji ak- cije seveda še niso mogli vedeti za ustano- vitev Protiimperialistične oz. Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Ljubljani. Akci- jo so začeli pripravljati že pred 28. aprilom, saj vseh priprav za akcijo ni bilo mogoče opraviti v noči na 29. april oz. v urah od parkiranja avtomobilov do požiga le-teh. V teh urah so lahko izvedli le zadnje priprave 224 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 in akcijo izvedli. Pobudniki akcije so torej že pred 29. aprilom pripravljali sabotažne akcije v središču Maribora in so si med dru- gim že prej preskrbeli bencin. Pomembno je tudi vprašanje, če je o akciji pred njeno izvedbo razpravljal kakšen partijski forum. Martin Greif-Rudi je izjavil da se organi- zatorji sabotažne akcije v Volkmerjevem prehodu niso poprej posvetovali z okrožnim komitejem KPS Maribor in ga o nameravani akciji tudi niso obvestili.*' Po tej izjavi so- deč je bila prva uporniška akcija proti oku- patorju v Mariboru rezultat pobude skupine komunistov in skojevcev. To potrjuje dejstvo, da je bila v neposredni bližini kraja akcije v stanovanju Dolharjevih pomembna partij- ska postojanka, kjer so tedaj skrivali nekega avstrijskega ali nemškega komunista, s ka- terim so bili v stiku člani pokrajinskega ko- miteja KPS za severno Slovenijo oz. Miloš Zidanšek.2" Zaradi akcije se je pojavila skrb, da bi Nemci postojanko odkrili. Vsekakor pa so mariborski komunisti o akciji razpravljali po njeni izvedbi. Sonja Cernezel navaja v svoji izjavi, da sta na sestanku njene par- tijske celice poročala Ljubo Tarkuš in Djuro Sabolek o akciji.^* V maju in juniju so v okviru priprav za oboroženo vstajo v Mariboru in njegovi oko- lici potekali številni uporniški sestanki. Za načrtovanje in tudi izvajanje sabotažnih ak- cij sta bila pomembna zlasti sestanek v stu- denškem gozdu, ki je sledil širšemu posve- tovanju KPS v Ljubljani 1. junija 1941 in kjer so določili člane vojaškega komiteja za mariborsko območje ter širši sestanek 22. ju- nija na dravskem otoku Grisu v Zrkovcih. Na tem sestanku na Grisu so med drugim razpravljali o organizaciji sabotažnih skupin in sabotažnih akcij. Vojaški komite je postal operativni štab, ki je takoj po sestanku na Grisu pričel organizirati sabotažne skupine in usmerjati njihovo delovanje. Martin Greif, ki je imel pomembno vlogo pri organiziranju sabotažnih skupin, navaja v svojih spomi- nih, da je bilo na Grisu dogovorjeno v zvezi s sabotažami tole: Sabotažne skupine naj štejejo tri do pet članov. V te skupine se morajo vključiti člani KP in SKOJ, vanje je treba pritegniti tudi druge. Greif tudi nava- ja, da So bili v sabotažnih skupinah pred- vsem mladinci.^2 Po sestanku na Grisu in po ustanovitvi sabotažnih skupin na desnem in levem bregu Drave so člani teh skupin izvedli v Mari- boru vrsto sabotažnih akcij, in to največ v juliju. Za številne in predvsem manjše sabo- taže so podatki le v spominskem gradivu. Bruno Gobec Za akcije, ki So omenjene le v pričevanjih, ni mogoče navesti datuma in drugih podrob- nih podatkov. Na osnovi virov, ki so na vo- ljo, tudi ni mogoče navesti natančnejših po- datkov o sabotažah v tovarnah in železniškem prometu. V številnih primerih okupator ni j mogel ugotoviti, da gre za sabotaže, še zlasti i ne pri sabotažnih dejanjih v podjetjih. Med manjšimi akcijami, ki se omenjajo v | spominskem gradivu in na njhovi osnovi tudi v literaturi, lahko na splošno navedemo, da so člani sabotažnih skupin in še drugi na- stavljali žeblje na cestah, ki naj bi predrli gume motornih vozil, rezali so gume vozil, obračali in podirali smerokaze (taka akcija se omenja za Pobrežje), prekinjali telefon- ske zveze, podirali pa naj bi tudi telegrafske drogove. Med akcijami, ki jih ne moremo j podrobneje opisati, so povzročile vsekakor j največjo škodo sabotaže v železniških de- ' lavnicah in v kurilnici, na studeniški želez- \ niški postaji ter na vozlišču med koroško progo in progo proti Celju, kjer je vedno stalo dosti vagonov. Člani sabotažne skupine iz železničarske kolonije ter komunisti in skojevci v železniških delavnicah, kjer je bila razmeroma močna partijska organiza- cija, So kvarili stroje, predvsem pa sipali pesek v ležaje lokomotiv in vagonov oz. kva- rili njihove osi. Martin Greif je navedel, da so pogosto poročali o takih akcij ah.^» KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 2251 Omenili smo, da v okupatorjevih doku- mentih, ki So na voljo, skoraj ni podatkov o manjših sabotažnih akcijah. Eno od takih pa je poleg drugih večjih le omenil v svo- jem poročilu z dne 24. oktobra 1941 šef var- nostne policije in varnostne službe Reinhard Heydrich, ki ga je poslal nemškemu zuna- njemu ministru Joachimu von Ribbentropu.*'' Pri 16. juliju 1941 je navedel, da so pri Po- brežju kot past za avtomobue položili desko z žeblji. V omenjenem poročilu je Heydrich pri 16. juliju navedel še tri sabotažne akcije v Mariboru in dodal, da je gestapo uvedel preiskavo. Za dve od teh akcij imamo na voljo še druga okupatorjeva poročila in lahko navedemo, da so bUe izvedene malo kasneje, kot je navedel Heydrich. Ni pa na voljo dru- gega okupatorjevega dokumenta o poskusu zrušitve oz. razstrelitve transformatorja pri železniških delavnicah, ki so jo vsekakor pri- pravili komunisti iz železniških delavnic in člani sabotažne skupine iz železničarske ko- lonije. Akcija, ki so jo poskušali izvesti na dan, ki ga navaja Heydrich, ali blizu tega datuma, ni uspela. Heydrich je pri 16. juliju navedel, da so na Teznem presekali telefonsko zvezo. Orožni- ška postaja Tezno pa je 18. julijja 1941 poro- čala, da So neznani storilci v noči na 18. julij na Tržaški ulici blizu Bohove s kleščami prerezali šest daljnovodnüi in štiri odjemalne žice, povzročili za 100 RM škode in za tri ure prekinili delovanje daljnovoda.^' Domne- vamo lahko, da gre za isto akcijo, ki jo ome- nja Heydrich. Gestapo je kasneje ugotovil, da je sabotažno akcijo na telegrafskem dalj- novodu izvedel Bruno Gobec, slaščičar iz Studencev. O tem je obvestil orožniško po- stajo Tezno 19. februarja 1942. Domnevamo lahko, da Gobec akcije ni opravil sam, am- pak še z drugimi člani sabotažnih skupin z desnega brega Drave. Bruna Gobca, ki je bil komunist že pred napadom na Jugoslavijo in pri katerem je bila na Obrežni cesti pomem- . bna postojanka NOG, so Nemci aretirali že 4. septembra in ga nato 23. septembra 1941 ustrelili v Mariboru.^' Verjetno je, da je bil Gobec ustreljen zaradi svoje dejavnosti v osvobodilnem gibanju in da je gestapo za njegovo vlogo pri omenjeni sabotažni akciji izvedel šele po njegovi smrti, prej ko je ob- vestil o tem tezensko orožniško postajo. Vse- kakor je šlo pri akciji v noči na 18. julij 1941 za uspešno sabotažno dejanje, ki se v spo- minskem gradivu in tudi v literaturi več- krat označuje kot prerez mednarodnega te- lefonskega kabla Dunaj-Trst pri Bohovi.^' V noči na 18. julij 1941 je bila v Mariboru izvedena še ©na zelo uspešna sabotažna ak- cija, in to na železniški postaji Te'.no. 17. ju- lija ob petih popoldne je na to postajo pri- peljal vojaški transportni vlak s petnajstimi vagoni. Na dvanajstih vagonih so bili nalo- ženi deli za letala, na treh pa železova ruda. Zaradi tehničnih razlogov se je transportni vlak, ki je pripeljal iz južne smeri, ustavil na Teznem. Na vlaku je bilo vojaško sprem- stvo. Ob 23. uri in 13 minut je v enem od vagonov izbruhnu požar, M se je zaradi vetra naglo razširil. Na vagonu sta bili dve letali, ki sta bili verjetno razstavljeni. Gasilci so požar omejili, a od vagona in obeh letal so ostala le ožgana ogrodja. Vagon so izločili iz transporta in ga postavUi na slepi tir tezen- ske postaje. Po preiskavah o vzroku požara je bilo ugo- tovljeno, da so ga verjetno povzročile iskre iz lokomotive sanitetnega vlaka, ki je pred Okupatorjeva fotografija zažganega vagona In uniče- nih letal oziroma razstav- ljenih delov za letali 226 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 izbruhom požara peljal prek tezenske postaje. Okupator je po prvui preiskavah domneval, da bi sabotaža komaj prišla v poštev. Takega mnenja je bila policija še 11. avgusta 1941.^^ Sef varnostne policije in varnostne službe Heydrich pa je v že omenjenem poročilu z dne 24. oktobra 1941 navedel, da je šlo za sabotažne akcijo slovenskih komunistov.^' Vemo, da je gestapo dobil podatke o izva- jalcu akcije od izdajalca Alojza Zorka. O akciji na tezenski postaji je Zorko povedal, da je sekretar partijske celice na Teznem in član rajonskega komiteja KPS na desnem bregu Drave Kodrič zažgal dva vagona z letalskimi deli. V zbirnem zapisniku Zorkovih izjav gestapu iz začetka januarja 1942 je navedeno, da je Kodrič to storil pred pri- bližno šestimi meseci. Primerjava datuma zapisnika in akcije na Teznem pokaže, da je bila Zorkova navedba v glavnem točna. To pa ne pomeni, da Zorko o Kodriču gestapu ni pripovedoval že prej. Zanimivo je, da je Zorko govoril o dveh vagonih in da je o dveh vagonih poročal tudi Heydrich. Okupatorje- vi dokumenti, ki so bili napisani takoj po akciji, navajajo le en vagon in dve letali. Na rajonskem komiteju KPS na desnem bregu Drave so po Zorkovi navedbi akcijo na te- zenskem kolodvoru nadrobno obravnavali in tu je bil Kodrič imenovan kot storilec. Imena Kodriča ni v zapisniku Zorkovega zaslišanja."" Gre za Dominika Kodriča, ki so ga Nemci aretirali že 22. avgusta 1941, ga iz Maribora za nekaj časa poslali v zapore na Borlu in ga 21. maja 1942 ustrelili v Mariboru.** Kodriča, ki je bil zelo dejaven v osvobodilnem giba- nju, je gestapo lahko aretiral, ne da bi tedaj že vedel za njegovo vlogo pri akciji na Teznem. Upravičeno lahko menimo, da Kodrič ni sam izvedel akcije, ki je zahtevala natančno in hitro pripravo ter izvedbo in seveda obve- stilo o prihodu vojaškega transportnega vla- ka. V zvezi s požigom na tezenski postaji Je vsekakor povezana še dejavnost drugih že- lezničarjev komimistov. Hazim HadžihaUlo- vič, ki je bil prometnik na postaji v Hočah in sekretar partijske organizacije v tem kra- ju, je sestavljal sezname s prihodi in odhodi vojaških vlakov s strelivom, in to tudi za- radi morebitnega partizanskega napada na take vlake. Povzročal je tudi zamude vojaških vlakov s poročili, da je proga zasedena. Imel je sodelavce na postajah od Maribora do Brežic in tudi zvezo z Julijem Hiničem, pro- metnikom iz Slovenskih Konjic, ki so ga Nem- ci ustrelili 27. decembra 1941. Hadžihaluoviča So Nemci ustrelili 30. oktobra 1941 v Ma- riboru. Na tezenski železniški postaji sta bUa telegrafista komunista Anton Mohar in Alojz Tomec. Tomec je opravil številne sabotaže v telegrafskem prometu in povzročal zamude vlakov. Sodeloval je pri trosilnih in drugih akcijah. Mohar je sodeloval s Tomcem in vzdrževal zveze z železničarji, ki so sodelo- vali v NOG.*^ Mohar j a in Tomca so Nemci ustrelili 15. novembra 1941 v Mariboru.'" Končno je bil Kodrič povezan z nekim orož- nikom, ki je bil po začetku okupacije odpu- ščen iz orožniške službe in je bU nekaj časa zaposlen pri železnici na Teznem. Po Zorkovi izjavi je bil komunist in je za partizane dal puško in pištolo."^ Iz navedenega je raz- vidno, da so bili železničarji zelo aktivni in so opravili številne sabotažne dejavnosti in sodelovah pri izpolnjevanju drugih nalog v NOG. Možno je, da so ti železničarji bui krivi za tehnični razlog, ki je povzročil postanek vojaškega transportnega vlaka na Teznem. V zvezi s sabotažnim delovanjem železničarjev je treba omeniti, da je v letu 1941 nekaj časa le-to usmerjal »Zelezničarski komite«, ki pa je za svoje območje ustanovil Pokrajinski ko- mite KPS za severno Slovenijo kot partijski organ »Za obveščanje in organiziranje sabo- taže v prometu.« V času okrog 18. julija so člani sabotažne skupine z desnega brega Dra- ve, v kateri sta bila tudi Martin Greif in udeleženec prve akcije Albin Vernik, zažgali valjar na Tržaški cesti.** Zadnjo pomembno sabotažne akcijo v ob- ravnavanem obdobju je izvedel Martin Greif ob svojem odhodu v Pohorsko partizansko četo. Za Greifa je bilo delovanje v Mariboru vedno težje in tudi razmere v pohorski parti- zanski enoti so zahtevale okrepitve. Dobil je navodilo, naj gre na Pohorje. Ob odhodu iz Maribora v partizane je 8. avgusta zvečer zažgal gospodarsko poslopje betnavskega gradu v Radvanju, ki je bil last mariborske škofije in so ga Nemci zaplenili. Po nemškem poročilu je požar izbruhnil približno pol ure pred polnočjo. Zgorela sta senik in strojna lopa. Požar je uničil še 10.000 kg sena, ki je bilo v seniku, tri pluge, tri njivske brane, dva osipalnika, dva okopalnika, izruvač krompirja in še nekaj drugega orodja. Zgorelo je tudi deset sežnjev drv, nekaj škode pa je požar povzročil na svinjskem hlevu, ki je bil prizidan strojni lopi. V celoti je požar pov- zročil znatno škodo — 7330 RM. Po prvih preiskavah so Nemci ugotovUi, da je ogenj izbruhnil na več mestih hkrati, da požar ni nastal zaradi neprevidnosti in da ni izklju- čena komunistična akcija. Dognali so tudi, da so storilci poskušali vdreti še v drug se- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 227 « Okupatorjeva fotografija zažganega vagona in uniče- nih letal oziroma razstav- ljenih delov za letali nik, ki je bil okoli sto metrov oddaljen od pogorišča, a so jim močna vrata to prepre- čila.3' Sabotažo pri betnavskem gradu je ome- nil tudi Slovenski poročevalec št. 18 z dne 20. septembra 1941. Na kratko je akcijo v svojem že omenjenem poročilu omenil tudi Heydrich. Po tej akciji oz. po 9. avgustu 1941 v Heydrichovih poročilih, ki za območje ti- stega dela Slovenije, ki ga je aprila 1941 do- bila Nemčija, obsegajo čas od 16. julija do 17. decembra 1941, ni več podatkov o sabo- tažnih akcijah v Mariboru." Po akciji pri betnavskem gradu tudi v dru- gih virih ni več podatkov o večjih sabotažnih akcijah v Mariboru. Le malo zatem, ko so prenehale sabotažne akcije v Mariboru, je za- čela izvajati uspešne in odmevne akcije Po- horska partizanska četa.*« Po začetku avgusta 1941 ni bilo v Mariboru vidnejših sabotažnih akcij predvsem zato, ker je okupator prav v začetku avgusta začel zadajati hude udarce organizaciji osvobodil- nega gibanja v Mariboru in jo do konca 1941. v glavnem razbil, seveda le začasno" Na prenehanje sabotažnih akcij je vplivalo tudi to, da so odšli nekateri zelo aktivni izvajalci sabotaž v partizane. Sabotažne akcije, ki smo jih navedli, sov- padajo s časom, ko je imel Maribor v času NOB in revolucije najpomembnejšo vlogo pri organiziranju in širjenju narodnoosvobodil- nega gibanja v severovzhodni Sloveniji. Ce bi hoteli še na kratko orisati pomen navede- nih sabotažnih akcij v Mariboru, bi rekli tole. Pri akciji v Volkmerjevem prehodu je po- memben predvsem zgodnji datum akcije. To je bila prva uporniška akcija te vrste v Slo- veniji. Izvedena je bila v središču mesta, v katerem je imel okupator najmočnejše sile v okupirani slovenski Štajerski in kjer je bilo središče okupatorjevega aparata za okupa- cijsko območje Spodnja Štajerska. Akcija je bila izraz borbene pripravljenosti komunistov in skojevcev v Mariboru, kjer sta bila oku- patorjev pritisk in nasilje še posebno močna. Akcija je med prebivalstvom, ki je tri dni prej ob Hitlerjevem obisku opazovalo naci- stično zmagoslavje, močno odmevala. Glede materialne škode, ki so jih povzročile posa- mezne sabotažne akcije, je bla vsekakor največja škoda pri akciji na tezenskem ko- lodvoru v noči na 18. julij. Znatno škodo so okupatorju povzročile tudi druge akcije v železniškem prometu in v železniških delav- nicah. Omenjene sabotažne akcije so bue tudi eden od izrazov velike dejavnosti razmeroma močne organizacije KPS in SKOJ v Mariboru in uspešnega širjenja narodnoosvobodilnega gibanja v tem mestu od začetka avgusta 1941. OPOMBE 1. O pripravah na vstajo in prvem obdobju NOG v Mariboru glej predvsem: Milica Ostrov- ška, Kljub vsemu odpor, 2. izpopolnjena izdaja, 1. knjiga, Maribor 1981 (odslej Ostrovška; Kljub vsemu odpor); Zdenka Rogl in Marjan Znidarič, Maribor 1941—1945, Maribor 1975 (odslej Rogl— Znidarič, Maribor 1941—1945); France Filipič, Prvi pohorski partizani, Maribor 1965 (odslej Fi- lipič, Prvi pohorski partizani); Milan Zevart, Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v maribor- skem okraju, Maribor 1962 (odslej Zevart, Po sledovih NOV)- — 2. Prazniki slovenskih občin, Ljubljana 1975, str. 109—110 in 193; Medobčinski uradni vestnik mesta Maribor, mariborskih ob- čin ter občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Rav- ne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica, XVIII, Maribor 10. 6. 1982; Občina Ma- ribor — Ruše ima v spomin na pomembno zrna- 228 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 go Pohorske partizanske čete na Klopnem vrhu 17. septembra 1941 tudi svoj občanski praznik. — 3. Zevart, Po sledovih NOV, str. 173, Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978, str. 527. — 4. Verordnungs-und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Unter Steiermark, št. 1 z dne 15. aprila 1941 in št. 5 z dne 24. aprila 1941; poročilo zveznega uradnika notranjega mdnistra dr. Müller-Scholtesa pri šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem z dne 30. maja 1941 not- ranjemu mdnistru {Odslej poročilo Müller-Schol- tesa), overovljen prepis v arhivu Muzeja narod- ne osvoboditve Maribor (Odslej AMNOM); Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Slo- veniji v letih 1941—1945, Maribor 1968, str. 62 — 210; Tone Ferenc dn Milan Zevart, Nekatere značilnosti in posebnosti fašistične okupacije ter narodnoosvobodilnega boja in revolucije na slo- venskem Štajerskem, Časopis za zgodovino in narodopisje (Odslej CZN), 1979, št. 1—2; Ostrov- ška, Kljub vsemu odpor, str. 20—51; Marjan Znidarič, Uvedba nemške civilne uprave v Ma- riboru leta 1941, CZN 1982, št. 2, str. 1—14, listi, Okupatorjevi raznarodovalni ukrepi, v Mariboru 1941, CZN 1977, št. 1—2, str. 274—321. — 5. Poro- čilo Müller — Scholtesa. — 6. Glej med dru^m: Metod Mikuž, Pregled zgodovine narodnoosvo- bodilne borbe v Sloveniji, I. knjiga, Ljubljana 1960, str. 164. — 7. Spominsko gradivo o akciji v Volkmerjevem prehodu v AMNOM. — 8. Po- ročilo mariborske izpostave kriminalne policije z dne 29. aprila 1941, AMNOM; poročilo policij- skega direktorja v Mariboru z dne 29. aprila 1941 političnemu komisarju mesta Maribor, AMNOM (Navedem poročili je objavil Tone Fe- renc, Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem le- ta 1941, Prispevki za zgodovino delavskega gi- banja (Odslej Prispevki) 1961, št. 1/2, str. 242— 243; Zapis magnetofonskega posnetka pričevanj o delovanju SKOJ in mladine v Mariboru v le- tu 1941 z dne 15. novembra 1958, AMNOM; ma- gnetofonski zapis izjav aretirancev po akciji v Volkmerjevem prehodu in Albina Vernika iz le- ta 1981, AMNOM; Izjave Martina Greifa, Mirka Soštariča, Helene Štor in drugih o aretacijah 29. aprila 1941, AMNOM; poročilo Müller — Scholtesa; Milan Zevart, Prva uporniška akcija v Mariboru, Borec 1961, št. 4, str. 205—206; isti, Prva uporniška akcija, Večer, 26. aprila 1976; isti: Uporniška akcija v Mariboru, 29. aprila 1941, Večer, 29. in 30. aprila 1971; isti: 29. aprü 1941 — prva uporniška akcija, Prazniki sloven- skih občin, str. 109—110; Ostrovška, Kljub vse- mu odpor, str. 65—68. — 9. Poročilo Müller — Scholtesa; poročilo mariborske izpostave krimi- nalne policije z dne 4. maja 1941, AMNOM (po- ročilo je objavil Tone Ferenc, Prispevki 1961, št. 1—2, str. 244); magnetofonski zapis aretiran- cev po akciji v Volkmerjevem prehodu in ude- leženca akcije Albina Vernika ter pismena pri- čevanja aretirancev (pričevanja Mirka Birse, Bojana Cokla, Mirana Brenceta, Draga Kocmu- ta, Otmarja Kolmaniča, Borisa Monjaca, Alojza Novaka, Ivana Osterca, Zdenka Salde, Mirka Soštariča, Milana Jerota, Jurija Jana in drugih, AMNOM. V zvez:i z aretiranci glej članke Mirka Fajdiga: Iščemo imena zaprtih. Večer, 16. marca 1981; Iščemo imena zaprtih — uspešna poizved- ba. Večer, 30. marca 1981, Iščemo imena zaprtih — nova imena in podatki. Večer, 6. aprila 1981; Iščemo imena zaprtih — sklenitev poizvedb. Večer, 13. aprila 1981. Odlomki izjav aretirancev po akciji v Volkmer- jevem prehodu so objavljeni v članku: Asja Matjaž, Ponosni, ker niso klonili, Večer, 29. ju- nija 1981. — 10. Marburger Zeitung z dne 2. ma- ja 1941. — 11. Zapisnik zaslišanja Alojza Zorka z dne 2. januarja 1942 (odslej: Zapisnik Zorka), ARSNZ. Gre za zbirni zapisnik Zorkovih izjav gestapu. Alojz Zorko je bil od maja 1941 naprej skojevski funkcionar in od začetka junija 1941 do 27. septembra 1941, ko je bil aretiran, sekre- tar okrožnega komiteja KPS Maribor. Kmalu po zapisu sklepnega zapisnika je Zorka gestapa na skrivaj likvidiral pri Limbušu. Njegovo trup- lo so našli 20. januarja 1942. — 12. Glej opombi št. 7 in 8. Greif Martin je v eni svojih izjav (AMNOM) trdil, da je pri akciji v Volkmerje- vem prehodu sodeloval Dušan Finžgar, ki je bil sekretar okrožnega komiteja SKOJ celjskega ok- rožja. Po začetku okupacije so ga poslali med organizatorje vstaje na ptujsko območje. Na poti v Ptuj se je nekaj čas^ zadrževal v Mariboru in je torej možno, da je sodeloval pri akciji. Iz Ptuja je krenil v partizane na Pohorje in, ko je bil na sestanku v Mariboru pri Albinu Verniku, ga je gestapo aretiral. Sestanek pri Verniku je bil namreč izdan. Ustrelili so ga 10. oktobra v Šoštanju (O Pinžgarju glej: Filipič, Prvi pohor- ski partizani, imensko kazalo na str. 347; Poslo- vilna pisma žrtev za svobodo, 3. razširjena in dopolnjena izdaja, Maribor 1978, str. 57—61 (odslej Poslovilna pisma žrtev za svobodo). Po izjavi Zenke Sagadin (zapis izjave je v AMNOM) je bil med stražarji tudi skojevec Ciril Strnad. Po podatku Franceta Filipiča je sodeloval tu- di mladinec Ivan Maroh. V spominskem gradi- vu se navajajo še nekatera imena, a gre pred- vsem za tiste, fci so bdli po akciji aretirani. Ost- rovška (Kljub vsemu odpor, str. 65) navaja na osnovi izjave Draga Vresnika, da je Vresnik mo- ral pred akcijo prinesti pet litrov bencina, bi so ga skrili v Vetrinjski ulici. — 13. Filipič, Prvi pohorski partizani, str. 337. — 14. Poslovilna pis- ma žrtev za svobodo, str. 53 in 102. — 15. Zapis magnetofonskega posnetka pričevanj o delova- nju SKOJ in mladine v Mariboru v letu 1941 in izjave Albina Vernika. — 16. Drago Vres- nik, Bo Maribor dobil svoj praznik. Delo z dnq 24. in 26. februarja 1971. —17. Marburger Zeitung z dne 30. aprila in 1. maja 1941. — 18. Marburger Zeitung z dne 22. maja 1941. — 19. Izjava je v AMNOM. — 20. Izjava Simona Lorgerja v za- pisu magnetofonskega posnetka z dne 15. no- vembra 1958. — 21. Izjava je v AMNOM. — 22. Ostrovška, Kljub vsemu odpor; Filipič, Prvi po- horski partizani; izjave Martina Greifa in dru- go spominsko gradivo v AMNOM. — 23. Spomin- sko gradivo o NOG v Mariboru 1941. leta in še KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 229 i posebej izjave Martina Greifa in Albina Verni- ka, AMNOM; Ostrovška, Kljub vsemu odpor, predvsem str. 122—125; Rogl — Znidarič, Mari- bor 1941—1945, str. 10—14; Filipič: Prvi pohor- ski partizani. Po Zorkovi izjavi je bSl sekretar partijske organizacije v železniških delavnicah Vladimir Vidav. Vidav je pred vojno deloval v Jugoslovanski strokovni zvezi. BU je član -pokra- jinskega odbora OF za Štajersko. Nemci so ga ustrelili 15. novembra 1941 v Mariboru (Poslovil- na pisma žrtev za svobodo, str. 77, 85, 86). V že- lezniških delavnicah je bil pri sabotažnih akcif- jah pred odhodom v Pohorsko partizansko četo zelo aktiven narodni heroj Angel Besednjak, ki je padel 1. novembra 1941. — 24. Tone Ferenc, Štiri Heydrichova poročila o sabotažnih, diver- zantskih in partizanskih akcijah v letu 1941, CZN 1965, nova vrsta, 1. letnik, str. 189—208. — 25. Poročilo orožniške postaje Tezno z dne 18. julija 1941 komandantu varnostne policije in varnost- ne službe na Spodnjem Štajerskem, AMNOM, poročilo je objavil Tone Ferenc, Prispevki 1961, št 1/2, str. 248. — 26. Dopis komandanta var- nostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem z dne 19. februarja 1942 orožniški po- staji Tezno, AMNOM. Orožniška postaja Tezno je 23. februarja 1942 o Gobcu kot storilcu akcije poročala izpostavi kriminalne policije v Mariboru. AMNOM; Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 53. — 27. Glej med drugim: Filipič, Prvi pohor- ski partizani, str. 58. — 28. Poročili mariborske izpostave kriminalne policije z dne 18. julija in 11. avgusta 1941 s prilogami, AMNOM (poročilo z dne 18. julija 1941 je objavila Zdenka Rogl, Oku- patorski dokumenti iz arhiva muzeja narodne osvoboditve. CZN 1969, str. 543. —29. Glej. op. 24. — 30. Zapisnik zaslišanja Zorka. — 31. Vpis- na knjiga mariborskih sodnih zaporov, AMNOM; Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 156. — 32. Zapisnik zaslišanja Zorka; Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 64 in 87. — 33. Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 77. — 34- Glej op. 30. — 34 a. Zbornik dokumentov in podatkov o naro- dnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, VI/1, dok. št. 34. — 35. Izjave Martina Greifa in Albina Vernika in drugo spominsko gradivo v AMNOM. — 36. Poročilo orožniške postaje Studenci z dne 9. avgusta 1941 komandantu varnostne poli ai j e in varnostne slu- žbe na Spodnjem Štajerskem, AMNOM (Poročilo je objavil Tone Ferenc, Prispevki št. 1/2, str. 249 do 250); Ostrovška, Kljub vsemu odpor, str. 166; Fi- lipič, Prvi pohorski partizani, str. 144. Zanimivo je, da Martin Greif v več svojih izjavah, v ka- terih omenja sabotažne akcije, požiga prd bet- navskem gradu ne omenja. — 37. Glej opombo 24. — 38. O akcijah Pohorske partizanske čete glej med drugim: Zevart, Po sledovih NOV; Fili- pič, Prvi pohorski partizani; Lojze Penič, Par- tizansko Pohorje, Maribor 1977; Ivan Ferlež, Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941 — 1942, Ljubljana 1972, str. 81—93; Narodnoosvo- bodilna vojna na Slovenskem 1941—1945, Ljub- ljana 1977, str. 112—113 in 138—139. — 39. O iz- gubah NOG v Mariboru v drugi polovici 1941 glej predvsem: Ostrovška, Kljub vsemu odpor; Rogl-Znidarič, Maribor 1941—1945; Filipič, Prvi pohorski partizani; Zevart, Po sledovih NOV. Med dokumenti izgube osvobodilnega gibanja v Mariboru zelo ilustrirajo: vpisna knjiga maribor- skih sodnih zaporov, okupatorjevi razglasi o stre- ljanjih sodelavcev dn organizatorjev NOG iz le- ta 1941, AMNOM, in tudi zapisnik zaslišanja Zor- ka.