»Kri je tekla zaradi Italijanov«, je načel gospodar običajni nedeljski razgovor s svojimi pritelji. »Nedolžna kri mladih, nahujskanih dijakov.« »Kako je to bilo?« so vpraševali prijatelji. Gospodar, ki bere vsaki dan nafi dnevnik »Slovenec«, ve o tem natan čno vse, zato jim je razložil: »Opozicija je hujskala po svojih listih do skrajnosti. V skupščini je razbila klopi in razsajala kot zdivjana žival. So pa mladi dijaki mislili, da morajo tudi oni dati duška svojemu domoljubju in javno pokazati, da so zoper Italijo. Tri dni so rogovilili po mestu Beograd. Na 30. maja zvečer pa so hoteli napraviti še posebno demonstracijo. Policija jih je razgnala. Dijaki pa so šli v kavarno »Ruski car«, tam so ponosili na ulico vse mize in stole in zadelali ulico na obe strani, da ni bil mogoč noben promet. Nato so znosili iz kavarne še vse krožnike, posodice ter kozarce, žlice, vilice in nože in so za čeli vse to metati na policijo in na orožnike, ki so prišli policiji na pomoč. Ko jim je tega zmanjkalo, so pobirali kamenje in vse, kar jim je prišlo pod roke in s tem obmetavali policijo. Vjeli so tudi enega orožnika in njegovo kapo nataknili na visok drog. Pozlvom policije so se seveda rogali in se odstraniti niso ho- teli. Pa je morala policija napraviti red. Prišlo je do spopada. Ranjenci so bili na obeh straneh. Devet orožnikov je bilo ranjenih iz revolverjev dijaštva. Zato so tudi ti oddali strel med dijaštvo, kjer je bilo še več ranjenih. Ker pa se dijaštvo le ni umaknilo, so poskusili še s tem, da so poklicali požarno brambo, ki je z mrzlinoi curki hotela ohladiti razbur jeno mladino. Dijaki pa so navalili na gasilne vozove in jih hoteli odpeljati. Orožniki so sedaj navalili na uporno mladino in jo potisnili v kavarno »Ruski car«. Koliko je ranjenih in ^e je kdo smrtno ranjen, se prvi dan ni dalo tigotoviti, vendar so vsa poročila opozicije pretirana!« »Hujskači naj bi se postavili v prvo vrsto, če se jim že tako Ijubi krvi«, je pripomnil invalid, ki ga je že ves teden grizlo v srcu, da se še najdejo taki politiki kot je RadiČ in Pribičevič, ki hujskajo na vojsko! »Da, da«, je nadaljeval gospodar, »ti ljudje, ki so nahujskali mladino, so bili na varnem! Ti so se skrili, kakor bi se poskrili tudi tedaj, če bi prišlo do vojske z Italijo, na katero sedaj hujskajo! Na vesti opozicije, ki je nahujskala te mlade fante, je vsa ta nesreča, ki jih je zadela!« »Radič je rjienda; res znorel«, je dostavil bivsfradičevec, »saj hujska že tudi kmeta na punt! Bral sem, da hoCe tekom poletja pognati kmete v boj zoper Beograd. Pripravlja velike demonstracije, hujska, naj srbski in hrvaški kmetje ne plačujejo več nobenega davka, naj se s silo upro. Ker se mu ne posreči, da bi pognal našo državo v vojsko zoper Italijo, pa hoče povzročiti krvoprelitje v clržavi sami!« »Če so hrvaški kmetje res tako nespametni, da bi se upirali s silo, ne morem verjeti. Še nianj pa, da bi vlada Radiču pustila kaj takega, ker ve, da Radiču ne gre za drugo kot le za to, da si s Pribičevičem zopet pribori vstop v vlado. Tem Ijudem je namreč začelo primanjkovati — denarja! Preje so ga jemali iz državnih blagajn, sedaj pa so že predolgo izven vlade!« »Ja, pa kmeta v Srbiji in na IJrvaškem res odirajo! Strašne obresti mora plačevati!« je skušal zagovarjati hrvaškega kmeta bivši radičevec. »Imaš prav! Hrvaški in srbski kmet sta izročena na milost in nemilost bank, ki jih res odirajo. Toda, zakaj pa Radič in Pribičevič ne ustanovita zadrug, posojilnic, kakor jih imamo pri nas, zakaj ne pomagata — kmetu? Povem vam, da zato ne, ker so ravno njihove banke iste, ki jih odirajo! Liberalni kapitalisti in bankirji kmeta odirajo na eni strani, na drugi strani pa ga hujskajo po svojih političnih prijateljih Radiča in Pribičeviča na upor, ker vedo, da bo potem kmet še bolj zalezel v stisko in ga bodo še lažje odirali!« »Mi pač nimamo vzroka, da se upiramo! Davke so nam znižali, dohodnino odpravili, mir z Italijo zasigurali, posojilo najeli, da bomo po- popravili ceste, zajezili naše reke, zboljšali vinograde in travnike!« Tako so kmetje govorili. Gospodar je pa dejal: »Jaz pa svetujem upor! Uprimo se tej lažnjivi radičevski in demokratski politiki in upirajo naj se ji vsi njeni dosedanji somišljeniki med nami! Ta upor naj gre med kmeti; to bodi naše delo!« »Na ta upor gremo vsi!«