! ■ i Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 ara. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. KOPER — 24. JANUARJA 1958 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VII. — ŠTEV. 3 Z LETNE SKUPŠČINE OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA' KOPER Mobilizacija delavskega razreda ISSiílfil V sredo je bil v mali gledališki dvorani Zavoda »Primorske prireditve« v Kopru IV. letni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta, ki ga je v imenu delovnega predsedstva vodil Rado ČEHOVIN. Kljub zimskim prometnim oviram so prišli na zbor skoraj vsi delegati koprskega okraja. Med gosti pa so sindikalnemu zboru prisostvovali tudi okrajni sekretar ZKS Albert JAKOPIČ-Kajtimir, podpredsednik okraja Franc KLOBUČAR, član tajništva Zveze sinc!'? ziov Slovenije Rudi GAN-ZITI in predsednik okrajnega Svei\i za gospodarstvo dr. Sve-tozar POLIČ. Z obširnim poročilom je: predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Tone STURM podrobneje analiziral delo sindikalnih organizacij u minulem letu, hkrati pa je v drugem delu svojega poročila razgrnil pred delegate celo vrsto važnih rialog, ki čakajo sindikalne organizacije v zvezi z utrjevanjem delavskega in družbenega upravljanja, z življenjem v komuni ter pri uresničevanju petletnega perspektiv7iega družbenega načrta. V sredo je bil v Kopru redni ' letni občni zbor OSS. Delegatom in gostom je predsednik Tone Šturm izčrpno orisal vlogo in pomen sindikata v današnji fazi družbene graditve in nakazal nekaj perspektivnih nalog. Iz njegovega izvajanja posnemamo naslednje misli. Osnovno nalogo: vzgajati delavski razred in mu pomagati v utrjevanju delavskega in družbenega upravljanja, so sindikalne organizacije v koprskem okraju tudi v minulem obdobju skušale kar najbolje opraviti. V zavesti delovnih kolektivov in posameznih delavcev je čedalje trdneje zasidrano spoznanje, da je prav delavsko samoupravljanje najvažnejša pridobitev delavskega razreda, tako rekoč osnova našega nadaljnjega socialističnega razvoja. In kakor doslej, bo tudi poslej za vse sindikalne organizacije najvažnejša naloga: mobilizacija delavskega razreda za še hitrejšo graditev socializma. In če izbiramo v bilanci opravljenega dela, potem je treba ugotoviti, da je prav ta zavest, ta pripravljenost najbogatejši delež, ki so ga ustvarile sindikalne organizacije, ko so vzgajale delavce. Vloga sindikalnih organizacij v vzgoji delavcev kot samoupravljavcev pa postaja ob novem načinu delitve dohodka še odgovornejša. Namesto plače kot ekonomske kategorije nastopa soudeležba v doseženem dohodku, odvisna od dela poedinca in uspeha gospodarske organizacije. Delavec potemtakem ne bo več v mezdnem odnosu s podjetjem, ampak na ta način prevzema polno soodgovornost za svoje osebno delo in upravljanje podjetja. Ali z drugimi besedami: njegovi osebni dohodki so odvisni od njegovega dela in dela vseh zaposlenih. Ti novi odnosi, tolikanj značilni za naš socialistični razvoj, bodo nujno spodbujali delavce k samostojnemu in preudarnemu gospodarjenju, In prav pri tem jim bodo morale v prihodnjem obdobju vzgojno v največji meri pomagati sindikalne organizacije, Ze v preteklem obdobju je Okrajni sindikalni svet dal pobudo za najširšo organizacijo dvomesečnih seminarjev, na katerih naj bi delavci poglobili svoje znanje o delavskem samoupravljanju ter se seznanili z našo socialistično ekonomiko. Po večjih podjetjih in po industrijskih središčih je bilo predvidenih 35 seminarjev. Zal pa je bilo uspelo opravljenih samo 19 semi- narjev s 152 predavanji in skupno 6031 slušatelji. Precej seminarjev pa je še pred začetkom ali pa med delom razpadlo, ker so bodisi odpovedali predavatelji ali pa je bila organizacija tako šibka, da ni znala seminarjem zagotoviti zadostnega števila slušateljev. Precej motenj je nastajalo tudi zaradi centralizacije vodstva seminarjev in predavateljev iz Kopra. Izkazalo se je, da so najbolje uspeli tisti seminarji, ki so jih samostojneje vodili občinski sindikalni sveti in na katerih so sodelovali predavatelji iz same občine ter hkrati še izdatno pomagali občinski komiteji ZKS. Toda če upoštevamo, da je šlo skozi to šolo nad 6000 deiavcev in delavk, je treba vendarle ugotoviti, da je pobuda OSS rodila prav lepe sadove. Organizacijsko so se sindikalne podružnice še močneje utrdile. V okviru OSS je bilo 9 občinskih sindikalnih svetov z 257 sindikalnimi podružnicami, v katerih je organiziranih 18.555 članov ali 77 %> vsega zaposlenega delavstva. V primerjavi z letom 1956 je naraslo število v sindikate organiziranih delavcev za 3.534. Razen teritorialnih sindikalnih forumov so delovali v okraju tudi strokovni sindikati, in sicer železničarjev v Divači, državnih uslužbencev v Kopru in lesnih delavcev na Pivki. Razen tega pa so bile formirane pri OSS še komisije za posamezne gospodarske de-(Nadaljevanje na 2. strani) V Velenju je bilo v nedeljo prvo posvetovanje mladih slovenskih rudarjev, kateremu je prisostvoval tudi predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher. Zborovalci so po tehtnem poročilu predsednika mladinskega aktiva velenjskega rudnika Draga Mencina o dosedanjih uspehih ter pomanjkljivostih dela rudarske mladine živahno razpravljali o vseh najbolj perečih problemih njihovega dela in življenja. Naglasih so, da bo treba poskrbeti 40 LET KP POLJSKE Na Poljskem bodo letos proslavili 40-let.nico ustanovitve poljske Komunistične partije. Ob tej priložnosti bodo objavili vrsto dokumentov in gradiva iz zgodovine Partije kot tudi vrsto biografij znanih partijskih voditeljev, v vsej deželi pa bodo organizirali predavanja o zgodovinskem razvoju Partije. AKTUALNO VPRAŠANJE Postopno izravnavanje v strukturi plač Ob novem zakonu o plačah se v koprskem okraju (na področju bivše cone B) pojavlja vprašanje, kako bo poslej s conskim dodatkom. Ze z lanskim zvišanjem plač se je conski dodatek zmanjšal. Ko so bile namz*eč na ostalem področju republike Slovenije 1956 plače zvišane za določen odstotek, so pristojni organi osvojili predlog Okrajnega ljudskega odbora, da se je conski dodatek znižal le za toliko, za kolikor so se plače zvišale. Ker tudi v novem zakonu o plačah ni predviden conski dodatek, je Okrajni ljudski odbor ponovno poslal Izvršnemu svetu LRS vlogo, naj posreduje pri pristojnih zveznih organih, da tudi pri tem zvišanju plač ne ukinejo conskega dodatka, ampak ga le znižajo za toliko, za kolikor bodo plače večje. Po sporočilu bo to vprašanje rešeno z dodatnimi navodili k zakonu. S tem, da ostanejo na tem področju osebni prejemki na enaki višini — spremeni se le njihova notranja struktura — a da se drugod plače zvišajo, smo se že močno približali višini plač na ostalem teritoriju Slovenije. Upoštevati je namreč treba, da je bil conski dodatek priznan v coni B v izjemnih pogojih, ko to področje še ni bilo priključeno svoji matični državi. Ker ob priključitvi ni bilo mogoče takoj odpraviti tega dodatka, so se pristojni organi odločili, da se to izvrši postopoma, kakor se bo postopoma ukinjal izjemni položaj tega področja. Cene industrijskega blaga so se medtem tudi na tem področju že izenačile s cenami na ostalem področju republike. Vendar pa je treba upoštevati, da terja izplačevanje conskega dodatka, ki je dejansko občutna obremenitev gospodarstva, večjo proizvodnjo, boljše organizirane uslužnostne dejavnosti in hkrati tudi večjo družbeno kontrolo v gospodarjenju z družbeno imovino. V nasprotnem primeru gospodarstvo tega področja prav gotovo ne bi zmoglo hudega konkurenčnega boja na trgu. Prav zaradi tega pa je napačno mnenje, naj bi conski dodatek še naprej obstajal. Vendar pa ga takoj ni mogoče povsem odpraviti, ker bi to povzročilo določen zastoj v gospodarskem življenju. Jasno pa je, da bo conski dodatek po nekajkratnem znižanju sčasoma popolnoma neobčutno odpadel, ker se bo v tem procesu pravzaprav samo izravnala notranja sestava plač. WÈiêilM. ........"lilis* Sindikati naj postanejo še boljša šola mladih delavcev za sposobne in aktivne proizvajalce — Delo sindikalnih vodstev mora biti povezano s celotnim delovnim kolektivom ANTON STURM za strokovno izobraževanje mladih rudarjev, ki so še "vedno vse premalo zastopani v raznih organih družbenega upravljanja. Utemeljeno so grajali razne pomanjkljivosti v izvajanju delavskega samoupravljanja v nekaterih rudarskih obratih ter izmenjali izkušnje o svojem preteklem delu. V razpravi je predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher med drugim dejal, da je to posvetovanje mladih rudarjev dokazalo veliko željo rudarske mladine po resnem in preudarnem obravnavanju vseh problemov njihovega življenja in dela. MLADINA PRED VOLITVAMI Televizijski sprejemnik Radio-televizija Ljubljana, Centralni komite Ljudske mladine Slovenije in uredništvo mladinskega lista »Mladina« pripravljajo v vrsti predvolilnih prireditev še posebno presenečenje. V vseh okrajih bodo priredili okrajna tekmovanja mladinskih ekip, sestavljenih iz osnovnih in občinskih mladinskih organizacij Ljudske mladine. Ekipe, ki jih bodo sestavljali trije člani, bodo odgovarjale na vprašanja iz političnega, gospodarskega, kulturnega, zgodovinskega, tehničnega in športnega življenja. Ocenjevanje je zaupano posebni ocenjevalni komisiji, ki bo odgovore ocenila po lestvici od 0 do 10 točk. Najbolje ocenjene ekipe bodo dobile lepa praktična darila. V okviru omenjenega okrajnega tekmovanja bo tudi pisan zabavno-glasbeni spored. Najboljše ocenjena cltlpa v okraju bo imela pravico sodelovanja na osrednjem republiškem tekmovanju, ki bo 22. februarja v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. Važno je poudariti, da se morajo v koprskem okraju prijaviti ekipe do 26, januarja pri občinskih ali pri okrajnem komiteju LMS zato, ker bo v Kopru javno tekmovanje že 9. februarja. Osrednje tekmovanje najboljših okrajnih mladinskih ekip bo neposredno oddajala Radio-televizija Ljubljana, Na tem tekmovanju bodo sodelovali še plesni orkester Radia-televizije Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, solisti-pcvci ter priljubljeni humorist Fraue Mllčinski-Ježelc. Zmagovalne ekipe tega osrednjega tekmovanja bodo dobile vrsto dragocenih daril, med katerimi je tudi televizijski sprejemnik. Prve tri najboljše skupine pa se bodo potegovale za izredno nagrado Radla-tele-vizije Ljubljana, to je za Izvedbo de-vetdesetminutr^ega programa plesnega orkestra RTI,'*'" od vodstvom Bojana Adamiča v kraju zmagovalne ekipe. NG DUNAJ Zaradi pomanjkanja investicijskega kapitala bodo tu-y cli letos v Avstriji razpisali več .rftf-notranjih javnih posojil v skup-)jy■nem znesku 2 milijard šilingov. «• Ta posojila so namenjena zgraditvi hldrocentral ln obnovi ter modernizaciji železniškega in cestnega prometa. Naš gospodarski komentar Iz republiškega družbenega planu Družbeni načrt naše republike je bil sprejet in je torej kot zakon stopil v veljavo. Osnovne postavke tega načrta so v skladu s perspektivnim in letnim načrtom zveze oz. perspektivnim načrtom naše republike, ki je bil sprejet tik pred v uvodu omenjenim. zakonom. Osnovno načelo družbenega načrta je poudarjeno s splošnim povečanjem na vseh področjih gospodarskega udejstvovanja. Čeprav smo načelno o tem že poročali, ne bo odveč, če se dotaknemo nekaterih značilnih podrobnosti. To tembolj, da bomo lahko ugotovili utemeljenost in realnost postavljenih ciljev in pa, kar je bilo tudi poudarjeno, da prihodnje leto ne bo pomenilo več leto tako velikih naporov kot doslej, temveč začetek umirje-nejšega dela. Med najvažnejšimi postavkami naj omenimo predviden porast proizvodnje električne energije, in sicer od 2 milijard 278 milijonov kilovatnih ur na 2 milijardi 400 milijonov. S tem je tudi podana osnova za povečan obseg proizvodnje v industriji, ki je predviden za S°/o. Dalje naj bi se povečala proizvodnja nafte za 10.000 ton, živega srebra, jekla, kmetijskih strojev in orodja, umetnih gnojil, motorjev na 10.000 komadov, koles na 35.000 komadov, radijskih sprejemnikov na 55.000 aparatov in drugo. Dalje naj bi se povečala in zbolj-šala proizvodnja pohištva, strojne opreme za industrijo in rudarstvo ter 3.500 kamionov in avtobusov in 5.000 pisalnih strojev. Posebno važno je slednje, ko bo TAM izdelal po novi licenci boljša in težja vozila in pa proizvodnja pisalnih strojev, ki bo letos stekla po nekaj letih posku-šanja in urejevanja nove tovarne. Pri tem seveda nismo omenili številnih predmetov, ki jih bo izdelala elektroindustrija za domače potrebe oziro-ma gospodinjstva. Značilnost novih družbenih načrtov in tudi našega, ki jo je treba posebej poudariti je, da so predvidena posebno velika sredstva za dvig kmetijstva. Pri nas naj bi dvignili kmetijsko proizvodnjo za 10 °/o, vrednost tržnih viškov pa za 15 °/o. Za to bomo vložili v kmetijstvo letos nad pet milijard investicij in povečali zlasti nasade hmelja za 600 novih hektarov, ostalo pa bi šlo za zboljšanje in povečanje mehanizacije v kmetijstvu. Vsekakor bodo tako visoko vložena sredstva morala pokazati ugodne rezultate, saj bo po družbenem načrtu odpadel določen delež tudi na našo republiko. V tem načrtu naj bi se samo število traktorjev letos povečalo za 7.000 in se dvignilo na 22.000 traktorjev. Našteli smo nekaj konkretnih podatkov iz našega družbenega načrta, da bi sedaj navedli še nekaj konkretnih nalog, ki bodo letos izvršene. V prvi vrsti naj tu o-menimo dograditev tovarne TOMOS, za kar je določena 1.1 milijarde din. Toliko sredstev je določenih tudi za nakup ladij, medtem ko je za rekonstrukcije v industriji namenjeno nad 3 milijarde. Skupno bi letos investirali v Sloveniji ok. 60 milijard, medtem, ko bomo dobili iz splošnega investicijskega sklada ok. 14 milijard. Od važnih prometnih gradenj pa naj omenimo nada-(Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik Tito bo obiskal Indonezijo Po dvodnevnem zasebnem obisku v Jugoslaviji je predsednik indonezijske republike Sukamo odpotoval v začetku tedna v Sirijo, Čeprav je šlo za zasebni obisk, sta predsednika Sukamo in Tito imela-več pomembnih razgovorov, na katerih sta izmenjala mišljenja o raznih mednarodnih vprašanjih ter o nadaljnjih odnosih med obema deželama. Politični komentatorji poudarjajo, da so razgovori obeh državnikov in njunih sodelavcev bili močan prispevek k utrjevanju prijateljskega sodelovanja med obema deželama in k mednarodnemu miroljubnemu sodelovanju nasploh. Ob zaključku obiska je predsednik Sukamo povabil predsednika Tita in njegovo soprogo, naj obiščeto Indonezijo. Do obiska bo verjetno prišlo že letos. Možnosti za izročitev vojnega zločinca Artukoviča Na zahtevo ameriškega vrhov-ga sodišča bo moralo okrajno sodišče v Los Angelesu v kratkem znova razpravljati o zahtevi jugoslovanske vlade o izročitvi vojnega zločinca Artukoviča. Našo vlado zastopa generalni konzul FLRJ v San Franciscu Branko Karadjole. Jugoslovanska vlada poudarja v obrazložitvi zahteve po izročitvi Artukoviča, da ne gre za politično osebo, marveč za navadnega zločinca, ki je kriv smrti milijona Srbov in Zidov v fašističnih koncentracijskih taboriščih. Naša vlada utemeljuje svojo zahtevo tudi na določila konvencije med Jugoslavijo in ZDA glede izročanja vojnih zločincev. Mir med Indonezijo in Japonsko Po trinajstih letih sta Indonezija in Japonska podpisali mirovno pogodbo in tako dokončno odpravili vojno stanje med obema WASHINGTON — Več tisoč Indijancev, oboroženih s puškami, je v Severni Karoiini napadlo skupino članov zloglasne organizacije Ku-Klux-Klan, s čimer so onemogočili zborovanje te organizacije. Napad Indijancev je bil odgovor na grožnje, s katerimi so hoteli pripadniki Ku-Klu.\-Klana preprečiti Indijancem druženje z belci. TEKSAS — V neki teksaški tovarni za gumo in kemikalije je močna eksplozija povzročila požar, ki je zajel 8 tovarniških zgradb, v katerih dela skoraj 3.000 delavcev. Eksplozija je terjala več človeških žrtev. MOSKVA — Med Omskom in Irkutskom gradijo naftovod, dolg 2.400 km. Priključen bo že zgrajenemu naftovodu oü Tujimazija v Baškiriji do Irkutska. Ta naftovod je dolg 3.734 km. KAIRO — Poročajo, da so britanske čete pretekli teden zavzele štiri jemenske vasi in prisilno izselile domače prebivalstvo. .Temenska vlada meni. da bodo Britanci izvedli močan napad na je-mensko ozemlje. ATENE — Preteklo leto je imela Grčija blizu 30 milijonov dolarjev trgovinskega deficita. Kljub temu. da je lani Grčija močno povečala izvoz kmetijskih pridelkov ter raznih rudnin in surovin, je ta država še vedno zelo odvisna od uvoza. Lanskoletni trgovinski deficit so v glavnem krili s pomočjo ameriške ekonomske pomoči. WASHINGTON — V začetku tega meseca je bilo v ZDA okrog štiri milijone brezposelnih, kar pomeni, da se je njihovo število v januarju povečalo za 000 tisoč. PARIZ — S sodelovanjem letalstva in helikopterjev je več kot COOO francoskih vojakov napadlo uporniške odrede jugovzhodno od Oriesnsvila. Poročajo tudi o srditih bojih med upornik! in francoskimi četami, ki trajajo že več dni v Alžiriji. JUŽNI TEČAJ — Britanska polarna ekspedicija pod vodstvom j znanstvenika ■ dr. Fuchsa je prl-I spela na Južni tečaj. Ekspc-dlclja je potovala 5G dni in je morala I prehodili nad 300 milj. Na Južnem tečaju je Britance pozdravil vodja novozelandske odprave sir Hillary, ki je prispel na Južni tečaj z druge strani že pred 17 dnevi. Dr, Fuchs in Hillary bosta nadaljevala pot, po kateri je prišel na Antarktiko sir Hillary. deželama. Hkrati so podpisali tudi sporazum o reparacijah, s katerim se jc Japonska zavezala, da bo izplačala Indoneziji vojno odškodnino v znesku 223,08 milijonov dolarjev. Japonska je Indoneziji tudi črtala trgovinski dolg, ki znaša 189 milijonov dolarjev. Brezposelnost v zahodni Evropi Po uradnih podatkih iz nekaterih zahodnih orestolnic je začela brezposelnost v Zahodni Evropi na koncu lanskega leta naglo naraščati. V Zahodni Nemčiji so zabeležili milijon dve sto tisoč brezposelnih, kar je največje število v zadnjih treh letih. Brezposelnost se je povečala tudi v Angliji in znaša zdaj 354 tisoč, ter v Belgiji, kjer znaša 270 tisoč, V Franciji se .ie položaj nekoliko popravil in so zabeležili proti koncu leta zmanjšanje za nad 15 tisoč. To pa gre seveda na račun pošiljanja vojakov v Alžir. Najbolj se je lani zmanjšalo število brezposelnih v Italiji (za 200.000). kar gre na račun številnih izselitev. Kljub temu pa je Italija glede brezposelnosti še zmeraj na prvem mestu med evropskimi državami, saj ima 1,800.000 brezposelnih. Pomembna izjava o neodvisnosti politike Grčije Grški zunanji minister Averof jc imel v grškem parlamentu pomemben govor o zunanji politiki svoje države. Med drugim je poudaril, da je Grčija sicer članica Atlantske zveze, da pa to ne pomeni, da ne bi gojila prijateljskih stikov z državami Bližnjega vzhoda. Averof je poudaril, da je pravica na strani arabskih držav in da se bodo odnosi med Grčijo in temi državami tudi vnaprej utrjevali. Zelo pogosto je govoril tudi o odnosih Grčije z Jugoslavijo ter naznanil, da se bodo zboljšali tudi odnosi med Grčijo in vzhodnoevropskimi državami. Glede govoric, da bodo na grškem ozemlju postavili raketna oporišča, je rekel, da Grčija ni sprejela nobenih obveznosti. Vsekakor pa bo moral o tem vprašanju odločati grški parlament. Na koncu je govoril še o ciprskem vprašanju in naglasil željo svoje vlade, da bi to vprašanje reševali s Turčijo v duhu prijateljskega sodelovanja. Vendar je pri tem poudaril, da ne bo Grčija nikoli zapustila Cipra zaradi prijateljstva s Turčijo. Na drugi plenarni seji Okrajnega komiteja LMS za okraj Koper, ki je bila v Kopru pretekli petek in so ji prisostvovali tudi nekateri novoizvoljeni odborniki — mladinci občinskih ljudskih odborov, je bila osnovana razprava o organiziranju priprav za VI. kongres LMJ ter na volitve v zvezno in republiško skupščino. Tako nameravajo mladinske organizacije v ilirsko-bistriški občini v počastitev tega kongresa, ki bo med 27.. in 29. januarjem v Beogradu, prirediti slavnostno akademijo, medtem ko bodo v Kopru, Izoli in v drugih večjih oziroma manjših krajih našega okraja organizirali tudi vrsto športnih tekmovanj. Vsi občinski komiteji LM.S bodo v dneh deli VI, kongresa razpravljali na slavnostnih sejah o njegovem pomenu tako kot osnovne mladinske organizacije na slavnostnih konferencah. Ob tej priložno- Boji v španskem Maroku Osvobodilne enote še vedno napadajo postojanke v Maroku. Zlasti močan napad so zabeležili v ponedeljek, ko jo v raznih krajih padlo okrog 600 španskih vojakov in častnikov. Enote maroške osvobodilne vojske so pognale v zrak tudi veliko špansko skladišče orožja in streliva. sti bo tekla razprava tudi o realizaciji smernic, ki jih je izdelala nedavna okrajna mladinska konferenca. Če pa upoštevamo še naloge, ki jih morajo izvršiti člani mladinskih organizacij v zvezi z bližnjimi državnozborskimi volitvami, je bilo nujno, da je ple-num priporočal vsem mladincem in mladinkam aktivno sodelovanje na zborih volivcev in vso podporo kandidatom SZDL. Prav bi bilo tudi, če bi v kandidacijskih komisijah sodelovali poleg starejših še mladi volivci. Plenum je med drugim podprl predlog, naj občinski mladinski komiteji v večjih središčih koprskega okraja organizirajo zborovanja mladih volivcev v zvezno in republiško ljudsko skupščino, na katerih bi razpravljali tudi o zaključkih VI. kongresa LMJ. Za- MLADINKE, MLADINCI! Prepričajte se, če ste vpisani v volilni imenik! To je posebno važno za vse tiste, ki bodo pri teh skupščinskih volitvah prvič volili. Vpišete se lahko le še do vključno 31. januarja 195S. NOV POMOL Iz poročila vladnega generalnega komisarja je razvidno, da bodo letos v novem pristanišču zgradili nov, moderno opremljen in obsežen pomol številka 7. za katerega bodo porabili 3125 milijonov lir. Z deli še niso začeli iz tehničnih razlogov. REKORDNO ŠTEVILO VOLIVCEV Po podatkih občinske volilne komisije je bilo ob koncu leta 1957 skupno 213.704 volivcev. Število volivcev se je torej povečalo za 7899 enot v enem letu, saj je bilo maja 1956, ko so bile zadnje upravne volitve. skupno 205.805 volivcev, V tržaški občini ima torej volilno pravico 75,21 % prebivalcev. To je vsekakor rekordna številka. KULTURNO-ZABAVNA PRIREDITEV V petek in v nedeljo je ob vaškem prazniku prosvetno društvo »Slovenec« iz Boršta pripravilo v vaški prosvetni dvorani kulturno prireditev, na kateri so sodelovali člani folklorne skupine »Breg«, pevski zbor društva ter člani dramske skupine, ki so uprizorili enodejanko Dve tašči. Ce- NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR © Razdobje zadnjih treh tednov je minevalo v znamenju odgovorov zahodnih državnikov predsedniku sovjetske vlade Bidganinu na njegov predlog o sklicanju mednarodne konference na najvišji ravni, na kateri bi se pomenili o najbolj perečih mednarodnih problemih. Zvrstili so se odgovori Eisenhomerja, Gaillarda, Macmillana in Adenauerja v nekoliko različnih oblikah, pa vendar smo lahko v vseh štirih poslanicah Moskvi zasledili neko skupno nit: za konferenco na najvišji ravni med Vzhodom in Zahodom še niso zreli pogoji, preden bi do nje prišlo, bi morali še marsikaj urediti. Zahod je torej v bistvu odklonil Bulganinovo zamisel o takojšnjem sklicanju konference na najvišji ravni, pustil pa je priprta vrata za razgovore. Oglejmo si na kratko, kakšne so možnosti, da bi Vzhod in Zahod ta priprta vrata odprla in porušila jez nezaupanja, ki ju loči. Predvsem je treba povedati, da je zdaj svetovni politični položaj precej neugoden. Amerikanci se boje Rusov zaradi njihovega napredka na področju usmerjevalnih izstrelkov; zato so sprejeli najvišji vojaški proračun po končani svetovni vojni in določili S milijard dolarjev za raketno in jedrsko oborožitev. Rusi so nezadovoljni zaradi sklepa Atlantske zveze, da bodo v nekaterih evropskih državah začeli graditi raketna oporišča, Francozi imajo težave v Severni Afriki, Angleži na Bližnjem vzhodu, Nemci bi se spet radi oborožili, ker menijo, da brez tega ni veljave v svetu, razen tega pa je treba omeniti še zastoj razorožitvenih pogajanj v OZN, indonezijsko-holandski spor, Ciper, Sirijo in še vrsto nerešenih vprašanj na Daljnem vzhodu, ki se čez noč utegnejo spremenili v nevarna žarišča sporov ali celo spopadov. V takem položaju je celotno miroljubno človeštvo pozdravilo sovjetsko pobudo o sestanku na najvišji ravni, na katerem najbrž ne bi v celoti rešili nobenega problema, bi pa vsaj napravili prvi korak za. obnovitev tako nujno potrebnih stikov med Vzhodom in Zahodom. Toda odgovori zahodnih državnikov niso zadovoljili človeštva. Res je bilo tudi marsikaj pozitivnega v poslanicah Eisenhower-ja, Macmillana in Gaillarda, toda vztrajanje na »pripravljalnih razgovorih« zunanjih ministrov ni nič kaj dober znak, saj dosedanja mednarodna praksa kaže, da so se zunanji ministri dveh taborov skoraj zmeraj znašli v slepi ulici zaradi preveč očitih nesoglasij glede nemškega vprašanja in še nekaterih drugih kočljivih mednarodnih vprašanj. Kljub vsemu ne gre povsem pesimistično gledali v prihodnost. Nihče na Zahodu (izjema je delno le zahodnonemški kancler Adenauer) ni kategorično rekel Bidganinu: ne. Pustili so vrata priprta in dokler je tako stanje, se še zmeraj da marsikaj napraviti. Zelo važno vlogo bo imelo pri tem svetovno javno mnenje. Pozivi javnosti, znanstvenih, kulturnih in drugih delavcev, naj prenehajo z jedrskim oboroževanjem in začno z razgovori, so iz dneva v dan pogostejši in državniki ne morejo več mimo tega. Tako je moral britanski notranji minister Buttler celo v Spodnji zbornici priznati, da je večina britanskega ljudstva za takojšen začetek konkretnih razgovorov med obema svetovnima taboroma. Na pogajanja je opozoril tudi komentator ameriškega New York Timesa, ki je napisal, da sedanje tekmovanje v oboroževanju vleče svet k robu propada. želeno je tudi, da bi mladi odborniki občinskih in okrajnega ljudskega odbora navezali čimbolj tesne stike z mladimi volivci m si prizadevali, da bi bili volilni rezultati v obe skupščini v njihovih občinskih enotah kar najboljši. Ob zaključku plenarne seje so člani OK LMS in gosti z zanimanjem sledili izvajanjem direktorja okrajnega Zavoda za plan inž. Petra Aljančiča o osnovnih značilnostih našega petletnega perspektivnega plana ter mu po poročilu postavili vrsto vprašanj. se prav je bila prireditev v petek in v nedeljo, je številno občinstvo vsaki-lcrat napolnilo dvorano in s pioska-ljem nagradilo vse nastopajoče za kvalitetno izvedbo programa. VOJAŠKI NABORI Po trinajstih letih so se v sredo, .15. januarja, zopet začeli vojaški nabori. Poklicani so bili mladeniči letnika 1937, ki bodo šli k vojakom verjetno v aprilu ali maju. VDOVA ROŠLINKA V nedeljo je dramska skupina prosvetnih društev »A. Sirk« in »Vesna« ponovila v novem Ljudskem domu na Križu Golarjevo folklorno komedijo v treh dejanjih Vdova Rošlinka. Cisti dobiček prireditve, ki je lepo uspela, so namenili stavkajočim kovinarjem. PODALJŠAN SPORAZUM Jugoslovansko-italijanski sporazum o izmenjavi blaga med tržaškim področjem in področji Buj, Kopra in Nove Gorice je avtomatično podaljšan za eno leto, ker ga obe vladi nista odpovedali tri mesece pred zaključkom lanskega leta, kot določa sporazum, podpisan 31. marca 195G. (Nadaljevanje s 1. strani) javnosti. Med strokovnimi sindikati je najbolje delal sindikat drž. uslužbencev. Za same občinske sindikalne svete, ki so sicer v glavnem marljivo delali, pa jc vendarle treba povedati, da so svojo dejavnost usmerjali pred-. vsem v večje kolektive industrije, gradbeništva in prometa, zanemarjali pa pomoč sindikalnim podružnicam v trgovskih in obrtnih podjetjih ter v kmetijstvu. V zadnjem času so sindikalni forumi posvetili precejšnjo pozornost občinskim zborom 'proizvajalcev. Prav v zborih proizvajalcev se namreč lahko trdno uveljavljajo delavci. Vendar pa za to ni dovolj, če se sindikalna pobuda omeji samo na izjave o vodeči vlogi delavskega razreda, ampak je potrebno, da sindikalni sveti s svojim delom dajejo delavcem v zborih proizvajalcev trdno oporo z jasnimi stališči do vseh vprašanj v življenju komune. Po poročilu predsednika Toneta Šturma se je razvila izredno živahna razprava, v kateri so posamezni delegati govorili o delu sindikalnih podružnic v gospodarskih organizacijah, o premij-skem nagrajevanju, o življenjski ravni ter številnih drugih vprašanjih. V obširnem govoru je nato okrajni sekretar Albert Ja-kopič-Kajtimir delegatom prikazal najprej vso našo kompleksno družbeno problematiko ter jo v nekaterih vprašanjih tudi podrobneje razčlenil. Posebno se je pomudil ob nekaterih življenjskih vprašanjih delavcev ter jih prikazal v pravi socialistični luči. Naš gospodarski komentar IZ REPUBLIŠKEGA DRUŽBENEGA PLANA (Nadaljevanje s 1. strani) Ijevanje prepotrebne ceste iz Ljubljane do Zagreba in dokončanje koprske ceste. Izredno velika sredstva pa so predvidena za železniški promet. K. vsemu bodo prispevali seveda iz svojih investicijskih sredstev tudi ljudski odbori, ki bodo imeli v ta namen na razpolago 3,5 milijarde. Kljub temu, da ne spada neposredno v ta okvir, ne smemo mimo omembe sprememb v zvezi z regresi v kmetijstvu, ker predstavljajo spremembe na eni strani važen ekonomski ukrep, na drugi strani kažejo na stopnjo razvoja našega gospodarstva, ki omogoča in dopušča vedno večje sprostitve v gospodarstvu, odpravljanje še preostalih administrativnih posegov in odpira pot delovanju ekonomskih zakonov prostega tržišča. Z novimi ukrepi so bili namreč glede■ na večja sredstva, ki jih ustvarjajo kmetijski proizvajalci, katerih proizvodi se prodajajo po prostih cenah, deloma ukinjeni regresi, delonui so bili znižani in znižan je bil krog upravičencev do teh regresov (čebelarstvo). Omenimo naj, da pri novih predpisih o regresih niso prizadete ribiške zadruge in registrirani ribiči. Pri vsem tem pa je znesek, predviden za regrese. znatno višji od lanskega (19 milijard 300 milijonov) in znaša 27 milijard. -dt- Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc ZdeSar ppnpn m wmmrnmmm. Razširjena seja občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZKS v Divači je bila pretekli teden uvod v obsežne priprave za volitve v republiško in zvezno ljudsko skupščino na območju te občine. Tej seji je sledilo plenarno zasedanje občinskega sindikalnega sveta, ki so mu prisostvovali tudi predsedniki kmetijskih zadrug in upravnih odborov gospodarskih organizacij. Na obeh sejah so razpravljali o petletnem perspektivnem planu razvoja gospodarstva naše države in o drugih važnih krajevnih gospodarskih problemih. Na področju divaške občine so bili prvi zbori volivcev v Dolnjih Ležečah, Matavunu in Kačičah-Paredu. Ti zbori so bili dobro obiskani, pa tudi razprave na njih so bile zelo živahne. Razen o pomenu in o tehnični izvedbi volitev je bilo govora še o gospodarski problematiki vasi. Volivci so ugotovili, da je še vedno dovolj stvari, ki jih morajo rešiti za izboljšanje življenjskega standarda, kljub že vloženim naporom za komunalno izgradnjo. Dejstvo je namreč, da je bilo v preteklih letih veliko zgrajenega z lastnimi rokami in s pomočjo občinskega ljudskega odbora. Tako so na primer v Dolnjih Leže- TEDEN DNI uiti TOVARNA VERIG V LESCAH PRI BLEDU bo v novem obratu, katerega gradnjo finansira »Jugo-banka«, začela s proizvodnjo težkih verig, po katerih je veliko povpraševanje tako v drugih deželah kot tudi na domačem tržišču. milijon parov Čevljev bo LETNO IZDELALA NOVA TO-. VARNA OBUTVE v Skopju, ki jo bodo glede na ugodno surovinsko bazo in zaradi pomanjkanja industrijskih podjetij za izdelavo obutve v Makedoniji, začeli graditi prihodnje leto. Sest velikih turbin gradi litostroj. Dve od teh bosta izdelani še letos, druge pa prihodnje leto oziroma leta 1960. Te turbine so namenjene domačim in tujim hidroeentralam. Sklenjene pa so tudi že nove pogodbe za graditev treh turbin s 27 tisoč konjskimi silami za novo hidro-eentralo v Ožboltu na Dravi in za tri turbine po 6 tisoč konjskih sil za hidroeentralo v Pakistanu. NA 12 DO 14 TISOČ TON SE BO POVEČAL IZVOZ nezgorljtve opeke, saj predvideva tovarna »Magnohrom« v Kraljevu, da bo povečala izvoz za štiri do šest tisoč ton v primerjavi z lanskim letom. LANI JE BILO PRIJAVLJENIH 1543 DOMAČIH IN TUJIH IZUMOV Zveznemu uradu za patente. Največ teh izumov je s področja strojništva, kemije, tehnologije, elektrotehnike in gradbeništva. Značilno je, da so v proizvodnji sprejeli le malo prijavljenih patentov, ker je uvedba novih tehničnih ali tehnoloških rešitev po mnenju Združenja izumiteljev združena 2 velikimi gmotnimi izdatki in z določenim tveganjem. Zaradi tega odkupuje naša industrija tuje licence, domače izume pa prezira, čeprav bi lahko z njimi marsikje znižali proizvodne stroške. 3328 TRAKTORJEV SO LANI DALE KMETIJSTVU DOMAČE TOVARNE, razen tega pa še 5.813 plugov, 1158 navadnih in 1086 krožnih bran, 269 kombajnov ter več tisoč drugih kmetijskih strojev. Sredstva iz zveznega sklada za pospeševanje kmetijstva pa so omogočila, da smo lani uvozili 2258 traktorjev, 315 kombajnov, 685 plugov, 50 mlatil-nie, 45 selektorjev itd. V MARCU BODO V RASI PROSLAVILI lSO-LETNICO ISTRSKIH PREMOGOVNIKOV. Ob tej priložnosti bo zborovanje vseh hrvatskih rudarjev. V istrskih premogovnikih nakopljejo do 830 tisoč ton. črnega premoga letno, kar predstavlja največjo količino izkopa črnega premoga v naši državi. V ZVEZI S PROUČITVIJO POSAMEZNIH PROBLEMOV PERSPEKTIVNEGA PLANA NAŠEGA TURIZMA je komisija za turizem pri Sekretariatu za blagovni promet Zveznega izvršnega sveta ustanovila sedem komisij. Te komisije bodo obravnavale sistem in oblike pomoči skupnosti delovnim ljudem in mladini, pripravile predloge za nadaljnji razvoj turizma in za povečanje dotoka deviz, predloge o izboljšanju prometa, o vlogi komune v razvoju turističnega gospodarstva in sistemu kreditiranja investicij za turizem. Vseh sedem skupin bo zaključilo deio najkasneje do marca. čah, potem, ko so izvolili nov krajevni odbor, izrazili željo, da bi tudi v prihodnje občina pomagala z gmotnimi sredstvi vsaj za plačilo prevoza gramoza, namenjenega popravilu občinskih in vaških poti, saj bi vsa druga fizična dela za ta popravila opravili vaščani brezplačno. Volivci te vasi so tudi ugotovili potrebo po ureditvi javne razsvetljave in po KAKO JE S TOVARNO V PRESTRANKU? Okrog tega vprašanja se je najbolj vrtela razprava na tamkajšnjem zboru volivcev. Le-te je povsem razumljivo zanimalo v kakšni fazi razvoja so priprave za uresničitev dolgoletnih želja Prestrančanov. Gre namreč za zgraditev tovarne za predelavo krompirja. Ta tovarna bi lahko znatno izboljšala gospodarsko raven ne samo vaščanov Prestran-ka, pač pa tudi prebivalcev vse postojnske, pivške in cerkniške občine. Kmetje bi z njeno pomočjo dobro vnovčili skoraj neomejene količine pridelka krompirja, razen tega pa bi lahko bodoča tovarna zaposlila dokajšnje število v okolici razpoložljive delovne sile. Kaže, da je ekonomski del načrtov že tik pred zaključkom in upati je, da bo še pred koncem leta dobila tovarna svojo podobo, kot si jo Prestrančani želijo. Volivci so tudi predlagali, naj bi sedaj, ko je urejena krajevna ambulanta, bližnje sejmišče prestavili na primernejše mesto. O tem pa bo morala razmisliti Kmetijska zadruga, ki baje že pripravlja ustrezni predlog. Govora je tudi bilo o takojšnji ureditvi kino dvorane v Prestranku, saj bi z njeno ureditvijo na tem predelu postojnske občine dobili primeren in zelo zaželen prostor za kulturne prireditve. HRPELJE Na sedežu ObLO je bil minulo soboto zelo razgiban zbor volivcev, ki ga je vodil odbornik Vinko Žigante. Volivci so obravnavali zvezni in republiški plan (referent Jaša Žvan), o kandidatih je govoril Milan Kogoj, pomenili pa so se tudi o domačih problemih, zlasti o delu krajevnega odbora. Za kandidacijsko konferenco so izvolili dva delegata: Jašo Žvana in Karla Rasinoviča. gradnji odcepa vodovoda od železniškega vodovoda, ker ob suši vaški vodnjaki ne zadovoljujejo. O podobnih problemih so govorili tudi na zborih volivcev v Matavunu in v Kačičah-Paredu. Vsi trije zbori volivcev so izvolili po enega delegata za kandidacijsko konferenco, ki bo predlagala kandidate za ljudsko skupščino. Vzporedno s političnimi potekajo tudi tehnične priprave za volitve. Občinska komisija za volilne imenike je že sprejela načrt dela za revizijo in prepisovanje volilnih imenikov tako, da bodo do konca januarja urejeni vsi volilni imeniki in da bodo volitve tudi po tehnični strani kar najbolje potekale. -er ,:■•■:■: : :. ..: . ¡v.™ v.'w j: ■ ■ S" ■ . ... ■■ ...... , ■ ' ■<:■■ - "" ® .. ■ : - .. ■ " ' - ■ - ......sili ' ' i Menda se ni bati, da se bo ponovila zima iz februarja—marca 1952, ■ ko so, bile po Postojni take kopice snega Zbori volivcev so te dni s svojo živahnostjo razgibali tudi prebivalce postojnske občine. Volivci pa niso pokazali samo velikega zanimanja za način volitev v republiško in zvezno ljudsko skupščino, pač pa so ob tej priložnosti razpravljali in sklepali o številnih nalogah, ki naj jih prej ko mogoče Tešijo. Na vsakem zboru so temeljito razpravljali, kateri državljani bi bili najbolj primerni za.ljudske poslance, saj od svojih pričakujejo, da bi bili kar najbolj seznanjeni s problematiko gospodarskega, političnega in drugega družbenega življenja na Postojnskem in da bi to problematiko uspešno reševali v okviru skupnosti. Posebno dobro so bili obiskani zbori volivcev v Planini, Bukovju, Velikem otoku, Matejni vasi, Prestranku, Oreh-ku, Smihelu pod Nanosom, Hre-novcah, Iiraščah, Lan dolu in v nekaterih volilnih enotah Postojne, Povprečna udeležba je bila od 50 do 120 volivcev. V HRENOVCAH: BOLJŠI STIKI MED VOLIVCI IN POSLANCI Splošna želja volivcev v Hre-novcah je bila, da bi jih bodoči poslanci republiške in zvezne ljudske skupščine večkrat obiskali in jim dali oceno njihovega dela ter smernice za prihodnje. Govorili so tudi o takojšnjem popravilu poti Hrašče—Zagon, o regulaciji Korontanščine, ki jim dela precej škode, in o možnostih zgraditve čakalnice na avtobusni postaji, ker morajo sedaj potniki, med njimi več šolarjev, čakati na avtobus — poleti in pozimi — nezaščiteni pred vremenskimi ne-prilikami. V VELIKO UBELSKO VODOVOD! Na zboru volivcev v Velikem Ubelskem, kjer so se zbrali tudi volivci iz Malega Ubelskega, Stran in Brezij, so dali poudarka razpravi o takojšnji dokončni ureditvi vodovoda. Do izraza je prišla predvsem pripravljenost vaščanov za sodelovanje pri vseh terenskih delih samo, če bi občina poskrbela za potrebni material. Treba pa bo vzporedno z razpravo občinskega ljudskega odbora o finančni pomoči vaščanom za dograditev vodovoda poskrbeti za izdelavo gradbenih načrtov. Na tem zboru volivcev so govorili tudi o možnostih vzdrževanja tistih zgradb, ki jih je neusmiljeno načel zob časa. V PLANINI BI RADI IMELI KULTURNI DOM Potem, ko so za kandidacijsko konferenco v republiško ljudsko skupščino izvolili kot delegata sekretarja osnovne organizacije ZKS Jožeta Simčiča in upravnika Deškega vzgajališča Marka Zbil j a ter za delegata na kandidacijsko konferenco v zvezno ljudsko skupščino Antona Ostanka, so udeleženci zbora volivcev temeljito razpravljali o komunalnih problemih . njihovega kraja ter okolice. Predvsem so se zanimali za ureditev kulturnega doma. Občinski ljudski odbor je namreč v lanskoletnem proračunu predvidel nekaj denarnih sredstev v ta namen, vendar pa jih niso pravočasno izkoristili. Zelo zanimiva je bila razprava med kmetijsko zadrugo v Planini in LIP Postojna. Gre namreč za spore okrog nakupovanja in prodaje lesa. Kmetijska zadruga je mnenja, da je treba les prodajati tistemu, ki bolje plača in nasprotuje sklepanju pogodb. Takšno stališče pa je vredno obširnejšega razpravljanja, posebno ker je znano, da podjetju LIP Postojna primanjkuje hlodovine. Omeniti je tudi treba, da kmetijske zadruge postojnskega področja prodajajo les kupcem izven občine z boljšim uspehom, kot interesentom na njihovem komunalnem področju. Treba bo nekaj ukreniti, tako so izjavili volivci, ker je to vprašanje velikega gospodarskega pomena, saj je hlodovina za tamkajšnje največje lesno industrijsko podjetje osnovna surovina. »Ština« HUD PROBLEM NAŠEGA OBALNEGA PODROČJA V Vašem cenjenem tedniku je bil objavljen pred nedavnim pod naslovom »Predraga voda« članek, ki mu moramo kot prizadeto podjetje odgovoriti, kajti po vsebini sodeč ga je pisal človek, ki mu pač ti problemi niso povsem znani. Resnici na ljubo prosimo za objavo naslednjega pojasnila: Preskrba mest s pitno vodo ni samo v našem okraju še nerešeno vprašanje, ker z rekonstrukcijami in novogradnjami teh komunalnih naprav skoraj ni možno slediti hitremu porastu števila prebivalstva in izredne gospodarske izgradnje, ki se na našem področju tako močno kaže. Trenutno je razmerje med oskrbovanimi prebivalci z vodo iz vodovoda in ostalimi približno 40 nasproti 60, kar žal pomeni, da bomo morali v bodoče odšteti še velike investicije; gradnje vodovodov so namreč zelo zahtevne in drage. Rižanski vodovod oskrbuje naselja na vsej slovenski obali, zmore pa približno sedem tisoč kubičnih metrov vode dnevno. To je pozimi dovolj, ne pa tudi poleti. Lani so potrošniki rižanskega vodovoda porabili približno milijon 311 tisoč kubičnih metrov vode, ker je več ni bilo. Inkaso vodarine za to znaša 48 milijonov dinarjev, za letos pa je predvideno, da bo vodarina znašala približno 80 milijonov dinarjev. Od tega odpade za materialne stroške in plače približno 34 milijonov dinarjev, ostalo pa gre v amortizacijski sklad in za obresti na osnovna sredstva. Ker je občinski ljudski odbor znižal prispevek za amortizacijo kar za 90 '/o in obresti na osnovna sredstva za 37 °/o ter hkrati določil, da se ta sredstva nalagajo na skladu za samostojno razpolaganje skupno 2 '.-.srebUnimi presežki dohodkov, ra.:::.: nio, da bo na ta način verjetno zbranih na skladih podjetja približno 50 milijonov dinarjev. Evropsko povprečje porabe vode v mestih do 25 tisoč prebivalcev je približno sto litrov vode dnevno na osebo. Zmogljivost našega vodovoda je temu šc kos, toda poraba je dejansko večja in zato je nujno potrebna neka omejitev. Da bi so poslužili omejitve s tem, da bi oddajali vodo potrošni- kom na določenih področjih v določenih časovnih razdobjih, pri nas ni izvedljivo, vsaj trenutno ne, dokler bodo vodovodne napeljave takšne, kot so. Epidemija paratifusa v Portorožu leta 1952 se je pokazala kot posledica v najhujši obliki, če so vodovodne cevi prazne, kajti s tem je dana možnost infiltraclje okužene vode skozi slabo napeljavo. Vodovodne cevi torej ne smejo biti prazne, zato je uprava vodovoda bila prisiljena poseči po drugem načinu omejitve dobave vode, namreč, da zviša ceno vodi nad normirano porabo: 16 dinarjev za kubik do treh kubičnih metrov po osebi v gospodinjstvu, za porabo nad normirano količino pa 110 dinarjev za kubični meter. Dokler se ne bomo otresli žalostne dediščine, kajti stanje cevovoda in drugih naprav ni razveseljivo, so omejitve porabe vode nujno potrebne. Uprava vodovoda se trudi, da bi tako stanje kar najbolj omilila, toda za to so potrebna velika sredstva, ki jih ni. Po približnem proračunu bo za izvedbo prve faze del za ureditev rižanskega vodovoda potrebno kar 205 milijonov dinarjev, kajti računati moramo ne samo na jiopravilo vodovodnega omrežja, ampak tudi na povečanje zmogljivosti za preskrbo vedno naraščajočega števila prebivalcev in za preskrbo industrije. Razen te- ga je treba računati še na porabo vode v kmetijstvu, vnaprej pa se je treba pripraviti tudi na nemajhno porabo vode v bodočem pristanišču. Zato ima podjetje namen okrepiti sedanji vodovod z zajetjem v Sečovljah. Skoraj polovico predvidenih sredstev bo šlo za popravilo omrežja. Za dokončno ureditev vodovoda na obalnem področju bo potrebno zbrati nad SOO milijonov dinarjev, toda takrat bo vprašanje vode rešeno za daljše obdobje. S prvo fazo pa se reši to vprašanje za približno' deset let. K investicijam za vodovod je nujno prišteti še sredstva za ureditev kanalizacije, tolikšnih sredstev pa naše obalne občine ne zmorejo. Ce primerjamo ceno vode in še letno porabo, potem je naš račun kaj hitro končan. Namreč podjetje še dolgo ne bo moglo s svojimi sredstvi urediti vsaj najnujnejša vprašanja vodovoda in se bodo omejitve in podobna negodovanja verjetno še zaostrovala; za ureditev vseh teh vprašanj bodo morale občine Koper, Izola in Piran sorazmerno po porabi vode prispevati določeni del investicij. Zaradi slabih napeljav je lani podjetje imelo približno 19 '/o izgub na količini vode, torej so se te izgube v zadnjih letih zmanjšale za več kot trikrat. Glede na pripombo o kritju stroškov za vodo, ki brez haska teče po javnih pipah, pa je dejstvo tako, da vodovod ni last kolektiva rižanskega vodovoda, ampak je namenjen celotnemu tukajšnjemu prebivalstvu in bi bilo treba vendarle nekoliko več pravega odnosa do skupne imovine. 270 javnih, izlivkov kontrolira dvakrat na teden uslužbenec Vodovoda, toda vedno le ne more biti prisoten, če nekdo namerno pusti pipo odprto ali pa poškoduje izliv. Še pripomba o popravilih. S tem številom ljudi, ki jih imamo, še dolgo ne bomo mogli ob takem stanju naših napeljav sproti popravljati vse, kar se pokvari. Povečano število strokovnih delavcev v naših delavnicah pa bi pomenilo še večjo finančno obremenitev. Hišne instalacije popravljajo obrtniške delavnice inštalaterske stroke. Kontrola porabe vode je nujno potrebna. Ce bi v vsaki hiši dnevno zgubili približno kubik vode — vodovod je napeljan v 3.400 hiš — bi morali ustaviti delo v vseh naših tovarnah. medtem ko bi stanovalci za to vodo plačali le 480 dinarjev mesečno. Ker je ta znesek nižji od cene, ki jo zaračuna instalater za popravilo iz-plakovalne naprave v stranišču ali za kako drugo popravilo, je gotovo, da potrošniki neradi prijavljajo okvare na vodovodnih instalacijah. Podjetje Rižanski vodovod posluje kot komunalno podjetje in se ra:en oskrbe mest z vodo ukvarja tudi s popravili vodovodnih naprav in z gradnjo cevovodov. S posebno skrbjo se kolektiv ukvarja z vprašanji redne oskrbe z vodo in redki so primeri, da bi našim potrošnikom zmanjkala voda zaradi tehničnih napak pri vodovodu. Pri tako uspešnem delu si je kolektiv zaslužil letos dodatno plačo — zakaj naj bi bili delavci in uslužbenci podjetja Rižanski vodovod ob svoji marljivosti oškodovani za nagrado zaradi tega, ker so v službi pri taki ustanovi? Verjetno bo podjetje še imelo priložnost preko Vašega tednika našim odjemalcem obširneje poročati o našem delu. DRŽAVLJANKE, DRŽAVLJANI! Do 1. februarja je čas za vpis v volilni imenik za kontrolo in morebitne popravke, ker bodo nato imeniki na novo prepisani. Od 10. do 20. februarja bodo v novih imenikih še mogoči popravki na zahtevo državljanov ali političnih in družbenih organizacij. Po 20. februarju pa ne bo več mogoča nobena sprememba in bodo imeniki dokončno zaključeni. Zato se pravočasno pozanimajte, če ste pravilno vpisani v volilnem imeniku! lovm ooooco3ooocpooocraiooocoooc»ooocoooooocOT Ze večkrat je bilo marsikje govora o tem, da blagajniško poslovanje nekaterih podjetij ni v skladu s predpisi, da blagajniški prostori niso dovolj zavarovani proti požaru ali vlomu in da podjetja tudi obratnih sredstev ne zavarujejo pri Državnem zavarovalnem zavodu tako kot bi morala. Ko je v zadnjih mesecih več predstavnikov okrajnega in občinskih ljudskih odborov ter bank pregledovalo poslovanje nekaterih podjetij v koprskem okraju, je bilo zaključeno: Zato ker blagajniških knjig nekatera podjetja ne vodijo v redu, gospodarske organizacije nimajo pregleda nad gibanjem gotovine. So celo takšni primeri, da so blagajniške priloge zelo pomanjkljivo sestavljene (celo brez podpisa direktorja ali računovodje). Ponekod blagajniških dnevnikov ne poznajo. Namesto da bi dnevno mnenja o vplivu analitske ocene na organizacijo dela, personalno politiko in varnost pri delu Nekatera gorenjska podjetja so že zaključila analitsko oceno, v drugih pa so zaradi tega, ker je bilo delo slabo opravljeno, začeli znova ali pa so delali počasi in pazili, da so delovna mesta res temeljito analizirali in se je zato delo zavleklo. Lep del podjetij je sprejel analitsko oceno kot delo, ki je nujno za bolje organizirano proizvodnjo. Ob analitični oceni so podjetja začela spoznavati posamezne elemente dela po delovnih mestih in njihove medsebojne odnose. priprave na volitve v celjskem okraju Člani političnega aktiva so izrazili željo političnih organizacij, da bi v celjskem okraju predlagali v republiško oziroma zvezno skupščino celjskega rojaka tov. Franca Leskoška, tov. Olgo Vrabič. tov. Mico Slander, tov. Sergeja Kraigherja, tov. Mitjo Ribičiča ter tov. Mileno Korže, ki je doma iz Ponikve pri Grobelnem. Plenum je hkrati izrazil željo, da bi kandidiral v celjskem okraju za poslanca v Zvezno ljudsko skupščino predsednik okrajnega odbora SZDL tov. Franc Simonič, in sicer v občinah Žalec, Vransko, Šoštanj in Mozirje. Prav tako so izrazili željo, naj bi v republiško skupščino kandidiral tov. Kropušek ter znana politična delavka v celjskem okraju tov, Dolfka Boštjančič. uspešna blagovna izmenjava med obmejnimi področji Razna goriška podjetja, predvsem »Primorje-export«, so lani prodala v sosednje obmejne kraje skupaj 158.140 ton raznega blaga. Gre v glavnem za razne vrste lesa, živino, gradbene potrebščine in druge znane predmete z jugoslovanske izvozne liste. Hkrati so naši uvozniki nabavili v Italiji 5.21G ton raznih industrijskih potrebščin in nadomestnih delov. Gre le za obmejno trgovii.o na osnovi Goriškega trgovinskega sporazuma, ki zajema samo področje ob državni meji v severnem Primorju. Samo podjetje »Prlmorje-export« je prodalo v sosednjo deželo za milijardo 204 milijone lir, uvozilo pa raznih potrebščin v vrednosti približno 800 milijonov lir. Mimo tega sta avtoprevozniški podjetji v Novi Gorici in Tolminu opravili vsako za okoli 33 milijonorv lir prevoznih uslug kupcem jugoslovanskega blaga. polagali v banko ali na pošto iztržke, jih polagajo le občasno, tri do štirikrat na mesec. Zato so primeri, da iztržke uporabljajo /.a najrazličnejša manjša ali večja plačila v gotovini, kar je nepravilno. Blagajniški maksimumi so večkrat prekoračeni in to ne z majhnimi vsotami. Je pa še vrsta pomanjkljivosti, ko denar ni varno naložen in tudi ni poskrbljeno, da bi bil zavarovan pred morebitno krajo. Marsikatero podjetje bo zato pač moralo prej ko mogoče razmisliti o tem, kako bo svoje poslovne prostore čimbolje zavarovalo proti vlomu s tem, da bo denar spravljalo na bolj varna mesta, da ne bodo ključi blagajn obešeni na vidnem prostoru in da bodo rezervni ključi deponirani v banki, Prav bi bilo, če bi imela večja podjetja nočne straže, posebno takrat, ko so vložene v njihovih blagajnah milijonske vsote za plače, Ponovno je treba opozoriti, naj ne bi uslužbenci puščali raznih uradnih dokumentov, štampiljk in pečatov po mizah ter v odprtih omarah. Osebni dokumenti, zavarovalne police naj bodo v zavarovanih omarah z raznimi načrti in z važnejšo korespondenco. Velja so zamisliti ob teh ugotovitvah, ki narekujejo večjo skrb Na jesenskih volitvah v oba občinska in oba okrajna zbora je bila občina Hrpelje po disciplinirani izvedbi volitev ter po volilni udeležbi ena izmed prvih v koprskem okraju. Oba občinska zbora sta se že doslej na svojih treh rednih zasedanjih lotila najbolj perečih vprašanj občinskega gospodarstva ter si postavila načrt bodočega dela. V novem letu pa je ena izmed prvih nalog občinskega ljudskega odbora izvedba volitev novih krajevnih odborov. Prav te dni so v teku zbori volivcev, na katerih bodo izbrali kandidate za krajevne odbore, V zvezi s perspektivnim načrtom občine, ki predvideva vidnejši napredek v komunalni dejavnosti, v pospeševanju kmetijstva, zadružništva, v obrti, prosveti itd. bodo krajevni odbori opravili mnoge važne naloge. Neodjenljivo se bo treba lotiti dela za dvig kmetijske proizvodnje, za izboljšanje živinoreje in sadjarstva, urediti preskrbo prebivalstva z vodo, urediti ceste, gnojnične jame, napajališča, popraviti in pozidati v vojni prizadete domove, urediti hleve in svinjake itd. Čez noč vsega tega resda ne bo mogoče napraviti. Toda v nekaj letih bo vse to mogoče doseči, pri čemer lahko dobri krajevni odbori zelo mnogo pripomorejo. Še ta mesec bo okoli 5000 volivcev izbralo v 35 krajevnih odborih 217 članov. Izvoljeni člani občinskega ljudskega odbora postanejo avtomatično tudi člani krajevnih odborov in jih ni treba posebej voliti. Ker morajo biti priprave na volitve v zvezno in republiško skupščino končane do konca februarja, ie velik del občinskega aparata kakor tudi sekretariati političnih organizacij z vsemi aktivisti živahno zaposlen pri □□□□□□□□□□□DDGLirinnDaDDDnDmDnüDnnDnaaannnnDDDnr a a ... če bi se člani delovnih kolektivov, sindikalnih organizacij in vodstev podjetij podrobno seznanili z novim Zakonom o delovnih razmerjih; ... če bi vsi računovodje v predpisanem roku obračunavali s pristojno banko vsa vplačila in izplačila; ... če bi v nekaterih podjetjih ne hranili tujih valut in predmetov, ki niso njihova last, v svojih blagajnah; ...če bi upravni odbori razpravljali o tem, kaj jc nujno potrebno za kar najboljše zavarovanje lastnine podjetja pred požarom ali vlomom; ... če bi organi družbenega upravljanja z večjo prizadevnostjo sodelovali pri sestavljanju premijskih pravilnikov, saj je od njih v dokajšnji meri odvisno pravilno nagrajevanje dela ter s tem dana možnost večje spodbude za povečanje delovne storilnosti. za poslovanje z denarjem in za zavarovanje. Prav bi bilo, če bi podjetja napravila železne omare, obite s pločevino, v katerih bi shranila važnejše in zaupne dokumente, načrte in denar. Tako bi preprečili marsikakšno poneverbo, vlomno tatvino, izdajanje poslovne tajnosti, ognju pa uničenje marsikdaj zelo važnih dokumentov. KOZINA Na železniški postaji na Kozini je bil minulo soboto živahen zbor volivcev. Vodil ga je občinski odbornik Vinko Dobrila. Pogovorili so se o predstoječih volitvah in kandidatih, posebno pa še o domačih komunalnih problemih. Sprejeli so priporočilo občini, naj bi še pred turistično sezono uredila središče Kozine, da ne bo cesta razkopana kot nalašč za vsako sezono. Prav tako so bili mnenja, da bi bilo nujno treba na Kozini ustanoviti še eno trgovsko podjetje, da bi bilo s tem onemogočeno monopolistično izvajanje trgovskega režima sedanji trgovini. In končno so še iznesli zahtevo, naj se obnovi akcija za postavitev spomenika desetim Kozinčanom, ki so padli kot borci za svobodo v NOB. Za delegata na kandidacijsko konferenco so izvolili Franca Cebollina in Franca Počkaja. pregledovanju in urejanju volilnih imenikov. Hkrati pa sodeluje v pripravah za čim boljšo izvedbo volitev. Pri volitvah dveh poslancev v zvezni zbor je občina Hrpelje vključena v volilni okraj, ki ga z njo sestavljata še občini Koper in Piran. Pri volitvah v republiški zbor pa tvorita občini Hrpelje in Divača samostojen volilni okraj, medtem ko se jima za izvolitev poslanca v republiški zbor proizvajalcev pridruži še občina Sežana. Tako se v teh dneh in tednih razvija politično življenje v občini v znamenju trojnih volitev. Med volivci vlada izredno zanimanje za vsa posvetovanja in zbore. Z živahnimi pomenki, pobudami in predlogi volivci dokazujejo in poudarjajo svojo aktivno udeležbo v političnem in gospodarskem življenju občine. Jaša Zvan Decembra je Zvezna ljudska skupščina sprejela težko pričakovani Zakon o delovnih razmerjih. Ta zakon vključuje vse uredbe in predpise, ki so v zadnjem desetletju obravnavali odnose o delovnem razmerju, jih vsklajuje in vsakomur omogoča jasno in nedvomno tolmačenje predpisov s tistega področja delovne zakonodaje, ki je za vsakogar najbolj zanimiva. Omenjeni zakon ima 420 členov in je dopolnjen z raznimi novostmi, ki jih dosedanje uredbe in predpisi niso upoštevale; seznanja delavce in delodajalce o njihovih pravicah in dolžnostih. Prav je, da tudi naš list seznani svoje bralce z nekaterimi najbolj pomembnimi značilnostmi tega zakona. Vsak državljan ima pravico do dela. To je zagotovljeno že v ustavnem zakonu z njegovim petim členom. Sedanjemu tolmačenju tega pojma pa se pridružuje tudi dolžnost družbe, da omogoči tistemu, ki ne more najti dela. sredstva za življenje. Delavcu tudi v bodoče ne bo moč odvzeti njegovih pravic, in ta se jim ne more odpovedati (n. pr. pravice do plače za opravljeno delo, do dopusta, do socialnega zavarovanja, do' rednega osčmurnega delovnega časa, do dnevnega ali tedenskega počitka, do zaščite življenja in zdravja pri strojih itd.). Pomembna pravica vsakega zaposlenega je njegova pravica do rednega letnega dopusta. Dopust lahko zahteva vsak. ki je Izpolnil .11 mesecev delovnega staža. Da ne bi nastale razlike glede dolžine dopusta določa zakon naslednjo lestvico: delavec s skupno delovno dobo do pelih let ima najmanj 12 dni dopusta, z delovno dobo od 5 do 15 let do 10 dni, z delovno dobo od 15 do 25 let ima 24 dni, če pa Ima daljšo delovno dobo pa je upravičen do 30 dni dopusta. v dopust se štejejo le delovni dnevi, ne pa tudi dela prosti, dnevi. Najdaljši dopust ne sme presegali 30 dni, v kolikor ni s predpisi za po- Prcjeli smo in objavljamo: V št. 2 »Slovenskega Jadrana« je izšel članek o posebni prispevni stopnji za kritje izdatkov v socialnem zavarovanju. Postavitev tega vprašanja na našo javno tribuno nas ni presenetila. Verjetno, da ni prešlo nobeno zasedanje zvezne, republiške in okrajne skupščine socialnega zavarovanja, da "ne bi v eni ali drugi obliki izstopilo tu načeto vprašanje. Naravno je torej, da se o tem razpravlja tudi na delavskih svetih naših gospodarskih organizacij, saj so one plačniki teh neindife-renlnili zneskov. O pomenu te posebne stopnje prispevka ne bom govoril, ker je bilo to v omenjenem članku dobro obrazloženo. Kdor bo torej hotel razumeti ta članek, bo moral prej prečitati prvega, ker ta je le nadaljevanje onega. Kar je pisec navedel v prvem članku, je vse res. Se več — niti ni vsega povedal. Zato mi dovolite, da k njegovi stvarni kritiki dodam še nekaj misli. Tudi slabi delovni pogoji, za katere podjetje ne nosi odgovornosti, so često razlog za večje število obolevanj in delovnih nezgod. Res so često taki delovni pogoji posledica slabega upravljanja, neredko pa ti izhajajo iz časov, ko so vodstva podjetij iz pozitivnih nagibov dajala skupnosti vse svoje presežke, zanemarjajoč pri tem svoje lastne potrebe. Pa ne samo to. Tudi težina dela bistveno vpliva na obolelost delavcev. Delo na odprtem, na dežju, mrazu itd. je povzročitelj večjega števila akutnih obolenj. In dalje v metalurgiji, gradbeništvu, lesni industriji ipd. je mnogo več obratnih nezgod kot v obrtništvu, trgovini in drugod. Rentabilnost, ki je posledica delovnega efekta, le-ta pa često posledica delovnih pogojev, določa v podjetjih višino zaslužkov delavcev, Kjer so zaslužki nizki, je bolnikov več — dejanskih in namišljenih. In prav tedaj, ko bi podjetje najbolj potrebovalo pomoči, pride še socialno zavarovanje s svojim povišanim prispevkom. O tem, kaj je tu prav in kaj ne, bi se dalo obširno pisati, na koncu pa bi le prišli do zaključka, da podjetje ni socialna ustanova, pač pa je gospodarska organizacija, tako kot jo zakonodavec tudi imenuje. Ce bi pa hoteli vse navedene in nenavedene momente točkovati s plusi in z minusi, bi prišli do tako kompliciranih razpredelnic, da bi bilo še teže določiti pravilno stopnjo prispevka za vsako gospodarsko organizacijo, ustanovo itd., ali kakor jih mi imenujemo: zavezanca prispevka. Ne glede na vse omenjeno pa je tu še eno osnovno načelo, to je, da mora vsakdo skupnosti prispevati toliko, kolikor od nje dobi. Skladno s tem načelom mora dati socialnemu zavarovanju več tisto podjetje, ki trosi več kot trošijo v povprečju ostala podjetja v okraju. 5e več: prav te dni je bilo s pristojnega mesta slišati, da bodo tudi posamezni zavarovanci-bolniki prispevali določeni odstotek pri izdatkih za zdravila in zdravniške preglede. Kot rečeno, o vsem tem je bilo že toliko govora in ni izključeno, da bodo uvedeni v socialnem zavarovanju novi finančni instrumenti. Zelo verjetno je tudi, da bo na območju našega zavoda v doglccl-nem času posebna prispevna stopnja za socialno zavarovanje znižana, g ker se je razlika med višino izdatkov in dohodkov zmanjšala. S 8 BOGOMIL BITE2NIK j; 6ooococooooocoooococooooaccooocxDococooooooooooooooccoocoooa OBVESTILO Obveščamo vse naše poslovne prijatelje, da se je naša tovarna sardin »De Langlade« v Kopru preimenovala v novi naslov: samezna delovna mesta drugače odrejeno. Pri menjavi delodajalca se šteje delovno razmerje za neprekinjeno, če delavec nastopi novo delovno mesto v 15 dneh po razrešitvi delovnega razmerja na prejšnjem delovnem mestu. Možno je tudi uvajanje kolektivnih dopustov, to je dopustov celotnega delovnega kolektiva istočasno, v kolikor je to koristno za določeno gospodarsko organizacijo. Ce delavec med koriščenjem rednega letnega dopusta zboli, odide na vojaške vaje. opravlja javne funkcije, nastopi plačan ali neplačan izredni dopust, se ta čas ne všteje v redni letni dopust. Cas, ki ga Je delavec prebil v delovnem razmerju pred odhodom k vojakom, se mu po povrat-ku v službo vračuna v 11-mesečno dobo, potrebno za pravico do dopusta, vendar pa le v primeru, če se je zaposlil v 30 dnevih po povratku iz JLA. Delodajalec ne sme delavca prikrajšati za pravico do dopusta, 'iz lega sledi, da mu ne more proti njegovi volji plačali neizrabljenega dopusta, če ga on hoče nastopiti pred potekom koledarskega leta. Rednega dopusta ni mogoče prenesti iz "enega koledarskega leia v drugo, vendar pa se že začeti dopust no prekine, če poteče koledarsko leto. Posebno pomembna je novost, da mora delodajalec vsaj 30 čini pred nastopom dopusta sporočiti delavcu, kateri dan naj nastopi dopust. To mora delodajalec storiti po predhodnem posvetovanju z delavci in sindikalno organizacijo. Ta mesec dni ic določen zato, da si lahko delavec uredi vse za morebitno potovanje in za določitev mesta letovanja. Dopust lahko izrabijo naenkrat največ pa v dveh, približno enakih delih, Posebno je treba poudariti, da novi zakon priznava upravičenost do koriščenja dopusta tudi delavcu, ki ie odpovedal ali pa jc prejel odpoved. To pravico ima delavec celo takrat. če je bila izdana odpoved na osnovi predhodnega sporazuma med njim in delodajalcem in če delavec izpolnjuje vse druge pogoje. Ce je delavec prejel odpoved ali če je bila odpoved dana na osnovi dogovora med njim in delodajalcem in če n. pr. zaradi takojšnje razrešitve ali iz drugih razlogov, ni mogel delavec izrabiti pripadajočega mu dopusta, mu mora delodajalec izplačati odgovarjajoče nadomestilo v denarju. Bolezen med dopustom — treba je predložiti zdravniško spričevalo, lahko vpliva na prekinitev dopusta, posebno še, če gre za očitno obolenje (zlom noge ali slično). Glede nedeljskega počitka ter dela ob državnih praznikih veljajo tudi v bodoče dosedanji predpisi. Ce je bil delavec do odhoda k vojakom zaradi odslužitve ali doslužit-ve vojaškega roka v delovnem razmerju nepretrgoma 6 mesecev ali v zadnjih dveh letih skupaj 12 mesccev, mu ob odhodu pripada nadomestilo za plačo v višini enomesečnega osebnega dodatka (plače), ki ga je prejel zadnji mesec pred odhodom. TATRE Minulo soboto je bil zbor volivcev tudi v Tatrah v Brkinih. Vodil ga je občinski odbornik Ivan Ludvik. Beseda je tekla predvsem o komunalnih problemih. Tako so sklenili, da bodo za delo na cesti prispevali nadaljnjih 600 ur prostovoljnega dela, občino pa bodo naprosili, naj prispeva kamionske prevoze. Pogovarjali so se tudi o ureditvi preskrbe z vodo in poudarili zahtevo, naj bi KZ Slivje vendarle že izpraznila prosvetno dvorano, da bo ta lahko služila svojemu namenu. KULTURA PROSVETA o KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA « KULTURA PROSVETA « kultura prosveta • kultura «j '«i Oh 80-lctnici rojstva pesnika OTONA ŽUPANČIČA ''-■g ■ ; v® v iàil Naša domača literarna zgodovina beleži ob prelomu stoletja štiri nova pesniška imena: Dra-gotin Kette, Josip Murn-Aleksandrov, Ivan Cankar in Oton 'Zupančič. Literarni zgodovinar Ivan Pregelj je imenoval to četvorieo — slovenska moderna . Najpomembnejši pesnik Modeme jc O. Zupančič, ki je tudi za desetletja preživel vse svoje tovariše, tako da je lahko polno razvil svojo nadarjenost i it v svojem delu zajci ves razgibani čas od prve ruske revolucije le ta 1005, preko balkanskih neredov in obeh svetovnih vojn do osvoboditve. Vendar pa tudi za Zupančiča ne moremo reči, da je živel zelo dolgo, saj bi komaj letos slavil SO. obletnico svojega rojstva. Oton Zupančič se jc rodil 23. januarja 1S7S na Vinici v Beli Krajini. V gimnazijo jc hodil v Ljubljani, na univerzo pa na Dunaju, kjer je študiral zgodovino in zemljepis. Na svojih potovanjih po Evropi, od Skandinavije do Italije, jc najbolje spoznal Francijo in Anglijo, se seznanil z evropsko literaturo in z evropskimi jeziki. Od leta 1910 jc bila Ljubljane, njegovo stalno bivališče. Najprej je bil mestni arhivar, nato dramaturg in upravnik Narodnega gledališča. V riovi Jugoslaviji je bil član Akademije znanosti in umetnosti in upravnik Zavoda za kulturo slovenskega jezika pri tej Akademiji. Umrl je v Ljubljani, 11. junija leta 1949. To so v kratkem podatki o Zupančičevem skromnem in preprostem zunanjem življenju. Tem bolj bogato in polno pa jc njegovo življenje v ustvarjanju in delu. Zc količinsko jc Zupančičevo literarno delo nena- * i ■ ■■ . r a yA, If0 O u a: j. 450-LETNICA ROJSTVA MARINA DRZiCA Letos bomo po vsej Jugoslaviji proslavili 450-lrtnico največjega Jugoslovanskega komediografa in pomembnega zastopnika evropske renesančne književnosti Marina Držiča. Spominu velikega umetnika bodo posvečene letos Du-brovnlške poletne Igre, v Držiče-vem rojstnem mestu pa deluje poseben odbor, ki pripravlja proslavo tega jubileja. Društvo književnikov Hrvatske bo izdalo reprezentančno de'o z eseji in članki o Marinu Držiču. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti pa njegova zbrana dela. JE AN CASSOU TUDI V LJUBLJANI Te dni se je mudil v naši državi znani francoski pisatelj In direktor Muzeja za moderno umetnost v Parizu Jcan Cassou. I/. Beograda, kjer je odprl razstavo francoskih slikarjev, jc prišel tudi v Ljubljano. V prostorih Društva slovenskih književnikov se Je Jcan Cassou razgovarjal s predstavniki našega književnega življenja, v Klubu kulturnih In znanstvenih delavcev pa Je imel predavanje, v katerem je nanizal številne zanimive poglede na literarne in kulturne probleme. VINKO VODOMVEC BI IMEL 80 LET Na Goriškem so pretekli teden slavili BO-letnico rojstva znanega zborovskega skladatelja Vinka Vodopivca, ki se Je rodil 16. Januarja 1S73 v Kočinju pri Kanalu, umrl pa 13. julija 1352 v Kroin-bergu pri Gorici. Kar jc bil goriškemu ljudstvu Gregorčič v pesništvu, to Je Vodopivec V glasbi. Njegove pesmi so tako priljubljene. da Jih imamo že za po-narodele. Razen zborovskih pesmi pa je pisal Vodopivec tudi za tamburaške zbore, godbe in nekaj spevoiger. PRVI KORAKI ŠOLSKE REFORME V šolskem letu 1957-58 smo začeli »vcnlii postopoma uresničevati šolsko reformo s spremembo organizacijske strukture in uvajanjem novega učnega načrta v prve štiri razrede. Vse to delo le vodil republiški Zavod za proučevanje šolstva, ki Jc tudi predlagal ustanovitev več eksperimentalnih šol m oddelkov Ob začetku letošnjega Šolskega leta so ustanovili tako Solo v LJubljani. Približno '.'OO učiteljev Iz eksperimentalne šole In ;z 17 ostalih šol zdaj tu ob pomoč; Zavoda za proučevanje šolstva slstematčno delajo pri analizi novega učnega načrta. vauuu obsežno, po svojem ustroju pa zelo raznovrstno. Kazen romana in epa v klasičnem pomenu besede najdemo pri njem vse literarne .vrsti besedne umetnosti. In temu umetniškemu delu moramo prišteti se publicistiko — eseje, članke, ocene, izjave, govore, meditaciji', odlomke iz dnevnika ter tucli pismu. Njegovo izbrano originalno delo obsega štiri knjige, v katerih so obsežene naslednje zbirke: Caša opojnosti (1899), Pisanice (1900), Čez plan (1904), Samogovori (1908), Lahkih nog naokrog (1913), Sto ugank (1915), Ciciban in še kaj (1915), Mlada pota (1920), V Za rje Vidove (1920), Veronika Deseniška (1924). Tem štirim zvezkom se je pridružil pozneje še peti, ki je vseboval razen pesniške zbirke Zimzelen pod snegom (1945) še 14 zadnjih Zupančičevih pesmi, šestnajst sestavkov Kultura in novi čas in dvajset političnih govorov in člankov. Razen tega jc napisal Zupančič še številne pesmi, ki jih ni uvrstil v nobeno zbirko. Ogromno delo pa jc posvetil Zupančič tudi prevajanju, kjer je prav tako kot v svojih pesmih z genialno igrivostjo razklenil našo besedo in se povzpel z njo do najvišjih obzorij in lepote izražanja. Osrednji opus pri tej zvrsti predstavlja prav gotovo prevod 15 Shakespearovih dram in komedij in nekaterih Molierovih del. Razen tega pa je presadil v slovenski jezik še številna dela najrazličnejših tujih pesnikov, romanopiscev in dramatikov. Prav gotovo je Zupančič ob Prešernu naš največji pesnik in uživa svetoven sloves. Položil je temelje našemu izobraženemu govoru, dognal slovenščino do nedosegljivega mojstrstva, jo usposobil za izražanje vsega, kar je potrebno tudi najbolj kulturnemu človeku pri širjenju obzorja in bogatenju notranjega življenja. Osnova za to dognanost pa je bila njegova originalna tvornost, ki po vrednosti in pomenu stoji še i^edno na vrhu naše literarne zakladnice. • tí. m r . . ' - • ■ oste obenem na jasnem, kako se s strojem pere perilo. PRALNI STROJ /. I.OPATAMI Te stroje imenujejo tudi agita-tor-stroji, stroji z me s. Unikom aH stroji z lopatami. Sestavlja velika posoda cilindrični* ali šti-rikotne oblike. Na sredi te p oso-de je mehanizem /a pranje perila v obliki lopate, ki jo motor žene Icvo-desno. V tej posodi jc tudi pralni prašek (najbolje de-tergent), raztopljen v vodi, in pj perilo. Obračanje lopate povzroča, ela detergentova raztopina kroži skozi perilo, ki se obenem drgne drugo ob drugo in vse skupaj ob stene posode. Nekateri stroji te vrste imajo večje število obratov lopate v minuti (tako imenovani stroji 7..1 hitro pranje), drugi manjše. Gretje vode je včasih vgrajeno v stroju, lahko pa grejemo vodo posebej in jo potem, ko je vroča, vlijemo v stroj. Za ocejanje perila služijo pri tem stroju posebni valji, ki so ie vgrajeni v stroju, ali pa centrifuga, ki je skupaj s pralno napravo. Nekatere tovarne delajo posebne priprave za oeejanje perila, namestimo pa jih, potem ko smo perilo oprali, na mesto, kjer so bile lopate, ki jih seveda pre-j snamemo. Take» dobimo v istem prostoru tudi centrifugo. ZA NASE NAJMLAJŠE Tudi pri zadnjih i/daj:ih Mladinske Knjige m> prišli na svoj račun naši malčki, za katere si Jc založba omislila posebno ('Iclbanovo klliižnlro, Zdaj so dobili dve slikanici na kartonih V Al KI s, KI IM šiAVl 111 SI I-K1 i\ PESMI O ZIVALI1I. Obe ii-kanili jc Ilustriral M.ikslm Scdej. Pesnil pa so Izšle l/poil peresa naši-Rj znanega pesnika Mateja linr Moda 1958 Priprava za sejem sodobnega oblačenja Ker Je ie tradicija, da se vsakoletna sezona sejnujv pni ne sejmom tekstila in usnjarstva, bo tudi U-fis od a. do 16. februarja odprt na Gospodarskem razstavišču v Mubljanl sejem z naslovom: Mocla 1958. Na letošnji razstavi bodo prikazane v ,e vrste modnih tkanin In pletenin, Izdelanih v modnih barvah iz volnenih. bombažnih, svilenih ali umetnih vlaken. Namen razstave Je. da prikaže najširšim slojem prednosti konfekcijskega niiliu oblačenja, ki jc je zdavnaj prevladalo v vseh naprednih deželah sveta. Konfekcijski način oblačenja Je namreč najhitrejši pa tudi najcenejši in to Je faktor, katerega Je treba hoče', nočeš upoštevati. Seveda ni namen naše konfekcijo da posnema s svojimi kroji ekstreme pariške mode. Ne! Namen naše konfekcije Je. da iz materiala ki ra izdelujejo naše tekstilne tovarne, ki v ničemer ne zaostaja za InozemMaml blagovl. izdela .sodobne, praktične m kvalitetne obleke, ki bodo ustrezale našemu delovnemu Človeku pri delu v industriji 111 poljedelstvu, pri športu In razvedrilu pa tudi za praznike. Na : c j mu bodo razstavljala vsa pomembnejša Jugoslovanska tekstilna, usnjarska In galanterijska podjetja ter tovarne, ki izdelujejo stroje /a to industrijo. V sklopu razstave bo prirejena večkrat na dan revija sodobnega oblačenja. Prikazani bodo tUdI najnovejši stroji zn pranje In likanje perila, kakor tudi stroji za izdelovanje konfekcije na tekočem traku. Sejem mode ln usnjarstva Je namenjen predvsem širokemu občinstvu, da se — tik pred sezono — : e/.nanl z najnovejšimi modnimi vzorci barvami m kombinacijami — konfekcijskimi izdelki naše tekstilne in usnjar .kc industrije. joi<. Muilč Zlat nakit dobi spet • voj sijaj, fc i:a pustimo nekaj ča.sa v milnici, v kateri smo stopili nekaj sode blkar-bonc. Nakit Jc treba končno še izprati s čisto vodo. 1'rcrczana sveža, če Jo čebula ostane več dni namažcino z maslom. eulvpl črn drinik crsreilmo. če g* skrtačuno :■ močno kavo ali čajem. Oc)p;i dežnik zdrknemo po v.ej vr'lní s staro krtačko za zob" Ce Jc dežnik ra/ti M«n, «a zalepimo znotraj '• črnim oblltem. ker bi ga s šivanjem lahko ie bolj razUKall. 1,'snjrne očistimo ; rokavice svrtle barve lepo navadno p'.enlfno moko. OB SAMOVOLJNEM DEJANJU FRANCOSKE VOJNE MORNARICE Preteklo soboto sta francoski vojni ladji, rušilec »Cassard« in fregata »F 718« približno 45 milj •od alžirske obale protizakonito ustavili jugoslovansko tovorno ladjo »Slovenija«, ki je na svoji redni progi med drugim vozila strelivo in orožje za neko maro- AMERIŠKA »LETEČA RIBA« Se letos bodo Američani spustili v morje povsem svojevrstno, doslej še neznano podmornico. Prav nič podobna sedanjim podmornicam bo imela trup prilagojen oblikam kito-vega telesa. Razlikovala se bo po ob-Jliki od kita le po zunanjih globinskih krmilih, ki ne bodo nameščena tam kot so kitove sprednje plavuti, temveč na hrbtu, in to zaradi popolne hidrodinamične linije podmornič-nega trupa, da se prepreči vsako zmanjšanje njene podvodne brzine, ki bo znašala okrog 25 m. milj. Vsa njena posadka bo pilot, zavarovan s pasovi. Podmornici so dali ime »SKIP-■ JACK«, to je Leteča riba, in bo prva v seriji sedmih majhnih podmornic ZDA na reakcijski pogon. Hitrejša bo našem Tehnoservisu. Neverjetno res, kaj vse se lahko primeri! Pomislite: poslovodja gre in tebi nič meni nič preprosto prisloni k cenam Dne 1. januarja 1958 ob 03. url se je pripetila nezgoda na križišču ceste Koper—Izola—Piran, pri izolski klavnici. Voznik potniškega avtomobila Ivan Korošec Je upravljal potniški avto S-8G51 (last Občinskega odbora SZDL. Koper). Vozil je iz Izole proti Kopru. V tem času je bil vinjen. Iz Kopra proti Piranu je vozil avtobus, katerega je upravljal Anton Keš. (Avtobus je bil last avtopodjetja »Slav-nilc«, štev. S-8547.) Na križišču je Korošec izsiljeval prednost, zaradi česar je prišlo do hudega karambola, Korošec in sopotnik Drago Kerševan sta dobila hude telesne poškodbe. Skoda na obeh vozilih znaša okrog 300 tisoč dinarjev. Dne 1. januarja 1958 ob 19,10 se je pripetila cestno prometna nezgoda na cesti v Slavinji pri Postojni. Ivan Gerželj je upravljal motorno kolo S-9G77, na katerem jerbil potnik Stanislav Franetlč. Vozil je iz Razdrtega proti Postojni s preveliko hitrostjo. Zavozil je na makadamski zaščitni pas, podrl 2 obcestna smernika, kjer je padel in bil takoj mrtev, Franetlč pa je dobtl težke telesne poškodbe. (Prvi primer smrtne nezgode v letošnjem letu.) Dne 1. januarja 1958 ob 22,15 se je pripetila cestno prometna nezgoda v Trnovem — II. Bistrica. Voznik potniškega avtomobila S-7412 (last Občinskega LO Pivka) Marjan Krašna je upravljal vozilo-iz sindikalnega doma proti kavarni »Snežniku, Na označenem mestu za prehod pešcev so prečkali cesto trije pešci, med katerimi je bil tudi Franc Perhavc. Takoj ko so opazili prihajajoči potniški avto, sta se dva ustavila in dala prednost vozilu, Perhavc pa je nadaljeval pot in prišel pod avto. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe, na avtomobilu pa je nastala škoda za 80.000 dinarjev. Dne 1. januarja 1958 ob 8,-10 se je pripetila cestno prometna nesreča v Cankarjevem drevoredu v Izoli. Motorist Bruno Hrvatln, ital, državljan, posameznega blaga nekakšen dodatek, kakor da bi potrošniki komaj čakali, da se znebijo svojih plač. V kateri sklad so se stekala tako pridobljena sredstva, sicer še ne vem. Priznali pa vam moram, da me hudo zanima. Nazadnje imam tudi pravico vedeti, kam gre moj denar, se vam ne zdi? Rekli boste, da nima naša koprska mestna razsvetljava oziroma zatemnitev nobene zveze z zasebnim potrošnim fondom. Takoj vam bom dokazal nasprotno, samo potrpite. Glejte: v nedeljo sem se zaradi teme na Titovem trgu spotaknil in telebnil t> eno izmed centralnih luž. Ker mi komunala prav gotovo ne bo povrnila stroškov za čiščenje obleke, niti kupila novega klobuka, menim, da je neposredna, zveza med mestno zatemnitvijo in državljanskimi žepi dokončno in neizpodbitno ugotovljena. Vaš Vane, je upravljal motorno kolo »Vespa« TS-19973 po ulicah v Izoli, Privozil je na ovinek pri pokopališču, kjer je zaradi prevelike hitrosti zadel v cestni odbijač in nato na kamnito obalo. Na motornem kolesu je vozil sopotnika Llbera Hrvatina. oba sta bila huje poškodovana. Škode na motornem kolesu pa je 20.000 dinarjev. Dne 3. januarja 1958 ob 22,30 se je pripetila prometna nezgoda med Kozino in Petrinjami. Pri železniškem nadvozu Kozina—Trst, kjer je cesta v padcu, je nastala okvara na krmilnem mehanizmu na tovornem avtomobilu S-2193, katerega je upravljal voznik Slavko Soško. Takoj ko je opazil okvaro, je zavil v obcestni jarek in se ustavil. Skoda znaša približno 20,000 dinarjev. Dne 5. januarja 1958 ob 8,30 se je pripetila prometna nezgoda v vasi Senadoliee. Voznik osebnega avtomobila S-7726 Ignac Kozan je vozil iz Senožeč proti Storjam. Vozil Je s preveliko hitrostjo. Pri zavijanju je pritisnil na zavoro, zaradi česar ga je zaneslo v obcestni jarek. Na vozilu je nastala škoda za 200.000 dinarjev. Dne 7. januarja 1958 ob 9,30 se je pripetila prometna nezgoda na Kristanovem trgu v Izoli, kjer je voznik potniškega avtomobila S-8620 (last Občinskega LO Izola) Boris Debeljak obračal vozilo z neprimerno hitrostjo in zadel v vogal hiše. Skoda znaša približno 20.000 dinarjev. Dne 7. januarja 1958 ob 18,40 se je pripetila cestno prometna nezgoda med Škofijami in Blvjem. Voznik motornega kolesa S-9700 Oktavij To-škan je vozil za tovornim avtomobilom S-8741, katerega je upravljal Franc Cah iz Škofij I proti Škofijam II. Pri odcepu ceste za Škofije II je dal voznik tovornjaka pravočasno svetlobni znak za zavijanje v levo, hkrati pa Je motorist prehiteval in zadel v tovornjak. Motorist je do-" bil hude telesne poškodbe. Na motornem kolesu znaša škoda približno - nedelja, 2G. januarja 8,30 Kmetijska oddaja: Nagrajevanje po učinku na posestvih koprskega okraja — Pogodbeni odnosi med Fructalom in kmetijskimi zadrugami — 8,30 Vesele melodije — 10,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Pogovor s poslušalci — 14,05 Glasba po željah — 15,00 Vesti — 15,10 Lahka glasba — 15,30 Nedeljska reportaža: Brkinski Ijogovorl — 15,50 Pantomima iz opere: »Janko in Metka«. ponedeljek, 27. januarja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Poročila — 7,40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Jutranji koledar — 13,30 Poročila — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,50 Ponedeljkove popevke — 14,00 Od melodije do melodije — 14,30 Športna oddaja — 14,40 To smo izbrali za vas — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Pojeta Dana Filiplič in Franc Koren, spremlja trio Avsenik. torek, 28. januarja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Poročila — 7,40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Jutranji koledar — 13,30 Poročila — 13.40 Radijska kmetijska univerza: Bolezni vina in drugi pretok — 13,50 Torkov operni oder — 14,30 Okno v svet — 14,40 Filmske melodije — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Narodne pesnil in plesi iz raznih krajev. sreda, 29. januarja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 7,40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,45 Jutranji koledar — 13,30 Poročila — 13,40 Kmetijski nasveti: Perspektiva umetnega osemenjevanja v koprskem okraju — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Sola in življenje: Kakšno bo vreme jutri — Na seji delavskega sveta — 14,50 Ruske narodne melodije — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes objave — 15,25 »Zadovoljni Kranjci«. Četrtek, 30. januarja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Poročila — 7,40 Glasba za dobro jutro. vmes ob 7,45 Jutranji koledar — 13,30 Poročila — 13,40 Radijska kmetijska univerza: Zakaj je potreben načrt obnove sadovnjakov v Brkinih — 13.50 M. Bravničar: Kralj Matjaž — uvertura — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci: Govori predsednik OLO Nova Gorica inženir Karmclo Budihna — 14,40 Glasba po željah. II. del — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Pohorski fantje pojo in igrajo. petek, 31. januarja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Poročila — 7,40 Glasba za dobro jutro. vmes ob 7,45 Jutranji koledar — 13,30 Poročila — 13,40 Kmetijski nasveti: Navodila kmetijskim zadrugam — 13,45 Popoldanske melodije — 14,30 Gospodarska oddaja: Razvoj obmejne trgovine z Italijo — 14,40 Solistična, zborovska in orkestralna glasba — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom: Moški zbor »KRAS« iz Dola-Poljan p. v. Pavline Kamelove, SOBOTA, 1. februarja 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Poročila — 7,40 Glasba za dobro jutro. vmes ob 7,45 Jutranji koledar — 13.30 Poročila — 13,40 Radijska kmetijska univerza: Obrezovanje vinske trte — 13,50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Kulturni obzornik: Ali je Primorski potrebna posebna kulturna revija? — 14,45 Za vsakogar nekaj — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Dalmatinske popevke. 100.000 dinarjev, na tovornjaku pa približno 2.000 dinarjev. Dne 8. januarja 1958 ob 8,50 se je pripetila nezgoda na cesti v naselju Liplje, Voznik potniškega avtomobila S-2475 je vozil iz Ljubljane proti Planini, V nasprotni smeri je vozil voznik s konjsko vprego Janez Milavec po levi strani ceste. Na nepreglednem ovinku je privozil voznik potniškega avtomobila s precejšnjo hitrostjo in zadel v konja. Konj je bil poškodovan — zlom noge. Drugi konj pa je skočil na pokrivalo motorja in ga poškodoval, Telesnih poškodb ni bilo (človeških). Škode na potniškem avtomobilu je približno 150.000 dinarjev, na konju pa 90,000 dinarjev. Dne 9. januarja 1958 ob 13,30 se je pripetila cestno prometna nezgoda na cesti v Planini. Neizprašanl voznik Rado Rus je upravljal potniški avto S-4707 (last podjetja »Indus« Ljubljana) iz Postojne proti Ljubljani. Vozil je s precejšnjo hitrostjo, zaradi česar ga je zaneslo na ovinku čez cesto v dolino 30 m globoko. V dolino se je preobrnil nekolikokrat. V avtomobilu je bil tudi Jože Ločniš-kar, ki je dobil hude telesne poškodbe, voznik pa lažje, škoda na vozilu znaša približno 400.000 dinarjev. Dne 10. januarja 1958 ob 10,55 se je pripetila prometna nezgoda na cesti JLA v Piranu. Voznik je upravljal potniški avto S-8800, last rudnika črnega premoga Sečovlje. Nenadoma je skočil na ccsto otrok Felicijan Prl-bae. Voznik je vozilo ustavil. Telesnih poškodb ni bilo, škode na vozilu pa je približno 1000 dinarjev. Člani SZDL! Naročajte, berite in širite svoje glasilo SLOVENSKI JADKAN! izžrebani so bili Našo novoletno nagradno križanko je reševalo več kot 600 bralcev Slovenskega Jadrana. Žrebanje pa je odločilo, da dobi prvo nagrado 1000 dinarjev VLADIMIR VOLK, Ilirska Bi-strica'« ulica Nikole Tesle 11/c, drugi dve nagradi po 500 dinarjev dobita STANKO LOGAR, Ljubljana, Ob železnici 14 in JOŽ.I KASTELIC, Postojna, Stritarjeva 3. Pet nadaljnjih nagrad po 200 dinarjev je žreb določil: SONJI AJDIC, Ljubljana, Zami-kova 14, MARIJI GODINA, Valdoltra, bolnica B-I, soba 9, JOSIPU SULIGOJU, Bača pri Mo-dreju, p. Most na Soči, KATKI ŠALAMUN, Koper, Belveder 5, S AS I TAVŽEL, Koper, Titov trg 2/1. Knjižne nagrade bodo dobili JOŽE POGAČNIK, Trnje 25, p. Pivka, CARMEN MAKOVEC, Izola, Zupančičeva 1 D, VINKO KRAMAR. Tolmin, Šavlijeva 3, ANTON ČOK, Sv, Lucija 13, p. Portorož, PAVEL LIKAR, Ajdovščina, Uška pot 2. Nagrade bomo izžrebancem poslali po pošti. Uredništvo in uprava Slovenskega Jadrana DVOKOLESA od 7.000,— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. PREKLIC PREKLICUJEM žaljive besede, ki sem jih izrekel proti Cok Karlu pri okrajnem sodišču v Sežani. Alojz Gombač, Lokev 161. OBVESTILO Okrajna komisija za revizijo volilnih imenikov obvešča- vse volivce, da se bodo do 10. februarja 1958 popravljali volilni imeniki in vabi vse, ki niso vpisani v volilne imenike, imajo pa volilno pravico, naj se nemudoma prigla-' sijo za vpis pri pristojnem matičnem uradu. Rižanski vodovod Koper nudi strugarske usluge hitro, solidno in poceni KOPER — 24., 25. in 26. januarja ameriški barvni film BORBA SVETOV; 27. in 28. januarja češki film KRAKATIT; 29. in 30. januarja ameriški barvni film SKRIVNOSTNO MOČVIRJE. IZOLA — 24. januarja francoski film PLAČILO ZA STRAH; 25. in 2G. januarja ameriški barvni film ČLOVEK ZA PUŠKO: 27. in 28. januarja francosko-avslrijski film BEL AMI; 29. in 30. januarja češki flm KRAKATIT; 31. januarja italijanski barvni film SCAMPOLO PORTOROŽ — 25. januarja jugoslo-vansko-francoski barvni film MI-HAJLO STROGOV: 26. januarja ameriški barvni film TROBENTE OPOLDNE; 28. januarja ameriški barvni film BEAU BRUMMEL; 30. januarja ameriški film V SRCU MLADIH. PIRAN — 24. januarja italijanski film SLEPO DEKLE IZ SORENTA; 25. in 26. januarja jugoslovansko-francoski barvni film MIHAJLO STROGOV; 27. In 28. ameriški barvni film TROBENTE OPOLDNE: 29, in 30. januarja ameriški barvni film BEAU BRUMMEL; 31. januarja ameriški film V SRCU MLADIH. SEČOVLJE — 25. januarja francoski film PLAČILO ZA STRAH; 26. januarja češki film KRAKATIT; 30. januarja ameriški barvni film BORBA SVETOV. ŠMARJE — 25. januarja češki film KRAKATIT; 26. Januarja ameriški barvni film VOJNA SVETOV. ŠKOFIJE — 25. Januarja ameriški barvni film BOJ V VSEMIRJU; 26 januarja ameriški film GOSPOD 880; 29. januarja ameriški barvni film STEZA SLONOV. DEKANI — 25. januarja ameriški film GOSPOD 880: 26. januarja ameriški barvni film BOJ V VESOLJU, POSTOJNA — 24., 25. In 26. januarja jugoslovanski barvni film POP CIRA IN POP SPIRA; 28. In 29. januarja ameriški film CUDE2NI OTROK. SEŽANA — 25, in 26. januarja ameriški film PEKEL, 28, in 29. Januarja slovenski film TRENUTKI ODLOČITVE; 30. in 31,- januarja ameriški, film HOBSON V ŠKRIPCIH. V hrvatski vasici Zagori v Dalmaciji so snemali film CESTA, DOLGA LETO DNI. Film je snemalo zagrebško podjetje Jadran-film v črnobeli kinemaseopski tehniki, režiral pa ga je znani italijanski režiser Giuseppe de Santis. Film govori o neki cesti, ki je majhni vasici odpirala pot v svet, " boljšo prihodnost. De Santisova cesta pa ni povezala samo oddaljene vasi z dolino, ampak tudi štiri pare človeških src: dva se vzljubita, ko nosita skupaj kamenje za novo cesto, bivši delavec David zapusti slabo druščino in se loti poštenega dela. vaškemu zapeljivcu postane cesta življenjska šola, mlada zakonca Angela in Bernard prav zaradi ceste opustita misel na emigracijo v Ameriko, in končno še Bernarda in Agneso cesta le še bolj poveže in utrdi njuno ljubezen. V filmu CESTA, DOLGA LETO DNI nastopajo italijanski in naši igralci (Eleonora Rossi-Drago, Silvana Pampanini, Massimo Girotti, Beri Sotler, Milivoj Zivanovič, Ivica Pajer, Tamara Markovič in drugi). Vse eksteriere so že posneli in italijanski igralki Eleonora Rossi-Drago in Silvana Pampanini sta že odpotovali v Italijo. Ostali so le Se nekateri igralci in člani tehnične skupine, ki bodo v študijih Jadrana-filma v Zagrebu posneli še nekaj interierov. Upajo, da bo premiera filma že aprila mcseca v Zagrebu. De Santis pa misli's tem filmom priti na mednarodni filmski festival v Cannes. Na sliki vidimo prizor iz filma CESTA, DOLGA LETO DNI — italijansko igralko Eleonoro Rossi-Drago in našega Ivico Pajera, ki prvič nastopa v filmu. Odkril ga je De Santis in mu obeta lepo filmsko bodočnost. Znano je, da je De Santis uvedel v italijanski film tudi Silvano Mangano. Poročilo Prometnega odseka TNZ pri OLO Koper o prometnih nezgodah v letošnjem letu na področju koprskega okraja F-.;;. BBMBI i a BUS T HEMINGWAY« «■OSLÔVINÎL BADO COKDOM —mn—mm »Nič zato, če nimajo žemelj,« je rekla Catherine. »Vso noč sem mislila nanje. Toda nič zato. Prav nič mi ni mar.« »Mislim, da naju bodo kmalu aretirali.« »Nič ne skrbi, dragi. Najprej bova zajtrkovala. Kaj nama mar, če naju aretirajo po zajtrku. In pravzaprav nama ničesar ne morejo storiti. Midva sva angleška in ameriška državljana z dobrim položajem.« »Imaš potni list, kajne?« »Seveda. Toda nikar ne govoriva o tem. Bodiva srečna.« »Ne bi mogel biti srečnejši,« sem rekel. Debela siva mačka z dvignjenim repom, ki je bil podoben perjanici, je prišla čez sobo k najini mizi. Zvila se je ob moji nogi in začela presti. Sklonil sem se in jo pobožal. Catherine se mi je vsa srečna nasmehnila. »Kava že prihaja,« je rekla. Aretirali so naju po zajtrku. Napravila sva majhen sprehod po mestecu, potem pa sva šla k obali, da bi vzela svoja kovčka. Pri najinem čolnu je stražil vojak. »Je to vajin čoln?« »Da.« »Od kod prihajata?« »Z jezera.« »Torej moram vaju prositi, da prideta z mano,« »Kaj pa kovčka?« »Kovčka lahko vzameta s seboj.« NosiP sem kovčka, Catherine pa je stopala poleg mene, medtem ko je vojak šel za nama proti stari carinarnici. V carinarnici naju je zaslišal neki poročnik, zelo suh in vojaškega videza. »Kakšne narodnosti ste?« »Ameriške in angleške.« »Pokažita mi svoja potna lista.« Dal sem mu svoj potni list, Catherine. pa je iz ročne torbice potegnila svojega. Poročnik ju je dolgo pregledoval. »Zakaj sta prišla v Švico na ta način, s čolnom?« »Jaz sem športnik,« sem rekel. »Veslanje je moja strast. Vselej veslam, če imam priliko za to.« »Zakaj sta prišla sem?« »Zaradi zimskega športa. Turista sva in se želiva ukvarjati z zimskim športom.« »To ni kraj, ki bi bil primeren za zimski šport.« »To veva. Želiva oditi nekam, kjer se ukvarjajo z zimskim športom.« »Kaj sta počela v Italiji?« »Jaz sem študiral arhitekturo. Moja sestrična pa je študirala umetnost.« »Zakaj sta odšla od tam?« »Ker se želiva ukvarjati z zimskim športom. Zaradi vojne ni mogoče študirati arhitekture.« »Prosim, ostanita tu,« je rekel poročnik. Potem je z najinima potnima listoma 0|dšel v stavbo. »Ti si odličen, dragi,« je rekla Catherine. »Kar tako naprej. Ukvarjati se hočeš z zimskim športom.« »Ali veš kaj o umetnosti?« »Rulibens,« je rekla Catherine. »Velik in debel,« sem rekel. »Tizian,« je rekla Catherine. »Lasje Tizianove barve,« sem rekel. »Kaj pa Man-tegna?« »Nikar mi ne zastavljaj težkih vprašanj,« je rekla Catherine. »Vendar ga poznam — zelo otožen je.« »Zelo otožen,« sem rekel. »Cel kup lukenj od žebljev.« »Vidiš, kako dobra žena ti bom,« je rekla Catherine. »Lahko se bom pogovarjala s tvojimi cariniki o umetnosti.« »Že prihaja,« sem rekel. Suhi poročnik se je z najinima potnima listoma vračal vzdolž carinarnice. »Moral bom vaju poslati v Locarno,« je rekel. »Laliko si najamete kočijo, vojak pa vaju bo spremljal.« »Prav,« sem rekel. »Kaj pa bo s čolnom?« »Čoln je zaplenjen. Kaj imata v kovčkih?« Natanko je pregledal oba kovčka in prijel steklenico konjaka. »Vam smem ponuditi, da skupaj spijeva čašico?« sem rekel. »Ne, hvala.« Vzravnal se je. »Ko,liko denarja imata?« »Dva tisoč pet sto lir.« Bil je prijetno presenečen. »Koliko ima vaša sestrična?« Catherine je imela nekaj čez tisoč dve sto lir. Poročnik je bil zadovoljen. Njegovo vedenje do naju je postalo manj strogo. »Če prihajata zastran zimskega spqrta,« je rekel, »tedaj ni bolj primernega kraja, kot je Wengen. Moj oče ima v Wengenu zelo lep hotel. Odprt je vse leto.« »To je sijajno,« sem rekel. »Mi lahko daste naslov?« »Napisal vam ga bom na vizitko.« Zelo vljudno mi je pomolil vizitko. »Vojak vaju bo spremil v Locarno. Nosil bo vajina potna lista. Obžalujem, toda to je potrebno. Močno upam, da vama bodo v Locarnu izdali vizo oziroma policijsko dovoljenje.« Izročil je potna lista vojaku. Noseč kovčka, sva šla v mestece, da bi naročila kočijo. »Hej,« je poklical poročnik vojaka. Rekel mu je nekaj v nemščini. Vojak si je oprtal puško na pleča in vzel kovčka. »To je krasna dežela,« je rekla Catherine. »Tako praktična je.« »Prav lepa hvala,« sem rekel poročniku. Pomahal je z roko. »Service!« je rekel. zaponke za kravate. Kmalu pa se je vmešala vojaška oblast in zaplenila vso zalogo. Izkazalo se je namreč, tla je bil na zaponki inotlel najnovejše ameriške rakete, ki jo čuvajo kot največjo skrivnost. KRALJIČINE HLAČKE Na neki dobrodelni prireditvi v Londonu je liolivudski filmski produeent John Basil za 75 funtov izdražil hlačke kraljice Viktorije. V platneni intimni košček perila je z rdečo svilo uvezen kraljičin monogram s krono. Kupec namerava hlačke pokloniti igralki Loren Halgh. Kaj bo ona z njimi, ni povedal. Mesto pod snegom. Na sliki vidimo sovjetsko oporišče na Antarktiki. V njem so sovjetski znanstveniki preživeli več mesecev prav tako udobno, kot da bi bili doma v Moskvi. Razen delovnih prostorov so imeli na razpolago tudi posebne sobe za zabavo in razvedrilo, najsodobnejše urejeno bolnišnico itd. Sovjetska odprava se je te dni vrnila v domovino. — Kar pustite ga, naj teče. Če ne prej, bo nazadnje v pisarni le pogruntal, da je danes nedelja. 2e pred leti so znanstveniki ugotovili, da se Zemlja vedno počasneje vrti okrog svoje osi. To zastajanje pa je tako malenkostno, da ga niso mogli natančno izračunati vse do izuma atomske ure. Sele ta je omogočila profesorju Loisu Essenu iz Teddingtona, da je lahko kolikor toliko zanesljivo izračunal dnevno zastajanje ter na podlagi tega tudi to, kdaj naj bi se Zemlja naposled popolnoma ustavila, Računi so pokazali, da se bo to zgodilo čez IG.078,000,000 let. Tedaj na Zemlji ne bo več dnevov In noči, saj bo ena stran neprenehoma obrnjena proti soncu, druga pa bo v temi, PIJANE POSTRVI Pred dnevi se je potopila neka italijanska ladja-cisterna, ki je bila do roba napolnjena z močnim žganjem. Pijača je seveda stekla iz ladje in se pomešala z vodo. Posledica je bila, da so več kilometrov navzdol ob reki okoličani lahko kar z golimi rokami lovili postrvi in druge ribe. EDINSTVENA SPRETNOST 29-letnemu praporščaku švedskih zračnih sil Rolfu Gustaf-sonu se je posrečil poskus, ld ga je tvegal z izrednim pogumom in samozatajevanjem. Hoteč dokazati, da je pilotu mogoče rešiti letalo in sebe v primeru, da mu odpovesta roki, je s koleni krmaril reakcijsko letalo in z njim tudi srečno pristal. Dobil je teden dni dopusta. je poslovne prijatelje posebne Zima prihaja. Ob zadnjem valu mraza so zamrznili tudi znameniti holandski kanali, po katerih sicer plovejo čolni in ladjice. Tem je zdaj led zaprl pot, vendar pa kaže, da to ni prav hudo prizadelo prebivalstva. Staro in mlado je namreč z drsalkami pohitelo na ledeno cesto, da se naužije zabave, ki jo prinaša zima. Preveč biserov. Na Japonskem gojijo biserne školjke v posebnih bazenih. Lansko leto pa je bila izredno dobra »letina«, pridelali so celo več biserov, kot bi jih lahko ugodno prodali. Da cene ne bi padle, so jih stresli v morje. Ceremonija, ki so jo priredili ob tej priložnosti, pa naj bi dala zadevi lepši videz. Za Francozinjo Françoise Sagan je na. literarnem nebu zablestela nova zvezda, Angležinja Jane Gaskell. Dekle je staro komaj 17 let. Doslej je napisala več manjših del, kaže pa, da se bo proslavila s svojim romanom »Nenavadna dogodivščina«, ki ga prevajajo že v več tujih jezikov. NEBOTIČNIK NAPRODAJ Drugi največji nebotičnik v ZDA je naprodaj. Gre za 346 m visoki Crysler Building. Nebotičnik ima 77 nadstropij, v njem pa živi in dela 10.400 ljudi. Prodajna cena — 40 milijard dinarjev. SIR S POTEZNO ZADRGO Najnovejša angleška iznajdba je sirov hlebec s potezno zadrgo. Sredi hlebca je pritrjena nylonska nitka, ki omogoča rezanje sira po mili volji, ne da bi zunanja skorja iz umetne snovi količkaj trpela. NOVE VRSTE ZAVAROVANJE Neki angleški gostilničar se je zavaroval za primer, da bi mu kak satelit poškodoval hišo, Dodatno si je zagotovil še znatno odškodnino, če bi na podoben način utrpela škodo tudi njegova žena. Sodobni pirati. Skupina mladoletnikov se je v nekem, ameriškem pristanišču nasilno polastila zasebne jahte znanega bogataša, ki so ga z družino vred zaprli v notranje prostore. Mladoletne pirate je policija ujela šele po daljšem preganjanju, ko so se morali zateči v luko, ker jim je zmanjkalo goriva. Buono in pa ne\vyorški brivec, prav tako Italijan, Luigi Boc-cetto. Zadnji velja odslej 2J prvaka. Na zadnjem tekmovanju je namreč obril svojega klieiita v 15 sekundah. AMERIČANI IN AZIJSKA Zdaj, ko je azijska gripa nekako mimo — vsaj tako sodijo — začenjajo objavljati podatke o tem, koliko je prizadela posamezne, dežele. Iz te statistike vidimo, da je najhuje razsajala v Ameiiki. Med 1. julijem in 9. novembrom lanskega leta je namreč položila v posteljo vsakega drugega Američana, saj je v ZDA v tem času ležalo 80 milijonov ljudi. Nam, ki imamo 650 let staro lekarno v Dubrovniku (iz leta 1307), se zdi njena najstarejša vrstnica v ZDA še otroško mlada. In vendar proslavlja letos tudi že svojo 115-letnico. Nahaja se v pensilvanskem mestu Betlehem, ki šteje 60 tisoč prebivalcev. Priseljenci iz Moravske so svoji naselbini leta 1741 dali to ime. Dve leti kasneje je priseljeni Simon Raus odprl trgovino, kjer se je dobilo vse, kar je bilo naseljencem potrebno, od zaku-ske do zdravil. Kot vsako leto so tudi lani na starega leta večer meščani občudovali v njeni izložbi goreče svečo, domač izdelek naslednikov Simona Rausa. NE MOREJO JU ZAPRETI V italijanskem mestu Genovi so nedavno ujeli' dva ptička, ki sta prerada segala po tuji lastnini. Pristojno sodišče ju je seveda obsodilo na primerne kazni. Vsak naj bi odsedel po nekaj mesecev. Vendar so ju morali že prvi dan izpustiti. Tatiča sta bila namreč zaposlena v cirkusu, kjer sta imela na skrbi slone. Ti pa niso hoteli po njunem odhodu pokusiti nobpne hrane. IZDAJALSKA REKLAMA Neka ameriška tovarna raket in raketnih izstrelkov je delila ob Novem letu med svo- V Zahodni Nemčiji so štiri električne družbe ustanovile študijsko družbo za zgraditev 100,000-kilovatne atomske centrale, Ustanoviteljice so Wcst-falske združene elektrarne v Dortmundu, Pruska električna družba v Hannovru, Električna družba severozahodne Nemčije v Hamburgu in Hambur-ška električna centrala. TEKMOVANJE BRIVCEV Nedavno sta se v New Yorku pred več tisoč gledalci pomerila dva najhitrejša brivca na svetu za naslov svetovnega prvaka. V boj se bosta spustila neapeljski brivec Antonio