ZENS KI	XV. I I ST.
Materinstvo
Hrana dojeniSka, kl rie more uživati materinega mleka
Naravn.aliranadnjenefcajeiJiaierino.mieko,
kr ima velike prediiusii in ga.nikaka umetna prehrana ne more nadciraestWi. Döjene-ku pri materinih prsih se skorajda, ni. treba bati bolezni .na prebavilih, ali nastopajo vsaj mnogo milejše kakor pri detetu, ki se umetno hram. Dalje ne prejema dojenček z ma-teriflim mlekom samo.' najpriiiiefnejšo hrano, nego tudi ftiouge .driige snnyi, ki ga ščitijo pred raznimi^ ..često nalezljiumi buleznimi. Zato naj se vsaka mati trudi, da sama doji svoje dete vsaj 6 mesecev.'
So pi primeri; ko mati novorojenčka' p.ri najboljši volji ne more dojiti. Vzrokov za to je Več... Murda je mati težko bolna in bi škodovala, sebi in detetu, ako bi ga dojila..Mi.goče jo poklicno delo sili. da je ves dan od diima in torej res. ne more vršiti svojih najvažnejših dolžnosti.: Edino ta dva vzroka sta tehtna in opravičujeta inafer. Iz-
fovOri, da je slabotna, da ima premalo mle-a ali da je mati precejšen del dneva odsotna. ne veljajo; ako je v resnici tako; naj mati. ne.izgubi potrpljenja in poguma; trudi naj še na vso moč, uspeh gotovo he izostane, doji naj otroka vsaj parkrat dnevno.
Kjer to ni mogoče, pa treba seči po' nmefni prehrani. Podlago, dojenčkove umetne hrane tvori kravje ali kozje mleko; zadnje je manj primerno, ker je firemočno.in manj podobno materinemu mleku. A tudi kravje mleko ima. drugačno kemično sestavino kakor materino mleko. Zato ga treba razredčiti.	. ..
Krehrano za ves dan in prvi obrok naslednjega jutra pripravimo vso hkrati in. jo postavimo na. mrzlo. Mleko torej skiipno zavremo, a ga ne pustimo dolgo kuhati, ker se sicer uničijo koristni vitamini. Nalifemo ga v dobro pomite stekleničke, ki imajo ha zunanji strani vtisnjene šrevilke posameznih skupin gramov, in sicer toliko, kolikor zahteva prehrane-.starostna doba deteta. Zamašimo in postavimo v klet na mrzlo ali v^ mrzlo vodo. Poleti hranimo napolnjene ste--kleničke najbolje na ledu. Navadno dajemo dojenčku preko dneva 5 obrokov in naslednje jutro 1 obrok, skupaj 6 obrokov. Vsako slekleničko segrejemo posebej v topli vodi, ki jo s stekleničko vred segrevamo,' da ima mleko primerno toplino.
■ Ce le . mogoče, naj inati doji otroka vsaj mesec dni.. .Ako, niti tega ne more, naj. se z zdravnikom posvetuje, kako ga hraiiiti v ■ prvih tednih.
Najobičajnejša hrana ' dojenčka, ki • ne more biti ■ pri-prsih, je kravj.e mleko, zme-.sano z vodo in nekoliko oslajeno. V začetku je jemati vsakega polovico. V mnogih državah. ;uporabljajo namesto prekuhane vode. takoimenovano rižev ko, ki jo pripraviš takole:. Na , bter vode kuhaj .8 žlice opranega nža do mehkega, kar'traja pol do fri-celrt ure.- Potem, pasiraj; tako dobiš.: okoli :pql litra gpstljate tekočine, ki jo imenujemo riževka. Prilij ji prav. toliko presnega mleka, -- dodaj se 5 kock sladkorja in prevri. Eo se nekoliko, shladi, nalij v stekleničke, ki jih' -. zamaši .in postavi na hlad. — Namesto riža uporabljaš lahko tudi riževo moko, samo da.:je pristna. Razmotaj- v-3m litra mrzle vp- ■ • de. m/2 dkg riževe moke, postavi . na vroč" štedilnik, kjer naj -kakih 5 minut vre, a pazi da Se ne prismodi, ali da neprekipi. Končno precedi, dobiš-okoli pol litra gotove riževke.
Koncem prvega .meseca dajaj dojenčku žesikrat po.gO gr kravjega mleka in oslajene riževke,. vsakega pol..
^ Drugi mesec: Šestkrat po 100 gr mleka m riževke, ysakega polovico in 6 kock: sladkorja.
Tre t ji.mesec: Šestkrat po 120 gr irile-ka m riževke ter 7 kock. sladkorja.
Četrti mesee: Sestkrafpo 130 gr dve-.tretmskega mleka, namreč: dve tretini mleka m eno . tretino riževke ter 8 kock sladkorja, prekuhano, kakor prej. Dalje vsak dan enkrat kavno žličko sadnega soka od pomaranč, jabolk, limon' ali grozdja. Sok . treba osladiti in ga daš otroku po zavžitcm obroku..	...
. Peti mesec; Petkrat po ISOgr dve-tretinskega. mleka, torej kakor v četrtem mesecu dve tretini kravjega mleka in eflo tre--tino riževke ter 7 kock sladkorja, vše -prekuhano. Dalje enkrat dnevno 80 gr'zdroba.-t. j. .na 120 gr polnovrednega mleka, oslaje--nega s poldrugo kocko sladkorja, zakuhaj
Eičlo žličko finega pšeničnega zdroba. Ku-aj tako dolgo da se zgosti, na približno 100 gr; Zdrob je dajati dojenčku z žličko. Dalje kavno ž ičko sadnega soka enkrat dnevno.
25-
šesti mesec: Trikrat dnevno po 160 ^i' dvetretinskega mleka in riževke. Enkrat po 100 gr na mleku kuhanega zdroba. Enkrat po 50 gr juhe za dojenčka in 100 gr pretla-čene zelenjave ter žličko sadnega soka. — • Navodilo za prirejanje juhe: Kuhaj telečje kosti z vodo in juho jDičIo osoli. Lahko uporabljaš tudi govejo juho, ki pa mora biti prirejena brez ostrih začimb in ne sme biti mastna; na juho zakuhaj zdrob, — Prav dobra je tudi ponarejena juha. V ta namen lahno zarumeni na pol dkg presnega masla polno kavno žličko pšeničnega zdroba, zalij s 75 gr vode ali juhe od kake zelenjave, osoli in kuhaj. — Zelenjavo, spočetka
firedvsem spinačo, korenček in kuhano sa-ato prirejaj na sledeči način: 200 gr oprane in zrezane zelenjave kuhaj z 200 gr vode napravi bledo prežganje iz žličke presnega masla in žličke moke; na to pretlači kuhano zelenjavo, a uporabi tudi vodo, ki se je v njej zelenjava kuhala. Zalij Se z 20 gr kuhanega mleka in osoli pičlo.
Sedmi mesec: Dvakrat dnevno po 160 gr dvetretinskega mleka in riževke. Enkrat 50 gr hladnega kidianega sadja (kompota) od jabolk, črešenj, hrušk, češpelj, ki ga treba dobro osladiti. Enkrat 100 gr gostega zdroba. Enkrat 50 gr juhe in 100 gr kuhane, pretlačene izelenjave. Žličko sadnega soka.
Osmi mesec: Dvakrat po 160 gr polnovrednega mleka, ki ga osladiš s kocko sladkorja. Za izpremembo zakuhaj na tem mleku včasih nekoliko kakava ali dodaj malo žitne kave. V ostalem kakor v 7. mesecu.
Deveti mesec: Dvakrat po 180 gr polnovrednega mleka, kakor v 8. mesecu, enkrat mehko kuhano jajce {21/2 minuti). Spočetka daj otroku samo rumenjak, pozneje tudi beljak. Nepotrebno je vmešavati jajce v zelenjavo, ker otrok naj se navadi na okus jajca. K jajcu daj žemljico ali kruh približno
tolike količine, ki pa naj ne bo svež. — Enkrat po 100 gr gostega zdroba in 50 gr kompota. — Enkrat 50 gr zakuhane juhe in 100—150 gr zelenjave: krompirjevega ali grahovega pireja. Dve žlički sadnega soka.
Od desetega do dvanajstega meseca: Zjutraj in popoldne 200 gr polnovrednega mleka, žitne kave ali kakava z nekoliko opečenega kruha. — Dopoldne namehko kuhano jajce z žemljico, ki je lahko namazana s presnim maslom. — Opoldne 50 gr juhe in 150 gr prikuhe, t. j, špiuača, korenček, sladka repa, krompir, sam ali pomešan s prctlačenimi paradižniki, pesa, črni koren, grah i. dr. In končno nekoliko močnate jedi: rezance, piškotni kruh, puding, narastek itd. Zvečer 100 gr gostega zdroba, 50 gr kompota in 2 žlički sadnega soka.
Po prvem letu navajamo otroka pologoma na hrano, ki jo uživajo tudi odrasli, samo da izpuščamo vse ostre začimbe, trdo meso in druge trde jedi. Dokler otrok nima zob, ne more gristi, zato mora dobivati pasirano ali vsaj zdrobljeno hrano. V splošnem naj prevladujejo mlečne jedi, zelenjava, sadje, jajca in lahke močnate jedi, Meso mala deca rada uživa in ga za izpremembo lahko dobi od časa do časa.
Za dojenčka prirejamo vedno nekoliko več jedi, kakor je tu naznačeno, kajti pri pitanju malega otroka gre vedno nekaj v izgubo. Dobro je, da stoji posodica z otrokovo hrano v posodi vroče vode, da se ne shladi prehitro. Kajti otrok je počasi, vendar ga treba že takoj v začetku navajati, da je pri stvari in da se med jedjo ne igra.
Marsikaterega dojenčka je težko navaditi na gosto hrano. Ako se le preveč brani, mu lahko dajemo nekaj časa prav redko zakuhan zdrob, ki ga dojenček lahko pije iz stekleničke. Toda po preteku petih do šestih mesecev treba otroka vsekakor navajati na hrano, ki mu jo dajemo z žličko.
Zdravstvo
Zdravilna moč zelenjav
V času, ko obdelavamo vrt in polja, ko že sejemo in sadimo, treba mislili na to, kaj izročimo zemlji, da nam prinese čim več koristi tudi z zdravstvenega vidika.
Spinača je zelenjava velike vrednosti, ker čisti kri in pomnožuje rdeča krvna telesca. Pomešana z regratom ureja delovanje jeter. Najuspešnejše deluje sirova špi-nača, ki jo lahko uživamo sesekljano, začinjeno z oljem in limonovim sokom, dalje z zeliščno omako ali z majonezo.
Glavnata solata, pa tudi berivka vsebuje mnogo dišavnih olj, ki umirjajo živce ter železo, ki krepi kri. Koristna je tudi ledvicam.
P e t e r Š il j vpliva na ledvice in je zato kričistilen, deluje ugodno tudi na žleze, zlasti na spolne. Peteršilja treba vsak dan uporabljati čim več.
Grah, fižol in gobe, uživani v razmeroma malih količinah, dobro vplivajo na razkrajanje hrane; večje količine pa so težko prebavljive in napenjajo.
Zelje in o h rov t sta koristna jetrom in žolču ter oživljata čreva.
K a r f i j o 1 a deluje na mehur, posebno ako uživamo sirovo v solati.
Kis lica povzroča močnejše izločanje pri vseh boleznih skrofuloznega izvora. Dalje pospešuje obtok in čiščenje krvi. Uživajo naj sirovo kislico ljudje, ki imajo izpuščaje. Na želodec in na živce deluje krepilno.
26
Drobnjak sili k delovanju prebavne žleze in deluje na jelra.
Zelena spada v vrsto najdragocenejših zelenjav. S svojimi močno vonji viini olji osvežuje živce. Zelena tudi ureja delovanje ledvic, mehurja in stranskih ledvičnih žlez. Duševni delavci naj bi uživali mnogo zelene.
Paradižnik vsebuje poleg soli koristno, ostro sadno kislino, ki vpliva razkrajal no. Skupaj s šparglji deluje čistilno na ledvice in mehur, s čebulo pa čisti čreva in vzbuja k hitrej.šemu delovanju. Zdravilna cena paradižnikov je najvišja, ako uživamo sirove.
Zelena paprika in paradižnik vsebujeta izmed vseh povrtnin največ vitamina C, ki mu pravimo tudi protiskorbutni vitamin. Kdor ga nima dovolj, trpi na krvavitvi dlesni, izpadanju zob in krhkih kosteh.
Fižol v stročju vsebuje neki hormon, ki je v svojih učinkih podoben insulinu, hormonu trebušne žleze slinavke. Da insulin preprečuje sladkorno bolezen, je splošno znano.
Kumare belijo kožo in jo napravljajo mehko, ako jih uporabljamo vnanje, t. j. če se umivamo z vodo od kumar. Kot živilo kumare krepčajo živce. Vendar jih uživajmo v majhnih količinah; priporočljivo je, da jih že par ur pred uporabo nakrliljamo in od-cedimo njihovo vodo. Potem jih polijemo z oljem in limonovim sokom ali s kislo smetano. Na ta način prirejene so lahko prebavljive.
Buče, jedilne pospešujejo izločanje preko črev in ledvic, čistijo sluznice, da se črevesje po njih okrepi.
Rumena repa in korenje sta sovražnika glist Tudi vsebujeta mnogo sladkorja in vitaminov. Uživana s kimljem in janežem, delujeta posebno dobrodejno. Sirovo nastrgano korenje v smetani in začinjeno z domačimi dišavami je posebno otrokom pravo zdravilo. Ker nekoliko zapira, treba po potrebi pomagati s kakim odvajalnim čajem.
Pesa rdeča je koristna malokrvnim in sladkorno bolnim, ker vzbuja prebavne organe in jetra.
Rabarbara s sladkorjem pospešuje izločanje črevesa, pa tudi izločanje ledvic mehurja in jeter, kadar so zatekla ali otrdela. Deluje pa tudi osvežujoče na žleze in živce. Pomešana s kislico je zdravilna pri boleznih na škrofulozni podlagi. Rabarbaro uživamo s prav malo vode in sladkorjem parjeno kot kompot. Ker ima v sebi jako mnogo kisline, zahteva mnogo sladkorja. Najuspešneje deluje rabarbara, ako jo žvečimo zjutraj na-tešče in potem še dvakrat pred jedjo po 1—2 stebli. Da se pokaže uspeh, treba raztegniti to zdravljenje najmanj na tri tedne.
Sparglji spadajo med najdragocenejšo zelenjavo velike zdravilne moči, ako uživamo sirove v solati ali v zeliščni omaki.
Kuhani so za zdravje brez cene. Hitro par-jeni so redilni, ker vsebujejo hranljive soli. Olupljeni sirovi šparglji pospešujejo izločanje ledvic, jeter in mehurja. Pri kroničnih katarjih, sladkorni bolezni in žolčnih kamnili so dragoceni pomočniki, ako uživa bolnik 3—6 krat na dan po par sirovih špargljev v oljnati omaki.
Artičoke, pri nas redke in drage, so n. pr. v Italiji in na Francoskem cenena zelenjava. Dognali so, da vbrizganje izvlečka od nrtičok zelo pomnoži izločanje žolča. Izvrstno deluje artičoka na motnje v jetrili. Z ekstraktom od artičok so dosegli izredne uspehe pri obolenju prebavnih organov.
Česen in čebula shi znana človeštvu že iz prastarih časov. Česen uporabljajo proti poapnenju žil in kot čistilca črevesja. Sok česna ali čebule odganja pri otrokih gliste. Čebula je baje izvrstno sredstvo, s katerim se ubranimo raka. Vsekakor čebula pospešuje prebavo in mehča sluz. Ljudje, ki so vživali vse življenje sirov česen in sirovo čebulo, žive dolgo in so zdravi.
Krompir štejemo k polzelenjavam, ker vsebuje mnogo škroba. Pri nas predstavlja glavno ljudsko hrano. Pripravlja se na sto in sto načinov. Stlačen v kašo in razredčen z mlekom ali smetano tvori dragoceno živilo, ki vničuje odvisno kislino v želodcu. Zmešan z zmletimi orehi in zabeljen s toplim, a ne razbeljenim, presnim maslom, je jako redilen. Sirov nastrgan krompir, zmešan z jabolki, je dobro odvajalno sredstvo, posebno če ga uživamo zjutraj na tešče.
Kuhinjske dišave vzbujajo tek in dajejo marsikateri jedi prijeten okus. Potrebne so kot dodatek k živilom, ki vsebujejo mnogo beljakovin, zlasti k jajCem in siru, ki se liiti-o razkrajajo. Tudi pospešujejo delovanje prebavil. Uporabljati pa jih smemo le pomalem in ne vedno. Škodljivi so črni in beli poper ter muškatov orešek. Zmerni bodimo tudi pri uporabi dišečih klinčkov in cimeta. Zmerno uživana paprika ne škoduje.
Kislo zelje, ki ga uživamo, zlasti pozimi in na pomlad, ko še ni drugih prikuh, je kot sirova hrana resnično zdravilno sredstvo. Naglasiti pa treba, da izgnbi kislo zelje s kuhanjem vse zdravilne snovi. V dokaz, da je kislo zelje izredno bogato vitaminov, je dejstvo, da tudi pri zelo enolični hrani zabrani škorbut, t. j. gnitje v ustih in izpadanje zob, kar se pojavlja ob pomanjkanju vitaminov. Pomorščaki so že davno prišli na to, da jim je na morju ob sicer vedno isti hrani kislo zelje življenjska potreba. Kislo zelje čisti črevesje parasitov in škodljivih bakterij. Pogoj je, daje sirovo in ga dobro žvečimo. Njegov sok je posebno zdravilen. Uživanje kislega zelja dobro vpliva na lenivost črev, kateri nedostatek se pojavlja zlasti pri ženskah, ki mnogo sede. A tudi zdravim ljudem kislo zelje zabranjuje razne črevesne bolezni, če drugega, ne, vpUva ugodno na prebavo.
27-
Kakor vidimo, so torej vse zelenjave koristne Id naravnost potrebne človeškemu telesu. NjiHova zdravilna moč je največja, ako. uživamo take, kakršne nam narava nudi, namreč presoe ali sirove, samo začinjene in zaheljene z oljem, vinskim kisom ali li-monovim sokqm, smetanoj, presnim maslom ali majonezo.
Mnenje zdravnika o nikotinu
Nikotin, ki se proizvaja pri kaji baka.-je strup, ki ne škoduje samo samemu, ne^o tudi vsem onim, ki ži njega in vdihavajo po dimu z zrak. Nä notranjili stenah kadilci sčasoma pojavljajo izpremembe: abira apno, da odebele in se zož tega je,. da kroženje krvi n ■ ma čelo pojavlja oh, malokrvnost ah ni redne cirkuli e, ki sicer hitro malokrvn-ost trd
nesto iskih žili.
di
vilno ti v mozgi
kor hitro pa v.žil se je bati omot: gine. ■ Toda če s kadilca stopnjuje, se take Lvljajo in tako, povzroi
inju to-kadilcu ive poleg itrupljeni ih žil se
ijo^ i'Dsle-
eč pri
dr. Kalje krvi,
' Najbolj pogost: srca, pljučne bolei ali v grlu. Bolezn karjih na dnevnem zato, ker. se pod krvne žilice, ki vo
ipet iz-ratnega omotice češče lične bole
želodčni krči, bolezni ;ni; rak na ustnicah, jeziku i oči in ušes so pri toba-redu. To vse pa večinoma vplivom nikotina zožijo idijo do njih. Mnogo strast-
lih kadilcev je že oslepelo, drugi so dobili hude ušesne bolezni. Da je kajenje hipno dražiloi kakor n. pr. tudi alkohol, da sicer res zbuja živce za nekaj časa, a jih zato tembolj uničuje, je. splosuo znano.
60 miligramov nikotina vpliva na človeka isno, kakor n. pr." tudi HO miligramov kisline (Blausäure).' Toliko količino I kadilec, ako pokadi 25 cigaret ali K sreči precej tega strupa telo hitro loči. Iter sicer bi se mnogo kadilce
smrti pruske sprejmi 5 cigar zopet 1 resoičn ■ 1 potrdit
tis
Vendi ki di
zdra •a, k
nikotin, ne more ostati izloča skozi ledice, plju pride.zopet na dan, ne telesu in oškoduje po.s! kazano je, da prehaja terino mleko, v seč ir Žena. ki hoče imeti otroke, bi zato nikoli i smela kaditi. Saj s kajenjem že v svojei telesu zastruplja svoje porajajoče se dete.
pomisliti dan sprejema o. Nikotin se ižpi a preden dolgo pot. po. ezne organe. Do-ikotin tudi v .malo v maternit
Z nikotinom prepojen zrak v sobi zadržuje rast otroka in mu povzroča razne neprijetnosti, če že ne bolezni. V zakurjenem stanovanju je dihanje prebivalcev nezadostno in površno, kar ustvarja podlago za ■ pljučno jetiko."
Popolnoma pogrešno je mnenje, da se človek dima in stem nikotina navadi in mU naposled sploh ne škoduje več. Trdne na-.rave rCs vzdrže dlje čiisa, zato pa je potem polom hujši; včasih celo smrtonosen.
Proti influenci ali gripi se zelo obnese naslednji, že večkrat preizkušeni čaj, ki odpravi že v najkrajšem času vse bolezenske pojave, samo da ga začnemo piti, kakor hitro se pojavijo prvi znaki: glavobol, vrtp-glavica, težke -noge, menjajoči se niraz in vročina i. dr. Zmešaj dobro 3 dele božjega drevca (Ilexa quifolium, Stechpalme). 3 dele SV: Benedikta rože ter , po en del: pirike {Aropyrum triticum repen.s), belih ali rurne-. nih kopriv, pelina, žajblja, konjske grive (Eupatorium. cannabinum, nem. Wasserdost),, jetičnika (Ehrenpreis) in poprove mete. Za četrt litra čaja vzemi .mešanice, kolikor je primeš s trcnli prsti, nalij nanjo krop, po-krij in pusti, naj stoji četrt ure. Pofem od-cedi in pij vsake četrt ure po 1 žlico. Pri vsaki težji bolezni z vročino odpovedo.ledvice, razni.strnpi ostajajo v telesu in vplivajo kvarno- Navedeni čaj pa pospešuje delovanje ■ ledvic in odhajajo tako strupi potom vode iz telesa. • .
Kdor je prebolel težko gripo ali špansko bolezen, nnj v postelji izpije 7 večerov zapored po 2 čaši lipovega ali bezgovega čaja, da še s potenjem iznebi še v telesu zaostalih strupov. Namesto tega so izborne tudi 7 večerov po vrsti tople senene kopeli, trajajoče četrt do pol ure. Po kopeh treba vse telo otreti s postano vodo in lu-no leči v toplo postelj.
Kakor že v marčevi številki omenjeno, je naša sodelavka že lansko leto in danes tu omenjene čaje pri svojih obolelih sorodnikih, prijateljih in znancih večkratpraktično preizkusila. Na razpolago sp čitatelj icam proti povrnitvi .stroškov v že .pripravljenih mešanicah. Naslov za dobavo čajev zvedo od' tiprave Ženskega sveta,-ako pošljejo povratno dopisnico ali znamko za odgovor.
Žena in družba
obetaj nikomur
Za gotovo ne obetaj nikomur niče
Obljuba.dolg dela, pravi ljudski prego-. vor. Dolg pa je najbolj nčprijetna, večkrat mučna in življenje temeljilo zagrenjajoča reč. Zaradi dolgov se.zgodi mnogo nesreč in prenašajo ljudje neznosne skrbi in razbuijanja, ki se neredko, završujejo s katastrofami. In .
radar se delajo dolgovi navadno iz lahko-iselnosti, dolgovi gmotnega in nravstvenega lačaja;. ki se često sploh nikoli ne dajo iravnati in so med glavnimi vzroki, da je vljehje tako težko in žalostno..
Obljuba je, tisti moralični dolg, ki si,ga ilagajo ljudje brez misli na posledice. No-
28
bene reči ne delajo neknteri tako radodarno in liihkosrčoo kakor obljube, a nesreča je, da nekateri tako trdno in neomajno verjamejo obljubam.
Starši obetajo otrokom Tse mogoče reči, a jiii sproti pozabljajo ali pa šele prepozno uvidevajo, da je bila obljuba nespametna,' morda neizvedljiva, ali celo kvarna. Otroci pa ostanejo razočarani in zagrenjeni ter izgube vero v besedo roditeljev, avtoriteta je omajana in zaupanje pokvarjeno. Ker vzgledi, zlasti če so slabi, vlečejo na posnemanje, tudi otroci ne gledajo v svojih obljubah liič resno obveznega ter ne izpolnjujejo staršem danih obljub.
Lahkomiselni mladenič- obeta v trenntni zaljubljenosti vsaki simpatični deklici večno zveslobo, a hitro pozablja svoje prisege. Deklice ne le da pretrpe silne bolesti zaradi izgubljene vere in zaupanja, temveč imajo poslej vse mladeniče za neznačojne in ia igralce z ženskimi srci. Same postanejo igrive kokete ali cinične pustolovke, ki v resnično ljubezen Sploh več ne verjamejo Iščejo le zabave, kratkega uživanja ali pa preskrbe v zakonu brez ozira na srce in značaj, a z izključno" težnjo za čim' udobnejšim in svobodnejšim živijenjem. Mož obeta . ženi, a žena obeta možu. toda oba pozab'jata svoje obljube, ker sta si jili dajala brez misli in brez čuta, da je obljuba sveta in da beseda dana je vez, ki bi je niti peklenska sila ne smela prelomiti. Z izgubljeno vero pa je izgubljena-ljubezen, izgubljeno je spoštovanje, izgubljena je zakonska sreča..
Visak, dan doživljamo, da prijatelj obeta prijatelj.u.prijateljica prijateljici malenkostne, . pa tudi zelo važne usluge, pomoč, posredovanje, inforEUacije. in še marsikaj, toda ne izpolni in ne stori ničesar ali le navidezno ter ne le brez uspeha, temveč tudi brez volje za uspeh. Prijatelj se je zanesel in veroval, da je zaupal svojo težnjo pravemu človeku, a ko je razočaran, , obupuje nad človeštvom in ne verjame več niti v prijateljstvo niti v moškost in značaj. Zagrenjen se umakne sam.-vase ter sovraži ves .svet. Globoko, često neozdravljivo je nesrečen.
. Tako trpi človeštvo zaradi lahkomiselno danih" in lahkosrčno sprejetih obljub v vseh slojih in krogih-od dečje dobe do najvišje starosti. Visoki gospodje na odloči liiih mestih so zlasti grdi Vzorci vprav zločinsko brezvestnega obelanja. „O, nič lažiegal" vam odgovori na iskreno, stvarno utemeljevano prošnjo. „Bomo že naredili! Tukajle si.zapišem in zdaj kor lahko greste. Stvar se uredi." Srečni odhajate v trdni veri, da ste dosegli željo ; toda. jedva so se vrata zaprla za vami. je go.spod pograbil listič in ga vrgel v koš. .Niti trenotek lii več- liiislil na-vns, nikoli ne prejmete odgovora, saj gospod ni nameraval izvršiti svoje obljube in ie dobro vedel, da vam laže in vam obeta le zaradi lepšega, da vas čimpreje odpravi. Koliko
varljivih nad, koliko' zaupanja; v obupanih srcih je zbudila njegova laž, a zato je tem bolj črn obup in tem bolj strupeno spoznanje,, ko se zaveš, da si bil gospodu le nadležna igrača. Brezsrčnošt je in v neb« kričeča krivica, da se- marsikje in marsikdaj razpisujejo službe, ki so T resnici že oddane. Tak javen razpis je javen obet. Ljudje vlagajo prošnje, koleknjejo priloge, obletavajo . odbornike in svetnike, a končno .se po vsem pričakovanju in upanju izkaže, da je bil razpis potegavščina.
So pa še druge obljube, ki so bridke in srnmbine, če niso izpolnjene. Izkazal si komu veliko uslugo, izredno dobroto. Ves srečen ti obeta večno hvaležnost Toda ta „večnost" trnja komaj leto dni. Potem je hvaležnost že pozabljena, ne. čelo nerodno je doličniku, da. bi te srečal. Dokler prosi, zlata usta nosi, ko pa vrača, hrbet obrača. Saj nisi' storil zanj nič posebnega. Prav za prav si mu storil dosti premalo. Pa hvaležnost ti je vendar že .izrazil in s tem sta bot! Tako se ti zgodi, da „večni" hvaležnež izgine v prvo vežo na levo ali da zbeži preko ceste na desno, samo da mu ni Ire'ba vzdigniti klobuk ali pozdravili z rahlim pokimanjem. Tako izvrSuje marsikdo svojo obljubo „večne" hvaležnosti;
Srečen in miren boš. ko se temeliito iz-nebiš vseh iluzij glede obljub. Zato mislim, da učim prav, ko pravim : iz prijazne lahkomiselnosti ne-obetaj nikoli nikomur ničesar, a tudi ne pričakuj, da se ti izpolni obljuba za gotovo! Zakaj nikoli ne veš. ali bo obljuba čez nekaj dni. ali tednov, kaj "šele čez nekaj mesecev ali celo let. sploh še izvršljiva. Življenje, razmere in ž njimi ljudje se izpre-minjajo neprestano. Bodi do skrajnosti skop z obljubami in se drži načela, da je zmerom boliša prva nego zadnja zamera.. Izkazuj usluge in jih išči brez obveznosti in zlasti ne pričakuj hvaležnosti. Potem ne bo.š i-azočaran. ne boš zadolžen 7. neizpolnjenimi obljubami in te ne bosta bolela glava in srce pri tuji krivdi ali smoli.
Odbor učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih Sol je izdal doslej-2 knjižici, ki sta namenjeni v prvi vrsti obiskovalkam ome^ njenih šol, katere pa toplo priporočamo vsem gospodinjatn. Prvi zvezek nudi mnogo važnih osnovnih podatkov p prehrani in kuhinji v drugem zvezku pa najdemo važna navodila za dom, obleko in p e ri 1 o. Knjižici (po 70 strani vsebine) staneta vsaka 4 Din in se naročeta pri ge, A n d r e ji.. G r u m-Škuljevi, strok, učiteljici v IJrezovici pri Ljubljani.	-
29-
Kuhinja
Deset jajčnih večeri]
Po iežjih in mastnih jedeh v zimskih mesecih se na pomlad prilegajo želodcu lahke jajčne jedi z raznimi novimi zelenimi sala-fami, zelenim peteršiljem, drobnjakom i. dr.
Podajamo 10 receptov jajčnih jedi, ki so gotove povečini v nekaj minutah.
Šunka z jajci (Hara and ejfgs). Opeci nalahno na presnem maslu tanke rezine kuhane gnjati na obeh straneh, in sicer po možnosti v plitki, ognjavarni prsteni ali porcelanasti posodi. Ubij nato nekaj jajec, osoli in postavi v pečico, da se beljak počasi strdi. Seve lahko napraviš jed tudi na štedilniku ali na plinu. Daj jo s solato na mizo.
Slanina z jajci (Baccon and eggs). Nareži malo prekajene slanine na lepe rezine, ki jih potolči kakor zrezke in opeci v lastni maščobi na obeh stroneh. Ubij kakor prej jajca nanje, osoli in postavi v pečico, da se beljak strdi, rumenjaki pa ostanejo še redki.
Jajca s šunko. Omletno ponev z vdolbinami namaži s presnim maslom, ubij v vsako vdolbino po eno sveže jajce, osoli, popraši z belim poprom in speci. Posipaj s sesekljano Šunko ali jezikom. — S sirom. Namesto s šunko, lahko posipaš opražena jajca tudi z nastrganim domačim sirom ali s parmezanom. — Namesto presnega masla lahko uporabljaš tudi sardelno maslo.
Jajca v kozarcu. Kuhaj jajca 3 minute na mehko, potem odstavi posodo, jemlji vsako posebej iz vode. potolči ga z noževim rezilom, da se razpolovi, stresi rumenjak v segreto čašo ali v skodelico, beljak pa z žličko izpraskaj iz lupine. Delaj hitro, kajti če ostanejo ostala jajca predolgo v vroči vodi, se preveč strdi beljak, ako pa jih vzameš vse hkratu iz kropa, se jajca shlade. Jajca v kozarcu osoli, ali daj sol, poper in opečen kruh posebej na mizo.
Mavrahova jajčna jed. Osnaži mav-rahe, ki so prve gobe v pomladi, zreži jih na majhne koščke in operi v mrzli vodi. Potem segrej presnega masla, stresi vanj mov-rahe in sesekljanega zelenega peteršilja. Pari odkrito, da se izpari tekočina, ki jo dajo gobe iz sebe. Potem potresi z žlico moke prav malo popraži, zalij z juho ter začini z žlico vina. Kadar se gobe nanovo osuše, primešaj malo ki-^le smetane in jed odstavi. Napravi iz štirih jajec podmet (mešana jajca} ki ga narahlo primešaj pripravljenim gobam — Ali: Napravi na presnem maslu jajčn. podmet, kateremu primešaj na maslu z ze-lenim peteršiljem praženih mavrahov. — Poleti in v jeseni, ko so na razpolago jurčki, sivke, maslenke, napravimo iz njih lahko gobovo jed.
Jajčna jed v žkoljkah. Raztepi 6 celih jajec in skodelico sladke smetane, osoli in opopraj. Vlij to na vroče presno maslo ali na mast ter mešaj z vilicami da se zgosti. S tem podmetom napolni škol ke ter potresi po vrhu s prekajenim, na c robne koščke zrezanim lososom, ali s se'sekljano prekajeno svinjino; lahko pa tudi samo"z drobnjakom,
S šparglji. Skuhaj sparglje v slani vodi, v kolikor so mehki, jih zreži na pol prsta dolge koščke ter jih polij s sledečo omako: Napravi prcžganje iz presnega masla in moke, plij z juho, v kateri so se kuhali šparglji in pretlači vanje tudi slabše dele špargljev, ako niso grenki. Osoli in prideni zelenega sesekljanega peteršilja. Omaka ne sme biti zelo gosta. Postavi nä štedilnik kozo, v kateri so šparglji v omaki, ubij vanjo 5—8 jajec, premešaj, osoli in pusti, da se sirdi. Povrhu potresi zelenega sesekljanega peteršilja. Daj na mizo z zeleno salato in s krhlji na trdo kuhanih jajec.
Topla nadevana jajca. Skuhaj 6 jajec na trdo, olupi jih in prereži vsako čez pol po dolgem. Tzioči rumenjake, zdrobi jih in zmešaj z žemljo, namočeno v mlekn in pre-tlačeno. Potem zmešaj 4 dkg presnega masla, dodaj celo sirovo jajce in 1 rumenjak ter mešaj dalje, prideni še pripravljeno zmes trdokuhanih rumenjakov in zemlje in 3 oče-jene, pretlačene sardele, osoli in opopraj, dobro zmešaj in s tem nadevom napolni jajca. Položi jih v skledo na docela pripravljen pražen ali parjen riž. Nadeva za jajca mora biti toliko, da ga še nekoliko ostane. Tega razmešaj s kislo smetano in vlij to vrhu jajec in riža. Postavi v pečico, da se jajca dobro segrejejo.
Nadevana ocvrta jajca. Skuhaj jajca na trdo, olupi jih, prereži vsakega podolgem čez pol in vzemi iz njih rumenjake. Napolni beljakove jamice s kakim mesnim ali ka-koršnimkoii drugim nadevom, zloži jih zopet skupaj, kakor bi bila jajca cela, namaži jih s surovim beljakom zavij v oblate, nato jih povaljaj v razmotanem jajcu in drobtinah ter jih ocvri na mnsti in maslu vsakega pol. Jajca v paradižnikovi omaki. V neslan, toda precej okisan krop, ki ga imej na štedilniku T široki ponvi, ubij jajca, ki naj vro 3 minute. Vzemi jih z lopatko previdno iz vode in jih položi na podlago iz parjenega riža. Šele sedaj jih osoli: ako namreč soliš prej krop, se beljak ne .strdi. Tako pripravljena jajca polij s paradižnikovo omako, ki naj bo nalahkb okisana' in ne presladka.
Pikantne solate
Za pikantne solate navadno potrebuješ solatno zabelo ali pa majonezo, s katero solato poliješ.
30
SARGOV
Ohrani svoje zobe vse življenje zdrave!
Mnogokateri izgubi prerano svoje zobe, ker jih ni pravilno negoval. Danes se še veliko premalo pazi na nevarni zobni kamen, ki razmaja zobe, da radi fega pogosto izpadejo.
Da ostanejo zobje trdni in zdravi, skrbi Sargov KALODONT. V Jugosla-viji je Sargov KALODONT edina zobna pasta, ki vsebuje sulforicin-oleat dra Bräunlicha. Odpravlja polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje.
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Majoneza za solato. Sirovemu Tumenjaku primešava] oije po icapljicdh, da postane srednje gosto. Potem primešaj pol žličke j;or-čice, liraonovega soka po okusu, sol, sčep sladkorju in malo dobre kisle smetane. Ako je posoda % majonezo dobro zaprla, jo hraniš lahko ua hlodu 2—3 dni. — To ma-; onezo lahko uporabljaš za kakršnokoli so-ato.
Solatna zabela je nekoliko enostavnejša, a seve ne tako dobra. Zmešaj 3 jedilne žlice fineffa namiznega ali oiivne(ra olja, sok pol limone, noževo konico sladkorja, sol in pol kavne žlice gorčice. S to zabelo polij solato ki naj stoji potem celo uro, da se z zabelo prepoji.
Solata iz črnega korena. Par lepih sirovih črnih korenov operi, osirgaj in jih ta-
31-
koj nasli-jjaj aa strgalniku, da ne počrne. Primešaj S žlice finega olja, limonovega soka, Sül. ščep sladkorja, žličko gorčice, žlico se-sek-ljiinega zelenega peleröilja. veliko korenino liika, zrezanega na tanke lisike, miilo kislo kumarico, zrezand na majhne kocke in pest zraiefili oreluiv. Dobro premešaj in naj stoji najmanje 1 uro pokrito.
Kislo zelje. Operi četrt "kg kislega zelja ako je prekislo: primešaj veliko neolupljeno nastrgano jabolko,, nastrgano čebulo, žlico iieoslojene paradižnikove mezge, 15 Sesek-Ijenih m stlačeiiih brinjevih jogod in naposled smetane, ki si jo . posnela dva dni prej s presnega mleka in si jo skisala vrhu toplega štedilnika..
Zelnata solata. Nareži zelno glavo prav drobno, primešaj pol toliko jabolk in prav tojiko zelene, ter 1 .čebulo, Vse nastrgano.
". Posipaj s. sesekljanim kimljem iii polij s solatno, zabelo.
Mešana karfljolna solata. Zinelji v mli-' nu ža meso srednjevelikp kartjjolovčelo olnp-Ijen.i čebulo in kakih dvanajst redkvic; do-, daj 5 srecinjevelikih;.precej.drobno znezanih paradižnikov, katerim si odstranila' peške, sesekljanega zelenega peteršilja, prav malo
zelene in drobnjaka, vse drobno zrezano. Začini s poprom, sol pa po mužnristi izpusti, kei- sveža zelenjava že itak vsebuje diago-cene rudninske soli, ali pa v.saj prav malo osoli..Zabeli s finim oljem in limonovini sokom, dobro premešaj-in naj stoji pol ure. Potem vlij povrhu skodelico dobre kisle smetane in daj na mizo.s krhlji trdo kuhanih jajec. Ali;-V slani vodi kuhano korfijolo razlrgaj na male cvetove, polij.jo s solatno zabela in. pusti,^da-stoji nekaj časa. Ali Nastrgaj sirov cvet karfijole, neolupljenojaholko in peso, v.sakega enak del, začini z materino'dušico (timijanom) in oblij z majonezo. Naj stoji par ur.
Solata iz rdeče pese. Olupi peso in jo nastrgaj; dodaf prav toliko neolU|dienih na-. strganih jabolk in prav tojiko korenjn, vse sirovo. Dodaj na male kock« zrezano "ku- " marico. poj nastrgane čebule in na male kocke zrezan. kuliiin krompir. .Polij z majOr ■ nezo in naloži okrog motovilca ali kake zelene šolate.
Hren omilimo z dvojno količino neolitp-Ijenih nastrganih jabolk in prav toliko olup-Ijene nastrgane pese. PolijeJno .g . solatno zabelo.
Praktična navodila
Cvetlične lončke, ki se jih je preko zime prijela nn znnanji in delonia tudi na notranji strani plesen, moranio s ščetko in lugom ostro odrgniti, preden jih zopet upo-rabliamo: Lahko jih na zunanji strani nalahno poslikamo s kako bar^^d. nikakor pa jih ne smemo lakirati. Lakirani lončki namreč, ne propuščajo zraka, ki je cvetličnim koreninam nujno "potreben. " . ' .. .
Beljak — lepilo. Listke prilepiš na steklenice z beljakom, ki si'ga stolkla v redko peno,, a si, ga pustila, da se je zopet razle-zel. Namazi s finim čo.plče!n lislek" narobe z beljakom in pritisni ga s krpo na "steklenico. Beljak se kot lepilo obnese celo v vlažnih prostorih.
Nože, s katerimi režemo čebulo, česen, limono, treba takoj do čistega obiisati naj-.prej s papirjem in potem umiti. Kis^line, ki so nekaj časa na jeklu. ga. razjedajo. Tudi masten pribor, obriši takoj s časopisnim pa-pirjem'.
Pranje nogavic
Nogavice, ki. prihajajo v ..promet, so z vsakim dnem tanjše in občutljivejše...Toke nogavice so lepe, vendar je treba z istimi pri pranju zelo previdno ra-vnnti. Tovarnarji nogavic so delali razne poskuse ter pripo- ' iročaio kot najbolj primerno sred.stvo za pranje, nogavic milne luske LUX, ki se prodajajo v inodrih zavitkih." Pri pranju se je treba
ravnati natančno po navodilu ki je tiskano na Zavitku.
uporabo,
Gumijeve obročke kompotnih kozarcev
ohranimo mehke in trpežne, ako.jih namažemo prav loalo z glicerinom, pomešanim z vodo in.jih spravljamo posamezne med pole. čistega papirja. Tudi snežke, galuše in druge gumijaste stvari lepo osnažimo z glicerinom in vodo., :
. .Koščke mila,, četudi so zelo majhni, zbi- . roj, .stresi jih y steklenico," raztopi jih z vročo Vodo in jih uporabljoj kot tekoče milo.
Črnilo, ki se je posušilo, razmešaj z "vodo in kisom, >sakega'pol.
Sode, ki imajo vonj po plesnobi, je treba izžvepljati, V ta namen izplakni sod, da bo znotraj povsod enako' vlažen. Nato obesi na: tanki žici v notrajno.st soda tanko nit žvepla, ki si jo prej zažgala. Ko je nit že pi-i koncu dogorevonja, pazi. da ogorek ne pade v sod; potegni ga na žici ven iz soda, ki ga začepi. Tako ga pusti par ur, potem ga odmaši in sod dobro preplakni z mrzlo vodo. in če mogoče naposled še z malo žganja. Sod ne sme ostati v vlažnem prostoru.
. Mast, ki je brizgnila ali se polila po tleh, pnlij hiiro z mrzlo vodo. Most se na ta način strdi in ne more prodreti v deske, ki jih je potem silno težko (isnažiti. Strjeno mast popraskaš z nožem s tal.
32