Gradivo za 5. sejo zborov občinske skupščine Ljubljana - Center OSNUTKI PRAVIL OK IN KK SZDL ZA JAVNO RAZPRAVO LISTE KANDIDATOV ZA DELEGACIJE SIS IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Predlog dnevnega reda 5. seje zborov skupščine kl bo predvidoma 23.12.1974 (.vsebinske točke) 1. Odlok o občinskih upravnih taksah 2. Odlok o komunalnih taksah 3. Odlolj o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov i/i od plačil za storitve 4. Predlog odloka o spremembi odloka o pro-računu občine Ljubljana-Center 5. Odlok o začasnem fmarrciranju proračun-skih potreb v I. tromesečju 1975 6. Aneks k posebnemu družbenemu dogovoru o višini splošne porabe v občinah SR Slo-venije v letu 1974 7. Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja malega gospodarstva od leta 1975 do 1980. PREDLOG SKUPSČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER DAVCNA UPRAVA DATUM: ll.-NOVEMBRA 1974 Na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 7/72) in 155. člena statuta občine Ljub-Ijana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) je skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne----, na seji zbora krajevnih skupnosti dne.....in seji družbenopolitičnega zbora dne...., sprejela Odlok o občinskih upravnih taksah 1. člen Na območju občine Ljubljana Center se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse. Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 7/72). ' 2. člen Kot organi so po tem odloku mišljeni: 1. upravni organ! občine Ljubljana Center, 2: upravni organi skupščine mesta Ljubljane, 3. organizacije združenega dela in druge organizaci-je, kadar vokviru javnih pooblastil, katere jim daje za-kon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke. 3. člen > ¦ Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini. 4. člen Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave, določene z zakonom o upravnih taksah. 5. člen Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene organi-zacije združenega dela ter organi (v nadaljnjem bese-dilu: pooblaščeni prodajalci). Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda izvršni svet skupščine občine, na katerem območju je prosilec. Pooblaščeni prodajal-ci morajo vedno imeti v prodaji potrebne Količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v poslovnem času organizaeiie združenega dela oziroma njene poslovne enote ali organa. 6. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje občinska davčna uprava na svojem območju. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. Stev.: Ljubljana, ine... PREDSEDNIK SKUPŠCINE OBČINE LJUBLJANA CENTER Drago Flis OBRAZLOŽITEV K osnutku odloka o občinskih upravnih taksah Po statutu mesta Ljubljane, ki je bil sprejet v letu 1974, je določeno, da občine združujejo sredstva za izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so jih poverile me-stu Ljubljana. Združevanje sredstev se opravi s samo-upravnim sporazumom. Tako mesto Ljubljana nima več izvirnih dohodkov. Do sedaj je bilo z odlokom o občinskih upravnih taksah skupščine mesta Ljubljana urejeno za območje ljubljanskih občin enotno glede plačevanja upravnih taks. Po veljavnem statutu mesta Ljubljana in občine Ljubljana Center je dana pristojnost za predpisovanje upravnih taks občinski skupščini, ker so upravne takse dohodek občine. Dosedanji odlok o občinskih upravnih taksah skup-ščine mesta Ljubljana je v celoti povzel določila za-kona o upravnih taksah in taksno tarifo. Zato tudi osnutek tega odloka povzema enake določbe zakona o upravnili taksah. Izvršnemu svetu skupščine občine Ljubljana Cen-ter se predlaga, da obravnava osnutek odloka o občin-skih upravnih taksah ter ga predloži občinski skupšči-ni, da ga sprejme z veljavnostjo od 1. januarja 1975 dalje. OSNUTEK Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 29/65. 7/70 in 7/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) je skup-ščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne , na seji zbora krajevnih skupnostl dne in seji družbenopolitičnega zbora dne , sprejela Odlok o komunalnih taksah \. člen Na obmofiju občine Ljubljana Center se plačujejo komiinalne tafcse: 1. za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori, 2. za zaeasno prebivainje v turističnih krajih (turl-stična taksa), 3. za uiporabo prostora za parkiranje avtomobiloT in njihavih priklopndikov na mestih, na katerih je orga-nizirano čuvatije vozil, 4. za uporabo jaynega prostora za parkiranje all druge ¦račasne namene, 5. za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov za raastavljanje predmetov, prirejanje razstav in z^bavnih prireditev za gospodarske namene. Komunalne tak.se za točko 3. in 4. se plačujejo v skladu z odlokom o ureditvi ter uporabi posebnih javnih parkirnih prostorov na območju mesta Ljubljane. Višina komunalnih taks sa posamezne taksne pred-mete oziroma storitve je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 2. 61en Takisna zavezanec Je organizacija združenega dela ali posameznik, ki uporablja predmete in storitve, za katere so uvedene komunalne takse. V taksni tarifi je določeno, v katerih primerih je obračun, pobiranje in odvod pobrane takse dolžna zagotoviti organizacija sdruženega dela ali posameznik, ki ni taksni zavezanec. 3. 61en Zavezanec je dolžan davčni upravi v 15 dneh prijaviM nastanek taksne obveznosti, če ni v taksni tardfi drugače določeno. Prijava mora vsebovati podatke o zavezancu ter vsa dejstva in okoliščine, ki &o pomembne ia določitev vi-šine komunalne takse. Organizacije združenega dela in druge organizaoije ter zasebniki, ki oddajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksd z naslednjimi podatki: a) primek in ime turista oziroma potmika, b) število nočnin, c) višina plačane takse. 4. člen Komunalne takse plačujejo taksni zavezanci v goto-vini v naprej, če ni v taksni tarifi drugače določeno. Ce taksni savezanec ne plača takse v naprej, se mu plačilp tak.se predpiše s posebno odločbo. Ce je za uporabo določenega taksnega predmeta potrebno dovoljenje pristojnega organa, je treba takso plačati pred izdajo dovoljenja. 5. člen Komunalne tafcse so dohodek občinskega proračuna. Takse po tarifni stevilikd 1., 3., 4. in 5. se uporabljajo za vzdrževanje, izgradnjo in modernlzacijo javnih par-kinnih prostorov, takse po tarifni številki 2. pa za razvoj turistične dejavnosti. 6. člen Z denaroo kaznijo do 300 ddn se kasnuje posameznik • ali odgovoma oseba pravne osebe, ki v določenem roku ne prijavi predmeta ali staritve, za kat&re je predpisano plačilo komunalne takse, pravna oseba pa z denarno kaanijo do 2000 din. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Mstu SBS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. Stev.: Predsednik SO L.j.-Center Ljubljana, dne DRAGO FLIS ¦ Tarifa komunalnih taks Tar. št. 1 Za upoirabo javnega pločnika pred poslovnimd pro-stori za vsak uporabljeni kvadratni meter povrsine me-sečno 6,00 din. Kot uporaba javnega prostora pločniika pred poslov-nimi prostori se šteje uporaba teh povr&in za poslovno dejavnost. Tar. st. 2 Za začasno prebivanje turistov in pobnikov na ob-moftjAi ob6ii\e: — od nodnine (razen camptoga) 3,00 din — od nočnine v campingu 1,00 din Taksa se plačuje aa bivanje na območju občine, vendar za največ 30 dni neprekinjenega bivanja. ^^ Turistične takse so oproščem: JH 1. otroci do dopolnjenega 15 leta starosti, ^* 2. vojaški in mimodobski vojni ter delovni invalidi, 3. vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizrano prebivajo v določenem kraju, 4. člani Zveze slepib. Jugoslavije s spremljevalci in Zveze glnhih Jugoslavije, 5. udeleženci šolskih ekskurzij, 6. osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini (starši, otroci. bratje in sestre), 7. osebe, ki se zdravijo v staoionarnih zdravstvenih zavodih, 8. tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in dajatev, 9. mladina, ki v skupinah prebdva v aanje organiaji-Tanih počitniskih domovih in kolontjah, 10. 61ani počitniške zveze in zveze taboroijkov, 11. osebe, ki prebivajo v lastnih stanovanjih ali stav-bah in njihovi družinski člani. Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine, takso obračuna in pobere goatinska, turistična in druga organdzacija ali posameznik, ki od-daja prenočišča. Pobrano 'takso za, pretekii mesec je treba do 5. v meseou vplačati na ustrezni račun. Na taksoo obveznost ne vpHva okoliščina, ala je bilo pre-nočišče oddano proti odmeri ali ne. Tar. št. 3 Za uporabo prostora za parkdranje avtomobUov in rvjihovih priklopnitoov, na katerih je organizrano 6uvanje vozil, se plača za določeno število ur po vrstah vozil: — za oseboe avtamobile: 1. osebni avtomobil do 3 ur pankiranja 2,00 din — za tovomjake tn a^vtobuse: 1. tovornoak do 12 ur parkiranja 22,00 din 2. tovornjak od 12 do 24 ur parkiranja 44,00 ddn 3. tovornjak s prikolico do 12 ur parkiranja 40,00 din 4. tovornjak s prikolico od 12 do 24 ur pankiranja 80,00 din 5. avtobus do 12 ur parkiranja 10,00 din — sejem motomih vozail: 1. osebni avtomobil na dan 20,00 dln 2. tovomjak na dan 50,00 din 3. priklopoik na dan 30,00 din 4. motor in motorno kolo na dan 5,00 din Tafcsni zavezanec po tej tarifni številki je uporabndk vozila, ki vozilo parkira na posebnih javnih parkimih prostorih. Taksa se plača za enkratno parkiranje osebi, ki je določena za fru-vanje vozil. Tar. št. 4 Za uporabo javnega prostora za parkiranje ali druge začasne namene se plača: 1. za avtotaksi (meseani pavšal) 20,00 din 2. od vsakega kioska, stojnice, točilnice ald druge začasne uporabe javnega prostora se plafia dneivno: — do 10 m2 zavzete površine 2,00 din — za vsak nadalnji m1 0,10 din 3. za uporabo parkimega prostora s parkirno uro — za parkiranje osebnega avtomobila za določen čas, ki je posebej določen 1,00 din 4. rezerviran parkirni prostor od pankirnega mesta — meseono 50,00 ddn Taksni ¦javezanec je uporabnik javnega parkirnega prostora. če je uporaba javnega prostora organizirana, obračunava in pobere takso organizator, ki je pobrano takso dolžan meseono plačevati na ustreznd račun. Tar. št. 5 Za uporabo trgov in drugih prostx>rov, razen ploč-nikov za raastavljatije predmetov, prirejanije razstav in drugih zabavnih priredatev za gospodarske namene se plača dnevno: 1. do 20 m2 savzete površine 5,00 din 2. za vsak nadalnji m^ 0.10 din Taksni zavezanec po tej tarifni številki je uporabnik prostora. OBRAZLOŽITEV k osnutku o komunalnih taksah Po statutu mesta Ljubljane, ki je bil sprejet v letu 1974, je določeno, da občine združujejo sredstva za izvr-ševanje pravic in dolžnosti, ki so jih poverile mestu Ljubljana. Združevanje sredstev se opravi s samouprav-nim sporazumom. Tako mesto Ljubljana nima več izvirnih dohodkov. Do sedaj je bilo z odlokom o komunalnih taksah skupščine mesta Ljubljana urejeno aa območje ljub-Ijanskih občin enotno glede plačevanja komunalnih taks. Po veljavnem statutu mesta Ljubljana in obdine Ljub-ljana Center je dana pristojnost za predpisovanje ko-munalnih taks občinski skupščini, ker so komunalne takse dohodek občine. Komunakie takse se plačujejo v gotovini po taksni tarifi, ki je sestavnl del tega odloka. Z osnufckotn odloka o komunalndh taksah se y celoti povzema tozadevni odlok mestne skupščine, ki je pred-ložen v prečiščenem besedilu (Ur. 1. SRS, št. 45/70, 7/73 in 31/74). Glede na to, da je mestna skupščina večkrat, tako tudi v letošnjem letu poviševala taksno tarifo v skladu s povečanimi stroški vzdrževanja, izgrad-nje in modernizacije javnih parkirnih prostorov sma-tramo, dji za prihodnje leto ni potrebno več spreminjati taksne tarife, zato jo povzemamo v višini, kot je dolo-čena z odlokom mestne skupščine. IzvV&nemu svetu skupščine občine Ljubljana Center se predlaga, da obravnava osnutek odloka o komunalnih taksah ter ga predloži občanski skupščini, da ga sprejme z veljavnostjo od 1. januarja 1975 dalje. SKUPŠCINA OBCINE UUBLJANA CENTER DAVCNA UPRAVA DATUM: ll.NOVEMBRA 1974 OSNUTEK Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdav čevanju proizvodov In storitev vprometu (Ur. 1, SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Urj 1. SRS, št. 10/74) je skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne ...... na seji zbora krajevnih skupnosti dne..... in seji družbenopolitičnega zbora dne___, sprejela Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen Na območju občine Ljubljana Center se uvaja po-sebni občinski davek od prometa proizvodov in od pla-čil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občin-ski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in stori-tev v prometu, po določbah zakona ,o posebnem repu-bliškem davku od prometa proizvodov ter o na&nu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obraCuna-vajo in plačujejo davek od prometa proizvodov (v na-daljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem pro-metnem davku), po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi. 2.,člen Poseben občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v pro-metu določeno, da se od njihovega prometa ne plaču-je pOsebni davek od prometa proizvodov ter od proiz-vodov, od katerih se ne plačuje poseben republiški da-vek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in te-sanega lesa. 3. člen Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega. prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od ma-teriala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa za-kon o posebnem republiškem davku od prometa proiz-vodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 4. člen Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe članov go spodinjstva prizna 100 litrov vina in 10 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad. 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 odstotkov pri vinu in 2 od-stotka pri žganju. 5. člen Poseben občinski prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je -sestavni del tega ocUoka. 6. čle^ Poseben občinski davek od plačil za storitve se pla-čuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim^ osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v ta-" rifi, ki je sestavni del tega odloka. 7. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plaču-.jejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po de-janskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometnega davka v preteklem letu. 8. člen Za izvajanje tega odloka so pristojne občinske davčne uprave. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu, uporablja pa se od 1. jauuarja 1975 dalje. Stev.: Liubljana, dne... ¦ PREDSEDNIK SKUPŠCINE OBČINE LJUBLJANA CENTEB DRAGO PLIS Tarifa A — Proizvodi . .. ¦ . Tar. št. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrbšnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej ta- rifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davfina oprostitev: 4 odstotke. Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsi-gnacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravnft oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivallšče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče r©-gistrirati. 2. Ne plaCuje se davek po tej tarifni številki od ra-bljenili stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih ple-menitih kovin, naravnega ali dragega. kamenjft in na-ravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kame-njem ali biseri. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od pro daje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, ka-terih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila za-varovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložit-vijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja pro-metni vrednosti. Ce ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčnl upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivaliSče. Tar. št. 2 Od alkoholriih pijač: dinarjev za liter 1. naravnd vinb, razen penečega 1,50 2. peneče vino 2,80 3. naravna žganja in medice 4,50 4. specialnih vin (deserthih, likersklh in aro-matiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter — nad 12 do 15 dinarjev 6,10 — nad 15 dinarjev 9.30 5. likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: — nad 17 do 24 dinarjev 18,10 — nad 24 dinarjev 25,00 6. pivo 6. pivo 7. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6 v % od vrednosti 25 % 43 % Tar. št. 3 Od alkohola (etanola) — 1,00 din Opomba: Davčna osnova je hektolitrska stopnja čiStega al-kohola. Tar. št. 4 , Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od proroeta pro-izvodov — 20 odstotkov. B — Obrtne storitve Tar. št. 5 I. KOVINSKA STROKA: 1. popravljanje strojev in naprav 15 Za prvih deset mesecev letošnjega leta izkazujejo proračunski dohodki ugodno realizacijo, saj je plan realizaran za to obdobje že 75,5-odstotno. Na tako ugod-no realizacijo vplivata davek od avtorskih pravic, ki je doslej realiziran že s 183.4 odstotka in davek od pro-meta blaga na drobno, kd je realdziran že 89,2-odstotno in predstavlja v strukturi prorafiunskih dohodkov 56 odstotkov vseh dohodkov. Glede na ugodno realizacijo v prvih desetih mesecih in glede na to, da je dotok dohodkov v zadnjih mesecih leta največji, ocenjujemo, da bo plan za leto 1974 rea-liziran v višini 143.881.000 din .kar pomeni za 4,7 odstotka več kot je bilo prvotno predvideno. To pomeni pove-čanje za 6.507.000 din. Posamezne vrste davkov zlasti davek od avtorskih pravic, davek iz skupnega dohodka občanov teT davek od prometa blaga na drobno in prometa alkoholnih pijač iakaiujejo večje odstopanje od prvotno pred-vi-detiih postavk, davek iz delovnega razmerja pa v prvofc-nem planu ni bil izkazan. Na tako različno realizacijo navedenih davkov so vplivala naslednja dejstva: — na začetku leta ob pripravi bilance sredstev za leto 1974 še niso bili znani vsi inštrumenti tako gledfe neobdavčljivega dela skupnega dohodka občanov in republiškega davka od avtorskih pravic, ki naj bi ga republika odstopdla občinam. Zato je bil davek iz skup-nega dohodka občanov planiran na osnovi 30.000 din neobdavčljivega dela, davek od avtorskih pravic pa le po občanski stopnji; — prav tako ni bilo znano, da bodo tudi zavezanci davka od obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev dolžni plačevati prispevke za samoupravne interesne skupnosti že v letošnjem letu. Zato so bili ti prispevki na začetku leta planirani v oblikš davka. Glede na to, da so se za viSino prisp&vkov za samoupravne interesne skupnosti znižali dohodki it naslova davka od obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev, je občina predpisala občinski davek iz delovnega razmerja po stopnji 0,20 odstotka. Teh sprememb pa ni bilo možno vnesti v prvotni plan. ker se je delaJa bilanca sredstev na nivoju mesta za vse ljubljanske občine in bi bila ponovno potrebna usklajevanja sredstev za splošno in skupno porabo, za kar pa ni bilo časa, ker je bil rok za sprejetje pro-raftuna kratek. Zato se je s temi spremembami poča-kalo do prve ponovne ocene proračun&kih dohodkov. ¦ Na začetku leta tudi ni bilo mogoče natanineje ugo-toviti, kakšna bo kupna moč občanov v Ietu-1974. ki se odraža v realizaciji davka od prometa blaga na drobno in davka od alkoholnih pijač. Zato tudi ni bilo mogoče realneje planirati ta davek. Kratka obrasložitev posameznih vrst dohodkov je naslednja: Davek iz osebnega dohodka iž delovnega razmerja v prvotnem planu ni izkazan, ker so ga občine predpi-sale naknadno kot nadomestdlo za izpad davka od obrt-nih dejavnosti in intelektualnih storitev, in sicer za višino prispevkov za samoupravne interesne skupnosti, ki jih morajo plačevati tudi 'savezanci iz področja obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev. Do sedaj znaša realizacija tega davka 2.629.198 din, do konca leta pa ocenjujemo, da bo znašala realizacija tega davka le 2.490.000 din, ker je potrebno, da se iz te postavke izločijo prispevki za samoupravne interesne skupnosti, ki so jih zavezanri davka od obrtnih dejavnosti in intelektualnih storitev za pri njih zaposlerio tujo delovno silo plačevali v.obliki davka na ta račun. Davek od obrtnih dejavnosti je za obdobje desetih mesecev realiziran 73.6-odstotno, kar je nekoliko pod dinamiko v odnosu do drugih dohodkov. To pa zato, ker v tem obdobju še ni zapadla četrta akontacija tega davka, ki predstavlja četrtino odmerjenih obveznosti v tem letu. Do konca leta ocenjuj&mo, da bo plan rea-liziran v višini 100 odstotkov. Davek od samostojnega opravljanja intelektualnih storite^ je do konca oktobra realiziran le 71,2-odstotno. Do konca leta predvidevamo, da bo znašala realizacija tega davka le 80 odstotkov. Po družbenem dogovoru o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti so tudi savezanci tega davka dolžni plačevati prispevke za te skupnosti. Te prispevke smo na začetku leta enako kot pri zavezancih davka od obrtnih dejavnosti pred-videli v obliki davka. Izpad davka zaradi uvedbe pri-spevkov je pri teh zavezancih dosti večji kot pri davku od obrtnih dejavnosti. Po posebni odredbi imajo zave-zanci tega davka namreč dosti višji osebni dohodek (73.500 din, obrtndki pa le od 28.000 do 38.000 din), od katerega se odmerja davek po stopnji 0,20'odstotka za občinski proračun, dočim so ga lani plačevali do. te višine po stopnji 10,3 odstotka. Zato je razumljivo, da je izpad tega davka toliko večji kot pri obrtnikih. Kot že omenjeno, so občine predpisale davek iz delovnega razmerja po stopnji 0,20 odstotka, s katerim bi nado-mestile izpad davka od samostojnega opravljanja de-javnosti zaradi uvedenih prispevkov za samoupravne interesne skupnosti. Davek od avtorskih pravic je za to obdobje reaM-ran že 183,4-odstotno. Do konca leta ocenjujemo, da bo 'zinašala realizacija tega da\rka 8.500.000 ddn namesto prvotno predvidenih 3.800.000 din. Ta davek se plačuje namreč po republiški in občinski stopnji v celoti na občinske -dohodke. Na začetku leta pa smo predvideli le davek po občinski stopnji. Naknadno je republika odstopila občinam še svoj davek, zato je tudi toliko večja realizacija tega davka. Davek iz skupnega dohodka občanov je za to obdobje realiziran le 41.8-odstotno. Na začetku leta smo planirali ta davek ria osnovi 30.000 din neobdavčljivega skupnega dohodka. Po spremembi predpisa o zvišanju neobdavč-Iji-ve osrtove od 25.000 na 35.000 din pa je bil ta davek planiran previsoko. Do konca leta predvidevamo le 4'.500.000 din ali 58,5 odstotka od prvotnega plana. Kot že omenj&no, sta bila davka od avtorsMh pravic in od skupnega dohodka občanov planirana pred spremembo republiškiih predpisov, zato tudi i^kazujeta takšna od-stopanja. Posebni občinski davek od prometa proizvodov je za to obdobje ugodno realiziran, saj je plan izvršen že 89,2-odstotno. Do konca leta ocenjujemo, da bo znašala realizacija tega davka 81.700.000 din ali za 11.6 odstotka več, kot je bilo prvotno predvideno. V odnosu na isto obdobje preteklega leta se je davek od prometa blaga na drobno v naši občini povečal za 37,4 odstotka, dooim se je v mestu povečal "^natno manj in to le za 25 odstotkov. Iz tega sledi, da na dotok prometnega davka v občini Center vplivajo poleg porasta osebnih dohodkov tudi veftje trgovske kapacitete. V strukturi občinskih dohodkov predstavlja ta dav&k 56 odstotkov ali preko polovice vseh dohodkov. Posebni občinski davek od prometa alkoholnih pijač je realiziran za to obdobje le 64,3-odstotno. Do konca leta predvidevamo le 77 odstofckav realizacije plana, to je 14.600.000 din. Na zmanjšanje tega davka vplivajo upadanje turist-ičnih storitev in preusmeritev nakupov v druge namene. Davek na promet nepremdčnin se znižuje zaradi manjšega števila kupoprodajnih pogodb, ki pridejo v poštev za obdavčitev. V preteklem letu je bilo sa to obdobje obdavčenih 120 kupoprodajnih pogodb, v letoš-njem letu pa le 63 pogodb. Glede na tako dinamiko predvidevamo do konca leta le 1.600.000 din tega davka, namesto 2.360.000 din, kot je bilo prvotno predvideno. Davek na cestna motorna tovorna vozila se zvišuje zaradi večje obdavčitve v letošnjem letu in večjega števila zavezancev. Ostali dohodki bodo realizirani v okviru prvotno predvidene vlšine. Kljub večjim odstopanjem nekaterih vrst davkov zaradi ^goraj navedenih varokov, bodo proračunski do-hodki ob ponovni oceni le-teh realizirani s 104.7 od-stotkal Pri tej oceni smo upoštevali poostrene ukrepe izterjave odmerjenih davkov, porast osebnih dohodkov in večji promet blaga v naši občdni. od katerega se plačuje prometni davek v maloprodaji. Plan. realizaoija in ocena posameznih proračunskih dohodkov je razvidna ii; naslednje tabele: Vrste dohodkoT Plan 1974 ReallzacMa »1. 10. 7« Ocena za 1974 1« 1* 1* I. DAVKI IZ OSEBNIH DOHODKOV Davck ii OD ii del razm. Davek i7, OU iz kmet. dej. Davek tz OD od obrt. dej. Davek iz UD od neg. de.j. Davek Iz OD od avt. prav, Oavek iz skup. doh. obč. n.ooo 12.50U.0II0 5.000.000 3.800.000 1.700.000 2.629.198 11.217 9.205.342 3.560.153 6.HW.!M 3.21S.813 2.490.000 20.000 ia.5IHI.HU0 4.000.000 8.300.000 4.500.00(1 66 74 71 183 42 117 100 80 224 58 S k u p a j 29.017.000 25.594.846 32.010.000 88 110 II. PROMETNI DAVEK IN DAVK! NA PKEMOZENJE Poseb. občlnski davek od prom. proiz. 73.200.00Q 65.311.740 81.7no.000 18 112 Poseb. občinski davek od prom. alk. pijač lS.SOO.OOO 12.150.188 14.600.000 64 77 Poseb-- nbčinskl davek od pVač. storitev 2.84tt.U(KI 2.208.532 2.840.000 78 100 Davek od prom. neprem. 2.360.000 1.287.318 1.600.000 55 M Davek na doh. od premož. 800.00(1 375.402 550.00« 47 69 Davek na doh. od stavb 930.000 903.561 930.000 97 100 Dsvek na dedišCine in dar. 160.000 110.216 160.000 69 100 Davek na tov. cest. vozila 227.000 382.014 350.000 115 154 ¦ Skupij 99.417.000 82.609.031 102.730.000 83 103 III. TAKSE Upravne takse 7.350.000 6.010.125 7.350.000 82 110 Kom. takse (tur., ostale) 1.090.000 726.773 900.000 6? 80 S k u p • J 8.440.000 6.736.898 8.250.000 80 »8 IV. DRUGI DOHODKI Denarne kazni 777 1.000 — Doh. org. in drugt doh. 500.000 846.677 890.000 169 178 Skupaj - 500.00« 847.454 891.000 169 178 S K l) F A J 137.374.000 115.788.229 143.881.000 84 104,7 -\ ¦ ¦ IZDATKI Pri planiranju proračunskih izdatkov za leto 1974 smo se držali resolucij o družbeno ekonomski politiki in razvoju v SE Sloveniji. Kot načelno izhodišče je bilo postavljeno, da mora biti splošna poraba za 4 qd-stotke nižja od rasti družbenega proizvoda. S posebnim družbenim dogovorom pa je bilo določeno, da se lahko proračun občane Ljubljana Center poveča za 14,2 od-stobka v primerjavi z dovoljeno porabo v letu 1973. Občina Ljubljana Center je pogojno podpisala družbeni dogoror. Pogoj je bdl, da se ji v letu 1974 dovoli poraba za 15,2 odstotika več kot je anašala dovoljena poraba v letu 1973. Načelno izhodišče za kritje proračunskih . izdat-kov je bilo, da se sredstva za osebne dohodke planirajo po vrednosti točke 9.52 toliko, kot je znašala vrednost točke v decembru 1973, materialni izdafcki pa so se lahko povečali za 17 odstotkov. Pri sestavi proračuna tudi niso bala v celoti zagotovljena sredstva za finan-ciranje skupščine in njenih organov v zvezi z delegat-skim sistemom. Z resohicijo o družbeno ekonomski poldtiki in raz-voju v SR Sloveniji, je bilo sprejeto izhodišče, da je tereba ohraniti v drugem polletju 1973 dosežena raz-merja osebnih dohodkov v primerjavi z gospodarstvom. Iz ugotovitev Zavoda za analize in cene izhaja, da so se osebni dohodki v prvih devetih mesecih povečali za 12,3 odstotka in za enak odstotek naj bi se povečali tudi osebni dohodki v družbenih dejavnostih. Da bomo lahko i-svedli predvideno realizacijo, je potrebno do-datno zagotoviti sredstva za osebne dohodke. Iz nove ocene dohodkov izhaja, da se bodo dohodki za občino povečali za 6.507.000 din. Na podlagi spre-membe ozaroma dopolnitve posebnega družbenega do-govora se lahko proračunska poraba v občini Center poveča še za 3,5 odstofcka, to je za 1.673.000 din več, kot je inašal prvotni proračun, ostala sredstva pa gredo na kritje skupnih mestnih potreb oziroma za soli-damost v Sloveniji. S povečanimj dohodki v vtišini 1.673.000 din in z zni-žanjem nekaterih postavk je možno zagotoviti sredstva za valorizacijo osebnih dohodkov in kritje povečanih materialnih izdatkov skupščine in njenih organov v avezd z delegatskim sistemom. V glavnem nanienu 01 dejavnost organov družbeno politi6nih skupnosti predlagamo zvišanje za 1.090.300 din, to je za zvišanje osebnih dohodkov in materialnih iz-datkov in zvišanje sredstev za kritje stroškov voldtev v samoupravne interesne skupnosti. V glavnem namenu 03 dejavnost družbeno političnih organteacij in društev se v celoti zniža za 73.200 din. To zmižamje se nanaša na postavko Sklad za napredek turizma mesta Ljubljane. Po odloku o ustanovitvi tega sklada se odvaja v ta sklad 70 odstobkov od turističnih taks. Ker pa realizacija turističnih taks ne bo taka kot smo predvidevaM na začetku leta. se ustrezno zniža tudi prispevek v sklad. Pri glavnem namenu 04 Negospodarske itivesticije predlagaroo, da se postavkl Sofinanoiranje izgradnje regionalnega prostorskega plana ljubljanske regije in za ekonomsko obdelavo območja občine v ¦svezi z regu-lacrjstaim naortom v viSini 260.000 din črta, zvišata pa se postavkd za nakup stanovanj oziroma nakup poslov-nih prostarov. Za preureditev poslovnih prostorov v Kresiji je potrebno dodatno zagotoviti sredstva. Glavni namen 08 Socialno skrbstvo se zvišuje za 95.000 din za zvišanje družbeno denarnih pornoči in rejnin. Pri glavnem namenu 10 Komunalna dejavnost pred-lagamo ¦svišanje za 100.000 din zaradi povečanja cen. Pri glavnem namenu 11 Dejavnost krajevnih skup-nosti predlagamo zvišanje za 149.500 din za valorizacijo osebnih dohodkov, pri Krajevni skupnosti Kolodvor in Tabor pa se dodatno zagotavljajo sredstva za ureditev prostorov za dejavnost krajevne skupnosti. Pri glavnem namenu 12 Prispevki proračunom drugih družbeno političnih skupnosti se zvišuje postavka za 5.728.000 din. V mestnem proračunu se združujejo sredstva za finamciranje skupnih mestnih potreb in sredstva za solidarnost v Ljubljani in republiki. Oboini Vič Eudndk in Moste Polje nimata dovolj lastnih dohodkov, zato jih krijejo ostale občine do dogovorjene višine po družbe-nem dogovoru o programiranju nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo za leto 1974 v Ljubljani. Za skupne mestne potrebe in za solidarnost naj bi občina Center odvajala 93 odstotkov prometnega davka od prometa blaga na drobno in od alkoholnih pijač, do sedaj pa smo ^druževali 91 odstotkov. Tekočo proračunsko rezervo predvidevamo v višini 800.000 din, od tega je že razdeljene 579.678 din. Natančnejši pregled je razviden iz tabele: Namen Plan Realizacija Rebalans Indeks 1974 31. 10.74 1974 4:2 01 Dej. org. družb.-pol. skup. m Uej. družb.-pol. org. in društ. 04 Negospodarske investicije 07 Kulturno prosv. dej. 08 Socialno skrbstvo U9 Zdravstveno skrbstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost braj. skupnosti 12 Prisp. prorač. drugih družb.-pnlitlč. skupnosti 15 Gospodarske investicije 17 Tekoča prnrač. rez. In obv. iz prejšnjih let 18 Kred., vei. in izlpč. sred. 14.841.700 12.144.841 15.932.000 107 3.253.000 2.461.360 3.178.800 89 13.St77.000 10.068.901 14.199.900 102 100.000 8U.U00 100.0U0 100 11.437.500 9.531.200 11.532.500 101 1.124.000 771.264 1.144.000 102 2.397.000 1.561.955 2.497.000 104 2.798.300 2.239.092 2.947.800 105 83.811.000 69.732.221 89.539.000 107 1.300.000 1.300.000 1.300.000 100 1.734.500 689.450 910.000 52 600.000 420.727 600.000 100 skufaj 137.374.000 111.001.011 143.881.000 105 PREDLOG Na podlagi 52. člena zakona o finahciranju družbe-no političnib skupnosti v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. .36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 145. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur.l. SRS, št. 10/74) je skup-ščina občine Ljubljana Center na... seji zbora zdru-ženega dela, na... seji zbora krajevnih skupnosti in na... seji družbeno političnega zbora dne... sprejela Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1975 l.člen Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Center za leto 1975 se bodo začasno financirale proračunske po-trebe, vendar najdalj do 31. marca 1975 na podlagi pro-rajiuna za leto 1974. 2. člen V čašu začasnega financiranja se srne uporabiti to- < liko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porablje- nih v istih dobah za preteklo leto, vendar največ eno četrtino vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po pro- računu za leto 1974. 3. člen Izvršni svet skupščine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada. 4. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, Socialistična republika Slovenija SKUPŠCINA OB-ČINE LJUBLJANA CENTER, Oddelek za gospodarstvo in f inance Datum: 20. 11. 1974. OBRAZLOŽITEV , k predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1975 Po temeljnem zakonu o financiranju družbeno po-litičnih skupnosti mora družbeno politična skupnost sprejeti proračun pred začetkom leta, na katerega se nanaša. Ce pa skupščina družbeno politične skupnosti ne sprejme proračuna pred začetkom leta, se financira-nje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prete-klo leto, vendar najdalj do 31. marca. , V času začasnega financiranja se lahko porabd to-liko sredstev, kolikor jih je bilo porabljenih v tem času v preteklem letu, vendar najfreč četrtino vseh sredstev, ki so bili razporejeni v proračunu za preteklo leto. Izvršnemu svetu predfegafno, da o predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trime-sečju 1975 razpravlja in ga s predlogi oziroma pripom-bami predloži ob6inski skupščirni v sprejem. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO PREDLOG Aneks k posebnemu družbenemu dogovoru o višini splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1974 l.člen Spremeni se 2. člen posebnega družbenega dogovo-ra o višind splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1974 in se glasi: »Pri oblikovanju proračunov za le"to 1974. bodo ob-čine izhajale iz resolucije o družbeno ekononiski poli-tiki in razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1974. Splošna poraba na ravnioobčin bo v letu 1974 v odnosu na leto 1973 porasla za 22 »/o.« ,2. člen Doda se novi 8. a člen, ki se glasi. »Občdnam, katerih dovoljena potrošnja je izraču-nana po členih 5., 6. in 7. posebnega družbenega dogo-vora, se dovoli dodatno povecanje proračunske porabe V letu 1974 za 3,5 '•/«. 3. člen Spremeni se tretji odstavek 13. člena ,in se glasi: »Občine, ki dajejo sredstva za solidarnost, poobla-Sčajo SDK, da' na podlaga mesečnega izračuna sredstev za splidamost, katerega izdela Republiški sekretariat za finance, prenese sredstva iz njihovega računa na po-sebni račun pri SDK, centrala Ljubljana.« Doda se nov 14. a člen in šicer: »Pri izračunu solidarnostnih sredstev se upoštevajo le tiste obremenitve, ki so navedene v 9. členu posebne-ga družbenega dogovora«. Socialistična republika Slovenija SKUPŠCINE OB-CINE LJUBLJANA CENTER, Oddelek za gospodarstvo in finance v Datum: 21. 11. 1974. OBRAZLOŽITEV aneksa k posebnemu družbenemu dogovoru o višini splošne porabe v občinah v SR Sloveniji v letu 1974 Sekcija za ekonomska in finančna vprašanja pri skupnosti slovenskih obfiin je pripravila predlog aneksa k posebnemu družbenemu dogovoru o višind splošne porabe v občinah v SR Sloveniji za leto 1974. ' Izhodišče za pripravo aneksa je bilo to, da je z re-solucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1974 bilo določeno, na podlagi analiz o gospodarskih gibanjih v letu 1974, da se splošna poraba na ravni občin poveča od 16,4"/« na 22 % v odnosu na leto 1973. Sekcija za ekonomska in finančna vprašanja pri skupnosti slovenskih občin predlaga, da se dodatna sredstva, ki jih bodo občine zbrale do konca leta 1974 razdelijo na vse občine v enakem procentu. Za osnovo se vzame posebni družbeni dogovor in dodatno pove-čanje za 3,5 % vsem občinam enako, s tem da republi-ka zagotovi manjkajoča sredstva do predvidenega glo-bala 122 %. Na podlagi predloga aneksa je bil napravljen izra-čun za Ljubljano. če izhajamo iz istih osnov, kot so dogovorjene v republiki, da je podlaga za rebalans posebni družbena dogovor in 3,5 % povečanje, pridemo do tega, da občina Moste Polje in Vič Rudnik ne krijeta svojih potreb z lastnimi dohodki, ampak jih je treba dopolnjevati in sicer v višini 4,171.000 din. Za solidarnostno prelivanje v republiki pa naj bi Ljubljana prispevala 7,171.000 din. Po oceni dohodkov v mesecu novembru izhaja, da bo Ljubljana zbrala v letu 1974 za splošno porabo 387,645.000 din. Dovoljena poraba po predlogu aneksa pa znaša 380,474.000 din, od tega ža občino Center 54,342.000 din. Za solidarnostno prelivanje v Ljubljani in republiki je vzet za osnovo prometni davek od prometa proizvo-dov in od alkoholnih pijač. Občina Center naj bi zdru-ževala za skupne mestne protrebe in za solidarnost v Ljubljani in republiki 93 % prometnega davka od pro-meta proizvodov in od alkoholnih pijač. Predlog aneksa k posebnemu družbenemu dogovoru o višini splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1974 je bil obravnavan na posvetovanju predsednikov skupščin, predsednikov izvršnih svetov in načelnikov oddelkov za finance oziroma davčnih uprav, ki ga je organizirala sekcija za ekonomska in finančna vpra&a-nja pri skupnosti slovenskih občin dne 20. 11. 1974. v Kranju. Na posvetovanju predsednikov občin, se je večina izrekla za sprejem aneksa s tem, da manjkajoča sred-stva zagotovi republika. Kolikor vse občine ne bodo sprejele aneksa, bo republika sprejela zakon. Ocena dohodkov in razpored dohodkov je razviden iz priloženih tabel. PREDLOG Uresničujoč določila resolucije o družbenn eko-nomski polifiki in razvoju SR Slovenije ter neposred-nih nalogah v letu 1S74 (Uradni Jist SRS št. 45-374/73) in družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1971 do 1975 (Uradni list SRS št. 4-23/73) SKLENEJO Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Ljubljana, Skupščine občin z območja SR Slovenije, Ljubljanska banka, Ljubljana, Kreditna banka Maribor, Maribor Kreditna banka Koper, Koper Dolenjska banka in hranilnica, Novo mesto, Jugobanka, sedež Ljubljana, Beograjska banka, filiala Ljubljana, Zavarovalnica Sava, Loubljana, Zavarovalnica Maribor, Maribor Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v obdobju od leta 1975 do 1980 1- Malo gospodarstvo predstavljajo v smislu tega do-govora organizacije združenega dela s področja obrti, drobne industrijske proizvodnje blaga in storitev (iz-rtelkov, polizdelkov in sestavnih delov, ki se proizvaja-jo v manjših količinah ali po individtalnih naročilih, bodisi kot dopolnitev industrijski proizvodnji ali za popestritev ponudbe blaga in storitev na določenem območju), v katerih združuje svoje delo največ 100 de-lavcev; servisne enote trgovinskih in industrijskih or-ganizacij združenega dela, ki imajo status temeljnih organizacij združenega dela in v njih združuje svoje delo največ 100 delavcev; ustrezna poslovna združenja s področja obrti in male industrije; obrtne zadruge; pogodbene organizacije združenega dela; samostojni obrtniki, ki na podlagi določil obrtnega zakona z oseb-nim delom in z zasebnimi delovnimi sredstvi samo-stojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno; občani, ki v skladu z obrtnim zakonom v svojih zasebnih gospo-dinjstvih sprejemajo na prenočevanje goste ter jim nu-dijo hrano in pijačo in občani, ki opravljajo domačo in iimetno obrt (v nadaljnjem besedilu malo gospodar-stvo). 2. Družbeni dogovor obvezuje podpisnike, da bodo ra. intenzivne.jše pospeševanje razvoja malega gospo-darstva v obdobju od 1975 do 1900. leta zaradi od-pravl.janja strukturnih neskladij v gospodarstvu in v osebni porabi prispevali kv vzpodbujanju naložb v de-ficitarne dejavnosti na posameznih območjih občin ozi-roma republike, in sicer z uvajanjem prožnejše kredit-ne in davčne politike, ki naj hkrati omogoči višjo ra-ven strokovnosti in tehnologije dela v obstoječih eno-tah malega gospodarstva ter vzpodbudi odpiranje no-vih enot oziroma obratovalnic in organizacij. 3. Razvoj malega gospodarstva temelji na razvojnih prograrnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. 4. OostJOdarska zbornica Slovenije bo po svojih or-ganih usklajevala razvojne programe posameznih de-javnosti na nivoju kraja, občin, regij in republike ter pri izdelavi teh programov nudila ustrezno strokovno pomoC. IzvrSni svet skupščine SR Slovenije in občinske skupščine bodo z davčno politiko pospeševale razvoj malega gospodarstva v cilju odpravljanja strukturnih neskladij, povečanja zaposlovanja, odpiranja novih de-lovnih rnest, vključevanja ter zaposlovanj zdomcev. 6. Občmske skupščine bodo skrbele za programe raz-voja malega gospodarstva odst. Isto-'-U.2110 je bila stopnja samofinanciranja v celotnem go-^odarstvu znatno nižja, in sicer se je gibala poprečno okrog 50 odst. ter se je šele v letu 1973 povzpela na --¦<-'¦ "orsfjj manjše angažiranosti kreditnih sred-stev so bila obrtna podjetja prisiljena večji del novo ustvarjene vrednosti vlagati v investicijske naložbe ter se zato obenem odrekati delu osebnih dohodkov. Ker podjetja v pretežni meri niso imela lastnih poslovnih prostorov, so velik del sredstev vlagala v izgradnjo teh prostorov, s čimerse je zmanjša) finančni potencial za vlaganje v stroje, naprave in orodja. Ceprav se te ugotovitve ne nanašajo na drobno in-dustrijsko proizvodnjo in servisne delavnice, za katere ni na voljo statističnih podatkov, vendar veljajo tudi za te dejavnosti. Prikazovanje njihovih poslovnih kazal-cev namreč ne bi bistveno vplivalo na spremembo opi-sanega stanja o razvitosti malega gospodarstva. Pomemben udeleženec malega gospodarstva so ob-ratovalnice samostojnih obrtnikov, kjer se z osebnim delom dopolnjuje obrtna dejavnost tako na področju proizvodnje kot storitev. Ob koncu leta 1973 je bilo v SR Sloveniji registriranih 11.535 obratovalnic, njihovo število se je nasproti letu 1966 celo znižalo, ko je bilo skupno registriranih 11.616 obratovalnic. V tem obdob-ju ss je istočasno povečalo število zaposlenih delavcev v obratavalnicah samostojnih obrtnikov od 7.153 na 11.744 V zadnjih letih pa se je nekoliko povečalo število zasebnih gostinskih obratov in sicer od 1.481 v letu 1966 na 2.029 v letu 1973. Zaostajanje v razvoju individualnega sektorja male-ga gospodarstva je bilo poleg dragega pogojeno tudi z nestimulativno davčno in kreditno politiko. Prav zato niso bile izkoriščene vse možnosti za večjo pritegnitev zasebnib sredstev, zlasti od zdomcev. Osnutki pravil OK in KK SZDL za javno razpravo OSNUTEK PRAVILA občinske organizacije SZDL Ljubljana-Center pelovni ljudje in občani v občinski organizaciji Soci-alistične zveze delovnega ljudstva v demokratičnem po-stopku oblikujejo in uveljavljajo kadrovsko politiko, ob-ravnavajo vprašanja oblikovanja kadrov, zagotavljajo uresničevanje svojih volilnih pravic, oblikujejo program-ske usmeritve in družbene kriterije za nosilce drugih javnih funkcij in v okviru široke, organizirane družbe-no politične aktivnosti predlagajo in določajo kandidate, obravnavajo delo delegatov in skrbe za uresničevanje delegatskih odnosov in krepitev delegatskega sistema na vseh področjih cxlločanja ter: • se dogovarjajo o skupnih stališčih v vseh oblikah uresničevanja svoje samoupravne vloge, temelječe na ustavnih načelih, dajejo pobude, stališča in predloge za obravnavanje in odločanje o skupnilf vprašanjih v sa-moupravnih organizacijah, skupnostih in skupščinah družbeno političnih skupnosti ter spremljajo uresniče-vanje svojih ukrepov. • obravnavajo delo skupščin družbeno političnah skupnosti, drugih organov oblasti in samoupravnih orga-nov ter delo vseh nosilcev javnih funkcij, izražajo o tera svoja miienja in oceno, zlasti glede zagotovitve javnostl njihovega dela ter njihove odgovornosti, O postavljajo organizacijam in vodstvom SZDL vprašanja glede družbenih zadev, za katere so zaintere-sirani, dajejo pripombe in predloge ter zahtevajo odgo-vore, • obravnavajo in presojajo delo vseh organizacij, izvoljenih organov in funkcionarjev Socialistične zveze ter postavljajo vpra&anja glede odgovornosti in odpo-kiica vodstev Socialistične zveze ali "njihovih posameznih čJanov. V občinski orgaAizaciji Socialistične zveze se delovni ljudje in občani dogovarjajo in uvajajo priprave na splo-šni ljudski odpor, razvijajo in podpirajo oblike delova-nja, ki razvijajo moralno politične kvalitete za obrambo naše samoupravne družbe, zavzemajo se za podružblja-nje obrambnih priprav, za, ohranjevanje revolucionarnih tradicij NOV; razvijajo patriotizem ter krepijo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, kar vse ie pogoj za učinkovito obrambo naše socialistične samo upravne in državne skupnosti. I. TEMELJNA NACELA 1. člen Občinska organizacija socialistične Zveze delovnega Ijudstva občine Ljubljana-Center je prostovoljna in de-mokratična zveza delovnih Ijudi in občanov, ki delujejo ali prebivajo na območju naše občine ter vseh organizi-ranih socialističnih sil z zvezo komunistov na čelu. Je najširša osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem samoupravnem sistemu. 2. člen . V občinski organizaciji SZDL delovni ljudje in ot>-čani neposredno in v oblikah svojega interesnega pove-zovanja, v zvezi komunistov kot vodilni idejni in po-litični sili, v drugih družbenopolitičnih. organizacijah, v temeijnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenih organizacijah, društvih in drugih združe-njih na območju občine Ljubljana-Center uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil, usmer-jajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samouprav-ljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. 3. člen • Delovni ljudje in občani v občinski organizaciji so-cialistične zveze delovnega ljudstva razvijaio socialistič-no družbeno zavest, uresničujejo socialistično načelo, oblikujejo in uresničujejo merila socialističnih medse-bojnih odnosov, razvijajo zavestno družbeho disciplino in uveljavljajo odgovornost vseh faktorjev v uresniče-vanju samoupravnih in drugih družbenih ter državnih funkcij. Prizadevajo si, da se pri delu in odločanju na vseh področjih družbenega dela in življenja in v vseh organih, organizacijah in skupnbstih uveljavljajo sedanji in dolgoročni interesi delavskega razreda in vseh delov-nih ljudi na načelih socialističnega humanizma in soli-darnosti ter s soočanjem različnih mnenj in s sporazu-mevanjem ter dogovarjanjgm demokratično premagujejo ter vzklajujejo protislovne interese v posameznih druž-benih okoljih. 4. člen Delovanje v socialistični zvezi je ustavna pravica vseh ljudi, ki jim je izhodišče samoupravni socializem in ki sprejemajo statut socialistične zveze delovnega ljudstva in ta, iz njega izhajajoča, pravila. 5. člen Terrieljna načela občinske organizacije SZDL v ce-loti izhajajo iz temeljnih načel statutov SZDL Jugo-slavije in Slovenije, katera skladno s svojo funkeijo uresničujejo v praksi družbenega delovanja v občini Ljubljana-Center. 6. člen Občinska organizacija .SZDL tvori z drugimi občin-skimi organizacijami SZDL ljubljanskih občin mestno organizacijo SZDL Ljubljana. Z drugimi občinskimi or-ganizacijami ter z mestno in obalno organizacijo se povezuje v SZDL Slovenije. Občinska konferenca SZDL in njeni organi usklaju-jejo svoje delovanje in se dogovarjajo za skupne druž-benopolitične akcije, ki so pomembne za več občin. V ta namen oblikuje občinska konferenca SZDL skupno z mestno konferenco SZDL Ljubljana in občinskimi kon-ferencami ljubljanske regije medobčinsko konferenco SZDL v ljubljanski regiji, občinski svet SZDL oziroma druge oblike delovanja. 7. člen Občinska organizacija SZDL je skupno z republjško organizacijo socialistične zveze Slovenije ustanovitelj »Priznanja OF slovenskega naroda«. Priznanja se sveča-no podeljujejo vsako leto ob obletnici OF, 27.aprila, posameznikom in organizacijam za posebne dosežke na p>odročju družbeno politične in dtuštvene dejavnosti. II. ORGANIZACIJSKA NACELA 8. člen Občinska organizacija SZDL Delovni ljudje in občani, organizirani neposredno v krajevnih organizacijah SZDL, 9 organizirani v zvezi komunistov, v zvezi sindika-tov, v zvezi socialistične mladine v zvezi združenj bor-cev' NOV v občini, 0 združeni v družbenih organizacijah, društvih rn drugili oblikah združevanja za opravljanje aKtivnosti socialističnega razvoja družbe v občini, se povezujejo v organizacijo SZDL v občini za ures-ničevanje svoje družbene aktivnosti v okviru občine. V skladu s tem občinska organizacija povezuje delo krajevnih organizacij SZDL in usklajuje delo družbeno- političnih organizacij ter družbenih organizacij in dru-štev na območju občine Ljubljana-Center. KRAJEVNA ORGANIZACUA SZDL 9. člen Delovni Ijudje in občani kot posamezniki in organi-zirani v družbeno političnih organizacijah ter drugih obli-kah interesnega organiziranja, združevanja in povezo-vanja ustanavljajo (praviloma) na območju svoje kra-jevne skupnosti krajevne organizacije SZDL kot temeljne oblike svojega družbenega organiziranja in delovanja. 10. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti obli-kujejo v okviru krajevne skupnosti konferenco krajevne organizacije kot njen najvišji organ. Delovni ljudje in občani izvolijo delegate v krajevno konferenco organizirani v: — zborih občanov, zborih stanovalcev, soseskah in drugih oblikah organiziranega povezovanja na območju krajevne skupnosti, — v osnovnih organizacijah sindikata, — v osnovnih organizacijah in svetih ZK v krajevni skupnosti, — v odborih zveze združenj borcev NOV, ' — v organizacijah zveze socialistične mladine na področju krajevne skupnosti, — družbenih organizacijah in dmštvih, ki delujejo v okviru krajevne skupnosti. 11. člen Konfererica krajevne organizacije SŽDL na podlagi soglasja vseh, ki se vanjo vključujejo, organizira za uresničevanje nalog krajevne organizacije SZDL na po-sameznih področjih družbenega delovanja stalne in ob-časne organe: — izvršni odb6r kot izvršilni organ krajevne kon-ference, — sekcije za posamezna področja družbenega življenja, f — koordinacijske odbore, predvsem na področju SLO, ohranjevanja tradicij NOB in podobno, — volilno kadrovsko komisijo, — nadzorni odbor. Konferenca in izvršni odbor lahko ob stalnih orga-nih ustanovita še občasne organe. Organizacijo in organe konference krajevne organi-zacije SZDL določajo njena pravila. Merila in način volit^v delegatov v konferenco kra-javne organizacije SZDL dolciča poseben sklep, ki je sestavni del pravil krajevne organizacije SZDL. 12. člen Sekcije proučujejo in obravnavajo družbene proble-me za katere so delovni ljudje m občani ..neposredno zainteresirani. S svojim delom prispevajo k oblikovanju političnih stališč, urejanju družbenih odnosov in konkret-nih vprašanj na področju svojega delovanja. V delo sekcije se vključujejo delovni ljudje in ob-čam neposredno in organizirani v raznih oblikah druž-benega dela, ki so zainteresirani za vprašanja, ki jih sekcija obravnava. 13. člen Organi krajevne konference SZDL so pobudniki in nosilci tudi drugih oblik izmenjave stališč o vprašanjih samoupravnih odnosov, interesnih področjih družbenega življenja v krajevni skupnosti in podobno. V ta namen organizirajo družbene centre, javne tribune, zbore obča-nov, zbore stanovalcev in podobno. Te oblike organizi-rajo lahko v okviru celotne krajevne skupnosti kot tudi v njenih delih, pri čemer je odločilen interes občanov za posamezna vprašanja. III. OBLIKE DELA OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL 14. člen Najvišji organ občinske organizacije SZDL je občin-6ka konferenca SZDL (v nadaljnjem besedilu, občinska ktmferenca). Občinsko konferenco sestavljajo delegati, ki jih izvolijo oziroma delegirajo: — konference krajevnih organizacij SZDL izmed svojih članov, — občinska konferenca ZKS, — občinski sindikalni svet, — občinska organizacija Zveze združenj borcev NOV, — občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, — občinska vodstva družbenih organizacij, društev in združenj (zveza rezervnih vojaških starešin, Zveza pri-jateljev mladine, zveze kulturno prosvetnih organizacij, Zveza za telesno kulturo, Rdeči križ, Zveza za tehnično kulturo, Zveza tabornikov, Planinska zveza, društva in-validov, društvo upokojencev in drugi), — delovni ljudje, organizirani v sindikatu v delov-nih organizacijah, s področij posameznih dejavnosti. Merila in način volitev odnosno delegiranje delega-|ov določi občinska kopferenca s posebnim sklepom, ki je sestavni del teh pravil. 15. člen Občinska konferenca ima: predsedstvo, izvršni od-bor, komisijo za volitve in kadrovska vprašanja, nadzor-ni odbor (adrainistrativno finančno komisijo), koordi-nacijski odbor za splošni ljudski odpor, koordinacijski odbor za vprašanja odnosov med družbo in verskimi skupnostmi, komisijo za razvijanje revolucionarnih tra-dicij in proslave, konference in svete. Po potrebi lahko občinska konferenca ali njen izvršni odbor ustanovi. še druge organe za izvajanje določenih nalog. OBČINSKA KONFERENCA SZDL 16. člen Obravnava vprašanja s področja družbenoekonom-skega in političnega sistema ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, o njih sprejema stališča in po-litične dogovore in pri njihovem reševanju sodeluje s skupščino občine, njenimi zbori in izvršnim svetom, — opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbe-nopolitičnem zboru skupščine občine Ljubljana-Center, ki jih vanj izvoli in funkcijo konierence delegacij za vse delegate v družbenopolitičnem zboru, — sprejema program dela organizacije SZDL v ob-čini ter na podlagi sprejete vsebine dela določa oblike dela in spremlja ter vsklajuje njihovo deio, — daje pobude in predloge za obravnavanje in od-' ločanje v posameznih interesnih skupnostih neposred-no in preko delegatov v skupščini občine Ljubljana-Center, — razpravlja o aktualnih vprašanjih družbenopoli-tičnega razvoja, o predlogih organiziranih družbenih sil v temeljnih samoupravnih skupnostih, — uveljavlja politične dogovore vseh organiziranih socialističnih sil za usklajeno družbenopolitično aktiv-nost v občini, — enkrat letno obravnava uresničevanje sprejetega akcijskega programa vseh njenih organov ter ocenjuje svoje delo, upoštevajoč programske smernice in uspeš-nost v povezovanju interesov preko krajevne organizacije v družbeni funkciji na nivoju občinske organizacije SZDL in tudi povezanost v mestni organizaciji SZDL, — obravnava in odloča o soglasju k iinančnemu načrtu in zaključnemu računu občinske konference SZDL, — sprejema, spreminja in dopolnjuje pravila občin-ske konference SZDL na podlagi mnenj in stališč javne razprave v vseh družbenopolitičnih organizacijah v ob-čini in krajevnib skupnostih ter TOZD, • — voli organe konference, — določa skupne programe družbene aktivnosti in skupna dražbena merila za volitve delegacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skup-nostih in drugih samoupravnih organizacijah in skup-nostlh ter za volitve delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti, — zagotavlja demokratično predlaganje in določa-nje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih organi-zacijah in skupnostih, za delegate v družbenopolitične zbore, kot tudi za kandidate za javne in druge družbe-ne funkcije v samoupravnih in družbenopolitičnih skup- nostih, obravriava splošna vprašanja kadrovske politike it] vzgoje kadrov ter določa merila za izbiranje kadrov, — v skladu s politično vlogo organizacije SZDL spremlja delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev sa-moupravnih, javnili in drugih družbenih funkcij, izraža o tem svoja mnenja, opravlja družbeno nadzorstvo nad njihovim delom in ga presoja posebno z vidika zagotav-ljanja javnosti in uveljavljanja odgovornosti pri delu, — usklajuje aktivnost pri informiranju in usposab-ljanju delovnih Ijudi in občanov 'za uspešno uveljavlja-nje njihovih interesov ter samoupravnih in drugih pravic ter dolžnosti, — razpisuje volitve članov občinske konference, voli, imenuje in razrešuje predsednika, podpredsednika, sek-retarja, člane predsedstva, izvršnega ter nadzornega od-bora, člane komisije za vprašanja volitev in kadrovska vprašanja, člane sekretariatov konference za delovanje na posameznih področjih družbenega delovanja. Voli in razrešuje svoje delegate v mestno in republi-ško konferenco SZDL ter obravnava kandidate za dele-gate zv,ezne konference SZDL, — obravnava vprašanja s področja Ijudske obrambe ter v skladu z, vlogo SZDL sprejema stališča za hitrejše uresničevanje ustavne vloge delovnih ljudi in občanov na tem področju. 17. člen Mandat izvoljenih članov občinske konference traja 4 leta. Družbenopolitične organizacije, družben,e organi-zacije, društva in druga združenja delegirajo v občinsko konferenco SZDL svoje delegate v skladu s sklepom o načinu volitev in številu članov občinske konference. 18. člen Občinska konferenca šteje 75 članov. 35 članov izvolijo krajevne konference, 12 članov delegirajo vodstva družbenopolitičnih or-ganizacij v občini, 12 članov delegirajo vodstva družbenih organizacij, društev in združenj, 16 članov delegirajo osnovne organizacije sindikata s področja posameznih dejavnosti, ki najbolj izražajo značilnost interesov delavcev ip občanov. 19. člen Občinska konferenca se sestaja najmanj dvakrat let-no. Seje občinske konference sklicuje predsednik na lastno pobudo, po sklepu predsedstva, na zahtevo naj-manj dveh krajevnih konferenc, delegatov vodstva posa-mezne družbenopolitične organizacije v občini, družbeno-političnega zbora skupščine občine, predsedstva skup-špine občine in skupščine občine. Predsednik je dolžan sklicati sejo po sklepu predsed-stva. če predsednik seje po sklepu predsedstva ne skli-če je dolžan to pojasniti predsedstvu. Predlog za sklic seje konference po drugih predlaga-teljih predsednik lahko zavrne, pri čemer mora obve-stiti predlagatelje in konferenco pri naslednji seji z ute-meljitvijo zavrnitve. -20. člen Občinska konferenca zavzema stališča in sklepe na podlagi dogovarjanja, sporazumevanja in usklajevanja stališč njenih članov in delegaci.i vodstev dražibenopo-litičnih organizacij v občini. Z glasovanjem odloča konferenca le v primeru, da na seji ni mogoče doseči enotnega dogovora. V tem primeru odloča z večino glasov prisotnih članov in s so-glasjem večine prisotnih delegatov ter večine članov de-legacij vodstev družbenopolitičnih organizacij v občini. Kolikor z glasovanjem ni doseženo soglasje, potrebno za sprejetje sklepa, je potrebno to doseči v usklajeval-nem postopku, katerega določa poslovnik konference. 21. člen Sklic se.je občinske konference, predlog dnevnega reda in gradivo objavi predsedstv.o konference najmanj 15 dni pred sejo. 22. člen Konlerenca izvoli izmed svojih članov predsednika, podpredsednika in sekretarja konference. 23. člen Predsednika, podpredsednika in sekretarja izvoli konferenca po predhodno opravljenem kandidacijskem postopku na podlagi splošnih in posebnih meril o kan-didiranju za vodilne družbene funkcije v občini. PREDSEDSTVO 24. člen Predsedstvo občinske konference je politično koordi-nativno telo, ki skrbi za uresničevanje političnih smernic in nalog, ki jih sprejme konferenca. Predsedstvo vodi občinsko organizacijo SZDL v času, ko konferenca ne zaseda. Skrbi za usklajeno načrtovanje skupnih akcij in za enotno stališče ob družbenih vprašanjih, ki jih je zaradi njihove vsebine potrebno usklajevati v občinski kon-ferenci SZDL. — skrbi za usklajevanje stališč družbenopolitičnih organlzacij o vprašanjih, o katerih od njega zahtevajo stališča delegati v družbenopolitičnem zboru, — dogovarja se za potrebno delitev dela med posa-meznimi družbenopolitičnimi dejavniki, — na predlog komisije za volitve in kadrovska vprašanja določa sestavo sekretariatov problemske kon-ference, predsednika problemske konference in določi organ, ki pripravi gradivo in stališča za problemsko kon-ferenco, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinska konferenca. Varianta Predsedstvo je politično izvršilni organ konference SZDL. Konferenca SZDL izvoli predsedstvo izmed svojih članov. Konferenca SZDL lahko izvoli v predsedstva tudi kultunv.. znanstvene, politične in druge javrie delavce, ki niso člani konference. število tako izvoljenih članov ne more biti večje od 1/4 skupnega števila članov pred-sedstva. Po položaju so člani predsedstva predsednik, pod-predsednik in sekretar ter delegati ZKS, Zveze sindi-katov, ZSMS in ZZB NOV. Število članov in sestavo predsedstva določi konfe-renca s posebnim sklepom. 25. člen Predsedstvo sestavlja.jo: — predsednik, podpredsednik in sekretar občinske konference SZDL, — predsedniki krajevnih konferenc SZDL, — delegati občinskih vodstev Zveze komunistov, Zveze sindlkatov, Zveze združenj borcev NOV, Zveze so-cialistične mladine, — delegat predsedstva skupščine občine Ljubljana-Center, — predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana-Center, — predsedniki konferenc za posamezna področja družbenega delovanja, — predsedniki svetov, — predsednik koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, — iiredsednik izdajateljskega sveta glasila občinske konlerence SZDL. 26. člen Delo predsedstva vodi predsednik občinske konferen-ce, sklicuje seje predsedstva na Iastno pobudo, na zah-tevo ene od družbenopolitičnih organizacij, dveh krajev-. nih konferenc, konference za posamezna področja druž-benega delovanja, izvršnega odbora občinske konferen-ce, družbenopolitičnega zbora in predsedstva skupščine občine Ljubljana-Center. 28. člen Sejo predsedstva vodi v odsotnosti predsednika ob-činske konference član predsedstva, ki ga pooblasti predsedstvo. 28. člen Predsedstvo veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov in v soglasju z delegati družbenopolitičnih orga-nizacij. Če ni doseženo soglasje delegatov vseh družbenopo-litičnih organizacij, se opravi usklajevalni postopek. Po-stopek podrobneje opredeljuje poslovnik predsedstva. 29. člen Predsednik občinske konference SZDL vodi seje občinske konference in predsedstva. Skrbi za uveljavlja-nje in izvajanje sprejetih stališč, smernic in sklepov konference. Skrbi, da občinska konferenca in njeni organi dosledno uveljavljajo temeljna načela in pro-gram SZDL. Skrbi za aktivno povezavo politične aktiv-nosti občinske konference s krajevnimi konferencami, mestno in republiško konferencp SZDL ter drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, občinsko skupščino in samoupravnimi skupnostmi. Predsednika nadomešča na n.iegovem položaju in v primerih njegove odsotnosti podpredsednik občinske konference. Izvršni odbor občinske konference SZDL 30. člen Izvršni odbor občinske konference opravlja izvršil-ne funkcije v uresničevanju stališč konference in pred-sedstva. V uresničevanju izvršilne funkcije najtesneje sodeluje s krajevnimi konferencami SZDL, konferenca-mi za posamezna družbena področja delovanja, s pro-blemskimi konferencami in drugimi organi konference, z vodstvi družbenopolitičnih organizacij v občini, druž-benopolitičnim zborom občine ter z mestno konferenco SZDL Ljubljana. Varianta Izvršhi odbor je izvršilno-politični organ predsed-stva konference SZDL oziroma"izvršni organ krajevne konference SZDL. Izvršni odbor predsedstva konference SZDL (oziro-ma izvršni odbor krajevne konference SZDL) izvoli predsedstvo (oziroma krajevna konferenca) izmed svo jih članov. 31. člen Izvršni odbor sestavljajo: — sekretar občinske konference SZDL Ljubljana — sekretarji konferenc za posamezna področja druž-benega delovanja in sekretariatov problemskih kon-ferenc, — predsedniki koordinaoijskih odborov in komisij občinske konference, — delegati vodstev družbenopolitičnih organizacij v občini. 32. člen Izvršni odbor: — skrbi za izvrševanje" nalog, ki jih določi občins"Sa™ konferenca in predsedstvo, — pripravlja gradivo za njune seje, — v skladu s svojo vlogo sodeluje skupno s sekre-tariati posebnih konferenc pri pripravi gradiva za seje teh konferenc, — organizira javne razprave in zbira samostojno ali preko posebnih konferenc predloge ter mnenja, ki se oblikujejo v javnih razpravah, — povezuje neposredno vse organe in oblike, dela občinske konference oziroma organizacije SZDL Ljub-ljana-Center, — sestavi proračun dohodkov in izdatkov ter vodi finančno materialno poslovanje občinske konference, — opravlja druge nalpge, za katere ga pooblasti ob-činska konferenca in predsedstvo. 33. člen Sekretar občinske konf erence SZDL Vodi seje izvršnega odbora občinske konference SZDL. Za svoje delo je odgovoren občinski konferenci, predsedstvu, predsedniku občinske konference in izvrš-nemu odboru občinske konference. Sekretar občinske konference zlasti: — skrbi za izvajanje programa izvršnega odbora in drugih organov občinske konference, — koordinira delo med organi občinske konference in drugimi organizacijami Socialistične zveze, drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi ter občinsko in mestno skupščino, — pri uresničevanju sklepov izvršnega odbora vsklajuje in povezuje delo krajevnih organizacij SZDL z občinsko konferenco SZDL, — na osnovi programa izvršnega odbora občinske konference in delovnega načrta njenih organov vsklaju-je delo odborov, komisij in drugih delovnih teles kon-ference ter skrbi, da ti lahko opravljajo svoje naloge v skladu s temi pravili in poslovnikom. KONFERENCE ZA POSAMEZNA PODROCJA DRUŽBENEGA DELOVANJA 34. člen Konference za posamezna področja družbenega de-lovanja ustanavlja ter jim določa osnovno vsebinsko usmerltev občinska konferenca SZDL Ljubljana-Center. S sklepom o ustanovitvi konference imenuje pred-sednika, njen sekretariat, svoje člane v njej ter določa tudi število in strukturo delegatov. S tem mora zago-toviti interesno prisotnost delegatov delovnih Ijudi in občanov, organiziranih "v družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter samoupravnih skupnostih s področja, ki ga zajema določeno družbeno področje. 35. člen Konference za posamezna področja družbenega de-lovanja se oblikujejo iz delegatov oziroma delegacij, katere volijo delovni ljudje in občani: — organizirani v družbenopolitičnih Organiz&cijah SZDL, ZK. ZZB-NOV, ZS in ZSMS po najvišjih organih v občini — v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela z določenega interesnega področja, za katerega je konlerenca ustanovljena, — v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih temeljnih samoupravnih skupnostih določenega po-droč.jb. — v družbenih organizacijah, društvih in drugih zrlruženjih, ki delujejo na določenem področju. 36 člen Konferenca obravnava vprašanja s področja, z& ka-terega je bila ustanovljena, ter sprejema politične odlo-čitve za njih razreševanje. 37. člen ' V primerih, ko gi-e za opredelitev dolgoročnih in sistemskih rešitev teh vprašan.j, sprejema stališča skup-no z občinsko konferenco SZDL oziroma jih posreduje občinski konferenoi v verifikacijo. 38. člen Delegati delovnih ljudi in občani Organizirani v družbeno-političnih in drugih organizacijah ter skupno-stib v konferencah: •- izražajo in usklajujejo njihove interese, sprejema-jo politična stališča, sklepe in dogovore za rešitev vpra-šanj s področja dela konference, — prevzemajo odgovornost za uresničevanje spre-jetih stališč in odgovorov v svojih organizacijah oziro-ma skupnostih, ki so jih izvolile, 1 —vplivajo na to, da so na konferenei sprejeta sta-lišča in dogovori prisotni pri odločitvah v samouprav-nih organih t^ineljnih in drugih samoupravnih organi-zacijah. skupnostih in v skupščini občine. 39. člen Konlerenca se sesta.ja v skladu s spre.jetim pro-gramom, na zahtevo občinske konference ali njenega predsedstva, na pobudo izvršnega odbora občinske kon-ference in na zahtevo najmanj ene tretjine delegatov — članov konference. Seje sklicuje predsednik konference. 40. člen Sejo konference vodi njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa član, ki ga pooblasti konferenca. Sklic seje, predlog dnevnega reda in gradivo za sejo konfe-rence je dolžan dostaviti sekretariat konference delega-tom praviloma 30 dni pred sejo. 41. člen Konferenca je sklepčna ob navzočnosti več kot po lovice vseh delegatov. Glede odločanja veljajo smiselno ista določila kot za zasedanje občinske konference SZDL. 42. člen Mandat delegata — člana konference je enak man-datu člana občinske konference SZDL. 43. člen Konferenca najmanj enkrat letno poroča občinski konferenci SZDL p rezultatih uresničevanja sprejetih nalog. 44. člen Občinska konlerenca ustanovi konferenco za druž-beno aktivnost žensk, glede ustanavljanja in vsebinske opredelitve se smiselno uporabljata člena 87. in 30. SEKRETARIAT KONFERENCE ZA POSAMEZNA DRUŽBENA VPRAŠANJA 45. člen Za opravljanje izvršilnih in organizacijskih poslov konference za posamezna področja družbenega delova-nja imenuje občinska konferenca sekretariat in sekre-tarja sekretariata. Strokovne in tehnične pogoje za delovanje konfe-rence za posamezna področja družbenega delovanja za-gotavlja izvršni odbor v skladu s potrebami in mož-nostmi. Skupno z drugimi družbenimi mehanizmi ustvarja pogoje za oblikovanje stališč in sklepov. 46. člen Sekretariat konierence opravlja, na podlagi stališč občinske konlerence SZDL, v sodelovanju z izvršnim odborom občinske konterence, zlasti naslednje naloge: — organizira delo konference, — organizira predhodne javne razprave in zbira predloge in mnenja, ki se na njih oblikujejo, ter omo goči, da se z njimi seznanijo člani konference, — pripravlja gradivo za sejo konference, — sodeluje z delegacijami v določenem zboru skup-ščine občine LjubljanaCenter, v samoupravnih organih temeljnih in drugih samoupravnih organizacij in skup-nosti ter z drugimi družbenimi dejavniki z določenega družbenega področja dela, — spremlja in skrbi, da se sprejeti dogovori in sta-lišča problemskih konferenc uresničujejo, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo problemske konference. 47. člen Sekretariat konference je v skladu z vsebino svo.je konference odgovoren občinski konferenci SZDL, pred-sedstvu, izvršnemu odboru občinske konference SZDL in konferenci. PROBLEMSKE KONFERENCE 48. člen Za delovanje problemskih konferenc se smiselno uporabljajo določbe, ki opredeljujejo delo konfer^nce za posamezna področja družbenega delovanja. 49 člen Problemske konference določa predsedstvo občinske konference SZDL na podlagi smernic in okvlrnlh nalog, katere določi konferenca. Mandat članov problemske konference je veaan na izvršitev naloge. 50. člen Problemska konferenca ima sekretariat, ki skrbi za uresničitev naloge konference in organizira njeno delo. 51. člen Za spremljanje uresničevanja družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema, za usklajevanje po-bud in mnenj ter za oblikovanje predlogov skupnih stališč in akcij, ustanavlja občinska konferenca svete. Svet ustanovi, skladno s tako opredeljenimi nalogami, predvsem za področje družbenopolitičnega sistema. Svet sodeluje z delegacijami in s samoupravnimi organi temeljnih in drugih samoupravnih skupnosti, z družbenopolitičnimi organizacijami, s skupščinami drtiž-benopolitičnih skupnosti in z drugimi družbenimi de-javniki s svojega podro6ja. Načela za sestav svetov predlaga predsedstvo kon-ference SZDL, pri čemer je potrebno zajeti vsa tista področja, ki so v skladu z ustavo dolžna organizirano delovati na razreševanju vprašanj s področja, za kate-rega je ustanovljen. Svet je za svoje delo odgovoren konferenci SZDL In predsedstvu. RAZSODIŠČE DEMOKRATIČNIH PRAVIC 52. člen Obravnava probleme kršenja osnovnih načel med-sebojnih socialističnih odnosov, zavzema o njih stališča ter zagotavlja in daje podporo tistim, ki so s tem pri-zadeti. V razsodišče demokratičnih pravic se volijo ljudje, ki so v svoji dryžbenopolitični aktivnosti ter v življenju v delu dokazali poštenost, zavzetost pri graditvi samo-upravnega socializma in katere ljudje spoštujejo zara-di njihovih moralnih vrednot. Razsodišče demokratičnih pravic ima 3 člane in 3 namestnike. KOMISIJA ZA VOLITVE 1N KADROVSKA VPRAŠANJA 53. člen Komisija deluje na področju vsebinskih in tehničnih priprav kandidiranja volitev in imenovanj, tako glede organov in vodstev občinske organizacije SZDL, kot glede delegatov skupščin samoupravnih skupnosti, druž-benopolitičnih skupnosti, sodišč in drugih organov. Po-sebej skrbi za stalno evidentiranje možnih kandidatov za. delegate teh področij. Pri izvajanju kadrovske politike in kadrovanja občanov deluje komisija v skladu s stališči, ki jih glede kadrovskih vprašanj zavzema občinska konferenca SZDL Ljubljana-Center in njen izvršni odbor. Svoje delo usklajuje s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri mestni konferenci SZDL Ljub-ljana in krajevnimi organizacijami SZDL, preko občin-skega koordinaci.jskega odbora za kadrovska vprašanja pa vsklajuje svoje delo z drugimi ¦ družbenopolitičnimi orgapizacijami in z občinsko skupščino. 54. člen Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja (v nadaljevanju koordinacijski odbor) je usklajevalno te-]o, v katerem družbenopolitične organizacije v občini in občinska skupščina vsklajujejo stališča glede predlo-gov za zasedbo vseh pomembnejših lunkcij in delov-nih mest v občini, pri katerih je treba upoštevati sploš^ ne družbene interese, stališča, mnenja, programe in ci-Ije organizacije, ki sodelujejo v koordinacijskem odboru. ,Koordinacijski odbor zavzema svoja stališča tudi za odgovoTnejša mesta v drugih družbenopolitičnih skup-nostih Koordinacijski odbor deluje na podlagi ustavtiih načel in v dokumentih programiranih sklepSi zapisanih izhodišč za kadrovsko politiko, ter po sprejetih stališčih organizacij, ki so v njem zastopane. Koordinacijski bdbor ima 9 Članov, vanj delegirajo: občinska organlzacija SZDL in občinska skupščina Ljub-ljana-Center po 2 člana, občinske konference ZK, občin-ska konferenca ZSMS, konferenca za družbeno aktivnost žensk, občinski odbor ZZB NOV in občinski sindikalni svet pa po enega člana. 55. člen Občinska konferenca in njeno predsedstvo ustanav-ljata za uresničevanje programa dela koordinacijske odbore, ki obravnavajo in proučujejo problematiko z določenih področij družbenega dela in se dogovarjajo o metodah in načinih uresničevanja političnih stališč in sklepov. Koordinacijski odbori oblikujejo in spreje-majo priporočila in predloge, ki jih posredujejo organi-zacijam in skupnostim, ki so vključene v njihovo delo in po potrebi drugim družbenim subjektom in organom konference. Koordinacijski odbor za vseljudsko obrambo Usklajuje skupna prizadevanja družbenopolitičnih faktorjev in krajevnih skupnosti v občini pri širjenju in utrjevanju zavesti ter akcijske pripravljenosti za vseljudsko obrambo občanov in civilno zaščito pred elementarnimi nezgodami. Koordinacijski odbor za vseljudsko obrambo šteje 9 članov, vanj delegirajo: občinska organizacija SZDL 2 člana, po enega člana pa občinske organizacije: ZB, ZROP, rdeči križ, občinska zveza za telesno kulturo, občinska konferenca ZSMS, občinski sindikalni svet in skupščina oboine. — koordinacijski odbor za vprašanja odnosov med socialistično družbo in verskimi skupnostmi, — koordinacijski odbor za borbo proti alkoholizmu tn narkomaniji. Glede na naloge lahko konferenca ustanovi tudi dru-ge koordinacijske odbore. 57. člen Komisija za organiziranost in metode dela občin-ske organizacije SZDL spremlja in analizira organizira-nost in metode dela organizacij SZDL. Na podlagl raz-voja organiziranosti ter izkušenj pripravlja predloge za dopolnjevanje organiziranosti tako občinske organiza-cije kot tudi krajevnih organizacij SZDL. Neposredno sodeluje s krajevnimi in z mestno kon-ferenco SZEHL. in z vsemi organi občinske konference. Sodeluje z vodstvi družbenopolitičnih organizacij v občini. Komisija šteje 9 članov. V njej sodelujejo poleg 3 članov konference še predstavniki vodstev družbeno-političnih organizacij v občini in dva predstavnika kra-jevnih organizacij SZDL. 58. člen Komisija za razvijanje revolucionarnih tradicij in za prosl.ave skrbi, da so v zavesti občanov vse tiste vrednote, dejanja in pomembna vloga posameznikov, ki označujejo našo veliko revolucionarno preteklost. Svoje delo usmerja pri organiziranju spominskih proslav, po-vezuje se z delom mestne in krajevnih organizacij SZDL ter z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki v občini. Komisija šteje 7 do 9 Clanov. 59. člen Admlnistrattvno finančna komisi.ja Občinska konferenca ima administrativno finančno komisijo, ki pripravlja predloge splošnih aktov s po-dročja finančno materialnega poslovanja občinske kon-ference, posreduje navodila in tolmačenja za njihovo izvajanje administrativno finančni službi občinske kon-ference ter opravlja druge naloge, za katero jo po-oblasti konferenca. 60. člen Nadzomi odbor občinske konference SZDL Pregleduje finančno in materialno poslovanje orga- nov občinske konference. O svojih ugotovitvah občasno porooa izvršnemu odboru, občinski konferenci pa naj-manj enkrat letno. Nadzorni odbor opravlja tudi druge naloge, ki so določene s pravilnikom o finančno-materialnem poslo-' vanju krajevne organizacije SZDL. Nadzorni odbor šteje od 3 do 5 članov. 61. člen Postopke o načinu delovanja občinske konference, konferenc za posamezna področja delovanja, problem-skih konferenc, predsedstva in izvršnega odbora določa poslovnik, ki ga sprejema občinska konferenca SZDL. Delo koordinacijskih odborov komisij in drugih orga-nov ter oblik dela pa določa poslovnik, ki jih spreje-majo ti organi v soglasju z izvršnim odborom občinske konference SZDL. 62. člen Organiziranost in način delovanja SZDL v primeni vojne ali okupacije določa poseben sklep in vojni na-črt, ki je sestavni del tega statuta. Sklep sprejme predsedstvo občinske konference SZDL. Vojni načrt sprejme izvršni odbpr občinske kon-ference SZDL.. IV. DELOVNA SKUPNOST OBCINSKE KONFERENCE SZDL 63. člen Delavci, ki opravljajo politične, strokovne, admini-strativne in tehnične naloge za občinsko konlerenco in njene organe in so v delovnem razmerju pri občinski konferenci, sestavljajo delovno skupnost občinske kon-ference SZDL. Občinska konferenca sprejme odlok o odnosih med občinsko konferenco in delovno skupno-stjo občinske konference. 64. člen Delovna skupnost uresničuje samoupravljanje v skladu z ustavo, zakoni ter pravili, odlokom iz prejš-njega člena ter s svojimi samoupravnimi akti. 65. člen Izvršni odbor občinske konference opravlja. pravi-ce in dolžnosti občinske konference do delovne skup-nosti v skladu s posebnim odlokom, ki ga sprejme ob-činska konferenca SZDL. V. MATERIALNA SREDSTVA 66. člen Sredstva za materialne in druge možnosti uresni-čevanja funkcij občinske organizacije SZDL zagotavlja v skladu z ustavo skupščina občine iz svojib. sredstev, ki jih izloči v ta namen pred razdelitvijo. Izvajanje skupnih nalog, ki so dogovorjene v orga-nizaciji SZDL, se^agotavljajo s sredstvi, ki jih v ta namen po skuppeni sporazumu prispevajo vsi družbenl nosilci skupne akcije, ki so se zanjo dogovorili. Stro-ške za izvedbo javnih razprav, ki jih organizirajo kon-ference SZDL, pokrivajo nosilci javnih razprav na pod-lagi predhodno sklenjenih dogovorov. Način sprejema finančnega načrta in način porabe finančnih sredstev, oblikovanje skladov, potrditev zaključnega računa in druge zadeve v zvezi s finanCno materialnimi sredstvi določa pravilnik o sredstvih za delo in finančno mate-rialno poslovanje, ki ga sprejme občinska konferenca. VI. PREDHODNE IN KONCNE DOLOCBE 67. člen Pravila občinske konference SZDL veljajo takoj po sprejemu s strani občinske konference SZDL. Pravila sprejema, dopolnjuje in spreminja občinska konferenca po predhodni javni razpravi v krajevnih organizacijah SZDL in organih družbenopolitičnih orga-nizacij v občini. OSNUTEK Pravila krajevne organizacije SZDL v občini Ljubljana-Center UVODNA NACELA: 1. Krajevna organizacija Socialističn? zveze delovnega ljudstva je temeljna oblika družbenopolitičnega organi-ziranja ter prostovoljna in demokratična zveza delov-nih ljudi in občanov, ki delujejo ali prebivajo na ob-močju krajevne skupnosti. V krajevni organizaciji Socialistične zveze se pove-zujejo vsi delovni ljudje in občani v vse organizirane . socialistične sile z zvezo komunistov na čelu, da si v njej zagotavljajo svojo politično in akcijsko enotnost. •> M. Krajevna organizacija SZDL v celoti prevzema na-čela statuta SZDL Slovenije in pravil občinske organi-zacije SZDL ter jih sama ali skupno z drugimi krajev-nimi organizacijami SZDL uresničuje v praksi družb©-nega delovanja. 3. . Krajevna organizacija se povezuje z drugimi in združuje v občinsko orsfnizacijo SZDL in preko nje v republiško organizaeijo SZDL. 4. Delovni ljudje in občani v krajevni organizacijl SZDL: — v skladu s svojimi interesi sodelujejo neposred-no v raznih oblikah de!a SZDL, obravnavajo enako-pravno in demokratično skupna vprašanja z vseh pod-ročij družbenega življenja glede usmerjanja družbene-ga razvoja, krepitve socialističnih samoupravnih demo kratičnih odnosov ter uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi in občanov. Soočajo in usklajujejo svoja mnenja in interese ter sprejemajo politične smernice, stališča in sklepe, ¦ — oblikujejo programske usmeritve in družbena merila kriterijev za izbiro kandidatov za delegate skup-ščine družbenopolitičnih samoupravnih interesnih skup-nosti, za delsgate v temeljno samoupravno skupnost, krajevno skupnost ter nosilce drugih javnih in družbe-nih funkcij, — oblikujejo in uveljavljajo kadrovsko politiko, obravnavajo vprašanja oblikovanja kadrov, zagotavlja-jo uresničevanje svojih volilnih pravic, oblikujejo pro gramske usmeritve in družbene kriterije za izbiro kan-didatov za delegate v samoupravne skupnosti ter za nosilce drugih javnih funkcij in v okviru široke, orga-nizirane družbenopolitične aktivnosti predlagajo in do ločajo kandidate, obravnavajo delo delegatov in skrba za uresničevanje delegatskih odnosov in krepitev dede-gatskega sistema na vseh področjih odločanja, — zlasti pa v okviru široke, organizirane družbeno-politične aktivnosti, uresničujejo dem.okratično predla-ganje in določanje kandidatov, razpravljajo o delu de-legatov y skupščinah kot tudi svojih delegatov, dajejo pobude in predloge, ter sprejemajo sklepe glede delov-nega povezovanja delegatov v družbenopolitičnih in sa-moupravnih skupnostih, — se dogovarjajo o uresničevanjvi načel splošne ljudske obrambe, organizirajo de.javnosti, ki razvijajo pripravljenost prebivalstva na spiošno ljudsko obram-bQ in razvijajo moralnp politične kvalitete, razvijajo • stališča in predloge za podružbljanje obrambnih pri-prav in za razvijanje vseh tistih kvalitet,'ki so pogoj za učinkovito obrambo naše socialistične skupnosti, — razvijajo socialistično dmžbeno zavest, oblikuje-jo in uresničujejo merila socialističnega obnašanja, raz-vijajo zavestno samoupravno disciplino in uresničujejo odgovomost ter si prizadevajo, da se pri delu in odlo-čanju na vseh področjih družbenega dela in življenja in vseh organih, organizacijah in skupnostih uveljavljajo sedanji in dolgoročni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi na načelih socialističnega huma-nizma irf solidarnosti, — za uresničevanje take vloge si prizadevajo za svojo vsestransko, pravočasno in objektivno informira-nost o družbenih dogajanjih doma in v svetu, za ena-kopravno in demokratično uporabo sredstev javnega obveščanja in drugih pogojev javnega delovanja, — postavljajo organizacijam in vodstvom SZDL glede družbenih zadev, za katere so zainteresirani, vprašanja, dajejo pripombe in predloge ter zahtevajo odgovore, — določajo in uveljavljajo splošna načela in merila kadrovske politike v Socialistični zvezi, — imajo pravico, da volijo in da so voljeni v organe Socialistične zveze, imajo pravico, da so pravočasno obveščeni o delu in stališčih vseh njenih organov, — obravnavajo in presojajo delo vseh organizacij, izvoljenih organov in funkcionarjev Socialistične zveze, postavljajo vprašanja glede odgovornosti in odpoklica vodstev Socialistične zveze ali njihovih posameznih čla-nov. KRAJEVNA KONFERENCA 5. * Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti obli-kujejo v okviru krajevne organizacije SZDL konferenco krajevne organizacije kot najvišji organ krajevne orga-nizacije SZDL. Delovni ljudje in občani izvolijo delegate v kra-jevno konferenco organizirani v: — zborih delovnih ljudi in občanov, zborih stano-valcev, v soseskah, hišnih svetih in drugih oblikah orga-niziranega povezovanja na območju krajevne skupnosti, v osnovnih organizacijah sindikata (v tistih TOZD s sedežem na območju KS in v tistih, ki imajo sedež iz-ven nje, v življenju KS pa so močno zastopane); — v osnovnih organizacijah in svetih ZK v krajev-nih-skupnostih, — v krajevnih odborih Zveze združenj borcev NOV, — v organizacijah Zveze socialistične mladine na območju krajevne skupnosti, — v družbenih organizacijah in društvih, kl delu-jejo v okviru krajevne skupnosti, Merila in način volitev delegatov v konferenco kra-jevne organizacije SZDL določa posegen sklep, ki je sestavni del pravil krajevne Organizacije SZDL. 6. Organi krajevne konference SZDL so pobudniki in nosilci tudi drugih oblik izmenjave stališč o vpraša-njih samoupravnih odnosov, lhteresnih področjih. druž-benega življenja v krajevni skupnosti in podobno. V ta namen organizirajo družbene centre, javne tribune, zbo-re občanov, zbore stanovalcev in podobno. Te oblike organizirajo v okviru celotne skupnosti, kot tudi v nje-nih delih — soseskah. KRAJEVNA KONFERENCA SZDL 7. ¦ ¦¦ — sprejema program dela krajevne -organizacije ter določa oblike dela preko katerih uresničuje program, — voli predsedstvo in nadzorni odbor, — obravnava posamezna družbena vprašanja, daje pobude in predloge katere neposredno ali po delegatih predJaga v obravnavo in odločanje krajevni skupnosti ter širšim samoupravnim in družbenopolitičnim skup-nostim, — daje pobude rn predloge občinski konferenoi SZDL ter obravnava tudi njena stališča, pobude, pri-poročila ter predloge, kot tudi priporočila republiške in zvezne konference SZDL, — razpisuje volitve članov krajevne konference, voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in sekretarja konference, ter svoje člane predsedstva in dlane nadzor-nega odbora. Voli in razrešuje svoje delegate v občin-sko konferenco SZDL ter obravnava kandidate za dels-gate republiške in zvezne konference, • — po predhodnih razpravah sprejema in dopolnju-je pravila krajevne organizacije in poslovnik o delu ter druge splošne akte krajevne organizacije SZDL, — vsaj enkrat letno mora krajevne konferenca ob-ravnavati in oceniti svoje delo in delo vseh svojih orga-nov ter v zvezi s tem sprejeti delovni program in smer-nice nadaljnjega političnega razvoja delovanja krajevne organizacije. Obravnava in odloča o soglasju k finanč-nemu načrtu in zaključnemu računu krajevne organi-zacije Socialistične zveze. 8- » ' Krajevna konferenca SZDL ..... ima .....članov; .....delegatov volijo delovni ljudje in občani na zborih organiziranih na območju krajevne skupnosti, .....delegatov določijo družbenopolitične organiza- cije v KS, .....delegatov določijo osnovne organizacije sin- dikata na podlagi druge alineje 5. člena, .....delegatov volijo društva in združenja v KS. Način volitev delegatov in njih število v konferenci se določa s posebnim sklepom, ki je sestavni del pravil. Mandat izvoljenih članov krajevne konference traja 4 leta. Clan krajevne konference ne sme brez neupravi-čenega razloga odkloniti funkcijo oz. naloge, ki mu jo v mejah svojega delovnega področja poveri krajevna konferenca ali njen organ. Poleg stalnih delegatov, lah-ko na s6ji konference sodelujejo nestalni člani po šte-vilu manj kot polovica stalnih članov. 10. Krajevna konferenca SZDL se sestaja po potrebi. Konferenca se sestaja na pobudo predsednika krajev-ne konference, po sklepu predsedstva krajevne konfe-rence, na zahtevo na.jmanj 1/3 stalnih članov krajevne konference ali na zahtevo občinske konference. Seje sklicuje predsednik. Sklic seje krajevne konference lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije, zbor delegatpv oz. konferenca delavcev krajevne skupnosti in delegacije KS za družbenopolitične skupnosti in SIS. Predlog za sklic po teh predlagateljih predsednik lahko odkloni, mora pa o tem obvestiti predlagatelja, na prvi nasled-nji seji pa krajevno konferenco SZDL z navedbo razlo-gov Šklic konference z dnevnim redom in gradivom mora biti objavljen vsaj 7 dni pred sejo. 11. Seja krajeVne konference SZDL je sklepčna, če je navzočih več kot polovica vseh stalnih članov. Konfe-renca odloča in sklepa z večino glasov prisotnih članov. V skladu z vlogo družbenopolitiinih organizacij v SZDL imajo njihovi delegati oziroma delegacije v SZDL pravico in dolžnost zahtevati odložitev sprejetja dolo čenega stališča ali dogovora, če menijo, da ga zaradi bistvenih razlik v pogledih in mnenjih ne morejo spre-jeti. 1 V takem primeru konferenca oziroma drugi organ SZDL določi rok in postopek, v katerem. je treba obsto-ječe razlike odpraviti oz. uskladiti stališča. Podlaga za uskladitev stališč so idejnopolitična izhodišča temeljnih dokumentov SZDL in Zveze komunistov. Ce do uskla-ditve stališč ne pride, odloči o spornem vprašanju kon-ferenoa ali drugi organi SZDL z dvotretjinsko večino. 12. Da bi lahko kar najbolj uspešno opravljali svoje funkcije, sodelujejo krajevna konferenca SZDL in njeni organi z zborom delegatov KS in njegovimi organi, s samoupravnimi in delovnimi skupnostmi, z družbeno-političnimi organizacijami ter združenji občanov v kra-jevni skupnosti. Taka vloga krajevne konference pa iz-haja tudi iz pravice, ki jo v odnosu krajevne skupnosti do krajevne skupnosti zagotavlja. statut krajevne skup-nosti SZDL. 13. Predsednik, podpredsednik in sekretar krajevne kon- ference so praviloma člani krajevne konference, naj-manj 2/3 članov predsedstva pa je iz vrst članov kra-jevne konference. Mandat predsednika, podpredsednika, sekretarja, članov predsedstva, komisije za vprašanja vglitev in kadrovska vprašanja, nadzornega odbora ter občinske konference traja 4 leta. Predsednik, podpredsednik, se-kretar in člani predsedstva so lahko voljeni največ za dve mandatni dobi zaporedoma. Za vsako mandatno dobo pa se voli najmanj 1/3 novih članov predsedstva. 14. Predsednik, podpredsednik in sekretar občinske konference SZDL so po položaju člani predsedstva kra-jevne konference. 15. Predsednik krajevne konference je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta krajevne konference. Predsednika nadomešča v primeru njegove odsot-nosti podpredsednik krajevne konference. Predsednik krajevne konference vodi sejo predsedstva in skrbi za uresničevanje sprejetih sklepov ter za povezavo z dru-gimi organizacijami v krajevni skupnosti in z občani. 16. Predsedstvo je politično izvršilni organ ter skrbi za uresničevanje sprejetih stališč, smernic in sklepov kon-ference Skrbi za dosledno uveljavljanje temeljnih načel in programa SZDL s strani konference in njenih orga-nov. Skrbi za povezavo politične aktivnosti z občinsko, mestno in republiško konferenco SZDL kot tudi z dru-gimi družbenimi dejavniki. 17. — predsedstvo ima___članov, število članov določi krajevna konferenca hkrati z izvolitvijp svojih članov, družbenopolitične ©rganizacije določijo delegate s sklepi, — predsedstvo voli blagajnika, — predsedstvo izvaja srnernice konference, spreje-ma sklepe o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih, organizira in vzpodbuja ter usmerja delo organov kon-ference v skladu s sprejetimi smernicami konference, — sodeluje z vodstvom družbenopolitičnih organi-zacij, krajevno skupnostjo in z občinsko konferenco SZDL, — sprejema poslovnik predsedstva in potrjuje po-slovnike drugih organov konference, — sprejema delovne načrte za svoje delo in delo drugih organov, — sprejema finančni načft in poročilo o uresničitvi, katerega daje v potrditev konferenci, — predsedstvo se sestaja po potrebi, praviloma po enkrat mesečno. Za svoje delo je odgovorno krajevnl konferenci. Predsedstvo je samo ali preko sekcij dolžno orga-nizirati javno razpravo o vseh najpomembnejših vpra-šanjih o katerih bo sklepalo samo ali krajevna konfe-renca. Skrbeti mora za vsestransko in demokratično izmenjavo mnenj in sprejemanje odločitev organov kra-jevne konference in organov predsedstva. 18. Sekretar krajevne konference SZDL je organ kra-jevne konference ter odgovoren predsedstvu in krajev-ni konferenci. — skrbi za izvajanje programa predsedstva in drugih organov krajevne organizacije SZDL za področ-je organiziranja razprav, — koordinira delo med organi krajevne organiza-cije SZDL, družbenopolitičnimi in drugimi organi ter samoupravno skupnostjo v krajevni skupnosti, — skrbi, da lahko sekcije in drugi organi nemo teno in organizirano opravljajo svoje delo, — skrbi za uresničevanje finančnega programa ter izvajanje pravilnika o finančno materialnem poslova-nju. 19. Nadzorni odbor krajevne konference SZDL pregle-duje finančno in materialno poslovanje organov kra- jevne konference, o svojih ugotovitvah občasno poroča predsedstvu krajevne konference, najmanj pa enkrat letno. Nadzorni odbor opravlja naloge, ki so določene s pravilnikom o finanfino-materialnem poslovanju krajev-ne organizacije SZDL. Nadzorni odbor ima 3 do 5 čla-nov. 20. Koordinacijski odbor za kadrovska vrpašanja ima .... članov. Vanj delegirajo svoje člane: krajevne kon-ference SZDL, svet Zveze komunistov v KS, svet krajev-ne skupnosti, krajevni odbori Zveze borcev NOV, osnov-na organizacija ZSMS v KS. Koordinira naloge na področju kadrovske politike in sprejema stališča glede kadrov za pomembne druž-bene funkcije v skladu s pravili in poslovnikom članic odbora. Odbor sodeluje z ustreznim koordinacijskim odbo-. rom pri RK SZDL. 21. Komisija za vprašanja volitev in kadrovska vpra-šanja ima . . . članov. Komisija deluje na področju vsebinskih in tehnič-nih priprav kandidiranja in izvedbi volitev, tako glede organov v krajevno konferenco SZDL, v občinsko kon-ferenco SZDL, kot tudi glede delegatov za razne samo-upravne skupnosti in organe. Skrbi za stalno spremlja-nje in evidentiranje kadrov ter se v tej zvezi nato po-vezuje v OK SZDL. Vodi evidenco aktivnega članstva, njihovega družbenega angažiranja in pripravljenosti ter sposobnosti za prevzemanje raznih družbenih funkcij. Sodeluje v oblikovanju kadrovskih načel in meril samo-stojno ali skupno z volilno kadrovsko komisijo pri OK SZDL. Pri izvajanju kadrovske politike deluje komisija y skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki, sprejeto resolucijo Zveze komunistov in Socialistične zveze ter sklepov krajevne konference.' Svoje delo usklajuje s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri krajevni konferenci in z ustrezno komisijo občinske konference SZDL, krajevno skupnostjo. in drugimi samoupravnimi organizacijami v krajevni skupnosti. Ugotavlja in spremlja aktivno delo članov SZDL v organižaciji kot tudi njihovo delo v drugib. družbeno-političnih organizacijah ter sambupravnih organih na območju krajevne organizacije. Posebej spremlja druž-beno angažiranost in pripravljenost za družbeno delo mladih članov SZDL, ki bivajo na območju krajevne skupnosti. V zvezi s tem proučuje nstrezne metode dela z mladimi člani in vzpostavlja stike z raznimi organi-zacijami mladih. 22. Koordinacijski odbor za SLO usklajuje prizadeva-nja vseh družbenih sil v krajevni skupnosti pri razvi-janju in utrjevanju zavesti in akcijske pripravljenostl prebivalstva na vseljudsko obrambo, — skrbi za uresničevanje načel vseljudske obram-be na vseh področjih krajevne skupnosti (med prebi-valstvom in delovnimi organizacijami) — skrbi za uresničevanje načel civilne zaščite in samozaščite — koordinacijski odbor zato vključuje predstavnike vseh organiziranih družbenih subjektov. krajevne kon-ference SZDL, svet krajevne skupnosti, družbenopoli-tične organizacije v KS, društva in nekaj delovnih orga-nizacij. 23. Koordinacijski odbor za vprašanja pomoči ostare-lim in drugim občanom vzpodbuja in usklajuje priza-devanja za razne oblike organiziranja pomoči in razvi-janja solidarnosti v krajevni skupnosti, — koordinacijski odbor vključuje predstavnike sve-ta KS in družbenopolitičnih organizacij v KS, — sodeluje s sekcijo za zdravstvo in socialno poli-tiko, povezuje pa se tudi v okviru občinske organiza-cije SZDL, kjer sodelujejo v usklajevanju prizadevanj v vsej občini. 24. Koordinacijski odbor za vprašanja odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi spremlja in proučuje probleme, ki se javljajo na tem področju, vzpodbuja razreševanje problemov, tako pri konkret-nih akcijah, kot tudi pri raznih oblikah delovanja ver-skih skupnosti, predvsem glede varstva otrok in starej-ših občanov. Usklajuje delovanje vseh družbenopolitičnih drgani-zacij in verskih skupnosti v krajevni skupnosti. Vanj delegirajo krajevna konferenca SZDL, svet ZK, osnovna organizacija ZSMS, org. zveze združenj borcev NOV, verska skupnost in svet KS. « Koordinacijski odbor za razvijanje revoluciooarnih tradicij in proslav vsklajuje in vzpodbuja družbeno ak-tivnost dejavnikov v KS za delovanje vseh tistih oblik, ki omogočajo ohranitev revolucionarnih tradicij. Pose-bej se zavzema za primerno vsebino vseh tistih otieležij in še posebej proslav, ki predstavljajo vez med revolu-cionarno preteklostjo in sedaniim uresničevanjem ciljev tega revolucionarnega boja. V odbor so vključeni vsi družbeni dejavniki v KS preko delegatov. SEKCIJE 26. Proučujejo in obravnavajo vprašanja s posamez-nih področfj družbenega življenja in s svojim delom prispevajo k oblikovanju političnega stališča, urejanju družbenih odnosov in konkretnih vprašanj na teft pod-ročjih V delo sekcije se vključujejo vsi tisti družbeni de-javniki in občani občine, ki so zainteresirani za tema-tiko, ki jo sekcija obravnava. Sekcijo ustanovi krajevna konferenca ali izvršni od-bor na lastno pobudo ali na pobudo družbenih subjek-tov, ki žele pripomoči k razreševanju aktualnih proble-movna posameznih področjih družbene dejavnosti. Sekcijo vodi sekretaria*t, ki šteje 5—^7 članov. • 27. Poleg navedenih oblik . organizira krajevna konfe-renca ali izvršni odbor tudi druge oblike izmenjave sta-lišč v skladu z vsebino določenega vprašanja, pri čemer je potrebno omogočiti vsem zainteresiranim sodelova-nje v oblikovanju stališč. Zelo pomembno vlogo imajo zbori občanov in zbori stanovalcev, pri čemer mofa biti Socialistična zveza pobudnik in tudi organizator takih oblik.dela. Zbori stanovalcev so organizirane oblike povezova-nja stanovalcev preko hišnih svetov, v skladu z rijihovo družbeno funkcijo. 28. Člane sekretariata sekcij in člane konference SZDL v koordinacijske odbore in komisije imenuje izvršni odbor. Predsedniki teh organov so praviloma člani iz-vršnega odbora. 29. Za uresničevanje vseh oblik delovanja krajevne or-ganizacije je ta povezana z družbenim centrom pri kra-jevni skupnosti in preko njega zagotavlja pogoje delo-vanja. Sredstva za materialne in druge oblike uresničeva-nja funkcij krajevne organizacije SZDL zagotavlja v skladu s statutom krajevne skupnosti iz svojih sred-stev ki jih v ta namen posebej izloči na podlagi pro-grama krajevne organizacije. KONCNE DOLOCBE 30. Krajevne organizacije SZDL sprejemajo pravila o or-ganizaciji in delu do..... / Pravila veljajo takoj, ko jih sprejme krajevna kon-ferenca. Kandidatne liste delegacij v samoupravne interesne skupnosti iz krajevnih skupnosti KRAJEVNA SKUPNOST AJDOVŠCINA 1. dr. BUČAR FRANC, roj. 1923, univerzitetni profesor, Kersnikiova 11 2. BUKOVEC EMIL, roj. 1950, dipl. pravnik, Župandi-čeva 14 3. KADUNC TANJA, roj. 1926, upokojenka, Kidričeva2a 4. KLEMENCIC NADA, roj. 1939, dipl. pravnik, Kersni-kova 11 5. dr. KMET JANEZ, roj. 1946, zdravnik, Gosposvetska štev.8 6. KOMEL BOJANA, roj. 1951, uslužbenka, Puharjeva 5 7. LAURENCIČ JELKA, roj. 1948, absolvent filozof. fak., Zupančičeva 12 8. MENDAŠ PETER, roj. 1953, študent ekonomske fak. Vošnjakova 5 9. PAVLIC VALERIJA, roj. 1951, uslužbenka, Oankar-jeva 4 10. dr. PLETERSKI JANKO, roj. 1923, univerzitetni pro-fesor, Kidričeva 13 11. SEGA DRAGA, roj. 1924, režiser, Vošnjakova 9 12. ŠENICA VIKTOR, roj. 1903, upokojenec, Cankarje-va 2 13. SMITZBERGER DJURO, roj. 1922, novinar, Vošnja-kova 10 14. TANJŠEK PAVLA, roj. 1943, profesor, Vošnjakova 5 15. TRAMPUŽ IVANICA, roj. 1920, upokojenka, Kidri-čeva 9 16. TRATNIK TANJA, roj. 1947, absolvent med. fak... Kidričeva 8 17. VOGELNIK MOJCA, roj. 1941, dipl. ing. arh., Kidri-čeva 1 18. VRHUNC DRAGICA, roj. 1950, absolvent filoz. fak., Kidričeva 3 19. ZAVRL LIDIJA, roj. 192-9, profesor, Pod turnom 3 20. ZAVRŠNIK SLAVICA, roj. 1923, upokojenka, Kidri-čeva 4 KRAJEVNA SKUPNOST STARA LJUBLJANA 1. ANTUNICEVIČ JOZEFINA, roj. 1953, študent, Mest-ni trg 13 2. CIMPERMAN RUDOLF, roj. 1910, dentdst v pokoju, Gledališka stolba 3 3. ČEH BERTA, roj. 1929, uslužbenka, Trg revolucije 8 4. ERBEŽNIK MODEST, roj. 1952, študent umetnost-. ne zgodovine in sociologije, Trg revolucije 8 5. KOTNIK JOŽE, roj. 1928, lesni tehnik, Breg 22 6. LAVRIC JJO2E, roj. 1915, poklicni gasilec pri Avto-obnovi, Gregorčičeva 10 7. LIKOVIC NEVENKA, roj. 1952, višji tehnik fiziote-rapije, Študentoyska 11 8. LONCAR SLAVKO, roj. 1937, kurjač, Gosposka 10 9. MARCHISETTI VERA, roj. 1930, profesor, Mestnl trg7 10. MAL dr. MIRAN, roj. 1912, zdravnik v pokoju, Wol-fova 5 11. MRMOLJA-TRBOVC JASNA, roj. 1943, denUst, Gra-di&če 15 12. OMAHEN BARBARA, roj. 1935, profesor umet. zgo-dovine, Gosposka 9 13. OMERSA MITJA, roj. 1946, arhitekt, Cankarjevo na-brežje 3 14. PERKO BRANKO, roj. 1930, dipl. psiholog, Rimska7 16. PRETNAR JAKOB, roj. 1912, upok. slaščičar, Cev- ' ljarska 2 17. SAMAR VIDA, roj. 1946, ušlužbenka, Trg francoske revolucije 7 18. SVETEL BORIVOJ, roj. 1926, profesor, Breg 22 19. SVETEL ALENKA, roj. 1924, igralka MGL, Breg 22 20. SMODEJ FELIKS, roj. 1931, mizar, Vegova 4 21. STERLE VIDA, roj. 1924, dipl. psdholog, Gallusovo nabrežje 13 22. ŠTEBALAJ ALOJZ, rdj. 1933, ing. organizacije dela, Mestni _trg 11 23. VIDMAR ing. STANE, roj. 1916, dipl. el. ing., Meto-dov trg 19 24. VRŠIC JANKO, roj. 1922, dimnikar, Gosposka 3 ' 25. ZLATNAR dr. PETER, roj. 1914, zobozdravnik v po-koju, Rimska 7 26. SKUBIC TATJANA, roj. 1945, dipl. pravnica, Stari trg 28 KRAJEVNA SKUPNOST GRADIŠCE 1. DOBNIKAR ANDREJ, roj. 1946, mr. elekt., Valvazor-jeva 1 i 2. DRUšKOVrč DRAGO, roj. 1920, dipl. fllozof, Valva-zorjeva 1 3. GLOBEVNIK MARKO, roj. 1950, dipl. pravnik, Vese-lova 10 4. HAPNER-MILAČ NATAŠA, roj. 1948, Gregorčičeva štev. 13 a 5. KASTELIC-SUHADOLC TATJANA, roj. 1935, mr. ke-mije, Rimska 14 6. KOCH VLADIMIR,-roj.1912, upok. prof., Vrtača 9 7. KOCIJANCIČ dr. KRISTA, roj. 1912, zdravnik, Rim-ska 12 8. KOLSEK RADOVAN, roj. 1909, usl. Rimska 9 9. KURENT AVGUST, roj. 1925, upokoj. GregorčiČeva 9 10. LEVSTIK-BRAVNICAR MIRJAM, roj. 1938, zdr&vnik, Gregorčičeva 13 11. LIPU2IC MINKA, roj. 1931, pedagog, Gregorčičeva štev. 11 a 12. LUKMAN RUDI, roj. 1918, upokoj. Valvazorjeva 7 13. MARKIC MAJDA, roj. 1929, sociolog, Trg MDB 12 14. MARTELANC TOMO, roj. 1928, novinar, Vrtača 3 15. MODIC dr. ROMAN, roj. 1911, profesor, Gregor6iče-va 9 a 16. POLJANŠEK MILOŠ, roj. 1923, prof., Gregorčdč&va 13 17. STRLE FRANC, roj. 1907, upokoj., Levsttkova 7 18. ŠEBEK LEVIN, roj. 1922, profesor, Vrtača 6 19. VIRANT MIHAELA, roj. 1922, upokoj., Igriška 3 20. VOLJC VLASTA, roj. 1922, mr. ph., Vrtača 4 21. 2AGAR MARIJA, roj. 1927, usl., Valvazorjeva 7 KRAJEVNA SKUPNOST PRULE 1. MOZETIC dr.MARJAN, roj. 1927, profesor, Zvonar-ska 11 • 2. KAPLAN MILAN, roj. 1947, gradb. tehnik, Gornji trg 36 3. BAUMKIRHER DANIJELA, roj. 1944, delavka, Te-sarska 16 4. BURGAR ANGEL, roj. 1923, receptor, Privoz 11 c 5. DRENIK JOŽE, roj. 1936, prometni tehnik, Privoz štev. 3 a 6. GASPERSIC PRANC, roj. 1924, delavec UJV, Ptijate-ljeva 32 7. GORJUP DANIELA, roj. 1939, uslužbenka, Tesarska štev.16 8. GVARDJANCIC MIRA, roj. 1929, uslužbenka, Prija-teljeva 10 9. JUS KONRAD, roj. 1926, uslužbenec, Prijateljeva 28 10. KAVŠEK JUSTI, roj. 1928, zgojiteljica, Prijateljeva štev.32 11. KLINE VERA, roj. 1926, uslužbenka, Tesarska 16 12. OCEPEK SILVA, roj. 1927, profesor, Prijateljeva 11 13. PUC inž. MIRA, roj. 1922, inženir, Prijatljeva 30 14. JAMNIK IVANKA, roj. 1929, računovodja, Privoz štev. 11/B 15. SVETLIN RENATA, roj. 1936, vzgajiteljica, Janeži-čeva 21 16. RUPNIK dr. JANKO, roj. 1931, profesor, Zvonarska 11 17. RU2IČ ing. MIRA, upok- ing. roj. 1916, Prijatelje-va 30 \ 18. ŠTURM ALBIN, roj. 1934, kovin. delavec, Prijatelje-va 32 19. SUTIC NIKO, roj. 1949, strojevodja, Vožarski pot 10 20. PINTARIČ JVAN, roj. 1930, pravnik, Rožna 39 21. SKRABA ANKA, roj. 1.934, učiteljica, Tesarska 4 22. TURK ANTON, gozd. tehnik, roj. 1939, Rožna 19 23. BO2IČ NESTOR, roj. 1933,'uslužbenec, Zvonarska 9 24. ŠTIH BOJAN, roj. 1923, gled. režiser, Zvonarska 9 25. FERENC TONE, roj. 1932, uslužbenec, Vožarski pot 8 KRAJEVNA SKUPNOST STARI VODMAT 1. BLA2IC DRAGO, roj. 1929, upravni uslužbenec, Sko-tova 7 2. BARBIč KARLA, roj. 1940, samostojni devizni refe-rent 3. BESLIC IZTOK, roj. 1951, študent visoke šole za teles. kult. Jenkova 14 4. BIZJAK ALENKA, roj. 1937, službenka, Sketova 6 5. CAD JO2E, roj. 1949, referent carinamice, Potrče-va 2. 6. DIMEC FRANCE, roj. 1931, profesor glasbe, Grablo-vičeva 32 7. FABJANCIČ MILAN, roj. 1935, dipl. pravnik, Potr-čeva 4 8. GOLOB MAJDA, roj. 1932, knjigov., Potrčeva 4 9. GRUDEN JULKA, roj. 1943, absolvent filozof. fakl., Sketova 6 10. IVANOVSKI TRAJKO, roj. 1927, ing. stroj., Grablo-vičeva 32 11. KOT VINKO, roj. 1935, ekonomist, prom. ing., Ske-tova 9 12. KOLENC FRANC, roj. 1934, elektrotehnik, Sketova3 13. KOMPARE ZORKA, roj. 1947, psiholog, Bolgarska 4 14. KORENCAN ANDREJ, roj. 1921, predmetni učitelj, Grablovičeva 34 15. KURET MAJDA, roj. 1935, računovodja, Močnikova štev. 10 16. MAKAROVIC SONJA, roj. 1918, vodja kadrov. so-cialne sl., Potrčeva 2 17. MALNAR/ BRANKA, roj. 1943, administrator, Močni-kova 10 18. OBLAK LEOPOLD, roj. 1939, novinar, Sketova 9 19. PIKELJ JERNEJ, roj. 1932, napovedavalec, Potrčeva štev.8 20. ŠIRCELJ JO2E, roj. 1929, novinar, Jenkova 15 21. ŠKERBEČ EDMUND, roj. 1935, promet. tehnik, Po-trčeva 4 » 22. SMID RUDI, roj. 1939, grafik, Grablovičeva 36 23. STOK FRANC, roj. 1924, šef družbene prehrane, Nje-goševa 6 24. TUSEK MIRKO, roj. 1918, dipl. pravnik, Japljeva 11 25. VONČINA STANISLAVA, roj. 1942, uslužbenka, Po-trčeva 4 KRAJEVNA SKUPNOST POLJANE 1. JANEZ ADAMIC, roj. 1925, komercialist, Mesarska4 2. DRAGOTIN ARKO, roj. 1930, bibliotekar, Gestrino-va 5 3. JO2E DERNOVŠEK, roj. 1933, politolog, Streliška3 4. RADOVAN GOBEC, roj. 1909, profesor glasbe, Ul. Stare pravde 5 5. JANEZ HERZOG, roj. 1922, strojni tehnik, Hudo vernikova 4 6. BRANKO HORJAK, roj. 1931, gradbeni tehnik, Po-ljanska 18 7. BRANKO KOSEC, roj. 1928, profesor za telesno vzgojo, Zrinjskega 7 8. TEREZIJA KRANJC, roj. 1915, upokojenka, Koblar-jeva 25 9. BORIS LAVRENCIČ, roj. 1909, doktar kemijskih znanosti, Streliška 28 10. MILENA LENARDIČ, roj. 1922, uslužbenka, Poljan-ska 20 b 11. MARIJA LUKE2IC, roj. 1919, upokojenka, Hud,over-nikova 8 ' 12. MIRAN MLAKAR, roj. 1946, uslužbenec, Gestrinova2 13. ALOJZ MLAKAR, roj. 1916, upokojenec, Zarnikova 12 14. MILAN NAPRUDNIK, roj. 1927, dipl. ing., Hudover-nikova 2 15. BO2IDAR NEUMAN, roj. 1920, gostinski delavec, Hudovernikova 4 16. IVA OGORELEC, roj. 1902, upokojenka, Zriojskega štev.6 17. JELKA PERKO, roj. 1923, upokojenka, Kristanova štev. 10 18. FRANC PREMELC, roj. 1924, uslužbenec, Hudover-nikova 2 19. STANE ROGLJIC, roj. 1920, upokojenee, Poljanska štev. 30 a 20. MILICA SALBERGER, roj. 1914, upokojenka, Po-Ijanski nasip 14 21. TIHOMIR SIMONCIC, roj. 1950, študent, Hudover-nikova 4 22. GORTAN SIMONCIC, roj. 1925, komercialist, Hudo-vernikova 4 23. MILAN SLEMNIK, roj. 1935, diplomirani ekonomist, Povšetova 14 24. FRANC TURK, roj. 1917, upokojenec, Povšetova 3 a 25. ZMAGA 2IVEC, roj. 1923, upokojenka, StreliSka 37 a KRAJEVNA SKUPNOST TABOR 1. AVSEC JO2E, roj. 1935, komercialist, Trubarjeva 61 2. BELE DUŠAN, roj. 1953, grafik, Hrvatski trg 2 3. BERNOT BREDA, roj. 1921, farmacevt, Hrvatski trg2 4. BOHTE ZVONIMIR, roj. 1905, upokojenec, Slom-škova 11 5. DIMITRIJEVIČ SRETEN, roj. 1930, profesor, Ta-bor 5 6. ER2EN DARJA, roj. 1952, študentka, Vrhovčeva 6b 7. JUVAN NADA, roj. 1951, študentka, Maistrova 4a 8. INTIHAR IVAN, roj. 1921, upokojenec, Rozmanova 2 9. KRANJCEVIC KARMEN, roj. 1929, prodajalka, Res-ljeva 6 10. KREVS IVE, roj. 1912, upokojenec, Vrhovčeva 4 11. MARC JOŽE, roj. 1939, tehnik, Tabor 14 12. MAVRIC LOJZE, roj. 1941, delavec, Slomškova 23 13. MEULA VIDA, roj. 1920, upokbjenka, Ilirska 13 14. MURKO ing. JOSIP, roj. 1913, uslužbenec, šmartin-ska 17 15. PUST TATJANA, roj. 1925, vodja inform. službe, Vr-hovčeva 6 b 16. RADAKOVIČ LJUBO, roj. 1925, uslužb. SML, Uprava za LO, Ilirska 5 17. RIBARIC ing. VLADO, roj. 1928, seizmolog, Ilirska 4 18. RIHTAR KAREL, roj. 1951, uslužbenec PM Center, Prisojna 3 19. RUGELJ dr. JANEZ, roj. 1929, psihiater, Rozmano-va 2 20. DOBERLET MIODRAG, roj. 1906, upokojenec, Ilir-ska 17 21. SEVER BOJAN, roj. 1949, delavec, Vidovdanska 5 22. STANIČ IGNAC, roj. 1921, uslužbenec, Vrhovčeva 9 23. STOJSIN LJUBICA, roj. 1949, študentka, Ilirska 34 24. UDE ing. JERNEJ, roj. 1934, profesar gozd. šole, Slomškova 11 25. ŽITNIK ing. KOLOMAN, roj. 1919, vodja hidroloSke službe, Vrhovčeva 6 b KRAJEVNA SKUPNOST KOLODVOR 1. ADAMIC VIKTOR, roj. 1914, elektrotehnik, Reslje-va 27 2. BENVENUTI ALBIN, roj. 1937, uslužbenec, Miklo šičeva 36 3. BITENC VINKO, roj. 1949, ključavničar, Resljeva štev. 27 4. BRULC DRAGO, roj. 1921, računovodja, Resljeva 13 5. ERJAVEC VOJKO, roj. 1953, strojni ključavničar, Trubarjeva 29 6. CERCEK JURE, roj. 1935, sodnik, M.Pijade 35 7. GLAVAN MARTIN, roj. 1909, višji gradbemi tehnik, čufarjeva 1 8. HABIC LUCKA, roj. 1950, kmetijski tehnik, Trubar-jeva 28 9. HRIBAR ing. JO2E, dipl. gozd. ing., M. Pdjade 28 10. HROVATIN BOJANA, raj. 1929, komercialist, Cigale-tova 8 11. ISKRIC LIDIJA, roj. 1915, profesor v pokoju, CSga-letova 8 12. dr. JERMAN PRANC, docent filozof. fak., Reslje-va 13 13. JURCA-POTRC BRANKA, upokojenka, ResJjeva 13 14. KOSIR VLASTA, roj. 1930, uslužbenka, Resljeva 7 15. KRATOCHWILL KAMILO, roj. 1922, upokojenec, Slomškova 9 16. KREFT LJEV, roj. 1951, samos. svet. kul. skup. LJ., Tavčarjeva 4 17. KUMP MAKS, roj. 1926, komercialist, M.Pdjade 33 18. dr. ing. LAH PRANC, roj. 1923, elektro ing. Cigalo-tova 8 19. LOVRENCIC BORIS, roj. 1921, ujpokojena elektoo-tehnik, Tavčarjeva 1 20. MAJSKI JOSIP, roj. 1932, clipi. Ing. elektr. Sloma«)-va 6 21. PFEIFER ALBIN, roj. 1932, grafldni tehnik, SkMn. škova 6 22. RAVNIKAR JANISLAV, roj. 1950, Student medlotoe, Cigaletova 8 23. dr. SAVNIK DUSAN, roj. 1919, pravnik, Tavčarj©. va 13 24. STRMOLE HLASTEC FRANCKA, roj. 1934, pravnl sodnlk, Pražakova 6 25. STROBL LUDVIK, roj. 1916, upakojeoec, M. Plja-de 31 Priloga Dogovorov, glasila OK SZDL Ljubljana-Cen ter — Tisk ČGP »Delo« Ljubljana 4.decembra 1974