MEDK'Ü'bTURNA-KGMirNIKÄCIJA A t. , ¦ vsebina Darij Zadnikar 5 TRAGIKOMIČNA NAMESTO VESELE ZNANOSTI MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Igor @. @agar Michael Meeuwis 11 NAMESTO UVODA David P. Shea 35 15 STRPNOST IN NESTRPNOST V MEDKULTURNI KOMUNIKACIJI: OPA@ANJA O IDEOLOGIJI IN KONTEKSTU V INTERAKCIJSKI SOCIOLINGVISTIKI PERSPEKTIVA IN PRODUKCIJA: STRUKTURIRANJE SODELOVANJA V MEDKULTURNI KONVERZACIJI Srikant Sarangi 79 MEDKULTURNO ALI NE? ONKRAJ POVELI^EVANJA KULTURNIH RAZLIK PRI ANALIZI NEUSPE[NE KOMUNIKACIJE (DE)KONSTRUKCIJA (DE)KONSTRUIRANEGA: ANTROPOLO[KA TEORIJA IN SOCIALNA KONSTRUKCIJA IDENTITETE 123 BEGUNSKA POLITIKA V SLOVENIJI (OD MARCA 1992 DO KONCA LETA 1993) 147 ARGUMENTATIVNA MO^ DISKURZA ZGODNJEGA U^ENJA TUJEGA JEZIKA Vedrana Spaji} Vrka{ 103 Marjeta Doupona Horvat Barbara Domajnko POP OKO UHO Jo`e Vogrinc I~o Vidmar Pierre Schaeffer Steve Jones I~o Vidmar Jo`e Vogrinc 171 POP OKO UHO 173 PIERRE SCHAEFFER IN RAZPRAVA O GLASBENIH OBJEKTIH 175 RAZPRAVA O ZVO^NIH OBJEKTIH 201 TEHNOLOGIJA IN GLASBENIK 229 IZ[TEKANI – VEDNO SLI[ANI, A KOMAJ KDAJ VIDENI 237 RAY IN JONAS; VJ SHOW KOT TV RABA POPULARNE GLASBE OIKOE Edward Robbins 253 RAZMIŠLJANJA O MNOGOTERNEM MESTU 267 DRUŠTVO KORTINA - INTERVJU Z BRANETOM ŽILAVCEM Igor Prassel 271 ENERGIJA SONČNEGA SEVANJA 277 Mitja Velikonja, DRAGO BRALSTVO! recenzije 279 Igor Pribac, TELO, ŽENSKA IN MOŠKE TEORIJE POLITIČNEGA Dorijan Keržan, SAGE IN SOCIALNA TEORIJA Mitja Velikonja, NOVO SOOČANJE S PERSPEKTIVAMI Dorijan Keržan, DRUGAČEN KAFKA prikazi in pregledi 289 Janet Carsten, Stephen Hugh-Jones, ABOUT THE HOUSE: LÉVI STRAUSS AND BEYOND (Dorijan Keržan) K.J. Dover, GRŠKA HOMOSEKSUALNOST (Darja Šterbenc) Boštjan M. Zupančič, PRVINE PRAVNE KULTURE (Primož Oberžan) Howard Gardner, RAZSEŽNOSTI UMA - TEORIJA O VEČ INTELIGENCAH (Peter Brecl) Colin Rose in Luise Goli, UMETNOST UČENJA (Peter Brecl) Artur Štern, ALTRUIZEM (Marko Hajdinjak) Andrej Studen, STANOVATI V LJUBLJANI (Maja Grgič) povzetki 301 Tragikomi~na namesto vesele znanosti Nietzsche nas opominja, da je videti stvari podobne ali jih napraviti enake znak {ibkih o~i. Zdi se, da je tak{na slabovidnost postala vodilo slovenske znanstvene dru{~ine. Mandarini in njihovi bonci {irijo parole o Univerzalni znanosti, pri ~emer izhajajo iz naivne predstave, da (znanstvena) Resnica le`i skrita pod pregrinjalom nevednosti in ~aka princa, da jo odkrije in si jo vzame. Ta fantazma nedvomno ima eroti~na izhodi{~a, vzeta v celoti pa je aseksualna in impotentna. Nerealen je objekt po`elenja: univerzalna Resnica oz. Znanost je prav tak{na iluzija kot univerzalna Lepota. Ljubiti Lepoto v konkretni `enski je izgovor nesposobnosti kakr{nega koli realnega razmerja. Ljubezen do Lepote (ali Dobrote) je pretveza {ibkih pri ubijanju eroti~nega. Zakaj pa si princ domi{lja ali posku{a napraviti vtis, da razkriva ~isto (nedol`no) in univerzalno Resnico, ~eprav tam le`i le delna resnica, ki ni sprejemljiva za vse, pa tudi sama se ni pripravljena vdati vsakemu? Zato ker ga ta ritual razkritja, ne glede na to, kaj je spodaj, dela princa. Ob vseh dvorjanih, ki z upanjem in zaupanjem zro v princa, od njega tako in tako ni mo~ pri~akovati kaj ve~ od poljuba. Od princa se kaj ve~ tudi ne pri~akuje. Tu se pravljica tudi kon~a. Idejo odkrivanja univerzalne Resnice potrebujejo tisti, ki ohranjajo fevdalna razmerja v znanosti. Sklicujo~ se na Resnico, trdijo, da v znanosti ni prostora za demokracijo. V tem kontekstu je Resnica teror. Zgodovinska dejstva pri~ajo, da se kraj in ~as rojstva znanosti in demokracije bolj ali manj ujemata. Naravoslovni pojem zakona je pre{el iz izku{nje vladavine zakona kot volje demosa. Dru`bo so odtlej vodili abstraktni pravni principi in ne samovolja despota. Vesolja ni ve~ upravljala samovolja demiurga, temve~ nous, ki je dostopen slehernemu umu. Od tod lahko sklepamo, da med znanostjo in demokracijo obstaja globlja in nujna vez. Obe dru`i specifi~ni tip govorice, ki jo nekateri imenujejo diskurz. V njem spro`amo trditve, za katere `elimo, da bi obveljale tudi pri drugih, da bi se o njih sporazumeli, pogajali (trditve niso zacementirane), da bi se diskurz zaklju~il s konsenzom. Pri naravoslovnih in tehni~nih vedah gre navadno za tematiziranje dejstev zunanjega, objektivnega sveta, ki se v diskurzu presku{ajo po kriteriju resnice. Tisto, o ~emer se kompetentni govorci sporazumejo, njihov konsenz, ki je bolj ali manj provizori~en, imenujemo znanstvena resnica. Ker se tak kon- senz v ~asu spreminja, so univerzalne Resnice lahko pokvarljivo blago. V (demokrati~ni) politiki, pravu, morali, humanisti~nih in dru`benih vedah tem-atiziramo na{ simbolno strukturiran normativni svet po kriterijih normativne ustreznosti. Hkrati se tu ne sporazumeva zgolj o zunanjih objektivnih dejstvih, temve~ se ta dejstva tudi proizvajajo. Te vede ne morejo in ne smejo biti nevtralne, saj so vpletene v dolo~eno dru`bo in kulturo, ki ju tudi soustvarjajo. Konsenz je zato te`je dosegati tako, da se zdijo resnice {tevilnej{e, relativnej{e, za~asnej{e, vsekakor pa manj univerzalne. Ne glede na to, ali gre za nar-avoslovno-tehni~ne ali dru`boslovno-humanisti~ne vede, so vsem skupna pravila diskurza, ki dolo~ajo neovirano napredovanje h konsenzu oz. znanstveni resnici. Ta pravila, ki imanentno dolo~ajo vsak diskurz, je Habermas imenoval idealna govorna situacija: v diskurz se vklju~ujejo enakopravno vsi kompetent-ni govorci, velja le pravilo bolj{ega argumenta, ne glede na institucionalni status (socialno mo~) govorca, diskurz je omejen zgolj z dosegom konsenza, konsenz lahko problematizira vsak kompetenten govorec z ustreznimi argumenti itd. Z diskurzivnega stali{~a ni razlik med demokracijo in znanostjo, zato lahko analogno sklepamo, da je mandarinski sistem, ki se v zadnjem ~asu uveljavlja v znanosti, zlasti pa na ljubljanski Univerzi, enaka gro`nja razvoju strok kot totalitarizem demokraciji. Oba re`ima onemogo~ata sporazumevanje – enkrat je spregledana dru`bena pravi~nost, drugi~ znanstvena resnica. Mandarini in njihovi bonci, ki zaklinjajo univerzalno Resnico v svetu par-tikularnih odkritij, gradijo oltarje, na katerih moramo `rtvovati svoje o~i. Neko~ je bila to lomonosovska zgradba sovjetske znanosti, ki ji je bilo treba slediti, ~e si hotel biti iniciran v univerzalno znanost. Bodisi da je {lo za univerzalne resnice dialekti~nega materializma ali pa za prednosti sovjetskega naravoslovja in tehnike, ki sta raz{irjala {tevilno in poceni literaturo. Najpozneje s koncem {estdesetih let se je ta oltar za~el ru{iti. Pismeni so videli, da se diamat ne sklada z Marxom, tisti ki niso slepi, so videli zaostajanje sovjetske tehnologije. Tedanji mladi adepti so izgubili oltar, ohranili pa idejo univerzalne Resnice, ki gradi oltarje. Zdaj so oni mandarini. Zgodovina se ponavlja, na sre~o po heglovskem vzorcu: najprej kot tragedija, pozneje kot farsa. Zarjo sovjetske znanosti je zamenjal kriterij amerikanizacije. S stali{~a akademskega turizma je to vsekakor napredek. Univerzalna Resnica pa je {e vedno bebava, ~eprav je prestavljena v najbolj{ega mo`nega izmed vseh svetov. Ne gre podcenjevati ~love{kega in finan~nega potenciala ZDA, kljub temu pa je neizmerna koli~ina znanstvenih dejstev, ki jih proizvede, le skupek partikularnih resnic, ki ima enako te`o kot tista, do katere se dokoplje pakistanski fizik. S stali{~a dru`benih in humanisti~nih ved, ki niso potrebovale dragih tehnolo{kih parkov in zato niso bile neposredno vpletene v ekonomske in voja{ke tekme, je postavljanje “amerikanskega oltarja” retrogardna farsa. Mandarinska univerza postavlja kriterije, ki so v funkciji oviranja diskurza: znanstvena resnica velja, kolikor je primerljiva s fantazmo univerzalne Resnice, ki jo razgla{a dolo~en korpus, praviloma ameri{kih revij. V tehni~no-nar-avoslovnih vedah ima ta kriterij neko tradicijo in je vsekakor relevantnej{i kot v drugih vedah, kjer no~ejo odkrivati Resnice, temve~ sooblikovati kulturo, ki je imanentno pluralna, nepodobna in neenaka. Zato je neresen zahtevek za objavljanje – ki ga mandarini in bonci upo{tevajo – v indeksiranih revijah, kjer se te indeksacije uveljavljajo {ele v zadnjih nekaj letih. Objava v eminentni francoski ali nem{ki (ali pa slovenski) reviji ne {teje! Lahko pa se obrnete na kak{no manj znano novozelandsko. Ali pa poskusite z “Argumentom” ali “New Left Review”. To vam odsvetujemo, ~e ne sodite k politi~ni levici. Ali pa se preusmerite na podro~ja, ki zanimajo reviji “Parapsychology” in “Philosophy of Sport” ipd. Vsi ti vzvi{eni kriteriji, ki naj bi posve~evali univerzalno Resnico, se izogibajo dejanskim kriterijem, primernim diskurzivnim okoljem in specifiki posami~nih ved. Zakon o visokem {olstvu in politika znanosti uzakonjata gerontokracijo in vzvi{eno vpletanje mandarinov v podro~ja, ki niso v njihovi kompetenci. Matematiki sodijo o socialni pedagogiki, psihologi o filozofiji, slavisti o ra~unal-ni{tvu, k razvojnim in poslovnim strategijam univerz in fakultet so pripu{~eni skoraj{nji upokojenci, ki vas bodo ob va{i pobudi kve~jemu pokroviteljsko potrepljali: “To boste izpeljali, dragi kolega, ko bo pri{el va{ ~as.” Lahko no~! Darij Zadnikar ilustracija Jim linger Namesto uvoda Pred meseci smo v ~asniku Slovenec lahko prebrali tole (omlednost): “Tudi v Sloveniji, posebno v liberalnem taboru, bije marsikatero srce za multikulturnost, kakr{no sre~amo v orientexpressu ali v ~akalnici mednarodnega letali{~a. [e ve~. Po njihovem dose`e najvi{jo raven šmultikulturnosti’ Slovenec, ki zdru`i v sebi in hkrati `ivi najrazli~nej{e kulturne modele in zato zna bolje angle{ko kot slovensko, ni kristjan, temve~ ateist ali budist, podcenjuje doma~e jedi in pesmi, zaradi ~esar se hrani po italijansko ali kitajsko, ter poslu{a glasbo ameri{kih rokovskih pevcev, `ivi po {egah ju`noameri{kih Indijancev itd.” (Hubert Po`arnik: Multikulturnost ali etnopluralizem). Omlednost (~e lahko karikirani podobi Slovenca kot nekoga, ki je (oz. mora biti) kristjan, vsak dan je zelje in `gance in se navdu{uje nad Lojzetom Slakom sploh {e re~emo samo omlednost) pa kaj kmalu preide v fa{istoidnost in rasisti~no hujskanje, saj avtor nadaljuje: “Nobena skrivnost ni, da so najve~ji pobudniki in zagovorniki dana{nje entropije kulture in nastajanja brezobli~ne svetovne civilizacije ljudje, ki niso ukoreninjeni v svojem narodu in ki jim je zato vseeno, katero vero in kak{ne navade ima sosed ali v katerem jeziku se pogovarja z njimi” (poudaril I. @. @.), nato pa sklene: “… To pomeni, da se moramo tudi Slovenci v prihodnje {e bolj spomniti svoje materialne, duhovne in jezikovne kulture ter jo negovati in krepiti. To bo blagodejno vplivalo na na{o samozavest, ustvarjalnost in vedrost, poleg tega pa ukoreninjenost v lastnem narodu omogo~i strpnost, medsebojno spo{tovanje in ustvarjalen dialog z drugimi in druga~nimi.“ (poudaril I. @. @.). Se tudi vam zdi, da je tukaj nekaj narobe? Da namre~ nekdo, ki mu ni vseeno, katero vero in kak{ne navade ima sosed (ali v katerem jeziku se pogovarja z njim), nima ni~ skupnega s strpnostjo, medsebojnim spo{tovanjem in ustvarjalnim dialogom z drugimi in druga~nimi? Razen seveda, ~e si “ustvarjalnega” dialoga, medsebojnega spo{tovanja in strpnosti ne predstavljamo kot uravnavanja zasebnega `ivljenja drugih (posameznikov in skupin) po svojih merilih… Tudi zato se nam je zdela tematska {tevilka o medkulturni komunikaciji potrebna: da bi kon~no (na Slovenskem pa sploh prvi~!) strokovno, na znanstven na~in spregovorili o medkulturni komunikaciji, kaj (medkulturna komunikacija) sploh je, kak{ne probleme generira in kako se jih lotevati. Temeljna poteza te tematske {tevilke – to seveda velja za prevedena besedila (ki se jim nismo mogli ogniti, saj je veda pri nas {e v povojih), ne pa tudi za slovenski besedili, ki pravzaprav predstavljata prva koraka na tem podro~ju – pa ni le predstavitev koncepta medkulturne komunikacije in medkulturne komunikacije kot vede, temve~ tudi kriti~en pogled na medkulturno komunikacijo oz. teorijo medkulturne komunikacije. Ta kriti~ni pogled se ka`e na dveh ravneh: na ravni predmeta analize medkulturnih interakcij in na metateo-retski ravni razprave o aktualnih usmeritvah in modelih raziskav medkulturne komunikacije. Na osnovi analiz empiri~nih (interakcijskih) podatkov, Shea, Meeuwis in Sarangi tako sku{ajo razkriti ideolo{ke procese, ki so na delu v komunikacijskih strukturah medkulturnih sre~anj, ali pa predstavljajo alternativna stali{~a in metodolo{ke pristope, ki se jim zdijo primernej{i za tak{ne raziskave. Kriti~na analiza podatkov jih potem vodi do (kriti~nega) pretresa obstoje~ih (in pre-vladujo~ih) modelov in teorij medkulturnega raziskovanja, pri ~emer se spra{ujejo predvsem po tem, v kolik{ni meri ti analiti~ni modeli lahko razkrijejo dimenzije dru`bene neenakosti in razmerja mo~i (ki so prisotni) v medkulturnih sre~anjih. Njihov zastavek je predvsem razumevanje in “denaturalizacija” nekaterih klju~nih analiti~nih kategorij in konstruktov, ki so v (prevladujo~ih) raziskavah medkulturne komunikacije najpogosteje razumljeni kot samoumevna in neproblemati~na razlagalna orodja. Tak{en uvod v predstavitev problematike medkulturne komunikacije in medkulturnega raziskovanja se mi zdi primernej{i kot pa prevajanje “izbranih poglavij” klasi~nih del o medkulturni komunikaciji: bralec se bo tako lahko seznanil z nekaterimi temeljnimi postavkami klasikov teorije medkulturne komunikacije, kakor tudi z njihovimi sodobnimi kritiki (“klasikov” se zainteresirani bralec seveda {e vedno lahko loti sam). Zdaj pa {e nekaj besed o izbranih besedilih (prva tri so bila objavljena v posebni {tevilki vodilne revije s podro~ja jezikovne pragmatike Pragmatics (vol. 4, {t. 3, september 1994) z naslovom Critical perspectives on intercultural communication; seveda jih ponatiskujemo z dovoljenjem avtorjev). ^lanek Michaela Meeuwisa pozornost obra~a na dejstvo, da razmerje med kulturnimi razlikami in komunikacijskimi problemi v razli~nih medkulturnih kontekstih nikakor ni enako ali nespremenljivo. V svojem ~lanku poro~a tako o primerih uspe{ne medkulturne komunikacije, v katerih so se diskurzivne konvencije realizirale na mo~no raz~lenjen in raznolik na~in, kakor tudi o primerih komunikacijskega konflikta, kjer je bila ta realizacija manj raznolika, in na osnovi teh opa`anj predlaga bolj pretanjen in bolj kriti~en pogled na odnos med kulturnimi razlikami in komunikacijskimi problemi. Ta kriti~ni pogled naj bi upo{teval predvsem na~in, na katerega zgodovinsko uveljavljene in institucionalizirane oblike etni~ne pristranosti tolerirajo kulturno specifi~na odstopanja neki skupnosti, neki drugi pa ne. David P. Shea `e omenjeno strategijo denaturalizacije uporabi na primeru kontekstualizacijskih in sklepalnih konvencij, tako da problematizira na~in, na katerega so bile v nekaterih modelih medkulturne komunikacije uporabljene kot danosti, ki naj pojasnijo komunikacijske konflikte. Potem ko zamenja tisto, kar pojasnjuje, s tistim, kar mora biti pojasnjeno, Shea ugotavlja, da bi morali kontekstualizacijske in interpretacijske strategije najprej preiskati glede na to, kako so same posredovane z dru`benim polo`ajem interaktantov in s situaci-jsko strukturo konverzacijske dejavnosti. Ne bi jih smeli preprosto imeti za dane in stabilne normativne vzorce, ki z govorcem kar nekako “zaidejo” v interakcijo. Razprava o (analiti~ni) opori, ki jo nudijo tak{ne konvencije, avtorja vodi (vse) do problematizacije (v “klasi~ni” literaturi o medkulturni komunikaciji precej raz{irjenega) stali{~a, po katerem so primeri medkulturnih nesporazumov posledica konvencij kontekstualizacije in sklepanja, ki naj bi bili specifi~ni za neko kulturo. Bralec oz. bralka bosta kmalu opazila, da so prvi trije ~lanki (implicitno ali eksplicitno) refleksivni, kar pomeni, da je kriti~na perspektiva, ki jo privzemajo, dvostranska: usmerjena je tako na procese, ki so na delu v analiziranih podatkih, kakor tudi na dru`beno relevantnost nekaterih izbranih pristopov k medkulturni komunikaciji. Ta refleksivnost je morda {e najbolj opazna v ~lanku Srikanta Sarangija. ^e sku{a, na primer, Sheajev ~lanek pokazati, da temeljne kategorije kot etni~na identiteta ali kulturne razlike niso predeterminirane strukture, temve~ se konstruirajo v medkulturnem diskurzu, se Sarangi sicer loteva istih vpra{anj, vendar spremeni naslovnika: ~e prva dva ~lanka tak{ne konstrukcije raziskujeta na predmetni ravni medkulturnega razgovora, pa Sarangi raziskuje, kako se tak{ne konstrukcije razvr{~ajo na ravni oblikovanja teorije in raziskovalne prakse. Med drugim ugotavlja, da nekateri analitiki medkulturnega nesporazuma prevelik pomen pripisujejo “kulturnim razlikam” na ra~un drugih faktorjev, ki so (so)odgovorni za fenomen (medkulturnega) nesporazuma, vse tja do stereotip-iziranja medkulturne komunikacije kot predvsem “medkulturne” in (mnogo) manj “komunikacije”. Kot alternativo Sarangi predlaga, da bi morali medkulturna sre~anja vmestiti tako v njihov dru`beni kot v njihov institucionalni kontekst, kar mu omogo~i, da specifi~nim diskurzivnim praksam interaktantov sledi v kontekst {ir{ih dru`benih sil. Med vsemi medkulturnimi temami, ki se jih lotevajo prvi trije ~lanki, je koncept “kulture” o~itno najpogosteje obravnavan problem: vsem trem ~lankom je skupno, da sku{ajo denaturalizirati nejasno rabo pojma kultura kot nujne in zadostne razlage vsega, kar se dogaja v medkulturnih interakcijah. Kot dopolnilo jim zato sledi ~lanek Vedrane Spaji} Vrka{, ki podaja nekak{en (seveda kriti~en) pregled teorij konstrukcije identitete, pri ~emer opozarja predvsem na ideolo{kost rabe in ideolo{ki izvor sprememb, ki so jih do`iveli pojmi kot “pleme”, “etni~nost”, “dr`avljanstvo” in “nacionalizem”. Zadnja dva ~lanka sta nastala v okviru dela v Centru za diskurzivne {tudije na ISH, In{titutu za humanisti~ne vede Ljubljana, in predstavljata netipi~en pristop k obravnavi problemov medkulturne komunikacije. ^e prvi trije ~lanki, kakor tudi sicer ve~ina tovrstne literature, v osnovi izhajajo iz gumperzovske interakcijske sociolingvistike, se Marjeta Doupona Horvat pisanja o beguncih in begunski problematiki v Sloveniji loteva s klasi~nim (osnovnim) instrumentari-jem sodobne jezikovne pragmatike: izpostaviti `eli predvsem (ideolo{ke) predpostavke in implikature tega pisanja. Barbara Domajnko sku{a diskurz zgodnjega u~enja tujega jezika, zelo specifi~en problem medkulturne komunikacije, raz~leniti s pomo~jo konceptov Ducrotove teorije argumentacije v jeziku, teorije, ki je na neki na~in revolucionarna, saj je ne zanima toliko sprotna, interakcijs-ka, konstrukcija argumentov, temve~ argumenti, ki so `e vpisani v samo jezikovno strukturo, argumenti, ki jih ponuja jezik sam. Pogled na teorijo medkulturne komunikacije, ki ga ponujamo, seveda ni popoln (prostora nam je, na primer, zmanjkalo za podrobnej{o predstavitev antropolo{kega pristopa, ki se sklene na mestu, kjer lingvist sploh {ele pri~ne z delom) in (za name~ek) ne predstavlja lahkega branja. Seveda pa zato omogo~a tudi vse kaj drugega kot prosto~asna nedeljska lamentiranja upokojenega psihiatra in amaterskega politika(nta), namre~ vpogled v analizo in teorijo medkulturne komunikacije. Igor @. @agar IGOR @. @AGAR je magistriral iz filozofije in doktoriral iz sociologije na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Je predstojnik Centra za diskurzivne {tudije in vodja podiplomskega programa iz Teorije komunikacije na ISH, In{titutu za humanisti~ne vede Ljubljana, ter docent za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti. Ukvarja se predvsem z jezikovno pragmatiko, argumentacijo in retoriko. Je (so)avtor in urednik {estih knjig in ve~ deset ~lankov. Naslov: ISH – In{titut za humanisti~ne vede Ljubljana, Beethovnova 2/III, 1000 Ljubljana. E-mail: igor.zagar@guest.arnes.si. Michael Meeuwis Strpnost in nestrpnost v medkulturni komunikaciji: opa`anja o ideologiji in kontekstu v interakcijski sociolingvistiki1 1. UVOD @e leta 1961 je J. L. M. Trim zapisal: “^utimo (…), da rasto~e-padajo~a intonacija, ki jo {tevilni Poljaki uporabljajo v preprostih izjavah, resni~no ka`e na intelektualno vzvi{enost in da mo~an poudarek, od zloga do zloga padajo~a melodija in nizko izgovorjeno jedro v nekaterih severnonem{kih izjavah izra`ajo `eljo po prevladi. Na{a reakcija na to je ostra. Tujec pa je popolnoma zmeden in se spra{uje, zakaj je obetavno prijateljstvo propadlo. Tako se slab{ajo med~love{ki odnosi in nastajajo miti o šnarodnem zna~aju’.” (Trim 1961: 35, besedilo je poudarjeno v izvirniku) V tem odlomku Trim govori o mo`nih posledicah medkulturnih stikov med doma~imi govorci – DG (native speakers – NSs) in nedoma~imi govorci – NDG (nonnative speakers – NNSs) na ravni skupinskih zaznav. Ker nedoma~i govorci druga~e dojemajo suprasegmentalne plasti jezika (v tem primeru angle{~ine), se lahko zgodi, da doma~i govorec pripi{e te razlike psiholo{kim potezam sogovornika. Trim poudarja, da se lahko v medkulturni komunikaciji krepijo ali ustvarjajo stereotipi o kulturnih, rasnih in etni~nih skupinah. 1 Raziskavo za ta ~lanek je podprla Belgijska dr`avna znanstvena fundacija (Belgian National Science Foundation – NFWO) in je potekala v okviru raziskovalnega programa, ki ga je financirala belgijska vlada (IUAP-II, pogodba {t. 27). ^lanek je bil v zgodnej{i in kraj{i obliki predstavljen na ~etrti Mednarodni konferenci v pragmatiki, ki je potekala v japonskem mestu Kobe julija 1993, pod naslovom “Breakdown (and the absence of) conflict in intercultural communication between non-native speakers of English” (“Zlom (in odsotnost) konflikta v medkulturni komunikaciji med nedoma~imi angle{kimi govorci”). Peter Auer, Jan Blommaert, Dennis Day, Thiru Kandiah, Anne Pauwels, Srikant Sarangi, David Shea in Jef Verschueren so mi pomagali s pripombami k zgod- MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 15 Michael Meeuwis nej{emu osnutku ~lanka, za kar se jim zahvaljujem. 2 Ve~ina Gumperzovih del o medkulturni komunikaciji, ki so bila objavljena pred letom 1982, je zbrana v knjigi Discourse Strategies (Diskurzivne strategije, Gumperz 1982). Po letu 1982 so iz{la {e naslednja dela: Gumperz (1983, 1984, 1992); Gumperz & Roberts (1991) in Gumperz et al. (1984). Primeri {tevilnih raziskav Gumperzove smeri so: Chick (1985, 1991); Raith (1985); Roberts & Sayers (1987); Scollon & Scollon (1981, 1983); Valentine (1988) ter ~lanki, ki so zbrani v: Gumperz (ur.) (1982). 3 S tem seveda ne zavra~am dejstva, da so na interakcijsko socio-lingvistiko vplivale tudi druge smeri, ki poudarjajo socialno-konstruktivno plat jezikovne prakse, na primer teorija govornih dejanj, ki izvira iz Austi-novega preu~evanja perfor-mativne mo~i jezika, ter nekatere smeri v socialni psihologiji. ^eprav so te discipline mo~no vplivale na interakcijsko socio-lingvistiko, jih ta ni sprejela brez kritike in v celoti. Trimova zgodnja anekdoti~na ocena nastajanja kulturnih stereotipov v konkretnih konverzacijskih dogodkih (conversational incidents) se znova pojavi pri razvoju specifi~nega empiri~nega pristopa k medkulturni komunikaciji, ki ga je izoblikoval John Gumperz.2 Gumperzovo delo je mejnik v interakcij-ski sociolingvistiki in je mo~no vplivalo na razcvet raziskav medkulturne komunikacije v zadnjem desetletju. Njegov vpliv je tako velik, da lahko govorimo o uveljavljeni smeri raziskovanja medkulturnih stikov. Po mnenju Gumperzove smeri nastajajo stereotipi pri komunikaciji na naslednji na~in: pri stikih med kulturno razli~nimi govorci lahko zaradi razli~nih pragmatik, ki jih ti uporabljajo v skupnem jeziku, pride do komunikacijskih problemov. Pod vplivom sociokulturnega ali jezikovnega ozadja lahko govorci šprevle~ejo’ formalno podoben jezik z ravno nasprotnim repertoarjem škontekstualizacijskih signalov’ (šcon-textualization cues’), ki so “povr{inske zna~ilnosti sporo~ilne oblike (…), s pomo~jo katerih govorci signalizirajo, poslu{alci pa interpretirajo, za kak{no dejavnost gre, kako je treba razumeti semanti~no vsebino in kako je vsak stavek povezan s predhodnim in nadaljnjim besedilom” (Gumperz 1982: 131). Kontekstualizacijski signali sestojijo iz pragmati~nih elementov, kot so na primer mehanizmi dajanja povratnih informacij o situaciji (backchanneling devices), pravila izmeni~nega govorjenja, ustaljeni izrazi, intonacijski vzorec, preklapljanje med kodi in stili (style- and codeswitching), konvencije za za~enjanje in zaklju~evanje konverzacije ter druge diskurzivne strategije. Tak{ni signali delujejo na zelo subtilnih in te`ko opredeljivih ravneh jezikovne produkcije in pri~akovanj, zato razlike med njimi niso neposredno razvidne iz tehni~nih jezikovnih variacij. Po Gumperzovem mnenju tako pride do napa~nega sklepanja o komunikacijski intenci sogovornikov ter o njihovih zna~ajskih potezah in obna{anju. ^e se neuspe{na komunikacija ponovi pri stikih z ljudmi, ki po na{i predstavi pripadajo isti etni~ni, kulturni ali rasni skupini, lahko karakterizacije posameznikov prerastejo v stereotipne karakterizacije celotne skupine. Ta na~in mi{ljenja predpostavlja, da ima neposredna interakcija pomembno vlogo pri ustvarjanju socialnega reda. Jezikovna praksa, postavljena v dolo~eno situacijo, naj bi imela pomembno vlogo pri (re)produciranju sistemov sociokulturnega znanja in socialnih struktur na splo{no. To jasno ka`e na vpliv, ki so ga na interakcijsko sociolingvistiko imele nekatere discipline znotraj {ir{ega podro~ja sociolingvistike, na primer etno-grafija govora, etnometodologija, konverzacijska analiza ter diskurzivna analiza.3 S svojim pojmovanjem vloge konkretne in neposredne interakcije pri ustvarjanju socialnega reda pa te discipline niso vplivale le na stali{~e interakcijske sociolingvistike glede komunikacijskega nastajanja stereotipov. Pod njihovim 16 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Strpnost in nestrpnost v medkulturni komunikaciji: opa`anja o ideologiji… vplivom se je interakcijska sociolingvistika pri preu~evanju splo{ne medkulturne komunikacije oprla na analizo situacij na mikroravni. Gumperzova smer se je pri raziskovanju medkulturne komunikacije osredoto~ila na etnografske {tudije primerov neposrednih interakcij v dolo~enih situacijah, pri katerih preu~uje komunikacijske mehanizme, ki so neposredno razvidni iz opazovanja. Zato moramo podrobno analizo “procesov, ki ustvarjajo in krepijo negativne rasne stereotipe, ki vodijo k predsodkom in diskriminaciji” (Chick 1985: 300), se pravi komunikacijskega nastajanja stereotipov, razumeti kot izraz splo{ne usmeritve interakcijske sociolingvistike v analizo posameznih šoprijemljivih’ konverzacijskih struktur. V svojem ~lanku nameravam preko analogne {tudije primera razmerij med konverzacijskimi dogodki in kulturnimi stereotipi dokazati, da je treba poleg zna~ilnosti, ki jih preu~uje interakcijska sociolingvistika in so neposredno razvidne iz opazovanja diskurza, upo{tevati tudi zunajsituacij-ske socialne dejavnike, ki posredujejo komunikacijske procese. Zaradi izbire dolo~enih metod, ne pa zaradi svoje teoreti~ne usmeritve interakcijski sociolingvisti pri raziskovanju medkulturne komunikacije ve~inoma sploh ne upo{tevajo vpliva zunajsituacijskih parametrov na konverzacijsko strukturo. Zaradi prevlade tak{nih raziskav se lahko zgodi, da s~asoma ne bomo ve~ opazili posredovalne vloge zunajsituacijskih struktur in bomo razvili napa~no pojmovanje škonteksta’, ki ga bomo omejili na zna~ilnosti, ki so razvidne iz opazovanja mikrostruktur.4 [tudijo za~enjam z analizo posnetih primerov medkulturne komunikacije v angle{~ini med nedoma~imi govorci, t.j. tan-zanijskimi, ju`nokorejskimi in flamskimi in`enirji (2. poglavje). Obravnaval bom pogosto rabo eksplicitnega pogajanja o pomenu (negotiation of meaning) in popravka (repair) v interakcijah med nedoma~imi govorci (NDG-NDG). Uporabljal bom nasprotujo~a si izraza škomunikacijska strpnost’ (šcommunica-tive leniency’) in škomunikacijska nestrpnost’ (šcommunicative testiness’). V tretjem poglavju bom svoje ugotovitve interpretiral na podlagi dihotomije med škomunikacijskim zlomom’ (šcommunication breakdown’) in škomunikacijskim konfliktom’ (šcommunication conflict’), katere avtor je Michael Clyne. Ta tipolo{ka interpretacija je v nasprotju z nekonstruktivnimi in posplo{ujo~imi kritikami kulturnega ozadja, s katerimi nekateri jezikoslovci razlagajo probleme v medkulturni komunikaciji. Ugotovitve, ki jih bom predstavil v 2. in 3. poglavju, bom v 4. poglavju primerjal z rezultati ocenjevalnih razgovorov, pri katerih so sodelovali flamski u~itelji. Ta šprimerjava’ je pokazala, da stereotipi, ki so jih u~itelji izrazili v razgovorih, mo~no odstopajo od dejanskih konverzacijskih interakcij. Na osnovi te 4 Kot bo razvidno iz ~lanka, so zahtevo, da je treba upo{tevati posredovalno vlogo zunajsituaci-jskih struktur, {e izrazili (redki) raziskovalci v inter-akcijski sociolingvistiki ter raziskovalci, ki imajo druga~en pristop k medkulturni komunikaciji in komunikaciji med pripadniki iste kulture (intracultural communication). V svojem ~lanku `elim to zahtevo opredeliti predvsem glede na obravnavo ideolo{kih struktur in pojma škontekst’ v interakcijski sociolingvis-tiki. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 17 Michael Meeuwis 5 Prvo in podrobnejše poročilo o tej analizi je: Meeuwis (1994) (glej tudi Meeuwis 1993)- 6 V transkripcijah je FU flamski učitelj, TŠ tanzanij-ski študent, KŠ korejski študent. Uporabljam tudi naslednje simbole: ..: premor (število pik je odvisno od dolžine premora) /: padajoča intonacija ?: rastoča intonacija *: poudarek je na naslednjem zlogu ali besedi {[de]tekst}: tekst v zavitem oklepaju je izgovorjen počasi {[p]tekst}: tekst v zavitem oklepaju je izgovorjen tiho [info]: dodan podatek ==: prekinitev, povezava =tekstl= =tekst2=: prekrivanje ugotovitve ne bom zavra~al trditve, da stereotipi nujno ali izklju~no nastajajo pri neposredni interakciji, saj tega interakcijski sociolingvisti niso nikoli izrecno trdili, pa~ pa bom dokazal, da potrebujemo konkretnej{o in uporabnej{o oceno aktivne vloge, ki jo imajo zunajsituacijske zna~ilnosti na makroravni pri medkulturnih interakcijah (5. poglavje). Ocenil bom tudi ideolo{ki pristop interakcijske sociolingvistike k preu~evanju medkulturne komunikacije. V nasprotju z mnogimi drugimi kritikami te {ole bom zagovarjal mnenje, da moramo pristop interakcijske sociolingvistike oceniti glede na mo`ne u~inke, ne pa glede na domnevne intence. Na koncu {tudije bom opozoril na morebitno napa~no pojmovanje škon-teksta’ v interakcijski sociolingvistiki. 2. POPRAVEK, “TIHI POPRAVEK” IN “NESTRPNOST V MEDKULTURNI KOMUNIKACIJI Od marca do decembra 1990 so mladi in`enirji iz Tanzanije in Ju`ne Koreje v belgijskem Antwerpnu obiskovali program usposabljanja, ki so ga vodili flamski in`enirji. Tema programa je bilo uvajanje ra~unalnikov v telekomunikacijske sisteme, potekal pa je v angle{~ini. Razdeljen je bil na teoreti~ni in prakti~ni pouk. Pri obeh vrstah pouka je bilo v skupini ponavadi od deset do petnajst {tudentov, ki so bili izklju~no Tan-zanijci ali izklju~no Ju`nokorejci. V~asih sta bila v skupini le dva {tudenta. Od oktobra do decembra 1990 so dvanajst u~nih ur posneli na video in avdio trakove. Vsega skupaj se je nabralo skoraj za 16 ur posnetkov, ki sem jih kasneje analiziral. Pri analizi interakcij NDG-NDG sem se najprej osredoto~il na komunikacijske probleme, ki sem jih sku{al razlo`iti s (per-ceptivnim in produktivnim) prenosom iz maternega jezika oziroma z razvojnega vidika jezikovnih realizacij nedoma~ih govorcev5. Naj za za~etek navedem en sam primer tak{nega nesporazuma.6 (1) 01 FU: it’s not necessary to to stress the syntax h~? 01 saj ni treba poudarjati sintakse a? 02 K[1: it’s necessary/ 02 treba je/ 03 FU: it’s necessary? 03 treba je? 04 K[1: yes 18 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Strpnost in nestrpnost v medkulturni komunikaciji: opa`anja o ideologiji… 04 ja 05 KŠ2: yes because the syntax is very hard to understand {[p] for us} 05 ja zato ker je sintaksa zelo težka {[p] za nas} 06 FU: yeah but it’s not enough with the example? 06 ja ampak a primer ni dovolj? 07 KŠ1: =yes= 07 =ja= 08 KŠ2: =yes= 08 =ja= 09 FU: [nadaljuje z naslednjo temo] 10 KŠ1, KŠ2: [[p] se pogovarjata med seboj v korejščini] V vrsticah 07 in 08 hočeta korejska študenta potrditi negacijo v 06. Povedati hočeta, da je primer v učbeniku res pomanjkljiv. Pri oblikovanju svojega odgovora uporabljata sistem 'soglasja - nesoglasja’, ki je v korejščini najpogostejši (Pope 1973). V jezikih, kjer je v rabi ta sistem, se odgovor oblikuje na podlagi govorčevega soglasja ali nesoglasja z (nikalno ali trdilno) obliko vprašanja, zato odgovor 'da’ na nikalno vprašanje potrdi negacijo. V nizozemščini, ki je mater-ni jezik flamske učiteljice, pa se v odgovorih večinoma uporablja 'trdilno-nikalni’ sistem: če je stavčna oblika odgovora trdilna, se uporabi pritrdilnica, če je nikalna, pa nikalnica. Zato odgovor 'da’ na nikalno vprašanje izniči negacijo. Ker za flamsko učiteljico odgovora 07 in 08 pomenita, da primer v učbeniku zadošča, pride do medkulturne 'zmešnjave z odgovori da/ne’. Učiteljičina reakcija v vrstici 09 jasno povzroči komunikacijsko frustracijo Korejcev (v vrstici 10). Seveda prenos sistemov odgovarjanja iz maternega jezika ni edini vzrok za nesporazum, saj v interakciji delujejo kompleksni dejavniki, ki jih ne gre poenostavljati. Flamska učiteljica, ki v tem kontekstu vodi postopek (procedural power), bi v vrstici 06 lahko olajšala razumevanje, če bi uporabila obrnjen besedni red ali pa izrazila vprašanje z odvisnikom, ki bi sledil glavnemu stavku, na primer: 'But don’t you think that...’ ('Ampak, ali se vama ne zdi, da...’). Ker tega ni storila, je nedvomno prispevala k problemom, ki sta jih študenta imela z razumevanjem nameravane stavčne oblike vprašanja. Po tem primeru nesporazuma si oglejmo naslednji primer: (2) 01 FU: what happened to the other group 01 kaj je z drugo skupino 02 you don’t know? MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 19 Michael Meeuwis 02 a ne vesta? 03 KŠ1: yeah/ 03 ja/ 04 FU: [ju zbegano pogleda] 05 KŠ2: yeah we don’t know/ 05 ja ne veva/ 06 FU: you don’t know? 06 ne vesta? 07 KŠ2: mm/ 07 mhm/ V tem primeru opazimo, da enaka zmešnjava zaradi odgovorov da/ne kot v primeru (1) ne pripelje do dolgotrajne napačne interpretacije. Pri tem medkulturnem soočenju divergentnih diskurzov se nedomači govorci angleščine uspešno pogajajo o pomenu različnih sistemov odgovarjanja, zato kon-verzacija gladko teče naprej. V vrstici 05 korejski študent opazi, da ima flamska učiteljica težave s sklepanjem o pravilnem pomenu. Do vrstice 07 pa sta obe strani že uspešno razrešili nesoglasje in se sporazumeli. Eksplicitno pogajanje o pomenu in popravek sta pogosti strategiji v interakcijah NDG-NDG. Ta komunikacijski fenomen ponazarjata tudi primera (3) in (4). Tudi pri teh interakcijah je do obojestranskega prizadevanja za soglasje prišlo po začetnem nesporazumu, ki so ga povzročile medkulturne pragmatične razlike. (3) 01 FU: the SSM has different procedures/which "types of 01 SSM ima drugačne postopke/kakšne *vrste 02 procedures? ... remember? 02 postopkov? ... se spomniš? 03 KŠ: yes/ 03 ja/ 04 FU: yeah? ... you tell me? 04 ja? ... mi poveš? 05 KŠ: [pove odgovor] (4) 01 FU: init is {[de] urgent}/ do you know the meaning of that? 01 init je {[de] nujno}/ a vesta kaj to pomeni? 02 KŠ1: yeah/ 02 a/ 20 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Strpnost in nestrpnost v medkulturni komunikaciji: opa`anja o ideologiji… 03 K[2: yeah/ 03 ja/ 04 FU: you tell me? 04 mi povesta? 05 you know what the meaning is? 05 vesta kaj pomeni? 06 K[1: yes/ 06 ja/ 07 FU: yes? 07 ja? 08 K[2: [pove odgovor] V primeru (3) je u~itelji~ino vpra{anje v vrsticah 01–02 mi{ljeno kot prikazano vpra{anje (display question), s katerim spra{ujemo po popolni informaciji. [tudent sprva ne rekonstruira tipa u~itelji~inega govornega dejanja in ga interpretira kot vpra{anje tipa da/ne (vrstica 03). Do tega o~itno pride tudi v primeru (4), kjer se napa~na interpretacija pojavi dvakrat (v vrsticah 02–03 in 06). Do teh (za~etnih) komunikacijskih problemov pride tudi zato, ker u~iteljica uporablja šneobi~ajne’ oblike prikazanih vpra{anj, na primer “remember” v primeru (3) in “you tell me”, “you know what the meaning is” v primeru (4). Druge razloge za to lahko poi{~emo v divergentnih šscenarijih pou~evanja’ (šscripts for schools’) (Saville-Troike & Kleifgen 1996), t.j. razli~nih pri~akovanjih o interaktivni praksi med u~iteljem in {tudentom v razredu. Riley (1984), Tyler & Davies (1990) in Scarcella & Lee (1989) ugotavljajo, da v Ju`ni Koreji pri pouku v {olah in na fakultetah navadno prevladuje profesorjev monolog. Pripomb in odgovorov {tudentov skoraj ni, saj ve~inoma niso za`eleni, profesorjeva vpra{anja med predavanjem pa so v najbolj{em primeru retori~na. Zato lahko trdimo, da v zgoraj navedenih interakcijah Ju`nokorejci niso navajeni na flamski interaktivni na~in pouka, ki ima zna~ilnosti workshopa, in tako ne prepoznajo takoj tipa u~itelji~inega vpra{anja. Kot je razvidno iz interakcij (vrstica 05 primera (3) ter vrstica 08 primera (4)), govorci popravljajo napa~ne interpretacije z obojestranskim prizadevanjem, da bi se razumeli. K pogajanju o pomenu spadata tudi u~itelji~ina predstavitev alternativnih oblik vpra{anj in njeno splo{no vztrajanje. U~iteljica zazna napa~no interpretacijo, vendar se nanjo ne odzove defenzivno, pa~ pa je pripravljena nesporazum re{iti tako, da preoblikuje govorno dejanje. Popravek in pogajanje o pomenu nista izklju~no eksplicitni sredstvi, t.j. sredstvi na ravni jezikovne produkcije, saj pri tovrstnih procesih vedno delujejo tudi štihe’ strategije. Kandiah (1991: 355–356) poudarja, da literatura o popravku obravnava 7 Pri obravnavi svojih podatkov se ne zadr`ujem ob mo`nih tipolo{kih klasifikacijah teh popravkov, se pravi znanih oznak, kot sta na primer: popravek, šs katerim za~ne govorec sam’ (šself-initiated’), popravek, ški ga dokon~a drugi govorec’ (šother-com-pleted’) ipd. Pomembnej{i se mi zdi vidik obojestranskega sodelovanja pri dokon~anih popravkih. 8 ^eprav se Kandiah ne opira neposredno na ugotovitve M. M. Bahtina, nas njegovo stali{~e mo~no spominja na Bahtinovo kritiko klasi~ne lingvisti~ne teorije in njenega pasivnega pojmovanja poslu{alca. Bahtin je zahtevo po upo{tevanju aktivne vloge poslu{alca povezal s pojmom “naslavljanje” (“addressivity”), t.j. usmerjenostjo komunikacije proti sprejemniku, ter uvedel pojma “razumevanje z aktivnim odzivom” (“actively responsive understanding”) in “razumevanje s pasivnim odzivom” (“passively responsive understanding”) (Bahtin 1986: 67 in sl.). 9 Kot je razvidno iz teh pripomb, je treba obrazce pou~evanja interpretirati kot konkretne izku{nje v socialnih praksah, ki predstavljajo dinami~na pri~akovanja, o katerih se da pogajati, ne pa kot stati~no, konkretizirano kulturno bistvo. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 21 Michael Meeuwis predvsem to, kar govorci izvedejo, da za~nejo ali zaklju~ijo popravek7, se pravi z zna~ilnostmi, ki so neposredno šrazvidne’ iz analize govora interaktantov, zanemarja pa to, kar z dejanskimi izjavami napravijo poslu{alci šsami pri sebi’ (šwithin themselves’).8 Komunikacijski interaktanti opravi~ujejo, popravljajo, preoblikujejo, se pogajajo itd. tudi na povsem receptivni ravni. Prav to po~nejo Korejci pri interakcijah (3) in (4). U~itelji~ino vztrajanje samo po sebi {e ni dovolj za uspe{no nadaljevanje konverzacije, saj je potrebno tudi šrecep-tivno’ pogajanje, ki so ga sodelujo~i pripravljeni izvesti. Pogajajo se o svojih pri~akovanjih glede šscenarijev pou~evanja’ in jih primerjajo z u~itelji~inim vztrajanjem.9 šTihi’ popravek zasledimo tudi pri u~iteljici (vrstica 03 primera (3), vrstice 02–03 in 06 primera (4)). ^e bi na vpra{anje šDo you know what time it is?’ (šAli veste, koliko je ura?’) podobno kot v teh vrsticah odgovorili s preprostim šda’, bi v kontekstu NG-NG ali NDG-NG to interpretirali kot posmehljivo ali celo `aljivo komunikacijsko obna{anje, medtem ko v na{ih primerih nikakor ne pride do tega. U~iteljica opravi~i te izjave in se šsama pri sebi’ pogaja o njih. Oglejmo si štihi popravek’ v primerih (5) in (6). (5) 01 01 02 02 03 04 04 05 05 06 06 07 07 08 08 (6) 01 K[: what kind of system is used? 01 kak{ne vrste sistem se uporablja? 02 FU: *how do you mean? what kind of system/ 02 *kako to misli{? kak{ne vrste sistem/ KŠ1: how can i change the color text? [prekinitev] kako lahko spremenim barvni tekst? [prekinitev] i mean this area/ only *this area/ mislim ta del/ samo *ta del/ [tipka] ... i mean this area/ i wanted to change the color mislim ta del/ hotel sem spremeniti barvo FU: {[p] hmm} {[p] hmm} KŠ2: only *this area samo *ta del KŠ1: only *this area samo *ta del FU: yes/ {[de] i understand the *question}/ ja/ {[de] ra*zumem *vprašanje}/ 22 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Strpnost in nestrpnost v medkulturni komunikaciji: opa`anja o ideologiji… Tannen (1981: 226) in Thomas (1984) ugotavljata, da se nedoma~i govorci pri oblikovanju metajezikovnih izjav pogosto ne zavedajo metapragmati~ne mo~i izra`anja, kar pogosto povzro~a komunikacijske frustracije pri komunikaciji NG-NDG (pa tudi NG-NG). V eni od svojih odli~nih ponazoritev Thomas pove, kako je ruska govorka angle{~ine vpra{ala po pomenu predhodne izjave svojega britanskega sogovornika s stavkom šWhat do you mean by saying that?’ (šKaj misli{ s tem?’) (1984: 232). To je britanski NG razumel kot izziv in kritiko svojih besed. Nasprotno pa metajezikovno nameravani vpra{anji z metapragmati~no mo~jo v primerih (5) in (6) nista povzro~ili trenja med sogovorniki. Izjava flamske u~iteljice v vrstici 08 primera (5) ne izra`a izziva ali u`aljenosti, kar bi bilo mo`no pri interakciji NG-NG ali NG-NDG. Doma~i govorec angle{~ine bi verjetno tudi za vrstico 02 primera (6) mislil, da sogovornik z metapragmati~no izjavo “how do you mean?” (“kako to misli{?”) kritizira vrednost in primernost njegovega vpra{anja. Zato lahko takoj{nje eksplicitno pogajanje in tihi popravek v primerih (2)-(6) razlo`imo s specifi~nim statusom teh interakcij, saj gre za konverzacije, pri katerih sodelujejo samo nedoma~i govorci. Kot ugotavljata Varonis & Gass (1985: 84–85), sogovorniki pri tovrstnih komunikacijah ponavadi “prepoznajo šobojestransko nekompetentnost’” oziroma “priznajo jezikovne te`ave”. Tveganje, da bi izgubili dostojanstvo, je ponavadi dosti manj{e, zato se lahko pogajajo o pomenu brez pretirane zadrege (glej tudi Gass & Varonis 1989; Schwartz 1980; Takahashi 1989). Ker se sogovorniki obojestransko prepoznajo za nedoma~e govorce, se lahko kon-verzacija gladko nadaljuje; to pa ne bi bilo mogo~e pri kakr{ni koli konverzaciji, v kateri bi sodeloval doma~i govorec. Do sedaj sem trdil, da je pri interakcijah, ki sem jih preu~il, pogosto pri{lo do eksplicitnega (produktivnega) in tihega (receptivnega) popravka. Menim, da sta ta dva popravljalna postopka izraz enotnega komunikacijskega obna{anja, ki ga imenujem škomunikacijska strpnost’. V naslednjem poglavju bom sku{al dokazati, da lahko na podlagi dihotomije Michaela Clyna med škomunikacijskim zlomom’ in škomunikacijskim konfliktom’ bolje razumemo, na kak{en na~in se pri interak-tantih ka`e komunikacijska strpnost. Preden za~nem obravnavati to temo, pa bi glede specifi~nosti komunikacije NDG-NDG kot šstrpne’ komunikacije rad pripomnil {e dvoje. Prvi~: iz rezultatov {tudije ne moremo sklepati, da je za komunikacijo NDG-NDG zna~ilna strpnost na vseh ravneh jezikovnih struktur. ^eprav zgoraj navedeni primeri ka`ejo, da je pri komunikaciji NDG-NDG mo`na strpnost na osnovni ravni zme{njav z odgovori da/ne in na ravni indirektnih MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 23 Michael Meeuwis 10 Popravek komunikacijskega zloma ni edini na~in za prepre~evanje komunikacijskega konflikta. ^e je prisotna komunikacijska strpnost, celo nepopravljen komunikacijski zlom ne povzro~i nujno konflikta, na primer v interakcijah (5) in (6). vpra{anj, tega ne moremo posplo{evati za druge ravni. Drugi~: ne trdim, da je za medkulturno komunikacijo NDG-NDG vedno zna~ilna strpnost udele`encev. V 4. in 5. poglavju bom govoril o tem, da lahko pri konverzacijah NDG-NDG zunajsi-tuacijski pogoji, na primer strukturalne razlike in zgodovinsko uveljavljeni predsodki, prevladajo nad strpnostjo. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je pri interakciji NDG-NDG strpnost ver-jetnej{a. 3. POPRAVEK IN “KOMUNIKACIJSKI ZLOM” PROTI “KOMUNIKACIJSKEMU KONFLIKTU V prej{njem poglavju sem govoril o tem, kako interaktanti premagujejo komunikacijske nesporazume, in nakazal, da je odsotnost problemov pri medkulturni komunikaciji vredna posebne raziskave. S tem sem hotel odgovoriti na splo{no usmeritev raziskovanja medkulturne komunikacije, ki zanemarja skupno prizadevanje sogovornikov za uspe{no komunikacijo. V kak{nem smislu lahko govorimo o šodsotnosti komunikacijskih problemov’? Pri interakcijah (1)-(4) opazimo, da sprva res pride do napa~nega sklepanja o intenci (do zme{njave z odgovori da/ne in napa~ne interpretacije tipa govornega dejanja). Clyne (1977: 130) zlasti v medkulturnih situacijah razlikuje med škomunikacijskim zlomom’, kjer sogovorniki napa~no razumejo komunikacijsko intenco, in škomu-nikacijskim konfliktom’, kjer zaradi napa~no razumljene intence pride do osebnostnega trenja. Na podlagi te dihotomije lahko re~emo, da je popravek v zgoraj navedenih primerih prepre~il, da bi škomunikacijski zlom’ prerasel v škomunikacijski konflikt’. šOdsotnost komunikacijskih problemov’ se torej nana{a na prepre~itev komunikacijskih konfliktov.10 V zadnjih letih so nekateri jezikoslovci kritizirali Gumperzo-vo smer preu~evanja medkulturne komunikacije in njene razlage problemov v medkulturni komunikaciji (na primer Kandiah 1991; Singh & Martohardjono 1985; Singh et al. 1988). Ovrgli so trditev, da so vzrok za konverzacijske motnje, ki jih analizira interakcijska sociolingvistika, medkulturne razlike med diskurzivnimi konvencijami. Kot bo razvidno iz nadaljnje obravnave, menim, da so te alternativne razlage pomembne, vendar ne edino veljavne. Ti jezikoslovci ve~inoma upo{tevajo strukturalne parametre na makroravni, na primer nesorazmerje mo~i, nadvlado in zgodovinsko uveljavljene predsodke, ki vplivajo na dojemanje. Po njihovem mnenju v primerih, ki jih obravnava Gumperzova smer, prihaja do medkulturnega škon-flikta’ (komunikacijskega trenja), ne pa do medkulturnega šzlo- 24 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Strpnost in nestrpnost v medkulturni komunikaciji: opa`anja o ideologiji… ma’ (jezikovno-kulturnih te`av). Na podlagi svojih podatkov kljub temu sklepam, da razlike med kulturno uveljavljenimi pragmati~nimi strategijami pri razli~icah istega jezika vendarle lahko povzro~ijo neuspe{no komunikacijo. ^eprav ne pride do konflikta, zlom vseeno obstaja, ne glede na to, v kolik{ni meri se da o njem pogajati. Ka`e, da te`ave povzro~a preohlapna definicija škomu-nikacijskih problemov’. Kritiki, ki sem jih omenil, ve~inoma posplo{ujejo vse komunikacijske interference pod oznako neuspe{ne komunikacije. Sem naj bi spadalo vse, od manj{ih in trenutnih napa~nih sklepanj na ravni izmeni~nega govorjenja, pa do napa~nega razumevanja celotnih odstavkov, komunikacijske frustracije in celotnega propada konverzacijske hi{ice iz kart, skupaj s hudo medsebojno zamero in grenkobo. Tako posplo{ujejo na primer Singh et al., ki pravijo, da “ni re~eno, da so te razlike [= retori~ne razlike med jeziki] vzrok za nesporazum in posledi~no trenje med etni~nimi skupinami, kot zatrjuje ve~ina interakcijskih sociolingvistov” (1988: 46, poudarek je dodan). Menim, da lahko z oceno neuspe{ne komunikacije na podlagi Clynove dihotomije dobimo natan~nej{o predstavo o kulturno uveljavljenih diskurzivnih strategijah kot mo`nih vzrokih za komunikacijske motnje. Moji podatki ka`ejo, da te`ave s sklepanjem o sogovornikovi inten-ci na ravni izmeni~nega govorjenja pogosto res izvirajo iz medkulturnih razlik med diskurzivnimi strategijami. Iz podatkov pa je razvidno tudi to, da se lahko sogovorniki na podlagi strpnosti pogajajo o škomunikacijskih zlomih’ in tako prepre~ijo, da bi prerasli v škomunikacijski konflikt’ ter osebnostno trenje. 4. NESKLADJE MED KONVERZACIJSKIMI DOGODKI IN STEREOTIPI Takoj po koncu programa usposabljanja smo januarja 1991 flamske u~itelje povabili na ocenjevalni razgovor. Z zelo splo{nimi vpra{anji smo jih povabili, naj povedo svoje mnenje o programu in {tudentih. Odgovori so se na splo{no razlikovali glede na to, ali je {lo za ju`nokorejsko ali tanzanijsko etni~no skupino. U~itelji so ti dve etni~ni skupini ocenili popolnoma razli~no. Ocenili so, da so Korejci pokazali ve~ zanimanja in bili bolj zavzeti, motivirani in inteligentnej{i. Tan-zanijci pa po njihovem mnenju niso hoteli sodelovati, bili so neolikani in brezbri`ni. Nekaterim u~iteljem so se zdeli celo neumni. Ocenili so, da so Tanzanijci bolj trpeli zaradi škul-turnega {oka’ kot Korejci, ti pa so se la`je prilagodili. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 25 Michael Meeuwis 11 V Tanzaniji se angle{ki jezik uporablja v visokem {olstvu. Lahko re~emo, da je za tiste Tanzanijce, ki so hodili v visoko {olo (mednje spadajo {tudenti v moji {tudiji), angle{~ina prej drugi kot tuji jezik. Uvrstiti jo je treba vsaj na prehodno fazo med tema dvema tipoma jezika (Blommaert 1992). Ju`nokorejci in Flamci angle{~ine nikoli ne uporabljajo v {olstvu, zato je to zanje tuji jezik v strogem pomenu besede. Obna{anje in sposobnosti Tanzanijcev so povezovali z njihovim na~inom obla~enja, ki se jim je zdel malomaren. Kot sem `e dejal, so se Tanzanijci, Ju`nokorejci in Flamci v mojih primerih konverzacij pogosto izognili komunikacijskemu konfliktu oziroma osebnostnemu trenju preko popravka ali pogajanja. Podatki so pokazali, da so si bili tipi komunikacijskega zloma v ju`nokorejski in tanzanijski skupini izredno podobni. Vsi tipi zloma, ki so se pojavljali pri komunikaciji med Flamci in Korejci, so se pojavljali tudi pri komunikaciji s Tanzanijci, ne pa obratno. Zme{njava z odgovori da/ne in napa~na interpretacija tipa govornega dejanja na podlagi razli~nih šscenarijev pou~evanja’ – o katerih pa so se govorci lahko pogajali – sta se pojavili pri interakcijah s Korejci, napa~no razumevanje intence pa sta povzro~ili tudi pri interakcijah s Tanzanijci (za podrobnej{e empiri~ne podatke glej Meeuwis 1994). Za dodatne komunikacijske zlome in tehni~ne neuspehe pri korejsko-flamskih interakcijah so bile krive nekatere sintakti~ne in pragmati~ne zna~ilnosti korej{~ine, v kateri izstopa topika. Na splo{no se iz posnetkov jasno vidi, da je bila angle{~ini, ki jo imajo Flamci za standardno, dosti bli`ja tanzanijska kot korejska angle{~ina.11 V korejski angle{~ini sem odkril dosti ve~ virov za mo`ne zlome in razvoj le-teh v konflikte. V primerih (2)-(4) je bil zlom odpravljen s popravkom, v primerih (5)-(6) pa sta bila zlom in konflikt prepre~ena isto~asno. V ozadju je bilo pomembno to, da so se interaktanti zavedali, da gre za komunikacijo NDG-NDG. Sogovorniki so torej ocenili prevladujo~i kontekst in na podlagi tega oblikovali svoje interpretacije in obna{anje na ravni neposrednih kon-verzacijskih izmenjav. To lahko razlo`imo s pojavom procesiranja od zgoraj navzdol (top-down processing), pri ~emer so šzgoraj’ kontekstualni vidiki, splo{na prepri~anja in mnenja itd., šspodaj’ pa sistemski elementi koda. Procesiranje od zgoraj navzdol je dalo podlago za komunikacijsko strpnost, ki se je pokazala preko produktivnega in tihega popravka in je vplivala na sistemsko-lingvisti~ne procese. Komunikacijska strpnost pri tanzanijski in ju`nokorejski skupini ni bila prisotna v enaki meri. ^eprav je pri interakcijah med Flamci in Tanzanijci nedoma~i diskurz ponujal manj mo`nih vzrokov za komunikacijske probleme, je bila stopnja komunikacijske strpnosti Flamcev precej ni`ja. U~itelji so v svojih ocenah selektivno poudarili ob~asne pragmati~ne razlike in zlome. Menili so, da so bili v tanzanijskem diskurzu signali oziroma vpra{anja o povratnih informacijah o situaciji ob~asno popolnoma odsotni, kar lahko razlo`imo z razlikami v uveljavljenem na~inu pouka (prim. šscenarije pou~evanja’). Divergentno obna{anje Tanzanijcev so flamski u~itelji ocenili 26 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Strpnost in nestrpnost v medkulturni komunikaciji: opa`anja o ideologiji… za šnezanimanje’. Dejali so, da jih je njihovo interaktivno obna{anje razdra`ilo, kar ka`e na komunikacijski škonflikt’. Pri teh interakcijah je komunikacijska šnestrpnost’ o~itno prevladala nad strpnostjo. U~itelji so v svojih ocenah poudarili pragmati~ne razlike, pozitivni znaki pa se jim niso zdeli pomembni. Zaradi nestrpnosti so prezrli {tevilne metakomu-nikacijske pripombe Tanzanijcev o u~nih urah, ki bi jih lahko spodbudile k razmisleku o tem, ali so Tanzanijci res brezbri`ni. Oglejmo si tovrstne pripombe v primerih (7) in (8): 12 To tipi~no pozitivno mnenje verjetno ne velja za Severno Ameriko, kjer morda prevladuje diskurz z negativnim odnosom do Azijcev (prim. slab{alni izraz šekonomske `ivali’ – šeconomic animals’). (7) 01 T[: y’ see we were *never? *told these things/ 01 ve{ *nikoli? nam niso *povedali teh stvari/ 02 FU: [nobenega odziva, po 12 sekundah nadaljuje z naslednjo temo] (8) 01 T[: sometimes to make a … a mistake it’s good because you … you 01 v~asih je narediti … napako dobro ker ti … ti Kako lahko razlo`imo razliko med šuporabo’ komunikacijske strpnosti pri teh etni~nih skupinah ter neskladje med ocenami u~iteljev in dejstvom, da so se v obeh pojavljali podobni tipi komunikacijskih zlomov? V belgijskem in zahodnoevropskem javnem mnenju je ve~inoma {e vedno zakoreninjeno prepri~anje, da so Afri~ani intelektualno zaostali, nerazviti, da se necivilizirano socialno obna{ajo in da imajo revno kulturno zgodovino in dose`ke. Daljnega vzhoda pa se dr`i sloves, da ima staro kulturno, intelektualno in umetnostno tradicijo. Na sodobnem Daljnem vzhodu se rojevajo pametni matematiki, ra~unalni{ki strokovnjaki in naravoslovni teoretiki.12 Kot industrijska in gospodarska mo~ spada v razviti svet, medtem ko Afriko pri{tevamo k tretjemu svetu. Zato lahko sklepamo, da so bile predstave o teh dveh etni~nih skupinah {e toliko bolj nasprotne, ker so ju primerjalno ocenjevali v istem kontekstu. Sklepamo lahko tudi, da je ta kombinacija zgodovinsko uveljavljenih etni~nih predsodkov in stereotipov v konverzacijski situaciji imela vlogo zunaj- ali predkonverzacijskih dejavnikov, ki jih Hinnenkamp (1991: 92) imenuje “pre(d)teksti” (“pretexts”). Zaradi svojega pozitivnega pristopa in pozitivnih vnaprej{njih mnenj o ju`nokorejski skupini so Flamci tolerirali in opravi~ili napake in odstopanja v njihovi angle{~ini. Na njihovo komunikacijsko strpnost pa so negativno vplivali predsodki o ~rnih Tanzanijcih, ~eprav je bilo v njihovi angle{~ini manj mo`nih vzrokov za MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 27 Michael Meeuwis komunikacijski zlom, kaj {ele za konflikt. Z besedami terminologije procesiranja od zgoraj navzdol lahko re~emo, da pri neposrednih interaktivnih procesih informacije prihajajo od zgoraj navzdol. Moje ugotovitve potrjujejo {tudije drugih raziskovalcev na podro~ju medkulturne komunikacije. Lalljee (1987) opozarja, da se pri razli~nih ciljnih skupinah komunikacijski dogodki in dejanja ne pripisujejo osebnim ali etni~nim zna~ilnostim na enak na~in. Apitzsch & Dittmar (1987) sta ugotovila, da predsodki Nemcev o Tur~iji in njenih prebivalcih mo~no vplivajo na medkulturne interakcije s tur{kimi priseljenci v Nem~iji. Vse te ugotovitve nas opozarjajo, da moramo svarila Murraya & Sondhija (1987) vzeti zelo resno. Murray & Sondhi trdita, da medkulturna sre~anja ne potekajo na šnevtralnem teritoriju’: zakoreninjene ideologije in stali{~a, ki jih napaja stoletna tradicija, nujno dolo~ajo kontekst teh sre~anj, “v katerem ni nobene mo`nosti za enakopravno izmenjavo med ~rnci in belci” (1987: 23). 5. “PRE(D)TEKST”, KONTEKST IN IDEOLOGIJA INTERAKCIJSKE SOCIOLINGVISTIKE PRI PREU^EVANJU MEDKULTURNE KOMUNIKACIJE 5.1. “PRE(D)TEKST” V INTERAKCIJSKI SOCIOLINGVISTIKI Interakcijska sociolingvistika pre(d)tekste priznava. [tudije Gumperzove smeri ne predpostavljajo, da se medkulturna sre~anja odvijajo v vakuumu. Kljub temu pa se ve~inoma omejujejo na nove, nastajajo~e pre(d)tekste ali pa na `e obstoje~e stereotipe, ki lahko rastejo, se potrjujejo, krepijo in oblikujejo (na primer Gumperz & Roberts 1991: 47; Chick 1985; 300). Skoraj nikoli ne obravnavajo pre(d)tekstov samih po sebi in aktivne vloge, ki jo ti lahko imajo v interakciji. Pri povezavi med kon-verzacijo ter nastajanjem in potrjevanjem etni~nih stereotipov (od spodaj navzgor) popolnoma zanemarjajo mehanizme, preko katerih se lahko stereotipi pojavijo v konverzaciji v dolo~eni situaciji (od zgoraj navzdol). Njihova enostranska dokumentacija skoraj daje vtis, da pre(d)teksti ne po~nejo ni~ drugega, kot da pasivno ~akajo na potrditev. Zato se v pristopu Gumperzove smeri k nastajanju in potrjevanju stereotipov ka`e splo{na te`nja interakcijske sociolingvistike, da se pri svojih razlagah in vzrokih omejuje na zna~ilnosti, ki se pojavljajo na povr{inskih ravneh neposredne interaktivne strukture. 28 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Strpnost in nestrpnost v medkulturni komunikaciji: opa`anja o ideologiji… ^eprav interakcijska sociolingvistika poudarja dejavnike, ki so neposredno razvidni iz povr{ine diskurzivne strukture, pa teoreti~no ne trdi, da so pre(d)teksti brez mo~i. V svojih teo-reti~nih formulacijah v~asih celo priznava aktivno vlogo pre(d)tekstov, ~eprav ne vedno v izdelani obliki. Gumperz je v enem od svojih zgodnjih prispevkov k temu podro~ju zapisal: “Ker pri stiku med manj{ino in ve~ino prevladujejo elementi mo~i in gospodarske neenakopravnosti, ponavadi sodimo in ocenjujemo ~lana manj{inske skupine, ki zato najve~ tvega, ~e v tako pomembnih situacijah pride do komunikacijskega zloma. (…) Medetni~ne situacije (…) potekajo v kontekstu obojestranskega sumni~enja oziroma brez predpostavljanja, da druga oseba sodeluje. Nenazadnje do interakcij med manj{inskimi in ve~inskimi skupinami najpogosteje prihaja v situacijah, kjer nesporazumov zaradi razmerij mo~i ne prepoznamo.” (Gumperz 1978: 29–30) Gumperz v zaklju~ku svojega dela Discourse Strategies pravi: “Vsi problemi pri medetni~nem stiku niso komunikacijski. Izvirajo lahko iz gospodarskih dejavnikov, razli~nih ciljev in `elj ter drugih zgodovinskih in kulturnih dejavnikov.” (Gumperz 1982: 210) Keith Chick (1985: 317) je raziskoval razmerje med komunikacijskimi vzorci ter rasizmom in predsodki v Ju`ni Afriki, pri ~emer se je zelo jasno oprl na Gumperzovo smer. V eni od svojih zgodnej{ih {tudij je zapisal, da kulturne razlike “predisponi-rajo ljudi, da selektivno zaznajo vse, kar krepi stereotipe, in prezrejo tisto, kar jih ne krepi” – to~no to pa so pokazali tudi moji podatki. Celia Roberts, Evelyn Davies in Tom Jupp (Roberts et al. 1992) so v svojem prispevku prepri~ljivo dokazali, da se pri preu~evanju na mikroravni lahko upo{tevajo objektivna razmerja mo~i, prevlada in socialna neenakopravnost. V etnografski {tudiji rasne diskriminacije v ve~jezikovnem in ve~etni~nem delovnem okolju so uspe{no zdru`ili preu~evanje na mikro- in makroravni. Glede na te ugotovitve ka`e, da so {tevilni kritiki interakcij-ske sociolingvistike, na primer Singh & Martohardjono (1985) in Singh et al. (1988), v svojih trditvah zgre{ili cilj. Singh & Marto-hardjono (1985: 196) v svoji kritiki dela Discourse Strategies trdita, da se Gumperz pri preu~evanju medkulturnih nesporazumov “namenoma izogiba tako osnovnim vpra{anjem, kot je institucionalni rasizem”, in “ne priznava vloge nesorazmerja mo~i in socialne hierarhije”. Dejstvo, da Gumperz poudarja empiri~no razvidne diskurzivne zna~ilnosti, po njunem mnenju ka`e na to, “kako resno jemlje svojo vlogo predstavnika sistema”, in da so “njegove predpostavke v najbolj{em primeru MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 29 Michael Meeuwis predpostavke psevdoliberalca, pa {e to je zanj predobra oznaka” (1985: 196). Kritike Singha in njegovih kolegov glede teorije in intenc v interakcijski sociolingvistiki bi bile dosti primernej{e in pravi~nej{e, ~e bi bile usmerjene v mo`ne nevarne posledice omejevanja na eno raziskovalno prakso. Poudarek na konverzacijski situaciji in neupo{tevanje posredovalne vloge pre(d)tekstualnih dejavnikov lahko bolje razlo`imo tako, da situiramo interakcijsko sociolingvistiko v njenih lastnih šznanstvenih pre(d)tekstih’. Interakcijska socio-lingvistika se je odzvala na skupinsko usmerjene, kvantitativne sociolingvisti~ne paradigme, ki so se opirale na obse`ne prikaze. Hotela je postaviti trdno osnovo za “predpostavke o razmerjih med statisti~no analiziranimi sociolingvisti~nimi kazalci in obna{anjem posameznikov” (Gumperz 1982: 32). Zato je oblikovala svojo metodologijo po krepki razli~ici konverzacijske analize, ki se opira na štrdna dejstva’ oziroma na to, kar je materialno šrazvidno’ iz povr{inskih diskurzivnih fenomenov (prim. Auer 1991). Ta te`nja v raziskovalni praksi se ukvarja z raziskovalnimi vpra{anji in ciljnimi predmeti, s katerimi so se analitiki ukvarjali na dolo~eni to~ki razvoja sociolingvisti~nih disciplin. Prispevek Celie Robberts in njenih kolegov ter zgoraj citirane Gumperzove in Chickove ugotovitve dokazujejo, da obstaja v interakcijski sociolingvistiki dovolj ideolo{ke pripravljenosti in teoreti~ne kompatibilnosti in da pri analizi medkulturne komunikacije lahko vklju~i pre(d)tekst kot odlo~ilni dejavnik. Glede na rezultate moje {tudije primera ter iz razlogov, ki jih bom navedel kasneje, je treba to mo`no kompatibilnost uporabiti v natan~neje izdelani praksi; se pravi, da je treba ustrezno izkoristiti mo`nost interakcijsko-sociolingvisti~ne teorije, da zdru`i preu~evanje na mikro- in makroravni. 5.2. IDEOLOGIJA IN “KONTEKST” V INTERAKCIJSKI SOCIOLINGVISTIKI Glede na to, kako interakcijska sociolingvistika pojmuje konverzacijsko nastajanje skupinskih zaznav, naj bi negativni stereotipi nastajali in se potrjevali popolnoma neodvisno od govor~eve volje. Objektivne, tehni~ne zna~ilnosti nedoma~ega diskurza ter neuspe{na komunikacija, ki je povezana z njimi, so situirane na zelo subtilnih, implicitnih in te`ko opredeljivih ravneh jezikovne produkcije. Zato so osebnostna trenja in stereotipi, ki izhajajo iz njih, avtomati~en in obi~ajen rezultat nezavednih procesov. Vpra{ati se torej moramo, ali s tem, ko prenosu iz maternega jezika in kulturnega ozadja pripisujemo 30 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Strpnost in nestrpnost v medkulturni komunikaciji: opa`anja o ideologiji… analiti~no objektivnost in poudarjamo, da je proces nezaveden, morda ne opravi~ujemo obna{anja nestrpne`ev. Od Gre-goryja Batesona (1972, 1979) dalje vemo, da uspeh komunikacije ni toliko odvisen od odsotnosti (socio-) lingvisti~nih razlik na kateri koli ravni kolikor od medsebojnega prepoznavanja razlik. Na podlagi svoje analize medkulturne komunikacije NDG-NDG sklepam, da pojav škomunikacijskega zloma’ kot napa~no razumljene intence ni problemati~en sam po sebi, saj se lahko sogovorniki o njem pogajajo. (Trdim tudi, da lahko nekatere zlome dejansko pripi{emo medkulturnim razlikam v diskurzivnih strategijah.) Treba pa je razlo`iti, kako interaktanti uporabljajo zlome (in njihove diskurzivne strategije), da dose`ejo socialno izklju~itev. Selektivna uporaba komunikacijske strpnosti, s katero opravi~ujemo pragmati~na odstopanja govorcev iz nekaterih skupnosti, iz drugih pa ne, nas mora spodbuditi k ponovnemu razmisleku o obna{anju mo~nih, privilegiranih in nestrpnih ljudi v medkulturni komunikaciji – ne kot posameznikov, pa~ pa v smislu socialno potrjene ideologije in obna{anja. Te`nja interakcijske sociolingvis-tike, da preu~uje materialno dosegljive povr{inske zna~ilnosti in v njih i{~e vzroke in determinante tega, kar se dogaja v interakciji, nam ne daje mo`nosti za tak{en razmislek; zato moramo natan~neje raziskati, na kak{en na~in pre(d)teksti posredujejo komunikacijske procese. Potreba po tem, da natan~neje preu~imo komunikacijsko vlogo pre(d)tekstov, je povezana tudi z elementi oblikovanja sociolingvisti~ne teorije. Kot pravi Auer (1991: 185), je o~itno, da “obstajajo fenomeni in kategorije, za katere ve vsak kompetenten ~lan neke dru`be, ~eprav se ne ka`ejo na povr{ini dejanskega diskurza”. Auer opozarja, da so ti fenomeni in kategorije prav tako socialno resni~ni in da zaradi metodolo{ke omejitve na to, kar se materializira v interakciji, ostajajo velika obmo~ja znanja nedostopna (Auer 1991: 186). Po drugi strani pa interakcijska sociolingvistika s tem, ko vztraja na povr{inskih diskurzivnih zna~ilnostih, omejuje pojem škontekst’ na neposredno strukturo konverzacijske situacije. Primer tega omejenega pojmovanja konteksta je zgoraj omenjena te`nja v interakcijski sociolingvistiki, da obravnava pre(d)tekstualne zna~ilnosti v najbolj{em primeru kot zunaj-kontekstualne, pasivne šopazovalce’ (prim. špotrjevanje’ ali škrepitev’ stereotipov). Po mnenju interakcijskih sociolingvistov naj bi mikrokontekst imel avtonomno mo~, zna~ilnosti znotraj diskurza pa naj bi na {kodo pre(d)teksta imele ve~ odgovornosti za to, kar se dogaja v situaciji, kot pa jo dejansko imajo. šKontekst’ je tako izena~en z šmikrokontekstom’. Inter-akcijska sociolingvistika torej ne tvega samo tega, da njeno pojmovanje škonteksta’ narobe razumemo; lahko se celo zgodi, MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 31 Michael Meeuwis da bo prevladujo~a te`nja mikroraziskav v tej vplivni smeri privedla v napa~no konstrukcijo predmeta pri oblikovanju sociolingvisti~ne teorije nasploh. Zato menim, da je na sedanji stopnji razvoja te discipline treba konkretneje in natan~neje preu~iti aktivno vlogo zunajkonverzacijskih zna~ilnosti situacije v (medkulturni) interakciji. S pri~ujo~im ~lankom sem sku{al prispevati k malo{tevilnim pobudam v tej smeri. MICHAEL MEEUWIS je {tudiral afri{ko zgodovino in lingvis-tiko na univerzi v Gentu ter lingvistiko na univerzah v Antwerpnu in Amsterdamu. Zdaj je raziskovalni ~lan Belgijske dr`avne znanstvene fundacije in sodelavec univerze v Antwerpnu. Ukvarja se s histori~no in kontaktno lingvistiko, z analizo novinarskega poro~anja, medkulturno komunikacijo, antropolo{ko lingvistiko in ideologijami jezika. Naslov: IPrA Research Center, University of Antwerp, Linguistics (GER), Uni-versiteitsplein 1, B-2610 Wilrijk, Belgija. E-mail: meeuwis@reks.uia.ac.be ali ipra@reks.uia.ac.be. LITERATURA: APITZSCH, G. in N. DITTMAR (1987): Contact between German and Turkish adolescents: A case study, V: K. Knapp, W. Enningerin A. Knapp-Pot-thoff (ur.), Analyzing intercultural communication. Berlin, Mouton de Gruyter, 51–72. AUER, P. (1991): Review of P. Drew and A. Wootton (ur.), 1988, Erving Goff-man: Exploring the interaction order. Linguistics 29/1: 177–189. BAHTIN, M. M. (1986): The problem of speech genres, V: M. M. Bahtin, Speech genres and other late essays (Uredila in uvod napisala C. Emerson in M. Holquist). Austin: University of Texas Press, 60–102. BATESON, G. (1972): Steps to an ecology of mind. New York, Ballantine. BATESON, G. (1979): Mind and nature. New York, Bantam Books. BLOMMAERT, J. (1992): Codeswitching and the exclusivity of social identities: Some data from Campus Kiswahili, V: C. Eastman (ur.), Codeswitching (=Journal of Multilingual and Multicultural Development 13/1–2): 57–70. CHICK, K. (1985): The interactional accomplishment of discrimination in South Africa. Language in Society 14: 299–326. CHICK, K. (1991): Sources and consequences of miscommunication in Afrikaans English – South African English encounters, V: J. Cheshire (ur.), English around the world: Sociolinguistic perspectives. Cambridge, Cambridge University Press, 446–461. CLYNE, M. G. (1977): Intercultural communication breakdown and communication conflict: towards a linguistic model and its exemplification. V: C. Molony, H. Zoblin, W. Stölting (ur.), Deutsch im Kontakt mit anderen Sprachen: German in contact with other languages, Kronberg: Scriptor, 129–146. 32 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Strpnost in nestrpnost v medkulturni komunikaciji: opa`anja o ideologiji… GASS, S. M. in E. M. VARONIS (1989): Incorporated repairs in nonnative discourse. V: M. R. Eisenstein (ur.), The dynamic interlanguage: Empirical studies in second language variation. New York: Plenum, 71–86. GUMPERZ, J. J. (1978): The conversational analysis of interethnic communication. V: E. L. Ross (ur.), Interethnic communication. Athens, GA: The University of Georgia Press, 13–31. GUMPERZ, J. J. (1982): Discourse strategies. Cambridge University Press. GUMPERZ, J. J. (1983): The communicative bases of social inequality. V: C. Fried (ur.), Minorities: Community and identity. Berlin: Springer, 109–118. GUMPERZ, J. J. (1984): Ethnography in urban communication, J.C.P. Auerin A. di Luzio (ur.), Interpretive sociolinguistics: Migrants-children-migrant children, Tübingen: Gunter Narr, 1–12. GUMPERZ, J. J. (1992): Contextualization and understanding. V: A. Duranti in C. Goodwin (ur.), Rethinking context: Language as an interactive phenomenon. Cambridge: Cambridge University Press, 229–252. GUMPERZ, J. J. (ur.) (1982): Language and social identity. Cambridge: Cambridge University Press. GUMPERZ, J. J.in C. ROBERTS (1991): Understanding in intercultural encounters. V: J. Blommaertin J. Verschueren (ur.), The pragmatics of inter-cultural and international communication. Amsterdam in Philadelphia: John Benjamins, 51–90. GUMPERZ, J. J., H. KALTMAN in M. C. O’CONNOR (1984): Cohesion in spoken and written discourse: ethnic style and the transition to literacy. V: D. Tannen (ur.), Coherence in spoken and written discourse. Norwood, NJ: Ablex, 3–19. HINNENKAMP, V. (1991): Talking a person into interethnic distinction: A discourse analytic case study. V: J. Blommaertin J. Verschueren (ur.), The pragmatics of intercultural and international communication. Amsterdam in Philadelphia: John Benjamins, 91–110. KANDIAH, T. (1991): Extenuatory sociolinguistics: diverting attention from issues to symptoms in cross-cultural communication studies. Multilin-gua 10/4: 345–379. LALLJEE, M. (1987): Attribution theory and intercultural communication. V: K. Knapp, W. Enningerin A. Knapp-Potthoff (ur.), Analyzing intercultural communication. Berlin: Mouton de Gruyter, 37–50. MEEUWIS, M. (1993): Interculturele derde-taalcommunicatie: Interacties tussen Tanzaniaanse, Zuidkoreaanse en Vlaamse ingenieurs in een profes-sionele context, Gramma/TTT 2/1: 15–29. MEEUWIS, M. (1994): Nonnative-nonnative intercultural communication: An analysis of instruction sessions for foreign engineers in a Belgian company. V: A. Pauwels (ur.), Cross-cultural communication in the professions (=Multilingua 13/1–2): 59–82. MURRAY, A. in R. SONDHI (1987): Socio-political influences on cross-cultural encounters: notes towards a framework for the analysis of context. V: K. Knapp, W. Enninger in A. Knapp-Potthoff (ur.), Analyzing intercul-tural communication. Berlin: Mouton de Gruyter, 17–33. POPE, E. N. (1973): Question-answering systems, Papers from the ninth regional meeting, Chicago Linguistic Society, 482–492. RAITH, J. (1985): Intercultural (mis-, non-) understanding, ethnography of communication, language teaching. V: R. J. Brunt in W. Enninger (ur.), Interdisciplinary perspectives at cross-cultural communication. Aachen: Rader, 173–188. RILEY, P. (1984): Understanding misunderstanding: Cross-cultural pragmatic failure in the language classroom, European Journal of Teacher Education 7: 127–144. ROBERTS, C., E. DAVIES in T. JUPP (1992): Language and discrimination: A study of communication in multi-ethnic workplaces. London: Longman. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 33 Michael Meeuwis ROBERTS, C. in P. SAYERS (1987): Keeping the gate: How judgements are made in interethnic interviews. V: K. Knapp, W. Enninger in A. Knapp-Potthoff (ur.), Analyzing intercultural communication. Berlin: Mouton de Gruyter, 111–135. SAVILLE-TROIKE, M. in J. A. KLEIFGEN (1986): Scripts for schools: Cross-cultural communication in elementary classrooms, Text 6/2: 207–221. SCARCELLA, R. C. in C. LEE (1989): Different paths to writing proficiency in a second language: a preliminary investigation of ESL writers of short-term and long-term residence in the United States. V: M. R. Eisenstein (ur.), The dynamic interlanguage: Empirical studies in second language variation. New York: Plenum, 137–153. SCHEGLOFF, E. A. (1987): Between macro and micro: Context and other connections. V: J. C. Alexander, B. Giesen, R. Münch in N. Smelser (ur.), The micro-macro link. Berkeley, University of California Press, 207–234. SCHWARTZ, J. (1980): The negotiation for meaning: Repair in conversations between second language learners of English. V: D. Larsen-Freeman (ur.), Discourse analysis in second language research. Rowley, MA: Newbury House, 138–153. SCOLLON, R. in S. B. K. SCOLLON (1981): Narrative, literacy and face in interethnic communication. Norwood, NJ: Ablex. SCOLLON, R. in S. B. K. SCOLLON (1983): Face in interethnic communication. V: J. C. Richards in R. W. Schmidt (ur.), Language and communication. London: Longman, 156–188. SINGH, R. in G. MARTOHARDJONO (1985): Review of J. J. Gumperz, 1982, Discourse strategies. Journal of Multilingual and Multicultural Development 6/2: 193–199. SINGH, R., J. LELE in G. MARTOHARDJONO (1988): Communication in a multilingual society: some missed opportunities. Language in Society 17: 43–59. TAKAHASHI, T. (1989): The influence of the listener on L2 speech. V: S. M. Gass, C. Madden, D. Preston in L. Selinker (ur.), Variation in second language acquisition, zv. 1: Discourse and pragmatics. Clevedon and Philadelphia: Multilingual Matters, 245–279. TANNEN, D. (1981): Indirectness in discourse: Ethnicity as conversational style. Discourse Processes 4: 221–238. THOMAS, J. (1984): Cross-cultural discourse as šunequal encounter’: Towards a pragmatic analysis. Applied Linguistics 5: 226–235. TRIM, J. L. M. (1961): English standard pronunciation. English Language Teaching 5: 28–37. TYLER, A. E. in C. DAVIES (1990): Cross-linguistic communication missteps. Text 10: 385–411. VALENTINE, T. M. (1988): Developing discourse types in non-native English: Strategies of gender in Hindi and Indian English. Word Englishes 7: 143–158. VARONIS, E. M. in S. M. GASS (1985): Non-native/non-native conversations: A model for negotiation of meaning. Applied Linguistics 6: 71–90. 34 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA David P. Shea Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji1 1. UVOD [tevilne analize medkulturne komunikacije sledijo Gumper-zovemu modelu nesporazuma. Po tem modelu naj bi bila kon-verzacija med govorci z razli~nimi kulturnimi ozadji pogosto neuspe{na zaradi kontrastivnih diskurzivnih stilov in neuspe{ne interpretacije kontekstualizacijskih signalov (contex-tualization cues) oziroma konvencij za strukturiranje govora. To, kar za govorca iz enega kulturnega ozadja implicira na primer jezo, je lahko za govorca iz drugega kulturnega ozadja zgolj mo~an poudarek. Zato lahko oba govorca napa~no interpretirata metakomunikacijske signale, ki nakazujejo, kako je treba strukturirati povr{inske jezikovne konverzacijske signale. ^e se nesporazumi mno`ijo, lahko govorca padata v ~edalje bolj neskladen in potencialno prepirljiv vrtinec nenamerno neuspe{ne komunikacije, s tem pa se krepijo negativni stereotipi o kulturnih skupinah in rasna diskriminacija manj{in. Ta pristop k medkulturni in medetni~ni komunikaciji je v veliki meri vplival na pragmati~ne analize konverzacije med doma~im govorcem – DG (native speaker – NS) in nedoma~im govorcem – NDG (nonnative speaker – NNS), zlasti v institucionalnih kontekstih. Model je po eni strani pomemben zato, ker se specifi~no ukvarja s problemi diskriminacije v jezikovni rabi in sku{a ustvariti strpnej{o zavest o razli~nih kulturnih govornih stilih, po drugi strani pa zato, ker upo{teva socio-lingvisti~no osnovo jezika in vpliv, ki ga ima védenje govorcev o ozadju v kulturni situaciji na njihov na~in govora. ^eprav je ta pristop k interakciji DG-NDG teoreti~no splo{no sprejet in 1 V moji {tudiji so kot informatorji sodelovali Kazuko, Fumiko in Jiro, ki so s svojim {irokosr~nim sodelovanjem omogo~ili to analizo in se jim lepo zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi Michaelu Meeuwisu in Dennisu Dayu, ki sta mi pomagala s kriti~nimi pripombami k zgodnej{im verzijam ~lanka, ki sem ga prvi~ predstavil na ~etrti Mednarodni konferenci Mednarodne zveze za prag-matiko v japonskem mestu Kobe. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 35 David P. Shea privla~en za zdravi razum, pa povzro~a resne te`ave, saj predpostavlja, da nesporazume povzro~ajo diskurzivne konvencije, ki so specifi~ne za neko kulturo (ter interpretativni procesi, ki jih neka kultura dolo~a). ^e pretirano poudarjamo to vrsto analize, ne zanemarimo le posredovanega zna~aja interakcije, pa~ pa zasen~imo tudi diskriminacijske socialne odnose in prakse, ki nepravi~no potiskajo nedoma~e govorce na obrobje dru`be. V tem ~lanku kriti~no obravnavam Gumperzovo analizo nesporazuma in neuspe{ne komunikacije v medkulturni kon-verzaciji, zlasti glede kontekstualizacije in signaliziranja konteksta na mikroravni. Ne opiram se na kontrastivni pristop h “kulturno razli~nim” komunikacijskim stilom, pa~ pa razlagam metakomunikacijsko strukturiranje izjavnih signalov (metacom-municative framing of utterance cues) preko socialnega zna~aja interakcij, ki ga govorci skupaj strukturirajo. Trdim, da interpretacijo posreduje zna~aj socialne dejavnosti, v kateri je situirana, in da diskurz nedoma~ega govorca delno konstruira tudi doma~i govorec, tako da {iri ali omejuje svoj odgovor. To trditev ponazarjam z analizo {tirih odlomkov iz naravno pojavljajo~ih se konverzacij med japonskimi in doma~imi govorci angle{~ine v ZDA. Pri obravnavi se osredoto~am predvsem na sredstva, s katerimi se konverzacijsko sodelovanje strukturira vzdol` interakcijskih osi perspektive in produkcije glede na to, ali govorci upo{tevajo primerno ali neprimerno referen~no stali{~e (referential point of view) oziroma dodelijo simetri~no ali nesimetri~no interakcijsko avtoriteto (interactional authority). Trdim, da “uspe{na” interpretacija ni odvisna predvsem od naklju~nega sporazuma (match) ali nesporazuma (mismatch), pa~ pa od diskurzivne prakse, ki omogo~a vzajemno, uravnove{eno sodelovanje, ki lahko zaobjame razli~ne kulturne “stile”. Po drugi strani pa lahko govorci strukturirajo tudi lo~eno in nesimetri~no sodelovanje, pri katerem je nedo-ma~i govorec ozna~en kot druga~en in neprimeren. V zadnjem poglavju primerjam ta pristop z Gumperzovim pristopom k medkulturnemu diskurzu in opozarjam, da lahko analiza nesporazuma poslab{a polo`aj nedoma~ih govorcev, saj nenamerno podpira politi~ni in ekonomski status quo v dru`bi, ki je nepravi~no uperjena proti manj{inskim kulturnim skupinam. 36 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji 2. KONTEKSTUALIZACIJA V MEDKULTURNI KONVERZACIJI 2.1. KULTURNO NEUSPE[NE STRATEGIJE SIGNALIZIRANJA Gumperzove (1982, 1992a, 1992b) obravnave kontekstua-lizacije so prispevale k razumevanju dejstva, da se sogovorniki dinami~no in interaktivno pogajajo o kontekstu in omogo~ajo njegovo razumevanje v konverzacijski interakciji (Auer 1992; Goodwin & Duranti 1992). Gumperz se je postavil po robu strukturalnim teorijam, po katerih naj bi jezikovna raba stati~no odsevala vnaprej dolo~ene socialne kategorije, in predlagal, naj kontekstualizacijo uporabimo kot sredstvo za situirano kategorizacijo socialne identitete v vsakdanjem govoru (Gumperz 1992b). Kontekstualizacija odseva dinami~en, konstruktivisti~en premik od strukturalne analize konteksta kot “predhodno obstajajo~ega” socialnega ali fizi~nega okolja do situirane interpretacije, pri kateri je socialna identiteta predstavljena in aktivno kategorizirana (Gumperz 1992b). Kontekstualizacijska teorija govora ne pojmuje kot odseva omejitev iz okolja, pa~ pa ustvari pro`no in dinami~no pojmovanje konteksta, v katerem si udele`enci prikli~ejo v spomin strukture, v katere so situirane izjave, in preko njih usmerjajo interpretacijo. Socialne vloge in kategorije niso dane a priori, pa~ pa jih govorci prilagajajo, zavra~ajo in povratno udejanjajo v interakciji (Auer 1992). Gumperzova analiza medkulturne interakcije, ki temelji na kontekstualizaciji, ima dve poglavitni zna~ilnosti. Prva zna~ilnost je lokalno udejanjena interpretacija (locally instantiated interpretation), pri kateri govorci strukturirajo sporo~ila glede na metajezikovne signale, ki jih spremljajo. Gumperz (1982) sledi pojmu metajezikovne strukture (ki ga je Bateson (1972) obravnaval pri opicah, ki razumejo isti denotativni signal – grizenje – kot igro, ne pa kot napad) in dolo~i {iroko vrsto diskurzivnih zna~ilnosti “kontekstualizaci-je”, ki se uporabljajo za primerno interpretacijo govor~evega nameravanega sporo~ila in nakazujejo, kako je treba razumeti eksplicitna jezikovna sporo~ila. K tem meta-jezikovnim kontekstualizacijskim signalom spadajo tudi pro-zodi~ni in parajezikovni signali, na primer intonacija, ritem, poudarek ter izbira koda in registra (Gumperz 1992a). S {tevilnimi metakomunikacijskimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, interaktanti signalizirajo metajezikovne strukture, ki nakazujejo pomembne (ali nepomembne) zna~ilnosti go- MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 37 David P. Shea vora, poudarjajo nove informacije, ki so s tem povezane, ter ka`ejo na odnose koherence, pri~akovanja itd. Te strategije signaliziranja so pro`ne in refleksivne in omogo~ajo udele`encem, da “med trenutnim govorom hitro prikli~ejo v spomin alternativne kontekstualne strukture” (Goodwin & Duranti 1992: 5), zato je védenje o ozadju pomembno za uspe{no interpretacijo. Druga zna~ilnost analize nesporazuma je ta, da upo{teva kulturni zna~aj interpretacije in povezuje mo`nost interpretacije s pripadnostjo tesno povezani skupini. Kulturno “druga~ni” posamezniki so “pri interakciji pogosto manj uspe{ni” kot govorci, ki imajo enake kontekstualne predpostavke in konvencije signaliziranja (Gumperz & Roberts 1991: 52). Po tej teoriji sociokulturno znanje oblikuje govorne prakse, ker preko kulturno uveljavljenih predpostavk o “naravi situacije, o tem, kar je treba izvesti in kako je treba izvesti [sic]” (Gumperz 1992b: 43–44) vpliva na interpretacijo jezikovnih sporo~il v konverzaciji. Kontekstualizacija se tako opira na sklepanja, ki so socialno in kulturno “dolo~ena”, na “funkcijo skupne interaktivne zgodovine”, ki jo govorci nezavedno pridobijo med procesom socializacije v “mre`ah odnosov” jezikovnih skupnosti (Gumperz 1992b: 49–51). Zato se pri interakciji med govorci z razli~nimi kulturnimi ozadji pogosto zatakne, saj se njihove kontekstualizacijske konvencije in predstave o primernem komunikacijskem obna{anju ne ujemajo. Gumperz pri indijskih priseljencih v Angliji opisuje samoumevni proces sklepanja, ki se ga govorci v indijski jezikovni skupnosti implicitno nau~ijo, za govorce “britanske angle{~ine” pa je nenavaden, saj so navajeni na druga~ne konverzacijske konvencije: “Ker uporabljamo kontekstualizacijske konvencije avtomati~no in nezavedno, imajo govorci britanske angle{~ine, ki se opirajo na interpretativne konvencije v svojem maternem jeziku, pogosto te`ave pri ugotavljanju koherentnosti neke teme” (Gumperz 1992a: 240). Zato se udele`enci ne strinjajo o tem, kak{ni sta narava in smer komunikacije. Ker so metakomunikacijski interpretativni procesi skriti pod ravnijo obi~ajnega zavedanja, govorci ne ugotovijo, da s prenosom procesov sklepanja iz svojega prvega jezika nenamerno napa~no interpretirajo intenco sogovornika. Komunikacijske te`ave, s katerimi se sre~ujejo, udele`enci radi brez razmisleka pripi{ejo negativnim osebnim (ali kulturnim) potezam sogovornikov. Nenameravana posledica tega je, da govorci napa~no interpretacijo jemljejo osebno, zato so u`aljeni in sogovornikom 38 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji pripisujejo negativne lastnosti. ^e sku{ajo situacijo popraviti (z istimi kontekstualizacijskimi signali, ki so povzro~ili nerazumevanje), se problem {e poslab{a in prehaja v vedno bolj “shizmogeneti~no” (“schismogenetic”) (Bateson 1972) spiralo obojestranskega obto`evanja in v komunikacijski zlom. Zato naj bi se rasni predsodki krepili in ponovno nastajali v vsakdanji interakciji. 2.2. POSREDOVANA INTERPRETACIJA IN RAZNOLIKOST KULTURNEGA GLASU Kontekstualizacijsko teorijo in njeno vrednost lahko kot edino razlago interakcijske dinamike konverzacije (ter uspe{nosti ali neuspe{nosti komunikacije) v medkulturnih in medetni~nih kontekstih kritiziramo iz dveh razlogov. Prvi~, kontekstualizacijska teorija zanemarja posredovani zna~aj interpretacije. ^e se osredoto~imo na signalizacijsko funkcijo meta-jezikovnih signalov in trdimo, da sklepanja “konec koncev temeljijo na empiri~no izsledljivih znakih” (Gumperz 1992a: 234), na{o analiti~no le~o preozko usmerimo na zna~ilnosti sporo~il, ki delujejo “od spodaj navzgor” (“bottom-up”) (Kleif-gen & Saville-Troike 1992), pri tem pa spregledamo dejstvo, da interpretacijo jezikovnih in metajezikovnih signalov posredujejo “od zgoraj navzdol” delujo~e (“top-down”) zunaj-kontekstualne ali “pre(d)tekstualne” (“pretextual”) predpostavke (Hinnenkamp 1987) o socialni identiteti, ki jih govorci prinesejo v interakcijo in ki izkrivljajo “pravilno” (in “nameravano”) interpretacijo. Druga~e povedano, Gumperzova analiza kontekstualizacije ne ponuja ustrezne razlage za ideolo{ke predpostavke, kot so rasni predsodki. ^eprav Gumperz (1990: 237) in drugi zagovorniki kontekstualizacije priznavajo, da manj{inam v stiku z ve~ino grozi “neenakopravnost mo~i in ekonomskega polo`aja”, pa se ne ukvarjajo z dejstvom, da ideolo{ka pristranskost temeljito pre`ema vsakdanjo zavest kot “do`ivet sistem pomenov in vrednot” (Williams 1989: 57) in neizogibno oblikuje strukturiranje jezikovnih izjav. V tem pogledu je vsaka interpretacija pristranska, zato ne obstaja “pravi~na” ali “nevtralna” interpretacija govora, ki bi usmerjala kontekstuali-zacijo. To velja {e zlasti, ~e je nedoma~i govorec ~lan skupine na dru`benem obrobju brez socialnega ugleda in kulturnega kapitala (Bourdieu 1977; Hinnenkamp 1991). Tak{ni predsodki pa niso omejeni le na skrajne primere eksplicitne razredne pristranosti ali rasizma, kot je na primer obna{anje skinhead-ov do azijskih priseljencev. Kako dale~ se`e neizra`ena, MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 39 David P. Shea pre(d)tekstualna diskriminacija, ka`e na primer Rubinova (1992) {tudija ujemanja interpretacije z zunanjim videzom (matched-guise), v kateri dokazuje, da “beli” ameri{ki univerzitetni {tudenti `e zaradi same povezave azijskega obraza s standardnim angle{kim govorom ne razumejo sogovornika. To ugotovitev odseva tudi Meeuwisova kontrastivna {tudija (v tej {tevilki), v kateri med drugim prikazuje, da flamski u~itelji razli~no dojemajo osebnost in poklicno kompetentnost afri{kih in korejskih in`enirjev na usposabljanju zaradi negativnih stereotipov o eni in drugi kulturni skupini. Vse razumevanje pre`emajo implicitne predstave o svetu in o tem, kaj je prav, res, potrebno, primerno itd. (Fish 1989). Pomen poljubnega diskurzivnega signala je torej vedno relativen in se oblikuje na podlagi perspektive, iz katere ga sli{imo. Zato je interpretacija vedno dvoumna in je lahko protislovna, obenem pa manjvredna samo zato, ker njen zagovornik nima poli-ti~ne avtoritete (v naj{ir{em smislu besede), s katero bi jo uveljavil. Prav zato kontekstualizacija sama ne zadostuje za teorijo neustrezne interpretacije jezikovnih signalov v medkulturnih kontekstih, saj predpostavlja, da v jezikovni skupnosti obstaja neposredovan proces sklepanja (ki ga nedoma~i govorci ne obvladajo), ki omogo~a pravilno, uspe{no interpretacijo. Te trditve so popolnoma neosnovane. Jezikovni kontekstualizacijski signali ne temeljijo na kulturno specifi~nih jezikovnih sistemih, pa~ pa na socialnem kontekstu konverzacijskega sodelovanja, ki je odvisen od pogajanja o perspektivi in z njim povezane udejanjene (ali uveljavljene) avtoritete, ki ju oba oblikujejo ideolo{ke predpostavke ali diskurzi (Foucault 1972) o svetu. Druga kritika govori o tem, da Gumperzova analiza nesporazuma preko “kulturno dolo~enih” in “kulturno pogojenih” diskurzivnih konvencij zanemarja heteroglotsko in “polifono” (“polyphonic”) (Quantz & O’Connor 1988) raznolikost kulturnih glasov. Trditev, da “lahko poslu{alcem, ki se opirajo na kontekstualizacijske konvencije v rodnem angle{kem jeziku, razlike med prozodi~nimi konvencijami povzro~ijo te`ave s procesiranjem” (Gumperz 1992a), ustvarja zgolj la`no enotnost jezikovne skupnosti “doma~ih angle{kih govorcev”. Ne izogiba se le razli~nim in protislovnim oblikam diskurzivnih praks, ki jih “doma~i” angle{ki govorci uporabljajo v razli~nih situacijah in v razli~ne namene, pa~ pa namenoma spregleda tudi ustvarjalno pro`nost govorcev pri prilagajanju in celo privzeman-ju druga~nih govornih konvencij. Izogiba pa se tudi zgodovinskemu in ideolo{kemu vpra{anju o tem, kdo je doma~i govorec in kdo, kdaj in zakaj je ~lan neke “etni~ne” skupine (Moerman, 1974). Kulturno “specifi~ni” komunikacijski stili so prisotni le v grobem, kontrastivnem obrisu, ki ne upo{teva raznolikosti in 40 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji protislovnosti medkulturne konverzacijske prakse. O “angleških” konvencijah lahko govorimo le v primerjavi z neangleško govorečimi “outsiderji”, ki so drugačni - ali pa označeni kot drugačni. Tovrstno dihotomično nasprotje omejuje “angleško-angleške” (Gumperz & Roberts 1991: 69) interakcije v “gostiteljski družbi” (Gumperz 1992b: 51) na esenciali-stično oblikovanje kulturnega soglasja. Če trdimo, da je razumevanje odvisno od podobnosti diskurzivnih konvencij, določimo angleščino za monolitno enoto; običajna prizadevanja, da bi se prilagodili (in uspešno razumeli) nedomačim govorcem angleščine, pa označimo kot naključna ali netipična. Namesto neusmerjene trditve, da “kulturne razlike vplivajo na interakcijo” (Gumperz 1990: 225), bi potrebovali dinamičnejšo formulacijo o tem, kako govorci uporabljajo kulturne razlike, zato da vplivajo na interakcijo; ali še bolje, kako govorci ustvarjajo nove mikrokulturne kontekste, zato da premagajo (ali sprejmejo) kulturne razlike, pri tem pa širijo in znova določajo nejasno začrtane konvencije diskurzivne prakse v kulturni situaciji. Kontekstualizacijska teorija je s svojim pojmovanjem meta-jezikovnih struktur sicer veliko prispevala k našemu razumevanju medkulturne konverzacije, saj je uvedla ključne pojme, kot sta na primer povratna udejanitev konteksta (reflexive instantiation of context) in lokalna konstrukcija socialne identitete (local construction of social identity), vendar pa si moramo prizadevati za širšo analizo medkulturne konverzacije, pri kateri bomo upoštevali interaktivno konstrukcijo diskurza v interakcijski socialni dejavnosti. To, kar lahko nedomači govorec pove v konverzaciji - in kako naj bi to kontekstualiziral -se spreminja glede na naravo sodelovanja v komunikacijski dejavnosti. Če sledimo Voloshinovu (1986: 37) in gledamo na pogajanje o pomenu izjave kot na proces, ki je neizogibno povezan s socialno situacijo, v kateri se dogaja, moramo poleg kulturno kontrastivnih signalov o jezikovnih sistemih upoštevati tudi značaj diskurzivne dejavnosti, s katero govorci konstruirajo pomen. Pri obsežnejši analizi bomo torej upoštevali naravo udejstvovanja ali sodelovanja v konverzacijah DG-NDG ter vrsto govorcev, ki se konstruirajo v interakciji. 3. DOLOČANJE POLOŽAJA GOVORCEV O oblikah konverzacijskega sodelovanja pogosto govorimo kot o strukturah sodelovanja (participation frameworks). Te strukture definiramo kot določanje položaja govorcev glede na udejanjene vzorce govora, h katerim spadajo na primer MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 41 David P. Shea izmeni~no govorjenje, dol`ina replike, prekrivanje itd. Erickson in njegovi kolegi (Erickson 1989, Erickson & Schultz 1981, Schultz et al. 1982) so analizirali razli~ne strukture sodelovanja, ki se pojavljajo v pripovedovanju ~lanov velike dru`ine v konverzaciji pri ve~erji. Spremenljivo razvr{~anje govorcev in poslu{alcev (ki dolo~a, kdo govori in kdo poslu{a ter s kak{no stopnjo narativnega nadzora to po~ne) je povezano z avtoritetnimi polo`aji, ki veljajo med ~lani dru`ine. Spremembe v strukturah sodelovanja odsevajo interaktivno konstrukcijo dru`inske strukture, v kateri se ustvarjajo in poustvarjajo lokalne konstelacije socialnih vlog (Erickson 1989). V medkulturnih kontekstih se strukture sodelovanja pogosto uporabljajo za razlikovanje kulturno “izomorfnih” (Tharp & Gallimore 1988) konvencij govorstva glede na kontrastivni pristop, ki dopolnjuje analizo nesporazuma. Philips (1972) na primer opisuje razli~ne govorne vzorce med govorcem in poslu{alcem v {olah v indijanskih rezervatih. Philips raz~lenju-je kontrastivna pri~akovanja belih ameri{kih u~iteljev in indijanskih otrok glede posami~nega in avtoritativnega govorjenja pred razredom in ugotavlja, da je obvezna struktura sodelovanja v {olski praksi belih Ameri~anov nekompatibilna z manj individualisti~nimi in bolj mol~e~imi na~ini govora Indijancev. Podobno tudi Au (1980; Au & Mason 1981) analizira ure branja havajskih otrok iz revnej{ih slojev glede na kulturno speci-fi~ne strukture sodelovanja pri “pripovedovanju zgodbe” (“talkstory”) (Watson 1976), kjer govorci skupaj razvijejo konverzacij-ske teme preko vzorcev kontrapunktnega odgovarjanja. Au ugotavlja, da je pou~evanje uspe{nej{e, ~e se strukture sodelovanja pri urah branja skladajo z vzorci interakcijskega sodelovanja v doma~em jeziku. ^e pri konverzacijskem sodelovanju upo{tevamo le strukturo razvr{~anja govorca in poslu{alca, pa spregledamo interaktivno konstrukcijo, preko katere tak{na struktura nastane. Tako kot Bauman (1992) analizo folklorne tradicije prestavi v “tradicionaliziranje” (traditionalizing”), pri ~emer pojmuje ude-janitev tradicije kot prakso, ki potrjuje pristnost govor~evega pripovedovanja (in njegovo poobla{~enost za pripovedovanje), je koristno, ~e prestavimo pojmovanje strukture sodelovanja z analize polo`ajev govorcev na bolj dinami~no in interaktivno razumevanje dolo~anja polo`ajev govorcev, z analize strukture na razumevanje strukturiranja. Interakcijo lahko analiziramo kot zna~aj ali naravo udejstvovanja, znotraj katerega govorci posredujejo sodelovanje svojih sogovornikov in ustvarjajo “lokalizirane kolektive” (“localized collectives /skupne dejavnosti/”) (Wertsch et al. 1984), v katerih se govor~ev diskurz oblikuje preko interaktivnega odgovora njegovega sogovornika. 42 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji Goodwin & Goodwin (1992) upo{tevata vpliv poslu{al~evega sodelovanja na produkcijo konverzacijskih tekstov in s tem raz{irjata pojmovanje strukture sodelovanja preko meja razvr{~anja govorcev glede na njihovo obravnavo ocen. Poka`eta tudi, kako ocenjevalne trditve interaktantov delujejo pri razvr{~anju drugih udele`encev: “Sprejemniki ne poslu{ajo le govora, pa~ pa se z njim ukvarjajo glede na to, kak{en polo`aj jim dolo~a” (Goodwin & Goodwin 1992: 181). Ocene poskrbijo za razli~ice dogodkov, ki jih poslu{alci zavra~ajo ali sprejemajo in ki sestavljajo “polje relevantnosti” (“field of relevance”), v katerega so vklju~eni govorci, prisotni pri lokalnem organiziranju sodelovanja. Analizo sodelovanja lahko poglobimo, ~e upo{tevamo, da je ves govor implicitno ocenjevalen in potrjuje dolo~eno razli~ico dogodkov, ki dolo~a polo`aj drugih govorcev in oblikuje vsebino ter mo~ diskurza. V simbioti~ni socialni kon-verzacijski dejavnosti se govor enega govorca vedno posreduje preko odgovora, ki ga dobi od drugega govorca. Ta vzajemni zna~aj diskurza je pomemben zlasti v razvojnem kontekstu rabe drugega jezika, kjer se znanje nedoma~ih govorcev (celo tistih, ki precej dobro obvladajo jezik) oblikuje preko odgovora doma~ega govorca, v katerem ta ponudi “ogrodje” zanj. To interaktivno strukturiranje govorcev bom sedaj obravnaval glede na perspektivo in produkcijo. 4. INTERSUBJEKTIVNOST IN INTERAKCIJSKI NADZOR Rommetveitove (1985, 1987) izvirne analize intersubjek-tivnosti ka`ejo, da se pod pogojem, da pragmati~no zavrnemo nekontekstualni dobesedni pomen, komunikacijska sporo~ila interpretirajo preko vzajemno sprejete in predlagane referen~ne perspektive. Ista beseda ali stavek imata lahko popolnoma druga~en pomen, ~e ju govorec izjavi z druga~nega stali{~a ali ~e v dejavnosti sodeluje na druga~en na~in. V tak{nem pluralisti~nem svetu mo`nih pomenov postane uspe{na komunikacija odvisna od usmeritve, ki sta jo govorca skupaj predlagala in sprejela (Rommetveit 1987). Upo{tevanje nelo~ljivosti jezikovnega znaka in socialne situacije kriti~no poudarja predvsem koordinacijo perspektivne relativnosti: “Interakcijske zna~ilnosti verbalne komunikacije, na primer stanja intersubjektivnosti, socialna resni~nost in vzorci diadi~nega komunikacijskega nadzora morajo biti v MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 43 David P. Shea sredi{~u prenovljene teoreti~ne analize” (Rommetveit 1985: 184). Ker lahko vsi govorci sprejmejo vrsto perspektiv, postane njihovo udejstvovanje v tej vzajemni usmeritvi odlo~ilni dejavnik diskurzivne analize. Interpretacija, ki jo dose`ejo znotraj skupno sprejete razvrstitve, je bistveno druga~na od interpretacije izven tak{nega koordiniranega udejstvovanja. Zato ne bi bilo pravi~no, ~e bi zgolj na osnovi kategorizacije podobnih “kulturnih” ozadij primerjali govor nedoma~ih govorcev v kon-verzaciji z visoko stopnjo vzajemnega udejstvovanja v skupni socialni resni~nosti in v konverzaciji z nizko stopnjo intersub-jektivnosti in sodelovanja. Dosti pomembneje je, da opazujemo naravo sodelovanja, saj bomo tako razumeli, kako govorci sprejemajo perspektivo svojih konverzacijskih partnerjev. Pragmati~no sprejeta referen~na perspektiva je predpogoj za uspe{no komunikacijo, toda tak{na intersubjektivnost ni dana a priori. Govorci se morajo o njej pogajati, kar je neizogibno povezano, kot opozarja Rommetveit (1987: 97–98), z vpra{anjem enakega nadzora nad komunikacijo. Prevlada ene perspektive nad drugo je odvisna od interakcijske avtoritete, ki je lahko svobodno dodeljena ali pa enostransko vsiljena. Pravica, da definiramo svet, da poudarimo dolo~en vidik pojma, da eksplicitno interpretiramo “resni~nost” in govorimo o njej, je odvisna od mo~i (Skutnabb-Kangas 1994) in je zato “pravica” mo~nej{ega (Lakoff 1993: 382). Na makroravni ideologija “inter-pelira” subjekte in vzpostavlja oziroma podpira hegemonisti~na razmerja prevlade (Fairclough 1992). Na mikroravni interakcije lahko interakcijsko avtoriteto zasledimo kot udejanjeni nadzor nad produkcijo diskurza: koga sogovorniki poslu{ajo, ~igavo stali{~e sprejmejo, ~igavo interpretacijo upo{tevajo, ~igava definicija situacije prevlada. To interakcijsko avtoriteto lahko ocenimo glede na ve~ pokazateljev splo{nega ravnovesja in enakopravnosti v diadi~ni konverzaciji. Na primer, ali imajo govorci enakopraven dostop na konverzacijski podij (conversational floor) ali pa en govorec v konverzaciji prevladuje preko strategij prekinjanja in prekrivanja ostalih? Ali se vzorci trditev in vpra{anj o sogovornikovem mnenju vzajemno izmenjujejo ali pa ima en govorec nesorazmerno pravico do trditev, ki ni izena~ena z avtenti~nimi vpra{anji o sogovornikovem mnenju? Ali diskurz enega govorca spodbuja sogovornika k odgovoru, ali ga razume in vklju~i v konverzacijo ali pa sogovornikov govor ignorira, odslovi in izklju~i? Na podlagi tega pragmati~nega, konstruktivisti~nega pojmovanja konverzacije predlagam, da analiziramo gradivo iz konverzacij DG-NDG glede na merili intersubjektivnosti in interakcijskega nadzora, ki ju hevristi~no ozna~ujem kot osi 44 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji perspektive in produkcije. Namesto da bi se ukvarjali s kon-trastivnimi stili kulturnega diskurza in sredstvi komunikacijskega signaliziranja, predlagam, da se posvetimo naravi socialne aktivnosti in temu, kako govorci interaktivno struk-turirajo sodelovanje v pogovoru. Z odlomki iz konverzacij, ki jih predstavljam v naslednjih poglavjih, ilustriram {tiri razli~ne vzorce interakcije, ki se razlikujejo po perspektivi – stopnji intersubjektivnosti, o kateri se govorci pogajajo, in po produkciji – interakcijskem nadzoru nad govorom. Za dva odlomka lahko re~emo, da se govorci pogajajo o skupni referen~ni perspektivi, v drugih dveh odlomkih pa udejanjajo razli~na in neskladna stali{~a. Za dve konverzaciji so zna~ilni tudi neenakopravni vzorci interakcijske avtoritete, ki jo ugotavljamo glede na eksplicitni nadzor nad podijem in nesimetri~ne vzorce vpra{anj in razumevanja, medtem ko sta za drugi dve konverzaciji zna~ilna interakcijska simetrija in diadi~ni nadzor. Tako so {tirje splo{ni vzorci tile: (1) odsotnost skupne perspektive in neuravnove{ena produkcija govora; (2) divergentna perspektiva in enakopraven nadzor nad produkcijo diskurza; (3) skupna perspektiva in nesi-metri~en nadzor nad produkcijo; (4) skupna perspektiva in uravnove{ena produkcija govora. 2 Transkripcijske konvencije, ki jih uporabljam v odlomkih, navajam v dodatku ~lanka. Metodolo{ke postopke natan~neje obravnavam v Shea (1993a). Vsa imena, ki jih uporabljam v svoji {tudiji (in v tem ~lanku), so psevdonimi, ki ka`ejo narodnost, spol in starost informantov, zakrivajo pa njihovo dejansko identiteto. 5. KVALITATIVNA ANALIZA KONVERZACIJE DG-NDG Pri raziskavi socialne dinamike medkulturne konverzacije sem za zbiranje in analiziranje gradiva uporabil metodolo{ke postopke kvalitativne raziskave (Glaser & Strauss 1967; Patton 1990; Strauss 1987). Ko sem snemal in opazoval tri informatorje, japonske nedoma~e govorce v interakciji s prijatelji, kolegi in u~itelji, sem konverzacijsko interakcijo trianguliral z ocenjevalnimi razgovori in opazovanjem udele`encev, da bi dobil teoreti~no utemeljen primer gradiva. V {estmese~nem obdobju sem posnel in analiziral trideset ur neformalne konverzacije in dodatnih trideset ur razgovorov. Vse interakcije so potekale v ameri{kem univerzitetnem okolju, po institucionalnih postopkih odbora za raziskave na ljudeh2. [tiri izbore iz gradiva, ki jih obravnavam v tem ~lanku, sem vzel iz konverzacij, ki so jih informanti sami posneli na mikrokasetofone, ki so jih dr`ali v roki in ki sem jim jih posodil za toliko ~asa, kolikor je trajala moja {tudija. O kon-verzacijah smo razpravljali v ocenjevalnih razgovorih, zato da bi bila analiza ~im bolj utemeljena. Po kon~ani transkripciji sem analiziral vsako konverzacijo in na podlagi intenzivne MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 45 David P. Shea analize vsake posamezne vrstice izdelal “odprte” in “osne” interakcijske kategorije (“open” and “axial” categories) (Strauss 1987), kot sta na primer “privzet glas” (“adopted voice”) in “skupna konstrukcija” (shared construction”). Te kategorije sem primerjal s podatki iz razgovorov in opazovanja udele`encev, ki sem jih uporabil za teoreti~no utemeljitev kas-nej{ega zbiranja podatkov in nadaljne analize. Interpretativne kategorije sem skozi ves potek {tudije primerjal znotraj posameznih konverzacijskih primerov in med primeri in jih tako izbolj{al. Osrednja kategorija je bilo strukturiranje, ki ga predstavljam v tej obravnavi. Kot govorci, ki precej dobro obvladajo jezik (lahko jih ozna~imo pribli`no tako, da imajo dovolj znanja, da opravijo redne akademske izpite na ameri{ki univerzi), imajo trije informatorji, japonski nedoma~i govorci (Kazuko, Fumiko in Jiro), pribli`no enako znanje angle{~ine, ~eprav med njimi obstajajo precej{nje razlike v makrosociolo{kih pokazateljih, na primer v starosti, spolu, stopnji izobrazbe in dol`ini bivanja v ZDA. Tako spadajo informatorji v kategorijo nedoma~ih govorcev, ki verjetno “podobno kot doma~i govorci teko~e govorijo ve~inski jezik, vendar pa nimajo skupnega znanja o na~inih mi{ljen-ja, delovanja in govorjenja, ki sodelujejo v interakciji in jih imamo ponavadi za samoumevne” (Knapp & Knapp-Pot-thoff 1987: 1). Ta pristop sem uporabil zato, da bi dobil ~imbolj tipi~en primer interakcije DG-NDG, ki bi mi omogo~il primerjave s preohlapno in nerazdeljeno kategorijo “japonskega govorca”. V naslednjih poglavjih predstavljam {tiri odlomke iz kon-verzacij DG-NDG in njihove analize. Pri vsakem odlomku obravnavam zna~aj sodelovanja pri odgovarjanju, s katerim sogovorniki strukturirajo diskurz nedoma~ega govorca in tako olaj{ujejo (ali ovirajo) uspe{no medkulturno komunikacijo. 5.1. JIRO IN NJEGOVA SVETOVALKA: NESKLADNA PERSPEKTIVA IN NESIMETRI^NA PRODUKCIJA Naslednji odlomek sem vzel iz Jirovega obiska v pisarni njegove akademske svetovalke, kamor je pri{el po uradno soglasje, ki ga potrebuje za vpis v naslednji semester. Jiro je {tudent tretjega letnika dodiplomskega {tudija mednarodnega poslovanja in mu do diplome ostajata {e dva semestra. Njegova svetovalka (pomo~nica na oddelku, ki s polnim delovnim ~asom svetuje dodiplomskim {tudentom) sku{a oceniti, ali je 46 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji Jiro uspe{no izpolnil zahteve univerzitetnega {tudija, da bo lahko diplomiral: (1) Jiro in njegova svetovalka 1 S: 1 2 J: 2 3 S: 3 4 J: 4 5 S: 5 <…> 6 S: 6 7 J: 7 8 S: 8 9 J: 9 10 S: 10 11 J: 11 12 S: 12 13 J: 13 14 S: Okay I need to get that and your phone number. Have you changed your phone number also? V redu dobiti moram to in va{o telefonsko {tevilko. Ali ste spremenili tudi va{o telefonsko {tevilko? [uh Yes, er Ja, e, Yes that’s right Ja to je res [eh [I have that you are Town Apartment # 897 [Napisano imam da ste Town Apartment {tevilka 897 [uh but uh [eh ampak eh [That’s correcto [To je pravilnoo 14 What else did you take? Kaj ste {e imeli? I took Chemistry 2–, er, Chemistry/ Imel sem Kemijo 2–, e, Kemijo/ 215? 215? [215 [215 [Okay that showed up.o What elseo Anything else/ [V redu to se je pokazalo.o Kaj {eo [e kaj drugega/ [a::nd uh-[i::n eh-[at your other College? [na va{em drugem collegeu? I took the tennis/ Imel sem tenis/ Okay, the PE, that’s fine. Okay! good, we’re okay, , o:kay, let’s se::e, , , , Okay, I have that you ha:ve, two major required courses left, to take, , {unhun/} And your choices for those are PS 571 and Business 663. You musto [get== V redu, {portna vzgoja, to je v redu. V redu! dobro, v redu sva, , v: redu, no da vi::dimo, , , , V MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 47 David P. Shea redu, napisano imam da mo:rate, imeti še dve glavni obvezni predavanji, , {mhm/} In za ti dve ste izbrali PŠ 571 in Poslovanje 663. Morate " [imeti== 15 J: [yes 15 [Ja 16 S: ==these classes because see PS 571’s only offered, once a year," 16 ==ti predavanji zato ker veste PŠ 571 je samo, enkrat na leto," 17 J: Oh really? 17 A res? 18 S: So if you don’t get it, you will have to wait till next Spring. And if you don’t get it when you register." you need to go to the PS department and tell them that you must have this class because you" won’t" be" here" next Spring, and you have to get it to graduate 18 In če ga ne dobite, boste morali čakati do naslednje pomladi. In če ga ne dobite ko se vpišete," morate iti na oddelek za PŠ in jim povedati da morate imeti to predavanje ker vas" ne" bo" tukaj" naslednjo pomlad, vi pa ga morate dobiti da boste diplomirali 19 J: p see 19 [Razumem 20 S: [Because see, <...> that, department must, grant you permission to take that class, so if you don’t get it during registration, , you need to go to the department directly and tell them, that you have to have it to graduate, u::m, 20 [Ker veste, <...> ta, oddelek vam mora, dati dovo- ljenje, da vzamete to predavanje, in če ga ne dobite med vpisom, , morate takoj iti na oddelek in jim povedati, da ga morate imeti, da boste diplomirali, a::m, 21 J: You mean [Political Studies? 21 Mislite [Politične študije? 22 S: [In fact I’ll write it on your sheet, “Must, have, to, graduate” 22 [Vam bom kar napisala na va{ list, “Mora, imeti, da, diplomira” <…> 23 S: Do you still have your check-sheet? This thing that I gave you? 48 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji 23 Ali še imate vaš vpisni list? Tisto stvar ki sem vam jo dala? 24 J: Yes, I [have 24 Ja, [imam 25 S: [Okay let me go and update it, and make sure everything’s-, see! you keep all these old ones and I want you to throw" them" aw::ay! 25 [V redu naj ga zdaj popravim, in se prepričam da je vse-, glejte! obdržali ste vse ta stare jaz pa hočem da jih" vržete" strain! 26 J: Yeah hhh I er, [I uh- 26 Ja hihi jaz e, [jaz eh- 27 S: [This is the one I want you to keep, this is the only one I want you to have {yeah} I want you to throw every, this-, I want you to throw this one awa::y! 27 [Tega hočem da obdržite, tole je edini ki hočem da ga imate šja} hočem da vržete vse, tega-, hočem da vržete tega strain! Svetovalka najprej preveri administrativne podatke v Jirovi osebni kartoteki (replike 1-5), potem pa potrdi ure kemije in športne vzgoje, ki jih je Jiro obiskoval med poletnim semestrom na drugem collegeu (replike 5-14). Ugotovi, katera predavanja mora Jiro še obiskovati, da bo diplomiral, in pozitivno oceni situacijo (“that’s fine” - “to je v redu”), nato pa natančno razloži, katera predavanja potrebuje in katere vpisne postopke mora opraviti (replike 14-20). Ko opazi, da je Jiro obdržal stare vpisne obrazce iz prejšnjih svetovanj, mu kljub njegovim ugovorom naroči, naj jih vrže stran (replike 25-27). Svetovalka v vsej izmenjavi skoraj ne upošteva Jirove referenčne perspektive v zadevi. Prav tako njegovega stališča ne poskuša vključiti v svoj govor. Kaže minimalno zanimanje za Jirove prejšnje izkušnje in ga ne vpraša, kaj misli o postopku. Ne trudi se, da bi vključila Jirovo oceno predavanj, ki jih je obiskoval, ali da bi upoštevala njegove cilje. Jirove definicije vpisnega postopka, njegovih vtisov, mnenj in idej skorajda ne upošteva. Neskladna referenčna struktura konverzacije se kaže v deiktičnem markiranju jasne pronominalne identifikacije, pomanjkanju ritmične sinhronije in drugih pokazateljev prilagajanja, odsotnosti prijaznega sklicevanja na skupne izkušnje in omejenem upoštevanju (in razumevanju) informacij, ki jih da Jiro. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 49 David P. Shea Na za~etku izmenjave (replike 1–5) svetovalka vpra{a Jira po njegovem naslovu, vendar mu da ~as le za enobeseden odgovor, preden za~ne svojo naslednjo repliko. Jiro sku{a pojasniti, da se je pravkar preselil (replika 2), a svetovalka ga prekine in preveri naslov, ki ga `e ima v svoji kartoteki. Jiro ga potrdi (“Yes that’s right” – “Ja to je res”) in znova sku{a nekaj pojasniti, vendar ga svetovalka prekine s ponovno pojasnjevalno izjavo (“That’s correcto” – “To je pravilnoo”). K jedrnatosti njene izjave prispeva padajo~a intonacija, saj svetovalka uveljavlja svojo interakcijsko avtoriteto za odlo~anje o tem, kak{ne informacije se lahko vklju~ijo v konverzacijo in postanejo relevantne. Ta nesimetri~nost se ponavlja skozi vso konverzacijo, poudarja pa jo padajo~a intonacija {tevilnih prekinitev sogovornika (replike 5, 10, 16, 18, 25). Svetovalkine izjave dajejo mo~an vtis, da `eli, naj Jiro odgovarja le z da ali ne in tiho sledi navodilom. V nekem trenutku pa svetovalka kljub temu poka`e nominalno identifikacijo in pripravljenost na sodelovanje z Jirom, namre~ s pronominalno deikti~no izjavo (replika 14, “we’re okay” – “v redu sva”), ki lahko ka`e na skupno usmeritev v pogovoru. Toda ta ocena spada v referen~no strukturo njene lastne odgovornosti do uveljavljanja zahtev univerze in ni nekaj, kar naj bi koristilo Jiru, zato da pozitivno oceno le takrat, ko je z njenega stali{~a vse v redu. Povrhu tega ta skladnost izgine takoj, ko svetovalka pove Jiru, kaj “mora” storiti, in njegovo odgovornost dolo~i z izrazi, ki so eksplicitno druga~ni od njene lastne situacije in njenih obveznosti. Njena kontrastivna identifikacija, ki je razvidna iz trditve “I have that you have” (“napisano imam da morate”), ka`e divergentno usmeritev interesov, ki v teku svetovanja postaja ~edal-je o~itnej{a. Razli~ne strukture referen~ne identifikacije poudarjajo ne-simetri~ni nadzor nad produkcijo diskurza. Ta neenakopravni dostop do produkcije diskurza se ka`e v {tevilnih prekinitvah, eksplicitnih ukazih, negativnih ocenah in dejstvu, da svetovalka ne odgovarja na Jirove trditve. Med njuno kratko, petnajst-minutno konverzacijo ga neprestano prekinja in s tem omejuje njegovo sodelovanje na komaj kaj ve~ kot potrjevanje informacij, ki mu jih predstavi ona in ki jih kot svetovalka potrebuje. Ko na primer vpra{a Jira po vpisnem listu (replika 23), prekine njegov odgovor in prekrije ostanek njegove izjave s svojo naslednjo pripombo (replika 25). Ko opazi (“see!” – “glejte!”), da je Jiro obdr`al svoje stare vpisne obrazce, se odzove kriti~no in mu eksplicitno uka`e, naj jih vr`e stran, njen ukaz pa je ostrej{i tudi zaradi emfati~ne, padajo~e intonacije. Jiro sku{a to pojasniti (replika 26), toda svetovalka 50 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji ga ponovno prekine in znova izrazi svoj ukaz, ki ga zaradi ve~jega poudarka ponovi {e enkrat. Jiro med svetovanjem izve, katera predavanja mora obiskovati, da bo lahko diplomiral (ugotovi pa tudi, kako strah zbu-jajo~a je lahko akademska svetovalka), in je v tem pogledu interakcija sicer uspe{na, vendar ne moremo re~i, da je zanj konverzacija uspe{na. Omejen je na vlogo pasivnega poslu{alca, ki preprosto potrjuje govor bolj “pou~enega” govorca, in ima zelo malo mo`nosti, da bi izrazil svoje ideje in mnenja. Preko izredno neenakopravnega dostopa na kon-verzacijski podij, nesimetri~ne dol`ine replik, vzorcev prekinjanja, eksplicitnih ukazov in negativnih ocen ka`e svetovalka trden nadzor nad konverzacijo in nad njenim topi~nim razvojem. Kot je razvidno iz jasne deikti~ne pronominalne identifikacije in pomanjkanja perspektivne skladnosti, ka`e svetovalka tudi neskladno stali{~e in definicijsko strukturo dejavnosti. Interakcijo definira v smislu dolo~enih zahtev, ki jih uveljavlja in ki jih kot predstavnica univerze interpretira kot odgovornost, da zagotovi, da jih bo Jiro upo{teval. Ta institucionalna referen~na struktura, ki jo svetovalka uveljavlja, {e ne pomeni, da ne sme Jiro imeti nobene avtoritete. Kot poudarja Freire (1993), lahko institucionalna avtoriteta {olstva sestoji iz izvajanja prevlade ali pa “kointencionalnega” (“co-intentional”) sodelovanja v dialogu. V tej interakciji je odlo~ilno to, da s strani svetovalke skorajda ne pride do prilagoditvenega premika, ki bi pomagal uskladiti obe perspektivi ali pa Jiru omogo~il aktivnej{i nadzor nad interakcijo. 5.2. FUMIKO IN NJEN PROFESOR: NESKLADNA PERSPEKTIVA IN SIMETRI^NA PRODUKCIJA V drugem odlomku iz gradiva se Fumiko, {tudentka prvega letnika podiplomskega {tudija, sre~a z dr. Hughesom, profesorjem na njenem oddelku. To je njuno prvo sre~anje. Fumiko se je za to sre~anje domenila po priporo~ilu nekega drugega predavatelja in upa, da bo dobila nekaj idej za svojo bli`ajo~o se magistrsko nalogo. S Hughesom ho~e govoriti o njegovi raziskavi o lokalnih podjetjih in zastavi mu {tevilna vpra{anja o metodolo{kih postopkih, ki jih je uporabil (z vpra{alniki je raziskoval obna{anje potro{nikov in nakupovalne vzorce). V odlomku je Fumiko pravkar izrazila svoje presene~enje nad tem, da je telefonski pogovor manj priro~en in dra`ji od pisnega vpra{alnika. Nato predlaga, da bi Hughes lahko zastavil svoja vpra{anja po telefonu, in profesor odgovori: MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 51 David P. Shea (2) Fumiko in dr. Hughes 1 H: Yeah I don’t think we could use the same survey, over the phone because, {hhh} people won’t be able to, it would be harder to, you know, {unhun} elicit responses 1 Ja mislim da ne bi mogla uporabljati iste raziskave, po telefonu ker, {hihi} ljudje ne bodo mogli, te`je bi bilo, a veste, {mhm} dobiti odgovore 2 F: You have to keep them for an hour hhh, you just say, “yes yes yes” 2 Morate jih zadr`ati eno uro hihi, govorite samo, “ja ja ja” 3H: So, (7 sekund odmora) 3 No, (7 sekund odmora) Hughes v odgovor na Fumikin predlog (replika 1) pripomni, da bi bila uporaba telefona neprakti~na in da bi bilo te`ko dobiti mnenja informantov. Fumiko odgovori na njegovo pripombo tako, da se postavi v vlogo profesorja, ki mora zadr`evati informante na telefonu eno uro, zato da mu odgovorijo na neprakti~en in dolg seznam vpra{anj. Fumiko dobesedno ilustrira to, kar ji je Hughes pravkar razlo`il, in privzame njegov glas, zato da bi dramatizirala njegovo trditev. Njen odgovor zaobjame natan~no to, kar je Huges rekel o pomanjkljivostih telefonskega pogovora v raziskovalni metodologiji. Ironi~no pa je to, da se Hughes sploh ne odzove na njen humoristi~en poskus, da bi se postavila v njegov polo`aj (replika 3). Po enobesedni pripombi (“so” – “no”) zadevo opusti, ne da bi izrazil razumevanje njene konstrukcije. Fumikina identifikacija s perspektivo Hughesa ni vzajemna, to ne-ravnovesje pa se ka`e tudi v nadaljevanju konverzacije. Potem ko Fumiko zastavi profesorju nekaj informativnih vpra{anj o raziskavi, ne ve ve~, kaj naj re~e, in prizna “I can’t think of a good question” (“Ne morem se spomniti dobrega vpra{anja”). Prvi~ med njunim sre~anjem Hughes vpra{a Fumiko po informaciji. Zdi se, da to stori precej nezainteresi-rano: (3) Fumiko in dr. Hughes 4H: Uh, wh-, what’s your, objective? 4 Eh, k-, kaj je va{, cilj? 5 F: Um, I’m, , I’m interested in any movement that’s, like against for, against the, the regular flow of, of 52 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji maybe capitalist system of this society movement, {um} so like-, , 5 Em, jaz, , jaz se zanimam za vsa gibanja ki so, recimo proti za, proti, rednemu toku, mogo~e kapi-talisti~nega sistema tega gibanja dru`be, {em} in recimo-, , 6 H: I would say this um, , , , this is really, the intent of this study is to influence the attitude of the consumer, {unhun} but it’s not to impose, , uh, rules, in other words, it allows free markets to work, but try to influence the attitude of the consumer so that he realizes, the benefits and costs, associated with his purchases and purchase decisions 6 Rekel bi tole em, , , , to je v bistvu, namen te {tudije je da vpliva na potro{nikov odnos {mhm} ne pa da vsiljuje, , eh, pravila, z drugimi besedami povedano, dopu{~a da delujejo prosti trgi, ampak poskusite vplivati na potro{nikov odnos tako da se bo zavedel, prednosti in cen, ki so povezane z njegovimi nakupi in odlo~itvami o nakupih Fumiko (v repliki 5) obotavljivo opi{e svoje zanimanje za protikapitalisti~en dru`beni razvoj. V mu~no po~asnem odgovoru na Fumikino razlago njenih ciljev, po katerih jo je vpra{al sam, Hughes ne upo{teva tega, kar je povedala, in znova za~ne govoriti o svoji lastni raziskavi iz svoje lastne perspektive. Ta premik ilustrira deikti~ni “this” (“to”), ki sledi precej dolgemu premoru (replika 6) in s katerim se Hughes sklicuje na svojo {tudijo. Ta marker izgovori z ravno intonaci-jo in ga ne izrazi kontrastivno. Hughes ne re~e Fumiko “This study” (“Ta {tudija”) (v nasprotju z va{o {tudijo). Nepoudarje-na intonacija ka`e na to, da se Hughes vra~a k raznim vidikom svoje {tudije in se ne sklicuje na to, kar je povedala Fumiko, s tem pa ustvarja razdaljo in nepovezanost med replikami. Po drugi strani pa Hughes ne sku{a zanikati Fumikine pravice do govora. ^eprav ji nadzora nad govorom ne daje aktivno, ji ga tudi ne posku{a vzeti. Hughes za razliko od Jirove svetovalke Fumiko ne prekinja oblastno in ji ne jemlje njene interakcijske avtoritete do govora. Da ji prilo`nost, da izrazi svoja mnenja in ji ne sku{a eksplicitno vzeti podija. Da ji ve~ kot dovolj ~asa za odgovor in ne prevladuje nad tokom konverzacije preko vzorcev prekinjanja in prekrivanja. Hughes je preprosto pasiven, zato ignorira Fumikin govor. Ne potrudi se, da bi razumel genezo njenega govora, zato je MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 53 David P. Shea Fumiko frustrirana, saj je ne jemlje resno in ji ne odgovarja. Resda se minimalno potrudi, da jo vpra{a po njenem mnenju, vendar ga ne upo{teva. Ta perspektivna neskladnost je {e toliko bolj presenetljiva, ~e pomislimo, kako Fumiko sprejme njegovo stali{~e (in dobesedno privzame njegov glas), ko govori o telefonski raziskavi. Hughesov odgovor je nedvomno defenzivna zavrnitev njenega mnenja, v kateri skorajda ne upo{teva njene perspektive. Ker se osredoto~i samo na svoje lastne zadeve, potrjuje svoje stali{~e, na katerega ne vplivajo Fumikini interesi. 5.3. KAZUKO IN NJENI KOLEGICI: SKLADNA PERSPEKTIVA IN NESIMETRIČNA PRODUKCIJA Kazukini akademski kolegici Sandy in Valerie sta pri{li v njeno mesto na poslovno konferenco in ve~erjata pri njej doma. Vse tri delajo podoktorske raziskave iz kemije in so pribli`no enako stare. Kazuko je pred dvema letoma gostila Sandy, ko je ta v okviru raziskovalne izmenjave obiskala Japonsko, Valerie pa sedaj vidi prvi~. Sandy in Valerie sta dobri prijateljici, ki sta skupaj hodili na univerzo. Konverzacija pri ve~erji ve~inoma poteka v pozitivnem in brezskrbnem tonu z obilico humorja in skupnega smeha. V tem odlomku, ki sem ga vzel iz zgodnje stopnje kon-verzacije, Sandy in Valerie spra{ujeta Kazuko o njenem trenutnem mestu raziskovalke na univerzi in o njenih splo{nih vtisih o `ivljenju v ZDA: (4) Kazuko, Sandy in Valerie 1V: Do you feel accustomed to it yet? 1 Ali si se `e navadila? 2 K: Yeah, , after, we-, you know we spent a three nights, four nights at the conference, we feel this our home hhh {hhh} 2 Ja, , potem ko, smo-, a ve{ bili tri no~i, {tiri no~i na konferenci, se po~utimo tukaj doma hihi {hihi} 3S: Oh so its good to go away 3 Oh potem je dobro iti zdoma 4K: [Yeah, right 4 [Ja, res je 5S: [So you can do that 5 [In to lahko naredi{ 6 V: And this is your first time to be, in the United States? [or have been- 54 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji 6 In to je zate prvi~ da si, v Zdru`enih dr`avah? [ali si bila- 7 K: [For her but, 7 [Zanjo ja ampak, 8 V: not for you 8 ne zate 9 K: not for me, yeah 9 ne zame, ja 10 V: Where were you before? 10 Kje si bila prej? 11K: In the North/ [University of- 11 Na severu/ [Univerza v- 12 V: [And were you working there? 12 [A si tam delala? 13 K: Yeah with Dr. Mary Brown/ um, 13 Ja z dr. Mary Brown/ em, 14 V: Was that the same woman you’re working with here? 14 A je bila to ista `enska s katero dela{ tukaj? 15 K: Yeah 15 Ja 16 S: Valerie asked, how did you get this post doc, I couldn’t remember, Now, {K: oh} did she write you? 16 Valerie je vpra{ala, kako si dobila ta podoktorat, nisem se mogla spomniti, No, {K: oh} a ti je pisala? 17 K: Yeah, when, she decided to come here, from the North to here, she-, I think she sent letters to many people to announce about it and <…> so I was, I was unhappy with my position hhh, I was, sort of looking for, {S: unhun} looking for a chance [to- 17 Ja, ko, se je odlo~ila da pride sem, s severa sem, je-, mislim da je poslala pisma mnogim ljudem da bi jim to sporo~ila in <…> no jaz sem bila, jaz sem bila nezadovoljna s svojim polo`ajem hihi, jaz sem, recimo iskala, {S: mhm} iskala prilo`nost [da- 18 S: [Which boss was this? [hhh 18 [Kateri {ef je to bil? [hihi 19 K: [Well, well hhh {S: hhh} You know that hhh, so I wonder, if I could be uh, her post doc then, , 19 [No, no hihi {S: hihi} Saj ve{ hihi, in mislim, ali bi potem lahko bila eh, njena podoktorantka, , MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 55 David P. Shea 20 S: This is delicious. Prize winning food 20 To je slastno. Ta hrana si zaslu`i nagrado 21 K: Okay hhh yeah 21 V redu hihi ja 22 V: And this is a, a one year/ or a two year post doc? 22 In to je, enoleten/ ali dvoleten podoktorat? 23 K: Uh, Mary says two years, and, 23 Eh, Mary pravi dve leti, in, 24S: Kikuchi-san/ Japan said one year [hhh 24 Kiku~i-san/ Japonska je rekel eno leto [hihi 25K: [Yeah 25 [ja 26S: So who knows, 26 No kdo ve, Sandy in Valerie obe uporabljata strategije prilagajanja in vklju~evanja, ki poudarjajo njuno solidarnost (t.j. perspektivno skladnost) s Kazuko. Ko Valerie spra{uje Kazuko o njenih vtisih o ZDA, univerzi itd. (replike 1, 6, 10, 12 in 14), spoznava, kak{na oseba je, in obenem vljudno izra`a zanimanje za svojo novo znanko. Preko vpra{anj doma~i govorki konstruirata ve~jo socialno bli`ino, ki je osnova za skupno identifikacijo in skupno stali{~e znotraj tesno povezane skupine. Sandy ponazori svoje razumevanje Kazukine referen~ne perspektive tako, da ponovno oblikuje in ponavlja njene trditve (repliki 5 in 26), dopolnjuje njene stavke (replika 8) in svoje pripombe daje skoraj v sinhronem ritmu s Kazukinimi izjavami. Vidne so tudi {tevilne druge pragmati~ne strategije, ki udejanjajo interakcijsko kohezijo: spra{evanje po informaciji o ozadju, sklicevanje na podobne izku{nje in skupne vrednote (ki jih ilustrira pripomba “I feel the same way too!” – “Tudi jaz tako mislim!”), prilagajanja govoru s tujci (foreigner-talk) in prijateljsko, prijazno nagajanje. V kontekstu te diskurzivne strategije vzpostavljajo ob~utek o skupni perspektivi in skupni identifikaciji. Nana{ajo se na pozitivna ~ustva in na rasto~ ob~utek solidarnosti, s katerim govorke dose`ejo zelo sinhrono referen~no perspektivo. To skupno razumevanje se ka`e tudi v dejstvu, da Sandy in Valerie dopolnjujeta izjave, ki jih za~ne Kazuko (repliki 8 in 24), privzameta njeno stali{~e, spregovorita z njenim glasom in s tem ka`eta na njihovo skupno usmeritev. Ta skupna referen~na struktura pa se ne razvija povsem v prid Kazuko. Sandy in Valerie s svojimi strategijami odgovarjanja sicer vklju~ita Kazuko v vzajemno konstrukcijo perspektivne referen~ne strukture, obenem pa omejita njeno sodelo- 56 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji vanje znotraj te strukture in udejanjita nesimetri~no interakcij-sko avtoriteto, pri kateri sta Kazukin diskurz in sodelovanje kriti~no omejena. Eno vpra{anje na primer takoj sledi drugemu, pri tem pa ima Kazuko premalo ~asa, da bi odgovorila tako ob{irno, kot bi lahko, ~e bi imela ve~ ~asa. Potrdilno podporo v Sandyjinem preoblikovanju Kazukine pripombe (replika 3) o tem, da se po~uti kot doma, potem ko se je vrnila s konference, izni~i njena ponovitev (replika 5), ki prekine in prekrije Kazukin odgovor. Valerie ji s svojim naslednjim vpra{anjem (ali je to Kazukino prvo potovanje v ZDA) ne da ~asa, da bi raz{irila odgovor, in hitro presko~i na novo temo. Ko Sandy odgovori namesto Kazuko (“not for you” – “ne zate”) in prevzame njen glas, poka`e, da razume, kaj ho~e povedati Kazuko, obenem pa ji vzame pravico, da bi to dejansko povedala. Kazuko sogovornici znova prekineta (replika 12), ko sku{a odgovoriti na Valeriejino vpra{anje o svoji prej{nji univerzi. Pripoved, ki bi jo lahko raz{irila (“University of-” – “Univerza v-”), prekine Valeriejino naslednje vpra{anje (“Were you working there?” – “Si tam delala?”). Valerie in Sandy v svojih vpra{anjih sicer izra`ata zavzetost, da bi razumeli Kazukino stali{~e, vendar ji obenem nenamerno prepre~ita dostop na podij in polno sodelovanje v kon-verzaciji. Kazuko jima sicer lahko odgovarja, vendar le omejeno in v skladu s tihimi pri~akovanji in standardi doma~ih govork glede tega, kdaj, kje in v kak{ni meri morajo biti predstavljene informacije. Vse to na koncu dolo~a, koga sogovornice poslu{ajo in ~igav interakcijski seznam zadev oblikuje konverzacijo. Posebnega pomena je Sandyjin poskus, da se sklicuje na podobno izku{njo s Kazuko (replika 18), ko omeni (na humoristi~no ironi~en na~in) Kazukinega {efa, ker ve, da se Kazuko z njim ni razumela. Ko se Sandy prvi~ sklicuje na Kiku~ija (“Which boss was this?” – “Kateri {ef je to bil?”), prekine Kazukino razlago o tem, kako je dobila svoje sedanje mesto na univerzi, ki jo je za~ela v odgovor na Sandyjino vpra{anje. Po Sandyjini prekinitvi sku{a Kazuko nadaljevati, a jo ta znova prekine. Tokrat pripomni nekaj o hrani, kar je {e bolj nenaden in neskladen preskok na novo temo in dokon~no ustavi Kazukino pripoved. Ko Valerie nadaljuje z vpra{anjem (replika 22) in vpra{a Kazuko, ali je njeno mesto za eno leto ali za dve leti, za~ne Kazuko novo razlago, toda Sandy jo spet prekine, odgovori namesto nje in pove, kaj ji je po njenih predstavah rekel Kiku~i. Dejstvo, da se Sandy in Valerie sklicujeta na skupno ozadje, ka`e na spro{~eno zaupnost znotraj tesno povezane MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 57 David P. Shea skupine in humoristi~no ozna~uje trenutno situacijo, obenem pa jemlje Kazuko besede z jezika in ji s tem odvzema interak-cijsko avtoriteto za oblikovanje konverzacije. Ko doma~i go-vorki privzemata Kazukino stali{~e, hkrati omejujeta njeno pravico, da bi prevladala nad podijem z isto stopnjo avtoritete in diskurzivnega nadzora, kot jo implicitno uveljavljata sami. ^eprav si Kazukini prijateljici njeno interakcijsko pravico do govora nedvomno lastita nenamerno in brez slabih namenov, pa to ka`e na mikropoliti~no nabito vzdu{je, v katerem je situiran diskurz in v katerem ima Kazuko polo`aj mlaj{e partnerke, ne pa povsem enakopravne udele`enke. Doma~i govor-ki v imenu solidarnosti vsiljujeta nadzor nad skupno intersub-jektivnostjo znotraj tesno povezane skupine, ki jo ilustrira njun govor. 5.4. KAZUKO IN LILLY: SKLADNA PERSPEKTIVA IN SIMETRI^NA PRODUKCIJA ^etrti in zadnji odlomek sem vzel iz konverzacije pri kosilu med Kazuko in Lilly. Lilly je tehnica v laboratoriju, kjer Kazuko dela svojo raziskavo. V ~asu, ko je bila konverzacija posneta, sta Kazuko in Lilly delali v laboratoriju `e pribli`no {est mesecev. V razgovorih sta se opisali kot prijateljici, ki sta se pogosto skupaj spoprijemali s te`avami, ki sta jih imeli s svojim {efom, ob~asno prepirljivim predstojnikom oddelka, ki je nadzoroval laboratorijske dejavnosti. V tem odlomku je Kazuko pravkar pri`gala kasetofon in spregovorila o tem, da je predmet moje raziskave: (5) Kazuko in Lilly 1 K: But it’s, rather strange to see my conversation on a neat typed written, {hhh} he even, he even, he pointed out what does this mean and, {unhun} that’s rather embarrassing hhh {hhh} , , , , 1 Ampak je, precej ~udno videti mojo konverzacijo na lepo natipkanem, {hihi} on je celo, on je celo, on je celo povedal kaj to pomeni in, {mhm} to me spravi kar malo v zadrego hihi {hihi} , , , , 2 L: Yeah, I can’t imagine what, , what it would be like to record your, everyday/ {unhun/} for the whole day what it would be like, {right} you know after 58 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji you recorded it, {unhun/} and run it out, it’s like, “I said that? Boy, I sound stupid!” [hhh 2 Ja, ne morem si predstavljati kako, , kako bi bilo ~e bi posnela tvoj, vsakdanji/ {mhm/} ves dan kako bi bilo, {res je} a ve{ ko bi to posnela, {mhm/} in bi to zavrtela, bi rekla, “To sem rekla? Joj, kako neumno zvenim!” [hihi 3K: [hhh right yeah, , I hate to hear my speak- ing in-, from a you know a tape recorder or a videotape, it’s always very-, sounds stupid hhh {hhh} “Am I that stupid?” [hhh 3 [hihi res je ja, , ne maram se sli{ati govoriti v-, a ve{ na kasetofonu ali videu, to je vedno zelo-, zveni neumno hihi {hihi} “A sem tako neumna?” [hihi 4L: [hhh well, I don’t know if you noticed this or not but, when you hear yourself talking inside your head, {right} you sound like one tone, {right} and then when you hear it on a recording {unhun} it’s like you’re in a different {right} tone and it’s like, {unhun} “I don’t sound like that do I!?” {unhun} you know, {right} cause there’s, 4 [hihi no, ne vem ~e si to opazila ali ne ampak, kadar se sli{i{ govoriti v svoji glavi, {ja} zveni{ kot en ton, {ja} in potem ko to sli{i{ na posnetku {mhm} je kakor ~e si v druga~nem {ja} tonu in re~e{, {mhm} “Menda ja ne zvenim tako!?” {mhm} a ve{, {ja} zato ker je, 5 K: Yeah maybe we, hear from, inside of you know {unhun} head or something, 5 Ja mogo~e mi, sli{imo od, znotraj a ve{ {mhm} glave ali nekaj takega, 6 L: unhun, cause-, cause-, you know to me, I think I have somewhat of a low voice/ {oh} and in reality, I have a quite high voice, {hhh} and it’s like, hhh {hhh} well how come it sounds low here {ah} and it, sounds high there 6 mhm, ker-, ker-, a ve{ meni, jaz mislim da imam kar nizek glas/ {o} v resnici, pa imam precej visok glas, {hihi} in si re~em, hihi {hihi} no kako to da tukaj zveni nizko {ah} in, tam zveni visoko MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 59 David P. Shea 7 K: Unhun, yeah, , but it’s not only a matter of, you know, sound difference, {unhun/} but also a sound stupid hhh 7 Mhm, ja, , ampak to ni samo stvar, a ve{, razlike v zvoku, {mhm/} ampak tudi zveneti neumno hihi 8 L: Yeah cause you actually end up completing what you’re trying to say in your head {unhun} and you don’t actually say it {unhun} completely, {unhun} I do that all the time, 8 Ja ker konec koncev dopolni{ to kar sku{a{ povedati v svoji glavi {mhm} in tega v resnici ne re~e{ {mhm} popolnoma, {mhm} jaz to kar naprej delam, 9 K: So maybe everybody must think themselves {unhun} little bit cleaver than every other people think [hhh 9 In mogo~e vsak zase gotovo misli {mhm} da je malo pametnej{i kot pa mislijo vsak drugi ljudje [hihi 10 L: [hhh “What do you mean you don’t understand? {unhun/} I understood myself completely!” {unhun/} hhh 10 [hihi “Kaj ho~e{ re~i s tem da ne razume{? {mhm/} Jaz sem se ~isto dobro razumela!” {mhm/} hihi 11 K: “You should know what I mean” {hhh} hhh 11 “Morala bi vedeti kaj mislim” {hihi} hihi Ta izmenjava ponazarja vzorec, ki ga imenujem “skupna konstrukcija” (“shared construction”): diskurz je zelo sinhron, govorki ga konstruirata skupaj, zanj sta zna~ilni tako uravnove{ena produkcija kot referen~na skladnost, govorki gledata na interakcijo z enotne, skupne perspektive. Ko Kazuko pove, da je v zadregi, kadar poslu{a svojo posneto konverzacijo, se Lilly strinja z njenim ob~utkom (replika 2) in si predstavlja, kako to je, ter v svojem odgovoru hipoteti~no predpostavlja, da se sama znajde v enaki situaciji. Svoje ob~utke ilustrira tako, kot ~e bi bila v polo`aju, ki ga je Kazuko pravkar opisala (“I said that?” - “To sem rekla?”). Po drugi strani pa Kazuko raz{iri Lillyjino izjavo tako, da uporabi podoben hipoteti~en primer in privzame isti glas (“Am I that stupid?” - “A sem tako neumna?”). Lilly nato raz{iri temo (replika 4) in govori o tonu svojega posnetega glasu, pri tem pa 60 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji ohranja isto hipoteti~no osebo, ki govori na podlagi Kazukine izku{nje. Kazuko v svojem odgovoru prispeva nadaljnji opis, na katerega Lilly odgovori, in tako naprej. Vsaka govorka doda Kazukini prvotni pripombi o snemanju svojega glasu novo opisno variacijo. Zato se perspektivi, iz katerih se gene-rira govor, za~neta zlivati v eno, saj govorki potrjujeta diskurz druga druge preko ve~plastne, sestavljene strukture. To dose`e vi{ek (repliki 10 in 11), ko vsaka govorka doda komplementaren del isti ilustrativni pripombi, ki naj bi jo dala nami{ljena govorka v hipoteti~nem odgovoru drugi nami{ljeni govorki, ki je ne bi razumela.3 Eden od najbolj presenetljivih vidikov pri tej izmenjavi je Lillyjino sodelovanje pri odgovarjanju Kazuko. Medtem ko Sandy in Valerie pogosto spreminjata temo in hitita z zastavljanjem novih vpra{anj, je Lilly dojemljiva za Kazukine ideje in mnenja in jih vklju~uje v svoj lastni govor, tako da ponavlja, raz{irja in ilustrira temo, o kateri govorita. Lilly pravzaprav oblikuje svoj diskurz glede na Kazukinega. Pri prilagajanju se ne omejuje na to, da preprosto spreminja obseg Kazukinega govora in ponavlja leksikalne in parajezikovne zna~ilnosti.4 ^e bi Lillyjine odgovore omejili zgolj na prilagajanje (Beebe & Giles 1984), bi se pri analizi omejili na govorce, ki so v osnovi avtonomni in prilagajajo svoje individualne na~ine govora. Do tega nedvomno pride, vendar pa to {e ne razlo`i medsebojne odvisnosti govork, njunega govora in Lillyjinega vklju~evanja Kazukinega govora v svoj odgovor: tega, kar pove in tega, kar je dejansko zmo`na povedati. Lilly zavzeto vklju~uje to, kar pove Kazuko, v svoj govor, obenem pa ji daje interakcijsko avtoriteto za oblikovanje usmeritve in na~ina konverzacije. S sodelovanjem pri odgovarjanju raz{iri Kazukino sodelovanje in omogo~a dosti bolj teko~ in jasen diskurz od tistega, ki je razviden (in mo`en) med konverzacijo pri ve~erji. Na zelo socialen na~in je Lilly del Kazukinega diskurza kot nedoma~e govorke. Za konverzacijo pri kosilu je zna~ilna tudi uporaba indi-rektnega govora. Kazuko in Lilly privzameta hipoteti~no perspektivo na podlagi tega, kar pove sogovornica, in govorita s privzetim glasom, kot ~e bi se dejansko zna{li v tak{nem polo`aju in se odzivali na njegove mo`nosti. Pri svojih odgovorih se postavita v ko`o nami{ljene tretje osebe in izra`ata njene hipoteti~ne ob~utke na podlagi tega, kar pove sogovornica. Ko Kazuko omeni svojo zadrego (replika 1), ji Lilly odgovori s stali{~a te zadrege in izrazi enak ob~utek nelagodnosti ter samoo~itajo~e nejevolje: “Boy I sound stupid” (“Joj kako neumno zvenim”). Ko Kazuko omeni, da verjetno vsi mislimo, da smo pametnej{i kot v resnici (replika 3 Sposobnost govork, da ohranjata kompleksno strukturo te nami{ljene igre, v kateri se postavljata v razli~ne vloge, spominja na Goffmanov (1974) opis strukturiranja in njegovih ponavljajo~ih se mo`nosti za mnogotere reinter-pretacije. Ta opis dokazuje koordinacijo med Kazuko in Lilly ter teksturo perspektivne strukture, ki jo konstruirata. 4 Zanimivo je to, da v Lil-lyjinem govoru skorajda ni sintakti~nega poenostavljanja, ki je zna~ilno za govor s tujci (foreignertalk). MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 61 David P. Shea 5 To pa ni omejeno na priznavanje pravilnosti sogovornikovega mnenja. Ni nujno, da se sogovorniki strinjajo z njim, nujno pa je, da mu dajo pravico do govora in ga poslu{ajo kot veljavnega, priznanega udele`enca. To mnenje je eksplicitno “demokrati~no”, saj se opira na osnovno predpostavko o enaki pravici do sodelovanja na konverzacijski mikroravni ter na makroravni socialnih skupin. 9), ji Lilly odgovori iz perspektive, ki jo predpostavlja njena pripomba: “What do you mean you don’t understand?” – “Kaj ho~e{ re~i s tem da ne razume{?”, kot ~e bi odgovarjala sogovornici, ki je ne bi razumela, medtem ko bi sama mislila, da se je dobro izrazila; prav tako, kot je prej rekla Kazuko. Kazuko nato dogradi to sestavljeno predstavitev (replika 11) in z istega, enotnega stali{~a doda podobno pripombo: “You should know what I mean” – “Morala bi vedeti kaj mislim”. V teh medsebojno privzetih odgovorih je referen~na razdalja med govorkama zelo majhna. Pri udejanjanju vzajemne konstrukcije razumevanja ter skupnega stali{~a, s katerega tvorita svoj diskurz, imata podoben pogled na svet, ki ga opisujeta. Ta vzajemna perspektiva, ki jo konstruirata med konverzacijo, odlo~ilno vpliva na sodelovanje in na pogajanje o pomenu. Preko rabe indirektnega govora lahko Kazuko in Lilly postaneta ena oseba in gledata na temo s privzete perspektive, ki je druga~na od njunih posami~nih stali{~. Tako dose`eta resni~no kolektivno definicijo situacije in skupaj strukturirata kontekst. 6. STRUKTURIRANJE SODELOVANJA VZDOL@ DVEH INTERAKCIJSKIH OSI Na{i {tirje konverzacijski odlomki ponazarjajo interakcijski model, pri katerem vidiki mikrosocialne organizacije sodelovanja, ki jih skupno (~eprav ne vedno pravi~no) strukturirajo govorci, posredujejo komunikacijo in njeno uspe{nost (oziroma neuspe{nost). Iz odlomkov lahko sklepamo, da se sodelovanje strukturira v {tirih smereh, vzdol` osi perspektive in produkcije. Na osi perspektive se interaktanti referen~no razvr{~ajo glede na relativno razdaljo med svojimi sredi{~i pozornosti in na to, ali upo{tevajo sogovornikovo perspektivo sveta ali pa ka`ejo razli~ne usmeritve in delovanje. Na osi produkcije se govorci medsebojno razvr{~ajo glede na interakcij-sko avtoriteto in nadzor nad govorom, ki ju dolo~ajo pokazatelji, kot so dostop na podij, vzorci trditev in vpra{anj o sogovornikovem mnenju ter narava razumevanja in delovanja pri {irjenju sogovornikovega govora. Govorci si lahko kooperativno delijo podij in upo{tevajo sogovornikovo pravico do govora in veljavnost5 njegovih idej, lahko pa sogovornika prekinjajo in izklju~ujejo in si lastijo pravico, da enostransko oblikujejo smer govora. 62 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji Jirova svetovalka na primer med svetovanjem ne privzame referen~nega stali{~a svojega {tudenta. To perspektivno neskladnost ponazarjata vzporedni valovni dol`ini, ki se ne sre~ata (glej 1. sliko v dodatku). Svetovalka ohrani interakcij-sko razdaljo, pri kateri se njeno stali{~e razlikuje od stali{~a njenega nedoma~ega {tudenta, to pomanjkanje intersubjek-tivnosti pa nakazuje razli~ne in neenakopravne odgovornosti, institucionalne identifikacije in osebne obveznosti, ki oblikujejo interakcijo. Nesimetri~ni vzorec produktivnega nadzora nad konverzacijo, ki dolo~a, koga sogovorniki poslu{ajo in ~igava definicija situacije prevlada (predstavlja ga po{evna ~rta, ki se nagiba v prid enega govorca), izklju~uje Jira in mu daje polo`aj dokaj nemo~nega govorca, ki nima veliko avtoritete pri oblikovanju konverzacije. Svetovalka uporablja svoj institucionalni status6 zato, da preko strategij prekinjanja in prekrivanja vsiljuje svoj interakcijski nadzor nad govorom, ter eksplicitno pove Jiru, kaj, kako in kdaj mora narediti. Zato je v tej izmenjavi perspektiva neskladna, dostop do produkcije diskurza pa zelo nesimetri~en. Primer podobne situacije je Fumikino sre~anje s profesorjem, pri katerem imata govorca razli~ni perspektivi, ki se ne kri`ata. Profesor Hughes ne more (ali no~e) upo{tevati Fumikinega pojmovanja raziskave (in celo njenih vpra{anj o tem), saj si ne prizadeva, da bi na zadeve gledal iz njene smeri govora. Za razliko od Jirove svetovalke ji Hughes dostopa na podij ne prepre~i aktivno, ne prekinja njenih izjav in ne omejuje njenega sodelovanja z eksplicitnim omejevanjem interakcijske avtoritete, ki jo ima Fumiko pri usmerjanju kon-verzacije. ^eprav sta njuni stali{~i zelo razli~ni, je produkcija diskurza precej simetri~na, vsaj kar se ti~e koli~ine govora in vzorcev prekinjanja7. Zato sta pri tej konverzaciji referen~ni valovni dol`ini razli~ni, os produkcije diskurza pa je relativno uravnove{ena. Pri konverzaciji med Kazuko in njenima kolegicama se Sandy in Valerie precej potrudita, da bi vklju~ili Kazukino perspektivo v svojo lastno, zato prilagodita vsebino in ritem svojega govora njenemu. Doma~i govorki na podlagi solidarnosti med ~lanicami tesno povezane skupine uspe{no sledita skupni referen~ni usmeritvi, toda ta povezanost omeji Kazukine prilo`nosti za govor, s tem pa tudi njeno avtoriteto pri oblikovanju konverzacije. ^eprav je zaznavna dolo~ena stopnja inter-subjektivnosti (predstavljajo jo prekrivajo~e se valovne dol`ine), so interakcijske pravice v diskurzu neuravnove{ene (predstavlja jih neuravnove{ena os produkcije). Pri konverzaciji med Kazuko in Lilly gre za uravnove{eno in kooperativno interakcijo. Lilly in Kazuko konstruirata izjemno skladno referen~no perspektivo, saj ustvarita skupno 6 Ko Jirova svetovalka uporablja to avtoriteto, jo udejanja v interakciji. Tega pa ne po~ne avtomati~no, saj ni nujno, da avtoriteto uveljavlja samo zato, ker ji to konvencionalno dopu{~a njen institucionalni polo`aj. Na~in, kako se udejanja ta strukturalna avtoriteta, se spreminja glede na kontekst. Pri Jirovem sre~anju z drugo svetovalko govorca konstruirata dosti bolj pro`no in vzajemno strukturo sodelovanja. 7 Res je, da Hughes Fumiko ne da prave avtoritete, ker ne povzame tega, kar je rekla. Ne spra{uje je po njenem mnenju in ne vklju~i njenih idej v svoj govor, s ~imer bi ji dal pravi interakcijski nadzor nad diskurzom. Odlomek sem predstavil predvsem zato, da bi pokazal os perspektive, vendar pa ne bi bil na koncu osi, kar zadeva simetri~ni nadzor. Seveda ne moremo jasno lo~evati med perspektivo in produkcijo, saj sta obe osi medsebojno povezani. Model je hevristi~en in ponazarja splo{ne te`nje v interakciji. Dokazuje tudi, da se mo~na solidarnost lahko poka`e isto~asno z visokimi pokazatelji nadzo- ra. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 63 David P. Shea usmeritev. Simetrična je tudi konstrukcija, saj si delita nadzor nad govorom in interakcijsko avtoriteto pri določanju njegovega pomena. Glasova obeh govork se mešata in ustvarjata skupno, povsem enotno stališče. Zato je os perspektive skladna, os produkcije pa uravnovešena. V mnogih modelih solidarnosti in statusa (oziroma moči), ki jih uporabljajo v interakcijski sociolingvistiki (na primer Tannen 1984, 1986), sta interakcijski osi postavljeni ena nasproti druge. Govorec naj bi kazal solidarnost na škodo avtoritete oziroma uveljavljal statusni ugled na škodo povezanosti skupnosti. Tannen trdi, da napačna interpretacija teh dveh strategij metako-munikacijskega strukturiranja (na primer “pragmatična sinonimi-ja” - “pragmatic synonymy” - pri kateri lahko poslušalec govorcev nameravani marker velike solidarnosti razume kot marker velike avtoritete) povzroča neuspešno medkulturno komunikacijo (vključno s komunikacijo med govorci iz različnih “subkultur”). Nasprotno pa si osi solidarnosti in statusa, ki ju v interakcij-skem smislu imenujem osi perspektive in produkcije, nista nasprotni, pač pa sta komplementarna vidika socialne dejavnosti govora. Dinamika konverzacijskega delovanja na mikroravni ne obsega le tega, kje (referenčno), pač pa tudi kako (avtoritativno) se govorci razvrščajo drug do drugega in strukturirajo naravo sogovornika. 7. OBLIKOVANJE TEKOČEGA GOVORJENJA NEDO-MAČEGA GOVORCA Narava sodelovanja odločilno vpliva na naravo (in uspešnost) govora nedomačega govorca in oblikuje koherenco, moč in celo njegovo sposobnost tekočega govorjenja. Analize nesporazuma, ki enostavno kontrastirajo pragmatične značilnosti kulturno specifičnih komunikacijskih stilov in ne upoštevajo tega, kako govorci strukturirajo pragmatične značilnosti v dejavnosti, zanemarjajo to pomembno dejstvo. Nedomači govorci v naših štirih konverzacijskih odlomkih v interakcijo vsekakor prinesejo diskurzivne konvencije, ki so specifične za njihovo kulturo. Toda te ne vplivajo neposredno na diskurz in ne ovirajo pravilne interpretacije nameravanih sporočil zgolj zato, ker posamezni govorci prihajajo iz kulturnega ozadja, za katerega so v povprečju značilne takšne konvencije. Interpretacijo in komunikacijske rezultate govora oblikuje predvsem narava govorcev, ki jo ti interaktivno konstruirajo. V konverzaciji med Kazuko in Lilly se na primer razvije skupno, simetrično in uravnovešeno sodelovanje, znotraj 64 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji katerega Lilly s svojimi odgovori pozitivno strukturira Kazuki-no sodelovanje, saj podpira in {iri njen diskurz. S svojim delovanjem pri odgovorih spodbuja, podpira in razvija Kazukine ideje. Njene ideje se v vrsti replik interaktivno konstruirajo preko zaporednih pripomb, ki dodajajo podrobnosti in {irijo implikacije preko Lillyjinih vpra{anj. Ker Lilly upo{teva Kazuki-na mnenja in jih jemlje resno, dobijo ta ve~ji pomen. Kazukin govor oblikuje nadaljnji pogovor. Preko sodelovanja se Kazukino znanje jezika kot nedoma~e govorke raz{iri onkraj njene “individualne” kompetentnosti. Lillyjino delovanje je okvir, ki podpira in {iri Kazukin govor. Pomembno je, da Kazukin diskurz ni le njen, pa~ pa ga govorki skupaj konstruirata v tem dialogi~nem odnosu. Preostale konverzacije, zlasti konverzacija med Kazuko in njenima kolegicama, ponazarjajo isti odnos strukturiranja, vendar nimajo pozitivnega zna~aja sodelovanja. Jasno je, da lahko v skupni socialni dejavnosti doma~i govorec raz{iri kompetent-nost nedoma~ega govorca ne le navzgor, s tem da raz{iri njegovo udejanitev, pa~ pa tudi navzdol, s tem da ovira njegov govor in omeji njegov diskurzivni polo`aj (Shea 1993b). V konverzaciji z Lilly govori Kazuko bolje kot v konverzaciji s svojima kolegicama, zaradi na~ina, kako njene sogovornice, doma~e govorke, strukturirajo njeno sodelovanje. V konverzaciji s Sandy in Valerie je Kazukin diskurzivni polo`aj omejen. Njene mo`nosti za govor so omejene zaradi omejenega dostopa na podij in premajhnega razumevanja in {irjenja njenega govora, ki bi Kazuko podpirala. Kazukini kolegici sta prijazni in se zanimata za to, vendar s svojo dejavnostjo nenamerno omejujeta mo~ in koherenco njenega govora in zanjo strukturirata manj avtoritativen diskurzivni polo`aj, s katerega lahko govori. Ker s svojimi odgovori ne podpirata in ne {irita Kazukinega govora, ji ne data prave prilo`nosti, da bi svoje ideje polno izrazila preko skupne konstrukcije raz{irjenega diskurza. Kot govorka, ki precej dobro obvlada jezik, Kazuko izgubi prilo`nost, da bi sodelovala v skupni konstrukciji, ki ima odlo~ilen razvojni pomen za izbolj{anje njenega znanja jezika. Divergentna perspektiva, ki jo uveljavi profesor Hughes, ki no~e upo{tevati stali{~a svoje {tudentke, omeji resonanco in zanimivost Fumikine angle{~ine. Fumiko s svojim govorom ne komunicira, vendar ne zato, ker ne bi bil “primeren” ali ker se ne bi “znala izra`ati”, pa~ pa zato, ker ji oddaljeni in nezavzeti Hughes ne odgovarja in ignorira njene ideje. Situacija ni popolnoma nekomunikativna, ker se Fumiko rade volje prilagodi profesorjevemu stali{~u, ta premik pa podpira tradicionalni model pedagogike kot prenosa (transmission) (Freire 1993), pri katerem se u~itelj postavi v polo`aj strokovnjaka, ki MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 65 David P. Shea dolo~i naravo strokovnega znanja tudi tako, da ozna~i razpon (t.j. perspektivo) dovoljenega govora; to situacijo mora {tudent pogosto sprejeti, saj nima druge izbire. Odgovori profesorja Hughesa, ki strukturirajo Fumikin diskurz, so del ideolo{ke reprodukcije socialnih vlog in odnosov, v katerih so {tudenti in “outsiderji” tisti, ki niso informirani in nimajo potrebnega znanja. Med sre~anjem s svetovalko je Jiro kot govorec resno omejen. Svetovalka mu prepre~i, da bi izrazil svoje ideje, saj ga omeji na pasivno potrjevanje tega, kar sama pove namesto njega. Jiro nima veliko prilo`nosti, da bi povedal svoje mnenje, prevladal nad podijem ali govoril avtoritativno. Njegov govor ima zelo malo te`e, saj je dele`en minimalnega upo{tevanja in odgovora. [tudije, ki po tradiciji Vygotskega obravnavajo strukturiranje (Cazden 1989: Donato 1994; Griffin & Cole 1984; Moll 1992; Wood et al. 1976) in vodeno sodelovanje (Rogoff 1990), ka`ejo, da je dejavnost sodelovanja, pri kateri u~itelj (ali bolj izku{en vrstnik) podpira u~en~evo dejavnost v “obmo~ju proksimalnega razvoja” (“zone of proximal development”) (Vygotsky 1978; Griffin & Cole 1984), odlo~ilno sredstvo pri kognitivnem razvoju. Pomo~ odraslega “podpira in {iri” otrokovo razumevanje in spretnost pri uporabi posredovanih kulturnih sredstev (Rogoff 1990), kamor spada tudi jezik. Glede na socialno osnovo du{evnega razvoja se razumevanje najprej pojavi na naddu{evni ravni dejavnosti, potem pa je ponotranjeno (oziroma prilagojeno) na znotrajdu{evni (intramental) ravni individualnega spoznavanja (Wertsch 1991). Z razvojnega stali{~a imamo torej naravo konverzacijskega sodelovanja lahko za odlo~ilni lokus pri razvoju znanja drugega jezika (celo za govorce, ki precej dobro obvladajo jezik), saj imajo odgovori doma~ega govorca odlo~ilen pomen pri konstrukciji diskurza nedoma~ega govorca. Zaradi mo`nih variacij zna~aja konverzacijskega sodelovanja, ki se pojavljajo v na{ih konverzacijskih odlomkih, ne moremo kontrastivno govoriti o “kulturnih razlikah”, saj tako omejujemo medkulturno komunikacijo na la`no dihotomijo komunikacijskih stilov, ki “bi lahko” povzro~ali neuspe{no komunikacijo. Imp-likature in interpretativna sklepanja, ki jih po Gumperzovem (1992a: 240) mnenju uporabljajo govorci, ki se pri tem “opirajo na interpretativne konvencije v svojem maternem jeziku”, se prav tako strukturirajo v konverzacijski dejavnosti. Kako se interpretirajo izjave, je odvisno od tega, kak{en polo`aj ima govorec in kako sogovorniki strukturirajo njegov diskurz: ali mu dajo interakcijsko avtoriteto in upo{tevajo njegovo referen~no perspektivo ali omejijo in zanemarijo njegovo sodelovanje. Pri dolo~anju oblike in uspe{nosti medkulturne interakcije niso 66 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji odlo~ilne kulturne razlike same po sebi, pa~ pa na~in, kako jih govorci razumejo in se o njih pogajajo. Specifi~en primer posredovanega zna~aja kontekstualizacije je smeh v zadregi, ki ga japonski govorci angle{~ine uporabljajo pogosteje od doma~ih govorcev. Japonski govorec se v nerodnih situacijah, na primer kadar ga polomi, smeji zato, ker ga situacija spravi v zadrego8. Po analizi nesporazuma lahko sogovorniki ta smeh nenamerno napa~no interpretirajo zaradi kontrastivnih interpretacijskih konvencij. To, kar za japonskega govorca v eksegeti~ni prizmi japonske kulture pomeni ne{kodljivo, ~eprav nerodno zadrego, lahko za ameri{kega govorca pomeni neprimerno zabavo s konotacijami neresnosti ali sarkasti~nega posmeha, ki se mu zdita nevljudna. Medtem ko japonski govorec angle{~ine s svojim smehom ne misli biti nespo{tljiv, lahko nenamerno prekr{i pragmati~na pravila tega, kar je primerno v angle{~ini, kar povzro~i nesporazum, neuspe{no komunikacijo in morda tudi negativno napa~no pripisovanje intence (glej 2. sliko v dodatku). Kot sem `e omenil, s tak{nim razmi{ljanjem omalova`ujemo posredovano naravo sodelovanja, v katerem se signal pojavi. ^e si ogledamo specifi~ne primere v na{em gradivu, opazimo, da ima Kazukin tesnobni smeh v kon-verzaciji z Lilly, za katero je zna~ilna skupna in simetri~na produkcija, zelo druga~en pomen kot Jirov smeh v konverzaci-ji s svetovalko, kjer je perspektiva dosti bolj neskladna, inter-akcijska avtoriteta pa neuravnove{ena. Na za~etku konverzacije med Kazuko in Lilly se Kazuko smeji (“hihi”) zaradi zadrege, ker snema svoj glas (in verjetno tudi zato, ker mora snemanje vsiliti tudi Lilly): 8 Seveda se moramo izogniti esencialisti~nim stereotipom, ki temeljijo na “redkem/ni~nem diferencialu” (“rare/zero differential”) (Morsbach 1988). To, kar je odsotno v eni kulturi, naj bi bilo tipi~no za drugo kulturo, ~eprav je dolo~eno obna{anje ali prepri~anje precej netipi~no za to kulturo. V angle{~ini prav gotovo obstajajo netipi~ne situacije, kjer je zna~ilen smeh v zadregi, tako kot obstajajo tipi~ne situacije v japon{~ini, kjer tega smeha ni. (6) Kazuko in Lilly 1 K: She even, he even, he pointed out what does this mean and, {unhun} that’s rather embarrassing hhh {hhh} , , , , 1 ona je celo, on je celo, on je celo povedal kaj to pomeni in, {mhm} to me spravi malo v zadrego hihi {hihi} , , , , 2 L: Yeah, I can’t imagine what, , what it would be like 2 Ja, ne morem si predstavljati kako, , kako bi bilo Kazukin smeh pa odmeva dosti bolj pozitivno kot Jirov smeh, ki se pojavi, ko mu svetovalka naro~i, naj vr`e stran svoje stare vpisne liste: MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 67 David P. Shea (7) Jiro in svetovalka 1 S: see! you keep all these old ones and I want you to throw" them" aw::ay! 1 glejte! obdržali ste vse ta stare jaz pa hočem da jih" vržete" stra::n! 2 J: Yeah hhh I er, [I uh- 2 Ja hihi jaz e, [jaz eh- 3 S: [This is the one I want you to keep, this is the only one I want you to have 3 [Tega ho~em da obdr`ite, tole je edini ki ho~em da ga imate V obeh primerih se nedoma~i govorec smeji iz zadrege, vendar ima izjava “hihi” kot kontekstualizacijski signal, ki je druga~e situiran in strukturiran znotraj socialne dejavnosti, zelo razli~ne pomene, ker jo govorci razumejo iz razli~nih usmeritev govora. Preoblikovati moramo model kontekstualizacije, da bomo lahko razlo`ili metapragmati~no strukturiranje izjav znotraj dejavnosti motiviranih akterjev, ki ne interpretirajo le jezikovnih signalov, pa~ pa si nasprotujejo, sodelujejo in delajo kompromise v druga~nih socialnih svetovih. Upo{tevati moramo (glej 3. sliko v dodatku), da so po eni strani govorci lahko motivirani, da strukturirajo skupno, uravnove{eno sodelovanje, v katerega pozitivno vklju~ijo kulturne razlike med diskurzivnimi konvencijami in kontekstualizacijo, po drugi strani pa lahko strukturirajo lo~eno in nesimetri~no sodelovanje, v katerem nedoma~e govorce negativno ozna~ijo kot druga~ne in neprimerne. Jezikovni kontekstualizacijski signali so pragmati~na sredstva, ki jih govorci uporabljajo. V~asih jih skujejo v me~e obto`evanja, v~asih pa v leme` vzajemne identifikacije. Razlike med komunikacijskimi stili, najsi bodo etni~ne ali kulturne, ne povzro~ajo neuspe{ne komunikacije, pa~ pa jo odsevajo. ^e ne obstaja dovolj razlogov, da bi te razlike ohranili, se govorci z razli~nimi stili navadno prilagodijo drug drugemu (McDermott & Tylbor 1988). 8. IMPLIKACIJE INTERPRETACIJ NESPORAZUMA IN STRUKTURIRANJA ^eprav {tirje odlomki, ki jih predstavljam v svoji analizi, ponazarjajo zelo razli~ne konverzacije, jim je skupno to, da v vsaki sodeluje japonski nedoma~i govorec, ki precej dobro obvlada jezik. Razli~ni interakcijski vzorci, ki se pojavijo v 68 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji konverzacijah, in razli~ni komunikacijski rezultati, ki jih govorci dose`ejo, ka`ejo na izjemno raznolikost diskurzivnih stilov, ki obstajajo med govorci iz istega “kulturnega” ozadja. Gradivo nas opozarja na to, da kultura ni esencialisti~en konstrukt, ~igar ~lani bi privzemali enake vrednote, gojili enaka prepri~anja in upo{tevali iste interpretacijske konvencije. Kulturni stil ni niti sporazumen niti izomorfen z ideolo{ko konstruiranimi jezikovnimi skupnostmi, ki so odvisne od “nami{ljenih” nacionalnih identitet (Anderson 1983).9 V kateri koli “kulturi” in v kateri koli “jezikovni skupnosti” obstaja veliko raznolikosti in konfliktov (Pratt 1987). Heteroglotska in dinami~na ve~kulturnost, ki je zna~ilna za vse skupnosti, ponazarja dejstvo, da so se v medkulturnih kontekstih govorci iz ene kulture vsekakor sposobni prilagoditi druga~nim komunikacijskim konvencijam in jih lahko celo privzamejo, ~e imajo zadostno motivacijo za to. Poudarjanje kulturnih razlik ima pomembne posledice. Ker kontekstualizacijska teorija razlaga medkulturno in medetni~no neuspe{no komunikacijo kot nenamerno neuspe{no interpretacijo kontrastivnih diskurzivnih zna~ilnosti, omalova`uje vzajemno strukturiranje konverzacijskega sodelovanja in zanemari osnovne vzroke za medkulturno trenje. Prakti~ni rezultat analize nesporazuma je ta, da poziva k ve~ji zavesti in senzibil-nosti o razli~nih govornih stilih, ki pa je bledo in v osnovi neu~inkovito nadomestilo za to, kar je dejansko treba storiti: spremeniti komunikacijsko prakso, tako da bomo vzajemno upo{tevali referen~ne perspektive nedoma~ih govorcev in jim dali pravi nadzor nad konverzacijskim sodelovanjem tako na mikroravni konverzacije DG-NDG kot na makroravni manj{inskih jezikovnih in socialnih skupin, ki so vpletene v politi~ne razprave o socialni in ekonomski politiki. ^e se osre-doto~imo na razli~ne zna~ilnosti diskurza, se v obeh primerih odmaknemo od same narave sodelovanja in od tega, ali sogo-vorci upo{tevajo in poslu{ajo sogovorca in mu odgovarjajo. Ta retori~ni u~inek je viden zlasti takrat, ko se pri razlagi razdelitev med kulturnimi skupinami uporablja kontrastivna lingvistika. Gumperz (1992b: 51) na primer trdi naslednje: 9 Model komunikacijskega zloma, ki se opira na nesporazum, ima pravzaprav kriti~no ideolo{ko vlogo, saj legitimizira politi~ni diskurz zlasti med ZDA in Japonsko. Kadar ti dve vladi konfliktne interpretacije pripisujeta jezikovnim konvencijam (kot je nedavno tega storil ameri{ki predsednik Clinton, ki je sledil dobro uveljavljeni praksi in obto`il Japonce, da re~ejo da, kadar mislijo ne), premakneta pozornost na povr{inske zna~ilnosti procesa pogajanja, medtem ko prikrijeta tekmovalne ekonomske cilje obeh vlad, ki sta usmerjeni v posel in si obupno prizadevata, da bi prevladali nad ~edalje manj{im globalnim trgom. “Priseljenske skupine, ki vstopijo v novo jezikovno okolje, lahko precej teko~e obvladajo osnovno slovnico, ~eprav lahko prenesejo kontekstualizacijske konvencije iz doma~e dru`be v konverzacijsko prakso v gostiteljskem jeziku. Dokler se to dogaja, imajo ti posamezniki lahko te`ave pri vzpostavljanju pravih prijateljstev in odnosov z vrstniki v gostiteljski dru`bi.” Nedoma~im govorcem torej naprtimo krivdo za to, da si ne morejo najti prijateljev in da se ne znajdejo v gostiteljski MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 69 David P. Shea dru`bi, saj ka`ejo nesprejemljive sledi tujega obna{anja. S to logiko dejansko krivimo nedoma~e govorce za to, da so `rtve marginalizacije. To implicitno pomeni, da so za neuspe{no komunikacijo odgovorni outsiderji, saj ne govorijo dovolj dobro, da bi jih doma~i govorci razumeli, pri tem pa zanemarimo zna~aj sodelovanja in naravo odgovorov doma~ega govorca. “Gostiteljsko” dru`bo nepravi~no definiramo kot nekaj, kar ne pripada priseljencem kot nedoma~im govorcem (ti so v polo`aju outsiderjev), in kot enojezikovno entiteto, kjer uporaba drugega jezika povzro~i socialno izklju~itev. ^e analizo interakcije DG-NDG omejimo na kontrastivne razlike med kulturnimi komunikacijskimi stili, jo postavimo v apoliti~en vakuum, ki ni povezan z zgodovinsko uveljavljeno neenakopravnostjo, ki oblikuje diskurz. Rasno diskriminacijo in dejstvo, da “gostiteljska dru`ba” nedoma~im govorcem, tako posameznikom kot priseljenskim skupinam z manj{inskim jezikom, ne prizna ekonomskih, politi~nih in ~love{kih pravic, da jih marginalizira in izklju~i, tako pojmujemo kot zna~ilnosti zunaj interakcije. ^e re~emo, da uspe{no komunikacijo ovirajo kontrastivne zna~ilnosti kulturnega stila, s tem trdimo, da privilegiran dostop do politi~ne in ekonomske avtoritete ne vpliva na sposobnost priseljencev, da si poi{~ejo prijatelje, da so primerni in da govorijo s prepri~ljivim, avtoritativnim glasom. Neenake u~inke neuspe{ne komunikacije, pri kateri doma~i govorci zgolj ne uspejo prenesti svojega sporo~ila, medtem ko se morajo nedoma~i govorci soo~iti z nepravi~no diskriminacijo, imamo tako za nesre~no naklju~je in so v interakciji sekundarnega pomena. ^e odgovornost za neuspe{no komunikacijo v medkulturnih in medetni~nih kontekstih enostransko pripi{emo nedo-ma~emu govorcu, upo{tevamo dvojna merila (Kandiah 1991; Singh et al. 1988), ~eprav govorci v praksi skupno konstruirajo interpretacijo in je teko~e govorjenje nedoma~ih govorcev odvisno tudi od odgovora doma~ega govorca, kot sem sku{al pokazati. Kadar je interpretacija razli~na in se pri konverzaciji zatakne, ponavadi krivdo zvalimo na nedoma~ega govorca, ki nezadostno ali “neprimerno” obvlada angle{~ino. To dokazujeta Gumperz & Roberts (1991: 68), ki na kratko ocenita interak-cijske vzorce “azijskih” [sic] govorcev v britanskih institucionalnih kontekstih: “pri identificiranju tega, kar ho~ejo, so stranke bodisi preve~ splo{ne bodisi preve~ specifi~ne za zahodna [sic] pri~akovanja”. Po tej logiki ne morejo nedoma~i govorci ni~esar narediti pravilno. Naj govorijo specifi~no ali splo{no, v nobenem primeru ne morejo ustrezati pri~akovan-jem angle{kih doma~ih govorcev. Odlo~ilnega pomena je, da zavrnemo prevladujo~e dru`beno pojmovanje nedoma~ih govorcev kot neprimernih 70 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji outsiderjev, zlasti kadar so ti ~lani socialnih skupin, ki niso ne bogate ne bele. ^eprav lahko posamezni nedoma~i govorci v konverzaciji prevladujejo in ne odgovarjajo sogovorniku, prav tako kot skrajno tiranski doma~i govorec, spada h kulturnemu okolju v ZDA in drugih dru`bah iz “skupine A” (“A Team”) (Skutnabb-Kangas 1994) to, da rutinsko marginalizirajo pravice in mo`nosti nedoma~ih govorcev in skupin, ki govorijo manj{inski jezik, na podlagi prevladujo~ega “hegemoni~nega svetovnega nazora”, ki zanika vse, kar je tujega, in zavra~a “humanisti~no” potrditev kulturne raznolikosti in popolne rasne in jezikovne enakopravnosti (Kjolseth 1991). Zdravi razum tega anglocentri~nega sveta preveva medkulturno interakcijo, v kateri se nedoma~i govorci redno soo~ajo z doma~imi govorci, ki implicitno in brez razmi{ljanja prevzemajo nadzor nad konverzacijami in ne sodelujejo pri odgovorih, v katerih bi upo{tevali perspektivo in interakcijsko avtoriteto svojih nedoma~ih sogovornikov. V tak{nem socialnem ozra~ju so nedoma~i govorci, tako priseljenci, ki redno bivajo v tuji de`eli, kot obiskovalci, ki se nameravajo vrniti v svojo de`elo, `e pred za~etkom interakcije ozna~eni kot neprimerni out-siderji, zato doma~i govorci v konverzacijah rutinsko omejijo njihov govor, jim odvzamejo interakcijsko avtoriteto in jih potisnejo na obrobje. V analizo interakcije je zato nujno treba uvesti vpra{anje pravi~nosti in ravnovesja. Harder (1980) obravnava omejitev nedoma~ega govorca in opisuje njegovo nesposobnost, da bi izrazil vso razse`nost svoje identitete v drugem jeziku, vendar pri tem ne zajame celotnega obsega omejitve, do katere pride v medkulturni komunikaciji in ki je razvidna iz gradiva, ki sem ga predstavil v svoji analizi. Nedoma~i govorci so v interakciji z doma~imi govorci, ki jih no~ejo poslu{ati, jim ne odgovarjajo in ne sodelujejo v njihovem govoru, kot govorci aktivno omejeni. ^e upo{tevamo aktivno strukturiranje diskurza, opazimo, da lahko naravo odgovorov doma~ega govorca dinami~no ovira teko~e govorjenje drugega jezika. Opazimo pa tudi, da lahko doma~i sogovornik s svojimi odgovori pomaga in raz{iri govor nedo-ma~ega govorca, podpira pravi~nej{e sodelovanje v kon-verzaciji in {iri mo~ in koherenco diskurza. 9. SKLEP V tem ~lanku sem posku{al kriti~no obravnavati prevladu-jo~e pojmovanje neuspe{ne kontekstualizacije kot interpreta-tivne le~e, skozi katero naj bi analizirali konverzacijo NG-NDG. Obravnaval sem pojmovanje medkulturnosti, po katerem MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 71 David P. Shea naj bi nesporazum povzro~ale razlike med kulturno specifi~nimi komunikacijskimi stili in pragmati~nimi zna~ilnost-mi diskurza. Trdim, da pri razlagi neuspe{ne medkulturne komunikacije to stali{~e ne zaobjame kontroverzne, ve~kul-turne raznolikosti kulturnih glasov. Omalova`uje pa tudi to, kako skupna socialna dejavnost posreduje interpretacijo. Kot alternativo analizi nesporazuma sem predstavil analizo spreminjajo~e se narave sogovornikovih odgovorov in opisal, kako implicitni socialni zna~aj interakcije oblikuje mo~ in teko~e govorjenje nedoma~ih govorcev. Naravo konverzacij-skega sodelovanja sem analiziral zlasti na hevristi~ni osi inter-subjektivne perspektive in interakcijske avtoritete (produkcije). Trdim, da narava govor~evega sodelovanja pri odgovorih struk-turira diskurzivni polo`aj nedoma~ega govorca, {iri oziroma omejuje pomen njegovega govora in tako posreduje obliko in uspe{nost interakcije. Razlike v {tirih odlomkih iz gradiva ka`ejo, da pri analizi konverzacije DG-NDG niso pomembne preproste “kulturne” razlike med komunikacijskimi “stili”, pa~ pa na~in, kako govorci te razlike razumejo in kako nanje delujejo v socialnem zna~aju dejavnosti. V analizo medkulturne interakcije sem sku{al uvesti pojem vzajemnosti. Kriti~na in politi~no prilagojena interakcijska soci-olingvistika mora upo{tevati raz{irjeno in splo{no sprejeto diskriminacijsko obna{anje do tujcev ter ~lanov jezikovnih in etni~nih manj{in, ki preveva medkulturne stike. Upo{tevati pa mora tudi to, kako govorci to zdravorazumsko pojmovanje oziroma diskurze o svetu udejanjajo na mikroravni konverzacijske interakcije, pri tem pa v neizogibnem ideolo{kem imenu primernosti ne upo{tevajo govora nedo-ma~ega govorca, ga ne podpirajo in ne sodelujejo z odgovori. Upo{tevanje bistvenega pomena vzajemnosti v konverzaciji pomeni, da mora biti komunikacija med doma~imi in nedo-ma~imi govorci demokrati~no udejanjena in da morajo interak-tanti v svojem dvogovoru “skupno postaviti pogoje o znanju in bodo~nosti” (Aronowitz 1993: 21). Tak{en uravnove{en pristop je pomemben s pedago{kega stali{~a, saj se znanje drugega jezika razvija preko skupnega sodelovanja. Zelo pomembno je tudi to, da razumemo dinamiko medkulturnega diskurza, saj `ivimo v svetu, v katerem moramo nujno re{iti pere~i problem socialne, politi~ne in ekonomske neenakopravnosti. 72 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji DODATKI perapclnLva_ .\H urniku;! [Tl.'CjkiJhL a. Jim in xvcLdtdILi PThUmIm 1 s-mtl-ih: r.j r?¦:¦»»<¦ ¦!¦> 1 Ferra U •¦: h, Flittnftu iadr. EIdhIiis ^'c&ime-rriCn.i :it-.iuLKLii SklKlna Simclri'ru. nrculiiiccjJA Skbdnn C- KlluhO in kclcpd J, Kami», in L ill* 1. slika: Interakcijski osi perspektive in sodelovanja Jjp.n-.Aj 2. slika: Kontekstualizacija glede na kontrastivne interpretativne strukture Japonska 3. slika: Posredovana kontekstualizacija MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 73 David P. Shea TRANSKRIPCIJSKE KONVENCIJE ,, premor, ki traja pribli`no pol sekunde na vejico [ isto~asen ali prekrivajo~ govor neprekinjen ali povezan govor { } prekrivajo~ govor v obliki povratnih informacij o situaciji, npr. “unhun” (“mhm”) in “right” (“res je”) ustavljen ali prekinjen govor :: podalj{an zvok ] izrazito padajo~a intonacija / izrazito rasto~a intonacija zaklju~ni ton, podoben stavku hihi smeh <…> izpu{~ena konverzacija znotraj ene replike ali med replikami “ “ verbalni citat: govorec privzame izrazito druga~en glas ??? govor, ki je v transkripciji nerazumljiv ! izrazito vznemirjeno ~ustvo ( ) vklju~ena analitikova pripomba ali opis Pod~rtano beseda, ki jo je govorec poudaril DAVID P. SHEA je diplomiral iz pedagogike jezika na univerzi v Georgii. Sedaj je gostujo~i predavatelj na japonski univerzi Keio University SFC. Raziskuje pragmatiko medkulturne komunikacije, kvalitativno raziskovalno metodologijo in kriti~no pedagogiko jezika. Naslov: Keio University SFC, Endoh 5322, Fujisawa 252, Japonska. E-mail: shea@sfc.keio.ac.jp. LITERATURA: ANDERSON, B. (1983): Imagined communities, Reflections on the origin and spread of nationalism, Verso, London. AROWONITZ, S. (1993): Paulo Freire’s radical democratic humanism, v: P. McLaren in P. Leonard (ur.), Paulo Freire, A critical encounter, Rout-ledge, London, str. 8–24. AU, K. (1980): Participation structures in a reading lesson with Hawaiian children, Analysis of a culturally appropriate instruction event, Anthropology and Education Quarterly 11(2): 91–115. AU, K. in MASON, J.(1981): Social organizational factors in learning to read, The balance of rights hypothesis, Reading Research Quarterly 17: 115–152. AUER, P. (1992): Introduction, John Gumperz’ approach to contextualization, v: P. Auer in A. Di Luzio (ur.), The contextualization of language, John Benjamins, Amsterdam, str. 1–37. BATESON, G. (1972): Steps to an ecology of mind, Ballantine Books, New York. 74 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji BAUMAN, R. (1992): Contextualization, tradition, and the dialogue of genres, v: A. Duranti in C. Goodwin (ur.), Rethinking context, Language as an interactive phenomenon, Cambridge University Press, Cambridge, str. 125–146. BEEBE, L. in GILES, H.(1984): Speech accommodation theories, A discussion in terms of second-language acquisition, International Journal of the Sociology of Language 46: 5–32. BOURDIEU, P. (1977): The economics of linguistic exchanges, Social science information 16(6): 645–668. CAZDEN, C. (1989): Classroom discourse, Heinemann, Portsmouth, NH. DONATO, R. (1994): Collective scaffolding in second language learning, v: J. Lantolf in G. Appel (ur.), Vygotskian approaches to second language research, Ablex, Norwood, NJ, str. 33–56. ERICKSON, F. (1989): The social construction of discourse coherence in a family dinner table conversation, v: B. Dorval (ur.), The talk of children and adolescents, Ablex, Norwood, NJ, str. 207–238. ERICKSON, F. in Schultz, J.(1981): When is a context? Some issues and methods in the analysis of social competence, v: J. Green in C. Wallat (ur.), Ethnography and language in educational settings, Ablex, Norwood, NJ, str. 147–160. FAIRCLOUGH, N. (1992): Discourse and social change, Polity, Cambridge. FISH, S. (1989): Doing what comes naturally, Duke University Press, Durham, NC. FOUCAULT, M. (1972): The discourse on language, v: The archeology of knowledge and the discourse on language, Pantheon, New York, str. 215–237. FREIRE, P. (1993): Pedagogy of the oppressed, Continuum, New York. GLASER, B., in STRAUSS, A. (1967): The discovery of grounded theory, Aldine de Gruyter, New York. GOFFMAN, E. (1974): Frame analysis, Northeastern University Press, Boston. GOODWIN, C. in DURANTI A. (1992): Rethinking context, An introduction, v: A. Duranti in C. Goodwin (ur.), Rethinking context, Language as an interactive phenomenon, Cambridge University Press, Cambridge, str. 1–42. GOODWIN, C. in GOODWIN, M.(1992): Assessments and the construction of context, v: A. Duranti in C. Goodwin (ur.), Rethinking context, Language as an interactive phenomenon, Cambridge University Press, New York, str. 151–189. GRIFFIN, P. in COLE, M. (1984): Current activity for the future, The ZOPED, v: B. Rogoff in J. Wertsch (ur.), Children’s learning in the zone of proximal development, Jossey Bass, San Francisco, str. 45–63. GUMPERZ, J. J. (1982): Discourse strategies, Cambridge University Press, Cambridge. GUMPERZ, J. J. (1990): The conversational analysis of interethnic communication, v: R. Scarcella, E. Anderson in S. Krashen (ur.), Developing communicative competence in a second language, Newbury, New York, str. 55–73. GUMPERZ, J. J. (1992a): Contextualization and understanding, v: A. Duranti in C. Goodwin (ur.), Rethinking context, Language as an interactive phenomenon, Cambridge University Press, Cambridge, str. 229–252. GUMPERZ, J. J. (1992b): Contextualization revisited, v: P. Auer in A. Di Luzio (ur.), The contextualization of language, John Benjamins, Amsterdam, str. 39–53. GUMPERZ, J. J. & ROBERTS, C. (1991): Understanding in intercultural encounters, v: J. Blommaert in J. Verschueren (ur.), The pragmatics of inter-cultural and international communication, John Benjamins, Amsterdam, str. 51–89. HARDER, P. (1981): Discourse as self-expression, On the reduced personality of the second-language learner, Applied Linguistics 1(3): 262–270. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 75 David P. Shea HINNENKAMP, V. (1987): Foreigner talk, code switching and the concept of trouble, v: K. Knapp, W. Enninger in A. Knapp-Potthoff (ur.), Analyzing intercultural communication, Mouton de Gruyter, Berlin, str. 137–180. HINNENKAMP, V. (1991): Talking a person into interethnic distinction, A discourse analytic case study, v: J. Blommaert in J. Verschueren (ur.), The pragmatics of intercultural and international communication, John Benjamins, Amsterdam, str. 91–109. KANDIAH. T. (1991): Extenuatory sociolinguistics, Diverting attention from issues to symptoms in cross-cultural communication studies, Multilin-gua 10(4): 345–379. KJOLSETH, R. (1991): W(h)ither ethnic languages and bilingual education in the US? Crisis & the struggle between hegemony & humanism, v: J. Dow (ur.), Language and ethnicity, zv. 2. John Benjamins, Philadelphia, str. 201–223. KLEIFGEN, J. in SAVILLE-TROIKE, M. (1992): Achieving coherence in multilingual interaction, Discourse Processes 15: 183–206. KNAPP, K. in KNAPP-POTTHOFF, A. (1987): Conceptual issues in analyzing intercultural communication, v: K. Knapp, W. Enninger in A. Knapp-Potthoff (ur.), Analyzing intercultural communication, Mouton de Gruyter, Berlin, str. 1–13. LAKOFF, R. (1993): Lewis Carroll, Subversive pragmatist, Pragmatics 3(4): 367–385. Mc DERMOTT, R. in TYLBOR, H.(1988): On the necessity of collusion in conversation, v: S. Fisher in A. Todd (ur.), Discourse and institutional authority, Ablex, Norwood, NJ, str. 123–139. MOERMAN, M. (1966): Accomplishing ethnicity, v: R. Turner (ur.), Eth-nomethodology, Penguin, Middlesex, str. 54–68. MOLL, L. (1992): Introduction, v: L. Moll (ur.), Vygotsky and education, Cambridge University Press, New York, str. 1–27. MORSBACH, H. (1988): The importance of silence and stillness in Japanese nonverbal communication, A cross-cultural approach, v: F. Poyatos, Cross-cultural perspectives in nonverbal communication, Hogrefe, Toronto. PATTON, M. (1990): Qualitative evaluation and research methods, second edition, Sage, Newbury Park. PHILIPS, S. (1972): Participant structure and communicative competence, v: C. Cazden, V. John in D. Hymes (ur.), Functions of language in the classroom, Teachers College Press, New York, str. 371–393. PRATT, M. (1987): Linguistic utopias, v: N. Fabb, D. Attridge, A. Duranti in C. MacCabe (ur.), The linguistics of writing, Methuen, New York, str. 48–66. QUANTZ, R. in O’CONNOR, T.(1988): Writing critical ethnography, Multi-voicedness, and carnival in cultural texts, Educational Theory 38: 95–109. ROGOFF, B. (1990): Apprenticeship in thinking, Cognitive development in social context, Oxford University Press, New York. ROMMETVEIT, R. (1985): Language acquisition as increasing linguistic structuring of experience and symbolic behavior control, v: J. Wertsch (ur.), Culture, communication, and cognition, Vygotskian perspectives, Cambridge University Press, New York, str. 183–204. ROMMETVEIT, R. (1987): Meaning, context, and control, Inquiry 30: 77–99. RUBIN, D. (1992): Nonlanguage factors affecting undergraduates’ judgments of nonnative English-speaking teaching assistants, Research in Higher Education 33(4): 511–531. SCHULTZ, J., FLORIO, S. in ERICKSON, F. (1982): Where’s the floor?, Aspects of the cultural organization of social relationships in communication at home and at school, v: P. Gilmore in A. Glatthorn (ur.), Ethnography 76 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Perspektiva in produkcija: Strukturiranje sodelovanja v medkulturni konverzaciji and education, Children in and out of school, Center for Applied Linguistics, Washington, DC, str. 88–123. SHEA, D. (1993a): Structuring discourse in cross cultural interaction, Neobjavljena doktorska disertacija, The University of Georgia. SHEA, D. (1993b): Ex-scaffolding, The double edged sword of cross cultural discourse, ^lanek je bil predstavljen na TESOL Conference, Atlanta, GA. SINGH, R., LELE, J. in MARTOHARDJONO, G. (1988): Communication in a multilingual society, Some missed opportunities, Language in Society 17: 43–59. SKUTNABB-KANGAS, T. (1994): The politics of language standards, ^lanek je bil predstavljen na TESOL Conference, Baltimore, MD. STRAUSS, A. (1987): Qualitative analysis for social scientists, Cambridge University Press, New York. TANNEN, D. (1984): Conversational style, Ablex, Norwood, NJ. TANNEN, D. (1986): That’s not what I meant!, Ballantine, New York. THARP, R. in GALLIMORE, R. (1989): Rousing minds to life, Teaching, learning, and schooling in social context, Cambridge University Press, New York. VOLOSHINOV, V. (1973): Marxism and the philosophy of language, Harvard University Press, Cambridge, MA. WATSON, K. (1976): Transferable communicative routines, Strategies and group identity in two speech events, Language in Society 4: 53–72. WERTSCH, J. (1991): Voices of the mind, A sociocultural approach to mediated action, Harvard University Press, Cambridge, Mass. WERTSCH, J., MINICK, N. in ARNS, F.(1984): The creation of context in joint problem-solving, v: B. Rogoff in J. Wertsch (ur.), Children’s learning in the zone of proximal development, Jossey Bass, San Francisco. WILLIAMS, R. (1989): Hegemony and the selective tradition, v: S. deCastell, A. Luke in C. Luke (ur.), Language, authority and criticism, Readings on the school textbook, Falmer, London, str. 56–60. WOOD, D., BRUNER, J. in ROSS, G. (1976): The role of tutoring in problem solving, Journal of Child Psychology and Psychiatry 17: 89–100. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 77 Srikant Sarangi Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije1 1. UVOD Osnovno vpra{anje, ki ga obravnava pri~ujo~i ~lanek, je: Kaj naj bi bil temeljni namen medkulturne analize? Ali je njen namen ta, da na abstrahiran na~in razlaga konverzacij-ske nesporazume na podlagi kulturnih razlik? Ali pa naj posku{a razumeti kompleksne institucionalne procese, ki dolo~ajo spremenljivo naravo škulture’? Kot nakazuje glavni naslov, se bom pri obravnavi teh vpra{anj osredoto~il predvsem na to, kar dolo~a medkulturno komunikacijo kot š(ne)medkulturno’ (š(not)intercultural’). Podnaslov – špoveli~evanje kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije’ – se nana{a na dva vidika medkulturne analize: (i) kako se škultura’ uporablja pri preu~evanju neuspe{ne komunikacije kot analiti~en konstrukt in (ii) kako se nekateri raziskovalci zatekajo k šanaliti~nemu stereotipiziranju’ (šana-lytic stereotyping’) medkulturnih stikov, ki naj bi jih dolo~ale predvsem prisotne kulturne razlike2. V prvem delu ~lanka (2. poglavje) bom na kratko kriti~no opisal dva specifi~na tipa analize medkulturne komunikacije, od katerih lahko prvega uvrstimo v kulturno antropologijo, drugi pa je bolj sociolingvisti~no in pragmati~no usmerjen. Poudaril bom prevladujo~o te`njo po štematizaciji kulturnih razlik’ (šthe- 1^lanek sem v zgo{~eni obliki prvi~ predstavil na ~etrti Mednarodni konferenci Mednarodne zveze za pragmatiko v mestu Kobe julija 1993 pod naslovom šOnkraj poveli~evanja neuspe{ne komunikacije: kriti~en pogled na medkulturno komunikacijo’. Zelo sem hvale`en Janu Blom-maertu, Michaelu Meeuwisu in Stefu Slembroucku, ki so mi s svojimi predlogi pomagali pri zgodnej{em osnutku ~lanka. 2 Na drugem mestu (Saran-gi 1992) sem razvil pojem šanaliti~nega stereotipiziran-ja’ za preu~evanje doma~ega-nedoma~ega diskurza (native-nonnative discourse), kjer se nesporazumi razlagajo z jezikovno pomanjkljivostjo nedoma~ih govorcev. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 79 Srikant Sarangi matisation of cultural differences’) in s tem kriti~no ocenil esen-cialisti~no pojmovanje škulture’ v teh dveh tipih medkulturne analize. Tako bom raz{iril svoje prej{nje stali{~e (Roberts & Sarangi 1993). V drugem delu ~lanka (3., 4. in 5. poglavje) bom najprej pozval k temu, da je treba diskurz usmeriti v analiti~no pojmovanje škulture’, ~emur bo sledila analiza medkulturnega gradiva v varovalni situaciji (gatekeeping situation) izbirnih razgovorov. To me bo privedlo k ponovnemu razmisleku o pojmu šmedkulturnosti’ (šinterculturality’) s kulturno-teoreti~nega stali{~a in s posebnim poudarkom na izku{njah priseljencev v sodobnih ve~kulturnih dru`bah. 2. NEUSPE[NA KOMUNIKACIJA IN KULTURA, KOT JU POJMUJETA DVE USMERITVI 2.1. MEDKULTURNA ANALIZA S KULTURNO-ANTROPOLO[KEGA STALI[^A šMedkulturna komunikacija’ je izraz, s katerim nekateri kulturni antropologi opisujejo preu~evanje interakcije – ve~inoma v neposrednih in neformalnih situacijah – med posamezniki, ki predstavljajo razli~ne škulture’ (na primer Asante & Gudykunst 1989; Brislin 1981; Casmir 1978; Condon & Yousef 1975; Gudykunst 1983, 1991; Gudykunst & Kim 1984, 1988; Prosser 1978a, 1978b; Samovar & Porter 1991; Samovar et al. 1981). Asante et al. (1979) delijo raziskovalce te usmeritve na dve kategoriji glede na njihove glavne cilje. Raziskovalci prve skupine, ki jih imenujejo škulturni dialogisti’ (šcultural dialo-gists’), poudarjajo, da je treba razviti humanisti~en vidik komunikacijske teorije in prakse, ki bo spodbujal slo`nost na svetu. Druga {ola, ki jo imenujejo škulturna kritika’ (šcultural criticism’), pa poudarja na~elo konflikta in sku{a identificirati konfliktne to~ke med posameznimi kulturami kot teme, primerne za raziskavo. Po mojem mnenju se ti dve {oli ne izklju~ujeta, saj se obe ukvarjata z šrazlikami med kulturami’ (šdifferences across cultures’). ^eprav priznavata vlogo jezika pri pojavu kulturnih razlik, so zanju kulturni problemi v osnovi pomembnej{i od jezikovnih. Prosser (1978a: 102) pravi: “^eprav sta posamezni jezik in kultura tesno povezana in zato povzro~ata velike ovire medkulturni komunikaciji in kulturnim predstavnikom, so lahko jezikovni problemi pravzaprav manj resni od drugih kulturnih ovir; na primer 80 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije zaznav, odnosov, stereotipov, predsodkov, prepri~anj, vrednot in samih mi{ljenjskih vzorcev.” Prosser s tem nakazuje, da sicer obstaja povezava med kulturo in jezikom v Whorfovem smislu, vendar pa je treba šjezik’ analiti~no lo~evati od škulture’. Iz teh dveh predpostavk sledi, da je jezik zaobse`en v kulturi in da ga lahko omejimo nanjo, zato naj ne bi imel vloge pri ustvarjanju resni~nosti (to bom razlo`il tudi v poglavju 3.1). Kulturni antropologi pojmujejo posamezne škulture’ kot enotne in homogene entitete, zato komunikacijske te`ave vedno razlagajo z medkulturnimi razlikami. šKulturo’ ena~ijo z mislimi, ~ustvi, vrednotami in prepri~anji posameznikov ter predpostavljajo, da obstaja v glavah posameznikov, s tem pa zanemarjajo dinamiko socialnega `ivljenja. Po mnenju Wuth-nowa et al. (1984: 4), ki sledijo tej analiti~ni usmeritvi, je škulturo’ treba obravnavati kot tisto kategorijo ne-obna{anja (non-behaviour), ki je najmanj primerna za opazovanje: “Kultura je tisto podro~je, ki nam ostane, potem ko odstranimo vse oblike ~love{kega obna{anja, ki jih lahko opazujemo. Sestoji iz notranjega, nevidnega miselnega `iv-ljenja ~love{kih bitij kot posameznikov ali pa v nekem te`ko predstavljivem kolektivnem pomenu, na primer v pojmih školektiven namen’, šskupne vrednote’ in šintersub-jektivne resni~nosti’. To, kar ljudje dejansko po~nejo, kako se obna{ajo, institucije, ki jih gradijo, […] pa niso del kulture.” 3 Zato je paradoksalno, da se zaradi teh {tudij mno`i literatura o šna~inu’ (šhow to’), ki poudarja šmedkul-turno prilagajanje’ (šinter-cultural adjustment’), šprila-gajanje preko zavedanja’ (šadaptation through awareness’) itd. pri posameznikih v resni~nem `ivljenju. Lahko torej re~emo, da ta usmeritev zanemarja kompleksno in ve~plastno škulturno’ stali{~e posameznih udele`encev v interakciji. Ker se ve~inoma opira na primere v hipoteti~nih kontaktnih situacijah, daje zelo omejen vpogled v to, kar se resni~no dogaja v kontekstu situiranega diskurza (situated discourse). ^eprav naj bi se tovrstne {tudije ukvarjale z interakcijami na situacijski ravni, pa tvegajo, da tudi same ustvarjajo kulturne stereotipe, saj zanemarjajo individualne razlike in druge situacijske spremenljivke, ki spremljajo medkulturni komunikacijski dogodek. Druga~e povedano, v teh {tudijah posamezni udele`enci predstavljajo vsak svojo škulturo’ in s tem nehajo biti posamezniki sami po sebi3. ^e medkulturni dogodek analiziramo v kolektivnem merilu, lahko s pomo~jo tvorbe hipoteti~nega posameznika posplo{ujemo zna~ilnosti škultur’. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 81 Srikant Sarangi 4 Singh et al. (1988) in Kandiah (1990) trdijo, da je interakcijsko-socio-lingvisti~na smer izrazito etnocentri~no usmerjena. Sam pa imam vtis, da alternativne razlage teh kritikov z vidika škulturnega drugega’ (šcultural other’) ohranjajo splo{no škulturno na~elo’ (šcultural principle’) (za podrobnej{o obravnavo glej Sarangi 1994). 2.2. MEDKULTURNA ANALIZA S SOCIO-LINGVISTIČNEGA IN PRAGMATIČNEGA STALIŠČA 2.2.1. INTERAKCIJSKO-SOCIOLINGVISTIČNO STALIŠČE Dela, kot so: Gumperz (1978, 1982); Gumperz & Tannen (1979); Scollon & Scollon (1980, 1983), lahko imamo za odziv na zgoraj omenjeno kulturno-antropolo{ko usmeritev, ki skorajda ne upo{teva jezikovnega in interakcijskega gradiva. Klju~ni predpostavki, na kateri se opira interakcijska usmeritev raziskav, sta: (i) etni~nost in razli~na kulturna ozadja dolo~ajo diskurzivne strategije govorcev (razli~ne na~ine govorjenja, razli~ne na~ine strukturiranja podatkov itd.); (ii) razli~ne diskurzivne strategije in komunikacijski stili so lahko glavni vzrok za medetni~ne nesporazume. Te klju~ne predpostavke ka`ejo na veliko podobnost s kul-turno-antropolo{ko usmeritvijo, ki sem jo obravnaval v poglavju 2.1, saj sta obe usmeritvi prepri~ani, da lahko komunikacijske probleme razlagamo s kulturnimi razlikami. Medtem ko kulturno-antropolo{ka usmeritev dela hipoteze o mo`nih problemih na podlagi medkulturnih razlik, pa interakcijsko-sociolingvisti~na usmeritev i{~e komunikacijske probleme v jezikovnem gradivu, ki ga opazuje. Zato ji lahko pripi{emo zaslugo, da je izdelala natan~ne analize naravno pojavljajo~ih se medkulturnih stikov. V tem ~lanku ne bom obravnaval obto`b, da se Gumperzo-va analiza neuspe{ne komunikacije nagiba k etnocentri~ni usmeritvi.4 Bolj me zanima, na kak{en na~in Gumperzova usmeritev pretirano poudarja škontekstualizacijske signale’ (šcon-textualisation cues’) pri razumevanju in razlaganju škulture’. Oglejmo si, kaj je Gumperz (1992: 51–52) zapisal v svojem ~lanku z naslovom šContextualisation revisited’ (šPovratek h kontekstualizaciji’): “Pojem kontekstualizacije je zelo pomemben za na{e razumevanje kulture. Antropologi tradicionalno govorijo o kulturi kot o skupnem pomenu ali skupnih interpretativnih praksah ali skupnih kognitivnih strukturah. V svoji obravnavi poudarjam pomen skupnih tipizacij, ki spadajo k signaliziranju in uporabi tipov dejavnosti v interakciji, pa tudi pomen sistemov kontekstualizacijskih konvencij. V nasprotju z uveljavljenimi, splo{no sprejetimi idealizacijami lahko te interaktivno dolo~ene pojme kulture preu~ujemo z empiri~nimi sredstvi […].” 82 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije Gumperzovo stali{~e nedvoumno poudarja, da je treba stike dolo~iti glede na škontekstualizacijske signale’, poudarja pa tudi spremenljivo naravo socialno-kulturne identitete v diskurzivnih situacijah. ^eprav ne zanikam, da imajo kontekstualizacijski signali pomembno vlogo pri ustvarjanju interakcijskega konteksta, menim, da pride do nepremostljivih te`av, ~e kontekstualizacij-skim signalom pripi{emo preveliko vlogo pri interpretiranju kulturnih identitet udele`encev pri interakcijskem stiku. Te`ava je v tem, da se škontekstualizacijski signali’ ne nana{ajo le na škulturo’. Kot pravi Shea (v tej {tevilki), se sklepanja in kontek-stualizacijske strategije posredujejo tudi preko situacijskih in socialnih struktur, zato je zelo te`ko izolirati škulturno’ v kon-tekstualizacijah. 5 Vredno je poudariti, da beseda šcross’ (šmed’) pogosto ka`e na nasprotno te`njo. Spra{uje po tem, kako se x spreminja v razli~nih kulturah, t.j. kako se x ka`e v {tevilnih lo~enih kulturah z n {tevilom razlik in n’ {tevilom podobnosti. 2.2.2. MEDKULTURNO (CROSS-CULTURAL) PRAGMATIČNO STALIŠČE [tudije, kot so Blum-Kulka & Olshtain (1984); Brown & Levinson (1987); Blum-Kulka et al. (1989), ostajajo blizu kon-trastivno-lingvisti~ne tradicije in obravnavajo medkulturne razlike v normativnih vzorcih jezikovnih dejavnosti. Te medkulturne primerjave lahko razdelimo na dve skupini. Nekateri avtorji raziskujejo, na kak{en na~in se dolo~ena jezikovna dejavnost izvaja v kulturno razli~nih govornih skupnostih. [tudija, v kateri Brownova & Levinson (1987) primerjalno obravnavata razli~ne realizacije vljudnostnih strategij v razli~nih jezikih, je klasi~en primer tovrstne medkulturne (cross-cultural) raziskave.5 Drugi avtorji pa se ukvarjajo s tem, da u~enci z razli~nimi maternimi jeziki realizirajo dolo~eno govorno dejanje v drugem jeziku na razli~ne na~ine. Projekt Medkulturna {tudija realizacijskih vzorcev govornih dejanj, o katerem poro~ata Blum-Kulka & Olshtain (1984), je zna~ilen primer tak{ne {tudije in sku{a dolo~iti podobnosti in razlike med doma~imi (native) in nedoma~imi (nonnative) realizacij-skimi vzorci špro{enj’ in šopravi~il’. Te`ava je v tem, da nas preu~evanje kulturnih razlik pri medkulturnih primerjavah ne pripelje ni~ bli`je šmedkulturnemu kontaktu’. Povrhu tega nam tovrstna komparativna analiza ne pomaga pri razlagi mo`nih virov šneuspe{ne medkulturne komunikacije’. [tudija, ki jo je objavil Thomas (1983), se oddaljuje od kontrastivne pragmatike. Thomas predlaga, naj nesporazume v medkulturnih situacijah ozna~imo kot špragmajezikovne’ (špragmalinguistic’) (neustrezen prenos strategij govornih dejanj iz prvega jezika v ciljni jezik) oziroma šsociopragmati~ne’ (šsociopragmatic’) (vpliv medkulturno MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 83 Srikant Sarangi 6 Mo`na je tudi alternativa, ki sem jo predlagal sam (Sarangi 1994) in pri kateri poudarjam Levinsonovo (1979) pojmovanje štipa dejavnosti’ (šactivity type’), zato da prika`em, da obstoj plasti normativnih pravil v varovalnih situacijah omogo~a komunikacijske zlome ne glede na to, ali sodelujo~i upo{tevajo iste škulturne’ norme. Pri tem pride do premika od škulturno dolo~enih’ diskurzivnih strategij (v glavah ljudi) k šsocio-kul-turno’ (šsocio-culturally’) vodenim štipom dejavnosti’. 7 Za natan~no obravnavo ve~ interpretacij pojma šneuspe{na komunikacija’ in njegovih {tevilnih variant glej Coupland et al. 1991. 8 Na tem mestu opozarjam na analiti~no osnovo za medkulturne {tudije v delovnem okolju (na primer Moran & Harris 1991 in Moran & Riesen-berger 1994). Te {tudije v nasprotju z zgoraj omenjenimi antropolo{ko usmerjenimi raziskavami v osnovi zanikajo problem, saj trdijo, da kulturne razlike ne pomenijo nujno ovir, pa~ pa lahko pripomorejo k razumevanju in obogatijo `ivljenje. Izraz špoveli~evanje kulturnih razlik’ v svojem ~lanku uporabljam v prenesenem pomenu, nasprotno pa ga avtorji {tudij delovnega okolja uporabljajo v dobesednem pomenu. razli~nih ocen socialnih parametrov na jezikovno izbiro). Te kategorije so sicer jasne in koristne, toda pragmati~na analiza te vrste ima podobno kot interakcijsko-sociolingvisti~ne analize škulturo’ za nekaj samo po sebi umevnega in mo~no povezuje šuporabo jezika’ in škulturo’, s tem pa zanemarja individualne variacije.6 2.3. BREME “KULTURNIH RAZLIK” PRI ANALIZI NEUSPE[NE KOMUNIKACIJE Wittgenstein je neko~ dejal, da filozofija zboli zaradi pomanjkanja, ~e jo podvr`emo neuravnove{eni dieti z dajanjem primerov. To medicinsko metaforo lahko raz{irimo in z njo dokaj primerno opi{emo sindrom pomanjkanja pri zgoraj opisanih tipih medkulturnih raziskav. Do pomanjkanja, o katerem govorim, pride zato, ker ti analitiki diagnosticirajo in obravnavajo neuspe{no komunikacijo med posamezniki v škul-turnem’ smislu. V preostanku ~lanka bom ve~inoma obravnaval cilje tovrstne analize neuspe{ne komunikacije, predlagal pa bom tudi mo`ne alternative. Zdi se, da se v raziskavi komunikacije na sploh raziskovalci ve~inoma strinjajo, da preko preu~evanja komunikacijskega zloma razumemo, kako pride do uspe{ne komunikacije (Gumpez & Tannen 1979; Stubbs 1983). Coupland et al. (1991: 2) v delu z naslovom šMiscommunication and problematic talk’ (Neuspe{na komunikacija in problemati~no govorjenje) sku{ajo “re{iti šneuspe{no komunikacijo’ iz njenega teoreti~nega in empiri~nega pregnanstva in raziskati bogate mo`nosti njenih razlag v zelo razli~nih kontekstih”.7 V kontekstu neuspe{ne medkulturne komunikacije pa dobi ta hevristi~na vrednota, ki jo pripi{ejo neuspe{ni komunikaciji, posebno obliko. V {tudi-jah, ki sem jih opisal v prej{njih podpoglavjih, se raziskovalci ne ukvarjajo z neuspe{no komunikacijo samo po sebi oziroma z namenom, da bi razlo`ili komunikacijski uspeh, kar bi nedvomno bilo zelo koristno. Namesto tega uporabljajo šneuspe{no komunikacijo’ zato, da konkretizirajo kulturne razlike. V grobem pomenu kulturne razlike postanejo resni~ne in za`ivijo lastno `ivljenje takrat, ko pride do neuspe{ne komunikacije. To pa privede do pojma, ki ga imenujem šanaliti~no stereotipiziranje’ medkulturnih dogodkov. Analitiki operirajo z vnaprej{njo (med)kulturno definicijo situacije in njenih udele`encev, zato se pri razlaganju primerov neuspe{ne komunikacije opirajo na na~elo kulturnih razlik.8 Pri tak{ni analiti~ni praksi seveda tvegajo, da bodo njihovi sklepi brez prave osnove: ~e pred analizo dolo~ijo medkulturni kontekst, se 84 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije pravi škulturne’ lastnosti udele`encev, potem kakr{no koli neuspe{no komunikacijo, ki se pojavi v diskurzu, identificirajo in kasneje razlagajo na podlagi škulturnih razlik’.9 Pri tem nasilno lo~ujejo jezik in kulturo in predpostavljajo, da obstajajo jasno za~rtane meje med homogenimi kulturnimi skupinami. Tak{no poenoteno, monolitno pojmovanje škulture’ gre z roko v roki s tematizacijo kulturnih razlik. 3. PONOVNI RAZMISLEK O “KULTURI” V VECKUL-TURNIH DRUŽBAH 9 Ta kriti~na usmeritev, ki ji sledi tudi Blommaert (1991), je podobna temu, kar Henley & Kramarae (1991) imenujeta šdvokul-turni’ (štwo cultures’) pristop do {tudija jezika in spolov. Henley & Kramarae menita, da se s tem pristopom boj za premo~, ki je nelo~ljivo povezan s komunikacijo med spoloma, opravi~uje kot šzgolj’ komunikacijska razlika. 3.1. DISKURZIVNA USMERITEV V ANALITI^NO POJMOVANJE “KULTURE” Iz obravnave v prej{njih poglavjih je razvidno, da potrebujemo usmeritev, ki lahko premaga analiti~no lo~enost jezika in kulture. Zato je Sherzerjev (1987) pristop do jezika in kulture, pri katerem je v sredi{~u diskurz, zelo privla~na alternativa. Po njegovem mnenju je treba diskurz obravnavati kot konkretno izku{njo odnosa med jezikom in kulturo, saj je diskurz tisti, ki “ustvarja, znova ustvarja, osredoto~a, spreminja in prena{a tako kulturo kot jezik in njuno interakcijo” (1987: 295). Sherz-erjevo stali{~e ima velike prednosti pri analizi medkulturnih stikov. Omogo~a nam, da se oddaljimo od tradicije, ki šidenti-ficira’ neuspe{no komunikacijo na šjezikovni’ ravni, potem pa šrazlaga’ fenomen neuspe{ne komunikacije na škulturni’ ravni. Ka`e, da lahko kriti~na diskurzivna analiza (Fairclough 1985, 1988) zlahka ponudi orodje za uvajanje diskurzivno usmerjenega pristopa v kontekst medkulturnih {tudij. Kriti~na diskurzivna analiza v zadostni meri upo{teva dialekti~ne odnose med socialnimi strukturami in jezikovnimi praksami. Predpostavlja, da diskurz vpliva na socialne strukture, ki ga hkrati dolo~ajo. To je pomembno za preu~evanje stikov v ve~kulturnih situacijah, saj se v njih tipi~no sekata mikro- in makroraven. Kriti~na diskurzivna analiza opozarja tudi na to, da dejanski diskurz dolo~ajo šredi diskurza’ (Foucault 1984), ki jih ideolo{ko oblikujejo razmerja mo~i v socialnih institucijah in v dru`bi kot celoti. Kot primer vzemite katero koli sodobno zahodno dru`bo z enkratno zgodovino priseljenskega fenomena ter diskurza šrasizma’ in šdiskriminacije’, ki ga spremljata, pa boste videli, kako se socialni odnosi med ~lani manj{inskih in ve~inskih skupin spreminjajo. [ele potem bomo v kontekstu medkulturne analize lahko odgovorili na vpra{anje, kako MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 85 Srikant Sarangi 10 Gramsci (1981: 193) opozorja na nevarnost, ki je nelo~ljivo povezana s pojmovanjem škulture’ kot šspomina’: “Znebiti se moramo navade, da pojmujemo kulturo kot enciklo-pedi~no znanje, ljudi (men) [sic] pa zgolj kot posode, v katere natla~imo empiri~ne podatke in kup nepovezanih golih dejstev, ki se v mo`ganih razporedijo kot stolpci v slovarju in omogo~ajo njihovemu lastniku, da se odziva na razne dra`ljaje iz zunanjega sveta.” lahko šrasizem’ in šdiskriminacija’, ki sta povezana s tak{nimi institucionaliziranimi redi diskurza, postaneta konverzacijski temi v situiranem pogovoru med ~lani manj{inskih in ve~inskih skupin. Pri analizi medkulturnega gradiva v institucionalni situaciji (glej 4. poglavje) bom uporabil enoten okvir, v katerem sta zdru`eni mikro- in makroraven kriti~ne diskurzivne analize ter Sherzerjevo stali{~e o odnosu med jezikom in kulturo. 3.2. OD TEGA, “KAJ JE KULTURA”, DO TEGA, “KAJ NAREDIMO S KULTURO” Poleg tega, da moramo premagati analiti~no lo~enost kulture in jezika in se zavedati pomena odnosov med strukturo in delovanjem (structure-agency relationships), se moramo zdaj lotiti esencialisti~nega pojmovanja škulture’. Na pojmovanje kulture kot ljudi, ki utele{ajo enoten sistem prepri~anj ali vrednot, ~edalje bolj gledamo kot na mit, saj zavajajo~e predstavlja socialne skupine kot špredstavne otoke’ (šideational islands’). Delno po zaslugi sociolo{ke kritike so nekateri sodobni antropologi negotovi glede tega, škaj je kultura’, s ~imer je povezano vpra{anje, “ali ta pojem sploh ima kak{no analiti~no vrednost in kako prepoznati obstoj razli~nih kultur in meje med njimi” (Drummond 1986: 215). Clifford & Marcus (1986: 19) na primer poudarjata, da škul-ture’ ne moremo predstavljati kot “enotnega korpusa simbolov in pomenov, ki jih lahko dokon~no interpretiramo”.10 S tem posredno kritizirata tradicionalno te`njo v antropologiji, ki i{~e skupne elemente v kulturi, zanemarja pa raznolikost in protislovja v dani dru`bi. Barth (1989: 122) v svoji {tudiji škulture’ na Baliju poudarja šmnogovrstnost delnih in prekrivajo~ih se vzorcev’ (šmultiplicity of partial and interfering patterns’) in postavlja osnovna vpra{anja o naravi kulturne koherence: “Namesto da bi z na{imi teorijami sku{ali zaobjeti to, kar obstaja, si iz te zmedene scene raje izberemo majhen, zna~ilen vzorec in porabimo na{ um zato, da re{ujemo (funkcionalisti~ni) holizem s tem, da gradimo (strukturalne) izomorfije in inverzije tega naklju~no izbranega vzorca, tako kot ~e bi bila v njem vkodirana globlja povezanost.” Barth s tem trdi, da mora antropologija preoblikovati svoje predpostavke o škulturi’, zlasti v odgovor novej{im refleksivnim in dekonstruktivisti~nim kritikam. 86 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije Obetavno alternativno usmeritev predlaga tudi Thornton (1988: 26), ki prav tako zavra~a pojem trdno dolo~ene dedi{~ine skupnih pomenov in predlaga, naj se ne spra{ujemo, škaj je kultura’, pa~ pa, škaj kultura naredi’: “Te`ava, ki nas sedaj pesti v prizadevanjih, da bi razumeli kulturo, delno izvira iz `elje, da bi jo definirali, da bi jasno povedali, kaj je. ^e ho~emo definirati nek pojem, moramo dovolj to~no dolo~iti njegov pomen, da lahko stvari, ki so mu podobne, jasno lo~imo od njega.” Street (1993: 25), ki gre v tej smeri {e dlje, obravnava škul-turo’ kot šglagol’ in poudarja, da ljudje uporabljajo škulturo’ na razli~ne na~ine: “@e sam termin škultura’ … ima razli~ne pomene in se v razli~nih trenutkih uporablja v razli~ne, pogosto nasprotu-jo~e si namene. Kultura je aktiven proces ustvarjanja pomena in tekmovanja v postavljanju definicij, vklju~no s svojo lastno definicijo”. Tudi Eisenstadt (1989) na podoben na~in razmi{lja o medsebojnem dolo~anju škulture’, šsocialne strukture’ in šsocialnega obna{anja’. Ne strinja se s trditvijo, da ima kultura funkcijo švzdr`evanja reda’ (šorder-maintaining’) in šspreminjanja reda’ (šorder-transforming’). Eisenstadt navaja Petersona (1979: 159): “Medtem ko smo jo [kulturo] v~asih pojmovali kot zemljevid obna{anja, jo sedaj pojmujemo kot zemljevid za obna{anje. V tem smislu ljudje uporabljajo kulturo tako, kot znanstveniki uporabljajo paradigme […], da organizirajo in normalizirajo svojo dejavnost. Tako kot znanstvene paradigme tudi kulturne elemente uporabljajo, spreminjajo in izlo~ajo glede na njihovo uporabnost pri organiziranju resni~nosti […] skorajda kot ustreznico izrazu ideologija, vendar brez njenih slab{alnih konotacij […] Sociologi danes ugotavljajo, da ljudje neprestano izbirajo med raznovrstnimi definicijami situacij ali pa ustvarjajo nove definicije glede na svoje potrebe.” (Besedilo je poudarjeno v izvirniku.) Z neesencialisti~nim in akcijsko usmerjenim pojmovanjem škulture’ lahko analitiki pri raziskovanju neuspe{ne medkulturne komunikacije upo{tevajo kompleksne rabe in funkcije škulture’ v sodobnih dru`bah (prim. obravnave v: Hall 1981, 1900). Pojem škultura’ je jabolko spora v mnogih sodobnih dru`bah, saj ga pogosto uporabljajo tako vladajo~e kot podrejene skupine, ki ho~ejo obdr`ati oziroma pridobiti mo~. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 87 Srikant Sarangi 11 V predstavljenem gradivu uporabljam naslednje transkripcijske konvencije: ( ) nesli{en govor [] zunajjezikovne podrobnosti, na primer šsmeh’, špremor’ itd. ? prekrivanje Pri analiziranju stikov med vladajo~imi in podrejenimi skupinami v ve~kulturni dru`bi se moramo zato nasloniti na dinami~no pojmovanje škulture’. Namesto da komunikacijski zlom nekriti~no pripisujemo kulturnim razlikam, moramo pri analizi medkulturnih stikov raziskati delovanje škulture’ v diskurzivnih praksah posameznikov, kot bom sku{al storiti pri analizah gradiva v naslednjem poglavju. 4. ANALIZA NEUSPE[NE MEDKULTURNE KOMUNIKACIJE: PRISPEVEK K DINAMI^NEMU MODELU V tem poglavju bom ponazoril svojo obravnavo v 2. in 3. poglavju, tako da bom predstavil situirano gradivo in ocenil alternativne razlage. Gradivo, ki ga bom analiziral, zadeva varovalne situacije v izbirnih razgovorih. Izpra{ance lahko ozna~im kot mlaj{e azijske priseljence, ki se tipi~no razlikujejo od šprve’ ali šdruge’ generacije priseljencev po svojem socialnem in izobrazbenem ozadju, poklicnih ambicijah itd. Prvi primer sem vzel iz izbirnega razgovora za te~aj za usposabljanje avtomehanikov. Izpra{evalec (I) je Britanec, izpra{anec (R) pa je azijskega porekla. To, kar sem ravnokar opisal, je identifikacija konteksta glede na njegovo medkulturno razse`nost, s poudarkom na razli~nih kulturnih zna~ilnostih udele`encev. Tak{na ozna~ba diskurzivne situacije pa je varovalna, saj imajo identitete udele`encev v osnovi ve~ plati. Izpra{anec ni le ~lan manj{inske kulture, pa~ pa ima v šraz-govorni igri’ tudi manj{o situacijsko mo~, poleg tega pa ima kot nedoma~i govorec angle{~ine tudi pomanjkljivo jezikovno znanje. Nasprotno pa izpra{evalec ni le doma~i govorec angle{~ine, pa~ pa tudi ~lan ve~inske kulture in ima v razgo-vornem kontekstu situacijsko mo~. Zato lahko medkulturni ozna~bi te diskurzivne situacije ponudimo alternativno ozna~bo, pri kateri so v ospredju jezikovne in situacijske asimetrije. Oglejmo si 1. primer in ocenimo razli~ne razlage, ki so mo`ne pri teh alternativnih ozna~bah situacije.11 1. primer gradiva 01 I: right mhm hm what kind of driving have you been doing in England 01 dobro mhm hm s kak{no vrsto vo`nje ste se ukvarjali v Angliji 02 R: uhm [dolg premor] it’s very good 02 ahm [dolg premor] zelo dobra je 88 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije 03 I:what kind of what kind of driving though big truck or small |truck in factories 03 ampak kak{ne vrste kak{ne vrste vo`nje velike tovornjake ali majhne |tovornjake v tovarnah 04 R: |eh no no no I have licence only car 04 |eh ne ne ne imam vozni{ko samo avto 05 I: you have a car licence 05 imate vozni{ko za avto 06 R: licence right 06 vozni{ko ja Kak{na bi bila škulturna’ razlaga za R-ov minimalni odgovor v 2. repliki? ^e bi v ospredje postavili R-ovo etni~no in kulturno poreklo, bi nas to privedlo do kulturnega stereotipa, da so Azijci podlo`ni in se izogibajo konfliktom. To razlago pa je te`ko upravi~iti, saj samo vpra{anje, na katero odgovarja 2. replika, ne izziva konflikta. Druga mo`na razlaga, pri kateri upo{tevamo jezikovne in situacijske asimetrije, je vsekakor natan~nej{a. Dejstvo, da šR’ ne razume mo~ I-jevega 1. vpra{anja, lahko pripi{emo njegovemu pomanjkljivemu jezikovnemu znanju. To se zdi prepri~ljivo, saj da šR’ v 2. repliki minimalen odgovor, ki ga prekine z dolgotrajno ti{ino. Izpra{evalcu se ta odgovor ne zdi zadovoljiv, saj ga v 3. repliki parafrazira, zato da bi ga šR’ razumel. Iz tega lahko sklepamo, da šI’ ugotovi, da je R-ov problem jezikovne narave. To se potrdi kasneje, ko šR’ sprejemljivo odgovori na preoblikovano vpra{anje. ^e na{o analizo šneuspe{ne komunikacije’ malce poglobimo, lahko trdimo, da komunikacijski problem ne obstaja le pri R-u. Tudi šI’ je lahko delno odgovoren zanj zaradi na~ina, kako oblikuje vpra{anje. Njegovo vpra{anje je dvoumno zaradi izraza šdriving’ (švo`nja’), ki zavzema mesto osebka. Zato lahko pomeni tako škakovost vo`nje’ kot švo`njo dolo~enih tipov vozil’ – pri ~emer je druga mo`nost najpogostej{a interpretacija v teh razmerah. Ali tudi to, da izpra{evalec ne uspe postaviti vpra{anja z nedvoumno mo~jo, izvira iz jezikovne nekompetentnosti? Morda bi bilo vpra{anje razumljivo, ~e bi izpra{evalec namesto izraza škind’ (švrsta’) izbral izraz štype’ (štip’). Morda bi bilo alternativno oblikovano vpra{anje, na primer šwhat kind/type of vehicle have you been driving?’ (škak{no vrsto/tip vozil ste vozili?’), jasnej{e. Vemo, da imajo v kontekstu izbirnih razgovorov vpra{anja pogosto skriti namen, ki ga mora kandidat odkriti sam. Zato lahko izpra{eval~evo šneposredno’ vedenje pri postavljanju vpra{anj upravi~imo ali pa vsaj razumemo. Ampak ~e ima šR’ probleme z dekodiranjem jezikovne strukture, zakaj odgovori MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 89 Srikant Sarangi na vpra{anje, namesto da bi prosil za razlago? To lahko razlo`imo na ve~ na~inov. S situacijskega vidika je za vse tovrstne razgovore zna~ilna razlika med sogovorniki glede tega, kdo vodi postopek (procedural power), zato se lahko izpra{anec boji, da bo z vpra{anji mo~nej{emu sogovorniku poslab{al svoj polo`aj. Poleg tega je šR’ v tej situaciji nedoma~i govorec angle{~ine, in ~e poka`e, da ne razume, ga lahko izpra{evalec negativno oceni. Na drugi ravni je teoreti~no mo`no predpostavljati, da izpra{anec v resnici razume vpra{anje, a se odlo~i, da šprekr{i’ (šflout’; v smislu Gricea) konvencije razgovorne igre. Ta razlaga v na{em primeru ne more biti veljavna, saj dve repliki naprej (v 4. repliki) šR’ šsprejemljivo’ odgovori. Poudariti `elim naslednje: ~e bi ~lan ve~inske skupine odgovoril na podoben na~in kot šR’, bi to verjetno interpretirali kot škr{enje’ (šflout-ing’), ne pa kot dokaz jezikovne nekompetentnosti ali nepoznavanja razgovornih pravil. S tem pa bi se izognili vpra{anju, zakaj naj bi primer neuspe{ne komunikacije, pri kateri sodelujejo udele`enci iz razli~nih etni~nih/kulturnih ozadij, obravnavali kot posledico kulturno pogojenega obna{anja, medtem ko taisti primer nesporazuma, pri katerem sodelujejo pripadniki iste škulture’, obravnavamo kot izziv? Po mojem mnenju ta problem ne izhaja le iz tega, da enemu okviru dajemo prednost pred drugim, ampak tudi iz vrste razlagalnih predpostavk, ki jih raziskovalci upo{tevajo pri obravnavanju enokulturnih in medkulturnih komunikacijskih situacij. To vpra{anje bom poglobil tako, da bom reinterpretiral znano {tudijo primera (2. primer) iz dela Gumperz et al. (1979), ki jo bom primerjal z vzporedno situacijo iz svojega lastnega gradiva (3. in 4. primer). V 2. primeru sodeluje Sand-hu (SN), ki je pri{el v Veliko Britanijo v za~etku 60. let in je opravljal razna fizi~na dela v tovarnah, delal je kot voznik avtobusa, v ~asu razgovora pa dela v centru za usposabljanje. Prijavil se je za mesto pomo`nega knji`ni~arja in v razgovoru ga vpra{ajo, kak{no je njegovo trenutno delo. V odlomku, ki ga predstavljam, poleg izpra{anca Sandhuja sodelujeta {e dva izpra{evalca, I2 in I3. 2. primer gradiva 01 I2: You say you’re very busy eh in your present job [premor] what exactly do you do [premor] I mean what are your duties day by day 01 Pravite, da ste zelo zaposleni eh v svoji sedanji slu`bi [premor] kaj to~no delate [premor] mislim kaj so va{e vsakdanje dol`nosti 90 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije 02 SN: Well we’ve to eh receive the visitors [premor] show them around and then we have to go out eh to the factories you know [premor] eh sometimes to attend the classes [premor] eh how to do erm cataloguing classification 02 No moramo eh sprejemati obiskovalce [premor] jih peljati naokrog in potem moramo iti ven eh v tovarne a veste [premor] eh v~asih obiskovati te~aje [premor] eh kako narediti em katalogizacijo klasifikacijo 03 I2: Em what are you familiar within the field of cata- loguing and classification 03 Em kaj vam je znano na podro~ju katalogizacije in klasifikacije 04 SN: Well it it depends on what sort of eh classification college is using and [premor] I’m sure erm this Middleton College will be using the decimal classification uhm which I’ve done you know in the college 04 No odvisno kak{no vrsto eh klasifikacije uporablja college in [premor] prepri~an sem em da bo ta Middleton College uporabljal decimalno klasifikacijo ahm ki sem jo delal a veste v collegeu 05 I3: Can I move on to the question of handling er library users [premor] this is mentioned little bit in the job description erm [premor] how well do you get on with people mister Sandhu [premor] I mean how much experience have you got of getting on with people generally 05 Ali lahko preidem na vpra{anje dela e z uporabniki knji`nice [premor] to je malo omenjeno v opisu dela em [premor] kako dobro shajate z ljudmi gospod Sandhu [premor] mislim koliko izku{enj imate pri shajanju z ljudmi na splo{no 06 SN: Well I I think I’m very good so far as getting with the other people I’m very very good particularly with the students […] 06 No jaz jaz mislim da zelo dobro shajam z drugimi ljudmi zelo zelo dober sem zlasti s {tudenti […] Po mnenju Gumperza et al. lahko neuspe{no komunikacijo v 2. repliki razlo`imo s kulturno pogojenimi na~ini strukturi-ranja informacij. Sam pa predlagam, naj jo obravnavamo kot primer šdejavnostno pogojenega’ (šactivity-specific’) nesporazuma, saj se lahko pogovor v razgovoru zasu~e narobe ne glede na to, ali so udele`enci kulturno razli~ni ali ne. S tem ne MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 91 Srikant Sarangi zanikam dejstva, da kulturno pogojene preference oblikujejo razgovore in vplivajo nanje, vendar pa trdim, da imata lahko izpra{anec in izpra{evalec celo v primerih, kjer imata isto kulturno ozadje, razli~ne predstave o tem, kaj je (ali ni) šspre-jemljivo’ v razgovornem kontekstu. Menim, da Sandhu sledi pravilom razgovorne igre, saj ugodno predstavi svoje znanje o katalogizaciji in klasifikaciji ter svoje odnose z ljudmi. Tako kot v 1. primeru tudi v 2. primeru ugotovimo, da sogovorniki nesporazum ustvarjajo skupaj. Opozorimo lahko na to, da izpra{evalec zdru`i dve razli~ni vpra{anji (1. in 5. replika) na nejasen na~in, zato mu Sandhu nepopolno odgovori. Prvo vpra{anje (1. replika) ima dvojno funkcijo, toda Sandhu se osredoto~i na en sam vidik – šwhat exactly do you do’ (škaj to~no delate’) – medtem ko na drugi vidik vpra{anja – šwhat are your duties day by day’ (škaj so va{e vsakdanje dol`nosti’) – odgovori le mimogrede. V 3. repliki ho~e izpra{evalec z vpra{anjem o katalogizaciji in klasifikaciji Sand-huja spodbuditi k temu, da bi prikazal svoje tehni~no znanje o knji`ni~arskem delu. Glede na ta skriti namen je vpra{anje – šwhat are you familiar with’ (škaj vam je znano’) – precej splo{no in dopu{~a ve~ interpretacij. Sandhu tudi na to vpra{anje odgovori le mimogrede in ni jasno, zakaj za~ne svoj odgovor z šit depends’ (šodvisno’). V 5. repliki ima vpra{anje glede dela z uporabniki knji`nice spet dva vidika: škako dober je’ in školiko izku{enj ima’. Sandhujev odgovor je delen, saj odgovori le na to, škako dober’ je, drugi vidik vpra{anja pa popolnoma prezre. V odgovoru na prvi del ne omeni svojih dejanskih izku{enj. Oglejmo si odlomek iz mojega gradiva, v katerem je situacija vzporedna s situacijo v 2. primeru. Samal (SL) bi se rad zaposlil na Britanskem uradu za socialno varstvo (British Social Security Department) kot pisarni{ki uslu`benec. Preden je pri{el v Veliko Britanijo, je delal v Banglade{u kot {olski u~itelj in kot pisarni{ki uslu`benec pri zavarovalni{ki dru`bi. V Veliki Britaniji je dvanajst let delal pri Bradfordskem mestnem prometu (Bradford City Transport Company), nato pa kot strojnik. Na za~etku odlomka izpra{evalec (I1) postavi kandidatu vpra{anje o njegovem trenutnem delu. 3. primer gradiva 01 I1: Erm you worked as an assistant clerk for a few months in an insurance | company 01 Em nekaj mesecev ste delali kot pisarni{ki uslu`benec pri zavarovalni{ki 92 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije dru`bi 02 SL: | Yeah yes I did 02 i Ja ja sem 03 I1: What did that job entail 03 Kaj je vklju~evalo to delo 04 SL: Erm [premor] I had to copy sometimes er eh the letters sending somewhere [premor] and also quite a bit er eh records and so on [premor] sometimes I work in wages department 04 Em [premor] v~asih sem moral kopirati e eh po{iljanje pisem nekam [premor] in tudi kar precej e eh knji`enja in tako naprej [premor] v~asih delam na pla~ilnem oddelku 05 I1: Yes I see [premor] did you do that job after the school teaching 05 Ja razumem [premor] ali ste to delo opravljali po u~enju v {oli 06 SL: Eh yes | after teaching 06 Eh ja | po u~enju 07 I1: | Yes erm did you find anything in about the job particularly interesting 07 | Ja em ali se vam je zdelo v pri delu kaj posebej zanimivega 08 SL: Erm in my that job 08 Em v mojem tistem delu 09 I1: Mhm hm 09 Mhm hm 10 SL: Well eh job yes [premor] the clerical job was very interesting [smeh] but in education department [premor] eh is is also inte interesting [premor] but clerical job was more interesting than the teaching 10 No eh delo ja [premor] pisarni{ko delo je bilo zelo zanimivo [smeh] ampak na {olskem oddelku [premor] eh je je tudi zani zanimivo [premor] ampak pisarni{ko delo je bilo bolj zanimivo od u~enja 11 I1: What was it about the clerical job that you found interesting 11 Kaj se vam je zdelo zanimivo pri pisarni{kem delu 12 SL: Erm to [premor] eh almost everything I did er interesting 12 Em [premor] eh skoraj vse kar sem po~el e zanimivo 13 I1: You found the whole job interesting itself 13 Vse delo se vam je zdelo zanimivo 14 SL: Yeah 14 Ja MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 93 Srikant Sarangi 15 I1: Right then I would like to introduce you […] 15 Dobro potem bi vam rad predstavil […] Razgovor je v spro{~enem konverzacijskem stilu, ki se ka`e v sistemu izmeni~nega govorjenja, prekinitvah, s katerimi za~ne SL, in dajanju povratnih informacij o situaciji (back-channelling). Ta konverzacijski stil sovpada z vsebino Samalovega odgovora. Ko izpra{evalec vpra{a Samala, katero od svojih dveh prej{njih slu`b je imel raje in zakaj, mu ta v odgovoru ne da specifi~ne ocene, pa~ pa se osredoto~i na dejstva, ki ne dajo primerjalne ocene obeh slu`b. Samal pravi, da je imel obe slu`bi enako rad, in tako da vtis, da svoje kariere ni spremenil zato, ker ne bi bil zadovoljen z u~enjem. V 11. in 13. repliki se izpra{evalec sku{a poglobiti v dejansko naravo pisarni{kega dela, toda SL da v obeh primerih minimalen odgovor. Tako v 2. kot 3. primeru izpra{evalci postavljajo vpra{anja o kandidatovem trenutnem delu. Izpra{evalec pri~akuje v kontekstu izbirnih razgovorov na sploh, da bo kandidat v svoj odgovor izmed mno`ice drugih stvari vklju~il tista opravila, ki so ne le šzanimiva’, pa~ pa tudi šrelevantna’ za slu`bo, za katero se poteguje. Izpra{evalec konkretneje pri~akuje, da bo kandidat govoril o znanju, ki ga lahko prenese v novo slu`bo. SN in SL na ta pri~akovanja ne odgovorita šzadostno’, kar se ka`e tudi v dejstvu, da se izpra{evalci v obeh primerih nekaj ~asa zadr`ijo ob tej temi in jasno izrazijo svoja implicitna pri~akovanja. Oglejmo si {e en osrednji vidik razgovorov za slu`bo, t.j. kako se lahko ustvarijo negativni profili kandidatov. V 4. primeru, v katerem spet sodeluje Samal (SL), postavi izpra{evalec (I2) vpra{anje naslednjega tipa: “Zakaj ste prej naredili šx’ in zakaj ho~ete zdaj narediti šy’?” 4. primer gradiva 01 I2: Well mister Dixon started talking to you about jobs [premor] what I would like to ask you is some questions relating particularly to this job that you’ve applied for [premor] so the first question I would like to ask you is [premor] why have you applied for this job when when previously as I understand (nejasno) you’ve been doing manual work for the last well for few years 01 No gospod Dixon se je za~el z vami pogovarjati o slu`bah [premor] jaz pa bi vam rad postavil nekaj vpra{anj prav v zvezi s to slu`bo za katero ste 94 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije zaprosili [premor] prvo vpra{anje ki bi vam ga rad postavil je [premor] zakaj ste zaprosili za to slu`bo ~e ~e ste prej kot sem razumel (nejasno) opravljali fizi~no delo zadnjih no nekaj let 02 SL: Yeah er [premor] I came to almost it’s not particularly myself I have seen some of my friends also in in similar situation [premor] erm I did try myself so so many places to get similar job in clerical or in office job or anything like that [premor] but could not succeed in [premor] and you know after all I applied in Bradford city transport and got a job and I was there about eleven twelve years I think [premor] and in sixty nine I had to go to Bangladesh and I left the job [premor] erm when I came back erm I registered myself in the job centre and they erm send me a letter to go to (nejasno) because I had a bit experience about the machine operating so I went there and I had a job you know and it was a very good job 02 Ja e [premor] pri{el sem skoraj ampak ne samo jaz videl sem nekaj mojih prijateljev tudi v v podobnem polo`aju [premor] em tudi sam sem posku{al tako tako veliko mest da bi dobil podobno slu`bo v pisarni{ki ali uradni{ki slu`bi ali kaj tak{nega [premor] ampak mi ni uspelo [premor] in veste na koncu sem zaprosil pri Bradfordskem mestnem prometu in dobil slu`bo in tam sem bil pribli`no enajst dvanajst let se mi zdi [premor] in leta devetin{estdeset sem moral iti v Banglade{ in sem pustil slu`bo [premor] em ko sem pri{el nazaj em sem se prijavil na centru za delo in oni em mi po{ljejo pismo naj grem v (nejasno) ker sem imel malo izku{nje z upravljanjem strojev tako sem {el tja in imel slu`bo a veste in bila je zelo dobra slu`ba 03 I2: Oh yes but 03 I2: Ja ja ampak 04 SL: In er somethnig else beside is [premor] while there applied and the the factory you know international factory is closed at eighty two 04 E nekaj drugega je {e [premor] ko tam prijavil in tovarno a veste mednarodno tovarno zaprejo ob letu dvainosemdeset 05 I2: Mhm 05 I2: Mhm MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 95 Srikant Sarangi 06 SL: Close down so I had no job so this in eh (nejasno) there is community college and they are running the course [premor] A B L E course access to bilingual employment [premor] which means already you know no eh eh two languages they will improve ehm your skill [premor] and I applied there and I was eh er I almost almost finish [premor] the course is almost finished [premor] so I have got some weeks more extra experience to getting a new job you know 06 Zaprejo tako sem bil brez slu`be in ta v eh (nejasno) je skupnostni college in tam dajejo te~aj [premor] A B L E te~aj pristop k dvojezi~nemu zaposlovanju [premor] kar pomeni `e veste ne eh eh dva jezika izbolj{ali bodo ehm va{e sposobnosti [premor] in jaz sem se prijavil tja in bil sem eh e jaz skoraj skoraj kon~am [premor] te~aj je skoraj kon~an [premor] tako imam nekaj tednov ve~ dodatnih izku{enj za dobiti novo slu`bo a veste 07 I2: Having been to (nejasno) you say you’re bilingual erm is there a particular skill that you feel would help you in the job and if so how 07 Ker ste bili v (nejasno) pravite da ste dvojezi~ni em ali mislite da imate kak{no posebno sposobnost ki bi vam pomagala pri delu in ~e jo imate, kako 08 SL: Ehm [premor] they they teach there er about about various organisation [premor] how does it run and so on you know (nejasno) [premor] and also er teach English [premor] I think my English has erm improve a lot than I have before [premor] and also how to do the er from English to Bengali [premor] Bengali to English [premor] and how to er translate and everything [premor] they do try to develop [ka{lja] 08 Ehm [premor] oni oni tam u~ijo o o razni organi- zaciji [premor] kako deluje in tako naprej a veste (nejasno) [premor] in tudi e u~ijo angle{~ino [premor] mislim da je moja angle{~ina em zelo napreduje kot pa sem prej [premor] in tudi kako narediti e iz angle{~ine v bengal{~ino [premor] bengal{~ine v angle{~ino [premor] in kako e prevajati in tako naprej [premor] oni posku{ajo razviti [ka{lja] Namesto da bi opisal svoj profil in prepri~ljivo pokazal, da bi bil primeren za slu`bo, za katero prosi, SL pripoveduje o svojih preteklih izku{njah. Odlo~i se, da špove’ – ne pa šproda’ 96 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije – zgodbo svojega delovnega `ivljenja in pri tem celo prekine izpra{evalca (replike 3–4). Izpra{evalec prevzame vlogo pasivnega poslu{alca do 7. replike, v kateri prekine pripovedovanje zgodbe in ponovno potrdi svojo avtoriteto s postavljanjem vpra{anj, ki so šrelevantna za razgovorno situacijo’. SL pa se v 8. repliki {e enkrat zate~e k na~inu pripovedovanja zgodbe in dokaj natan~no opi{e vsebino te~aja, namesto da bi natan~no na{tel, kaj se je šnau~il’ in kaj lahko prenese v novo slu`bo. Zgornja analiza ka`e, da te razgovorne situacije z enega analiti~nega vidika sicer lahko jasno ozna~imo in interpretiramo kot medkulturne, vendar pa {tevilnih komunikacijskih te`av, ki se pojavljajo v teh situacijah, ne moremo razlo`iti zgolj na podlagi kulturnih razlik. Zdi se, da lahko s situacijsko razlago gradiva bolje zaobjamemo kompleksne institucionalne in druga~ne zna~ilnosti teh kontaktnih situacij. 5. PRISELJENSKA “KULTURA” V VE^KULTURNIH DRU@BAH: OD PROBLEMA “TE@AVE” DO POLITIKE “RAZLIKE” Institucionalne in druge kompleksne zna~ilnosti kontaktnih situacij, ki sem jih analiziral v prej{njem poglavju, lahko na dru`beni ravni zasledimo v diskurzivnih udejanjenjih mlaj{ih priseljencev prve generacije, na primer tistih, ki so sodelovali v na{ih primerih. Videti je, da so zunanje sile, na primer nizka zaposlenost v manj{inskih skupinah, ob~utene in resni~ne diskriminacijske te`nje na trgu dela itd., delno izoblikovale `ivljenjske izku{nje priseljencev v ve~kulturnih dru`bah. Zato nesporazumov ne smemo obravnavati tako, kot ~e bi izhajali izklju~no iz škulturnih razlik’ ali šjezikovnih pomanjkljivosti’, pa~ pa moramo upo{tevati, na kak{en na~in odsevajo, kot pravi Bourdieu (1991), nekak{en šhabitus’, ki je na sploh zakoreninjen v teh `ivljenjskih izku{njah. To se ka`e v tem, da izpra{anci v mojem korpusu pripovedujejo verjetne zgodbe, namesto da bi upo{tevali pravila, ki veljajo za obliko razgovora za slu`bo. Bourdieu (1976: 654) pravi: “Govor~evih jezikovnih strategij (napetosti ali sprostitve, opreznosti ali vzvi{enosti itd.) ne usmerjajo (razen v redkih primerih) toliko mo`nosti, da ga sogovorniki pravilno ali napa~no razumejo (komunikacijska u~inkovitost ali mo`nosti komuniciranja), pa~ pa mo`nosti, da ga poslu{ajo, mu verjamejo in ga ubogajo celo za ceno nesporazuma (politi~na u~inkovitost ali mo`nosti komuniciranja).” MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 97 Srikant Sarangi ^e imajo nekateri priseljenci enake `ivljenjske zgodbe in so bili njihovi vzorci zaposlitve podobno prekinjeni, je povsem mogo~e, da bodo v tak{nih varovalnih situacijah uporabili svoje `ivljenjske zgodbe. Kadar v njihovem govorjenju zasledimo vzorec, ne gre nujno le za strukturiranje informacij na podlagi kulturno pogojenih pravil, pa~ pa za to, kar Raymond Williams (1981) imenuje š~ustvene strukture’ (šstructures of feeling’) – kako ljudje pripovedujejo do`ivete izku{nje. V svoji analizi pri tovrstni razlagi upo{tevam mo`no strukturo podobnih izku{enj med posamezniki, obenem pa ponovno potrjujem razlike med njimi. Ta analiza nam omogo~i, da se oddaljimo od homoge-niziranja priseljenskih skupnosti v smislu pomembnega šdruge-ga’. Nekatere pripovedi priseljencev res dajejo predstavo o priseljenskih skupnostih kot o homogenih entitetah, a le hipoteti~no. Cicourel (1982) na primer meni, da je za polo`aj priseljenskih delavcev splo{no zna~ilno to, da morajo `iveti v dveh kulturah. To povzro~a napetost med šstarim jazom’ in šnovim jazom’, ki naj bi se odra`ala v problemih z identiteto, socialno ambivalenco, odtujitvijo in odklonitvijo. Cicourel opisuje priseljenski polo`aj kot šnikogar{njo de`elo’, ki ne pripada niti dr`avi, iz katere so pri{li, niti dr`avi, v kateri delajo ali `ivijo. Tudi Parris (1982: 4) podobno povzema polo`aj priseljenskih delavcev: “Ve~inoma je njegovo (sic) `ivljenje organizirano okrog dveh polov: njegove dru`ine in sorojakov v kulturnem okolju, ki je podobno kot v njegovi izvirni de`eli; ter njegovega dela in javnega `ivljenja v kulturi, ki mu (ji) je tuja.” Po mojem mnenju je ta opis priseljen~evega sveta pomanjkljiv. Dejanska dihotomija med tema dvema kulturnima okoljema je veliko bolj kompleksna, kot pa se zdi Parrisu. Ta dva šsvetova’ lahko za dolo~eno skupino priseljenskih delavcev lo~imo le z esencialisti~nega stali{~a. Razmerje med tema dvema šsvetovoma’ se povrhu tega spreminja od skupine do skupine. Probleme z identiteto, socialno ambivalenco, odtujitvijo in odklonitvijo pa ima tudi nepriseljenska populacija. Zato je analiti~no pojmovanje homogene škulture’ prav tako nevarno za nepriseljensko populacijo, ki se v medkulturnih {tudijah ve~inoma pojavlja kot škulturno integrirani posamezniki’, zato pogosto ostane neopa`ena. Pripomniti velja, da razni pojmi, ki jih je razvila obstoje~a literatura o priseljenskih skupnostih, na dokaj podoben na~in pomanjkljivo opisujejo polo`aj {tevilnih razli~nih kategorij priseljencev. Ekstrand et al. (1981) na primer predlagajo pojem 98 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije šmedkultura’ (šinterculture’), ki naj bi ozna~eval vmesno kulturo z zna~ilnostmi tako izvirne kot gostiteljske kulture, ne glede na to, ali so te zna~ilnosti skupne kulturama, ki sta v stiku. Pojem šmedkultura’ je zelo podoben lingvisti~nemu pojmu šmedjezik’ (šinterlanguage’), ki ga je predlagal Selinker (1972) in zadeva skupne zna~ilnosti v govor~evem rodnem in ciljnem jeziku. Kot opozarjata Skutnabb-Kangas & Phillipson (1983: 71), pa lahko šmedjezik’ tipi~no pojmujemo kot prehodno stanje, katerega cilj je ciljni jezik, medtem ko se pojem šmedkultura’ nana{a na dokaj stabilno stanje, katerega cilj ni nobena od kultur, ki sta v stiku. Nobeden od teh konstruktov – š`ivljenje v dveh kulturah’ ali šmedkultura’ – ni dovolj {irok, da bi zaobjel spremenljive identitete priseljencev. Upam, da so moje analize pokazale, da je kljub temu mogo~e ponovno dolo~iti pojem šmedkultura’, toda ne vzporedno s pojmom šmedjezik’, pa~ pa tako, da bomo zajeli ve~plastne identitete in razli~ne izku{nje specifi~nih priseljenskih skupin. Da se ne bi ulovili v past binarnih te`enj in homogenizacije škulturnih’ praks dolo~ene skupine, moramo upo{tevati podrobnej{e razdelitve znotraj šmedkultur’, kot so na primer šurbana mlada kultura’, šmlaj{a priseljenska kultura’ itd. V gradivu, ki sem ga predstavil v tem ~lanku, imajo izpra{anci skupno špriseljensko stali{~e’, vendar tega stali{~a (vrednot, interaktivnih stilov itd.) ne moremo zaobjeti niti s pojmom šizvirna kultura’ (šculture of origin’) niti škultura nepriseljencev’ (šculture of non-migrants’). 6. SKLEP V ~lanku sem postavil vpra{anja o škulturnem’ poudarku v medkulturni analizi neuspe{ne komunikacije. Z analizami medkulturnega gradiva sem pokazal, da lahko selektivna karakteri-zacija komunikacijske situacije na osnovi razli~nih kulturnih zna~ilnosti udele`encev slu`i le za esencialisti~no konkretizacijo kulturnih razlik. Kot alternativo sem predlagal diskurzivno-analiti~en pristop k preu~evanju neuspe{ne medkulturne komunikacije, s katerim lahko interpretiramo specifi~ne diskurzivne prakse posameznih interaktantov tako glede njihovih kulturnih zna~ilnosti kot v kontekstu njihovih dru`benih in in{titucijskih odnosov med vlogami. Ena izmed posledic tega je, da namen medkulturne analize ne sme biti le ta, da razlaga vlogo, ki jo imajo kulturne razlike pri neuspe{ni medkulturni komunikaciji, pa~ pa se mora ukvarjati tudi s spremenljivo naravo škulture’ v sodobnih dru`bah ter s tem, kar ljudje dejansko naredijo s kulturnimi razlikami v resni~nih stikih. Zaklju~imo torej, da na MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 99 Srikant Sarangi podlagi enotnega pojmovanja škulture’ in z njim povezane te-matizacije kulturnih razlik pri razlagi primerov šneuspe{ne medkulturne komunikacije’ tvegamo, da podro~je raziskovanja medkulturne komunikacije stereotipiziramo. SRIKANT SARANGI trenutno predava na Wale{ki univerzi v Cardiffu, pred tem pa je kot predavatelj in raziskovalec delal v Indiji, v Singapurju in na londonski univerzi Thames Valley University. Na Univerzi v Lancastru je doktoriral iz lingvistike. V svojih raziskavah in publikacijah ve~inoma obravnava medkulturno pragmatiko, kriti~no lingvistiko, uporabo jezika v kontekstih birokratskega in drugega poslovnega diskurza ter etnografijo pouka. Je soavtor knjige Language, Bureaucracy and Social Control (Jezik, birokracija in socialna kontrola), ki naj bi iz{la leta 1995 pri zalo`bi Longman. Naslov: Centre for Language and Communication Research, University of Wales, P.O. Box 94, Cardiff, CF1 3XB, UK. E-mail: sarangi@cardiff.ac.uk. LITERATURA ASANTE, M. K., E. Newmark in C. A. Blake (ur.) (1979): Handbook of inter-cultural communication. Beverly Hills, Sage. ASANTE, M. K. in W. B. Gudykunst (ur.) (1989): Handbook of international and intercultural communication. London, Sage. BARTH, FREDRIK (1989): The analysis of culture in complex societies. Ethnos 54(3/4), 120–142. BENNETT, GRAHAM, COLIN in WOOLLACOTT (ur.) (1981): Culture, ideology and social processes. London, Batsford (v sodelovanju s The Open University Press). BLOMMAERT (1991): How much culture is there in intercultural communication? V: J. Blommaert in J. Verschueren (ur.), The pragmatics of inter-cultural and international communication. Amsterdam: John Benjamins. BLUM-KULKA, S. in E. OLSHTAIN (1984): Requests and apologies: A cross cultural study of speech act realisation patterns (CCSARP). Applied Linguistics 5(3): 196–213. BLUM-KULKA, S., J. HOUSE in G. KASPER (ur.) (1989): Cross-cultural pragmatics: Requests and apologies. Norwood, NJ: Ablex. BOURDIEU (1976): The economics of linguistic exchanges. Social Science Information 16(6): 645–668. BOURDIEU (1991): Language and symbolic power. Uredil in uvod napisal B. Thompson; prevedla Raymond in Adamson. Cambridge, Mass: Polity Press. BRISLIN, R. (1981): Cross-cultural encounters, New York: Pergamon. BROWN in LEVINSON (1987): Politeness: Some universals in language use. Cambridge: Cambridge University Press. CASMIR, F. L. (ur.) (1978): Intercultural and international communication. Washington D.C.: University Press of America. CICOUREL, A. C. (1982): Living in two cultures: The everyday world of immigrant workers. V: UNESCO: Living in two cultures: The socio-cultural situation of migrant workers and their families. Pariz: The Unesco Press, 17–66. 100 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno ali ne? Onkraj poveli~evanja kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije CLIFFORD, J. in G. E. MARCUS (1986): Writing culture. Berkeley: University of California Press. CONDON, J. C. in F. YOUSEF (1975): An introduction to intercultural communication. Indianapolis, Indiana: The Bobbs-Merill Company. COUPLAND, HOWARD GILES in WIEMANN (ur.) (1991): “Miscommunication” and problematic talk. Newbury Park: Sage. DRUMMOND (1986): Are there cultures to communicate across? An appraisal of the šculture’ concept from the perspective of anthropological semiotics. V: P. X. Battestini (ur.), Georgetown University Roundtable on Languages and Linguistics. Washington, D. C.: Georgetown University Press, 215–225. EISENSTADT, S. N. (1989): Introduction: Culture and social structure in recent sociological analysis. V: H. Haferkamp (ur.), Social structure and culture. Berlin: Walter de Gruyter, 5–11. EKSTRAND, Foster, Olkiewicz, Stankovski (1981): Interculture: Some concepts for describing the situations of Immigrants. Journal of Multilingual and Multicultural Development 2(4): 269–293. FAIRCLOUGH (1985): Critical and descriptive goals in discourse analysis.. Journal of Pragmatics 9: 739–793. FAIRCLOUGH, (1988): Michel Foucault and the analysis of discourse. CLSL Research Paper, {t. 10, Lancaster University. FOUCAULT, (1984): The order of discourse. V: M. Shapiro (ur.), Language and politics. London: Basil Blackwell. GRAMSCI, (1981): Culture. V: Tony Bennett et al. (ur.), 193–197. GUDYKUNST, W. B. (ur.) (1983): Intercultural communication theory. Beverly Hills, CA: Sage. GUDYKUNST, W. B. (1991): Bridging differences: Effective intergroup communication. Newbury Park, CA: Sage. GUDYKUNST, W. B. in Y. Y. aKim (1984): Communicating with strangers: An approach to intercultural communication. New York: Random House. GUDYKUNST, W. B. in Y. Y. KIM (ur.) (1988): Theories in intercultural communication. Newbury Park, Ca: Sage. GUMPERZ, (1978): The conversational analysis of interethnic communication. V: E. Lamar Ross (ur.), Interethnic communication. Southern Anthropological Society, 13–31. GUMPERZ, (1982): Discourse strategies. Cambridge: Cambridge University Press. GUMPERZ, (1992): Contextualisation revisit ur. V: Peter in Di Luzio (ur.), The contextualization of language. Amsterdam: John Benjamins, 39–54. GUMPERZ in TANNEN (1979): Individual and social differences in language use. V: C. Fillmore, D. Kempler in W. Wang (ur.), Individual differences in language ability and language behaviour. London: Academic Press. GUMPERZ, JUPP in ROBERTS (1979): Crosstalk. Southall: National Council for Industrial Language Training. HALL (1981): Cultural studies: Two paradigms. V: Bennett et. al. (ur.), 19–38. HALL (1990): Cultural identity and diaspora. V: Rutherford (ur.), 222–237. HENLEY in KRAMARAE (1991): Gender, power and miscommunication. V: N. Coupland et al. (ur.), 18–43. KANDIAH (1991): Extenuatory sociolinguistics: Diverting attention from issues to symptoms in cross-cultural communication studies. Multilingua 10(4): 345–379. LEVINSON (1979): Activity type and language. Linguistics 17: 365–399. MORAN T. in P. HARRIS (1991): Managing cultural differences. Houston: Gulf Publishing Co. MORAN T. in R. RIESENBERGER (1994): Making globalization work. London: McGraw Hill. PARRIS, R. G. (1982): General Introduction. V: UNESCO: Living in two cultures: The sociocultural situation of migrant workers and their families. Paris: The Unesco Press, 1–14. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 101 Srikant Sarangi PETERSON, R. (1979): Revitalising the culture concept. Annual Review of Sociology 5: 137–166. PROSSER, M. H. (1978a): Intercultural communication theory and research: An overview of major constructs. V: B. D. Ruben (ur.), Communication yearbook volume II. New Jersey: ICA-Transaction Books. PROSSER, M. H. (1978b): The cultural dialogue: An introduction to intercultur-al communication. Washington: Houghton Miflin Company. ROBERTS in SARANGI (1993): šCulture’ revisited in intercultural communication. V: T. Boswood, R. Hoffman in P. Tung (ur.), Perspectives on English for professional communication. Hong Kong: City Polytechnic. RUTHERFORD (1990): Identity: Community, culture, difference. London: Lawrence and Wishart. SAMOVAR, L. A. in R. E. Porter (ur.) (1991): Intercultural communication: A reader. Belmont, Ca: Wadsworth. SAMOVAR, L. A., R. E. Porter in N. Jain (1981): Understanding intercultural communication. Belmont, Ca: Wadsworth. SARANGI (1992): Power asymmetries in the study of NS-NNS discourse. ^lanek je bil predstavljen na PALA Conference, University of Gent, Belgija. SARANGI (1994): Accounting for mismatches in intercultural selection interviews. Multilingua 13(1/2): 163–194. SCOLLON in B. K. SCOLLON (1980): Linguistic convergence: An ethnography of speaking at Fort Chipweyan. New York: Academic Press. SCOLLON in B.K. SCOLLON (1983): Face in interethnic communication. V: C. Richards in W. Schmidt (ur.), Language and communication. London: Longman, 157–188. SELINKER (1972): Interlanguage. International Review of Applied Linguistics 10: 209–231. SHERZER (1987): A discourse-centered approach to language and culture. American Anthropologist 89: 295–309. SINGH, JAYANT in MARTOHARDJONO (1988): Communication in a multilingual society: Some missed opportunities. Language in Society 17: 43–59. SKUTNABB-KANGAS, T. in R. PHILLIPSON (1983): Intercommunicative and intercultural competence. Rolig-Papir 28. Roskilde Universitets Center. STREET, V. (1993): Culture is a Verb: Anthropological aspects of language and cultural process. V: Graddol, Thompson in Byram (ur.), Language and culture. Clevedon: BAAL and Multilingua Matters, 23–43. STUBBS (1983): Discourse analysis: The sociolinguistic analysis of natural language. Oxford: Basil Blackwell. THOMAS, A. (1983): Cross-cultural pragmatic failure. Applied Linguistics 4(2): 91–112. THORNTON, R. (1988): Culture: A contemporary definition. E. Boonzaeir in J. Sharp (ur.), Keywords. Cape Town: David Philip. WILLIAMS (1981): The analysis of culture. V: Bennett et al. (ur.), 43–52. WUTHNOW, R., J. D. Hunter, Bergesen in Kurzweil (1984): Cultural analysis: The work of Peter L. Berger, Mary Douglas, Michel Foucault and Jur-gen Habermas. London: Routledge and Kegan Paul. 102 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Vedrana Spaji}-Vrka{ (De)konstrukcija (de)konstruiranega: Antropolo{ka in socialna konstrukcija identitete RAZVOJ KONCEPTA IDENTITETE V ANTROPOLOGIJI ^eprav je koncept identitete pri{el v antropologijo iz {tevil-nih disciplin, lahko re~emo, da so na ve~ino del vplivale {tudije odnosov med kulturo in osebnostjo, zlasti stali{~e osebnost je kultura (personality-is-culture view), ki sta ga razvili Margaret Mead (1928) in Ruth Benedict (1934). Ta dva koncepta sta povezali s konfiguracijami obna{anja, ki ga ka`ejo in nosijo posamezniki, vendar so kljub temu zna~ilne za skupino. Konfiguracije opisujeta kot enotno, stalno zna~ilnost, ki je nelo~ljivo povezana z obna{anjem ljudi iz dolo~ene kulturne skupine. Posameznika oblikuje kultura, kar pomeni, da osebne zna~ilnosti temeljijo na “kulturnem zna~aju”, ki ga pridobi s socializacijo, na primer tako, da ponotranji sporo~ila, ki prihajajo skozi razli~ne komunikacijske kanale, in prena{a stalne in prevladujo~e konfiguracije svoje kulture (Levine, 1982). Te predpostavke so se kasneje razvile v dve smeri glede na definicijo odnosa med kulturo in osebnostjo. Anthony F. C. Wallace (1963) trdi, da je psiholo{ka tradicija v antropologiji sprejela replikacijsko teorijo (replication theory), ki predpostavlja, da je razlika med kulturo in osebnostjo zgolj “la`na dihotomija”. Za zagovornike tega stali{~a je kultura “zgolj sub- MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 103 Vedrana Spajič-Vrkaš jektivni mikrokozmos osebnosti”. Osebnost ena~ijo s ponotran-jenjem kulture, kulturo pa pojmujejo kot projekcijo vseh ~lanov dru`be. Da bi razumeli enkratnost dolo~ene kulture, je treba dolo~iti samo to, kako so porazdeljene osebne zna~ilnosti njenih ~lanov. Na ravni posameznika sta se uveljavila dva modela. Prvi je model identiteta-zdravje (identity-health model) (Erikson, 1959), ki pojmuje identiteto kot koherenten ob~utek o sebi, subjektiven ob~utek o enakosti in povezanosti. Drugi je model identiteta-interakcija (identity-interaction model) (Mead, 1934; Goffman, 1959), ki poudarja osebno predstavo o sebi v povezavi z drugimi in ena~i identiteto s socialnim polo`ajem. Razumevanje posameznikove identitete kot dinami~ne psihi~ne kategorije, ki se ustvarja, ohranja in spreminja v interakciji z drugimi posamezniki in je odvisna od pozitivnih socialnih odnosov, je privedlo do splo{no sprejetega mnenja o tem, kaj sestavlja identiteto. Richard H. Robbins (1973) pi{e, da individualno identiteto sestavljajo: 1) individualna samoidentiteta (individual self-identity) ali koncept sebe (self-concept), ki zadeva posameznikovo pojmovanje svoje identitete ali sebe; 2) individualna socialna identiteta (individual social identity), ki zadeva posameznikovo pojmovanje tega, kako drugi gledajo na njegovo identiteto oziroma kako misli, da gledajo nanj; 3) individualna javna identiteta (individual public identity), ki zadeva dejanske predstave, ki jih imajo drugi o dolo~eni osebi, in 4) individualna osebna identiteta (individual personal identity), ki zadeva posameznikovo mnenje o tem, zakaj je enkraten. Replikacijski pristop je to konceptualizacijo raz{iril na podro~je kulturne identitete, kar je dalo osnovo za sinhrone distribucijske {tudije osebnosti razredov ljudi, ki so po eni strani znane kot {tudije narodnega zna~aja ali osnovne osebnosti, po drugi strani (Mandelbaum, 1953) pa kot {tudije modalne osebnosti (modal personality). Za Wallacea (1963: 105–111) je osnovna osebnost “struktura artikuliranih osebnostnih zna~ilnosti in procesov, ki jih lahko nestatisti~no pripi{emo skoraj vsem ~lanom neke kulturno omejene populacije”. Razlika med konceptoma osnovne osebnosti in narodnega zna~aja je v tem, da je zadnji “omejen na dr`avljane modernih, politi~no organiziranih dr`av”. Modalna osebnost pa je “osebnost, ki je tipi~na za kulturno omejeno populacijo” in zadeva na primer osebne poteze, ki so najpogosteje porazdeljene. S tem v zvezi je treba omeniti, da so skoraj vse konceptuali-zacije osebnosti, pa naj zadevajo posameznika, skupino ljudi ali medkulturne situacije, povezane z uporabo razli~nih projekcijskih tehnik, zlasti Rorschachovega testa (Rorschach Test), testa 104 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA (De)konstrukcija (de)konstruiranega: Antropolo{ka in socialna… tematske apercepcije (Thematic Apperception Test) in Stew-artovega testa emocionalnega odziva (Stewart Emotional Response). Te tehnike sledijo eti~nemu pristopu, ki zadeva pozitivisti~no paradigmo in njene sestavine, na primer a priori teorije in kategorizacije, manipulacije in omejevanje dejstev, posplo{itve na osnovi selekcije resni~nosti itd. Pomen te paradigme za pravilno razumevanje posameznikove identitete bom obravnavala kasneje v tem ~lanku. Alternativa psiholo{ko usmerjeni replikacijski teoriji, ki pojmuje kulturo kot vsoto osebnosti njenih ~lanov, je organizacijska teorija (organization theory) (Wallace, 1963), ki definira kulturo kot vzorce obna{anja, ki jih oblikuje oziroma ustvarja skupina kot celota. Ta pristop sledi “stari etnografski” in kul-turalisti~ni tradiciji v antropologiji in je povezan z modelom identiteta-svetovni nazor (identity-world view model) (Red-field, 1952; Hallowell, 1955), ki zadeva antropolo{ki koncept etosa, ki je ohlapno definiran kot “kulturno standardiziran sistem organizacije instinktov in emocij” (Bateson, 1936: 118). Ta tradicija pojmuje svetovni nazor kot vseobsegajo~ pogled na `ivljenje, kot kulturno znanje, ki sestavlja vrsto kognitivnih usmeritev ~lanov neke dru`be (Parsons & Shils, 1952; Geertz, 1973). Model identiteta-svetovni nazor predpostavlja, da je posameznikov koncept sebe nelo~ljiv od koncepta sebe, ki je zna~ilen za njegovo dru`bo in kulturo. V zadnjih letih so kognitivni antropologi v svojih delih ta pristop preoblikovali v kulturni ali ljudski model (cultural or folk model) (Holland & Quinn, 1991; Ward, 1985) ali ljudski sistem (folk system) (Ogbu, 1974), ki so ga definirali kot na~in, kako ljudje pojmujejo svet, kot vrsto du{evnih predstav, pojmovanj ali prepri~anj, ki vodijo njihove misli, obna{anje in dejanja. Poudarjanje kulturnih modelov ozna~uje korenito spremembo v antropologiji. ^eprav antropologi trdijo, da se njihova raziskovalna tradicija opira na emi~en pristop (emic approach), v resnici ve~ina antropologov uporablja neteoreti~no stali{~e in kvalitativne raziskovalne metode, na primer terenske {tudije, opazovanje udele`encev, etnografije in `ivljenjske zgodbe kot sredstva opazovalca zunaj skupine, ki naj bi mu pomagala izpolniti kulturne kategorije in mu omogo~ila, da interpretira kulturo ~lana znotraj skupine (Headland et al., 1990), ~eprav so dosti bli`je stali{~u ~lana, kot pa je zna~ilno za eti~ne {tudije. To velja za vse raziskave v dru`benih in humanisti~nih vedah, saj so rezultat socialnih {tudij opisi, interpretacije in razlage “drugega” preko procesa teoreti~ne konstrukcije, pri katerem podatke izberejo, omejijo, manipulirajo z njihovim medsebojnim odnosom in jih lo~ijo od njihovega pravega kon- MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 105 Vedrana Spajič-Vrkaš teksta. Raziskovalec ho~e postaviti predvsem oder za svoje podatke po svojih pravilih. Ko resni~nost spremeni v gradivo, jo lo~i od njenih pravil, zato jo lahko prilagaja kakr{ni koli teoreti~ni manipulaciji. Tega se moramo zavedati zlasti pri zahodni interpretaciji nezahodnih kultur. Nedavna kritika na ra~un objektivnosti in veljavnosti polo`aja “zunanjega opazovalca” pri komuniciranju zna~ilnosti “drugega” na osnovi teorije o socialni konstrukciji resni~nosti (Berger & Luckmann, 1966) in Kuhnova razdelitev med formalno in pravo snovjo preu~evanja v znanosti sta privedli do produkcije antropolo{kih tekstov, v katerih se svet “drugega” interpretira “skozi njegove lastne o~i”. Barbara Ward (1985) ugotavlja, da so zgodnej{e {tudije neveljavne abstrakcije, saj obravnavajo idealne kulturne vzorce in pravila, medtem ko so dejanski vzorci kompleksni in imajo ve~ razse`nosti. Ni enotnega kulturnega modela, ki bi bil zna~ilen za dolo~eno skupino. V resni~nosti obstajajo razni zavedni modeli iste skupine, ki v razli~nih situacijah slu`ijo razli~nim namenom in vplivajo drug na drugega na razli~ne na~ine. Njena klasifikacija se deli na {tiri skupine: 1) neposreden (immediate) ali doma narejen model (home-made model) kulturnega sistema skupine, kot si ga ta predstavlja; 2) idealni model (ideal model), ki dolo~a, kaj “bi moralo” biti; 3) model notranjega opazovalca (internal observer’s model), ki dolo~a subkulturne sisteme skupin, ki spadajo pod isti “kulturni de`nik” (“cultural umbrella”), in 4) model zunanjega opazovalca (external observer’s model), ki dolo~a mnenja skupine o kulturnih sistemih skupin, ki ne spadajo pod isti “kulturni de`nik”. Katero od teh kategorij raziskovalec opazi, je odvisno od tega, kako gleda “nanje”, in od tega, kako “oni” gledajo nanj. Pri tej igri skrivalnice obe strani sodelujeta pri neposrednih (re)konstruk-cijah sebe, ki so posledica njihovega “gledanja skozi o~i šdrugega’”. Na koncu je pomemben legitimni polo`aj njihovih konstrukcij, ki da podlago za “dokon~no” resnico o resni~nosti “drugega”. Do tega pride zato, ker znanstvenik ni navaden ~lovek ali turist, ki opazuje kulturo “drugega”, temve~ zunanji opazovalec, ~igar konstrukcije bodo zelo verjetno vplivale na samo socialno konstrukcijo resni~nosti “drugega”. Sodobno zaupanje v znanost skoraj brez razmisleka spreminja znanstvene rezultate v “avtorizirane verzije resni~nosti” (Erik-sen, 1993). Veliko dokazov obstaja o tem, da je znanstveni rasizem prevladal v znanstveni dejavnosti in vplival na upravi~evanje rasnih razdelitev v dru`bi s splo{no sprejetim mitom o nevtralnih vrednotah znanosti in znanstvenikov. Halford Fairchild (1991: 110) trdi, da na znanstveno znanje vpliva ideologija, saj “izhaja iz perspektive osebe ali skupine, ki generira znanje”, in 106 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA (De)konstrukcija (de)konstruiranega: Antropolo{ka in socialna… dodaja, da raziskovalčeva “(i)deološka pristranost poskrbi za 'spremenljivke o okolju’ pri kateri koli znanstveni raziskavi”, se pravi pri vprašanjih, ki jih zastavi, predpostavkah, ki jih postavi, dvomljivih konstruktih, na katere se opira, dokazih, ki jih zbere, in interpretacijah, ki jih izdela. Podobno tudi Richard H. Thompson (1989: 4) ugotavlja naslednje: “Različne teoretične strukture so zelo podobne 'svetovnim nazorom’ v tradicionalnem antropološkem pomenu izraza. Socialne dejavnike interpretirajo skozi različne vizije in verzije socialnega sveta, ki so zakoreninjene v nekaterih osnovnih predpostavkah o človeški naravi in družbi. Teh teoretičnih predpostavk se podobno kot osnovnih kulturnih predpostavk zelo trdno držijo, zelo podobno kot osnovnih kulturnih predpostavk, zato jih je nemogoče ovreči z 'dejstvi’, temveč spreminjajo naravo in pomen teh 'dejstev’ samih.” Kako lahko konstruiramo in na koncu vodimo te “svetovne nazore”, dobro razloži Thomas H. Eriksen (1993: 5): “Če bi vplivni ljudje v družbi razvili podobno rasno teorijo o dednih osebnostnih potezah rdečelasih ljudi in če bi ta teorija dobila socialni in kulturni pomen, bi 'študije rdečelascev’ iz podobnih razlogov postale področje akademskih raziskav, čeprav se raziskovalci sami ne bi strinjali, da se rdečelasci relevantno razlikujejo od preostalih.” Če “teoretični svetovni nazori” po eni strani odsevajo določene socialne in ideološke resničnosti raziskovalcev in znanosti kot celote in če po drugi strani vplivajo na socialno (samo)konstrukcijo resničnosti tistih, ki so predmet raziskave, in torej “nazori” postanejo možni načrti ne le za socialne rein-terpretacije, temveč tudi za socialna dejanja, kot zagovarja Thompson, je pomembno, da si ogledamo, kako se v teh “teoretičnih svetovnih nazorih” konceptualizirajo oziroma konstruirajo sodobno socialno razvrščanje in identitete. OD PLEMEN DO ETNIČNOSTI Do sedemdesetih let so bile glavne kategorije, ki jih je antropologija uporabljala za socialno razvrščanje po skupinah, “pleme”, “rasa” in “narod”. Večina študij je pri holističnem opisovanju kultur skupin uporabljala dvojno strategijo MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 107 Vedrana Spajič-Vrkaš “mi”/”oni”. Izraz “narod” je bil rezerviran za zahodna ljudstva in je izra`al podro~je “nas”, medtem ko je izraz “pleme” ozna~eval ~love{ke skupine izven ozemlja “nas” in obsegal podro~je “onih”. “Rasa” je bil vmesni izraz, ki je veljal za “one izven nas” (podobno kot “pleme”) ali pa za “one znotraj nas”, kar so kmalu rekonstruirali in prenesli na prvi pomen. Plemena opisujejo kot majhne, izolirane in kulturno homogene enote z enostavno socialno organizacijo, za katero so zna~ilni izvirni miti, pomanjkanje zgodovinske zavesti in prvobitna ~ustva. Medtem ko naj bi zahodna ljudstva `ivela v narodih z velikimi tradicijami, ki so jih imenovali tudi civilizacije, so plemena pojmovali kot socialne kategorije s skromno tradicijo, ki so jih vodili iracionalni obi~aji. Ko so v sedemdesetih letih natan~no pregledali stanje dru`benih ved, so se pojavile kritike vloge, ki so jo antropo-lo{ke teorije imele v kolonialni ideologiji. Kmalu so kritiki pokazali, da so bile “plemenske enote” bodisi kolonialna bodisi antropolo{ka iznajdba. Thomas H. Eriksen (1993: 88) trdi, da mnoga opisana plemena “formalno niso obstajala izven mi{ljenja etnografa” oziroma kolonialnega upravitelja. Kritiki so poleg tega dejali, da so bila celo sama imena plemen pogosto oznake, ki so jih kolonialne vlade prilepile razli~nim ljudstvom in jih te skupine niso uporabljale, dokler jih kolonialna uprava ni o tem prepri~ala preko formalnega {olstva, ki je postalo najvplivnej{e sredstvo za prenos kolonialne identitete. Nekateri avtorji so dokazali, da so kolonialne oznake redko ustrezale predkolonialnim imenom ljudstev. V~asih je dal etnograf ime skupini, ki jo je preu~eval, ~e je bilo njeno upravno ime neprimerno za njegovo analizo homogenih kultur-enot (culture-units). Ronald Cohen (1978: 328) pi{e, da so “terenski raziskovalci na osnovi svoje izobrazbe, svojih teoreti~nih problemov in razporeditve kulturnih potez na obmo~ju odlo~ali, kdo so in kdo niso Dinka, Tiv, Dogrib, Nuer ali Kanuri”. ^e se skupina ni ujemala z raziskoval~evim mnenjem, je ta to “popolnoma ignoriral”. Te oznake so nedvomno vplivale na samoidentifikacijo ~lanov plemena. Ko pleme sprejme konstrukcijo zunanjega opazovalca, njegovi ~lani (re)konstruirajo svojo resni~nost tako, da ustreza vsiljeni identiteti. Susana B. C. Devalle (1992) ugotavlja, da vsiljevanje konstruirane identitete preko “dehis-torizacije in dekulturacije” (“dehistorization and deculturation”) nezahodnih ljudstev ni le kulturno vpra{anje, saj je bila konstrukcija kolonialne identitete predpogoj za ekonomsko in politi~no prevlado: “Znanstveni teksti niso vplivali le na poznavanje resni~nosti, temve~ so pogosto dobili tudi veljavnost v 108 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA (De)konstrukcija (de)konstruiranega: Antropolo{ka in socialna… resni~nosti, ki so jo sku{ali opisati (…). Konstrukta špleme’ in šrasa’ sta kot socialni kategoriji postala elementa, s katerima je Evropa tako intelektualno kot v upravni praksi rekonstruirala del resni~nosti dru`b, ki so pri{le pod njeno prevlado (…). Na koncu so taksonomije dobile mo~ resnice (…). Konstruirane kategorije so bile idealni modeli, ideologija, ki je izvirala iz tega stali{~a, pa je bila in je zelo konkretna in funkcionalna (…) pri podpiranju in reproduci-ranju vzorcev razmerij mo~i in pri upravi~evanju {irjenja kulturne hegemonije.” (Str. 26–27.) Tvorba in nadgrajevanje koncepta “pleme” v antropologiji izvira iz evrocentrizma, ki je v tistem obdobju prevladoval v dru`benih vedah. Z etnocentrizmom lahko razlo`imo, zakaj se antropologija v prvi polovici tega stoletja kljub svoji odlo~enosti, da sledi relativizmu in holizmu, ni mogla odtrgati od premo~rtne evolucijske sheme devetnajstega stoletja. Prepri~anost o upravi~enosti paradigem zahodnega sveta so okrepile dru`bene vede, ki so ustvarile univerzalne standarde ~love{kega razvoja s hierarhi~nimi razvrstitvami ~love{kih skupnosti: od “plemen” na najni`jem pa do “zahodne civilizacije” na najvi{jem mestu. Zato so “tribalizem” racionalizirali in upravi~evali po eni strani z evolucionizmom, po drugi pa z doktrinami modernizacije in napredka. Ta znanstvena ideologija v antropologiji je odsevala v prevladi funkcionalizma in asimilacionizma glede na to, katere kolonialno osnovane konstrukcije “drugega” naj bi bile “normalni produkti modernizacije” in naj bi dopu{~ale dobrohotne terminolo{ke konstrukcije, kot so na primer “kulturna sprememba” in “kulturni stik”. Zaradi dru`benih in politi~nih gibanj v {estdesetih letih so se antropologi za~eli ukvarjati z urbanimi temami “razvitega sveta”, za katere so bili njihovi tradicionalni izrazi, koncepti, kategorije, teoreti~ni pristopi in raziskovalne metode neprimerne. Ko so se pojavile nove socialne konstrukcije identitete med “drugimi med nami”, so jih najprej obravnavali kot prvobitne, rasne navezanosti in jih takoj ocenili za “socialne anomalije”, ki so grozile fiktivnemu projektu modernizma. Pogosto so jih ozna~ili kot regres v tribalizem in iracionalna ~ustva krvi in skupnega izvora, ki bodo uni~ila velike tradicije in enotnost naroda, pa tudi racionalna na~ela zahodne civilizacije. Zato so se v tistih letih mnogi dru`boslovci in antropologi pridru`ili demokrati~nim silam, pisali o obstoje~ih ovirah za popolno asimilacijo in poudarjali na~elo enakopravnih mo`nosti kot predpogoj za kulturno in politi~no integracijo. Ker so asimilacijo {e vedno pojmovali kot “naraven” proces socialnega razvoja, njene neuspe{nosti niso povezovali z globoko strukturalno neenakopravnostjo in so namesto tega MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 109 Vedrana Spajič-Vrkaš govorili o “rasnih predsodkih” in “stereotipih” ali pa poudarjali vlogo “kulture revnih” in “kulturne inkapsulacije” (“cultural encapsulation”) skupin, ki se niso asimilirale. Ta strategija “pripisovanja krivde `rtvi” (Thompson, 1989) je bila skrajna stopnja absurdnosti asimilacionizma, kot so ga predstavljali v teoriji in socialni politiki, saj so predlagali dru`bene in kulturne spremembe, ne da bi se ukvarjali s strukturalnimi osnovami za vztrajno prvobitno kulturno raznolikost in prenovo v sodobnem svetu. Kategorizacija in konceptualizacija socialnega razvr{~anja ter identitete “nas” in “onih” v antropologiji sta se spremenili {ele takrat, ko se je gibanje iskanja korenin (search-for-roots) bele nevladajo~e populacije pridru`ilo “rasnim” gibanjem na zahodu. Kmalu so uvedli koncept etni~nosti kot kategorije socialnega razvr{~anja in identifikacije, ki je imel enak pomen kot zgodnej{i koncepti rase, razreda, religije in naroda. Ko so izraz ustvarili v znanosti in ga prenesli na ve~kulturno in kompleksno organizirano dru`bo, je za~el vplivati na nove socialne (re)konstrukcije identitet kot etni~nih identitet. To je ozna~ilo za~etek procesa inter(re)konstrukcije teorije in resni~nosti etni~ne identitete. ^e so na za~etku socialni procesi spodbudili nastanek antropolo{ke konstrukcije etni~nosti, je sedaj antropologija dajala nov polet svojim socialnim (re)kon-strukcijam. ^eprav so nekateri avtorji {e vedno raje uporabljali koncept “plemena” in se prito`evali nad neenotnostjo sodobnih dru`b (Schlesinger, 1992), je etni~nost tako nepri~akovano hitro zmagovala v bitki, da se je kmalu pojavila kot pozitivno nabit koncept, ki je pomagal pri definiciji postmodernih socialnih procesov. S tak{nim pomenom so “etni~nost” kmalu izvozili v nezahodne dru`be kot teoreti~no sredstvo za (re)konstrukcijo prej{njih “plemenskih” identitet teh dru`b. Zato je kmalu prevladalo prepri~anje, da zahodnega sveta prvotno niso naseljevali posamezniki oziroma narodi in da nezahodnega sveta prvotno niso naseljevala plemena, kot smo mislili prej, temve~ etni~ne skupine oziroma etni~ne organizacije. Etni~nost in etni~na identiteta je postala tako mo~na prednostna socialna in kulturna tema, da “danes vidimo celotno šindustrijo’, ki je v slu`bi tega koncepta” (Devalle, 1992: 25). Z antropolo{kim premikom od homogenih kulturnih enot k dinami~nim, interaktivnim in kulturno razli~nim socialnim situacijam, kjer etni~nost ozna~uje za~etek, kulturni pluralizem pa konec znanstvenega udejstvovanja, se je za~elo nepretrgano iskanje novih teoreti~nih pristopov in nove kategorizacije. Etni~nost obravnavajo na dva na~ina. Na ravni dru`be obstajajo pluralne socialne teorije, zlasti konfliktne teorije ter teorije akulturacije, mnogotere identitete in multikul- 110 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA (De)konstrukcija (de)konstruiranega: Antropolo{ka in socialna… turalizma (Gordon, 1964; Novak, 1979; Spindler & Spindler, 1990). Teorije akulturacije poudarjajo dialog in pogajanje med prevladujo~imi in manj{inskimi skupinami v ve~kulturni dru`bi, zato jih razumejo kot nasprotje asimilacionizmu, ~eprav so nekateri pristopi, ki zastopajo postopno prilagoditev ve~inski kulturi, in ne obratno, {e vedno globoko zakoreninjeni v tem, ~emur bi lahko rekli “dobrohoten asimilacionizem”. Medtem ko nekateri avtorji menijo, da lahko z “etni~nostjo” reinterpretiramo svet, drugi obto`ujejo “novo ma{karado” in trdijo, da je teoreti~ni in raziskovalni premik v dru`benih vedah ter v vladni politiki od “rase” ali “plemena” do “etni~nosti” in “multikulturalizma” (preko asimilacije) zgolj “vrsta ideolo{kih sprememb znotraj ponovne vzpostavitve hegemonije” (Lepervanche, 1980: 25). Na ravni etni~ne skupine se analize ukvarjajo predvsem z vzroki za etni~ni fenomen in s strategijami, s katerimi skupine ohranjajo in spreminjajo etni~no identiteto in se etni~no revi-talizirajo. ^eprav je antropologija pomagala pri razlagi mnogih vpra{anj na tem podro~ju, se raziskovalci {e niso sporazumeli glede narave etni~nosti in dejavnikov, ki vplivajo na kompleksne oblike etni~nega preporoda (Thompson, 1989). Postmod-erni kriti~ni pristopi (Aronowitz & Giroux, 1991) poudarjajo, da sta vztrajna socialna neenakopravnost po eni strani in retorika enakopravnosti po drugi strani glavna vzroka za sodobni etni~ni preporod. Teorije prvobitnega ~ustva trdijo, da je “povratek” h globoko zakoreninjenim ~ustvenim vezem odziv na povr{ne, odtujujo~e identitete, ki nam jih vsiljujejo dr`ava, razred oziroma poklic; te vezi pojmujejo bodisi kot biolo{ko dolo~ene (Isaacs, 1975) bodisi kot proizvod socio-zgodovinskega in politi~nega konteksta (Geertz, 1973). Biolo{ke dejavnike poudarja tudi socio-biolo{ka teorija (van den Berghe, 1981), ki trdi, da vsa `iva bitja pove~ujejo samozanimanje in so zato nagnjena k vrstni selekciji ali k nepotizmu. Wallersteinova teorija kapitalisti~nega svetovnega sistema (Wallerstein, 1980) zagovarja stali{~e, da je etni~nost del globalne socialne razslojenosti in rezultat kapitalisti~ne svetovne ekonomije, ki je paralizirala razdelitve med sredi{~em in obrobjem, zato da bi zagotovila dobi~ek. Nathan Glazer in Daniel P. Moynihan (1975) trdita, da je etni~nost pomembna za manj{inske skupine zaradi strate{ke mo`nosti, da za{~iti njihove socialne, politi~ne in ekonomske interese, in da je kulturna vsebina etni~nosti zgolj sredstvo za doseganje teh ciljev. Ta model lahko primerjamo s primeri, ki poudarjajo tekmovanje za pi~la sredstva (competition over scarce resources) (Despres, 1975) in s teorijo racionalne izbire (Banton, 1967). Vse te modele so izoblikovali zahodni znanstveniki. Do nedavnega smo vedeli zelo malo o tem, kako so te teorije MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 111 Vedrana Spajič-Vrkaš spremenili nezahodni antropologi in drugi dru`boslovci “sveta v razvoju” ali “nerazvitega sveta”, {e manj pa o njihovih izvirnih prispevkih h konceptu etni~nosti. Nismo vedeli, ali so njihovi modeli oziroma spremembe vplivali na zahodne teo-reti~ne (re)konceptualizacije etni~nosti. Devallova (1992: 45) navaja nekatere “avtorje iz nerazvitega sveta”, ki so oblikovali izzivalno alternativno civilizacijsko teorijo etni~nosti “ljudstev, ki prihajajo v ospredje”. Po mnenju tega pristopa so etni~na gibanja v “nerazvitem svetu” v osnovi preporodna in narodnoosvobodilna postkolonialna gibanja, ki izra`ajo “civilizacijske alternative na osnovi zavesti, ki jo ima ljudstvo o zgodovinski globini svojega kolektivnega socio-kulturnega stila”. Dejstvo, da se raziskovalci ne strinjajo o naravi in izvoru etni~nosti v sodobnem svetu, daje prosto pot razlagam, ki se opirajo na geneti~no naklonjenost k “novi ideolo{ki ma{kara-di”, ki naj bi si jo izmislili zato, da bi obdr`ali ekonomski, socialni in politi~ni status quo. Kljub splo{ni zavesti o kontek-stualni naravi etni~nosti se ve~ina analitikov ukvarja s kulturnimi simboli in kognitivnimi vidiki etni~nosti kot s tipi~nim antropolo{kim pristopom in preu~uje subjektivne, kognitivne in vidne vidike fenomena, kot predlaga Fredrik Barth (1969). Za Bartha so “etni~ne skupine kategorije pripisovanja in identifikacije akterjev samih in imajo zato zna~ilnosti organiziranja interakcije med ljudmi” (str. 10). Etni~no pripisovanje klasificira osebo glede na njeno “osnovno, najsplo{nej{o identiteto, ki naj bi jo dolo~ala njen izvor in okolje” (str. 13). Pripisani status lahko damo skupni zgodovini, jeziku, religiji, ozemlju, `ivljenjskemu stilu itd. O vsebini se da pogajati, saj je za vztrajnost etni~nosti pomembno ohranjanje etni~ne meje, na primer dihotomizacija med “~lani” in “zunanjimi opazovalci”: “Kulturne zna~ilnosti, ki ozna~ujejo mejo, se lahko spremenijo, spremenijo pa se lahko tudi kulturne zna~ilnosti ~lanov in celo organizacijska oblika skupine – vendar pa nam povezana dihotomizacija med ~lani in zunanjimi opazovalci omogo~a, da natan~no dolo~imo naravo te povezave…” (str. 14). Na podlagi teze, da ohranjanje ni odvisno od “objektivnih razlik” med skupinami, temve~ od samoidentifikacije ~lanov skupine s pripisanimi kategorijami in od njihove zvestobe tem kategorijam, so mnogi antropologi sklepali, da je etni~nost emi~na kategorija pripisovanja, ki ni povezana z vidnimi kulturnimi potezami ali mejami. “Nekdo je Lue,” pi{e Michael Moerman (1965: 1219), “zato ker v to verjame in samega sebe imenuje Lue in deluje na na~in, ki potrjuje njegovo luev{~ino.” 112 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA (De)konstrukcija (de)konstruiranega: Antropolo{ka in socialna… To stali{~e poudarja tudi George DeVos (1972: 442), ki trdi, da je “to, kar sestavlja etni~no identiteto, subjektivna simboli~na raba katerih koli vidikov kulture, ki razlikujejo neko skupino z enkratno kombinacijo razlo~evalnih zna~ilnosti”. Pojmovanje etni~nosti kot emi~ne kategorije pripisovanja na osnovi selekcije kulturnih diakriti~nih znakov pomeni, da se morajo analize in razlage vztrajanja in sprememb etni~ne skupine, zlasti oblikovanja etni~ne identitete, osredoto~iti na dinami~ne in inovativne vidike ohranjanja in rekonstrukcije kulturnih meja (Cohen, 1978). Analiza in razlaga morata pojasniti {e dve temi: pripisovanje ter mo`nost spreminjanja kulturnih potez, ki ka`e na selekcijo. Analiza skupinskih kulturnih simbolov in njihovih kognitivnih korelatov ne zado{~a za razlago teh dveh tem. Potrebujemo obse`no analizo zgodovinskega, politi~nega in socio-kulturnega konteksta etni~nosti dolo~ene skupine, pa naj gre za ohranjanje, spremembo ali obnovo etni~nosti. Kar zadeva pripisovanje, je pri subjektivnem pristopu samopripisovanje ali samoidentifikacija z etni~nimi diakriti~nimi znaki skupine odlo~ilnega pomena za obstoj etni~ne skupine. Pred nekaj leti je Michael Novak (1979), na katerega je vplival Claude Levi-Strauss, napisal o razliki med posameznikovo identiteto v njegovih lastnih o~eh in posameznikovo identiteto v o~eh drugih naslednje: “Ob~utek lo~ene identitete je deloma povzro~en od zunaj. Tega, da sem katoli~an in Slovak, se zavem zaradi dejanj drugega. Precej zadovoljen bi bil, ~e bi drugi imeli mojo identiteto za tako samo po sebi umevno, za tako normalno in resni~no, da mi nikoli ne bi bilo treba biti nespro{~en” (str. 22) [e vedno vemo zelo malo o odnosih med tema dvema identitetama. Najve~krat se slepimo, da je “etnogeneza” gladko potekajo~ proces etni~nega samooblikovanja, ki se za~ne in izvr{i “od znotraj” kot proizvod nekak{nih biolo{kih potreb. V resnici pa se etni~ni procesi odvijajo v svetu, ki je globalno (samo)strukturiran glede na medsebojne odnose in odvisnost zaradi pretoka informacij, {irjenja znanstvenih in kulturnih iznajdb, vpliva “duha na{ega ~asa”, ki ga delno uveljavljajo mednarodna sredstva in organizacije, in zaradi kulturnih, ekonomskih in politi~nih omejitev, ki jih postavljajo prevladu-jo~e dr`ave na svetu. Etni~na identiteta ni bila spodbujena oziroma ustvarjena ex nihilo, izolirano od drugih skupin, kot pristen proizvod zgodovinskega “duha” skupine. “Gledanje skozi o~i drugega” ni zgolj samozadostna metafora ali opisna znanstvena kategorija. Danes ima skoraj normativno vrednost MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 113 Vedrana Spajič-Vrkaš pri procesu oblikovanja posameznikove zunanje in notranje podobe. Zato je treba analizo raz{iriti in vanjo vklju~iti medsebojno delovanje vidikov skupinske identitete, na primer koncept sebe, socialno identiteto in javno identiteto, ki imajo pomembno vlogo pri procesih etni~nega ohranjanja, spreminjanja in ustvarjanja. Tudi ~e ne sprejmemo teh izrazov, je lahko razlikovanje med vidiki pripisovanja etni~ne identitete, na primer “mi, kot se vidimo sami”, “mi, kot mislimo, da nas vidijo drugi” in “mi, kot nas dejansko vidijo drugi”, pomemben korak naprej pri kontekstualizaciji etni~nosti. Obravnavati moramo tudi subtilne strategije vsiljenega etni~nega pripisovanja in manipulacije z etni~nostjo, tako od “znotraj”, iz skupine, ki sledi lastnim interesom, kot od “zunaj”, kot sredstva (re)konstrukcije prevlade in asimilacije. Nekateri avtorji predlagajo, naj etnozgodovino raziskujemo kot ideologijo, ki je prilagojena zadovoljevanju sodobnih potreb (Eriksen, 1993). Ukvarjati se moramo tudi z etni~nim pripisovanjem, ki ga skupini vsilijo od “zunaj” in ga ne odklonijo le posamezni ~lani, temve~ skupina kot celota. Koncept selekcije je povezan s konceptom pripisovanja etni~nih diakriti~nih znakov. ^e je etni~na skupina v svetu medsebojne odvisnosti odvisna od samopripisanih kategorij, je odlo~ilnega pomena to, kdo naredi selekcijo, kako, za koga in s kak{nimi nameni. Ali obstaja razlika med selekcijami, ki jih naredijo za etni~no ohranjanje, spremembo ali etni~ni preporod? “Ni enega samega, enotnega procesa etnogeneze,” pravi Rosens (1991: 149) in to verjetno velja za vse etni~ne procese, ne le za ustvarjanje. Kak{na je na primer razlika med etni~no revitalizacijo in iznajdbo procesov etni~nosti? Zakaj dolo~ene skupine v dolo~enih obmo~jih raje izberejo dolo~ene vidike oblikovanja etni~nosti, druge vidike pa odklanjajo? Ali so razlike med etni~nimi procesi v zahodnih in nezahodnih dru`bah tako pomembne, da lahko govorimo o dveh razli~nih svetovih? Kateri od njiju smo “mi” in kateri so “oni”? OD NACIONALIZMA DO DR@AVLJANSTVA To niso retori~na vpra{anja. Ko so “odkrili” etni~nost, so jo mnogi sprejeli kot izraz, s katerim lahko definiramo tako “nas” kot “one”, saj se vse socialne skupine na tak{en ali druga~en na~in zavedajo svojega “izvora”. Nekateri antropologi trdijo, da se je s premikom od plemena k etni~ni skupini kot osnovi za socialno konstrukcijo identitete na zahodu relativizirala dihotomija “mi”/”oni”, “ker etni~ne skupine za razliko od šplemen’ o~itno obstajajo med 114 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA (De)konstrukcija (de)konstruiranega: Antropolo{ka in socialna… šnami’ prav tako kot med šdrugimi’” (Eriksen, 1993: 98). Eugeen Rosens (1991: 14) trdi, da so etni~ne razdelitve horizontalne in da ustvarjajo socialno enakovrednost, ne pa hierarhije. Enakovrednost zadeva pravico do kulturne razli~nosti kot enega najvi{jih humanisti~nih na~el na{ega ~asa. ^e je hegemonizem prila{~anja manj{in v osemnajstem in dvajsetem stoletju spremljal evrocentrizem v humanisti~nih in dru`benih vedah, kot pravi Anouar Abdel-Malek (Devalle, 1992: 35), ali potem kulturni relativizem in poudarjanje etni~nosti v sodobni znanosti odsevata demokratizem poznega dvajsetega stoletja? Da lahko odgovorimo na to vpra{anje, moramo razumeti, kako sta etni~na skupina in etni~nost povezani z glavnimi deli ve~jih in kulturno kompleksnih politi~nih enot, kot so narodne dr`ave (nation-states), saj “narod-nost [in ne etni~nost] švelja za’ najbolj splo{no veljavno vrednoto v politi~nem `ivljenju na{ega ~asa” (Anderson, 1991: 3). Do poznih osemdesetih let se antropologija skoraj ni ukvarjala s tem vpra{anjem. Eriksen (1993: 97) govori v tem kontekstu o tem, da se je antropologija tradicionalno raje ukvarjala z “omejenimi” lokalnimi skupnostmi, v katerih so ~lani tesno povezani. V zgodnej{ih antropolo{kih analizah so velike politi~ne enote upo{tevali samo kot {ir{i kontekst skupnosti, kot “zunanje gibalo, ki vpliva na lokalne pogoje”. Na to razlago se verjetno ne gre zanesti, saj ve~ina etni~nih skupin, ki jih antropologi opisujejo po “obdobju” “plemenskih skupnosti”, ne spada v kategorijo “omejenih skupin”. Te`ko imamo na primer Slovane, ~rnce, Italijane ali [pance v ZDA za “omejene skupnosti”, vendar mnoge {tudije etni~nih skupin na ravni posplo{itve uporabljajo prav ta pristop. Izraz “narod” so v antropologiji uporabljali z dvema pomenoma. V zgodnej{ih delih so ga definirali kot ve~jo, prete`no enotno kulturno enoto, ki naj bi bila podobna etni~nim skupinam in plemenom. Eriksen (1993: 98) navaja I. M. Lewisa, ki trdi, da ni razloga, da bi razlikovali med “plemeni”, “etni~nimi skupinami” in “narodi”, saj se med seboj razlikujejo le po velikosti, ne pa po strukturalni sestavi ali delovanju. Ta pristop so pred nekaj desetletji najpogosteje uporabljali v {tudijah kulture in osebnosti narodnega zna~aja. Dokler je v teoriji in politiki prevladoval asimilacionizem in so narodno dr`avo pojmovali kot neproblemati~no in nepogre{ljivo sredstvo za kulturno homogenizacijo, je bil izraz “narod” brez vrednosti oziroma je imel prej pozitivno vrednost. Ko so v sedemdesetih letih priznali kulturni pluralizem in etni~nost, so za~eli razlikovati med “narodom” in “nacionalizmom” na eni strani ter “etni~no skupino” in “etni~nostjo” na drugi strani na osnovi notranje kompleksnosti in politi~nih zahtev: MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 115 Vedrana Spajič-Vrkaš “Izraza šnarodnosti’ v njegovem ozkem pomenu ne moremo razlikovati od etni~nosti. V {ir{em pomenu pa besedi šna-rod’ in šnarodnost’ zelo pogosto zaobjemata skupine razli~nega izvora, ki so dosegle neko obliko politi~ne enotnosti.” (DeVos, 1972: 439.) Na te spremembe je vplival {e neki drug dejavnik. V za~etku osemdesetih let so se dru`boslovci in antropologi za~eli zanimati za novi koncept naroda kot ideolo{ke konstrukcije in ga lo~ili od “etni~nosti”. Benedict Anderson (1983) je objavil knjigo o narodu kot “nami{ljeni skupnosti” (“imagined community”), Ernest Gellner (1983) je skoval izraz “izmi{ljena skupnost” (“invented community”), medtem ko je Hobsbawm (Hobsbawm & Ranger, 1983) obravnaval “psevdo skupnost” (“pseudo-community”). Vsi trije so narod pojmovali kot moderno postdinasti~no politi~no konstrukcijo, ki ne temelji ve~ na sorodnosti, temve~ na pravkar uvedeni legitimnosti dr`avnostne etni~nosti. Avtorji, ki pravijo, da je treba razlikovati med “narodom” in “etni~no skupino” (Eriksen 1993: 99), imajo pri tem v mislih prav odnos do dr`ave. Kot pri etni~nosti se ve~ina novej{ih antropolo{kih {tudij narodov ukvarja s procesi geneze naroda (nation-genesis) (nekateri avtorji imajo raje izraz “etnogeneza naroda”) ali tvorbe narodne dr`ave preko nacionalizma (Forsythe, 1985; Hobsbawm, 1994; Eriksen, 1993; Rosens, 1991). Gellner (1983: 1), ki je eden od najvidnej{ih zagovornikov tega pristopa, pravi: “(N)acionalizem je v prvi vrsti politi~no na~elo, po katerem se morajo politi~ne in narodne enote ujemati.” Proces tvorbe naroda v dolo~enem ljudstvu je odvisen od socialne konstrukcije in prenosa homogene dr`avnostne identitete, ki je podobna etni~ni, ter od upravi~enosti dr`avnostnega na~ela, kar je prvi pogoj za narodno mobilizacijo. Do homogenizacije dr`avnostne identitete ljudstva pride preko uporabe strategij kulturne oziroma politi~ne vklju~itve in izklju~itve, na kateri vpliva kombinacija zna~ilnosti ustvarjanja etni~nosti in asimila-cionizmov glavne skupine. To dvojnost poudarja Anthony D. Smith (1990: 13), ki pi{e: “Mnogi moderni narodi (…) so nastali okrog prevladujo~ega šetni~nega jedra’, ~igar vrednote, tradicije, miti in simboli so dali razlo~evalne oblike in gonilne sile za kasnej{e izpopolnitve naroda.” Enotno “etni~no jedro” se ustvari bodisi iz obstoje~ih bodisi iz izmi{ljenih kulturnih oblik, odvisno od tega, kako dojemamo tvorbo naroda, zgodovine ljudstva in dejanskih spremenljivk v njegovi kulturi. V obeh primerih so neizogibne selekcija, (re)konstrukcija in (re)interpretacija resni~nega in izmi{ljenega. Te omogo~ijo homogenizacijo kulture in njeno 116 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA (De)konstrukcija (de)konstruiranega: Antropolo{ka in socialna… povezavo s preteklostjo, kar je osnova za politi~no enotnost, poleg tega pa potrdijo njeno enkratnost v odnosu s kulturami drugih ljudstev. Konstrukcija “nas” gre z roko v roki s konstrukcijo “onih skozi na{e o~i”. Dihotomija obsega selekcijo, (re)interpretacijo oziroma iznajdbo “izvirnega” jezika, svetovnih nazorov in religije, obi~ajev in dr`avnostnih simbolov. Kak{ne posledice ima ta “izmi{ljenost nacionalizma” za kulturno raznolikost ljudstva, pa naj bo ta lokalna ali regionalna, jezikovna ali religiozna, etni~na itd., ob{irno prika`e Devallova (1992: 20–21): “Pri dr`avnostnem pojmovanju naroda dr`ava in narod na koncu postaneta eno, šnami{ljena skupnost’, ki ne upo{teva raznih narodov, identitet in zgodovin, ki jih morda zaobjema. Da ohranimo to pojmovanje narodne dr`ave, moramo neprestano poudarjati, da obstaja le en mo`en kulturni model, ena zgodovina, en jezik, en socialni projekt. Dr`ava lahko raznolikost kve~jemu štolerira’, vendar je ne sprejme popolnoma. Pri prizadevanju, da bi vsilila konstruirano narodno identiteto, uporablja dve na videz protislovni strategiji. Po eni strani podcenjuje kulturno pluralnost v imenu šnaro-dne integracije’. Po drugi strani pa poudarja razlike na šras-ni’, etni~ni ali kulturni osnovi in z njimi krije protislovja, ki nastajajo zaradi prevlade, razrednih odnosov in konfliktov ter resni~ne narave socialnih bojev, in ohranja specifi~ne na~ine izkori{~anja… V tem kontekstu ohrani kulturno raznolikost kot muzejski eksponat (…), ki je izoliran od socialne resni~nosti in zato ne{kodljiv. Dr`ava si prisvaja izraze kulture nadzorovanih delov in jih sku{a v spremenjeni obliki vklju~iti v svoj diskurz narodne enotnosti.” “Izmi{ljenost” poudarja mo`nosti za manipulacijo dejstev in fikcije. Boyd C. Shafer (1955: 7) trdi, da je nacionalizem “spremenljiva kombinacija prepri~anj in pogojev”, od katerih so nekateri miti, ki “se lahko ohranjajo in postanejo ne res, temve~ resni~ni”. Miti lahko zadevajo ozemlje, nekatere skupne izvirne kulturne zna~ilnosti, suvereno vlado, zgodovino, sosednja ljudstva itd. V antropolo{ki in podobni literaturi o nacionalizmu je mit najpogostej{a tema (Hobsbawm & Ranger, 1983; Hobsbawm, 1994; O’Neil, 1990; Eriksen, 1993; Anderson, 1983; Colls & Dodd, 1986; Vaziri, 1993), verjetno zaradi svoje bogate simbolike. Daniel O’Neil (1990) opisuje tri sestavne mite irskega nacionalizma, ki so imeli vlogo v gibanju za irsko neodvisnost na prelomu stoletja: mit o zlati dobi, ki izra`a idejo o irski prvotni kulturi; mit o samo`rtvovanju, ki so ga izdelali zato, da bi legitimizirali pripravljenost Ircev, da umrejo za svoj narod, in mit junaka, ki so ga konstruirali zato, da bi MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 117 Vedrana Spajič-Vrkaš izrazili kult irskega velikega mo`a. Veli~ina, plemenitost, juna{tvo, slavna preteklost in samo`rtvovanje za skupno stvar so motivi, ki so skupni narodnim mitologijam. Toda miti niso to, kar je nacionalizmu omogo~ilo ustvariti narod. So le del uporabe kompleksne konstrukcije, ki je globoko zakoreninjena v dejstvih. Ta dejstva so neko~ zadevala potrebo vzpenjajo~ega se razreda po skupnem (narodnem) trgu in po ukinitvi kraljevske mo~i. Novej{i modeli razlage ponavadi poudarjajo problem prevlade in zatiranja. Liesbet Hooghe (1990) pi{e o sodobnih modelih, ki so se razvili na tem podro~ju. Neenak model (uneven model) definira nacionalizem kot obliko boja ljudstva, ki se ho~e osvoboditi {ir{ih zatiralskih struktur. Model sredi{~e-obrobje (center-periphery model) razlaga, da neenaka razporeditev politi~ne mo~i med sredi{~em in obrobjem povzro~a nacionalizem na strani obrobja. Nekateri avtorji trdijo, da je pojav nacionalizma lahko odziv na izolacijo (kot pri modelu sredi{~e-obrobje) ali pa na preveliko integracijo (kot v primerih centralizacije mo~i). S tem bi lahko razlo`ili izvor nacionalizma v biv{ih ve~na-rodnih komunisti~nih dr`avah, v katerih so bili centralisti~ni in ideolo{ko konstruirani nadnarodni dr`avni projekti “resni~nih skupnosti bratstva in enotnosti” desetletja mo~no odvisni od zatiranja nasprotujo~ih narodnih, religioznih in individualnih glasov. Mnoge od teh dr`av so na zahodu imeli za “narodne” dr`ave, sestavljene iz kulturno razli~nih “etni~nih skupin”. Zato so jih sprejemali ne kot politi~ne iznajdbe na osnovi kulturne in narodne nepovezanosti ljudstva, temve~ kot dejstva, ki so jih racionalizirali in upravi~ili do tak{ne mere, da so popolnoma konstruirali raven resni~nosti. Preko te nepovezanosti lahko bolje razumemo naravo postkomunisti~nih nacionalizmov. V zadnjih letih so nekateri avtorji predlagali, naj bi obravnave o “nami{ljenih” oziroma “izmi{ljenih skupnostih” odsevale zgodovino in tradicijo ljudstva in razlikovale med “izmi{ljenimi” in “resni~nimi” tradicijami (Hobsbawm & Ranger, 1983). Devallova (1992: 19–20) trdi, da je Andersonova definicija neprimerna za “tiste vidike kolektivne identitete, ki niso nami{ljeni, temve~ so nastali v teku ~asa”, saj je povezanost “osnova za izoblikovanje kolektivne identitete, kot jo ljudje do`ivljajo”. Pogosto zaobjema kombinacijo ozemlja z dr`avnostno tradicijo, jezikom, obi~aji itd. Nepovezanost teh tradicij zaradi komunizma, ki je na primer potla~il osnovne pravice ljudstev in posameznikov, ter njihove zahteve po demokraciji so notranji dejavniki, zaradi katerih so postkomunisti~ni nacionalizmi tako kompleksni in specifi~ni. Ti orisi ka`ejo, da je nacionalizem, odkar se je prvi~ pojavil v zahodni Evropi, dobil ve~ obrazov ne le na osnovi mitov, fikcij in prepri~anj, temve~ tudi na osnovi zgodovine politi~ne 118 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA (De)konstrukcija (de)konstruiranega: Antropolo{ka in socialna… samoidentifikacije ljudstva ter zatiranja in bolj ali manj zavestnega in organiziranega upora proti zatiranju. Ker so antropologi poudarjali le en model nacionalizma in izkori{~ali le enega od njegovih sestavnih elementov, namre~ mitologijo, so (ponovno) ustvarili meje med zahodom in drugimi deli sveta v skladu s povojnim statusom quo svetovnega reda. Ta nova dihotomija “mi”/”oni” odseva v dejstvu, da zahodni nacionalizem redno obravnavamo glede na njegovo preteklost, medtem ko nezahodni nacionalizem obravnavamo glede na sedanji polo`aj postkolonialnih in postkomunisti~nih dr`av. Razlika v znanstveni obravnavi teh “dveh vrst nacionalizma” ni le v odsotnosti zgodovinske distance, “zaradi katere so stvari videti manj{e in privla~ne” na zahodu, na nezahodnem obmo~ju pa so “mote~e” in “prevratni{ke”, temve~ tudi v izku{nji druge svetovne vojne ter vplivu povojnega svetovnega reda in njegovih trdnih meja dr`av in interesnih podro~ij, ki so nas jih nau~ili videti. Prepri~anje, da nacionalizmi v zahodnih dr`avah pripadajo preteklosti, je zakoreninjeno v ideolo{ki pristranosti, ki izvira iz konceptov civilne dr`ave in civilne dru`be ter najnovej{ega koncepta socialne dr`ave, ki definirajo ljudstvo(a), ki `ivi(jo) znotraj dr`avne meje, kot dr`avljane z enakimi pravicami in dol`nostmi, ne glede na njihov narodni oziroma etni~ni izvor, raso, religijo itd. (Turner, 1990). Kar zadeva naravo dr`avljanst-va, lahko opazimo, da nekateri dr`avljani niso le dr`avljani, temve~ tudi etnije ali ~lani (narodnih) manj{in. “Polnopravni” dr`avljani so samo tisti, po katerih se imenuje dr`ava, oblikuje {olstvo, na~rtuje kultura, interpretira dr`avna zgodovina, uporabljajo kulturni simboli itd. Spadajo h glavni skupini, katere samoidentifikacija ni povezana z etni~nimi pojmi. Gordon (1964: 5) to vpra{anje povezuje s pojavom “ribe, ki nikoli ne odkrije vode”: “Beli protestantski Ameri~an se redkokdaj zave dejstva, da sploh `ivi v skupini. On `ivi v Ameriki. Preostali `ivijo v skupinah.” ^e upo{tevamo to dejstvo, se lahko vpra{amo, kaj pravzaprav pomeni, da so dr`avljani zvesti dr`avi na osnovi politi~no in pravno “nevidnih razlik” ter na osnovi narodnih simbolov, kot so narodni jezik, kultura, zgodovina, {olstvo in celo mitologija. DeVos (1972: 443) trdi, da so dr`avljanstva zahodnih dr`av “asimilativni koncepti, ki dolo~ajo narodno identiteto”. Dokazi za rasizem, etnocentrizem (ki ni prava beseda, saj se izraz “etni~en” uporablja za manj{ine ali za drugotne dele dru`be), nasprotujo~e identitete (Fordham & Ogbu, 1986), socialno razslojenost in neenakopravnost na osnovi etni~nosti, MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 119 Vedrana Spajič-Vrkaš ki je povzro~ila nastanek “etnorazredov” (Smith, 1983), dodatno zapletajo debato o nacionalizmu proti dr`avljanstvu. SKLEP ^e dru`bene vede in antropologija teh vpra{anj {e ne upo{tevajo popolnoma, ali lahko predpostavljamo, da zahodne dr`ave nimajo nacionalisti~nega naboja, medtem ko ga neza-hodne dr`ave imajo? In nasprotno, ali lahko predpostavljamo, da se je nacionalizem na zahodu (re)konstruiral preko subtil-nih strategij narodnega ohranjanja in narodne samoza{~ite, povezanih z na~eli civilne dru`be, in da znanost {e ni razvila analiti~nih sredstev, ki bi jih lahko uporabili v teh politi~no in socialno restrukturiranih resni~nostih? Cohen (1978) pravilno ugotavlja, da se je zahod razvil tako, da je upo{teval odnos med pravicami in svobo{~inami posameznika ter avtoriteto. Dru`bene vede in antropologija so razlo`ile na~ine upo{tevanja tega odnosa in strategije socialnih sprememb na zahodu, niso pa razlo`ile koncepta “drugih”. Dokaze za to lahko najdemo v njihovi razlagi “drugih” preko konceptov “plemena”, “etni~nosti” in “nacionalizma”, medtem ko ne problematizirajo (narodnih) identitet zahoda, verjetno zaradi prepri~anja, da so zahodni politi~ni projekti enaki njihovi socialni resni~nosti. VEDRANA SPAJI]-VRKA[ je izredna profesorica pedago{ke antropologije, interkulturalizma in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. [tudirala je v Veliki Britaniji, na [vedskem, v Avstriji in v ZDA. Je avtorica treh knjig: Ocena umetni{kih del: pristop k pedagogiki umetnosti, Hrva{ka odkriva Janusa in Odra{~anje v hrva{ki tradicionalni kulturi ter ve~ kriti~nih ~lankov s podro~ja antropologije. LITERATURA: ANDERSON, B. (1983): Imagined Communities, Reflections on the Origins and Spread of Nationalism, Verso, London. ARONOWITZ, S. in GIROUX, H. A. (1991): Postmodern Education, Politics, Culture, and Social Criticism, University of Minnesota Press, Minneapolis. BANTON, M. (1967): Race Relations, Tavistock, London. BARTH, F. (ur.) (1969): Ethnic Groups and Boundaries, The Social Organization of Culture Difference, Little Brown, Boston. BATESON, G. (1936): Naven, Stanford University Press, Stanford. BENEDICT, R. (1934): Patterns of Culture, Houghton Mifflin, Boston. 120 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA (De)konstrukcija (de)konstruiranega: Antropolo{ka in socialna… BERGER, P. L. in. LUCKMANN, Th. (1966): The Social Construction of Reality, A Treatise in the Sociology of Knowledge, Doubleday, Garden City, NY. COHEN, R. (1978): “Ethnicity: Problem and focus in anthropology”, Annual Review of Anthropology: 7, str. 379–403. COLLS, R. in DODD, Ph. (1986): Englishness, Politics and Culture 1880–1920, Croon Helm, London. DESPRES, L. A. (1975): Ethnicity and Resource Competition in Plural Societies, Mouton, The Hague. DEVALLE, S. B. C. (1992): Discourses of Ethnicity, Culture and Protest in Jharkhand, Sage, New Delhi and Newbury Park. DE VOS, G. (1972): “Social stratification and ethnic pluralism: an overview from the perspective of psychological anthropology.” Race: 13, 4, str. 435–460. ERIKSEN, Th. H. (1993): Ethnicity and Nationalism, Anthropological Perspectives, Pluto Press, London and Boulder. ERIKSON, E. H. (1959): “The problem of ego identity.” Psychological Issues: 1, str. 101–164. FAIRCHILD, H. H. (1991): “Scientific racism: The cloak of objectivity.” Journal of Social Issues: 47, 3, 101–115. FORDHAM, S. in OGBU, J. U. (1986): “Black students’ school success: Coping with the burden of šacting white’.” The Urban Review: 18, 3, str. 176–206. FORSYTHE, D. (1989): “German identity and the problem of history”, v: E. Tonkin, et. al. (ur.), History of Ethnicity, Routledge, London, str. 137–156. GEERTZ, C. (1973): The Interpretation of Cultures, Basic Books, New York. GELLNER, E. (1983): Nations and Nationalism, Blackwell, London. GLAZER, N. in MOYNIHAN, D. P. (ur.) (1975): Ethnicity, Theory and Experience, Harvard University Press, Cambridge. GOFFMAN, E. (1959): The Presentation of Self in Everyday Life, Doubleday, New York. GORDON, M. M. (1964): Assimilation in American Life, The Role of Race, Religion, and National Origin, Oxford University Press, New York. HALLOWELL, I. A. (1955): Culture and Experience, University of Pennsylvania Press, Philadelphia. HEADLAND, T. N., PIKE, K. L. in HARRIS, M. (ur.) (1990): Emics an Etics, The Insider/Outsider Debate, Sage, Newbury Park. HOBSBAWM, E. J. (1994): Nations and Nationalism since 1780, Programme, Myth, Reality, Press Syndicate of the University of Cambridge, Cambridge. HOBSBAWM, E. J. in RANGER, T. O. (ur.) (1983): The Invention of Traditions, Cambridge University Press, Cambridge. HOLLAND, D. in QUINN, N. (ur.) (1991): Cultural Models in Language and Thoughts (3. izdaja), Cambridge University Press, Cambridge. HOOGHE, L. (1990): “Nationalist movements and social factors: A theoretical overview.” Plural Societies: 20, 1, str. 36–55. ISAACS, H. R. (1975): “Basic group identity: The idols of the tribe”, v: N. Glazer, in D. P. Moynihan (ur.) Ethnicity: Theory and Experience, Harvard University Press, Cambridge, str. 29–52. De LEPERVANCHE, M. (1980): “From race to ethnicity.” The Australia and New Zealand Journal of Sociology: 16, 1, str. 24–37. LEVINE, R. A. (1982): Culture, Behavior and Personality, An Introduction to the Comparative Study of Psychosocial Adaptation, Aldine, New York. MANDELBAUM, D. G. (1953): “On the study of national character”, American Anthropologist: 55, 2, str. 174–187. MEAD, G. H. (1934): Mind, Self, and Society, University of Chicago Press, Chicago. MEAD, M. (1928): Coming of Age in Samoa, William Morrow, New York. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 121 Vedrana Spajič-Vrkaš MOERMAN, M. (1965): “Who are the Lue: Ethnic identification in a complex civilization”, American Anthopologist: 67, 2, str. 1215–1229. NOVAK, M. (1979): “The new ethnicity”, v: D. R. Colburn, in G. E. Pozzetta, America and the New Ethnicity, Kennikat Press, Port Washington, NY, str. 15–28. OGBU J. U. (1974): The Next Generation, An Ethnography of Education in an Urban Neighborhood, Academic Press, New York. O’NEIL, D. J. (1990): “Ethnic nation-building and mythology: The Irish experience.” Plural Societies: 20, 2, str. 1–19. PARSONS, T. in Shils, E. (ur.) (1952): Towards a General Theory of Action, Harvard University Press, Cambridge. REDFIELD, R. (1952): “The primitive world view”, Proceedings of the American Philosophical Society: 96, str. 30–36. ROBBINS, R. (1973): “Identity, culture, and behavior”, v: J. J. Honigmann (ur.), Handbook of Social and Cultural Anthropology, Rand McNally, Chicago. ROSENS, E. C. (1991): Creating Ethnicity, The Process of Ethnogenesis, Sage, Newbury Park. SCHLESINGER, A. M. Jr. (1992): The Disuniting of America, Norton, New York. SHAFER, B. C. (1955): Nationalism, Myth and Reality, Harcourt, Brace and World, New York. SMITH, A. D. (1983): The Ethnic Revival in the Modern World, Cambridge University Press, Cambridge. SMITH, A. D. (1990): “The Suppression of Nationalism?”, International Journal of Comparative Sociology: 31, 1–2, str. 1–31. SPINDLER, G. D. in Spindler, L. (1990): The American Cultural Dialogue and its Transmission, Falmer Press, London in New York. THOMPSON, R. H. (1989): Theories of Ethnicity, A Critical Appraisal, Greenwood Press, New York. TURNER, B. S. (1990): “Outline of a theory of citizenship.” Sociology: 24, 2, str. 189–217. VAZIRI, M. (1993): Iran as Imagined Nation, The Construction of National Identity, Marlowe. WALLERSTEIN, I. (1980): The Capitalist World-Economy, Cambridge University Press, Cambridge. WALLACE, A. F. C. (1963): Culture and Personality, Random House, New York. VAN DEN BERGHE, P. L. (1981): The Ethnic Phenomenon, Elsevier, New York. WARD, B. (1985): Through Other Eyes, Westview Press, Boulder. 122 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Marjeta Doupona Horvat Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) ELEMENTI PRAGMATI^NE ANALIZE Od časov tako imenovane slovenske pomladi do slovenske osamosvojitve poleti 1991 je bilo v Sloveniji občutiti željo po vzpostavitvi demokracije, spoštovanju človekovih pravic, željo po pravni državi. Slovenska javnost, mediji in politiki so obsojali kršitve človekovih pravic na Kosovu, ravnanje italijanskih oblasti z albanskimi begunci v Bariju poleti leta 1990, dogajanje na Trgu nebeškega miru. 2 osamosvojitvijo so se v pravnem in publicističnem jeziku stvari “zgodile”: imamo demokracijo in pravno državo, spoštujemo človekove pravice. Tako so se eksplicitno izražali politiki in (pogosto) mediji. Ljudje so od nove države veliko pričakovali in so bili pripravljeni marsikaj oprostiti in žrtvovati, niso pa se še povsem zavedali, koliko in kakšno odgovornost s seboj prinaša samostojna država. 2 osamosvojitvijo Slovenije se je na prostoru bivše Jugoslavije pričela vojna, ki je (tudi) v Slovenijo prignala veliko število beguncev. Najprej so prišli begunci s Hrvaške (poleti 91), ki so ostali samo kratek čas (večinoma le nekaj mesecev) in odšli relativno neopaženo. Nato so prišli begunci iz Bosne in Hercegovine, ki so tu še danes. Kot posamezniki so neopaženi (večina ljudi še ni srečala begunca), kot skupina pa ne, saj ima o tem, kako je država poskrbela zanje, skoraj vsakdo svoje MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 123 Marjeta Doupona Horvat 1 Ne samo, da se je Rde~i kri` vedel kot dr`avna institucija, celo dr`ava ga je kot takega priznala. Trinajstega maja je vlada Republike Slovenije izdala Informacijo o beguncih v Republiki Sloveniji, kjer lahko na 13. strani preberemo: “Vsak begunec dobi identifikacijski karton Rde~ega kri`a in njegovi podatki se hranijo v centralni bazi Rde~ega kri`a Slovenije.” Torej so begunci preko Rde~ega kri`a lahko uveljavljali pravice, ki bi jih na podlagi mednarodnih dogovorov in doma~e zakonodaje morala zagotoviti dr`ava. Mirko Jeleni~, generalni sekretar Rde~ega kri`a, je tudi izjavil: “Mislim, da smo to mejo `e presegli in skrajni ~as je, da nam kdo pomaga. Vsekakor menim, da ne bi bila nobena katas-trofra, ~e bi Slovenija mejo zaprla. Smo samostojna dr`ava in tega se za za{~ito svojih dr`avljanov poslu`ujejo vse vlade.” (Slovenec, 29. 4. 1992 in Delo, 30. 4. 1992) To je evidentno politi~na izjava, ki bi jo le ste`ka pripisali predstavniku humanitarne organizacije. stali{~e, ki se ve~inoma nagiba k temu, da “smo zanje dobro poskrbeli”, in to sku{ajo poudarjati tako politiki kot mediji. @al je t. i. “dobra skrb” ve~inoma dale~ od resnice, kar se da razbrati `e iz pazljivega branja izjav politikov, novinarskih poro~il in komentarjev. Govorci so se poslu`evali oguljene retorike – ki pa je bila o~itno {e vedno dovolj u~inkovita. Kljub temu, da so se bosenski begunci v Sloveniji v javnosti sku{ali prikazati kot velik problem, je te`ko priti do tiskanega materiala, ki bi vseboval kaj ve~ kot tehni~na navodila ljudem, ki so poklicno v stiku z begunci; izjema so ~asopisi. Politi~ne stranke o~itno menijo, da begunci niso tema, ki bi lahko prispevala k nabiranju politi~nih to~k. Tako se zdi, da je dr`ava begunsko politiko prepustila tistim, ki bi jo morali samo izvajati, to pa je bilo v za~etku Ministrstvo za obrambo oziroma pod njenim okriljem Uprava za za{~ito in re{evanje, kasneje pa na novo ustanovljeni vladni Urad za priseljevanje in begunce. [e celo parlamentarna podkomisija, imenovana Delovna skupina za begunsko problematiko, ki je delovala znotraj Komisije za mednarodne odnose, je po novem konstituiranju parlamenta po decembrskih volitvah leta 1992 prenehala obstajati. Kmalu po prvem mno`i~nem prihodu bosanskih beguncev je oblast za~ela opozarjati(!), da se bli`a zgornja meja {tevila beguncev, ki jih Slovenija {e lahko sprejme. Takrat je bilo v t.i. zbirnih centrih okoli 10.000 ljudi, skupna ocena o {tevilu beguncev pa se je gibala okrog 40.000. Celo predstavniki Rde~ega kri`a so izjavljali, da “smo pri{li do to~ke, ko ne moremo ve~ pomagati”. Tudi mirovniki so se strinjali. Danes se z begunci poleg omenjenega urada ukvarjajo na nacionalni ravni samo {e Ministrstvo za {olstvo in {port, Ministrstvo za zdravstvo, dru`ino in socialne zadeve, Rde~i kri` (evidentno paradr`avna organizacija1) ter mediji. Od nastanka ~lanka pa do njegove objave se je polo`aj beguncev v nekaterih segmentih, ki so v tem ~lanku izpostavljeni ({olanje otrok, pravica do dela…), bistveno spremenil, vendar pa je to dejstvo za relevantnost pri~ujo~ega teksta povsem nepomembno, saj jemljemo pod drobnogled argumentacijo, ki je sku{ala takratno stanje ne samo legitimirati, ampak ga je tudi pomagala vzpostaviti. Kot sku{am prikazati v nadaljevanju, obstaja med na~elnim zavzemanjem za demokracijo in dejansko pripravljenostjo na demokrati~no obna{anje, kot se (iz)ka`e skozi implicitni pomen v tekstih, ki se nana{ajo na begunce, protislovje. Za predstavitev sem izbrala nekaj primerov, ki so dovolj transpa-rentni, da to protislovje ponazarjajo. Pregledala sem redna poro~ila o beguncih, ki jih izdaja Urad za priseljevanje in begunce, govore predstavnikov tega 124 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) urada, besedila govorov sekretarja Rde~ega kri`a, nekaj poro~il Ministrstva za {olstvo in {port (ki skrbi za izobra`evan-je beguncev) ter ~asopise. Prebrala sem ~lanke slovenskih dnevnikov (in sicer 5 najve~jih), ki se nana{ajo na begunce, iz ~asa med 15. aprilom 1992 in 1. junijem 1992, saj se je 6. aprila pravzaprav za~ela vojna v BiH (Sarajevo), 1. junija pa je {tevilo beguncev v Sloveniji `e nekajkrat preseglo {tevilko, ki jo je slovenska vlada `e pribli`no mesec in pol prej deklarirala kot kriti~no. Dva meseca zatem (avgusta 1992) so bile slovenske meje za begunce iz Bosne in Hercegovine `e zaprte. V tem ~asu je bila tudi gostota ~lankov, ki so pisali o beguncih, dale~ najve~ja. Pomagala sem si tudi s klipingom ~lankov o beguncih Ministrstva za {olstvo in {port, ki pa je vseboval v glavnem ~lanke o izobra`evanju beguncev. ^eprav je ve~krat sestankoval tudi omenjeni parlamentarni odbor za begunce, `al niso ohranjeni nikakr{ni magnetogrami ali zvo~ni zapisi teh debat. Od jeseni 1993 napovedane parlamentarne razprave o zakonu o za~asnih beguncih pa do oktobra 1994 (ko je ta ~lanek nastajal) {e ni bilo. OBLIKOVANJE JAVNEGA MNENJA SPOMLADI 1992 Prva tema, o kateri so se sukala novinarska peresa in zaradi katere so se sklicevale tiskovne konference, je bila {tevilo beguncev, ki naj bi jih oziroma naj bi jih ne sprejela na{a dr`ava. Ob tem se je ustalila besedna zveza “zgornja meja beguncev” (uporabljali so jo tako oblastniki kot novinarji), ki naj bi pomenila maksimalno {tevilo beguncev, ki jih Slovenija lahko sprejme. Pri~akovali bi, da bodo mediji (glede na to, da je ena od njihovih funkcij tudi nadzor oblasti) zahtevali obraz-lo`itev, kaj je to zgornja meja, kdo jo je izra~unal in podobno, saj so bile trditve podane brez argumentov. Pomembno je namre~, kaj mediji pi{ejo in kako pi{ejo, kajti kot je ugotovil `e McQuail (1987) je o~itno, da ljudje razmi{ljajo o tem, kar jim je bilo povedano. Ni sicer nujno, da se s tem tudi strinjajo, vendar obstaja korelacija med pomembnostjo, ki jo kak{ni temi ali dogodku namenijo mediji, ter pomembnostjo, ki jo isti stvari pripi{ejo politiki in javnost. Upravi~eno bi torej lahko sklepali, da bodo premi{ljevanja ljudi (publike) o beguncih vezana na medijsko obravnavo te tematike. Toda mediji niso reagirali tako, kot bi (teoreti~no) od njih pri~akovali. ^asopisi so takrat pisali: MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 125 Marjeta Doupona Horvat 2 Vsa pojasnila in vsi poudarki v ~lanku so avtori~ini. 3 @e 16. aprila 1992, ko je bilo v Sloveniji po grobih ocenah vsega 6.000 bosen-skih beguncev, so v Delu citirali komandirja mejne postaje Obre`je (se pravi policista!), ki je dejal, da bodo “od danes begunce zavra~ali in v Slovenijo dovolili le tistim, ki imajo pri nas sorodnike, kajti na{i zbirni centri so `e polni”. (1) “…begunski val, ki je preplavil tako moralne dol`nosti kot zmo`nosti ekonomsko iz~rpane Slovenije, to kljub neizmerni pripravljenosti, da stori vse, kar je v njeni mo~i, sili k novim ukrepom.” (Delo, 28. 4. 1992) (2) “Drugi val beguncev, tokrat iz BiH, pa `e zastavlja resna vpra{anja. Do kod lahko sega na{a humanitarnost in koliko ter kako smo dol`ni kot suverena dr`ava pomagati svojim sosedom.(…) Bati se je, da bomo takoj po kon~anih balkanskih vojnah pri~e romunskemu ali albanskemu sindromu, novim valom beguncev, vsega tega pa Slovenija ve~ ne bo mogla prenesti. Zato moramo `e zdaj razmisliti, kolik{na je cena na{e neodvisnosti.” (Slovenec, 29. 4. 1992) (3) “…morda se bo odlo~itev [glede zapiranja meja]2komu zdela nehumana, toda…” (Dnevnik, 18. 4. 1992) (4) “…begunci, ki so lahko potencialno storilci kaznivih dejanj… bodo vplivali na nezaupanje tujcev do varnosti v Sloveniji;” (Dnevnik, 29. 4. 1992) in to niso bili citati politikov, ampak razmi{ljanja novinarjev. Mediji so se strinjali z vlado, da bo, ~e bo “maksimalno {tevilo” beguncev prese`eno, Sloveniji grozil kolaps ({tevilka je bila kasneje prese`ena, Slovenija pa kolapsa ni do`ivela). Da so begunska tabori{~a (oz. t. i. begunski centri) polna, je lahko vedno res. Pravo vpra{anje je seveda, koliko je takih tabori{~ in koliko jih dr`ava {e lahko odpre. Ko je bila namre~ {tevilka, ki naj bi ozna~evala zgornjo mejo, trikrat prese`ena, je obrambno ministrstvo (ki je bilo takrat {e pristojno, da ureja nastanitev beguncev) izdalo odlo~bo, po kateri so morale ob~ine odpreti nove centre, predvsem tam, kjer jih do tedaj {e ni bilo3. O~itno je torej, da je bilo govorjenje o maksimalnem {tevilu beguncev (t. i. zgornji meji) zgolj politi~na retorika, ne pa rezultat kakr{nih koli resnih ekonomskih izra~unov, kajti vsi centri – z izjemo enega v Kamniku, kjer so begunce nastanili v prikolice – so bili odprti v stavbah, ki so obstajale `e pred prihodom beguncev (biv{e voja{nice, nedelujo~e {ole, barake, v katerih so bili nekdaj nastanjeni sezonski oz. gradbeni delavci itd.). Seveda ekonomski polo`aj Slovenije ni bil zavidljiv in slovenska vlada gotovo ni `elela skrbeti {e za nekaj tiso~ ljudi, toda to nikoli ni bilo izre~eno naravnost. Namesto tega je vlada junija 1992 pripravila Poro~ilo o begunski problematiki v Republiki Sloveniji, kjer lahko preberemo: 126 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) (5) “[tevilo beguncev je `e preseglo zgornjo mejo oseb, ki jih Slovenija lahko sprejme in hkrati {e zagotavlja organizacijski in ozemeljski nadzor. Ta zgornja meja je 10.000 oseb. Za Slovenijo je problem ogromen, kajti begunci `e predstavljajo 3% glede na celotno populacijo, kar lahko primerjamo v primeru Nem~ije z dvema milijonoma beguncev. Nov val beguncev bi ogrozil `ivljenjske standarde v Sloveniji kakor tudi sposobnost zagotavljanja varnosti dr`ave. Poleg tega `e imamo 13% nezaposlenost. Dve povpre~ni pla~i ne pokrivata minimalnih `ivljenjskih stro{kov {tiri~lanske dru`ine.” (Report on the situation regarding the refugee problem in the Republic of Slovenia, junij 1992, originalno besedilo v angle{~ini) Ne da bi se ukvarjali z obrazlo`itvijo izra~una zgornje meje in podatkom, da je 10.000 oseb zgornja meja {tevila beguncev, se je treba vpra{ati, kaj v tem kontekstu po~neta dve povpre~ni pla~i in {tiri~lanska dru`ina. Verjetno gre za ponazoritev, kako slaba je ekonomska situacija v Sloveniji. Toda nikoli prej ni bilo re~eno, da dve povpre~ni pla~i ne zadostujeta za pre`ivetje {tiri~lanske dru`ine. Morda pa bi nas ta podatek moral napeljati k sklepu, da za {tiri~lansko dru`ino z dvema povpre~nima pla~ama dodatno poskrbi dr`ava in da zato v dr`avnem bud`etu primanjkuje sredstev za begunce. Vendar za {tiri~lansko dru`ino z dvema povpre~nima dohodkoma dr`ava nikakor ne poskrbi {e kako posebej. Torej gre pri ilustraciji slabega ekonomskega stanja dr`ave s pomo~jo {tiri~lanske dru`ine z dvema povpre~nima dohodkoma le za poceni demagogijo. Ka`e da so bila tarnanja politikov, da je beguncev preve~, na dr`avljane Slovenije naslovljena z namenom, da bi si politiki pri oblikovanju prihodnjih (restriktivnih) politi~nih prijemov, ki bi zadevali begunce, zagotovili dovolj manevrskega prostora: saj bolj ko bo doma~a javnost prepri~ana, da begunci tu nimajo kaj po~eti, manj bo spra{evala glede zmanj{evanja pravic, ki gredo beguncem. O~itno pa je bila Slovenija v svojem prepri~evanju uspe{na samo navznoter, ne pa tudi navzven, saj bi se sicer zdravila proti malariji le ste`ka zna{la med tujo humanitarno pomo~jo Sloveniji. Da je beguncev preve~, je bilo sli{ati kar kmalu po tistem, ko so za~eli prihajati v Slovenijo. Hkrati so se pojavljala tudi ugibanja, ali bomo pred njimi zaprli mejo. O teh vpra{anjih je vlada razglabljala na vsaki tiskovni konferenci in komentiral jih je dobesedno vsak uvodnik in komentar, ki se je nana{al na begunce (oziroma begunsko problematiko, kar je bil v tistem ~asu pogosto uporabljan termin) v Sloveniji. Realnost, kot MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 127 Marjeta Doupona Horvat so jo sku{ali prikazati, naj bi bila, da je beguncev preve~, da nas ogro`ajo, da tudi druge dr`ave ne pomagajo in da ~e ne bomo pomagali, nikar ne imejmo slabe vesti. To ponazarjajo tudi primeri od (1) do (4). [e preden je minil prvi mesec vojne v Bosni in Hercegovini, se je takole burno odzval Delov komentator: (6) O~itno se tako Evropa kot mi sami premalo zavedamo, da je Slovenija zdaj samostojna in mednarodno priznana dr`ava in se mora temu primerno tudi vesti. Zakaj bi se do beguncev iz BiH obna{ali druga~e kot pa ostala Evropa? Morda zato, ker smo neko~ `iveli v skupni dr`avi, ali pa, ker tako mislijo v sosednji Hrva{ki? (…) Poleg tega na meji zavra~ajo tudi voja{ke obveznike, ki se sku{ajo pretihotapiti ~ez na{o mejo, da bi se tako izognili obrambi svoje dr`ave. Skrbeti za pribli`no 25 tiso~ beguncev iz BiH in Hrva{ke ni ravno lahko, saj prihajajo k nam ljudje iz ni`jih socialnih slojev. Ne gre za to, da bi jih podcenjevali, treba pa je vedeti, da je zdravstveno stanje posameznih beguncev `e tako hudo na~eto, da bi utegnile izbruhniti manj{e epidemije. Edina mo`na re{itev za nove begunce so {otori. Teh pa ne primanjkuje niti tam, od koder so se begunci zatekli k nam. ^udno se zdi, da ljudje be`ijo iz vasi zato, ker so menda v sosednji vasi nekoga ubili. Ka`e, da se nih~e od njih ne zaveda, da mo~ni propagandni aparat deluje v prid srbskim ekstremistom, ki pa se niso organizirali v tak{ni meri, da bi izseljena obmo~ja lahko naselili s svojimi prebivalci. ^eprav se zdi tak{no razmi{ljanje kruto, se mora na{a dr`ava vendarle zavedati stvarnih mo`nosti in v njihovem okviru re{evati problem begunstva. (Delo, 29. 4. 1992) V ~lanku Rubikon begunskega vpra{anja, od koder je prepisan primer (6), kar mrgoli nelogi~nosti, vsiljenih sklepov, posmehovanja ~love{kim tragedijam in novinarske naivnosti. Ne glede na to, ali se stavek “ne gre za to, da bi jih podcenjevali” nana{a na ljudi iz ni`jih socialnih slojev ali na ljudi, katerih zdravstveno stanje je slabo (oz. na~eto, kot pi{e avtor), avtor o~itno sumi, da se bo bralcu ena od teh dveh stvari zdela neprimerna, zato poudari, da pri navajanju teh zna~ilnosti ne gre za podcenjevanje, ampak za dejstva (k temu navaja stavek “treba je vedeti”). Iz premise, da je zdravstveno stanje ljudi na~eto, izpelje sklep, da utegnejo izbruhniti manj{e 128 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) epidemije, ni~ pa ne pove o tem, ali je zdravje ljudi na~eto zaradi nalezljivih bolezni, ki se {irijo med njimi – kar se utegne posledi~no raz{iriti v epidemijo – ali pa se bodo “ljudje z na~etim zdravjem” oku`ili tukaj. Kljub temu pa sklep o mo`nih epidemijah slu`i kot nova premisa, iz katere sledi sklep (predlog), da so edina re{itev za begunce {otori. Kako je avtor pri{el do zaklju~ka, da so za ljudi s slabim zdravstvenim stanjem edina re{itev {otori, iz ~lanka ne izvemo. Vsekakor je avtor izbral re{itev, ki naj bi nam z navideznim protislovjem (pri{li so sem, kjer bi lahko bivali samo v {otorih, ki jih je dovolj tudi tam, od koder so pri{li) pokazala, da begunci tu nimajo kaj po~eti. Toda pri tem avtor zaide v cinizem, saj s pojasnilom, da {otorov ne primanjkuje niti tam, od koder so begunci pri{li, predlaga univerzalno re{itev za begunce, ki naj se, namesto da bi be`ali, selijo v {otore – kot da bi ljudje be`ali zato, ker nimajo ve~ stanovanja ali hi{e. Avtor ~lanka podvomi tudi o bosenski vojni in se ~udi ljudem, da be`ijo, ko pa so samo menda, in {e to v sosednji vasi (se pravi, ne ravno v doma~i hi{i), nekoga ubili. Njihov beg naj bi bil torej posledica propagande, ne pa vojne. Takole pa je bilo stali{~e poslanca Stranke demokrati~ne prenove (danes ZLSD) in univerzitetnega profesorja dr. Leva Krefta4 glede sprejemanja beguncev v Slovenijo predstavljeno v dnevnem ~asopisu, ko je vojna v Bosni in Hercegovini trajala `e skoraj leto dni: (7) “Postavljeni smo pred izbiro med ~lovekoljubjem in odgovornostjo lastne de`ele (da ne bi postali “odla-gali{~e ostankov etni~nega ~i{~enja”), je razmi{ljal podpredsednik dr`avnega zbora dr. Lev Kreft in opozoril na dilemo, pred katero smo postavljeni: ali bomo prva dr`ava za trdnjavskimi zidovi razvite Evrope, spravljena na toplem in varnem, ali pa nestabilna vojna krajina in sanitarni kordon tik pred trdnjavskimi zidovi Evrope.” (Delo, 30. 3. 1993) Iz dane formulacije lahko sklepamo (ker smo postavljeni pred izbiro med dvema mo`nostima), da se ~lovekoljubje in odgovornost do lastne de`ele izklju~ujeta, in da ~e torej izberemo ~lovekoljubje, nismo odgovorni do lastne de`ele. Ker je v tekstu ponujena {e dodatna (simetri~na) dilema, naj bi poslu{alci5 sklepali, da s ~lovekoljubjem izberemo tudi “nestabilno vojno krajino”. Vrstni red danih mo`nosti v drugi dilemi je sicer postavljen obratno, toda iz vsebine lahko sklepamo, da gre za simetrijo med ~lovekoljubjem in odgovornostjo do lastne de`ele ter med nevarno in varno dr`avo, pri ~emer sta 4 Na enem od sestankov Delovne skupina za problematiko beguncev se je dr. Kreft vpra{al, ali bomo zgradili zid na Karavankah ali na Kolpi. 5 Lev Kreft je namre~ svoje stali{~e predstavil med parlamentarno debato. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 129 Marjeta Doupona Horvat 6 Po uradnih podatkih (ki jih je posredoval vladni Urad za priseljevanje in begunce) je bilo v tistem ~asu v Sloveniji najve~ 50.000 beguncev. ~lovekoljubje in nevarnost na eni, odgovornost do lastne de`ele in varnost pa na drugi strani dileme. Iz avtorjeve argumentacije naj bi poslu{alec potegnil implicitni sklep: ergo, ~lovekoljubja si ne moremo privo{~iti. PRIMER: NEVARNO [TEVILO BEGUNCE Naj {e nekoliko podrobneje predstavim dogajanje okrog nami{ljenega maksimalnega {tevila beguncev, ki jih lahko Slovenija sprejme (kot je bilo ve~krat re~eno in zapisano). Takoj na za~etku vojne v Bosni in Hercegovini je oblast predstavila javnosti “podatek” o zgornji meji {tevila beguncev, ki je, ~e ho~emo pre`iveti, ne smemo prese~i, potem pa je neprestano opozarjala na prese`ke te “meje”. Zanimivo je, da je `e pred tistim, ko je Slovenija zaprla meje za begunce s prostora nekdanje Jugoslavije, uradno navajanje {tevila beguncev za doma~o javnost redno presegalo {tevilko, s katero je Slovenija nastopala v tujini, za vsaj 30.000. Oblasti slovenski javnosti ni bilo treba pojasnjevati, zakaj naj bi begunci v Sloveniji za dr`avljane Slovenije predstavljali nevarnost, ker tega od nje ni nih~e zahteval. Med javnostjo, mediji in politiki je obstajal tihi konsenz glede trditve, da so begunci resni~na nevarnost. Pretiravanja so presegla vsa pri~akovanja, ko so dejansko {tevilo beguncev v Sloveniji presegla za ve~ kot 100.0006. Tako je (skoraj leto dni kasneje, januarja 1993) na mednarodnem seminarju v Trstu govoril tudi Mirko Jeleni~, generalni sekretar Rde~ega kri`a Slovenije: (8) “V ~asu vojne na Hrva{kem in sedaj v Bosni in Hercegovini, je bilo v Sloveniji nad 170.000 beguncev. To predstavlja 8% glede na {tevilo prebivalcev v na{i dr`avi.” (Prepis zvo~nega zapisa s seminarja v Trstu, januarja 1993) Tudi ~e bi dr`alo, da {tevilo beguncev s Hrva{ke, se{teto s {tevilom beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki so v tem ~asu bivali v Sloveniji, dosega {tevilko 170.000 (~esar se z uradnimi podatki ne da dokazati), je navajanje odstotka ceneno zavajanje. Res {tevilo 170.000 predstavlja prib-li`no 8 odstotkov od dveh milijonov, toda 170.000 beguncev nikoli ni bilo v Sloveniji isto~asno. Tak{no izra~unavanje bi bilo podobno izra~unu turistov v kaki zelo turisti~ni de`eli, kjer bi po nekajletnem se{tevanju turisti~nih no~itev dejali, da {tevilo turistov presega {tevilo doma~ih prebivalcev. 130 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) Ocene niso bile niti pav{alne, ker ni bilo nikjer razlo`eno, kdo in kako je do njih pri{el. Lahko bi bile tudi izmi{ljene, in na tak na~in so oblasti oblikovale zelo ~rne scenarije. V~asih se je sku{alo prikazati, kot da je zaprtje meje tudi za begunce najbolj{a re{itev, kot je bilo zapisano v enem od vladnih poro~il, za primer, da bi bilo beguncev preve~: (9) “To bi povzro~ilo resni~ne motnje pri preskrbi beguncev, neugodno politi~no razpolo`enje, dodaten pritisk na `e tako premajhne mo`nosti dr`ave, kar pa bi imelo za posledico tudi zmanj{anje standarda pri zagotavljanju materialnih pogojev za nastanitev, prehrano, zdravstveno varstvo in izobra`evanje beguncev.” Torej je lahko le v dobro beguncev, ~e jih ni preve~? Ali naj si torej mislimo, da je za Bosance bolje, ~e ostanejo, kjer so, kajti tukaj bi se lahko njihov standard poslab{al? Sploh pa ni jasno, kaj je mi{ljeno z “neugodnim politi~nim razpolo`enjem”. Konec koncev ga je v dobr{ni meri kreirala kar oblast sama, ko je neprestano opozarjala dr`avljane pred begunci. Tudi to, da naj bi predstavljali nevarnost, je bil v dobr{ni meri njen konstrukt7. Da Slovenija beguncev ne more ve~ sprejemati, je bilo pojasnjeno z “dejstvom”, da je beguncev `e tako ali tako preve~8. Vir te trditve je bil neznan, vendar se nikomur ni zdel vpra{ljiv. Dr. Ludvik Toplak, poslanec Slovenske ljudske stranke v parlamentu, danes rektor Univerze v Mariboru, se je vpra{al: (10) “…koliko beguncev Slovenija sploh {e lahko sprejme, saj je bilo `e pred ~asom re~eno, da jih je lahko za najve~ dva odstotka prebivalcev Slovenije. Zdaj jih je `e ve~ kot 70 tiso~, neuradno pa {e ve~.” (Delo, 19. 8. 1992) 7 Seveda so pomagali tudi novinarji. Primer iz Slovenca, 7. 5. 1992: “Slovensko vodstvo bo moralo poleg humanitarnosti in diplomacije upo{tevati tudi svoje ljudstvo.” 8 Kot primer nam lahko slu`ijo naslednje trditve: “V Republiki Sloveniji so iz~rpane vse mo`nosti za name{~anje in oskrbo za~asnih beguncev, zato jih Slovenija v prihodnje ne more ve~ sprejemati.” (Information on needs…) “V Sloveniji so napolnjene vse razpolo`ljive nastanitvene zmo`nosti.” (Dnevnik, 21. 8. 1992) “Breme, ki ga veliko {tevilo za~asnih beguncev predstavlja za na{o dr`avo, je `e zdavnaj preseglo njene objektivne mo`nosti, zato `e od 10. avgusta 1992 ne podeljujemo ve~ statusa za~asnega begunca, kljub temu, da {e vedno pribe`i dolo~eno {tevilo prebivalcev z ogro`enega obmo~ja na na{e ozemlje.” (Iz govora direktorja Urada za priseljevanje in begunce na seminarju v Trstu, januarja 1993) PRIMER: MOTEČA PRISOTNOST BEGUNCEV Vedno pa ni bilo kriti~no samo {tevilo beguncev, pa~ pa `e begunci per se. Predstavnik enega od begunskih centrov je dejal: (11) “...Na{a posebna te`ava je `e lokacija centrov – tisti v samskih domovih je tik ob cesti in je nadzor zelo ote`en, drugi v kasarni pa je ~isto blizu PTT centra in vse bolj mote~ za okoli{ke stanovalce. Ob vsem tem MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 131 Marjeta Doupona Horvat pa smo v Mariboru, kot ka`e edini v Sloveniji, na izrednem udaru muslimanskih organizacij, ki bi rade tu naredile nekak{en islamski center kot povezavo med centroma v Zagrebu in na Dunaju.” (Plus, avgust 1992) V Postojni so v eni od srednjih {ol odprli poseben oddelek za bosenske dijake. Zakaj? V ~asopisu smo lahko prebrali: (12) Begunski u~enci niso mogli prisostvovati pouku v obi~ajnih razredih, ker so razredi prepolni ali pa bi vklju~itev tolik{nega {tevila begunskih u~encev preve~ spremenila strukturo u~encev. Zato so organizirali oddelek samo za begunske u~ence in v sredo pri~eli s poukom. (Primorske novice, 22. 10. 1993) To lahko razumemo tako, da so nekateri razredi prepolni, v nekaterih pa bi vklju~itev tolik{nega {tevila beguncev preve~ spremenila “strukturo u~encev”. Ni~ ni re~eno o tem, kaj naj bi “struktura u~encev” pomenila in v kak{nem smislu bi sprememba vplivala na u~ence (verjetno dosedanje in ne begunske) ter zakaj naj bi bila spremenjena “struktura” razlog, da begunski otroci ne morejo obiskovati obi~ajnih razredov. Kajti “struktura u~encev” se spremeni ob vsakem novem otroku, ki pride v razred, saj se, ~e ni~ drugega, nujno spremeni {tevil~no razmerje med de~ki in deklicami. Da so begunci (v tej de`eli) mote~i `e sami po sebi, nam poka`e tudi naslednji primer. Pozimi 1993 so zaprli enega od begunskih centrov (na Hru{ici pri Jesenicah). V Uradu za priseljevanje in begunce so takole pojasnili vzroke po njihovem mnenju nujnega zaprtja centra in preselitve beguncev: (13) “Center le`i neprimerno blizu mejnega prehoda Karavanke, ogrevanje bi bilo mo`no samo z elektriko, kar bi bilo predrago, Jesenice z okolico so `e mo~no obremenjene z begunci, ki prebivajo pri dru`inah, barake, v katerih zdaj prebivajo begunci, pa so bile `e pred njihovo za~asno naselitvijo dolo~ene za ru{itev…” (Ve~er, 4. 11. 1992) Preverimo naslednje: ~e bi bili prostori resni~no neprimerni – in v to, da so, nas navaja trditev, da so bili `e pred tem dolo~eni za ru{enje – potem bi bilo navajanje drugih vzrokov povsem nepotrebno. Ker pa se navajajo tudi vzroki, ki se nana{ajo na samo fizi~no prisotnost beguncev, lahko sklepamo dvoje: ali trditve o neprimernosti ne dr`ijo (povsem) ali pa 132 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) dr`ijo, vendar se govorcu zdi, da se naslovniku (bralcem) ne bodo zdeli zadostni, ker standard bivanja beguncev ni dejavnik, ki bi lahko odlo~al o tem, kje naj bodo begunci nastanjeni. V obeh primerih se je zdelo govorcu potrebno izre~i o neprimernosti same prisotnosti beguncev na dolo~enem kraju. Vendar, kaj naj bi pomenil argument “neprimerno blizu mejnega prehoda”? Da bi begunci lahko pobegnili? Tega bi bili o~itno veseli (saj tekst nadalje pravi, da so Jesenice “mo~no obremenjene z begunci”). Povedano druga~e: bli`ina meje pomeni bli`ino ceste, saj je bil ta center postavljen tik ob mednarodni cesti Beljak–Ljubljana, blizu vhoda v predor pod Karavankami. Vsiljeni sklep je torej o~iten: begunci so bili (po mnenju predstavnika Urada za priseljevanje in begunce) preve~ na o~eh9. Kaj naj bi pomenila “mo~na obremenjenost z begunci”, o kateri je bil govor v primeru (13), morda pojasnjuje tale ~asopisni ~lanek: (14) “…Ti begunci namre~ povzro~ajo vse ve~ nereda, motijo navade v mestu ter v posameznih {olskih in {portnih objektih – skratka povzo~ajo nara{~anje nacionalnih napetosti na Jesenicah, ki bi glede na veliko {tevilo prebivalcev iz drugih republik biv{e Jugoslavije utegnile dobiti ve~je razse`nosti. Povsem racionalne razlage ti strahovi prebivalcev sicer nimajo, saj tudi doslej begunski center ni skrbel za druge begunce. Res pa je, da je na Jesenicah vse ve~ konfliktov z nacionalnimi razse`nostmi, gro`nje z bombami pa se `e spreminjajo v resni~nost. Tako so prej{nji teden neznanci razdejali bife ^edo in prodajalno, nasilje v mestu se ve~a in ~as bi bil, da bi minister Bav~ar skupaj z Uradom za begunce razmislil, kako nadzirati tiste begunce, ki `ivijo pri dru`inah. Preden bo prepozno.” (Ve~er, 4. 11. 1992) Zelo zanimiva je {pekulacija, ki se v navedenem tekstu sku{a prikazati kot dejstvo: vse ve~ konfliktov z nacionalnimi razse`nostmi – gro`nje z bombami se spreminjajo v resni~nost – neznanci razdejali bife – kako nadzirati begunce. Ker neznanci nastopajo med “nacionalnimi razse`nostmi” in “begunci”, bralca napeljujejo na domnevo, da so neznanci Bosanci, kar pa seveda ni nikjer eksplicitno zapisano. Iz ~lanka tudi ni jasno, kak{ne navade v mestu naj bi motili begunci in kak{en nered naj bi povzro~ali, a kljub temu si je pisec drznil povle~i sklep – po njegovem mnenju pa le povzeti, k ~emur nas navaja 9 Direktor Urada za priseljevanje in begunce je pojasnil, ~igava je bila ideja o zaprtju centra: “Jesenice so nakazale na ta problem. Tudi od drugod so pri{li namigi, da je situacija zelo neprimerna. Barake so bile predvidene za ru{enje. Po drugi strani pa – res je, predor je tam. Na nek na~in je to na{a glavna povezava z Zahodom in res se mi ne zdi najbolj primerno...”(Mladina, november 1992) MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 133 Marjeta Doupona Horvat besedica “skratka” – da begunci povzro~ajo nara{~anje nacionalnih napetosti. Nejasen je tudi pomen naslednjega stavka. Pisec najprej razlo`i, da strahovi prebivalcev nimajo racionalne razlage (kateri strahovi? Pisec prej govori o “dejstvih”.). Racionalne razlage pa naj ne bi imeli, “saj tudi doslej begunski center ni skrbel za druge begunce”. Pri~akuje-mo razlago, zastavi pa se nam le novo vpra{anje: kak{no zvezo ima skrb begunskega centra za ostale begunce s strahovi prebivalcev? Odgovor nam dobesedno vsili kar ~lanek sam, in sicer s podmeno, da so za nasilje krivi begunci, ki jo pisec podkrepi s pozivom ministru za notranje zadeve. DELO Odnos do beguncev je bil v dolo~enih primerih popolnoma enak kot odnos do ljudi drugih narodnosti v Sloveniji na sploh. Trditve so izhajale iz tihe podmene, da smo vsi Slovenci enakega prepri~anja, ki ga ni potrebno postavljati pod vpra{aj: da so ljudje drugih narodnosti v ve~jem {tevilu za nas nevarni. Vendar pa so bili begunci, ~e jih primerjamo z ostalimi tujci, specifi~ni v posebnem segmentu. Metafori~no re~eno: doma~inom niso “jemali” dela, ampak denar. T. i. za~asni begunci iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji namre~ nimajo pravice delati za pla~ilo (kot vsi drugi ljudje, vklju~no s tujci), izjema so le tisti begunci, ki opravljajo tak{na ali druga~na dela za druge begunce, npr. kot u~itelji ali medicinske sestre. Naj kot razlago, zakaj begunci ne smejo delati, navedem citat iz govora direktorja Urada za priseljevanje in begunce na posvetu v Trstu, januarja 1993: (15) “^as bivanja za~asnih beguncev v Republiki Sloveniji se podalj{uje, zato je vse bolj ~utiti potrebo po zapolnitvi prostega ~asa. Znano je namre~, da za~asni begunci po dolo~ilih mednarodnih konvencij ne morejo biti zaposleni, zato tudi pri nas nimajo te mo`nosti. Zaposleni so lahko le v okviru zbirnega centra, ne pa tudi zunaj. Organizacija `ivljenja in dela v zbirnih centrih Urada za priseljevanje in begunce je zasnovana tako, da se posku{ajo za~asni begunci ~imbolj zaposliti v smislu odgovorne skrbi zase in za druge ter razbremenitve psihosocialne napetosti.” Cini~no je govoriti o prostem ~asu beguncev, saj je ~as ena redkih stvari, ki je imajo begunci v izobilju. A pustimo to ob strani. Dobesedno je bilo re~eno: znano je, da za~asni begunci po dolo~ilih mednarodnih konvencij ne morejo biti zaposleni. 134 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) To sicer je postalo znano državljanom Slovenije, vendar ne drži. Prvič nikoli ni bila navedena niti ena mednarodna konvencija, ki naj bi o tem govorila, drugič pa v mednarodnih aktih niti kakršnih koli slovenskih zakonskih aktih sploh ni opredeljen termin začasnega begunca.11 Da so t.i. začasni begunci v Sloveniji brez pravnega statusa, je potrdil novi direktor Urada za priseljevanje in begunce-. “Dokument, ki ga imajo begunci sedaj, nima značaja upravne odločbe, ker nima temeljev v pravnih aktih,...”(...) “Begunci so samo registrirani, nimajo pa statusa. Status so zgolj de facto pridobili s prestopom državne meje. S kartončkom so samo upravičeni do določenih ugodnosti, recimo do zdravstvenega zavarovanja.” (Mladina, št. 16, 19. 4. 1994) ČLOVEKOVE PRAVICE BEGUNCEV (SVOBODA GIBANJA) Vlada Republike Slovenije je v enem od svojih poročil zapisala, da se je begunska politika v Sloveniji oblikovala in realizirala v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava in s priporočili Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. Drugi člen Četrtega protokola, ki se nanaša na Evropsko konvencijo (in je del mednarodnega humanitarnega prava), pravi, da ima vsakdo, ki je na določeno ozemlje prišel, pravico do svobode gibanja na tem ozemlju, to pa zahteva tudi Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah. Tujcem lahko svobodo gibanja v Sloveniji omeji samo vladni odlok, vendar mora za izdajo takega odloka obstajati razlog. Skladno s predpostavko, da begunci povzročajo težavo že samo s tem, da obstajajo, je Slovenija omejila njihovo gibanje, in to brez kakršnega koli odloka. Predstavnik Urada za priseljevanje in begunce takole pojasnjuje omejitev gibanja: (16) “Vodstvom zbirnih centrov pa smo priporočili, naj izhod beguncev le uskladijo z lokalnimi razmerami. Na Blokah, denimo, je nastanjenih več beguncev, kot je domačinov, zato ne bi bilo primerno, če bi se vsi tamkajšnji begunci naenkrat pojavili v kraju.” (Večer, 31. 7. 1993) Kako naj razumemo tako argumentacijo? Kaj bi sploh lahko pomenila uskladitev izhoda beguncev in lokalnih razmer? Med lokalne razmere bi lahko šteli kulturne prireditve v nekem kraju. V majhnem kraju je, denimo, malo kulturnih prireditev, kar bi pomenilo, da bi bilo pri velikem zanimanju zanje težko uskladiti ponudbo in povpraševanje. Da ne gre za tovrstno MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 135 Marjeta Doupona Horvat uskladitev, nam pojasnjuje drugi stavek v primeru (16), od koder izvemo, da gre zgolj za {tevil~no uskladitev lokalnih prebivalcev in beguncev. Slednjih naj o~itno ne bi bilo preve~; oziroma vsaj ne ve~ kot doma~inov. Zakaj ne, tega tudi iz nadaljevanja ~lanka ne izvemo. Domnevamo lahko, da gre – podobno kot v primerih (11), (12), (13) – za to, da so begunci mote~i `e samo zato, ker pa~ so. V enem od begunskih centrov so omejitev svobode gibanja sku{ali utemeljiti s pomo~jo dokazljive identifikacije begunca: (17) “Nih~e jim ne brani, da bi zapu{~ali zidove voja{nice, potrebujejo pa – dovolilnico… In ~e jih kdo legitimira, je dovolilnica njihov edini dokaz, odkod so.” (Ve~er, 29. 5. 1993) Lahko bi rekli tudi preprosteje: beguncem sicer ni prepovedano zapu{~ati begunskega centra, vendar jim praviloma tudi dovoljeno ni. Pravilo se lahko spremeni samo v izjemnem primeru, ko beguncem s pomo~jo dovolilnice izrecno omogo~ijo izhod iz centra. Trditev, da je dovolilnica za begunca iz begunskega centra identifikacijski dokument, seveda ne vzdr`i. [lo je namre~ za dovolilnico za enkratni izhod. V mnogih begunskih centrih je bil tak izhod omejen na eno ali nekaj ur. Sploh pa so dovolilnice za izhode veljale izklju~no za begunce v begunskih centrih. Begunci, ki so bivali v zasebnih domovih, takih dovolilnic niso potrebovali, pa tudi dokumentov niso imeli ni~ druga~nih od beguncev v centrih – ~e so jih sploh imeli. Tako imenovani ”registrirani” begunci so imeli izkaznico Rde~ega kri`a, toda begunci v zbirnih centrih je niso smeli imeti pri sebi, ampak so bile te izkaznice shranjene “na varnem”, v prostorih uprave centrov. ^e bi uprave teh centrov res `elele, da bi begunci dokazali svojo istovetnost (~e bi to, denimo, zahtevala policija), bi jim lahko izro~ile izkaznice, ki so bile izdane na njihovo ime – pa ~eprav niso imele zna~aja javne listine (da niti ne omenjamo posebej, kak{na je pravna veljavnost dovolilnice za izhod iz begunskega centra – ni~na!). Oglejmo si {e en primer dovoljenih izhodov s pomo~jo dovolilnic, tokrat iz Ver`eja: (18) “Ker ni z begunci nobenih te`av in ni prito`b krajanov Ver`eja, vodstvo centra ni~ kaj pretirano ne omejuje njihovega gibanja. Res se mora vsak, ki ho~e v vas, prijaviti de`urnemu, vendar jih ti vedno pustijo iz centra. Begunci lahko potujejo tudi v Ljutomer, vendar za tja `e morajo dobiti dovolilnico…” (Delo, 15. 2. 1993) 136 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) Za~uda je ne-svoboda gibanja beguncev zmotila le malokoga. V skladu z 22. ~lenom Zakona o tujcih bi vlada gibanje tujcev lahko omejila z odlokom, in sicer zaradi varovanja javnega reda in miru, seveda ~e bi za to imela tehten razlog12. Vendar pa vlada takega odloka ni niti pripravila. Svet za varstvo ~lovekovih pravic in temeljnih svobo{~in je predsedniku vlade poleti leta 1992 poslal pismo, v katerem ga je pozval, naj uredi zadevo tako, da beguncem ne bo kratena osnovna ~lovekova pravica – pravica do svobode gibanja. Po letu dni je predsednik vlade na (novinarsko) vpra{anje, zakaj niso odgovorili, odvrnil: “Da nismo odgovorili? Se bom pozanimal.” In pri tem je tudi ostalo. V nekaterih centrih so begunci torej za izhod potrebovali dovolilnice, v drugih pa ne. V Sloveniji, dr`avi, kjer sta na~elo enakosti pred zakonom in pravica do nediskriminacije zapisani v ustavi, je bila svoboda gibanja beguncev potemtakem odvisna od posameznega upravnika begunskega centra, ki je imel glede tega izklju~ne kompetence13. V Sloveniji se je zdelo tako zelo normalno, da begunci nimajo zagotovljene svobode gibanja, da je ponekod `e ob~asen umik te prepovedi veljal za dejanje dobronamernosti: (19) “Seveda pa si vsi skupaj `ele izhod iz begunskega centra, v katerem so precej utesnjeni. Medtem so `e uredili, da lahko gredo v mesto za dve uri na teden, vendar najve~ v skupini do deset oseb. Za vsak izhod seveda dobe dovolilnico.” (Delo, 10. 2. 1993) Naj {e enkrat ponovim: v dr`avi, kjer po splo{nem prepri~anju spo{tovanje ~lovekovih pravic ne bi smelo biti nikoli postavljeno pod vpra{aj, so odrasle ljudi poni`ali do te mere, da so jim dovolili vsak teden zapustiti zidove begunskega centra za dve uri! Kot da bi {lo za zapornike. Da so bili s tem (tisti, ki so to uredili, in o~itno to niso bili begunci) zadovoljni, nam pove stavek: “medtem so `e uredili, da…” Avtor zadovoljstvo omeji z veznikom “vendar”, ko prizna, da gre vendarle za dvojno omejitev, in sicer ~asovno (dve uri tedensko) in {tevil~no (najve~ deset oseb hkrati). ZAHTEVA PO HVALE@NOSTI Ves ~as, odkar so bosenski begunci v Sloveniji, uradne in{titucije in mediji trdijo, da smo zanje dobro poskrbeli. “Dobro poskrbeli” naj bi po splo{nem prepri~anju (Slovencev) MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 137 Marjeta Doupona Horvat pomenilo: Nudili smo streho nad glavo ve~ kot 70.000 beguncem. Zagotovili smo jim tri (dva) obroke dnevno, otrokom pa tudi sadje in mleko. Enkrat mese~no (tedensko) jim delimo higienske pripomo~ke, njihov prosti ~as posku{amo animirati s pomo~jo skupin prostovoljcev, ki redno prihajajo v center. Stisko jim pomagajo premagovati skupine za psihosocialno pomo~. (Kdo ve, kaj si o tovrstni pomo~i mislijo tisti, ki so jim te stvari in dejavnosti namenjene?) Begunci so tako postali pojem za nemo~no skupino ljudi, ki ni sposobna skrbeti sama zase, saj npr. beguncem v t. i. zbirnih centrih ni dovoljeno niti to, da bi si sami skuhali kosilo. Kljub temu, da so Bosanci `eleli kuhati sami, tega niso smeli, kajti v begunskih centrih so se (iz naslova javnih del) zaposlili slovenski dr`avljani, ki so kuhali hrano po slovenskem okusu. V izjemnih primerih so v kuhinjah begunskih centrov begunci enkrat tedensko lahko pripravljali burek! Seveda Bosanci s slovensko kuhinjo ~esto niso bili najbolj zadovoljni, a vsako negodovanje beguncev glede prehranjevanja je naletelo na silno neodobravanje, na o~itanje nehvale`nosti, ki jo ka`ejo ravno tistim, ki bi jim radi pomagali. Slovenci so pri~akovali, da bodo Bosanci hvale`ni dobesedno za vsako drobtinico kruha, ki jo bodo dobili v Sloveniji. Za ilustracijo si oglejmo naslednji primer: (20) “Zgodilo se je, da so tik pred kosilom delili ~okolado, potem pa nih~e ni hotel jesti…” (Ve~er, 31. 7. 1993) O~itno se avtorju ~lanka zdi, da bi begunci morali pojesti kosilo, ker pa so jedli ~okolado, meni, niso jedli kosila. Dana dejstva seveda lahko pove`emo na razli~ne na~ine. Zato da kdo – v tem primeru begunci – ne je kosila, ampak ~okolado, je lahko ve~ vzrokov, mo`no je, npr., da begunci niso bili la~ni (novinar namre~ samo sugerira, da so begunci pojedli ~okolado, eksplicitno pa tega ne zapi{e), da so dobili za kosilo hrano, ki je muslimanski begunci zaradi religioznih zapovedi ne smejo jesti, ali celo kaj tretjega. Avtor pa je izpeljal prav sklep, ki beguncem pripi{e nehvale`nost, vendar je za kredi-bilnost svojega sklepanja zapisal premalo. Naj navedem {e nekaj primerov, kjer je beguncem o~itano, da hrane, ki jo dobijo pri nas, nimajo radi, bodisi ker je je preve~ bodisi ker ni po njihovem okusu: (21) “Nekaj nediscipline jim [upravnik begunskega centra] o~ita pri prehrani, saj ne jedo vsega, v~asih obroke pu{~ajo, denimo polento z gola`em, ali pa odnesejo jedi v barako, kjer si na skrivaj tudi skuhajo kak{ne pribolj{ke po svojem okusu…” (Delo, 10. 2. 1993) 138 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) Ker je nedisciplina iz primera (21) neposredna posledica dejstev, da beguncem ni v{e~ slovenska hrana (saj je kot primer hrane, ki je ne jedo, navedena ravno polenta z gola`em) in da si hrano po svojem okusu kuhajo na skrivaj, lahko sklepamo, da bi bil upravnik zadovoljen z disciplino beguncev, ~e le-ti ne bi jedli hrane po svojem okusu. Zakaj je disciplina vi{je vrednotena od dobrega po~utja beguncev, tega iz ~lanka ne izvemo. (22) “Dejal je [vodja begunskega centra], da so bili doma~ini ve~krat ogor~eni zaradi dejstva, da je na dvori{~u ob teharskem begunskem centru le`al kruh, tudi jogurti.” (Delo, 15. 2. 1993) Ker nezadovoljstvo ob centru `ive~ih doma~inov iz primera (22) navaja vodja begunskega centra, nam avtor ~lanka s tem vsiljuje sklep, da za omenjeno nezadovoljstvo zaradi neprimernega ravnanja s hrano, ki je le`ala na tleh, niso odgovorni upravniki ali kuhinjsko osebje, ki bi odve~no hrano zavrglo, pa~ pa begunci. Povsem enako lahko trdimo za primer (23): (23) “Po besedah vodje Darka Bla`i~a so zmanj{ali koli~ino kruha, da ga ne me~ejo ve~ v smeti…” (Delo, 16. 2. 1993) Pravi biser pa je naslednji primer: (24) “Glede na to, kako se do hrane vedejo pribe`niki, ki so v begunskem centru v Stari Fu`ini v Bohinju, bi lahko rekli, da le redko pomislijo na svoje rojake, ujete v mrazu in lakoti… Ob zahtevi neke italijanske zdravnice, naj bi bilo pri obrokih tudi dovolj sadja, pa le te`ko ostanejo pri dolo~enem znesku 500 tolarjev na dan. S hrano so veliki problemi. Begunci imajo tri obroke dnevno, sleherni dan meso in vsak otrok dobi po dva litra mleka na dan. Zato ni ~udno, da veliko hrane ostaja, kruh le`i tudi po hodnikih, prav tako {vicarski sir. Vsaj delno je to povezano tudi z dejstvom, da imajo 15 dru`in, katerih mo`je oziroma o~etje so zaposleni v Sloveniji. Center je predlagal, naj bi tem delavcem trgali pri pla~i denar za stro{ke njihovih svojcev, vendar ni predloga nih~e upo{teval. Tako imajo nekateri razmeroma dovolj denarja, hrana pa roma v pomije. Bistvo problema je verjetno v splo{nem odnosu do pomo~i, pa tudi do dela.” (Delo, 13. 2. 1993) MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 139 Marjeta Doupona Horvat Glede hrane oziroma koli~ine hrane, ki jo begunci dobivajo, se v ~lanku pojavita dve nasprotujo~i si trditvi: avtor najprej trdi, da za sadje ni dovolj denarja (~e bi ga kupili, bi presegli znesek 500 tolarjev), nato pa navaja, da je hrane preve~ in da ostaja. Namesto da bi iz tega sklepal, da gre o~itno za slabo organizacijo prehrane (ker ne~esa kupijo preve~, drugega pa premalo), sklepa, da je dejstvu, da hrana ostaja, vzrok neprimeren odnos beguncev do hrane (~eprav je te`ko re~i, kaj naj bi pomenil neprimeren ali slab odnos do hrane, ki je pa~ `ivljenjskega pomena za vsakogar; avtor je verjetno tudi na za~etku odlomka (24) mislil na po njegovem mnenju neprimeren odnos do pomo~i, ki so je begunci dele`ni v Sloveniji – kar omeni tudi na koncu), ne pa za preprosto dejstvo, da hrana ostaja, ker je je preve~ in je begunci ne morejo pojesti. Ker avtor iz podatka, da hrana ostaja, sklepa, da se begunci v Sloveniji ne zmenijo za rojake, ki so ostali v vojni (oziroma, kot pravi novinar, “ujeti v mrazu in lakoti”), lahko iz tega sklenemo samo eno: po pi{~evem mnenju bi morali bosenski begunci v Sloveniji pojesti odve~no hrano namesto svojih rojakov, ki so ostali v Bosni! [OLA – GETO Slovenija je ratificirala razli~ne mednarodne sporazume, od Deklaracije o ~lovekovih pravicah do Konvencije o otrokovih pravicah, in zatorej tudi v Sloveniji na~eloma velja, da je vsak begunski otrok najprej otrok in {ele nato begunec. To seveda dalje implicira, da se ima vsak otrok pravico izobra`evati, celo ve~, {oloobvezen je vsak otrok med sedmim in petnajstim letom oziroma do zaklju~ka osnovno{olskega izobra`evanja. Tudi bosenski begunci se {olajo, vendar z dolo~enimi omejitvami. Takole so povedali na Ministrstvu za {olstvo in {port: (25) “Vendar za uresni~evanje omenjenega [realizacijo osnovno{olskega programa za bosenske begunce] na{a dr`ava nima potrebnih sredstev, zato bo ministrstvo predlagalo vladi, da sprejme odlo~itev o skraj{anem izobra`evalnem programu zgolj ob zagotovljeni finan~ni pomo~i iz tujine.” (Ve~er, 21. 8. 1992) Po Dokumentu Zdru`enih narodov o beguncih iz leta 1961 je vlada, ki nudi zato~i{~e, dol`na zagotoviti {olanje otrok. Seveda je tudi Zdru`enim narodom jasno, da slaba ekonomska 140 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) situacija lahko prepre~i izvajanje tega na~ela – toda kot pi{e v Priro~niku za delo z begunci, ki ga je izdal Visoki komisariat Zdru`enih narodov za begunce leta 1988, velja to predvsem za de`ele v razvoju, kamor Slovenija same sebe ne pri{teva. [estindvajseti ~len Deklaracije o ~lovekovih pravicah navaja, da ima vsakdo pravico do izobra`evanja, da mora biti to izo-bra`evanje brezpla~no vsaj na osnovni stopnji in da mora biti osnovno {olanje obvezno. Leta 1966 je Izvr{ni odbor UNHCR uporabil ta ~len pri pojasnilu, da je izobra`evanje pravica, ki jo imajo tudi begunci. Visoki komisariat mora zagotoviti, da vsi begunci obiskujejo osnovno {olo ustrezne kakovosti, ki spo{tuje in upo{teva njihovo kulturno identiteto. Priporo~ila Unesca tudi pravijo, da mora biti otrok v osnovni {oli v ~asu prvega leta bivanja v tujejezi~nem okolju dele`en pouka v materin{~ini, sicer ne pridobiva znanja. To priporo~ilo je Slovenija spo{tovala – a `al ne samo prvo leto bivanja begunskih otrok v Sloveniji, pa~ pa tudi kasneje. [e ve~: bosenski otroci niso obiskovali pouka samo v posebnih razredih, ampak v nekaterih primerih tudi v ~isto posebnih poslopjih. (26) “Kmalu spomladi bo 157 otrok od {estega do {tirinaj-stega leta za~elo obiskovati {olo v ~isto novem poslopju v krogu zbirnega centra.” (Republika, 10. 2. 1993) Sto sedeminpetdeset otrok bo torej obiskovalo pouk, ki bo potekal v njihovem maternem jeziku. Vendar so (oziroma so bili) begunski otroci od slovenskih tudi fizi~no lo~eni. Pri iskanju trajne re{itve za begunce v Sloveniji sta se od treh mo`nosti: vrnitve v de`elo, od koder so pribe`ali, odhoda v tretjo de`elo in trajnega bivanja v de`eli, v katero so pribe`ali, kot mo`nost omenjali samo prvi dve. Razlaga sicer ni vzdr`ala, bila pa je takale: Begunci v Sloveniji so za~asni, zato ker bodo od{li, in od{li bodo zato, ker so samo za~asni. ^e naj bi se zares vrnili ali od{li kam drugam, je bila graditev posebnih {olskih poslopij povsem neracionalna, kajti ~e bi {lo za resni~no za~asne begunce, potem se ne bi spla~alo hkrati tro{iti denarja za povsem novo {olo in obenem zatrjevati, da primanjkuje denarja za izobra`evanje beguncev. ^e pa begunci ostanejo, jih nima nobenega smisla zapirati v posebne {ole, kjer se otroci ne morejo nau~iti niti jezika ({ir{ega) okolja, v katerem bivajo, saj pouk poteka v bosenskem jeziku. Bosenski otroci pa so se v begunskih {olah sloven{~ine u~ili le kot drugega tujega jezika. Na podlagi dejstva, da so bosenske otroke fizi~no lo~evali od slovenskih, lahko sklepamo, da je bilo {olanje bosenskih MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 141 Marjeta Doupona Horvat beguncev neka vrsta tihe getoizacije, ki je potekala pod krinko nasprotovanja lokalnega prebivalstva beguncem v slovenskih {olah. To se je v resnici zgodilo samo v enem primeru, za katerega velja, da je izjemen, in kjer so star{i otrok iz lokalne {ole nasprotovali temu, da bi v istih prostorih, kjer sedijo njihovi otroci dopoldan, popoldan sedeli bosenski otroci. Njihov argument je bil naslednji: (27) “Otroci [begunski] so bili morda zdravstveno pregledani, vendar pa je znano, da ne po slovenskih standardih in ne tako, kot na{i otroci. Dokler ni izvidov, da je njihovo zdravstveno stanje b.p., prav tako kot zdravstveno stanje njihovih u~iteljev, se o tovrstnih mo`nostih sploh ne nameravamo resno pogovarjati. Vemo, v kak{nem zdravstvenem stanju, `al, begunci so… …Na{a {ola ima slab{o opremo, manj in slab{a u~ila kot druge v ob~ini. Je to vzrok, da nam ho~ete strpati v objekt begunce? Ker {ole ni tako {koda? Torej se zavedate, da gre za druga~no civilizacijsko in kulturno raven ter vedenjski vzorec. Ne dovolimo, da bi bili na{i otroci pod isto streho kot begunski, ~e so v drugih krajih lahko lo~eni…” (Iz pisma star{ev Ministrstvu za izobra`evanje in {port, objavljenega tudi v Dnevniku, 4. 1. 1992) Avtorji pisma ministrstvu zastavljajo vpra{anje, ali je slab{a oprema {ole vzrok, zaradi katerega naj bi begunci obiskovali pouk ravno v tej {oli. Nanj si tudi kar sami pritrdilno odgovorijo in izpeljejo implicitni sklep o druga~ni (ni`ji!) civilizacijski in kulturni ravni bosenskih begunskih otrok. [e en primer razlage, ~emu getoizacija: (28) “Za pouk v centru so se odlo~ili predvsem zato, ker sta obe ~rnomaljski {oli oddaljeni od begunskega centra in bi za begunce morali organizirati dodaten prevoz.” (Dnevnik, 26. 11. 1992) Otroci iz begunskega centra bi morali hoditi v {olo izven begunskega centra, v ^rnomlju, ki je v resnici majhen kraj. Toda nekateri otroci so vseeno morali hoditi v {olo na drug konec mesta: vendar ne otroci, ki so bili nastanjeni v begunskem centru, ampak otroci begunci, ki so `iveli pri sorodnikih ali prijateljih v mestu. Ti so namre~ morali prihajati v begunsko {olo v zbirni center – in ne v katero od lokalnih {ol. Vendar zanje niso organizirali nobenega posebnega prevoza! Zanimivo je, da se piscu zdi razlog, da bi otroci iz 142 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) begunskega centra morali hoditi v “oddaljeno” lokalno {olo, zadosten, medtem ko dejstvo, da bodo v oddaljeni center pe{a~ili begunci, ki niso nastanjeni v begunskem centru (morda stanujo~i ravno poleg lokalne {ole), nima nobene te`e, ~eprav gre za simetri~en polo`aj. Iz poro~ila Ministrstva za {olstvo in {port o izobra`evanju begunskih otrok lahko izvemo, zakaj naj bi po njihovem (po mnenju pristojnega ministrstva) bosenski otroci begunci ne obiskovali lokalnih osnovnih {ol: (29) “Otroci niso integrirani v na{e osnovno{olske programe, kajti tak{na integracija bi pomenila prvi korak k asimilaciji teh otrok. S poukom, ki poteka v njihovem materinem jeziku, se ohranjata nacionalna in kulturna identiteta otrok in psihi~ni stres, ki bi ga nanje imel prihod v tuje okolje, je zmanj{an na minimum. Poleg tega se bodo otroci po vrnitvi v domovini na ta na~in lahko vklju~ili v normalno `ivljenje.” Integracija v nasprotju z asimilacijo navadno pomeni ohranjanje kulturne identitete in hkrati adaptiranje posameznika na realno vsakodnevno `ivljenje v drugem okolju. V konkretnem tekstu (29) ni mi{ljena tovrstna integracija, ampak zgolj vklju~evanje otrok v slovenske osnovno{olske programe. In zakaj naj bi tovrstna integracija pogojevala asimilacijo? Asimilacija je dolg proces, v katerem posmezniki ali skupine popolnoma prevzamejo navade, vrednote, obna{anje, skratka na~in `ivljenja dru`be, v kateri `ivijo. Navadno gre za proces, ki traja dolgo. Verjetno je, da se otroci ne bi asimilirali v letu ali dveh. ^e zares verjamemo, da begunci tukaj ne bodo ostali prav dolgo, potem je ravno zaradi dol`ine procesa asimilacije argumentacija nesprejemljiva. Zaradi na~ina argumentacije v prvi povedi lahko tudi sklepamo, da asimilacija za avtorja sestavka ni za`eljena (sicer bi bil prvi korak storjen, se pravi, otroci bi bili vklju~eni v “na{e osnovno{olske programe”). In ker asimilacija ni za`eljena, lahko sklepamo, da otroci (po mnenju avtorja teksta) tukaj ne bodo ostali dolgo. Toda kako dolgo bodo ostali? Iz naziva “za~asni begunec” ne moremo ni~esar sklepati. (Kajti begunci so za~asni, ker tukaj ne bodo ostali dolgo, in tukaj ne bodo ostali dolgo, ker so za~asni.) Zato si moramo postaviti vpra{anje: kaj pomeni za~asnost? Gotovo pomeni ne za vedno. Toda kaj {e? Kako dolga je lahko za~asnost? Videti je, da je odlo~itev politi~na. Za~asnost je relativen pojem in se vedno uporablja v odnosu do nekega drugega termina opredelitve ~asa. Mogo~e bi v primeru bosen-skih beguncev lahko rekli, da za~asnost pomeni: “dokler traja MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 143 Marjeta Doupona Horvat vojna v Bosni in Hercegovini”. Toda to nam ne bi pomagalo, ker sploh ni nemogo~e, da bi ta za~asnost pomenila ~asovno pomemben del `ivljenja bosenskega begunca. Glede otrok to `e lahko trdimo. ^e pa bodo otroci ostali tukaj ve~ kot le za~asno, potem jim ostanejo le tri mo`nosti: ali se integrirajo ali asimilirajo oziroma delno integrirajo in delno asimilirajo (se pravi, da nekatere vrednote, navade ipd. obdr`ijo, druge pa zamenjajo z novimi iz okolja). ^etrta mo`nost je samo {e – geto. Integracija in asimilacija namre~ nista niti enaka niti izklju~ujo~a se pojma. Medtem ko integracija vklju~uje ohranitev kulturne identitete, asimilacija obsega pridobitev nove kulturne identitete. Ne moremo torej sklepati, da asimilacija v vsakem primeru sledi integraciji. Lahko, toda ne nujno. Trditev iz drugega stavka primera (29) (o minimalnem stresu zaradi prihoda v drugo okolje) pa bi vzdr`ala edinole v primeru, da bi otroci `iveli kolikor toliko normalno `ivljenje, da bi hodili v {olo kot vsi drugi otroci. Kajti {ola v begunskem centru pomeni, da je otrokov svet omejen z mejami begunskega centra, recimo kar po{teno – begunskega tabori{~a, kljub temu, da je bila uporaba tega izraza pri ljudeh, ki so se po dol`nosti ukvarjali z begunci, neza`elena. V priro~niku Delo z begunci in iskalci azila lahko na strani 44 preberemo: “Izgleda, da begunci, ki so bili dolgo ~asa v tabori{~ih – pet, {est, v~asih celo sedem let – znotraj umrejo. Izgubili so vse – dru`ino, de`elo, kulturo… nenadoma spoznajo, da niso nih~e… da zanje ni prihodnosti – da jih nih~e ne `eli.” Nekateri bosenski begunci `ivijo v begunskih centrih `e od leta 1992, od za~etka vojne v Bosni in Hercegovini. Njihova vrnitev domov pa se kar naprej pribli`uje in odmika. MARJETA DOUPONA HORVAT je diplomirana novinarka. Od jeseni leta 1993 je zaposlena kot mlada raziskovalka na Centru za diskurzivne {tudije In{tituta Studia Humanitatis. Ukvarja se z logiko in argumentacijo v jeziku, {e posebej v interkul-turnem komuniciranju. LITERATURA: BLOMMAERT, J. in VERSCHUEREN, J.: The Role of Language in European Nationalist Ideologies, Pragmatics, zv. 2, {t. 3. BLOMMAERT, J. in VERSCHUEREN, J.: The Pragmatics of Minority Politics in Belgium, Language in society, 20, Cambridge University Press. FISHMAN, JOSHUA A.(1989): Language and ethnicity in Minority Sociolinguis-tic Perspective, Multilingual Matters LTD, Clevedon. 144 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Begunska politika v Sloveniji (od marca 1992 do konca leta 1993) GIDDENS, Anthony (1985): The Nation state and Violence, University of California Press, Berkley, Los Angeles. GREENFELD, Liah (1993): Nationalism – Five Roads to Modernity, Harvard University Press, Camridge, London. McQUAIL, Dennis (1987): Mass Communication Theory, Sage Publications, London. RIZMAN, Rudi (1979): [tudije o etnonacionalizmu, zbornik, Krt 79, Ljubljana. SCHAESSINGER, Philip (1985): Media, Nation and State, Sage Publications, London. SEARLE, John R. (1979): Expression and Meanning, Cambridge University Press, Cambridge. VERSCHUEREN, Jef (1985): International News Reporting, John Benjamins Publishing Company, Amsterdam, Philadelphia. WILSON, John (1990): Politically speaking, Basil Blackwell, Oxford. Collection of international instruments concerning refugees, Office of UNHCR in Geneva, Geneva, 1990. Working with refugees and asylum seekers, League of Red Cross nad Red Crescent Society, Geneva, 1991. Slovenia and the European convention on human rights, Colloquy, Ljubljana June 1992, Council of human rights and Fundamental Freedoms, Ljubljana, 1992. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 145 Barbara Domajnko Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika 1 UVOD Zgodnje u~enje tujega (angle{kega) jezika – odslej ZUTJ – je le ena izmed evforij, ki so se razplamtele po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Pojav ne izvira iz slovenskega nacionalnega prostora, vendar pa je svoje specifi~ne lastnosti razvil prav zaradi omenjenega politi~nega reza1. Iz osebnih izku{enj (s problemom sem se ukvarjala tako v okviru {tudija kot v praksi) ugotavljam, da je situacija v Sloveniji pravzaprav paradoksna. Na eni strani imamo lai~no (a ne naivno!) javnost, ki ustvarja tako veliko povpra{evanje, da mu ponudba enostavno ne more slediti. Navdu{enje je prignano do tako skrajne meje, da daje vtis, kot da so ljudje povsem nekriti~ni, saj nasedajo nemogo~im obljubam2 in obremenjujejo otroke do skrajne mere (nekateri se na razredni stopnji u~ijo celo tri tuje jezike). Od kod star{em tako trdno prepri~anje o smiselnosti ZUTJ? Na drugi strani imamo strokovne – dr`avne in privatne – institucije, ki bi se vseh problemati~nih to~k ZUTJ morale zavedati, in pravijo, da se tudi jih, ki pa se obna{ajo “tr`no”, kar na tem mestu pomeni, da se, prvi~, delajo, kot da se jih ne, in drugi~, imajo lai~no javnost za naivno, ker verjamejo, da bo njihovim izmi{ljotinam nasedla. In ~etudi potisnemo (ne pa zanemarimo) skrajne primere na stran, ostaja situacija 1 Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, in torej izgubi precej{njega dela ekonomskega tr`i{~a, se pojavi potreba po tesnej{ih gospodarskih in s tem poli-ti~nih vezeh s preostalim svetom. Angle{~ina kot najbolj raz{irjen jezik svetovnega komuniciranja (ekonomskega in politi~ne-ga) pridobi navidezen status garanta svetle prihodnosti in prevzame funkcijo kriti~nega pogoja. Pravim navidezen, ker se jeziku pripi{e mo~, ki bi dejansko morala biti v kakovosti in konkuren~nosti izdelkov in diplomatski sposobnosti trgovanja. Tako razumevanje se ka`e na primer v angle{kih imenih za doma-~a podjetja – kot da bi uspeh zagotavljal `e sam prizvok angle{~ine. Posledica pa je tudi pomikanje u~enja tujega jezika v ~imzgodnej{e otro{tvo. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 147 Barbara Domajnko 2 Odlo~itev vsekakor ni lahka, poplava raznih “~ude`nih” oglasov, ki obljubljajo, da bodo iz na{ih mal~kov v nekaj tednih naredili prevajalce in spro{~ene govorce tujega jezika, star{e samo {e bolj zavaja. (Grisogono v VIP 1993/3: 26) 3 Uradno se za~ne angle{~ina pou~evati v petem razredu osnovne {ole. V zadnjih letih smo pri~e porastu privatnih jezikovnih {ol, na{ih doma~ih in tudi pred-stavni{tev tujih, ki nudijo te~aje za otroke od petega leta starosti naprej. Zaradi velikega povpra{evanja, predvsem pa zaradi slabe organiziranosti kontinuitete te~ajev za najmlaj{e, so star{i pritisnili na {ole. Zganilo se je tudi uradno kolesje in trenutno potekata v Sloveniji dva projekta, eden za izobra`evanje kadrov na zgodnji stopnji {olanja (TEMPUS 3767 (1992–1995) – projekt koordinira pedago{ka fakulteta) in drugi za razvoj programov pou~evanja angle{~ine od tretjega razreda osnovne {ole naprej (pilotski projekt Tuji jeziki na razredni stopnji (1990–1996)). Pilotski projekt se je za~el v {olskem letu 1990/1991 na treh osnovnih {olah (skupno 6 oddelkih) in naj bi bil kon~an prihodnje leto, kar je za star{e, katerih otroci bodo do takrat prerasli “optimalno” dobo, prepo~asi. Zato so bile osnovne {ole pri re{evanju teh star{evskih zahtev prepu{~ene same sebi in so kljub opozorilu Zavoda za {olstvo, naj ne organizirajo pouka na lastno pest, ker ustreznih raziskav in programov {e ni, prav to trenutno {e vedno kaoti~na in prepu{~ena posameznim bolj ali manj usposobljenim strokovnjakom3. Paradoksnost poudari dejstvo, da ostaja dolgoletnim strokovnim razpravam navkljub nujnost ZUTJ nedokazana. Najpogostej{i argument, ki ga strokovna literatura navaja v prid ZUTJ, je spisek specifi~nih lastnosti otrok za u~enje tujega jezika (npr. sposobnost imitiranja, odprtost za vse novo, radovednost, neobremenjenost, dober spomin ...). Stern (1983) pravi, da ti faktorji niso dokazani4. Podrobneje se v samo problematiko ZUTJ na tem mestu ne bomo spu{~ali, vseeno pa naj kot izhodi{~no referenco navedem le zaklju~ek, do katerega je pri{el Stern. Njegov osnovni ugovor tezi optimalne starosti za za~etek pridobivanja jezikovne kompetence, po pregledu {tevilnih teoretskih del in raziskav, je, da starost ne more biti izolirana iz sklopa drugih relevantnih faktorjev: U~enje jezika je mo`no na kateri koli starostni stopnji, od zgodnjih do odraslih let. Nobeno starostno obdobje ne izstopa kot optimalno ali kriti~no za vse vidike u~enja drugega jezika ... Vsaka stopnja v razvoju ima tako prednosti kot pomanjkljivosti za u~enje drugega jezika ... Na osnovi izobra`evalnih, politi~nih in filozofskih razlogov pa je mo`no zagovarjati primernost pri~etka pou~evanja drugega jezika v zgodnjem otro{tvu, kljub temu, da to obdobje ni dokazano kot psiholo{ko optimalno. (Stern, 1983: 366–367) Da bi upravi~ila `e na za~etku uporabljeno oznako evforija, naj navedem drobno opazko: kar nekaj pristojnih ljudi iz privatnih jezikovnih {ol mi je zatrdilo, da jim v propagando ni potrebno kaj dosti vlagati. Vemo pa, da vsaka uspe{na firma v tr`nem gospodarstvu vlaga prete`en del financ v promocijo. Ponuja se odgovor, da star{ev ni ve~ treba prepri~evati – razvili so pravo potrebo po tem, da omogo~ijo svojemu otroku ~imzgodnej{i pri~etek u~enja tujega jezika. To je potreba, ki ni ve~ vpra{ljiva in ki je tako mo~na, da je povpra{evanje preraslo v pravi naval. O~itno gre za neki prese`ek prepri~anja, ki ne temelji na znanstvenih zaklju~kih, saj sem omenila, da s strokovnega stali{~a ni mo`no opravi~iti nujnosti ZUTJ. ^lovek je v principu ekonomi~no bitje, in predvsem za zahodno civilizacijo je zna~ilno, da zelo pazi, kam vlaga svoj denar. Vsaj del star{ev se zaveda, da je u~inek lahko relativno majhen (mogo~e celo ni~en), pa so vendarle pripravljeni to zanemariti, kar napeljuje na misel, da `e vnaprej verjamejo v uspeh, ~eprav le-ta {e ni dokazan. Zadnji argument, ki ga tako star{i kot strokovno usposobljeni delavci ponudijo, ko je izpostavljeno vpra{anje o smiselnosti ZUTJ, bi lahko povzeli takole: 148 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika Mogo~e ne koristi veliko, vendar pa ni~ ne {kodi. Ob natan~nej{em pregledu vsaj dela diskurza ZUTJ bo, upam, mo~ pokazati, kako je omenjena evforija oz. potreba pridobljena in ne osnovna. Namen ~lanka je namre~ posku{ati ugotoviti, kako si pravkar opisano situacijo vendarle lahko razlagamo kot neparadoksno ali vsaj do neke mere upravi~eno. Preden za~nem analizirati diskurz ZUTJ, se mi zdi potrebno natan~neje opredeliti vsaj tri termine, ki so prisotni v celotnem ~lanku. Druge bom natan~neje opisala postopoma, kot jih bom uporabljala v analizi. ZUTJ pomeni proces institucionalnega pou~evanja/u~enja tujega jezika pred uradnim pri~etkom, kot je dolo~en v nacionalnem u~nem na~rtu. Nacionalni u~ni na~rt zaenkrat vpeljuje prvi tuji jezik v 5. razred osnovne {ole. Ciljna skupina so torej otroci do 11. leta starosti. Predvsem problemati~no je pou~evanje/u~enje tujega jezika med 5. in 9. letom starosti, torej do 3. razreda osnovne {ole, saj naj bi se takrat kon~ala za~etna faza opismenjevanja v o`jem smislu. Tuji jezik je jezik, ki znotraj neke govorne skupnosti ni materni jezik njene populacije, in se torej ne uporablja kot sredstvo javne ali uradne komunikacije, ampak se pou~uje v {olah z namenom, da se ljudi usposobi za komunikacijo z govorci ciljnega jezika in za branje tekstov, napisanih v ciljnem jeziku. V Sloveniji se kot prvi tuji jezik uvaja zlasti angle{~ina, zato bodo analizirani teksti v pri~ujo~em prispevku vezani predvsem na angle{~ino. Vendar naj poudarim, da gre predvsem za {ir{o problematiko zgodnjega u~enja (katerega koli) tujega jezika, pa~ gledano s stali{~a trenutne situacije v Sloveniji, kjer se kot prvi tuji jezik uvaja angle{~ina. V pri~ujo~em ~lanku si bomo ogledali ZUTJ kot diskurz. Objekt analize bodo torej besedila in izjave, ki se nana{ajo na ZUTJ. 2 DELOVNA HIPOTEZA ZUTJ se ka`e kot smiselna in upravi~ena dejavnost zato, ker je kot taka predstavljena v sklopu diskurza, ki jo opredeljuje. Po Ducrotovi analizi argumentacije v jeziku, argumenta-tivno funkcijo diskurzu v precej{nji meri dolo~ajo jezikovni mehanizmi. Argumentativna funkcija nekega diskurza se ka`e v predstavitvi stali{~, ki so argumentativno usmerjena k dolo~enemu sklepu, kar pomeni, predstavljena kot taka, da ta naredile v okviru vpra{ljivih za~asnih programov in kadrov. Na za~etku leta 90/91 so bile v pilotski projekt vklju~ene 3 O[ (= 6 oddelkov), leta 91/92 je projekt dobil republi{ke razse`nosti – 25 O[ (= 62 oddelkov), naslednje {olsko leto je bilo vklju~enih 26 O[ (= 121 oddelkov), {olsko leto 94/95 je prineslo kon~no {tevilo 28 O[ (= 136 oddelkov) (Tuji jeziki v obveznem izobra`evanju 1994: 49). Po podatkih analize vpra{alnika Tuji jeziki na razredni stopnji (1994), kjer je od 432 O[ sodelovalo 293, pa jih tuji jezik na razredni stopnji uvaja 292, kar je devetinpolkrat ve~, kot jih je vklju~enih v projekt, in sicer dale~ najve~ – 232 – angle{~ino, 73 jih nudi tudi nem{~ino in 2 italijan{~ino. Stanje pri {tevilu {ol, ki uvajajo tuji jezik v ni`jih razredih, se bistveno spreminja od enega {olskega leta do drugega. Nekaj te organizacije pouka angle{~ine na razredni stopnji je prepu{~eno tudi privatnim {olam. Samo v Ljubljani in okolici jih je bilo po podatkih iz leta 1993 blizu 40, v vrtce pa je bilo po podatkih iz leta 1992 k angle{~ini vpisanih 4373 otrok v starosti od 4 do 7 let. (Tuji jeziki v obveznem izobra`evanju 1994: 29) Privatne {ole so v bistvu podjetja, torej niso registrirana kot izobra`evalne in{titucije (ker ustrezne zakonodaje zaradi neraz~i{~enih statusov (to je normativov) seveda {e ni), kar v bistvu pomeni, da tudi ni nadzora nad njimi, njihovimi metodami in programi. Na Zavodu za {olstvo se ne da dobiti niti seznama vseh obstoje~ih MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 149 Barbara Domajnko “{ol”. Le-te se glede na svoj d. o. o. registrirajo le pri sodi{~u. 4 Vsi ti teoreti~ni argumenti temeljijo na domnevi, da so otroci bolj{i u~enci tujega jezika kot pubertetniki ali odrasli. Ti argumenti ne dokazujejo, da je domneva pravilna, niti ne dajejo dokazov o specifi~nih karakteristikah zgodnjega u~enja tujega jezika in razlikah v u~nem procesu med zgodnjim in kasnej{im u~enjem. (Stern, 83: 363) sklep opravi~ijo. V konkretnem primeru diskurza ZUTJ je sklep trdno prepri~anje o smiselnosti in nujnosti ZUTJ. V skladu z omenjeno teorijo bi torej v jezikovni strukturi lahko na{li dokaze, ki bi razlo`ili, zakaj ima diskurz za posledico prepri~anje o smiselnosti in nujnosti ZUTJ, ~eprav obstajajo tudi nasprotni dokazi. Najve~krat so nasprotni dokazi sicer preprosto zamol~ani ali druga~e interpretirani, kljub temu pa se smiselnost in nujnost {e dodatno utrjujeta preko jezikovnih mehanizmov. Prikazati bom torej sku{ala, kako je ZUTJ v okviru svojega diskurza predstavljeno kot smiselna in nujna aktivnost. Diskurz ZUTJ zato ne bo obravnavan kot poro~ilo o pojavu ZUTJ, temve~ kot argumentativni kontekst, v sklopu katerega ZUTJ sploh lahko obstaja. 3 KRATEK OPIS TEORETIČNEGA OKVIRJA Ducrot s teorijo argumentacije v jeziku sku{a razlo`iti, kako je mo`no razumeti tezo, da besede ni~ ne pomenijo. Jezik se sam, preko leksikona (predvsem besede špomeniti’, kot je ponavadi razumljena), predstavlja, kot da nekaj pomeni, in posledi~no, v skladu s to samoreprezentacijo, oblikuje na{o predstavo o sebi. Za to samoreprezentacijo Ducrot pravi, da je mit, ki ga jezik govori o sebi, in sku{a predstaviti druga~en pogled na pomenjanje. Splo{no sprejeto razumevanje delovanja jezika opredeli za informativni ali deskriptivni koncept pomenjanja, po katerem besede posredujejo podatke o realnem svetu okoli nas. Po tej predstavi je mo`no pravilnost ali nepravilnost preverjati v skladu z resni~nostnimi pogoji. Ducrot tako razumevanje spodbija. Na primer, v izjavi: (1) Ta film je zanimiv. ni mogo~e enosmiselno oz. objektivno definirati šzani-mivosti filma’, to pomeni, da ni mo`no definirati, pod katerimi pogoji je film zanimiv, kar bi izjavi priznalo resni~nost. Ljudje vrednotimo šzanimivost filma’ po razli~nih kriterijih. Zvrst filma, igralsko zasedbo, zgodbo, na~in produkcije, itn., presojamo subjektivno, na ravni subjektivnega okusa pa sodbe niso primerljive. Ducrotova teorija argumentacije v jeziku pravi, da ni neke objektivne realnosti, informacije, ki bi jo jezik samo posredoval, ampak je jezik tisti kontekst, znotraj katerega na{ svet sploh obstaja, kar pomeni, da je jezik primarno argumentativ-en in da argumentativna funkcija vpliva na informativno. Semanti~no vrednost je po njegovi teoriji smiselno iskati v 150 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika argumentativni usmerjenosti izjave, to je v sklepu, ki iz izjave lahko izhaja in v lu~i katerega je izjavo mo~ razumeti. Ugotoviti je potrebno, s kak{nim namenom je bila izjavljena. V zgornjem primeru bi izjava lahko slu`ila na primer kot argument za sklep, da si ga je vredno ogledati. (1’) Film je zanimiv. Oglej si ga {e ti. Kako lahko razumemo tezo, da je argumentativna funkcija izjave tista, ki vpliva na informativno in ne obratno? Ducrot jo ponazori na primeru, ko neka oseba predlaga drugi, da bi do hotela od{la pe{, druga pa razdaljo do hotela ozna~i bodisi z besedo (2) dale~ bodisi z besedo (3) blizu. Obe besedi se nana{ata na isto razdaljo med osebama in hotelom, in imata torej isto deskriptivno osnovo, vendar je v primeru prve izjave ~utiti zavrnitev predloga, v primeru druge izjave pa sprejetje predloga. Dokaz so prav sklepi, ki iz izjav lahko sledijo: (2’) Dale~ je(A). Pojdiva raje s taksijem(B). oziroma (3’) Saj je ~isto blizu(A). Pojdiva(B). Tako besed dale~ in blizu nikakor ne gre razumeti kot informacij o oddaljenosti, ki je ista, ampak kot sprejetje oziroma zavrnitev predloga. Sklepi se lahko sicer pojavijo v razli~nih oblikah, vendar pa sklep (B) izjave (2’) ne more slediti argumentu blizu in sklep (B) izjave (3’) ne argumentu dale~. Teorija argumentacije v jeziku torej opozarja in pripisuje pomembnost in dominantnost argumentativnemu u~inku uporabe jezika in isto~asno poudarja, da argumentativna funkcija izjav temelji na v jezik vpisanih mehanizmih. Ob razlagi omenjene teorije Ducrot razvije vrsto teoreti~nih konceptov, od katerih bom na tem mestu predstavila samo nekatere. S teorijo polifonije Ducrot najprej lo~i tri akterje, za katere ni nujno, da sovpadajo z eno in isto osebo. Producent je tisti, MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 151 Barbara Domajnko ki intelektualno proizvede izjavo. Govorec je gramati~ni osebek, torej tisti, ki ga za osebek postavi stavek. Kot primer Ducrot navede nalepko s psom, ki jo lastniki trgovin lepijo na vrata svojih lokalov in na kateri pi{e: Ostati moram zunaj. Producent je v tem primeru lahko npr. lastnik trgovine, osebek izjave (govorec) pa pes (kljub temu, da psi ne govorijo). Tretji element, ki ga lahko zasledimo v izjavah, so izjavljalci (oziroma izjavljalne pozicije). Izjavljalci, v vsaki izjavi lahko zasledimo najmanj dva, so predstavljeni s svojimi stali{~i, tako da lahko v bistvu govorimo o stali{~ih, ki niso nujno govor~eva/producentova, vsekakor pa na njegovo izra`eno stali{~e vplivajo. Najbolj{i primer, s katerim lahko ponazorimo najmanj dva izjavljalca, je negacija. Izjava: (4) To ni tvoja knjiga. se tako implicitno nana{a na neko predhodno izjavo, ki na primer trdi, da je knjiga last sogovornika. Omenjena predhodna izjava pa ni nujno eksplicitno izre~ena. Zamislimo si situacijo, ko na obisk k osebi A pride oseba B in na mizi zagleda knjigo, ki jo `e nekaj ~asa pogre{a. Oseba A ve, da je oseba B prav tako knjigo izgubila, ve pa tudi, da tista na mizi ni last osebe B, ker si jo je sama izposodila iz knji`nice. Seveda oseba A lahko v trenutku, ko se pogled osebe B ustavi na knjigi, predvideva, da oseba B utegne pomisliti, da je to izgubljena knjiga, in ji torej vnaprej (torej {e preden oseba B sama vpra{a) zagotovi, da knjiga ni njena. Oseba A po svojem predvidevanju osebi B pripi{e izjavo oz. izjavljalno pozicijo, na katero se eksplicitno odzove z izjavo (4), kljub temu da nima nobenega eksplicitnega zagotovila, da je oseba B prav to v tistem trenutku tudi zares mislila. Oseba B bi se namre~ ob pogledu na knjigo lahko preprosto samo spomnila, da je prav tako knjigo izgubila, in se vpra{ala, kje neki bi utegnila biti. Vsebino misli osebe B je v tem primeru res (glede na svoja predvidevanja) dolo~ila oseba A, torej govorec izjave (4), vendar jo je pripisala drugemu izjavljalcu oziroma izjavljalni poziciji, namre~ osebi B. Negacijo Ducrot opredeli kot tisti tip izjave, ki nujno predstavi vsaj dva izjavljalca oziroma dve izjavljalni poziciji ali stali{~i; prvi izra`a trdilni del izjave, drugi pa ga zanika. Govorec se pri tem identificira s stali{~em, ki ga eksplicitno izre~e. V primeru (4) je torej govorec oseba A, oseba B pa nastopa v vlogi izjavljalca oziroma tistega izjavljalnega stali{~a, na katerega se govorec nana{a, ko izjavi (4). Vsako izjavo je torej mogo~e videti kot mini-dialog, v katerem so zastopana mnenja ve~ izjavljalcev (ki so lahko razli~na od govor~evega). Izjavljalce je pri tem treba videti 152 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika predvsem kot izjavljalne pozicije oziroma mesta, s katerih je izjava izre~ena. Predstavitev izjavljal~evega stali{~a je argumen-tativno usmerjena, kar pomeni, da je stali{~e predstavljeno tako, da govori v prid nekemu zaklju~ku (kot je razvidno `e iz primerov (1’), (2’) in (3’)). Izjavljalno stali{~e ni nujno izra`eno s sintakti~nimi sredstvi, kot na primer v primeru uporabe ~lenka ne za zanikanje, ki prikli~e pozitivno izjavljalno stali{~e. Lahko je tudi leksikalen. V primeru povabila na sprehod uporaba same besede dale~ (2) ali blizu (3) prikli~e druga~no izjavljalno stali{~e: argument (3) hojo pove`e z u`itkom, argument (2) pa z neprimernostjo. Besedi delujeta kot leksikalna izjavljalca, kar pomeni, da so dolo~ena stali{~a sestavni del njunega pomena. Predstavitev argumentativno usmerjene izjavljalne pozicije je temelj argumentativne funkcije celotnega stavka oz. diskurzivnega segmenta. Argumentativna funkcija je, in po tem je teorija dobila svoje ime, vpisana v jezik, kar pomeni, da jezikovna struktura uravnava predstavitev argumentativno usmerjenih stali{~ in s tem dolo~a argumentativno funkcijo. Izjavo: (5) Vreme je lepo(A), vendar sem utrujen(B). bo, na primer, ve~ina razumela kot zavrnitev predloga za sprehod. Ducrot izjavo raz~leni takole: prvi del izjave, argument A, govori v prid sprehodu, drugi del izjave, sklep B, pa sprehod odklanja. Tako interpretacijo omogo~a uporaba pro-tivnega veznika toda, ki povezuje nasprotno usmerjeni stali{~i. Utrujenost namre~ sama po sebi ne nasprotuje nujno predlogu za sprehod. V kakem drugem kontekstu je lahko, na primer, dokaz za to, da je nekdo cel dan te`ko delal. Argumentativno usmeritev izjave dolo~a prav protivni veznik toda, ki sklep B postavi v protivno zvezo z argumentom A. Druga lastnost veznika toda je, da je tisto stali{~e, ki vezniku sledi, vedno predstavljeno kot argumentativno mo~nej{e. V primeru (5) res prevlada zavrnitev predloga za sprehod. Uporaba veznika toda je le eden izmed jezikovnih mehanizmov, ki dolo~ajo argumentativno funkcijo izjav. Ducrot jih analizira cel niz, ki sega od diskurzivnih strategij (protiargumenti, zavra~anje s pretiravanjem ... ) in gramati~ne ravni (negacija, vezniki, adverbi ... ), do leksikalne ravni (lek-sikalni izjavljalci ...). Razlago argumentativne funkcije Ducrot opre na teorijo o topoi. V primeru (5) je slu`il argument Vreme je lepo kot povabilo na sprehod. Tako razumevanje je seveda mo`no samo na osnovi verjetja, da je lepo vreme primeren in dober razlog za sprehod. Taka verjetja, ki stojijo v ozadju vsakega prehoda MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 153 Barbara Domajnko od argumenta do sklepa, imenuje Ducrot (po Aristotelu) topoi. Topoi so zdravorazumski konstrukti, ki jih imamo za samoumevne in o njihovi vrednosti prakti~no nikoli ne podvomimo. Topos povezuje lastnosti, na kateri se opirata argument in sklep. V izjavi: (6) Vreme je lepo. Pojdimo torej na sprehod. povezuje torej lastnost štoplo vreme’ z lastnostjo šprijetnost sprehoda’: T6a V lepem vremenu se je prijetno sprehajati. Topos je prepri~anje, za katero velja, da mora dr`ati tudi v drugih podobnih situacijah (je splo{en), da ga sprejema ve~ina ljudi v neki skupnosti (je skupen) in da njegove lastnosti (torej lastnosti argumenta in sklepa, ne pa sama argument in sklep) lahko nastopajo razli~no intenzivno (je skalaren). Skalarne so lahko lastnosti same, kar v primeru (6) pomeni, da poznamo razli~ne stopnje lepote vremena in razli~ne stopnje prijetnosti sprehajanja. Obe lastnosti lahko torej vidimo kot dve skalarni lestvici, kjer sta ti dve lastnosti razli~no intenzivno izra`eni. Skalarno pa je tudi razmerje med obema lastnostma, ki ju dolo~a topos. To razmerje izra`ata topi~ni obliki. Vsak topos ima dve topi~ni obliki, ki sta razli~no argumentativno usmerjeni, in ju zato imenujemo konverzni obliki. Konverzni topi~ni obliki za topos T6a bi se lahko glasili: TF6a’ Lep{e ko je vreme, prijetneje se je sprehajati. oziroma TF6a” Slab{e ko je vreme, manj prijetno se je sprehajati. Skalarnost razmerja med lastnostmi argumenta in sklepa, oz. skalarnost topi~nih oblik, bi torej lahko ponazorili takole: lepo vreme prijetnost sprehajanja slabo vreme neprijetnost sprehajanja FT6a’ FT6a” 154 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika Skica ponazarja, da intenzivnost izra`enosti ene lastnosti vpliva na intenzivnost prisotnosti druge oz. da stopnja ene lastnosti implicira stopnjo druge lastnosti. Vsak topos ima poleg dveh konverznih topi~nih oblik tudi nasproten topos, v na{em primeru bi se lahko glasil takole: T6b V lepem vremenu se ni prijetno sprehajati. Tudi ta topos ima dve konverzni topi~ni obliki: FT6b’ Lep{e ko je vreme, manj prijetno se je sprehajati. in FT6b” Slab{e ko je vreme, bolj prijetno se je sprehajati. Shemati~no bi nasprotni topi~ni obliki in njuni konverzni obliki lahko s pomo~jo skalarnih lestvic zapisali takole: FT6a’: +P, +Q FT6a”: –P, –Q T6a T6b +P A -p FT6a’ FT6a” +Q A -Q +P A FT6b’ -Q A FT6b” -P +Q FT6b’: +P, –Q FT6b”: –P, +Q kjer P pomeni lepo (+) oziroma slabo (–) vreme, Q pa prijeten (+) oziroma neprijeten (–) sprehod. Poudariti je treba {e en vidik argumentacije – razlo~iti jo moramo od logi~nega sklepanja. Izpeljave sklepa iz argumenta ne smemo ena~iti s procesom logi~ne dedukcije. ^e pri logi~ni dedukciji govorimo o nujnosti prehoda od premis do sklepa: MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 155 Barbara Domajnko (7) a. Vsi najbolj zagreti navija~i Tysona so jokali od sre~e. b. Martin je zagret navija~ Tysona. c. Martin je jokal od sre~e. pa je sklep v argumentaciji le ena izmed mo`nosti, ki jo opravi~ujejo prav predstave in verjetja konkretnega govorca in torej njegovo videnje sveta: (8) Vsi najbolj zagreti navija~i Tysona so jokali od sre~e. Palomi bi se spla~alo na naslednjem Tysonovem dvoboju zastonj deliti rob~ke(B). Sklep (B) izjave (8) omogo~a topos, da je najbolj{a reklama mno`i~na uporaba izdelka, sklep (B’) izjave (8) pa topos, da je jokanje ob zmagi idola pateti~no. (8) Vsi najbolj zagreti navija~i Tysona so jokali od sre~e. Situacija je bila prav pateti~na(B’). 4 ANALIZA DISKURZA ZUTJ 4.1 Oglejmo si najprej primer argumentativnega niza – naslova ~lanka – ob analizi dolo~enih jezikovnih mehanizmov in njihovega prispevka h koherentnosti oziroma mo`ni interpretaciji nadaljnjega besedila. Uvajanje tujega jezika v vrtce in male {ole je prva stopni~ka Za la`ji korak v Evropo ... Dana{nji ~as potrebuje strokovnjake z znanjem tujih jezikov, zato je potreba po uvajanju tujih jezikov v ni`je razrede osnovne {ole nujnost. Uvajanje tujega jezika v vrtce in male {ole pa pomeni prvo stopni~ko, na katero stopajo mal~ki pri kasnej{em vklju~evanju v procese sporazumevanja, je prvo sre~anje s tujim, neznanim jezikom. Omogo~imo torej ~im ve~ otrokom stopiti na to stopni~ko, vklju~iti se v akcijo hitrej{ega sporazumevanja med narodi. Na dlani je torej potreba po reformi pouka in pou~evanja tujih jezikov v Sloveniji, izvesti pa jo bo treba ~imprej, da nadomestimo zamujeno. [ele tedaj bo na{ korak v Evropo la`ji, bolj samozavesten. ([ifrer v Ve~er, 28. 12. 1991: 31) 156 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika Oba stavka iz naslova (9) Uvajanje tujega jezika v vrtce in male {ole je prva stop-ni~ka(A) Za la`ji korak v Evropo(S) se da razumeti kot eno samo izjavo. Vidimo ju lahko kot en sam argumentativni niz tipa “A › S”. Izraz “prva stopni~ka” v tem primeru nastopa kot metafora za za~etni pogoj, ki bo omogo~il `eljeni cilj, pridru`itev Evropski uniji. Kaj omogo~a koherentnost argumentativnega niza (9)? Da je izjava razumljiva oziroma sprejemljiva, moramo imeti za verjeten naslednji topos, ki povezuje lastnosti argumenta A in sklepa S (in tako pomeni oporo argumentativnemu nizu), in sicer v topi~ni obliki: TF9 Prej ko se za~nemo u~iti tuji jezik, la`je se bomo vklju~ili v Evropo. Topos na prvi pogled deluje nekam tuje (se ne zdi skupen in splo{en), vendar lahko v njem vidimo zdru`ena naslednja dva topoi, ki povezujeta zgodnji pri~etek u~enja tujega jezika z znanjem tujega jezika in znanje tujega jezika z vstopom v Evropo, in sicer preko tehle topi~nih oblik: TF9’ Prej ko se za~nemo u~iti tuji jezik, bolje ga bomo znali. 5 To ni izklju~na argumen-tativna funkcija oziroma usmerjenost besede Evropa. V nekem drugem kontekstu, na primer vojne v Bosni, si je pridobila ravno nasprotno usmerjenost. TF9’’ Bolje ko bomo znali tuji jezik, la`je se bomo vklju~ili v Evropo. Dodaten topos v tem kontekstu je sama beseda Evropa, ki bi ji v skladu z Ducrotovo teorijo lahko pripisali funkcijo lek-sikalnega izjavljalca. To pomeni, da `e kot del svojega lek-sikalnega pomena izra`a dolo~eno stali{~e. V Sloveniji ve~ina Evropsko unijo v kontekstu gospodarstva vidi kot vrednoto5. Evropa (oziroma Evropska unija) je bila namre~ od osamosvojitve naprej kot del politi~nega diskurza dnevno omenjana in vrednotena predvsem z atributi, ki danes in tu pomenijo visoko cenjene vrednote: mir, strpnost, so`itje, mnogonacional-nost in mnogokulturnost, ekonomsko stabilnost in blaginjo, spo{tovanje ~lovekovih pravic... S~asoma so ti atributi postali sestavni del leksikalnega pomena besede Evropa. Tako jo je smiselno razumeti tudi v diskurzu ZUTJ. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 157 Barbara Domajnko '^RVASTOPNIČKA Glede na tako raz~lenjen naslov lahko oblikujemo naslednjo shemo: Na podlagi analize nekaterih jezikovnih mehanizmov in verjetij, na katera se diskurz opira, lahko re~em, da naslov ~lanka ZUTJ prikazuje kot pogoj za vklju~evanje Slovenije v Evropo. Toliko se ZUTJ vklju~uje v {ir{i politi~ni diskurz, ki ZUTJ v bistvu {e dodatno oziroma vzvratno osmisli preko “Evrope” v funkciji leksikalnega izjavljalca, ki vidi Evropo kot kvaliteto. Nadaljnji tekst ~lanka povzema tako opredeljeno ZUTJ in ga uporabi kot argument za nujnost reforme pouka. Ne samo, da ~lanek ZUTJ predstavlja kot smiselno aktivnost, temve~ ga kot tako tudi sprejema in `e uporablja kot argument za sekundarne sklepe. 4.2 Za drugi primer analize naj slu`i izjava iz zbornika U~iti drugi/tuji jezik – kje, koga, kako: (10) Na~elo, da se bo otrok uresni~eval kot uspe{en odrasel le s teko~im znanjem angle{kega (nem{kega, italijanskega ...) jezika, ima vedno ve~jo veljavo. (^ok, 1994: 93) Primerjajmo gornjo izjavo z izjavo, ki se na videz od nje zelo malo razlikuje: (10’) Na~elo, da se bo otrok uresni~eval kot uspe{en odrasel s teko~im znanjem angle{kega (nem{kega, italijanskega ... ) jezika, ima vedno ve~jo veljavo. 158 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika V drugi izjavi sem izpustila prislov le, ker mislim, da prav uporaba tega prislova igra najpomembnejšo argumentativno funkcijo. Izjavi imata enako informativno funkcijo, in sicer, da tekoče znanje tujega jezika vpliva na otrokovo uspešno prihodnost. Gledano z argumentativnega stališča, pa izjavi nimata enake moči. Izjava (10’) pripisuje tujemu jeziku pomembno vlogo v otrokovem uspešnem uveljavljanju v prihodnosti in dopušča možnost, da igrajo pri tem pomembno vlogo tudi drugi dejavniki. Nikjer namreč ni rečeno, da je prav tekoče znanje tujega jezika najpomembnejše. Izjavo (10’) je moč primerjati s tole: (10”): Načelo, da se bo otrok uresničeval kot uspešen odrasel tudi s tekočim znanjem angleškega (nemškega, italijanskega ...) jezika, ima vedno večjo veljavo. Argumentativna moč (10’) in (10”) nikakor ni enaka, vendar je mogoče izjavo (10’) razumeti tudi na način izjave (10”), kar bom nazorneje pokazala malo kasneje. Izjave (10) ni možno razumeti z isto argumentativno močjo kot izjavo (10”). Izjava (10) pripisuje tekočemu znanju tujega jezika izključno, torej odločilno vlogo v uspešni prihodnosti otroka, saj druge dejavnike izključi. Tako interpretacijo podpira uporaba prislova le. SSKJ (95: 480) ponudi tole definicijo njegove uporabe: le prisl 1 izraža omejenost na navedeno ... nav. ekspr. izraža popolno omejenost na navedeno dejanje, samo Argumentativno moč izjav lahko ugotavljamo na podlagi sklepov, ki iz njih sledijo. V našem primeru gre za odločitev, ali otroka vpisati k ZUTJ ali ne. Če primerjamo stopnjo POMEMBNOST ZNANJA SKLEP TUJEGA JEZIKA (10) le ------------------------->- nujno vpiši (10’) / ------------------------->- vpiši (10”) tudi------------------------->- dobro bi bilo, da vpišeš MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 159 Barbara Domajnko pomembnosti, ki je pripisana znanju tujega jezika v izjavah (10), (10’) in (10”) in sklepe, ki iz njih izhajajo, dobimo prib-li`no slede~o shemo: ^eprav vse tri izjave govore v prid ZUTJ, so znotraj te usmeritve razli~no mo~ne. Zaradi dolo~ene jezikovne strategije – (ne)uporabe prislovov – imajo izjave razli~no argumenta-tivno mo~, ki v bistvu dolo~a informativno. Izjava (10) se sploh ne ukvarja s smiselnostjo ZUTJ, le-ta je `e predpostavljena, pa~ pa poudarja intenzivnost smiselnosti ZUTJ, kar samo smiselnost samo {e potrjuje in utrjuje. V primeru izjav (10’) in (10”) je smiselnost ZUTJ na neki na~in {e vedno vsaj potencialno odprto vpra{anje, medtem ko izjava (10) prikazuje znanje tujega jezika (oziroma ZUTJ) kot izklju~ni pogoj za uspe{no prihodnost otrok. Dalje je potrebno poudariti, da izjava (10) ne govori v prid zgodnjemu u~enju katerega koli tujega jezika in da nem{ki, italijanski in drugi tuji jeziki niso po naklju~ju postavljeni v oklepaj. Izbor angle{~ine, kot najustreznej{ega tujega jezika, je zelo pronicljivo analiziral Phillipson (1992), in sicer v sklopu pregleda vzpostavitve in raz~lenitve statusa, ki ga ima danes ta jezik. Njegova glavna teza je, da je ta status na~rtno in predvsem umetno ustvarjen in danes v precej{ni meri uresni~en. Poudarek je na besedici “umetno”, kajti atributi, ki se predstavljajo kot angle{~ini naravno dani in torej samoumevni, so `e posledica in ne pogoj jezikovnega imperializma, kot pojav ozna~i Phillipson. V podrobnosti se na tem mestu ne bomo poglabljali (v ta namen priporo~am Phillipsonovo {tudijo), ker namen tega prispevka ni presojati upravi~enosti teh atributov, pa~ pa, kako le-ti, v tak{ni obliki, kot obstajajo, oblikujejo zdravorazumske konstrukte in na{a mnenja. Prevzela pa bom osnovne tri kategorije atributov, ki so po Phillipsonu klju~ni za oblikovanje statusa, ki ga pripisujejo angle{~ini, in ki pravzaprav predstavljajo tisto, na kar se implicitno sklicujemo in s ~imer se strinjamo, ko govorimo o angle{~ini. Prva kategorija atributov se ve`e na status angle{~ine oziroma nam govori, kaj angle{~ina je. Najbolj raz{irjen je angle{ki jezik, ki ga `e stoletje in pol imenujejo “svetovni jezik”. Po podatkih Britanskega sveta govori angle{ki jezik 700 milijonov ljudi, to je vsak sedmi prebivalec na{ega planeta; tristo milijonom je angle{~ina materni jezik, 300 milijonov jo uporablja kot drugi ali alternativni jezik, 100 milijonov pa obvlada, bolj ali manj dobro, angle{~ino kot tuji jezik. Res je, da mandarinsko kitaj{~ino govori {e ve~ ljudi – 726 milijonov, vendar kitaj{~ina nima 160 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika svetovne avtoritete, ni gospodarsko pomembna ali geografsko tako raz{irjena kot angle{ki jezik ... Po predvidevanjih bo v sredini naslednjega stoletja 85% svetovnega prebivalstva sposobno voditi osnovno komunikacijo v angle{kem jeziku ... Ali vemo, da je ve~ kot polovica svetovnih publikacij, knjig, ~asopisov in revij popolnoma ali deloma v angle{kem jeziku, da se na mednarodnih kongresih in konferencah angle{~ina uporablja pogosteje kot drugi jeziki, da je 60% radijskih in televizijskih programov na svetu v angle{kem jeziku, da je ve~ kot 70% mednarodnih po{iljk napisanih ali naslovljenih v angle{kem jeziku, da je prav tako 80% ra~unalni{kih besedil shranjenih v tem jeziku, ... da je to jezik diplomacije, in da prevladuje v svetu reklam, glasbe in {porta? In kon~no, ali vemo, da ima angle{ki jezik najobse`nej{i besedni zaklad na svetu? ... (Seli{kar, 1995: 11–13) V glavnem gre torej za sklop statisti~nih podatkov, ki naj bi nas prepri~ali, da in zakaj je angle{~ina svetovni jezik na prak-ti~no vseh podro~jih na{ega `ivljenja. Glede na {tevilke prak-ti~no nimamo izbire: ~e ne zna{ angle{~ine, si izklju~en iz 700-milijonske skupnosti ljudi, ki v tem jeziku komunicirajo, izpade{ iz svetovne komunikacije, ve~ kot polovica svetovnih knjig in publikacij, revij in ~asopisov ti bo nedosegljivih, vrata konferenc zaprta, moderna tehnika pa nedostopna. Prakti~no bo{ izklju~en iz sveta. Vsak, ki `eli ostati prebivalec tega sveta, bo torej verjel: T: Bolj{e ko bo na{e znanje angle{~ine, bolj se bomo lahko vklju~evali v sodobni svet. Pri tem seveda ne gre samo za svetovne trende na najvi{ji ravni diplomacije, pa~ pa tudi na profesionalni in osebni ravni, kot je uporaba ra~unalnika ali branje revije. Druga kategorija atributov se ve`e na to, kaj angle{~ina ima, da je tudi iz prakti~nega vidika najprimernej{a za u~enje. Sem sodijo v glavnem dokazi o produkciji in distribuciji u~nega materiala in usposabljanju in razporejanju strokovnjakov. O pomembnosti v Veliki Britaniji proizvedenih u~nih materialov se lahko prepri~amo z enim samim obiskom v knjigarni, v zvezi z usposabljanjem in razporejanjem strokovnjakov pa naj navedem naslednji citat: Nekatere primanjkljaje, zlasti na podro~ju didaktike pouka angle{kega jezika, posku{ajo Z[[ in drugi nosilci izobra`evanja premostiti z organizacijo razli~nih oblik stalnega usposabljanja u~iteljev na dveh ravneh: seminarji, MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 161 Barbara Domajnko ve~inoma v obliki delavnic, ki jih organizira Z[[ skupaj s tujimi partnerji (Britanski svet, ameri{ke agencije), najve~krat vodijo njihovi sodelavci. Vsebine segajo od splo{nej{ih, univerzalnih, do bolj specifi~nih, kjer pa postanejo stvari te`avnej{e, ker tuji predavatelji, ki ne `ivijo pri nas, ve~inoma ne poznajo posebnosti na{ega izobra`evalnega sistema in njegovih dejavnikov. Ti seminarji so vedno izjemno dobro obiskani (bolje re~eno, ponudba je premajhna glede na povpra{evanje), transfer pa je v~asih ote`en (seminar najve~krat ostaja enkratno do`ivetje, brez mo`nosti organiziranega raz{irjanja, dodajanja, preverjanja). (Tuji jeziki v obveznem izobra`evanju, 1994: 39) Iz citata je razvidno, da se je tudi v Sloveniji pokazal primanjkljaj strokovno usposobljenih ljudi, ki ga delno zapolnjujemo s tujimi eksperti. Vendar pa se uvo`ena strokovnost ne izka`e vedno tudi za ustrezno, na podlagi ~esar lahko re~em, da te kategorije atributov ne sprejemamo samoumevno. Najbolj je na tem mestu zanimiva tretja kategorija atributov, ki naj nas prepri~a, kako je angle{~ina uporabna oz. kaj nam nudi. Delno se tretja kategorija atributov povezuje s prvo. Navajam tile izjavi: (10) Na~elo, da se bo otrok uresni~eval kot uspe{en odrasel le s teko~im znanjem angle{kega (nem{kega, italijanskega...) jezika, ima vedno ve~jo veljavo. (^ok, 1994: 93) (11) Vsak tuji jezik, ki se ga u~imo, nam odpre nova vrata. In angle{ki jezik nam odpre velika, mogo~na vrata! (Seli{kar,1995: 13) Izjava (10) angle{~ino navaja kot pogoj za uspe{no prihodnost, v izjavi (11) pa je odpiranje vrat seveda metafori~no in v bistvu angle{~ino predstavi kot tisti jezik, ki nam odpira najbolj{e mo`nosti. Katere? Tiste, s katerimi je povezana na{a uspe{na prihodnost, bi lahko rekli na osnovi citata (10). Na podlagi takih in podobnih, angle{~ini navidezno naravno danih, atributov je angle{~ina predstavljena kot pomemb-nej{a od drugih tujih jezikov, kajti prav ti atributi omogo~ijo, da res verjamemo: T: Bolj{e ko je na{e znanje angle{~ine, bolj se bomo lahko vklju~evali v sodobni svet. ~esar za ve~ino drugih tujih jezikov ne bi mogli re~i. Povsem nesprejemljivo zvenita namre~ topoi: 162 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika T’: *Bolj{e ko je na{e znanje makedon{~ine, bolj se bomo lahko vklju~evali v sodobni svet. T”: *Bolj{e ko je na{e znanje nepal{~ine, bolj se bomo lahko vklju~evali v sodobni svet. Tako je tudi besedica angle{~ina postala leksikalni izjav-ljalec, kar pomeni, da `e sama uporaba tega izraza prikli~e atribute, ki angle{~ini pripisujejo najvi{jo vrednost med tujimi jeziki. Obstoj angle{~ine kot tako opredeljenega leksikalnega izjavljalca potrjuje tudi anketa6, ki sem jo v ta namen izvedla ZAKAJ PRAV ANGLE[^INA? (29 odgovorov) Kaj angle{~ina je: • ker je najkoristnej{a • ker je simpati~na • ker je enostavna • ker je osnovni jezik • ker je svetovni jezik Kaj angle{~ina ima: • dostop do literature, zaradi TV in radijskih programov • organiziran pouk v {oli {t. odgovorov: v procentih: 2 (6,9%) 1(3,4%) 1(3,4%) 1(3,4%) 5 (17,2%) Kaj angle{~ina nudi: • ker se najve~ uporablja in se z njo la`je sporazumeva • turizem • ker je nujno potrebna za slu`bo, ra~unalnike 4 3 10 (13,8%) (10,3%) (34,5%) 1(3,4%) 1(3,4%) 6 30 anketnih listov je bilo razdeljenih na treh razli~nih institucijah med star{e, katerih otroci so se vpisovali na te~aj zgodnjega u~enja angle{~ine (starost 5–11 let). Izpolnjenih in vrnjenih je bilo vseh 30 anket, vendar pa nekateri niso odgovorili direktno na vsa vpra{anja ali pa niso odgovorili direktno na vpra{anje. Zastavljena vpra{anja so bila odprtega tipa, z izjemo enega, ki je bilo alternativnega tipa. na treh jezikovnih {olah v Ljubljani. Vpra{anja so se nana{ala na ZUTJ in angle{~ino. Na tem mestu navajam samo rezultate vpra{anja, ki zadeva izbiro angle{~ine: Vsi odgovori so bili taki, da se jih je dalo uvrstiti v eno izmed treh omenjenih kategorij, ki sem jih povzela po Phillipsonu, kar je zadosten razlog, da termin angle{~ina ozna~imo za leksikalnega izjavljalca v Ducrotovem smislu. 4.3 Kot tretji primer analize diskurza ZUTJ si za konec oglejmo v uvodu omenjeni klju~ni argument: MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 163 Barbara Domajnko (12) Mogo~e ne koristi veliko(A), pa vendar ni~ ne {kodi(B). Argumentativni niz vklju~uje bistvo situacije, ki sem jo opredelila za paradoksno. Njegova sestavna dela sta nasprotu-jo~a si pogleda na ZUTJ. In vendar je sklep nedvoumen, usmerjen k predstavitvi ZUTJ kot smiselne aktivnosti, saj je mo`no na osnovi argumentativnega niza zaklju~iti le: (12’) Mogo~e ne koristi veliko, pa vendar ni~ ne {kodi. Otroka bom vpisal na zgodnji te~aj tujega jezika. in ne (12”) *Mogo~e ne koristi veliko, pa vendar ni~ ne {kodi. Otroka ne bom vpisal na zgodnji te~aj tujega jezika. Kako je mo`no, da kljub dopu{~anju mo`nosti, da je ZUTJ lahko celo ne-koristno, prevlada zaupanje v koristnost? Oglejmo si izjavo od blizu. Izjava vsebuje ve~ izjavljalnih pozicij, le-te pa so postavljene v neko razmerje. Niz bomo najprej razgradili na izjav-ljalne pozicije, s ~imer bo postalo v izjavi istega govorca vidnih ve~ stali{~. Argument A, po mojem mnenju, lahko razumemo le v povezavi s predhodno izjavo, ki pravi, da ZUTJ ne koristi veliko, le-ta pa zanika, in tako implicitno vsebuje, vsaj {e eno izjavo, ki ZUTJ predstavlja kot koristno aktivnost. Argument B pa izra`a prepri~anje, da ni dokazov, da ZUTJ {kodi, kar interpretira kot koristnost ZUTJ. Lo~imo lahko torej najmanj {tiri izjavljalne pozicije, in sicer: 11 Verjamem, da ZUTJ koristi. 12 Verjamem, da ZUTJ ne prina{a velikih koristi. 13 (argument A): Mogo~e (ZUTJ) ne koristi veliko... 14 (argument B): ... pa vendar ni~ ne {kodi. I3 lahko v tem kontekstu razumemo kot tisto stali{~e, ki dopu{~a mo`nost, da ima I2, glede na I1, vsaj delno prav. Do takega zaklju~ka lahko pridemo na podlagi prislova mogo~e, ki omejuje in dolo~a interpretacijo tako, da vidi dolo~eno stali{~e kot mo`no: mogo~e prisl. 2. izra`a ne popolno prepri~anje o ~em: mogo~e bi kaj dosegli, ~e bi bili slo`ni. (SSKJ, 1995: 568) 164 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika I2 je stali{~e, ki ni govor~evo, ~eprav je v izjavi implicitno prisotno, in sicer preko govor~eve interpretacije v stali{~u (I3). Govorec namre~ stali{~e I2 vpeljuje v izjavo tako, da do njega zavzame lastno stali{~e – ga predstavi kot samo mo`no, s ~imer poka`e, da se z njim v celoti ne strinja in ga samo delno dopu{~a. Sedaj je potrebno pokazati, da sta stali{~i I3 in I4 res razli~no argumentativno usmerjeni, kar bo mogo~e dokazati na podlagi sklepov, ki ju je mogo~e iz njiju izpeljati. Topos, ki oba sklepa omogo~i, je v tem primeru enak: T: ^e je nekaj za otroka koristno, mu bodo star{i to sku{ali omogo~iti. Pri tem lahko vsako dejavnost, ki se izka`e za koristno, razumemo tudi kot smiselno. Iz izjave: I3: Mogo~e (ZUTJ) ne koristi veliko ... lahko izpeljemo le sklep, ki ZUTJ ne vidi kot smiselno aktivnost (S–): S– torej svojega otroka ne bom vpisal v zgodnji te~aj tujega jezika. Iz izjave I4: Pa vendar (ZUTJ) ni~ ne {kodi ... pa lahko izpeljemo le sklep, ki ZUTJ vidi kot smiselno aktivnost (S+): S+ torej bom svojega otroka vpisal v zgodnji te~aj tujega jezika. Sklepa S– in S+ sta si nasprotna, zato lahko re~emo, da sta argumenta razli~no argumentativno usmerjena. [e vedno pa nismo razlo`ili, kako da je kon~ni zaklju~ek, ki ga povzame tudi govorec, argumentativnega niza (12), kljub implicitnemu priznavanju tako špozitivnega’ kot šnegativnega’ zaklju~ka, pozitiven. Pa vendar lahko razumemo kot sinonim za toda, veznik, ki oba dela izjave (v bistvu obe izjavljalni poziciji) postavi v pro-tiven odnos. Obravnavani argumentativni niz je torej niz tipa MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 165 Barbara Domajnko “A, toda B”. S tem tipom argumentativnega niza se je Ducrot (1991: 34-36) precej podrobno ukvarjal in prišel do zaključka, da veznik toda povezuje dva segmenta, ki ju predstavi kot usmerjena k nasprotnima sklepoma. Prav prisotnost tega veznika nas napelje na to, da obe izjavi beremo kot nasprotno usmerjeni. V bistvu veznik toda izpelje argumentativni potencial diskurzivnih segmentov in ju postavi v protivno razmerje. Še več, v argumentativnem nizu “A, toda B” je argumentativna usmerjenost celega niza enaka argumentativni usmerjenosti argumenta B. Zdaj lahko končno oblikujemo odgovor na zastavljeno vprašanje. Sklep celotnega niza je takšen, kot je, zaradi uporabljene argumentativne strategije - zato, ker sama struktura argumentativnega niza “A, toda B” usmerja k sklepu, ki sledi iz argumenta, ki ga vpeljuje toda, ne pa morda zato, ker bi za argument B obstajalo več dokazov. Z drugimi besedami: ZUTJ je preko jezikovnih mehanizmov predstavljeno kot smiselna aktivnost, kljub temu, da za to ni prepričljivih znanstvenih dokazov. 5 ZAKLJU^EK Primeri analize so zajeli gramatično in leksikalno raven diskurza. Namerno so bili izbrani primeri, ki se ne ukvarjajo z eksplicitnim argumentiranjem smiselnosti in nujnosti ZUTJ v obliki naštevanja ustreznih metod, programov in prednosti psiholoških dejavnikov otrok za učenje tujega jezika. Za presojanje teh argumentov so pristojne pedagogika/didaktika in psihologija. Izbrani so bili primeri, na katerih je bilo mogoče jasno izpostaviti nekatere jezikovne mehanizme, preko katerih so priklicana in izpostavljena točno določena razmerja med točno določenimi stališči. Primeri, upam, dovolj jasno kažejo, da prav tako (torej s pomočjo jezikovnih mehanizmov) predstavljanje argumentov (ki niso nujno neposredno povezani s stroko - kot npr. diskurz Evrope, dobronamernost staršev, status angleščine ...) ustvarja koherenten kontekst, ki ZUTJ vzpostavlja, osmišlja in predstavlja kot nujno. Na začetku paradoksno in evforično prepričanje staršev je tako možno umestiti v koherentno strukturo diskurza ZUTJ, in ga torej osmisliti kot posledico diskurza ZUTJ. Analizirani primeri istočasno odkrivajo, kje je možno o obstoječem diskurzu ZUTJ vendarle podvomiti: smiselno je ponovno premisliti najbolj osnovna zdravorazumska verjetja. 166 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Argumentativna mo~ diskurza zgodnjega u~enja tujega jezika BARBARA DOMAJNKO je profesorica angle{~ine in diplomirana sociologinja kulture. Od jeseni 1995 je vpisana v program magistrskega {tudija (diskurzivni {tudiji) na In{titutu za huma-nisti~ne {tudije v Ljubljani. LITERATURA: APPLE, M. W. (1979): Ideology and Curriculum, Routledge and Kegan Paul, London. DUCROT, O. (1988): Izrekanje in izre~eno, SH, Ljubljana. DUCROT, O. (1996): Slovenian lectures (V tisku). PHILLIPSON, R. (1992): Linguistic Imperialism, OUP, Oxford. STERN, H. H. (1983): Fundamental Concepts of Language Teachning, OUP, Oxford. @agar, I. @. (1995): Argumentation in language and the Slovenian connective pa, Universiteit Antwerpen, Antwerpen. VIRI: ^ok, L. (ur.) (1994): U~iti drugi/tuji jezik – kje, koga, kako, Pedago{ka fakulteta, Ljubljana. GRISOGONO, V. (1993): š[ole za male poliglote – pestrost brez nadzora’. VIP – Revija za vzgojo in informiranje potro{nikov, 1993/3, 26–29, Ljubljana. Ore{i~, H., L. ^ok in M. [tros (1994): Tuji jeziki v obveznem izobra`evanju, Zavod Republike Slovenije za {olstvo in {port, Ljubljana. Seli{kar, N. (1995): Igramo se in u~imo, Zavod Republike Slovenije za {olstvo in {port, Ljubljana. Slovar slovenskega knji`nega jezika (1995): DZS, Ljubljana. [ifrer, R.: šZa la`ji korak v Evropo’, Ve~er, 28. 12. 1991, 31, Maribor. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA 167 II trn 111 lS. *-HR f 41 - ™ up: 9 I *3k p i ****«, POP OKO UHO Izhodi{~a za teoretsko obravnavo recepcije studijsko in medijsko posredovane sodobne popularne godbe Namesto da bralko ali bralca ob vstopu v pop oko uho – uredila sva ga I~o Vidmar in Jo`e Vogrinc – posiljujem s povzemanjem tistega, kar sledi, bom z eksegezo podnaslova poskusil nakazati, kam ho~e priti po poti, ki jo utira. Izhodi{~a: menim, da je to, kar tu vpeljujemo, teoretsko novo in zares na za~etku poti, in to “v svetu” prav toliko kot “doma”. Za teoretsko obravnavo: v glasbi nasploh, v popularni godbi pa {e toliko bolj, se pisanje o stvari, kolikor ho~e biti dostopno katerim koli drugim kot muzikologom, omejuje na kritiko, ki je v glavnem degustativna in popisuje lastna, bolj ali manj konvencionalna, ob~utja ali pa kopi~i lastna imena. Preku-cije v godbi opisujejo prekucuhi v kritiki z `arom in jezo, ki se prehitro iz`ivita v prenovi kriti{kega `argona namesto v premisleku, kako sta njihov predmet in oni sami, kot njegova kritika, sploh mo`na. Pretirano bi bilo trditi, da kritika ~uti potrebo po ~em drugem, kakor je sama. Recepcije: Pierre Schaeffer, glasbenik, filmar, literat, teoretik glasbe, katerega odlomke iz prelomne Razprave o glasbenih objektih tu prvi~ prevajamo v sloven{~ino, je teorijo glasbe prenovil prav s tem, da je s konceptom glasbenega objekta zajel glasbeno resni~nost na ravni poslu{anja, ne na ravni kak{ne nasebnoglasbene ontologije, fizikalne akustike ali psihologije. Studijsko posredovane: ~e Schaefferjev pristop s svojo zastavitvijo vnaprej zavrne vnaprej{njo presojo glasbe glede na to, iz kak{nega vira prihaja ali kako je fizikalno proizvedena, pa Steve Jones, teoretik popularne godbe in studijski in`enir in producent, v poglavju Tehnologija in glasbenik iz knjige Rock Formation /= Rockovska formacija, pa tudi (glasbeno, glasbenikovo, seveda pa tudi poslu{al~evo Formiranje skoz rock) pojasnjuje prav to, kako dojemanje sodobne popularne godbe pri tistih, ki jo tudi delajo, kakor pri tistih, ki jo le tro{ijo, predpostavlja njeno tehni~no proizvedenost in socialno organizacijo produkcije, utele{eno v sodobnem snemalnem studiu. Medijsko posredovane: pleonazem sem moral zapisati, ker smo se tega, da glasbo spoznamo, jo vzljubimo in se je morebiti nau~imo prek “nosilcev zvoka”, radia, TV, pa tudi v `ivo najve~krat prek ozvo~enja, tako navadili, da Logotip zalo`be plo{~ His Master Voice iz knjige graphic design in America, Walker Art Center, Minneapolis 1989, USA se te posredovanosti niti ne zavedamo. V besedilih, ki sta mo~no predelana prispevka z lanske konference filmsko teoretskega ~asopisa Screen in IASPM (= Mednarodnega zdru`enja za {tudij popularne godbe) o glasbi in plesu na TV in v filmu v Glasgowu, I~o Vidmar skoz premislek temeljnih Schaefferjevih konceptov obdeluje unplugged kot tisti trend v izvajanju sodobne popularne godbe, kjer so zgo{~ene dileme v zvezi s tehni~no posredovanostjo igranja, Jo`e Vogrinc pa na~enja vpra{anje rabe godbe na televiziji pri novi TV zvrsti, VJ showu kot oddaji, kjer voditelj – VJ – vrti video klipe publiki. Sodobne: izraz je neroden, a opozarja, da je problematika tehni~no posredovane glasbe “danes” pa~ korenito druga~na kakor “v~eraj”, ko, denimo, ni bilo ne “zgo{~enk”, ne “sequencerjev”, ne video klipov in ne bogveko-likosteznih me{alnih miz. Popularne: besedo posku{ajmo razumeti brez podtonov vrednotenja ali stilskega purizma, kot nevtralno ozna~bo za vso tisto glasbo, katere socialno `ivljenje se reproducira skoz uporabo mno`i~nih medijev v vsakodnevnem `iv-ljenju ljudi, ne pa skoz specializirane ali elitne uradno potrjene izobra`evalne institucije za glasbenike (glasbene {ole, deloma pa tudi pevske zbore, folklorne skupine ipd.). Godbe: izraz naj poudari socialno `ivljenje glasbe – izvajane, poslu{ane, ne trezorja notnih zapisov kot “glasbe na sebi”, “sfere idej”, glede na katero je vse, kar zazveni za avditorij, drugotno (izvedba, poustvaritev ipd.). Razumite to, kar sledi, kot prispevek k za~etku dela slovenske sekcije IASPM in, seveda, kot vabilo k sodelovanju. Jo`e Vogrinc Pierre Schaeffer in Razprava o glasbenih objektih “Ideja, da lahko ujamemo vsak zvok iz okolja, ki nas obkro`a, ga upogibamo in preoblikujemo v nekaj povsem novega, je osnova sodobnega digitalnega samplinga… toda njeni za~etki segajo v leto 1948,” je za revijo Electronic Musician (1986) izjavil francoski glasbeni teoretik, esejist, novelist in pedagog Pierre Schaeffer in povsem jasno namignil na svojo prakso musique concrete, ki je ob svojih prvih korakih in predvajanjih zgodnej{ih del pridobila oznako škoncert hrupa’, denimo, prve bolj empiri~no usmerjene Cinq études de bruits (1948). V predgovoru k drugi izdaji, enajst let po izidu svojega najpomembnej{ega teoretskega dela, Razprava o glasbenih objektih (Traité des objets musicaux, Éditions du Seuil, Paris 1966), ki je fascinantna, 700 strani obsegajo~a multidisciplinarna {tudija o na~inih poslu{anja, vsakdanjega in glasbenega, tehnikovega/akustikovega in glasbenikovega, Schaeffer srdito odgovarja na dva glavna o~itka oziroma nesporazuma, ki ga je bilo dele`no njegovo glasbeno in teoretsko delo. Oba predpostavljata, da je s svojo radikalno, enakovredno obravnavo in kompozicijo modificiranih glasbenih tonov, naravnih zvokov iz okolja in mehanskih zvokov, uni~il glasbo. Tipi~en schaefferjevski odgovor je: narobe, v njej sem odkril splo{ne zakone. S tem je `e zavrnjen prvi o~itek, da je blizu nadrealistom in njihovi fascinaciji nad ready made, in pripravljen odgovor na drugega, ko zavra~a zgodovinsko poslanstvo vpeljave hrupa v glasbo, ki so mu ga pripisovali. “Ponosen sem na nekaj drugega: v glasbenem zvoku sem odkril del hrupa, ki ga prvi vsebuje in ki smo ga vztrajno zavra~ali.” Povabilo skladateljem in poslu{alcem predpostavlja odpravo tradicionalne opozicije med zvokom in hrupom, odkrivanje potencialne glasbenosti v zvokih, ki jih obi~ajno dojemamo kot hrup, in kon~no, odkrivanje implicitne hrupnosti v šnavidezno ~istih zvokih’ (npr. zrno violine ali glasu). Zato Schaeffer privilegira akuzmati~no situacijo poslu{anja, ki jo v svoji teoriji zvoka v filmu, dovolj znano v tem prostoru, plodno razvija njegov u~enec in dol`nik Michel Chion. Pierre Schaeffer se je rodil l. 1910 v Nancyju v glasbeni{ki dru`ini. Zgledu star{ev ni sledil. Leta 1929 se je vpisal na École Polytechnique, leta 1936 je za~el delati na Radiodiffusion Française kot tonski tehnik, ki ga je vse bolj privla~ila filozofija in literatura. @e zgodaj je za~el pisati romane, eseje in prve teoretske obravnave radijskega in filmskega zvoka. Leta 1941 je ustanovil Jeune France, interdisciplinarno zdru`enje za glasbo, gledali{~e in vizualne umetnosti. Naslednje leto se je pridru`il Copeaujevemu Studio d’Essai, ki je pozneje postalo sredi{~e odporni{kega gibanja na francoskem radiu, {e pozneje pa zibelka musique concrete. Prvi studijski poskusi in kasnej{i prodor nove glasbene prakse z uspe{no javno predstavitvijo Symphonie pour un homme seul (1950) so pripomogli, da so skupini Groupe de Recherche de Musique Concrete leta 1951 priznali uradni status raziskovalnega oddelka na francoskem radiu. Leta 1958 ga je s sodelavci prenovil v bolj ambiciozno Groupe des Recherches Musicales, ki se je od raziskovanja zvokov in novih tehnik usmerila POP OKO UHO 173 I~o Vidmar Slika z naslovnice knjige Pierra Shaefferja Traité des objets musicaux (glej opombo 22 na str. 198) k splo{nej{im preu~evanjem percepcije glasbe. Schaeffer je prenehal skladati in se povsem posvetil teoretskemu delu. Leta 1968 je bil imenovan za izrednega profesorja elektronske kompozicije na pari{kem konzervatoriju. Iz njegove obse`ne bibliografije (romani, eseji o radiofoniji, radijske igre, filmski eseji) lahko ob Razpravi omenimo vsaj roman Le gardien de volcan (1969), za katerega je prejel nagrado Prix Sainte-Beuve. Pri~ujo~i prevod obsega izbrana poglavja iz prvih dveh knjig (v Razpravi jih je skupno sedem), v katerih Schaeffer aktualizira akuzmati~no izku{njo poslu{anja in prek nje uvaja pojem zvo~nega objekta in “{tirih poslu{anj”. Schaefferjeva zbrana glasbena dela so iz{la na {tirih CD-jih zalo`be INA.GRM. Umrl je 19. avgusta 1995 v Parizu. I~o Vidmar (Biografske in bibliografske podatke nam je prijazno posredoval profesor Scott A. Wyatt z University of Illinois Experimental Music Studios in predsednik Ameri{kega zdru`enja za elektroakusti~no glasbo.) 174 POP OKO UHO Pierre Schaeffer Razprava o glasbenih objektih I. KNJIGA III. UJETI ZVOKE 3.1. PARADOKS IZNAJDBE Medtem ko so publikacije v zadnjih desetletjih opozarjale na nove instrumente, ki izhajajo iz elektrona – od Theremi-novega* prek Martenotovega** glasbila do miksturnega trau-tonija*** – pravzaprav ne poznam nobenega besedila, ki bi osvetlilo presenetljivi prevrat, ki ga je pomenil za~etek snemanja zvokov. Kot se pogosto dogaja ob tak{nih prilo`nostih, ko stroj – nenadoma in postopno hkrati – uvede nove mo`nosti ~love{ke dejavnosti, se niso utegnili ~uditi iznajdbi, tako zavzeto so jo hiteli izpopolnjevati. Od valja do voska, od odmevnika do zvo~nika, od gramofona do pick-upa, od oseminsedemdesetih obratov do long playa, od ebonita do vinilita, od fonografa do magnetofona, od mona do sterea – od ~asov Edisona in Charlesa Crosa je bilo treba opraviti dolgo pot, z vsemi postanki, presene~enji in prehitevanji vred. Ker je bil napre- * (Opombe pod ~rto, ozna~ene z asteriskom, so prevajalkine.) V franco{~ini: thérémine. “Sredi govornikov 8. vsesovjetskega elektri{kega kongresa, ki je bil avgusta 1920 v Leningradu, je nastopil s prvim elektronskim glasbilom 24-letni ruski profesor fizike Leon S. Theremin in predvajal svoj šeterofon’. Konec leta 1927 je od{el Theremin s svojim nekoliko spopolnjenim glasbilom na koncertno turnejo v Ameriko, in je svoj izum l. 1928 tam patentiral. (…) Zanimivo je, da je po drugi svetovni vojni nastalo ve~ kompozicij za dva ali ve~ štereminov’ ter za šteremin’ v zvezi z nekaterimi klasi~nimi glasbili (E. Varese, P. A. Grainger, B. Martinu, A. Fulejhan, N. Berezowsky itd.).” Navajamo po: Miroslav Adle{i~, Svet zvoka in glas- POP OKO UHO 175 Pierre Schaeffer be, MK, Ljubljana 1964, str. 834–835. ** V franco{~ini: le Martenot. “(…) aprila 1928 je radiotelegrafist in profesor pari{ke glasbene akademije Maurice Martenot nastopil v pari{ki Operi z uspelim modelom, ki ga je imenoval šOndes musicales’ (šGlasbeni valovi’). Martenot je pred drugo svetovno vojno in po njej patentiral skoraj ducat precej popolnih elektronskih instrumentov. Med njimi je najzmogljivej{i koncertni tip, ki ga dandanes imenujemo šMartenotovo glasbilo’. ^eprav je do l. 1955 obstajalo za Martenotovo glasbilo {e nad 30 kompozicij Honnegerja, Landowskega, Messiaena, Milhauda, Vi{njegradskega itd., je vendar Martenot v tem letu zapisal o odporu glasbenikov do elektronskih instrumentov in v tej zvezi zavrnil njihovo sodbo, ~e{ da govore nova glasbila druga~en jezik: šIn-tegrali so za glasbenika prav tako suhi kakor skrivnosti dvanajsttonske muzike za fizika. (…)’ Ob teh delih ne smemo zamol~ati, da se je Martenotovo glasbilo do tedaj oglasilo v ve~ kot 300 filmih.” Navajamo po: Miroslav Adle{i~, Svet zvoka in glasbe, MK, Ljubljana 1964, str. 835–836. *** V franco{~ini: mixtur-trautonium. “Pol leta za Martenotom sta izdelala Nemca Bruno Hell-berger in Peter Lertes (1928-29) šhelertion’. ^eprav sta kasneje glasbilo spopolnila ter dosegla, da so ga pri~eli industrijsko izdelovati, se muzika he-lertiona ni uveljavila. dek tako osupljiv, so prezrli sam fenomen. Poleg tega je bila na za~etku iznajdba tako okorna in navidez tako dale~ od izpolnitve obetov, ki jih je vzbujala, da je bilo mogo~e razvoj, za katerega se danes zdi, da ga je lahko vsakdo predvidel, pri~akovati le s trdnim zaupanjem in `ivahno domi{ljijo. Paradoksalno je namre~ naslednje: ko se uveljavlja novi princip, ki ga prvi dose`ki {e ne ka`ejo v pravi lu~i, sodobniki ob za~etnem navdu{enju le slutijo njegove vznemirljive implikacije; toda prav hitro se odvrnejo od njega, prelo`ijo preverjanje njegove splo{nosti na poznej{i ~as in se lotijo dokazov, neposrednih rezultatov. Ko ste~e tehni~ni proces, so pozorni le {e na razvojni segment, ki ga imajo pred seboj. Kolikor bolj princip izpolnjuje pri~akovanja, tembolj izginja, postaja del pridobljenega izkustva. Vsakr{no razmi{ljanje o njem se zdi pre`ivelo, ~eprav se pravzaprav nih~e ni vanj zares poglobil. ^e na{i predhodniki zaradi nejasnosti prvotnega raziskovanja niso razumeli, za kaj gre, pa mi pogre{amo ~as odkritja in {ok iznajdbe, ki bi nas navdu{ila in spodbudila k ponovnemu preu~evanju tega, za kar mislimo, da `e vemo. 3.2. SKRIVNOST VALJA IN ZMO@NOSTI U[ESA @e pri Edisonovem valju je presenetljivo to, da z njim lahko spremenimo tridimenzionalno akusti~no polje, ki je sede` razli~nih sporo~il, v enodimenzionalni mehanski signal4; kot vemo, njegovo vrtenje v nasprotno smer kljub popa~eni izvedbi predvaja “nekaj” od tako ohranjenih sporo~il. Kaj je pravzaprav to “nekaj”? Odgovor je povsem jasen. Edisonov fonograf je za silo obnavljal (restituait) semanti~no vsebino sporo~il. Skozi mo~no popa~en signal, grobo zmali~ene zvo~ne elemente in v zvo~nem polju z eno samo dimenzijo je poslu{alec lahko {e vedno prepoznal, kaj je bilo posneto: in to ne samo smisel sporo~ila, besede in stavke, refrene in harmonije, temve~ tudi nekatere aspekte izvora posnetka. Navsezadnje je bilo tako mogo~e z najve~jo natan~nos-tjo prepoznati Dranema ali Cécile Sorel, violino ali klarinet. V tem je skrivnost, ki je niti ne opazimo ve~, saj smo zaslepljeni z navidezno gotovostjo: kako naj sicer razlo`imo dejstvo, da se zdijo nekatere naravne zvo~ne strukture, ki so nam dobro znane, neuni~ljive, da ostanejo kljub vsemu prepoznavne skozi popa~enja in najbolj grobe operacije? Ali tu lahko zadovoljivo napredujemo s pojasnili ~iste elektroakustike? Ali je Edisonov fonograf dopu{~al prepoznavanje barve zvoka (timbres)? Kaj je sploh barva zvoka, da lahko njeno sled ohrani celo valj? Frekven~ni spekter? Njegova restitucija je v kaj slabem stanju. 176 POP OKO UHO Razprava o glasbenih objektih Sprejemljiva je le najbolj empiri~na definicija barve zvoka: Dranema so prepoznavali, ker je bil pa~ Dranem, to je vse. Izvor vokalnih zvokov je ostal zaznaven. Nekaj od barve-zvoka-Dranem, nekaj tako povzro~ene trajnosti (persistance causale), imenovane Dranem, je bilo {e mogo~e prepoznati. Fenomen snemanja in ponovne reprodukcije zvoka je torej `e na samem za~etku privedel do nenavadne ugotovitve: ~e je bil namre~ valj preprosto ~udo, tedaj je bil drugi, prav ni~ preprost ~ude`, na{e uho. ^eprav nam izpopolnjene naprave danes posredujejo signal, ki naj bi bil verodostojen (fidele), je Edisonov poskus {e vedno pomemben: skozi popa~en signal povzame uho bistvo sporo~ila. To bistvo pa je videti presenetljivo neodvisno od frekven~nih krivulj (courbes de réponse). In vendar so se pozneje ubadali prav s frekven~nimi krivuljami, z verodostojnostjo (high fidelity) in s pribli`evanjem barvi zvoka! Izpopolnjevanje snemalnih naprav je bilo v celoti usmerjeno v izbolj{anje verodostojnosti signala, prav ni~esar pa ni razkrilo o zmo`nostih u{esa. Ker je glasba stvar zaznav, ne pa fizikalnih signalov, je razumljivo, da ves ta ~as nismo znali uporabljati magnetofona in mikrofona za povsem glasbene raziskave in za razlago nedoumljive narave tradicionalnih glasbenih vrednot. 3.3. ZGODOVINSKI PRISPEVEK RADIA Dana{njega razmaha dejavnosti, ki se ukvarjajo z zvokom, brez dvoma ni spodbudil samo zvo~ni zapis, prav tako kot fotografija, prekrita s ~rnim pregrinjalom, ni privedla do tako imenovane “civilizacije fotografije”. Ko pa so se fonografiji in fotografiji pridru`ili {e mno`i~ni mediji, so ta odkritja povzro~ila nenadejan razmah izvirnih tehnik. Seveda je valj `e na za~etku vseboval vse skrivnosti lovljenja zvoka, njegovega “dejanskega” bele`enja in s tem mo`nost, da postane objekt na{ega eksperimentiranja. Podobno se je zgodilo z izumom bratov Lumiere, s fotografskim posnetkom. Kot vedno pa je potrebna dolga pot prek otipljivih rezultatov, da se lahko ozremo na lastne sledi in jih razlo`imo. Da se je lahko skorajda neopazno razvil druga~en na~in obravnavanja fenomena glasbe, je moral radio malodane prekositi samega sebe. Za to je imel zgodovinske pogoje: studie, finan~na sredstva, predvsem pa osebje, ki je bilo povsem druga~no od tradicionalnih glasbenikov, ~eprav so ga sestavljali ljudje, ki so bili tudi sami strokovnjaki za zvok. ^e v raziskavi, ki smo se je lotili, ne bi analizirali te zgodovinske situacije, bi prezrli pomemben vidik. Omeniti pa ga moramo `e zato, ker je muzikolog in organist Friedrich Trautwein prevzel po njem manual na trak ter leta 1930 zasnoval mnogoglas-no elektronsko glasbilo, ki ga dandanes imenujemo štrautonij’. Ko je P. Hin-demith spoznal trautonij berlinske akademije, je takoj pri~el komponirati zanj. Kasneje so vklju~ili novi instrument v svoje kompozicije tudi Honegger, Oskar Sala in drugi. Sevé so poznej{e skladbe predpisovale note le {e za spopolnjeni in dokaj zmogljivej{i “miksturni trau-tonij” (1952), ki je nastal iz tudi `e precej spopolnjene-ga koncertnega trautonija (1940) (…)”. Navajamo po: Miroslav Adle{i~, Svet zvoka in glasbe, MK, Ljubljana 1964, str. 837. 4 Tako kot v prvem poglavju bomo {e naprej uporabljali besedo signal, ki napotuje k dogodku, v nasprotju z zvo~nim ali glasbenim objektom, ki ju zaznavamo kot taka. Signal bomo tu (v nasprotju z znakom, elementom glasbene govorice), uporabljali v fizikalnem pomenu. S tem izrazom fiziki ozna~ujejo fizikalne elemente, ki jih lo~ujejo od kompleksnega pojava in na katere lahko vplivajo. POP OKO UHO 177 Pierre Schaeffer Kaj se je torej zgodilo, ko so aparature za prestrezanje zvoka, spojene z napravami za njegovo beleženje in radijsko oddajanje, razpršile zvok violinista ali glas pevke iz studia na vse strani? Pojavili sta se dve smeri praktičnega raziskovanja, obe enako moderni in zastareli. Moderni, ker sta uporabljali in nenehno izpopolnjevali nove iznajdbe, zastareli, ker nista dopuščali časa za premislek o osnovnih postulatih in ker sta zaradi pospešene tehnologije aplikacij opuščali temeljno raziskovanje. Ena od teh raziskovalnih smeri se je ukvarjala s popolno reprodukcijo tridimenzionalnega akustičnega polja - ta vodi v stereofonijo. Druga smer, ki se je pojavila že pred njo in ki je raziskovala snemanje zvoka, pa je morala premagovati posebne probleme na omejenem področju monofonije. Polagoma pa je pokazala odlike, ki so jih potrebovali izvajalci te nove umetnosti. Kako naj utemeljimo trditev, da ti dve raziskovanji nista spodbudili prenove glasbenih idej, kot so jima pripisovali pozneje, prav tako pa nista zadovoljivo pojasnili narave svojega podviga? To je približno tako, kot če bi hoteli izpopolniti lečo v mikroskopu, ne da bi upoštevali specifičen način, na katerega ta podaljšek vida omogoča približevanje neskončno majhnih objektov in ki zastavlja problem obdelave (brušenje, posebne luči) ter zahteve in sposobnosti očesa (sposobnost ločevanja, maksimalna povečava itd.). To bistveno vrzel skuša odpraviti pričujoče delo. 3.4. MIT 0 ZVOČNI REPRODUKCIJI Elektroakustika je torej usmerjena predvsem k popolni reprodukciji, in še posebej k stereofonski restituciji zvokov. Kaj je za inženirja bolj vabljivo kot namestiti poslušalca pred namišljeni orkester, kjer lahko sliši prve violine na levi, druge pa na desni? Vsiljuje se pripomba, ki ne obsoja poskusa, ampak zmanjšuje njegov pomen: če bi bila popolna reprodukcija tako pomembna, bi imel prehod od monofonije k stereo-foniji radikalen učinek. Inženir bi moral temeljito obvladati pojave, s katerimi ima opravka, poslušalec pa bi moral biti zelo senzibilen. Izkušnje pa nam kažejo, da je vse to precej nejasno; zdi se namreč, da so te izpopolnitve drugotni, nestabilni in nestalni pojavi, po strokovni plati sorazmerno negotovi, za poslušalca pa zelo spremenljivi. S stališča glasbenega rezultata je bolj smiselno izboljšati verigo monofonije kot pa postaviti na hitro narejeno stereofonijo. Tako naš inženir kot naš poslušalec tu naletita na zapletene probleme - zdi se, da 178 POP OKO UHO Razprava o glasbenih objektih tehni~ne izbolj{ave nimajo povsem jasne zveze z lastnostmi u{esa.* @e s samo omembo “neprave stereofonije” bomo spravili strokovnjaka v precej{njo zadrego. Ne bomo se spu{~ali v podrobnosti, spomnimo naj le na to, da ta postopek preprosto razdeli ni`je zvoke na eno stran, vi{je pa na drugo. Pribli`no tako je treba razvrstiti tudi posamezne instrumente v orkestru. Kako to, da med orkestralnim dviganjem od ni`jih k vi{jim zvokom ves orkester ne preide z leve na desno, ali da se klaviatura klavirja ne razteza ~es ves oder?6 Spoprijem s prakti~nim problemom zvo~ne reprodukcije potemtakem zahteva uporabo vrste transformacij, ki z elek-troakusti~nimi sredstvi vodijo od “neposrednega” zvo~nega dogodka do njegovega posnetka, vendar smo {e dale~ od tega, da bi znali te transformacije nadzorovati tako pretanjeno in zanesljivo, kot si to lahko teoreti~no predstavljamo. Poglejmo si pobli`e nekaj vidikov te reprodukcije. * L’oreille: uho, sluh, posluh, pazljivost. 6 Cf. npr. ~lanek R. Kolbe-na: The Stereophoner, ki navaja vznemirljive eksperimente s psevdo-stereofoni-jo, ki jih je izvedel H. Scherchen z monofonskimi posnetki (Gravesaner Blätter, 1959, {t. 13). 3.5. Z ENEGA ZVOČNEGA POLJA NA DRUGO Orkester igra v dvorani. Isti orkester, posnet na plo{~i, igra pozneje drugje – pri poslu{alcu doma. Ker sku{ata tako tehnika kot trgovina prepri~ati poslu{alca, da ima orkester pravzaprav pri sebi doma, niti ni presenetljivo, da se je z nekak{nim dru`benim soglasjem vsa pozornost usmerila k verodostojnosti (fidélité) posnetka in da nih~e ni prav ni~ razmi{ljal o transformaciji, ki jo pomeni zamenjava enega zvo~nega polja z drugim. Dodajmo, da se je skrivnost lahko ohranila predvsem zaradi zapletenosti na{ega u{esa: ta presenetljivi organ nam omogo~a, da zaznamo najmanj{e odtenke, hkrati pa nam prikriva najbolj o~itne stvari: zamenjava enega zvo~nega sveta z drugim in sprevrnitev pravil o enotnosti ~asa in kraja sta za nas brez dvoma pomembni. Kako je mo`na utvara, da orkester igra pri nas doma, kot da bi to ne bilo ni~ posebnega? ^e ho~emo biti dosledni, mora na{ razmislek o tem upo{tevati tako fizikalna kot psiholo{ka dejstva. Sprememba polja namre~ vpliva na obe podro~ji. Ne pozabimo, da poslu{anje ni mogo~e brez poslu{alca; tako kot reproducirani zvok se tudi on pozneje znajde drugje. Opazili bomo, da na pojave, ki se zdijo pri snemanju najbolj objektivni, odlo~ilneje vplivajo psiholo{ki dejavniki kot pa herci in decibeli. Kje naj torej za~nemo, ~e se moramo lotiti psiholo{kega premisleka in hkrati fizikalnih opisov pojavov? K temu vpra{anju se bomo znova vrnili pri pojmu objekta v IV. knjigi, za zdaj pa se bomo omejili na obi~ajni opis psihoakusti~ne POP OKO UHO 179 Pierre Schaeffer transformacije, ki jo povzro~i snemanje zvokov. Strokovnjaki, ki se v praksi ukvarjajo z zvokom, se bodo tu zlahka zna{li. Omenjamo le dejstva, ki jih dobro poznajo. ^e jih ne bomo nau~ili ni~esar novega, naj nam oprostijo in pomislijo na to, da {tevilni bralci ne vedo skoraj ni~ o tej novi in pomembni izku{nji, transformaciji enega zvo~nega polja v drugo. Bodimo pozorni na terminologijo: ne zamenjujmo razli~nih pojmov, ki jih fiziki in psihologi ozna~ujejo z istimi besedami: pri paru objekt-podoba ima namre~ beseda “objekt” ustaljen fizikalni pomen (npr. v optiki); v psihologiji pomeni nekaj drugega. Najprej se bomo ustavili pri fiziki in raziskali fizikalno spremenljivko, ki jo najdemo v nizu elektroakusti~nih operacij in zaradi katere sploh lahko govorimo o zvo~ni reprodukciji. 3.6. FIZIKALNI OBJEKT SKOZI TRANSFORMACIJO Podro~ji svetlobnih in zvo~nih pojavov se med seboj razlikujeta po dveh bistvenih zna~ilnostih. Prva je povezana z dejstvom, da ve~ina vidnih objektov ni vir svetlobe, ampak so objekti v obi~ajnem pomenu besede, ki jih obsveti svetloba. Fiziki so torej vajeni tega, da vire svetlobe lo~ujejo od objektov, ki jo odbijajo. ^e objekt sam oddaja svetlobo, govorimo o svetlobnem “viru”. Z zvokom je druga~e. Pri ve~ini zvo~nih pojavov, s katerimi se tu ukvarjamo, je v sredi{~u pozornosti zvok, ki prihaja iz “virov”. Ustaljeno razlikovanje med viri in objekti, ki je zna~ilno za optiko, se v akustiki ni uveljavilo. Vso pozornost je “privabil” zvok (tako kot obi~ajno re~emo za svetlobo) kot emanacija vira, njegov prenos, njegove deformacije itd., vendar “obrisov” zvoka, njegove oblike niso obravnavali samih zase, brez nana{anja na vir. Tako ravnanje je spodbujalo tudi dejstvo, da so zvok (vse do odkritja zvo~nega posnetka) vedno povezovali z energetskim vzgibom, ki ga je povzro~il, in da so ga celo ena~ili z njim. Poleg tega je minljivi zvok dostopen samo enemu ~utu – preverljiv je samo s sluhom. Druga razlika pa je v tem, da je v vizualnem objektu nekaj stabilnega. Ne le, da ga ne zamenjujemo s svetlobo, ki ga osvetljuje, ne le, da se v razli~nih svetlobah pojavlja v stabilni obliki, temve~ je dosegljiv tudi za druge vrste zaznav: lahko ga otipamo, potehtamo, ovohamo; ima obliko, ki ji lahko sledimo z rokami, povr{ino, ki jo lahko otipamo, te`o, vonj. Kot vidimo, pojem zvo~nega objekta ni imel lastnosti, ki bi zbujale fizikovo pozornost. Ker se le-ta samodejno nagiba k 180 POP OKO UHO Razprava o glasbenih objektih temu, da učinke povezuje z njihovimi vzroki, mu je povsem Tokrat v psihološkem " " - smislu. zadoščala energetska opredelitev zvočnega vira: saj m razloga, da bi uho pri širjenju mehanskega valovanja v prožnem mediju (zraku) zaznavalo kaj drugega kot sam vir zvoka. Takšno sklepanje pravzaprav ni napačno. Toda če je, preprosto rečeno, veljavno za fizika ali konstruktorja elek-troakustičnih naprav, pa je za glasbenika ali akustika, ki se ukvarja s sluhom, neustrezno. Njima ni treba vedeti, kako zvok nastane in se širi, ampak samo to, kako ga slišimo. To, kar uho sliši, ni niti vir niti “zvok”, ampak prav zvočni objekti7 (tokrat v psihološkem smislu), prav tako kot oko ne vidi neposrednega vira ali celo njegove “svetlobe”, ampak osvetljene objekte. “Materializacija” zvoka v obliki zvočnega posnetka - koščka traku, zareze na plošči - bi morala usmeriti pozornost zlasti na zvočni objekt. Pri tej izkušnji poslušanja zvok ni bil več minljiv, hkrati pa se je odmaknil od svojega vzroka: postal je stabilen, z njim je bilo mogoče manipulirati, ga multiplicirati in spreminjati njegove energetske dimenzije neodvisno od pogojev njegovega nastanka. Pokazala se je podobna dvojnost kot v primeru osvetljenih objektov in virov svetlobe; ločenost inertne podlage, ki vsebuje vse “informacije” in energije, ki omogoča zaznavnost teh informacij, s čimer se je fizikom ponudila priložnost, da spremenijo svojo terminologijo in natančneje opredelijo razliko med “izvorom energije”, zvokom in zvočnim objektom. A iz tega ni bilo nič. Opazimo lahko le implicitno razliko med zvokom in zvoki ali med določenim zvokom in zvokom nasploh. Videti je, da je za fizika vez, ki spaja učinek z vzrokom, tako močna, da celo pri zvočnem posnetku ali modulaciji električnega toka “informacije”, ki jo je prejelo uho, ni nikoli jasno ločeval od njenega materialnega nosilca (plošče, traku itd.) niti od njene začasne energetske oblike (električnega toka, mehanskega nihanja). Zdi se, da lahko z izrazom “signal” še najbolje pojasnimo vsebino tega, kar prenaša zvok. Pravi fizikalni objekt, ki je ponujen ušesu in na katerega vpliva zvočna transformacija, ki jo povzroči snemanje in reprodukcija zvokov, je torej signal. 3.7. TRANSFORMACIJE ZVOČNEGA POLJA Pospešena komercializacija elektroakustičnih naprav je vnesla precejšnjo zmedo v razmišljanja, ki so pomembna za temeljno raziskovanje. Poudarjali so verodostojnost, frekvenčne krivulje, zvočnost, dinamični profil itd.; a zdi se, da nihče ni spregovoril o bistvenem: v studiu, v koncertni dvorani, kjerkoli se predstavi kaj zvočnih virov; njihov zvok ujamejo, POP OKO UHO 181 Pierre Schaeffer ga posnamejo, “predvajajo”, poslu{ajo… kaj se pri tem dogaja? Kaj poslu{amo namesto tistega, kar bi poslu{ali neposredno? (…) IV. AKUZMATIKA 4.1. AKTUALNOST STARODAVNE IZKU[NJE “Akuzmatik(i)”, nam pove Laroussov8 slovar, “so imenovali Pitagorove u~ence, ki so, skriti za zaveso, pet let v najstro`ji ti{ini poslu{ali njegove nauke, ne da bi ga videli.” Do njih je prihajal le u~iteljev glas, sam pa je bil skrit pred njihovimi o~mi. Pojem akuzmatike, ki ga nameravamo tu uporabljati, se nana{a prav na to iniciacijsko izku{njo. Laroussov slovar nadaljuje: “Akuzmati~en, adjektiv: tako imenujemo hrup, ki ga sli{imo, ne da bi videli, kaj ga povzro~a.” @e na koncu prej{njega poglavja smo be`no omenili, da ta termin ozna~uje prav perceptivno realnost zvoka kot takega, pri tem pa ga lo~i od na~inov njegove produkcije in prenosa: novi fenomen telekomunikacij in mno`i~nega prenosa sporo~il se lahko uveljavlja le zaradi in spri~o dejstva, ki je od vekomaj zasidrano v ~love{kem izkustvu: zaradi naravne zvo~ne komunikacije. Prav zato se lahko brez anahronizma vrnemo k starodavni tradiciji, ki je, ni~ manj in ni~ druga~e, kot to danes uspeva radiu in zvo~nemu posnetku, sluhu samemu vrnila popolno odgovornost za zaznavo, ki se je obi~ajno opirala na druge ~utne dokaze. Neko~ je za pripravo (dispositif)* slu`il zastor, danes pa sodobnim poslu{alcem nevidnega glasu omogo~ata podobno izku{njo radio in reprodukcijska veriga, ki nam posredujeta celoto elektroakusti~nih transformacij. 4.2. AKUSTIKA IN AKUZMATIKA ^e bi to izku{njo obravnavali s kartezijansko delitvijo in lo~evanjem “objektivnega” – tega, kar je za zastorom – in “subjektivnega” – reakcije poslu{alca na dra`ljaje – bi jo izkoristili v napa~nem smislu. Na osnovi take delitve vsebujejo napotke za razlago, ki smo se je lotili, tako imenovani “objektivni” elementi: frekvence, trajanja, amplitude… Z njimi se ukvarja akustika. V primerjavi s to delitvijo je postopek akuz-matike ravno obraten. Njeno raziskovanje je simetri~no: ne 182 POP OKO UHO 8 Kot je zapisal Jérôme Peignot. * Priprava v obeh pomenih: “naprava za poslu{anje” in “priprava na poslu{anje”. Razprava o glasbenih objektih prizadeva si pojasniti, kako subjektivno poslušanje interpretira ali deformira “realnost”, ali proučevati reakcije na dražljaje; zanjo je izvor pojava, ki ga je treba raziskati, prav poslušanje. Prikrivanje virov ni posledica tehnične nepopolnosti, pa tudi ne priložnostna metoda za njegovo spreminjanje: je predpogoj, namerna predpriprava subjekta. Vprašanje se odslej nanaša nanj: “Kaj slišim?... Kaj pravzaprav slišiš?” - v tem smislu, da od njega ne zahtevamo opisa zunanjih referenc zvoka, ki ga zazna, ampak opis njegovega lastnega zaznavanja. Akustika in akuzmatika pa nista v enakem nasprotju kot objektivno in subjektivno. Če mora prva, ki izhaja iz fizike, poseči po “reakcijah subjekta” in si tako naposled prilastiti psihološke elemente, pa se druga ne sme ozirati na merila in izkušnje, ki se nanašajo le na fizikalni objekt, na akustikov “signal”. Akuzmatično raziskovanje, ki je obrnjeno k subjektu, mora zato vztrajati v prizadevanju za lastno objektivnost: če tega, kar proučuje, ne bi bilo mogoče razlikovati od spremenljivih vtisov vsakega poslušalca, bi postala vsakršna komunikacija nemogoča; Pitagorovi učenci bi se bili morali odreči skupnemu imenovanju, opisovanju in razumevanju tega, kar so slišali; posamezen poslušalec bi moral celo iz trenutka v trenutek dvomiti o svojem lastnem pojmovanju. Skušali bomo torej ugotoviti, kako bi s soočenjem subjektivnih stališč našli nekaj, s čimer bi soglašalo čimveč eksperimentatorjev. 4.3. AKUZMATIČNO POLJE V akustičnem smislu smo izhajali iz fizikalnega signala in opazovali njegove transformacije v elektroakustičnih procesih, pri čemer smo se prikrito sklicevali na norme poslušanja, ki naj bi nam bilo znano - poslušanje, ki dojema frekvence, trajanja itd. V nasprotju s tem pa nam akuzmatični pristop običajno simbolično prepoveduje kakršno koli zvezo s tem, kar je vidno, otipljivo, izmerljivo. Sicer pa so razlike med Pitagorovim eksperimentom in izkušnjo, ki nam jo omogočata radio in zvočni zapis in ki ločujejo neposredno poslušanje (skozi zas-tor) od posrednega (prek zvočnika), navsezadnje zanemarljve. Kaj je torej značilno za današnjo akuzmatično situacijo? a) Čisto poslušanje Za tradicionalnega glasbenika in za akustika je pri prepoznavanju zvokov pomembna identifikacija zvočnih virov. Ta ustaljena glasbena privajenost pa se zmede, brž ko si mora pomagati brez vida. Pogosto nas preseneti, včasih pa tudi POP OKO UHO 183 Pierre Schaeffer zbega odkritje, da smo tisto, kar naj bi sli{ali, dejansko le videli in razlo`ili iz konteksta. Prav lahko se nam zgodi, da zamenjamo nekatere zvoke, ki jih oddajajo tako razli~ni instrumenti, kot so strune in pihala. b) Poslu{anje u~inkov ^e prikrijemo instrumentalne vire zvo~nih objektov, nam vztrajno poslu{anje s~asoma omogo~i, da jih odmislimo in smo pozorni le na zvo~ne objekte same. Lo~enost vida in sluha spodbuja druga~no poslu{anje: prizadevno poslu{anje zvo~nih oblik, namenjeno samo temu, da bi jih bolje sli{ali in da bi jih lahko opisali v analizi vsebine na{ih zaznav. Pitagorov zastor ne zado{~a za to, da bi odvrnil na{o radovednost, ki se instinktivno, skorajda nezadr`no ukvarja s tem, kar je za njim. Toda ponavljanje fizikalnega signala, ki ga omogo~a zvo~ni posnetek, nam pri tem pomaga na dva na~ina: s tem ko iz~rpava na{o radovednost, polagoma uvaja zvo~ni objekt kot zaznavo, ki je `e sama po sebi vredna pozornosti; po drugi strani pa nam ponavljanje signala zaradi pozornej{ega in bolj pretanjene-ga poslu{anja postopno odkriva bogastvo te zaznave. c) Spreminjanje poslu{anja Ponovna predvajanja (fizikalnega signala) potekajo v fizikalno identi~nih pogojih, zato se ob tem zavemo spreminjanja na{ega poslu{anja in bolje razumemo svojo tako imenovano “subjektivnost”. Pri tem nikakor ne gre, kot bi se morda lahko zdelo, za pomanjkljivost, za nekak{no “motnjo”, ki bi kalila ~istost fizikalnega signala, ampak za posebne osvetlitve, za natanko dolo~ene usmeritve, ki vsaki~ razkrijejo nov aspekt objekta, h kateremu se hote ali nehote obra~a na{a pozornost. d) Variacije signala Na koncu naj omenimo {e posebne mo`nosti poseganja v zvok, ki nam omogo~ajo, da poudarimo prej opisane zna~ilnosti akuzmati~ne situacije. Vzemimo posnetek, ki je zabele`en s fizikalnim signalom na plo{~i ali magnetofonskem traku; lahko ga obdelujemo ali razre`emo. Lahko posnamemo razli~ne zvo~ne posnetke istega zvo~nega dogodka ali pa se mu med snemanjem zvoka pribli`ujemo pod razli~nimi koti, kot bi dejali pri filmskem snemanju. Omejimo se na en sam zvo~ni posnetek, ki ga lahko predvajamo hitreje ali po~asneje, glasneje ali ti{je ali ga celo razre`emo na ko{~ke in poslu{alcu tako predstavimo ve~ verzij tega, kar je bilo prvotno en sam dogodek. Kaj pomeni to razra{~anje razli~nih zvo~nih u~inkov, 184 POP OKO UHO Razprava o glasbenih objektih ki izhajajo iz istega materialnega vzroka, s stališča akuzmatične izkušnje? Ali lahko vedno govorimo o enem in istem zvočnem objektu? Kakšna naj bi bila zveza med modifikacijami, ki so nastale iz posnetkov na traku, in variacijami tega, kar slišimo? 4.4. KAJ NI ZVOČNI OBJEKT Večkrat smo omenili zvočni objekt in pri tem uporabili že vpeljan, a še ne pojasnjen pojem. Iz celotnega poglavja pa je razvidno, da je bilo to mogoče le zato, ker smo se implicitno sklicevali na akuzmatično situacijo, ki smo jo pravkar opisali; zvočni objekt obstaja, le če obstaja slepo poslušanje zvočnih učinkov in vsebin: najbolj jasno pa se razkrije prav v akuz-matični izkušnji. S tem pojasnilom se bomo lažje izognili napačnim odgovorom na vprašanje, ki smo ga zastavili na koncu prejšnjega poglavja. a) Zvočni objekt ni igranje instrumenta Očitno je, da z besedami “tole je violina” ali “to so vrata, ki škripajo”, mislimo na zvok, ki ga oddaja violina, na škripanje vrat. Razlika med instrumentom in zvočnim objektom, ki bi jo radi utemeljili, pa je še bolj radikalna: če nam predvajajo trak, na katerem je zvok, ki mu ne moremo določiti izvora, kaj potem slišimo? Natančno to, kar ne glede na katero koli kavzalno referenco, ki jo opisujemo z izrazi zvočno telo, zvočni vir ali instrument, imenujemo zvočni objekt. b) Zvočni objekt ni magnetofonski trak Objekt se materializira na magnetofonskem traku, vendar takega, kot ga tu definiramo, na traku ni. Na njem je le magnetna sled signala: zvočni nosilec ali akustični signal. Signal, ki ga poslušajo pes, otrok, Marsovec ali člani kakšne druge glasbene civilizacije, ima zanje različen smisel. Objekt je odvisen samo od našega poslušanja (L’objet n’est objet que de notre écoute), nanaša se samo nanj. Trak lahko fizično obdelujemo, ga razrežemo, spreminjamo hitrost njegovega odvijanja. Toda samo iz poslušanja kakšnega poslušalca bomo lahko ugotovili zaznavni rezultat teh manipulacij. Zvočni objekt izvira iz sveta, v katerega lahko posegamo, vendar je v celoti vsebovan v naši perceptivni zavesti (entierement contenu dans notre conscience perceptive). POP OKO UHO 185 Pierre Schaeffer c) Nekaj centimetrov magnetofonskega traku lahko vsebuje ve~ razli~nih zvo~nih objektov Ta opomba izhaja iz prej{nje. Manipulacije, ki smo jih pravkar omenili, niso spremenile notranje obstojnosti enega zvo~nega objekta, ampak so iz njega ustvarile druge. Seveda pa obstaja korelacija med manipulacijami, s katerimi obdelujemo trak, ali razli~nimi na~ini njegovega predvajanja ter med pogoji na{ega poslu{anja in objektom, ki ga zaznamo. Kot si lahko mislimo, ta korelacija nikakor ni enostavna. Poslu{ajmo na primer zvok, ki je bil sprva posnet v normalni hitrosti, pozneje v upo~asnjeni, nato pa spet v normalni. Upo~asnitev, ki zaradi ~asovne strukture zvoka deluje kot lupa, nam omogo~i, da opazimo nekatere drobne detajle, ki jih bo na{e tako opozorjeno in obve{~eno poslu{anje prepoznalo v drugi pasa`i, ki jo bomo predvajali v normalni hitrosti. Na{e vodilo naj bo razvidnost, ki nam tako kot pri formulaciji na{e predpostavke narekuje odgovor: tu gre za en in isti zvo~ni objekt, ki ga opazujemo na razli~ne na~ine in ki ga primerjamo s samim seboj, za njegov original in transpozicijo. Toda en in isti objekt postane ravno zaradi na{e volje do primerjave (volonté de comparaison) (pa tudi zato, ker ga operacija, ki smo jo izvedli ravno z namenom, da bi ga lahko primerjali s samim seboj, ni modificirala do nerazpoznavnosti). Zdaj pa predvajajmo upo~asnjeni zvok nepripravljenemu poslu{alcu. Lahko se zgodi dvoje. V prvem primeru poslu{alec {e prepozna instrumentalni izvirnik, hkrati pa tudi manipulacijo. V njej bo odkril originalni zvo~ni vir, ki ga dejansko ne sli{i, kljub temu pa se njegovo poslu{anje nana{a prav nanj: to, kar dejansko sli{i, je transponirana verzija. Lahko pa se zgodi, da dejanskega izvora ne prepozna, ne zasluti, da poslu{a transpozicijo, in zato sli{i originalni zvo~ni objekt, kar dejansko tudi je. (Ni mogo~e re~i, da gre za prevaro ali pomanjkljive informacije, ker se z akuzmati~nega stali{~a na{e zaznavanje ne sme opreti na ni~ zunanjega). Nam, ki smo zvo~ni objekt obdelali z eno ali ve~ transpozicijami, pa se bo nasprotno zdelo, da obstaja en sam objekt in njegove transponirane verzije. Lahko pa se tudi zgodi, da se odre~emo vsaki namerni primerjavi in se osredoto~imo samo na eno ali drugo verzijo, ki bi ju denimo radi uporabili v kak{ni skladbi; v tem primeru bosta tudi za nas postali prava izvirna zvo~na objekta, popolnoma neodvisna od svojega skupnega izvora. Lahko bi se lotili podobnih analiz pri drugih vrstah manipulacij (ali variacij pri snemanju zvoka), pri katerih bi – odvisno od na{ega namena, predhodnega znanja in usposobljenosti – pri{li bodisi do variant istega zvo~nega objekta ali pa do nastanka razli~nih zvo~nih objektov. Z upo~asnitvijo (predva- 186 POP OKO UHO Razprava o glasbenih objektih janja posnetka) smo namenoma izbrali modifikacijo, ki je nejasna. Z drugimi manipulacijami lahko objekt tako preoblikujemo, da ni ve~ mogo~e ugotoviti zveze med dvema variantama. V tem primeru ne moremo ve~ govoriti o stalnosti enega in istega zvo~nega objekta, saj si identifikacija lahko pomaga le {e s spominom na razli~ne operacije, s katerimi smo se lotili “ne~esa, kar je bilo na magnetnem traku”. ^e poslu{anju celo s pomo~jo spomina in hotene primerjave ne uspe prepoznati sorodnosti razli~nih zvo~nih rezultatov, lahko re~emo, da so manipulacije istega signala ne glede na na{ namen privedle do razli~nih zvo~nih objektov. d) Toda zvo~ni objekt ni stvar razpolo`enja Da zvo~nega objekta ne bi zamenjali z njegovim fizikalnim vzrokom ali z “dra`ljajem”, smo ga navidezno utemeljili z na{o subjektivnostjo. Vendar se ne spreminja zaradi nje – na to opozarjajo na{e zadnje opombe – niti zaradi variacij poslu{anja pri eni ali drugi osebi niti zaradi nenehnih sprememb na{e pozornosti in na{e senzibilnosti. Kot bomo videli, zvo~ni objekti nikakor niso subjektivni v tem smislu, da bi bili individualni, nesporo~ljivi in tako reko~ nedosegljivi, ampak jih lahko zadovoljivo opi{emo in analiziramo. Mogo~e jih je spoznati in to spoznanje, vsaj upamo, tudi sporo~iti. Dvoumnost, ki jo odkriva na{ be`ni pregled zna~ilnosti zvo~nega objekta – objektivnost, povezana z neko subjektivnostjo – nas lahko preseneti le tedaj, ~e “psihologije” in “zunanja dejstva” vztrajno postavljamo v medsebojno nasprotje. Spoznavne teorije niso ~akale na zvo~ni objekt, da bi zaznale protislovje, ki ga tu nakazujemo in ki ne izhaja iz akuz-mati~ne situacije kot tak{ne. * Radi bi opozorili na razliko med tem, “kar (nam) je dano sli{ati” (v smislu merljive fizikalne danosti) in “danim v sli{anje”, kar je objekt na{e pozornosti. Prim. Jacques Lacan, [tirje temeljni koncepti psihoanalize, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1980, str. 156: “(…) gib (geste), kolikor je gibanje (mouve-ment), ki je dano v videnje (donné a voir)”. II. KNJIGA SLI[ATI (ENTENDRE) V. “DANO V SLI[ANJE” (LE “DONNÉ A ENTENDRE”)* 5.1. SLI[ATI (PO LITTRÉJEVEM SLOVARJU) Poglejmo, kaj pravi o besedi sli{ati Littréjev slovar, in pri tem nekoliko preuredimo odlomke: POP OKO UHO 187 Pierre Schaeffer ** Dvojico “mot propre / mot figuré” (dobesedna / prenesena beseda) prevajamo z “dobesedni / preneseni pomen besede”. * “Comment l’entendez-vous?”: “Kam merite?” (“Na kaj merite”, v pomenu: “Kaj ho~ete re~i?”) ** Francoskima glagoloma entendre (sli{ati) in com-prendre (razumeti) namenja Schaeffer v svojem konceptu {tirih poslu{anj (poleg glagolov écouter in ouir) natan~no dolo~ene funkcije in pomene, ki jih avtor utemeljuje z navedbami iz slovarjev francoskega jezika (Littré, Larousse). Glagol entendre (v obi~ajnem pomenu: sli{ati) pomeni v nekaterih besednih zvezah tudi razumeti, zato sta si z glagolom com-prendre (razumeti) pomensko veliko bli`ja (ali celo sinonimna) kot pa ustrezna slovenska glagola, s katerima ju ni mogo~e prevajati v vseh primerih, ki jih navaja Schaeffer. Po drugi strani pa glagol compren-dre v razli~nih kontekstih pomeni dojeti, doumeti, umeti, razumeti itd. Zato oba glagola – kjer ne gre druga~e – prevajamo smiselno in v oklepaju navajamo francoski glagol. Dobesedni (oziroma obi~ajni) pomen obeh glagolov pa ohranjamo na mestih, kjer avtor v obliki kratkih definicij povzema svoj koncept {tirih poslu{anj. Sli{ati (entendre): usmeriti svoje uho proti ne~emu, od tod tudi: sprejemati vtise zvokov. Sli{ati hrup. Sli{im govorjenje v sosednji sobi, sli{im, da mi pripovedujete novice. 1. Sli{ati-poslu{ati (entendre-écouter): sli{ati pomeni biti pod vtisom zvokov, poslu{ati pa – vle~i na u{esa, da bi jih sli{ali. V~asih ne sli{imo, ~eprav poslu{amo, in marsikdaj sli{imo, ne da bi poslu{ali. 2. Sli{ati-~uti (entendre-ouir): tidve prvotno zelo razli~ni besedi sta danes povsem sinonimni. ^uti je prvotna beseda, ki jo je s~asoma spodrinila beseda sli{ati, ki je rabljena v prenesenem pomenu.** ^uti pomeni zaznavati z u{esom; sli{ati pa v prvotnem pomenu biti na kaj pozoren, opa`ati. Sama raba ji je prisodila posredni pomen besede ~uti. Danes je edina razlika med njima v tem, da je raba glagola ~uti vse bolj omejena in se opu{~a. Kadar bi bil pomen izraza lahko dvoumen, moramo brez omahovanja uporabiti glagol ~uti. Za primer vzemimo Pacuviusove besede o astrologih: “Bolje jih je ~uti kot poslu{ati.” Glagol sli{ati bi bil tu napa~en. 3. Sli{ati (entendre) – etimolo{ko: nameriti se proti, od tod: imeti namen, nameniti se, nameravati: “Kam merite?”* 4. Sli{ati-pojmovati-razumeti (entendre-saisir-comprendre**): glagola sli{ati in razumeti pomenita prilastiti si pomen, ga zapopasti (saisir le sens). Po tem se razlikujeta od glagola pojmovati, ki pomeni zajeti, obse~i z mislijo (embrasser par l’idée). Ta stavek sli{im ali razumem, ne pa – pojmujem. Nasprotno pa sli{ati in razumeti ne bi bila primerna v Boileaujevem verzu: “Kar je razlo~no pojmovano, je jasno izre~eno”. Razlo~ek med sli{ati in razumeti pa je druga~en: sli{ati pomeni biti pozoren na kaj, biti v ~em spreten, ~esa ve{~, razumeti pa privzeti, vzeti k sebi, vzeti vase. Ve{~ sem nem{~ine (J’entends l’allemand), znam jo, vajen sem je. Z “razumem nem{~ino” (Je comprends l’allemand) bi povedali manj. Nasprotno pa re~em, da razumem neki prikaz. Po tem uvodnem opisu, v katerem smo nekoliko prilagodili pomen posameznih izrazov, da bi jih ~im bolje razlikovali, predlagamo naslednje {tiri definicije: 188 POP OKO UHO Razprava o glasbenih objektih 1. Poslu{ati pomeni pripravljenost prisluhniti, zanimati se za kaj. Dejavno se obrnem k nekomu ali ne~emu, kar mi opisuje ali naznanja neki zvok. 2. ^uti pomeni zaznavati s sluhom. V nasprotju s poslu{anjem, ki je dejavnej{i odnos, mi je to, kar ~ujem, dano v zaznavanje. 3. Pri sli{ati bomo ohranili etimolo{ki pomen besede: “imeti namen”. Vse, kar sli{im, kar mi je znano, je odvisno od tega namena. 4. Razumeti, sprejeti vase, dojeti je v dvojnem odnosu z glagoloma poslu{ati in sli{ati. Razumem tisto, na kar sem meril s svojim poslu{anjem ter s pomo~jo tega, kar sem se namenil sli{ati. Obratno pa to, kar sem razumel, usmerja moje poslu{anje in me obve{~a o tem, kar sli{im. Oglejmo si podrobnosti. * Prim. Slovar slovenskega knji`nega jezika I/(A-H), SAZU, DZS, Ljubljana 1987, str. 324 in navedene pomene glagola ~uti (s sluhom zaznavati, sli{ati, seznaniti se s ~im s poslu{anjem, usli{ati; biti buden, bedeti, posve~ati ~emu vso skrb, paziti na kaj). 15 Cf. pripovedovanja koz-monavtov o “vesoljni ti{ini”. 5.2. ^UTI (OUIR)* Pravzaprav nikoli ne preneham ~uti. @ivim v svetu, ki je zame nenehno prisoten in ki je prav tako zvo~en kot taktilen in vizualen. V zvo~nem “ambientu” se gibljem kot v nekak{ni pokrajini. Tudi najgloblja ti{ina je zvo~no ozadje kot katero drugo, na njem se nenavadno slovesno razlo~ita {um mojega dihanja in bitje mojega srca15. Kako ~uden bi se nam zdel svet, ki bi nenadoma ostal brez te razse`nosti, lahko zaslutimo, kadar se pri filmski projekciji zaradi tehni~ne okvare nepri~akovano pretrga zvo~ni trak, ali pa v nekaterih sanjah. Spomnimo se Baudelairjevih sanj in njegovih “gibljivih ~udes”, nad katerimi “je pre`ala – grozljiva novotarija – vse za oko, ni~esar za uho – ti{ina ve~nosti”. Kot bi se nenehno mrmranje, ki pre`ema {e na{e spanje, stapljalo z ob~utkom na{ega lastnega obstoja. ^uti pa vendarle ne pomeni “biti pod vtisom zvokov”, ki bi mi prihajali na uho in ne bi dosegali moje zavesti. Prav v razmerju do nje ima zvo~no ozadje neko realnost. Kadar postane glasnej{e, se mu nagonsko prilagajam, tako da povzdignem glas, ne da bi se tega sploh zavedal. Zame je zvo~no ozadje zdru`eno s predstavo, z mislimi in z dejanji, ki jih je spremljalo brez moje vednosti in mi jih v~asih `e samo prikli~e v spomin. Ko bom po radiu zasli{al glasbo iz nekega POP OKO UHO 189 Pierre Schaeffer filma, ki ji pri gledanju nisem namenjal nobene pozornosti, ker so me ~isto prevzeli dramati~ni preobrati, mi bo zbudila ob~utke, ki so me navdajali ob filmu, {e preden jo bom zanesljivo prepoznal. In kon~no, pri pri~i opazim najmanj{o nepri~akovano ali neobi~ajno spremembo tega zvo~nega ozadja, ki se ga nisem zavedal: znano je, na primer, da se ljudje, ki `ivijo v bli`ini `elezni{ke postaje, prebudijo, kadar vlak ne pripelje mimo ob dolo~eni uri. Res pa je, da se zvo~nega ozadja vedno zavem posredno, po premisleku ali spominu. Sli{im, da ura bije. Vem, da je `e bíla. V mislih naglo obnovim udarca, ki sem ju ~ul, in ugotovim, da je tisti, ki sem ga sli{al, tretji, {e preden odbije ~etrti. ^e ne bi sku{al ugotoviti, koliko je ura, se ne bi zavedal, da sta prva dva udarca pravzaprav dosegla mojo zavest… Nekdo mi nekaj pripoveduje, jaz pa razmi{ljam o ne~em drugem. Moj sobesednik u`aljeno umolkne. Zasli{im ti{ino, ki ne naznanja ni~ dobrega. Uspe mi, da izvle~em zadnjo polovico izgovorjenega stavka iz zvo~nega ozadja, {e preden potone vanj, in z nekaj sre~e mu bom lahko odgovoril in ga tako prepri~al, da je bila moja raztresenost le navidezna. 5.3. POSLU[ATI (ÉCOUTER) Zdaj pa si predstavljajmo, da tega sogovornika poslu{am. To pomeni, da tokrat ne poslu{am zvoka njegovega glasu. Obrnem se proti njemu, se ubogljivo prepustim njegovemu namenu, da mi nekaj sporo~i, in sem od vsega, kar se ponuja mojemu sluhu, pripravljen sli{ati le tisto, kar je pomembno kot seman-ti~ni podatek. Moj sogovornik ima denimo ju`nja{ki naglas – ki se mi je morda tedaj, ko sva se seznanila, zdel zabaven in ki ga {e vedno opazim, ko ga ob~asno spet zasli{im, saj odvra~a mojo pozornost od njegovih najresnej{ih razglabljanj – do katerega pa sem ta hip povsem brezbri`en. (Ko se bom spominjal tega pogovora, ne v intelektualnem smislu, da bi obnavljal misli, ki sva si jih izmenjala, ali da bi iz njega izvajal sklepe, ampak nehote, ko se bom kdaj pozneje vrnil tja, kjer sva se pogovarjala, mi bo znova pri{lo na misel ne le to, o ~emer sva se pogovarjala, ampak tudi svojski ju`nja{ki naglas, samosvoja melodija stavka, glas, ki ga brez omahovanja prepoznam med {tevilnimi drugimi, pa mno`ica zna~ilnosti, ki jih nenehno ~ujem, ~eprav jih nikakor ne bi mogel analizirati.) Kot smo ravnokar ugotovili, poslu{ati ne pomeni nujno zanimati se za zvok. [e ve~, le izjemoma pomeni, da smo pozorni na zvok, ampak prek njega merimo na kaj drugega. 190 POP OKO UHO Razprava o glasbenih objektih V skrajnem primeru se lahko celo zgodi, da pozabimo na ta prehod prek sluha. Poslu{ati nekoga tedaj postane sinonim za ubogati (“Poslu{aj o~eta!”) ali verjeti (Pacuvius nam tako priporo~a, naj ne poslu{amo astrologov, ~eprav se ne moremo izogniti temu, da jih ne bi ~uli.). Ko poslu{am, kaj mi nekdo govori, se prek besed, pa tudi onstran formulacije, ki je lahko nepopolna, usmerim proti idejam, ki si jih prizadevam razumeti. Poslu{am avto. Ugotovim, kje je, ocenim njegovo oddaljenost, morda celo prepoznam njegovo znamko. Kaj vem o hrupu, ki mi je priskrbel vse te podatke? ^e bi od mene zahtevali, naj ga opi{em, bi bil opis tem bolj boren, kolikor bolj zanesljivo in hitreje bi me informiral. Nasprotno pa napeto poslu{am prav zvok, ~e je avto moj in ~e se mi zdi, da “motor ~udno brni”. A {e vedno ima moje poslu{anje prakti~en namen, saj sku{am z njim pridobiti podatke o delovanju motorja. Ker pa ne vem zanesljivo, kak{ni so vzroki, bi moral najprej opraviti analizo u~inkov. Naposled lahko poslu{am, kot sem sklenil na za~etku, z enim samim namenom, da bi bolje sli{al. Ta analiza, za katero se je ravnokar pokazalo, da je nujna etapa, postane sama svoj lastni cilj. Pozornost sem usmeril proti dogodku, se oprl na svojo zaznavo in jo nevede uporabil. Zdaj pa se v mislih odmaknem od nje, ne potrebujem je ve~, sem nezainteresiran. Naposled se mi lahko razkrije, postane objekt. Poslu{ati tu spet pomeni meriti prek trenutnega zvoka samega na nekaj drugega od njega: na nekak{no “zvo~no naravo”, ki se razkriva v mojem celotnem zaznavanju. 5.4. SLI[ATI (ENTENDRE) Glede na prej{nja dva glagola lahko zdaj bolje definiramo glagol sli{ati (entendre). a) ^uti-sli{ati (Ouir-entendre) Za~nimo z ugotovitvijo, da se pravzaprav ne morem izogniti selekciji tega, kar ~ujem. Zvo~no ozadje ni nekaj prvotnega; tak{no je lahko samo v organizirani celoti, kjer ima dejansko to vlogo. Dokler se ukvarjam s tem, kar gledam, mislim ali delam, `ivim v nediferenciranem okolju in zaznavam le neko skupno lastnost. ^e pa obstanem, zaprem o~i in ne mislim na ni~, je prav verjetno, da bom le za kratek hip lahko vztrajal pri nepristranskem poslu{anju. Ugotavljam, od kod prihajajo {umi, jih na primer razdelim na bli`nje in oddaljene, na tiste, POP OKO UHO 191 Pierre Schaeffer ki prihajajo od zunaj, in na one iz notranjosti prostora in neizogibno za~nem nekaterim dajati prednost pred drugimi. Vsili se mi tiktakanje nihala pri uri, ki ga ne morem pregnati iz misli, in preglasi vse drugo. Nehote mu dajem takt: nepoudarjena doba, poudarjena doba. Nemo~no sku{am prekiniti ta ritem ali ga vsaj zamenjati z drugim. Za~nem se `e spra{evati, kako sem sploh lahko kdaj spal v sobi s to nadle`no uro… in vendar ga `e silovito cviljenje avtomobilskih zavor na ulici pre`ene iz mojih misli. Zdi se mi, da bi bil lahko zdaj prostor, v katerem sem, pravi otok ti{ine, ob katerega buta zunanji hrup. Tedaj pa zasli{im trkanje na vrata in celota teh spremenljivih struktur se naenkrat pogrezne v zvo~no ozadje, sam pa odprem o~i, vstanem in grem odpret. Ob teh premenah sem lahko po drobcih in tako reko~ nepri~akovano popisal ozadje, na katerem so se odvijale, in hkrati spoznal, da sem sam odgovoren za te nenehne variacije. Ko se moj namen okrepi, postane so~asna organizacija zvo~nega ozadja (l’organisation correspondante) {e veliko vztrajnej{a in – paradoksalno – prav tedaj dobim ob~utek, da se mi vsiljuje od zunaj. Tako bom pri vsakdanjem pogovoru med ve~ osebami prehajal od ene teme in sogovornika k drugim, ne da bi za hip opazil nesmiselno zme{njavo glasov, govorjenja in smeha, iz katere razbiram izvirno kompozicijo, druga~no od tistih, ki jih vsak zase razbirajo moji kolegi. ^e jo ho~em razkriti, bom potreboval posnetek z magnetofonom, ki snema vsevprek in ki bo zato obi~ajno nerazumljiv (indéchiffrable). b) Poslu{ati-sli{ati (Écouter-entendre) Kaj pa se bo zgodilo v primeru, ko nasprotno, poslu{am, da bi sli{al, bodisi zato, ker ne poznam izvora zvo~nega objekta in si moram pomagati z njegovim opisom, bodisi zato, ker tega izvora no~em poznati, ampak bi rad vso pozornost namenil izklju~no objektu? Mo~no bi se motili, ~e bi mislili, da se mi bo le-ta razkril z vsemi svojimi zna~ilnostmi, ker ga bom izlu{~il iz ozadja, v katerega sem ga odrival: {e naprej bom izvajal postopne selekcije, da enega za drugim odkrijem ta ali oni njegov aspekt. Ko gledam hi{o, jo prav tako postavim v pokrajino. ^e me {e bolj zanima, si bom ogledoval zdaj barvo kamna, material, iz katerega je zgrajena, zdaj arhitekturo, pa detajl skulpture nad vhodom, in se z mislijo na hi{o znova ozrl po pokrajini, ugotovil, da ima “lep razgled”, nato pa jo bom, kot na za~etku, v celoti {e enkrat objel s pogledom, vendar bo moja zaznava zdaj obogatena z mojimi prej{njimi raziskovanji. [e ve~, nikakor je ne bi mogel gledati z enakim ob~utkom, ~e bi 192 POP OKO UHO Razprava o glasbenih objektih bila pe~ina ali oblak. To je hi{a, ~love{ko delo, zavetje za ljudi. Vidim in presojam jo prav v tem smislu. Moje raziskovanje kot tudi moja presoja bosta prav tako odvisna od tega, ali jo bom gledal z o~mi bodo~ega lastnika, arheologa, sprehajalca ali pa eskimskega izvedenca za igluje. V naslednjem poglavju bomo na{li podrobnej{o obravnavo procesa “kvalificiranega poslu{anja” (l’écoute qualifiée), katerega razli~nost je torej posledica temeljne lastnosti zaznavanja, in sicer, da poteka v zaporednih “skicah”, ne da bi kdaj iz~rpalo objekt; na{ih {tevilnih predhodnih znanj in izku{enj (zaradi katerih objekt `e od za~etka nastopa v razli~nih smislih ali pomenih); in razli~nosti intenc na{ega poslu{anja (intentions d’écoute), tega, k ~emur stremimo. Tu pa naj nam zado{~a zna~ilni primer, ki si ga izposojamo iz romana Maxa Frischa Homo Faber. “Zjutraj me je vedno zbudil nenavaden hrup, napol industrijski ropot, napol glasba, tru{~, ki si ga nisem znal razlo`iti; ni bil glasen, vendar predirljiv kot cvr~anje ~ri~kov, kovinski, monoton – najbr` je bila kak{na mehani~na naprava, vendar mi ni uspelo ugotoviti, katera; potem pa, ko smo se odpravili v vas na zajtrk, je prenehal, videti pa ni bilo ni~esar.” “… V nedeljo smo pripravljali prtljago… In izkazalo se je, da je nenavadni hrup, ki me je prebujal vsako jutro, glasba, hre{~anje starinske marimbe, udarjanje, ki je izvabljalo brezbarvne zvoke, stra{na, prav bo`jastna glasba. Pripravljali so se na nekak{no praznovanje v zvezi s polno luno. Vsako jutro so pred za~etkom dela na polju vadili spremljavo za ples; pet Indijancev je z majhnimi kladivci silovito razbijalo po svojem instrumentu, nekak{nem ksilofonu, ki je bil dolg kakor miza.”16 * Oba opisa sta brez dvoma skladna: predirljivost, monotonost in udarjanje, hrup in brezbarvnost zvoka, kovinski tru{~ in udarci kladiva po ksilofonu. Vsako jutro je Walter Faber v svoji postelji, pozneje, tik pred odhodom pa zunaj, ~ul isto stvar. Druga~e pa je s tem, kar je sli{al. V prvem primeru je sli{al hrup in si sku{al pojasniti njegov vzrok; v drugem `e pozna vzroke in presoja neko glasbo. Tisto, kar je bilo “nenavadno”, nenadoma postane “stra{no”. “Predirljivost”, ki je v prvem primeru nastopala kot preprosta deskriptivna analogija (saj na{emu junaku ni pri{lo na misel, da bi jo naprtil kar ~ri~kom), se mu zdi {e mo~nej{a, ko se izka`e, da je plod silovite instrumentalne dejavnosti, in tedaj postane “prav 16 Max Frisch: Homo Faber, Gallimard. * Odlomka prevajamo po francoskem besedilu, ki ga navaja Schaeffer. Prim. slovenski prevod: Max Frisch, Homo Faber, Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana 1963 (prevedel Edvard Kocbek), str. 34 in 38: “Zjutraj me je vsakikrat prebudil nenavaden {um, na pol delovanje stroja, na pol godba, {um, ki si ga nisem mogel razlo`iti, ni bil glasen, vendar besen, kakor pri ~ri~kih, kovinski, monoton, moralo je biti nekaj mehani~nega, vendar ga nisem dognal, in pozneje, ko smo od{li v vas k zajtrku, je potihnil, ni~ ni bilo videti.” “Bila je nedelja, ko smo se pripravljali na pot (…), in nenavadni hrup, ki me je prebudil sleherno jutro, se je zdaj izkazal za glasbo, za brenkanje starodavne marimbe, za nekak{no kovanje ali zven~anje, stra{na, prav epilepti~na glasba. Bilo je praznovanje, v nekak{ni zvezi s polnim mescem. Vsako jutro pred delom na polju so se urili, da bi zdaj zaigrali za ples, pet Indijancev je z besnimi kladiv~ki tolklo po svojem godalu, podobnem lesenemu xylophonu in dolgem kot miza”. POP OKO UHO 193 Pierre Schaeffer bo`jastna”. Nasprotno pa je postala monotonost udarcev, ki bi lahko spominjala na kak{no mehani~no napravo, manj zaznavna. Ko je Walterju Fabru uspelo poslu{anje opredeliti, kvalificirati, je zasli{al, nato pa za~el dojemati (W.F. a commencé a entendre, puis a comprendre) v pravem pomenu besede. 5.5. RAZUMETI (COMPRENDRE) Dvoumni zvo~ni objekt, “napol industrijski ropot, napol glasba”, mu seveda le posredno sporo~a, da gre za glasbo – to je doumel (il a compris) {ele s pomo~jo vida. Podobno kot heroj Maxa Frischa lahko tudi sam razumem (je peux comprendre) natan~en vzrok tega, kar sem sli{al, ~e to pove`em {e z drugimi zaznavami ali prek bolj ali manj zapletene vrste dedukcij. S poslu{anjem lahko doumem (je peux comprendre) tudi nekaj, kar ima s tem, kar sli{im, samo eno neposredno zvezo: so~asno ugotovim, da so ptice utihnile, da se je nebo stemnilo, da je vro~ina postala zadu{ljiva, in spoznam (je comprends), da se pripravlja k nevihti. Razumem ob koncu miselnega dela, zavestne dejavnosti razuma, ki se ne zadovolji le s tem, da sprejme neki pomen, ampak abstrahira, primerja, deducira in povezuje raznovrstne informacije iz razli~nih virov; pri tem gre za preciziranje za~etnega pomena ali za odkrivanje dodatnega pomena. Za gospodinjo je ropot, ki prihaja iz sosednje sobe in ob katerem kar posko~i, nadvse pomenljiv: tru{~ padanja in razbijanja. Tako ga sli{i. Poleg tega opazi, da njenega sina ni ve~ v sobi, se spomni, da je kitajska vaza prav neprevidno postavljena na mizo, kjer jo sin lahko dose`e, in zlahka doume (elle comprend), da jo je otrok pravkar razbil. Poslu{am in sli{im, kaj mi nekdo pripoveduje, a v njegovem pripovedovanju opa`am protislovja, in ko primerjam pripoved ter dejstva, ki so mi znana, tudi dojamem (je com-prends), da mi moj sogovornik la`e. Vzbujeno nezaupanje nenadoma preusmeri moje poslu{anje in dojemam (je com-prends) tudi zatikanje in tresenje glasu ter “neme poglede”. Kot je mogo~e razbrati iz zadnjega primera, v~asih enakovredno uporabljamo sli{ati ali razumeti za pomen, v katerem sta sinonima: dojeti pomen (saisir le sens). Tako na primer ni razlike, ~e zatrjujemo “razumem vas” ali “sli{im vas”; ali ~e tarnamo, da ne razumemo (ali: ne sli{imo), za kaj gre pri moderni glasbi. V obeh primerih pa akt (raz)umevanja povsem sovpada z dejavnostjo poslu{anja: vse deduciranje, primerjanje in abstrahiranje je zdru`eno in prese`eno onstran neposredne vsebine, “danega v sli{anje”. 194 POP OKO UHO Razprava o glasbenih objektih VI. [TIRI POSLU[ANJA 6.1. FUNKCIONALNI ASPEKT U[ESA ^eprav je cilj te razprave glasbeni objekt, pa moramo priznati, da tisto, kar je za glasbeno izku{njo o~itno, dano, ni glasbeni objekt, temve~, kot smo videli, instrumentalna dejavnost, ustvarjalka glasbenih govoric. Za glasbeno zavest ravno tako ni prvenstven mehanizem u{esa, ki ga tako radi analizirajo v u~benikih, niti vsakdanja dejavnost sli{anja, ki se zdi osnovna. ^e je ta objekt v vozli{~u na{ega na~ina delovanja in sli{anja (façon de faire et d’entendre), pa se moramo zato, da si ga pribli`amo, na kratko seznaniti s preprosto zdravo pametjo na teh dveh podro~jih na{e najbolj vsakdanje dejavnosti. Prva knjiga je bila namenjena celotnemu pregledu razli~nih dejavnosti, ki se nana{ajo na glasbeno delovanje (faire musical)*. Druga knjiga pa je namenjena sli{anju (l’en-tendre); v prej{njem poglavju smo se lotili za~etnega opisovanja mo`nih pomenov te besede, pri ~emer smo izhajali iz njenih obi~ajnih pomenov. V pri~ujo~em poglavju nameravamo te pomene sistemati~no prou~iti, ob tem pa jih bomo sku{ali povezati s tipi~nimi stali{~i in zna~ilnimi obna{anji, ~eprav jih dejansko ni mogo~e lo~evati. Namesto da bi se takoj lotili preprostega pridevnika “glasben” in raziskali, kaj se skriva za njim, se nam zdi bolje, da izhajamo iz obi~ajnih pomenov glagola sli{ati in pojasnimo posamezne funkcije poslu{anja v povezavi z njegovimi razli~nimi pomeni. V duhu povsem empiri~nega opisa “tega, kar se dogaja”, ko poslu{amo, bomo predlo`ili nekak{en kon~ni povzetek razli~nih oblik dejavnosti sluha (l’activité de l’oreille). “^uti”, “sli{ati” in “razumeti”, ki smo jih `e bolj ali manj obdelali, nas usmerjajo na pot zaznavanja, po kateri napredujemo po posameznih etapah. Tu ne nameravamo razstaviti poslu{anja na kronolo{ko zaporedje dogodkov, ki bi izhajali drug iz drugega, kot izhajajo u~inki iz vzrokov, ampak je na{ namen metodolo{ki – opisati cilje, ki se ujemajo s specifi~nimi funkcijami poslu{anja. Ker so te funkcije vklju~ene v “kro`enje zvo~ne komunikacije”, ki poteka od oddajanja (émission) do sprejemanja (réception)*, in kolikor izra`ajo komplementarne zna~ilnosti, smo menili, da bi bila njihova razvrstitev v simetri~no, ~eprav morda nekoliko preve~ sistemati~no urejeno, preglednico lahko nekaterim na{im bralcem vodilo za razumevanje. * “Glasbeno delovanje” v pomenu: kako delujemo v polju glasbe, kako delamo glasbo. * Émission – oddaja, oddajanje; réception – sprejem, sprejemanje. Tu je prvi osnutek te preglednice: POP OKO UHO 195 Pierre Schaeffer ** V franco{~ini: le circuit de la communication. Circuit je tako krog, s katerim so grafi~no ponazorjene etape komunikacije, kot njen kro`ni potek, krogotok. * V franco{~ini: voir / apercevoir in ouir / entendre 4. razumeti (comprendre) 1. poslušati (écouter) 3. slišati (entendre) 2. čuti (ou'ir) 6.2. PO LITTREJU: KRO@ENJE KOMUNIKACIJE** Za~nimo z rezultati, do katerih smo pri{li v prej{njem poglavju, in jih temeljito prou~imo. 1. Poslu{am, kar me zanima. 2. ^ujem – ~e nisem gluh – zvo~no dogajanje okrog sebe, ne glede na to, kaj {e delam in kaj me zanima. 3. Sli{im tisto, kar me zanima, o ~emer `e nekaj vem in kar sku{am razumeti. 4. Razumem, potem ko sli{im tisto, kar sem sku{al razumeti in zaradi ~esar sem poslu{al. To analizo bomo morda lahko uporabili pri vsaki percep-tivni dejavnosti. Lahko bi na{li podobnosti med gledati in poslu{ati, ~uti in videti, sli{ati in opaziti. Razlika med videti in opaziti je resda manj izrazita, pa tudi etimolo{ko sta si bli`e kot ~uti in sli{ati*. Brez dvoma zato, ker se nam pogosteje dogaja, da mehani~no zaznavamo zvo~no spremljavo, kot pa “strmimo v prazno (ne da bi gledali ali videli kaj dolo~nega)” (vision machinale). Kakor koli `e je, zlahka si predstavljamo transpozicijo na podro~je vida. Povzemimo navedene to~ke: 1. Domnevno vesoljno ti{ino zmoti zvo~ni dogodek. Lahko gre za naravni dogodek (kotaljenje kamna, {kripanje vetrnice) ali pa za namerno oddani zvok, ki ga povzro~i na primer instrumentalist. Vsekakor je to, kar spontano poslu{amo na tej ravni, energetski pripetljaj, izra`en z zvokom. 2. Skladno z objektivnim dogodkom naletimo pri poslu{alcu na subjektivni dogodek, ki ga predstavlja groba percepcija zvoka, ki je na eni strani povezana s fizi~no naravo tega zvoka, na drugi pa s splo{nimi zakoni percepcije, za katere upravi~eno domnevamo, da so grosso modo isti za vsa ~love{ka bitja (kot se v svojih opisih izra`ajo gestaltiki). 3. Ta percepcija, ki se nana{a na pretekle izku{nje, na prevladujo~e, aktualne interese, povzro~i selekcijo in 196 POP OKO UHO Razprava o glasbenih objektih presojo (appréciation). Dejali bomo, da je kvalificirana. 4. Kvalificirane percepcije so usmerjene proti posebnemu spoznavnemu modelu in na koncu pride subjekt do pomenov, ki so v primerjavi z zvo~no konkretnostjo – abstraktni. Na tej ravni poslu{alec navadno razume neko govorico (langage) zvokov. 6.3. SUBJEKT IN OBJEKTI: INTENCE PERCEPCIJE Pojasnimo nekoliko podrobneje terminologijo komunikacije. Na katere na~ine se mi lahko zvok predstavi? 1. Poslu{am dogodek in sku{am dolo~iti zvo~ni vir: “Kaj je to? Kaj se je zgodilo?” Vendar se ne ustavim pri tem, kar zaznam, ampak to nevede uporabim. Z zvokom ravnam kot z indicem, ki mi nekaj naznanja. To je brez dvoma najpogostej{i primer, ker ustreza na{i najbolj spontani dr`i, najosnovnej{i vlogi zaznave: opozarja na nevarnost, vodi delovanje. Zveza med zvo~nim dogodkom in njegovim vzro~nim kontekstom je navadno takoj razvidna. ^e pa so indici dvoumni, se lahko zgodi, da se poka`e {ele po razli~nih primerjavah in dedukcijah. ^eprav se znanstvena radovednost ukvarja z zelo zapletenimi znanji, pa vendarle te`i k cilju, ki je zelo podoben cilju spontanega zaznavanja dogodka. 2. V nasprotju s prej{njim primerom se lahko obrnem proti zaznavi, ki sem jo ravnokar uporabil, vpra{anje pa se bo nana{alo neposredno na zvok: “Kaj je to?” V tem primeru kot objekt obravnavam sam zvok. Imenujmo ga grobi zvo~ni objekt. (Ta tema bo podrobneje obdelana v IV. knjigi.) Ozna~uje to, kar ostaja istovetno v “mno`ici” razli~nih in nenehnih “vtisov” (“flux d’impressions), ki jih dobivam o njem, in kar ostane identi~no tudi s stali{~a mojih razli~nih intenc, ki ga zadevajo. Druga bistvena zna~ilnost objekta, ki smo ga zaznali, je v tem, da se ka`e le v grobih skicah – v zvo~nem objektu, ki ga poslu{am, je vedno {e nekaj ve~, kar bi bilo mogo~e sli{ati (il y a toujours plus a entendre); je neiz~rpen vir mo`nosti. Pri vsakem ponovnem predvajanju posnetega zvoka poslu{am isti objekt: ~eprav ga nikoli ne sli{im enako, ~eprav mi je sprva neznan, pozneje pa ~isto doma~ in ~eprav postopno zaznavam njegove razli~ne POP OKO UHO 197 Pierre Schaeffer 22 Slike na naslovnici tega dela (gl. str. 174) so bile izbrane za ponazoritev te tabele. Vizualno metaforo, ki jo prikazujejo, naj bi si razlagali takole: dva na~ina igranja na instrument, na primer violino, predstavljata dva “dogodka” v 1. razdelku; odmaknjeni profil poslu{alke poudarja uho, vendar tudi celotno so~asno dejavnost; v 3. razdelku lahko najdemo razli~ne kvalificirane zvo~ne objekte (tako glasbenikovo percepcijo “pizzi-cata” in “zvoka, dobljenega z lokovno potezo” (“son filé”) kot akustikovo presojo tega ali onega dinami~nega profila); nazadnje pa sta tadva zvoka prikazana kot “znaka” in dobita svoj “smisel” v 4. razdelku. ^eprav je zaradi oblikovanja naslovnice tako predstavljenih pet slik, pa opazimo, da bi obe “violini” v razli~nih pomenih metafore lahko ponazarjali tako 1. kot 3. razdelek tabele: v prvem primeru pomislimo na “predhodni” dogodek; v drugem pa na glasbenikovo percepcijo, zna~ilno za poslu{ajo~i subjekt. aspekte in torej ni nikoli enak, ga vedno prepoznam kot prav ta, natanko dolo~eni objekt. 3. Tudi razli~ni poslu{alci, zbrani okrog magnetofona, poslu{ajo isti zvo~ni objekt. Vendar ne sli{ijo vsi iste stvari, ne selekcionirajo in ne presojajo enako, in kolikor se njihovo poslu{anje osredoto~i na ta ali oni posebni aspekt zvoka, povzro~i tak{no ali druga~no kvalifikacijo objekta. Te opredelitve variirajo, tako kot sli{anje, glede na vsako predhodno izku{njo in vsak posamezni okus. Vendar bi lahko dejali, da obstaja enotni zvo~ni objekt, ki omogo~a mno`ico kvalificiranih aspektov objekta, v obliki sija zaznav, na katere se implicitno sklicujejo eksplicitne kvalifikacije. ^e denimo svoje kvalificirano zaznavanje osredoto~im na detajl neke hi{e – na okno, na skulpturo nad vrati – pri tem hi{e ne odmislim, okno ali skulpturo pa gledam kot nekaj, kar spada k njej. 4. Kon~no lahko zvok obravnavam kot znak, ki me privede na podro~je vrednosti, in namenim pozornost njegovemu smislu. Najbolj zna~ilen primer je seveda govor. Gre torej za semanti~no poslu{anje, ki je usmerjeno proti semanti~nim znakom. Med razli~nimi mo`nimi “ozna~evalnimi” poslu{anji nas seveda {e posebej zanima glasbeno poslu{anje, ki se opira na glasbene vrednosti in prek katerega je dostopen glasbeni smisel. Naj opozorimo, da lahko vrednosti, o katerih tu govorimo, navsezadnje lo~imo od njihovega zvo~nega konteksta, ki je s tem omejen na oporo. Tabela funkcij poslu{anja 22 4. RAZUMETI 1. POSLUŠATI – zame: znaki – zame: indici – pred menoj: – pred menoj: zunanji vrednosti dogodki (smisel-govorica) (dejavnik-instrument) 1 in 4: objektivno Pojavitev vsebine Oddaja(nje) zvoka zvoka in referenca, (Émission du son) konfrontacija z zunaj- zvo~nimi pojmi. 198 POP OKO UHO Razprava o glasbenih objektih 3. SLIŠATI 2. ČUTI – zame: kvalificirane – zame: grobe percep- percepcije cije, skice objekta – pred menoj: kvalifi- – pred menoj: grobi cirani zvo~ni objekt zvo~ni objekt 2 in 3: subjektivno Selekcija nekaterih Sprejem(anje) zvoka posebnih aspektov (Réception du son) zvoka 3 in 4: abstraktno 1 in 2: konkretno * V franco{~ini.: Exclusives des écoutes praticiennes. Praticien je strokovnjak praktik, ~lovek prakse, ki se za razliko od teoretika ukvarja s “prakti~nimi vpra{anji”, tu s “prakti~nim poslu{anjem”. Écoute prati-cienne (“prakti~no” oziroma “praktikovo poslu{anje”) prevajamo kot “strokovno poslu{anje”. Na splo{no se strinjamo s tem, da komunikacija povezuje ljudi; s tega stali{~a je razumljivo, da se na obeh skrajnih to~kah njenega kroga ne oziramo na naklju~nost zvo~nega nosilca, pozorni pa smo na njegovo ozna~evalno vsebino. Tradicionalne glasbene vrednosti pri tem niso izjema, kolikor glasbeni znaki obstajajo `e pred njeno zvo~no izvedbo: glasbeno izvedbo sku{amo izbolj{ati tako, da se ravnamo po znakih in ne obratno. Prav zato smo lahko v 4. to~ki govorili o abstraktnih pomenih; abstraktno na tej ravni stoji nasproti materialni konkretnosti na 1. ravni. (...) 6.7. EKSKLUZIVNOST STROKOVNIH POSLU[ANJ* K vsakdanjemu, obi~ajnemu na~inu poslu{anja poslu{alca ne `ene kak{na posebna radovednost ali napotek; tako kot vsakdo med nami vsak dan, se tudi on zadovolji s tem, da tisto, kar sli{i, uvrsti v mno`ico zvo~nih pojavov, ki sestavljajo njegov obi~ajni zvo~ni svet. Zvo~ni svet, ki je nekaj ob~ega za vso skupnost, je a priori pomensko prazen. Sli{im in razumem govorjenje, zvok avtomobila, ki pelje mimo, otroka, ki igra na klavir: ni~ takega, skratka, ~esar ne bi na ravni pozornosti, kjer se nahajam, kdo drug sli{al enako kot jaz. Strokovnjak je v prvi vrsti vsakdanji poslu{alec. Kot vsi drugi najprej odkriva vsakdanje zvo~ne danosti. Toda poleg tega se objektu pribli`a skozi natanko dolo~en sistem zvo~nih pomenov in z vnaprej{njo odlo~itvijo sli{ati le tisto, kar je v zvezi z njegovo posebno pozornostjo. Zna~ilnost strokovnega poslu{anja je prav to, da zaradi cilja specifi~ne dejavnosti, na katerega meri (ce que vise), izginejo vsakdanji pomeni. Fonetik tako pozabi na smisel besed, da lahko sli{i le njihove foneti~ne elemente; za zdravnika je zvok “33,33” uporaben le POP OKO UHO 199 Pierre Schaeffer 24 Ameri{ka naprava za izdelovanje spektrogramov zvokov, imenovana preprosto sonogram. ** “Zato pomenijo kasnej{e elektronske metode za analizo govorjenih in pétih glasov tako v tehni~nem kakor v znanstvenem pomenu izredno velik in domala dokon~en napredek. Najve~jega je predvsem dosegla elektronska analiza švisible speech’ (švidni govor’), ki jo je leta 1945 prvi objavil ameri{ki raziskovalec R. K. Potter. Po tem na~inu posname posebna elektronska priprava za vsak zaporedni fonem posamezen vzorec zvo~nega spektra, ki ga je mogo~e projicirati na fluorescenten zaslon ali fotografirati. Iz intenzivnosti fluorescentne svetlobe ali iz razli~ne o~rnelosti fotografskega papirja je mogo~e sklepati na jakost posameznih spektralnih komponent. (…) Za akusti~ne, jezikoslovne, fiziolo{ke in medicinske raziskave rabi zlasti tako imenovani šsonagraph’ (…). Priprava posname na fotografski papir spektro-grame do najve~ 2,4 sekunde trajajo~ih zvo~nih pojavov. (…) Ker je za znanstvene analize nujno potrebno analizirati format-na obmo~ja fonemov v frekven~nem pasu od 300 do 8000 Hz ter fotografirati dobljene spektrograme, so nedavno izoblikovali zvo~ni spektrograf (sona-graph…).” Navajamo po: Miroslav Adle{i~, Svet zvoka in glasbe, MK, Ljubljana 1964, str. 300–302. za to, da iz njega sklepa o stanju pacientovih plju~; glasbenika ne zanimajo ena~be vibracij strun, saj misli le na kvaliteto in pravilnost svojih not. Akustik, ki je oboro`en s svojim “Sona-Graphom”24 **, se ukvarja z zvokom in pri tem tako kot drugi pozabi na vse, kar s tem nima neposredne zveze: smisel besede, intonacijo, instrumentalno pretanjenost; pozoren je le na sam objekt svoje fizikalne dejavnosti: na merljive zna~ilnos-ti zvoka (frekvence, amplitude, prehode itd.). Ti primeri nam na razli~ne na~ine ka`ejo, kako strokovno poslu{anje potisne v ozadje vsakdanje poslu{anje, takoj ko se slehernik loti svojega strokovnega opravila. Ko pacient izre~e “33,33… ”, `e sámo ponavljanje signala, ki nakazuje semanti~no nepomembnost izgovorjenih besed, naznanja, da zdravnikov interes ni namenjen njihovemu obi~ajnemu pomenu; podobno bo fonetiku isti niz “33… ” slu`il za to, da bo prepoznal dolo~en akcent ali posebnost v artikulaciji; vendar si ne zdravnik ne fonetik ne bosta domi{ljala, da se znaki ali indici, do katerih prideta, kakor koli nana{ajo na pomen ali muzikali~nost zvo~nega objekta, ki ga uporabita. Pri akustiku je zavest o omejenih pristojnostih manj izrazita. Ker ga duh ~asa ne spodbuja k skromnosti, komajda opazi, ali pa sploh ne, da se je odlo~il za izstop iz sveta vsakdanjega poslu{anja in da vstopa v svet, kjer vse, kar sli{imo, primerjamo s tako imenovanimi preprostimi zaznavami, ki ustrezajo ~rtam na skalah ali to~kam na grafikonih. Primer analize govorjenja v sonograf je posebno zna~ilen za to profesionalno zaslepljenost: ker akustik misli, da se smisel besede ali stavka ohrani tudi v panorami njunih akusti~nih zna~ilnosti, ne opusti upanja, da bo tam odkril njegovo materialno sled. Vendar pa se mora zadovoljiti z elementarnimi rekonstitucijami in s tem, da le v grobem in samo pribli`no prepozna foneme in zloge. Tudi glasbenik pogosto ne ve, kako s svojim strokovnim poslu{anjem preme{~a in selekcionira pomene in s tem ustvarja podro~je, pridr`ano za tako imenovane glasbene objekte. Zunaj tega podro~ja najdemo zavr`ene ne-vrednosti (les non-valeurs), imenovane hrup. Podobno kot fizik tudi glasbenik rad povezuje svojo dejavnost z nekak{nim abstraktnim in absolutnim ciljem (la visée), pri ~emer hitro pozabi na tehni~ne okoli{~ine, energetski vir objektov, svoje kulturne navade in prezre dejstvo, da so `e veliko pred nastankom prvega glasbenega instrumenta obstajala done~a in brne~a ohi{ja, dobro znana vsakdanjemu poslu{anju. Od tod tudi velike te`ave, ki so jih imeli najbolj drzni glasbeniki, ko so sku{ali v glasbeni praksi uveljaviti nove objekte, ki so bili samo “zvo~ni” in ki so jih drugi vedno zavra~ali z istim izgovorom: da niso “glasba”. Prevod: Simona Suhadolnik 200 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik Ve~ino izku{enj, o katerih sem pisal v knjigi Rock Formation, iz katere je preveden pri~ujo~i odlomek, sem pridobil kot studijski glasbenik, tonski tehnik in producent. [tudiral sem klasi~ni klavir, toda na za~etku osemdesetih let me je, kot mnoge druge, spodbudil punk rock in za~el sem producirati plo{~e. ^eprav se ve~ina glasbenikov, s katerimi sem delal, ni imela za punkerje, nas je vse prevzel duh “naredi sam” (Do-It-Yourself – DIY), prepri~anje, da ni prav nobenih razlogov za ~akanje na snemalno pogodbo z veliko zalo`bo pred snemanjem prve plo{~e. Zdi se mi, da je ta duh {e danes, ko pi{em predgovor k poglavju o tehnologiji in glasbeniku iz Rock Formation, `iv in zdrav. Do neke mere (in z veseljem sem pripravljen razpravljati do katere, saj o tem tudi sam nisem povsem prepri~an) ga je pri `ivljenju ohranila tehnologija produkcije in konsumpcije glasbe. Na prvo je {e posebej vplival razvoj osebnega ra~unalnika, saj je digitalni avdioposnetek prek osebnega ra~unalnika, opremljenega z windowsi, ali Macintoshevega ra~unalnika dosegljiv {tevilnim ljudem in jim omogo~a nadzor nad zvokom in glasbo, ki si ga {e pred desetimi leti ni bilo mogo~e niti predstavljati, {e manj pa je bil tehni~no izvedljiv. Na tehni~no izvedbo je najbolj odlo~ilno vplival razvoj CD-ja (compact disc) in z njim povezan razmah novih medijev. Toda ko ponovno prebiram to poglavje iz knjige, ki je iz{la leta 1992, me najbolj presene~a, da se kljub tehnolo{ko pogojenim spremembam, t. i. “fizi~nega” procesa izdelave glasbe, na{ miselni proces pri ustvarjanju glasbe ni veliko spremenil. Moje snemalne izku{nje po izidu knjige me ne napeljujejo k popolni reviziji poglavja, niti k ponovnemu pretresu njegovih bistvenih to~k in argumentov. Pri razvoju dogodkov po letu 1992 me je najbolj o~aralo dejstvo, da je snemanje glasbe postalo manj fizi~en proces kot v preteklosti. Na{e otipljive vezi z delanjem glasbe – brenkanje po kitari, udarjanje po bobnu, name{~anje traku na ve~stezni magnetofon, premikanje potenciometrov na me{alni mizi ali rezanje traku – postajajo vse manj potrebne. Vse pogosteje jih nadome{~ajo udarjanje po tipkovnici, klikanje z mi{ko na izbranih mestih na ra~unalni{kem monitorju in s tem vizualna percepcija delanja glasbe. Glasbeni zvok se je na podoben na~in kot pisana beseda odmaknil od analognega, ne zgolj v smislu njegove reprodukcije in zapisovanja, marve~ v formi njegovega ustvarjanja. Tako kot mnogi vse manj uporabljajo pisalne stroje in vse redkeje pi{ejo pisma s svin~nikom ali nalivnim peresom (in vse pogosteje na ra~unalnik, prek elektronske po{te ali faksa), se fizi~na aktivnost, potrebna za snemanje zvoka, vse bolj osredoto~a na ra~unalnik. [karje in ve~stezni magnetofon se bosta verjetno pridru`ila pisalnemu stroju, in ~eprav te tehnologije ne bodo nikdar povsem izumrle, bodo verjetno privla~ile vse o`je podskupine avdiofilov. Ti trendi bi morali {e zlasti prou~evalce popularne glasbe vzpodbuditi, da bi se nenehno spra{evali: Kaj je glasba? Ponovno predlagam primerjavo z “urejanjem besedil” na ra~unalniku, delno zato, ker menim, da je pou~na, delno pa zato, ker to ravnokar po~nem na svojem ra~unalniku. V~asih {tudentom na predavanjih, pri katerih uporabl- POP OKO UHO 201 Steve Jones The Beatles v studiju na snemanju albuma Let it be; NME Rock’nroll’ decades-the seventies, Reed International Books Ltd and IPC Magazines Ltd 1992 jamo osebni ra~unalnik, potem ko napi{ejo ve~ kot stran besedila, re~em, naj prekinejo delo in mi povedo, kam je izginil drugi del besedila, tisti, ki ga ni na zaslonu. Obi~ajni odgovor se glasi, da je izginil “nekam gor” v monitor, kar implicira razumevanje monitorja kot zvitka papirja (te`ko bi rekli, da je raba besede “zvijanje” (scrolling), ki ozna~uje premikanje po straneh besedila ali ra~unalni{kega zaslona, naklju~je). To je seveda absurd. Monitor ni~ ne shrani. Narobe, ra~unalnik razvr{~a in preme{~a (places and replaces) material na zaslonu. Kaj se potemtakem dogaja z materialom, ki ga ni na zaslonu? Seveda {e obstaja, toda ne kot besedilo; sestavljajo ga podatki, binarna koda, ki reprezentira besedilo. In enako je v primeru avdio digitalnega posnetka. Ali lahko verjamemo, da je sam zvok posnet, ali da ga nekaj reprezentira ali…? Ko pa je digitalno posnet, ga z lahkoto distribuiramo, razmno`ujemo itd.! Internet je uporaben medij za distribucijo glasbe v digitalni obliki in bo verjetno spodbudil duha “naredi sam” (DIY), o katerem sem govoril. Ti in, upam, tudi drugi dogodki nas bodo prisilili, da bomo svojo kriti~no energijo usmerili k razumevanju, kako razmi{ljamo o glasbi, in k temu, kako in o ~em razmi{ljamo, ko jo ustvarjamo in poslu{amo. To je bil moj namen v tem poglavju Rock Formation. Steve Jones, januar 1996 Tulsa, ZDA Prevedel: I~o Vidmar 202 POP OKO UHO Steve Jones Tehnologija in glasbenik* Kot smo zapisali na za~etku te knjige, brez tehnologije popularna glasba ne bi obstajala v svoji sedanji obliki. Brez elektronike, brez dodatne tehni~ne podpore in tehni~nih poskusov ne bi bilo mno`i~ne produkcije glasbe, torej ne bi bilo niti mno`i~no posredovane popularne glasbe. Enako pomembno je, da brez tehnologije ne bi bilo ustvarjanja zvokov, ki so danes tesno povezani s popularno glasbo. Tako kot je tiskarski stroj omogo~il produkcijo ~asopisov z veliko naklado, ki so nato vplivali na vsebino ~asopisov (na primer narobe obrnjena piramida ~asopisne zgodbe, objektivno poro~ilo itd.), glasbena tehnologija vpliva na vsebino glasbe med njenim nastajanjem, pa tudi med njeno konzump-cijo. Pisanje in urejanje ~asopisa sta timska procesa (piscev in nepiscev, kot so uredniki, oblikovalci in tako dalje). Prav tako je danes produkcija glasbe povezana s kompromisi in sodelovanjem. ^eprav bi lahko trdili, da je bilo ustvarjanje glasbe do dolo~ene mere vedno timsko, ima sodobna popularna glasba – {e posebej pa snemanje – druga~no teksturo. V tem primeru gre za sodelovanje med glasbeniki in neglasbeniki, tehniki, producenti in podobnimi. Uporaba tehnologije je za vselej spremenila proces odlo~anja med snemanjem. Na ta proces ne vpliva samo tehnologija, ampak tudi kultura, znotraj katere tehnologijo ustvarjamo in konzumiramo. * Steve Jones je profesor komunikologije na Univerzi Tulsa v Oklahomi. Je avtor mnogih ~lankov o popularni glasbi, popularni kulturi in mno`i~nem komuniciranju. Od leta 1983 je bil soudele`en pri raznovrstnih snemanjih in nastopih kot glasbeni producent, tonski mojster in glasbenik. Urejuje revijo Ameri{kega zdru`enja za popularno-glasbene {tudije Tracking: Popular Music Studies, vzdr`uje internetovsko povezavo ~lanov IASPM (International Association for the Study of Popular Music), je ~lan mnogih drugih mednarodnih in ameri{kih znanstvenih zdru`enj. Poglavje o tehnologiji in glasbeniku je prevedeno iz njegove odmevne knjige Rock Formation: Music, Technology and Mass Communication, SAGE Publications, New- POP OKO UHO 203 Steve Jones ^e ho~e ~lovek skladati na poljubnem instrumentu, mora poznati dolo~eno tehniko. Prav gotovo je potrebno nekaj ~asa, da obvlada instrument – akusti~nega ali elektri~nega, starega ali sodobnega – in da obvlada glasbeni jezik. Toda danes se je predstavljanje glasbe spremenilo zaradi tehnologije (od standardnega glasbenega zapisa do vizualne predstavitve z digitalnimi sredstvi). Za ustvarjanje glasbe postaja vse bolj pomemben tehnolo{ki jezik. Glasbeniki so se vedno zanimali za zvo~ne sposobnosti tehnolo{kih predmetov. Nova tehnologija je glasbenikom omogo~ila ustvarjanje zvokov, ki jih prej niso mogli ustvariti, in to z jasnostjo, ki prej ni bila mogo~a. Toda ker je glasbena tehnologija postala kompleksnej{a, je njeno obvladovanje za skladbo in realizacijo glasbe postalo enako pomembno kot glasbeno znanje. ^eprav ~loveku ni treba poznati operacijskega sistema sintetizatorja, da bi bil z njim sposoben ustvarjati glasbo, ga mora razumeti, ~e ho~e z njim ustvarjati razli~ne barve zvoka. Trenutno se razvija razredni sistem s tremi kategorijami: izvajalec, programer in izvajalec-programer. Izvajalci igrajo na sintetizator, programerji z njim ustvarjajo zvoke, izvajalci-programerji pa delajo oboje. Razredni sistem je prinesel stratifikacijo, ideje in ideali, ki prodirajo v popularno glasbo, pa prodirajo tudi v tehnologijo. Predstave o avtenti~nosti, po{tenosti in iskrenosti, ki so jih dolgo uporabljali obo`evalci in kritiki, pa so se prepletle v mre`o glasbe in tehnologije ter v tkivo snemanja samega. STUDIO – KOMPOZICIJA, KOMPROMIS IN KREACIJA Lo~enost kontrolnega prostora in snemalnega prostora v popularni glasbi ponazarja tradicionalno lo~itev na glasbeno aktivnost in produkcijsko aktivnost. Glasbeniki zasedajo snemalni prostor; producent in tonski tehnik ostajata v kontrolnem prostoru in domnevno ohranjata nadzor. Kot se spominja rockovski producent Tony Visconti (White, 1987), skupinam niso nikoli dovoljevali vstopa v kontrolni prostor… Producent je nemara poznal koga iz skupine, na splo{no pa se ni dru`il z glasbeniki. Ta ~lovek za steklom je vsem ukazoval, kaj naj naredijo, in vse je bilo zelo formalno (str. 31). Spremembe v snemalni tehnologiji najprej vplivajo predvsem na kontrolni prostor in {ele nato na izvedbo v snemal- 204 POP OKO UHO bury Park & London & New Delhi 1992. Tehnologija in glasbenik nem prostoru. Estetske odlo~itve, sprejete med snemanjem, ~eprav navadno vklju~ujejo glasbenike, producenta, tonskega tehnika in druge, najpogosteje sprejemajo potem, ko se vsi skupaj zberejo v kontrolnem prostoru, da bi poslu{ali posnetek. Takrat se pogovorijo o spremembah in njihovi implementaciji. Poleg tega, da sta producent in tonski tehnik odgovorna za aktivnosti v kontrolnem prostoru, sta navadno tudi tista, ki odlo~ita, kak{ne bi morale biti te spremembe. Kot je poudaril tonski tehnik studiev Pacific Recordings: “Danes snemalni prostor ni ve~ srce snemalnega studia. Odlo~a se v kontrolnem prostoru… Kontrolni prostor je šustvarjalni prostor’.” (Wickersham, 1969, str. 38) Producent in glasbenik Brian Eno (Bacon, 1981) je dodal: “Sintetizatorji, ki jih uporabljam, so pravzaprav zelo preprosti. Tisto, kar zares uporabljam, je kontrolni prostor… Ves kontrolni prostor je moj sintetizator.” (str. 20) Tradicionalna razporeditev studia je namenjena temu, da nudi glasbenikom in skupinam prostor za igranje in da omogo~a razli~ne akusti~ne postavitve (z uporabo spremenljivih zvok odbijajo~ih materialov za stene, pregrade in podobno). Velikost kontrolnega prostora je omejena, tako da od tonskih tehnikov in producentov zahteva malo premikanja, oprema pa je kolikor le mogo~e kompaktna. Pravzaprav ve~ina kontrolnih prostorov v snemalnih studiih mo~no spominja na pilotsko kabino, podobnost pa je {e toliko ve~ja, ker se zdi, da so oblikovalci naprav z estetskega stali{~a kopirali boeing in lockeed. Nekateri studii pa so premaknili kontrolni prostor v sam prostor snemanja, zaradi ~esar glasbeniki nimajo samo la`jega dostopa do snemalnih aparatur, ampak tudi do procesa odlo~anja. Newyor{ki snemalni studio Living Room, ki ga vodijo Philip Glass, Kurt Munkacsi in Michael Reisman, je bil prvotno zasnovan z majhnim kontrolnim prostorom in velikim prostorom za snemanje. Toda potem ko so Glass in drugi ve~ let uporabljali tako razporeditev, so ugotovili, da potrebujejo ve~ prostora, in se odlo~ili za obratno razporeditev. Ker je ve~ina glasbe, ki jo posnamejo v Living Roomu, elektronska in je ni potrebno snemati z mikrofoni, to ni bilo te`avno. Mala snemalna soba nudi majhen, akusti~no izoliran prostor za glas in akusti~ne posnetke. Po mnenju upravnika Living Rooma Roryja Johnstona (1987) nova razporeditev mnogo bolj ustreza Glassovemu slogu. Kot je bil studio prvotno zgrajen, je bil zami{ljen ravno obratno kot sedaj. Osrednji prostor, kjer je sedaj (me{alna) miza, naj bi bil osrednji snemalni prostor. Ker smo orientirani POP OKO UHO 205 Steve Jones na ra~unalnike in klaviature/sintetizatorje, smo se odlo~ili, da na{im namenom bolj ustreza obraten razpored. Zdi se, da ta razporeditev ljudem veliko bolj ustreza, kajti sedaj vsi snemajo na ta na~in. Vse ve~ posnetkov je narejenih s sintetizatorji, ljudje pa snemajo neposredno in uporabljajo slu{alke… namesto da bi poslu{ali š`ivi’ zvok iz drugega prostora. V dolo~eni meri je kontrolni prostor odve~. Po besedah rockovskega producenta Rona Nevisona: Ni nujno, da zapravim 2500 dolarjev na dan v studiu, kot je Record Plant, da bi opravil dolo~eno delo. ^e `elim, lahko to naredim v svoji dnevni sobi. Snemanje vokalov, kitar in sin-tetizatorjev sploh ne zahteva studia, samo kontrolni prostor. (Armington & Lofas, 1988, str. 65) Snemanje popularne glasbe se manj zana{a na mikrofone in bolj na direktne elektronske povezave z me{alno mizo ter magnetofonom, zato je z akusti~nega stali{~a studio manj kriti~en. Podobno je tudi, kadar uporabljajo mikrofon, saj gre za “close-miking” – to pomeni, da mikrofon postavijo tako blizu zvo~nega vira, kot je le mogo~e. Tak na~in postavitve mikrofona zakrije oziroma v bistvu eliminira vso akustiko prostora. V povezavi z dodanim odmevom (reverb) med me{anjem posnetka se zdi, da ni potrebno upo{tevati prostora, v katerem se snema, vsaj dokler je v njem ti{ina. Nekaterim glasbenikom in producentom je standardna razporeditev kontrolni prostor/snemalni prostor nadle`na. Produ-cent country glasbe Jack Clement je rekel, da morate najprej razumeti, da sem pri{el do zaklju~ka, da so studii za snemanje plo{~ najslab{i prostori na svetu. Do tega sem pri{el pred desetimi, dvanajstimi leti, zato sem za~el snemati v svoji hi{i… Takrat sem ugotovil, da ne maram ve~ niti okna v kontrolnem prostoru. Veste, ko sem namestil (kontrolni prostor) tukaj, nisem `elel odstraniti kopalnice, ki je med tem prostorom in spalnico, zato v kontrolnem prostoru nisem imel okna… Zares mi ugaja, da ljudi takrat, ko snemajo, nih~e ne opazuje. Sicer pa so okna namenjena prav temu. Ho~em re~i, saj nismo na TV, samo zvok snemamo… Tukaj imate glasbenika, ki poje, nekdo pa se spakuje v kontrolnem prostoru in on (oseba, ki poje) misli, da se mu posmehujejo. (Gleason, 1988, str. 59) Uporaba slu{alk v studiu veliko prispeva k zvoku posnetka in glasbeni izvedbi, saj je poglavitno sredstvo, s katerim med snemanjem glasbeniki poslu{ajo sami sebe. Kljub temu pa je pomen slu{alk spregledan. Za glasbenike so slu{alke pogosto problemati~ne. Skoraj nemogo~e je snemati brez njih, saj je vanje usmerjen zvok iz kontrolnega prostora (dejstvo, ki je pomembno samo po sebi, saj {e bolj potrjuje mo~ tistih v kontrolnem prostoru). V studio je mogo~e postaviti zvo~nike, ki oja~ajo zvok, toda ~e so v 206 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik njem postavljeni mikrofoni za snemanje vokalov, bi zvok iz zvo~nikov lahko prodrl v mikrofone. V snemalnih studiih so slu{alke `ivljenjsko dejstvo. Med samim snemanjem tonski tehnik naredi “grobi miks”, tako da dobijo izvajalci in tisti v kontrolnem prostoru predstavo o tem, kaj se snema. Grobi miks prek slu{alk po{iljajo izvajalcem. ^e posnetek nasnemavajo, potem lahko sli{ijo tisto, kar se snema skupaj s tistim, kar je bilo posneto prej. Izku{nja s poslu{anjem glasbe s pomo~jo slu{alk je popolnoma druga~na od poslu{anja s pomo~jo zvo~nikov. Pri slu{alkah imamo ob~utek izjemne intimnosti, kot da bi glasba prihajala iz ~lovekove glave. Analiza poslu{anja glasbe s pomo~jo slu{alk Evana Eisenberga (1987) je, ~eprav napisana s stali{~a poslu{anja plo{~e, uporabna tudi za samo snemanje. Slu{alke nemudoma nudijo ta ob~utek ({irjenja po prostoru), vendar na nekoliko druga~en na~in. ^eprav je te`ko re~i, ali se je raz{iril moj jaz ali pa se je skr~il svet, je zaradi nasilne zasebnosti te izku{nje ob~utek kr~enja mo~nej{i. Ker se zdi, da glasba izvira iz moje notranjosti, se povezuje z mojo neposredno izku{njo volje. Posledica tega je, da se zdi, da glasba izra`a moja trenutna ~ustva celo tedaj, kadar bi morala biti po naravi tem nasprotna. Drugo posledico je opazila Nina: Ne zdi se toliko, da bi glasbo poslu{al, ampak jo predvaja{ (str. 249). Pop producent Phil Ramone (1983) sku{a med ve~ino snemanj sedeti v studiu s slu{alkami na glavi. “Bolje je, ~e sedi{ z glasbeniki, kajti v kontrolnem prostoru ne sli{i{ tistega, kar je v slu{alkah glasbenikov. Poslu{a{ lahko monitor, vendar zaradi vibracij studia samega ne sli{i{ to~no tistega, kar sli{ijo oni.” (str. 279) Ni~ presenetljivega ni, da se je v {estdesetih letih, ko je bilo raziskovanje notranjosti zahodnja{ka zabava, pojavila oblika glasbe, imenovana glasba za slu{alke. Najpomembnej{i ustvarjalci glasbe za slu{alke sta bili skupini Pink Floyd in Beatles ter Jimi Hendrix, pa {e cela vrsta psihadeli~nih skupin. Nastanek glasbe za slu{alke je pospe{il snemalni studio, kajti glasbeniki so svojo glasbo najprej izkusili s pomo~jo slu{alk. V devetih primerih od desetih so to glasbo nato zvo~no zme{ali s pomo~jo zvo~nikov v kontrolnem prostoru, toda njen izvor je v slu{alkah. Zvo~na kvaliteta studijskih slu{alk je razli~na, kar velja tudi za miks, ki ga po{iljajo vanje. Miks za slu{alke je mogo~e spremeniti, tako kot je z dodatkom efektov in spremembo razmerja med instrumenti mogo~e spremeniti kon~ni miks. Toda ve~ina tonskih tehnikov raje po{lje efekte samo v slu{alke in ne tudi na magnetofonski trak. Kot smo `e omenili, je njihov cilj dobiti kolikor mogo~e “suh” zvok posnetka, tako da ga la`je spreminjajo med kon~nim me{anjem zvoka. POP OKO UHO 207 Steve Jones 1 Odmev (reverb) je mogo~e natanko rekonstruirati, kajti ve~ina digitalnih efektov omogo~a shranitev vseh nastavitev in parametrov. Toda ko so drugi kanali enkrat posneti in jim dodamo odmev (reverb), je verjetno, da se bo moral reverberirani zvok spremeniti, kajti spremenila se bo tudi celotna zvo~na slika. A glasbenikom lahko to povzro~a te`ave. Slab miks za slu{alke ima lahko za posledico izgubo studijskega ~asa in denarja. ^e glasbenik ne sli{i dobro oziroma mu ne ugaja tisto, kar prihaja iz slu{alk, lahko to vpliva na njegovo igranje. Kitarist Franco Fabbri (1987) je povedal: “Tonski tehnik je vedno govoril: šOdmev (reverb) pride kasneje, kasneje bomo poslu{ali posnetek z odmevom, zdaj snemajmo zgolj zvoke.’ Kar naprej sem mu govoril, da bi rad glasbo zdaj sli{al tako, kot bo na koncu, ker bom igral na druga~en na~in, ~e bom imel odmev. Premi{ljeval bom o tem, da bi druge instrumente dodal na druga~en na~in.” Fabbri (1987) je povedal, da se je med snemanjem leta 1983 bobnar Chris Cutler prito`eval zaradi uporabe slu{alk, ki ponazarja tisto, kar zanemarja ve~ina tonskih tehnikov. Eden najve~jih problemov so bile slu{alke. Chrisa je to skrbelo in pri~el se je prepirati s tonskim tehnikom, ki ni razumel, kako pomembno je za Chrisa, da ~im bolje sli{i tisto, kar po~ne, ker sicer v skladu s tistim, kar sli{i, igra druga~e… ^e ima{ v slu{alkah pravi miks, potem igra{ druga~e. Gre za izraz in vse drugo. Za slu{alke so imeli en sam kanal, zato mu niso mogli priskrbeti drugega miksa. To je te`ava vseh studiov, v katerih sem bil. Kadar koli gre{ iz studia poslu{at, kaj si naredil, in se nato vrne{ ter si znova natakne{ slu{alke, sli{i{ razliko. Tudi dodajanje efektov v slu{alke lahko mo~no vpliva na izvedbo. Odmev /reverb/ lahko na primer mo~no podalj{a dolo~en ton. Zelo verjetno je, da se bo glasbenikov slog igranja spremenil, da se bo prilagodil dolgemu trajanju, ~e v slu{alkah sli{i odmev. Ker pa tonski tehnik odmeva posname na magnetofonski trak skupaj z izvedbo, si bo glasbenik kasneje nemara `elel spremeniti svoj del. Seveda je odmev posnetku mogo~e dodati kasneje. Vendar je kaj malo verjetno, da je mogo~e uporabiti enako nastavitev odmeva (reverba)1, zelo verjetno pa je, da se bo z nadaljnjim dodajanjem kanalov izvedba prilegala skladbi na druga~en na~in. Glasbeniku bo nemara efekt v slu{alkah zelo ugajal, ~eprav ga med kon~nim me{anjem zvoka ni mogo~e spet ustvariti. Fabbri je rekel: “Za plo{~o, ki smo jo posneli leta 1981, sem imel nekajkrat vtis, da se tisto, kar smo po~eli med snemanjem, ni pokazalo, ko smo jo miksali. Spominjam se ~udovitega efekta, ki ga je tonski tehnik s kompresorjem ustvaril za mojo kitaro. Ko pa smo se lotili kon~nega me{anja zvoka, tega ni mogel ponoviti.” Tonski tehniki v~asih ne upo{tevajo glasbenikov, s tem pa snemanju vsiljujejo lastne vrednote. Tonski tehniki v~asih mislijo, da so glasbeniki tehni~no neuki in da se ne bi smeli vtikati v zvok. Ta pristop je lahko dobronameren, kajti tonskemu tehniku se nemara zdi, da bo potrebnega preve~ ~asa, da 208 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik bi glasbenik svoje tehni~no znanje prenesel na snemanje. Ali pa se tonskemu tehniku zdi, da glasbenik ni usposobljen za uporabo studijske opreme. KOMPROMIS IN KOMUNIKACIJA Glasbenikom je pogosto te`ko komunicirati s tonskimi tehniki in producenti. Ne samo, da se njihovi poklici znatno razlikujejo, tudi njihovi individualni jeziki so lahko ovira za razumevanje. Naslednji dialog (Kealy, 1974) to ponazarja. Bobnar: Je tole “pokanje” tako, kot bi moralo biti? Producent: Kaj misli{ s tem “pokanjem”? Bobnar: Nekam “slabotno” se sli{i. Producent: Kako “slabotno”? O~itno imamo te`ave s terminologijo. Bobnar: Ne dovolj “polno”. Producent: Oh, polno ({e vedno ni povsem prepri~an, obrne se k pomo~niku producenta). Kako pa se tebi sli{i? Pomo~nik: Malce manj kot polno. Producent: (Popravi nastavitev…) Kako se sli{i zdaj? Bobnar: Ja! Kaj si pa naredil? Producent: Zapolnili smo ga. Kaj pa drugega? ^e vemo, o ~em govori{, lahko to popravimo. (Str. 141–142) Poklic tonskega tehnika zahteva natan~en jezik in pogosto je mo~ sli{ati pribli`no tak dialog (Jones, 1981): Kitarist: Ali lahko nastavi{ malce toplej{i zvok? Tonski tehnik: Lahko ga poudarim okoli 1 KHz. (Nastavlja) Kitarist: Biti mora malce ostrej{i. Tonski tehnik: Poskusil bom s 3 dB pri pribli`no 2 KHz. Cohen (1991) je opazoval miksanje poskusnih posnetkov liverpoolske skupine, med katerim je kitarist zahteval, da bi njegova kitara zvenela “tr{ato”, “resonantno”, “izpostavljeno”, “zelo udarno” in ne “preve~ tenko”, “cmeravo” ali “`ametno” (str. 168). Na snemanje lahko vpliva pomanjkanje komunikacije med glasbenikom in tonskimi tehniki. ^e se na primer tonski tehnik no~e potruditi za zvok, ki ga i{~e glasbenik, je zelo verjetno, da bo prvi uveljavil svojo voljo. Seveda pa je to odvisno od tonskega tehnika. ^lanek v reviji Newsweek (On the Right Tracks /Na pravih sledeh/, 1968) je navajal, da: POP OKO UHO 209 Steve Jones imajo novi studii… lastne tonske tehnike, ki razumejo tako novo opremo kot novo glasbo. “Tonski tehnik stare {ole sedi in opazuje svoje instrumente, da ne bi pri{lo do popa~enja,” pravi tonski tehnik (Record Plant) Gary Kell-gren. “Ne zavedajo se, da ta glasba je popa~ena. ^e skupina `eli dolo~en zvok, jim bodo ti tehniki povedali, da to ni mogo~e. Tukaj se potrudimo, da ga dobimo.” (Str. 45) Toda take situacije postajajo redkej{e, {e posebej, ker dostopnost doma~e snemalne opreme dovoljuje tistim glasbenikom, ki jih to zanima, pridobitev ustreznih izku{enj. Kljub temu pa pripomba tonskega tehnika in me{alca Boba Clear-mountaina (Cioe, 1982) ponazarja skoraj nezavedno razliko med glasbenikom in tehnikom. Ko je sem pri{el Bruce Springsteen, da bi posnel skladbo, je v eni uri nastavil zvok bobnov in menda pripomnil: “V zadnjem studiu, kjer sem snemal, sem za to potreboval tri mesece.” Od tedaj je snemal samo {e v studiu Power Station. Clearmountain trdi, da tovrstna u~inkovitost ni naklju~na, tehniki so bili izurjeni, pravi: “da ne obremenjujejo glasbenikov s stvarmi, kot so, kako nastaviti pravi zvok na njihovih instrumentih”. Za ve~ino glasbenikov “nastavitev pravega zvoka njihovih instrumentov ni breme”. Gre za proces, pri katerem z veseljem sodelujejo. Attalijeva (1985) prej omenjena korelacija med zvokom in politi~no mo~jo znova deluje. Tonski tehnik lahko vsili predstavo o tem, kak{en je “pravi zvok”. V dolo~eni meri glasbenikovo sodelovanje dolo~a koli~ina denarja, ki je na voljo za snemanje. Nemara do najpogostej{ega kompromisa med snemanjem pride takrat, kadar ni mogo~e nasnemavati oziroma poskusiti z druga~nim miksom, ker je zalo`bi plo{~ oziroma glasbeniku zmanjkalo denarja. Studii zara~unavajo od 25 dolarjev na uro (za 16-kanalni studio brez tonskega tehnika) do 200 ali ve~ dolarjev na uro (za 32–kanalni digitalni snemalni studio s tonskim tehnikom). In kot je zapisal Cohen (1991), prihaja do neznosnega pritiska celo na skupine brez pogodbe, da bi porabile ve~ ~asa in denarja v studiu, “da bi zadovoljile zalo`be plo{~, za katere je narejenih ve~ina poskusnih (demo) posnetkov” (str. 52). Razen pri poskusnih posnetkih stro{ki neznansko narastejo, {e posebej, ~e upo{tevamo, da se ve~ino popularne glasbe snema za format LP-ja oziroma CD-ja, kar pomeni, da se posname od 35 do 65 minut glasbe. Zelo malo je snemanj malih plo{~ (45 obratov), razen na ravni majhnih, neodvisnih zalo`b. Pa tudi tega je vse manj, kajti le redke radijske postaje 210 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik {e predvajajo 7-pal~ne plo{~e; ve~ina malih plo{~ nastane na podlagi materiala za album. EKSPERIMENTIRANJE ^eprav ve~kanalni studio omogo~a druga~en ustvarjalni proces, zahteva ~as in torej denar. Tonski tehnik s snemanja skupine Grateful Dead je povedal: Posname{ plast zvoka – ritem na en kanal, vokale na drugega, na naslednjega doda{ solisti~ne instrumente, spremljevalne vokale pa spet na drugega… Ko so vsi (kanali) posneti, se ~lani skupine in tehniki zberejo v kontrolnem prostoru, da bi zvok zme{ali. Tukaj se za~ne ustvarjalno delo. Spreminjamo glasnost razli~nih kanalov, da spreminjamo razpolo`enje glasbe… Dodajamo (zvoku) z odmevom opremljene dolo~ene kanale, kar spet vzpostavlja dolo~en ob~utek. Razpoznavni zvok, ki je povezan s {tevilnimi dana{njimi skupinami, dejansko bolj ustvarjajo tehniki kot glasbeniki. Temu pravimo “kom-poniranje” z aparaturo. To je postalo mogo~e, ko je bil na voljo 16-kanalni magnetofon, ki nudi ve~ ~asa za eksperimentiranje in introspekcijo. (Wickersham, 1969, str. 38) Zgovorna je tehnikova trditev, da se kreativno delo za~ne v kontrolnem prostoru. To implicira, da tisto, kar se dogaja v studiu, po svoje ni kreativno ali pa vsaj ne tako kreativno, kot je delo v kontrolnem prostoru. ^eprav ve~kanalna tehnika “nudi ve~ ~asa za eksperimentiranje in introspekcijo”, ne smemo pozabiti, da nekdo ta ~as pla~uje po 100 dolarjev ali ve~ na uro. Ve~ina glasbenikov prihrani ~as tako, da se dobro uve`bajo, preden gredo v studio. Ker pa studio omogo~a celo vrsto kreativnih mo`nosti, je le malo glasbenikov, ki natan~no vedo, kaj ho~ejo, ko gredo v studio. In ~e upo{tevamo interakcijo med glasbenikom, produ-centom in tonskim tehnikom, lahko proces snemanja zahteva zelo veliko ~asa. Celo v {estdesetih letih, ko so bili {tiri in osemkanalni studii standard, je bilo snemanje dolgotrajen proces. Simon in Garfunkel sta za skladbo, ki sta jo na odru izvedla v {tirih minutah, zlahka porabila dvanajst ur, da sta dovr{ila njen {tiriminutni posnetek. Obi~ajna 12-pal~na plo{~a pogosto predstavlja najmanj 125 studijskih ur… in ~eprav del tega ~asa porabijo spretni tehniki, ki nastavljajo mno`ico mikrofonov in zvo~no ravnote`je, ve~ino porabita Simon in Garfunkel, ki izvajata svoj “umetni{ki nadzor”, da bi dosegla efekte, ki jih `elita… Dana{njih novih pop glasbenikov ne zanima postavljanje hitrostnih rekordov. “V tem trenutku ni dobro, Art,” re~e POP OKO UHO 211 Steve Jones Simon po posnetku. “Nisem pri stvari. Lotiva se drugih delov, jaz pa se bom vrnil k temu.” (Ames, 1967, str. 63–66) Opisano snemanje se je kon~alo brez otipljivih rezultatov. Simon & Garfunkel ter druge zelo znane skupine si navadno v studiu lahko privo{~ijo precej ~asa. Splo{na praksa industrije plo{~ je, da zalo`ba pla~a snemanje, nato pa stro{ke od{teje od tantiem glasbenikov. Dobi~ek je pri plo{~i, ki pride med prvih 40 na lestvici, dovolj velik, da omogo~a ob~uten studijski predra~un. Kljub temu pa celo najbolj uspe{ne skupine lahko naletijo na te`ave z ra~unovodji zalo`b plo{~. Album Sgt. Pepper’s Lonely Heart Club Band skupine Beatles, ki so ga snemali {tiri mesece, naj bi bil menda prvotno dvojni. Toda “~as in denar (v obliki zgro`enih revizorjev EMI /zalo`ba plo{~/) sta kon~no posredovala in Pepper se je pojavil v obliki, kot jo poznamo danes” (Carr & Tyler, 1978, str. 68). Majhne, neodvisne zalo`be plo{~ denarja za snemanje skoraj nikoli nimajo in snemanje mora pla~ati sam glasbenik. Beatli so navadno snemali na linearen na~in; to pomeni, da so za~eli in kon~ali snemanje dolo~ene skladbe (Lewisohn, 1988). Kadar se danes snema album, je lahko so~asno v delu zelo razli~no {tevilo skladb, od katerih vsako ~aka razli~no nas-nemavanje ali pa nemara nov izbruh navdiha. Najpogosteje se dogaja, da glasbeniki naenkrat posnamejo glasbeno podlago (bobni, bas, kitara), nato pa, ko je studio pripravljen za druge instrumente, kot je na primer saksofon, posnamejo tega za vse skladbe, v katerih naj bi bil zastopan. Tak postopek prihrani ~as (ni potrebno spreminjati studijskega razporeda za vsako skladbo), v pomo~ pa mu je tudi uporaba ve~kanalnega snemanja, kajti na voljo so lo~eni kanali za posamezne instrumente. Toda ve~kanalno snemanje ne pomeni za~etka studijskega eksperimentiranja. Zgodnje jazzovske posnetke je oblikovalo dovoljenje studiu, da se je poigral z glasbo. Evan Eisenberg (1987) pi{e: …plo{~e niso samo raz{irjale jazz, ampak so ga tudi opla-jale… na dolo~en na~in so ustvarile tisto, kar danes imenujemo jazz. Predvsem si je treba zapomniti, da so bili škomadi’ pogosto “skomponirani” tik pred snemanjem… Zasedba Hot Five je bila skoraj izklju~no studijskega zna~aja. Armstrong je v tistih letih igral in vodil razli~ne chica{ke plesne skupine, a samo v studiu je lahko svobodno eksperimentiral z lahkotno teksturirano, drzno improvizirano glasbo, ki jo je imel v mislih… V snemalnem studiu je bil Armstrong izoliran pred nevarnostjo polomije in mika zlahka prislu`enega aplavza. Vzdu{je je bilo spro{~eno… Jelly Roll Morton… je komponiral v studiu. (Str. 145–145) ^e upo{tevamo trenutne stro{ke snemanja v profesionalnem studiu, je vzdu{je v njem vse prej kot spro{~eno. 212 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik Tehnologija snemanja doma omogo~a glasbenikom preizku{anje zamisli, preden stopijo v profesionalni studio, in kje drugje bi mogel biti glasbenik bolj “izoliran… pred… nevarnostjo polomije”? Snemalni studio je privilegiran prostor, dale~ od odra, dale~ od ob~instva. Redko se zgodi, da doma~i posnetki pridejo dlje kot do pripravljalne faze, torej je potrebno dolo~eno delo ponoviti. ^lan britanske skupine Heaven 17 je povedal: Prej smo vse na{e zamisli spravili skupaj… na majhnem casiu (sintetizator). Vendar smo ugotovili, da je pravo zapravljanje, ker naredimo poskusne posnetke, nato pa jih nanovo posnamemo v studiu; na poskusnih posnetkih naredi{ stvari, ki jih zaradi dolo~enega razloga ne more{ poustvariti, ko stopi{ v studio. Pravzaprav je malce brezplodno poustvarjati nekaj, kar ti v resnici ugaja. (Goodyer, 1987b, str. 69) Tehnologija snemanja doma pa je glasbenikom omogo~ila predvsem zapis glasbenih zamisli v vsakem trenutku, in sicer v obliki poskusnih posnetkov. David Oren (1987) iz korporacije Tascam je povedal: Prej sem delal s skupino Alessi Brothers. Za~eli so s {tirimi kanali, nato pa so kmalu nadaljevali s Portastudii. Meni so povedali: “^e ne bi imeli Portastudiev, ne bi mogli ohraniti dinamike trenutka, ko {tiklc nastaja.” Bobby je povedal, da se je zjutraj velikokrat prebudil in ugotovil, da je njegov Portastu-dio vklju~en. Sredi no~i se je prebudil, se ne~esa spomnil, vklju~il napravo, se lotil zamisli in spet zaspal. Vem, da je primer pretiran, toda ~e ne bi bilo ne~esa majhnega, kompaktnega, lahkega in priro~nega za uporabo, kot je Portastudio, Bobby ne bi ohranil zvoka, ki ga je sli{al v glavi, to pa je prav tista mo`nost, ki si jo vsi `elijo. Zapisati zvok, ki ga sli{i{ v svoji glavi z dinamiko trenutka. Fantje so vedno nosili Portastudio s seboj za poskusne posnetke, pa vre~o kaset in bele`nico, ki ti je povedala, na kateri kaseti kje na {tevcu bo{ na{el dolo~en ko{~ek glasbe… Pred tremi leti so {li v velik 24-kanalni studio, potem pa so po vsakem posnetku poslu{ali svoje kasete, narejene s Portas-tudiem, da bi videli, ali lahko ustvarijo dinamiko in realizem tega posnetka, kajti to so zares `eleli. Kon~alo se je tako, da so na album uvrstili posnetke, narejene s Portastudiom. Izrazi, kot sta dinamika in realizem, ki so jih neko~ uporabljali, da bi izpostavili `ive izvedbe kot nekaj posebnega, sedaj prav tako pogosto uporabljajo v glasbeni industriji, da bi lo~ili razli~ne metode snemanja. Pop glasbena industrija je torej {e vedno mo~no ugla{ena na standarde `ive izvedbe, ~e `e ne na njihove metode. Delni razlog za to, da si nekateri glasbeniki zgradijo lastne studie, je prav v tem, da bi radi ohranili spontanost, ki jo je POP OKO UHO 213 Steve Jones prej opisoval Oren. ^e je glasbenik {e posebej zadovoljen z zvokom poskusnega posnetka, utegne biti izjemno te`ko in dolgotrajno tega poustvariti v profesionalnem studiu. Prav tako je ugodno, da lahko ~lovek snema, kadar `eli. Snemalni studio je tisto, kar ima glasbenik lahko na voljo, otipljiv dokaz uspeha. ^lan britanske pop skupine Orchestral Manouevres in the Dark je povedal: “Mislili smo si, šdobro, nikoli ne bomo prodali nobene plo{~e, torej vzemimo denar in si zgradimo studio, da bomo imeli vsaj kaj pokazati’” (Goodyer, 1987b, str. 33). Skupina je vzela predujem zalo`be plo{~, namenjen snemanju, in si zgradila lastni studio, obenem pa snemala prvi album. [tevilni glasbeniki imajo svoje studie, med drugim Todd Rundgren, Jan Hammer in Lindsey Buckingham; Beatli so ga dali zgraditi kot del njihove lastne dru`be Apple Records. Glasbenik Peter Gabriel se je dobro izrazil, ko je povedal: “Pravi u`itek tega, da imam svojo razporeditev studia, je v tem, da lahko eksperimentiram na tak na~in, kot si ga v komercialnem studiu nikoli ne bi mogel privo{~iti” (Goodyer, 1986, str. 20). Kot so dokazali nekateri pop glasbeniki, je mogo~e visokokakovostne posnetke narediti v polprofesionalnih ali doma~ih studiih. ^eprav kvaliteta morda ni tako dobra, kot je v profesionalnih studiih, so bile {tevilne uspe{ne plo{~e posnete v polprofesionalnih studiih. Toda najve~ji vpliv so imeli polprofesionalni posnetki na nekomercialni ravni. Jon Pareles (1987a) je ugotovil, da je “kasetno podzemlje” nastalo na podlagi dostopne snemalne tehnologije, {e posebej po uvedbi cenenih ve~kanalnih snemalnih naprav, ki so omogo~ile spremeniti spalnico ali kuhinjo v studio za manj kot 1000 dolarjev… {tevilni glasbeniki so za~eli jemati doma posnete kasete kot dokon~an izdelek. (Str. C13.) Bruce Springsteen je album Nebraska posnel z ve~kanalnim kasetnim magnetofonom predvsem zato, ker je `elel posneti “~ist” album (kot so to po~eli punkovci). Spet naletimo na izraze, kot sta avtenti~nost in ~istost. Seveda je imela Springsteenova plo{~a prednost profesionalnega tonskega tehnika, ki je upravljal napravo, poleg tega pa visokokakovostne mikrofone in drugo opremo. Doma~i in polprofesionalni snemalni studii nudijo mo`nost eksperimentiranja s posnetki, ne da bi to mo~no na~elo prora~un snemanja. Avantgardni skladatelji elektronske glasbe so to doumeli takoj, ko se je pojavil magnetofonski trak. Hugh Le Caine (1963) je zapisal, da: manipulacija posnetega zvoka in ne `ivi zvok… velja za najpomembnej{o tehniko… Zvo~ni generatorji… naj bi ne omogo~ali dokon~anih kompozicij, ampak material, ki bi 214 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik ga razvili z obi~ajnimi tehnikami, utemeljenimi na snemalnem procesu. (Str. 83–83) Studio je postal prizori{~e eksperimentiranja in raziskovanja mo`nosti zvoka, privilegiran prostor, v katerem je bilo nenavadno (in v~asih neza`eleno) mogo~e uporabiti sebi v prid. Celo najzgodnej{i posnetki vsebujejo primere: “Prokof-jev… je bil pozoren nanj… Celo hibe snemalne opreme bi bilo mogo~e izkoristiti: na primer prasketanje zaradi preobremenitve.” (Eisenberg, 1987, str. 115) [tevilni posnetki dub reg-gaeja z za~etka sedemdesetih, posneti z opremo slabe kakovosti, vsebujejo primere {uma traku, poudarjenega v ritmi~nih presledkih, tako da je sli{ati, kot da bi bil ta {um del glasbe. Ker popularna glasba povzema nekatere vidike avantgarde, je osvojila tudi njeno ideologijo eksperimentiranja. Glasbeniki od Franka Zappe do Briana Ena in Beatlov so uporabljali studio kot laboratorij. Na koncu postane nujno vsaj delno poznavanje studia. Toda splo{no sprejeto, ~eprav napa~no prepri~anje je, da morajo biti glasbeniki tehni~no podkovani. To seveda ni nujno, ~eprav tehni~na podkovanost delu v studiu ne {kodi. Od vsega za~etka so bili nekateri glasbeniki zelo radovedni, kako deluje snemalni studio, in to nagnjenje jih je vodilo, da so se izobrazili v studijskih tehnikah. Drugi glasbeniki zlahka shajajo skoraj brez poznavanja tehni~nih sredstev za snemanje. Toda vsi glasbeniki morajo poznati mo`nosti, ki jih studio nudi. Kombinacija popularne glasbe in avantgardnih snemalnih tehnik, ki jo je te`ko natan~no locirati2, je pomenila, da je studio postal glasbeno orodje. ^e so ga tisti, ki so delali v studiu, hoteli izkoristiti, so morali vedeti, kaj orodje zmore, ~etudi niso mogli ravnati z njim. Skladatelj Vladimir Ussachevsky (1980) je povedal: Sredstva za manipulacijo posnetih zvokov skoraj nujno zahtevajo od skladatelja, da opravi vrsto rutinskih eksperimentov, preden lahko dolo~i celoten obseg svojega osnovnega materiala. Izku{nje ~loveka postopoma nau~ijo, kaj lahko pri~akuje. Sedaj si `e povsem obi~ajno predstavljam zvoke, kot da bi bili spremenjeni med drugim z naslednjimi mutacijskimi tehnikami; transpozicija vi{ine tona… prirezovanje izbruha… predvajanje nazaj… odvzemanje nekaterih harmonikov s pomo~jo filtriranja… rever-beracija. Med abstraktno zami{ljenim konceptom, ki si ga je skladatelj nemara zamislil kot svojo novo skladbo, in na~inom razvijanja njegovega osnovnega zvo~nega materiala obstajajo zapletene medsebojne povezave. Pri tem pride 2 Ali je pop glasba vsrkala avantgardne tehnike ali pa se je avantgarda premaknila v mainstream? Vpra{anje nemara ni zelo pomembno, kajti pomembno je, da so studijske tehnike avantgarde postale stalnica pop snemanja, ker je pop industrija iskala nove zvoke. POP OKO UHO 215 Steve Jones do odlo~ilne interakcije, ki jo je mogo~e ~utiti med vsemi zgodnjimi eksperimentalnimi stopnjami. (Str. 205–206) ^eprav Ussachevsky pi{e s stali{~a eksperimentalne glasbe, vseeno priznava pomen studia. U~inek, ki ga ima studio na skladatelja, je v tem, da razmi{lja o zvoku. Komentarji, da je snemalni studio “kompozicijsko orodje”, so pogosti, navadno pa jih najprej povezujemo z Beatli. ^eprav je studio v dolo~enem smislu dejansko kompozicijsko orodje, bi ga lahko to~neje opisali kot realizacijsko orodje. To je prostor, v katerem se kompozicije realizirajo, v procesu realizacije kompozicije pa ta ne dobi samo oblike, ampak se pogosto tudi spremeni. Ussachevsky nadaljuje: Medij magnetofonskega traku je {e posebej primeren, saj nudi skladatelju prilo`nost, da poslu{a in oblikuje zvo~ni material med samim nastajanjem. Na njegovo odlo~itev v zvezi s kon~no obliko skladbe pogosto vplivajo rezultati njegovih eksperimentov z zvo~nim materialom (Str. 206). ME[ANJE ZVOKA Me{anje zvoka, najpomembnej{a dejavnost v produkciji popularne glasbe, je obenem tudi postopek najve~jega eksperimentiranja z zvoki – in najve~ji kompromis. Me{anje zvoka je postalo to~ka, na kateri posnetke dokon~ajo, in po me{alcih zvoka je veliko povpra{evanje. Edward Kealy (1974) jih je v {tudiji sociolo{ke organizacije tonskih tehnikov razdelil na ve~ kategorij, v bistvu pa ustrezajo dvema: v eni so tisti, ki delajo za velike zalo`be plo{~, v drugi pa neodvisni. Po me{alcih zvoka je enako povpra{evanje kot po producentih, obstajajo pa tudi taki, ki delajo v obeh vlogah. Kealy dokazuje, da so me{alci zvoka v bistvu izgubili nadzor nad snemanjem zvoka, kajti tehnologija je postala splo{no raz{irjena in {tevilni glasbeniki se zavedajo mo`nosti, ki jih nudi snemalni studio. V dolo~eni meri to dr`i, toda le redki glasbeniki so sposobni zme{ati lastne posnetke in upravljati opremo v kontrolnem prostoru. Ve~ina potrebuje posrednika, obi~ajno tehnika. Poleg tega znajo tudi ljudje brez glasbenih sposobnosti uporabljati me{alno opremo in z njo ustvarjati zvoke. Rap glasba uspeva na podlagi dela me{alcev zvoka, kakr{na sta Grandmaster Flash, Jam Master Jay in drugi. Ti izvajalci s pomo~jo me{alne mize zdru`ujejo zvoke s plo{~ in iz drugih virov, ki jih v ritmi~ni obliki dodajajo rapovskim skladbam. Po nekaterih me{alcih zvoka, kakr{ni so Arthur Baker, Jellybean Benitez, Shep Pettibone in Bob Clearmoun- 216 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik tain, je zaradi njihove sposobnosti ustvarjanja vznemirljivih miksov, remiksov in nemara celo uspe{nic tako povpra{evanje kot po producentih3. Tankel (1990) priznava pomen me{anja zvoka kot oblike umetni{ke, glasbene kreacije. Remiks je enkratno umetni{ko dejanje, ki umetni{kost dosega s pomo~jo tehnologije, kajti spretnost je v manipulaciji zvoka in glasbe… remiksanje je snemanje, reanimacija znane glasbe z ustvarjanjem novih zvo~nih tekstur za razli~ne zvo~ne kontekste (str. 44). Med me{anjem zvoka je mogo~e narediti ve~ miksov ali razli~ic skladbe, odlo~itev o tem, katero bodo izdali, pa odlo`ijo za nekaj dni ali nemara tednov. Pogosto izdajo ve~ miksov dolo~ene skladbe, eno za vsak format; kratek miks za srednjevalovni radio, dalj{i, zapletenej{i miks za UKV radio, dolgi miks z efekti in razli~nimi dodatki za plesne klube ter razli~ico miksa za UKV radio z efekti in “posladki”, dodanimi posebej za kombinacijo skladbe in videa. Reggae glasbeniki se pri tem, kar poznamo pod imenom “dub” slog reggaeja, mo~no zana{ajo na snemalne tehnike. Dub obsega izpu{~anje in vklju~evanje instrumentov iz miksa ter dodajanje odmeva (reverba) in zaostanka (delay) instrumentom4. Producent preprosto doda efekt na dolo~en kanal ali pa ro~no izlo~i oziroma vpelje dolo~en kanal v miks. Samodejne me{alne mize, ki vsebujejo mikroprocesor in ra~unalni{ki spomin, so si sposobne zapomniti trenutke med me{anjem zvoka, kar tehniku in/ali producentu omogo~a, da se ukvarja z vsakim elementom posebej in da mu “ne zmanjka rok” za manipuliranje z me{alno mizo. Brez ve~kanalnega snemanja bi bil dub in pravzaprav vsaka oblika remiksa zelo te`avna, kajti obe se zana{ata na snemanje instrumentov na lo~ene kanale. Za ve~ino glasbenikov in skladateljev pomeni me{anje zvoka zadnjo stopnjo dela, nekak{no postkompozicijo, ki “zavije” dolo~eno skladbo. Philip Glass (1987) je na vpra{anje o svoji vlogi med me{anjem zvoka odgovoril: “Precej nepomembna je. Skrbim predvsem za natan~nost, za katero je navsezadnje odgovoren skladatelj. V snemalnem studiu je pomembnej{a vloga miksa. O dejanski uravnote`enosti dolo~ene skladbe se odlo~a v trenutku me{anja zvoka, zato sem pri tem vedno prisoten.” Razmejitev med me{anjem, kompozicijo in realizacijo dolo~ene skladbe je pogosto nejasna. Me{anje pogosto obsega iskanje novih zvokov oziroma efektov. Najobi~ajnej{e je razlikovanje, kot ga opisuje Glass. “La`je je razviti zvoke na ravni snemanja,” pravi Glass. “Med me{anjem zvoka se dogaja toliko stvari, da se nam zdi bolje, da zvok oblikujemo na ravni 3 Nekateri omembe vredni primeri skladb, ki so jih izdali z razli~nimi miksi, so “Pump Up the Volume” skupine M/A/R/R/S, “Desire” skupine U2, “Uncertain Smile” skupine The The, “White Lines” Grandmaster Flasha, “Lips Like Sugar” skupine Echo and the Bunnymen, “La Isla Bonita” Madonne, “Unbelievable” skupine EMF, “Step On” skupine Happy Mondays in “World Shut Your Mouth” Juliana Copa. 4 Med najbolj{imi primeri duba sta plo{~i “East of the River Nile” Augustusa Pabla in “Garvey’s Ghost”. Plo{~a Burning Speara sledi posnetkom z velike plo{~e “Marcus Garvey” in poslu{anje druge za drugo, kar nam je olaj{ala izdaja zalo`be Island, ki prina{a obe veliki plo{~i na enem CD-ju, je pravzaprav u~na ura dub me{anja zvoka. POP OKO UHO 217 Steve Jones temeljnega snemanja.” Med me{anjem dolo~ijo skupni zvok, estetsko ravnote`je med razli~nimi instrumenti in razli~nimi kanali. Med snemanjem se razvija zvok vsakega posameznega instrumenta in posameznega kanala. Me{anje je tisto, kar razlikuje popularno glasbo od klasi~ne. Bruce Swedien je med drugim dobil nagrado grammy za tehni~no plat snemanj Quincyja Jonesa in Michaela Jacksona. Zadnjih trideset let je snemal tako klasi~no kot popularno glasbo in o me{anju zvoka je povedal naslednje (1987): Ko sem za~el pogosto snemati klasi~no glasbo (delal sem za zalo`bo RCA v Chicagu in moje delo je bilo snemanje Chica{kega orkestra), sem se kmalu po~util, kot bi podlegel diktatu ali ne~emu podobnemu. Z drugimi besedami, najve~, kar sem lahko naredil pri snemanju klasi~ne glasbe, je bila rekreacija zvo~nega odra. Po drugi strani pa je v pop glasbi (vse vrste, rock, R&B itd.) edina stvar, ki omejuje predstavo o zvoku, na{a domi{ljija. Zmik-saj tiste reverberirane formate, znori, nikar ne posku{aj ni~esar racionalizirati. Me{anje zvoka je tista to~ka procesa snemanja, na katero tehnologija najbolj vpliva. Preden so za~eli uporabljati ve~kanalne magnetofone, so me{anje opravili pred snemanjem. To pomeni, da so zvok iz razli~nih mikrofonov obdelali z ekvalizacijo, reverberacijo oziroma drugimi efekti, nato pa ga poslali na magnetofon. Ve~kanalni magnetofoni omogo~ajo miksanje po snemanju. Ker ima prakti~no vsak instrument svoj kanal, je mogo~e z zvokom manipulirati lo~eno od same izvedbe. Vsakemu kanalu lahko dodamo efekt, nato pa ga kombiniramo in uravnote`imo z drugimi kanali. Tak kon~ni miks po{ljejo na drugi magnetofon. Med me{anjem zvoka sprejmejo skoraj vse odlo~itve o tem, kak{na bo zvo~na kvaliteta posnetka. Med me{anjem zvoka navadno sprejemajo tudi monta`ne odlo~itve. [e bolj pomembno pa je, da je mogo~e dolo~ene dele skladbe v miksu izpostaviti ali prikriti. Pri {e posebej dobrem saksofonskem solu je na primer kanal s saksofonom mogo~e nastaviti glasneje. ^e pa, nasprotno, kasneje pride do napake na kanalu s saksofonom, je mogo~e njegovo glasnost zmanj{ati ali pa ga v celoti izlo~iti. Na ta na~in pridemo do predmonta`e – {e bolj pomembno pa je, da lahko spreminjamo dinamiko glasbe. Me{alec zvoka pogosto vedno znova poslu{a en sam kanal, dodaja efekte in spreminja zvok, dokler ni zadovoljen. Obseg eksperimentiranja se spreminja, vendar lahko traja mnogo dlje kot dejansko snemanje. Med nekim me{anjem zvoka je Scott Wyatt potreboval celo uro, da je zme{al 45 sekund glasbe. 218 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik Me{anje omogo~a producentu Ronu Nevisonu, da sprejema odlo~itve kasneje, namesto da bi se moral nemudoma odlo~iti: “Nisem vedno imel dovolj kanalov, da bi se igral z njimi… Zdaj pa imam dve ali tri razli~ne… zvo~ne mo`nosti…, ki jih spravim na razli~ne kanale, tako da bom imel kasneje mo`nost izbiranja… Ni mi torej ve~ treba takoj sprejeti dolo~ene odlo~itve. (Armington & Lofas, 1988, str. 67) Studijska oprema je {e posebej pomembna, ko gre za me{anje zvoka. ^e obstajajo {tirje kanali, ki potrebujejo rever-beracijske efekte, na voljo pa so samo tri reverberacijske naprave, je treba narediti kompromis. Na podoben na~in pomanjkanje kanalov pomeni, da bo posamezne dele potrebno na enem kanalu podvojiti in jih kasneje ne bo mogo~e lo~eno spreminjati. Bas kitara in bobni so na primer lahko posneti na istem kanalu. ^e pride do odlo~itve o uti{anju basa oziroma o spremembi ekvalizacije pri bobnih, bo to vplivalo tudi na drugi zvok. Skoraj nobene mo`nosti ni, da bi obdelali en zvok, ne pa tudi drugega. Na podoben na~in lahko pomanjkanje vhodov na me{alni mizi pomeni, da bo mogo~e dodati samo dolo~eno {tevilo efektov. Druga determinanta kon~nega miksa je medij, na katerem bodo posnetki mno`i~no zapisani. V primeru kasete, LP plo{~e in kompaktne plo{~e je kon~ni miks posnet v stereofonski tehniki. Le redki uporabniki, na primer televizija, pa zahtevajo monofonski miks, ~eprav postaja stereofonski TV program obi~ajen (tudi MTV oddaja v stereofonski tehniki). Posnetek kon~nega miksa se uporablja za izdelavo kon~nega produkta, naj bo to vinilna plo{~a, kaseta ali kompaktna plo{~a. Proces, ki ga imenujemo izdelava matrice (mastering), pa pogosto pomeni rahlo spremembo zvoka kon~nega miksa. Sprememba je odvisna od kvalitete kon~nega miksa glede na medij, za katerega pripravljajo matrico. ^e delajo matrico za plo{~o in je dinami~ni razpon kon~nega miksa ve~ji, kot bi ga plo{~a prenesla, bo tehnik, ki izdeluje matrico, omejil dinami~ni razpon. Med izdelovanjem matrice je mogo~e izvesti tudi drobne spremembe celotne ekvalizacije. Norman Mendenhall (1979) je takole opisal postopek izdelave matrice za gramofonsko plo{~o: Med izdelovanjem matrice za plo{~o se magnetofonski trak predvaja na posebnem magnetofonu, ki daje signal rezalni glavi za plo{~o, ta pa nato vrezuje signal kot kompleksno mehani~no valovanje (brazda) na matrico… Pri izdelavi matrice gre za to, da na osnovno matrico vre`ejo kolikor le mogo~e mo~an signal brez popa~enja in ne da bi pregloboko zarezali v matrico ali povzro~ili, da bi se rezalna glava dvignila s povr{ine osnovne matrice. Naj to zveni {e POP OKO UHO 219 Steve Jones 5 Ker je med izdelavo matrice mogo~e spreminjati samo kon~ni stereo miks, ne pa posameznih kanalov ve~kanalnega posnetka, navadno ni za`eleno, da bi med izdelavo matrice naredili veliko sprememb. tako preprosto, zahteva opremo, vredno več sto tisoč dolarjev, in človeka, ki zares ve, kaj dela, da dobimo ustrezen rezultat (str. 78). Matrico potem ojačijo z elektrolitsko plastjo kovine, nato pa izdelajo negativ, s katerim tiskajo plošče. Težava, ki jo za proces snemanja pomeni izdelava matrice, je v tem, da končni miks ni tudi končni izdelek. Zato mora biti miks prilagojen masovni produkciji, čeprav nihče v studiu ne more slišati posnetka tega miksa, dokler mešanje ni končano. Posledica tega je, da mešanje izvedejo v skladu s predstavami o končnem izdelku, nekdo, navadno tonski tehnik, pa kompenzira morebitne razlike med končnim mik-som na magnetofonskem traku (master tape) in končnim izdelkom. Celo na začetku petdesetih let je prihajalo pri zvočnem zapisu za množični medij do občutne kompenzacije. Leta 1952 je revija Newsweek (Men Behind the Microphones /Ljudje za mikrofoni/, 1952) poročala, da: je večina plošč... izdelana z rahlim, vendar namernim popačenjem: glasnost visokih frekvenc je poudarjena. Ta korak je potreben zaradi preglasitve šuma igle odjemne doze, ki je mešanica visokofrekvenčnih zvočnih napak. Fonografi naj bi bili izdelani tako, da bi s samodejnim dušenjem visokih tonov kompenzirali to popačenje. V idealnem primeru je končna posledica tega postopka uravnotežen zvok z zmanjšanim šumom igle (str. 56). Nekateri tonski tehniki dodajo miksu več visokih frekvenc, kar na magnetofonskem traku izboljša zvok. Mislijo si, da na plošči večine teh visokih frekvec ne bo mogoče slišati, zato preveč kompenzirajo miks. Nemara je največja težava v tem, da se dokončani posnetek (master tape) lahko uporablja za množično produkcijo kaset, vinilnih in kompaktnih plošč. Samo v primeru, da se za vsak medij naredi poseben master tape oziroma da je v postopku izdelave matrice mogoče kompenzirati tak master tape5, bo imel končni miks na vseh medijih dober zvok. SPRETNOST, TEHNOLOGIJA IN AVTENTIČNOST Me{anje zvoka je posledica nadzora, ki ga producentu in tonskemu tehniku omogo~a tehnologija snemanja zvoka. Omogo~ila ga je uporaba ve~kanalnega magnetofona in razvoj pomo`nih naprav za snemanje (enote za odmev /reverberacija/, 220 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik ekvalizacijo itd.). To je postopek, ki je popolnoma nasproten poslu{anju zvoka v naravnem okolju. Toda cilj ve~ine snemanj je ustvariti naraven zvok. Eisenberg (1987) opa`a kontradikcijo. Obstajata dva na~ina, da se posnetek zdi “`iv”. Eden je snemanje koncerta, ki v~asih ujame pravo vzdu{je… Toda v~asih `ivi posnetki zvenijo šumetno’… Drugi na~in za dosego tega, da se posnetki zdijo `ivi, je poudarjena uporaba studijskih tehnik. Agresivno me{anje zvoka in nas-nemavanje, {e posebej v rocku, nudi ob~utek zavestne inteligence in s tem tudi `ivljenja (str. 113). Toda me{anje zvoka in nasnemavanje nista `iva dogodka; pomenita aran`iranje dogodkov v smeri idealnega dogodka. Ni~ ~udnega torej ni, da je me{anje zvoka dele`no ustrezne mere kritike, ker je neavtenti~no, ne~astno in tako dalje. Taka kritika ponazarja te`avo, ki nastaja pri dolo~anju tega, kdo je odgovoren za snemanje popularne glasbe. Simon Frith (1981) prepoznava to te`avo v svoji knjigi Zvo~ni u~inki. Tako kot drugih umetni{kih del v dobi mehani~ne reprodukcije tudi rocka ne ustvarjajo posamezni ustvarjalci, ki komunicirajo neposredno z ob~instvom – snemanje je odvisno od kompleksne strukture ljudi in naprav… Rock-ovski auteur (ki je lahko skladatelj, pevec, instrumentalist, skupina, glasbeni producent ali celo tonski tehnik) ustvarja glasbo; vsi drugi udele`enci snemanja so preprosto del sredstev za komuniciranje. Za {tevilne privr`ence je bil prav ta ob~utek individualne ustvarjalnosti prva stvar, ki je rock lo~il od preostalih oblik mno`i~ne glasbe (str. 52–53). Toda samo videz auteurja je tisti, ki prina{a “ob~utek individualne ustvarjalnosti”. Nemara se zdi, da glasbeniki nadzorujejo svoj zvok, vendar za zvok, ki ga zmorejo spraviti na posnetek, pogosto izberejo tonske tehnike in producente, zaradi ~esar je avtorstvo razpr{eno. Mick Jagger in Keith Richards sta na primer navadno navedena kot tista, ki skrbita za usmeritev skupine Rolling Stones. ^eprav brez dvoma dr`i, da ima skupina denar in mo~, da lahko izbira, s kom bo delala, in da odlo~a o kon~nem miksu, prav tako dr`i tudi, da tisti, s katerimi dela, dodajajo glasbi svoj slog, naj so to producenti, tonski tehniki ali glasbeniki. Pri glasbenikih, ki imajo manj nadzora nad snemanjem, je {e te`je ugotoviti, kdo je odgovoren za zvok in glasbo. Eisenberg (1987) je prepri~an, da je Phil Spector prvi auteur med producenti… (katerih) delo je bilo nemara prva zavestna fonografija na popularnem podro~ju… njegov vpliv na glasbenike je bil izjemen. Frank Zappa… in Beatli so POP OKO UHO 221 Steve Jones nadaljevali sestavljanje plo{~ tam, kjer je Spector kon~al, raz{irili so jih z malih plo{~ na albume in povzdignili ki~ v dado (str. 126-127). Toda Zappa in Beatli so se sami zanimali za tehnologijo snemanja zvoka in so prevzemali nekatere (ali ob~asne) pro-ducentske vloge. Edini namig o avtorstvu je mogo~e najti v spremnih besedah k albumom in v seznamih sodelujo~ih – pa {e to je lahko dvoumno, in ker se glasbeniki, tonski tehniki ter producenti lotevajo vseh plati snemanja, postajajo njihovi nazivi tako problemati~ni kot njihovi opisi dela. Vse ve~ja kompleksnost tehnologije snemanja zvoka v kontrolnem prostoru je spodbudila razpr{itev avtorstva in nejasnosti v zvezi s producentom. Do kriti~nega odziva na to je pri{lo v petdesetih in {estdesetih letih, ko je bilo na posnetkih mogo~e opaziti elektronske efekte. [e posebej odlo~no je do odziva na to pri{lo v diskurzu o avtenti~nosti, ki smo ga omenili prej, ponazarjajo pa ga pripombe producenta Johna Ham-monda (Natural Sound, 1954) o uporabi zvo~nih efektov. Mitch Miller je sijajen ~lovek… toda `e od leta 1948, ko se je za~el igrati z zvokom – na primer snemati tiste grozne posnetke z odmevom – so si vse zalo`be plo{~ na vse pretege prizadevale dose~i te la`ne u~inke. Za tonske tehnike so nemara zabavni, zato pa so te`ki za glasbenike. Kak{en smisel ima, da vsak instrument v skupini zveni, kot da bi ga posneli v Holland Tunnelu? Kakorkoli `e, borimo se z vsemi temi elektronskimi ponaredki, ~eprav imamo zelo dober prostor za boj proti njim. Na{a dvorana ima ~udovito naravno akustiko, po zaslugi odli~nih proporcev in prelepega lesenega stropa. (Str. 27) Hammondov prostor s “popolnimi proporci” je zdaj mogo~e reproducirati v studiu. Quantec je sredi osemdesetih let predstavil digitalno reverberacijsko enoto, imenovano “Room Simulator”. Omogo~a natan~no poustvaritev akusti~nega okolja, v filmu Cotton Club pa so jo uporabili za poustvaritev akustike kluba. Del kritike izhaja iz nerazumevanja dela producentov in tonskih tehnikov. Vsi se niso ukvarjali “z igra~kanjem z zvokom”, ~eprav bi lahko bolj kot kdaj prej manipulirali z zvokom. Definicija producenta iz revije Time leta 1965 je {e vedno enako ustrezen povzetek tistega, kar si ve~ina ljudi predstavlja pod producentskim delom v osemdesetih letih (Age of the Patchwork /Doba krpank/, 1965): Veliki kreator (posnetkov) ni ve~ dirigent, ampak producent… Z goro zapletene ma{inerije pod svojo komando je postal 222 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik kipar vesoljske dobe zvoka. Njegova surovina je izvajalec, njegova delavnica pa s steklom obdan kontrolni prostor. (Str. 90) Ob tem opisu producenta je konec vseh ugibanj. Ni “veliki kreator”, ampak diktator, zamisel, ki je tako zavajajo~a kot prepri~anje, da bo sintetizator nadomestil izvajalca. Vpra{anje avtorstva nudi kritikom pop glasbe strelivo, kot pri~a naslednji odlomek iz New York Times Magazina (Wilson, 1959). Tehnike snemanja zvoka so postale tako premetene, da se zdi, kot da je pevec lahko `e vsak. [ibkemu, plehkemu glasu je mogo~e dodati veli~ino s poudarkom nizkih frekvenc in s tem, da dobljeno spustimo skozi odmevnik. Malenkostna pospe{itev magnetofonskega traku da svetlej{i, sre~nej{i zven naravno dolgo~asnemu glasu ali pa iz njega odstrani utrujenost. Napa~ne tone je mogo~e izrezati iz traku in nadomestiti z zvoki, vzetimi z drugega konca traku… Jez pripomo~kov je dokon~no popustil potem, ko so glas Elvisa Presleyja tako špodlo`ili’ z odmevi, da je bilo sli{ati, kot da bo razpadel. Od tedaj dalje imajo “zvoki” pogosto prednost pred glasbo… Ko je igralec (za televizijsko oddajo o pop glasbi) obotavljivo le pristal na avdicijo, so ugotovili, da… ne zna odpeti melodije (napaka, ki je med potencialnimi pop pevci tako pogosta, da se zdi `e samoumevna). (Str. 16) Isti ~lanek omenja pop pevca Fabiana in navaja, da ne zna peti ter da njegove plo{~e niso uspe{nice, uspeva pa zaradi svojega videza. Vse to omenja skoraj v isti sapi s kritiko tehnik snemanja zvoka in pri~a o drugi strani kritike, ki trdi, da pop glasba ni avtenti~na. ^lanek nadaljuje: Skoraj vsak danes nastali pop posnetek, tudi ~e ga izvajajo uveljavljeni talenti, vsebuje dokaze o uporabi odmevnika (echo chamber), reverberacije traku, nasnemavanja oziroma šzdru`evanja’ (splicing)… (tape reverb) je obi~ajen pripo-mo~ek snemanja rock’n’rolla, ker je to najpreprostej{i na~in prikrivanja {ibkosti instrumentov oziroma plehkosti glasov… Dve uspe{nici skupine Coasters… “Charlie Brown” in “Yakety Yak” sta nastali (potem ko so izvajalci od{li iz studia)… Tom Dowd, tonski mojster zalo`be Atlantic Records je posnel originalno izvedbo… na… osem razli~nih trakov… zme{al zvok s teh trakov v razmerju oziroma zaporedju, kakr{nega si je izbral… ter po~asi ustvaril in izoblikoval kon~ni posnetek, kot da bi se ukvarjal z barvami oziroma z glino in ne z zvoki. (Str. 17) POP OKO UHO 223 Steve Jones ^lanek nikjer ne omenja, da pri snemanju klasi~ne glasbe, jazza in drugega uporabljajo enake efekte, ~eprav nemara ne tako izrazito. Ena najbolj nezasli{anih ponazoritev zgodnje kritike popa izvira iz istega ~lanka: Skladba “Judy’s Turn to Cry” Lesley Gore… vsebuje tisto, kar stroka imenuje “bebavi zvok”. “Bebavi zvok”, pojasnjuje eden izmed vodilnih pri zalo`bi plo{~, “je najstni{ki zvok, zvok, ki pusti mulcu, da se identificira s posnetkom, ker zveni tako kot on sam”… Nekaterim analitikom iz stroke se zdi, da pravi bebavi zvok lahko dose`ejo samo mladi… Ko pevec dozori, preprosto preraste bebavi zvok in svoje ob~instvo. (Str. 17–18) S~asoma je razumevanje vlog, ki ju imata producent in tonski tehnik, med kritike pop glasbe in njene producente vneslo ko~ljivo harmonijo. Bruce Staple, direktor newyor{kih studiev Electric Ladyland, je povedal (Drukker, 1976): Ne bi rekel, da lahko tem elektronskim tehnikam nalepi{ oznako “po{teno” oziroma “nepo{teno”. Ustvarjanje posnetkov je oblika zabave… ljudje kupujejo plo{~e ali kasete, da bi se zabavali. Ne spra{ujejo, kako je bila narejena oziroma zakaj je bila narejena. Nudimo jim vrhunsko kakovost. Tako delamo. Ljudje to kupujejo; ka`e, da jim ugaja. Je to pravi~no ali nepravi~no? (Str. 115) Kljub temu se vpra{anje avtenti~nosti in avtorstva zastavlja {e naprej. Konec leta 1987 se je mlada pevka z imenom Tiffany zna{la v enaki situaciji kot Fabian in drugi najstni{ki idoli petdesetih in {estdesetih let, o ~emer pri~a ~asopisni ~lanek (Van De Voorde, 1988): Tiffany se lahko zgodi, da bo v dolo~enih krogih izgubila ugled zaradi vpra{ljivega produkcijskega trika, ki ga je (pro-ducent George) Tobin domnevno uporabil v skladbi “I Think We’re Alone Now”. Neki rockovski producent trdi, da so si dolo~ene vokalne fraze sumljivo podobne – namig na to, da je Tobin nemara vzor~il (Tiffanyjin) glas, nato pa s tem dobesedno “razrezal in zlepil” skladbo skupaj. Tak na~in dela ni neznan, vendar bi lahko povzro~il nekaj te`av pri poskusih (zalo`be) MCA, da bi Tiffany v javnosti predstavila kot enkratno nadarjeno mlado primadono. (Str. C1) Staple se gotovo moti, ko trdi, da se poslu{alec ne spra{uje, kako je posnetek nastal. Ne samo, da privr`enci rocka pogosto ho~ejo vedeti, kaj se je dogajalo na snemanju, 224 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik tudi strani resnih glasbenih revij, kot so High Fidelity, Musician in Stereo Review so polne poro~il o razli~nih snemanjih in novih snemalnih tehnikah. [e ve~, privr`enci ves ~as presojajo glasbenike glede na to, ali so opazili uporabo kak{nih studijskih trikov ali ne. Staplova dvoumnost: “Ustvarjanje posnetkov je oblika zabave,” je {e posebej zanimiva. Zabavna je za privr`enca, ki bi rad vedel, kaj se dogaja v ozadju. Toda zabavna je tudi za tiste, ki so udele`eni v produkciji. Veselo vzdu{je pre`ema {tevilna snemanja in velik del eksperimentov z novimi zvoki je igriv. [tevilni producenti, tonski tehniki in glasbeniki imenujejo te naprave za efekte “igra~ke”. Producent Peter Asher je neko~ rekel (Sutherland, 1977): “Veliko efektov uporabljamo (na teh snemanjih)… Na tone je igra~k, ki jih ves ~as uporabljam, vendar mislim, da ob primerni uporabi zvenijo povsem naravno.” (Str. 110) Tudi producent, tonski tehnik in lastnik studia Jonathan Pines imenuje te naprave za efekte igra~ke. Snemanje postane igra, studio je igri{~e, naprave, ki ustvarjajo zvoke in z njimi manipulirajo, pa so igra~ke. Tonski tehnik in producent sta na svojem podro~ju zvezdi in sta za snemanje tako nepogre{ljiva kot skladatelj in glasbenik. Za`eleni so tisti, ki znajo poskrbeti za dober miks, in znanje me{anja zvoka je cenjeno. Me{anje zvoka postaja priljubljeno razvedrilo na igri{~u/(v) studiu, oblika zabave. To je vrhunec realizacije, trenutek, ko se zvok in glasba zdru`ita, da ustvarita skladbo. Nadzor nad tehnologijo med me{anjem zvoka je zna~ilnost tistega, kar Grossberg (1986) prepoznava kot “na tehnologiji temelje~o popularno kulturo” (str. 63). Njegove pripombe govorijo o: {irjenju osebnih ra~unalnikov in vse ve~ji rafiniranosti mladine pri njihovi uporabi. (Na tehnologiji temelje~a popularna kultura) jim ne nudi samo povsem definiranega lastnega podro~ja (aparat, ki je definiran s tehnologijo, obenem pa jim daje tudi mo~), ampak je postala tudi oblika zabave. (Str. 63) Snemanje sedaj obsega veliko enakih miselnih procesov kot uporaba osebnega ra~unalnika, obenem pa gotovo daje dolo~eno mo~. ^lovek mora pomisliti samo na prostrano kasetno podzemlje, o katerem pi{e Pareles (1987a), da se zave osvobajajo~ega potenciala sodobnega snemanja. ^e je “zvok, ki pusti mulcu, da se identificira s posnetkom, ker zveni tako kot on sam” (Wilson, 1959, str. 16) isto~asno merilo komercialnega in umetni{kega uspeha v pop glasbi, snemanje brez dvoma nudi mo~ in u`itek. ^e mladi ne morejo imeti jasno definiranega lastnega fizi~nega prostora, potem imajo lahko vsaj jasno definiran POP OKO UHO 225 Steve Jones slu{ni prostor (Eisenberg, 1987, str. 251). Kaj pa je lahko ve~ji u`itek kot to, da sam ustvarja{ tak prostor? Verz iz skladbe Beatlov “It’s All Too Much” je v smislu tega {e posebej zanimiv. George Harrison poje: “Poka`i mi, da sem vsepovsod,/ a pripelji me domov na ~aj.” [tevilnim glasba slu`i za to, da jih odpelje vsepovsod, ne da bi sploh odpotovali kam dale~. ^lovek se spomni prebrisanega naslova knjige Biti tukaj, ki jo je napisal Kosinski. Brian Eno omenja, da “lahko uporabljamo posnetke tako, da vklju~imo ob~utek prostora v razli~ne lokacije, v katerih se znajdemo” (Korner, 1986, str. 78). ^isto mogo~e je, da so to razlogi, zaradi katerih se zdi doma~a tehnologija snemanja zvoka tako priljubljena med mladimi. ^e je v~asih na njihovi pisalni mizi stala samo baseballska rokavica, lutka ali model, tam zdaj pogosto stoji tudi Casiov sinteti-zator. Kot pi{e Eisenberg (1987): ^e ima glasba kak{en smisel, potem se bo uveljavila kot prava resni~nost in vse lepo pohi{tvo v sobi nekoga se bo zdelo (~e se ga bo ta sploh zavedal) zgolj podoba… Ali lahko kak{ni drugi napravi za “doma~o zabavo” uspe kaj takega – da uveljavi lasten prostor v prostoru, v katerem ljudje `ivijo? (Str. 1) Snemanje omogo~a nadzor nad tem prostorom – to je dom zunaj doma, ~eprav je studio v sami hi{i. Eisenberg navaja Stockhausna: Najraje poslu{am glasbo in moja domi{ljija je najbolj svobodna, kadar sem sam, ko samo poslu{am, po mo`nosti z zaprtimi o~mi, s ~imer šizklopim’ tudi stvari okoli sebe. Nato se notranje oko odpre za vizije v ~asu in prostoru, ki prese`ejo tisto, kar nam dovoljujejo zakoni fizi~nega sveta okoli nas. (Str. 34) Stockhausen prepoznava tisto, kar mladina odkriva in ~esar si `eli v popularni glasbi – svobodo in samega sebe. Nemara tudi to {teje pri priljubljenosti Sonyjevega walkmana. Leta 1963 je {ef neke zalo`be plo{~ rekel, “da razen plo{~ v industriji zabave ni ve~ nobenih /Cape/ Canaveralov. Plo{~a je zadnje izstreli{~e, ki je mulcu {e ostala, ~e ho~e postati zvezda”. (Aronowitz, 1963, str. 91) Toda leta 1963 je imelo le malo mulcev dostop do snemalne opreme. V devetdesetih letih ga imajo mnogi. In veliko ve~ ljudi kot kdaj prej sklada, spravlja skupaj glasbo in jo izdaja za javnost. Prevedel Jure Potokar 226 POP OKO UHO Tehnologija in glasbenik LITERATURA: AMES, M. (1967, september): Simon and Garfunkel in action, High Fidelity. ARMINGTON, N., in LOFAS, L.(1988, februar): The Nevison Touch, Home & Studio Recording . ARONOWITZ, A. (1963, oktober): The dumb sound, Saturday Evening Post. BACON, T. (ur.) (1981): Rock hardware, Harmony Books, New York. CARR, R. in TYLER, T. (1978): The Beatles: An illustrated record, Harmony Books, New York. CIOE, C. (1982, julij): The Power Station states the art, High Fidelity. COHEN, S. (1991): Rock Culture in Liverpool, Clarendon Press, Oxford. DRUKKER, L. (1976, februar): Avdio-video playback, Popular Photography. EISENBERG, E. (1987): The Recording Angel, McGraw-Hill, New York. FABBRI, F. (1987, april): (Osebni intervju z avtorjem.) FRITH, S. (1981). Sound Effects, Pantheon, New York. GLASS, P. (1987, marec): (Osebni intervju z avtorjem.) GLEASON, H. (1988, januar): The Nashville Cowboy, Home & Studio Recording. GOODYER, T. (1986, avgust): Peter Gabriel, Music Technology. GOODYER, T. (1987b, januar): Dawn of a new age, Music Technology. GROSSBERG, L. (1986): Is there rock after punk? Critical Studies in Mass Communication, 31. JOHNSTON, R. (1987, april): (Osebni intervju z avtorjem.) JONES, S. (1981, marec): (Neizdani neobdelani podatki s snemanja), Faithful Sound Studios, Champaign, IL. KEALY, E. (1974): The Real Rock Revolution: Sound mixers, social inequality, and the aesthetics of popular music production, Neizdana doktorska disertacija, Northwestern University, Evanston, IL. KORNER, A. (1986, december): Aurora musicalis, Artforum. LE CAINE, H. (1963): A tape recorder for use in electronic music studios and related equipment, Journal of Music Theory. LEWISOHN, M. (1988): The Beatles: Recording session, Harmony Books, New York. MENDENHALL, N. E. (1979, januar): How to make good records, Stereo Review. OREN, D. (1987, junij): (Osebni intervju z avtorjem.) PARELES, J. (1987a): Record-it-yourself music on cassettel, New York Times. RAMONE, P. (1983): Producing records, v: G. Martin (ur.), Making Music, Quill Books, New York. SUTHERLAND, S. (1977, junij): Peter Asher – Producer, power and a touch of class, High Fidelity. SWEDIEN, B. (1987, marec): Performing Artists Network interactive electronic conference, Talking Machine Review, (1969, december). 1(1). TANKEL, J. D. (1990): The practise of recording music, Remixing as recording, Journal of Communication, 40(3). USSACHEVSKY, V. (1980, april): Notes on “a piece for tape recorder”, Musical Quarterly. VAN DE VOORDE, A. (1988, januar): Teenmania. Eau Claire Leader-Telegram. WHITE, P. (1987): The Visconti File, Home & Studio Recording. WICKERSHAM, R. (ur.) (1969, september): Multichannel recording for creating the “New Sound”, Electronics World, 823. WILSON, J. S. (1959, junij). How no-talent singers get “talent”, New York Times Magazine. POP OKO UHO 227 I~o Vidmar Iz{tekani – vedno sli{ani, a komaj kdaj videni šSlepo poslu{anje’ je postalo dru`beni vsakdan po sprva ne preve~ evfori~no sprejetih iznajdbah aparatur za prenos, snemanje in reprodukcijo zvoka ob koncu prej{njega stoletja. Vsesplo{no hitenje pri izumljanju in izpopolnjevanju novih naprav, ki ju je narekovala progresisti~na mentaliteta, in fasci-nacija nad razvojem komunikacijskih tehnologij, prej kot odkrivanje njenih prevratnih rab, sta postali samoumevni. Roman Jakobson je {estdeset let po iznajdbah telefona in fonografa, v zlatih ~asih radijskega broadcasting, tik pred eksplozijo televizijskega, opisal stanje: “Navadili smo se poslu{ati govor lo~eno od govore~ega subjekta. Fonacijsko dejanje se umika pred foni~nimi proizvodi. Bolj in bolj se opiramo na te druge.” (Jakobson, 1989: 21.) Nastalo stanje ni ni~ manj usodno obele`ilo mutacijo glasbenih praks. Lo~itev med izvornim zvo~nim, glasbenim dogodkom in njegovim, sprva mehanskim, kasneje elektroakusti~nim prenosom in reprodukcijo, torej razli~ni modusi premestitev tradicionalne sonavzo~nosti in so~asnosti muziciranja in poslu{anja, je bistveno vplivala na na~ine igranja in sprejemanja glasbe. Prilagoditev glasbene izvedbe tehni~nem pogojem snemanja (v splo{nem velja, da je bolj usodna za popularno-glasbene stile kot za šresno’, evropsko klasi~no glasbo), kakovostna sprememba glasbenega sporo~anja in s tem spre- 1Michael Chanan spremembe v izvajanju tako v klasi~ni kot v popularni glasbi analizira v lu~i razvoja snemalnih tehnik; na dobro dokumentiranih primerih Toscaninija in Stravinskega, slednji je dirigiral lastna dela, poka`e preskok od šsuhe’, premo~rtne do šmonta`ne, emocije vzburkajo~e dinamike’ (Chanan, 1995). [e bolj o~iten preskok se je zgodil v zgodnjem jazzu. Louis Armstrong je nevidnost v studiu in specifi~na diskriminacijska razmerja (glasbenik s pi~lim honorarjem za skladbo odstopi avtorske pravice zalo`bi) takoreko~ obrnil v svoj prid. Elek-tri~ni na~in snemanja je v studiu izpostavil improvizacijo, virtuozni solo jazzista, katerega cvr~av ton, nianse, šosebni stil’ postanejo tour de force v jazzu. Snemanja izklju~no studijskih zasedb Hot Five in Hot Seven (1925–1929) so povsem spre-vrnila klasi~ne poteze New Orleans jazza Kinga Oliverja in njegovega Creole Jazz Banda, s katerim je Armstrong dve leti prej snemal `e na mehanski na~in, ki je terjal togo glasno igranje.“Igrali smo v tisto ogromno trobljo. Skupina je bila v polkrogu razpostavljena pred njo. In Louis je bil ob Oliverju preglasen. Moral se je premakniti v kot, nekaj korakov stran od drugih. Tako POP OKO UHO 229 I~o Vidmar `alostno je gledal. Druga~e ne bi mogli ujeti ravnote`ja,” je snemanje opisovala pianistka Lil Hardin Armstrong (Williams, 1967: 94; Eisenberg, 1987). 2Zaradi odkritja, da je duet šv `ivo’ opona{al petje na posneto podlago in da ni pel niti na albumu, so mu odvzeli leta 1990 podeljeno nagrado Grammy. Dogodek je imel celo sodni epilog. Po odlo~itvi sodi{~a morajo organizatorji koncertov na vstopnicah obiskovalce opozoriti na morebitni lip-sync (Goodwin, 1993: 32). Ni~ manj{ega vznemirjenja ni povzro~ilo razkritje, da je bil glas Whitney Houston na ameri{kem medijskem dogodku {tevilka ena, na finalni tekmi ameri{kega nogometa leta 1991, posnet nekaj dni pred tekmo. Izgovor, da je pevka “pela nacionalno himno šv `ivo’, samo da je bil mikrofon izklju~en zaradi morebitnih tehni~nih te`av, kar pa je danes standardni postopek”, lahko beremo v istem registru: podrte so navidezno trdne lo~nice med šv `ivo’ in posnetim (Wurtzler, 1992). 3Primerjaj konceptualizacijo Chionovih štreh poslu{anj’: kavzalnega, semanti~nega in omejenega (écoute reduite). V nasprotju s Scha-efferjem, ki v splo{ni shemi {tirih poslu{anj privilegira akuzmati~no situacijo in omejeno poslu{anje fik-siranega zvo~nega objekta, ki poslu{anje oddaljuje od prepoznavanja virov in u~inkov, Chion ugotavlja, da je na{e poslu{anje sprva vedno in predvsem kavzalno; Scha-effer neposrednega poslu{anja ni opredelil s kak{nim posebnim izrazom, ~eprav je iz njegovega opisa jasno, da gre to~no za poslu{anje, ki se mu ho~e odtegniti, torej vizual-izirano poslu{anje (Chion, 1990; Schaeffer, 1966). 4…“akusti~na verodostojnost” (fr. fidelité acoustique, angl. acoustic fidelity). Razvpiti komercialni pojem, high fidelity, na katerega opozarja Chion, je dodatni razlog, da skupaj beremo u~enca in u~itelja. Pierre Schaeffer v reprodukciji danega zvo~nega (glasbenega) dogodka detektira pet dimenzij variacij:1) navidezna rever-beracija (mikrofon neselektivno zazna neposredni lokalizirani zvok in odmev, ki ga neposredno poslu{anje ne); 2) pretvorba tridimenzionalnega ambienta (izguba lokaliziranega šinteligentnega poslu{anja’); 3) kadriranje zvoka (šrazrez’, mo`nost izbire `eljenega segmenta v sli{nem polju); 4) pove~ava zvo~nih dimenzij (ekspozi- menjena recepcija (Blaukopf, 1993: 229–235), vse to velja tudi v narobni smeri: na~ini izvajanja na koncertih ali na zasebnih zabavah in slu{na pri~akovanja poslu{alcev so ravno tako do`iveli spremembe.1 Shizofonija, kot je “novo uglasitev sveta” poimenoval muzikolog in akustik R. Murray Schafer, opisuje spremenjeno razmerje med hi-fi in lo-fi akusti~nimi pokrajinami (soundscapes) v korist slednjih: iznajdba fonografa in izpopolnitev novih šhi-fi’ igra~k, dodajmo jim {e razmah dana{njih digitalnih tehnik, vse to ni pripomoglo le k problemati~ni lo-fi (nara{~anju umetnega hrupa), marve~ “je ustvarilo sinteti~no zvo~no pokrajino, v kateri postajajo naravni zvoki vse bolj nenaravni” (v: Feld, 1994: 258–260). Schaferjeva sumni~avost do vpliva tehnologije na glasbene prakse in zvo~no okolje implicira nostalgi~en pogled na šnekontaminirano zvo~no okolje’ in odzvanja na na~in kritike mno`i~ne kulture, odmi{lja pa odklone, subverzivne rabe, “ob~asne ugrabitve glasbenih tehnologij, ki so oboro`ile tradicionalno nemo~na ljudstva in okrepile njihove lokalne glasbene osnove” (Feld, ibid.). Izguba originalne zvo~ne izku{nje, a vendarle njena stalna prisotnost pri ocenjevanju posnetega in reproduciranega zvoka, “prenesene akusti~ne realnosti, ki ni niti nevtralni prenos dogodka niti stvar, ki jo v vseh ko{~kih ustvarja tehnika” (Chion, 1990: 88–91), je z vso silovitostjo, in danes spet bolj kot v preteklih letih, spro`ila vpra{anje verodostojnosti zvo~nega posnetka (u~inek {kandaloznega razkritja lip-sync benda Milli Vanilli?2), njegovega realnega korelata. V popu-larnoglasbenem polju, tudi v klasi~nem, le da v njem {kan-dalozni play back prepre~ujejo trdne konvencije, bi si ga pa zlobno `eleli, se verodostojnost posnetega izkazuje na š`ivem’ (live) nastopu, igranju pred publiko, v izkazovanju glasbeni{ke spretnosti. Neposredno poslu{anje (écoute directe po Pierru Schaefferju) je vizualizirano poslu{anje (Chion): original, zvo~no oziroma glasbeno dogajanje pred na{imi o~mi. Posnetek glasbenega dela v kopijah, na razli~nih nosilcih zvoka, poslu{anje radijskega prenosa itd., skratka, akuzmati~na situacija, poslu{alca potiska v krog “{tirih poslu{anj”.3 Problem razlo~evanja med originali in kopijami ter med ~love{kim in avtomatiziranim nastopom je ponovno izpostavil vso dvoumnost kategorije avtenti~nosti, pri kateri se je dolga leta napajala popularna glasba, predvsem seveda rock v svoji `anrski pisanosti. Uporaba digitalnih tehnik snemanja, shranjevanja in modificiranja šoriginalnega’, šnaravnega’ zvoka (sampling) je pretresla udobnost idealnega, na videz stati~nega razmerja med glasbeniki in publiko, ki ga determinirajo ekonomski in tehnolo{ki pogoji glasbene produkcije. “Bizarno,” pravi Michel Chion, “bolj ko neposredovana 230 POP OKO UHO Iz{tekani – vedno sli{ani, a komaj kdaj videni Na~rt tricone resonatorja za kitaro Johna Dopyere iz leta 1927, iz knjige The History & Artistry of National Resonator Instruments, Bob Brozman, Centerstream 1993 akusti~na realnost izgublja svojo vrednost realne izku{nje, manj je vzorec resni~nih do`ivetij, s katerim primerjamo sli{ano – in hkrati vse bolj postaja abstraktna referenca, na katero se sklicujemo na pojmovni ravni, denimo, v pojmu akusti~ne verodostojnosti4 (pod~rtal I. V.), ki ga prevzema tudi kino. Bolj ko uporabljamo posneti in/ali prena{ani zvok, bolj mistificiramo njegovo nasprotje: vedno redkeje do`iveto naravno akusti~no izku{njo” (Chion, ibid.). Vznik šakusti~nih `ivih nastopov’, ki ga je predvsem vzpodbudila serija televizijskih koncertov MTV Unplugged, ~asovno sovpada s krizo avtenti~nosti, ob~utkom izgube “naravne akusti~ne izku{nje”, poglobljenim s premikom v popularno-glasbenih praksah, ki vse bolj participirajo na digitalni tehnologiji snemanja/izdelovanja glasbe. ^e smo natan~nej{i, to krizo izpostavlja na vizualnem ekscesu, fizi~nem stiku glas- cija detajlov, nesli{anih med neposrednim poslu{anjem glasbenega zvoka, npr. {umov, sikanja, nepravilnosti v izvedbi itd.; vrednost zvoka, ozna~ena v partituri, se bistveno spremeni); 5) šniansirana’ verodostojnost (je mo`na do neke meje; “Kako je na{e, sicer izjemno strogo uho, lahko tako tolerantno, da ustrezni zvo~ni signal povzro~i iluzijo, da poslu{alec zlahka zamenja pick-up z orkestrom?”). Ne pozabimo,da Schaeffer pod vpra{aj postavlja tako vrednosti tradicionalne glasbenosti kot tehni~ni kriterij zapisovanja zvoka. Ob glasbeniku izpostavi vlogo tonskega tehnika kot (glasbenega) interpreta zvoka: “…verodostojnost ni reprodukcija, marve~ rekonstituci-ja; dejansko je rezultat vrste izbir, interpretacij, ki jih snemalni dispo-zitiv hkrati omogo~a in vzpostavlja kot nujne.” V nadaljevanju {e natan~neje opredeli vlogi dveh strokovnjakov novega poslu{anja. “Tisto, kar jima je skupno, je uho,… preprosto: uho instrumentalistov, katerih glasbilo je mikrofon. Njuno poslu{anje ne bo niti tehni{ko niti glasbeno v klasi~nem smislu: budno in prozai~no, povsem brez vnaprej{njih opredelitev, bo usmerjeno predvsem k uspe{nosti same zvo~ne transformacije. Ne gre ve~ za funkcioniranje naprav, za kvaliteto partiture ali njene izvedbe, ampak za šrendu’, ki izhaja iz nekega modela. To je špraktikovo’ poslu{anje, tehnikovo in glasbenikovo hkrati” (Schaeffer, 1966: 77–90). Chion povzema in preoblikuje Schafferjeve ugotovitve: definicija zvo~nega posnetka je na tehni~nem nivoju njena rahlo~utnost in natan~nost pri prenosu, prevodu, izrazu (le rendu) detajlov (kot funkcija pove~ave frekven~nega razpona in bogatej{e dinamike). Kot natan~en in merljiv tehni~ni kriterij se definicija razlikuje od ambivalent-nega pojma verodostojnost, ki predpostavlja stalno primerjavo med originalom in njegovo reprodukcijo. Velja torej govoriti o visoki definiciji zvoka (vsebuje ogromno informacij, materializirajo~ih indicev zvoka, ki nas napotujejo k materialnosti zvo~nega vira in na konkretni proces oddajanja zvoka) in ne o hi-fi, ~eprav je vsesplo{no prepri~anje, da je definicija dokaz verodostojnosti. (Chion, 1990: 83–100; glej tudi: Adle{i~, 1964.) 5Andrew Goodwin navaja tri glavne razloge, zakaj publika vztrajno obiskuje pop godbene koncerte: 1) zagotavljajo vizualni u`itek na abstraktni ravni (spektakel posebnih efektov itd.); 2) avtentifikacijo glas- POP OKO UHO 231 I~o Vidmar beni{ke kompetence in avtorstva (potreba, da publika vidi svoje pop glasbenike, ki nekaj po~nejo; pri tem je vseeno, ali so to pop ali rock glasbeniki.); 3) konzumpcijo zvezd-nikove prezence, njegove avre; `elja publike po originalu, ~etudi je porazdeljena med desettiso~e drugih). Avtor v ~lanku uspe{no spodbija postmoderno glorijo sam-plinga in na povsem konkretnih primerih dokazuje, da je nova tehnologija v drugih modalnostih ohranila tradicionalne kategorije realizma, ustvarjalnosti in avtorstva (Goodwin, 1990). 6Stilizirana podoba kitare v logotipu Unplugged izdaja kitaro national steel, glasbilo izjemnega dinami~nega razpona s kovinskim resonatorjem, ki jo je leta 1926 izdelal genialni izdelovalec strunskih glasbil, John Dopyera. Kovinske kitare so bile do prvih elektri~nih v tridesetih letih dale~ najglasnej{e med vsemi, vsega zmo`en instrument nekaterih legendardnih blues pevcev in havajskih kitaristov. Model te kitare z nekaterimi tehni~nimi izbolj{avami so pred tremi leti ponovno lansirali na tr`i{~e. Cene akusti~nih kitar, tudi novih national, so v zadnjih nekaj letih vrtoglavo posko~ile. S povr{no primerjavo bi lahko dejali: dobra akusti~na kitara stane toliko kot solidna elektri~na z oja~evalcem vred. Specializirani tisk za ljubitelje akusti~ne kitare, denimo revija Acoustic Guitar, pa ob vseh novostih, restavracijah vintage glasbil, vse bolj poudarja izbiro pravih elektronskih pomagal, od kontaktnih mikrofonov do oja~evalcev, ki glasbeniku zagotavljajo “pravo, verodostojno reprodukcijo” zvoka akusti~ne kitare v ve~jem prostoru ali celo v elektri~nem rock bendu. 7Oddaja Radia {tudent Va{ omiljeni DJ Jure je zgleden primer radijskega live on the air programa z glasbo šv `ivo’ in voditeljem, ki s pogovorom z glasbeniki v studiu, njegovimi reakcijami med odigranimi deli radijskega nastopa ves ~as vzdr`uje vtis, da gre za `ivo igranje. Prav sim-pati~no zadrego sicer rutiniranih glasbenikov po koncu komadov, na mestu, kjer bi pri~akovali reakcijo publike, navadno re{uje DJ. V napovedniku oddaje je DJ-jev glas poslu{alce mamil s temi besedami: “Vsaka morebitna primerjava z MTV Unplugged je za nas kompliment.” 8Za zgled iz zgodovine bi lahko vzeli slavne oddaje na ameri{ki televiziji tipa American Bandstand. Za primerjavo z Unplugged pa nam bo benika s publiko, individualnem zvoku in avtorstvu utemeljeni rockovski diskurz, v popularni godbi prevladujo~ v zadnjih {tiridesetih letih. V njem je sprva glasbena organizacija zvokov elektri~no oja~anih glasbil zoperstavljena akusti~nim, kasneje elektronskim (elektri~na kitara proti sintetizatorju) in kon~no digitalno procesiranim zvokom. Leto 1990 je ~as {kandala z Milli Vanilli, nekaj mesecev prej je bila posneta prva oddaja Unplugged, ki je svoj vrhunec do`ivela leta 1992 v nastopu Erica Claptona in v proizvedeni testamentarnosti skladbe All Apologies skupine Nirvana po strelu v Seattlu dobro leto kasneje. Live and acoustic, pure sound and pure music sta gesli trail-erjev, s katerimi je MTV vabil k ogledu svojih oddaj. Akusti~ni glasbeni nastop kot globalni fenomen, ki evocira stanje fin de siecla. Le katerega? Paradoksalen odgovor se glasi – obeh, prej{njega, nedol`no vznemirjenega ob meglenih mislih o mo`nostih posredovanja glasbe, in pravkar do`ivljanega, ki ni~ manj ~ustveno ne razglablja o izgubi intimnega stika glasbenika s publiko, o pristnosti in iskrenosti glasbenega nastopa. Live ozna~uje koncertno izku{njo, igranje pred publiko, proti studijskemu posnetku.5 Oksimoron recorded live, natisnjen na ovitkih albumov, izpisan na televizijskem ekranu, napotuje na dokumentarno rabo (Vogrinc, 1995: 132–133). šAkusti~nost’ se nana{a na rabo akusti~nih glasbil, predvsem kitare6, ki kot dominantno (elektri~no) glasbilo rock’n’rolla spet odkriva svojo š~istost zvoka in glasbe’ v vra~anju h koreninam (roots), k folk izvirom in se zoperstavlja implicitni kon-struiranosti godb digitalnih ged`etov, samplingu. Ali v slovenskem prevodu: “Izvedb, kakr{ne lahko sli{ite tukaj, niste in ne boste sli{ali nikjer drugje. Odigrane so v `ivo, brez ponavljanja, neposredno v eter. Objavljamo jih take, kakr{ne so ostale v na{ih arhivih, brez nasnemavanja, z minimalno zvo~no obdelavo.” (Iz{tekani, 1995.)7 Live album je pravzaprav sestavljenka razli~nih dogodkov. Najprej sta tu ~as in prostor posnetega nastopa ali ve~ nastopov skupine, saj ga mnogokrat sestavljajo posnetki z razli~nih koncertov s poudarjeno narativnostjo dogajanja, za~en{i s prihodom in najavo glasbenika na oder, izpostavljeno reakcijo publike in stopnjevanjem do velikega finala v obveznem encore. Ti posnetki evocirajo šoriginalne’ studijske verzije skladb, idealno izvedbo, kateri se pribli`uje ali se od nje oddaljuje koncertna izvedba. In kon~no je tu finalizacija v studiu – miks, nasnemavanja, rendu detajlov, indicev – ki konstruira verno podobo live. “Uspe{nost `ivega albuma vzpostavlja ontolo{ko vez s prvim dogodkom, ki je `e sam nadomestek drugega, s tem da izpu{~a opravljeno delo tretjega” (Wurtzler, 1992: 95). 232 POP OKO UHO Iz{tekani – vedno sli{ani, a komaj kdaj videni Privilegirani kraj snemanja MTV Unplugged je v ve~ini primerov televizijski ali filmski studio s prirejenimi specifi~nimi akusti~nimi zna~ilnostmi, ki potencirajo pomembnost miksa, tretjega dogodka, kljub izrednim mo`nostim nove snemalne tehnologije, {e vedno delikatnega tonskega snemanja akusti~nih glasbil. Mo`nost nosilca zvoka, `ivega albuma, je bila torej v{teta `e od samega za~etka oddaj, `ivih nastopov pred studijsko publiko in produkcije “diegetske kvazi koprezence” (Vogrinc, ibid.), v katero je vabljen TV gledalec, radijski poslu{alec (nekatere evropske radijske postaje redno prena{ajo iz{tekane) ali konzument albuma.8 Ozvo~ena studijska publika z aplavzom, glasnim odobravanjem, naj bo re`irano ali ne, reagira na nekaj, kar zunanja, torej televizijska, {e ni videla. Zvok, aplavz publike, je odigran kot napoved dogodka, ki se bo {ele zgodil. Podoba, pred katero je slu~ajni poslu{alec, potencialni gledalec, vabljen, je šdana v videnje’ samo njemu, aktualnemu gledalcu (Altman, 1986). Kon~no se moramo vpra{ati o sami mo`nosti filmanja oziroma šteleviziranja’ glasbenega koncerta. Ali snemanje akusti~ne izvedbe pomeni enak problem kot snemanje elek-tri~ne? Med vsemi obravnavami problema vstavljanja zvoka v sliko, ki se bohotijo predvsem v angloameri{kem prostoru, se moramo vendarle vrniti k Michelu Chionu in k njegovi temati-zaciji zvoka v filmu in na televiziji (Chion, 1985; 1987; 1990). ^e povzamemo, musique d’écran pred gledalca postavlja vpra{anje kraja oddajanja zvoka, zvo~nega vira. Radikalni odgovor na vpra{anje: Kje se to dogaja?, se glasi: Nimam pojma. Monta`a gledi{~, beganje kamere od instrumentalista do vokalista, od detajla k veliki formi, zgolj izpostavlja diskon-tinuiteto proti kontinuiteti glasbenega dogajanja. Prikazovanje instrumentalnega vira zvoka, glasbila, manj, vsaj zdi se, petja, je anekdoti~no. Kamera ne more zajeti zvoka kot takega, lokalizira lahko le konkretna fizi~na dejanja instrumentalistov, ubiranje strun, udarjanje po bobnih ipd. Tudi Chion opozarja na dve vrsti instrumentalnih situacij, na ~isto akusti~no igranje na tradicionalna, neoja~ana glasbila in na igranje na elektri~na in elektronska glasbila, v katerih zvo~nik postane to~kasti vir zvoka: “Tam, kjer vlada sistem mikrofonizacije, ki je bolj ali manj v polju vidnega, prena{a, oja~uje ter razpr{uje zvok v prostoru in ga s tem iztrga prvotni akusti~ni lokalizaciji oziroma jo ustvari iz vseh teh kosov, se kamera, odre{ena obsesije filmanja kraja, škjer se to dogaja’, lahko vede bolj spro{~eno…”(Chion, 1987: 243). V Unplugged kamera ni odre{ena obsesije filmanja kraja, ker ji to zapoveduje deklarirani akusti~ni intimizem MTV-jeve serije, hkrati pa se vede pobalinsko, saj gre za mikrofonizirani in torej prek zvo~nikov v prostor razpr{eni zvok, ki se {iri po lahko bolje slu`il nemara {e bolj razvpit primer, bo`i~ni come back show Elvisa Presleyja leta 1968, zmontiran iz vnaprej posnetega š`ivega’ nastopa s priredbami starih uspe{nic pred sicer pazljivo izbrano publiko. Presley je v dru`bi glasbenikov iz ~asov snemanj za Sun Records, torej povratek v stare, mitolo{ke ~ase, v napol akusti~ni maniri, odigral svoj prvi koncert pred publiko po osmih letih udin-janja filmu. Drugi primer pa je snemanje albuma Nighthawks At The Diner Toma Waitsa, ko je v snemalnem studiu pred publiko odigral koncert, ki spominja na tipi~no barsko vzdu{je, intimizem in dekadenco croonerja, ki z dovtipi zabava publiko. Waits sploh rad izkori{~a podobne situacije. Ob turneji glasbene predstave Big Time (1988) je izdal live album in obenem {e video, zmontiran iz studijskih gagov in posnetkov s koncerta. 9Poglejmo, kaj je ob ljubljanskem koncertu Nirvane zapisal lucidni Mladinin kronist Ja{a K. Kacin: “… V `ivo, na sre~o, Nirvana oddajajo serioznej{e zvoke kot na kaki obupni gr{ki sedmini tipa Unplugged. ^e se ti je tam kolcalo od kr~evitega fingiranja, ~e{ da gre za akusti~nim instrumentom primerne vi`e, se tu sli{ijo grobo elektri~no”. “… Hja, poleg tega ljudstvu vcepljajo ~ut za elektriko – in tudi odlomke iz prej imenovane televizijske prismodarije z violon~elistko, namesto katere bi prav lahko kdo igral na glavnik…” ^e odmislimo trdo rockovsko avten-tifikacijsko podstat – pravi rock je elektri~ni rock –, nam posre~eno sugerira naprezanja konstruiranja druga~nosti oddaje. Obenem pa nas opozarja {e na nekaj: Unplugged je kot studijski original postal standard na `ivih nastopih. “Violon~elistka in glavnik” sta posre~ena metafora nenehne primerjave publike š`ive izvedbe’ s studijskim, sicer tudi š`ivim izvirnikom’. S Pierrom Schaef-ferjem lahko re~emo, da smo na koncertu zaradi neverodostojne reprodukcije zvoka ~ela sli{ali zvo~ni objekt, šnekultivirano dimenzijo’ tona, ki mu {e nismo pripisali glasbenih vrednosti. Iskali smo njegov vir, s pogledom tavali po odru, ga kon~no pripeli ~elistki in loko-vanju, ter takoj opsovali slabe ozvo~evalce, ki so nam sfi`ili glasbeni u`itek. POP OKO UHO 233 I~o Vidmar dvorani in ves ~as sili prek roba ekrana. Splo{ni plan, ki razodeva prisotnost publike, ali be`ni fokus na sede~e okrog odra sta pravo olaj{anje proti plaze~i se kameri, ki obsceno po~iva na poduhovljenem obrazu solista in potem, slede~a ritmu in strukturi skladbe, hitro sko~i pod prste basistu. A ko je tam, je `e prepozna. Zadrega Unplugged je, da ga ne morejo snemati kot rockovski, elektri~ni koncert, ~eprav to po svojem akusti~nem aspektu je (“mikrofonizacija v polju vidnega”, to~kasti vir zvoka, ki je membrana zvo~nika).9 Akusti~na serija na MTV pa implicitno postavlja {e vpra{anje {ir{ih razse`nosti. Nobenega dvoma ni, da je izbor izvajalcev povsem arbitraren in izra`a dominantna tr`na razmerja v svetovni popularni glasbi, ki so vpeta v triadno globalizacijo produkcije in potro{nje v Zdru`enih dr`avah Amerike, Evropi in na Japonskem (Negus, 1992). Steven Feld ob pojmu shizofonija opozarja na ta razmerja v world music, ki so hegemoni~na razmerja prisvajanj: “Na eni strani ob~udovanje in spo{tovanje, glavni vir povezav, ustvarjalnosti in inovacije, ki se zrcali v diskurzu koreninskosti, reproduci-ranja in raz{irjanja štradicije’, na drugi kontramelodija mo~i, nadzora in dominacije, vira asimetrije, posedovanja glasbe kot blaga v hegemoni~nem diskurzu odtegnitve” (Feld, ibid.: 238; o tem tudi: Guilbault, 1993). Ko “top pop glasbeniki iz{tekajo svoja glasbila in igrajo ~isti in nepopa~eni rock’n’roll” (MTV Programmes, 1994), v svojo zvo~no podobo vklju~ujejo, ne dvomimo, iskreno, polni ob~udovanja, tudi domiselno, šek-soti~na’ glasbila, denimo tolkala iz gamelanskega orkestra, afri{ke in afrokaribske idiofone, pi{~ali iz Azije, celo najeti orkester maro{kih glasbenikov. A nasprotna melodija? [e bolj nazorna pa je prigoda, ki potrjuje zgoraj navedeno, in to na povsem institucionalni ravni povezav v globalni mre`i MTV. Na MTV Brasil (oddajati je za~el leta 1990) je svoj Unplugged odigral brazilski zvezdnik world music Gilberto Gil. Po vzoru angloameri{kih oddaj je uspe{nemu koncertu sledila izdaja albuma. Toda pri{lo je do pravnega spora in album v Braziliji prodajajo pod naslovom Unplugged, povsod drugje pa pod naslovom Acoustic. Album je bil sicer povsod navdu{eno sprejet, saj je imenitno odigran, rado`iv in virtuozen. Morda preve~, da bi ga pod iz{tekanim imenom predvajali na šna{i MTV’. I^O VIDMAR, diplomirani sociolog kulture, glasbeni publicist, soustanovitelj Slovenskega zdru`enja za popularnoglasbene {tudije 234 POP OKO UHO Iz{tekani – vedno sli{ani, a komaj kdaj videni LITERATURA: ADLE[I^, Miroslav (1964): Svet zvoka in glasbe, Mladinska knjiga, Ljubljana. ALTMAN, Rick (1986): “Television/Sound”, v: Modleski (ur.) (1986): Studies in Entertainment, Indiana University Press, Bloomington in Indianapolis. ALTMAN, Rick (ur.)(1992): Sound Theory Sound Practise, Routledge, New York in London. BLAUKOPF Kurt (1993): Glasba v dru`benih spremembah, Studia Humanitatis, Ljubljana. CHANAN, Michael (1995): Repeated Takes, Verso, London in New York. CHION, Michel (1985): Le son au cinema, Cahiers du cinema/Editions de l’E-toile, Pariz. CHION, Michel (1987): “Filmati glasbo”, v: Lekcija teme (ur. Zdenko Vrdlovec), Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana. CHION, Michel (1990): L’Audio-vision, Editions Nathan, Pariz. CLAPTON, Eric (1992): CD. MTV Unplugged. EISENBERG, Evan (1987): The Recording Angel, Picador, New York. FELD, Steven (1994): “From Schizophonia to Schismogeneses: On the Discourses and Commodification Practices of World Music and World Beat”, v: Feld & Keil, Music Grooves, The University of Chicago Press, Chicago in London. GIL, Gilberto (1994): Acoustic, CD. Warner Music. GOODWIN, Andrew (1990): “Sample and Hold: Pop Music in the Digital Age of Reproduction”, v: Goodwin A. in Frith S., On Record, Routledge, London. GOODWIN, Andrew (1993): Dancing In The Distraction Factory: Music Television and Popular Culture, Routledge, New York in London. GUILBAULT, Jocelyne (1993): Zouk: World Music in the West Indies, The University of Chicago Press, Chicago in London. IZ[TEKANI…na Radiu [tudent (1995): CD. Dallas. NEGUS, Keith (1992): Producing Pop, Arnold, London. NIRVANA (1994): CD. MTV Unplugged. SCHAEFFER, Pierre (1966): Traite des objets musicaux, Editions du Seuil, Pariz. VOGRINC, Jo`e (1995): Televizijski gledalec, Studia Humanitatis/Apes, Ljubljana. WAITS, Tom (1975): Nighthawks at the Diner, CD. Elektra/Asylum. WILLIAMS, Martin (1967): Jazz Masters of New Orleans, The MacMillan Company, New York in London. WURTZLER, Steve (1992): “She Sang Live, but the Microphone was Turned Off”, v: Altman, R. (ur.) (1992). POP OKO UHO 235 Jo`e Vogrinc Ray in Jonas VJ show ali usoda popularne godbe na TV1 Kaj po~ne VJ – voditelj/ica VJ showa na TV? Komu postavimo to vpra{anje, je `e epistemolo{ka odlo~itev z neslutenimi posledicami. [e pred tako odlo~itvijo pa bi bilo dobro vedeti, ali nas VJ show zanima v prvi vrsti kot eden izmed na~inov predstavitve glasbe poslu{alcem (potencialnim kupcem nosilcev zvoka) ali pa raj{i kot podzvrst TV programa. Sam se imam za bolj kompetentnega v pisanju o televiziji kakor v pisanju o popularni godbi, zato sem izbral drugo mo`nost. Hkrati pa menim, da bi morala biti obravnava VJ showov kot televizije nujno tudi predmet zanimanja tistih, ki prou~ujejo produkcijo in konsumpcijo popularne godbe. Doslej so `al TV {teli le za enega izmed kanalov predstavitve glasbe – kanal, za katerega so opazili, da spreminja razmere, v katerih se glasba proizvaja in poslu{a, ki ga pa vendarle prakti~no brez izjeme obravnavajo kot le {e en zunanji dodatek h glasbi – glasbo, skratka, mislijo kot nekaj, kar bi vsaj tako dobro, ~e `e ne bistveno bolje, obstajalo v bistvu nedotaknjeno, ~e tega kanala za prezentacijo ne bi bilo. Besedila v zborniku Sound and Vision2 so prepri~ljivo dokazala pomen konvencij, izoblikovanih v rock kulturi, za na~in, kako gledalci in gledalke dojemajo video klipe3 na TV. Pokazala so prenagljenost in povr{nost “postmodernisti~nega” branja video klipov, kakor da so zgolj vizualna snov, odrezana 1 Besedilo je prirejeni prevod ~lanka “Local Rays. VJ shows on TV in Slovenia: vicissitudes of popular music in television’s communication with viewers and transformation of cultural practices on European margin”. Gre za referat na konferenci iz filmskih, TV in popularnoglasbenih {tudij v organizaciji ~asopisa Screen in University of Glasgow o `ivem izvajanju in medijskem predstavljanju glasbe od 30. junija do 2. julija 1995 v Glasgowu. Obe poimenovanji iz podnaslova zahtevata utemeljitev. Za natan~no opredeljeno zvrst televizijske glasbene oddaje, ki jo angloameri{ka praksa imenuje VJ show, v Sloveniji ni samostojnega izraza niti med televizijci, zato zaradi jasnosti pu{~am izvirni termin (~eprav kleni POP OKO UHO 237 Jože Vogrinc jezikoslovci priporo~ajo podoma~eno pisavo {ova, pa je za pi{~ev ob~utek napisati VJ {ov nedosledno, vid`ej {ov pa mon-struozno). Termin godba poudarja aktivnost igranja glasbe za publiko kot tisto razse`nost vseh oblik sodobne urbane glasbe, pa naj bo v `ivo ali medijsko posredovana, zaradi katere so vse te oblike glasbe nezvedljive na poustvarjanje, se pravi, posami~no aktualiziranje potencialne neiz~rpnosti, skrite v poprej obstoje~em notnem zapisu. Neko~ sem predlagal termin mno`i~na godba (gl.: Mno`i~na godba, GM {t. 1–8). VJ (izg.: vi d`ej) je v izvirniku nastal po analogiji za tistega, ki se je na radiu specializiral za vrtenje plo{~ in klepet s poslu{alci, in so mu rekli disc-jockey, DJ. od pogojev svoje eksistence v glasbeni kulturi in od ekonomskih procesov medijskega posredovanja popularne godbe. Vendar pa se zdi, da so pisci teh besedil prav s tem, ko so pojav “ozemljili”, le-tega hkrati reducirali na njegovo funkcijo v politi~ni ekonomiji glasbene industrije. Zanje je popularna godba na TV drugotna v primerjavi s “stvarjo samo”: z aspekta industrije le moment promocije (ne pa prodaje same), iz perspektive porabnika glasbe pa moment zgolj anticipirane kon-sumpcije (namesto “dejanske” porabe – poslu{anja koncerta ali pa vsaj poslu{anja CD). Medtem ko so namenili ustrezno pozornost logiki programskih odlo~itev, ki je nagnila TV poslovne`e, da so vpeljali video klipe v TV programe4, pa se niso spustili v premislek izoblikovanja televizijskih rab glasbe (zlasti pop godbe) s stali{~a televizijskega komunikacijskega razmerja v njegovi specifiki5. TV gledalec pred televizorjem pa~ ne neha biti poslu{alec. Popularna godba je v razli~nih, zgodovinsko spremenljivih, oblikah redna sestavina TV programov `e dovolj dolgo, da smemo imeti “televizijsko kon-sumpcijo” glasbe za uveljavljeno zvrst dru`benih rab glasbe. Ta na~in rabe gledalke ne spremeni avtomati~no v obiskovalko koncerta ali nakupovalko plo{~, zelo verjetno pa je premalo re~i, da TV “vpliva” na njen “glasbeni okus”. Predvsem gledanje glasbe na TV oblikuje gledalsko zaznavanje in 238 POP OKO UHO Ray in Jonas; VJ show ali usoda popularne godbe na TV razumevanje tega, kaj glasba je, ~emu vse lahko slu`i, kako vse jo lahko u`ivamo. Tule se v zgodovino televizijskih rab popularne godbe ali glasbe nasploh nisem spu{~al, medtem ko problem zajetja popularne godbe v specifi~no televizijsko komunikacijsko razmerje le na~enjam. ^e bi o VJ showih vpra{ali njihove voditelje, VJe, bi pokukali v tisto, ~emur prevladujo~a smer v medijskih {tudijih pravi “proces enkodiranja televizijskega teksta”, ~e pa bi vpra{ali publiko, bi vpra{anje merilo na pahlja~o “dekodiranih pomenov”6. Vpra{ati kar samega sebe pa je v tej raziskovalni tradiciji diskreditirano kot teoretska oholost ali lenoba, ki ji zado{~a lastna sposobnost v`ivetja in sklepanja, in se ji ne zdi potrebno preveriti svoje domneve pri dejanskih porabnikih medijskih storitev. Sam nasprotno menim, da tolik{no nezaupanje do raziskovalca kot svojega lastnega “na(t)ivnega gledalca” ni upravi~eno. Izhaja iz empiricisti~ne perspektive teorije recepcije, za katero je dejanje gledanja TV zgolj prenos teksta, katerega pomen je bil enkodiran pred prenosom, od produ-centa /TV/ h konsumentom /publiki/, ki jih nato razli~no dekodirajo7. Komunikacijsko dejanje in z njim specifi~ni – v tem primeru televizijski – na~in komunikacije sta reducirana na prazni gib dostave sporo~ila s to~ke pred komunikacijo na to~ko po njej. Sporo~ilo za~ne “pomeniti” v tej perspektivi {ele 2 S. Frith, A. Goodwin in L. Grossberg, Sound and Vision. A Music Video Reader, Routledge, London, 1993. 3 Kot gledalci ali poslu{alke se v vsakdanji rabi ~isto dobro znajdemo z videom (edn.) ali z videi (mno`.), ne da bi pop komad ali njegovo zdaj {e standardizirano televizijsko formo zamenjevali s tehnologijo nasploh. Vendar pa navada, da na vpra{anje, ali si `e videl video Nicka Cava in PJ Harvey, lahko odgovori{, da si ga `e sli{al, opozarja na drugo, bolj zahrbtno dvoumnost: ali je mi{ljena vizualna plast lo~eno, pa najsi kot nosilec re-prezentacije glasbe, ali pa je re~ razumljena integralno, v vseh ozna~evalnih registrih? Ker se `e zato, ker me pojav tu zanima POP OKO UHO 239 Jože Vogrinc kot televizija, brez omahovanja odlo~am za to zadnjo razli~ico, moram zavrniti v Sloveniji prej uveljavljeni video spot, saj pretirano poudarja vizualni, celo ekonomskopropagandni zorni kot. Brez posebnega navdu{enja sem tako izbral anglicizem, ki vsaj ne zavaja. 4 Gl.: Simon Frith, “Youth / Music / Television”, v: Frith idr., Sound and Vision. 5 Koncept televizijskega komunikacijskega razmerja kot izhodi{~e za teorijo televizije je razvit v: Jo`e Vogrinc, Televizijski gledalec, Studia humanitatis – Apes, Ljubljana, 1995. Problem na~enjam tudi v tejle knjigi, v predavanju “Komaj znosna lahkost televizije”. 6 Epistemolo{ko izhaja ta smer {e vedno iz zgodnjega dela birminghamskega Centre for Contemporary Cultural Studies. Gl. zlasti njihov zbornik: S. Hall, D. Hobson, A. Lowe, P. Willis (ur.), Culture, Media, Language, Routledge, London, 1992 /1980/. Izhodi{~e njihove teorije televizijske komunikacije je ~lanek Stu-arta Halla “Encoding/Decoding”, natisnjen v imenovanem zborniku (str. 128–138). Dostopen kriti~ni pretres britanskih kulturnih {tudi-jev je: Jim McGuigan, Cultural Populism, Routledge, London, 1992. Reprezentativni avtor, kar zadeva “tirnico” razvoja te smeri od osredoto~enosti na analizo zgradbe TV teksta prek raziskav recepcije do premika zanimanja k na~inom, kako komunikacijske tehnologije transformirajo dom in dru`ino, je David spet potopljeno v Lebenswelt pisane mno`ice vsakdanjih gledalskih izku{enj in iz njih izhajajo~ih “komunikativnih kom-petenc”. Iz te perspektive ni videti konstitutivnosti televizijskega komunikacijskega razmerja kot dispozitiva, v katerega je gledalec kot prejemnik vedno `e vklju~en na na~in, ki je zna~ilen le za televizijo in ki hkrati dolo~a in omejuje u~inke aktualizacije sporo~ila vnaprej, obvezno, ne glede na to, katere diskurze bosta katera koli gledalec ali gledalka mobilizirala za “branje” katerega koli posami~nega TV sporo~ila. Ponazorimo to s primerjavo gledanja istega “TV teksta” najprej kot oddaje v televizijskem programu, potem pa posnetega na video rekorder /VR/. Vsaka oddaja, pa celo vsaka reklama ali napoved sporeda, postanejo “ko{~ek” TV programa {ele tedaj, ko so – praviloma ob vnaprej napovedanem ~asu – predvajane in si jih ogledamo. TV ne more zanesljivo vedeti, da bo njen gledalec ob uri zmenka zares tam, zato se naslavlja na – njej neposredno nedostopnega in po definiciji neznanega – gledalca z vrsto diskurzivnih taktik, katerih strate{ki zastavek je obdr`ati ga na kanalu, ki je pravkar vklju~en. Te taktike se lahko razlikujejo po tipih programske ponudbe, a jim je skupno, da v klju~nih trenutkih ob za~etku in koncu vsake oddaje ali takrat, ko je v oddaji treba preiti od ene to~ke k drugi, producirajo videz hkratne sonavzo~nosti zastopnikov TV in gledalca v imaginarnem skupnem prostoru in ~asu. Te taktike tako praviloma vklju~ujejo neposredni nagovor publike, gledanje v kamero, smehljanje, pozdrave, pojasnila o pravkar{njem dogajanju na ekranu, pozive, naj “ostanemo {e naprej z njimi” ipd. Seveda je oddajo, posneto na VR, mogo~e gledati, “kakor da” jo gledamo ob napovedani uri na kanalu, kjer jo predvajajo (tipi~en zgled: neposrednega prenosa tekme ne more{ gledati zaradi slu`be, zato jo posname{ in si jo ogleda{, ne da bi hotel vnaprej vedeti za rezultat). Vendar pa tako gledanje, kjer VR uporabljamo le kot napravo za individualno prilagoditev terminov predvajanja oddaj, ni na~in komuniciranja, specifi~en za video. Zanj so speci~na komunikacijska dejanja, nezvedljiva na gledanje TV: da zavrtimo sliko naprej ali nazaj in tako spustimo reklame ali kratko malo dele, ki nas ne zanimajo, potem pa si odlomke, ki so nam posebej ljubi, zavrtimo ve~krat, zamrznemo sliko, si ogledamo to ali ono v po~asnem teku… Medtem ko je gledanje TV nepovratno, je posnetek na video kaseti podoben besedilu v knjigi, ~asopisu, v pismu ali na plakatu: k tekstu se lahko vra~amo, se osredoto~imo na en del in zanemarimo druge, tekst analiziramo itn.8 VJ show je televizijska forma – ne pa le na~in promocije izdelkov glasbene industrije – po na~inu, kako vzpostavlja 240 POP OKO UHO Ray in Jonas; VJ show ali usoda popularne godbe na TV “neposredni” stik z gledalcem. Zato se bom poslej osredoto~il na analizo diskurzivnih prijemov, ki ga delajo za posebno obliko TV programa. COKES Za~nimo s preprosto opredelitvijo, da je VJ show redna televizijska oddaja, katere voditelj, VJ, predvaja video klipe primerkov popularne godbe. Izklju~ujem torej tako glasbene oddaje starej{ega tipa, kjer so inscenirali nastop godbenikov (~etudi so peli in/ali igrali na playback), kot posnetke ali neposredne prenose glasbenih prireditev, seveda pa tudi TV varieteje ali magazine, kjer so nastopi glasbenikov ali video klipi le posami~ne “to~ke” v me{ani vsebinski ponudbi. Ne upo{tevam niti tiste oblike predvajanja videov pop godbe, ki je na slovenski TV najstarej{a in na katero naletimo kot na redno sestavino ponudbe TV kanalov, specializiranih za predvajanje popularne godbe: posamezne klipe ali ve~ posnetkov zaporedoma brez napovedovalskih posegov, zgolj kot ma{ilo med oddajami ali kot cenej{i nadomestek za oddajo z voditeljem. Smiselno je, da se lotimo obdelave VJ showa kot TV formata v razviti formi. Oglejmo si torej njegove bistvene zna~ilnosti na zgledu, ki je opazno vplival tudi na VJ showe v Sloveniji, oddajo Raya Cokesa MTV’s Most Wanted na evropski MTV.9 V ospredju zanimanja bo, kaj po~ne v oddaji voditelj. Prav to namre~ razlo~uje oddaje med seboj kot televizijsko razli~ne, ~etudi je repertoar video klipov, ki jih vrtijo, mo~no podoben. Kaj po~ne Ray Cokes takega, kar po~nejo bolj ali manj vsi VJi, katere pa so njegove karakteristi~ne in za teorijo TV bistvene odlike? VJ – pa naj bo on ali ona – video klipe prezentira. Ne odvrtijo se sami, pa~ pa jih nekdo re-prezentira (v vsej dvoumnosti tega izraza: zastopa in hkrati ponovno predstavlja) kot nekaj ve~, kar se doda k pravkar ali pa tik potem odigranemu videu. O njih govori: kot o primerku iz opusa (god~evega, re`iserjevega ali ~igavega drugega), to~ki v karieri, prilo`nosti za publiko, da se udele`i njihovega sporo~ila ali vsaj povabila k plesu. V tem govoru je lahko kdaj kak{en video klip kratko malo priro~no izhodi{~e za klepet o ~emersi-bodi, ~e `e ne samo pri~akovani trenutek oddiha med govorjenjem. Voditelj nam torej nikoli ne postre`e z godbo brez prilog, pa~ pa nas vedno obdari za name~ek vsaj {e z govorjenjem o njej, okoli nje, mimo nje – in seveda s samim seboj Morley: Television, Audiences and Cultural Studies, Routledge, London, 1992. Gl. tudi: Televizijski gledalec, 1. del – “Gledanje televizije v cultural studies”. 7 Gl.: Hall, “Encoding/Decoding”; Vogrinc, Televizijski gledalec, str. 46-55. 8 Za zadnjih nekaj odstavkov gl.: Vogrinc, prav tam, zlasti str. 107–117. 9 Notranja zgradba in na~in vodenja MTV’s Most Wanted sta se spreminjala. Tukaj{nja obravnava se nana{a na podobo oddaje v sezoni 1993/4, preden si je Cokes omislil studijsko publiko in `ive nastope kot redno in karakteristi~no vsebino oddaje. Prav tako se ne ukvarjam z zdaj{njo Cokesovo oddajo na MTV, X-Ray. POP OKO UHO 241 Jože Vogrinc kot dobaviteljem vsega predstavljenega publiki. VJ se na~elno lahko loti ~esarkoli, kar po~nejo voditelji drugih tipov TV oddaj: lahko igra, poje, pripoveduje sme{nice, ple{e, telovadi, … Prav tako se v~asih kot izjema, {e pogosteje pa kot pravilo, v VJ showu pojavlja vrsta reporterskih zvrsti, poznanih iz drugih TV zvrsti: telefonski pogovori z gledalci, intervjuji z glasbeniki v studiu ali po telefonu, posneti razgovori, dokumentarni odlomki s koncertov itn. Nastopi v `ivo so navadno ponujeni kot presene~enje ali/in vrhunec oddaje. Uporabljajo {e vrsto prijemov, zna~ilnih za redne oddaje s stalno, zvesto publiko, ve~ina med njimi pa je v slu`bi promocije oddaje same ali pa njenih sponzorjev: odgovarjanje na pisma, tekmovanje za majhne nagrade ipd. Tudi Ray Cokes je redno vabil publiko k sodelovanju v obliki po{iljanja zabavne po{te ali sodelovanja v nagradnih ugankah, se pogovarjal z gledalkami in gledalci po telefonu, napovedoval vnaprej vsaki~ bolj znane goste in njihove `ive nastope, se odlikoval kot komik in briljiral z neiz~rpnostjo domislic, ki so scenarij oddaje delale sve`, nepredvidljiv, vedno presenetljiv. Tisto, zaradi ~esar pa je bila MTV’s Most Wanted zares inovativna TV oddaja, je njegov stil komuniciranja. Za~nimo z manj bistveno, a zna~ilno iznajdbo: Cokes ni ~akal, da ga kdo kli~e, pa~ pa je sam poklical rednega gledalca ali gledalko (znana seveda iz pisem, ki jih privr`ena publika po{ilja voditelju oddaje). Klici gledalcev in pogovori voditeljev s klicalci so standardna sestavina VJ showov. TV jih je podedovala z radia. So eden izmed redkih primerov obojestranske komunikacijske izmenjave v `ivo med TV in gledalcem. O~itno gre za primer simbolne menjave, kjer je gledal~ev klic razumljen kot prisega ali vsaj znamenje zvestobe oddaji, medtem ko so, z druge strani, prilo`nost, da te sli{ijo in da se sli{i{ na TV, da, denimo, po{lje{ prek voditelja pozdrave prijateljem, in da se ti voditelj oddol`i z video klipom po `elji, voditeljev – in s tem televizijin – proti-dar. Ker je telefonski pozgovor med (npr.) voditeljico in gledalcem medosebna oblika komunikacije, se zdi, kakor da je naslavljanje nedose`nega gledalstva kot sonavzo~ega v tovari{kem, skoraj sozarotni{kem tonu, naenkrat magi~no doseglo, kar mora navadno potvarjati: spremenilo se je v intimno pogovarjanje. Za tak dose`ek je treba pla~ati komunikacijsko ceno: VJ se lahko po telefonu pogovarja le z enim ~lovekom hkrati. Vsi drugi gledalci so izklju~eni iz ~ude`ne koincidence te intime – le zavidajo ji lahko, njen obstoj pa priznavajo tako, da ji prislu{kujejo. Druga~e kot pri radiu, kjer so klicalka, DJ in poslu{alci vsi drug drugemu nevidni, tako da sta za poslu{alsko uho klicalka in DJ v izmenljivih polo`ajih in tako oba v enakem polo`aju nasproti poslu{alcu, 242 POP OKO UHO Ray in Jonas; VJ show ali usoda popularne godbe na TV pa na TV voditeljico vsi vidimo, medtem ko klicalec ostaja skrit. Gledalci nujno opazijo, da VJ v telefonskem pogovoru ne komunicira z njimi, ampak z eno samo izjemo, zato izkusijo svojo izklju~enost iz te komunikacije. Komunikacije, ki je sicer – tega ne smemo niti za hip pozabiti! – obsedena s kreiranjem iluzije, da neprestano intimno nagovarja slehernika pred ekranom. Kaj doleti povpre~nega voditelja? Navadno pride v njegovem komuniciranju do razcepa na vidno in sli{no komponento. [epeta v slu{alko in pome`ikne v kamero. Klicalka navadno lahko vidi voditelja, kako se spogleduje s publiko, medtem ko govori z njo, zato zlahka pride v zadrego in tako tudi reagira. Sledi oscilacija voditel-jeve pozornosti in zavezni{tva med klicalko in publiko. Kaj je pridobil Cokes s tem, da je sam, v `ivo, poklical – po definiciji redna – gledalko ali gledalca iz studia? Najprej to, da je s tem, ko sam izbira sogovornika, bolje pripravljen na pogovor, saj mu je pismo prav zanesljivo ponudilo oprije-mali{~e za temo pogovora (npr. motiv na razglednici, risbo, podatek o sebi, ki ga je gledalec zapisal ipd.). Gledalce lahko z gibi, mimiko, komentarjem napravi za sozarotnike v tem klicu in ustvari suspenz: le kako bo poklicani reagiral? Ne nazadnje pa je na bolj{em tudi izbrani sogovornik: po~util se bo – po pravici – izbranega, medtem ko tisti, ki se jim posre~i priklicati studio od doma, zase lahko re~ejo kve~jemu, da so pri tem imeli sre~o. Rayeva odlo~ilna, strate{ka komunikacijska inovacija pa je vpeljava novih sogovornikov v komunikacijsko igro, ki spremeni ustaljena pravila komunikacije med TV voditeljem in gledalcem. Ti novi sogovorniki imajo status “gledali{kih” oseb: šAndy Cam, Rob the Cameraman, Naughty Nympho Nina in ob~asno {e drugi iz studijske ekipe ali v studiu navzo~i nasploh, kot skupina. Da bi lahko ustrezno ovrednotili ta dose`ek, se malce pomudimo pri znanem imaginarnem stiku “iz o~i v o~i” med voditeljem in gledalcem. Stara konvencija, da s pogledom v kamero in naslovitvijo gledalcev v drugi osebi voditelj ustvari imaginarni kontinuiran prostor sonavzo~nosti med njim in slehernim gledalcem, kjer se le-ta po~uti kot voditeljev gost, ~eprav je fizi~no doma, na kav~u nasproti televizorju, je mogo~ le zato, ker gledalec (zavoljo na~ina, kako je naslovljen) utaji fizi~no diskontinuiteto med studiom in okoljem, kjer gleda TV. Tajitev je posledica privajenosti temu, da nas nagovarjajo v na videz intimnem raz-govornem polo`aju, kjer je vse, kar je na ekranu videti in sli{ati, predstavljeno, kakor da je bilo z intimno naslovitvijo izro~eno slehernemu gledalcu v gledanje. Produkcijski re`im, ki proizvaja sonavzo~nost TV in gledalca, s tem postopkom aktivno prikriva, da je taka imaginarna sonavzo~nost POP OKO UHO 243 Jože Vogrinc 10 Gl.: Pascal Bonitzer, Slepo polje (Studia humanitatis, Ljubljana, 1985) za pojem zunanjosti polja; Michel Chion, zlasti prispevki v: Z. Vrdlovec (ur.), Lekcija teme (DZS, Ljubljana, 1987) za koncep-tualizacijo razmerja med zvokom in glasom zunaj polja ter (pri Chionu) filmsko podobo; Marc Vernet, “Figure odsotnosti”, Ekran 3, 4/ 1990, str. 24–31 idr. glede pogledov (filmskih) oseb za kamero in v kamero. diskurzivno proizvedena in ideolo{ko skonstruirana s pomo~jo televizijske tehnologije. Osebe, navzo~e v studiu MTV’s Most Wanted, so navzo~e le prek svojih glasov. Gibanje kamere, Rayeve opazke, geste, nagovori, pogledi, klicanje teh oseb po imenu so postopki, ki te osebe dobesedno prikli~ejo v bivanje in nas napeljejo, da glasovom pripi{emo imena in fizi~no mesto, kjer se virtualno nahajajo v fizi~nem prostoru studia, v fizi~ni kontinuiteti torej s krajem, od koder nas VJ nagovarja. Ko Ray pogleda naravnost v kamero, je njegov naslovljenec “za kamero” šAndy Cam (kar je seveda homonim za ro~no kamero – na~in gibanja kamere v takih trenutkih “potrdi” homonimijo), takim voditeljevim naslovitvam vedno odgovori glas, ki ga gledalec identificira z ’Andyjem, ~eprav ga nikoli ne vidi in ga tudi ne more videti; Rob je oseba, ki jo Cokes prikli~e, ko pogleda (s svoje pozicije) desno navzgor, na te naslovitve pa odgovori drugi (mar res?) glas, ki ga sli{imo (tako se vsaj zdi) bolj od dale~ in je za nas (ker jo VJ tako pokli~e) Rob, drugi kamer-man itn. Za redne gledalce imajo ti karakterji tudi zares zna~aje, poznajo lahko drobce njihovih domnevnih navad ali `ivljenjskih zgodb, morda bodo kdaj katero za hip – tudi tu se gradi suspenz – celo uzrli… Gledal~evo do`ivljanje prostora oddaje je radikalno spremenjeno. Ustvarjena je bila zunanjost polja /hors champ/10, ki je nedostopna gledal~evemu videnju, ki pa za gledalca nedvomno obstaja. Gledalec v njej spri~o voditeljevega komuniciranja z glasovi in gibi kamere, ki se odzivajo nanj, prepoznava osebe, ki jim lahko pripi{e imena, glasove, polo`aj v prostoru, gibe, celo karakter. Zaradi konstantnosti in konsistentnosti te komunikacijske prakse so za publiko to dejansko obstoje~i ljudje, “ekipa oddaje”. ^e pa prostor, od koder Ray Cokes naslavlja gledalce, vsakdo med gledalci izkusi kot kontinuiranega s prostorom za kamerami, ki ga naseljujejo ljudje, ki proizvajajo gledal~evo vidno polje, potem kraja, od koder VJ govori, s pozicije gledalca ni mogo~e izkusiti kot kraja, ki bi imaginarno kontinuirano prehajal v prostor, od koder gledalec gleda TV. Izoblikovala se je nevidna opna, ki lo~uje kraj produkcije oddaje od kraja gledal~evega gledanja. Komunikacijska funkcija nevidne opne je osvoboditev kanalov komuniciranja od njihovih rigidnih mest v hierarhiji, kjer gospoduje re`im imaginarnega skupnega prostora med TV in gledalcem. Priznanje diskontinuitete med gledal~evim in voditel-jevim prostorom spro{~a komunikacijsko igro med njima, hkrati pa s tem, ko potegne vanjo virtualno {e “ekipo oddaje” (ne pozabimo, to so vloge), prestavi v televizijski diskurz eti~no zahtevo, ki sodi v tradicijo javnega nastopanja rock godcev: da mora delo “tehni~ne ekipe” (npr. tiste, ki pripravi ozvo~enje za kon- 244 POP OKO UHO Ray in Jonas; VJ show ali usoda popularne godbe na TV cert) ostati vidno publiki, pa ~eprav le kot davek egalitaristi~nemu izro~ilu. @. VJ showi v Sloveniji so eden izmed rezultatov razvoja komercialne TV. Razpasli so se prav v sezoni 1993/4, med kul-minacijo MTV’s Most Wanted (tudi zaradi tega sovpadanja so slovenski VJi na{li v Cokesu vpliven model). Slovenija je `e dolgo izpostavljena tako tujim TV programom kot TV ponudbi, ki jo sestavljajo uvo`eni segmenti sporeda, podoma~eni s pomo~jo uredni{kih, novinarskih ali voditeljskih prijemov in podnapisov (“lastna produkcija” poro~il je tako sestavljena prete`no iz tujega filmskega materiala, “doma~e” glasbene oddaje iz tujih video klipov itn.). Kar je v takih oddajah lastno, je torej zorni kot, optika, iz katere so izbrani in sopostav-ljeni prav ti, ne pa kateri drugi segmenti drugod in v druga~ne namene sproduciranih oddaj – segmenti, ki so torej najprej denaturirani, okle{~eni v surovino za predelavo v novem televizijskem produkcijskem procesu. VJ show je tako privla~na zvrst TV za programske ponudnike, ker je poceni (prakti~no edina investicija je VJ) in ker pooseblja dinami~no, mladostno TV, ki naj pritegne mlade (in zato perspektivne) gledalke in gledalce. VJ show se kot televizijska forma v Sloveniji ni mogel navezati na kak{no tradicijo, saj o ravnanju TV Slovenija (oziroma prej TV Ljubljana) s popularno godbo ni mogo~e resno govoriti kot o kontinuirani zgodovini ali politiki, pa~ pa prej o sporadi~nih poskusih vpeljave ponudbe “za mlade”, ki so vedno naleteli na blokado `e “v hi{i”. Zgodovina pop godbe v Sloveniji je vezana na radio in z radia so prihajali tudi poskusi, da bi vpeljali pop godbo na TV. Video{pon, reprezentativni VJ show televizije v Sloveniji, je tudi po tej plati treba {teti za oddajo voditelja, Jonasa @. (= @nidar{i~a). Kot radijec (tehnik, {piker, sestavljalec glasbenih oprem, DJ in gotovo {e kaj) se je formiral na Radiu [tudent – dolgo ~asa edini slovenski in zanesljivo eni izmed redkih ustanov v svetu, kjer se je mogo~e formirati kot “celovita medijska osebnost” (se pravi, deklica za vse, pa hkrati sam svoj gospod). K temu je treba raj{i dodati, kakor pod to pod-staviti, igralsko izobrazbo na AGRFT. Vendar pa poprej{nja biografija ne pojasnjuje na~ina, kako Video{pon funkcionira kot televizija. Kje drugje bi kaj o namenih televizije s kak{no oddajo razbrali iz termina, v katerega je postavljena. Pri Video{ponu to ni mogo~e, ker ga je TVS prestavljala po svojih sporedih kot ma~ka mlade. Oddaja se je legitimirala kot POP OKO UHO 245 Jože Vogrinc zakonita naslednica prej{njih rock heroizmov na slovenski TV prav po tem, da jo TVS razume prej kot trn v peti kakor pa kot paradnega konja. Zdaj{nji ustaljeni termin in format – torek med 19.15 in 20.05 na TVS 2 – izklju~ujeta mo`nost, da bi oddajo redno gledali gledalci TV Dnevnika, in tako fiksirata potencialno publiko na mlade in neresne. Taka zavestna omejitev potencialne publike je nenavadna programska poteza, ~e upo{tevamo, da je oddaja kmalu po za~etku pritegnila nepri~akovano heterogeno publiko, sestavljeno tako iz najstnikov in najstnic, kakor iz njihovih star{ev. Tvegati je mogo~e hipotezo, da je bila za vodstvo TV mote~a pedago{ka uspe{nost oddaje – to, da si je “prisvojila” resno funkcijo s po~etjem, ki ga je sama TVS vseskozi na~rtovala, dojemala in posku{ala obdr`ati pod svojo diskurzivno kontrolo tako, da je Video{pon konstruirala kot zabavo. Dovolj o~itno je, da Jonas @. uporablja nekatere cokesovske prijeme, zlasti pogovarjanje z nevidnim snemalcem ali re`iserjem, in s tem tudi on razbija iluzijo kontinuiranega prostora, ki bi vseboval voditelja in gledalce. Tega zgledovanja ne skriva, pa~ pa ga teatrali~no na vsa usta razkazuje. Po eni strani se – legitimno, saj mu to narekujeta biografija in glasbeni okus – s tem vpisuje v rockovsko tradicijo pritegovanja produkcijske ekipe v show. Po drugi strani pa gre za konsistentno sestavino stila vodenja oddaje, ki z ironi~no, ali natan~neje, metagovorno distanco gledalcu ka`e, da po~ne, kar drugi na TV sicer po~nejo, pa tega ne poudarjajo, pa~ pa posku{ajo publiki podtakniti potihem: propagira blagovno znamko, deli nauke ali nasvete, preklinja… Zlasti pa daje videti, da igra vse te vloge, v katere se postavlja (in katerih vsaka izni~i izklju~ujo~o veljavnost ali v~asih celo samo verjetnost prej{nje). Skratka, Jonas @. je popolnoma druga~en voditelj od Raya Cokesa. Vsaka podobnost je le povr{inska. Cokes je komik, ki ima na voljo tako reko~ kinematografsko kompleksno ekipo, medtem ko je Video{pon monodrama. Jonasova scena je prej arte povera kot kaj modnega. Gostov navadno ni, on pa ima dolge monologe ali telefonske razgovore z ljudmi, ki kli~ejo v studio. Gledalcem ka`e pisma privr`encev, jih prebira in komentira, klicalcem svetuje ali jih tola`i, jih spodbuja ali o{teva. Govori ljubljan{~ino z besednim zakladom, ki ni v skladu s pieteto TVS in brezbo`no miksa vloge, v katerih se postavlja. ^etudi govori, igra in se obla~i kot upornik brez razloga, ki ga je njegova podoba sicer `e krepko utrudila, pa se ji vendar no~e odpovedati v prid katere zrelej{e, pa njegov ironi~ni stil, bran skupaj s tem, da je pravzaprav videti prestar za zaresnega mladeni~a, dovolj jasno zagotavlja publiki, da igra nekoga, ki pozira kot mladeni~. 246 POP OKO UHO Ray in Jonas; VJ show ali usoda popularne godbe na TV Dr`a najstni{kega izzivanja konvencij odraslega sveta kameleonsko preide v vlogo zaupnika mlade`i, naivno nespretne v ljubezenskih zadevah, ali pa tudi star{ev, ki potrebujejo posrednika, da najdejo skupni jezik za razre{evanje generacijskih sporov z otroki. Preide torej v vloge odraslih, ki segajo od vloge svetovalca na podlagi lastnih `ivljenjskih izku{enj (se pravi, nekoga, ki mu verjamete, da ni pozabil lastnih najstni{kih zadreg) do vloge navadnega fanta z vsakdanjimi {ibkostmi, kakr{ne so ma~izem, alkoholizem, nagnjenje k preklinjanju… Konstruiral je podobo nekoga, ki z nenehnim preskakovanjem premo{~a prepad med generacijama, kar mu omogo~a, da lahko javno govori o izku{njah in problemih, o katerih mladi druga~e ne morejo javno govoriti, ker se jim zatakne beseda v grlu pred zahtevami, ki jih bonton TVS postavlja pred govorce na TV: dr`ati se morajo zborne izreke in nikoli ne morejo priti na TV v svoji individualni navadnosti in vsakdanjosti, pa~ pa so pred ekran pripu{~eni izklju~no tedaj, ko nekoga ali nekaj reprezentirajo – ~e `e ne znanosti, politike ali stroke, pa vsaj neko izjemno spretnost, zanimivost, posebnost, eksemplari~nost. Jonas jim torej razve`e jezik z lastnim zgledom: ko pokli~ejo, jim ni treba predstavljati nikogar drugega in ni se jim treba truditi, da bi svoje misli formulirali in artikulirali po stilisti~nih in foneti~nih merilih televizijskih lektorjev. Star{evski generaciji razve`e jezik, ker ji posrednega stika z otroki ne ponuja s piedestala avtoritete, pred katero bi se morali po~utiti krive zaradi svojega brez dvoma nekoliko po{vedranega star{evstva, pa~ pa se ji ponuja kot nekdo, ki moralno in vednostno ni prav ni~ vzvi{en nad njimi. Kot forum artikulacije mladostni{kih, star{evskih ali njihovih medsebojnih zadreg deluje tem la`je, ker onemogo~a, da bi ga kdajkoli jemali prav zares, zato je tistim, ki se mu javno izpovejo, tem la`je, saj “neresnost” ob~utijo kot obljubo, da njihovo tveganje ne bo imelo za posledico kazni. Video{pon je politi~na oddaja, ker {iri meje tega, kaj je mogo~e javno re~i, kako je to dovoljeno povedati, in ker daje prostor javni ubeseditvi zadreg, ki jih ljudje sami marsikdaj zasebno ne znajo ali ne zmorejo ubesediti. KAJ DELATA? Kdor je prepri~an, da je VJ show glasbena oddaja, ga mora zbegati lahko ugotovljivo dejstvo, veljavno tako za Rayevo kot za Jonasovo oddajo: govorjenje v oddaji zavzame bistveno ve~ ~asa kot godba – nekako dve tretjini do tri ~etrtine. Je torej le POP OKO UHO 247 Jože Vogrinc 11 Gl.: Vogrinc, prav tam, podzvrst TV zvrsti, ki jo poznamo pod imenom talk show? zlasti op. 8, str. 93–4. Preden odgovorimo, se vpra{ajmo: kaj je tisto, kar niz video klipov preobrazi v VJ show? Seveda: VJ. ^e gledate na kakem TV kanalu zapovrstje video klipov brez dodatka povezovalca, jih ne morete lo~iti od zbirke posnetkov na video rekorderju, pobranih ob razli~nih ~asih z razli~nih kanalov na razli~nih televizorjih. Televizijsko oddajo iz takega niza naredi dodatek voditelja. Dovolj za preobrazbo je, ~e od ~asa do ~asa napove kak{en komad, pa se gledano transformira iz primerka komunikacije, namenjenega komurkoli v kakr{nihkoli okoli{~inah, v odlomek televizijskega sporeda, ki ga dolo~eni TV kanal v osebi voditelja oddaje naslavlja prav na gledalca, ki ima pravkar vklju~en ta kanal. S tako preobrazbo televizija podredi kulturne forme, pa naj izvirajo od koderkoli, lastnim komunikacijskim rabam. Tovrstna prisila ne izvira iz nasebnih lastnosti televizijske tehnologije, pa~ pa je za~asni rezultat zgodovinskega razvoja televizije kot mno`i~nega medija, ki prete`no slu`i porabi diskurzov, ideologij in ugodij kot blaga. Gre torej za “notranjo” prisilo TV programa kot “okolja” na “vsebine” (npr. glasbo, film, razgo-varjanje itn.), ki se znajdejo v programu, da se podredijo uveljavljenemu televizijskemu komunikacijskemu razmerju do gledalca in neposrednemu nagovoru publike kot privilegiranemu na~inu vzdr`evanja razmerja. Prevladujo~i dele` govorjenja v “glasbeni” zvrsti programa, VJ showu, je tako le kvantificirani izraz prednosti govora v televizijski in `e pred tem radijski komunikaciji. Komercialni radio je v ZDA `e okrog 1930 izna{el nagradne igre, kvize in druge oblike preobrazbe naklju~nih poslu{alcev v redne prejemnike obrokov diferenciranih zvrsti programske ponudbe. Ne klici v studio, ne nagradne igre niso karakteristi~ni samo za televizijo. So le primeren na~in, kako dostop do konsump-cijskih zmo`nosti gledalcev v paketih ponujati ogla{evalcem.11 To velja toliko bolj za VJ show kot zvrst, kjer se vsebina programa (video klipi s skrbno navedeno blagovno znamko) vsaj delno (zvo~no) ujema s tipom blaga, katerega propagira. Tako kot napovedovanje pesmi in godcev tudi vpeljava odgovarjanja na pisma gledalcev in gledalk redistribuira relativno pomembnost govora nasproti godbi v oddaji; tako kot je video postal pretveza za govorjenje o njem, je pismo, poslano voditeljici ali voditelju, pretveza za zabavanje gledalcev z vsebino ali podobo pisma. Morda se zdi, da so klici v studio preprosta pospe{itev povratne komunikacije privr`encev oddaje z VJem v primerjavi s po{iljanjem pisem. Pa so veliko ve~. Najprej slu`ijo za dokaz, da gre za `ivo oddajo, ki dejansko se`e do tistih, ki jih VJ naslavlja kot goste, tu in zdaj navzo~e v oddaji. Drugi~ pa 248 POP OKO UHO Ray in Jonas; VJ show ali usoda popularne godbe na TV stre`ejo te`nji, ki jo ima sleherno govorjenje, da menjuje, {iri, variira snov, na katero se nana{a. Kjer je ta te`nja dodobra razvita, za pogovarjanje med voditeljem in klicalko ni posebne potrebe, da bi se nana{alo na dolo~eni video klip – Ray ali Jonas pravzaprav redkokdaj zavrtita kak{en komad kot izpolnitev klical~eve `elje. Tisti VJ showi, kjer je moment izpolnjevanja `elja mo~neje poudarjen, imajo, nasprotno, trivialni kon-verzacijski problem: kjer je klic le sredstvo za dosego preprostega cilja, videti ta in ta video klip, s ~imer se potrdi{ kot privr`enec oddaje in izvajalca, kratko malo ni razloga, da {e kaj re~e{, ~e so si zabele`ili tvojo `eljo in ~e si se `e sli{al, kako si pravkar spregovoril po TV. Vse dodatno govorjenje je ~utiti kot prese`ek, eksces. ^e je VJ show bazi~no torej govorna oddaja, ~emu navsezadnje sploh potrebuje video klipe? Za~asno se zatecimo po pomo~ h g. Hitchcocku in recimo, da so video klipi v VJ showu MacGuffin. V njegovih filmih je MacGuffin neki predmet, ki ga i{~ejo akterji v filmski zgodbi in se dajejo med seboj, kdo si ga bo pridobil. Kaj ta predmet je, ni pomembno; {teje le njegova funkcija v pripovedi – da je gonilo naprezanja junakov.12 V VJ showu ni bistveno, katere video klipe VJ odvrti in kaj, ~e sploh kaj, re~e o njih. Bistveno pa je, da jih predvaja. Niso namre~ samo trenutki oddiha med klepetanjem. So nekaj ve~ – oddaji ponujajo razlog za njen obstoj. Poganjajo jo, da se su~e okoli njih kot okoli `etonov v simbolni menjavi med TV in publiko. Kot edinstveni primer obljube zadovoljitve skoz nakup blaga, ki je `e sama zadovoljitev z blagom, katerega nakup propagira, je video klip v televizijski kulturi (kot `e radijska pesem po `elji pred njim) utele{enje izpolnjene `elje. Pesem, ki vam jo po `elji predvaja VJ, je za ~as trajanja video klipa v va{i imaginarni posesti le toliko in le zato, da je predana naprej, komu drugemu. Izbira video klipov v oddaji nam pove, kaj je za zmuzljivo skupnost njenih gledalcev in gledalk skupna zaloga `elja, ki si jih izpolnjujejo. Dokler dr`i, je to njihova dru`bena vez. Zanje veljajo verzi: “To enter in these bonds is to be free.”13 12 Gl.: Slavoj @i`ek o filmu Dopisnik iz tujine, v zborniku Hitchcock (ur. S. @i`ek), DDU Univerzum, Ljubljana, 1984, str. 60–2. @i`ek tu in drugod natan~neje opredeljuje MacGuffin v razmerju do drugih tipov objekta v Hitchcockovih filmih. Analiza v tej smeri bi najbr` hitro pokazala mejo homologije, ki je tu nakazana. 13 John Donne, “Elegie: To his Mistris Going to Bed” POP OKO UHO 249 Ilustracija: Maxfield Parish O O M Edward Robbins Razmi{ljanja o mnogoternem mestu Tudi mesta mislijo, da so delo uma ali naklju~ja, vendar ne ta ne ono nista sama zadostna opora njihovim zidovom. Od mesta ne u`iva{ sedmerih ali sedemdeset in sedmerih ~udes, marve~ odgovor, ki ga daje na neko tvoje vpra{anje. Ali pa vpra{anje, ki ti ga zastavi... Italo Calvino: Nevidna mesta1 1 Italo Calvino: Nevidna mesta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990; prevod Sre~ka Fi{erja. 2 The Practice of Everyday Life (Praksa vsakdanjega `ivljenja), University of California Press, Berkeley, 1988. 3 Urzone Press, New York, n.d. Arhitekti, na~rtovalci in socialni teoretiki `e stoletja singu-larizirajo mesto. Iz ne~esa, kar je najve~krat neurejena, spontana ali celo neobvladljiva mnogoternost prizori{~, praks in ljudi, so izoblikovali urejeno in zedinljivo celoto. Ali je torej vendarle mogo~e razviti alternativo singulariziranju mesta in: razmi{ljati o sami pluralnosti realnega in si prizadevati, da bo ta na~in razmi{ljanja o pluralnem u~inkovit?2 V {tevilnih najnovej{ih razpravah o mestu, na primer v prvi {tevilki revije Zone3, ki se razgla{a za nosilko novega OI KOS 253 Edward Robbins razmi{ljanja o mestu, ali v tisti o idealnem mestu, ki je bila leta 1992 predstavljena v Times Literary Supplement, je singu-larizacija norma. Tudi v drugih novej{ih teoretskih razpravah o mestni pokrajini avtorji ostajajo ujeti v singularno. Za {tevilne avtorje v Zone velja, da je njihovo videnje urbanosti pre`eto z nostalgi~nimi podobami kulturno `ivah-nega mestnega jedra. Za Herberta Muschampa je mesto izgubilo dozdevno kaoti~no, neformalno urejeno in energi~no realnost devetnajstega stoletja. Na njenem mestu so se pojavili skrbno na~rtovani, kultivirani in visoko kvalitetni modeli novega, srednjemu razredu prilagojenega jedra. Tudi Mel Charney verjame, da so mesto uni~ile strate{ke intervencije kapitala, ki je “javno substanco” mesta nasilno transformiral v sprivatizirano kraljestvo, restrukturi-rano in rekonstituirano tako, da ustreza manj{ini namesto ve~ini. Kennethu Framptonu pa se zdi, da vrtoglava naglica in obseg te transformacije ne pu{~ata prav veliko manevrskega prostora marginaliziranim “kriti~nim arhitektom”. Njihova edina mo`na taktika je neke vrste gverilska akcija zoper abstraktno plimo multinacionalnega razvoja. Sol Yurick se strinja, da obstaja ogromen pritisk, da bi se mesto spremenilo. Kljub temu pa bo, tako trdi, pri{lo do upora proti novemu visoko tehnolo{kemu redu in u~inkom, ki bi jih le-ta lahko imel na depopulacijo mestnega jedra, kajti, kaj drugega pa je mesto kot njegove mno`ice, njegova energija in njegovo jedro. Nekateri avtorji kritizirajo to nostalgijo za tradicionalnim mestom. Felix Guattari na primer izrecno zanikuje kakr{no koli idejo o tem, da bi bilo v tradicionalnem mestu kaj inhe-rentno dobrega, vendar pa zavra~a tudi idejo “postmodernega” in “postindustrijskega” mesta. Trdi, da so tak{ne podobe odvisne od infrastruktur kapitala in da perpetuirajo njegovo strukturo. Njegovo mesto bi funkcioniralo predvsem kot vozel v produkciji subjektivnosti in bi terjalo ponoven premislek o javnih dobrinah in njihovo ponovno definicijo. Podpiralo bi tako javne slu`be kot tudi deteritorializirane, subjektivne, abstraktne izjavljalne prakse in pomene, ki bi jih proizvedlo. Mark Guillaume pa postavlja domnevo, da je posledica vsepre`emajo~e funkcionalnosti industrijskega mesta in izgube vsakr{ne metanarativnosti postmodernega sveta nara{~anje povr{nosti, anonimnosti in nestabilnosti na{ih urbanih `ivljenj. Razpr{enost mesta na {tevilna, pomena oropana predmestja je nemogo~e prese~i z nostalgijo po nekak{nem starem mestnem jedru. Namesto tega zahteva “kakofoni~no mesto” pomenov ne{tetih posameznikov, ki tvorijo to mesto. 254 o i K o s Razmi{ljanja o mnogoternem mestu V nasprotju z odzivi, ki si prizadevajo na neki na~in znova priklicati vizijo tradicionalnega mesta ali pa ho~ejo ustvariti neko novo obliko stabilnega urbanizma, Peter Eisenman raje posku{a mesto destabilizirati, ga odpreti in ga fragmentirati ter na ta na~in ustvariti temelje za raziskovanje njegovega bivanja v tem na{em nenehno spreminjajo~em se svetu. Rem Koolhas ugotavlja, da je to, kar mesto potrebuje, nekak{na arhitektura brisanja, ki bi ponudila mo`nost namesto zaklju~ka. Deset let kasneje so bili v Times Literary Supplement odgovori na vpra{anje Kak{no je va{e idealno mesto? v nekaterih pogledih sicer razli~ni od tistih v Zone, vendar pa hkrati tudi zelo podobni. Z izjemo Anthonyja Vidlerja in Jonathana Rabana vsi vpra{ani ponujajo svojo osebno vizijo ideala in ve~krat kot ne celo poimensko navajajo svoje idealno mesto. Navedena mesta so klasi~en primer dolo~enega tipa: Benetke, New York, Pariz, Praga, Helsinki in {e mnogo drugih. Avtorjem se ta mesta zdijo idealna zaradi svoje dozdevne intimnosti in mo`nosti aktivnega pe{a{kega `ivljenja, ker so nasploh prijetna za `ivljenje, polna energije in imajo prelepa mestna jedra. Jonathan Raban pa trdi, da {irjenje mest onkraj znosnih meja starej{ih mestnih jeder, ki je zna~ilno za devetdeseta, izni~uje vsakr{no mo`nost idealnega mesta. Namesto tega kot ideal ponuja London iz sredine devetnajstega stoletja. Anthony Vidler sicer svetuje, da bi opustili poskuse idealiziranja mesta, saj gre pri idealizacijah za kontrolo, vizualno senzibilnost in opti~no distanco, vendar ga izdaja njegov izbor. Po njegovem zgolj metropole, kot so New York, London in Pariz, predstavljajo kraje, ki so polni vitalnosti in energije. Odgovori v Zone in Times Literary Supplement temeljijo na podobnih predpostavkah. Prva predpostavka je, da obstaja mesto, ki ga je mogo~e spoznati in opisati: mesto, ki ga je mogo~e abstrahirati in reificirati s pomo~jo imena ali lastnosti. Druga predpostavka je, da je mesto, pa najsi bo dobro ali slabo, novo ali staro, mogo~e zreducirati na vizijo danega subjekta. In kon~no, da en del, na primer mestno jedro, dolo~ena stavba ali zna~ilen detajl, zastopa dosti ve~jo in kompleksnej{o celoto. Celo tisti, ki do ponovnega urbanega razvoja zavzemajo radikalno stali{~e, to po~nejo v imenu vizije, ki privilegira njihov lastni, posami~ni pogled. Nadalje obstaja tudi tendenca ignoriranja kompleksnosti in celo protislovnosti, ki so vgrajene v same temelje mestnega `ivljenja. Pouli~no `ivljenje, ki je tako zelo popularno med {tevilnimi intelektualci, ki `ivijo v starih, moderniziranih mestnih jedrih, je ena realnost. Popolnoma druga realnost pa je realnost geta, kjer pouli~no `ivljenje, kolikor ga lahko sploh vidimo, pomeni pobeg iz bede in obupa propadajo~ih in OI KOS 255 Edward Robbins 4 S tem pa nikakor ne mislim re~i, da so ljudje, katerih nazore sem na ta na~in tipiziral, bodisi zlobni ali pa se ne zavedajo realnosti, o katerih govorim. 5 MIT Press, 1995. opusto{enih notranjosti zgradb, v katerih so ljudje prisiljeni `iveti. Morda se je od ~asa do ~asa koristno spomniti velikih sredi{~ tradicionalnih mest, pa ~etudi v romanti~nih barvah: {tevilnim med nami nudijo kar najbolj intenzivno in razburljivo `ivljenje. Prav tako koristno pa je vedeti, da so bila ta neizmerno bogata sredi{~a zgrajena na ple~ih kilometrov in kilometrov urbane bede: vsak Knightsbridge ali Manhattan ima svoj East London ali South Bronx. Tistim, ki brezskrbno zadovoljni `ivijo v vzvi{eno elegantnih bivali{~ih, se pogovori o ustvarjanju nestabilnosti ali o arhitekturi propada najbr` zdijo zelo razburljivi. Tistim pa, ki naseljujejo odvratne, propadajo~e ulice na{ih mest, se take ideje najbr` zdijo naivne ali pa celo zlobne. Pomembno je, da kakofoniji na{ih ozna~evalcev dovolimo, da zastopa na{ subjektiven odnos do mesta. ^e pa to storimo, ne da bi razkrili, kako realnosti spola, razreda in rase proizvajajo tolik{ne razlike in neenakosti med ozna~evalnimi dejanji, s tem poni`amo tako akterje, ki te oznake proizvajajo, kot tudi realnost, iz katere te ozna~itve izvirajo. Trditve, da lahko edinole produkcija subjektivnosti znotraj deteritorializiranega sveta proizvede resni~no osvobojevalne prakse, pomenijo romanti~no preferi-ranje nekak{nega abstraktnega mesta na ra~un vsakdanje realnosti. Zanikujejo na primer mo`nost, da morajo biti mesta za tiste, ki nimajo mo~i, lokalna in teritorialno definirana, ~e naj imajo sploh kaj kontrole nad svojo lastno subjektiviteto4. Morda je res, kot trdijo Sennett, Saint in Rykwert v Times Literary Supplement, da je posledica vsakega transformativne-ga dejanja v mestu, vsakega {irjenja v mestno zaledje in vsake nove kulturne oblike, kot je na primer Disneyland, izguba javne tolerance in interakcije, na{ega ob~utka za realni prostor ter na{e sposobnosti razlikovanja med avtenti~nim in navideznim. Mo`no je tudi, da je avtorjevo ob~utenje spremembe proizvod njegove lastne socialne in kulturne lokacije v mestu: Disneyland mogo~e ni ni~ bolj ali manj avtenti~en, ni~ bolj ali manj odprt drugemu kot kavarne in galerije newyor{kega Soha ali londonskega Portobello Roada. Avten-ti~nost in odprtost nista niti absolutni niti omejeni na kak dolo~en kraj: kot vse druge stvari se spreminjata skupaj s spremembami, ki jih poraja dru`ba. Arhitekti in urbani kritiki, ki objavljajo v Zone in Times Literary Supplement, v svojem singulariziranju mesta niso osamljeni. Nedavno tega je iz{lo delo avtorice M. Catherine Boyer Mesto kolektivnega spomina5 (The City of Collective Memory), ki je vredno omembe zaradi ob~utenja kompleksnosti, na kateri so zgrajene na{e predstave o mestu, ki pa postane `rtev singularizacije, ko Boyerjeva o sprejemanju teh predstav spre- 256 o i K o s Razmi{ljanja o mnogoternem mestu govori v ednini: tisto, kar enim predstavlja nered in zmedo, je za druge morda temelj enotnosti. Arhitekti, kot na primer Rem Koolhas v svojem delu S, M, L, XL6, govorijo o generi~nih mestih in to – ironi~no – prav v trenutku najve~jega dometa globalnih determinacij, ko mesta nikdar niso bila bolj sui generis: o Los Angelesu, Tokiju ali Singapurju sicer lahko govorimo kot o generi~nem kraju s konca dvajsetega stoletja, vendar edinstvenost vsakega od njih postavlja na la` tisto, kar imajo skupnega. Bernard Tshumi7 s svojimi “mesti-dogodki” v iskanju vznemirljive centralnosti odreka priznanje vzne-mirljivosti in ustvarjalnosti periferije. Pri tem pozablja, da center vedno potrebuje periferijo, periferija pa centra ne tako zelo. Kultura na “periferiji” je lahko ravno tako ali pa {e bolj energi~na in ustvarjalna kot ona, ki jo proizvajajo tisti, ki imajo mo~, da definirajo centralnost; perifernost je bolj centro-va izguba, kot pa je centralnost periferijin dobi~ek. V nasprotju s kritiki, ki privilegirajo tradicionalno mestno sredi{~e, pa obstajajo drugi, ki cenijo novo prevladujo~o strujo planiranega razvoja predmestja oziroma tradicionalne soseske. V delih Andreasa Duanyja in Elisabeth Plater-Zybeck8, Petra Calthorpa9, pa tudi v zadnjem delu Christopherja Lascha10 kar vrvi nostalgi~nih podob na{ih malih mest in sosesk. V njih seveda ni prostora za ksenofobijo, rasizem, zlobno obrekovanje in zatiralsko omejevanje, ki so zna~ilnost majhnega in lokalnega. Tisto, za ~emer o~itno vzdihujejo tako {tevilni na~rtovalci in kulturni kritiki, je vrnitev v en sam del na{e preteklosti, pa naj si bo mitski ali nostalgi~en. Sinekdoha, subjektivni spomin na neko posami~no izku{njo in `elja porajajo vizije, te pa postanejo bla`ilo za odvratne realnosti, ki jih o~itno ti avtorji – morda nevede – sprejemajo kot danosti na{e trenutne situacije11. Tudi socialni teoretiki, ki so na splo{no sicer manj nagnjeni k predpisovanju, kak{no naj bi bilo mesto, se vseeno nagibajo k singularizaciji le-tega. Za nekatere od njih je mesto mogo~e najbolje razumeti kot prizori{~e produkcije znotraj kapitala12 ali kot prizori{~e produkcije kapitala13. Mesto vidijo kot odsev strukture globalnega in lokalnega kapitala14. Nedavne spremembe, ki jih je prineslo tisto, ~emur nekateri teoretiki pravijo “postfordovski” in “post-moderni” ekonomski in socialni odnosi, po mnenju nekaterih iz tega tabora zahtevajo ve~ji ob~utek za “drugega” – na primer spol ali raso – pa ~etudi v kontekstu produkcije15. Drugi trdijo, da ta premik ni dovolj: teorije produkcije morajo prenehati privilegirati zgolj razredno in pa determinativno logiko kapitala ter svojo pozornost preusmeriti na kulturne in socialne atribute znotraj same produkcije. Le na ta na~in bo 6 Monacelli Press, v tisku. 7 Event-Cities (Mesta-dogodki), MIT Press, 1994. 8 Town and Town-Making Principles (Mesta in na~ela, po katerih so zgrajena), Harvard Graduate School of Design, Rizzoli, Cambridge, 1991. 9 The next American Metropolis (Naslednja ameri{ka metropola), Princeton Architectural Press, New York, 1993. 10 The Revolt of the Elites and the Betrayal of Democracy (Upor elit in izdaja demokracije), W.W. Norton & Co., New York, 1995, zlasti 6. poglavje. 11 Glej James Howard Kunstler: The Geography of Nowhere (Geografija nikjer{njega), Simon and Schuster, New York, 1993, za populariziran izraz krize urbanosti. 12 Glej Doreen Massey: The Spatial Divisions of Labor: Social Structures and the Geography of Production (Prostorske delitve dela: socialne strukture in geografija produkcije), Macmillan, London, 1984. 13 Kot en primer glej David Harvey: The Urbanization of Capital (Urbanizacija kapitala), Basil Blackwell, Oxford, 1985. 14 V zvezi z razpravo, kako kapital kot logika produkcije v mestu vpliva tako na kulturne odnose kot tudi na naselitvene vzorce, glej S. Zulkin: Loft Living, Culture and Capital in Urban Change (@ivljenje na pod-stre{ju, kultura in kapital v urbanih spremembah), OI KOS 257 Edward Robbins John’s Hopkins University Press, Baltimore, 1982. 15 Za najpomembnej{i primer glej David Harvey: The Condition of Post-Modernity (Postmoderno stanje), Basil Blackwell, Oxford, 1989. 16 Glej na primer Neil Smith: Uneven Development (Neenakomeren razvoj), Basil Blackwell, Oxford, 1984. 17 Glej Manuel Castells: The Urban Question (Urbano vpra{anje), Edward Arnold, London, 1983 in Peter Saunders: Social Theory and the Urban Question (Socialna teorija in urbano vpra{anje), Hutchinson, London, 1986. 18 Glej M. Castells: The City and the Grassroots (Mesto in ljudsko), University of California Press, Berkeley 1983. 19 Glej Elizabeth Wilson: The Sphynx and the City (Sfinga in Mesto), University of California Press, Berkeley, 1991, za o~arljivo razpravo o odnosu femi-nisti~ne teorije do mesta in njegove zamisli. 20 Glej Raymond Williams: The Country and the City (Pode`elje in mesto), Oxford University Press, New York, 1973. 21 Glej Mike Davis: The City of Quartz (Mesto iz kremena), Verso, London, 1990, za nepozabno razpravo o Los Angelesu, kjer avtor – ~etudi indirekt-no – v svoji blade-runners-ki obravnavi mesta uporablja veliko {tevilo socialnoteoretskih pristopov. mogo~e razumeti, kako na mesta u~inkujejo prakse, ki so druga~ne od razrednih16. Drugi socialni teoretiki trdijo, da je mogo~e specifi~no urbane prakse in forme najbolje razumeti kot “enote potro{nje”17. Edinole teorija potro{nje omogo~a razumevanje interesov, ki tvorijo neko mesto. In edinole razumevanje odnosov med tistimi, ki se ukvarjajo s posameznimi enotami potro{nje, kot so stanovanja, {ole, bolni{nice ali ceste, nam lahko pomaga locirati in razumeti konflikte v mestu18. Spet drugi – feministke19, kulturni teoretiki20 in razli~ni komentatorji21 – gledajo na mesto kot na prizori{~e socialnega boja, ki se odigrava v prostoru. Ti teoretiki gledajo na mesto kot na prizori{~e konfliktov, v katerih gre tako za lokalne kot za globalne razmere. Mesto je hkrati struktura mo~i ter vsota kulturnih in socialnih bojev, ki jih ljudje bijejo, da bi to strukturo osmislili in si v njej zagotovili svoje mesto: kontejner, poln teritorialnih zahtev. Za nekatere teoretike mesto ni ve~ metropola, temve~ razpu{~ena in prostorsko na novo vzpostavljena realnost, ki jo je treba teoretsko obravnavati tako z vidika zgodovine kot tudi z vidika njene lastne prostorskosti.22 Te socialne teorije so sicer mo~ne in nudijo izdaten vpogled, vendar pa skoraj vse tipizirajo mesto kot neko obliko odnosov, kot kontejner, kot strukturo kontrole in kot singu-laren kraj. Naj si bo prostor za ljudstvo ali za oblast23, prostor marginalnosti ali homogenosti24, centralen ali dekoncentriran prostor ali pa prostor, ki ga je izoblikovala bodisi produkcija ali pa potro{nja – vedno se nanj gleda predvsem kot na singu-laren prostor, socialno strukturo in kulturno formo. Celo tisti postmoderni teoretiki, ki zahtevajo priznanje razlike in druga~nosti, singularizirajo razliko s tem, da zanemarjajo dejstvo, da sta razlika in druga~nost pomembni edinole, kadar sta del poenotene celote. Mogo~e so kategorije, s pomo~jo katerih si posku{amo zami{ljati in teoretsko pribli`ati na{a mesta, tisto, kar tako {tevilne med nami zavaja v singularizacijo mesta. Konven-cionalne kategorije, ki jih uporabljamo za opisovanje na{ih mest, so prete`no abstraktne in pasivne. Identificirajo kvalitete, kot sta heterogenost, mo~; skupine, na primer razred; identiteto; ter prostorske in dru`bene oblike, kot sta center ali periferija. Poleg tega so to v glavnem kategorije kontrole, bodisi podro~ne, kot so na~rti ali zemljevidi, ali pa strate{ke, kot so pojasnila ali politi~na navodila. Le redko, ~e sploh kdaj, je to jezik mnogoternih praks in aktivnosti, akterjev in dejavnikov, ~e pa `e je, je ponavadi izrazito lokalno obarvan, destrukturi-ran ter opisno pripoveden. Splo{ne kategorije, s pomo~jo katerih mesto lahko kar-tografiramo, planiramo in razlagamo, seveda morajo obstajati, 258 o i K o s Razmi{ljanja o mnogoternem mestu morajo pa obstajati tudi na~ini za razumevanje lokalne in vsadanje prakse. Vpra{ati se moramo, v kolik{ni meri je na mesto mogo~e gledati kot na poenoteno entiteto in v kolik{ni meri ga je mogo~e najbolje razumeti kot prostor mnogoternih in razli~nih pokrajin in akterjev. ^e na teorijo gledamo kot na totalizirajo~ pregled ne~esa, potem: ~loveku pomaga postati son~no Oko, ki gleda navzdol kakor bog...in je samo gledi{~e, drugega ni~.25 Kadar teoretsko razmi{ljamo o mestu, pa ga ne smemo razumeti zgolj z vidika mo~i in privilegijev. Nanj moramo gledati tako s tal kot z neba, tako s pozicije nemo~i in rev{~ine kot s pozicije mo~i in bogastva. ^e nam to uspe, ne vidimo ve~ singularnega mesta, temve~ mnogoterno mesto: vse ne{tevilne pokrajine in prostore, situacije, prizori{~a, predvsem pa vse prakse, ki sestavljajo neko mesto. Ali kot nam zna tako zgovorno povedati Michel Foucault: Ne `ivimo v praznini, ki jo je mogo~e obarvati z razli~nimi odtenki svetlobe, `ivimo v spletu odnosov, ki zarisujejo prizori{~a, ki jih ni mogo~e zreducirati drugo na drugo in se absolutno ne prekrivajo.26 ^eprav teh prizori{~ ni mogo~e zreducirati, pa jih pogosto najdemo ob istem ~asu na istem mestu. Nekatera si delimo, drugih ne. V kriti~nih trenutkih si izmislimo kako entiteto, ki si jo lahko predstavljamo kot celoto. Ta celota sicer res vzpostavi strukturno ogrodje, na katerega se vsi odzivamo, vendar niti ne osvetli niti ne definira vseh vidikov na{e kulturne in socialne prakse. Razlog je v tem, da smo vsi del neke celote, hkrati pa se nanjo ne navezujemo na isti na~in, na katerega razvijamo primerjalne in ocenjevalne diskurze za razumevanje tako celote kot njenih {tevilnih delov. Mogo~e pa: Vsakdo ve, kaj mislimo, ko govorimo o “sobi” v nekem stanovanju, o “vogalu” neke ulice, o “tr`nici”, o nakupovalnem ali kulturnem “sredi{~u”, o “javnem prostoru” in tako naprej.27 22 Glej Edward Soja: Postmodern Geographies; The Reassertion of space in Critical Social Theory (Postmoderne geografije; ponovna uveljavitev prostora v kriti~ni socialni teoriji), Verso, London, 1989, za pomembno obravnavo tega stali{~a. 23 Glej Iris Young: Justice and the Politics of Difference (Pravi~nost in politika razlike), Princeton University Press, Princeton, 1990, {e zlasti 8. poglavje. 24 Glej E. Wilson, op. cit. 25 Michel de Certeau op. cit.: 92. 26 M. Foucault “O drugih prostorih” v Diacritics 16, Pomlad 1986:23. 27 Lefebvre: The Production of Space (Produkcija prostora), Basil Blackwell, Oxford, 1991: 16. Toda tisto, kar vsakdo pozna, morda ni ena in ista stvar. OI KOS 259 Edward Robbins 28 Besedo “kategorija” uporabljam zato, ker v vsakodnevni in filozofski rabi pomeni na~ine, na katere so organizirani razredi fenomenov, in na~ine, na katere se razvijajo apriorne koncepcije, ki jih uporabljamo za urejanje senzornih in imaginarnih vtisov tega na{ega sveta. Isti kraj je pogosto prizori{~e antinomi~nih diskurzov ter kontradiktornih in konfliktnih praks. V mestu ni singularen noben kraj, nobena stvar in nobena struktura. Mesto je po svoji lastni naravi ter po naravi brez{tevilnih akterjev, ki ga naseljujejo, mnogoterno. Ni ga mogo~e definirati in razumeti v njegovi realnosti celote niti ga ni mogo~e adekvatno opisati s sklicevanjem na njegove {tevilne fragmente in dele. Ni niti totalno niti parcialno, njegovi elementi pa niso niti popolnoma prepleteni niti popolnoma razvezani. Mesto je mnogoternost svojih {tevilnih delov in celota svojih mnogoternih prizori{~ in praks. V predstavah o mestu kar vrvi manihejskih podob. V jedru ene od podob so mestna sredi{~a, polna razburljivih in bogatih kulturnih kreacij ter socialnih interakcij. Pogled na metropolitanska sredi{~a z razko{nimi trgovinami, dobro obiskanimi muzeji in gledali{~i, modnimi ulicami in energi~nimi prebivalci, ble{~e~imi novimi poslopji in vsakr{nimi arhitekturnimi ~udesi razveseljuje {tevilne med nami. Neko drugo, popolnoma nasprotno stali{~e pa obsoja taisto mestno sredi{~e kot prizori{~e in celo vzrok zloma dan-dana{nje dru`bene ureditve. Tisto, kar vznemirja druge, je pogled na razpadajo~o infrastrukturo, zapu{~ene zgradbe, narkomane, pouli~ni kriminal, brezdomce ter na urbane nemire, kot je bil tisti v Los Angelesu leta 1992. Ko si predstavljamo predmestje, je to za nekatere med nami prostor mediokritete, kruhoborske homogenizacije in kulturne odtujenosti. K tem podobam spadajo {e prizori neskon~nih, pona-vljajo~ih se, skrajno dolgo~asnih razgledov, naklju~no raztresenih po pokrajini. V nasprotju s tem gledanjem pa nekateri v predmestju vidijo potencial za re{itev tistega najbolj{ega, kar ima ponuditi ameri{ki na~in `ivljenja. Predmestna skupnost re{uje in ohranja, kar je od velikih demokrati~nih tradicij “glavne ulice” malih mest najbolj{ega. Vse te razli~ne predstave niso drugega kot rezultat konceptualne disonance in aporij nekega kompleksnega teoreti~nega sveta. Predstavljajo tudi razli~ne prostore in kraje, med seboj tekmujo~e in celo spopadajo~e se socialne pozicije ter his-tori~ne lokacije, ki jih naseljujejo brez{tevilni akterji, ki sestavljajo mesto. So rezultat razli~nih odnosov do realnosti, ki ji pravimo mesto, ter razli~nih izku{enj in razumevanj, ki jih ti odnosi proizvajajo. Zato pa moramo razviti kategorije28, ki nas bodo informirale o mnogoternih izku{njah in bivali{~ih, ki tvorijo mesto, obenem pa ne bodo a priori zanikovale prisotnosti in u~inka ob~ih struktur, oblik in dru`benih logik. Kategorije, ki jih bomo uporabljali, se bodo morale izogibati privilegiranju katerega koli dolo~enega prostora v mestu in katerega koli 260 o i K o s Razmi{ljanja o mnogoternem mestu na~ina videnja mesta, pa tudi privilegiranju odnosa do mesta, izku{nje z mestom ali razumevanja mesta katerega koli dolo~enega akterja. Z vsem tem v mislih si oglejmo enega izmed skupkov kategorij za razmi{ljanje o mestu v njegovi mnogoternosti. Obstaja ne{teto na~inov kategoriziranja mesta in {tevilnih praks ter oblik, ki ga sestavljajo. Glede na to, da sem samo eden od akterjev v mestu in da je moja domi{ljija precej omejena (spomnimo se samo Calvinovih mest), naj mi bo za za~etek dovoljeno predlagati nekaj mo`nosti in povpra{ati, v kolik{ni meri bi le-te lahko prispevale k na{emu ob~utju mesta kot mnogoternosti: naj mi bo tudi dovoljeno poudariti, da je to zgolj predlog mo`nih diskurzivnih taktik za “poznavanje” mesta in ne dokon~na kodifikacija nekega dolo~enega pristopa: mesto mnogoternosti mora biti vedno odprto za nove in druge mo`ne diskurzivne taktike. Med mnogoternostmi mesta so: abstraktno mesto / socialno mesto tehni~no mesto / heterotopi~no mesto mesto strategij / mesto taktik spacialno mesto / antispacialno mesto mesto objektov / mesto subjektov znano mesto / neznano mesto strukturirano mesto / destrukturirano mesto mesto reda / mesto spontanosti mesto in{titucij / mesto neformalnega mesto vdaje / mesto odpora mesto mo~nih / mesto nemo~nih mesto no~i / mesto dneva nameravano mesto / nenameravano mesto mesto predvidljivosti / mesto presene~enja mesto prostorov / mesto neprostora mesto oblik / mesto brezobli~nosti mesto prizori{~ / mesto prizorov tekstualno mesto / do`iveto mesto mesto komunikacij / mesto ti{in To je samo del~ek mnogoternosti konfliktov, protislovij in odnosov, ki sestavljajo mesto. Vsakdo med nami bi lahko dodal ne le kak{no novo nasprotje, temve~ tudi kak{en nov na~in gledanja na gornja nasprotja, ali pa bi lahko ustvaril kak{en nov na~in razporeditve mnogoternosti, na primer v trojicah ali ~etvericah. Tako bi lahko imeli: mesto nameravanih prostorov / neprostore / mesto nena-meravanih neprostorov / prostore OI KOS 261 Edward Robbins 29 Delo Henrija Lefebvrea: The Production of Space (Produkcija prostora), Basil Blackwell, Oxford, 1991, je vir za to kategorijo. mesto destrukturirane kontrole / mesto strukturirane spontanosti mesto tekstualnih prizori{~ / mesto do`ivetih prizorov in poljubno {tevilo drugih kombinacij. Nekatere se nam bodo najbr` zdele bolj, druge pa manj smiselne, vendar pa vsaka izpostavlja mo`ne mnogoternosti, ki jih gre upo{tevati pri razmi{ljanju o strukturah, oblikah, akterjih, delovanjih, praksah in prostorih nekega mesta. Vsaka od postavk zaobjema drugo; vsaka ustvarja potrebo po svojem nasprotju ali po svojem drugem (drugih); in vsaka zanikuje mo`nost, da bi del lahko bil celota. Rezultat tega je, da nobena kategorija ni privilegirana niti ni nobeden od vidikov kategorij stati~en. Ena od stvari, ki naj bi jih vseboval na{ diskurz o mestu, je vnovi~no uokvirjanje, vnovi~no razme{~anje ter vnovi~no kategoriziranje gornjih predlogov. To naj bi bil diskurz, ki odpira mo`nosti. Kak{ne bi lahko bile nekatere od njih? Uporaba pojma abstraktni prostor/socialni prostor29 nam pomaga razumeti, kako abstraktne ekonomske odlo~itve struk-turirajo na~rtovanje na{ih mest. Isto~asno pa nas opominja, da to abstraktno strukturirano mesto naseljujejo tudi socialni akterji, ki pogosto uporabljajo mesto in proizvajajo prakse, ki jih ti na~rti morda niti ne zaobjemajo. Tako niti abstraktna struktura niti socialna pripoved ne zaobjameta mnogoternosti mesta. ^e pa razumemo, da je abstraktna oblika neodvisna od socialne prakse, pa se hkrati vendarle utele{a skoznjo, in da je socialna praksa sicer omejena z abstraktno formo, pa vendar od nje neodvisna, nam to pomaga dojeti mnogoterne odnose in proizvajalne sposobnosti znotraj katerega koli mesta. ^etudi opisovanje strukture obi~ajno zanikuje vlogo akterjev, pa upo{tevanje destrukturiranega mesta znotraj iste kategorije odpira strukturo svetu akterjev in akcij. Prepletanje strukture in njenega nasprotja nas prisiljujeta, da skozi na{e konceptualne in izkustvene prakse ugotavljamo, kdaj strukturo imamo, kdaj pa se skoznjo ne utele{amo. Struktura in njeno nasprotje postaneta hkrati podlaga in koncept, in to z uresni~enjem enega in drugega, pa tudi z njunim formiranjem skozi strukturirajo~o konceptualno prakso. ^e so mesta tako destrukturirana kot strukturirana, potem obstoj strukture hkrati determinira in je determiniran skozi prakse in delovanje. Na podoben na~in se prepletajo tudi objekti in subjekti, in sicer tako, da prvi ustvarjajo podlago, drugi na njej izvajajo svoje prakse, oboji pa se v tem procesu definirajo. Pri uporabi na{ih kategorij moramo vedeti, da prizori{~a niso samo objekti ali lokacije. Oblikujejo in razkrivajo se namre~ skozi prizore, kot jih vidijo razli~ni akterji z razli~nimi odnosi 262 o i K o s Razmi{ljanja o mnogoternem mestu do prizori{~a. Vendar pa prizor ni neodvisen od prizori{~a. Isto 30 Za obravnavo razlike velja tudi za prostor. Prostor materialno lahko obstaja kot sku- mgleejd Mt ai ck htieklo d ien Cs etrrat teeagui ,j o op. pek objektov. Da pa bi lahko obstajal kot socialni ali kulturni cit. prostor, potrebuje akterje, ki bodo definirali tako njegov pomen in izgled kot tudi prakse, ki iz nikjer napravijo nek prostor. Napraviti prostor v tem smislu pomeni poznati in definirati prakse, ki nam povedo, kaj ni prostor, se pravi, kaj je nepros-tor. Neprostor tvori pomemben del na{ih mestnih praks: opozarja na prizori{~a dvoumnosti, protislovnosti in anonimnosti. Poleg tega akterjem pove, kam spadajo in kam ne, kdaj nekje so in kdaj ne. Biti nekje in biti nikjer tvorita pomemben del na{e izku{nje mesta: enako velja tudi za tekstualno mesto in do`iveto mesto. Prepletata se in obstajata kot dela drug drugega. Drug drugega potrebujeta in zahtevata, in to zgolj prek akterjev, ki se vdajajo razli~nim na~inom razmi{ljanja in razli~nim praksam, skozi katere se ta odnos uresni~uje. Vsak del na{ega mesta je ob nekem ~asu oblikoval neki namen. Za mnoge od nas je ta namen brez pomena. Vsak dan si ga na novo izmi{ljamo in ga spreminjamo. Vsak prostor in vsak kraj v na{em mestu je za vsakega od nas rezultat ravnovesja med nameravanim in nenameravanim. Enako velja tudi za predvidljivo mesto in mesto presene~enja. Ravnovesje je tisto, zaradi ~esar je mesto za vsakogar od nas vabljiva ali pa strah vzbujajo~a realnost. Na{e delovanje in na{e prakse pa so tisto, kar proizvaja ravnovesje ali pa njegovo odsotnost. Vsi ~utimo, da nam mesta, v katerih `ivimo, ukazujejo in nas definirajo. Hkrati pa na razli~ne na~ine definiramo prakse, ki so za nas spontane; prakse, ki niso niti del na{ega obi~ajne-ga reda niti jih ne zahteva kak vi{ji red. Vdajamo se redu in se mu hkrati upiramo – vsakdo od nas na druga~en na~in in v druga~ni meri. Enako velja za tisto, kar vemo, in tisto, ~esar ne vemo. @ivimo v svetu nenehne komunikacije, pa je v na{ih mestih vseeno veliko ti{in. Ti{in o spodnjih slojih, o nemo~nih, o marginalnih. Nemo~ni seveda {e kako govorijo in delujejo v okviru svojih vsakodnevnih taktik, vendar pa njihove prakse in glasove prikrivajo in ti{ajo strate{ke prakse in teoretski diskurzi mo~i, ki hkrati opisujejo in vodijo strategijo ter marginalizirajo in ti{ajo vsakodnevno taktiko.30 [e naprej bi lahko opisoval kompleksne medsebojne odnose, ki s pomo~jo vsake od teh kategorij postanejo mogo~i in nujno potrebni. Najva`neje pa je, da si zapomnimo, da teh kategorij ne bi smeli uporabljati kot ~istih konstruktov nekega teoretika, temve~ kot del diskurza, ki zaobjema mnogoternost na~inov vedenja in bivanja v mestu. ^e na~ini vedenja konceptualno {irijo na{e ob~utenje mesta – kako bi to lahko pomagalo arhitektom? OI KOS 263 Edward Robbins Rezultat bi lahko bila knji`nica, kot je tista, ki so si jo zamislili Scogin, Elam in Bray v kraju Buckhead v dr`avi Georgia. Ne slu`i zgolj potrebi skupnosti po knji`nici, temve~ je tudi prostor, kjer samski(e) `urerji(ke) lahko parkirajo s pla~ilom parkirnine, ki gre za vzdr`evanje knji`nice, in kjer bralcem knji`nica sama ponuja prvovrstne funkcionalne usluge, hkrati pa nudi najbolj{i razgled na sredi{~e Atlante. Rezultat bi lahko bil tudi nastanek tak{nih javnih umetni{kih projektov, kot je bil projekt Fearyja & Herona v Peckhamu, eni od londonskih delavskih skupnosti, ki ni slu`il le ~a{~enju umetnosti, temve~ je tudi definiral prostor za javno sre~evanje in izmenjavo, za katerega prej ni bilo ~utiti, da na javnem trgu sploh obstaja. Rezultat bi lahko bil na~rt, kakr{nega sta na nate~aju za Dantejev trg v Genovi predstavila Machado & Sil-vetti; na~rt spomenika, ki marginaliziran trg ponovno vpleta v mesto in ustvarja nove prostore za socialno gibanje in interakcijo znotraj samega spomenika. In kon~no – to je samo nekaj primerov – bi rezultat lahko bil Komunalni zdravstveni center v Lambethu, kot so si ga zamislili Edward Cullinan in dru`abniki. Ne ponuja le zdravstvenega doma, komunalnega centra, vrta in prostora, kamor je prijetno priti kar tako, temve~ bogati enega najrevnej{ih londonskih predelov s proslavljeno in nagrajeno arhitekturno stvaritvijo. [irjenje na{ih na~inov poznavanja mesta seveda ne more zagotoviti politi~ne ali ekonomske mo~i niti ne more raz{iriti pristojnosti arhitektov kot presojevalcev zamisli o mestu. Lahko pa ustvari nove mo`nosti in nove potenciale za na novo definirane in transformirane arhitekturne prakse. Skrajno kriti~no lahko opominja arhitekte, naj si ogledajo svoja pri-zori{~a/prizore in razmi{ljajo, kaj tak{na prizori{~a/prizori predstavljajo. Nanje lahko gledamo kot na singularne oblike, lahko pa jih vidimo kot kompleksne prostore, ki mnogoternost utele{ajo vedno in so~asno. Pomislimo samo na Campo v Sienni v Palovem ~asu. Je so~asno simbol arhitekturne odli~nosti, prostor za krajevni ritual, mednarodno turisti~no sredi{~e in predmet pozornosti mednarodnih medijev. Njegovo bogastvo je v njegovi mnogoternosti. Zavest o mnogoternosti odpira praksi nove lokacije in pri-zori{~a. ^e mesto razumemo kot mnogoterno, potem lokalne prakse, ki jim jaz pravim takti~ne prakse, postanejo ravno tako relevantne kot strate{ke prakse. Ustvarjanje prizori{~ za mo~ postane tako le eno od prizori{~/prizorov arhitekturne prakse. ^e je v singularnem mestu prizori{~e mo~i – sredi{~e mesta, poslovni del mesta – edini prostor v mestu, ki ima pomen, potem to jemlje vrednost {tevilnim drugim prostorom za prakso. Upo{tevanje mnogoternosti sicer ne pomeni nujno poti do mo~i, omogo~a pa nam, da cenimo nove prakse, ki smo jih do 264 o i K o s Razmi{ljanja o mnogoternem mestu sedaj ignorirali. Delovanje v korist reve`ev in marginalcev, razmi{ljanje o arhitekturi praks in ne oblik in vzpostavljanje novih dialogov z lokalnim `ivljem – pa naj bodo to brezdomci, `enske, sosedska omre`ja ali pospe{evalci razvoja – ki pa ne prepoveduje dialoga s svetovljanskim, je lahko ravno tako ljubeznivo in ustvarjalno po~etje kot konvencionalna praksa, ki se povezuje z mo~jo in deluje zgolj v obmo~ju strate{ke prakse. Omejitve, s katerimi smo uokvirili svoja videnja mesta, je mogo~e zavre~i. Razumevanje mnogoternosti postavlja na la` na{e lastno solipsisti~no in omejeno videnje ter odpira mo`nost druga~nega. Arhitekti lahko k temu prispevajo na toliko razli~nih na~inov. Kontrolo je mogo~e zmanj{ati v prid u~inkovitosti ali taktike za~asnosti. Mo`na so zavezni{tva med {tevilnimi razli~nimi skupinami in akterji, ki predstavljajo {tevilne razli~ne realnosti in mo`nosti. ^e statusi in ~asti prihajajo iz drugih izvorov, kot so centri kulturne mo~i, to lahko prispeva k spodsekanju kulturne kontrole tistih, katerim so arhitekti po tradiciji vedno slu`ili. Najbolj pomembno pa je, da zaradi zavesti o mnogoternosti dolo~eni deli mesta – navadno deli, kjer je osredoto~ena mo~ – ne bodo ve~ neobhodni in privilegirani. ^etudi se mo~ zaradi tega ne bo spremenila, pa jo bo vendarle te`e naturalizirati. Ko bo svet razli~nih mnogoternosti neko~ bolj doma~ pojem, kot je to danes, bodo mo~ni z vsem, kar predstavljajo, sicer {e vedno mo~ni, vendar pa ne bodo ve~ nujno privilegirani niti jih ne bo ve~ mogo~e zamenjati z vsemi tistimi “drugimi”, ki so razli~ni. [e ve~ – njegova prizori{~a in strategije, njegove teorije in metafore, njegovi akterji in prakse ne bodo ve~ naturalizirani in valorizirani kot del, ki definira celoto. Arhitekti se bodo odprli diskurzu, v katerem sicer obstaja mo~ in je struktura pomembna, vendar pa v njem akterji tudi prakticirajo in producirajo, delujejo in ustvarjajo ter si prizadevajo definirati mnogoterna prizori{~a zase in za druge. Tu je prilo`nost za arhitekturo mnogoternih mo`nosti, kakr{no implicira smiselna in ustvarjalna civitas. Profesor EDWARD ROBBINS, rojen 1944 v Brooklynu, New York, se `e ve~ kot dvajset let ukvarja z vpra{anji urbane sociologije. Na temeljih neomarksisti~nih teorij, ki so jih postavili Lefebvre, Harvey in Castells, njegova provokativna razmi{ljanja o urbanih strukturah kot protislovnih raznovrstnostih ljudi, krajev in praks, odpirajo nov na~in pristopa k mestu, k ustvarjanju civitas. Od leta 1987 predava na podiplomski {oli za oblikovanje na Harvardovi univerzi v Cambridgu, ZDA. Leta 1994 je pri zalo`bi MIT iz{la njegova knjiga Why Architects Draw? The Social Uses of Drawing. OI KOS 265 Dru{tvo Kortina Intervju z Brane Dru{tvo Kortina je v slovenskem prostoru prisotno `e kar lep ~as. Njihova dejavnost sega na razli~na podro~ja. ^lani Kortine so nekak{na gonilna sila pri prenosu novih idej (v teoriji in praksi) v doma~e loge. Vsi projekti pa so med seboj povezani. Zdru`uje jih ~rpanje idej iz sinteze spiritualne in misti~ne filozofije (antropo-zofija), ki jih je na za~etku stoletja zagovarjal Rudolf Steiner. Antropozofija je nova, {e nepriznana veda, ki temelji na individualnem razumevanju, svobodi in odgovornosti. V okviru dru{tva trenutno te~ejo dejavnosti na podro~ju waldorfske pedagogike, biodinami~nega kmetijstva ter zadnje ~ase vse bolj aktualne per-makulture. V kak{nih okoli{~inah je dru{tvo nastalo in kako se je va{a dejavnost razvijala? “Zametki dana{njega dru{tva segajo v leto 1988. Takrat sem v okviru ZSMS-ja ustanovil gibanje za naravno prehrano. To je bilo tudi obdobje, ko sem do`ivel osebno spremembo zaradi zamenjave lastne prehrane ter spoznal nov na~in `ivljenja. Vendar je v Sloveniji takrat zelo malo ljudi poznalo Žilavcem principe biodinami~nega kmetijstva ter z njim povezano biolo{ko pridelano hrano. Tako smo se zna{li v neke vrste getu. Kajti spo{tovanje kriterija, da v trgovini ne bo{ kupil konvencionalno pridelane hrane, bi takrat pomenilo stradanje. [tevilo ljudi, ki je iskalo biolo{ko pridelano hrano, pa je bilo veliko. Ve~ina, ki se je druga~e prehranjevala, pa ni poznala na~ina organizacije in dela na podro~ju ekolo{kega kmetijstva. Kajti ena od klju~nih idej, ki sem jih spoznal, je vzpostavljanje alternativnega na~ina organizacije v verigi pridelovalec-predelovalec-trgovec-kupec. Tako sem se povezal s skupino iz Prekmurja, ki je `e nekaj ~asa gojila biodi-nami~no kmetijstvo. Cela ideja je bila zastavljena bolj {iroko. V Slovenijo naj bi prenesli osnovne standarde za ekolo{ko kmetijstvo, ki jih predstavlja IFOAM (Mednarodno zdru`enje gibanj za ekolo{ko kmetijstvo). ^lani IFOAM-a so zdru`enja proizvajalcev, predelovalcev, trgovcev in kupcev, vklju~eni so tudi svetovalci, pa tudi institucije na po-dro~ju znanosti, {olanja in informacij. Posamezne ve~je zemljepisne enote spadajo pod pristojnost regionalnih zdru`enj IFOAM-a. OI KOS 267 Dru{tvo Kortina Slovenija je vklju~ena v sredozemsko regionalno zdru`enje s sede`em v Kairu. V tem ~asu smo se pri Kortini odlo~ili ustanoviti zadrugo, toda ker je bil ta korak storjen pre-ve~ hitro, ta zdruga ni imela pogojev za pre-`ivetje. V naslednjem obdobju je nastala pekarna Son~ek. Ugotovili smo, da je pogoj za resno delo na tem podro~ju tudi zagotovitev lastnega finan~nega vira. V predelavi lahko doda{ neko kvaliteto, energijo in za to dobi{ nekaj denarja. Kot posrednik je te`je pre`ivet. Na ta na~in smo pome{ali dva sektorja – neprofitnega in gospodarskega. Tudi IFOAM je tako organiziran. Na eni strani imamo organizacije-zveze, ki so neprofitne, ~lani so pa kmetje, predelovalci, trgovci, se pravi pravne osebe, ki od te dejavnosti `ivijo. V okviru pekarne Son~ek smo vzpostavili sodelovanje z “Zvezo dru{tev za cerebralno paralizo Slovenije”, tako da je pekarna postala ena izmed invalidskih delavnic pod okriljem te zveze. Zadnja leta se posve~amo predvsem projektu “Uvajanje permakulture v Slovenijo”. Za~eli smo zbirati informacije, ki jih prej nismo poznali. Vedeti moramo, da je permakultura samo en sistem znotraj ekolo{kega kmetijstva. V dru{tvu smo se strinjali, da je prav permakultura zelo primerna za na{ prostor. Konceptualna zanimivost metode je zanimiva predvsem zato, ker jo lahko sprejmejo tudi ljudje, ki imajo zadr`ke do bolj “new-agerskih” metod (npr. biodi-nami~na metoda je taka, da zahteva druga~en svetovni nazor, poznavanje teorije o kozmi~nih in zemeljskih silah...). Sredstva za ta projekt smo dobili preko nate~aja na REC-u (Regional Environmental Center for Central and Eastern Europe). Pogoj za sodelovanje na razpisu je bil, da smo nevladna organizacija. Ker je en od ciljev dru{tva Kortina razvijanje biodinami~nega kmetijstva in ker je permakultura dobra “podlaga” za razvoj biodinami~nega na~ina pridelovanja, smo se odlo~ili, da ta projekt izpeljemo pod okriljem sekcije za biodinami~no kmetijstvo dru{tva Kortina. S ~asom pa so se dejavnosti povezane s permakulturo toliko raz{irile, da sedaj ustanavljamo In{titut za permakul-turo. Dru{tvo Kortina je v tem obdobju dejavno predvsem na podro~ju {irjenja waldorfske pedagogike. Gre za antropozofski na~in delovanja, kjer se na znanstveni na~in prou~uje duhovni svet. Vendar to znanje samo po sebi ni ni~ vredno, ~e ga ne prena{amo v vsakdanje `ivljenje. Rezultati antropozofskega gibanja v svetu so vidni predvsem na podro~ju {olstva (nad sto waldorfskih {ol po celem svetu), na podro~ju biodinami~nega kmetijstva (npr. Zdru`enje Demeter v Nem~iji), veliko {tevilo antropozofskih zdravstvenih ustanov, terapevtskih skupnosti za invalide, narkomane... V Sloveniji deluje waldorfski vrtec, {ola ter posestvo za bio-dinami~no pridelovanje hrane (`ita, son~nice, lan).” Kako bi pojasnili bistvo permakulture nekomu, ki prvi~ sli{i za to besedo? “Bistvo permakulture je zavedanje, da so vse stvari, ki jih okoli nas na~rtujemo, na~rtovane v nekak{ne ekosisteme. Nau~iti se moramo, da so stvari med seboj povezane. Preden nekaj na~rtujemo, moramo najprej spoznati lastnosti mikro-okolja. Nau~iti se moramo opazovanja narave. [ele ko pridemo do te stopnje, lahko za~nemo z na~rtovanjem sistemov, ki posnemajo ekosistem. Avtorja knjige “Uvod v permakulturo” Bill Mollison in Reny Mia Sley, sta ta princip razvila s pomo~jo opazovanja ekosistema gozda. Tako sta ugotovila, da ima vsaka stvar svojo funkcijo in vlogo. Na ta na~in sta za~ela vzpostavljat nov model kmetijstva, kjer je vse povezano, ni ve~ sektorskega pristopa. Stvar se je nadgrajevala, tak da danes permakul-tura zajema podro~ja od na~rtovanja hi{, eti~nega ravnanja z denarjem, na~rtovanja vrtov, do vzpostavljanja druga~nega na~ina bivanja v mestu (~etrti brez avtomobilov, co-hausing – souporaba skupnih prostorov v gospodinjstvu...). Max Lindegger, eden od vodilnih strokovnjakov na podro~ju per-makulture, jo je opisal takole: “Permakultura je trajen, samozadosten sistem kmetovanja, ki se obnese tako v kme~kem okolju kot v mestnem okolju. Na~rtovan je tako, da v specifi~nih okoljih omogo~a u~inkovito, z malo truda vzdr`evano, optimalno donosno dru`bo dreves, rastlin, `ivali in ~lovekovih dejavnosti. Njena glavna cilja sta ekolo{ka 268 o i K o s Intervju z Branetom @ilavcem uravnote`enost in raznolikost ekosistema, na~rtovanega tako, da varuje zemljo, vodo, energijo in druge naravne vire.” Leta 1981 so v Avstraliji prvi udele`enci kon~ali te~aje izo-bra`evanja o osnovah permakulture in za~eli z izdelovanjem na~rtov za zemlji{~a po na~elih permakulture. Do danes se je teh te~ajev udele`ilo preko 4000 ljudi, ki na razli~ne na~ine delujejo v {tevilnih ekolo{kih in dru`benih gibanjih. Po zadnjih podatkih obstaja na svetu `e 125 centrov za per-makulturo, ki so raztreseni po vseh petih celinah. Kmalu bo tudi v Sloveniji za~el delovati In{titut za permakulturo, ki bo nekak{en servis za vse bodo~e kmetovalce in ostale interesente. V prvi fazi bo In{titut imel samo informacijsko vlogo, v smislu, da bo zbral v informacijsko mre`o vse, ki se bodo kakorkoli ukvarjali s permakulturo.” Permakultura je torej na udaru. Kaj obsega teko~i projekt “Uvajanje permakulture v Slovenijo?” “Osnovni cilji projekta so: uvajanje per-makulture na vse prakti~ne ravni delovanja posameznikov, skupin in organizacij, uvajanje temeljnih na~el permakulture v kmetijsko izobra`evanje in kmetijsko politiko ter postopno uveljavljanje principov trajnostnega razvoja v na{i dru`bi. Glavnina projekta bo potekala na podro~ju izobra`evanja in vzpostavljanja strokovne podlage za razvoj permakulture v Sloveniji. Poleg tega bodo potekale redne promocije permakulture preko javnih predstavitev posami~nih korakov na{ega projekta. Ti koraki so naslednji: – Prevod in izdaja knjige “Uvod v per-makulturo” (knjiga je iz{la decembra 1994), – Osnovni te~aj o permakulturi (potekal bo v dveh delih, teoreti~no in prakti~no, udele`enci obeh delov si bodo pridobili mednarodno veljavno potrdilo, ki je pogoj za pridobitev diplome “Permaculture Design Diploma”), – Vzpostavitev servisa za permakulturo, – Za zaklju~ek projekta bomo organizirali tiskovno konferenco, na kateri bomo predstavili rezultate projekta in nadaljnje korake. V prihodnosti mislimo izvajati nove izo-bra`evalne dejavnosti, prevajati in izdajati novo literaturo o permakulturi, {iriti dejavnost servisa za permakulturo ter vzpostaviti {olsko kmetijo za permakulturo.” Spadate med dru{tva, ki dobi~ek reinvesti-rajo v svoje nadaljnje delovanje. Kdo poleg dr`ave {e financira va{e projekte? “Projekt “Uvajanje permakulture v Slovenijo” so dosedaj finan~no podprli Regionalni Center za Okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo (REC), Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za okolje in prostor, In{titut za per-makulturo, Tylagum, Avstralija ter Gaia Trust iz Danske. Kar se ti~e ostalih projektov, je na sre~o dr`ava prisiljena financirati projekte, ki so iz ekolo{kega vidika kvalitetni. Tukaj je zelo pomembna zavest javnosti, ki stoji za “eko-projekti”. Vendar pa obstaja glede financiranja s strani dr`ave velik problem. Preden dr`ava za~ne sofinancirati projekte nevladne organizacije, lahko tako dru{tvo propade. Kajti v Sloveniji {e ni vzpostavljen sistem direktne podpore. To pomeni, da ne dobi{ denarja na za~etku, takrat ko ga tudi najbolj rabi{, dobi{ ga {ele, ko si se dokazal na svojem podro~ju. Kar se ti~e financiranja projekta “Uvajanje per-makulture v Slovenijo” i{~emo sredstva pri raznih fondacijah, ki financirajo razvoj per-makulture in razvoj ekolo{kih projektov. Prijavljamo pa se tudi na vse dr`avne razpise. Pomemben vir prihodkov je tudi organizacija izobra`evanja in tiskanje knjig. Upam, da se bo s ~asom tudi pri nas uveljavil princip donacij s strani posameznikov ali podjetij. Moj cilj pa je kljub vsemu ostati neodvisen.” Kak{no je va{e delovanje v javnosti? “Na tem mestu lahko govorim samo o segmentu kmetijstva oz. prehrane. Moje delo je ves ~as koncentrirano v verigi pridelovalec-kupec. Lahko bi celo rekel, da se ukvarjam s tr`enjem, ~eprav to delam na druga~en na~in. Na{a strategija je predvsem vzpostavljanje stika z ljudmi. Izku{nje s pekarno Son~ek so pokazale, da dosti bolj pomaga direktna komunikacija s kupcem kot ne vem kak{na reklama. Izogibamo se reklamiranju v smislu prepri~evanja ljudi o ne vem ~em. Zagovar- OI KOS 269 Dru{tvo Kortina jamo princip svobode do izbire. Zato je edina pomembna stvar informirati, kaj in kako nekaj dela{. Kupec se mora nato svobodno odlo~iti. Dokler imajo ljudje samo eno mo`nost, nima- jo svobode izbiranja. To je dalj{a in bolj naporna pot do kupca, po drugi strani pa je ta pot bolj sigurna. Gradimo na komunikacijah, ki se ve~inoma ne prekinejo.” 270 o i K o s Igor Prassel Energija son~nega sevanja Vloge sonca kot vira vseh energij na zemlji in vsega `ivljenja ter koordinatorja {tevilnih procesov v naravi, ki odreja ~loveku, `ivalim ter rastlinam ritem in na~in `ivljenja, so se na{i predniki in prve civilizacije mnogo bolj zavedali ter jo upo{tevali kakor mi danes, tako v smislu simbolnosti kot tudi v svojem vsakdanjem `ivljen-ju. Znali so prisluhniti naravi, se u~iti od nje, `iveti v so`itju in ravnote`ju z njo – to je bil njihov na~in “izkori{~anja” narave. Sonce so sprejeli kot simbol, postalo je pomemben soustvarjalec njihovih bivali{~, arhitekture. Energijo son~nega sevanja lahko izkori{~amo neposredno ali posredno. Pri neposrednem izko-ri{~anju govorimo o pasivnem, aktivnem in hibridnem son~nem ogrevanju ali ohlajevanju prostorov na energijo. Najpomembnej{i posredni u~inki son~nega sevanja pa so hidroenergija (kineti~na energija teko~ih voda), energija vetra (zra~na cirkulacija), biomasa (generi~no ime za ves material organskega izvora) ter toplotna in kineti~na energija naravnega okolja (zrak, zemlja, voda). Son~na energija prihaja na Zemljo v obliki elektromagnetnega valovanja. Pribli`no 47 % te energije predstavlja svetloba, 46 % infrarde~e (IR) sevanje, 7 % pa ultravijoli~ni (UV) `arki. Zaradi sipanja in absorpcije sevanja v atmosferi dose`e povr{ino Zemlje nekoliko oslabljeno sevanje spremenjene spektralne sestave. To je direktna komponenta son~nega sevanja, ki nastopa ob jasnem vremenu. Zemeljsko povr{ino pa dose`e tudi indirektna komponenta, to je difuzno sevanje, sestavljeno iz prete`no kratkovalovnega sevanja zaradi sipanja son~nega sevanja v ozra~ju in dela sevanja, ki ga predstavljajo od naravnih in umetnih ovir in objektov v okolici odbiti son~ni `arki. Globalno sevanje je torej sestavljeno iz direktne in difuzne komponente. STANJE V SLOVENIJI Celoten potencial son~nega sevanja za Slovenijo zna{a pribli`no 23.000 TWh, kar je nad 300-krat ve~ kot zna{a raba primarne energije. Novej{e {tudije ka`ejo, da je tehni~no razpolo`ljiv novi potencial pri obstoje~ih tehnologijah pri-bli`no 960 GWh na leto, kar je enako pribli`no polovici slovenskega dele`a proizvodnje elek-tri~ne energije iz Nuklearne elektrarne Kr{ko, oziroma dobri tretjini letne proizvodnj elektrike OI KOS 271 Igor Prassel iz Dravskih elektrarn. Danes izkori{~amo le pri-bli`no 28 GWh, kar je le 3 % ocenjenega tehni-~nega potenciala. V zimskem ~asu, ko je potreba po ogrevalni energiji najve~ja, dobimo `al le pribli`no 10–15 % celotne letne koli~ine son~ne energije. Podatki o letnem {tevilu ur son~nega obsevanja za nekatere slovenske kraje za leto 1993 ka`ejo, da bistvenih razlik v trajanju oson~enos-ti ni, razen seveda v primorskem delu: Celje 1899 ur, Ljubljana 1891 ur, Maribor 1893 ur, Murska Sobota 1935 ur, Novo mesto 1944 ur, Portoro` 2332 ur in Postojna 1956 ur. Povpre~no dnevno globalno sevanje v Ljubljani variira od pribli`no 0,8 kWh/m2 pozimi do pribli`no 5 kWh/m2 poleti. V grobem lahko te podatke, pri katerih je `e upo{tevana obla~nost in motnost ozra~ja, upo{tevamo za ve~ji del slovenskega ozemlja. V vsem letu prejme kvadratni meter vodoravne sprejemne ploskve pribli`no 1100 kWh son~ne energije, od tega spomladi pribli`no 320, poleti 480, jeseni 190 in pozimi 110 kWh. V Sloveniji je trenutno instaliranih okoli 82.000 m2 son~nih kolektorjev, ki proizvajajo letno skoraj 29.000 MWh energije. V energetski strategiji Slovenije je bil opredeljen cilj proizvodnje in vgradnje 200.000 m2 kolektorjev do leta 2010. Z uporabo son~nih kolektorjev za pripravo tople vode v gospodinjstvih lahko v idealnih razmerah pri~akujemo prihranke energije tudi do 50 %. Vgradnja panelov s son~nimi celicami v Sloveniji trenutno sicer {e ne sledi tempu vgradnje kolektorjev, vendar pa se `e ka`ejo pomembni rezultati na podro~ju avtonomnih sistemov za elektri~no oskrbo individualnih objektov, ki nimajo mo`nosti priklju~ka na omre`je. PASIVNE SOLARNE ZGRADBE Izkori{~anje son~ne energije v zgradbi poteka obi~ajno preko direktnega zajema skozi zastekljene dela ovoja, steklenjake in atrije, z akumulacijo in oddajanjem toplote v zbiralno-shranjevalni steni ali s pomo~jo (zra~nih ali vodnih) son~nih kolektorjev in son~nih celic. Cena postavitve pasivne solarne zgradbe je lahko povsem primerljiva s ceno “klasi~no” zas- novane zgradbe. Z zasnovo, ki vklju~uje principe pasivnega zajema son~ne energije, lahko realno pri~akujemo prihranke v koli~ini energije za ogrevanje zgradbe od 30 do 50 %. Nem{ke {tudi-je, oprte na njihove prakti~ne izku{nje, navajajo celo vrednosti prihrankov do 70 %. Dodaten moment, na katerega je nujno opozoriti, je visoka raven bivalnega udobja in izbolj{ana kakovost `ivljenja, ki jo nudi taka (pasivna solarna, ekoso-larna, bioklimatska) zgradba. Ob preverjanju ekonomskih parametrov pred odlo~itvijo za tip gradnje je to potrebno vsekakor upo{tevati. Uvajanje novih tehnologij in novih arhitekturnih zasnov pa mora biti na eni strani opredeljeno tudi z vsebino predpisov in standardov, na drugi strani pa vzpodbujeno s finan~nimi ugodnostmi in stimulacijami za investitorje. POTENCIALNE PREDNOSTI LOKALNE RABE: bolj{a dostopnost in la`ja uporaba, vi{ja u~inkovitost z bolj{o prilagoditvijo kon~ni (upo)rabi, ve~ja ekonomi~nost zaradi manj{e koli~ine odpadkov in goriva, ki je prakti~no zastonj, bolj{a lokalna kontrola zaradi manj{e kompleksnosti sistemov, mo`nost novih lokalnih delovnih mest, hitrej{a lokalna rast in podobno. Od vseh obnovljivih virov se zbiranje in raba son~ne energije na prvi pogled res zdi kot idealen primer mo`nosti za “lokalne” tehnologije. Gledano z energetskega vidika lokalne skupnosti se kot smiselna ka`e predvsem skupna uporaba kolektorjev, panelov s son~nimi celicami in drugih, tudi ve~jih solarnih sistemov, za skupine objektov s skupnim toplotnim hranilnikom in povezavo z obstoje~im elektri~nim omre`jem. Pri tem je potrebno poudariti tudi to, da naj bodo vsi ti elementi vkomponirani v grajeno okolje tako, da skupaj z njim tvorijo zaokro`eno arhitekturno celoto. Son~na energija lahko `e danes zagotovi del potrebne energije za ogrevanje in ohlajevanje, izbolj{a kvaliteto bivanja in oplemeniti bivalno ali delovno okolje ter ekonomi~no oskrbuje z elektri~no energijo tiste porabnike, ki so dale~ od omre`ij. Z ustreznim znanjem jo lahko koristno izrabimo tako pri novogradnjah kot pri arhitekturni in energetski prenovi obstoje~ih 272 o i K o s Energija son~nega sevanja enodru`inskih, ve~stanovanjskih in poslovnih zgradb. Vedno ve~ je tudi primerov, ko so lokalne skupnosti oziroma manj{a naselja ali OI KOS 273 skupine zgradb zasnovane po “solarnih” principih. Tekst: SABINA JORDAN, MIHA TOM[I^ (FAKULTETA ZA GRADBENI[TVO UNIVERZE V LJUBLJANI), priredba: A. Klemenc v ¦*S8S Drago bralstvo! V uredni{tvu ^asopisa za kritiko znanosti smo se odlo~ili za temeljito vsebinsko in oblikovno preoblikovanje rubrike, v kateri smo doslej recenzirali in ocenjevali doma~e in tuje knji`ne novosti. Prva novost, ki ste jo najprej opazili, je poimenovanje rubrike, ^italnica, in njena nova oblikovna podoba. Rubrika bo poslej razdeljena na {tiri dele: 1. Recenzije – torej dalj{e, analiti~ne, bolj poglobljene ocene knjig (praviloma od 5 do 8 tipkanih strani, dvojni razmik med vrsticami, brez opomb), ki jih mora avtor obvezno tudi nasloviti (poleg seveda vseh potrebnih podatkov o knjigi); v reviji bodo postavljene dvokolonsko; 2. Prikazi in pregledi – pregledne ocene knjig oz. prikazi (3–4 strani, dvojni razmik, brez opomb); v reviji bodo postavljene trikolonsko; 3. Dialogi oz. polemike o knjigah – knji`ne ocene ve~ recenzentov, komentarji ob recenzijah teh knjig v drugih medijih ipd.; 4. Novo na tujem – kratko, zelo zgo{~eno predstavljanje knji`nih novosti iz katalogov tujih zalo`b, ki se nana{ajo na vsebinske bloke v posamezni {tevilki ^KZ-ja (od naslednje, 179. {tevilke revije dalje). Tudi honoriranje prispevkov bo usklajeno s to novo strukturo rubrike, torej diferencirano. Ohraniti pa nameravamo nekatere elemente dosedanje prakse: izbira recenzij in prikazov bo vsebinsko sledila temam blokov, objavljanje naslovnic knjig itn. V ^italnici bodo predstavljene knjige: – ki so iz{le pri doma~ih zalo`bah pred manj kot dvema letoma; – tuje, praviloma stare manj kot {tiri leta. V prihodnje nameravamo vzpostaviti stike s tujimi zalo`bami, ki bi bile zainteresirane za predstavljanje svojih knji`nih novosti slovenski javnosti. S temi spremembami `elimo: – dvigniti in obenem diferencirati raven recenziranja in ocenjevanja knjig v ^KZ-ju; – slediti knji`nim novostim na slovenskem in tujih knji`nih trgih na podro~ju dru`boslovja; – afirmirati rubriko recenzij in knji`nih ocen kot pomembnega dela ured-ni{ke politike in vsebinskega koncepta ^KZ-ja; – pridobiti k sodelovanju nove sodelavce, ki bi si s pisanjem knji`nih ocen pridobivali potrebne izku{nje pri nadaljnjem strokovnem delu; – prispevati k oblikovanju kulture recenziranja in ocenjevanja knjig na Slovenskem; – spodbuditi medrevialni in/ali znotrajrevialni dialog oz. polilog o knji`nih novostih, ki so posebej odmevne. Tale zapis je torej namenjen starim, uveljavljenim recenzentom in ocenjevalcem knjig na straneh ^KZ-ja, hkrati pa je tudi povabilo novim, ki bi jih zanimalo tovrstno delo in ki so pripravljeni in strokovno usposobljeni za tak{no sodelovanje. Še enkrat, dobrodo{li v ^italnici ^asopisa za kritiko znanosti! Mitja Velikonja, urednik ^italnice recenzije Igor Pribac Telo, `enska in mo{ke teorije politi~nega Adriana Cavarero, Corpo in figure, Filosofia e politica della corporesta, Fel-trinelli, Milan 1995; str. 238; cena: 30.000 Lit. Knjiga Telo v figurah, Filozofija in politika telesnosti noče biti knjiga o filozofskih in drugačnih idejah in predstavah o telesu, ki bi se v Italiji znašla pred nelahkim soočenjem z dobro tovrstno Galimbertijevo knjigo (Umberto Galim-berti: Il Corpo, 1983). Bolj kot filozofske teorije o telesu avtorico zanima zgodovinska usoda nenavadnega razmerja med telesom in politiko (še bolj pa politično filozofijo) od antične Grčije do prvih svitanj moderne dobe. Osnovna teza avtorice je, da je odnos filozofsko političnega diskurza do telesa zaznamovan z razcepom. Po eni strani ta diskurz odlikuje – zanjo nesamoumevna – izključenost telesa iz razpravljanj o politiki. Telo je po definiciji nepoli- tično, izključeno iz območja političnega, ki ga že od pristopa velikih Grkov definira govor o tistem pravičnem in dobrem, ki ne zadeva več telesa. Aristotel je telo in skrb zanj uvrstil v nepolitično sfero hišnega gospodarstva in politiki namenil prizadevanje za uresničevanje dobrega življenja, ki je nadgradnja skrbi za telo in meri na duha človeka. Paradoks in razcep pa je v tem, da je hkrati s to izključitvijo telesa iz politične sfere zaživela metafora, ki konceptualno ločeni sferi združuje na ravni imaginarnega. Že pri Platonu srečamo zametke figuralne analogije med telesom in politično ureditvijo polisa – res je, da Platon v teh analogijah ni uporabil besede soma –, ki se je v srednjem veku razrasla in se ustalila v še danes živem izrazu “politično telo” in vseh njegovih izpeljavah (volilno telo, predstavniško telo, skupščinsko telo…). V metaforični bližini telesa politiki spregovori druga resnica, ki jo “logocen-tični” diskurz o politiki skuša potlačiti. Telo, ki ga racionalistični pristop skuša zajeti in z njim opraviti v predpolitičnih “antropoloških” teorijah, v katerih se zatrjuje njegova inferiornost duhu in umnemu v njem; telo, ki je tako ločeno od normativnih raziskovanj politike, v katerih je v ospredju iskanje najumnejše ureditve odnosov med ljudmi, se z njimi intimno zbliža kot izbrana figura analogij, ki s strukturo telesa in odnosom med njegovimi deli ponazarjajo strukturo in odnose v makrotelesu države. Do tod nič posebno novega, bi lahko rekli. Organološka metafora telesa in njeni začetki pri Platonu in Aristotelu so raziskani. Če bi avtorica razvoj svoje interpretativne sheme sklenila na tej točki, bi bil njen prispevek razmeroma majhen. Vendar tega ne stori. Njen prispevek k zgodovini političnih simbolizacij telesa je kom-pleksifikacija te interpretativne sheme s konceptom seksuacije telesa. V opoziciji logosa in telesa se zrcali opozicija med moškim in ženskim telesom, ki analogije zaplete. Za Grke je bila telesnost predvsem specifična lastnost ženske narave, lastnost, ki je bila pri ženskah bolj poudarjena kot pri moških, medtem ko je bila moškim pripisana umnost, ki si telesnost lahko podredi. Problem – in njegova rešitev – je v tem, da je bila umnost edina specifično Čitalnica 279 recenzije človeška lastnost in hkrati tista, ki je odločala o politični usposobljenosti. Od tod je vidna vzporednica: izgon telesa iz političnega diskurza se prekriva z izgonom ženske iz javnega življenja, ker so v njej videli poosebljenje nesposobnosti samoobvladovanja, trpnost in neposrednost animalične pulzionalnosti, torej telo, ki ga duh še ni podredil in naredil za sredstvo svojega uveljavljanja. Če nepripravljenost Grkov priznati politično kompetenco ženskam kaže na njihovo nepripravljenost, da bi telo mislili kot avtonomno v odnosu do duha, analoška podoba političnega reda, ki jo odigra telo, kaže na nekaj drugega. Telo, ki simbolizira normativen politični red, namreč v skladu s to isto logiko ne more biti več žensko, ampak je lahko le moško telo: telo odraslega moškega brez otroštva in starosti, ki ga ne mučijo neobvladljive prvinske strasti, že pokorjeno, statično in brezkrvno telo v oblasti uma. Ta teoretski okvir, ki razkriva odločen protian-drocentrični pristop avtorice, prežema celotno knjigo. V njej ne gre za zgodovinsko izčrpno spremljanje usode politične metafore telesa, temveč bolj za izbrana poglavja zgodovine tega ideologema, ki se osredotočijo na antično Grčijo in začetke moderne dobe. Grški svet reprezentirata Platon in Aristotel, modernega pa Hobbsova metafora iz predgovora v Leviatanu, kjer primerja politično telo z delovanjem telesa, primerjava, ki je tokrat že modeliranega v skladu s predstavami o živem telesu, ki jih je proizvedlo mehaniziranje fizioloških procesov. Dolgi interval med obema obdobjema pre-mošča poglavje o usodi organološke metafore v srednjem veku in renesansi, ki interpretira Pol-icraticusa Janeza Salisburyjskega in seveda ne more mimo komentiranja Kantorowiczevih ugotovitev v The King’s Two Bodies. Ta poglavja so sicer zelo zanimiva, informativna, napisana v tonu, ki nikakor ni pamfletistično lahkoten v glede na avtoričina izhodišča predvidljivi obsodbi aseksualnega logocentrizma, v katerem se prikrito zrcali falocentrizem, temveč so dobro pretehtana, temeljijo na tekstni analizi, v svojih sklepih so argumentirana in oprta na poznavanje pertinentne strokovne literature, skratka “strokovno” neoporečna. 280 Čitalnica Najbolj izvirna pa je avtorica, ko teoretskemu diskurzu o telesu v grškem in modernem svetu pridruži dva poetska “protispeva” iz literarne zakladnice. Platonov protispev in ekzempli-fikacija izvrženja ženskega telesa iz govora o polisu je Antigona, junakinja, ki jo mesto živo zakoplje izven svojih obzidij, ker je s svojim incestuoznim pokopom brata kršila njegove zakone. Podobno je protispev hladu, ki veje iz Hobbsove metafore, Shakespearova Ofelija iz Hamleta. Knjigo sklepa še kratek dodatek, v katerem se literarnim vzporednicam teoretskih premikov, ki z drugimi sredstvi vendarle pripovedujejo isto zgodbo, kot jo teorija (izključitev telesa iz polisa v primeru Antigone, izginotje Ofelije v blatu, ki jo požre, kot pogoj nastopa mehaničnega telesa Leviatana), pridružuje še imaginarno ponovno vstajenje ženskega telesa, torej telesa sploh. Uprizorita ga Antigona iz teksta Marie Zambrano in imaginarna Ofelija, Ond-ina Ingeborga Bachmanna. recenzije From Sagas to Society . l.'VMl I -j| ltj-:llLf . r"jj-,.i ¦ B— Dorijan Ker`an Sage in socialna teorija Gísli Pálsson (ed.): From Sagas to Society; Comparative Approaches to Early Iceland Hisarlik Press, 1992, 338 str. Srednjeveška Islandija je razmeroma nova tema socialno in historičnoantropoloških študij. Pričujoča knjiga je pravzaprav šele drugi zbornik, ki se ukvarja s to temo. Prva knjiga s to temo, The Anthropology of Iceland, je izšla leta 1989 in sta jo uredila Paul Durren-berger (tudi soavtor enega od prispevkov v tem zborniku) in Gísli Pálsson. Če prvi knjigi še lahko očitamo, da ni bila konceptualno zrela, saj je združevala tako moderno kot srednjeveško islandsko antropologijo in celo preučevanja kanadskih Islandcev, in da je bila kakovost člankov precej neuravnotežena, pa gre pri sedanji knjigi za zelo natančno profilira-no delo, ki se ukvarja z zgodovinskim obdobjem, ki je zaradi narave svojih virov morebiti najbolj primerno za antropološko preučevanje oziroma je historiografija pri njegovem preuče- vanju morala vpreči tudi antropološke koncepte in modele. Zato tudi ni presenetljivo, da so se v zborniku znašli zgodovinarji (med njimi celo Le Goff in Gurevich; za prvega je bilo to prvo srečanje s sagami, drugi pa je že v šestdesetih in sedemdesetih letih objavil nekaj člankov o srednjeveški Islandiji), antropologi, literarni komparativisti in arheolog ter pravnik. Knjiga je razdeljena na šest delov, ki bolj ali manj pokrijejo vsa polja, s katerimi sta se doslej antropologija in nova zgodovina (to je pogojna oznaka, ki pa je potrebna, saj je stara islandska zgodovinska šola zanikala kakršno koli zgodovinsko vrednost sag) ukvarjali, od ovrednotenja virov, osebnosti, mitologije, socialne strukture do politike, ekonomije in konstrukcije spolnih razmerij. Omeniti pa velja še pomanjkljivost knjige; manjka resnejša analiza sorodstvenih razmerij v sagah, v katerih kar mrgoli genealogij, ki doslej še niso bile zadovoljivo analizirane (v že omenjeni The Anthropology of Iceland je odličen članek o sorodstvu napisal George Rich). V uvodnem prispevku z naslovom Text, life and saga urednik knjige Gísli Pálsson predstavlja nekatere splošne probleme pri preučevanju sag in opozarja na pomen sag kot etnografskega gradiva o zgodnji Islandiji in srednjeveški Skandinaviji v celoti, pri tem pa loči dva pristopa: etnografsko preučevanje sag, ki raziskuje partikularne vidike družbe in kulture, in k sagam usmerjeno etnografijo, ki komparativno preučuje sage. Sage kot etnografski material so tako tekst kot kontekst svoje družbe, ugotavlja v Some methodological considerations in connection with the study of sagas Preben Meulengracht Sorensen, zato v njih ni mogoče ločevati zgodovinskih dejstev in fikcije, ker ne enega ne drugega tako v literarnem kot historiografskem pomenu pravzaprav nimajo. Prav zato jih je treba raziskovati z etnološkimi in antropološkimi metodami, saj so na neki način, kot pravi Sorensen, etnografske monografije, pri katerih pa se je treba zavedati, da so že same v mno-gočem interpretacija lastne družbe in kulture, občasno pa tudi samih sebe. Čitalnica 281 recenzije Jesse L. Byock se v svojem članku History and the sagas: the effect of nationalism ukvarja s problematiko recepcije sag med Islandci v tem stoletju, pri čemer ugotavlja, da je bila ta pogojena najprej s položajem Islandije v okviru Danske države in potem v času personalne unije z Dansko. Sage so imele v tem času zlasti nacionalnoosvoboditeljski pomen, zato jih niso hoteli razumeti kot oralna besedila, ki pripovedujejo zgodovino, temveč so morale biti dela vrhunske literature v času, ko česa podobnega preostala Evropa ni imela. Islandska šola je tako povsem izključila preučevanje sag kot dokumentov o času, zato pa se je toliko bolj posvečala njihovi literarni vrednosti. Sverre Bagge pa v From sagas to society: the case of Heimskringla na primeru zgodb o norveških kraljih, ki jih je v prvi polovici 13. stoletja napisal Snorri Sturlusson, ugotavlja, da se pristopa modernih in starih zgodovinarjev bistveno razlikujeta in da je v tem dejstvu iskati odpor modernih zgodovinarjev do uporabe tekstov, ki bi lahko bili zgodovinske kronike, kot je denimo Heimskringla. Njegova osnovna teza je, da današnji zgodovinarji instinktivno mislijo v kategorijah razredov in družbenih skupin, čeprav po njegovem družbeni konflikti in njihove razrešitve v srednjem veku temeljijo na posameznikih in skupinah, ki jih povezuje osebna lojalnost in ne politična pripadnost. Ob tem se Bagge še sprašuje, ali gre pri Snorrijevem tekstu bolj za tekst o islandski ali norveški družbi. Članek znamenitega ruskega zgodovinarja Aarona Gurevicha From sagas to personality: Sverris saga se osredotoča na problem osebnosti in njene interpretacije v sagah. Opozarja, da posameznih junakov sag ni mogoče razumeti le kot družinsko in sorodstveno deter-miniranih osebnosti, katerih vloga je le v nastopanju v rodovnih sporih. Primer sage o Sverrirju morda sicer ni tipičen, vendar po Gure-vichevem mnenju kaže, kako je mogoče z natančnim branjem in poznavanjem socialnega sistema razbrati tudi psihologijo junakov. Doživljanje čustev je pri junakih sag sicer zelo skopo opisano, pravi William Ian Miller v Emotions and the sagas, a to še ne pomeni, da se lahko strinjamo s splošno ugotovitvijo, da so sage hladni in nečustveni teksti. Izražanje čustev se kaže bodisi prek telesnih manifestacij, ko gre za jezo, sovraštvo ipd., bodisi prek govora, kar še posebej velja za ponižanje in sramoto, ki sta ključni za čustveni svet družb, temelječih na časti in rodovnih sporih, kot je bila srednjeveška Islandija. Čast in zakon sta bržkone najpomembnejša socialnega dejavnika islandske družbe, in v članku Humor as a guide to social change: Ban-damanna saga and heroic values se Paul Dur-renberger in Jonathan Wilcox sprašujeta o vzrokih, zaradi katerih omenjena saga tako čast kot zakon obravnava humorno in deloma celo cinično. Odgovora po njunem mnenju ne moremo iskati v času, ko naj bi se dogodki, ki jih saga opisuje, odvijali, temveč v času njenega zapisa, ko je srednjeveška islandska skupnost doživljala dramatične spremembe in propad. S člankom Knuta Odnerja ?orgunna’s testament: a myth for moral contemplation and social apathy se začenja strukturalistično usmerjen del knjige. Odner na podlagi Lévi-Straussove teorije mita analizira kratek odlomek iz Eyrrbiggja sage, v katerem najde skritih vrsto nasprotij, ki izražajo nasprotje med poganskimi in krščanskimi elementi, zlasti pa razkrivajo mit-sko strukturo sage in njeno ritualno vrednost. Sage so po Odnerjevem mnenju strukturirane kot brkljarija v Lévi-Straussovem pomenu besede, kar pa še ne pomeni, da zaradi tega kaj manj razkrivajo islandsko srednjeveško skupnost. Torfi Tulinius v Inheritance, ideology and literature: Hervarar saga ok Hei?reks nadaljuje s strukturalistično analizo, ki jo poveže z Greimasovo semiotično teorijo. Pri tem ugotavlja, da imata tako mit kot literatura enako strukturo in predstavljata formo mišljenja, sage pa v mnogočem predstavljajo mejne tekste, ki lahko odlično predstavijo mentalne strukture svojega časa. V najkrajšem članku knjige, Laughter in Brennu-Njáls saga, Jacques Le Goff ugotavlja, da je smeh v sagah socialno povezan z njihovi- 282 Čitalnica recenzije ma ključnima konceptoma, z maščevanjem in usodo, ki sta oba poganska ostalina. Ker krščanstvo, ki je bilo v času zapisa sag že dolgo na Islandiji, tovrstnega smeha ne odobrava, je smeh v sagah neke vrste vez družbe z lastno preteklostjo. Pri preučevanju islandske srednjeveške družbe se je uveljavilo prepričanje, da je bil status glavarjev, go?ijev, pogojen zlasti z njihovim rodovnikom, sposobnostmi in bogastvom. Prav slednje naj bi ji zagotavljalo moč, na podlagi katere so jih zapuščali in se jim pridruževali pristaši. Vir tega bogastva je običajno v precejšnji meri zavit v meglo. Ross Samson v Go?ar: Demokrats or despots? uvede precej nov koncept v preučevanje pridobivanja bogastva glavarjev in premožnejših kmetov, ko opozori na delovno silo kot vir, ki je v zakonih, sagah in drugih virih omenjen le implicitno. Sage so zgodbe o družinskih sporih, poravnavah in krvnem maščevanju. Kadar se je spor končal po sodni poti, je bila najpogostejša kazen izgon, bodisi za vse življenje bodisi za tri leta. Izobčenci so priljubljeni junaki sag in Frederic Amory v The medieval Icelandic outlaw: life-style, saga and legend analizira na eni strani položaj izobčencev v teoriji in njihov dejanski status. Pri tem ugotavlja, da so izobčenci z dobrimi sorodstvenimi vezmi lahko pravzaprav povsem normalno nadaljevali svoje življenje kje na obrobju Islandije oziroma so odšli na Norveško, kjer so bili pogosto zelo širokosrčno sprejeti. Tisti, ki niso imeli sorodnikov, ki bi jim bili pripravljeni pomagati, pa so končali med skupinami najemniških kriminalcev. Pri tem Amory opozarja še na nevzdržnost enostavne delitve islandske kozmologije na dva povsem ločena in sovražna si pola. Zavezništvo je v sporih in njihovih poravnavah ključnega pomena, tako kadar se spor reši po zakonski poti kot kadar gre za krvno maščevanje, ki je bilo sicer precej redkejše, vsaj v sagah. Zato je koncept prijateljstva, kot ugotavlja Jón V. Sigur?sson v članku Friendship in the Icelandic Commonwealth, ki je temeljil na obdarovanju in recipročnosti (ne pozabimo, da je Mauss v uvodu v svoj znameniti Esej o darilu za moto izbral odlomek iz staroislandskega besedila Hávámal), ključna postavka uspeha in torej tudi “generator” moči, darila pa so njen “operator”. Zato je koncept prijateljstva v srednjeveški Islandiji po Sigur?ssonovem mnenju pomembnejši od sorodstvenih vezi. Jón H. Ingimundarson v prispevku z naslovom Spinning goods and tales: market, subsistence and literary production spretno poveže najnovejša etnografska raziskovanja islandskega podeželja, zlasti ovčereje, klimatske razmere in odnos današnjih kmetov do preteklosti, zlasti njihovo interpretacijo kmetijskih registrov iz 18. in 19. stoletja, s produkcijo v času sag. Pri tem poudari zlasti pomen sorodstvenih vezi v produkciji in menjavi. Tudi Social ideals and the concept of profit in thirteenth-century Iceland Helgija ?orlák-ssona se ukvarja z ekonomskimi razmerami v času sag, kar poveže z odnosi med aristokracijo in trgovci. Slednji so imeli v klasičnem obdobju, se pravi v 10. in 11. stoletju, zelo nizek socialni status, kar je bila posledica nasprotja med junaškimi vrednotami aristokracije in trgovske sle po dobičku. S koncem tako imenovane svobodne skupnosti v 13. stoletju in uvajanjem norveške zakonodaje se je odnos do trgovcev spremenil, na kar kažejo tudi razlike med družinskimi sagami in sagami iz zbirke Sturlun-ga. Odnos med moškimi in ženskami v staronordijski družbi je neposredno povezan in pogojen z moškim dojemanjem socialnega in seksualnega posedovanja žensk, piše Jenny Jochens v From libel to lament: male manifestations of love in Old Norse. Zato bržkone ni presenetljivo, da je klevetanje žensk vedno perfor-mativno govorno dejanje, ki povzroči reakcijo, najsibo to krvno maščevanje bodisi ukrepanje po zakonu, ki tudi sam klevetanje označuje kot performativno. V nordijski mitologiji je ženska enakovredna moškemu v procesu kreacije, vendar je njena seksualnost dojemana ambivalentno in z zadržki. Uli Linke se v The theft of blood, the birth of men: cultural constructions of gender in medieval Iceland ukvarja s problemom preho- Čitalnica 283 recenzije da od razmeroma enakopravnega položaja žensk in moških v nordijski družbi k prevladi moških, ki se na mentalni ravni zgodi v mitologiji. Transfer reproduktivne sposobnosti z žensk na moške je prehod od rojevanja otrok oziroma ženskega modela produkcije, ki je seksualno in torej sodi k naravi, k produkciji vedenja oziroma moškemu kulturnemu modelu, ki se na socialni ravni kaže kot prevlada patrilinealnih vzorcev. V zadnjem prispevku Servitude and sexuali-tiy in medieval Iceland Ruth Mazo Karras obravnava problem socialne endogamije višjih družbenih slojev, ki pa si za spolno življenje hkrati puščajo odprta vrata k nižjim slojem. To so bili v staronordijski družbi zlasti sužnji in služinčad, ki se med seboj ni smela poročati, saj je bila poroka med ljudmi brez premoženja prepovedana. Priležništvo je bilo zelo razširjeno in otroci, ki so se rodili iz takšnih zvez, so bili običajno dobrodošli, razen takrat, ko je bila mati sužnja, pa čeprav osvobojena. Mitja Velikonja Novo soo~enje s perspektivami Taras Kermauner: PERSPEKTIVOVCI; Znanstveno in publicisti~no sredi{~e; Ljubljana; 1995; 172 strani; 2100 SIT Mesečnik za kulturo in družbena vprašanja Perspektive so bile – v ne celih štirih letih svojega izhajanja in v skupno 37 številkah od leta 1960 do 1964 – glasilo prodorne skupine mlajših slovenskih intelektualcev. Jedro njenih sodelavcev – kulturnikov, filozofov in družboslovcev – se je profiliralo in kalilo že v dveh prejšnjih revijah: Beseda je bila zaradi ideoloških napak ukinjena leta 1957, Revija 57 pa zaradi problematiziranja in ostrega presojanja vrednotnega sistema vladajoče stranke že drugo leto svojega izhajanja, 1958. Jasno eksplicirana kritičnost do tedanje družbene in politične stvarnosti, ki so si jo programsko zastavili per-spektivovci (ali kot se raje prepoznavajo nekateri med njimi, perspektivaši) je bila vzrok tudi za 284 Čitalnica recenzije nasilen konec Perspektiv, njihovo ukinitev. V politični akciji zoper njih so po preizkušenem vzorcu sodelovali nekateri njim nenaklonjeni mediji, partijski ideologi, družboslovne revije in institucije, pa tudi represivni organi. Perspektivovsko idejno-estetsko, proti koncu izhajanja tudi vse bolj politično opredeljeno skupino so živeli in sestavljali pisci, ki so v poznejših dobrih treh desetletjih tako ali drugače aktivno sooblikovali in še sooblikujejo slovensko kulturno, znanstveno in/ali politično prizorišče: Janko Kos, Veljko Rus, Taras Ker-mauner, Vital Klabus, Peter Božič, Veno Taufer, Aleksander Bassin, Janez Jerovšek, Rudi Šeligo, Dane Zajc, Andrej Inkret, Viktor Blažič, Lado Kralj, Jan Makarovič, Lojze Kovačič, Jože Pučnik, Tomaž Šalamun, Braco Rotar, Vlado Arzenšek, Dušan Jovanović, Ingo Paš, Marko Pogačnik, Ivo Urbančič, Franc Zagoričnik in drugi. Nekateri protagonisti gibanja so že preminuli, Primož Kozak, Marjan Rožanc in Dominik Smole. Imeli so se za kritično oz. uporniško generacijo. Njihovi tedanji najbolj zagrizeni idejni, politični ali generacijski nasprotniki pa so jih obravnavali kot plačano oz. dvorno opozicijo, kot domišljave in ambiciozne ljudi, kot moralno skrahirane elemente, kot karieriste; zanje so bili jezni mladeniči; očitali so jim antirežimovstvo kot edini princip delovanja, reakcionarnost in hujskaštvo. Perspektivovstvo je imelo eno osrednjih vlog v kulturnem dogajanju v zadnjih desetletjih (Jože Dežman); sestavljali so ga neodvisni kritični intelektualci že od prvega članka naprej (Lev Kreft); revija je širila prostor pluralizma, razprave, mejo dovoljenega oz. nepre-povedanega (Božo Repe); Alenka Puharjeva jih je označila kot visokostno, ekskluzivno, samozavestno, naduto moško sekto, ki pa je z glavo šla nad zid. Nameravali so oblikovati razumno družbo osebnih svobod s pomočjo odprtega polemičnega dialoga (Kermauner); njihov projekt je bilo intelektualizirano ljudstvo (Rus). Za to so se navdihovali pri Sartru, mladem Marxu in Heideggru. Prav Taras Kermauner, ena od gonilnih sil skupine, redni član SAZU, doktor literarnih del, si je v desetletjih po ukinitvi revije prizadeval spisati ne le zgodovino, ampak tudi poglobljeno analizo perspektivovskega gibanja, njegovo umeščenost v družbena, kulturna in politična dogajanja v prvi polovici sproščenih šestdesetih oz. obdobja tihega pluralizma (kot ga imenuje zgodovinar Repe) in vplive na kasnejša dogajanja, tudi na tista prelomna v zadnjih nekaj letih. Novo soočenje s Perspektivami so napovedovali že njegovi članki iz prejšnjih let, prispevki na to temo v Novi reviji, Borcu in Reviji 2000 ter kratka, a zgoščena, vsebinsko izredno informativna Repetova študija izpred šestih let z naslovom Obračun s Perspektivami, ki je prav tako izšla pri ljubljanskem ZPS. V letih 1994 in 1995 pa je potekala raziskava z naslovom Slovensko perspektivovstvo kot kulturno dejstvo in intelektualno gibanje, ki je svoj vrhunec dosegla na znanstvenem posvetu Pomen in vloga slovenskega perspektivovstva oktobra lani. Prispevki tako predstavnikov per-spektivovske skupine (Kosa, Kermaunerja, Klabusa, Jerovška idr.) kot mlajših avtorjev, ki smo sodelovali v projektu (med drugimi Krefta, Repeta, Gabriča), so bili in bodo še objavljeni v dveh posebnih tematskih številkah revije Borec. V njih so zajete nekatere pomembnejše razsežnosti tega gibanja, njihov odnos do takrat perečih domačih družbenih in političnih dogajanj, do kulture, filozofskih vprašanj, ki so se v tistem času pojavljala po svetu in doma. Iz teh študij so več kot očitna notranja diferenciranost, različnost, celo nasprotja znotraj skupine, ki so se v desetletjih spreminjala, nekatera tudi krepila in zaostrovala. Vse to se je na omenjenem posvetu samo še potrdilo. Posebej gre izpostaviti njihove intenzivne, temperamentne, ostre, na trenutke celo pikre, čeprav vseskozi konstruktivne izzive, dialoge, celo poliloge – na gosto posejane skozi vse številke Perspektiv – s tedanjimi slovenskimi družboslovnimi revijami in časopisi, npr. z Našo sodobnostjo oz. Sodobnostjo, Našimi razgledi in Problemi, glede različnih nasilno, avtoritarno zaprtih vprašanj socialistične družbe in njenega razvoja. Dialoška živahnost revialnega tiska – spodbujena tudi z ustanovitvijo Perspektiv – je Čitalnica 285 recenzije pomenila popolno nasprotje tedanjemu oblastnemu monologu. Intenzivnost diskusij iz tistega časa kvalitativno – in nenazadnje količinsko – precej prekaša tudi raven sedanjega medrevialnega in znotrajrevialnega komuniciranja na Slovenskem: to je dejstvo, ki bi ga morali uredniki in sodelavci družboslovnih publikacij vzeti v resen premislek. Videti je – kar imam za velik paradoks – da se je za slovensko povojno kulturno in intelektualno dogajanje značilna tradicija polemik, kot jo je označil Dimitrij Rupel, ustavila prav v zadnjih letih, v pogojih končne svobode, neodvisnosti in pluralizma na vseh področjih. Besedilo Perspektivovci je Kermauner pisal obenem z daljšim člankom z naslovom Per-spektivovski svet v perspektivovski dramatiki (objavljenim v Borcu leta 1994), zato ju gre tudi brati skupaj. Knjiga je napisana v samo zanj značilnem slogu: v njej se prepletajo kritika in samokritika (ravnali smo naduto in pišme-vuharsko), samovšečnost, ironija in samoironija; tehtne primerjave, ki segajo na vsa področja družbenega in političnega življenja, in sosledja dogodkov dokumentarne vrednosti; pomenljive podrobnosti in uvidi širših dogajanj takrat, potem in sedaj, katerih tendence so zorele že za časa Perspektiv. Pikrih besed so v Kermauner-jevi knjigi deležni predvsem tisti intelektualni krogi na Slovenskem, ki so – v zadnjem poldrugem desetletju – prispevali k uveljavljanju tistih idejnih, družbenih in političnih konceptov, s katerimi so perspektivovci bili boj že takrat: nacionalizem, gentilizem, regresija k strankarstvu kot nečemu dokončno rešilnemu, pravemu, različne totalitarne tendence (iskanje neke nove oblike organske enotnosti) ipd. Avtorjev način izražanja je bogat, ugajajoč, izražanje zanj značilno strastno, asociativno prepleteno, fraktalno, vezano tudi na aktualno slovensko družbeno, politično in kulturno prizorišče. Posebej zanimivi so njegovi opisi odnosov v skupini, tako še iz časov Revije 57, iz perspektivovskega obdobja kot po njegovi nasilni prekinitvi in polomu, ko so se poti omenjenih piscev razšle in se križale v kasnejših časih, razmerah in konstelacijah. Kermauner poudarja, da je njegova zgodba o Perspektivah le ena od mnogih; le kot taka se lahko z drugimi spusti v dialog, ki bi čimbolj popolno osvetlil to obdobje naše polpreteklosti. Perspektivovski fenomen mestoma osvetli skozi zanj specifično prizmo – skozi (slovensko) dramatiko – ki je bila vseskozi objavljana tudi na straneh te revije. Zato lahko to knjigo razumemo tudi kot del njegovega širokega in dolgoletnega projekta, refleksije vse slovenske zgodovine, ki jo je poimenoval Rekonstrukcija in reinter-pretacija slovenske dramatike, in jo postavimo ob bok prvemu delu knjige Slovenski plemenski junaki – Tugomer in Pravica do oblasti, ki sta izšli predlani oz. lani. Usoda perspektivovskega gibanja je – tu sem enakega mnenja kot avtor te knjige – manj znana, razvpita epizoda slovenske polpretekle zgodovine kljub subverzivnosti, nekonformnos-ti, upornosti, zavidljivi odmevnosti te skupine piscev v svojem času; prevladale so tiste iz (druge polovice) osemdesetih let, na prvi pogled odločilnejše za demokratično preobrazbo sodobne slovenske družbe na vseh področjih. 286 Čitalnica Dorijan Keržan Druga~en Kafka Gilles Deleuze in Felix Guattari: KAFKA Za manj{insko knji`evnost Zbirka Labirinti, Ljubljana 1995 V zbirki Labirinti, ki jo izdaja literarno-umet-niško društvo Literatura, je izšla knjiga Gillesa Deleuza in Felixa Guattarija z naslovom Kafka. Prevedla jo je Vera Troha. Pri prevodu je sledila že uveljavljeni terminologiji. Poleg revialnih besedil imamo v slovenščini prevedeno delo Deleuza z naslovom Podoba – gibanje, ki jo je lansko leto umrli francoski filozof napisal kot aplikacijo teorije na film. Deleuze se je med drugim ukvarjal tudi z gledališko kritiko. O njem je Michael Foucault rekel, da je najpomembnejši filozof dvajsetega stoletja, saj se bo to stoletje imenovalo deleuzovsko. V sodelovanju s Felixom Guattarijem sta izdala pomembnejše teoretsko delo Anti-Ojdip, ki je zaznamovalo gibanje antipsihiatrije. Knjiga Kafka s podnaslovom Za manjšinsko književnost pokaže uporabo načela shizoanalize. Vodilni francoski postmodernist Francoise Lyotard je oznanil konec velikih zgodb in s to gesto postavil novo recenzije veliko zgodbo. Enako lahko trdim za novo branje Kafke. Uveljavljenemu kanonu, ki ga je v največji meri pomagal skopati Max Brod, sta vzporedno priključila deleuzovski stroj. Oglejmo si torej način delovanja stroja pri Kafki. Problem manjšinske književnosti: obstajata vsaj dva pogleda na pojem manjšinske književnosti. Za opis prvega, ki določa odnos manjšinska književnost – zgodovina, si je potrebno ogledati besedilo, ki ga je Deleuze objavil v reviji Critique leta 1978 in nosi naslov Filozofija in manjšina. V besedilu pravi, da nam za poznavanje obdobja romantike v Nemčiji ne zadošča branje Goetheja. Goethe kot veliki pisatelj si je romantiko izmislil in s svojo izmišljijo podal popolnoma drugačen svet, kot je bila Nemčija v 18. stoletju. Med ustvarjenim in resničnim svetom obstaja prevelika razlika. Prav ta razlika pa je Goetheja s pomočjo interpretacije naredila velikega. Če hočemo vedeti, kakšno je bilo življenje v romantiki, moramo poiskati manjš(insk)ega avtorja. Med njegovim in resničnim svetom obstaja manjša razlika. Deleuze pozablja, da s tem ne pridobimo mnogo. Manjšinsko spremenimo v večinsko in nadaljujemo iskanje. Ko izčrpamo vso zalogo manjšinske književnosti, je staro branje prekrito in si za vzorec lahko spet vzamemo Goetheja, saj je medtem postal že popolnoma pozabljen. Poglejmo zdaj pojem manjšinske književnosti glede na pojem sam. V knjigi Kafka najdemo poglavje, ki nosi naslov Kaj je manjšinska književnost. Opredeljujejo jo tri značilnosti: deteritorializacija jezika, navezava individualnega na trenutno politiko in kolektivni ustroj izjavljanja. Deteritorializacija pri Kafki je nekoliko bolj zapletena kot običajno. To je razvidno iz pisma Maxu Brodu, kjer je izražena nemoč židovske literature v Pragi. Do njenega razvoja ni prišlo zaradi dvojnega značaja deteritorializacije. Židje, katerih materni jezik je bil jidiš, so v večinskem češkem okolju ustvarjali literaturo v nemškem jeziku. Domači jezik Židov s podeželja je bila češčina, ki jo skušajo ob prihodu v mesto pozabiti in v sebi zatreti. Jidiš prezirajo in se ga bojijo. Deluje kot predelava nemščine in se pojavlja v ljudskem gledališču. Nemščina Čitalnica 287 recenzije nastopa v vlogi kulturnega in sporazumevalnega jezika. Je uradni državni jezik. Trem jezikom se pridruži še hebrejščina, mitski jezik, v katerem poteka religiozna praksa, in delovanje praškega kroga. Preostali dve značilnosti manjšinske književnosti sta navezava individualnega na trenutno politiko in kolektivni ustroj izjavljanja. Deleuze opredeli ta pojma na osnovi že v prejšnjih delih opredeljenega pojmovanja individualne duše, kolektivne duše in jaza. Za opis razlike med individualnim in kolektivnim se posluži D. H. Lawrencea, ki uporabi zgodovinsko zgodbo o evangelistu Janezu in Jezusu Kristusu. Janez iz Patmosa je prvi, ki vzpostavi krščanstvo na kolektivni ravni. Kot človek iz množice se naslavlja na množico. V tem je bistveno različen od Jezusa, ki vztraja v puščavništvu, v radikalni različnosti. Individualna duša se ob delovanju ljubezni spremeni v jaz. Ljubezen je vedno ljubezen do nečesa, do nekoga. Šele z odnosom do objekta se vzpostavlja subjekt kot jaz. V zvezi z ustrojem izjavljanja v Kafkovih romanih in zgodbah je treba poudariti, da je izjavljanje pred izjavo, vendar ne glede na subjekt, ampak glede na ustroj. Ustroj ima dve strani: je kolektivni ustroj izjavljanja in strojni ustroj želje. Primer tega je Kurjač v prvem poglavju Amerike, ki je izšlo ločeno. Karl Rossmann želi postati inženir ali vsaj mehanik. To pove Kurjaču na ladji, ki svojo službo zapušča. Stroj je družben, ko razpada na posamezne dele, ki so tudi vsak zase stroj. Stroj je želja, ker gradi stroj v stroju, nenehno postavlja novo kolesje ob prejšnjem, ki deluje neusklajeno. To velja še posebej za pravni stroj. Strojni ustroj želje je kolektivni ustroj izjavljanja. Nemški kurjač se pritožuje nad ravnanjem romunskega šefa in nad pritiski, ki jih doživljajo Nemci na ladji. Izjava je navodilo za uporabo stroja, narejena po pravilih, je pritožba ali prošnja, ki razgradi ustroj, katerega del je stroj. Kafkovi junaki so poklicno v stiku z instrumentalnim. Sprehodimo se po rizomu in poglejmo za konec še, kako je z ženskami v Kafkovih romanih. V povezavi z deteritorializacijo trem sestavinam boga ustrezajo tri stopnje svobode: svoboda gibanja, svoboda izjave in svoboda želje. Iz tega so izpeljane tri kategorije žensk: sestre, služkinje in prostitutke. Sestre so del družine in poženejo v beg družinski stroj. V svetu, kjer bi bivale le sestre, bi vladala neskončna svoboda gibanja. V drugo skupino spadajo služkinje, male uradnice in naključne ženske, ki so ujete v birokratski stroj in ga želijo pognati v beg. Jezik služkinj je iz tišine rojeni glas, v katerem je izjava del kolektivnega ustroja. Niso subjekt, ki bi izjavo popačil. Prostitutke so na sečišču vseh strojev, družinskega, zakonskega, birokratskega, in jih zato toliko vztrajneje nagan-jajo v beg. S prostitutkami je Kafka potisnjen na linijo deteritorializacije. Vse tri lastnosti morajo biti prepletene. Vzeti si žensko za služkinjo, sestro in vlačugo. Ta formula je formula shizoinces-ta. Na strani 87 najdemo očitek psihoanalizi: “Psihoanaliza, ki ničesar ne razume, je vedno zamenjevala dve vrsti incesta: sestro predstavlja kot materin substrat, služkinjo kot njen derivat, vlačugo kot tvorbo reakcije. Povrh vsega razlaga skupino sestra – služkinja – vlačuga kot mazohističen obrat: ker pa psihoanaliza tudi o mazohizmu ne razume ničesar, se ni česa bati.” Pri shizoincestu sodeluje sestra, ki ni materin substrat, ampak je na drugem koncu, na strani razrednega boja, pri služkinjah in vlačugah – to je incest deteritorializacije. Shizoincest s kar največ povezavami, z mnogoglasno razsežnostjo, s posredovanjem vlačug in služkinj, s položaji, ki imajo v družbenih serijah, je v nasprotju z nevrotičnim incestom, ki ga karak-terizirajo pretrgane povezave, edini enoumni označevalec, oklepanje družine in nevtralizacija vsakršnega družbeno–političnega polja. Od tod naprej pa se k branju Kafke odpravi kar sam. 288 Čitalnica prikazi in pregledi Janet Carsten, Stephen Hugh-Jones (ur.): ABOUT THE HOUSE: LÉVI-STRAUSS AND BEYOND Cambridge University Press, 1995, 300 str. Koncept hiše je v antropologijo stopil v letih 1976 in 1977 na Lévi-Straussovih predavanjih na College de France, v knjigi pa je bil prvič obravnavan v drugi izdaji njegove Poti mask iz leta 1979. Šlo je za razširjeno različico prvotne knjige, kjer je koncept hiše opisan v poročilu z druge ekspedicije z naslovom Socialna organizacija Kvai-kutlov. K njemu se je ponovno vrnil štiri leta pozneje v članku Etnologija in zgodovina, ki je bil objavljen v Analih. Ta članek že v naslovu pokaže Lévi-Straussov namen pri razvoju koncepta hiše. Koncept hiše temelji na analizi evropske plemiške hiše, ki za svojo reprodukcijo kombinira tako agnatska kot uterinska načela kot tudi posvojitve in poroke. Reprodukcija družin ne deluje več po ustaljenih pravilih, temveč postane izbira vsake družine posebej, ki v njej išče koristi. Tako družina prak-ticira tako endogamne kot eksogamne poroke. S prakticiranjem eksogamije in endogamije družina s pomočjo prve širi svaštvene povezave in zavezništva, s čimer pridobiva in dviga svoj status, z drugo pa konsolidira in perpetuira dosežene prednosti, čeprav ne brez izpostavljanja trenutno najmočnejšega rodu nevarnostim, ki jih pomenijo daljni sorodniki, ki so se z endogamijo spet približali in postali rivali. S tem se izenačita tudi materinska in očetovska črta (ligne), kar onemogoči, da bi v eni ali drugi videli steber socialne strukture. Pri tem pa ne gre le za poskus zabrisanja meje med matrilinearnostjo in patrilinearnostjo, temveč tudi za zanikanje distinkcije med eksogamijo in endogamijo. S cepitvijo nasled-stvenih skupin in s spajanjem njihovih delov z deli drugih skupin pride do bistvenega družbenega premika, saj so te skupine odvisne tako od zavezništev kot od nasledstva. Če je bilo sklepanje porok in z njimi pač tudi širših sorodstvenih zavezništev (alliance) dotlej omejeno s strogimi pravili, ki so prepovedovala in predpisovala, se s konceptom hiše stvari torej korenito spremenijo. Hiša ne temelji več zgolj na materialnem nasledstvu, temveč tudi na duhovnem, torej dostojanstvu, sorodstvu, imenu, stanu. Kot socialna institucija hiša kombinira vrsto nasprotujočih si načel, kot so bivališče in nasledstvo, patrilinealno in matrilinealno potomstvo, hipergami-jo in hipogamijo, ki so si v tradicionalnih sorodstvenih teorijah medsebojno nasprotujoča, in torej predstavlja neke vrste prehodno stopnjo med družbo, ki temelji na sorodstvu, in razredno organizirano družbo. S tem se je teorija, ki jo je Lévi-Strauss razvil v Elementarnih strukturah sorodstva, približala rešitvi problema kognatskih ali bilateralnih sorodstvenih sistemov, ki so bili nerešljivi tako za aliansno kot tudi za potomstveno teorijo sorodstva. Avtorji v pričujočem zborniku so za analizo izbrali primere iz dveh delov sveta – iz jugovzhodne Azije in ama-zonskega pragozda. Njihov namen ni bil pokazati le na prednosti, temveč tudi na pomanjkljivosti Lévi-Straussovega koncepta, pri čemer se zlasti opirajo na dejstvo, da hiša ni le neka stavba, temveč celoten družbeni proces, ki se začne z rojstvom, nadaljuje z rastjo in staranjem ter na koncu umre. Hiša je mobilna družbena enota in pomeni svojevrstno metaforo človeškega telesa na eni ter družbe in kozmološke organizacije družbe na drugi strani. Še posebej pomembno pa se zdi opozorilo avtorjev, da je Lévi-Straussov koncept hiše v bistvu evolucionističen, čemur ves čas ugovarjajo. Roxana Waterson v članku Houses and hierarchies in island Southeast Asia analizira družbe v jugovzhodni Aziji, ki poznajo hišno organizacijo. Opre se zlasti na primere iz Indonezije, Bornea, Malezije in Filipinov in jih primerja z Lévi-Straussovi-mi primeri, Indijanci Kwaikutli, fevdalno Evropo in zlasti Japonsko. V svojem konceptu izpostavi tri elemente, ki determinirajo hišo – idejo kontinuitete, prenos neke oblike lastnine iz generacije v generacijo ter strateško izrabo jezika sorodstva in svaštva. Pri tem ugotavlja, da se koncept hiše pojavlja v zelo različno stratificiranih in hier-arhiziranih družbah z različnimi sorodstvenimi sistemi. Maurice Bloch v The resurrection of the house amongst the Zafi-maniry of Madagascar opisuje odnos med poroko in hišo pri tem ljudstvu. Obe sta neposredno in tesno povezani in odvisni ena od druge. Z “rastjo” poročne vezi raste tudi hiša in obe skupaj postajata vse bolj trdni (ali nestabilni), se starata in s smrtjo poročnega para hiša postane “sveta” za njegove naslednike. Poročna terminologija je izražena z graditeljskimi pojmi, ti pa temeljijo na izrazju za telo. Čitalnica 289 prikazi in pregledi V The heart-group, the conjugal couple and the symbolism of the rice meal among the Kelabit of Sarawak Monica Janowski pokaže, kako dejavnosti poročenega para konstituirajo identiteto hiše, pri čemer ima osrednjo vlogo hrana, zlasti riž. Moški in ženske so povezani z različnimi vrstami hrane, kar je povezano z različnim odnosom spolov do hiše in razmerjem med notranjim in zunanjim. Tako je hiša bivališče poročenega para kot tudi ritualna entiteta, v kateri imajo moški in ženske različne vloge. O pomenu bratovstva oziroma sestrstva (siblingship) za strukturo in funkcijo hiše piše Janet Carsten v Houses in Langkawi: stable structures or mobile homes? Pri tem pokaže, da pomen hiše presega domačijsko skupino, zlasti ob prazničnih dnevih, ko celotna družba na otoku Langkawi deluje kot razširjena hiša. To ima, s tem ko preseže vsakodnevne politične in socialne delitve, bolj simboličen kot praktičen pomen. Thomas Gibson se v Having your house and eating it: houses and sibling in Ara, South Sulawesi osredotoči na povezanost obredov rojstva, poroke in smrti z obredi pri graditvi hiše, pri čemer poudari, da so deli hiše povezani tako z bratstvom/sestrstvom (siblingship) kot s človeškim telesom. Ker je vas Ara izrazito hierarhična, saj se njeni prebivalci delijo na pomemb-neže, običajne smrtnike in sužnje, obredi označujejo tudi razliko med hišami, saj imajo različno pomembne hiše različne pravice do obredov. Ob tem Gibson poudari še zgodovinsko obstojnost hiše. Prispevek Signe Howell The Lio House: building, category, idea, value govori o mitski preteklosti ljudstva Lio, ki kaže na kognatsko in endogamno družbo, čeprav sami poudarjajo potomstvo in eksogamijo. Njihove hiše delujejo podobno kot evropske plemiške hiše in so pomembna socialna kategorija. Pomemben pa je tudi odnos med potomstvom, ki regulira medskupinske odnose, in hišo, ki regulira odnose v sami skupini. Pri tem Howllova opozori na pomanjkljivosti Lévi-Straussovega koncepta, ki je na eni strani omejen s koncepti elementarnih struktur sorodstva, na drugi strani pa nekako preveč zlahka obseže praktično vse družbe. Susan McKinnon v Houses and hierarchy: the view from a South Moluc-can society poudari kontradikcije v Lévi-Straussovem konceptu, saj hiša na eni strani presega kategorije sorodstva, potomstva in svaštva, na drugi pa temelji prav na njih. Kajpada pa pri tem ne gre za nasprotje med družbami z različnimi sistemi, temveč za nasprotje v sami družbi s “hišno strukturo”, ki je temeljno za hierarhizacijo te družbe. V primeru, ki ga McKinnonova obravnava, se hierarhični odnosi kažejo skozi dva tipa hiš, tiste z imenom in one brez njega, pri čemer se razlike izražajo v nasprotujočih si pravilih poroke, pripadnosti in bivališča v eni in drugi. S člankom Petra Riviera Houses, places and people: community and continuity in Guiana se zbornik iz Azije preseli v Južno Ameriko, oziroma natančneje, v amazonsko nižino. S predstavitvijo različnih tipov hiše v Gva-jani želi Riviere pokazati na nevarnost preširokega razumevanja koncepta, saj ugotavlja, da aplikacija modela hiše, kot si ga je zamislil Lévi-Strauss, ne pove nič novega o družbah v Gvajani, zato pa je mnogo bolj ploden drugje, čeprav ga je treba vedno obravnavati kritično. Ljudstvo Mebengokre, ki ga v besedilu The houses of the Mebengokre (Kayapo) of Central Brazil – a new door to their social organization obravnava Vanessa Lea, pozna, v nasprotju z Levi-Straussovimi primeri, uterinski potom-stveni sistem s kognatskimi sorodniki. Hiša ima pri njih pomen rodovne skupnosti in funkcionira kot klan, bivališče in hiša pa sta ločeni entiteti. Družba Me- bengokre je neke vrste mešanica matrilinealnosti, kognatskega sorodstva in dvojnega potomstva. V zadnjem poglavju zbornika Inside-out and back-to-front: the androgynous house in Northwest Amazonia Stephen Hugh-Jones analizira različne ravni patrilinealnih skupnosti na podlagi lokalnega pomena hiše. Pri tem opozarja na mitološke osnove socialne strukture in nujnost, da koncept hiše vsakokrat obravnavamo v njegovem kontekstu, ki je lahko tudi v eni sami družbi različen za moške in ženske ali za različne generacije. Na koncu še dodaja, da je v konceptu hiše v severozahodni Amazoniji morda videti tudi prežitke civilizacij, ki so nekoč živele na tem področju. 290 Čitalnica prikazi in pregledi K. J. Dover: GRŠKA HOMOSEKSUALNOST Lj.: Krtina, 1995; 303 str., cena 1.880,00 SIT Grška homoseksualnost je prav zanimiva knjiga, napisana v klasičnem filološkem slogu. Avtor Kenneth James Dover si je zastavil nalogo opisati homoseksualne pojave v vedenju in čutenju, ki jih je moč razbrati iz grške umetnosti in literature v času med osmim in drugim stoletjem pred Kristusom, kar obsega grško antiko, klasično dobo in helenizem. Knjiga je razdeljena na štiri dele.V prvem avtor obravnava probleme, vire in metode, ki jih pri raziskovanju uporablja. Viri so vazne slike in literarni viri kot homoseksualna poezija, atiška komedija, Platonovi spisi in Ajshinov govor proti Timarhu. Drugi del knjige je posvečen procesu proti Timarhu, ki je naši praksi povsem neznan sodni problem: Ajshin dokazuje, da se je atenski politik Timarh v mladosti prostituiral in je tako izpostavljen kazni po zakonu, ki določa, da morajo biti atenski državljani, ki so se prostituirali drugemu moškemu, izklju- čeni iz političnega življenja. Preko tega govora, ki je edino daljše delo grške literature, se seznanimo s homoseksualnimi razmerji ter navadami in stereotipi, ki so takrat veljali. Izvemo na primer, da je bil pasivni partner (Dover označi z eromenos ali pajdika tistega, ki ga Sovre v Simpozionu imenuje ugodnik) praviloma mlajši in da je aktivni partner veljal v družbi veliko več kot pasivni, ne glede na starost. Grki so bili mnenja, da pasivni partner pri spolnem odnosu ne uživa: “Sicer pa deček ne deli moževega ugodja med ljubljenjem, kot ga ženska, ampak povsem hladno opazuje drugega, ki je pijan od spolne sle,” navaja Dover, kar pravi Ksenofon v Sim-pozionu (str. 72). Dover razlaga ritual zapeljevanja, kakšni so bili odnosi med partnerjema, koliko so o tem sploh govorili, skratka, dobimo vpogled v toliko misti-ficirani in zakriti svet grške homoseksualnosti. Mnogi klasični filologi so uspešno zatiskali oči pred tem vidikom grške seksualnosti, trdili so, da so to zlohotne in napihnjene zgodbe o nekaj seksualnih izprijencih, nekateri pa to grozoto pripisujejo vsem Grkom. Toda Dover ni sentimentalen ali moralist, vidike homoseksualnega življenja opisuje in razlaga odkrito, ne da bi se zapletal s tabuji, piše brez dlake na jeziku. Zavrača predstavo, ki jo je prenekateri avtor tako rad sprejel: da gre pri grški homoseksualnosti za “dorski greh, ki ga je gojila neznatna peščica v Atenah” (str. 7). Lahko razumemo, da npr. Homerjevega subtilnega opisa homoseksualnega vedenja marsikdo ne razume kot takega, saj je treba dobro poznati grške navade, da razberemo, kdaj gre za homosekusalno vsebino. Težko pa je prezreti slike in homo-erotične literarne in neliterarne vire, na katere opozarja Dover. V tretjem delu z naslovom Posebni vidiki Dover med drugim obravnava homoseksualnost v filozofiji in žensko homoseksualnost. Opiše odnos Platona, Sokrata in Aristotela do te teme. Tako beremo o Sokratovem erosu, ki se izmika telesnemu ugodju in se udejanja v metafizičnem sistemu, o Platonovi prepovedi homoseksualnosti v poznejših spisih, saj onemogoča temeljit nadzor nad apetitivnim delom duše, in o Aristotelovi previdni obravnavi problema. Ženska homoseksualnost je bila za Grke kočljiva tema, kar kažejo odsotnost podatkov o tem vprašanju, obsodbe in napačne razlage. Četrti del nosi naslov Spremembe. V drugi polovici avtor pretrese homoseksualnost v mitih, saj so Grki tudi svojim bogovom pripisovali nagnjenje do istega spola. Kako značilno: bogovom, ne pa tudi boginjam. Zanimivo je, kako si Dover razlaga razživetost homoseksualnega življenja prav v grški družbi. Pravi, da se je le v odnosu med erastom in ugodnikom lahko razvila tista intimnost, ki jo je ustroj družbe preprečil med možem in ženo, očetom in sinom. Grški erotični eros je bil povezava vzgojnega in spolnega razmerja, ki se je lahko uveljavilo zato, ker si Grki niso predstavljali, da božanstva sankcionirajo tudi spolno vedenje, torej niso premogli religiozne institucije, ki bi prepovedovala ljubezen do istega spola. V kake globlje razlage se Dover ne spusti. V knjigi so tudi reprodukcije vaznih slik, ki prikazujejo grške seksualne navade od dvorjenja do “konkretnejših” stikov. Slike so precej prepričljiv dokaz, da Grki na homoseksualnem področju niso bili le platoniki. Dover kaže temeljito poznavanje grške družbe, snov obravnava na svojevrsten način. Uvaja nove termine in iz različnih kontekstov interpretira grške besede in preko teh značilnosti grške družbe. Razlage so predvsem filološke, kar pomeni, da avtor pojavov, ki jih razbira, ne razlaga s pomočjo Čitalnica 291 prikazi in pregledi katere od filozofsko-socioloških smeri, čeprav je bil prvotno dogovorjen z Georgeom Devereuxom, da bi ta osvetlil antropološke in psihoanalitične vidike. Ker so različne obveznosti Dev-ereuxu preprečile sodelovanje v knjigi, je Grška homoseksualnost ostala klasično filološko delo. Kot je že iz zapisanega razvidno, pa ne gre za klasično filološko delo v smislu zaprašenega prepisovanja iz starih knjig in komentarjev. Doverjevo delo loči od neplodne klasičnofilološke metode predvsem to, da ne zastavlja le večnega filološkega vprašanja, kaj so različni komentatorji pred njim že napisali o tej temi, ampak se sprašuje, kako je bilo in zakaj je bilo tako. Knjigi je pridan seznam vaz in spisek muzejev in zbirk, kjer si lahko ogledamo vazne slike, ki so predstavljene na fotografijah in jih Dover izčrpno komentira. Sledi bogata bibliografija, ki navaja na poglabljanje znanja o temi, seznam grških tekstov in dokumentov, seznam grških besed in splošni seznam. Zdi se, da noben podatek v knjigi ne ostaja v zraku, ampak so zabeleženi vsi viri, ki jih lahko poiščemo, preverimo in si jih kako drugače razlagamo. Knjigo Grška homoseksualnost je kot vir uporabil tudi Michel Fou-cault v svojem delu Zgodovina seksualnosti. Iz angleščine jo je prevedla Nataša Homar in lahko jo le toplo priporočam v branje. Darja Šterbenc 292 Čitalnica Boštjan M. Zupančič PRVINE PRAVNE KULTURE Knji`na zbirka Teorija in praksa, Fakulteta za dru`bene vede, Ljubljana, 1994, 313 str. Po knjigah Bitje in hrepenenje (1989), Pravo in prav (1990) in Od blaznosti do blagoslova (1992) Zupančič nadaljuje svoj literarni opus, ki sega od razlage človekove biti na eni do zgodovinskosocialnih problemov na drugi strani. Tudi v delu, ki je pred nami tokrat, se Zupančič skozi formo eseja loteva tako širokega spektra problemov, da sam naslov dela zajema kvečjemu njihovo težišče, nikakor pa ne celotnega tematskega okvira. Z izrazito pravniško izkušnjo skuša avtor osvetliti nekatere probleme sodobne družbe in prava ter se z analizo temeljnih jamstev kazenskega postopka loteva kočljivega odnosa med pravom in vrednotami, odnosa med pravno in dejansko enakostjo. Zupančič je kot pravni strokovnjak postavil doktrino o pravnosti kazenskega procesa, katere izhodišče postulira funkcijo prava kot nadomestka za uporabo sile pri razreševanju sporov. Čeprav je od leta 1993 tudi ustavni sodnik, pa njegova doktrina pri pravnikih v Sloveniji ni naletela na plodna tla. Najpomembnejši kontekst za razumevanje Zupančičeve pravno-poli-tične nazorske usmeritve, s katero je njegovo delo vseskozi prežeto, je njegova metafizična izkušnja Biti, do katere se je dokopal skozi študij psihoanalize na Ecole de Criminologie na montrealski univerzi. Ta študij ga je pripeljal do spoznanja, da prvinski in za našo družbo najbolj uničujoči impulzi prihajajo iz subjektivnih nevrotičnih hotenj, politika, pravo in družbene institucije nasploh pa pri tem zavzemajo šele izvedeno, drugotno vlogo. Njegov pristop k omenjeni problematiki se na formalni ravni odvija skozi analizo liberalizma kot sleherne pravne države, kljub temu pa njegovo pisanje močno presega suhoparno stereotipnost običajnih teoretskih analiz. Njegova izvajanja so prežeta z duhom svetovljanske lucidnosti, ki suvereno prebija okvire med posameznimi družboslovnimi vedami, kar daje delu v vseh pogledih še dodatno razsežnost. Zupančičeva težnja po čimbolj vsestranski osvetlitvi razmerij med družbo in državo je nabita tako z zgodovinskim razumevanjem pojma svobode kot z njegovo razlago razmerja med Bitjo in Ničem. Vprašanja slednjih dveh, po svoji naravi tipičnih eksis-tencial(istič)nih kategorij se loteva skozi kritiko Camusovega L’ homme révolté, kjer že na začetku opozori, da so “Na koncu … vsi družbeni problemi in dileme resnični samo toliko, kolikor se izrazijo v individualni zavesti” (str. 242). S to trditvijo se Zupančič obrne iz obravnave svobode kot družbene kategorije v obravnavo le-te kot čistega eksistencialnega občutja. Njegova izvajanja temeljijo na trditvi, da je “eksistencializem … frustrirana predstopnja metafizike” (str. 247), nadgradnja te prikazi in pregledi trditve pa že dobiva nekatere poteze metafizičnega diskurza. Občutenje Niča – v eksistencialistični literaturi pogosto imenovanega absurd – je posledica razpada Ega, le-ta pa je temeljni pogoj Biti kot sinteza, ki presega vir absurda, antinomijo med univerzalnim in partikularnim. Na tej točki “ponotranjanja” človekove svobode kot take se postavlja vprašanje, kakšno vlogo naj bi pri vsem tem sploh odigrale različne družbene institucije – od vzgojnih do represivnih. Če je prvi pogoj civiliziranosti mirno reševanje sporov (in je obstoj prava potemtakem izraz pomanjkanja pravne kulture), je “pravna kultura … splet vrednot, ki zadevajo obnašanje ljudi, pravnih institucij v sporih in potencialno spornih … situacijah” (str. 35). Kolikor ta formulacija postavlja pravo v ospredje pravne kulture na podlagi zagotavljanja pravne svobode posameznikov, pa iz prej povedanega lahko ugotovimo, da na področju posameznikove eksistence oz. iz nje izhajajoče občutje svobode pravo (in tudi druge institucije) izgubijo večino svoje moči, ki jim jo zagotavlja legitimnost na področju kolektivnega. Svoje delo Zupančič konča s poglavjem “Eros in ustvarjalnost”, kjer ugotavlja, da je energija, porabljena za vzpostavitev zadovoljitve osnovnih materialnih potreb v večini družb posrkala Hrepenenje, ki naj bi mu vse to odrekanje pravzaprav služilo in zadostilo. Iz tega izpelje radikalno trditev, da kolektivna igra v resnici ne vodi nikamor in da je edini izhod iz začaranega kroga neukročenost kot Eros, eksistenca, ki proizvaja nasledke lastne osvobojenosti. S to ugotovitvijo se ponovno vračamo na začetek, tj. k vprašanju, kako zagotoviti pogoje, ki omogočajo takšno življenjsko držo, obenem pa tudi k vprašanju, v kolikšni meri lahko to dilemo sploh razrešimo na ta način. Drugače rečeno: ponovni kritični razmislek o temeljnih premisah možnosti človekove svobode nam lahko močno omaje pomembnost vloge družbenih institucij, ki jim jih je pri tej problematiki pripisovalo tradicionalno družboslovje. Primož Oberžan Howard Gardner RAZSE`NOSTI UMA – TEORIJA O VE~ INTELIGENCAH Zalo`ba Tangram; Zbirka naravno u~enje, Ljubljana 1995; 468 strani, 5.300 SIT Colin Rose in Luise Goll UMETNOST U~ENJA – KOMPLET U~BENIKA IN DVEH PRIRO~NIKOV, TREH AVDIO IN ENE VIDEO KASETE Zalo`ba Tangram; Zbirka naravno u~enje, Ljubljana 1993; 226+64+32 strani, 10.400 SIT Kot pravi Howard Gardner v uvodu ob deseti obletnici prve izdaje Razsežnosti uma (prvič izšla leta 1983 v Cambridgeu, drugič leta 1993, v slovenskem prevodu pa lani), je v knjigi videl predvsem prispevek k razvojni psihologiji in širše k vedam o vedenju in spoznavanju. “Želel sem razširiti pojmovanje inteligence, tako da bi vključevalo ne le rezultate testov na papirju, marveč tudi vedenje o človeških možganih in posluh za raznolikost človeških kultur.” V drugi izdaji je Gardner delno dopolnil glavne teme iz prve izdaje, pokazal je, kje je mesto teorije o več inteligencah v zgodovini preučevanja inteligence, prvotne izsledke je povezal z novejšim delom in odgovoril na nekatere najpomembnejše kritike njegove teorije. Medtem ko je v prvi izdaji inteligenco postavljal mnogo bolj v glavo posameznika, sedaj poudarja, da inteligenco v veliki meri določajo Čitalnica 293 prikazi in pregledi priložnosti, ki jih ponujajo različne kulture (od jadranja do arhitekture, geometrije, šaha), pa tudi pomen različnih pripomočkov in zapisov za spodbujanje inteligenc pri odraščajočem otroku. Avtor natančneje loči med inteligencami, področji in polji. Na ravni posameznika je primerno govoriti o eni ali več inteligencah ali intelektualnih nagnjenih, ki jih imamo že ob rojstvu in jih lahko razumemo kot nevrobiološke danosti. Ljudje se rodijo v kulture, ki pod svojim okriljem združujejo veliko število področij – strok, obrti, dejavnosti. Posameznik jih z vključevanjem v kulturo osvoji, tako da ga je mogoče ocenjevati po tem, kakšno stopnjo uspešnosti je v njih dosegel. Ko pa oseba doseže določeno stopnjo sposobnosti, postane zelo pomembno polje, ki je sicer sociološki konstrukt, vključuje pa ljudi, ustanove, mehanizme nagrajevanja in drugo, kar podaja sodbe o kakovosti posameznih izvedb. Zanj je ustvarjalen posameznik tisti, ki redno rešuje težave ali narekuje značilnosti izdelkov na kakem področju in čigar delo člani danega polja obenem priznavajo kot novo in sprejemljivo. Gardner v prvem delu knjige spregovori o tem, kaj je inteligenca, drugi del prinaša avtorjeva teoretična spoznanja o sedmih inteligencah, v tretjem delu pa je poudarek na razvijanju in uporabi teh inteligenc. Biološki temelji inteligence Inteligenco Gardner definira kot zmožnost reševanja problemov ali ustvarjanje izdelkov (artefaktov), ki so cenjeni v enem ali več kulturnih okoljih. Takoj zraven zapiše, da ta definicija ne pove ničesar o virih teh zmožnosti, niti o ustreznosti sredstvev za njihovo preverjanje. Čeprav je genetika v zadnjih dvajsetih letih skokovito napredovala, nam ne more ponuditi jasnega odgovora na to, kaj je inteligenca. Kljub temu nam morajo biti odkritja genetikov izhodišče. Navsezadnje smo vsi živi organizmi in v nekem smislu je vse, kar bomo kdaj dosegli, zapisano v našem genskem gradivu. Poleg tega je razlika med genotipom (sestavo organizma, ki jo določata genska prispevka obeh staršev) in fenotipom (opazne značilnosti organizma, ki se izrazijo v danem okolju in pod njegovim vplivom) bistvena za razumevanje vedenjskega in intelektualnega profila vsakega posameznika. Enako pomemben je princip različnosti, saj je vsako bitje enkraten biološki eksperiment. V zvezi s tem se postavljata dve vprašanji: o prožnosti človeškega razvoja – koliko lahko različni posegi spremenijo intelektualne potenciale ali zmogljivosti posameznika (eno stališče je, da je razvoj osebka razmeroma nedovzeten za vplive, vnaprej določen, spremenljiv le v podrobnostih, nasprotno stališče pa trdi, da je razvoj zelo prožen in da lahko s primernimi posegi v odločilnih trenutkih dobimo organizem z večjim razponom sposobnosti), in o naravi intelektualnih zmogljivosti – vertikalna ali horizontalna obdelava podatkov (po prvi teoriji imamo ljudje dar, da lahko izvajamo nekatere natančno opredeljive intelektualne postopke – na določenem delu specializiranega živčevja v možganih – medtem ko smo nesposobni izvajati druge, po nasprotni teoriji pa imamo ljudje splošne zmožnosti za obdelavo podatkov, ki jih izvajajo celotni možgani, ki niso funkcionalno specializirani). Gardner trdi, da je za človekov razvoj značilna precejšnja prožnost in prilagodljivost, zlasti v prvih mesecih življenja, vendar pa na prožnost vplivajo močne genske omejitve, ki delujejo od samega začetka in vodijo razvoj po določenih poteh in ne po kakih drugih. “Velike spremembe delov možganov, ki spremljajo razlike v izkušnjah, so povezane s spremembami na ravni nevtronov, in sicer v številu, vzorcu in kakovosti sinaptičnih povezav.” Merila za opredeljevanje inteligenc Gardner uvede osem neodvisnih meril za opredeljevanje inteligenc, ki temeljijo na nevrobioloških in psiholoških kot tudi na antropoloških in kulturnih dokazih. Na podlagi jasnih in natančnih kriterijev se izogne napakam: 1) možnost osamitve ob možganski poškodbi (če je ob možganski poškodbi kako zmožnost mogoče uničiti – ali ohraniti neprizadeto – ločeno od preostalih, je njena neodvisnost od drugih človeških zmožnosti verjetna, 2) obstoj genialnih bebcev in čudežnih otrok (posamezniki z izjemno neenakomernim profilom zmožnosti in primanjkljajev, ki dokazujejo obstoj specifičnih inteligenc), 3) opredeljiv osnovni postopek ali niz postopkov (inteligenco bi lahko opredelili kot živčni mehanizem ali sistem za obdelavo podatkov, ki je gensko programiran tako, da ga aktivirajo določene vrste podatkov, posredovane od znotraj ali od zunaj), 4) samosvoj potek razvoja in opredeljiv niz strokovnih dosežkov (inteligenca bi morala imeti prepoznavno razvojno pot, ki jo v onto-genetskem dogajanju opravijo tako normalni kot izjemni posamezniki), 5) evolucijski potek in evolucijska verodostojnost (specifična inteligenca postane bolj verjetna, če lahko določimo njene razvojne predhodnike, vključno z zmogljivostmi – kot je ptičje petje ali družbena organiziranost pri primatih – ki so skupne nam in drugim organizmom, 6) podpora eksperimentalnih psiholoških nalog (številne paradigme, cenjene v eksperimentalni psihologiji, osvetljujejo delovanje potencialnih inteligenc, njene metode omogočajo natančno obdelovanje 294 Čitalnica prikazi in pregledi jezikovnih in prostorskih podatkov), 7) podpora psihometrijskih dognanj (tako kot so pomembni podatki psiholoških eksperimentov, tako so pomembni rezultati standardnih testov – kot so npr. inteligenčni testi) in 8) dovzetnost za vkodiranje v simbolni sistem (temeljna značilnost človeške inteligence je morda prav njena “naravna” težnja k utelešenju v simbolnem sistemu). Sedem inteligenc Večina ljudi meni, da je inteligenca ena sama, splošna zmogljivost, ki jo lahko s testi izmerimo, Gardner pa dokazuje, da s testi predvsem merimo jezikovno in matema-tično-logično inteligenco, preostalih pa ne. Na podlagi zgoraj omenjenih meril za opredeljevanje inteligenc je definiral sedem inteligenc: “nepredmetni” obliki inteligence – jezik in glasba – ki ju ne oblikuje in usmerja fizični svet, pač pa odražata zgradbo konkretnih jezikov in glasb; “na predmete vezane” oblike inteligenc – prostorska, logično-mate-matična, telesno-gibalna – so podrejene nadzoru, ki ga izvajajo zgradba in funkcije konkretnih predmetov, s katerimi posameznik prihaja v stik; “osebni” inteligenci pa odražata niz močnih in medsebojno tekmujočih omejitev: obstoj človekove lastne osebe in obstoj drugih oseb, načini, kako kultura predstavlja in razlaga samo sebe. Jezikovna inteligenca je intelektualna sposobnost, ki je najenako-merneje porazdeljena med ljudmi, saj je jezik najpomembnejše orodje za delovanje v družbi. Najpomembnejši so štirje vidiki jezikovnega znanja: govorniški vidik, s katerim prepričujemo ljudi za dosego svojega cilja, mnemo-nični vidik, saj jezik uporabljamo za pomnjenje, velika je vloga jezika pri razlaganju – v preteklosti predvsem govorjena beseda, danes pa prevladuje pisana oblika, z metajezikovno rabo jezika pa razumemo predvsem upo- rabljanje jezika za razlago jezikovnih dejavnosti. V naši kulturi je jezikovna inteligenca daleč najbolj poudarjena, saj je osnovni kriterij za določanje inteligentnosti osebe. Pri pesnikih in pisateljih, ki imajo visoko razvito jezikovno inteligenco, opažamo močno razvito občutljivost za pomenske odtenke in poudarke, fraze in spretno obračanje besed. Je ena izmed najbolj raziskanih inteligenc, je pa v levi možganski polobli. Prav tukaj bi morda lahko opozorili na edino pomanjkljivost knjige – na njenih straneh se kar prepogosto pojavljajo slovnične in tipkarske napake, mnogo pa je tudi nedoslednosti, saj so pojmi včasih zapisani s tujko, drugič pa jih je lektor slovenil. Glasbena inteligenca je ena izmed najbolj zapostavljenih inteligenc v zahodni kulturi. Je tista nadarjenost, ki se pokaže najbolj zgodaj, hkrati pa tudi tista, ki potrebuje največ spodbud in truda za vrhunski razvoj. To Gardner dokazuje z izsledki japonskega pedagoga D. T. Suzukija, ki se ukvarja s poučevanjem violine samo dveletnih otrok (program seveda vključuje tudi njihove mame). S to metodo Suzuki pri mladih ljudeh izgrajuje trdno voljo in nadaljuje Konfucijevo tradicijo, ki uči, da je glasba temelj zrele osebnosti in dobrega državljana. Ta metoda žanje velik uspeh tudi zato, ker temelji na zen budističnem pojmovanju spoznavanja in poglabljanja lepote. Logično-matematična inteligenca je hkrati z jezikovno pri nas najbolj cenjena in spoštovana. Že pri malih otrocih se testira prepoznavanje predmetov, njihovo urejanje in prepoznavanje količine in oblike. Tudi v kasnejših letih šolanja se na račun te inteligence zapostavljajo preostale nadarjenosti. Od začetnega opazovanja se razvije v abstraktno mišljenje. Prostorska inteligenca je izrazito vezana na predmete. Pokaže se predvsem pri problemih, ki zahtevajo, da si ustvarimo miselno predstavo. Za to inteligenco je pomembno pravilno zaznavanje vidnega sveta in izvajanje pretvorb. S to inteligenco je zelo povezana telesno-gibalna inteligenca, za katero je značilna uporaba lastnega telesa. Visoko je razvita pri plesalcih in igralcih kot tudi pri športnikih in obrtnikih. Gardner poudarja tudi pomen osebne in medosebne inteligence. Medtem ko prva deluje predvsem pri človekovem raziskovanju in spoznavanju lastnih čustev, je medosebna usmerjena k drugim ljudem. Za celovito osebnost je pomembna harmonija obeh, saj je uspeh človeka odvisen od poznavanja samega sebe; za poznavanje samega sebe pa so zelo pomembni odzivi okolja na posameznikova ravnanja. Teorija v praksi Na podlagi Gardnerjeve teorije o več inteligencah in njihovih različnih načinih delovanja sta Colin Rose in Louise Goll pripravili celosten program za uporabo te teorije v praksi. Komplet Umetnost učenja je namenjen teoretični predstavitvi Gardnerjevega pojmovanja inteligenc, hkrati pa na zanimiv način ponuja obilo primerov za kar najboljšo uporabo naših možganov za doseganje ciljev. Na dveh avdio kasetah sta zbrali glasbo Mozarta, Vivaldija, Bacha, Beethovna… za ustvarjanje razpoloženja in vspodbujanje učenja ter za spodbujanje domišlije in učinkovito ponavljanje. Na tretji pomirjujoč glas predstavi celotno teorijo – namenjena je verbalnim tipom ljudi – medtem ko z video kaseto pridejo na svoj račun predvsem vizualni tipi. Celotno ponudbo dopolnjujejo učbenik in dva priročnika. Razsežnosti uma je knjiga, ki ne bo odveč tako družboslovcem kot naravoslovcem, saj na zelo uspešen način združuje običajno ločeni področji. Kom- Čitalnica 295 prikazi in pregledi plet Umetnost učenja pa bo prinesel obilo svežine v največkrat naporno učenje. Peter Brecl Artur Štern ALTRUIZEM Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana, 1996 185 str, 2.310 SIT Kaj je altruizem? Kdo je altruist? Kdo, ki pomaga brhki mladenki na avtocesti zamenjati predrto gumo? Kdo, ki pomaga invalidu po stopnicah? Tisti, ki je dober do živali? Je to morda kdo, ki ne vzame niti antibiotika, da bi tako ohranil življenje bakterijam, ki so ga prikovale v posteljo? Kdor bo po tej knjigi planil z željo, da bi mu razodela odgovore na zastavljena vprašanja, se lahko nadeja manjšega razočaranja. Ob koncu branja je vprašanj kvečjemu več. Za Arturja Šterna, leta 1965 rojenega doktorja veterinarske medicine, magistra temeljnih medicinskih ved in doktorja bioloških znanosti, je altruizem kot transdisciplinarni fenomen specialnost, s katero se ukvarja v okviru svojega osrednjega področja, filozofije biologije. Knjiga naj bi razjasnila naše dvome in nejasnosti, ki se porajajo ob samem pojmu altruizem, ter nam ga oznanila kot vrednoto. Štern že v uvodu napove, da ne namerava furiozno napadati drugače mislečih, niti ne le obnavljati do sedaj že napisanega, in tega se skozi knjigo tudi dejansko drži. Enega osnovnih pojmov si izposodi pri Dawkin-su in njegovem delu “The Selfish Gene”. Vsi geni so namreč sebični in neusmiljeno tekmujejo z drugimi v boju za edino in glavno nagrado – preživetje. Gen, ki ne hodi, tako rekoč, preko trupel drugih, prej ali slej izgine, zatorej je tudi v nas samih, v njihovih nosilcih, egoizem ena bolj izraženih lastnosti. In kje za vraga je potem prostor za to čudno reč, altru-izem, to nesebično razdajanje, ki v krutem svetu boja za preživetje pač očitno ne nudi posebnih garancij za zmago? Je sploh možno biti altruist? Na prvi pogled se zdi, da to ni nobena umetnost. Konec koncev vsi skrbimo za svoje otroke. Pa tudi za drugo, malce manj bližnje sorodstvo. Pomagamo prijateljem. Tudi kakšnemu neznancu oz. neznanki (pogostokrat odvisno od našega spola) na cesti. Damo kako kost ubogemu, izgubljenemu psu. Rešimo zbirko znamk ali sliko iz požara. In navsezadnje se lahko žrtvujemo tudi za idejo. Dlje kot smo biološko kot subjekti altruizma od objekta, večja je verjetnost, da smo resnično delovali iz čisto altruističnih nagibov, ne pa iz egois-tičnih – iz želje po ohranitvi gena, ki nam je skupen s potomstvom, sorodniki, soljudmi… Morda pa tudi ni tako. Šter-nov način pisanja je za jasen odgovor iščočega bralca naravnost frustrirajoč. Z niti najmanj altruističnim odnosom do ubogega bralstva nas vodi skozi poglavja v neko smer in nam pred koncem omogoči vreči sidro v varnem pristanu trdnih ugotovitev. Takoj nato pa pristavi, da je zadeva v bistvu lahko tudi povsem drugačna, in nas v naslednjem poglavju zapelje v drugo smer. Na začetku se nam še zdi, da se je preveč fiksiral na evolucijo in gene ter zanemaril vpliv vzgoje na hierarhijo, ki določa, komu pritiče več privilegijev v trenutkih našega dobrotništva. Lahko se z njim sicer strinjamo, da bi človek, vzgojen v pragozdu med opicami ali 296 Čitalnica volkovi, povsem drugače reagiral ob prvem srečanju z drugim človekom, kot pa bi reagiral ob prvem srečanju z npr. nosorogom. Vendar pa se v začetku še prepuščamo dvomom, nikakor ni nujno, da je to le sad sorodnega genskega zapisa, ki bi v omenjenem človeku sprožil notranje alarme, ampak preprostega dejstva, da je med sabo in drugim človekom že na prvi pogled zaznal sumljivo veliko podobnosti. No, nad postavljanjem protiargumentov kmalu dvignemo roke, saj jih k svojim argumentom več kot dovolj pribije že sam Štern, nato pa vneto razlaga in obdeluje tako ene kot druge. Na trenutke celo preveč vneto, zato bi znala biti posamezna poglavja oz. njihovi deli bralcu, ki ni najbolj dojemljiv za abstraktno razmišljanje, slabše pregledna ali celo nezanimiva. Štern se k sreči zaveda, kje je ločnica med strogo strokovnimi formulacijami in stavčnimi strukturami, razumljivimi nekoliko širšemu krogu, tako da nas ves čas elegantno vodi po obeh njenih straneh. Vrnimo se k sami vsebini. Odgovor na vprašanje, kdo sploh je pravi altruist, je silno nedvoumen. Vsak in nihče. Kot prvo je nemogoče priti do dna našim motivom. Mar res storimo komu dobro iz same, čiste dobrote, ali pa vendarle računamo na kasnejšo pro-tiuslugo. Morda si prizadevamo za kanček slave in ugled dobrotnika ali pa si celo nabiramo kredit za bivanje v onostranstvu? Drug problem je rezultat. Če smo imeli dober namen, a se nam je rabota ponesrečila, se lahko štejemo za etičnega altruista, nikakor pa ne tudi za biološkega, saj navsezadnje, kljub lepim željam nikomur nismo storili ničesar dobrega. Kaj pa, če koga pretepemo tako hudo, da ga spravimo v bolnišnico, letalo, s katerim bi naslednji dan moral potovati, pa potem strmoglavi? O naši etičnosti bi se lahko zlivala beseda, vendar pa smo glede na končno stanje, pravi Štern, biološki altruisti. Kaj moramo žrtvovati, da si prislužimo omenjeno titulo? Čas, materialne dobrine, del telesa, življenje oz. čast ali vero, kot tisto največ, kar lahko damo. To je tudi ena od točk, kjer se kdo s Šternom ne bo strinjal, saj je na svetu vsaj toliko ljudi, ki bi izgubo časti prenesli laže kot pa izgubo življenja, kot je onih, ki bi prikimali Šternovemu vrstnemu redu. Tudi samo žrtvovanje časti za nekoga je rahlo relativen pojem, saj jo lahko izgubiš, npr. v očeh enih, drugim pa se zdi zaradi razlogov, katerim si jo žrtvoval, poslej ta tvoja kvaliteta še izrazitejša. Sicer smo pa tako in tako že pred časom ugotovili, da ima pri tej temi vse vsaj dve plati. Ko nas avtor seznani še s sovražniki altruizma, nas začne popadati žalosten občutek, da navadnim smrtnikom te lastnosti ni dano imeti in da je bil pravi altruist kvečjemu kak Jezus Kristus. No, Štern v poglavju Prerok sesuje tudi njega in izrazi dvom o njegovih motivih, saj mu očita surovost, nastopaštvo, oblastništvo in špeku-lantstvo. K sreči avtorjev namen ni, da bi nas prepričal o tem, da je altruizem le utopija. Le toliko časa nas vodi skozi morje argumentov in protiargumentov, prepričanj in dvomov, pravilnih ugotovitev in zmot, da nam na koncu postane povsem jasno, kako malo je v bistvu potrebno, da postane ta svet vsaj komu vsaj za hip lepši, in kako ogromno to pravzaprav pomeni. Da se ne bi razumeli narobe. Na koncu knjige še vedno nimamo nobene konkretne, trdne in edino pravilne predstave o altruizmu. In ne le, da so naša vprašanja še vedno brez odgovorov, celo še cel kup novih se nam podi po glavi. Pa vendar, na koncu odgovorov več niti ne potrebujemo. Dovolj je, da razumemo, v čem je vrednost te “nove naravoslovne vere”, kot altruizmu pravi Štern, in dovolj je, da čutimo, da je odločitev zanjo pravilna. Marko Hajdinjak prikazi in pregledi Andrej Studen STANOVATI V LJUBLJANI STUDIA HUMANITATIS. Apes; 4; Ljubljana; 1995; Zalo`ba ŠKUC; 226 strani; cena 1683,00 SIT Bivalni prostor, torej streha nad glavo, je bil že od nekdaj človekova primarna potreba in tako sčasoma postal integralna sestavina življenja družine ali posameznika. Stanovanje je postalo mesto človekove reprodukcije, potrošništva, gospodinjstva, komunikacije, socializacije, igranja družbenih vlog, identifikacije in še kaj. Zgodovinarji so se dolgo izogibali raziskovanju človekovega vsakdanjika, kot so npr. hrana, obleka, stanovanje, in so ga raje prepuščali etnologom, zadnje čase pa se je tudi na Slovenskem vsaj med mlajšimi zgodovinarji zanimanje za vsakdanje življenje naših prednikov okrepilo. “Zgodovina neke hiše je zgodovina njenih stanovalcev, zgodovina njenih stanovalcev je zgodovina časa, v katerem so živeli in živijo, …” je zapisal nemški pesnik Wilhelm Raabe in tako misli tudi zgodovinar in sociolog kulture Andrej Studen, ki se je v svojem delu Stanovati v Ljubljani podal na popoto-Čitalnica 297 prikazi in pregledi vanje v svet hiš, stanovanj in njihovih stanovalcev ter preko njega odkrival vsakdanjik malega človeka. Za raziskovanje stanovanjske kulture konec prejšnjega in v začetku tega stoletja si je izbral provincialno mesto Ljubljana, ki je takrat sicer bila glavno mesto Kranjske dežele, ni pa predstavljala tudi pomembnejšega industrijskega ali poslovno-prometnega središča. Studen ugotovitve o stanovanjski kulturi v Ljubljani pred prvo svetovno vojno obravnava v šestih sklopih, ki temeljijo na socialni in kulturnozgodovinski analizi raznovrstnega in pestrega arhivskega gradiva, kot so popisi štetij prebivalstva, policijska poročila, pričevanja… V prvem sklopu obravnava zunanji izgled Ljubljane, kjer je bil glavni mejnik velikonočni potres leta 1895, zato dostikrat govori o pred-potresni in popotresni Ljubljani. Kot ugotavlja Studen so v zunanji podobi mesta prevladovale nizke, pritlične oziroma enonadstropne hiše in večina jih je imela vrt. Stanovanja so imela največkrat po dva prostora, uporabljala pa so se večinoma samo za stanovanje, kar kot pravi Studen, kaže, da je bila Ljubljana uradniško in ne industrijsko mesto. V drugem sklopu o higienskih razmerah pred prvo svetovno vojno avtor ugotavlja, da je bila higienska kultura med Slovenci na zelo nizki ravni, saj se razmere v Ljubljani vse do 90. let prejšnjega stoletja niso razlikovale od srednjeveških. Kranjsko prestolnico tako označuje kot kraljestvo nesnage in smradu. Higienske razmere so se v popotresni Ljubljani, ki je že imela vodovod in kanalizacijo, postopoma izboljševale. Da pa je navada železna srajca, pisatelj ponazarja z opisi težav, do katerih je prihajalo pri uvajanju novih higienskih navad. Naslednji sklop je socialno-zgodovinska analiza gospodinjstev izbranih ljubljanskih ulic, kjer avtor opozarja na delitev dela med spoloma, do katerega je prišlo z ločitvijo bivalnega in delovnega prostora ter z razbremenitvijo družine produkcijskih funkcij. Strogo delitev dela med spoloma, to je, da moškemu pripada produkcijska funkcija, ženski pa funkcija žene, matere in gospodinje, so si, kot ugotavlja Studen, lahko privoščile le premožne družine. To dokazuje tudi podatek, da je bilo v takratni Ljubljani največ vzdrževanih žensk v ulicah z večjimi in dražjimi stanovanji. V tem sklopu se avtor zadrži tudi pri sestavi gospodinjstev ter starostni strukturi in zakonskem stanu prebivalcev. Ugotavlja, da so gospodinjstvo tvorili največkrat le družinski člani in da je velika večina ljubljanskih gospodinjstev zaposlovala le po enega hišnega posla, največkrat deklico za vse. Za podnajemnike pa so se lastniki stanovanj odločali le zaradi dodatnega zaslužka. Četrti sklop nosi naslov Stanovanjska kultura, avtor pa v njem skuša prikazati, kako sta industrializacija in urbanizacija vplivali na ritem in način življenja v mestih. Studen pri opisovanju ločuje stanovanjsko kulturo novega meščanstva in stanovanjsko kulturo spodnjih slojev. Pri tem ugotavlja, da sta bili individualizacija načina življenja in umik v privatno sfero ter diferenciacija stanovanjskih prostorov omejeni le na krog meščanstva, medtem ko je bila zaščita prostorov pred nepovabljenimi pogledi zunanjih obiskovalcev nižjim slojem zaradi slabega gmotnega položaja in iz tega izhajajoče prostorske stiske popolnoma neznana. Zadnji sklop pisec namenja medsosedskim odnosom in kaljenju nočnega miru in prav v tem sklopu se najbolj izkaže malomeščanskost takratnih Ljubljančanov. Studen tako v svojem delu prikaže postopnost modernizacije stanovanjske kulture v Ljubljani kot tudi socialne razsežnosti stanovanjskega vprašanja v naraščajočem mestu. Na malce drugačen način prislika podobo predvojne Ljubljane in vsakdanje življenje njenih prebivalcev. Vprašanji, kako in zakaj so ljudje v določenem času in prostoru stanovali, je na eni strani povezal s pripadnostjo različnim razredom in slojem in na drugi z izrabo stanovanja kot arhitektonskega in družbenega prostora. Avtor je tako prikazal različnosti socialne kulture med različnimi družbenimi sloji, temu pa dodal tudi komponento regionalnih in časovno tipičnih značilnosti. Maja Grgič 298 Čitalnica 1 1 . i ¦ K ,:¦{; CÜ §rl ; iS i ^p-K-^ ¦¦&& % .:i! ' K, r ' jlV * ^¦s^".-. ¦J^Jaj ¦** t %j ^. : .*- ¦ ¦ F9Tm If >«=L*L ^-is1-* ft-äfe* Michael Meeuwis STRPNOST IN NESTRPNOST V MEDKULTURNI KOMUNIKACIJI: OPA ANJA O IDEOLOGIJI IN KONTEKSTU V INTERAKCIJSKI SOCIOLINGVISTIKI (Povzetek) Pričujoča študija je nastala na podlagi podatkov o poklicnih interakcijah v angleškem jeziku med flamskimi, tanzanijskimi in južnoko-rejskimi inženirji. Podrobno sem analiziral komunikacijske procese in opredelil razmerje med medkulturno naravo interakcij ter primeri neuspešne komunikacije. Pri tem sem upošteval širše parametre, na primer strukturalno neenakopravnost in socialno potrjene stereotipe, ki sem jih povezal s komunikacijskimi procesi, delujočimi na 'osnovni ravni’. Na podlagi te povezave med mikro-, in makroravnijo sem ugotovil, da razmerje med kulturnimi razlikami in nastankom medkulturnega komunikacijskega nesporazuma ni enostavno ali neodvisno od medkulturnega konteksta, kot posredno trdijo nekatere smeri, ki raziskujejo medkulturno komunikacijo. Analiziral sem primere uspešne medkulturne komunikacije, pri katerih so sogovorniki upoštevali zelo različne kulturne diskurzivne konvencije, pa tudi primere komunikacijskega konflikta, pri katerih so bile te razlike manjše. Iz tega sledi, da mora sociolingvistika, še zlasti Gumperzova interakcij-ska sociolingvistika, natančneje in kritičneje opredeliti razmerje med kulturnimi razlikami in neuspešno komunikacijo. Treba je upoštevati dejstvo, da zaradi zgodovinsko uveljavljenih etničnih predsodkov toleriramo tehnična in kulturna odstopanja pri nekaterih jezikovnih skupnostih, pri drugih pa ne. Izdelati pa je treba tudi širšo razlago pojma kontekst, s katero bomo diskurzivnim značilnostim, ki so razvidne iz opazovanja na mikroravni, dodali 'neviden’, a zelo pomemben parameter - ideologijo. Ključni pojmi: medkulturna komunikacija, oblikovanje sociolingvistične teorije, kontekst, kritična analiza, kulturni stereotipi. David P. Shea PERSPEKTIVA IN PRODUKCIJA: STRUK-TURIRANJE SODELOVANJA V MEDKULTURNI KONVERZACIJI (Povzetek) V tem članku kritično obravnavam Gumper-zovo analizo neuspešne komunikacije v medkulturni konverzaciji, zlasti glede kontekstuali-zacije in signaliziranja konteksta na mikroravni. Ne opiram se na kontrastivni pristop h “kulturno različnim” komunikacijskim stilom, pač pa razlagam metakomunikacijsko strukturiranje izjavnih signalov (metacommunicative framing of utterance cues) preko socialnega značaja interakcij, ki ga govorci skupaj strukturirajo. Znotraj značaja te interaktivne dejavnosti diskurz nedo-mačega govorca - NDG (nonnative speaker -NNS) delno konstruira tudi domači govorec -DG (native speaker - NS), tako da širi ali omejuje svoj odgovor. To analitično trditev ponazarjam s štirimi odlomki iz naravno pojavlja-jočih se konverzacij med japonskimi in domačimi govorci angleščine na neki univerzi v ZDA. Pri obravnavi se osredotočam na sredstva, s katerimi se konverzacijsko sodelovanje strukturira vzdolž interakcijskih osi perspektive in produkcije, še zlasti na to, kako govorci upoštevajo referenčno stališče (referential point of view) in dodeljujejo interakcijsko avtoriteto (interactional authority). Trdim, da “uspešna” interpretacija ni odvisna le od nesporazuma (mismatch), pač pa od diskurzivne prakse, ki omogoča vzajemno, uravnovešeno sodelovanje in zaobjema različne kulturne “stile”. S to dejavnostjo pa lahko govorci strukturirajo tudi ločeno in nesimetrično sodelovanje, pri katerem je nedomači govorec postavljen v drugačen ali neprimeren položaj. V zadnjem poglavju opozarjam, da lahko analiza nesporazuma poslabša položaj nedomačih govorcev, saj nenamerno podpira politični in ekonomski status quo v družbi, ki je nepravično uperjena proti manjšinskim kulturnim skupinam. Ključni pojmi: medkulturna konverzacija, interakcijska sociolingvistika, kontekstualizacija, intersubjektivna perspektiva in interaktivna avtoriteta, referenčno stališče, strategije signaliziranja. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 301 Srikant Sarangi MEDKULTURNO ALI NE? ONKRAJ POVELI^EVANJA KULTURNIH RAZLIK PRI ANALIZI NEUSPE[NE KOMUNIKACIJE (Povzetek) Osnovno vpra{anje, ki ga obravnava pri~ujo~i ~lanek, je: Kaj naj bi bil temeljni namen medkulturne analize? Ali je njen namen ta, da na abstrahiran na~in razlaga konverzacij-ske nesporazume na podlagi kulturnih razlik? Ali pa naj posku{a razumeti kompleksne institucionalne procese, ki dolo~ajo spremenljivo naravo škulture’? Kot nakazuje glavni naslov, se bom pri obravnavi teh vpra{anj osredoto~il predvsem na to, kar dolo~a medkulturno komunikacijo kot š(ne)medkulturno’ (š(not)intercul-tural’). Podnaslov – špoveli~evanje kulturnih razlik pri analizi neuspe{ne komunikacije’ – se nana{a na dva vidika medkulturne analize: (i) kako se škultura’ uporablja pri preu~evanju neuspe{ne komunikacije kot analiti~en kon-strukt in (ii) kako se nekateri raziskovalci zatekajo k šanaliti~nemu stereotipiziranju’ (šan-alytic stereotyping’) medkulturnih stikov, ki naj bi jih dolo~ale predvsem prisotne kulturne razlike, in zakaj v svoje lastne jasno lo~ene šrazisko-valne kulture’ {e vedno vklju~ujejo zelo malo ali pa sploh ni~ šmeddisciplinarnega’ (šinter/cross-disciplinary’) dialoga. V prvem delu ~lanka bom kriti~no opisal dva specifi~na tipa analize medkulturne komunikacije, od katerih lahko prvega uvrstimo v kulturno antropologijo, drugi pa je bolj socio-lingvisti~no in pragmati~no usmerjen. Poudaril bom prevladujo~o te`njo po štematizaciji kulturnih razlik’ (šthematisation of cultural difer-ences’) in s tem kriti~no ocenil esencialisti~no pojmovanje škulture’ v teh dveh tipih medkulturne analize. Tako bom raz{iril svoje prej{nje stali{~e (Roberts & Sarangi 1993). Drugi del ~lanka se za~ne z diskurzivno usmeritvijo v analiti~no pojmovanje škulture’, ~emur bo sledila analiza medkulturnega gradiva v varovalni situaciji (gatekeeping situation) izbirnih razgovorov. To me bo privedlo k ponovnemu razmisleku o pojmu šmedkulturnosti’ (šinter-culturality’) s kulturno-teoreti~nega stali{~a in s posebnim poudarkom na izku{njah priseljencev v sodobnih ve~kulturnih dru`bah. Klju~ni pojmi: analiza neuspe{ne komunikacije, analiti~no stereotipiziranje, tematizacija kulturnih razlik, ve~kulturne dru`be. Vedrana Spaji}-Vrka{ (DE)KONSTRUKCIJA (DE)KONSTRU-IRANEGA: ANTROPOLO[KA TEORIJA IN SOCIALNA KONSTRUKCIJA IDENTITETE (Povzetek) Avtorica ~rpa iz antropolo{kih in dru`bo-slovnih teorij identitete in ori{e spremembe konceptov “plemena”, “etni~nosti”, “nacionalizma” in “dr`avljanstva”, s posebnim poudarkom na ideolo{kem izvoru teh sprememb in njihovem vplivu na socialni (re/de)konstrukciji zahodne in nezahodne identitete. Avtorica trdi, da znanstvene konstrukcije socialne identitete na kompleksen in pogosto protisloven na~in odsevajo razdelitve svetovne mo~i in prevlade med “nami” in “onimi”. Teorija odseva resni~nost “nas” in prispeva k njeni nenehni (re)konstruk-ciji, poleg tega pa tako konstruirano resni~nost uporablja kot osnovo za (de/re)konstrukcijo resni~nosti “drugega”. To je {e zlasti o~itno pri teoreti~nem pristopu k vpra{anju nacionalizma v zahodnih in nezahodnih postkolonialnih in postkomunisti~nih dr`avah. Klju~ni pojmi: znanstvena konstrukcija identitete, socialna konstrukcija identitete, diho-tomija “mi”/“oni”, pleme, etni~nost, nacionalizem, dr`avljanstvo Marjeta Doupona Horvat BEGUNSKA POLITIKA V SLOVENIJI (OD MARCA 1992 DO KONCA LETA 1993) (Povzetek) Slovenija je podpisnica ve~ mednarodnih dokumentov s podro~ja ~lovekovih pravic. Vendar pa, kot lahko razberemo iz analize ~asopis-nih ~lankov, govorov uradnih predstavnikov in predstavnikov humanitarnih organizacij, ~lovekove pravice bosenskih beguncev, ki so pribe`ali v Slovenijo, ~esto niso bile spo{tovane. Pojavljali so se nedokazljivi argumenti, da je 302 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN beguncev v Sloveniji preve~ in da so slovenski populaciji nevarni. Svoboda gibanja beguncev je bila omejevana in ~esto odvisna zgolj od vodje posameznega begunskega centra. Otroci begunci niso obiskovali obi~ajnih slovenskih osnovnih {ol, ampak so se pod krinko zavarovanja njihove identitete vklju~evali v posebne oddelke, ki so bili v~asih celo v posebnih stavbah. Klju~ni pojmi: ~lovekove pravice, begunci, prag-mati~na analiza, ksenofobija Barbara Domajnko ARGUMENTATIVNA MO^ DISKURZA ZGODNJEGA U^ENJA TUJEGA JEZIKA (Povzetek) Kljub pomanjkanju usklajenih znanstvenih zaklju~kov, je ZUTJ v zadnjem ~asu v Sloveniji preraslo v pravo evforijo. Star{i in strokovni delavci na lokalnem in nacionalnem nivoju so ve~inoma trdno prepri~ani v koristnost in potrebnost (celo nujnost) ZUTJ. Od kje izvira tako mo~no prepri~anje v smiselnost ZUTJ, ~e za to ni trdne znanstvene osnove? Preko analize dela diskurza ZUTJ, kateri je kot teoreti~ni okvir slu`ila Ducrotova teorija argumentacije v jeziku, lahko zaklju~im, da je prepri~anje o smiselnosti in nujnosti ZUTJ oblikovano znotraj diskurza o ZUTJ. Razli~ni jezikovni mehanizmi, ki jih je mogo~e identificirati na vseh jezikovnih nivojih (od diskurzivne-ga do leksikalnega), ZUTJ predstavljajo kot smiselno in nujno potrebno za otrokovo vklju~evanje v sodobni svet. Taka predstava o ZUTJ, ki je, kot `e re~eno, oblikovana s pomo~jo dolo~enih argumentativnih jezikovnih strategij, je v glavnem razumljena kot samoumevna in nevpra{ljiva. Prepri~anost v smiselnost in nujnost ZUTJ v Sloveniji (kjer se kot prvi tuji jezik v prete`ni meri uvaja angle{~ina) lahko torej vidimo kot del {ir{e politi~ne in ekonomske retorike. Klju~ni pojmi: zgodnje u~enje tujega jezika kot diskurz, argumentacija v jeziku, argumentativ-na mo~, polifonija, topoi Jo`e Vogrinc RAY IN JONAS (VJ SHOW IN TELEVIZIJSKA RABA GLASBE) (Povzetek) Raziskovalci popularne glasbe so upravi~eno zavrnili razgla{anje video klipov za zgled post-modernisti~ne vizualne kulturne forme, ki da uprizarja razsredi{~enost subjekta v igri vizualnih atrakcij, namenjeni dekontekstualiziranemu pou`ivanju. Opozorili so, da so vizualizacije razli~nih zvrsti popularne glasbe v skladu z na~ini produkcije in rabe teh zvrsti pri poslu{alcih. Vendar pa televizijske rabe popularne godbe ne smemo zvesti na vizualno predstavitev. Najprej zato, ker glasbo danes pa~ dojemamo tudi skoz vizualni register, zlasti pa, ker je glasbo mogo~e na TV uporabiti na zelo razli~ne na~ine. VJ show se razlikuje od drugih glasbenih oddaj na TV po tem, da redni voditelj predvaja video klipe (praviloma izbrane zvrsti popularne godbe) privr`encem, jim izpolnjuje glasbene `elje, odgovarja na pisma, klepeta z njimi po telefonu itn. Analiza oddaj Raya Cokesa MTV’s Most Wanted na MTV Europe in Jonasa @. Video{pon na TVS 2 prika`e VJ show kot v temelju govorno, kontaktno oddajo, kjer je predvajanje video klipov predmet simbolne menjave med TV in publiko oddaje. Medtem ko je Cokesova oddaja zanimiva zlasti zaradi komunikativne inovativnosti (vpeljava nevidnih oseb, ki kr{i pravilo sklenjenosti imaginarnega skupnega prostora gledalcev in voditelja v studiu in ga nadomesti z igro na ra~un nevidne opne, ki voditelja lo~i od gledalcev), pa je pri Video{ponu zanimiv socialni in politi~ni domet Jonasovega na~ina vodenja oddaje (vzpostavitev komunikacijskega mostu med star{evskim in otro{kim rodom publike, javni govor o intimnem v dialektu in `argonu, s tem pa implicitna politizacija takega govora). Klju~ni pojmi: televizija, popularna glasba, medijski {tudiji, VJ show, mno`i~na in osebna komunikacija, javno in zasebno POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 303 I~o Vidmar IZ[TEKANI – VEDNO SLI[ANI, A KOMAJ KDAJ VIDENI (Povzetek) Vznik akusti~nih `ivih nastopov, ki ga je predvsem vzpodbudila serija televizijskih koncertov MTV Unplugged, sovpada s krizo avten-ti~nosti, ob~utkom izgube pristne, naravne akusti~ne izku{nje v popularnoglasbenih praksah, ki vse bolj participirajo na digitalni tehnologiji snemanja in izdelovanja glasbe. Status koncertnega nastopa, predvajanega na radiu, zabele`enega na albumu oziroma nosilcu zvoka in snemanega na televiziji, {e zdale~ ni enoz-na~en, saj prvi dve izku{nji implicirata akuz-mati~no poslu{anje, konzumiranje glasbe, za razliko od neposrednega, vizualiziranega poslu{anja. Zvo~ni posnetek koncerta glasbene skupine je sestavljenka razli~nih dogodkov, ki evocira primerjavo z originalnimi studijskimi izvedbami, pri ~emer njegovi u~inki in uspe{nost temeljijo na neopaznosti studijske finalizacije, prenosa, prevajanja detajlov. Televiziranje glasbenega koncerta pa je postavljeno pred nere{ljivo dilemo: kako filmati glasbo? Zadrega Unplugged je, da “akusti~nega koncerta” s studijsko publiko ne morejo snemati kot rockovski, elektri~ni koncert, ~eprav to po svojem akusti~nem aspek-tu, z mikrofonizacijo v polju vidnega, je. Klju~ni pojmi: akuzmatika, avtenti~nost, live (šv `ivo’), Unplugged, zvo~ni posnetek Edward Robbins RAZMI[LJANJA O MNOGOTERNEM MESTU (Povzetek) Tradicionalni pristopi k mestu, bodisi v podobi, besedilu ali na~rtu, posku{ajo vzpostaviti urejeno in poenoteno celoto iz ne~esa, kar je neurejena, pogosto naklju~na, mno`i~nost ljudi, prostorov in praks. ^e naj oblikovalci, na~rto-valci in dru`beni teoretiki razvijejo osnovo za bolj pomenske in ustreznej{e pristope k ustvarjanju mestnih dr`av iz mno`ice elmentov, ki sestavljajo mesto, potem morajo pregledati pristope k mestu, ki so odprti za razli~ne izku{nje in na~ine naseljevanja ter ustvarjanja, ki sestavljajo mesto, in ki zajemajo njegove konflikte in nasprotja. Klju~ni pojmi: urbanizem, planiranje, mno-goterna mesta, sociolo{ka teorija mesta, javni prostor Michael Meeuwis LENIENCY AND TESTINESS IN INTER-CULTURAL COMMUNICATION: REMARKS ON IDEOLOGY AND CONTEXT IN INTERACTIONAL SOCIOLIN-GUISTICS (Abstract) The study is based on the data reflecting professional interaction in the English language amongst Flemish, Tanzanian and South Korean engineers. The author analyzes communication processes in great detail and defines the relationship between the inter-cultural nature of interaction and examples of failed communication. In doing so, broad parameters are taken into consideration, such as structural inequality and socially confirmed stereotypes, which are connected with communication processes operating at the “basic level”. Based on this connection between the micro and macro levels, a conclusion is drawn that the relationship between cultural differences and the forming of an intercultural communication conflict is neither simple nor independent of the intercultural context, as is implied by certain schools of thought involved in researching intercultural communication. Examples of successful inter-cultural communication are analysed, in which speakers observed highly varied cultural discursive conventions, including examples of communication conflict, where these differences were less noticeable. Consequently, socio-lin-guistics, particularly Gumperz’s interactional socio-linguistics, must more precisely and with a greater measure of criticism define the relationship between cultural differences and failed communication. The fact must be taken into account that technical and cultural deviations are tolerated in some linguistic communities, 304 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN whereas in others they are not, due to historically accepted ethnical prejudices. A broader explanation of the context must be formed, which would add an invisible, although extremely important, parameter or ideology to discursive characteristics which are visible in the observations at the micro level. Keywords: intercultural communication, forming of a socio-linguistic theory, context, critical analysis, cultural stereotypes David P. Shea PERSPECTIVE AND PRODUCTION: STRUCTURING CONVERSATIONAL PARTICIPATION ACROSS CULTURAL BORDERS (Abstract) The article offers a critical view of Gumperz’s analysis of failed communication in intercultural conversation, particularly with regard to contextualisation and the signalisation of the context at the micro level. The author does not base his discourse on the contrastive approach to “culturally different” styles of communication, but he explains the meta-commu-nicative framing of utterance cues through the social characteristics of interactions framed jointly by the speakers. Within these characteristics of the interactional activity, the discourse of a non-native speaker (NNS) is in part formed by the native speaker (NS) by broadening or limiting his reply. This analytical conclusion is illustrated with four passages from naturally arising conversations between Japanese and native speakers of English at a university in the USA. In the article, the main emphasis is laid on instruments used for the framing of conversational cooperation along the interactional axis of the perspective and production, particularly on how the speakers take into account the referential point of view and assign interactional authority. The author claims that “successful” interpretation does not only depend on the mismatch, but also on the discursive practice, which allows mutually balanced cooperation and embraces different cultural “styles”. With this activity, speakers can also frame separate and asymmetrical cooperation whereby the non-native speaker is put in a different or unsuitable position. In the last chapter, the author points out that the analysis of the mismatch can aggravate the position of non-native speakers, for it unintentionally supports the political and economic status quo in a society which is unjustly disposed towards minority cultural groups. Keywords: intercultural conversation, interactional socio-linguistics, contextualisation, inter-subjective perspective and interactional authority, referential point of view, strategies of signalisation Srikant Sarangi INTERCULTURAL OR NOT? BEYOND CELEBRATION OF CULTURAL DIFFERENCES IN MISCOMMUNICATION ANALYSIS (Abstract) The basic question discussed in the article is: What is supposed to be the basic purpose of intercultural analysis? Is its intention to explain conversational disagreements on the basis of cultural differences in an abstract way? Or does it attempt to understand complex institutional processes which define the changing nature of šculture’? As indicated in the main title, the author concentrates in the discussion of these questions mostly on that which defines inter-cultural communication as š(not)intercultural’. The subtitle – šBeyond celebration of cultural differences in miscommunication analysis’ refers to two aspects of intercultural analysis: (i) how is šculture’, as an analytical structure, employed in the study of failed communication, and (ii) how certain researchers resort to šanalytical stereotyping’ of intercultural contacts which are supposed to be defined mostly by present cultural differences, and why still little or no šin-ter/cross-disciplinary’ dialogue is employed. In the first part of the article, the author describes two specific types of analysis of inter-cultural communication, one of which can be placed in cultural anthropology, while the other is of a more socio-linguistic and pragmatic orientation. The author stresses the dominant tendency for the šthematisation of cultural dif- POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 305 ferences’ and critically appraises the essential-ist view of šculture’ in these two types of inter-cultural analysis. Thus, the author’s former view is broadened (Roberts & Sarangi 1993). The second part of the article begins with the discursive orientation towards the analytical view of šculture’, which is followed by an analysis of the intercultural material in a gatekeeping situation of selected conversations. This leads to the reconsideration of the notion of šintercultural-ity’ from the cultural theoretical point of view and with a special emphasis on the experiences of immigrants in contemporary multicultural societies. Keywords: analysis of failed communication, analytical stereotyping, thematisation of cultural differences, multiculturality of society Vedrana Spaji}-Vrka{ (DE)CONSTRUCTING OF THE (DE)CONSTRUCTED: ANTHROPOLOGICAL THEORY AND SOCIAL CONSTRUCTION OF IDENTITY (Abstract) The author draws from anthropological and humanistic theories of identity and describes changes in the concepts of the “tribe”, “ethni-cality”, “nationalism” and “citizenship”, with special emphasis on the ideological sources of these changes and their influence on the social (re/de)construction of western and non-western identity. According to the author, the scientific constructions of social identity in a complex and often contradictory way reflect the division of world power and domination between “us” and “them”. The theory reflects the reality of “us” and contributes to its constant (re)con-struction and, in addition, it uses the thus constructed reality as a basis for the (de/re)con-struction of the “other”. This is particularly obvious in the theoretical approach to the issue of nationalism in western and non-western post-colonial and post-communist countries. Keywords: scientific construction of identity, social construction of identity, dichotomy of “us”/“them”, tribe, ethnicality, nationalism, citizenship Marjeta Doupona Horvat REFUGEE POLICY IN SLOVENIA (FROM MARCH 1992 UNTIL THE END OF 1993) (Abstract) Slovenia has ratified several international documents concerning human rights. However, as found by analyses of newspaper articles, speeches of official government representatives and representatives of humanitarian organisations, human rights of Bosnian refugees that fled to Slovenia have not been fully respected. There have been claims with no acceptable arguments that there were too many refugees in Slovenia and that they were a threat to Slovene population. Freedom of movement for refugees has been restricted and often depended on a single person who was in charge of individual refugee centre. (Refugee) children have not taken classes at regular schools but in separate classes, even separete buildings, with the pretext of preserving their identity. Keywords: human rights, refugees, pragmatic analysis, xenophobia Barbara Domanjko ARGUMENTATIVE POWER OF THE DISCOURSE OF THE EARLY LEARNING OF FOREIGN LANGUAGE (Abstract) Despite the lack of a concordant scientific conclusion, the early start in foreign language learning has recently gained immense popularity with Slovene parents, professionals and policy-makers. The popularity is based on a strong belief in its necessity and cost-effectiveness. Where, if not from the results of scientific research, does this persisting belief stem from? Through the analysis, based on Ducrot’s theory of “argumentation in the language system”, it can be concluded that such a belief is largely created within the early foreign language learning discourse. Through various linguistic mechanisms, traceable on the levels ranging from discourse to lexicon, the early start in foreign language learning is represented as being cost-effective and necessary for a child’s access to the modern world. As a consequence of cer- 306 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN tain argumentative linguistic strategies, such a representation is rarely disputed and is mainly taken for granted. The belief in necessity and cost-effectiveness of the early foreign (mainly English) language learning in Slovenia can therefore be seen as a part of wider political and economic rhetoric. Keywords: early learning of a foreign language as a discourse, argumentation in a language, argumentative power, polyphony, topoi Jo`e Vogrinc RAY AND JONAS (VJ SHOW AND THE USE OF POPULAR MUSIC ON TV) (Abstract) Video clips were first hailed by postmodernist film critics as a visual cultural form embodying de-centralised, de-subjectived pleasure in pure flow of images etc.; this tendency has recently been criticised by popular music theorists (Simon Frith, Andrew Goodwin and others) because it ignores the codes of reception of different musical genres by their respective listeners (these codes are rooted in musicians’ and listeners’ social experience so that visualization is always genre-specific). While accepting their critique, my contribution to the debate stresses that it is nowadays wrong to reduce popular music on TV to a mere vehicle of musical production and distribution. Television viewing should be seen as a way of socially experiencing music in its own right. To understand music on TV is then to understand it as a part TV programming. Ray Cokes’ MTV’s Most Wanted on MTV Europe and Jonas @.’s Video{pon on TVS 2 are analysed as differently interesting versions of VJ show as TV genre.VJ show in general is mainly a channel of talk between the presenter of the show (VJ) and the viewers of the programme, music videos play a connecting function in symbolic exchange of this communication, creating a bond among the listeners and turning them into a temporary immaginary community. MTV’s Most Wanted is an innovative program in a formal sense: by introducing voices of unseen VJ’s collaborators in studio the immaginary continuity of space in which VJ on one hand and the viewers on the other are positioned is shattered and substituted with a play across the newly acknowledged but unseen boundary. Video{pon is interesting because of its VJ’s success in connecting the generations of parents and children as viewers across his discourse, and because of shifting the boundaries of allowed forms of public speech by his use of slang and dialect and by enabling ordinary people to speak openly in their ordinary language on public T V. Keywords: television, popular music, media studies, VJ show, mass communication and interpersonal communication, the public and the private I~o Vidmar UNPLUGGED – ALWAYS HEARD, BUT RARELY SEEN /Abstract/ The appearance of live acoustic concerts, mostly promoted by the series of television concerts, MTV Unplugged, coincides with the crisis of authenticity, the feeling of the loss of the original, natural acoustic experience in the practices of popular music, which are increasingly based on digital technology in recording and producing music. The status of a concert broadcast on the radio, recorded on an LP or some other sound recording, and a concert filmed on television is far from simple, for the first two experiences imply acousmatic listening and consuming of music, which differs from the indirect visual listening of the latter. The sound recording of a band’s concert is composed of different events, evoking comparison with original studio recordings, its effects and success being based on the invisibility of the studio finishing, transmission and broadcasting of details. But the televising of a concert is faced with an unsolv-able dilemma: How to film music? The problem of Unplugged isthat an “acoustic concert” with a studio audience cannot be recorded in the same way as a rock or electrically amplified concert, although in its acoustic aspect, with regard to the microphonisation in the field of vision, it is of the same nature. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 307 Keywords: acousmatics, authenticity, live, Unplugged, sound recording Edward Robbins CONSIDERATIONS ON MULTIPLE CITIES (Abstract) Traditional approaches to the city, whether in image, text or plan, have tried to fashion an ordered and unified whole out of what is a disordered, often times serendipitous, multiplicity of people, places and practices. If designers, planners and social theorists are to develop the basis for more meaningful and relevant approaches to creating civitas out of the myriad elements which make the city, they will need to examine approaches to the city which are open to the multiple ways of experiencing, inhabiting and making that comprise the city and encompass its conflicts and contradictions. Keywords: urban planning, planning, multiple cities, sociological theory of the city, public area Michael Meeuwis TOLERANZ UND INTOLERANZ IN DER INTERKULTURELLEN KOMMUNIKATION: BEMERKUNGEN ZUR IDEOLOGIE UND DEM KONTEXT IN DER INTERAKTIVEN SOZIOLINGUISTIK (Zusammenfassung) Die vorliegende Studie entstand auf der Grundlage von Daten über die berufliche Interaktion in englischer Sprache zwischen Ingenieuren aus Flamen, Tansania und Südkorea. Die Kommunikationsprozesse wurden genau analysiert, und das Verhältnis zwischen der interkulturellen Funktion der Interaktionen und Beispielen von mißglückter Kommunikation wurde bestimmt, wobei weiter konzeptierte Parameter berücksichtigt wurden, wie z.B. die strukturelle Ungleichheit und sozial bestätigte Stereotypen, die mit den Kommunikationsprozessen verbunden wurden, die auf einem šelementaren Niveau’ verlaufen. Auf- grund dieser Verbindung zwischen der Mikro-und Makroebene wurde festgestellt, daß das Verhältnis zwischen den kulturellen Unterschieden und die Entstehung von interkulturellen Kommunikationsmißverständnissen nicht einfach oder unabhängig vom interkulturellen Kontext ist, wie indirekt von einigen Richtungen behauptet wird, die sich mit der interkulturellen Kommunikation befassen. Es wurden Beispiele von erfolgreicher interkultureller Kommunikation analysiert, bei denen die Gesprächspartner sehr unterschiedliche kulturbedingte diskursive Konventionen berücksichtigten. Es wurden aber auch Beispiele von kommunikativen Konflikten analysiert, bei denen diese Unterschiede sehr klein waren. Daraus folgt, daß die Soziolin-guistik, vor allem die Gumperzsche interaktive Soziolinguistik, genauer und kritischer das Verhältnis zwischen kulturellen Unterschieden und erfolgloser Kommunikation bestimmen muß. Dabei muß die Tatsache in Betracht gezogen werden, daß wegen ethischer Voruteile, die sich in der Geschichte durchgesetzt haben, technische und kulturelle Abweichungen bei einigen Sprachgemeinschaften toleriert werden, bei anderen jedoch nicht. Es muß auch eine umfassendere Erklärung des Begriffs Kontext ausgearbeitet werden, die den diskursiven Eigenschaften, die aus den Beobachtungen auf der Mikroebene ersichtlich sind, einen sehr wichtigen, jedoch šunsichtbaren’ Parameter hinzufügt – die Ideologie. Schlüsselwörter: interkulturelle Kommunikation, Gestaltung der soziolinguistischen Theorie, Kontext, kritische Analyse, kulturelle Stereotypen David P. Shea PERSPEKTIVE UND PRODUKTION: DIE STRUKTURIERUNG DER ZUSAMMENARBEIT IN DER INTERKULTURELLEN KONVERSATION (Zusammenfassung) Dieser Artikel beschäftigt sich kritisch mit der Gumperzschen Analyse einer erfolglosen Kommunikation in interkulturellen Konversationen, vor allem mit der Kontextualisierung und der Signalisierung des Kontextes auf der Mikroebene. Dabei stützte sich der Autor nicht 308 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN auf den kontrastiven Ansatz zum “kulturspezifischen” Kommunikationsstil, sondern es wird über den sozialen Charakter der Interaktion, die von den Gesprächspartnern gemeinsam strukturiert wird, die metakommunikative Strukturierung der Äußerunssignale (metacommu-nicative framing of utterances cues) erklärt. In dieser für die interaktive Tätigkeit charakteristischen Situation wird der Diskurs des Nichtmuttersprachlers – NMS (nonnative speaker – NNS) teilweise auch vom Muttersprachler – MS (native speaker – NS) konstruiert, indem der Muttersprachler seine Antworten einschränkt oder ausweitet. Diese analytische Behauptung wird anhand von vier Ausschnitten von natürlich entsandenen Konversationen zwischen Japanern und englischen Muttersprachlern an einer Univesität in den USA veranschaulicht. Die Erörterung konzentriert sich auf jene Mittel, mit denen sich die Zusammenarbeit in der Konversation entlang der interakiven Achsen Perspektive und Produktion strukturiert, und vor allem darauf, wie die Gesprächspartner den ref-erenziellen Standpunkt (referential point of view) berücksichtigen und sich gegenseitig die interaktive Autotität (interactional authority) zuteilen. Es wird der Standpunkt vertreten, daß eine “erfolgreiche” Interpretation nicht nur vom Mißverständnis (mismatch) abhängig ist, sondern auch von der diskursiven Praxis, die eine wechselseitige, ausgeglichene Zusammenarbeit erlaubt und die verschiedene kulturbedingte “Stile” umfaßt. Mit dieser Tätigkeit können die Sprecher auch eine getrennte und asymetrische Zusammenarbeit strukturieren, bei der der Nichtmuttersprachler in eine andere oder ungeeignete Position gestellt wird. Im letzten Kapitel wird darauf hingewiesen, daß die Analyse der Mißverständnisse die Positon der Nichtmuttersprachler verschlechtern kann, da diese ungewollt den politischen und ökonomischen Status quo in der Gesellschaft unterstützt, der ungerechtfertigt gegen kulturelle Gruppen gerichtet ist, die sich in der Minderheit befinden. Schlüsselwörter: interkulturelle Konversation, interaktive Soziolinguistik, Kontextualisierung, intersubjektive Perspektive und interaktive Autorität, referenzieller Standpunkt, Signal-isierungsstrategien Srikant Sarangi INTERKULTURELL ODER NICHT? JENSEITS DER VERHERRLICHUNG KULTURELLER UNTERSCHIEDE BEI DER ANALYSE ERFOLGLOSER KOMMUNIKATION (Zusammenfassung) Die grundlegende Frage, die der vorliegende Artikel erörtert, lautet: Was sollte die grundlegende Absicht der interkulturellen Analyse sein? Liegt ihre Absicht darin, daß sie auf der Grundlage von kulturellen Unterschiede auf abstrakte Art und Weise Mißverständnisse in der Konversation erklärt? Oder sollte sie versuchen, komplexe institutionelle Prozesse zu verstehen, die das Wesen der šKultur’ bestimmen, die sich fortwährend verändert? Der Titel deutet darauf hin, daß sich der Verfasser bei der Erörterung dieser Fragen vor allem darauf konzentriert, was die interkulturelle Kommunikation als š(nicht)interkulturell’ (š(non)intercultural’) definiert. Der Untertitel – šdie Verherrlichung kultureller Unterschiede bei der Analyse erfolgloser Kommunikation’ – bezieht sich auf zwei Aspekte der interkulturellen Analyse: 1. der Gebrauch der šKultur’ bei der Untersuchung erfolgloser Kommunikation als analytisches Kon-strukt und 2. die Zuflucht einiger Forscher zum šanalytischen Stereotypisieren’ (šanalytical stereotyping’) von interkulturellen Kontakten, die vor allem durch vorhandene kulturelle Unterschiede bestimmt werden sollten und die Frage, weshalb in ihren eigenen klar getrennten šForschungskul-turen’ der šinterdisciplinäre’ (šinter/crossdisci-plinary’) Dialog kaum vorhanden ist oder gar fehlt. Im ersten Teil werden kritisch zwei spezifische Typen der Analyse interkultureller Kommunikation beschrieben, von denen die erste kulturanthropologisch, die zweite soziolinguistisch und pragmatisch orientiert ist. Es wird die überwiegende Tendenz zur šThematisierung kultureller Unterschiede’ (šthematisation of cultural diferences’) hervorgehoben, womit die essentielle Bennenung der šKultur’ in den beiden Typen der Kulturanalysen kritisch bewertet wird, wodurch der vorige Standpunkt des Autors (siehe Roberts und Sarangi 1993) erweitert wird. Der zweite Teil des Artikels beginnt mit einer diskursiven Orientierung in der analytis- POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 309 chen Bennung der šKultur’, worauf auf der Grundlage von ausgewählten Gesprächen eine Analyse interkultureller Unterlagen in einer Schutzsituation (gatekeeping situation) folgt. Dies führt zu einer erneuten Überlegung zum Begriff šInterkulturellität’ (šinterculturality’) aus einem kulturtheortischen Standpunkt unter besonderer Hervorhebung von Erfahrungen, die von Zuwanderern in modernen multikulturellen Gesellschaften gemacht wurden. Schlüsselwörter: Analyse mißglückter Kommunikation, analytische Stereotypisierung, Thematisieren kultureller Unterschiede, multikulturelle Gesellschaften Vedrana Spaji}-Vrka{ DIE (DE)KONSTRUKTION DES (DE)KONSTRUIERTEN: ANTHROPOLOGISCHE THEORIE UND DIE SOZIALE KONSTRUKTION DER IDENTITÄT (Zusammenfassung) Die Autorin schöpft aus anthropologischen und gesellschaftswissenschaftlichen Identitätstheorien und umreißt die Veränderungen in den Konzepten “Stamm”, “Ethnizität”, “Nationalismus” und “Staatsangehörigkeit”, unter besonderer Berücksichtigung des ideologischen Ursprungs dieser Veränderungen und ihren Einfluß auf die sozialen (Re/De)Konstruktion der westlichen und nicht-westlichen Identität. Die Autorin vertritt den Standpunkt, daß wissenschaftliche Konstruktionen zur sozialen Identität auf komplexer und oft auch widersprüchlicher Art und Weis die Machtverteilung in der Welt und die Vorherrschaft zwischen “uns” und “ihnen” widerspiegeln. Die Theorie spiegelt “unsere” Realität wider, und sie trägt zu ihrer immerwährenden (Re)Konstruktion bei, darüber-hinaus wird diese so konstruierte Realität als Grundlage zur (De/Re)Konstruktion der Realität des “anderen” verwertet, was vor allem beim theoretischen Ansatz zur Frage des Nationalismus in westlichen und nicht-westlichen, postkolonialen und postkommunistischen Staaten offensichtlich ist. Schlüsselwörter: wissenschaftliche Konstruktion der Identität, soziale Konstruktion der Identität, Dichotomie “wir”/“sie”, Stamm, Eth-nizität, Nationalismus, Staatsangehörigkeit Marjeta Doupon Horvat DIE SLOWENISCHE FLÜCHTLINGSPOLITIK (VOM MÄRZ 1992 BIS ZUM ENDE DES JAHRES 1993) (Zusammenfassung) Slowenien ist Unterzeichnerin mehrere internationaler Dokumente auf dem Gebiet der Menschenrechte. Wie sich jedoch aus der Analyse von Zeitungsartikeln entnehmen läßt und aus den Reden öffentlicher Vertreter und Vertreter humanitärer Organisationen, wurden die Menschenrechte der bosnischen Flüchtlinge, die nach Slowenien geflüchtet waren, oft mißachtet. Es tauchten unbeweisbare Argumente auf, daß die Anzahl der Flüchtinge in Slowenien zu hoch sei und daß diese für die slowenische Bevölkerung eine Gefahr darstellen. Die Bewegungsfreiheit der Flüchtlinge wurde eingeschränkt, und diese war oft nur abhängig von der Leitung des einzelnen Flüchtlingszentrum. Die Flüchtlingskinder besuchten nicht gewöhnliche slowenische Schulen, sondern sie wurden unter der Maske zum Schutz der eigenen Identität in besondere Gruppen eingegliedert, die manchmal in besonderen Gebäuden waren. Schlüsselwörter: Menschenrechte, Flüchtlinge, pragmatische Analyse, Xenophobie Barbara Domajnko DIE KRAFT DER ARGUMENTE IM DISKURS UM DAS FRÜHE ERLERNEN VON FREMDSPRACHEN (FEF) (Zusammenfassung) Obwohl es an übereinstimmenden wissenschaftlichen Schlüssen mangelt, wuchs das FEF in der letzten Zeit in Slowenien zu einer Euphorie heran. Sowohl Eltern als auch Fachleute auf lokaler und nationaler Ebene sind meistens von der Nützlichkeit und der Notwendigkeit (sogar Dringlichkeit) des FEF fest überzeugt. Woher stammt diese feste 310 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Überzeugung über den Sinn und die Richtigkeit des FEF, wenn dafür keine feste wissenschaftliche Grundlage existiert? Über die Analyse eines Teiles des Diskurses über das FEF, der als theoretischer Rahmen Ducrots Theorie über die Argumentation in der Sprache diente, kam die Autorin zum Schluß, daß die Überzeugung über den Sinn und über die Notwendigkeit des FEF innerhalb des Diskurses über das FEF gebildet wird. Verschiedene Sprachmechanismen, die auf allen Sprachebenen zu identifizieren sind (von der diskursiven bis zur lexikalischen Ebene), stellen das FEF als sinnvoll und notwendig dar, damit sich das Kind in die moderne Welt intregieren kann. Eine solche Vorstellung über das FEF, die, wie schon gesagt, mit Hilfe bestimmter argu-mentativer Sprachstrategien entwickelt wird, wird allgemein als selbstverständlich und unum-stoßbar verstanden. Die Überzeugung über den Sinn und die Notwendigkeit des FEF in Slowenien (wo als erste Fremdsprache überwiegend Englisch gelehrt wird) kann somit als Teil einer umfassenderen politischen und wirtschaftlichen Rhetorik angesehen werden. Schlüsselwörter: frühes Erlernen von Fremdsprachen als Diskurs, Argumentation in der Sprache, argumentative Kraft, Polyphonie, Topoi Jo`e Vogrinc RAY UND JONAS (DIE VJ-SHOW UND DIE VERWERTUNG DER MUSIK IM FERNSEHEN) (Zusammenfassung) Medienforscher, die sich mit der Pop-Musik auseinandersetzen, haben berechtigterweise die Erklärung verworfen, wonach Video-Clips als Beispiel der postmodernen visuellen Kulturform dienen, die die Dezentralisierung des Subjekts im Spiel visueller Atraktionen aufführt, das einer Rezeption dient, die dekontextualisiert ist. Sie wiesen darauf hin, daß die Visualisierung verschiedener Gattungen der Pop-Musik mit der Art der Produktion und der Rezeption dieser Gattungen bei den Zuhörern übereinstimmt. Trotzdem darf der fernsehspezifische Gebrauch der Pop-Musik nicht auf die visuelle Repräsen- tation zurückgeführt werden, weil heute die Musik nicht nur visuell aufgenommen wird und vor allem deswegen, weil die Musik im Fernsehen auf sehr verscheidene Arten verwertet werden kann. Die VJ-Show unterscheidet sich von anderen Musiksendungen auf dem Fernesehen dadurch, daß der Moderator den Anhängern Video-Clips vorführt (meistens ausgesuchte Gattungen der Pop-Musik), ihnen Musikwünsche erfüllt, auf Briefe antwortet, sich mit ihnen telefonisch unterhält, u.s.w. Die Analyse der Sendungen MTV’s Most Wanted auf MTV Europe mit Ray Cokes und Video{pon auf TVS 2 mit Jonas @. zeigt die VJ-Show im Grunde als Kontaktsendung, in der die Vorführung von Viedo-Clips der Gegenstand des symbolischen Austausches zwischen dem Fernsehen und den Zuschauern der Sendung darstellt. Ray Cokes’ Sendung ist vor allem wegen ihrer kommunikativen Innovationen von Interesse (die Einführung unsichtbarer Personen verstößt gegen die Geschlossenheit des imaginären gemeinsamen Raumes des Moderators im Studio und des Zuschauers, diese wird durch ein Spiel auf Kosten der unsichtbaren Grenze ersetzt, die den Moderator vom Zuschauer trennt). Bei der Sendung Video{pon ist vor allem die soziale und politische Tragweite des Moderationsstils von Jonas @. interessant (es wird eine Kommunikationsbrücke zwischen dem Eltern- und Kinderteil des Publikums aufgebaut, öffentlich wird Intimes in Mundart oder in der Jugendsprache zum Ausdruck gebracht, womit es zu einer impliziten Politisierung der Sprache kommt). Schlüsselwörter: Fernsehen, Pop-Musik, Medienstudium, VJ-Show, Massen- und individuelle Kommunikation, öffentlich und privat POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 311 I~o Vidmar UNPLUGGED – STETS GEHÖRT, ABER SELTEN GESEHEN (Zusammenfassung) Das Aufblühen akkustischer Live-Konzerte, was vor allem auf die Serie von Fernsehkonzerten von MTV Unpluggedzurückzuführen ist, fällt mit der Krise der Authentizität, dem Verlust der authentischen, natürlich akkustischen Erfahrung in der Pop-Musik zusammen, die in immer größerem Maße von der digitalen Aufnahmetechnik und Musikproduktion Gebrauch macht. Der Status von Konzertauftritten, die im Radio gesendet, auf einem Album oder einem anderen Tonträger mitgeschnitten und für das Fernesehen aufgenommen werden, ist bei weitem noch nicht eindeutig geklärt. Denn die ersten beiden Erfahrungen implizieren ein akus-matisches Zuhören, eine Musikkonsumierung, die im Gegensatz zum direkten, visualisierten Zuhören steht. Der Konzertmitschnitt einer Gruppe ist aus verschiedenen Ereignissen zusammengestellt, die den Vergleich mit der originalen Studioausgührungen evoziert, wobei ihre Wirkungen und ihr Erfolg auf der Unauffälligkeit der Finalisierung im Studium, der technischen Übertragung und der Vermittlung von Details basieren. Die Umformung eines Musikkonzerts in ein fernsehtypisches Produkt stellt ein unlösbares Problem dar: Wie kann Musik gefilmt werden? Bei Unpluggedstellt sich das Problem, daß ein “akkustisches Konzert” mit einem Studiumpublikum nicht als elektrisches Rockkonzert aufgenommen werden kann, obwohl es das seinem akkustischen Aspekt nach – mit Mikrophonen im Sichtfeld – ist. Schlüsselwörter: Authentizität, live, Unplugged, Tonmitschnitt Edward Robbins ÜBERLEGUNGEN ZU MULTIPLEN STÄDTEN (Zusammenfassung) Traditionelle Ansätze zu Städten, sei es in ihrer Form, in Texten oder Plänen, versuchen eine geordnete und vereinfachte Ganzheit aus etwas zu kreieren, was ungeordnet, oft sogar zufällig aus multiplen Menschen, Räumen und Praktiken zusammengestellt ist. Wenn Architekten, Planer und soziologische Theoretiker Fundamente für einen verständlicheren und relevanteren Ansatz zum Städtebau aus einer Vielzahl von Elementen, die die Stadt bilden, setzen wollen, müssen diese die Ansätze zu den Städten untersuchen, die offen für multiple Arten der Erfahrungen sind, und sie müssen dies in die Struktur der Städte miteinbeziehen, um damit die Gegensätze und Konflikte, die in Städten herrschen, unkenntlich zu machen. Schlüsselwörter: Urbanismus, Planierung, multiple Städte, soziologische Theorie über Städte, öffentlicher Raum 312 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN