raziskovalna dejavnost 161 Analysis of the motor development of triplets Abstract The purpose of this research was to analyze physical and motor development of triplets during primary school. We hypothesized that the physical and motor development of triplets would be below the level of their peers, but that the differences would have decreased by the end of primary school. 45 triplets (15 groups of triplets) participated in the research. With their permission, the data on physical and motor development was obtained from the SLOfit school databases. The results of 11 measurement tasks were analyzed. Eight assessed children’s motor abilities and three assessed their physical characteristics. Using this type of longitudinal data, enabled the comparison of individuals over the same period of childhood and adolescence and compare them to population data. The study showed that, on average, the triplets’ scores were not significantly below the national average. However, some statistically sig- nificant differences did occur. At the start of primary school, triplets were ranking below the national average in physical development (they were shorter, lighter and had less subcutaneous fat) and in two of the eight motor tests (600m run and stand and reach). At the end of primary school, they remained below the national average in physical development, however, the differences had decreased significantly. At the end of primary school, the triplets performed below the national average in three motor tests (600m run, 60m dash and backwards obstacle course). They performed above the national average in three motor tests (20-s hand tapping, 60-s sit-ups and bent arm hang). In two tasks (standing long jump and stand and reach), their results were not significantly different from the national average. Keywords: triplets, premature babies, physical development, motor development, multifetal pregnancy. Barbara Tekavec Štular, Mateja Videmšek, Gregor Starc Analiza gibalnega razvoja trojčkov Izvleček Namen raziskave je bil analizirati telesne značilnosti in gibalne sposobnosti trojčkov v obdobju osnovne šole. Predvidevali smo, da bosta telesni in gi- balni razvoj trojčkov ob vstopu v osnovno šolo na nižji ravni kot pri njihovih vrstnikih, a da se bodo razlike do konca osnovne šole zmanjšale. V raziskavi je sodelovalo 15 skupin trojčkov, skupno torej 45 posameznikov. Podatke o telesnem in gibalnem razvoju smo na podlagi soglasij pridobili iz šolskih zbirk podatkov SLOfit. Analizirali smo rezultate 11 merskih nalog; osem jih je ocenjevalo gibalne sposobnosti otrok, tri pa njihove telesne zna- čilnosti. Z uporabo tovrstnih longitudinalnih podatkov smo posameznike lahko primerjali v istem obdobju odraščanja in s populacijskimi podatki. Raziskava je pokazala, da trojčki po rezultatih v povprečju ne zaostajajo bi- stveno za nacionalnim povprečjem, vseeno pa smo zaznali nekaj statistično značilnih razlik. Na začetku osnovne šole so za nacionalnim povprečjem za- ostajali v telesnem razvoju (bili so manjši in lažji, imeli so manj podkožnega maščevja) ter pri rezultatih dveh od osmih gibalnih merskih nalog (tek na 600 m in predklon na klopci). Ob koncu osnovne šole so trojčki še vedno zaostajali za nacionalnim povprečjem v telesnem razvoju, a so se razlike ob- čutno zmanjšale. Gibalne sposobnosti ob koncu osnovne šole so pokazale, da so trojčki pri treh merskih nalogah (tek na 600 m, tek na 60 m in pre- magovanje ovir nazaj) dosegali rezultate pod nacionalnim povprečjem, pri drugih treh merskih nalogah (dotikanje plošče z roko, dviganje trupa, vesa v zgibi) pa so ga presegali. Pri dveh merskih nalogah (skok v daljino z mesta in predklon na klopci) se rezultati trojčkov niso statistično značilno razlikovali od nacionalnega povprečja. Ključne besede: trojčki, nedonošenčki, gibalni razvoj, večplodna nosečnost. 162 „Uvod Vsako leto se po svetu rodi okoli 140 mi- lijonov otrok, med njimi 0,33 % oziroma 462.000 trojčkov (Osterman idr., 2020). V Sloveniji se je število rojstev trojčkov v zadnjih desetletjih precej zmanjšalo. Med letoma 1990 in 2000 je bilo v povprečju rojenih 23 trojčkov (7,6 trojice) na leto, v zadnjih petih letih pa je povprečje znaša- lo le nekaj več kot 5 trojčkov (1,6 trojice) na leto; od tega se je kar 61 % trojčkov rodilo s pomočjo enega od načinov za zdravljenje neplodnosti (NIJZ, 2021). Že ob rojstvu se pokažejo prve razlike v telesnem in gibalnem razvoju trojčkov v primerjavi z enojčki; v povprečju so trojč- ki za 20 % manjši in za 50 % lažji (Luke idr., 2006). Po podatkih NIJZ (2021) o trojčkih se jih je v Sloveniji v zadnjih 30 letih kar 96 % rodilo pred dopolnjenim 37. te- dnom nosečnosti, 73 % pred 33. tednom, 32 % med 32. in 33. tednom ter 30 % celo med 28. in 31. tednom nosečnosti. Ve- čina trojčkov se torej rodi prezgodaj, pri čemer se jih velik delež uvršča v skupino zelo zgodaj rojenih. Podobno kažejo tudi nekatere tuje raziskave: na Japonskem se kar 96 % trojčkov rodi nedonošenih z niz- ko porodno maso (Yokoyama idr., 2004), v Veliki Britaniji se jih 36 % rodi celo pred 33. tednom nosečnosti (Wimalasundera, 2003). Ameriško združenje za reproduk- tivno medicino poroča, da so trojčki v povprečju rojeni v 32. tednu nosečnosti (American Society for Reproductive Me- dicine, 2012). Prezgodnji porodi pogosto prinašajo raz- lične zdravstvene zaplete, ki imajo lahko negativne posledice za otrokov razvoj (Novak-Antolič, 2004; Dudenhausen in Maier, 2010; Blencowe, 2013). Pri nedo- nošenih otrocih sta pogostejši cere- bralna paraliza in minimalna cerebralna disfunkcija, več je tudi pljučnih obolenj ter manjših motenj v gibanju, senzornih funkcijah (sluh, vid), miselnih funkcijah in obnašanju. Razlogi za večje tveganje za nastanek teh bolezni in motenj je večja pogostost perinatalnih poškodb mož- ganov, nezadostne prehranjenosti ter posebnih pogojev, ki jih lahko doživijo v inkubatorju (Tekauc-Golob, 2016). Telesni in gibalni razvoj nedonošenčkov Robič Pikel idr. (2017) so izvedli raziska- vo na 222 slovenskih nedonošenčkih. Njihov gibalni razvoj so proučevali na podlagi podatkov v sistemu SLOfit, ki zajema vse slovenske osnovnošolce ter meri njihov telesni in gibalni razvoj. Raz- iskava je pokazala, da se odstopanje pri prezgodaj rojenih v primerjavi s tistimi, ki so bili donošeni, spreminja skozi leta šolanja ter da je pri različnih merskih nalogah različno. Meritev vzdržljivosti oziroma aerobne moči (tek na 600 m) je pokazala, da so odstopanja največja med puberteto, med katero nedonošenčki praviloma zaostajajo za vrstniki. Prav tako so se slabši rezultati pojavili pri šprinterski hitrosti in eksplozivni moči (tek na 60 m in skok v daljino z mesta). Slabše rezulta- te so nedonošenčki dosegli tudi pri moči in vzdržljivosti trupa (dviganje trupa). Od otroštva do pubertete so dosegali bolj- še rezultate pri razvoju fine motorike in gibljivosti (predklon na klopci). Boljši so bili tudi v moči ter vzdržljivosti rok in ra- menskega obroča (vesa v zgibi). Kot po- udarjajo avtorji, je za nedonošenčke zelo pomembno, da se s športom ukvarjajo od zgodnjega otroštva pa vse do odra- sle dobe. Tako lahko pozitivno vplivajo na zaostanke v gibalnih sposobnostih, ki se sicer pojavijo predvsem zaradi niž- je gestacijske starosti in posledično nižje porodne mase. Lowe idr. (2014) ter Nordvall-Lassen idr. (2018) so ugotovili, da so objektivno iz- merjene količine telesne dejavnosti po- dobne pri donošenih in nedonošenih otrocih. Tudi Hebestreit in Bar-Or (2001) sta proučevala športno vadbo pri pre- zgodaj rojenih otrocih in ugotovila, da je ta za nedonošene otroke varna, če nima- jo večjih zdravstvenih posebnosti. Avtor- ja navajata, da se jih veliko brez omejitev preizkusi tudi v tekmovalnem športu. Pri prezgodaj rojenih otrocih, ki jih prizade- nejo različna pljučna obolenja ali imajo cerebralno paralizo oziroma druge zdra- vstvene težave, so potrebne določene prilagoditve. Nekatere tuje in domače študije (He- bestreit in Bar-Or, 2001; Robič Pikel idr., 2017; Gostelow, 2022) ugotavljajo slab- še pljučne zmogljivosti pri nedonoše- nih otrocih, ki se lahko pojavijo šele pri športni dejavnosti in jih v mirovanju ne zaznamo. Podobne ugotovitve navajajo Debevec idr. (2019) – slabša zmogljivost pri nedonošenčkih se je pokazala šele pri obremenitvi na visoki nadmorski višini. Zato številni avtorji (Hebestreit in Bar-Or, 2001; Svien, 2003; Vrijlandt, 2006; Lowe idr., 2014; Robič Pikel idr., 2017) poudarja- jo pomen vključevanja prezgodaj rojenih otrok v kakovostne športne programe že v zgodnjem otroštvu, saj s tem razvijajo gibalne sposobnosti ter krepijo svoj srč- no-žilni in dihalni sistem. Po drugi strani so slovenski raziskovalci (Praprotnik idr., 2023) pri primerjavi gibalnega razvoja nedonošenčkov z bronhopulmonalno displazijo (BPD) in tistimi brez te bolezni pokazali, da nedonošenost ni ovira v ra- zvoju in da so nedonošenčki brez BPD do pubertete ujeli donošene vrstnike, hkrati pa so nedonošenčki z BPD pri tele- sni zmogljivosti ostali globoko pod naci- onalnim povprečjem. Avtorji, ki so raziskovali sposobnosti in ra- zvoj nedonošenih otrok, se strinjajo, da je področje še zelo neraziskano. Poleg tega zaradi manjših vzorcev in posebnosti po- sameznega primera po njihovem mne- nju potrebujemo več takšnih študij, da bi lahko ugotovili, ali so za morebitni razvoj- ni manko odgovorni biološki ali družbeni dejavniki oziroma kakšna je kombinacija vpliva obojih. Telesni in gibalni razvoj trojčkov Izsledki raziskav o telesnem in gibalnem razvoju trojčkov so primerljivi z rezultati raziskav o razvoju nedonošenčkov. Yoko- yama idr. (2011) so na Japonskem z upo- rabo anketnega vprašalnika izvedli zelo obsežno raziskavo o gibalnem razvoju trojčkov. Zanimale sta jih predvsem po- rodna masa in starost pri doseženih gi- balnih mejnikih, ki so jih primerjali s splo- šno populacijo enojčkov. Ugotovili so, da je bila pri trojčkih starost ob doseganju posameznih mejnikov temeljnih gibal- nih spretnosti (obračanje, sedenje brez opore, plazenje …) višja kot pri enojčkih. raziskovalna dejavnost 163 Yokoyama idr. (2013) so opazovali tudi telesne značilnosti trojčkov od rojstva do pubertete. Ugotovili so, da imajo trojč- ki nižji ponderalni indeks in nižji indeks telesne mase v primerjavi s splošno po- pulacijo na Japonskem od rojstva do 12. leta starosti, razen v obdobju od enega do tretjega leta starosti. Heikkila idr. (2018) so proučevali telesno maso in ročnost na populaciji trojčk- ov ter ugotovili, da je pri trojčkih z nižjo porodno maso pogostejša leva ročnost. Nizka porodna masa je bila povezana tudi s slabšim gibalnim razvojem, mo- tnjami v koordinaciji in počasnejšim ra- zvojem govora v otroštvu. Zaostanki v gibalnem razvoju (doseganje gibalnih mejnikov) so se pokazali tako pri desni- čarjih kot pri levičarjih, zato avtorji meni- jo, da ročnost sama po sebi ne vpliva na gibalni razvoj. Natalucci idr. (2011) so v Švici izvedli raz- iskavo o vplivu porodne mase trojčkov na njihov poznejši intelektualni in gibalni razvoj. Meritve so opravili na šestletnih otrocih – na začetku osnovnošolskega obdobja. Ugotovili so, da je inteligenčni kvocient (IQ) trojčkov v povprečju nižji od splošne populacije, a so hkrati po- udarili, da je 82 % posameznikov med trojčki doseglo normalne vrednosti na testih IQ. Velik delež trojčkov je prejemal eno od vrst učne pomoči, kar nekaj pa jih je vstop v šolo zamaknilo. Prav tako so ugotovili, da je imelo v tej skupini 12 % otrok težave z vidom, 15 % pa težave pri govoru. Natalucci idr. (2011) so proučevali tudi gibalni razvoj trojčkov in ugotovili, da so ti dosegali nižje rezultate pri različnih gibalnih nalogah, zlasti tisti, ki so bili ro- jeni pred 32. tednom gestacijske starosti. Hkrati avtorji opozarjajo, da so njihovi rezultati primerljivi z rezultati enojčkov, rojenih pred 32. tednom. Avtorji za slabši intelektualni in gibalni dosežek trojčkov krivijo predvsem družino in okolje, ki na tri otroke težko deluje enako spodbudno kot bi na enojčka. Prav tako poudarjajo, da so razlike med trojčki odvisne tudi od socialno-ekonomskega statusa staršev. Trojčki manj izobraženih staršev so na- mreč dosegali nižjo raven rezultatov tako na intelektualnem kot na gibalnem po- dročju, kar znova kaže na pomen okolja in potrebo po čim zgodnejšem vključe- vanju otrok v dodatne programe. Namen raziskave Trojčki so zaradi svojih značilnosti že od spočetja zanimiva in edinstvena skupi- na posameznikov, zato so nas zanimale njihove telesne značilnosti in gibalne sposobnosti v otroštvu oziroma v ob- dobju osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se telesne značilnosti in gibalne sposobnosti trojčkov razlikujejo od tistih pri splošni populaciji ter kako potekata njihov telesni in gibalni razvoj v obdobju osnovnošolskega izobraževanja v primerjavi s splošno populacijo. „Metode Preizkušanci V raziskavo smo vključili 15 skupin trojč- kov (45 preizkušancev),od tega je bilo 23 deklic (51,1 %) in 22 dečkov (48,9 %). Ob prvi meritvi so bili visoki (mediana (Q1, Q3)) 128 (123, 132) cm in težki 25 (22, 28) kg. Med dečki in deklicami nismo ugoto- vili statistično značilnih razlik v telesni vi- šini (p = 0,155) in telesni masi (p = 0,129). Pripomočki Za ugotavljanje telesnih značilnosti in merjenje gibalnih sposobnosti smo upo- rabili naslednje merske naloge (Kovač idr., 2011; SLOfit, 2022): – telesna višina (ATV) – dolžinska razse- žnost telesa, – telesna masa (ATM) – voluminozna razsežnost telesa, – kožna guba nadlahti (AKG) – ocena perifernega maščevja, – dotikanje plošč z roko (DPR) – hitrost rok. – skok v daljino z mesta (SDM) – eksplo- zivna moč, – premagovanje ovir nazaj (PON) – ko- ordinacija telesa, – dviganje trupa (DT) – moč in vzdržlji- vost trupa, – predklon na klopci (PRE) – gibljivost spodnjega dela hrbta in nog, – vesa v zgibi (VZG) – moč in vzdržlji- vost rok in ramenskega obroča, – tek na 60 metrov (T60) – šprinterska hitrost, – tek na 600 metrov (T600) – aerobna moč. Postopek Trojčke smo iskali in z njimi navezali stik prek poznanstev in družbenih omrežij. Ko se je celotna trojica odločila za sode- lovanje, so podpisali soglasje, na podlagi katerega smo lahko pridobili podatke iz šolskih zbirk podatkov SLOfit. V analizi smo uporabili dve meritvi – eno iz pr- vega in eno iz zadnjega leta šolanja v osnovni šoli. Statistično obdelavo podatkov smo iz- vedli v programu IBM SPSS 25 (SPSS Inc., Armonk, New York, Združene države Amerike). Opisne spremenljivke smo pri- kazali s frekvencami (f) in frekvenčnimi deleži (f (%)), številske pa s povprečjem (standardnim odklonom) ali z mediano (prvi kvartil, tretji kvartil) v primeru asi- metrične porazdelitve. Pri številskih spre- menljivkah smo preverili tudi normalnost porazdelitve (Shapiro-Wilkov test) in ho- mogenost variance (Levenov test). Razli- ke med spoloma v telesni višini in masi ob vstopu v osnovno šolo smo preverili s t-testom za neodvisne vzorce. Razlike v telesnih značilnostih in gibalnih spo- sobnostih trojčkov v primerjavi s povpre- čjem generacije vrstnikov smo preverili z enovzorčnim t-testom ali enovzorčnim Wilcoxonovim testom v primeru asime- tričnih porazdelitev. Razlike med začetni- mi in končnimi meritvami v odstopanju telesnih in gibalnih značilnosti trojčkov glede na populacijo smo preverili s t-te- stom za odvisne vzorce ali z Wilcoxono- vim rang testom v primeru asimetrične porazdelitve razlike med meritvama. Enaki metodi smo uporabili tudi za pre- verjanje napredka v gibalnih sposobno- stih trojčkov ob zaključku osnovne šole v primerjavi z začetnim stanjem. Razlike smo potrdili kot statistično značilne pri stopnji tveganja 5 %. 164 „ Rezultati Primerjava telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti trojčkov v primerjavi z vrstniki ob vstopu v osnovno šolo Ob vstopu v osnovno šolo so bili trojčki statistično značilno nižji (–31 %, p < 0,001) in lažji (–24 %, p < 0,001), imeli so manjšo kožno gubo (–19 %, p = 0,007) ter manjši indeks telesne mase (–15 %, p = 0,001) od nacionalnega povprečja. Ob vstopu v osnovno šolo so bili trojčki statistično značilno manj gibljivi v trupu (–17 %, p = 0,015) in počasnejši pri teku na 600 m (–12 %, p = 0,002) od nacional- nega povprečja, v drugih merskih nalo- gah pa se rezultati trojčkov niso statistič- no značilno razlikovali od nacionalnega povprečja (p = 0,141–0,805). Primerjava telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti trojčkov v primerjavi z vrstniki ob koncu osnovne šole Ob koncu osnovne šole so bili trojčki še vedno statistično značilno nižji (–13 %, p < 0,001) in lažji (–12 %, p = 0,001), kožno gubo so imeli manjšo (–16%, p = 0,002) od nacionalnega povprečja, indeks tele- sne mase pa je bil primerljiv z nacional- nim povprečjem (p = 0,052). Ob koncu osnovne šole so bili trojčki sta- tistično značilno uspešnejši od nacional- nega povprečja v številu dotikov plošč z roko (+16 %, p = 0,010), številu dvigov tru- pa (+31 %, p < 0,001) in času vese v zgibi (+19 %, p < 0,001). Nasprotno pa smo ugo- tovili, da so bili trojčki statistično značilno manj uspešni od nacionalnega povprečja v času premagovanja ovir nazaj (–19 %, p = 0,006), teka na 60 metrov (–17 %, p = 0,001) in teka na 600 metrov (+18 %, p < 0,001). V preostalih dveh merskih nalogah se rezultati trojčkov niso statistično značil- no razlikovali od nacionalnega povprečja. V Tabeli 1 je prikazana razlika med zače- tnimi in končnimi rezultati meritev v od- stopanju telesnih značilnosti trojčkov od povprečja generacije vrstnikov. V primer- javi s povprečjem generacije vrstnikov so trojčki statistično značilno bolj odsto- pali pri začetnih meritvah telesne višine (+15 %, p = 0,021) in telesne mase (+8 %, p = 0,047) kot na končnih meritvah, med- tem ko razlik med meritvama v odstopa- nju od povprečja generacije vrstnikov nismo ugotovili pri kožni gubi (p = 0,725) in indeksu telesne mase (p = 0,114). V Tabeli 2 je prikazano, za koliko so trojčki pri začetnih in končnih meritvah odsto- pali od populacijskega povprečja. V pri- merjavi s populacijo so trojčki statistič- no značilno bolj odstopali pri rezultatih končnih meritev dotikanja plošč z roko (–8 %, p = 0,004), dviganja trupa (–18 %, p = 0,001), vese v zgibi (–15 %, p = 0,045) in času teka na 60 m (–15 %, p < 0,001) kot v rezultatih začetnih meritev. Pri preostalih gibalnih merskih nalogah so bistveno iz- boljšali svoje rezultate glede na povpre- čje populacije, medtem ko se razlike niso pokazale pri rezultatih skoka v daljino z mesta (p = 0,438), predklona na klopci (p = 0,517), premagovanja ovir nazaj (p = 0,090) in teka na 600 m (p = 0,377). Tabela 1 Primerjava telesnih značilnostih trojčkov glede na populacijo pri začetni in končni meritvi Centil Odklon od povprečja generacije N M (SD) ali Me (Q1, Q3) Razlika med meritvama t/z p Telesna višina Začetna meritev 44 30 (7,38) –15 –2,287 0,021 Končna meritev 44 15 (–2,31) Telesna masa Začetna meritev 44 20 (23) –8 2,046 0,047 Končna meritev 44 12 (22) Kožna guba Začetna meritev 44 13 (27) 1 –0,354 0,725 Končna meritev 44 14 (26) Indeks telesne mase Začetna meritev 44 14 (27) –6 1,613 0,114 Končna meritev 44 8 (27) Opomba. M (SD) – povprečje (standardni odklon), Me (Q1, Q3) – mediana (prvi kvartil, tretji kvartil), t/z – testna statistika, p – statistična značilnost Tabela 2 Primerjava gibalnih sposobnosti trojčkov glede na populacijo pri začetni in končni meritvi Centil Odklon od povprečja generacije N M (SD) ali Me (Q1, Q3) Razlika med meritvama t/z p Dotikanje plošč z roko Začetna meritev 43 3 (28) –14 3,006 0,004 Končna meritev 43 –11 (26) Skok v daljino z mesta Začetna meritev 43 5 (26) –3 0,782 0,438 Končna meritev 43 2 (26) Dviganje trupa Začetna meritev 43 –6 (32) –18 3,440 0,001 Končna meritev 43 –24 (20) Predklon trupa Začetna meritev 43 12 (27) –4 0,653 0,517 Končna meritev 43 8 (32) Vesa v zgibi Začetna meritev 43 –4 (26,14) –15 –2,004 0,045 Končna meritev 43 –20 (–36, –4) Premagovanje ovir nazaj Začetna meritev 43 -4 (22) –8 1,738 0,090 Končna meritev 43 –12 (27) Tek na 60 m Začetna meritev 42 0 (28) –15 4,129 0,000 Končna meritev 42 –15 (25) Tek na 600 m Začetna meritev 41 –12 (24) –4 0,893 0,377 Končna meritev 41 –16 (24) Opomba. M (SD) – povprečje (standardni odklon), Me (Q1, Q3) – mediana (prvi kvartil, tretji kvartil), t/z – testna statistika, p – statistična značilnost raziskovalna dejavnost 165 „ Razprava Raziskava je pokazala, da so trojčki ob vstopu v osnovno šolo v primerjavi s sošolci nižji in lažji ter imajo manj pod- kožnega maščevja. Rezultati o zaostanku v rasti in višini trojčkov so primerljivi z ugotovitvami predhodnih raziskav (Yo- kojama, 2008). Nižjo telesno maso, tele- sno višino in odstotek kožne gube lahko pojasnimo kot posledico nedonošenosti in nizke porodne mase, saj so tudi razi- skave na nedonošenčkih pokazale, da so ti otroci ob vstopu v šolo še vedno manj- ši in lažji od svojih vrstnikov (Svien, 2003; Lowe idr., 2014; Hebestreit in Bar-Or, 2001; Robič Pikel idr., 2017). Zato je tudi njihov indeks telesne mase ob vstopu v osnov- no šolo nižji kot pri splošni populaciji. Ne glede na telesni razvojni manko pa gibalni manko trojčkov ni bil tako izrazit, saj so bili njihovi rezultati pri šestih od osmih gibalnih merskih nalog primerlji- vi s rezultati vrstnikov, kar je spodbudno glede na večino tujih raziskav. Na nižji ravni od povprečja so bili rezultati trojč- kov le pri merskih nalogah predklon na klopci in tek na 600 m, kar pa zelo ver- jetno lahko pripišemo biološkim omeji- tvam, povezanim z nizko porodno maso in nedonošenostjo. Nevrološke raziskave namreč pri tej skupini otrok nakazujejo na večjo pogostost mišične hipertonije, ki je trajnejše narave (Harmon idr., 2015), ob koncu otroštva pa se pogosteje sre- čujejo z zgodnjimi pubertetnimi prirasti višine (Wehkalampi idr., 2011). Zaradi hi- pertonije je gibljivost v otroštvu tako po- gosteje slabša kot pri donošenih otrocih, ob koncu otroštva pa morebitni napre- dek spet poruši hitra rast, pri kateri mišice ne sledijo hitri rasti kosti, kar znova omeji gibljivost. Aerobna vzdržljivost je pri prezgodaj rojenih otrocih lahko pogojena z more- bitnimi omejitvami pljučne funkcije, ki so posledica prezgodnjega rojstva. Plju- ča so pri nedonošenih otrocih pogosto najslabše razvit organ, zato sta njihovi kapaciteta in zmogljivost ob rojstvu ve- likokrat šibkejši. Nekatere tuje in domače študije (Hebestreit in Bar-Or, 2001; Robič Pikel idr., 2017; Gostelow, 2022; Smith idr., 2008) so že pokazale na nižjo aerobno vzdržljivost pri nedonošenih otrocih, ki se včasih pokaže šele v ekstremnejših pogojih (Debevec idr., 2019). Kljub temu pa avtorji (Svien, 2003; Vrijlandt, 2006; Lowe idr., 2014; Robič Pikel idr., 2017) po- udarjajo izjemen pomen ustrezne tele- sne dejavnosti pri nedonošenih otrocih, saj s tem krepijo svoj srčno-žilni in dihalni sistem ter lahko dosegajo enake ravni aerobne vzdržljivosti kot njihovi vrstniki (Vrijlandt idr., 2006; Clemm idr., 2012; Pra- protnik idr., 2023). V naši raziskavi so bili trojčki ob koncu osnovne šole še vedno lažji in nižji ter z manj podkožnega maščevja v primerjavi z vrstniki, a so za njimi zaostajali precej manj kot ob začetku osnovnošolskega izobraževanja. Njihov indeks telesne mase je bil tako ob koncu izobraževanja primerljiv z nacionalnim povprečjem. Razlike v odstopanju od splošne popu- lacije so bile najizrazitejše pri višini, saj so ob prvi meritvi zaostajali za 31 %, ob drugi pa le še za 13 %. Podobno so po- kazale tudi druge raziskave na nedono- šenih otrocih, saj so se njihovi zaostanki v telesni višini in masi od začetka osnov- nošolskega izobraževanja do začetka pubertete zmanjšali. Trojčki so bili torej po telesnih značilnostih še vedno pod povprečjem generacije. Čeprav je bil in- deks telesne mase primerljiv z nacional- nim povprečjem, so odstopanja oziroma zaostanki v telesni višini in masi še vedno statistično značilni. Če analiziramo gibalne sposobnosti trojčkov ob začetku in koncu osnovne šole ter jih primerjamo z vrstniki, lahko opazimo, da so se bistveno izboljšali in približali vrstnikom. Do podobnih ugoto- vitev so prišli tudi Luke idr. (2006), Robič Pikel idr. (2017) ter Lowe idr. (2014), ki so raziskovali gibalni razvoj nedonošenčk- ov. Trojčki torej ob koncu osnovne šole v gibalnih merskih nalogah dosegajo zelo podobne rezultate kot vrstniki. Pri ne- katerih merskih nalogah so nad sloven- skim povprečjem, pri drugih pod njim, a v splošnem so njihovi rezultati zelo podobni rezultatom vseh drugih osnov- nošolcev. Gibalni napredek trojčkov težko primerja- mo z drugimi raziskavami na trojčkih, saj so drugod po večini opazovali gibalne mejnike otrok z vidika temeljnih gibalnih spretnosti, kot so sedenje, kobacanje, stanje in samostojna hoja. V Sloveniji v okviru sistema SLOfit zbiramo podatke o gibalnih sposobnostih in telesnih zna- čilnostih vseh otrok, kar nam omogoča diagnosticiranje in spremljanje otrok s težavami v gibalnem razvoju ter kakovo- stnejše delo pri predmetu s temi otroki. Trojčki so torej ob koncu osnovne šole dosegali boljše rezultate – oziroma re- zultate, primerljivejše z rezultati splošne populacije – kot na začetku šolanja. Naša raziskava tako ne potrjuje ugoto- vitev nekaterih avtorjev (Zipori, 2017; Sebghati, 2022), da naj bi bila redukcija trojčkov smiselna zaradi večje uspešnosti preostalih plodov. Sicer bi bilo za potrdi- tev te teze potrebno nadaljnje razisko- vanje, ki bi v primerjavo vključilo trojčke in reducirane trojčke (dvojčke). Večina dozdajšnjih raziskav s področja redukcije je namreč opazovala le potek nosečnosti in rojstva, ne pa tudi poznejšega razvoja. Treba bi bilo raziskati tudi vplive reduk- cije v daljšem časovnem obdobju, torej kako ta vpliva na posameznike v odrasli dobi. Z napredkom medicine je trojčkov, ki se rodijo z biomedicinsko pomočjo, čedalje manj, saj sodobnejše metode zmanjšu- jejo število oplojenih jajčec, ki se vstavi- jo v maternico. V raziskavo sicer nismo vključili vprašanja o metodi zanositev s trojčki, vemo pa, da je bil v sredini devet- desetih let prejšnjega stoletja (obdobje, v katerem je bila rojena večina trojčkov, zajetih v naši raziskavi) velik porast trojč- kov kot posledica postopka zunajtelesne oploditve (IVF-oploditev). Zanimivo bi bilo primerjati njihove rezultate z re- zultati spontanih trojčkov. Pari, ki so se odločili za IVF-oploditev, so v večji meri pričakovali večplodno nosečnost, zato je njihovo spodbudno okolje za otroke lahko drugačno. To je lahko vplivalo na vključitev otrok v dodatne športne pro- grame, zaradi katerih so se, poleg drugih dejavnikov, v naši raziskavi lahko odrazili spodbudni rezultati. Z raziskavo smo dokazali, da so lahko tudi trojčki gibalno podobno učinkoviti kot preostala populacija. Njihov razvoj se sicer razlikuje od tistega pri splošni popu- laciji, a se ta zaostanek s starostjo zmanj- šuje. Trojčki med šolanjem v osnovni šoli vrstnike dohitijo skoraj na vseh podro- čjih, njihov razvoj pa dosega meje obi- 166 čajnega razvoja otrok. Telesni in gibalni razvoj trojčkov je primerljiv z razvojem nedonošenčkov, na nekaterih področjih pa jih celo presegajo. Razlago za to lahko iščemo v spodbudnem okolju, ki so ga bili deležni od rojstva naprej. Starši nedo- nošenčkov so morda bolj zaščitniški do svojih otrok in jih zato ne izpostavljajo nekaterim dejavnostim, za katere oce- njujejo, da pomenijo nevarnost (pleza- nje, skakanje in podobno), a jih s tem jih prikrajšajo za nekatere gibalne izkušnje. Pri trojčkih, ki so prav tako nedonošeni in ranljivi, je podoben nadzor sicer verjeten, a v praksi zaradi večjega števila otrok veli- ko težje izvedljiv. Okolje, v katerem otroci odraščajo, pa je pomembno tudi za nji- hov razvoj v nadaljnjem življenju. „ Sklep Trojčki so edinstvena in precej majhna populacija, zato je njihovo proučevanje redko, zlasti njihov telesni in gibalni ra- zvoj. Raziskave se po večini ukvarjajo s trojčki med nosečnostjo, ob rojstvu ali v njihovem zgodnjemu otroštvu. V naši raziskavi pa smo proučevali telesni in gi- balni razvoj otrok od začetka do konca osnovnošolskega izobraževanja. Rezulta- ti naše raziskave so tako kot pri preostalih študijah o trojčkih zelo podobni tistim, ki so jih raziskovalci pridobili pri prou- čevanju nedonošenčkov. To je bilo tudi v skladu s pričakovanjem, saj trojčki po večini spadajo tudi v to populacijo. V Slo- veniji so ob spremljavi SLOfit že potekale podobne raziskave na nedonošenčkih, v prihodnosti pa bi bilo smiselno vzpo- staviti vseživljenjsko spremljavo različnih skupin otrok, tudi trojčkov, v okviru siste- ma SLOfit odrasli. V nadaljnjih raziskavah bi bilo dobro z izbranim vzorcem trojčkov izvesti še krat- ko anketo, s katero bi pridobili vpogled v določene značilnosti trojčkov, ki jih na- vajajo tuje študije. Povprašati bi jih bilo smiselno o gestacijski starosti ob porodu, porodni masi in višini ter morebitnih za- pletih pri porodu. S tem bi lažje razložili nekaj rezultatov na gibalnem področju. Predvsem pa bi lahko potegnili vzpore- dnice z višino in maso ob rojstvu ter ob vstopu v osnovno šolo. Smiselno bi bilo zbrati tudi podatke o gibalnih mejnikih in opazovati, ali so trojčki, ki so najhitreje začeli samostojno sedeti, stati in hoditi, tudi na koncu bili gibalno najuspešnejši, pomembne informacije pa bi prispevali podatki o njihovi telesni dejavnosti in ukvarjanju s športno vadbo v otroštvu in mladostništvu. Zaradi specifičnega vzorca ljudi je ena največjih omejitev naše raziskave vzor- čenje. Za izpeljavo trdnejših rezultatov bi bil potreben večji vzorec, ki bi vklju- čeval tudi večji delež otrok z različnimi zdravstvenimi težavami. Nekatere tuje raziskave namreč navajajo, da so trojč- ki bolj dovzetni za okvare vida in sluha, prav tako so bolj nagnjeni k nekaterim pljučnim obolenjem. Dobro bi bilo, da bi vzorec trojčkov povprašali tudi o teh težavah in primerjali, ali so povezane z gibalnim razvojem otrok. Rezultati, ki smo jih pridobili v naši raz- iskavi, bodo lahko v pomoč pri delu s trojčki tako staršem kot tudi učiteljem in trenerjem. S spodbudnim okoljem, ki ga lahko omogočijo predvsem starši, vrtec in šola, lahko gibalni razvoj trojčk- ov morda povsem izenačimo s splošno populacijo. „ Viri 1. American Society for Reproductive Medici- ne (2012). Multiple Pregnancy and Birth: Twins, Triplets, and High-order Multiples; A Guide for Patients. American Society for Reproductive Medicine. 2. Blencowe, H. (2013). Born Too Soon: The global epidemiology of 15 million pre- term births. Reproductive Health, 1. DOI: 10.1186/1742-4755-10-S1-S2. 3. Clemm, H., Røksund, O., Thorsen, E., Eide, G. E., Markestad, T. in Halvorsen, T. (2012). Ae- robic capacity and exercise performance in young people born extremely preterm. Pe- diatrics, 129(1), e97–e105. 4. Debevec, T., Pialoux, V., Millet, G., Martin, A., Mramor M. in Osredkar D. (2019). Exercise Overrides Blunted Hypoxic Ventilatory Re- sponse in Prematurely Born Men. Front Physi- ol 10. DOI: 10.3389/fphys.2019.00437 5. Dudenhausen, J. in Maier, R. (2010). Perinatal problems in multiple births. Deutsches Ärz- teblatt International, 107(38), 663–668. DOI: 10.3238/arztebl.2010.0663 6. Gostelow, T. in Stöhr, E. (2022). The Efect of  Preterm Birth on  Maximal Aerobic Exer- cise Capacity and Lung Function in Healthy Adults: A  Systematic Review and  Metaa- nalysis. Sport Medicine. DOI:10.1007/s40279- 022-01710-2 7. Harmon, H. M., Taylor, H. G., Minich, N., Wil- son‐Costello, D. in Hack, M. (2015). Early school outcomes for extremely preterm infants with transient neurological abnor- malities. Developmental Medicine & Child Neurology, 57(9), 865–871. 8. Hebestreit, H. in Bar-Or, O. (2001). Exercise and the Child Born Prematurely. Sport Medi- cine 31(8), 591–599. DOI:  10.2165/00007256- 200131080-00004 9. Heikkila, K., Beijsterveldt, C., Haukka, J. in Vuoksimaa, E. (2018). Triplets, birthweight, and handedness. Proceedings of the Natio- nal Academy of Sciences of the United States of America, 115(23), 6076–6081. DOI: 10.1073/ pnas.1719567115 10. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športnovzgojni karton – Dia- gnostika in ovrednotenje telesnega in gibalne- ga razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Ljublja- na: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 11. Lowe, J., Watkins, J., Kotecha, S., Edwards, M., Henderson, J. in Kotecha S. (2014). Physical Activity in School-Age Children Born Pre- term. The Journal of Pediatrics, 166(4), 877– 883. DOI:10.1016/j.jpeds.2014.12.013. 12. Luke, B., Brown, M., Hediger, M., Misiunas, R. in Anderson, E. (2006). Perinatal and early childhood outcomes of twins versus triplets. Twin Research and Human Genetics, 9(1), 81– 88. DOI: 10.1375/183242706776403064. 13. Morales Mestre, N., Papaleo, A., Morales Hidalgo V., Caty G. in Reychler G. (2018). Physical Activity Program Improves Func- tional Exercise Capacity and Flexibility in Extremely Preterm Children With Broncho- pulmonary Dysplasia Aged 4–6 Years: A Ran- domized Controlled Trial. Archivos de Bron- coneumología 54(12), 607–613. DOI:10.1016/j. arbres.2018.05.001 14. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021). Število trojčkov. https://www.nijz.si/ 15. Natalucci, G., Seitz, J., Siebenthal, K., Bucher, H., Molinari, L., Jenni, O. in Latal, B. (2011). The role of birthweight discordance in the intel- lectual and motor outcome for triplets at early school age. Developmental Medicine & Child Neurology, 53(9), 822–828. DOI: 10.1111/ j.1469-8749.2011. 04024.x 16. Nordvall-Lassen , M., Hegaard, H., Obel, C., Lindhard, M., Hedegaard, M. in Henriksen, T. (2018). Leisure time physical activity in 9- to 11-year-old children born moderately pre- term: a cohort study. BMC Pediatrics, 18(1), DOI: 10.1186/s12887-018-1141-8. 17. Osterman, M., Hamilton B., Martin, J., Dris- coll, A. in Valenzuela C. (2020), Births: Final Data for 2020. National Vital Statistics Reports, 70(17), 1–50. 18. Praprotnik, M., Štucin Gantar, I., Krivec, U., Lučovnik, M., Rodman Berlot, J. in Starc, G. (2023). Physical fitness trajectories from childhood to adolescence in extremely pre- term children: A longitudinal cohort study. Pediatric pulmonology, 58(7), 1904–1911. raziskovalna dejavnost 167 19. Robič Pikel, T., Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Babinik, J. in Golja, P. (2017). Impact of pre- maturity on exercise capacity and agility of children and youth aged 8 to 18. Early Hu- man Development, 110, 39–45. DOI: 10.1016/j. earlhumdev.2017.04.015 20. Sebghati, M., Khalil, A. (2020). Reduction of multiple pregnancy: Counselling and te- chniques. Best Practice & Research Clinical Obstetrics and Gynaecology. DOI:10. 1016/j. bpobgyn.2020.06.013 21. Slofit. (2022). Merske naloge. https://www.slo- fit.org/o-slofit/kaj-meri 22. Smith, L. J., van Asperen, P. P., McKay, K. O., Selvadurai, H. in Fitzgerald, D. A. (2008). Re- duced exercise capacity in children born very preterm. Pediatrics, 122(2), e287-e293. 23. Svien, L. (2003). Health-Related Fitness of Seven- to 10-Year-Old Children with Histories of Preterm Birth. Pediatric Physi- cal Therapy, 15(2), 74–83. DOI: 10.1097/01. PEP.0000067502.17735.4E. 24. Tekauc-Golob, A. (2016). Nedonošen otrok. V Ginekologija in Perintologija (str. 671–680). Univerza v Mariboru, medicinska fakulteta. 25. Vrijlandt, E., Gerritsen, J., Boezen, M., Grevink, R. in Duiverman, E. (2006). Lung Function and Exercise Capacity in Young Adults Born Prematurely. American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine, 173(8), 890–896. DOI: 10.1164/rccm.200507-1140OC 26. Wehkalampi, K., Hovi, P., Dunkel, L., Strang- -Karlsson, S., Järvenpää, A. L., Eriksson, J. G., ... in Kajantie, E. (2011). Advanced pubertal growth spurt in subjects born preterm: the Helsinki study of very low birth weight adults. The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism, 96(2), 525–533. 27. Yokoyama, Y. in Ooki, S. (2004). Breast-fee- ding and bottle-feeding of twins, triplets and higher order multiple births. Japanes- se Journal of Public Health, 51(11), 969–974. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15678989/ 28. Yokoyama, Y., Sugimoto, M., Silventoinen, K., in Kaprio, J. (2008). Weight growth charts from birth to 6 years of age in Japanese tri- plets. Twin Research and Human Genetics, 11(6), 641–647. DOI: 10.1375/twin.11.6.641 29. Yokoyama, Y., Masako, S., Yu, M., Jun, S., Ken- ge, M., Jaakko, K., in Karri, S. (2011). Motor Development of Triplets: A Japanese Pro- spective Cohort Study. Twin Research and Human Genetics 14(2), 185–191. DOI: 10.1375/ twin.14.2.185 30. Yokoyama, Y., Pitkaniemi, J., Kaprio, J. in Sil- ventoinen, K. (2013). Development of Body Mass Index of Japanese Triplets from Birth Until the Onset of Puberty. Twin Research and Human Genetics, 16(4), 861–868. DOI:10.1017/ thg.2013.39 31. Zipori, Y., Haas, J., Berger, H., & Barzilay, E. (2017). Multifetal pregnancy reduction of tri- plets to twins compared with non-reduced triplets: a meta-analysis. Reproductive BioMe- dicine Online, 35(3), 296–304. dr. Mateja Videmšek, red. prof. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani mateja.videmsek@fsp.uni-lj.si