Štev. 59.
Trst, v sredo 28. februvarja 1912
Tečaj XXXV! s
IZHAJA VSAK DAN
tutfJ ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih *b 9. zjutraj.
Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Krauju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežiui, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. m«, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po # stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plafljlvo in toZljivo v Trstu.
ePINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti j* moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za eelo leto 24 K, pol leta 12 K, ) mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se apnva ne ozira Itniatu u Dtdtijike izđ*nj« ..EDilffCSTI" «Ua*: m* o«lo l*to Kron 5-20, s* pol lata Kron 2 SO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na ured-v.štvo lista.. Nefranko-vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se ns vra&ajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni da«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnili Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Pottno-hranilnRnl ra?un Jtev. 841-652. TELFFOM It. 11-57
BRZOJflUNE VESTI.
Tržaško odposlanstvo pri ministerskemu predsedniku.
DUNAJ 27. Kakor poročajo listi, se je danes predstavilo ministerskemu predsedniku grptu Stiirgkhu odposlanstvo, obstoječe iz tfža^fte municipalitete, trgovinske in obrtne zbornice, zveze industrijelnih, trgovskih in pomorskih korporacij. V odposlanstvu so bili: državni poslanec dr. Pitacco, baron Economo ter industrijalca Richetti in Brunner. Odposlanstvo je izročilo ministerskemu predsedniku spomenico, v kateri so izražene želje tržaških trgovinskih krogov na prometno-političnem in tarifarlčnem polju. Ministerski predsednik je izjavil, da se strinja s predloženimi željami in vsebino spomenico, vendar je izrazil pomisleke glede financijelnega vprašanja v katerem oziru je treba zaslišati tudi finančnega ministra.
Odposlanstvo se čimprej predstavi tudi trgovinskemu ministru, nakar se bodo bržkone vršile konference.
Odprava praznikov v nižeavstrijskem deželnem zborti.
DUNAJ 27. Deželni zbor je na današnji seji najprej v navzočnosti kardinala knezo-nadškofa dr. Nagia razpravljal nujna predloga, stavljena na zadnji seji po poslancih Silbererju in dr. Scholzu, v katerih se protestira proti skrčenju števila praznikov. — Predlogu posl. Silbererja in dr. Scholza je bila po kratki debati priznava nujnost. Tekom debate je izjavil kardinal-knezonadškof dr. Nagi, da se ni smelo razviti tega vprašanja, dokler ni došla odločitev, kajti s tem so oni, ki imajo odločevati, postavljeni v mučen položaj. Zdi se mu, da se ni dobro razumelo namena papeževega pri razgla-šenju motu propria. Kaj je praznik po umevanju cerkve ? Dan počitka za dušo in telo. Treba je radi tega izpolniti dolžnost, naloženo že na krstu. Tekom časa je pa prišlo tako daleč, da se vsled razvoja industrije ne more več praznovati vseh teh praznikov.
Papež pravi tudi v motu proprio, da je vsled draginje začel misliti, se ne bi H z odpravo večine praznikov v tem odpomoglo. Jasno je, da utegne biti draginja s tem olajšana, ako se bo ustvarjalo več konsumnih dobrin in to je možno potom odprave praznikov. Odpravlja li papež praznike? Nikakor ne. Cerkveni prazniki ostanejo kakor doslej, le ne bo težko grešil delavec ako ne pojde k maši. Kardinal hoče izjaviti, da so dispenzirani oni, ki delajo in ne morejo iti ob praznikih k maši.
Kardinal je zaključil: Ako se obvežete, da se bo praznike ves praznovalo in da najde delavec ob teh praznikih res duševni in telesni počitek, tedaj vam bom hvaležen iz srca.
Novi členi gospodske zbornice.
DUNAJ 27. „Fremdenblatt" poroča : Kakor smo zvedeli, bo v kratkem imenovanih več novih dosmrtnih členov gospodske zbornice. Med drugimi bodo poklicani v gospodsko zbornico: Karol baron Chiari, bivši <'ržavnl poslanec, Otokar grof Czernin, člen češkega deželnega zbora, Karol baron Heidler pl. Egeregg, bivši odposlanec pri švicarski vladi, Alojz princ Lichtenstein, deželni maršal nižjeavstrljski, Oton grof Se-renyi, deželni glavar moravski, dr. Rudolf Sieghardt, guverner avstr. Bodenkredita, dr. Karol Urban, namestnik višega deželnega maršala na Češkem in Hugo knez Windisch-Graetz, c. in kr. komornik, Fran grof Collo-
PODLISTEK
Vitez iz Rdeče l)iše.
(Le chevalier de Maison Rouge.)	28
Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dum as star.
Na kričanje gospe Tison sta prihitela Maurice in njegov tovariš; izročila je jima takoj listek. Uradnika sta ga razgrnila in čitala:
„Na vshodu! Tam bdi še en prijatelj!" Komaj je bil Maurice pogledal papirček, že se je jel tresti. Pisava na njem se mu je zdela znana.
„Oh! moj Bog," je vskliknil, „ali je morda Genevievina ? Oh ne, to ni mogoče, jaz sem norec. Kaj naj ima opraviti Gene-vieva s kraljico ?" Naglo je zopet zbral svoje misli in dejal, obraivši se k Tisonki:
„Opravila si dobro delo, in Vi, občanka," je dejal, obrnjen k kraljici, „Vi ste napravili lepo delo."
redo-Mannsfeld in Ivan grof Dobrzenski bosta imenovana dednina členoma gospodske zbornice.
DUNAJ 27. (Izv.) Med novoimenovanimi člani gospodske zbornice Je tudi edini Jugoslovan, bivši dalmatinski državni in deželni poslanec V u k o v i č.
Vukovič je bil rojen leta 1851. Leta 1873. je vstopil v državno službo pri zadr-skem namestništvu. Leta 1878. je bil član civilne komisije pri avstrijski okupacijski armadi v Bosni in Hercegovini in je pozneje tudi služboval pri deželni upravi v Bosni in Hercegovini. Leta 1894. je zopet prestopil v dalmatinsko politično službo in je šel leta 1897. v penzijo kot namestniški svetovalec. Leta 1882. je bil odlikovan z redom žeiezne krone III. razreda, leta 1886. pa mu je cesar podelil komturni križec Fran Josipo-vega reda. Od leta 1896. do 1907. je bil dalmatinski državni in deželni poslanec.
Finančni ndsek.
DUNAJ 27. (Izv.) Finančni odsek državnega zbora je imel danes dopoludne svojo sejo, v kateri je doživela vlada občuten poraz. V današnji odsekovi seji se je nadaljevala debata o davčnih predlogah. Ker ni bil pri seji navzoč finančni minister vit. Zaleski, je soc. demokratični poslanec dr. Diamand predlagal, da naj se seja odgodi, dokler ne pride finančni minister. Ta predlog je bil vzlic temu, da so bili zastopniki veČine, ki pa niso imeli večine, odločno proti, sprejet s soc.-demokratičnimi, češkimi in jugoslovanskimi glasovi (15 proti 13) in seja je bila odgodena.
Zunanji minister v Budimpešti.
DUNAJ 27. (Izv.) Zunanji minister grof Berchtold se odpelje jutri v Budimpešto, kjer bo konferiral z ministrskim predsednikom grofom Khuen-Hedervaryjem o važnih političnih vprašanjih in gotovo tudi o sklicanju delegacij, ki se najbrž skličejo k zasedanju v drugi polovici meseca aprila.
Reševanje ogrske krize.
BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary poseti prihodn|e dni voditelja opozicije Justha in bo konferiral ž njim v svrho opustitve ob-strukclje Justhove stranke proti brambni predlogi.
Novi tolminski brigadir.
DUNAJ 27. (Izv.) Za poveljnika novoustanovljene, v Tolminu nameščene infante-terijske brigade je imenovan, poveljnik 18. infanterijskega polka polkovnik Gustav pl. Malzer.
Senzacijonelna obravnava proti čensto-hovskemu menihu Macohu.
PJOTRKOV 20. (Izv.) Danes se je začela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti čenstohovskemu pavlinskemu menihu Macohu in njegovim sokrivcem. Pri razpravi je navzočih veliko Število ruskih in inozemskih časnikarjev. Povabljenih je k razpravi 160 prič.
Patra Macoha in njegove sokrivce so privedli v dvorano vojaki z nasajenimi bajoneti. Macohu se je poznalo, da je trpel v zaporu, kajti vojaki so ga morali podpirati, ko je prišel v dvorano. Popolnoma postarala se je tudi Helena Macohova.
Predsednik Volkov je otvoril razpravo in je pred vsemi konstatiral, da se prior čenstohovskega samostana, pater Reymann nahaja v Rimu, odkoder je poslal zdravniško spričevalo, da je bolan in da se ne more udeležiti sodne razprave.
Celo dopoldne se je nato čitala obtožnica, ki obsega 60 tiskanih pol. Popoldne pa se je pričelo zasliševanje,
„Ravnajte se torej po mojem izgledu gospod," je odvrnila Marija Antoinetta, „se-žgite ta papir in opravite delo usmiljenja."
„Šališ se, Avstrijanka," je vskliknil Agrikola, „sežgemo naj papir, ki nam morda privede v pest celo zalego aristokratov: pri moji veri, to bi bilo prebedasto."
„Zares, sežgite ga," je rekla Tisonka, „spravil bi lahko v nevarnost mojo hčer."
„Jaz menim, da tvojo hčer in ono drugo," je dejal Agrikola, vzemši iz Mauri-cevih rok papir, ki bi ga bil ta gotovo sežgal, ko bi bil sam.
Deset minut pozneje so listek odposlali v občinsko pisarno, kjer so ga takoj odprli. Razlagali so njegovo vsebino na vse načine. Slednjič je šinilo nekemu prebrisanemu članu v glavo, da gre tu za mesto Lorient (beseda pomeni vshod), in da je to tembolj verjetno, ker je Lorient morsko pristanišče, kjer se lahko v zvezi z Angleži kujejo zarote.
Sklenili so odposlati v Lorient komisijo v svrho nadzorovanja aristokratov.
Prihodnjega dne je zahtevala kraljica, naj bi se ji dovolilo stopiti na stolp, da bi
Prvi je bil zaslišan glavni obtoženec pater Damaz Macoh, ki je priznal svoje zločine. Izgovarjal pa se je, da ga je k tem zločinom zapeljala Helena Macohova, ki da je bila njegov zloduh in ki da ga je tudi nahujskala, da |e umoril svojega bratanca Macoha, Heleninega moža. Macoh je nato zelo obširno pripovedoval, kako je izvršil umor na svojem bratrancu in je priznal tudi tatvine in rop v samostanu.
Pozno popoiudne je predsednik prekinil razpravo, ki se nadaljuje jutri in bo Macoh nadaljeval svoje izpovedbe.
Proti pornografični literaturi.
DUNAJ 27. (Izv.) Finančno ministrstvo je izdalo naredbo za tobačne trafike, v katerih se prepoveduje nadaljno prodajanje por-nografičnih spisov in takozvane „šundli-terature" ter nemora'nih razglednic. — Prodajalcem takih pr dmetov se grozi s strogo kaznijo.
Pula 27. Železniški minister dr. baron Forster je danes zjutraj dospel semkaj z Dunaja, da se poda na Brione, kjer ostane več dni.
ftalijansko-turška vojna
Posledice italijanske akcije v bejrutskem pristanišču.
CARIGRAD 27. Glasom uradnih poročil je bilo pri bombardiranju Bejruta dne 24. t. m. ubitih 38 oseb, in sicer 2 pomorska častnika, 20 pomorščakov in 26 oseb. Ranjenih je bilo 50 oseb, med temi en Rus.
CARIGRAD 27. Listi poročajo, da so vlasti ugodno vsprejele korake Turčije, ki je protestirala proii otvoritvi bombardiranja turških vojnih ladij v Bejrutu, ne da bi bil itL.jjanski poveljnik počakal dovoljenega roka. Francoski poslanik v Rimu je dobil nalog, naj opozori italijansko vlado na omenjano dejstvo, še preden je storila Turčija tozadevne korake.
CARIGRAD 27. Turški lis« nadaljujejo s hudimi napadi na Italijo in zahtevajo, da se izžene vse Italijane. Ker se je bati, da Italijani napadejo Arhipeijske otoke, je vali, ki je bil tukaj na dopustu, dobil nalog, naj se vrne na svoje mesto.
Iz Tripolisa.
CARIGRAD 27. Glasom brzojavke dospele vojnemu ministru, je dne 25. t. m. italijanska kolona, obstoječa iz štirih batali-jonov pehote, oddelka konjeništva in treh baterij topništva, začela prodirati, da zavzame Zanzur, morala se je pa umakniti pred silnim ognjem Turkov in Arabcev. Na turški strani sta bila ranjena dva moža. Izgube Italijanov so neznane.
Italijanska vojna ladija pred Mersino.
CARIGRAD 27. Pred Mersino je prišla italijanska vojna ladija In odposlala čoln, da pregleda papirje nekega nemškega parnika nahajajo čega se v pristanišču. Nato se je ladija oddaljila.
Turčija noče miru.
CARIGRAD 27. Porta je naložila svojim poslanikom, naj kategorično izjavijo velesilam, da je nemožen vsak sporazum o miru na podlagi italijanskega dekreta.
Senzodlonolnl polom o Poli.
Pula, dne 27. februarja.
Včeraj smo poročali v glavnih obrisih, kar se Je zgodilo na našem mestnem magistratu, danes pa naj podamo nekaj podrobnosti, ki še bolje osvetljuje vso brezpri-
(se s svojo hčerko in princeso Elizabeto ! navžila zraka. Tej prošnji je bilo takoj ustreženo; toda sledil je Maurice in se skril za neko stražnico.
V začetku se je kraljica malomarno sprehajala s princeso Elizabeto in svojo hčerjo. Potem, ko sta princesi nadaljevali svoj izprehod, se je ozrla proti vshodu in pazljivo motrila neko hišo ; na njenih oknih se je pojavilo več oseb, od katerih je ena mahala z belo ruto.
Maurice je vzel iz žepa daljnogled. Medtem, ko ga je napravljal, se je kraljica zgenila, kakor bi hotela prijatelje tam gori pozvati, naj se odstranijo. Toda že je bil Maurice zapazil moško glavo s svetlimi lasmi in bledim licem, ki je pošiljala spoštljive pozdrave.
Za tem mladim možem, ki je kazal k večjemu pet- do šestindvajset let, je stala ženska, na pol skrita.
Maurice je nameril svoj daljnogled nanjo in skoraj spoznal v vjej Genevievo; v tistem trenotku se je ženska, ki je tudi imela daljnogled, umaknila in povlekla mla-
merno korupcijo v našem mestnem gospodarstvu.
Aretiranih ni samo pet mestnih uradnikov, temveč sedem, kajti k onim petim, o katerih smo poročali včeraj, so priključili še dva, in to sta Fran Bigatto, ki je bil aretiran z onimi drugimi vred in pa mestni občinski tajnik dr. Pesante, ki je bil aretiran sinoči ob 87a zvečer.
Prvi mestni računski uradnik, Tomaso Galante, ali kakor so ga tod imenovati navadno »dottor Tomaso44 ali pa kar samo „Tomaso" je bil prvi mestni blagajnik. Mož je imel res sicer Še dosti lepo plačo, ali vsi, ki so ga poznali, in poznalo ga je celo mesto, so vedeli, da je gospod „Tomaso" prav povsod, kier se dobro je In pije in izborno zabava. Za take „škerce" pa je treba denarja, in ljudje so se le čudili, odkod jemlje „Tomaso" toliko denarja. Celo mesto je že stikalo glave, samo slavna gospoda na mestnem magistratu je bila gluha in slepa.
Kakor smo že poročali, se je gospod „doktor" sam ovadil oblasti, da je zlorabljal svojo uradno oblast v to, da si je polnil svoje žepe iz mestne blagajne. Prišel Je torej včeraj dopoldne v uradno sobo deželno-sodnega svetnika Peručićj in je tu priznal, da je tekom zadnjega časa poneveril iz mestne blagajne okrog 60 000 K, ne pa, kakor se je govorilo v prvem trenotku, samo 50 000 K. Obenem pa je ovadil tudi svoje uradne tovariše, da so bili tudi soudeleženi pri teh poneverjenjih. Ti njegovi tovariši so, kakor smo že poročali: Fran Bigatto, Camillo Descovich, Attilio Jug, Lino Quarantotto in Lino Privileg^i. Sodna oblast je še tekom dopoldneva dala aretirati vseh teh pet oseb in Jih prepeljati v tukajšnje sodne zapore. Nato se je takoj začela preiskava pred vsem v stanovanjih aretirancev, pri čemer je preiskovalna komisija zaplenila vso silo raznih spisov. Najbrž na podlagi teh poizvedeb in preiskav je bil nato zvečer aretiran tudi tajnik mestne občine dr. Pesante.
O nekaterih aretirancih naj podamo še nekoliko podrobnosti, ki prav posebno zna-čujejo ne samo nje, temveč tudi na našem magistratu vladajočo signorijo.
Včeraj smo poročali, da je bil Camillo Descovich, hrvatski renegat, nekaj časa suspendiran zaradi njegovega mazzinianskega kričaštva. Stvar je bila namreč ta, da je mož kazenskim potom bil premeščen iz mestne blagajne in je bil zaposlen v mestni tržnici. Glavno ulogo je igral Descovich v športnem klubu „Edera* in je ob neki priliki na prav poseben način pokazal svoje antidinastično mišljenje, tako da so ga gospodje na magistratu morali kaznovati. Descovich Je imel tudi glavno besedo pri onem rokovnjaškem napadu na hrvatske izletnike na Cres.
Posebno se je izkazal kot navdušen in požrtvovalen sin neodrešene pokrajine Lino Privileggi sin fazanskega zastopnika v mestnem svetu in župana fazanskega. Mož je namreč svoj čas kot zastopnik gotovik pulskih krogov šel ostentativno polagat venec na grob matere znanega italijanskega narodnega mučenika Oberdanka. Sicer so oblasti izvedele to, a mož je vendar ostal v svoji službi.
V Puli je v krogih, ki niso v zvezi z magistratovo kamoro, vzbudilo splošno začudenje dejstvo, da se je Galante šel sam ovajat sodni oblasti. Mislilo se je pač, da se bo tudi tu zgodilo tako, kakor se je zgodilo še pred nedolgim časom, ko je namreč oni zloglasni doktor Lorenzetto, ko
dega moža za seboj. Ali je bila res Gene-vieva? Ali je tudi ona spoznala Maurica?
Maurice je za trenotek počakal; ko je pa zapazil, da je okno prazno, je priporočal svojemu tovarišu Agrikoli največjo pazljivost, stopil naglo dol po stopnicah, hitel na ogel rue Port-Foin in opazoval, ali kdo zapusti hišo. Toda zaman, bilo ni nikogar
Da bo popolnoma gotov, je hitel v Dixmerjevo stanovanje. Ko je vstopil, je sedela Genevieva, oblečena v belo jutranjo obleko, pod neko jasminovo utico, kjer je navadno zajutrkovala. Voščila je, kakor navadno, Mauricu prisrčno dobro jutro in ga povabila na skledico šokolade.
Kmalu je prihitel tudi Dixmer in je izrazil svoje največje veselje nad tem, ker je videl Maurica ob tej nenavadni uri. Povabil ga je na sprehod po delavnicah, v kar je Maurice pristal drage volje.
„Pravim Vam, moj ljubi Maurice," je dejal Dbcmer in prijel mladega moža za roko, „povedati Vam hočem zelo važno novico."
j „Politično?" je vprašal Maurice, ki se 'še vedno ni mogel ubraniti svoje slutnje.
Stran II,
»JEDINOST« si. 5».
Trsta dne 2S februvarj*. 1912
so prišli na sled njegovim iumparijara, pobegnit v Ameriko. Pričakovati je bilo torej tudi sedaj, da se Galante in njegovi sokrivci „minorum gentium" odtegnejo roki pravice. S tem načinom „rešitve" vse te zadeve bi bila gospona na magistratu tudi menda najbolj zadovoljna, kajti vsa krivda bi bila padla potem na te pobegle tičke, veliki gospodje na magistratu pa bi si lepo umivali svoje roke v nedolžnosti.
Mogoče je sedaj dvoje: ali Galante in njegovi tovariši vzamejo tudi sedaj vso krivdo nase, ali pa da izpregovore odkrito. V obeh slučajih bo padalo blato tudi po vladajoči stranki, kajti zakriti se pač tu ne bo dalo nič več, naj aretiranci taje ali pa ne taje, naj se priznajo kot edini krive, ali pa naj imenujejo Še nadaljne sokrivce navzdol in — navzgor. Mestna blagajna je zapečatena, vsi uradni podatki so na razpolago edino le preiskovalnemu sodniku, a preiskava je dognala v stanovanjih areti-rancev, kakor se govori ogromno obtežil-nega materijala.
Umljivo je, da se bo vladajoča italijanska liberalna stranka skušala sedaj otresti teh svojih najzvestejših pristašev in agitatorjev, toda ves ta trud bo pač zastonj. Govori se tudi, da so sicer skušali v zadnjem času nekako uredili celo to zmikavno zadevo, da se je Galante precej trudil, da bi zopet napolnil izpraznjeno mestno blagajno, da pa se ni posrečilo to niti njemu niti stranki, ki je bila najbrž že pred daljšim časom opozorjena na vso to korupcijo v mestnem gospodarstvu in je torej dobro vedela o vsem, kar se godi, samo da že ni imtla — ker je bila sama sokompromitirana
—	več moči, da bi napravila konec stvari in poklicala na odgovzrnost pri malverza-cijah udeleženo mestno uradništvo.
Ali sedaj, ko je prišla stvar tako daleč, da že niso več mogli ob sobotah izplačevati mestnih pometačev, da je vladni komisar, ki je prevzel posle župana in mestnega občinstva sveta moral iti iskat denarja za najnujnejša plačila drugam, v kreditno banko, ne pa v Mestno hranilnico, ki kasira vse mestne dohodke, no tu pač res ni kazalo drugega, kakor da mestno uradništvo samo ovadi svoja poneverjenja in se izroči preiskovalnemu sodniku.
Res lepe so te stvari, a še lepše gotovo še pridejo, in mi se bomo potrudili, da bomo v vsem tem činu najtočnejše obveščali iaše čitateljstvo.
PULA 27. (Izv.) Dodatno k današnjemu poročilu še poročamo, da je italijanska večina deželnega odbora istrskega skušala z vsemi mogočimi sredstvi preprečiti akcijo namestniŽtva proti vneboupijoči korupciji na našem mestnem magistratu, vendar pa vlada brezobzirno nadaljuje svojo prisilno sanacijsko akcijo, ki namerava, kakor je videti, res temeljito očistiti naš magistrat golazni, ki se je mastila leta in leta z denarjem davkoplačevalcev.
Vlada bo, kakor se vidi, prevzela v svoje roke ne samo vodstvo magistratnih uradiih poslov temveč tudi vodstvo vseh občinskih naprav, kar je tudi edino pametno. Danes je prispelo v Pulo večje Število vladnih inženirjev, da prevzamejo vodstvo občinskih naprav, pred vsemi mestne plinarne in elektrarne.
Skoraj gotovo pride tudi vodstvo mestnega stavbnega urada v roke vladnih Inženirjev. Želeti bi bilo zlasti tudi, da odpošlje vlada tudi nekaj finančnih uradnikov, ki bi prevzeli vodilna mesta v mestni hrnnil-niči.
IZ HRVATSKE.
Demonstracije v Zagrebu.
K včerajšnjemu poročilu o demonstracijah minule sobote zvečer nam piše še naš zagrebški dopisnik v spopolnilo:
Demonstracije je izzvala vlada sama v svoji trmi in zagrizenosti. Kar noče odnehati od svoje dosedanje prakse omejevanja svobode združevanja. S svojimi prepovedmi hoče dušiti glas ljudstva in mu odteza vsako priliko, kjer bi moglo dati odduška svojim čutstvom. In vendar bi jo bile morale poučiti že dosedanje izkušnje, da s tako taktiko ne le da zgreša svoj cilj, marveč doseza le nasprotno od tega, kar je hotela doseči. Volja naroda prihaja vendar do izraza, z razliko le, da se godi to v oblikah, ki ubija sleherni ugled oblasti pred javnostjo.
Tako je bilo tudi v soboto: ker policija ni dovolila, da bi bil narod govoril na pravilno vodjeni skupščini in v parlamentarnih oblikah, je pa govoril z demonstracijami, pri katerih si redarstveni organi pač niso nabrali lavorik.
V nedeljo so se ponovile demonstracije v še ostrejših oblikah kakor razvidno iz včerajšnjega poročila. Naglašam pa, da je bilo ranjenih tudi več gospa, gosplc In otrok, ki so se vračali z nedeljskih sprehodov. Ravno ta nedolžno prelita kri, oziroma bes-nost redarstvenih organov je še bolj raz-palila jezo demonstrantov. V tem je ravno
—	kakor sem rekel — velika krivda vlade.
Okoli U. ure so se demonstranti ponovno zbrali na Ilici. A ko je policija z vso krutostjo navalila nanjo, se je zgodilo, da|e bilo iz vrst demonstrantov oddanih par strelov iz revolverjev — v zrak. In glejte, to je imelo čudovit efekt: policija se je ustrašila in odšla domov. Ponavljam pa še
enkrat in najodločneje, da so bila obmetavanja s kamenjem in streli iz revolverjev le posledice brutalnosti napadov policije. Da je ta postopala nekoliko bolj po — evropejski, gotovo ne bi bilo prišlo do tega.
Danes — v ponedeljek — patrulira po mestu vojaštvo: pešci in kavalerija.
Obstrukcija v tržaškem mestnem svetu.
Bržkone da ne bi se ponovil incident od ponedeljka zvečer, je župan sinočno sejo sklical za 7 30. Svetovalci so res tudi še precej točno prišli, tako, da je seja pričela le s četrturno zamudo, to je, ob 7*45, Ko je bil prečitan in odobren zapisnik zadnje seje, je župan dr. V a I e r i o podal besedo svet. Cerniutzu, da nadaljuje v zadnji seji pretrgan govor.
Svet. Cerniutz se je opravičeval, češ, da bo danes bolj dolgočasen, nego je bil v prejšnjih dveh sejah. Prej da je odgovarjal na izvajanja govornikov večine, ki so zagovarjali v razpravi stoječo pogodbo in je torej prišlo tu pa tam vendarle do kakega zanimivega incidenta. Danes pa da preide v meritum pogodbe same oziroma točke 1., in zato bo seveda bolj dolgočasen. Govoril je potem o stvareh, ki so v mali ali tudi nikaki zvezi s pogodbo in tramvajem. — Socijalistični svetovalci so ga pri tem večkrat prekinili, tako, da je govornik svet. Pittoniju enkrat zaklical (seveda v Šali), naj ga nikar ne moti, ter naj se drži pravilnika, nakar je župan svet. Cerniutzu v dobrohotnem tonu rekel, naj pusti pravilnik pri miru in naj nadaljuje svoj govor. Med drugim je tekom svojega govora svetovalec Cerniutz omenil tudi slovenske stavbene zadruge, katera ima namen graditi hiše v mestu in tu naseljevati slovenske delavce. S tem se kajpada pomnoži število slovenskih glasov v mestu in krivi bodo na vse zadnje na tem seveda socijalisti. Rekel je, da se onih 57 spreminjevalnih predlogov, katere je naznanil v prejšnji seji, nanaša le na prve Štiri odstavke prve točke pogodbe. Ker ima pa prva točka 12 odstavkov, bo stavil v vsem k prvi točki 180 preminjevalnih predlogov, o katerih bo seveda zahteval o vseh glasovanje po imenih.
(Svet. Puecher je pri tem pripomnil, da ima on pripravljenih o tej točki 258 preminjevalnih predlogov). Ker bodo torej svetovalci pri teh glasovanjih dobili precej prakse, se nadeja, da pojde to še precej hitro od rok. Nato je začel čitati svoje pre-minjevalne predloge, katerim je, kakor je to predlagatelj sam priznal, namen, da onemogočijo pogodbo. Ko je preČItal prvih deset predlogov, je prosil podžupana Richetti-ja, ki je bil med tem prevzel predsedstvo, naj mu dovoli 5-minutni odmor, nakar je podžupan dr. Richetti tudi pristal ter pretrgal sejo za pet minut. Bilo je to ob 9. uri zvečer. — Ob 9 15 je bila seja zopet otvorjena. Svet Cerniutz je nadaljeval s čitanjem svojih preminjevalnih predlogov. Med čitanjem teh predlogov je vsa zbornica zdehala in svetovalec Cerniutz je le tupatam dal kako opazko. Smejal se je, ker se je bržkone njemu samemu zdela vsa stvar najbolj neumna. Pri 21. predlogu je svet. Puecher zaklical: „Tombola!"
Ko je kak član večine vstal, da bi odšel iz dvorane, mu je svet. Cerniutz zaklical : „A, se je že naveličal". Vsa stvar je bila grozno dolgočasna, a med večino in socialistično manjšino je vladalo kljub temu prijateljstvo, kakor le redkokedaj. Zdi se, da jemljejo tudi gospodje večine vso stvar do humoristične strani. Saj po njihovem obnašanju soditi, jim ni posebno veliko ležeče na tem, da bi prodrli s pogodbo. Ako pojde po sedanji poti naprej, se to vsekakor ne bo zgodilo, ker socijalisti imajo baje pripravljenih v vsem preko tisoč preminjevalnih predlogov, o katerih bodo zahtevali poimensko glasovanje. Će računamo, da bi vsako poimensko glasovanje zahtevalo le 10 minut časa, bi trebalo samo za glasovanja okoli 50 sej! Potem pride pa še utemeljevanje vsakega posameznega predloga in debata o vsakem teh predlogov. Ako torej socijalisti ne odnehajo, je popolnoma izključeno, da bi mestni svet kedaj sprejel to pogodbo. No, v sinočni seji je svet. Cerniutz srečno prečital svojih 57 preminjevalnih predlogov k prvim štirim odstavkom 1. točke pogodbe ter potem rekel (seveda bolj na dolgo nego to povemo mi), da začne utemeljevati posamezno teh 57 predlogov ! Tedaj se je pa menda županu, ki je med tem zopet prevzel predsedstvo, zazdela vsa stvar preneumia, pa je rekel, da vsled pozne ure zaključuje sejo. Bilo je 10 40. Prihodnja seja drevi.
Domače vesti.
Osebna vest. Gospodična Marija Kri-stjančtč, hči računskega ravnatelja pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu je napravila z odličnim uspehom končni izpit na glasbenem Uceju Catolla in ji je bila soglasno priznana diploma za glasovir. Ćast'tamo!
Iz Šolske službe. Vadmški učitelj na učiteljišču v Kopru in okr. nadzornik Karol Pfibil je imenovan glavnim učiteljem na učiteljišču v Kastvu.
Che faremo? Po dolgih bojih in pritožbah od naše strani je tozadevna komisija pri deželni sodniji konečno vendar-le spo-
znala opravičenost naših zahtev s tem, da je v imenik porotnikov za leto 1912 sprejela po priliki polovico Slovencev in Italijanov. S tem je deloma ustreženo našim zahtevam in zakonu. Vendar-le deloma. Zakon zahteva izrecno, da se mora pri sestavljanju imenikov porotnikov ozirati na jezikovne zmožnosti.
Iz tega sledi, da so v Trstu sposobni za funkcijo porotnikov le možje, ki so vešči slovenskega in italijanskega jezika. Ta pogoj pa je izpoljnjen glede letošnjih slovenskih, ni pa izpolnjen glede italijanskih porotnikov, ker so prvi pač vešči italijanskega, ne pa drugi slovenskega jezika. Slučaj pa je hotel, da je med 36 porotniki, ki so izžrebani za to zasedanje, dve tretjini Slovencev. In to je „Piccola- tako speklo, da je včeraj napisal kar celo kolono in pol dolg članek, v katerem bruha ogenj in žveplo na slovenske „pritepence". „Piccolo" bi pri tem seveda po svoji stari navadi hotel dokazati, da je belo — Črno! Za „Piccola" je namreč tržaška porota namenjena le za — Trst f Na ta način bi bila seveda s „Piccolom", ki je v večnem boju z logiko, vsaka polemika brezuspešna. V večnem boju z naravo, on ne vidi, ali noče videti dejanskih razmer. Kako prihajajo slovenski in hrvatski obtoženci do tega, da bi jih sodHi ljudje, ki ne razumejo njihovega jezika? Če tudi je bilo tako stoletja, s tem še ni rečeno, da mora ostati vedno tako. Tisoč let krivice še vedno ne ustvarja ni trenotka — pravice. „Piccolo" vprašuje: „Che f a r e m oM ? Svetovali bi mu, naj gre lepo va-se in naj pride že enkrat do spoznanja, da zakon in pravica sta za vseh.
Na tem izgledu vidimo zopet, kako „Piccolo* zavaja svoje občinstvo v kriva mnenja in je tišči v nevednost. Vzlic vsemu ljudskemu štetju In vsem rezultatom raznih volitev uverja „Piccolo" svoje občinstvo, da je v občini-provinciji tržaški le Četrtina (in sicer privandranega) slovenskega prebivalstva. Potem pa piše — kakor smo že omenili — kakor da je deželna sodnija v Trstu namenjena le za Trst, in ne za teritorij, ki obsega štiri čisto slovenske, oziroma hrvatske sodne okraje (Komen, Sežana Podgrad in Volosko), a ni enega čisto italijanskega okraja; en okraj z ogromno slovensko večino (Koper) in le dva okraja z italijansko veČino (Trst In Piran). In vsa ta siovanska masa ima nedotakljivo pravico, da jo sodijo sodniki, ki umejo nje jezik! Vsa ta no-torična dejstva pota j uje „Piccolo" svojemu občinstvu, ki naj se v svoji nevednosti zgraža nad krivico, ki se mu baje godi z umetno in nasilno slavizacijo sodišč!! — To, to je umetno zgražanje, ki pa ne more zaustaviti kolesa naravnega razvoja.
Žalostne pojave v Istri. V tozadevni notici v nedeljskem izdanju, kjer smo govorili o obdolžitvah g. Župnika Zvačeka na račun istrskih prvakov in naših listov, smo debelo podčrtali besedo Pula. To s posebnim tehtnim razlogom. Vsi oni, ki poznajo razmere in osebe, naj pomislijo le to, da v Puli izhaja „Naša Sloga" kakor glasilo istrskih Hrvatov, in da tam vodi hrvatsko politiko dr. Laginja !! »Naša Sloga" da bi bil brezverski list?! In dr. Laginja da bi hotel uničevati katoliško vero?! Absurdnost in gorostasnost takih trditev je tolika, da mora obiti gospoda župnika nekaj kakor rdečica, če sedaj mirno razmišlja o tem, kaj je trdil pred neukim In nerazsodnim narodom. Gospoda naj se nikar ne igrajo z ognjem, ako jim je le količkaj do tega, da narod v Istri izide srečno iz sedanje kritične in odločilne faze narodnega boja v Istri! Pa tudi tega naj ne pozabijo, da Istra ni Kranjska. Ce bodo le znašali netivo na grmado, bi mogel nastati plamen, ki ne bo smodil le .liberalcev" in narodne organizacije, ampak utegne zajeti tudi stvari, ki so jim zelo ljube.
Slovenski zidarji! Kakor čujemo, postavlja socijalistična organizacija zidarjev pri sedanjih pogajanjih z delodajalci glede obnovljenja mezdne tarife kot prvi pogoj svojo zahtevo, da delodajalci priznajo socljalistično posredovalnico dela za edino in izključno posredovalnico in da drugih delavcev ne smejo sprejemati, razun onih, ki jih bo poslala socijalistična organizacija oziroma njena posredovalnica dela.
Slovenski zidarji! Obnovljenje mezdne tarife je za vas vitalnega pomena, ravno-tako tudi posredovalnica dela. Će socijalisti prodro s svojo zahtevo pri delodajalcih-stavbenikih, vam bodo skušali odjesti vsakdanji kruh. Ker se bo ravno na današnjem večernem sestanku razpravljalo v vseh teh okolnostih, vas vabimo, da se ga polnošte-vilno udeležite! — Odbor krajne skupine zidarjev NDO.
Šaljiva tombola, ki se je vršila ob priliki letošnjega Ciril-Metodovega plesa, je imela obilo dobitkov. Številke in serije srečk, ki so bile dvignjene, so bile že priobčene v .Edinosti". Vkljub temu je ostalo še precej darov nedvignjenih. Poživlja se tem potom ponovno one, ki imajo srečke, ki so zadele, da se požurijo z dvignjenjem darov, ker bi sicer iste ali oddali proti primerni odškodnini za tombolo kateremu drugemu narodnemu društvu, ali pa sicer spravili v deapr. Vsekakor se teh darov ne more več dolgo hraniti radi pomanjkanja prostora. Naj se torej javijo čimprej oni srečniki, ki so vdobili, da ne bo prekasno.
Mihec in Jakec, ta izborni šaljiv list, ki je izšel ob priliki letošnjega Ciril-Meto-dovega plesa in ki je vzbudil toliko smeha in pozornosti, se še vedno dobi po več to-bakarnah v mestu aH pa če ga hoče kdo od zunaj naročiti, naj se obrne do „odbora za Ciril Metodov ples* v ulici Caserma 16 II.
Prošnja. Odbor šentjakobske mladine uljudno prosi, da blagovolijo vsi tisti, ki so prejeli vstopnice in jih obržali, tekgm tega tedna nakazati potom poštnega čeka na „Trgovsko-obrtno zadrugo" eventualna plačila, ker pride prihodnji teden odposlanec pobirat listke. To uljudno prošnjo utemeljujemo s tem, da bi radi čim prej sklenili račune in izročili denar podružnici in kn junici.
Najdeno. Po nedeljski večerni predstavi je bila najdena v našem gledališču črna boa. Lastnica naj se oglasi pri vrata-rici „Nar. doma", gospe Bičkovi.
Nase gledališče.
Jutri v četrtek, dne 29. februvarja bo že dlje časa obetana premijera Kalma-nove operete
„JESENSKI MANEVRI"
(Ein Herbstmanover).
Ta občeznana in povsod triumfalna opereta ne potrebuje pač posebne reklame. Vodstvo našega gledališča je poskrbelo za okusno inscenacijo in primerne kostume. Opereta je bila skrbno pripravljena.
Premijera bo v abonementu.
Ne, tako daleč ne gremo, da bi uporabili znane svetopisemske besede o biserih, toda, brez zamere, naše občinstvo jih zasluži v polni meri.
Ne mislimo tu morda onega občinstva, ki ponavadi polni naše popoludanske predstave, kajti to občinstvo je dobro, hvaležno, da, še predobro in prehvaležno, kajti vsak dovtip z odra vam tu vzbuja cele salve smeha, za vsako količkaj dobro izvedeno stvar je odobravanja več ko preveč, da, to naše dobro, hvaležno popoldansko občinstvo nam celo naravnost razvaja naš oder. Ne, ne mislimo tega občinstva, ki je tudi v nedeljo popoldne zopet s pravim otroškim veseljem sprejemalo, kar so mu dajali kot .Punčko", ne vemo že več, v kateri ponovljeni in popravljeni izdaji, temveč ono naše vse bolje vedoče, vse več in vse već zahtevajoče in seveda tudi vse obsojajoče občinstvo, ki je nedeljsko večerno predstavo gledalo in kritiziralo v — kavarnah, gostilnah In, ne vemo, kje še, samo ne v gleda lišču.
Ne, gospoda, tako pač ne I Hočemo imeti gledališče, hočemo celo imeti dobro gledališče; zahtevamo, naj nam dajejo z našega odra le najboljše, najpopolnejše, imeti hočemo umetnosti, one lepe, čiste, — da govorimo z največjimi entuziasti, ki jih seveda tudi ni bilo v nedeljo — božanske umetnosti; a glejte, ko nam nudi naš oder res nekaj, kar se po vsem tem, kar imamo, vendar vsaj približuje temu idealu: tedaj, gospoda, bi bilo treba Diogena z Ieščerbo, da bi iskal po praznih gledaliških klopeh iskalcev in ljubiteljev umetnosti!
Cirkus v „Fenice" nabito poln, „Puučka-v „Politeama" ravno tako, in koliko je bilo naših ljudi tamkaj, Rovettov .Papa eks-c e l e n c a" v našem gledališču pa pred skoraj prazno hišo, in to vzlic temu, da smemo trditi o premjeri te drame, da je bila za naše gledališče prava senzacija v vsakem pogledu.
Naj se nam tu le ne očita, da pišemo preostro, kajti naj si je bil že prejšnji večer veliki slovanski ples, naj si je bilo sploh onih predpustnih prireditev še toliko ia toliko, recite le, ako res Čutite kaj potrebe po umetnosti, po res umetniških užitkih: ali vam ni prav treba onega tihega, nemotenega, res človeško bit zadovoljujočega, blaženega pokoja, ki ga daje uživanje umetnosti po vsem onem karnevalskem hrupu in šumu ? Dovolite, da po nedeljskem večeru nekoliko podvomimo o marsičem f
Drama „Papa ekscelenca" nam je v reprizi šele pokazala vso svojo lepoto. Ne pravimo morda, da jt bila drama igrana v reprizi mnogo bolje od premijere, kajti v glavni ulogi ekscelence Pietra Matteija, od katere je odvisna vsa igra, je g. Rajner kazal tupatam nekoliko utrujenosti in je bil zato tudi mestoma nekoliko nerazumljiv, toda v splošnem je bila repriza na isti višini, kakor premijera. V izrazu in kretnji je bil g. Rajner celo boljši, kakor prvič. Posebej naj še omenimo, da nam je g. Devetak ▼ ulogi Alvisa sedaj ugajal mnogo bolje, kakor pri premijeri in da je bila njegova igra zlasti v drugem dejanju v onem prizoru z Matteijem vredna vse hvale. O drugih ulo-gah velja, kar smo rekli v poročilu o pre mijeri in ne bomo ponavljali, rečemo te toliko, da smo videli zopet, kaj se da ustvariti na našem odru, če so uloge razdeljene primerno individualltetam igralcev, in če se igralci res z ljubeznijo vžive v svoje uloge.
Bila je torej repriza „Papa ekscelence", kakor i premijera, za tiste, ki znajo razlikovati zrno od plev, v resnici prava naslada, in le žal, da ne moremo pričakovati, da bi nam naše gledališče še ponovilo to dramo, vsaj v letošnji sezoni ne več, a še tembolj nam je žal, da je vzrok temu sramotno dej-
V iratu, dna 28. februvaija 1912.
»EDINOST« it. 59.
Stran HI.
stro, da je naši slavni gledališki publiki ljubši tingeltangel, kakor pa umetnost! —r.
Tržaška mala kronika.
Požar. Včeraj zjutraj ob 8 30 se je v stanovanju upok. policijskega inšpektorja Nikolaja Bonelli, prevrgel samovar na špirit. Vsled tega se je unelo in zgorelo več ob-leke in ena miza. Škode je 200 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino.
Sinoči ob 8*26 je nastal ogenj v eni sob trgovinske zbornice, ker je bila peč preveč zakurjena. Pozvani gasilci so pa kmalu uduŠiii ogenj.
Kovanje ponarejenih cekinov. Nove aretacije. Nedavno temu smo poročali, da sta bila aretirana Francoz Basso in regnikol Bottini, ki sta z veliko spretnostjo kovala avstrijske cekine ter Švicarske in francoske srebrne franke in da so pri prvem našli več ponarejenih komadov. Kontrolni nadzornik Titz, ki je iztaknil omenjena tička, je nadaljeval svoja poizvedovanja, da bi iztaknil še razpečavalce omenjenega ponarejenega denarja, in res se mu je posrečilo, da je aretiral tri druge osebe, ki so razpečavale ponarejen denar. Ti so: Emanuel Nani, star 22 let, iz Zadra, mehanik stanujoč na Ac-quedottu št. 89, Friderik Gaspar, star 34 let, trgovinski agent, tudi iz Zadra in An-nunzirata Panzatto, stara 28 let, iz Pule stanujoča v ul. Sv. Nikolaja št. 12. Pri vseh treh so našli ponarejene komade omenjenega denarja.
Poskus samomora. Sinoči ob 6*30 je v vrtu na Lipskem trgu Rudolf Tamino doma iz Italije, star 24 let, kavarniški natakar, stan. v ul. Donota 8, izpil v samomorilno svrho dozo žveplene kisline. Pozvani zdravnik z rešilne postaje ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Vzrok obupnemu činu nežna«.
Koledar »h vreme. — Danes: Lean-der Šk. — Jutri: Romai sp.
Temperatura vćecaj ob 2. uri popoluđm -f 12* Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: jasno, semtertja megleno. Temperatura malo spremenjena. Severno-vztočni vetrovi.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Ilirija" pri sv. Jakoba prosi vse g.e pevke in gg. pevce, da se v petek prav gotovo udeleže društvenega sestanka radi 6. rednega občnega zbora v nedeljo dne 3. marca ob 4. uri popoludne. Na dnevnem redu so zelo važne notranje stvari.
Danes zvečer je pevska vaja za moški in mešani zbor. Novi pevci in pevke so dobro do$li. Društveni prostori se nahajajo v ul. Montecchi 15.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan". Danes, v sredo, dne 28. t. m. točno ob 7. uri sestanek. Pridejo naj vsi odborniki, voditelj narodne zbirke in knjižničar rojanske ljudske knjižnice Sestanek odpade.
Odsek tržaškega .Sokola" v Rojanu naznanja, da se vrši zopet redna telovadba. Člani vadijo ob torkih in četrtkih od 8—9. zvečer moški naraščaj ob istih dneh od 6—7. zv. Bilo bi odveč, razlagati obširneje, kake koristi je redna telovadba za telesni in duševni razvoj. Le pri zdravi in utrjeni deci je pričakovati napredka v šoli, kajti čim marljiveje vadi svoje mlade telesne moči, tem bistreji ji je um in duša mu je zdrava. Dočim šolska pravila zabranjujejo otroku živahnega gibanja, treba mu je sedeti mirno v ozki klopi, nudi mu telovadba prostosti, da se mu širijo prsi in krepijo njegove mišice.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico. Socialni odsek. Člane vseh treh pod-odsekov vabim k seji, ki se bo vršila v četrtek 29. t. m. ob 5. pop. v Slovenski trgovski šoli. Dnevni red: poročilo o odse-kovem delu v minolem letu; predlogi in nasveti za občni zbor. — Načelnik.
Čitalnica pri sv. Ivanu vabi uljudno vse svoje člane in prijatelje na »Afrikanski večer", ki ga priredi v soboto, dne 2—3 — 12 v vseh svojih prostorih. Natančnejši program sledi.
„Zadruga opravičenih posestnikov" v Padrlčah bo imelo v nedeljo dne 10. marca t. I. ob 4. uri pop. svoj redni občni zbor v prostorih gospoda Martina GrgiČa št. 31.
Redni občni zbor učit. društva za Trst in okolico se bo vršil v nedeljo dne 3. marca ob 9 30 predpoludne v slov. trg. loli (Acquedotto 20) z zanimivim dnevnim redom. Poleg volitev se bo obravnavala tudi družabna preustrojitev društva, kar bi imelo za društveno življenje in delovanje dalekosežne posledice.
Na dnevnem redu se bo razpravljalo tudi vprašanje o eventualnem zvišanju članarine ter načinu pobiranja iste. Naj torej brez tehtnih uzrokov ne manjka noben to-variš(-ica), da tudi s svojim nasvetom sodeluje pri nameravani reorganizaciji društva. Vsi torej na zborovanje, da pozneje ne bo brezplodnih rekriminacij!
Pevski zbor „Glasbene Matice" v
Trstu. Danes zvečer vaja za alt. Sopran ima vajo v pondeljek. V petek pa moški zbor.
Nar. del. organizacija. j
— Krajna skupina zidarjev NDO sklicuje za jutri zvečer ob 81/, (ne ob 97, sestanek vseh članov. Vabljeni so vsi člani, ker se ima vršiti važno posvetovanje.
Krajna skupina mestne plinarne NDO. — Odborova seja krajne skupine je jutri ob 7. zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu.
Krajna skupina Lloyd. Odborova seja jutri ob 8. zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu.
Krajna skupina oljarne, Odborova seja v petek ob 6. in pol v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu.
Gospodarstvo.
Trgovsko obrtna zadruga v Trstu je ravnokar dovršila račun in bilanco za leto 1911.
Prometa je imela 9 milijonov 121.122 34 kron. Čisti dobiček iznaša 22.511*74 kron. Vložilo se je 6474-krat K 2,204.192-67, dvignilo se je 2360-krat K 2,045.218 04. Aktivnih hranilnih knjižic je 1520 v skupni vrednosti 1,442.784-04 K. Reservni zakladi bodo iznašali približno 66.000 K in to ne oziraje se na vrednost Zadr. hiš v ul. Stadion 21, kjer sta nastanjena dva oddelka dekliške šole, in ul. Acquedotto 20, kjer ima svoje učilnice slov. trgovska Šola In pa ona družbe sv. Cirila in Metoda.
Zadruga je napredovala splošno tako, da smemo biti popolnoma zadovoljni z njenim napredkom. Hranilnih pušic, na katere pridno vlaga svoje prihranke, v prvi vrsti šolska mladina, je v najemu nad 500. Razume se, da je tudi precejšnje število odraslih, ki hranijo s pušicami.
Zelo razveseljivo za naš splošni napredek je, da moremo poročati o lepem napredku, ki ga dosezajo naši denarni zavodi naši stvari v čast in korist. Ko se nam sporoči o razdelitvi čistega dobička, spregovorimo še par besedi o tem zavodu ki nam je oskrbel prostore za ljudsko in trgovsko šolo v srcu mesta.
v
Zivnostenska banka v Pragi.
Podružnice: t Brnu, Budjevicah, Dunaju, Fridek-Misteku, Iglavi, Klatovu, Kralj. Gradcu, Krakovu, Libercih, Lvovu, Melniku, Mor. Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Piseku, Plzenju, Prostejovu, Taboru in Trstu.
Dn 10. marcija 1912 ob 10. uri dopoldne
vršil se bode
v dvorani palače Živnostenske banke v Pragi, na Prikopih štev. 30v
44. redni občni zbor
Živnostenske banke v Pragi,
h kateremu s« p. n. gospodje delničarji, ki so upravičeni, vabijo.
SPORED:
1.	Poročilo o računskem zaključku.
2.	Poročilo računskih pregledovalcev.
3.	Predlog upravnega sveta o razdelitvi čisteg«. dobička.
4.	Predlog o spremembi bančnih pravil.
5.	Volitev upravnega sveta..
6.	Volitev nadzorstva.
Gospodje delničarji, kateri se želijo udeležiti občnega zbora, naj blagovolijo najkasneje do 2. marcija t. 1. v bančnih prostorih t Pragi, oziroma pri njenih podružnicah, v dokaz pravice do glasovanja po točki 12. bančnih pravil potrebno število delnic, katere so v knjigah delnic vpisane na njih imena, proti legitimačnem listku vložiti.
V PRAGI, dne 20. februarija 1912.
Upravni svet
Sukna
za gospode in dame, lodne in modno blago KAREL KOCIAN, tovarna sukna
fv Humpolou (6«Ako). Uzorci franko.
Vesti iz Goriške.
Iz Štanjela. — O priliki poroke g.ce Angele Valesove z g. Leopoldom Kobalj je nabrala g.ca Marica Turkova iz Gabrija 7 K za CMD. Hvala vrli nabiralki. Novoporo-čencema pa obilo sreče! Denar je izročen Štanjelski podružnici.
V Gorici je umrla v ponedeljek gospa vdova Jacobi, mati učitelja g. Jacobi-a. Pokojnica je imela nekdaj mnogo poznanstva z znanimi družinami po slovenskem delu dežele, ki so jei dajale svoje sinove-dijake na stanovanje. Kolikor se spominjamo, so stanovali pri njej Kerševanijevi iz Dornberga, ŠtrekljevI z Gorjanskega, Fablanijevi iz Kob-dilja, Mahorčičevi Iz Motovuna itd. Blagi in skrbni pokojnici, ki je dosegla visoko starost 91 let, ohranijo cjenl nekdanji var-vanci hvaležen spomin.
Deželni uradi in objestnost Italijanov. Vseh deželnih nastavljencev je 80, od teh 55 Italijanov in le 25 Slovencev v deželi, kjer bi moralo biti Številno razmerje ravno narobe. Pripomniti moramo tudi, da so najboljša mesta v italijanskih rokah. Krivda zadevlje prejšnje čase in osebe, a kriva sta tudi slovenska odbornika, mehki Gregorčič) in posebno popustljivi BerbuČ. — Sedaj je) izpraznjeno mesto računskega uradnika pri deželni hipotečni banki. V tem zavodu so vsi trije višji uradniki (ravnatelj, tajnik, knjigovodja) italijanske narodnosti in če bi Čutili nali sosedje le kaj pravicoljubja v svojih srcih, bi sedaj izpraznjeno mesto radovoljno prepustili Slovencu. Ne, oni se krčevito branijo in hočejo v svoji objeitnosti še to mesto preskrbeti Italijanu. Ker sta slovenska odbornika vendar enkrat sprevidela, da mora imeti tudi njiju popustljivost določene meje, traja prepir že leto dnij in mesto je še vedno prazno.
Dijaške strelne vaje. Da bi se dijaki skupno z vojaki udeleževali garnizijskih manevrov, kaj takega je pristno goriška „great attraction". Pred dnevi so se udetežili naši do peta oboroženi gimnazijci in realci vojaških vaj in sof po zatrjevanju Častnikov, dovršili svojo nalogo v splošno zadovoljno st. Čudno je izgledala njihova pisana „kompanija", ko so stopali v vrstah z vojaki in godbo po mestnih ulicah.
Ciril-Metodova podružnica v Krminu vabi na zborovanje, ki bo v nedeljo dne 3. marca t. 1. popoludne ob 3. uri v prostorih „Narodne šole" v Krminu z nastopnim dnevnim redom:
1. Slovenci in Ciril-Metodova družba, (poroča g. Karol Sirk), 2. Delovanje naše podružnice (g. Ljud. Erjavec), 3. Narodna šola v Krminu (g. Janko Garvas), 4. Razni predlogi in nasveti.
Sestanek goriških zaupnikov S. L. S. V četrtek 29. t. m. se zberejo zaupniki SLS. iz vse Goriške, da se poklonijo glavarju di. Susteršiču in da sprejmejo od nlega nadalj-nlh navodil in ukazov. Dr. Susteršič fe ukazal sklicati ta goriški defelni zbor in deželni glavar kranjski pride v četrtek osebno med nas, organizirat in krpat stranko po
Točka 12. pravil se glasi: Na občnem zboru opravičen je glasovati, kdor ima najmanj io delnic glaseČih se na njegovo ime ter so bile dne 31. decembra pr. 1. vpisane v delniških knjigah. Kdor ima več delnic, ima za vsacih 20 delnic en glas več. Delnice, ki so potrebne za dokaz upravičenosti glasovanja morajo se 8 dni pred občnim zborom z nedospelimi kuponi vložiti v uradih, ki jih določi v to upravni svet.	_
Mnenje gosp. dr.a J. Louda,
JAGENBACH
G. J. SBRRAVALLO
Trat
UspehU ki sem jih dosegel z Železnatlm Klna-vinom Serravallo so ne vsekakor zadovoljili. Kot tonlčno sredstvo za želodec se mora postav f ti železnato kina-vino Serravalo na prvo mesto pred vsemi drugimi sllčniml Izdelki.
JAGENBACH, 9. marca 1910.	Dr. J. LOUDA.
'A* -J'
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurenca v dobroznani trgovini
.ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
mt Uiea ftioae Carticci fl. 40 Orej Tomiti)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke	. „ platna „ „ 4—18
Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke ... platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd
ALLA ČUTA' Dl TRIESTE i
Trst tlist Bloas Cariiccl Ste?. 41 m hirate)
Dr. Pecnik
(PETSCHNIGG)
£rst, via S. Caterina štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 */■ — 1- --i^BBOBa
Stanovanja
se oddajo u „narodnem domu".
Poizreieti je pri biSnem nnraiitelln t Tr2. posojilnici
Dobroznana tvrdka manufakturnoga blaga
Trst, ul. Nnova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
n. A I T K
Trst, ul, Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro
opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fustanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna
bombaževine itd. itd.
Vse blago je iz prvik tovara, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, ia prekosi vsako največjo konkurenco.
Biran IV.
►EDINOST« št. 59.
V Trstu, dne 28. februvarja 191*,
kranjskem, vzorcu. Marsikateremu bo predla huda tisti dan in govori se, da dobi še kak
komanda."'1^6 •?ezaUPan|e
Bralno društvo v Krminu vabi na zborovanje, ki bo dne S. marca t. L pop. ob A. uri v prostorih „Narodne Šole" v Krminu t dnevnim redom:
1. Naše narodno-gospodarsko delovanje (poroča g. Anton Erzetlč), 2. Predlogi: a) za ustanovitev cerkveno bogosiužnega dru-itva, b) za ustanovitev gospodarsko-vinarske zadruge, c) za ustanovitev narodnega sveta za Slovence Gradlščanskega okraja.
V očigled tema zelo važnima posvetovanjema vabita podpisana odbora najuljud-neje vse zavedne Slovence gradiščanskega okraja in bližnje okolice na udeležbo v čim največjem Števitu.
Za odbor Ciril-Metodove podružnice in Bralnega društva: Anton Erzetič, t. č. predsednik Janko Garvas, t. Č. tajnik.
Veeti iz Istre,
Iz Dekani. Sumničenje gospoda dopisnika iz Dekani, objavljena v „Edinosti" od 20. t. m., da se laško tulenje in izzivanje v našem društvu odobrava, je popolnoma neopravičeno in brez vsake podlage. Društvo Je neomajno zvesto narodno-gospo-iarsko. Skoro vsi njegovi člani so narodni •i cerkveni pevci, ki ob vsaki narodni pri-editvi z veseljem in ponosom nastopajo v >voji in okoliških vaseh. Ako nekateri nezavedni in zanemarjeni fantalini, namešani s .^okvarjenimi elementi tudi iz drugih vasi, i uli jo in kvakajo laške kvante, zato nikakor ie more biti odgovorno konsumno društvo. Skrb za nočni mir in red je naložena zapriseženim redarjem-čuvajem. Ako ti z izgledno točnostjo skrbe, da se naša društvena krčma z vso natančnostjo drži poli- 1 cijske ure, mislimo, da imajo tudi toliko moči, da bi z lahkoto ukrotili in pomedli po vasi one ponočne kvakarje.
Gospod dopisnik naj torej v bodoče i aikar po krivem ne sumniči nedolžnih ljudf, j temveč naj le naravnost imenuje one, ki se j mu zde krivi tega nepremišljenega početja. |
Načelstvo posojilnega in konsumnega društva v Dekanih 24. februarja 1912.
Ivan Obad, predsednik. Jos. Toškan, tajnik.
-
Razne vesti.
Največja vseučilišča. Pariško vseučilišče ! šteje 17.000 slušateljev, berolinsko 14.000, mohamedansko vseučilišče v Kairi 10.500, moskovsko 9500, petrograjsko 9000, dunajsko 8900, monakovsko 7100, peštaneko 7000, newyorško 6500, lipsko 6100. — Sem treba ■e prišteti 73.000 dijakov 72 tehniških visokih šol, 24.000 dijakov trgovskih in gospodarskih visokih šol in končno 6000 slušateljev živinozdravniških šol.
Skesani defravdant. Dne 30. t. m. se je
postni oficijant Yaclav Kopriva, ki je par
dni prej v Ustju nad Oslieo poneveril denarno pismo z vsebino 20.000 K, sam javil sodišču ter obenem izročil 10.000 K. Obdržali so ga V zaporu.
.51 lat v ječi. Pisar Edvard Kifa, ki je bil zaradi umora obsojen v dosmrtno ječo, je v strijevski kaznilnici v Galiciji umrl kakor 84 letni starec. Nastopil je svojo kazen leta 1860 in je presedel 51 let v jetnišnici.
Rosegger la nemški „Schulv*relnu. Peter Rosegger izdaja v N. W. Tagblattu nov oklic, da naj se nadaljuje zbiranje takozvanih obrambenih kamenov, ki so dosedaj dosegli že skoro 3 milijone kron. Nemški „Schul-verein" je iz obrambenega sklada postavil 20 novih šol, podpiral 54 šolskih stavb ter ustanovil 16 otroških vrtcev.
Gibanje v Rus JI proti ameriškim Židom.
Iz Petrograda poročajo, da so ruski nacionalisti sklicali protesten shod proti Združenim državam. Shodu je p isostvovalo nad 2000 oseb m več zastopnikov dume. VBprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva, da se amerikanskim Židom povsom prepove prihod v Rusi;o in da se poviša uvoznina na ame-r ško blago.
Pristna hrnsba sukna
pomladna in poletna sezona 1912.
Odrezek 3'10 m dolg ( 1 odrezek 7 kron . . x. .,11 odrezek 10 kron za kompl. moško ODI. ) x odrezek 15 kron (suknja, telovniir, hlače) j 1 odrezek 17 kron _j__{__f_ samo -FH-+ 1 1 odrezek 20 kron
Odrezek za salonsko obleko 20 kron, kakor tud povrSnike, tur. lodoe, svilene kamgovme itd. poBilja po tov. cenah realca in solidne, dobro znana zaloga sukna
Siegel - Imhof v Brnu
Vzorci gratis in franko.
Ugodnosti privatnih odjemalcev, naročevati sukna naravnost pri tvrdki Siegel - Imhof na tovarniškem mestu bo velike stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v svežem blagu.
G noti In a T bližini Trsta, jako dobro idoča s DUo U lilo krunim irtoaa in sobami za teto-vifičflflfce te odda v najem. Zahteva se go-tilnifika praksa is nekoliko kavcije. Ponndbe pod „Gostilna" ca in se ratni oddelek Edinosti	420
DmJsi9 H furlanske praiiče pri Vincencu r lUUoJd Vidav na Opčinah (pri Sklovsu) v •obotah in nedeljah.	2456
CIauaha! 9 Ali Be zdaj ne veste, da je edini OlOvOllUl I Vas fotograf ANTON JERKIČT Trst, via delle Poste 10. — Gorica, gosposka uL 7.
Krompir za seme.
v zalogi ulica S. Maurizio. Vatovec.	425
Stalni krajevni agenti
zmožni nem-_	___	— ŠČine se
sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje do\oljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur", Brno Neugasse 20.	244
Cnonnrli^na 28 let Btarft'ima 10tiBOČ kron
UU9|IUUIUIla# premoženja, se želi Bezraniti z resnim gospodom v svrho ženitve. Prednost imajo uradniki. P'.nudba ped „Milena" poete restante. glavna po&ta, Trat	428
M [fitni ^jenec išče službo v kaki prodajalni IO lili jeutvin. Naslov pove inseratni odoelek Edinosti	430
riniflira 14-le let Htara, le iz dobre hiSe, ki UOftiILC* bi želela s* vaditi v trgovski otroki sprejme takoj AvguBt Dolenc v Ajdovščini. Plača in vse drugo po dogovoru.	413
V mesnici
v Rojanu ulica Montorsino 7
se prodaja goveje meso po
kron 1*4:4: kg kron 1-52 kg
u ,, ft
n*unuuxK*unn**H*
CflNDIDO PlUfl
Izdelovatelj in trgovec lesnega oglja
Izključni liferant vzajemne zadruge priv. uradnikov, z lastno žago In klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah.
Podrobno prodalo v al- del Ton 4.
Pisarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje - TELEFON 20—S B. -
Novo delavsko kons. društvo
Trcf " pri Sy* Jftkobu> ul- Sv Marka §t- 19
I ■ Ol bi Šteje v prijetno dolžnost, obvestiti si. obč. mesta in okolice, j osebno pa ^entiakobčane, da je odprlo svojo novo gostilno v hiši F. Fabjana, ul. S. Marco 8t. 19, kjer bode točilo istrsko črno vino prve vrate, vipavsko belo in Puntigamako eksportno pivo prve vrste, vse po najnižjih cenaT ; kuhinja bo vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj: Viktor KosiČ. — Za mnogobrojno udeležbo vabi že sedaj Odbor.
IHlNAUOfiLASlSHii		
[! A. \\4my 11 ^	! MALI OGLASI M ra<as2>a po 4 •lat. atndG. Kiitio Uikisi Mdt m nosijo tsitri' »»i. NiJ-aioji pnicojblsa zaib: 40 tto". e« uskoj [SMT. odilcUc	i 1 j j v ji
Odda
se takoj v najem mala iceblovana sobica Farneto 43, II. vrata 16.	438
Pioninn črn, nov se proda s petletnim jam-ridlllllU a tvom Belvedere 57, II.	439
l?OTnOČ9lPQ	*ft kolportažo, od kate-naAlIdOaiUa r; gB	se zahteva sto kron kavcije, iSČe takoj slovanska	knjigarna Josip Gorenjec v Trstu, nI. Caserma 16.	266
Moderne spalne sobe 2£*232
dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28, ogel Torquato Tasso.	322
Sveža jajca in žive kokoši
so na prodaj po nizki ceni
u Trstu, ulica GIosuč Carduccl .0.
POZOR!I 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 k 50 st.
Radi plačilne zaostalosti voč velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moSkih in 2 para fennkih čevljev, usnje rujavo aii Črno galonirano, s pred-r.iln In močno močnimi podplati, zelo elegantna, n^jnovpjPa fanona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
PoSiljatev po povzetju
H. SPINGARft, eksport čevljev
Krekovo ft.. 240
Sme st: zamenjat: in ae vrno denar.
I1MJUM
Grenacn AuOUStG Deli'ASflOlO
Edini preparat iz zdravilnih rastlin.
Tovarna: Trst, ul. Farneto 36.
Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prenavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd.
Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčki Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo greniica AttgnstO M' AllOlO pred kolero.
IJstredm banka £g| že§kych spoMtelen
(Osrednja banka	čeških hranilnic)
PODRDžniCA v TRSTU, Plozzo del PoMerosso 3.	-
čeških hranilnic)
PODRUŽNICA v TRSTU, Pm^ del Ponterosso 3.
V BREME.
(Vporaba lastnih in zaupanih nam sredstev.)
Bilančni račun.
V DOBRO.
iLrfistna in zaupana nam sred.ttv^
Na račun blagajne.................
„ menic in deviz..............
„ vrednostnih papirjev............
„ izžrebanih vrednot in kuponov.......
„ dopisovatelj ev...............
„ podružnic (tekoča položka)........
„	menične obveznosti (tekoča položka) . • • •
„	hipotečnih posojil, cediranih nam od hranilnic
„ komunalnih posojil............
w premičnin............ . . . .
„	nepremičnin (bančni poslopji v Pragi in Dunaju
„	vrednosti v depozitu in upravi (tekoča položka)
prehodne bilance.............
K
1.721. 75.721, 26.755 377. 81.333. 42.758 21.842.
205 48.702 195. 3.788. 149.048 1.829
83166
022 51 58890 833 78 143 45 48521 078-76 000 — 577*48 384-94 320 83 128-83 359 18
K 454.278.755 53
V računu delniške glavnice.............
„ zavarovalnega fonda bančnih zadolžnic po
par. 72. pravd......K 242.976 32
„ poleg vinkulovanih vrednostnih
papirjev po par 36. pravil . „ 400.000 —
r«zervnega fonda......w 884.709 48
fonda za kurzne razlike . . . „ 279.483 03 „ fonda za morebitne izgube z
reeskonta.........w 250.000 —
„ penzijskega fonda......„ 150.000"—
„ amortizacijskega fonda bančnih zadolžnic . . ,	»	» zastavnih listov . . .
„ vlog na knjižice in blagajnične nakaznice . .
„ dopisovateljev...............
„ podružnic (tekoča položka).........
„ bančnih zadolžnic.............
„ nedvignjenih kuponov bančnih zadolž. in delnic „ hipotečnih terjatev na lastnih poslopjih . . . „ menične obveznosti (tekoča položka) . - . . „ vrednot v varstvu in upravi (tekoča položka)
, prehodne bilance.............
w izgube in dobička — dobiček za leto 1911. .
K 25 oou oou
1.807 16 6
53.437, 101.485 45.390 48.702 43 1.394 21.842 149.048 4.577 1.5^0
168 83
18316 524 61 ,985-49 .975-20 .994'09 .400 — 016 — .016 078-76 .128 83 .738 98 .545 10
K 454.278.755 53
V BREME (Izdatki).
Račun dobička in izgube.
V DOBRO (Prijemki).
Na račun odpisa inventaija.............U K
upravnih izdatkov.............
„ davkov in pristojbin........... .
„ obresti od vloga na knjižice in blag. nakaznic e „ bilančni čisti dobiček za leto 1911......H n
55.982*02 1.885.715 51 356.784 52 2.120.050*39 1.526.545-10

5.945.077 54
V račun prenešenega dobička iz leta 1910.
„ obresti............
_ raznih bančnih dohodkov . . . .
K
44 212 54 4.512.420 63
1 388 444 37
;
5.945.07754