15 čimer se pojavi nova ekološka niša za šte- vilne saproksilne organizme, ki so vezani na življenje v odmirajočem in/ali odmr- lem lesu. Na dolgi rok propadanje smreke zaradi podlubnikov povzroči izrazito pre- oblikovanje strukture gozda. Smreka se namreč v neugodnih ekoloških razmerah brez pomoči človeka ne more pomlajevati in njeno mesto zasedejo rastišču primer- ne vrste, ki so bile pred tem z načrtno sa- dnjo in umetno obnovo zatrte. Kaj nam prinaša prihodnost? Osmerozobi smrekov lubadar bo imel skupaj s podnebnimi spremembami ter z njimi povezanimi vse pogostejšimi in ob- sežnejšimi ujmami v prihodnjih letih in desetletjih v slovenskih gozdovih nedvo- mno zelo velik vpliv na gozdni ekosistem in bo narekoval gospodarjenje z gozdom pri nas. Kakšen bo dejanski vpliv tega majhnega hrošča na slovenske gozdo- ve, pa bo pokazal čas. Trenutni trendi za Evropo kažejo, da moramo biti pripravlje- ni na velike spremembe in da bomo mora- li v prihodnjih desetletjih korenito spre- meniti strategijo gospodarjenja z gozdovi. Smreka zaradi smrekovih podlubnikov ne bo izginila iz gozdov, vendar bo treba go- spodarjenje s to vrsto prilagoditi izzivom, ki nas čakajo v prihodnosti. priča poskus v bavarskem nacionalnem parku. Ob nenadnem povečanju popula- cije podlubnikov na tem območju zaradi statusa zavarovanega območja niso iz- vajali nobenih sanacijskih ukrepov, ki bi preprečili nadaljnjo rast populacije in šir- jenje hroščev na nova območja, ampak so gozd prepustili naravnim procesom obno- ve. Pričakovano je večina navadne smreke na tem območju propadla. Kljub spreme- njeni strukturi in medvrstnim odnosom pa gozd na tem območju živi naprej. Gozd se je namreč sposoben obnavljati in prila- gajati na nove razmere brez pomoči člo- veka. Na kratek rok tako izbruh podlub- nikov povzroči izgubo določene drevesne vrste v gozdu, na primer smreke, hkrati pa se poveča delež odmrle lesne mase, s FOTOZGODBA: Kako prepoznamo, da je v gozdu osmerozobi smrekov lubadar? Besedilo: Marija Stare in Marija Kolšek Foto: Marija Stare Več kot polovico ozemlja Slovenije, kar 58 %, pokriva gozd; od tega so tri četrtine v zasebni lasti. Veliko lastnikov gozdov ne zna pravočasno opaziti smreke, v kateri se je naselil osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus). V prispevku objavljava fotografije iz gozda na Kolovcu med Domžalami in Kamnikom. Na njih se vidi, kako se hrošči pod skorjo drevesa razvijajo in kateri znaki kažejo na njihovo prisotnost v drevesu. Lastniku gozda, ki mu gozd prinaša tudi dohodek, je pomembno, da te znake prepozna in čim hitreje ukrepa ter tako ohrani ekonomsko vrednost lesa. Ob rednih obhodih gozda mora znati pre- poznati prve znake prisotnosti podlubnikov v napadenih smrekah, da lahko pravočasno obvlada njihovo nadaljnje širjenje. Tokrat torej zgodba iz narave z drugačnimi očmi. Če žarišča osmerozobega smrekovega lubadarja jeseni ne odkrijejo, pozimi skorja odstopi od lesa in začne odpadati, čeprav je krošnja lahko še vedno zelena. K temu pripomorejo tudi ptiči, ki pod skorjo iščejo hrano – odrasle hrošče lubadarja ter njihove ličinke in bube. Čeprav ptiči pojedo dobršen del podlubnikov, jih veliko uspešno prezimi. Pomlad podlubniki pričakajo skriti v preostali skorji na smreki, v skorji, ki odpade na tla, ter tudi v tleh okoli smre- ke. Spomladi ob ustreznih temperaturnih razmerah prezimili hrošči izletijo in napadejo novo drevje. Samec v skorji izdela vhodno odprtino in k sebi privabi dve do tri samice, ki v notranjem, živem delu skorje vzdolžno po deblu naredijo matične rove. Na koncu vsakega matičnega rova je samica, ki sproti, ko dolbe materinski rov, odlaga jajčeca v jajčne niše levo in desno ob robu rova. Ena samica izleže okoli 80 jajčec. Matični rov je brez črvine (prah – mešanica lesnega drobirja, ki nastane pri izvrtavanju rovov, in iztrebkov), ker jo samec izriva. 16 Vsaka ličinka dolbe svoj rov prečno na deblo. Na začetku je ozek, nato je zara- di rasti ličinke vedno bolj širok in se konča z bubilnico. Na sliki so na koncu rovov vidne bele ličinke tik pred zabubljenjem. V matičnem rovu so odrasli hrošči osmerozobega smrekovega lubadarja. Osmerozobi smrekov lubadar dela rove v notranjem, živem delu skorje. Le materinski rovi in bubilnice se lahko nekoliko zajedajo v les. Tako notranjost debla ni poškodovana, les pa ohranja svoje mehanske lastnosti. Nekatere druge vrste podlubnikov – npr. progasti lestvičar ali progasti lesar (Trypodendron lineatum) – dolbejo rovne sisteme tudi globlje v les in tako tudi tehnično razvrednotijo hlodovino. Slednja tako ni več uporabna za bolj kako- vostne izdelke. Ko se hrošči uspešno zavrtajo v skorjo in samica začne zalegati jajčeca, začne samec izmetavati črvino cimetove barve. Črvina se nabira pri dnu drevesa, na tleh, na zraven rastočem rastlinju. V dežju se črvina spere, zato jo je po dežju težje opaziti. Črvina osmerozobega smrekovega lubadarja je zanesljiv znak, da se bo drevo posušilo. Iz bub se razvijejo mladi hrošči, ki so svetlo rjave barve. Ko po zrelostnem žretju spolno dozorijo, izvrtajo izhodne odprtine in izletijo. Odrasli hrošči so temno rjave barve. Mladi hrošči z zrelostnim prehranjevanjem »pokvarijo« vzorec prvotnega rovnega sistema. Čeprav osmerozobi smrekov lubadar lesa mehanično ne poškoduje, posredno zmanjša njegovo ekonomsko vrednost. Hrošči namreč na svojem telesu v go- stitelja prinesejo glive, ki povzročijo modrikasto obarvanje lesa, kar zmanjša njegovo tržno vrednost. Črvina je vidna tudi na stoječem drevesu ob luknjicah, kjer se je lubadar zavr- tal v skorjo, kakor tudi za luskami skorje, kjer se ujame, ko pada proti tlom. Vhodne odprtine osmerozobega smrekovega lubadarja imajo premer 2–3 mm. 17 Na podrti smreki se na skorji okoli vhodnih odprtin nabirajo kupčki črvine. Izletne odprtine mladih hroščev so podobne vhodnim, le da so brez črvine in številčnejše. Ličinke osmerozobega smrekovega lubadarja pri prehranjevanju prekinejo dotok hranil v krošnjo in drevo začne odmirati. Odpadanje zelenih iglic poleti je znak, da je drevo napadeno. V interesu lastnika gozda je, da napadeno drevje čim prej poseka in ga čim hitreje spravi iz gozda. Ob žariščih, saniranih v preteklem letu, vendar v primerni varnostni odda- ljenosti od smrek, v katerih ni podlubnikov, lahko zgodaj spomladi postavijo tudi kontrolne pasti s feromoni, ki privabljajo podlubnike. Te pasti služijo zla- sti za kontrolo gostote populacij smrekovih podlubnikov, ker z njimi ujame- jo le manjši del roječih hroščev. Pasti je treba redno kontrolirati in prazniti, hrošče pa uničiti. Smreke na sredini fotografije kažejo tipične znake spomladanskega napada osmerozobega smrekovega lubadarja. Barva krošnje se začne spreminjati v svetlozeleno in nato rumenkasto, pojavi se odpadanje iglic. Razvoj hroščev se bliža koncu in do izleta odraslih hroščev ni več daleč. Zvonko Trdina SVOBODNA Lubadar je bil, v smreki je gnil. So smreko požagali, lubadarju so pomagali. Na svobodo! (iz satirične oddaje Mariborskega radia študent Hvala bogu, da je konec vikenda) Za nadzorovanje in preprečevanje širjenja podlubnikov zgodaj spomladi upo- rabljajo kontrolno-lovna drevesa v bližini žarišč preteklega leta. Posekano zdravo smreko se pusti ležati na tleh z vsemi vejami. Tako drevo posebej ozna- čijo in evidentirajo ter redno kontrolirajo nalet in razvoj hroščev v njem. Ko je drevo polno zasedeno ali najkasneje ko se prve ličinke že zabubijo, drevo izdelajo (tj. odžagajo veje in vrh krošnje) in olupijo (odstranijo lubje) ali pa neolupljenega takoj odpeljejo iz gozda. Veje, tanjši vrhnji del debla in lubje morajo takoj zmleti ali sežgati, saj se v njih še lahko nahajajo osmerozobi smrekovi lubadarji.