Posamezna številka O vinarjev.
V Ljubljani, v petek dne 13. oktobra 1911.
I«rja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina x dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9’—, četrtletna K 4'50. — Za inozemstvo K 30*—. — Naslov: UpravnlStvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od II.—12. dopoldan in i	od	6.—7. zvečer.	::
Štev. 109.
Sumljiva igra.
Za kulisami državnega zbora se zopet nekaj spletkari. V parlamentu je precej velika četa gospodov, ki bi radi sedeli na dveh stolih. Iz ljubezni do svojih mandatov se hočejo volilcem kazati junake brez strahu; zaradi vsakovrstnih ugodnosti, ki jih imajo v rokah ministri, si pa nočejo pokvariti dobrega razmerja do vlade. Badi bi bili opozicionalci in vladni možje obenem, pri tej igri pa je večna nevarnost, da je privlačna moč vlade večja in da ostanejo ljudstvu prazne besede.
Gautschev položaj se je Zadnji čas nedvomno znatno poslabšal. Postal je že prav kritičen. Na Češkem ne gre tako kakor želi ministrski predsednik. Izvoljena je sicer permanentna narodno-politična komisija, ali njena permanenca ne rodi nobenega deia. Vsi lepi upi na češko-nemško spravo se pripravljajo, da splavajo po Vltavi v Labo in odtod v Severno morje. Kujati so se začeli Nemci, kujati so se začeli Cehi.
Zadnji dnevi so poostrili razmerje, Cehi so zelo ozlovoljeni, ker fje pokazala vlada čudovito malo energije proti dunajskemu magistratu in županu v vprašanju dunajskih čeških šol. Gautschu prijazni listi so hvalili njegov odgovor na češko interpelacijo kot mojstrsko diplomatičnost; ali interpelantom je bilo več do jasnega odgovora kakor do lepo stilizirane in fino pretkane ničevnosti. Češka nezadovoljnost je močno narasla, z njo pa nevarnost za obstanek Gautschevega kabineta. Zakaj če g. 'baron ne zvabi Cehov v vladno večino, tedaj zbogom brambna reforma in zbogom davčna reforma. Sama Šušteršičeva garda mu ne ustvari dvetretjinske večine, ki jo potrebuje, če hoče izvršiti, kar zahtevajo zgoraj od njega.
Velika težava pa je nastala tudi v parlamentu. A če se lahko pravi, da gre na Češkem nekoliko za ^podedovane grehe, je v državnem zbotu baron Gautsch sam kriv kočljive situacije. V mesnem vprašanju se je postavil na „pravno“ stališče, da so na Ogrskem naši gospodarji; od dne do dne pa je jasneje, da je to stališče nevzdržljivo. V Budimpešti se upirajo vsem avstrijskim zahtevam. Argentinskega mesa „ne dovolijo". Srbiji hočejo dovoliti, da vpelje le toliko mesa, kolikor ga Bumunija ni mogla vpeljati, pa ša to ne z znižano carino. Skratka — od Madjarov ne more Avstrija nikakor dobiti, kar potrebuje.
To dejstvo na eni strani, glasne zahteve vseg«, tudi nedelavskega prebivalstva na'drugi strani so začele močno pritiskati tudi na meščanske stranke. Število meščanskih poslancev, ki spoznavajo, da se je treba odločno postaviti na stališče socialnih demokratov ter izreči, da se nam ni treba zaradi uvoza argentinskega mesa nič ozirati na Ogrsko, se nepre-
MAK8IM GOKKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Mati se je nasmehnila, in tudi Nikolaj se je v zadregi zasmejal.
— Sliko razdejanja sem še izpopolnil. . . a to nič ne d^, Nilovna, prav nič. Mislim, da se vrnejo, zato nisem pospravil. A kako ste se vozili vi?
Vprašanje je težko zadelo njene prsi — pred njo je stal Bibin, in čutila se je krivo, da ni takoj govorila o njem. Sklonivši se na stolu, se je približala Nikolaju in začela s pripovedovanjem, pazeč, da ohrani mir in da ničesar ne pozabi.
— Prijeli so ga . . .
Obličje Nikolajevo je zatrepetalo.
— Da? Kako?
Mati je zamahnila z roko in nadaljevala, kakor da bi stala pred prestolom pravice in ji tožila o trpinčenju človeka. Nikolaj se je naslonil na naslonjalo, prebledel, ugriznil v ustni in poslušal. Počasi je snel očala, položil jih na mizo in segel z roko po obrazu, kakor da bi si otiral nevidno pajčino. Obraz se mu je zostril, čeljust mu je izstopila, nosnice so zatrepetale — 'prvikrat ga je mati videla takega in ustrašila se je.
Ko je končala je vstal, hodil po sobi 8emintja in vtaknil pesti globoko v žep. Potem je zamrmral skozi zobe;
nehoma mpoži. Med približno tridesetimi predlogi, ki so vloženi zaradi draginje, je tudi eden od dunajskega nemško nacionalnega poslanca dr. Wabra; ta predlog izreka brez vsakega onegavljanja to zahtevo: Avstrija naj sama sklene, kar potrebuje in naj se ne ozira na Ogrsko.
Za potrebe prebivalstva res ni druge poti. Ali barona Gantscba spravlja to seveda v zadrego. Mož, ki je znal neznansko korajžno na-glašati, da se ne boji, nima toliko poguma, da bi adresiral svojo eneržijo v Budimpešto; nima toliko poguma, da bi dejal: S svojo nekdanjo pravno izjavo sem se zmotil.
Poslanec Waber je član nemško nacionalne stranke, ki je glavna četa vladne večine, Kako bo glasovala ta stranka? Ali bo Gautschu na ljubo zavrgla predlog svojega člana in zatajila besede, ki jih je izreklo mnogo njenih poslancev in mnogo njenih časopisov ? Ali bo imela več poguma napram Ogrski kakor baron Gaufc ch?
Prijatelji ministrskega predseduika že tekajo za kulisami semintja ter pripovedujejo, da baron Gautsch „ne more" sprejeti Wabro-vega predloga. Mešetarji iščejo „izhod“. Izmišljuje se zopet nemogoča metoda, po kateri bi se volk nasitil, koza pa ostala cela. Wabrov predlog hočejo izpremeniti v „željo“."
Izrekati take *želje“, se pravi sejati orhideje na vrh Triglava. Taka želja pride v protokol in tam pogine. Ljudstvo pa ne potrebuje protokoliranih želja, ampak mesa in kruha. Če se doigra igra na ta način, tedaj se i<vrši izdajstvo. Potem pa naj nikar ne pripisujejo posledic Bhujskačem“. Tudi za ces. kr. hujskače je čas, da bi premislili, kaj delajo.
Sodbe sitih zoper lažne.*
Vlada je lačnim na Dunaju z manlicher-skimi patroni napolnila prazne želodce in njeni sodniki nadaljujejo s pomirjevanjera. Kazni, ki jih deli okrajno in deželno sodišče aretiranim demonstrantom izza dunajske krvave nedelje, so vredne ubodov in strelov vojaštva: kakor oni izvirajo iz slepe strasti. 23 oseb, med veliko število mladih ljudi pod 20 leti, je bilo na en dan obsojenih na 10 let, 6 mesecev in 24 nr ječo in zapora. Za en sam kamen proti cestni laterni je bil doslej nekaznovan 18 leten delavec obsojen na 15 mesecev
*	Članek, ki je bil 25. septembra v „Ar-beiterwille“ skoro v celoti zaplenjen, je povzet iz interpelacije, ki so jo vložili socialo-demo-kratični poslanci Pongratz, Besel, dr. Scha-cherl, Muchitsch in sodrugi na pravosodnega ministra v seji poslanske zbornice dne 7. oktobra t 1.
— Velik človek je . . . kakšna notranja lepota! Težko mu bo v ječi, za take ljudi ni tam 1 — Pred materjo je obstal in vzkliknil z zvenečim glasom:
— Končno so vsi ti komisarji, stražmoj-stri same ničle, palice v rokah pametnega dreserja, da, da . . . Ali ubiti je treba žival, če se je dala premeniti v živino 1 Ubiti je treba steklo svinjo! . . .
Vse globlje je skrival roke, zadržujoč svojo razburjenost, vzlic temu jo je mati čutila in se je navzela. Oči njegove so postale drobne kakor noževe špice. Stopajoč po izbi je govoril hladno in jezno:
— Poglejte, kakšna strahota 1 Peščica glupih ljudi brani svojo pogubno oblast nad ljudstvom, pa bije, davi in uničuje vse . . . Podivjanost raste, okrutnost postaja življenski zakon — pomislite! Eni bijejo in se obnašajo nekaznovani kakor zverine; za žejno naslado po trpinčenju bolehajo, za ostuduo boleznijo vseh sužnjev, ki jim je dano na prosto, da izkazujejo svoja suženjska čuvstva in svoje živalske navade. Drugi se zastru pij ujejo z maščevalnostjo, tretji, pobiti do otrpelosti, postajajo nemi in slepi . . . Ljudstvo kvarijo, vse ljudstvo!
Obstal je, prijel se za glavo in stisnivši |obe umolknil.
— Nehote postajaš sam zverina v tem zverinskem življenju 1 — je dejal tiho.
Premagal je svoj nemir in pogledal skoro mirno, s trdim bleskom v očeh materi v obličje, zalito od tihih solza.
težke ječe, za droben kamenček proti policajem, ki pa je zgrešil svoj cilj in ni bil nihče zadet, je dobil delavec leto težke ječe, 16 leten ] o možni delavec, ki je zagnal kamen v okno, dva kamna proti policaju in ki se je ustavljal aretaciji, je bil obsojen na na dve leti težke ječe. Za vzklik: „Fej! Živela anarhija!" so odmerili tri mesece zapora; delavec, ki je prijel stražnika, ko je aretiral 9 letnega dečka, za rame, zavpil: Pustile ga! in mu odtrgal rokav, je dobil šest mesecev težke ječe, delavec, ki je s palico udaril stotnikovega konja, kateri bi ga kmalu pohodil, leto težke Ječe; 19leten delavec je bil obsojen na leto težke ječe, ker je vrgel kamen proti cestnemu vozu z razbitimi okni, 19 letnemu mehaniku pa so naprtili štiri mesese težke ječe, ker je vzdignil roko in — po izpovedbi stražnika — h o t e 1 s pestjo udariti stražnika!! Ob teh groznih obsodbah zgi-nja strahota, da so celi vrsti delavcev prisodili po deset do 14 dni, ker se niso odzvali povelju ; Narazen! Enemu, ki je na postajališču čakal na tramvaj in ki ni uvidel, zakaj bi peš korakal do prihodnjega postajališča.
človek bi mislil, da bo strašno razburjenje gladnega prebivalstva nad draginjo zbudila legak odmev tudi v sodni dvorani. Od modernega pravosodja bi pričakoval človek, da bo uvaževalo * psihologijo množic in da ne bo poedincu v najhujši meri naprtilo odgovornosti za vse, kar je kipelo v vsej ljudski množici. Naravnost strahotno je če štejejo poedinim v dvojno zlo, ako ob draginjski revolti vrže kamen proti oknu in ne spravlja s tem le stekla v nevarnost, temveč spodbuja s svojim zgledom druge k enakim zločinom, človek bi mislil, da bodo ob našem itak preokrutnem kazenskem zakonu sodili kar najmileje, da 8 svojimi sodbami pomire duhove Ampak godi se ravno narobe: Z demonstrativnim namenom uporabljajo najstrožjo mero, na leta težke ječe in na mesece strogega zapora obsojajo. Strogost postave izpreminjajo v neusmiljenost, v bovražnost, kar se je posebno jasno pokazalo, ko so sodniki na dve leti težke ječe obsojenemu delavcu odbili prošnjo za odlog: kazni, da bi poskrbel za svoje otroke, Ali so ti ljudje sodniki moderne dobe, ali so sploh še ljndje?
Siti ljndje so, sinovi imovitega razreda, ki ne poznajo gladu, ki ga še niso okusili; ti državni funkcionarji nimajo potrebe, da bi demonstrirali zoper draginjo, Ce se podraži meso in krompir, jim ne preti lakota, in kedar jim plača več ne zadošča, se obračajo do države za regulacijo plač in stradajoče ljudske mase morajo plačevati večje davke, da se zvišajo plače c. kr. sodnikov, ki sedajo potem vzlic visokim mesnim cenam siti in zadovoljni na sodni stol in izrekajo 8 polnim želodcem krvave sodbe zoper
— Ampak časa ne smeva izgubljati, Nilovna . . . Dajte, sodružica, kje je vaš kov-
čeg ?
— V kuhinji! — je odgovorila.
— Pred našimi vrati stoje vohuni — taka množina se ne bo dala neopaženo odnesti iz hiše . . . skriti jih ni kam, a nocoj, mislim, da pridejo spet. Ne bi rad, da vas za-pro . . . Kakor mi je žal dela, vse bo treba sežgati.
— Kaj? — je vprašala mati.
— Vse, kar je v kovčegu.
Bazumela ga je, in dasi ji je bilo bridko okolo srca, ji je ponos nad vspehom izzval legak nasmeh na obrazu.
— Tam ni nič, nobenega lističa! — je dejala in začela živahno pripovedovati o svojem znanju s Čumakovim. Nikolaj jo je poslušal; izprva je nemirno namrščil obrvi, potem se je čudil, a nazadnje je prekinil njeno pripovedovanje z vzklikom:
— čujte, to je naravnost imenitno! Taka sreča!
V	zadregi ji je stisnil roko in potiho vzkliknil :
— Genili ste me s svojo vero v ljudi... kako lepa je vaša duša ... ljubim vas, kakor bi svoje rodne matere ne ljubil . . .
Objela ga je za vrat in ihte od sreče pritisnila njegovo glavo k svojim ustnim.
— Mogoče ... — je Zamrmral vznemirjen in zmeden vsled novega čuvstva — mogoče govorim neumnosti . . .
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Cnostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/a6.—‘/27. zv, — Reklamacije poštnine proste
Leto I.
stradajoče proletarce, ne da bi jim veljala draginja za olajševalno okolnost. Siti ne verjame lačnemu, to se kaže v parlamentu in pri vladi kakor na sodnji klopi. Ce bi bili na zatožni klopi dijaki, ki so iz gole prešernosti pobili okna in pretepli policaje, potem bi državni pravdnik in sodnik priznala vse mogoče olajševalne okolnosti, če bi se razprava sploh vršila. Ampak le stradajoči delavci so bili, ki so dali duška svojemu obupu nad draginjo, tu pa sodi siti nad lačnim, od dela izstradanih množic živeči nad obupanimi delavci.
Socialisti proti draginji.
(Konec.)
I. Glede na odernške praktike kartcior
se poživlja vlada :
1. Da čimprej poroča zbornici poslancev, če smatra, da so in v kakšni meri da so izpopolnjeni pogoji za monopolizacijo najprej veletrgovine z železom, sladkorjem, pivom, petrolejem, špiritom, premogom, milom in drugim od kartelov podraženim blagom, nadalje pa tudi za monopolizacijo proizvajanja tega blaga;
2. Da predloži državnemu zboru načrt zakona o uravnavi kartelstva, ki se ima popolnoma ločiti od delavske koalicijske pravice. Veljavnost kartelnega zakona mora obsegati ravno tako industrijske kakor agrarne kartele, zlasti mlekarske kartele ; po eni strani pooblaščati državno upravo, da nastopa proti ode-ruštvu kartelov, po drugi strani pa mora zagotoviti delavcem karteliranih obratov uspešno varstvo zoper premoč karteliranega kapitala;
3. Dokler ni kartelnega zakona, naj nastopa proti kartelnemu oderuštvu s tem, da odvzame kartelom vse pogodnosti na državnih železnicah in da strogo izvršuje vse obrtno-pravne in davčnopravne predpise na enak način, kakor je vlada nastopala proti rafinerijam v Dziedici in Limanowi.
J. Grede na
oderuško početje preknpovalstra
se vlada poživlja:
1. Da predloži zbornici poslancev zakonski načrt, s katerim se konzumne zadruge popolnoma oproščajo pridobninskega davka;
2. Da piedloži načrt zadružnega zakona v zmislu zahtev, ki jih je naznanila osrednja zveza avstrijskih konzumnih društev;
3. Da naloži deželnim oblastnijam, da določijo povsod, kjer se podraže najmanjše potrebščine vsakdanjega življenja z dogovori o cenah v podrobni prodaji, v zmislu §.51 obrt. reda maksimalne tarife.
K. Vlada se poživlja, da misli pri pripravljalnih delih za
Videč, da je poživil, čuteč veliko veselje v njem, se je smehljala z mehko radovednostjo ; rada bi bila izvedela, zakaj je zažarel in se razživel.
— Sploh je čudno! — je dejal in si s tihim, prijaznim nasmehom mel roke. — Veste, zadnje dni sem živel zelo lepo — ves čas sem z delavci čital, govoril, opazoval . . . In v duši so se nabrala tako . . . čudežna, zdrava čista čuvstva . . . Kako imenitni ljudje, Nilovna! Kakor majski dnevi 1 O delavski mladini govorim — krepki, čuteči fantje . . . polni žeje po spoznanju . . . Gledaš jih in vidiš — Busija bo najjasnejša demokracija na zemlji!
Z rokami je potrdil, kakor da bi prisegal; po kratkem molku je nadaljeval:
— Sedel sem, pisal in — kakor da bi bil skisal in splesnil nad knjigami in številkami . . . Skoro leto dni takega življenja — to je glupo . . . Vajen sem bivanja med delavstvom in če sem odtrgan od njega, mi je neprijetno . . . Veste, hrepenim po tem življenju ... A sedaj bom zopet živel Bvobodno, shajal se bom ž njimi in se ukvarjal z njimi ... Saj razumete — na zibeljki novorojenih misli stojim, pred podobo mlade, tvorne energije. To je preprosto, lepo in močno vznemirja človeka . . . Pomladi se, trd postane in živi bogato življenje I
  	(Dalj*.)
avtonomni carinski tarif,
ki ima nadomestiti sedaj do leta 1917. veljavnega, na odpravo carin za žito, krmo, živino, meso, železo, sladkor in kavo ter na znižanje carine za ostalo s karteli podraženo blago.
Glede na poslovno postopanje se predlaga, da se ti predlogi odkažejo draginjskemu odseku z nalogom, da jih takoj vzame na posvetovanje in da poroča o vsakem posameznem predlogu takoj po končanem predposvetovanju, najkasneje pa v štirinajstih dneh.
NOVICE.
* Poštenjaki v državnem zboru. Nemško nacionalni poslanec Hummer je v sredo govoril v državnem zboru, ker je dobro, da delavci vedo, kakšne sorte ljudje sede med drugimi v parlamentu in sodelujejo pri izdelovanju zakonov, naj navedemo nekoliko »markantnih" stavkov iz tega govora.
BZakaj se poteguje „Arbeiter Zeitung" — pravi nemško nacionalni poštenjak — za vlačugarje in barabe?“j Socialni demokratje stoje vendar vedno na razrednem stališču; saj torej branijo svoj razred pa puste pri miru razred vlačugarjev in barab. Ko sem neposredno po atentatu vprašal poslanca Winar-skega, kaj da se je zgodilo, je odgovoril: „To je odgovor na vašo lopovščino" . . . Zakaj pa 'pa ni Pavlin, ki je pokazal Njegušu vso znamenitosti Dunaja, med njimi tudi justičnega ministra, udaril atentatorja takoj po prvem strelu, ki ga je lahko presenetil, po roki ? Zakaj mu je pustil oddati še Štiri strele . . . ? itd.“
Že davno je dognano, da je bil Pavlin na galeriji oddaljen od Njeguša. To pa nič ne ženira poštenjakoviča Hummra, da slika Pavlina kot sokrivca, da po sili izvaja zvezo med Njeguševirai streli in Adlerjovim govorom in da hoče Winarskega postaviti za pričo, češ da je bil atentat naročen od socialno demokratične stranke. Popolnoma naravno je seveda, da se trompeta ljubljanskega šenklavža sklicuje na to nemško nacionalno korifejo Hummer in škofov šornal sta drug drugega vredna.
* Še več hujskačev. Baronu Gautschu je spodletelo „veliko delo". Uničiti je hotel socialno demokracijo in zanašajoč se na krot-kost meščanskih strank, si je zamislil to nalogo čudovito enostavno. Imenoval je socialne demokrate hujskače in hujskarijam pripisal vso krivdo za ljudsko nezadovoljnost in njene izbruhe. Ali baron Gautsch se je temeljito opekel. Zdaj ne sliši v drž. zboru se nič drugega kakor same „hujskarije“ in sicer ne le od socialnih demokratov, temveč od vseh strani. Eavno tam, kjer je pričakoval največje uspehe svojih protisocialističnih govorov, se oglašajo besede povsem enake tistim, zaradi katerih je klical prokletstvo nad socialne demokrate, in ^hujskači" se muože kakor listje in trava. V sredo je govoril v parlamentu dr. Waber, zastopnik nemškega meščanstva. Njegov govor je bil v zmislu Gautschevih besed prava hujskarija; Waber je očital ministrskemu predsedniku, da se je postavil na čisto kapitalistično stališče, in dejal je med drugim ;
Ali hoče ministrski predsednik čakati, da se poloti revolucionarno razpoloženje tudi meščanstva?" Ponavljamo, da Waber ni socialist! ... Za njim je govoril Fried-mann, fabrikant, zastopnik liberalnega podjetništva ; njegov govor je bil ravno tak . . . Pa je govoril tudi vitez P a u t z , krščanski so-cialec, seveda bela vrana med krščansko socialnimi. Govoril je proti carinam. On, zastopnik kmetov, je zahteval, da se odpro meje v interesu kmetov. In med drugim je dejal:	„Ce vlada ne pograbi zla za korenino,
tedaj se je bati zanjo. Kajti prepričan sem, da se še poveča beda, o kateri je dr. Lecher svoj čas dejal, da je najboljši agitator, ki bo še dosegel, da si bo ljudstvo z elementarno silo odprla pota, ki so potrebna, da se pride bedi v okom." To je hujskarija, kaj? Ali Gautsch in njegovi trabanti še ne razumejo, da so vse te besede, ki jih nujno poroja sedanji položaj, da so to sami dokazi, da ne gre tako dalje. Ali nočejo, ali ne morejo razumeti ?
* Anonimne denundjacije župnika.
Iz Olomuca poročajo: Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je imel zagovarjati župnik Friderik W e i n e r (rimsko katoliški župnik; da ga ne bi škofov list smatral za turškega fajmoštra) zaradi hudodelstva obrekovanja. V nekem anonimnem dopisu je ovadil več prebivalcev pri državnem pravdištvu, da so baje poneverili denar, ki je bil namenjen za kulturne in narodne smotre. Dognalo se je, da je anonimno ovadbo napisal omenjeni fajmošter. Preiskava je pokazala, da je bila obdolžitev nefesnična. Podišče je obsodilo pobožnega moža na mesec dni ječe z enim postom vsak teden . . . Cegava vzgoja je to?
* Svojega očeta Je ustrelil. V Budimpešti je v torek 181etni pisarniški sluga Jožef Zugl z revolveijem ustrelil svojega 561etnega očeta, brezposelnega Ludvika Žugla. Oče je bi pijanec. Mati je prodajala zelenjavo na trgu, a pravi rednik staršev in sedmerih bratov in sester je bil 18letni Jožef. Oče je zelo sirovo
ravnal z ženo in otroci in v rodbini je bil večen tepež na dnevnem redu. V poudeljek popoldne je vlomil v omaro, vzel iz nje prihranek 20 K, namenjen za stanarino in ga v krčmi zapil. V torek popoldne se je vrnil pijan domov in legel spat. Ko je sin izvedel, je pograbil revolver in šestkrat ustrelil na spečega očeta. Ludvik Jugi je izdihnil v nekaj trenotkih. Morile se je sam zglasil na policiji, češ, da je ustrelil očeta, ker je teroriziral in mučil vso rodbino. Očetovo ravnanje ga je tako vznejevoljilo, da je brez zavesti pograbil za orožje.
* Smrtno koso za žive — mrtvim spomenike! 12. novembra t. 1. bo obletnica strašne eksplozije na radbodski cehi, ki je požrla 348 rudarjev. Na pokopališču trevirske rudniške družbe, kjer je pokopanih okolo 300 nesrečnih žrtev, postavijo ta dan padlim mučenikom dela monumentalen spomenik — na račun rudniških lastnikov. To dejstvo je za naturo kapitalistične družbe preznačilno! Procesi, ki so nastali vsled rodbinske katastrofe, so neovržno dokazali, da je v redbodski jami vladalo blazno preganjanje in da so bile varnostne naprave naravnost škandalozne.' V de-avstvu živi splošno prepričanje, da je rudniško vodstvo soodgovorno za strahotno nesrečo. Sedaj postavljajo mrtvim delavcem pompozen spomenik, tistim delavcem, ki jim v življeuju niso dali najpreprostejših varnostnih naprav. Monumentalni spomenik mrtvim je rudniškim oaronom pač cenejši od varnostnih naprav za žive.
* „Vas“ s 70.000 prebivalki. Vas Steg-itz pri Berlinu šteje po zadnjem kvartalu 70 ,isoč 156 prebivalcev.
* Bestialno maščevanje. V Oberred-witzn na Bavarskem je znanemu čebelarju Lbfflerju zlobna roka pokončala skoro vse če-oele. Sosed je iz osvete nastavil otrovano sladkorno tekočino pred čebelujak. Na tisoče čebel, ki so sesale sladko tekočino, je pomrlo. Na Lbfflerjevem vrtu so mrtve čebele ležale v taki množini po tleh, da so jih zgrabili na velike kupe.
* Zanimiva izkopina. Pri kopanju temelja za novo zgradbo so v Pasingu na Gorenjem Bavarskem zadeli delavci ob dobro ohranjeno človeško okostje. Nepreviden mahliaj je žal razdvojil čepinjo in levo roko. Znanstvena preiskava je dognala, da je okostje ohranjeno izza preseljevanja narodov. V grobu so našli več lišpa, biserov, brouasto iglo in drug bronast predmet.
Ljubljana in Kranjsko.
— Deželni socialnopolitični svet pri deželnem odborn kranjskem so klerikalci poklicali v življenje že takrat, ko niso bili v večini pri deželni upravi. Posebno se je gnal za ustanovitev z drugimi klerikalci dr. J. Krek. Odkar se je ustanovil ta svet, še gotovo ni bilo vobče cake gospodarske mizerije kakršna je sedaj. Sej pa ta odsek ni imel razen dveh, ki sta obravnavali zgolj formalne stvari, ne prej, a sedaj pa gospodom klerikalcem niti na misel ne pride, da bi se ta svet sešel in se posvetoval, kaj naj se ukrene, da se ublaži neznosna draginja. Ali so klerikalci takrat brezvestno sleparili ali pa sleparijo še danes slovensko delavsko ljudstvo in ubogo slovensko paro na kmetih. Klerikalci niti ne marajo, da bi se govorilo o delavski bedi, zaradi tega ne upoštevajo nobenih dejstev, marveč kriče po časopisju o vseh drugih stvareh, le o draginji in delavski bedi nimajo nobene besedice. Gotovo mi ne pripisujemo omenjenemu svetu pomena, ali dejstvo je značilno, dejstvo, da se klerikalci, ki se cede sala, posmehujejo ob sedanji bedi delavstvu in malemu kmetu.
— Na dunajski „Vaterland“ se sklicuje ljubljansko klerikalno zmerjalo in pravi, da je to verodostojen list. Bes, natančno tako verodostojen kakor kljukec iz „ Katoliške tiskarne". Ta slavni fotrlond je glasilo avstrijskih knezov, grofov in škofov, vzdržuje ga Pijevo društvo, več ni treba niti povedati, da je njegova kvaliteta jasna vsakomur. Gliha vkup štriha.
— Pogreb sodruga Stiberca. Včeraj ob 2. popoldne se je vršil iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu pogreb pri stavbi na Opekarski cesti ponesrečenega sodruga Štiberca, o kateri nezgodi smo že obširno poročali. Dasi pokojnik med ljubljanskim organiziranim delavstvom ni bil posebno znan, ga je vendar na njegovem zadnjem potu poleg ožjih tovarišev spremilo lepo število sodrugov. Od organizacije zidarjev in znancev darovane vence so nosili zidarji v stanovski obleki, kar je dalo sprevodu še poseben značaj. Za vencem zidarske organizacije na čelu sprevoda sta se nosila dva venca, podarjena od stavbnega podjetništva. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v imenu organiziranega delavstva sodrug Kocmur, pevski zbor „Vzajemnost" pa je pred odhodom in ob gomili zapel dve žalostinki. Bil je pretresljiv prizor, ho so se sodrugi poslavljali oc mladega sobojevnika. Bodi mu blag spomin
— Zaradi nameravanega podraženja piva sklicuje deželna zveza gostilničarskih za-drug protesten shod gostilničarjev, ki bo dne
: 8. t. m. ob 3 popoldne v dvorani „Mestnega doma".
— Organizacija konzumentov v Ljub-jani je „ Konzumno društvo za Ljubljano in okolico". Delavci, v času sedanje draginje se strnite v močno organizacijo konzumentov! Pomagajmo si sami! — Pisarna konzumnega društva za Ljubljano in oko-ico je v Šelenburgovi ulici 6, II. nadstropje.
— Kljuder - Benčljev zrakoplov si ahko ogledajo člani „Vzajemnosti" proti znižani vstopnini 30 vinarjev do 16. t. m. Člani naj se izkažejo pri vstopu z društveno izkaznico.
— Krojači in krojačloe, pozor! V so-
joto 14. okt. bo ob 8. zvečer v gostilni pri „Matjanu“ ua Turjaškem trgu krojaški shod. Na shodu govori referent sodr. Koh-er iz Dunaja. Tovariši in tovarišice, prihitite v najv9čjem številu! — Odbor.
— Zglaševanje črnovojnikov. Cruo-vojnikom, ki so bili vojaki, se je meseca okto-jra zglasiti v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domu" I. nadstropje. Po razglasu mestnega magistrata se je pričelo zglaševanje 10. t. m. z letnikom 1869, konča pa se 19. t. ra. z letnikom 1877. Crnovojuik, ki opusti zglasitev, se kaznuje z globo 4 do 200 kron ali pa z zaporom. Zunanji črnovojniki se zgla-šajo pri županstvih svojega bivališča.
— V Ilirski Bistrici bo v nedeljo ob )ol 3. popoldne javen ljudski shod, na katerem joroča sodrug Etbin Kristan o političnem položaju in sodrug dr. T o m š i č o nalogah občinske politike. Pokažite, sodrugi, da se zavedati resnosti sedanjih razmer in pridite vsi na shod!
— Ilirska Bistrica. „Jutro“ je objavilo iz Bistrice dopis, v katerem opisuje nevarnost, ri preti Bistričanom, da jih potujčijo italijanski lovci. Ne pride nam na misel, da bi se potegovali za italijansko gospodo ; a iz dopisa se vidi, da se bliža čas, ko poteče lovska za-cupna doba. Bistriški „Jutraši" pa bi najbrže radi love po ceni dobili v svoje roke in zato slikajo Bistričanom italijansko nevarnost. Te se zavedni občani ne boje ; BJutraši“ se je pa le toliko boje, ker jim draži love. Ej, gospodje, ne bo šlo več tako po ceni z oddajo lova. Za to bodo tudi še drugi skrbeli. Občine bodo pa imele od lova lep dohodek, če hoče gospoda zajce streljati, naj to zabavo tudi plača, kakor se spodobi!
— Trnovo na Notranjskem. Pišejo nam: Naši klerikalci so v „Slovencu" pač opisali zadnjo reško povodenj v naši dolini in povedali, da tiči njen glavni vzrok v tem, ker ni struga Beke regulirana in očiščena, niso pa doslej ničesar ukrenili, da bi se odpomoglo tej kalamiteti. Že desetletja pošiljamo v državni in deželni zbor klerikalne poslance, a nobeden ni še storil ničesar za naš kraj. Lahko bi že davno država in dežela prispevali za regulacijo Beke, če bi imeli poslancev, kakršnih nam je treba. Klerikalni Žitnik pa piše po „Slovencu“ članke proti socialistom, namesto da bi se pobrigal za potrebe svojega okraja. O poslancu Bavniharju rajši ne govorimo. Mož je bil izvoljen za deželnega poslanca, preselil pa se je na Vič pri Ljubljani in tam preganja socialiste, naš okraj pa mu je deveta briga. Prihodnjič si bomo kandidata malo bolje ogledali; kogar bomo poslali v kako zakonodajno zastopstvo, naj bo tudi nas zastopal in za nas kaj delal, pa ne samo dijete vlekel. — (Opom. ured.: Dobro, da tudi volilce Vašega okraja srečuje pamet.)
— Kisovec pri Zagorja. V nedeljo dne 15. oktobra priredi zagorska podružnica Unije rudarjev ob 3. popoldne v gostilni g. Grčarja v Kisovcu javen društven shod. Na shodu bosta poročala rudarski tajnik sodrug Ivan T o k a n iz Trbovelj in pa sodrug Vek. Mrak. Budarji! Udeležite se shoda, na katerem se bo razpravljalo o jako važnih stvareh, v velikem številu in pripeljite tudi svoje žene s seboj!
— Iz Tržiča, čudne razmere vladajo v Tržiču med delavstvom. Lakota je stalen gost v delavskih domovih. Ni čuda. Tudi v Tržiču na lepem Gorenjskem morajo delavci draže plačevati sladkor, fižol, mast, slanino, krompir in sploh vse, kar rabi delavska družina za življenje. Zaslužki so slabi; v predilnici plačajo zelo slabo; žensko delo je slabo plačano in moško tudi — delavnik je dolg, občevanje predpostavljenih z delavci ne prav prijazno, saj se ve: precej kapi talistiško! V čevljarski obrti je tudi slab zaslužek. Tovarnarji si sicer razmnožujejo svoja podjetja, delavci pa trpe pomanjkanje. Tvrdka Peter Kozina & Co. je postavila pri kolodvoru ponosno stavbo; plače pri tvrdki so pač povsem enake drugim . .. Strojarski podjetniki niso nič boljši. Sploh velja za vse obrti v Tržiču eno: nizke plače, dolg delavnik, neprijazno razmerje med delavci in delodajalci. Vse kaže, da je delavska organizacija v Tržiču še na šibkih nogah, da je delavstvo še preveč indiferentno. Ljudje jamrajo, tarnajo, da je težko življenje, da je b e d a doma v družini —; tudi na otrocih se pozna, da so res revčki. Upadla, bleda lica, šibka telesca, nad vse siromašne oblečice — da, gorje vlada v vseh onih delavskih družinah, ki imajo
po več otrok. Ali — kje iščejo ti ljudje ponoči za odpravo bede ? Skoro bi rekel: n i -£ j e r , kajti večina je tako prečudno vdana v neko skoro nerazumljivo indiferentnost, da je groza. Kakor bi izgubili vero, da bi mogle še edaj nastati boljše razmere, človeku, ki opazuje delavsko življenje v Tržiču, se zasmili to judstvo, ker ne vidi v večini ljudi nobene nade na boljšo prihodnjost, nobenega zaupanja v lastno voljo in lastno moč. Eno je videti, da je doslej socialna demokracija še jremalo vkoreninjena v srcu tržiškega delavstva, da so se Tržičani še premalo pečati s socialističnimi nauki. Socializem prinaša v de-avske vrste v e r o v bodočnost teptanega in izkoriščevanega delavstva — socializem mu kaže pot, kakršuo mora delavec nastopiti, če noče biti objekt izkoriščanja, če noče biti večni suženj. Bojevne socialistične organizacije' vodijo delavca iz indiferentnosti, napravljajo ga zavednega, razumnega in preudarnega. Socia-ističue organizacije delavca osamosvojajo, odtrgajo ga od duševne tuge — iskra socializma uŽge utrujeno voljo, da se ozre okrog sebe in oživi v uadah na boljše, srečnejše čase. V sedanjih draginjskih razmerah se naši Tržičani ne zavedajo važnosti dobe. Dunajski proletarijat je ves na nogah, ko se zahteva odprava vsega onega, kar mu zdražuje življenje ; delavci v Gradcu, v Pragi, v Brnu, v Trstu, da tudi slovenski delavci v Ljubljani in okolici, v Trbovljah, v Idriji, v Zagorju itd. gredo na plan. Mogočni shodi in silne demonstracije po vseh teh krajih so bile priča zavednosti delavskega ljudstva. Pri nas v Tržiču?! Mrtvo je, mrtvo — lakota in beda sta skriti doma v tihih kletvicah in trudnih vzdihih: „Kako bo, kam pridemo ..." Da, treba je v našem industrijskem kraju drugačnega življenja, nego je bilo doslej. Delavci tržiški — Vaša bodočnost je edino v organizaciji! Strnite svoje vrste. Ven iz mrtvila — z življenjem za življenje!!
— Člani „Konzumnega društva za Ljubljano lu okolice" v Tržiču se opozarjajo, da do 18. t. m. oddajo vse dividendne znamke v prodajalno proti potrdilu. Znamke se začno sprejemati 9. t. m. Znamkam se mora priložiti tudi članska knjižica.
— Občinske volitve na Viču. Izid volitev je znau doslej iz prvega razreda, kjer so zmagali liberalci, in iz drugega razreda, kjer so z neznatno večino zmagali klerikalci. Iz tretjega razreda še ni poročil. Voditelj viških liberalcev g. Tribuč je propadel za eu glas.
Kjuder-Renčljev aeroplan.
(Konec)
To so načelni nedostatki dosedanjih sistemov, pa bodisi eno- ali večkrovuikov. Ako letalo pade na rep, je kriv letalec sam.
Sistem Kjuder-Eenčelj se pa ravno v teh načelnih vprašanjih razlikuje od vseh drugih ustrojev.
Bazne avtomatične stranske stabilizacije, ki obstoje v tem, da se nahaja težišče in pri-jemališče vlačilne sile pod nivojem nosilnih kril, vzdržujejo to stabilizacijo s skrajševanjem, odnosno zdaljševanjem nosilnih kril, in ne — kot drugi — z zavijanjem kril. Ako pride sunek, kakor uvodoma omenjeno, od desne strani, tedaj letalec enostavno skrajša desno nosilno krilo, levo pa zdaljša. Nosilna ploskev pri desnem krilu se je zmanjšala, pri levem pa povečala, vsled česar je dvigalna moč desnega krila manjša, od one levega krila, vsled česar se letalo zravna. Pri tem skrajšanju ne nastane nikaka sprememba pročelnega zračnega odpora, ker je ostal kot, ki ga imajo nosilna krila proti zraku popolnoma nespremenjen, tedaj nobeno krilo ne zastaja, marveč obdrži letalo vedno ravno smer, ne da bi bilo treba dotakniti se pobočnega krmila. Pri tem si letalec ni prištedil samo dela, ki ga ima pri drugih sistemih z zaobračanjem pobočnega krmila, in se ni izognil samo kočljivemu in nevarnemu izenačevanju zračnega odpora na obeh straneh, marveč je razen tega ohranil tudi isto hitrost, kot jo je imel pred sunKom. S stanovitnostjo hitrosti ostane tudi dvigalna sila nosilnih krovov vedno enakomerna in je odstranjena pokončna serpentina, katero delajo vsi dosedanji sistemi, ker se dvigalna moč nosilnih, kril vsak hip izpreminja.
Že s konstantnostjo hitrosti in dvigalne sile prekaša v stabilnosti sistem Kjuder-Ben-čelj vse dosedanje ustroje aeroplanov.
Ako pa zračni tokovi vkljub konstantnosti dvigalne in vlačne sile bodisi vsled neenake temperature in gostote ozračja, bodisi vsled neenakomernega delovanja ali celo prenehanja motorja ugrožujejo podolžno stabilnost letala, in bi se letalo obrnilo vnaprej, proti tlom, tedaj je letalcu na Kjuder-Benčljevem aeroplanu na razpolaganje krmilo, s katerim hipoma lahko spremeni nosilnim krilom kot, t. j. obrne jih lahko s ploskvijo naravnost proti smeri, v katero stremi letalo. Ako stremi letalni stroj naravnost proti zemlji, tedaj se nosilna krila obrnejo s ploskvijo proti zemlji, in vsled sečnega pritiska na ploskev se letalo zopet vzravna, ob prenehanju motorja pa pristane v drkal-nem poletu na zemljo. S tem padobranom je dosežena varnost za letalce kakor tudi za letala.
Goriško.
— Slovensko delavsko Izobraževalno društvo v Gorici priredi dne 14. t. m. ob 8. zvečer v prostorih Delavskega Doma predavanje o postanku in razvit-ku države. — Na obilno udeležbo vabi odbor.
— Zadrnžni tečaj se bo vršil vkratkem v Gorici. Namen tečaja bo v zadružnih in knjigovodstvenih stvareh izobraziti naraščaj in ga usposobiti za vodstvo gospodarskih zadrug. Kdor se ga želi udeležiti, naj se pismeno zglasi pri g. Fr. Mermolja, učitelju v Dobravljah, (cesta Sv. Križ).
— Shod v Grgarju. V nedeljo 15. t. m. ob pol 4. popoldne je sklicala okrajna organizacija goriška shod v Grgarju v prostorih Josipa Budina. Dnevni red: Poročilo drja, H. Tuma : Delavec, kmet in gospodarstvo. Po javnem shodu je zaupen sestanek.
— Strah ga Je volileev! (Dopis iz Koprive)1 Poslanec] našega okraja dr. Gregorin je imel pred voliivami polna usta zlatih obljub; sedaj pa ne utegne obiskati volileev, ki jim je na shodu v črnicah zagotovil, da bo ostal z njimi v vednem stiku in da jim bo marljivo poročal o svojem delovanju. Volilcem se zdi čudno, da je g. poslanec tako hitro snedel dano besedo in da ga je strah pred vo-lilci. A stvar ni prav nič čudna, zakaj kdor je količkaj zasledoval časopisje (seveda ne Gregorinove kamarije: »Edinosti" !), ta ve, da ima Gregorin slabo [vest in da mu je trnjeva pot do svojih volileev: kedar Je šlo za najvitalnejše ljudske predloge, Je imel dr. Gregorin žalosten pogum, da Je glasoval proti njim. Ko je bilo glasovanje o uvozu argentinskega mesa brez ozira na puhle in neutemeljene ugovore ogrskih oholežev, je poslanec našega okraja glasoval p roti uvozu argentinskega mesa. V opravičilo je potem izginil, da zastopa popolnoma — agraren okraj. Ampak dr. Gregorin je ostal dolžan odgovora na poziv, da nam navede imena tistih srečnih agrarcev v našem okraju, ki se prežive vse leto z lastnimi pridelki in ki jih poslanec s svojo nesrečno politiko v drž. zboru zastopa. Ljudi, ki jim koristi protiljudska politika dr. Gregorinova, ni v celem okraju 5 odstotkov. Naj le pride g. dr. Gregorin pogledat na postajo Dutovlje ali Štanjel-Kobdilj in Repeutabor na pondeljek, kedar bo utegnil, pa bo videl na stotine delavcev in kmetov, ki morajo ob 4. zjutraj na delo v Trst, v Nabrežino ali v Gorico. Koliko pa jih hodi o polnoči peš, da si prihranijo tisto krono in 40 vin. voznine Pri nas v Koprivi je sam delavec, ponajveč klesar in mizar, klesarji odpotujejo v pondelj-kih na vse zgodaj od doma in se vračajo ob sobotah pozno zvečer domov. Zenske pa nosijo v daljni Trst prodajat tisto malo pridelka, kar ga zrase na flikci zemlje. Taki smo agrarci", ki prav nehvaležno odklanjamo dr. Grego-rinovo agrarno politiko !
— Ajdovski okrajni odbor „J. s. d.“ je sklenil na svoji seji izreči svoje soglašanje z rezolucijami, sprejetimi na draginjskem shodu v Ljubljani, ter protestira, da peščica ogrskih magnatov izkorišča in izsesava avstrijsko ljudstvo. Poslancem se nalaga, da store svojo dolž-noet v tej stvari.
— Iz Dobravelj na Vipavskem. Dne 24. sept. smo imeli posvetovanje zaradi sprejema oziroma oddaje vina, grozdja, mošta v zadružno klet. Pogovor je bil jako živahen, skoro preživahen. Sklenilo se je po dolgem razmotrivanju, da ima : Kmečko delavska go* spodarska zadruga v Dobravljah sprejemati mošt svojih članov, in sicer: po 2 K za vsako sladkorno stopnjo po Babotovi mostni tehtnici. Qb končnem obračunu ima zadruga odšteti od Mogočega kosmatega dobička režijske in druge troške in od ostalega ima dati v rezervni fond 20%. Ves ostali, in ki je pravi, dobiček razdeliti med člane, in sicer po množini oddanega blaga. Vse drugo, kar pripoveduje neki dopisnik izpod Čavna, je napačno. Dopisnik niti ne pozna zadružnih pravil, ker bi drugače ne mogel tako pisati. O dividendah na vplačane deleže ni bilo niti govora, ker zadr. zakon sploh zabranjuje izplačevanje dividend na deleže ali kaj podobnega.
— Sr. Križ — Cesta. »Edinost" z dne
4.	oktobra ima v nadaljevanju dr. Rybarevih političnih pridig precej odstavkov, ki nas močno zanimajo. Tako pravi dr. Rybar, da so Nemci
ladajoč narod, za katerega dela vse; za Ju-goslovane 8 e ne zmeni noben v r a g. Dobro torej! Sedaj pa vprašamo mi volilci, na katere leti očitanje (dasi prikrito, namreč na volilce dr. Gregorina), čemu je bilo treba, da so Jugoslovani pod lepo komando dr. Šušteršiča stavili interpelacije, za Albanijo in Maroko, ako se niso Nemci čutili dolžne, ki so po besedah dr. Ejbarevih, vladajoč narod? Cernu so to storili Jugoslovani, za katere se ne zmeni noben vrag? Kaj »>8te imeli bolj važnih skrbi za svoje volilce, katere sedaj farbate ? Mi pa pravimo: Poslanci, Mandič, Laginja, Spinčid, Rybar in Gregorin 80 imeli veliko nujnejših stvari vpraševati, posebno letos, ko postaja draginja že neznosna, kajti brigati se za svoje volilce, je Vaša pro-kleta dolžnost. S tem je pač odgovorjeno ua
vse one modrosti o potrebi zveze med Jugoslovani. Vemo, da je zveza na dobri podlagi koristna; ali že naprej vemo, da boste v družbi kranjskih klerikalcev ustrelili še mnogo kozlov. Kajti stranka, ki ima edino skrb za kanone in drednote, stranka, ki vedno hujska na vse strani ter rožlja z orožjem, ta stranka nam bo vedno več škodovala kakor koristila. Klerikalci bi nas radi obdali s kitajskim zidom, da bi nas bolj izstradali, in potem bomo še tej stranki hozano peli. Ne! Kaj pa v narodnem pogledu ? Kdo je pograbil vseučiliški fond ? Glede na to, kdo podpira tržaško slovenstvo, naj pa naši liberalci tržaške doktorje podučijo; mogoče ga podpira Šusteršičeva družba, ki je cirilmetodovi družbi napovedala bojkot brez pardona?
Trst.
— Kočljivo vprašanje. Ko je dr. Gregorin odgovarjal na naše napade zaradi njegovega glasovanja zoper uvoz argentinskega mesa, je dejal, da je tudi zato glasoval proti, ker je zastopnik povečini kmečkih volileev, katerih interesi se ne strinjajo popolnoma z interesi delavcev. Na shodu v »Narodnem domu" je pa dr. Rybar dejal, da je draginja in zapiranje mej škodljivo delavcu in morda še bolj kmetu. Preden je pa dr. Ribar to izgovoril, je v „Edi-nosti“ povedal, da je bilo glasovanje dr. Gregorina pravilno. Vprašanje nastane: Kdaj je imel dr. Rybar prav; ali tedaj, ko je indirektno trdil, da je kmetu ljubše, ako so živila draga in meje zaprte, ali sedaj, ko je priznaval, da je draginja škodljiva delavcu in kmetu. Ako je imel prav, ko je govoril v „Narodnem domu“, nastane vprašanje:- ali ima prav dr. Ribar, ali dr. Gregorin. Stališče tržaških narodnjakov ob vprašanju draginje je enako kakor stališče poslanca Mandiča ob glasovanju za vojaške reči. Na Dunaju glasuje za milijarde, ki naj se vržejo v žrelo militarizmu, v Trstu pa pridiga proti vladi, ki zahteva toliko za vojaške potrebe. Ampak dokler jim bo ljudstvo ploskalo že ob prihodu na shod, lahko uganjajo narodnjaki še večje burke. Saj njihovim somišljenikom burke zelo ugajajo.
— Križkim sodrugom, ki prostovoljne prispevajo v tiskovni sklad, se naznanja, da so v »Zarji" ne bodo objavljala imena posameznih prispevateljev, marveč le mesečne vsote nabra • nih darov. Da pa bodo sodrugi prepričani, da je njihov denar vedno poslan na pravo mesto, naj se vsakdo ob vsakem prispevanju vpiše v knjigo, ki je nalašč na razpolago pri sodrugu Sedmaku v prostorih zveze klesarjev ter naj poleg imena vpiše darovano vsoto.
— Veselica t Sv. Križu. V nedeljo 1. novembra bo v Sv. Križu v dvorani Maganje velika veselica s petjem, godbo, dramatično predstavo in plesom. Pevski zbor »Ljudskega odra“ nastopi z lepimi novimi moškimi zbori, dočim bodo naši diletantje igrali enodejanko ^Malomestne tradicije". Na to lepo domačo prireditev opozarjamo že sedaj sodruge, vabeč jih, da se veselice udeleže polnoštevilno.
— Za ljubico streljal. 241etni dninar Karel Koverlica je prišel pred par dnevi k svoji bivši ljubici Gizeli černivani, stanujoči v Trstu v ulici Vento št. 16, da se ž njo zopet sprijazni. Ker pa ona o tem ni hotela ničesar vedeti, je potegnil nož in ji začel groziti. Dekle je prestrašeno zbežalo, Koverlica pa je ustrelil iz revolverja za njo, pa je ni zadel. Pozneje je policija aretirala Koverlico v ulici Bosco.
Umetnost in književnost.
Opereta. Snoči je otvorilo gledališče tudi operetno sezono. Peli so Gilbertovo »Sramežljivo Suzano" (ali ne bi bilo bolje: Krepostno ?), ki že nekaj časa gostuje po vseh opereti odprtih odrih. Gilbertovo delo ima čedno in čisto, četudi ne pregloboko glasbo. Besedilo Okonkowskega, ki je posneto po drugih avtorjih, ni veliko bolj pametno od libretov večine sočasnih operet, ali prebavljivo in ima še precej neizsiljeuega humorja. Solisti, ki so peli tej opereti, so se dobro pripravili in nastopili kot harmonična četa. Ugodno je vplivalo, da so se ozirali tudi drug na drugega in da so se izogibali pretiranemu karikiranju, ki je lani nekaj časa že močno kvarilo okus. Režija je pokazala marljive priprave, zunanja oprema je bila prav čedna. Gd. 11 i č i č in gdčna. Thalerjeva sta nam že dobra znanca; prišla sta oba zopet za eno sezono naprej. Gd. 11 i č i d je močno popravil svojo šolo in ima svoj lepi glas zdaj popolnoma v oblasti; gdč. Thalerjeva se je docela oprostila nekaterih malenkosti, ki so prej vedno obujale slutnjo, da jo lovi »trema"; snoči se je lahko kosala z marsikatero subreto, ki je pri nas žela priznanje. Ga. P o e d r a n s p e r g o v a je pela lepo; želeti bi bilo, da si pridobi bolj de-gažirane kretnje. Gd. P o v h d je napravil ugoden vtisk z zmirno igro. Gdčna. Danilova je potrdila dosedanjo dobro sodbo. Gd. Križaj ni imel posebne vloge; dobro je opravil svoje komične prizore gd. B u k š e k. Nov je gd. H o r s k y ; sodeč po snočnjem nastopu, bo dobra pridobitev. Pel jč dobro, igral elegahtno ih izrazito. Zbor se je od lanske sezone zelo popravil. Nekoliko preveč vsi-
ljiva je bila klaka. V operi smo že opazili, da se opušča aplavdiranje odprti sceni, ki moti-poslušalca, pa tudi pevca, če je kaj umetnika v njem. V opereti se vrača ta razvada. Zna čilno je to za razliko med opero in opereto ; ali preveč ni nikdar zdravo. Dirigiral je kapelnik Jeremiaš, ki je pazil na čisto izvajanje.
„Naši Zapiski" štev. 9—10 so izšli s sledečo vsebino: Uvodnik — Dr. H. Tuma: Seksuelni problem. — Ing. A. Štebi: Tehnika in narodno gospodarstvo. — Abditus: Naša socialna in narodna vzgoja. — Inž Drag. Gustinčič : Doneski k agrarnemu vprašanju na Kranjskem. — Vladimir Knaflič: Marx in Tyrš.
— I. Kopač: Strokovna organizacija železničarjev na Slovenskem. — Pregled: Zadružni
— Strokovni — Literarni — Kulturni — Po-itični. — Polemika. — Došle knjige. — Naročila sprejema uprava »Naših Zapiskov" v Gorici.
„Borba“ štev. 18. ima sledečo vsebino: Živko Topalovič: Kongres nemačke socialne de-mokratije u Jeni. — D. Tucovid: Pred živim borbama. — Plehanov: O agrarnom pitanju.
— Fridrih Adler: Vrednost parlamentarizma.
— A. Bogdanov: Revolucija i filozofija. — Gustav Eckstein: Sindikalizam i parlamentarizam.
— Privredno politički pregled. — Socialistički pregled. — S. Štepnjak: Sofija Perovska. — Janko Polič-Kamov: Mojsije.
Konzumentje — skupaj!
V	sedanji draginji postaja geslo »konzumentje — skupaj!" čim dalje bolj aktualno. Ni čuda! Kdo pa se briga za konzumenta — neposredno? ! Socialno demokratična stranka stori na shodih in zborovanjih, v parlamentu in časopisju, kar pač poštena delavska stranka storiti more! Ali — car daleko, bog visoko! Klic po odprtju meja, po cenejšem mesu, po cenejši moki, po cenejšem kruhu, ostaja le klic brez odmeva. Vlada na Dunaju ne odgovarja z — odprtijo, ampak z izgovori, da morajo biti meje zaprte, da je taka pogodba z Ogri itd. Ko je težnja delavstva koncentrirana na vprašanje odprtja meja, zdražuje petrolejski kartel — petrolej, cukrarski kartel — c u k e r , kartel tovarnarjev mila — milo, kartel tovarnarjev umetnih in rastlinskih masti — kunerol, f 1 o n d o 1, c e-res, magarm itd. Zopet je treba obrniti oči na te kartele in na njih oderuške napade na žepe konzumentov. Zopet zahteva socialno demokratična stranka varstvo konzumentov ... Socialno demokratična stranka dela torej vse kar more, da se odpomore konzumentom v tej draginji. Pa vlada je običajno gluha za delavske konzu-mente, in tako moramo le konštatirati, da uspeh indirektnih akcij ni dozdaj bil tak, kot bi si ga želeli.
Vsied tega pa morajo konzumentje s samopomočjo in s svojim delom podpirati stremljenja cocialno demokratične stranke. Za vsako uspešno delo je treba organizacije, če hočemo doseči na političnem polju prave uspehe — treba je politične organizacije, če- hočemo od delodajalcev doseči boljše plačilne pogoje, ugodnejši delavnik itd. — zopet je treba dobre strokovne organizacije. Ce hočemo najširšim ljudskim vrstam priznati luč prosvete in izobrazbe, brez dobre kulturne organizacije ne gre! Prav tako je na gospodarskem polju 1 Konzumentje — skupaj ! Organizacija za konzumente je — »Konzumno društvo !“ Kako vpliva v časih draginje konzumno društvo ? Stara, neovržena resnica je pač, da je konzumno društvo v vsakem kraju regulator cen? Že s tem, da obstoji! Saj vendar trdimo povsod to le: kadar se pojavi kje misel za ustanovitev konzumnega društva, takoj pridejo trgovci in začno dajati »procente"
—	po 2, po 3 in agitirajo zoper konzum, češ: poglejte, po 2 ali po 3 odstotke dajem, pa Vam ni treba plačati nič deleža in ravnotako nič pristopnine in za nič Vam ni treba garantirati! Zakaj delajo tako? Zakaj pa popreje ni bilo procentov? Vsakdo lehko iz-previdi kam pes taco moli. Ali samo v procentih (dividendi) ni pomen konzumnega društva, ne — ampak v organizaciji, ki jo konzumno društvo predstavljal V konzumnem društvu, v organizaciji konzumentov, se zbirajo sile, ki postajajo velikanskega pomena. Organizirano in z denarnimi sredstvi dobro podprto konzumno društvo lahko začne samo producirati 1 Ko so na Nemškem tovarne mila zdraževale s svojim kartelom mlio, tedaj je centrala nemških konzumnih društev s svojimi kapitali sezidala in uredila svojo lastjo tovarno mila! Danes je kartel brez moči in konz. društva se mu smejejo. Pri nas v Avstriji nimamo še te moči! Pri nas je centrala konzumnih društev sklenila bojkot š i h t o v e g a mila — in sklenila zvezo s tovarno apolo-mi-la. Kaj se je zgodilo? »Schichtwerke“ so kupili »ApolIowerke“ — pa Bmo zopet v rokah tistih, ki smo jih hoteli smrtno raniti. In v bodoče, kaj bo? Dokler ne bodo skupno vsa delavska avstrijska konzumna društva premogla toliko sredstev, da bodo sezidala in uredila lastno veliko tovarno, bodo delavski konzu-mentje v rokah kartela 1! Kaj pove to? De-
lujmo za povzdigo organizacije konzumentov povsod, kjer |le gre! Vsak zaveden konzument bodi član konzumne organizacije svojega okraja, vsak socialist agitiraj za konzumne organizacije vsak član kupuj vse svoje potrebščine v prodajalni konzumnega društva.
Zbirajmo sile v konzumnih organizacijah, da organiziramo produkcijo v korist sebi ter da izpodbijemo one pogoje, ki jih ima dandanes kapitalist, da odira — ne glede na parlatnent in vlado — konzumenta, kolikor se mu poljubi!
Konzumentje — skupaj!
Delavsko gibanje.
= Mezdno gibanje krojaških pomočnikov v Celja. 24. septembra 1911 so združeni krojaški pomočniki predložili g. krojaškemu mojstru Mastnaku natančen mezdni tarif, ki ga pri tej tvrdki doslej še ni bilo. G. Mastnak je še pred pretekom obroka priznal potrebo mezdnega tarifa za pomočnike in je poklical sodruga Kosela iz Gradca kot zastopnika krojaške zveze k pogajanjem. Pogajanja so bila
4.	oktobra in so se zadovoljivo končala. Gosp. Mastnak je zboljšal mezde pomočnikom in podpisal mezdno pogodbo zvezi krojačev. Krojaški pomočniki upajo, da je stvar s tem rešena in da bo g. Mastnak držal dane obljube. Krojaški pomočniki pa po tem zgledu lahko spoznajo vrednost močne delavske organizacije!
Elektrokinematograf »Ideal". Danes
specialni večer z izbranim sporedom »Veleak-tualen posnetek z italijansko-turške vojne (120 m dolg film). Kristalna palača v Londonu, (krasen naravni posnetek), čuden dogodek Henrika IV. (krasna drama). Dalje lepa varietetna slika: četa Harrison. Za smeh skrbe: Lea razkužuje in Mimo gredoči oblaki. — V soboto: Vice iz Dantejeve Božanske komedije.
V	kratkem velika detektivna privlačnost.
Državni zbor.
Dunaj, 12. oktobra.
Zbornica nadaljuje razpravo o dra-ginjskih predlogih ob zalo majhnem zanimanju mešžanskih strank. Krščanski soci-alec Neunteufel je dobro pogodil, ko je v svojem deviškem govoru naglašal pomanjkanje moralne resnobe v parlamentu, katerega je primerjal — Wallensteinovemu taborišču. Ža češkim agrarcem Maršalom je govoril Neunteufel, ki zahteva uspešno varstvo kmetov pred aristokratsko gospodo, ki izpre-minja kmetije v obširna lovišča. Na Štajerskem so planinske doline, kjer je bilo do nedavnega časa po 30—40 kmetov; sedaj jih najdeš kmečjemu 4 ali 5. Izpreminjauje kulturne zemlje v neplodna lovišča je treba preprečiti s posebnim davkom na kulturi odtegnjeno zemljo, z reformo lovskega zakona in s postavo proti razkosavanju zemljišč.
Posl. dr. Ry bar (slov. narodnjak) in dr. P i t a c c o (ital. liberalec) se pečata s stanovanjsko draginjo.
Med govorom slov. klerikalca P o v š e t a so si skočili v lase mestni in agrarni poslanci. Farizejsko je dejal Povše, da ni prav, če pravijo, da naj argentinsko meso otepajo siromaki, tudi siromaki imajo pravico do dobrega domačega mesa. In pri tem so ravno klerikalci tisti, ki se z vso silo upirajo otvoritvi mej, ki delajo na vse kriplje, da poskočijo mesne cene še višje.
Za češkim klerikalcem Kadlčakom se je prekinila draginjska razprava in posl. D u 1 i b i d je utemeljeni svoj nujni predlod o dalmatinski želez ni c.i.
Koncem seje je uprizoril nemško nacionalni kričač H u m m e r škandalček. Vprašal je predsednika, če je pokaral soc. dem. Daszzn-skega, ki je v svojem zadnjem govoru omenjal o služabniških dušah, češ da ne sme žaliti — služabniške kategorije. Socialni demo-kratje so hrupno ugovarjali temu zaSukavanju in predsednik Sylvester je' poučil Hummra, da Daszynski ni imel v mislih nobene kategorije.
Prihodnja seja jutri.
*	* *, ,
Konferenca klubskih načelnikov Na današnji koferenci klubskih načelnikov je posl. S e i t z (soc. demokrat) naglašal, da so socialni demokatje zahtevali sklicanje državnega zbora, da reši najvažnejša vprašnja, in sicer draginjske predloge in regulacijo železnlšar-sklh plač. Zbornica je ugodila doslej šele eni socialno demokratični zahtevi; nujno potrebno je, da se železničarska predloga brez prvega branja odkaže odseku
Posl. G r o s je vprašal ministrskega predsednika, kdaj da predloži uradniško službeno pragmatiko.
Ministrski predsednik baron G a u t s c h je izjavil, da vlada namerava sedaj predložiti predloge o službeni pragmatiki, poprej je treba rešiti predloge o zvišanju aktivitetnih doklad. Sedanje razpoloženje med uradnlitvom pripravno za razpravljanje tega kompliciranega vprašanja.
Nato se je razvila debata o odkazanju različnih predlogov in predlog odseka brez prvega branja. Slovenski klerikalci so ugovarjali temu, da se v svrho nujne rešitve odkažejo važne ljudske predloge (n. pr. načrt so c. zavarovanja) odseku brez prvega branja.
Po daljši debati se sklene naslednji dnevni red (po končani draginjski razpravi): 1. Železničarski predlogi, uradniška predloga. 2. Prememba poslovnika. 3. Proračun.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Položaj je še vedno neizpremenjen. Na bojišču samem se ne godi nič posebnega. Ce bi šlo le za vojne operacije, bi bila tripolitan-ska vojna za časopisje neznatna rubrika. Italijanski. okupacijski zbor se je začel v Tripoli-taniji izkrcavati; to ni nič izrednega. Pripravljal se je dosti dolgo in da na afričanskem obrežju ne bo zadel ob hud odpor, je bilo že davno znano. Turška vojska v Tripolitaniji je slaba; to ni nič novega. Zato so Italijani pričeli vojno, ker so vedeli, da se jim Turki ne morejo zoperstaviti z veliko močjo. Italijanske povesti o turški desorganizaciji so morda resnične, morda pa tudi ne. Resne kontrole za te vesti ni nobene.
Ali nevarnost na Balkanu je še vedno tako velika kakor od začetka. Na Bolgarskem so nervozni, ker pomnožujejo Turki svoje čete ob mejah, čeprav je Turčija sama od sebe naznanila, da so to samo varnostne odredbe, ki nimajo nobenih sovražnih namenov proti sosedom, je vendar razumljivo, da take mobilizacije ne vplivajo pomirjevalno na sosedne države. Tam doli je že davno vse tako razdraženo, in napeto, da ima vsak neznatni dogodek lahko nedogledne posledice. Par pušk naj poči ob kakšni meji, pa se hipoma lahko vname boj, ki se nehote razvije v vojno.
O posredovalnih korakih držav zopet ni slišati ničesar. Iz Italije pa se množe vesti, da se noče več zadovoljiti z okupacijo Tripo-litanije, temveč, da jo namerava popolnoma anektirati. Kajti položaj — pravijo — se je vsled „velikih“ italijanskih uspehov na bojišču popolnoma izpremenil.
V Carigradu so videti precej brez glave in ne vedo, kaj bi začeli.
*
* *
Italijanski okupacijski zbor.
Rim, 11. oktobra Iz Mvlte javljajo, da je ob 10. dopoldne odplulo mimo otoka v smeri proti Tripolisu italijanska ekspedicija s tremi oklopnjačami, eno križarko, osmimi torpe-dovkami in devetnajstimi transpsrtnimi lad-ami.
Rim, 12. oktobra. *Agenzia Stefani" javlja, da se je prvi oddelek italijanske ekspedicije včeraj brez težav izkrcal v Tripolisu.
Bitka zaradi vode.
Londen, 12. oktobra. Turški vojaki so v torek prišli na oazo pri Tripolisu po vodo. Italijanski vojaški oddelek jih je presenetil in prisilil na boj. Po kratki bitki so se morali Turki umakniti. Izguhili so tri mrtve, 34 ranjenih in 200 ujetnikov. Špioni poročajo, da zapušča mnogo dezerterjev turške vrste.
Trlpolitanskl Turki prosijo pomoči.
Solun, 12. oktobra. Centralni komite je dobil od komiteja iz Tripolisa nujno prošnjo za pomoč in naznanilo, da se Arabci doslej niso obnesli, dočim so se Turki dobro držali. Centralni komite je obljubil pomoč in pozval tripolitanski komite, da naj med tem razglasi sveto vojno.
Turška rettrada.
Milan, 12. oktobra. „Corriere della Sera“ javlja, da so se umikajoči Turki razkropili na štiri strani. Tisoč mož s topovi je pet ur od Tripolisa, drugi oddelek s 700 do 800 možmi še tri ure dalje. Turki so se morali umakniti v jako neugodnih razmerah. Živil imajo k večjemu za dvajset dni. Mislilo se je, da imajo Turki bojni načrt. Kar se zdaj vidi, kaže razsulo.
Turški parlament.
Carigrad, 12. okt. Parlament se o-tvori dne 15. t. m. Vojni minister je v nasprotju s komitejem, ki zahteva boj do skra-njosti. Stari Sajd paša se ne briga za mlado-turški komite in bo nemara razpustil parlament.
Turške ženske.
Carigrad, 12. okt. Odbor turških žena je izdala oklic, ki pozivlje Turke na odpor do skrajnosti. Oklic pravi: „Vaše matere in sestre hočemo videti svojo domovino veliko in se maščevati Italijanom, ali pa z vami vred poginiti.*1
Italijani na Turškem.
Rim, 12. oktobra. „Angenzia Stefani" javlja iz Skadra: Ondotni Italijani so bili poklicani k policiji, ki jim je dejala, da jih smatra za turške podanike in da jih postavi pred vojno sodišče, ako ne bodo ubogali dobljenih ukazov. Iz Virpazarja javljajo, da so dobile
ondotne italijanske nune ukaz, naj zapro svoja zavoda in se umaknejo v Crnogoro. (V Crno-goro ? ?)
Četaško gibanje.
Solun, 12. okt. Odkar je izbruhnila vojna, je popolnoma prenehalo četaško gibanje v Albaniji in v monastirskem vilajetu.
Kolera med Turki.
London, 12. okt. V Aleksandriji je kolera. Na turški transportni ladji Kizil Izmak v Suesu je več oseb umrlo za kolero.
Italijanski častniki v Sofiji.
Carigrad, 12. okt. „Taninu“ poročajo, da se je več italijanskih častnikov odpeljalo čez Budimpešto v Sofijo.
Italijanski poraz pred Derno.
Rim, 13. oktobra. „Agencia Stefani** označuje vse vesti o boju pred Devno in o
rorazu italijanskih pomorščakov za i z m i š -jene.
Italijanski konzul na begu.
Rim, 13. oktobra. Italijanski konzularni agent v Alexandretti je vsled sovražnosti prebivalstva zapustilme-sto in zbežal.
Atentat t parlamentu.
D n n a j , 12. okt. Vse vesti, ki spravljajo aretacijo Zerka D o r b i 6 a v Sarajevu v zvezo z Njeguševim atentatom in ki jih z vej liko vnemo lansira klerikalno časopisje, so od konca do kraja zlagane. Dunajska policija se je na podlagi obsežnih poizved uverila, da je Njegoš Izvršil atentat samostojno In Iz lastnega nagiba. Sarajevska policija je aretirala Jerka D o r b i č a na lastno pest, ker ji je bilo Dorbičevo delovanje neprijetno.
Za drohobyške žrtve.
Dunaj, 12. okt. Rusinski socialistični poslanec Vitijk je včeraj opozoril ministra Wiekenburga, da niso dobili zaostali po žrtvah drohobyškega streljanja še nobene odškodnine. Grof Wickenburg je odgovoril, da je dobil predlog namestnika glede na podpore za družine padlih. Ministrstvo bo dalo v zmislu teda predloga primerno svoto na razpolago.
Pretilno pismo.
Krakov, 13. okt. član gosposke zbornice Anton grof Wodzicki je dobil pretilno pismo s podpisom : Skupina anarhistov. Na pismu je naslikana mrtvaška plava. V pismu zahtevajo izsiljevalci, naj jim da 100 000 kron, drugače da zapade smrti.
Zavrnjena pritožba.
Dunaj, 13. oktobra. Kasacijsko sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo Marije Bartunek, ki je, kakor znano, umorila šiviljo Weiss in bila zaraditega obsojena na smit. Nato se je posvetoval kasacijski dvor v tajni seji, ali priporoči obsojenko cesarju v pomilostitev.
Iredentovske demonstracije na Tirolskem.
I n o m o s t, 12 V Tridentu so odkrili Danteju spomenik in ob tej priliki je prišlo do manifestacij za Italijo in za vojno proti Turčiji Zvečer so se zbrala pred spomenikom nacionalistična društva z zastavami, godbo in bakljado in pela Garibaldijevo himno.
Kaznjenci proti dragiojf.
Praga. 12. okt. Šeststo jetnikov v kaznilnici na Psnkracu je vložilo na jnstično ministrstvo prošnjo, da se jim zviša mezda, ki ?naša sedaj 6, 8 in 12 vinarjev na uro. Prošnjo utemeljujejo z draginjo.
Mesno vprašanje.
Budimpešta, 12. okt. Deželna zveza ogrskih tovarnarjev je na svojem zborovanju sprejela resolucijo, ki zahteva uvoz živine iz balkanskih dežel. Glede na pogajanje z Avstrijo odobrava resolucija stališče ogrske vlade, da se zahtevajo od AvBtrije kompenzacije.
Razpust bosanskega deželnega zbora?
Sarajevo, 13. okt. V političnih krogih se razširjajo vesti o razpustu bosanskega deželnega zbora. Odločitev bo padla v pondelj-kovi seji, ako se dotlej kriza ne odstrani.
Ukor dr. Llebknechtu.
B e r o 1 i n , 13. oktobra. Socialno demokratični poslanec dr. L i e b k n e c h t je dobil včeraj od častnega sodišča odvetniške zbornice v Oldenburgu ukor zaradi svojega zadnjega govora na kongresu v Magdeburgu. Višji državni pravdnik je predlagal, da se kaznuje dr. Liebknecht z ukorom in denarno globo 300 mark, češ da je nedopustno kritiziral prusko in hessensko vlado, častni sod je po dolgem posvetovanju obsodil dr. Liebknechta na ukor. Dr. Liebknecht se je proti kazni pritožil.
Obsodba grofa Wolff-Metternich.
Berlin, 18. okt. Grof Wolff-Metter-nich je bil zaradi goljufije v treh slučajih obsojen na devet mesecev, v katero dobo pa se vračuna šestmesečni preiskovalni zapor. Grof Metternich je izjavil, da se proti
razsodbi pritoži. V svojem zagovoru je grof jako ostro polemiziral z državnim pravdnikom. Prosil je, naj se pri razsodbi ozira na njegovo grofovsko ime, češ, kar sem storil, nisem storil jaz, ampak moj naslov. Svoj zagovor je končal s solzami v očeh.
Odredba francoskega mornariškega ministra.
Pariz, 13. oktobra. Mornariški minister Delcasse je odredil, da odslej ne smejo imeti na vojnih ladjah nikakih zalog smodnika, ki je star nad štiri leta.
Monarhisti na Portugalskem.
O p o rt o , 13. okt. Monarhisti so Portugalsko zapustili, pri Chavesu, pa se zopet vrnili nazaj. Vlada upa, da bo gibanje vkrat-kem popolnoma zatrla.
Revolucija na Kitajskem.
Vučang, 12. oktobra Tuji konzuli so brzojavno prosili za bojne ladje. Pričakujejo se američanske in japonske križarke. Več topni-čark je odplulo v Hankav in Vučank. Vse trgovske ladje v luki imajo zakurjene kotle. Žene in otroci so na ladjah.
Hankav, 12. oktobra. Poveljujoči general je razglasil obsedno stanje, ker nameravajo Kitajci odstaviti dinastijo. Smrtna kazen ima zadeti vsakogar, kdor bi podpiral Mandžure, škodoval tujcem in sploh kalil red. Pred luko križarijo tri kitajske bojne ladje.
London, 12. oktobra. Iz Šangaja javljajo, da je izbruhnila vstaja v Vučangu zato, ker so bili vsled sodbe vojnega sodišča usmrčeni trije vojaki.
Odgovorni urednlK Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Poslano,
Gosp. Cundru najemniku hotela „Union“.
Povejte, gospod Cunder, zakaj bojkotirate na tak način ubogo obitelj ? Ali sem kaj zakrivil v hotelu ? Mislim da ne. Služil sem pod vsemi ravnatelji v hotelu in nobeden mi ni očital kakšne nepoštonosti ali nesposobnosti. Ker sem Vam s pričami v dokazal, da imam prav in ste mi morali povrniti škodo mojega trdega zaslužka, me zdaj bojkotirati. Pričakoval bi od Vas več spoznanja in več srca za ljudi, ki si z delom služijo kruh.
Franjo Žargi.
Izjave.
Podpisani Ivan 8evšeb, sprevodnik drž. železnice v Spodnji Šiški št. 173 preklicujem in obžalujem vse žalitve, s katerimi sem dne 23. septembra 1911 v gostilni pri Štepicu v Spodnji Šiški žalil g. Anton OJ-stra, sprevodnika v p., ter se mu zahvaljujem, da mi je žalitve odpustil ter od tožbe odstopil.
Spodnja Šiška, dne 12. oktobra 1911.
Ivan Sevček.
Stampilje vseli vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg štev. 20.
Ceniki franko. ——■■ —
Pristen dober
• . so dobi pri . •
L. Šebeniku
v Sp. Šiški pri Ljubljani.
99
Narodna kavarna64.
Dunajski damski orkester
Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
J. BONCAR
valjčni mlin v Domžalah.
	■	■*" —■	
	Zaloga v Ljubljani:	
	Poljanska cesta 19.	
	Zastopstvo in zaloga * v Gorici. * ^	
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s sikami je slovenski
Jlustrovani Tednik'
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K 1 ‘80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inse-rirajte v njeml Naslov: Slovenski Ilustrovani Tednik, Ljubljana
Priporočamo novo trgovino z manufak-turnim blagom
V
*
S
^	/	ljubljana
Stari trg št. 1
(prej Bazar) postaja elektr. železnice
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14.
Aeroplan
slovenskih izumiteljev
Kjuder-Renčelj
Iz Trsta je slavn. občinstvu [razstavljen
v areni ,Narodnega doma6 v Ljubljani
do 16. oktobra vsak dan med urami od 10. dopoldne do 1. popoldne in od 5.—9. zvečer.
Predavanja in eksperimentiranje vsako uro. Vstopnina 1 krono za osebo.
Dijaki in vojaki do narednika ter obrtniški vajenci plačajo polovico.
Vstopnice: ^UNlVElfsAL- Sodna »UcaJ.
Pojasnila daje In dovoljuje znižal cene korporacijam
:: razstavno ravnateljstvo ::
Pisarna „UN1VERSAL“
Ljubljana, Sodna ulica 4.