Leto XXVI.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 Ur), za .'/« leta 50 lir, za ‘/* leta 25 Ur, mesečno 9 Ur. Tedenska izdaja letno 50 lir.
Plača In toži se v Ljubljani
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicM di provenienza ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CH1ARI (Brescia).
itevilka 57.
CJrednlttvo: Ljubljani Gregorčičeva uUca 23 Tet 25-52. Uprava: Gregor čičeva ul. 27. Tel. 47-81 Rokopisov ne vračamo. -Račun pri poštni hranil olcl v Ljubljani it. 11.95?
taliana ed estera:
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
vsak torek IZffgafia in petek
Uubliana, petek 16. iuliia 1943-XXf
c	posamezni
vc,,° številki Ur
0*8 O
Zvišanje pristojbine za uvoz in uvedba izvozne pristojbine — dopolnitev
Visoki komisar z a Ljubljansko pokrajino je izdal glede na naredbo z dne 9. junija 1943-XXI št. 66, s katero je nalično z določbami za druge pokrajine Kraljevine po kr. ukazu z dne 15. aprila 1943-XXI št. 249 bila uvedena izvozna pristojbina za izvoz iz Ljubljanske pokrajine in
smatrajoč za nujno potrebno, da se v zvezi s spremembami, izdanimi dodatno za druge pokrajine Kraljeivine s kr. ukazom z dne 17, maja 1943-XXI št. 451, dopolni seznam blaga, zavezanega izvozni pristojbini, naslednjo naredbo: Clen 1. — V prilogi B k na-redbi z dne 9. junija 1943-XXI št. 66 se v seznamu blaga, zavezanega 4%ni izvozni pristojbini, dodaje: preja iz kratkih umetnih vlaken (fioceo) in iz odpadkov kratkih umetnih vlaken po' postavkah 274 in 275 carinske tarife bivše kraljevine Jugoslavije.
Clen 2. — Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 4. julija 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Giuseppe Lombrassa
Naj višje cene za tehnični les
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal smatrajoč za potrebno uredili cene za okrogli les, po zaslišanju odborov iz čl. 9. naredbe z dne 25. marca 1942-XX št. 52, naslednjo naredbo:
Clen 1. — Cene okroglega lesa se določajo takole:
A. Jelov okrogli les:
I. Hlodi za žago ali za tesanje, zdravi, ravni, bripz (lubja, kakovost monte:
a) premera nad 20 cm, merjeno v sredini,
dolžina
4 m .... L. 450,— za 1 nr od 4 m	do 8 m	.	„	480,—	„	1	>»
9 m in	več .	.	„	495,—	„	1	»
b) premera od 12 cm do 19 cm, merjeno v sredini, dolžina
od 4 m do 9 m .	L.	420.—	za	1 ms
10 m in več .	„	460.—	„	1
II. Brzojavni drogi, obeljeni, pri tleh ravno odžagani, na vrhu dvojno pošev obtesani: dolžina
do 8.50	m .	.	L.	480.—	za	1	ms
od 9 m	navzgor	„	520.—	„	1	»
III. Jadrniki neobeljeni: dolžina
od 6 m do 10 m	L.	510,—	za	1 m
nad 10 m . .	„	550 —	l
IV. Jamborniki: dolžina
do 10 m . . ■	L-	700,—	za	lmi
nad 10m . .	„	760—	„	1
Jamborniki nad 15 m po prosti Pogodbi.
B. Bukovi hlodi:
a) bukovi za luščenje od 35 cm navzgor L. 75.— za stot franko vagon;
b) bukovi za žage od 20 cm do 24 cm L. 450.— za 1 m3 na žagi,
od 25 cm navzgor L. 530.— za 1 m3 na žagi.
Clen 2. — Vse druge določbe naredbe z dne 26. junija 1942-XX Št. 133 ostanejo nespremenjene.
Letošnja evropska sečnja okroglega lesa
Letošnja zimska sečnja je v 1 skoraj vseh evropskih državah j končana in zato je že sedaj mogoč pregled o letošnji lesni sečnji. V splošnem se more reči, da so se glavnem dosegli predvideni re-ultati, da pa je treba še premagati znalne težave, da se spravi posekani les do žag. Kakšna je bila sečnja v posameznih evropskih državah, o tem daje zadnji »Inter-nationaler Holzmarkt« podroben pregled na podlagi povpraševanja pri vodilnih lesnih strokovnjakih iz vseh deižel. Po teh podatkih bi se moglo reči o letošnji sečnji okroglega lesa naslednje:
Program sečnje jio bil v Italiji iz razumljivih vzrokov posebno visoko postavljen. Izdani so bili tudi številni ukrepi, da bi se povsod sečnja izvedla po načrtu. 0 teh ukrepih smo obširno poročali že v številki 53. našega lista. Omenjamo ustanovitev pokrajinskih konzorcijev, v katerih naj bi bile združene vse firme, ki skrbe za sečnjo in predelavo lesa. Ti konzorciji so e v mnogih pokrajinah že konstituirali in so se že pri letošnji sečnji dobro uveljavili. Doram pa so se ti konzorciji ustanovili v večini okrajev samo za les listovcev, je prefekt v Bolzanu razširil njih delovanje tudi na les iglavcev. Po mnenju dunajske revije je manjkalo pri letošnji sečnji strokovnih delovnih sil in se zato ni stoodstotno dosegel predvideni rezultat. Po zaslugi Gozdne milice pa je bila sečnja zadovoljiva.
V	Nemčiji se je mogel program sečnje, ki je bil nekoliko višji ko druga leta, popolnoma izvesti. To velja tako za listovce ko za iglavce. Ta uspeh se je dosegel zaradi velike uporabe strojev za podiranje dreves. Večje težave povzroča vprašanje, kako spraviti ves posekani les na žage. Da bi se v tem oziru mobilizirale vse sile, je bila izdana določba, da se pri prihodnji ečnji ne bodo upoštevale firm«, ki ne bi letos pravočasno in v polnem obsegu odvozile nakupljene količine lesa. Podlaga za cene se ne določa več od nakladalne postaje ali od žage, temveč od gozda in morajo zato rešiti prevozni problem žage.
Na Mošnjo finsko sečnjo je v veliki meri vplivalo vreme. Zima je bila čisto nenavadna. Na severu je bilo tako veliko snega, da se je sečnja mogla komaj izvesti in da je bila dostava lesa do splavnih postaj zelo težavna. Na jugu in vzhodu pa skoraj ni bilo snega in je bila zato dostava debel k splav-nim krajem zelo težavna. Sedaj se mora zamujeno nadoknaditi, kar pa bo v celoti izvedljivo samo za bliže ležeče kraje. Les so že začeli splavi j ati.
Švedska je letos sečnjo postavila posebno visoko, namreč na 55 milijonov kub. metrov. To pa predvsem zaradi pomanjkanja ku
riv, katera bi moral nadomestiti les. Sečnja je kljub visokemu načrtu v glavnem končana. Glavno delo se je izvršilo v mesecu marcu, ko se je posekalo že 53 odstotkov lesa za kurivo in oglje ter 18 odstotkov tkivnega lesa, torej 71 odstotkov vse predvidene tečnje. Poleg stalnih gozdnih delavcev so se uporabile še posebne pomožne skupine za sečnjo. Splavljanje lesa se je že začelo.
Na Norveškem je sečnja dobro '-■apredovala, vendar pa bo naj brže nekoliko zaostala za postavljenim programom.
Na Danskem je lastna oskrba z lesom zelo omejena. Predvidena sečnja bukve pa s© je izvedla v polnem obsegu.
Na Nizozemskem so skušali zaradi zmanjšanih uvoznih možnosti povečati domačo sečnjo. Predvidena sečnja se je tudi v resnici izvedla in tudi dovoz lesa na žage se je izvedel pravočasno. Isto se more reči tudi glede Belgije.
Francoska pridelava okroglega lesa se ne more enotno presoditi. Pri lanski sečnji okroglega lesa so se pokazali zelo veliki nedostatki. Ti niso bili toliko posledica pomanjkanja raznih tehničnih pripomočkov, temveč so bolj izvirali iz mentalnosti nekaterih uradov in tudi prebivalcev. Letos se je gledalo na to, da se lanske napake ne ponove. V mnogih krajih se je to tudi posrečilo, zlasti v državnih gozdovih. More se zato ra-
čunati, da bo letos gospodarstvu več lesa na razpolago kakor 1.1942.
V	Švici so mislili ob začetku novega gospodarskega leta, da bo potrebno manj lesa ‘in se je zato sečnja znižala od 200 odstotkov lanske sečnje na 150%. Veselje švicarskega gozdnega posestnika pa ni trajalo dolgo, ker je sekcija za les naročila kantonom, da vse potrebno pripravijo, da bo sečnja dosegla 200 odstotkov lanske. Zvišanje sečnje je bilo neizogibno, ker potrebuje gospodarstvo velike količine drv.
Slovaška je ena redkih evropskih držav, ki je mogla, čeprav je v vojni, izvesti sečnjo popolnoma pO načrtu. V nekaterih vrstah ka kor v bukovini so se dosegli celo
za 2 centa na 20.5 centa za libro. Urad za kovine je iznašel nov elektrolitični postopek, s katerim se more uporabljati tudi dolomit iz Nevade. Ta ležišča dolomita se cenijo na 400 milijonov ton. Izvedba ameriškega magnezijskega načrta zavisi od tega, če se bo posrečilo postaviti potrebne dodatne električne centrale.
Svinec
Španija je bila nekoč med najpomembnejšimi proizvajalci svinca na svetu. Kasneje pa je zaradi uvoza cenejšega svinca iz čezmorskih krajev ter zaradi državljanske vojne proizvodnja močno padla. Španska vlada si prizadeva, da bi se proizvodnja zopet dvignila na staro višino. V deželi nahajajoča se ležišča se cenijo na najmanj 20 milijonov ton. Od leta 1880. je znašala vsa proizvodnja 14 milijonov ton. V bodoče pride ta proizvodnja in topitev rude pod kontrolo falangističnega sindikata. Nato se bodo na novo ure-
presežki Tudi odvoz lesa iz goadov j tu(j- oene Sedanje cene ne se ib dobro izvedel, zlasti ce se dajejo proizvajalcu nikakega do-
Clen 3. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 13. 'julija 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Giuseppe Lombrassa
se je dobro izvedel, zlasti če se upoštevajo vojne razmere.
Tudi na Madžarskem se morejo označiti razmere v sektorju okro glega lesa kot zadovoljive. V nekaterih krajih so bili načrti sečnje postavljeni malo previsoko in tako se je izkazalo, da je bila volja sicer dobra, toda meso slabo. Vendar pa se bo glede listovcev dosegel presežek, dofiim bo glede lesa iglavcev pomanjkanje.
Romuuska sečnja je sicer v primeri z načrtom nekoliko zaostala, vendar pa so njeni rezultiui tako dobri, da je lastna oskrba dežele z lesom popolnoma zagotovljena.
Mednarodni kovinski trg
O položaju na mednarodnem kovinskem trgu daje »Sudost-Echo« naslednji pregled:
Aluminij
Pred kratkim objavljeno poslovno poročilo delniške družbe Chip-pis, tovarne za aluminij, kaže vpliv vojne na vso švicarsko industrijo aluminija. Oskrba podjetja z boksitom iz Francije, Italije in Madžarske je trpela zaradi transportnih težkoč. Družba je udeležena pri številnih inozemskih podjetjih. V Marseilleu naj bi se s pomočjo družbe povečala tovarna gline. Z družbo za kable v Cosso-naju je bila sklenjena pogodba o proizvajanju kablov in žic. Značilno je, da je tudi tovarna v Chip-pisu povečala svoje livarne in predelovalne izdelke. Očilno je, da hoče Švica vedno bolj izdelovati gotove aluminijaste izdelke namesto surovega aluminija. Plavža r-ska proizvodnja podjetja je komaj dosegla proizvodnjo v 1. 1941. Navzlic velikemu izvozu zaradi izmenjave se je mogla zaradi velikega pomanjkanja bakra, niklja in kositra povečana domača potreba po aluminiju v celoti kriti. Oskrba z glino se je gibala v okviru meddržavnih pogodb brez posebnih motenj. Poslovni dobiček je padel od 22.7 na 16 milijonov, čisti dobiček pa od 14.4 na 10.2 milijona šv. frankov. Kapital družbe se zviša od 15 na 90 milijonov fr., in sicer z namenom, da se zgrade nove vodne električne centrale in da se poveča švicarska udeležba pri inozemskih podjetjih.
Po koncentraciji bakrene proizvodnje se je v USA ustanovil z udeležbo Kanade, Vel. Britanije in USA Comhined Aluminium Committe ter je v tem odboru prevzela Amerika vodstvo. Proizvodnja aluminija v Ameriki se bo še nadalje povečala. Kako so rasle investicije v aluminijska podjetja, kažejo naslednje številke: V nova podjetja se je naložilo 1. 1989. 5 milijonov dolarjev, 1. 1940. 17, 1. 1941. 57 in v prvih devetih mesecih 1942 70 milijonov dolarjev. Vsa proizvodnja Kanade se ceni za leto 1943. na
225.000 ton.
Magnezij
Japonska je od leta 1932. dalje razvijala svojo industrijo magnezije po načrtu. V glavnem se opira na bogata ležišča visokovred-nega magnezija v Mandžuriji. Ta ležišča se cenijo na 6 milijard ton, morda celo na 12 milijard ton. V laboratorijih se delajo poskusi za nov tehnični postopek, da bi se dobil magnezij, ki bi vzdržal posebno visoko vročino. Ležišča na Koreji se cenijo na 3 milijarde ton.
Urad za vojno proizivodnjo \v USA je objavil, da bo dosegla v 1. 194)2. proizvodnja magnezija
85.000 ton, 25krat več ko v letu 1939. S previdnostjo pa je treba sprejeti napoved, da se bo celotna kapaciteta magnezijske industrije do konca leta zvišala na
300.000 ton, ker bi bila ta količina desetkrat tako velika kakor je znašala vsa svetovna proizvodnja pred vojno. Povečanje proizvodnje je omogočilo znižanje cene
bička. Izgubo na domačem trgu morajo proizvajalci izravnati z višjimi cenami za svinec, ki se izvaža v 'inozemstvo. Proizvajalci žele, da se cena zviša za 300 do 400 pezet pri toni. Sedaj velja tona svinčene rude 1350 pezet.
V	Italiji se je uvedla prijavna obveznost za vsa podjetja, ki imajo več ko 50 kg svinca in cinka. Po izvršeni prijavi se more predelovanje nadaljevati.
Iz Londona poročajo, da bodo podjetja v Afriki znatno povečala svojo proizvodnjo svinca. Ti načrti pa so že stari, a se dosedaj niso mogli izvesti, ker ni bilo mogoče dobiti potrebnih strojev niti |iz Združenih držav Severne Amerike niti iz Anglije. Sedaj pa so baje že dane obvezne izjave o dobavi potrebnih strojev.
Baker
Zaradi pomanjkanja bakra je bila v Švici prepovedana uporaba bakra pri raznih ležajih in za izdelovanje posebnih strojnih delov iz brona, ki bi imel več ko 65% bakra.
Braziljska vlada posveča domačim bakrenim ležiščem povečano pozornost. V več državah so bila ugotovljena ležišča bakra. Brazilija je svoje dni izvažala manjše količine bakra v Urugvaj, Argentino in v USA, istočasno pa uvažala rafiniran baker, valjani baker in bakrene zlitine.
Iz Lisabone poročajo, da je vlada USA sklenila z vlado v Chile pogodbo, po kateri bo prevzela vso letošnjo chilensko proizvodnjo bakra. Chile bo morala zaradi tega ustaviti svoj izvoz bakra v Španijo. Ameriške družbe so finansirale razne naprave za izkoriščanje bakrenih rudnikov.
železni davek v Švici
Švicarski vojoii, industrijski in delovni urad je uvedel s 1. julijem tako imenovani železni davek. Ta naziv pa je prav za prav napačen, ker ne gre za plačilo kakega davka, temveč za oddajo starega železa, ki se nahaja pri industrijskih podjetjih. Koliko železa mora vsako podjetje oddati, se izračuna na podlagi zalog. Podjetja, ki ne bi imela dovolj železa, morajo zaprositi, da namesto železa plačajo določen znesek. Za prvi in drugi obrok pa zamenjava z denarjem ni dopustna.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 16. julija 1943-XXI.
Štev. 57.
Iz italijanskega gospodarstva
Uradni list v Ki mu je objavil dekret finančnega ministra, po katerem se morejo davki plačevati tudi s petodstotnimi zakladnimi boni.
Konfederaciji industrijcev in delavcev v Kirnu sta sklenile sporazum o plačevanju zaradi letalskih alarmov in napadov izgubljenki delovnih ur. Soglasno je bilo dogovorjeno, da se plačajo te ure tudi v primeru, če bi se delo zaradi alarmov in letalskih napadov ustavilo.
Ministrstvo za korporacije v Kirnu je objavilo pojasnilo k svojemu razglasu z dne 17. januarja 1943. Pojasnilo pravi, da je prepovedano vsako izdelovanje in prodajanje keramičnih ploščic in iu-di ploščic za oblaganje sten.
Ministrstvo za korporacije je izdalo odlok, v katerem priporoča oblastem, da poostre svoje nadzorstvo nad izdelovalci čevljev. Da bi imelo nadzorstvo čim večji uspeh, naj se pritegne k sodelovanju tudi občinstvo. Pri vsakem korporacijskem svetu naj se imenuje tričlanska komisija, katero naj tvorijo: predsednik korporacijskega sveta, zastopnik industrije in zastopnik v sindikatu včlanjenih delavcev.
Podružnica zavoda Banca Nu-ziouale del Lavoro v Rimu se v kratkem na podlagi dogovora med italijanskim ministrom Riccardi-jem in bolgarskim ministrom Za-harijevim ustanovi v Sofiji. Ustanovitev te podružnice bo omogočila še večjo poglobitev italijansko-bolgarskih gospodarskih odnoša-jev.
Elektrarniška družba Adriatica Elettricitk v Benetkah bo tudi letos izplačala 10 odstotno bruto-di-videndo od glavnice 1280 milijonov lir.
Elektrarniška družba Societa Meridionale di Elettricitk v Neaplju je dosegla lani pri delniški glavnici 1225 milijonov lir 112.2 (predlani 107.1) milijona lir čistega dobička ter bo zopet izplačala 7.4 odstotno dividendo.
Kakovost letošnjega italijanskega pridelka je zelo dobra ter je bila pri pšenici skoraj povsod dosežena hektolitrska teža 78 kg, v mnogih krajih pa tudi hektolitrska teža 80 kg in tudi več. Zaradi dobre letine se bo oskrba s kruhom zboljšala, posebno še, ker letos ne bo treba pošiljati žita v pasivno kraje, kakor v Albanijo in Grčijo. Da se je dosegel tako dober uspeh žetve, je zasluga dobro organiziranih žetvenih del. Z uspehom so pri žetvenih delih sodelovali tudi dijaki.
Pri letošnjem popisu živine, ki
bo 20. t. m., ®e bo prvič popisala tudi perutnina in bo tako mogoče bolj pravilno organizirati oddajo jajc.
Petdesetletni
doleniske
Nekaj statistike
Ze pred približno sto leti so se naši predniki bavili z železniškim vprašanjem. Z Dunaja do Celja je stekla prva železniška lokomotiva 2. junija 1846, iz Celja do Ljubljane pa 18. septembra 1849. Železniško progo iz Ljubljane so podaljšali šele 28. julija 1857 do Triesta. Gorenjska je bila zvezana s Koroško 14. decembra 1870, Kamniška proga pa je bila dograjena 28. januarja 1891, dočim je vrhniška železnica stopila »v akcijo« par let po velikonočnem potresu 1895.
Tehnična dela.
Krema za nego!otrok
BABMOL
m. PM.Ičotac
dobi se v vseh lekarnah in drogerijah
Le migliori macchine per carto-naggi, legatorie, arti grafiche, zinco-
§rafie, scatolifici ecc. sono fornite alta
S. A. Ing. M. GAIA - Brescia
Chiedete prospetti e offerte airistituto Economico Italiano — Casella postale 30 — Chiari (Brescia;. ______________
Najboljše stroje za kartonažo, knjigoveznice, grafična dela, cinko-grafije, izdelovanje škatelj itd. dobavlja tvrdka
S. A. Ing. M. GAIA - Brescia
Zahtevajte prospekte in ponudbe pri Isti-tuto Economico Italiano — Casella Po stale 36 — Chiari (Brescia).
Dolenjska praznuje pravkar svojo petdesetletnico, odkar je zažvižgala prva lokomotiva na progi Ljubljana — Grosuplje — Kočevje. Nekako trideset let, od 1864 dalje so se v tem oziru doslej zapostavljeni Dolenjci venomer odločno potegovali za uresničenje dolenjske proge. Moledovali so na vse načine leta in leta ter pritiskali na kljuke zdaj v deželnem zboru Kranjskem, zdaj v državnem zboru na cesarskem Dunaju. Odnehali niso, dokler ni bila dolenjska proga uzakonjena 16. decembra 1891. Vsa gradbena dela so bila proračunaoa na 9 'A milijona goldinarjev. Najprej so delavci zasadili krampe in lopate za glavno progo Ljubljana—Grosuplje, odkoder se odcepi stranska proga v Kočevje. Kot vzrok za prednost pred ostalo glavno progo do Novega mesta se je navajalo dejstvo, da se je Trboveljska pre-mogokopna družba kot lastnica kočevskega rudnika pogodbeno zavezala, da bo prispevala letno po 100.000 ton svojega premoga za uporabo kuriva na teh železnicah po lastni dobavni ceni in naj bi se zato višji običajni prodajni znesek pripisoval konzorciju železnice v prid. Dunajsko podjetje bratov Redlich & Berger je prevzelo gradnjo in pričelo z njo 21. maja 1892.
Drugi del glavne proge Grosuplje—Novo mesto s stransko progo do Straže se je pričel graditi 12. septembra 1893. Prvi vlak do namembnih postaj Novo mesto—Straža je zdrčal 7. aprila 1894, oziroma 27. aprila istega leta. Na tem odseku so izvrševala vsa dela kar štiri gradbena podjetja, med njimi italijanska tvrdka Ceconi & Comp., ki je zgradila tudi veliki bohinjski predor na karavanški železnici. Na odseku Grosuplje— Novo mesto—Straža so bila vsa gradbena dela izvršena v 428 dneh. Skupno se je porabilo 97 tisoč mehkih Ipragov na vrhnjem dolu proge, 256 m3 mostovnega in posebnega lesovja ter 76.200 m3 gramoza. Skupna dolžina tirnic je znašala 69.272 km, skupna teža 9 'A m dolgih tirnic pa 3610 ton. Prekopanega je bilo ogromno kubičnih metrov zemeljskega in skalnatega materiala. Zidale so se le visoke stavbe in zidovje v predorih v skupni izmeri 36.700 m3. Na j višji nasip znaša 14.6 m, naj-globokejša v skale vsekana votlina 18.4 m. Obzidani viadukt pri Višnji gori obsega 6800 m3 zidane prostornine in je veljal 107.000 gold. Proga preseka 135 krat ceste in pota. Glavna proga Grosuplje—Ljubljana—Novo mesto j,e dolga 74'692 km in stranska proga Novo mesto — Straža 8'294 km, stranska proga Grosuplje—Kočevje pa 49-487 km, skupaj 132.453 kilometrov.
Na tej progi je stekla prva lokomotiva 16. julija 1893.
Splošnemu prometu pa je bila odprta 27. septembra istega leta. V Kočevju sta se takrat navzočemu trgovinskemu ministru predstavili in ga prosili za podaljšanje proge od Novega mesta v Belo-krajino dve deputaciji iz Metlike in Črnomlja.
Podaljšanje belokranjske železnice do deželne meje
preko Gorjancev je nato stopilo v odločilni Stadij. Po dvajsetletni borbi so jo končno dogradili lik pred zadnjo svetovno vojno 25. maja 1914. Ob tej priliki je navzoči železniški minister poudarjal, da se vlada dobro zaveda velike važnosti dolenjske železnice, ki predstavlja novo zvezo med osrčjem države in jugom. Treba je gospodarsko dvigniti kraje, ki so doslej spričo nedostajanja prometnih sredstev zaostajali in propadali.
Z zgraditvijo te poslednje proge v Ljubljanski pokrajini je prišla nova belokranjska železnica v stik z Bubnjarci in Karlovcem na Hr-vatskem in tako neposredno preko Ogulina in Knina dobila zvezo z Dalmazijo in Adrianskim morjem.
Novi žitni režim na Bolgarskem
Minister Zaharijev je po radiu govoril o novem bolgarskem žitnem režimu. Za letošnjo žetev uporabljeni sistem se &elo razlikuje od lanskega. Kmet mora letos oddati količino žita, ki se določi z ozirom na kakovost zemlje in velikost obdelane zemlje. Kar je pridelal kmet žita več, s tem prosto razpolaga. 2e pred žetvijo se obvesti vsak kmetovalec, koliko žita bo moral oddati. Dočim so se prej strogo kontrolirale mla-tev, dobave in mletje, se bo sedaj kontrola omejila na minimum. Videlo se bo, če bodo kmetovalci oddali predpisane količine žita.
ena tretjina normalne žitne cene. Koruza pa se mora oddati do 1. marca 1944. Minister je naglasil, da je celo dobro, če ostane koruza do prihodnje pomladi pri kmetovalcu, ker se je pokazalo, da vskladiščenje velikih količin v skladiščih žitne direkcije povzroča velike težkoče.
Premije so z ozirom na splošni dvig cen prav za prav skromne. Ker pa ima kmetovalec pravico, da s presežkom pridelka prosto razpolaga, se mu s tem nudi prilika za primerno odškodnino.
Gostilničarski vestnik
gospodarske vesti
Posebno važno je, da so ostale v veljavi dosedanje cene. Za oddajo žita do 1. novembra dobe kmetovalci posebno premijo, in sicer 2 leva za kg, kar je približno
Vlada se je odločila k tej širokopotezni ureditvi žitnega trga v prvi vrsti zaradi letošnjih dobrih žetvenih izgledov. Vplivalo pa je tudi to, da se nakupovalna akcija v 1. 1942. kljub strogim predpisom ni dobro izvedla in zato ž/itna direkcija ni dobila one količine žita, ki bi: jo hila morala.
IZDELOVALNICA HARMONIK
FLEISS JOSIP
UUBUMU, BLEIV/EISOVJ 35
VAM NUDI VELIKO IZBIRO PIANO IN DIATONIČNIH HARMONIK
Podaljšanje rokov o kolko-vanju igralnih kvart
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal glede na naredbo z dne 8. februarja 1943-XX1 št. 16 o uvedbi taksnega papirja z vodnim tiskom in taksnih golic za menice in druge trgovinske vrednostne papirje ter o spremembi predpisov o nekaterih taksah in neposrednih davkih in smatrajoč za umestno, da se podaljšajo roki o novem kolkova-nju igralnih kvart, določeni v členu 27. navedene naredbe, naslednjo naredbo:
Clen 1. — Roki iz člena 27. naredbe z dne 8. februarja 1943-XX1 ši, 16 o kolkovanju igralnih kvart, določenem po členu 26. te naredbe, se podaljšujejo do nadaljnje odredbe.
Clen 2. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 5. julija 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Giuseppe Lombrassa
Iz zadružnega registra
Iz upravnega odbora Kreditnega gospodarskega društva v Logatcu se izbriše Trpin Janez, vpiše pa se član upravnega odbora Počkaj Anton.
Že 121 mali
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 8 Telefon it. M-7*.
Žitne cene v Nemčiji za gospodarsko leto 1943./44. so bile določene v isti višini ko lani.
Da se zagotovita pravočasna žetev in jesenska setev, so zasedbene oblasti v Ukrajini odredile, da; mora pri poljskih delih sodelovati tudi mestno prebivalstvo.
Državni komisar za Ukrajino je izdal prepoved o zakolu telet in se morajo vsa teleta rediti. Izdane so bile še druge odredbe, da se odpravi veliko pomanjkanje živine.
Srbski moratorij za zasebne pravne obveznosti izpred vojnih časov, ki je potekel 6. julija 1943, je podaljšan za eno leto.
Srbski komisar za cene je določil v sporazumu s kmetijskim m -nistrom osnovno ceno za pšenico, rž, ajdo in soržico na 400 din za 100 kg. K tej ceni je prišteti še premijo 100 din za oddano žito do konca septembra in posebno premijo 100 din za žito, oddano do konca avgusta.
Romunsko finančno ministrstvo
je dobilo pooblastilo, da jamči za romunskim vinogradnikom dovoljeno posojilo v višini 300 milijonov lejev.
Najvišji romunski bančni svet je odredil, da mora še nekaj denarnih zavodov likvidirati. Dosedaj je odredil svet že likvidacijo 700 denarnih zavodov, da se je. skrčilo število romunskih bank na' približno 300.
Egiptski izvoz je po vrednosti padel od 62 milijonov v 1. 1940. na 22 milijonov v 1. 1941. in na 19 milijonov funtov v 1, 1942. Padec izvoza je tem bolj občuten, ker so se cene zvišale. Egiptski uvoz, ki je bil v 1. 1939. do 1941. precej stabilen in znašal približno 33 milijonov funtov, se je lani dvignil na 55 milijonov, da je bila lani egipt-ska zunanja trgovina pasivna za 35 milijonov funtov.
Izvoz bombaža iz Brazilije je zaradi pretrganih zvez z Nemčijo in Japonsko nazadoval od 4.5 milijona stotov v 1. 1938. na 91.000 stotov v 1.1941. Nadomestila za odjem braziljskega bombaža v Nemčiji in Japonski Brazilija ni mogla dobiti-
Na konferenci braziljskih kavi-nih držav je bilo sklenjeno, da se tudi letos vzame polovica kave S trga.
A
(Siena Sciascia
m
ing. Sergio Sšignozzi
sposi — poročena Milano-Biella	2.	VI.	1943-XXI.
»Trgovski list« je že pisal o podjetju predilnice Remo Strona v Bielli pri Milanu, ko je počastil smrt ustanovitelja pok. Remo Strona, ki je bil znan že dolga desetletja kot soliden industrialec v tekstilni stroki in ki je pokazal globoko zanimanje tudi za kraje Ljubljanske pokrajine.
Po njegovi smrti je prevzel podjetje njegov posinovljenec g. ing. Sergij Bignozzi Strona, ki sedaj s prav tako in še večjo vnemo posveča podjetju vse svoje strokovne
itadio-Philip
vljudno sporoča lastnikom radio-aparatov, ki niso dobili dovoljenje za poslušanje, da se jim nudi prilika, da spremene hrambo svojega radio-aparata za prodajo ali komisijsko prodajo. V tem primeru naj se zgtase osebno s potrdilom mestnega poglavarstva pri tvrdki
Philips-Radio - d. Zrimšek, Ljubljana, ulica 3. maja it. 6
ki bo takoj dvignila radio-aparat iz hrambe.
PRIPOROČA SE :
AVTOMATIČNI BIFE
DRUŽBA Z O. Z.
ljubliana. Selenburgova ul. 4
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wollova 4
KLEIN
sposobnosti, da bi kljub vsem težavam mogel zadovoljiti svoje stalne odjemalce, ki jih ima mnogo v naši pokrajini in kateri so bili vselej zelo zadovoljni z vsemi izdelki tovarne, sloveče zaradi svoje j solidnosti in dobre kakovosti.
Naslednik blagega pokojnika g. | ing. Sergij Bignozzi Strona se je 2. junija t. 1. poročil z gospodično Heleno Sciascia iz veleugledne družine v Milanu. Poroka je bila v znameniti milanski katedrali. Bilo srečno!
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.