»Brez revolucionarne teorije ni revoludoname prakse
V zadnjem obdobju je bil dosežen na področju idejnopofitičnega usposabljanja napradek, tako v osnovnih organizacifah ZK kot na nivoju občinske konference. Ne moremo pa biti zadovoljnj, če razmere na tem področju ocenjujemo z vidika nalog pri uveljavfjanju družbene vloge ZK. z idej-no in poiiiično akcijo čianstva in organiza-cij ZK v današnjih in jutrišnjih družbeno-ekonomskih in idejnopolitičnih razmerah.
Dei članstva in organizacij ZK še ne do-jema idejnopolitičnega usposabljanja kot sestavnega deta in pogoja uspešnosti boja za spreminjanje družbenih razmer. Ta del Članstva ne upošteva, da se v pogojih so-ciatističnega samoupravljanja vodiina idej-nopotitična vloga zveze komunistov potr-fuje te skozi konkretno utrjevanje odloču-joče vloge delavskega razreda v sistemu družbene reprodukcije.
Lahko bi zapisali, da ZK ustvarja odloču-joč vpliv na družbena gibanja v taki meri, koitkor je sposobna z organiziranim delo-van/em, z idejami in potiUko gibati in usmerjati vse sociatističrm sile v drutbi.
Svoje akcije pa ZK ne bi mogla naravna-vati uspešno, če ne bi imela izdelane jasne ideologije. Ta pa ne nastaja v forumih in kabinetih, marveč je proizvod tako teorije marksizma kot neposredne družbene akci-je detavskega razreda. Potrebno je ra-zumeti, da ideotogija ZK ne izvira spontano in samodejno iz družbenega gibanja. torej da ne nastaja siihijsko na podlagi neposre-dnega interesa delavskega razreda oz. nje-govih delov.
Maologija, Le hoče tmetl revoluclonarnl značaj, mors btll zatnovana naznanstve-iMffi soclallzmu. Odkrivatl se mora pove-zanosl konkretnih int«resov posameznlh d*4ov delavskega razreda s celoto; pove-zovati se morajo neposrednl Interesl z zgodovlnsklml Interesi delavskega razre-da fn končno domlšljatl •• mora najbolj
elementarne vsakodnevne tnterese In polillčno, druzbeno akclfo delavskega ra-zredfl.
»Samo zavest, ki bo sposobna razviti ideologijo, ki je zasnovana na znanstve-nem marksističnem pogledu, in ki Izhaja \z kompletnih problemov in vpraSanj, lahko defavci dvignejo nad svoj ozfci in vsako-dnevni horizont in samo taka ideologija prispeva k razredni sociatistifini samou-pravljalski zavesti delovnih Ijudi.« (V. Jan-žii).
Pomembno je. da v zvezi komunistov gojimo značaj ustvarjalne ideologije \n na-sprotujemo slehernemu zadovoljstvu in zapiranju v dogmatičnost družbene rnisli. Jasno se moramo zavedati, da 10-letno podcenjevanje teoretičnega dela usposab-Ijanja in marksizma Še r»i popolnoma pre-seženo. Še vedno sta prisotna tako frag-mattzem kot prakticizem v podcenjevanju idejnopolitičnega usposabljanja.
Franc Setinc je zapisal, da »v samou-pravni družbi naraSča pomen teoretifinega dela in usposabljanja, ker so zvezi komuni-stov za uresničevanje vodilne vloge v vseh porah življenja potrebni argumenti, znanje, prepričanje in zgled. Potrebno je znanje, ki klije iz potreb prakse, iz nujnosti po spre-minjanju sveta«.
To so nekatere premise, ki jih moramo imeti komunisti pred seboj, ko razmišljamo o idejnopolitičnem usposabljanju. Občin-ski komite ZKS bo v letošnjem letu organi-zira! vrsto oblik usposabljanja od seminar-jev za kandidate in novosprajete čiane do politične šole in dopisne Šole marksizma. Izkušrtje kažejo, da je tam, kjer je raven znanja visoka, več revolucionarne vneme, več odločnosti in jasnosti, večja razumfji-vost nalog.
»Brez revolucionarne teorije nt revolu-cionarne prakse^tLenin.
JANKO PUČNtK