ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 121 ka: prva knjiga (1987) obsega zanimive Spomine od marca 1848 do julija 1849, druga knjiga (1988) pa pedagoški spis Vzgoja v duhu svobode. „ . . ' . , Četrta smer Britovškovega dela je agrarna zgodovina. Tej je bila posvečena nje­ gova disertacija, ki je izšla štiri leta pozneje, precej dopolnjena in razširjena kot samostojna knjiga pod naslovom Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem (1964) Knjiga načenja vrsto problemov iz tega izredno zanimivega, a se vedno pre­ malo raziskanega časa. V uvodu v knjigo je napisal Britovšek, naj njegov P™pevek »vzpodbudi raziskovalce k nadaljnjemu, še bolj sistematičnemu arhivskemu delu, ki bi pojasnilo in iztrgalo pozabi prenekatero zanimivost iz agrarne zgodovine tega ob­ dobja« Tem besedam tudi danes ni kaj dodati. Od agrarne problematike se Bntovsek ni več ločil. Z agrarno zgodovino se sicer ni mogel več dosti ukvarjati, zato pa se je posvetil agrarni ustvarjalnosti v svojem drugem domu v Dolinah pri Umagu, sredi lepe istrske pokrajine. Kjerkoli že bo, v Ljubljani ali v Dolinah, mu želimo se veliko uspehov v delu in življenju. V a s i l i j M e l i k BIBLIOGRAFIJA PROF. DR. MARJANA BRITOVŠKA Delne starejše bibliografije so izšle v: Biografije in W b U o g ^ J e i^vera i te ta ih učiteljev in sodelavcev, Ljubljana 1957, str. 101, druga knjiga za leta 1956-1966 Ljub­ ljana 1969, str. 52-53 in tretja knjiga za leta 1966-1976, Ljubljana 1979 str. 11-12. Bibliografske, podatke vsebujejo za vsako študijsko leto ciM°stirana poročila o delu ki jih izdaja Filozofska fakulteta v Ljubljani in za leta 1984, 1985, 1986, 1987, kakor tudi Katalog ob razstavi publikacij in predstavitvi izsledkov znanstvenoraziskovalnega dela Filozofske fakultete. . , + Pričujoča bibliografija skuša zajeti vse objave. Urejena je kronološko, enote iste­ ga leta pa po abecednem vrstnem redu. Ocena: Knjiga o Komuni — Naši raz­ gledi 27. 12. 1952. (Lissagarey: Zgodo­ vina pariške Komune). Poročilo o zborovanju zgodovinarjev v Ptuju. — Ljubljanski dnevnik 28. 9. 1953. Poročilo ob izidu »-Kronike« za leto 1953. — Delavska enotnost 4. 12. 1953. Ocena: Meringova Zgodovina nemške socialne demokracije. — Naši razgle­ di 14. 3. 1953. Ocena: Ob slovenskem prevodu.knjige Karla Kautskega »Agrarno vpraša­ nje«. _ Naša sodobnost 1, 1953, str. 8. Uvajanje novih kultur na Kranjskem v drugi polovici 18. stol. in v prvi polo­ vici 19. stoletja. — Zgodovinski časo­ pis 12-13, 1958/59, str. 111—149. K ruskim izdajam Leninovih del. — Naši razgledi 30. 6.. 1960. Monografija o Mehringu. .— Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1, 1960, str. 325—337. Nastanek nemške socialdemokratske le­ vice med prvo svetovno vojno. — Naši razgledi 23. 7. 1960. Ob izidu Zgodovinskega časopisa 1958— 1959. — Naši razgledi 6. 2. 1960. Razkroj fevdalne agrarne strukture in prehod na individualno kmetijstvo na Kranjskem (povzetek disertacije). — Kronika 8-9, 1960, str. 81—90 in 159— 165. Vodnik skozi čas in družbo. — Ljublja­ na 1960, 272 str. (Sourednik in pisec prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja.) Zgodovinski pogled na glavne razvojne faze v delavskem gibanju. — Ljub­ ljana, Knjižnica delavskih in ljudskih univerz 1960, 112 str. (Skripta za po­ litične šole.) Luise Dornemann: Klara Zetkin. — Naši razgledi 8. 4. 1961. Muzej ljudske revolucije v Slovenj Gradcu. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1, 1962, str. 309— 320. Iz boja- in življenja Rože Luxemburg. — Naši razgledi 24. 8. 1963. Koncepcija prve internacionale do voj­ nega, kolonialnega in nacionalnega vprašanja. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 4, 1963, str. 3—78. Marksova koncepcija taktike perma­ nentne revolucije. — Marx i savre- menost I. Beograd 1963, str. 341—346, 347—358. (Naučni skup Beograd— Aranđelovac, 17.—21. december 1963.) Ob stoletnici začetkov nemškega social­ demokratskega gibanja. — Naši raz­ gledi 8. 6. 1963. Ocena: Ob knjigi dr. B. Grafenauerja: Kmečki upori na Slovenskem. — Naši razgledi 9. 9. 1963. Diskusija ob referatih. — Marks i sa- vremenost II. Novi Sad 1.—5. junija 1964, str. 166, 423. Koncepcija Prve internacionale prema ratnom, kolonialnem i nacionalnom pitanju. — Pregled, časopis za dru­ štvena pitanja Sarajevo 16, 1964, str. 401—422 (povzetek razprave). 122 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 Marks i Engels u revoluciji 1848—1849. godine i njihovi taktički stavovi. — Prilozi za istoriju socijalizma 1, Beo­ grad 1964, str. 11—67. Ob stoletnici prve internationale. — Naši razgledi 19. 9. 1964. Ocena: Nekaj misli ob Pregledu zgodo­ vine Zveze komunistov Jugoslavije. — v Naši razgledi 21. 3. 1964. Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem. — Ljubljana 1964, 430 str. Radnički pokret u periodu između I. i II. internacionale. — Priručnik za istoriju međunarodnog radničkog po­ kreta. Beograd 1964, str. 279—331. Začetki slovenske socialne demokracije. — Naši razgledi 20. 6. 1964. Ocena: Srečanje jugoslovanskih in nem­ ških zgodovinarjev. — Naši razgledi 5. 12. 1964. Stav Prve internacionale prema nacio­ nalnom, kolonijalnom i vojnom pita­ nju (Marksove i Engelsove koncepci­ je). — Prilozi za istoriju socijalizma 2, Beograd 1965, str. 83—157. Stavovi druge internacionale prema ratu i kolonialnem pitanju. — Beo­ grad 1965, 282 str. Gledišta radničkih vođa socialđemokra- tije po vojnom pitanju do propasti druge internacionale. — Beograd 1966, 110 str. Građa za opštu bibliografsku dokumen­ taciju za izučavanje međunarodnog radničkog pokreta, I—V. — Beograd, Institut za izučavanje radničkog po­ kreta 1966., 1018 str. (Sestavil s sku­ pino sodelavcev — xerox.) Muzej ljudske revolucije v Slovenjem Gradcu. — Naši razgledi 9. 7. 1966. Stališča II. internacionale do vojne in kolonialnega vprašanja. — Borec 17, 1966, str. 557—565, 689—694. Znanost o delavskem gibanju. Utrinki iz znanstvenih knjižnic za proučeva­ nje delavskega gibanja. — Naši raz­ gledi 26. 2. 1966. Lenin in zimmerwaldsko gibanje. — Prispevki za zgodovino delavskega gi­ banja 7, 1967, str. 43—74. Ocena: Peta knjiga Prijateljeve Sloven­ ske kulturnopolitične in slovstvene zgodovine in pripombe dr. Dušana Kermavnerja. — Naši razgledi 20. 7. 1968. Kominterna ob petdesetletnici ustano­ vitve Komunistične internacionale. — Naši razgledi 22. 3. 1969. Lenjin u borbi za treću internacionalu u toku prvog svetskog rata. Lenjin i evropska socijaldemokracija 1914— 1915. — Prilozi za istoriju socijalizma 6, Beograd 1969, str. 135—207. Politični nastop dr. Antona Ffistra v marčnih dneh leta 1848 na Dunaju. — Časopis za zgodovino in narodopisje 40, 1969, str. 432—447. Revolucionarni idejni preobrat med prvo svetovno vojno. — Ljubljana 1969, 417 str. Ocena: Dušan Kermavner. Ivan Cankar in slovenska politika. — Delo 22. 2 1969. Anton Füster in revolucija 1848 v Av­ striji. — Maribor 1970, 425 str. Četvrta internacionala. — Beograd, Rad­ nički i nacionalno oslobodilački po­ kreti. Beograd 1970, str. 825—828. Druga internacionala. Radnički i nacio­ nalno oslobodilački pokreti. Beograd 1970, str. 729—747. (Enciklopedijski priručnik 2.) Kritički osvrt i istoriografski rad Duša­ na Kermavnera. — Prilozi za istoriju socijalizma 7, Beograd 1970, str. 465— 473. Lenjin u teorijskoj i praktičkoj borbi za samoopređelenje naroda. — Među­ narodni radnički pokret, Beograd 1971, str. 5—38. Lenin v boju za uresničevanje revolu­ cionarnih načel. — Prispevki za zgo­ dovino delavskega gibanja 10, Ljub­ ljana 1970, str. 3—65. (V skrajšani ob­ liki v : Prilozi za istoriju socijalizma 8, Beograd 1971, str. 3—70.) Međunarodne konferencije socijalistič­ kih i socialdemokratskih partija (za vreme prvog svetskog rata). — Rad­ nički i nacionalno oslobodilački po­ kreti. Beograd 1970, str. 825—828. (En­ ciklopedijski priručnik 2.) Neupogljiv uresničevalec revolucionar­ ne ideje. Oris Leninove življenjske poti. — Naši razgledi 17. 4. 1970. Ob stoletnici Leninovega rojstva. — Kronika 18, 1970, str. 65—70. Revolucionarni idejni preokret u prvom svetskom ratu. — Prilozi za istoriju socijalizma 7, Beograd 1970, str. 57^ 141. The process of individualization of agri­ culture in Carniola in the second half of the nineteenth century. — East European quarterly 3, 1970, str. 469— 488. Vladimir Iljič Uljanov — Lenin. Ljub­ ljana, Sava film 1970, 23 str. (Ob sto­ letnici Leninovega rojstva, besedilo in izbor slik.) Iz zgodovinskih dokumentov. Nacistični zločini ne zastarajo. — Delo 18 12 1971. Iz zgodovinskih dokumentov. Nekdanji kulturbundovci in nacisti se zdaj iz­ mikajo krivdi. — Delo 25. 12. 1971. Nacistični zločini ne zastarajo. Na rob Totengedenkbuchu nemških Spodnje- štajercev. — Delo 25. 4. 1971. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 123 O zgodovini nastanka komunističnega manifesta. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 11-12, Ljubljana 1971—1972, str. 145—161. (Tudi v: Glas Srpske akademije nauka i umet­ nosti, Odelenje društvenih nauka, knjiga 17, Beograd 1973, str. 1—21.) Stališča Marxa, Engelsa in Internacio- nale do komune. — Prispevki za zgo­ dovino delavskega gibanja 11-12, 1971 /1972, str. 163—176. Zgodovinski oris stališč Marxa in En- gelsa do slovanskih narodov. — V: Zbornik simpozija Aktualnost misli Hegla, Marxa, Engelsa in Lenina v družbenem življenju in znanosti 20. stoletja, Ljubljana 1971, str. 266—305, 354. (Tudi v: Međunarodni radnički pokret, Beograd 1972, str. 54—63, 73— 95.) Boj francoskih marksistov z ministeri- alizmom. — Komunist: teoretična pri­ loga 7, 1973. Idejna in organizacijska krepitev delav­ skih strank. — Komunist: teoretična priloga 3, 1973. Idejni boj v 2. internacionali. — Komu­ nist: teoretična priloga 4, 1973. Ob sedemdesetletnici zgodovinarja dr. Dušana Kermavnerja. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 13, 1973, str. 267—271. Pomen in zgodovinske naloge 1. inter­ nationale. — Komunist: teoretična priloga 1, 1973. Plodno delo muzeja ljudske revolucije v Slovenjem Gradcu. — Vestnik koro­ ških partizanov 6, 1973, str. 120—123. Rast in krepitev delavskega gibanja v obdobju 2. internacionale. — Komu­ nist, teoretična priloga 2, 1973. Socialisti in meščanske vlade. — Komu­ nist, teoretična priloga 5, 1973. Socialisti in meščanske vlade. Boj proti reformizmu in revizionizmu. — Ko­ munist: teoretična priloga 6, 1973. Ocena: Prva odločitev Slovencev za Ju­ goslavijo. Recenzija knjige dr. J. Ple- terskega. — Naši razgledi 6. 4. 1973. Lenin in krize v RKP/b v letih od 1918 do 1921. — Prispevki za zgodovino de­ lavskega gibanja 14, 1974, str. 3—49. Leninova bolezen in vzpon Stalina. Zad­ nji meseci Leninovega življenja. — Komunist: posebna izdaja, teoretična priloga, januar — februar 1974. Delavsko gibanje in oblikovanje znan­ stvenega socializma. — Ljubljana, 1975, 56 str. In memoriam Dr. Dušan Kermavner. — Delo, 14. 6. 1975. Prvo zasedanje komisije zgodovinarjev SFRJ in ZSSR v Moskvi od 16. do 17. decembra 1974. — Zgodovinski časo­ pis 29, 1975, str. 299—309. Znanost je vselej angažirana. — Teori­ ja in praksa 12, 1975, str. 265—267. Ocena: K. Marx, Kritika gothskega pro­ grama — Fr. Engels, Kritika osnutka erfurtskega programa. — Komunist 1975, str. 5—24. Boj za Leninovo dediščino I-II. — Ljub­ ljana, 1976, 712 str. Brez ideološke in zemljepisne izolacije. Vtisi na mednarodni simpozij o soci­ alizmu v sodobnem svetu v Cavtatu. — Naši razgledi 22. 10. 1976. Marksizem in zgodovinopisje. — Anth- ropos, 1976, st. 1-2, str. 309—319. O prispevku k uveljavljanju marksi­ stične družbene misli Borisa Ziherla. — Komunist, 23. 1. 1976. Odlomek iz knjige Boj za Leninovo de­ diščino. — Delo 28. 1. — 18. 2. 1976. (Podlistek) Partija, družbeni odnosi in zavest mno­ žic. V spomin Veljku Vlahoviću. — Komunist, teoretična priloga, januar — marec 1976. Ruski carizem in revolucija leta 1848. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 15-16, 1975—1976, str. 3—66. Delavski razred — avantgarda — par­ tija. — Teorija in praksa 1977, št. 5-6, str.456—478. (Tudi v: Treći program Radio Beograda, 8 / 1977, str. 34—35; 275—296.) Ekonomski i politički uvjeti utemelje­ nja 8. marta kao političke manifesta­ cije »Ženskog pitanja«. Iz povijesti borbe za ravnopravnost žena. — Žena, časopis za znanstvena, društvena i kulturna pitanja o mestu i ulozi žene i porodice u društvu. Zagreb 1977, str. 69—99. Formiranje revolucionarne partije le- ninskega tipa. — Teorija in praksa 1977, št. 12, str. 1467—1471. ' Leninov testament. — Problemi, st. 173, 1977, str. 83—104. Oblikovanje ruske socialdemokratske stranke. Leninova znanstvena uteme­ ljitev vodilne vloge partije. — Izbra­ na dela V. I. Lenina I. Ljubljana 1977, str. 7—50. Poslerevolucionarni razvitak u Rusiji i geneza Stalinove lične vlasti. — Mar­ ksističke studije 10, Beograd 1977, str. 148—164. Usoda Leninove dediščine za Stalina. — Komunist, teoretična priloga, 1977, april—oktober. Uvodna študija. — Karl Marks, Fride­ rik Engels, Knjiga 28, Beograd 1977, str. 7—23. Zgodovinski oris boja za emancipacijo žena. — Žena, časopis za znanstvena, društvena i kulturna pitanja o mestu i ulozi žene i porodice u društvu. Za­ greb 1977, str. 47. 124 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 1 Delavski razred — avantgarda — parti­ ja. — Ljubljana 1978, 88 str. Delavsko gibanje in oblikovanje znan­ stvenega socializma. — Ljubljana 1978, 155 str. Leninova vizija socializma in porajanje Stalinovega kulta osebnosti. — Pro­ blemi 1978, št. 184-186, str. 42—69. Leninov boj za revolucionarno marksi­ stično stranko I-II. — Ljubljana 1979, 266 str. Leninova strateška in taktična linija ruske socialdemokratske delavske par­ tije v obdobju buržoaznodemokratič- ne revolucije v letih 1905—1907. — Iz­ brana dela V.l . Lenina II. — Ljub­ ljana 1979, str. 17—84. . Sperans včeraj in danes. Zgodovinski pomen Kardeljevega dela »Razvoj slovenskega nacionalnega vprašanja. — Časopis za kritiko znanosti 7, 1979, str. 73—83. Stalin odstranja staro gardo boljševi- kov. Iz knjige Carizem, revolucija, stalinizem. — Delo 22. 12. 1979. Z legijo in delavci na barikade. Lik dr. Antona Fiistra. — Delo 24. 3. 1979 (sobotna priloga). Carizem, revolucija, stalinizem I-II. — Ljubljana 1980, 900 str. Čistka je bila grozljiva. —- Delo 5. 1. 1980. Dileme in revolucionarne perspektive V. kongresa kominterne. — Komunist: teoretična priloga, 11. 4. 1980. Korenine stalinizma in negativne po­ sledice kulta osebnosti. — Ljubljana 75 str. Nekaj misli o izboru Leninovih pro­ gramskih člankov iz obdobja buržo- azno-demokratične revolucije 1905— 1907. — Tribuna 4. 2. 1980. Nekaj misli k članku dr. Ceneta Logar­ ja »Mednarodni okvir narodnoosvobo­ dilnega boja«. — Borec 1980, št. 6-7, str. 361—371. O liku in vlogi revolucionarnega demo­ krata dr. Antona Fistra. — Dr. Anton Fister v revoluciji 1848. — Maribor 1980, str. 28—84. . Borba za Lenjinovo naslede. — Zagreb 1981, 543 str. Izbrana poglavja iz zgodovine medna­ rodnega delavskega gibanja. — Ljub­ ljana 1981, 743 str. (Skripta). Leninova dejavnost in njegova filozof­ ska misel v obdobju Stolypinske re­ akcije. — Izbrana dela V. I. Lenina III. Ljubljana 1981, str. 19—33. Vzgljadi akademika Borisa Ziherla na Slovenskuju istoriografiju. Sovetskoe Slavjanovedenie 5. Moskva 1981, str. 30—38. Boj zä Lenjinovo nasleđe. — Prilozi zà istoriju socijalizma, Beograd 1982, str. 1—110. Buharinov idejni spopad s Stalinom. — Teorija in praksa 20, 1983, str. 1286— 1296. Fizička čistka u vrhovima VKP/b/ je počela sa leningrajskom aferom. — Politika, Beograd 1983, str. 43—^47. (Intervju) .. , . O posebnostih našega sodobnega biro­ kratizma. — Anthropos 1983, str. 5-6, str. 105. Razprava o stalinizmu. — Anthropos 1983, št. 5-6, str. 54—78. Stalinov boj za oblast. — Večer 5. 6. — 19. 10. 1983. (63 nadaljevanj). Sredi priprav na novo čistko v politbi- roju CK KP SZ. — Dialogi 1983, š t 4/ 5, 6, 7. Intervju: Stalin ni umrl naravne smrti. — 7 D, 30. 7. in 14. 7. 1983. ' Intervju: Stalin je ubijen? — Poìitika, Beograd 30. 3. 1983, str. 39—50. Intervju: Verzije o Stalinovoj smrti. — Politika', ' Beograd 1. 4. 1983, str. 35— 40. Stalinov termidor. — Ljubljana 1984, 548 str. Stalinova in Bubarinova skupina v bo- ju z Združeno opozicijo. — Komunist: teoretična priloga, 1984. Unutarpartijske borbe u SKP/b/ i nji­ hov uticaj na kominterno. — Među- 7 narodni radnički pokret, Beograd 27, 1984, št. 1-2, str. 69—89. Drugo zasedanje AVNOJ in kominter- na. — Avnoj i savremenost. — Sara­ jevo 1985, str. 261—267. In Memoriam France Klopčič. — Pri­ spevki za zgodovino delavskega giba­ nja 26, 1986, str. 187—194. Spomini revolucionarnega demokrata dr. Antona Fistra na revolucijo od marca 1848 do julija 1849. — Anton Fister, Izbrani spisi. Ljubljana, Arhiv Slovenije, Znanstveni institut Filozof- - ske fakultete 1987, str. 9—15. Urednik: Slovenski študenti v boju za narodno in socialno osvoboditev 1919 do 1941. : (Fotografski zbornik, I. del). Ljubljana, Univerza E. Kardelja, 1987, 353 str. Buharin in njegov čas. — Teorija in praksa 25, 1988, št. 5, str. 568—584, št. 6, str. 859—879, št. 7-8, str. 1003—1010. A l o j z C i n d r i č