št 24. V Ljubljani, dni 13. decembra 1900. Leto XIII. _ _ —----------- .. — _ Kmetje I Posestniki! Volivci I Izhaja zvečer vsak prvi in tretji ietrtek meseca. Ako je ta dan protmk, inde dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvo v poduk in zabavo. Spisi in dopisi ss pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. 3. Naročnina in inserati pa: Upravniitvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. ]. V torek, dni 18. grudna t. 1., se vrši volitev petero poslancev v kmetski skupini kranjske dežele. Oddajte vsi složno, kakor eden mož, svoje glasove kandidatom katoliško-narodne stranke, ki so: 1 V Bodnih okrajih : Ljubljana, Vrhnika, Litija. Za-tičina, Ribnica in Velike Lašče: Ivan Veneajz, odvetnik v Ljubljani. 2. V sodnih okrajih: Postojina, Ilir. Bistrita, Senožeče, Vipava, Logatec, Cirknica, Lož in Idrija: Dr. Ignacij Žitnik, deželni poslani« v Ljubljani. 3. V sodn. okr.: Kranj, Sk. fjaloka, Tržič, Kamnik, Brdo, Radovljica in Kranjska gora: Jožef Pogačnik, posestnik in poštar v Podnartu. 4. V sodnih okrajih: Novo mesto, Krško, Kostanjevica, Črnomelj in Metlika: Viljem Pfeifer, posestnik v Krškem. j 5 V sodnih .krajih: Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče in Mokronog: Frane Povše, dežel"i odbornik v Ljubljani. Volivci! Vsi kakor en mož na volišče in zmaga mora biti naša! Dragi volivci! Skušene in zaslužene može Vam priporoča katol.-narodna stranka, može, ki so že dosedaj bili Vaši poslanci, in vestno spolnjevali svoje težavne dolžnosti nasproti Vam, nasproti svojemu narodu, nasproti ljudstvu in državi! Tem možem obrniti hrbet, bi bila črna nelivaležnost in vrhu tega skrajno nespametno. Nehvaležno bi bilo tako ravnanje, ker so ti možje skosi leta posvetili vse svoje moči nesebično in pošrtovalno ssa blagor kmetskega stanu. Tako ravnanje bi pa bilo tudi skrajno nespametno, ker bi s tem Vi kmetje storili uslugo le svojim sovražnikom in brezver-skim liberalcem in si namesto skušenih, poštenih prijateljev izbrali za poslance očitne liberalce ali pa popolnoma nesposobne ljudi, ki ne bodo ničesar storili za kmetski stan — temuč le škornje snažili liberalni gospodi / Oglejmo si kratko može našega zaupanja in njihove nasprotnike. 1. Ivan Vencajz. Gosp. Ivan Vencajz bilje prvič 1. 1898. irbran za poslanca kmetskih občin ljubljanske okolice — kot naslednik dr. Šusteršiča. Zadosti je, ako o njem rečemo, da je deloval popolnoma v smislu in duhu svojega prednika. Bil je svetovalec deželne sodnije v Ljubljani. Tej službi pa se je odpovedal in postal odvetnik zato, da je pridobil popolno neodvisnost od vlade in neomejeno prostost — tako, da zamore vse svoje moči posvetiti zatiranemu kmet-skemu stanu. Njegov protikandidat je tovarnar in bogatin Lenarčič z Vrhnike. O njem ni treba druzega reči, nego da je očiten liberalec., ki svojim rojakom Vrhničanom niti sv. misijona ni privoščil. Zato ga Vrh-ničani sami ne bodo volili — ker ga predobro poznajo. Ali ga bodo tisti volili, ki ga ne poznajo ? 2. Dr. Ignacu Žitnik. Dr. Žitnik je sin kmetskih starišev. Že od 1. 1889. je deželni poslanec kmetskih občin Trebanjskih. Leta 1897. je bil s častno večino izvoljen za državnega poslanca notranjskih kmetskih občin. Kot deželni in državni poslanec se je vsigdar s posebno vnemo potezal za pravice in koristi kmetskega stanu. Zato so ga liberalci od nekdaj posebno sovražili, j Posebno se ga zato bojijo, ker z odloč- i nostjo nastopa proti raznim židovskim 1 zavarovalnicam, ki na vse pretege kmeta odirajo. Dr. Žitnik zahteva, da naj zavarovanje prevzame dežela — razne židovske banke pa naj se poženč iz dežele! Liberalci pa, kakor dr. Tavčar in drugi, ki danes hodijo po deželi in lovijo kmetske glasove »a Globočnika, Zupančiča, Božiča itd. — »o »e dr. Žitnikovemu predlogu vedno ustavljali in se potezali za židovske zavarovalnice! Nasprotnik dr. Žitnika je Ivan Božič m P»drage. O njem zadostuje povedati, da je pred nekaj leti celo svojo občino zapeljaval v krivo ve ro. Nahujskal je svoje soobčane tako, da so že nekateri odstopili od edino zveličavne katoliške cerkve. Ali ni to že zadosti, moža spoznati? Ali bode ljudstvu zvest, kdor svojemu Bogu ni bil zvest? * Jožef Pogačnik. Leta 1897. je bil Jožef Pogačnik, kmetski posestnik in poštar v Podnartu, prvič izvoljen za državnega poslanca v gorenjskih kmetskili občinah. Jožef Pogačnik jc mož pristne gorenjske korenine. Možat in odločen, jeklenega značaja. Sam kmetski posestnik, dobro vč, kje kmeta čevelj žuli. Kot državni poslanec je vedno v prvo vrsto stavil koristi kmetskega stanu. Posebno se je potezal za olajšave pri vojaški službi. Ce tudi mlad. si je hitro pridobil ugled v državnem zboru in priljubil se je vsled svojega moškega in uljudnega nastopa vsem — prijateljem in nasprotnikom. Njegov protikandidat je znani tajnik kmetijske družbe (iustav Pire — škric iz kranjskega mesta. Pire je očiten liberalec, akoravno je ob svojem času vedel po zvijači pridobiti duhovnike, da so ga volili za tajnika kmetijski družbi. Ko je pa bil izvoljen in se trdnega čutil, je krinko proč vrgel in se obrnil proti svojim dobrotnikom. Ali je tak človek vreden biti poslanec skalnato značaj ni h, možatih (ro-renjcev? Sploh naj pa Pire spolnnje (loma svoje dolžnosti kot tajnik kmetijske družbe. Naša kmetijska družba ima svoj sedež v Ljubljani — ne pa na Dunaju! Vrhu tega jc ravno ta g. Pire pokazal svojo pravo naravo na občnem zboru kmetijske družbe julija meseca 1899, ko jc poštene kmetske može, ki so od daleč prišli na občni zbor — prav neotesano zmerjal. In tak ,,mož" naj bode zastopnik poštenega kmeta? Viljem Pfeifer. Viljem Pfeifer, posestnik velike kmetije v Krškem, je starosta slovenskih poslancev. Odi. 1873. dalje je neprenehoma zastopal Novomeške kmetske občine v drž. zboru. G. Pfcifcr je na Dunaju znan kot eden najmarljivejih poslancev. Neumorno jc bil od zore do mraka na delu za svoje volilce. Nobenega truda se ni ustrašil, nobene poti! Za kmetski stan on živi — za kmetski strni delovati je njemu veselje in življenje. Posebno se je upiral davkom, ki tlačijo kmeta. Neprecenljive so njegove bogate skušnje, ki si jih jc pridobil po 271etnem neumornem delovanju. Častitljiv mož je — in volivci smejo biti ponosni nanj. Obče spoštovanje si jc pridobil na cesarskem Dunaju. Njegov protikandidat je nek graščak blizo Kostanjevice, ki čuje na ime Glo-bočnik. Razun najbližjih sosedov živa duša tega človeka do najnovejšega časa ni poznala. Nikdar ni mazinca ganil za ljudstvo — ni ga človeka, ki bi mogel reči, da bi mu bil GloboČnik kdaj pomagal, ako-ravno je imel dosti prilike, kajti okoii Kostanjevice živi zadosti revnega ljudstva. Sedaj pa kar naenkrat zahteva od ljudstva, naj mu izkaže največje zaupanje, ki je ljudstvo sploh poveriti zamore — naj ga izvoli za državnega poslanca! Mi je Bog dolenjskega kmeta res tako zapustil in s slepoto udaril — da bode GloboČnika volil za poslanca, namesto zaslužnega, s ku Še nega i>. Pfeiferja? (iorje Teld, dolenjski kmet, če te je Bog res tako zapustil ! Franc Povše. Franc Povše je sin priprostih kmetskih starišev. Oče je spoznal njegovo posebno nadarjenost in ga je poslal na višjo kmetijsko šolo, da bi sc temeljito izobrazil v vseh kmetijskih zadevah. Izšolal se jc z odliko in potem postal ravnatelj kmetijske šole. Ko se je vrnil na Kranjsko, prevzel je obširna zemljiška posestva. Leta 1891. je bil prvič izvoljen za državnega poslanca Trcbanjsko-kočevskih kmetskih občin. Ze preje je bil z ogromno večino izbran za deželnega poslanca kmetskih občin ljubljanske okolice. Kot deželni in državni poslanec je vodja Povše deloval neumorno In temeljito za blagor kmetskega stanu. Njegova dela so uvekovečena v zapisnikih državnega zbora. Tam se lahko vsakdo prepriča, kako neumorno, temeljito in strokovno nedo- sežno je ta moč požrtovalno deloval za kmetski stan. Kot eden prvih veščakov v kmetijstvu, kar jih Avstrija sploh ima, pridobil si je g. Povše velik ugled v državnem zboru. Pridobil si je pa tudi velik ugled s svojim političnim delovanjem. Zato je bil po odstopu dr. Šustcršiča izbran enoglasno za načelniku in voditelja vseh slovenskih in hrvatskih poslancev. Kot tak je bil še celo od presvetlega cesarja leta 1899. povabljen na posvet v cesarski grad! Temu uglednemu možu nasproti se usiljuje za poslanca neki Zupančič iz Rakovnika. Kdo je ta Zupančič? Konjski me-šetar! Ali ima kake zmožnosti za poslanca! Prav nobene. Sam pravi, da ni za to in da g a le nekateri gospodje silijo v volilno borbo. Spozabil se je tako daleč, da sc od znanega liberalca in rovarja proti veri dr Tavčarja, — ki kmete tako zaničuje, daje pri raznih prilikah poštene kmetske može zmerjal s „kmetavzarji" in „živino" (!!) — pusti voditi okoli po shodih in od njega priporočati za poslanca! Ali more pameten in razsoden kmet takemu človeku dati svoj glas — nasproti tako uglednemu možu, kakor je vodja Povše? Naravnost sramotno je za kmeta, ki se tako daleč spozabi. Kmetski stan nima bolj imenitnega poslanca svojega stanu, kot je vodja Povše. Uverjeni smo, da ga pošteno kmetsko ljudstvo voli z ogromno večino. Vsi naši kandidatje so zvesti sinovi katoliške cerkve. Vsi so zvesti sinovi svojega naroda. Vsi so zvesti avstrijski državljani — neomejeno udani presvetlemu cesarju. Vsi so sinovi priprostih starišev kmetskega pokolcnja! Vsi so vneti osobito in v prvi vrsti za kmetski stan. Vsi so to že po večkratnem delovanju dokazali. Vsi so zmožni za posel poslanstva. Vsi so si pridobili že ugled na eesarskem Dunaju. — To so poslanci, kakoršni morajo biti! Volite jih! Pozor za volitev v kmetskih člnah dne 18. t. m. Izkaznice so zelene! Zeleno Izkaznico seboj Y7*tl na lišče! In glasovnico z imenom našega kandidata! Pazite, da se v glasovnico določno zapiše polno Ime in naslov našega kandidata — natančno tako, kakor je tiskan na prvi strani našega lista! Bodite pravočasno na volišču — raje prezgodaj, nego prepozno! Skrbite, da gredo tudi vsi vaši sosedje, sorodniki in znanci na volišče za našega kandidata! >Te kažite nikomur glasovnice ali izkaznice! Na volišču oddajte glasovnico komisiji — izkaznico pa potem, ko ste jo komisiji pokazali, zopet shranite, ker bo morebiti ožja volitev. Ne odstranite se, dokler niste volili, pod nobeno pretvezo iz volilnega prostora. Ostanite v sobi toliko časa, da ste oddali glasovnico. Sicer lahko pridete ob volilno pravico! Dr. Romih — razkrinkan! Jeden najsilnejših in najnadležnejših agitatorjev za Globočnika proti zasluženemu dosedanjemu po siancu Pfeifer ju je. kakor znano, krški učitelj in iupan Romih. V potu svojega obraza leta od kmeta do kmeta, bega pošteno ljudstvo in hujska proti vrlemu kmetskemu prijatelju Pfeiferju, ter lovi kmetske glasove za graščaka Globočnika, ki je popolnoma nesposoben za poslanca. Pri tej agitaciji zlorablja Romih okolnost, da ima v rokah trtnico in da so skozi njegove roke šle podpore, katere je dajala kranjska hranilnica vinogradnikom za rigola-nje opustošenih vinogradov. Sedaj pa je prišlo na dan, da je Romih kmetske vinogradnike po svoji malomarnosti oškodoval za znatne podpore. Čujte, kmetovalci, da dobro spoznate svojega »»prijatelja« in da za bodoč« veste, koliko se morete na liberalnega učitelja zanašati! Kranjska hranilnica je svojedobno sklenila, dajati vinogradnikom krškega okraja podpore za rigo-lanje vinogradov. Določeno je bilo, da vsak kmetovalec dobi za vsak kvadratni meter, kojega je zrigolal, gotovo podporo. Romihu je kranjska hranilnica poverila nalogo, da jej vsako leto poda izkaze, kdo je kaj vinograda v dotičnem letu in koliko kvadratnih metrov zrigolal. Na podlagi teh izkazov dobili so potem zadevni kmetje določeno podporo. Kar naenkrat pa je kranjska hranil-niča vse te podporo ustavila. In zakaj? Vsi so povpraševali, zakaj ni več podpor — akoravno od hranilnica v ta namen odkarana svota šo ni bila porabljena. Povpraševali smo in izvedeli resnico. Evo jo: Podpore vinogradnikom so se ustavile, ker Romih ni več dajal zahtevanih izkazov! Tako |e R o ni i h o v a z a n i k e r n o s t sne dla kmetom, ki morajo zadosti hudo služiti svoj k r u h — lepo svoto podpore! In ta človek, dr. Romih, se še drzne med kmete letati, hujskati jih preti vrlemu g. Pfeiferju in jih »farbati« za svojega kandidata Globočnika! Ali ni to največja predrznost, da ne rabimo hujftega izraza? Kmetje, kaj zasluži tak človek, ki Vas je tako hudo oškodoval se svojo malomarnostjo? In kaj zasluži kandidat, kojega Vam tak človek usiljuje? Zaupanji prav gotovo ne! Proč s takimi r prijatelji* kmeta I „Kmet naj kmeta voli!" Liberalci sc naših kmetskih poslanccv silno bojč. Liberalci hočejo kmeta uničiti. Naši poslanci pa jim gledajo preveč na prste, tako da svoje nakane ne morejo zvršiti. Zato so liberalci prišli na misel, kmete pregovoriti — da izvolijo popolnoma nesposobne ljudi za poslance, kakor Zupančiča in Globočnika, razun tega pa še par očitnih liberalcev, kakor Pirca, Lenarčiča in Božiča. Potem bodo liberalci lahko delali, kar bodo hoteli, ker jim nihče ne bode več ra prste gledal. Kmet, ali si bodeš sam dalvrvokoli vratu, da jo liberalci zadrgnejo? Vsakemu mora že to odpreti oči, da Zupančiča, Globočnika, Pirca, Lenarčiča in Božiča priporoča zloglasni d r. T a v č a r bodisi osebno ali pa po svojih umazanih listih „Slov. Narod", .Rodoljub" itd. Kdo pa je dr. Tavčar ? Dr. Tavčar je s podporo duhovnikov študiral, podedoval jc tudi premoženje dveh duhovnikov (!!) — sedaj pa kakor divja zver napada in blati duhovščino, kateri se ima vse zahvaliti. Ali ni to grdo, sramotno, nesramno? Dr. Tavčar je sin priprostega kmeta iz Poljan nad Škofjo Loko. Toda sedaj, ko je s pomočjo duhovnikov postal g o s p o s k — zaničuje kmeta na nesramen način. Poštene kmetske poslance v deželnem zboru je zmerjal, da so .^metavzai jI". Na občnem zboru kmetijske družbe v Ljubljani julija meseca 1. 1899. je poštene kmetske može, ki so od daleč prišli na občni zbor, zmerjal, da so živina! Dr. Tavčar širi v svojih listih očitno nevero. D r. T a v č a r je na shodu v Starem trgu pri Ložu rekel, da so cerkve po naših gričih in dolih „z namenja naše sužnosti." (!!) D r. T a v č a r je bil tisti, ki je v Trebnjem z žandarji branil kmetom-volilcem uhod na volilni shod, akoravno je bil shod sklican kot javen shod! Dr. Tavčar je kriv, da so njegovi nesramni privrženci na shodu v Trebnjem dejanjsko silo delali uglednemu duhovniku Dr. Tavčar je v deželnem zboru vedno lažnivo in nesramno napadal vse kmetijske zadruge, ker kmetu ne privošči kos kruha. Se dolgo vrsto njegovih grehov bi lahko navedli — toda menimo, da je to zadosti. Kmetje, ali bodate res volili ljudi, katere tak mož priporoča? Ali si bodete tako bili sami sebe v obraz? Pfeifer ali Globočnik? Izbirati vam je, dolenjski kmetje, med dvema kandidatoma: eden je dozdanji vaš poslanec gospod V. Pfeifer, drugi pa novi mož, gospod Globočnik. Pfeifcrja dobro poznamo. Zanj govorijo njegovi uspehi v teku sedemindvajset let, in zadnjič smo našteli njegove posamezne zasluge, ki jih ima za Dolenjce. Zlasti smo povdarjali, da jc izposloval velikokrat državne podpore, z njegovim sodelovanjem sc je doseglo, da sc je znižal zemljiščni davek za eno tretjino, trudil se je za vinogradnike v vsakem oziru, upiral sc je z vso močjo laški vinski klavzuli (s katero se je znižala carina na laško vino in vsled katere so nas Lahi preplavili s svojim vinom); potegoval se jc za poldncvni šolski poduk na deželi; govoril jc, predlagal in stavil razne nasvete v korist davkoplačevalcev itd. — z eno besedo: on se je potegoval, in sicer večinoma z dobrim uspehom, za svoje v o 1 i 1 c e, kjerkoli je imel priliko. G. Pfeifer je izkušen in miren mož, ki je veliko storil za svoj volilni okraj. Presvetli cesar sam je to pripoznal, ko mu je podelil vitežki križec Svojega Franc Jožcfovega reda. A slabo se mu zdaj plačuje ves njegov trud: brezvestni hujskači šuntajo ljudi proti njemu zgolj z ostudnimi lažmi in obrekovanji. Sedaj si pa oglejmo njegovega nasprotnika. Da bi se zanj odločili volilci, moral bi imeti prednosti pred Pfeiferjcm in večje sposobnosti. Ali dozdaj še nismo nič slišali o „kmetu" Globočniku, kakor ga imenujejo njegovi ljudje. G. Globočnik n i kmet, ampak c. k r. poštar in vrh tega graj šč a k čez katere je nedavno hudo zabavljal „Rodoljub" ker so baje kmetom naložili odvezninsko plačilo za odpravo tlake. Zakaj nasprotniki tega ne povejo, da je g. Globočnik c. kr. poštar? zakaj to zamolčijo? Zato, ker sami ved6, da tak mož ni neodvisen, kakor n. pr. posestnik Pfeifer, ki nima nikogar nad seboj razven Boga. — Pa morebiti je Globočnik dober govornik, morebiti zna govoriti kot bi „rož'ce sadil?" Kaj še! Slane iz Novega mesta, učitelj Romih iz Krškega in drugi, se vozijo z njim okoli in govorijo namestu njega, g. Globočnik pa posluša, kima in — vse plača, tako da kar teče z miz; če nas bo še poznal tudi p o volitvah, to je drugo vprašanje. Doslej je to vse, kar nam je znano o njem. In slovensko menda sploh še ne zna pošteno govoriti. Kdo bo pa na Dunaju govoril zanj? Slane, ali pa Romih ? Potem pa Bog se usmili dolenjskih kmetov. Se bolje pa bomo vse izpoznali, če pogledamo tiste ljudi, kateri za Globočnika delajo, pišejo in govorijo. Tu je pred vsemi advokat dr. Slane. Jezičen dohtar, ki mu je ime Slane, — pa prijatelj kmetov! Ste že slišali kaj tacega? O pač, on je ,,prijatelj" kmetov, kadar se pravi: plačaj! Tega gospoda, ki se je svoj čas kazal Pfeiferju za prijatelja in ki je zdaj po svojih lastnih besedah najhujši sovražnik vseh farovžev, podpiral je župnik Žuža! Drugi agitator za Globočnika je notar Hudo-vernik v Kostanjevici. Hudovernik je svoje dni v Kostanjevici hujskal meščane zoper meščane, zdaj pa bi rad ravno tako zdražbe delal med kmeti. Tudi on je imel za starega strica župnika. — Čudno, da vsem tem gospodom, ki tako strašno kriče zoper duhovne, tako da se začenja že gnjusiti tudi liberalcem, vendar tako dobro diši „farovški" denar! Tretji in glavni agitator zoper Pfeiferja pa jc učitelj Romih v Krškem. Ta možak je sicer velika reva, pa za agitacijo ni slab, ker mu je vsako sredstvo prav; ako je za svoj pravi poklic tudi tako vnet in sposoben, potem je že dobro. Toda zadnji čas se nam zdi, kakor da je izgrešil svoj stan. Če bi ga njegovi šolarji videli, kadar kmetom pridiga pri polnih litrih, to bi ga gledali. Volilcem kar iz rokava stresa, škoda le, da ima tako malo časa, samo ob četrtkih in nedeljah, druge dni pravijo, da uči v šoli otroke. Ta učitelj s Štajerskega je pred leti, ko se je šlo za službico, moledoval in lazil okoli ranjkega poslanca kanonika Kluna, češ „saj nisem tako hud liberalec!" Danes je seveda tndi zaklet sovražnik duhovnikov. In glavar vseh liberalcev, advokat dr. Tavčar, je podedoval dva duhovna strica, kar je pa znabiti že pozabil. Vsi ti liberalci se imajo neizmerno veliko zahvaliti duhov- n i k o m , katere zdaj tako grdo in odurno preganjajo, kakor so preganjali Judje Kristusa. Taki so torej možje, ki najbolj agitirajo za g. Globočnika. (Jih jc siccr šc nekaj, ki pomagajo onim trem glavnim agitatorjem, pa ti so le preslep-ljeni in zapeljani, zato jih tudi nc imenujemo.) In ravno to, da hočejo d o h t a r j i kmetom vriniti poslanca, to povč več kakor vse drugo. In vsi ti gospodje v zadnjem času usiljivo ponujajo svojo polit, robo, brezverski liberalizem, tudi dolenjskemu kmetu —■ tisti odrvencli, plesnivi in hinavski iiberalizem, ki je za kmeta prava šiba Božja in ki so ga drugod že davno vrgli med staro šaro, pri nas ga pa hočejo po sili zopet v življenje obuditi in pri tem še hinavsko trdijo, da „niso proti veri in cerkvi". Na Dunaju so meščani in na Spodnjem Avstrijskem tudi kmetski posestniki vrgli liberalce že pred leti pod mizo, tako da so cisto po-tolčeni in se še nc morejo več ganiti; tam so zdaj sami dobri krščanski možje poslanci. In celo dr. Tavčar, vseh liberalcev general, je v St. Rupertu sam očitno priznal, da njegov liberalizem ni za kmet a. „\li niti ne zahtevamo", je dejal, ,,da bodite kmetje taki liberalci, kakor smo mi po mestih." Lepa vera to. ki je le za mestno gospOdo, ne pa za vse ljudi! Po vsem gori povedanem se Vam, dragi dolenjski volilei, pač ne bo težko odločiti, komu boste dne 18. t. m. dali svoje glasove. Volite gospoda V. Pfeiferja, ki je sam posestnik,kijcže mnogo dosegel za Dolenjsko in ki v d iz lastne skušnje, kje kmeta črevclj žuli in kako bi semu dalo pomoči. Njega poznate in ga ne boste zamenjali za novega, neznanega moža, kateri šc ni storil do zdaj nič! Politični razgled. Razgled, po svetu. Še nekaj dnij, in pokazali ■e bodo vspehi večmesečne agitacije in volivne borbe po kronovinah avstriiskih. Katere stranke bodo po sebno zinagonosno izšle iz tega boja, na to nam danes ne mora še nihče odgovoriti. Toliko je gotovo, da bode stara liberalna stranka še mnogo slabše zastopana v prihodnjem državnem zboru, nego je bila doslej. Tudi Mladočehom pr«cej trda prede; nekaj mandatov jim bode utrgala najbrže češka kat.-narodna stranka, ki je imela doslej le enega zastopnika v državnem zboru, poslanca Stojana. Ojačili se bodo pa go tovo nemški nacijonalci na račun liberalne stranke. Sicer se pa z gotovostjo ne more sklepati sedaj še ničesar. — Za rovanje proti Rimu se je zopet pričela strastna gonja. Protestantski cerkveni zbor v Vajmaru na Nemškem je sklenil poslati v Avstrijo 40 pastorjev, ki naj bi odvračali avstrijske Nemce od katoliške vere; v ta namen se je dovolila zopet pod- pora v znesku 360.000 kron. — Na Kitajskem se položaj še ni veliko spremenil. Poslaniki evropskih držav so so menda sedaj zedinili glede pogojev, ki jih bodo stavili na kitajsko vlado. Uporniki se še niso udali. So vedno se čuje o novih bojih iu spopadih. Najbolj strogo postopajo nemški voiaki. ki brez usmi ljenja pobijajo uporne Kitaice. S. daj imajo evropske države 60 000 vojakov na K-tajskem. — RusKi car je precej nevarno obolel, in je sedaj v L vadiji. Njegova soproga bodo v kratkem povila. — Predsednik junaških Barov, vrli KrU^er, je prišel v Evropo in potuje sedaj po evropskih glavnih mestih. Pridobil bi rad države evropske za to, da bi sklicale mirovno razsodišče, katero naj bi odločilo med Buri in Angleži A težko se mu hode kaj posrečilo. Povsod, kamor je prišel Kriiger, ga je občinstvo navdu Seno pozdravljalo, in v vseh večjih mesth je prebivalstvo burno demonstriralo pred angleškimi konzulati, pobijalo jim okna, in marsikaka nesreča bi se pripetila, da ni to zavirala policija. Ki tiger je izjavil, da so Angleži doslei izgubili 100.000 mrtvih in ranjenih. Buri pa le 16 000, in še izmed teh je 10.000 ujetih. Murski generali vojno še zmerom nadaliujejo. Na čelu angleške armade stoji sedaj lord Kičener, ki prav nečloveško ravna z Buri; uničiti jih namerava s tem, da jim jemlje otroke in žene. Rob< rts je dobil za svoje .junaško« bojevanje naslov »vojvoda« in pa 100.000 funtov šterlirigov. Podobica Matere Božje. (PriobCil Lovro) Bil je lep jesenski popoldan. Iz imenitne hiše, ki je nosila napis »Gostilna pri Dolinarju«, stopi širokopleč mož — lastnik one hiše — dobro opravljen za daljšo pot. Žona in otroci ga nekaj časa spremijo, potem pa se mož pt slovi s pr-srčnim »Bug vas obvari« od njih in začne hitrejšo korakati. Domači zro z\ njim, dokler jim ne izgine za prvim ovinkom. Ni še daleč prišel, ko ga sreča priljubljeni dušni pastir domačega kr.ija. »Kam pa Dolinar?« mu zakliče naproti. »Napravljeni Bte prav zi visoke goro!« »Čez prelaz v N. jo mislim mahniti, gospod župnik!« Ni vse v redu'_na ledniku,« odvrne pomišljevaje sivolasi gospod. »Predvčerajšnjim, kakor veste, se je nekomu vdrlo, in šele danes so ga dobili grozno razmesarjenega.« »Kaj dobili so ga?« vpraša naglo Dolinar. »Ali ste videli še živega?« »Ne, saj so našli že mrtvega; njegov spremlje-vavec je pripovedoval, da je ubožec stopil na novo o snežena tla, ter Be v trenutku pogreznil. Zamolklo takljanje je še čul, polem je bilo vse tiho.« Dolinar se malce zamisli. »Jej, jej, kaj takega je že grozno slišati. Toda jaz poznam prelaz, prehodil sem ga že najmanj dvajsetkrat in šo nikoli so mi ni nič zgodilo, tudi zdaj pridem, če Bog dd, zdrav domov.« »Toda — odvrne župnik — za vas je reč le vagana; doma žena in otroci — ali bi ne mogli poslati hlapca?« »Gospod župnik, to ni mogoče«, odgovori določno gostilničar. »Pri tem opravku moram biti sam zraven. Lagal bi pa, če bi hotel tajiti, da me je na poti čez prelaz že dostikrat obSel strah, ko sem sc domislil na ženo in otroke. Toda z zaupno molitvico si prepodim vsak strah.« Župnik poseže v žep ter prinese iz njega lično podobico Matere Božje: »Vaša hiša je krščanska in vi sami znate ceniti vrednost molitve; to me močno veseli; ko bi pač bilo več takih krščanskih družin. Zato ne zametujte dobrohotnega sveta od svojega dušnega pastirja. — Glejte, podobica predstavlja Mater Božjo. Jaz jo imam posebno rad; vzemite jo s seboj ter molite pred njo drevi, preden greste spat, in jutri zjutraj, preden zapustite kočo pod ledenikom, prav pobožno tri Ceščenamarije. Zastonj gotovo ne bo.« »Zahvalim, g. župnik«, pravi Dolinar ter seže duhovniku v roko. Veliko čudežev se je že zgodilo po Materi Božji, gotovo usliši tudi mojo molitev.« Pri teh besedah vzame iz suknje denarnico ter dene vanjo podobico. »Mati Božja — nadaljuje župnik — usliši, verjemite mi, slehrno Ceščenamarijo. Kdorkoli moli k njej, nobeden ne stori zastonj. — Stdaj moram pa iti. Tudi za vas bo dovolj pozno, ko pridete h koči « Stisneta si še enkrat roke, potem gre duhovnik daljo proti vasi, gostilničar pa stopa navzgor proti omenjeni koči. Srečno dospe k njej. V ne ravno prostorni sobi je sedel čedno oblečen gospod, pred seboj je imel kozarec vina. Od časa do časa je stopil v sobo gospodar ter mu nekaj časa delal družbo. Tu se odpr6 vrata in v sobo stopi Dolinar. »Pozdravljen, Dolinar, pozdravljen!« mu veselo kliče naproti gospodar; »skoro bi bil pozabil nate, tako dolgo te že nisem videl.« »Ilavno zato sem pa prišel, da ti ne pridem iz spomina«, odgovori smeje se Dolinar, odlagajoč svoje stvari. »Ali je doma vse zdravo?« »Zahvalim za vprašanje, vse zdravo in veselo.« »Tako je prav, to me veseli. Zdaj pa povej, kaj naj ti prinesem. Gotovo si lačen!" »Tisto pa, tisto*, pravi Dolinar; »lačen in še žejen zraven. Prinesi mi torej kaj za vgrizniti in pol litra vina, potem grem pa takoj spat, da mi bo mogoče jutri še pred dnem odriniti.« Pri teh besedah sede poleg tujca, prašaje ga, če je tudi namenjen čez sedlo. Neznanec se predstavi za gospoda Ilberta iz Draždan in pristavi, da je pač namenjen čez, toda nima dosti veselja hoditi sam, ker se je predvčeranjim preveč prestrašil, ko se je spremljevavcu tik njega pripetila taka nesreča, ne da bi mu mogel pomagati.« »Aj, jaz sem slišal o nesreči od našega župnika«, pravi Dolinar. Prav rad verjamem, da vas je moralo močno pretresti in da ne greste radi sami še enkrat isto nevarno pot; toda če vam je prav, saj greva lahko skupaj. Tudi meni je ljubše, če imam družbo, samo jaz moram precej zgodaj naprej, ker imam mnogo opravkov in ne bi rad dalj kot treba izostal od doma«. Tujec pravi, da mu je čisto prav; splošno pa je zelo malo govoril. Videlo se je, da je zelo redkobeseden in bolj sam zase. Medtem se gospodar vrne z jedjo in pijačo. Dolinarju je prav dobro dišalo. Med použivanjem božjih darov se je razgovarjal z gospodarjem, ker tujec ni bil razpoložen za govorjenje in je samo pazljivo poslušal. Po večerji Dolinar izvleče svojo veliko denarnico in vzame iz nje desetak s pripomnjo, da se je pozabil preskrbeti z drobižem, kar sicer stori vselej, da ni treba denarnice vedno vun jemati. Denarnica je bila dobro natlačena z večjimi bankovci, in previdni Dolinar je pač ni rad kazal zvedavim očem. Zato jo je hitro zopet spravil ter poravnavši mali račun, tisto, kar je dobil iz desetaka, dejal v veliko usnjato mošnjo. Tujec je medtem molčal, a verno gledal, kaj se godi. Ko je videl dobro rejeno denarnico, so se mu oči poželjivo zasvetile, česar pa onih dveh ni nobeden opazil. Nato Dolinar poda tujcu roko in mu želi lehko noč. Potem prosi gospodarja, naj ga zjutraj pravočasno pokliče, ter gre v odkazsno mu spalnico. Preden pa zleze Dolinar v posteljo, vzame iz denarnice Marijino podobico ter opravi pred njo tri Ceščenamarije. Potem jo spravi nazaj na navadno mesto. Truden od naporne hoje hitro zaspi. Samo pravilno tiktakanje stenske ure moti nočno tihoto. Nenadoma se odpre okno, ki je bilo le pri-slonjeno. Neznan obraz pregleda hitro od luninega svita razsvetljeno sobo, potem pa se brzo umakne; zdi se, da je našel, kar je iskal. Takoj zatem pomoli v sobo dolg drog, zgrabi Dolinarjeyo suknjo ter jo odnese skozi okno. Po kratkem trenutku pride suknja po istem potu nazaj, na kar drog zopet izgine. Potem iznova vse mirno. Noč beži, na ledeniku so poigiava prvi dnevni svit. Dolinar so je že umil in napravil. Ravno hoče iti v pivsko sobo, da bi ondi zajutrkoval in potem Sol na pot, kar so spomni, da še ni opravil pobož-nosti pred Mari|ino podobico. Hitro zapAj že napoi odpr a vrata, odloži svoje stvari, potegne iz suknje denarnico, iz katere je hotel vzeti podobico. Pa kako ae prestraši, ko jo najde čisto prazno. Misli in misli, pa zdi se mu neumovno, kako se je to moglo zgoditi Mislilo bi se p:nč najprej, d t ga |e kdo ukradel, toda to vendar skoro ni b lo mogoča. Okno je vendar promajhno, da bi se kdo splazil skozi. Dolinar je b 1 nekaj čas.t kar izvun sebe; j)! tem jia v največji osupnenosti zajiusti spalnico in hiti k go spremil na/.itj v d lino in v ječo. Pozneje pri pr- -iskavi so je pokazalo da ie bil kriv tudi prejšnje nr sreče. Iib< rt je mnueč spremljal ponesrečenega tuica ga med potim oropal in jiotem pahnil v ledeno razpoko. Prizmi je todi, da je hotel z Dninarjem ravnotako st riti. Ke*ilo samo to, da je hotel z,mr,.r_\/eti •/. d< nemire Marijino podobico. Sicer bi t it vi e g t')V no bi! opazil in nič hudega slutev ?el s hudobnim tujcem. L hko «i mislimo, kak > hvalež n jo bil Dolinar in kakšno veseN. je občuMl neg^v župnik Prav ie trdil da Mari a poplača slehrno Ceščenamarijo. Slovenski novičar. Kranjsko Vabilo na naročbo - Predsadnjič smo priložili postno nakaznico, i katero naj čč naročniki obnove naročbo za prihodnje leto. Uljudao prosimo da bi se to zgodilo prav kmalo, ker je sicer skoraj nemogoče ob novem ietu urediti razpošiljanje lista Komar 'ob novem letu no poide naroč-niča, porabi naj priloženo nakaznico pozneje Svoje ime, stan, bivališče in pošto naj sleherni zapiše prav razločno Med letom naj bi ae naslovi ne spreminjali brez posebne potrobe, kor napravlja to upravništvu mnogo dela Ako se pa kak navočaik predeli v drug kraj, naj z novim naslovom vselej pove tudi ■vojo prejšnjo pošto. Domoljub stane po pošti pošlljan za vse kraje v Avstriji 1 K 60 h; za Nemško 2 K 8 h; v Ameriko in druge tuje države 2 K 60 h. »Domoljub« povečan. — Ker se vedno bolj kaže, kako potrebno je naše ljudstvo dobrega beriva) smo sklenili z novim letom povečati »Domo-ljubae v toliko, da bo donašal za vsako številko fttiri strani priloge. Tako se bodo tiskali inserati •oznanila) posebej in pridejali listu kot ovitek. Vkljub temu pa ostane še sedai skrajne nizka cena ista kot doHedaj. Upamo, da si iiid bi s tem »Domoljub« novih prijateljev in naročnikov; zlasti prosim" dosedanje naročnike. na| agitirajo med svojimi znanci za »Domoljuba in g a povsod r a z S i r j a j o. S tem opravljajo gotovo n a j 1 e p S e apostolsko delo! Katoliški možje po deželi na noge! Dan volitva za kmečke občine bode skoraj tu. Vsi pošteni možje po deželi, ki imate pravico volitve v rokah, vzd.firnite se in prihitite dne 18. t. m. polnoštevilno na volišča ter oddaj t« svoje glasovniae za može. katere vam priporoča »Domoljub«. S tem pokažite, da jo v vaših očeh najo-tudnejfia pošast frainazonski liberalizem, ki je \ dno temelja omajal že do sedaj Vaše blagostanje ter Vam hoče zatreti najdraž|0 dediščino, ki ste jo dobili po svojih blagih stariših: ,sveto vero*. Ta liberalizem je pa tudi grobokop mili materini besedi, ker se druži z najnesramiinšimi nasprotniki nar da slovenskega. Ob tla i. njim' Orožje imate v rokah — to je glasovnica. Oddajte jo za kitoliške m že in liberalizmu *te zadali s-nrtni udarec. Nihče naj ne ostane doma iz bojazljivosti pred nasprotniki. P< ka-žite, da st" možje — trdni m nepremakljivi v svojem katoliškem prepričanji in značaju, kot so bili naši možati prednamci. — Tožite, da je za kmeta in rokodelca vedno trja ; ne tožite tega zastonj; rea je. Ob teh volitvah imate pa v rokah najboljši pripomoček, s katerim morete zatreti ono zalego, ki Vas je, že do sedaj pripravila na rob obupa in skoraj popolnega propada. Izvolite može krščanskega prepričanja, kateri se bodo za Vas žrtvovali, ric volite pa liberalcev, ki delajo le za svoj žep in trebuh — kateri iim je — Bog. Liberalci se vam sladkajo, obljub pa nikdar ne držč, ker so brezznačajneži. Ali se jim bodete res pustili šo dalje za nos voditi ? Neustrašeno na noge! Kdor je bojazljivec, ni več mož, osmeši se med prijatelji in — pri nasprotnikih. Naj torej ne bo nobenega strahopetca med Vami! Liberalni volilni katekizem je zdaj v zimskem fi^su v mnog h krajih ravno prav prišel. V nekaterih vas h se ju te lažnjiv« in neumno knjižice toliko nakopičili*, da jc bode za celo zimo dosti za pud^nriti! V marsikaterem ognjišču prav veselo ta katekizem gori in ž njim bodo pogoreli tudi vsi liberalni kandidati enkrat za vselej dnč 18 t. m. Pozor somišljeniki! Vsa županstva so žc dobila od glavarstev izkaznice in glasovnice z nalogom, dostaviti jih volilcem. Nekatera županstva pa nalašč izkaznice in glasovnice zadržujejo in jih nočejo takoj dostaviti, da bi tako otežila našim volilcem, poslužiti sc volilne pravice. Pritožite se torej povsodi, koderkoli se to dogaja, takoj brzojavno na okrajno glavarstvo, in, če to takoj ne Izda, tudi še na deželno predsedstvo. Potem bode teh spletk hitro konec! Somišljeniki! Ne zanašajte se eden na druzega! Storite vsi svojo dolžnost, potem je sijajna zmaga gotova. Če pa bode tu pa tam zavladala malomarnost. lahko zmaga nasprotnik! Torej na delo! Zadnji dnevi so odločilni. Glavna stvar |e, da se naši somišljeniki v vsaki občini polnoštevilno udeleže volitve. Potem je zmaga na celi črti zagotovljena! Ne strašimo se malo dela in truda! Saj je samo enkrat tekom več let. Kadovoljno, neumorno in neustrašeno sc lotimo volilnega dela. saj se gre za sveto, vzvišeno stvar. Z Bogom In ljudstvom za čast božjo in blagor ljudstva! Kranjska Gora. Redko 25-letnico je obhajal v nizki sobici č. g. Josip Pečar, duhovnik v pokoju. 18. novembra je minulo 25 let, odkar ga je nemila bolezen položila na postelj. Devet let je plodonosno deloval med Štajerci. Zadnja njegova služba kot kapelan je bila v Št. Vidu pri Ponikvi. Zvečer šel je še ves vesel in čvrst h počitku. Ko se po noči prebudi, začuti neke slabosti. Vstane iz postelje, ker mu je prihajalo vedno hujše, pokliče mater in sestro, ki sta bili pri njem. Toda kmalu ga slabosti tako prevzamejo, da se zgrudi nezavesten na tla Kdo more popisati strah matere in sestre, ko dobita na tleh ležečega nezavestnega Jožefa. Hitro ga preneso v postelj in pošljejo po zdravnika. 14 dnij je ležal ljubljeni gospod v postelji, ne da bi se kaj mogel premakniti. Pozneje so se jele sicer nekoliko gibati roke in noge. a ostale so do današnjega dne ohromele in nerabne. Po 25. letih še ni stopil sam iz postelje in tudi ne nesel žlice k ustnicam. Poskušal je sicer trpin — a ni šlo. In vendar je preživel skoro vse svoje drage. Božja previdnost mu je ohranila dve sestri, katerih ena (Uršula) mu streže že 25 let s pravo sestrinsko, krščansko ljubeznijo in potrpežljivostjo. Dasi živita bolj v revščini kot bogastvu v majhni sobici, kjer gostujeta, vendar vlada v sobici rajski mir, veselje in sreča. Resnično jc: V kogar srcu gori živa vera, jc pri vsej zemski nesreči najbolj srečen človek. S Homca 7. dec. Če je kdo menil, da so besede tukajšnjega dopisa v 23. št. „Domoljuba-" in v 278. ^Slovenca" obrniti na našega gospoda učitelja, kakor da bi bil on v kaki zvezi z dopisom s Homca v št. 277. „Slov. Naroda', je v zmoti. Bila je marveč dotičnemu izvajanju kriva nezadostna informacija in napačno mnenje, kar s tem gospodu učitelju v čast radi popravimo. V mi-šnika posvečen je bil čast. g. Janez Pla-hutnik. Novo mašo jc obhajal dnč 8. decembra na Ježici. Nameščen pa je kot kapelan v Senožečah. — Na župnijo Blagovico je bil kanonično umeščen čast. g. A n t o n Mali, dosedanji župnik v Javoru pri Ljubljani. Ie Šmartna pri Litiji. Lepa slovesnost vršila se je vkljub slabemu vremenu 18. dan novembra pri nas. Blagoslovljena bila je nova veličastna cerkev ■v. Martina. Sveto opravilo je izvršil veleč. g. generalni \ikarij Flis ob obilni asistenci. Po opravljeni Blužbi božji slišal se je izmed vernega občinstva samo en glas: Hvala Bogu, da imamo zopet cerkev! Kako je bilo težavno na dežju ali ob hudi zimi biti na prostem; kapela je namreč tako majhna, da je ' v njej komaj za eno stotino ljudi prostora. V prvi vrBti smo hvalo dolžni Bogu, da nas je tako čudovito varoval vsake nesreče pri tej velikanski zgradbi. Saj se tako pogosto bere v časopisih o raznih nezgodah pri malih stavbah. V drugi vrsti dolžni smo zahvalo prečastitemu in velezasluženemu g. dekanu, da je tako velikanske skrbi prevzel in vse tako modro vodil. Slišalo se je od nasprotnikov cerkve: zidali že bodo, potem nas pa pri davkih prijeli ali naš še ob domačije pripravili. A glejte: cerkev je z večine dogotovljena in nobeden ni nikogar za denar nadlegoval. Edino, kar smo z delom in vožnjo pripomogli, to nas je stalo. Ljubi Bog naj nam dodeli v milosti božji vživati sad nove cerkve našim dušam v večno izveličanje. č. g. dekanu Ivanu La-vrenčič-u pa želimo, naj mu ljubi Bog povrne veliko dobroto in trud tu na zemlji in enkrat v večnosti 1 Hvaležni iarani. h Dramelj na Štajerskem Sprejmi, dragi »Domoljuba, tudi Ti nekaj iz naše tihe samote v svoj cenjeni predalček, da Ti vsaj nekoliko povrnemo, ker nam veliko donašaš iz vseh krajev sveta različne novosti! Prav ljub si nam, to kaže precejšnje število naročnikov, ki jih imaš pri nas in še vedno se n>.vi naročniki oglašajo. Ker že zdaj cel svet voli in piše o volitvah, naj š« jaz povem, da smo se v Dramljah prav dobro udeležili volitev za IV. in V. skupino, v kateri smo zmagali proti precejšnemu naporu naših nasprotnikov! To so bode marsikomu čudno zdelo. Kako bi se v tako malem kraju moglo najti dve stranki? No zares čudno, pa pregovor veli: kjer ima Ii-g svojo cerkev — ima tudi hudir svojo kapelico ! In tako se je našlo v sosedni župniji Spi-talič neko človeče, ki spada tudi pod občino Dramlje. Ta ravno je s pomočjo nekega tukajšnjega somišljenika na vse kr pije agitiral za znanega Hribarja. Delila sta listke mod nevedne kmete in to samo med take, ki ne berejo »Domoljuba«, »Gospodarja« itd. Kdor se pa količkaj zaveda in bere, seveda tega ni sprejel. Vse to so gospod župnik zapazili, ter dotičnega posvarili rekoč: ne vsilujte nam nasprotniki in volito z nami! On pa odvrne, da volitev je prosta. Na kar bo mu gospod župnik dokazali, da to ni prosto, ako on listke vsiljuje. Vsled tega seje začel prav neuljudno vesti in ker tukaj ni mogel vb> ga srda razliti nad gospodom župnikom, Be je nemudoma p -dal menda kar naravnost v tiskarno »Domovine«, ki je prinesla umazan dopiB o surovosti našega gospoda župnika Tako je pokazala »Domovini«, da ni nič boljSa kot obrekljivi ljubljanski »Narod«, in da vse, naj bo res ali ne, sprejme, samo da more oblatiti duhovnike. Naš prečaatiti Bfospod župnik seveda vkljub takim latem ostanejo kar so: p o š t o n j a k v vsakem oziru; oni grdi dopisun pa nosi sedaj na čelu znamenje lažnika in obrekovalca! Pravicoljuben Drameljčan. Poior volivci! — Liberalni župani bo tako nesramni, da nalašč pošiljajo našim somišljenikom nekolekovane glasovnice, češ ne bodo tega opazili in tako oddali neveljavne glasove. Zato naj vsak dobro pogleda, če ima njegova glasovnica pečat ud okrajnega glavarstva. Če ga nima, takoj zahtevajte pri glavarstvu drugo, kole kovano glasovnico, ali pa na dan volitve pri komisiji! Priznanje posl. Pfeiferju O g. Pfeiferju trdijo nasprotniki, da ni ničesar storil za svoje volilce. In vendar je znano, da je bil g. Pfeifer eden najmar-ljivejših poslancev, ki je vedno zasledoval potrebe svojega volilnega okraja in izposloval tekom let mnogo podpor. Pri vsaki priliki je pokazal, da ims čuteče srce za uboge ljudi. To dobro vedo tudi politični njegovi nasprotniki, a navzlic temu ga obre-kujejo. Danes priobčimo priznalno pismo, kakoršnih jc g. Pfeifer dobil več od svojih volivcev. Glasi se: Podpisani srenjski predstojniki osvedočujejo s tem, da so srenje Sv. Peter, Bela cerkev in Prečna preblag. gosp. Viljema P f e i f e r j a, dež. in drž. poslanca itd. v Krškem, v današoji skupni seji, pripoznavši njegove velike zasluge in iz hvaležnosti za njegovo tako vspešno prizadevanje v pomoč po toči 19. julija 1873 in 6. junija 1880 in drugih elementarnih škodah unesrečenemu ljudstvu, z vsemi glasovi svojim častnim občanom imenovale. — Sv. Peter, 29. avgUBta 1880 Fr. Bojane, župan v Št. Petru, J. Nagel, župan v Prečni, F. Zorko, župan v Beli cerkvi, A. Ogulin, občinski tajnik. Umrl Je dne 10. t. m. od kapi zadet in previden s sv. zakramenti za umirajoče veleč, gospod Ivan Vesel, dekan v Trnovem. Pokojnik je bil rojen 16. avgusta 1840, v mašnika posvečen 30. jul. 1865. N. p. v m.! Pfeifer — Globočnik Na semnjih v Št. Jerneju 8. nov. in v Novem mestu 4. d 11. > > 1 12 Koruzna » » » 17 40 » UI. » > — 96 Ajdova » » » 32 50 Telečje meso > 1 2i> Fiiol, liter — 16 PrtSičje » svež!' > 1 41 Grah, » 1 — 20 ► < prek. 1 40 24 KoStrunovo meso > — 80 KaSa, » 1 22 Maslo . . . . » 2 Riret, » . . . • ji — ■2 Surovo maslo > 1 90 Pšenica iOO kg — Mast praiicja > 1 40 Ki . . . 9 > 13 60 Slanina sveta > 1 36 Ječtuer. » > 13 60 > prekaiena » 1 44 O^s . . > » 13 l'0 Salo . . . » 1 2t> Ajda . . S » 13 — Jajce, iedno . . — * Proso, b--lo, > » 17 — Mleko, liter . . — 16 » navadi 0 * * 14 — Smetat.a liter I — 80 Koruza . » * 12 - Med . . . ke — — ivrouipir s » 4 80 Krompir . . . » — 4-' Urva, trda. aeienj — Piščanec . . . 1 2n » mehka, > ' 0 — Golob . . . . 45 Seno. 100 k? . . 4 — R.»cs . . . 1 »0 Slama, • 4 — Gos..... - - htelj*. > I — - ,.Od zrn* do srna pogača Ako se vsak dan nekaj malega prihrani.se nabre kn.a-u preeejjen znesek, ki zlasti pn go*podii,js'Yu pr.iv dobro pride. Tak pribranjer.i znesek se doseže s t«-w, ako te uporablja za vsakdanjo karo poi b bove in pol kal remer-» pp< ve sladke kare. kar se godi t. v »lolno erih drui.nah N? ta način dot>i kava lepo. olutno barv josebLO dober oku«. in obj*dr.em je tudi zdravju koristna. Povtrd. ker ae je ta kava vpeljala, je 10-eg s najboljii vspelj in jo pijo \edno bolj radi. Porablja naj se le vseUj Kalhrener-Kn'"ip:>ova tladt.a kava ki ima sama tudi oku* bobo-e kave. Dolii se povsod, a prodajati se ne sme nikoli a vago in je pristna le v i'sn:h Kathreinerjevih zavitkih. 8 Preti malokrvnosti. Železnato vino lekarnarja O. Piccoli v Ljubljani dvornega :al> znika Nj. Svetosti p;pr-za ima t sebi QQkratyeč železa kakor druga po reklami nezasluino sloneča china-releznata vina, katera če sto ni majo več železa v sebi, kakor vsako ceno na-mizno virio. 3-12 VsM lega največje jamstvo za it-datnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se poseb io pr: bledih, slabotnih .n bolehavih otrocih. II 590 50-is Dobila se v steklenicah po pol litra Dva krepka dečka p H» K k ft s K Lepo posestvo >e.nn l'r'"l"> " 7'""<»•• hiža z vsemi gospodarskimi poslopji, lep nudim vrt, travnik in gojzd pa za 14 mernikov po-setve njiv. Vse fe skupaj ter v prar d' brtm stanu. — Natančneje se izve pri Miha Krat), gostilničarju v Ihanu. št. 5, pošta Domžale. 25(3 — 2) ?8 sprejme'! za vrt .irska vajenca. Lnka Torti A i t1, vrtnar v Ljubljani, Erjavčeva cesti St. 7 ali 2> ruzinsRa pratiRa ^ v jf JV. Srujine Je ravnokar lršla in "r dobiva po \f vseh prodalalnlcah v mestih .v. i o 11 o 110 1 O' a kruano barvano podnbloo ^^ S ffi Komad velja \ /Karpro-tajalet nuj zahtevajo eenlk, katerc&i do. V poilje glavni r.alninik H. \IČMA\ v ljubi lan t sla in *e dobiva po in nn deietl.i o O i .A f ...............š Prevzetje trgovina Slavnemu občiistvu in <"a«t H duhovičioi uljudno naznanjam. | da sem z dnem 1 decembra 1900 prevzel trgovino z mešanim blagom J. N Podrekar v Kamniku na trgu, katero b'dem vodil pod imenom 262 (1-1 J. N. Podrekar-ja naslednik han Koželj. Toslretal hodeni veino Učne, poiteae in cm«. — 7,a mnog bro,»n po»et se p r poroča z vseiu ijoitovaojem Iran Koželj. frgorvr r Kamniku. V Topoljah prt Selcah daje g Joief Vrhuaao ii proste roke jako )('|)0 |)OSt'S(VO p.d ugodnimi pog j v natem; ,*wo priprvno f. v no e;o. tuli I j * k i pn-delu »e izli no oponaia) . potestvu ima tudi inlin. - Oglasiti se je pri pose*uiku. 260 13--1) H\vi/,Tski. Glavna zaloga Franc Jan. Kwizda, e. in I/ evst-ofi. in kr. rumun In knežji bulg dvorni zalofnik, lekarnar v Koineuburgu pri Dunaju 76 (8-0) I. ___ nuunitnkturnn (gvHiitnn) trtrovimi. _ 1111 •■ H ■>'>■■>■■■■■ 111111111111IIII111 i 1111111111111111111111111MI ■ M11111H11 i 11M1111111 n 1MII111JI ■ 1111111111111......111II11M11M111M11H11M1111M11U M11II1111M1! 111111111111111111111 mil 11H11M111111111111M1111M11 (111 19 18 g« II IS i* iB. IE lir 1° ■ 9 iS 18 89 S" iiMiijlnininnuuinniuiuunniiiiuuuuniiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.................................................................................................milili.......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijjiiiiu I i : Uzorci se pošiljajo po pošti brezplačno. ■ I i \ •IH ■n a « O •si »21 si ž! IS Špitalske Lingarjeve ulics (v ta novo zgrajeni mestni hiši.) Dovoljujeva si hI. občinstvo opozoriti, da sva le popolnoma založena v •.soli vrstah zimskega hjnifa, kakor za žensko najnovej&e lepe /eamffitrne, damentnhe, Acniib -lude.n gladke, križaste in irtaste, dale jako lepe peri'ne pur/i«ie 7.a jope*1, blu/e in cele obleke v najnovejših uzorcih in barvali. Kra-ii» novosti v volnenih in ienilnstih rutah, takisto svilnate, volnene in žanil?.ste šerpe ali pinte. Velika izbira pletenih ištrlkanih) in suknenih ogrinjal. 233 3—3 Osohilo opozarjava na najino lepo zalogo su stola, kamgarna, ševiota, kakor pristnega loškega gorenjskega ilola. - Vse vrste koče, plahte g:ran]s'uua, lekarna ,.*ur BarmlierzfgkAlt*' Vn.l. KalseratritM« 73 iu 76. V zala«) iker« v vseh lekarnah na Dinaju. v Ljubljani la drugod. V zalpgi je nadalje pri gg. lekarnarjih: V Ljubljani: A. Mar-detscbl&ger, Gabr. Pccoli, Unald pl. Trnkčczj. J. Mayr; Celje: O. Schwarzl A Co., M. Rausrhor; Reka: K Prodam, G Prodam, A. Schindler. Ant. Muzan; Breze: G. Elsasser; Sovodenj: F. Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnhacher, J Kometter, V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladovicz; St. Vid: A. Reichel; Trbiž: J. Siegl; Trii: C. Zauetti, A. Suttina. A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendinj. M. Ra-vasini- Beljak: Jobst A Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. llaika; Velikovec: J. Jobst; Volšperk: J. Huth. -i1 r zžL/i Yožnjekarte Prodaja vina na litre po 20 kr in višje - V Sp Šiški pri JANEZ U ZORMAN, itev 91. 257 (2-2) r^Kčsgg^' tovorni listi A mtms KO. Kraljevi belgijski postni p a mik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncemjonovana od visoke c. kr. avitrijgk.e vl&d-r 11 Pojasnila daje : Ilcd JCiJIm.««- Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20. ali pa 17 25—23 ANTON BEBEK v LJubljani, Kolodvorske bIIcd 34. Pozor! Gospodarji! „aiorla" redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje mofioe in iskre. „Gloria" začimba krma za govedo, pospeSuje prebavljanje, čisti kri, zboljSuje in množi mleko. „ B Jzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta šle?. 15 ? Itfjatori ii ? pritliCjn vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. varnost. Postavno vloženi ustanovni znklftd jamči zavarovanem popolno 244 -4 Rojaki, mamila svoja imetju pri Hi zavodu! vvnal ;7r >»vroi I pfi~fia| isflTTv raj iEliSliiJe? ijzisrsfiss; Posojilnica v Radovljici obrestuje hranilne vloge po 4 7«% ,)roz bitka renlnega davka, kojega ista sam za vložnike plačuje. Dne 30. septembra 1.1. znašajo hranilne vloge........K 989.935 55 Dana posojila........„ 821.59947 Pri denarnih zavodih naloženo . . „ 188.10204 Garancijski fond čez......„ 60.000-— Hranilne knjižica tujih zavodov sprejemajo se kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 57 8-8 j Dr Janko Brejc J zagovornik v kazenskih zadevah 4- v Ljubljani, na Dunajski cesti 4* KmetiskapcsojiinicaLjubljasske okoliše registrovana zadruga z neomejeno zaveso, v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I •obrestuje hranilne vloge po 4 Vg °/o brez odbitka rentnoga davka, katerega posojilnica sama za vložnike 10 (12-J 2) plačuje. Uradne ure razun nedelj in praznikov vsak d&n od 8—12. ure dopoldne. Poštn. hran. urada štev. 828.406. — Telefon štev. 5. ****************************** •Š-j a . /s cl I! Najboljša in najsigurnejša prilika za stedenje!! Denarni promet v devetih mesecih čez 17 milijonov kron. j Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900 j čez 5 milijonov kron. Ljudska posojilnica Preje: Gradišče Št. 1. — Sedaj: Kongresni trg št.2., I.nadstr. Sprejema fc^ li r a n i 1 n c vi o g* c ^ VSftk delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ni jih obrestuje po II O 12 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld., čistili 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30 sentembra 1900 : Promet v mesecih od I jan. do 30 sept 5,853 620 K 97 h. 1900: 17,740 643 K 16 h. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. 260 (4~4) Dr. Ivan SuaterMČ, Jonfp Ši&ka, knesoškofijski kancelar predsednik. podpredsednik. Odborniki: Karol KauHchega, veleposestnik v Ljubljani. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ijjubljano. Josip Jure, veleposestnik v Medvodah. Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani■ Matija Kolar, župnik pri D■ M v Polji. Ivan Kregnr, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Frančišek, Lenkovie, zasebnik in blagajnik „Ljudske posojilnice". Dr. Viljem, Schweitxer, odvetn. koncip. v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Dr. Alei Uieničnik, prof. bogoslovja v Ljubljani. **************** ************** /m dni/, ii-:. i k a v.k v', i nj»-r»th . '.M: ■■>.■>'uo«u pov- . in z!r.. i v \ , drr^ini s rt na!, ^.jf Kathreiner Kneipp-ova *la.ur.a kava alt:!; spi"' ' c. -«?s k bobovi kavi, kateri ok h in 4S oživa-) je rrs ■'! • j e napravi. Dela kav. bolj alflMB 'k barvo in odbrani er.ane zdravju S».od:j;va ■■ t. 1 jV. ve popolnoma. Priporoča so z er.o tr-t jino Ka'.hre;.!i'T-ove kave in dve tr^jine b'l \< t\ ka\f* začeti in polag.uno na polovioo vs.Ja- kave iti. /"'j Ner>recen!iiv.'. las'n< -t Kumreirer Kiu- : :>-ove •» - kave obstoji pa v tem, da so v kratkem n tu i. ,?._„ 'Ve p.>pulnoirii sama lahko pij«, kar prav dobro tekne, pid^ Kjer se bobova kava popolnoma ponžiti nr« p-ve, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in • bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-čujoea p.i -.i a priporočena. Po zd-avniških izrekih naj se raatujoči mladini, po-■ebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi ▼ najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje. ' Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli od- rrJL prta prodajati! Prava je samo v znanih belih Izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno O^fi^Sk znamko in z imenom »Kathreiner«. mm........umni........................milili.......i......................i.....umni.................... s ................................i.....................................................................................................'"....... - — -ii^A -S ' -A ■ : -v . .........................................................................mm......i......................mi.................................................................................... (MgiVsroi '>-")mV. tvfta »Tiy|a SctPlttfc* Vt DOMOLJUB. List slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. ^ Letnik XIV. v V Ljubljani, 1901. KAZALO. Stran Listek: Nova maša ... 6, 23, 38 Kjko se je Kradežev Matija ženil 40 Krir......52, 68 Brez čelade......70 ..Cujte in molite z menoj!" . 84 Vstajenja dan.....100 Prodal in kupil.....102 Cvetko Krivelj . . . 116, 132 Tonej se »la fotografirati . .118 Spomini na rokovnjače 134, 150 Zdrava Kraljica majnika! . . 14!) Tri Ceščenamarije .... 150 Odkod žeja po zlatu . . . 164 Veličastna manifestacija katoliške zavesti......16G Dajte pravico Modrinovemu Nandetu .... 180, 190 O družinskem življenju Kitajcev ..... 198. 215 Mlaj.........212 Materino srce......228 Dr. Fr. Lampe . . . 233, 292 Kaj pomeni..... . 247 Slovenski kmet in liberalen gospod.......263 Eden za druzega .... 277 Stari atek.......292 Krvica s krivico . 311, 324, 320 356, 372, 388 Zadovoljni Štefel .... 373 Utrinki: 311 Kratke povesti in dogodbice: ..Memento mori!" Skopuh ..... Gostoljubnost. . . Ce Bog hoče .... V Londonu .... Poplačana pravičnost . Prilika o popotniku Prva izkušnjava . Božja pomoč Kako je mož slovo dal krčmam 20 20 32 36 36 36 36 51 54 67 Stran Čemu rabimo les sv. Križa . 95 Značaj........99 Burski ujetniki.....99 Koliko je vredna ena repa : 159 Nenavaden dogodek . . . 179 Angel varih drvarja . . . 179 Preiskava.......195 Velikanski človek . . . .211 Vrhnji gumb......323 Uvodni članki, socijalni itd. Slava, slava!............1 Beseda slovenskega ljudstva ob sklepu iq. stoletja ... 2 Zahvala.......5 Pogled na volivno bojišče . 17 Volitev v mestih .... 18 Razmerje glasov. . . 20, 37 Politična šola pod lipo 29, 61, 66 Še več zavednosti .... 33 Naši poslanci pri delu ... 49 Sv. oče kliče na delo ... 65 Posvetimo z bakljo v liberalno gnezdo ..............81 Hujskanje proti duhovščini . 98 Škofova beseda o našem političnem gibanju . . 98, 114 Delajmo za prihodnjost . .113 V Lurd........114 Kdaj bo mir?.....129 Kranjskim liberalcem fej! Dr. ŠusteršiČ neustrašeno naprej! 145 Sv. leto za ljubljansko škofijo napovedano......147 Boj liberalstvu . . . ... 161 Lep par . ,.....177 Našim somišljenikom! . . . 178 Nastavljena past.....193 Kranjski deželni zbor . 194, 210 226 Še enkrat vzajemna zavarovalnica .......209 Razmere med duhovščino in učiteljstvom .... . 225 Slovenskemu narodu na Kranjskem ........241 Stran Poduk za volitve 145, 261, 275 Kmetje, posestniki, volivci . 257 Škof katoliškim volivcem . . 259 Ljudstvo pozor, roparji so tu! 261 Možje — volivci.....273 Velik uspeh katoliških poslancev za slov. kmeta . . . 276 Gg. volivcem kmečkih občin belokranjskih.....276 t.epa zmaga . . .... 289 P. n. volivcem kat. nar. stranke 305 P. n. volivcem za dež. zbor kranjski.......305 Razmerje glasov . . . . . 306 Po volitvah......321 Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! . . H22, 338, 354 Skupaj držimo . ... 337 Liberalne lumparije .... 339 Dom slovenske mladine . . 353 Jugoslovanski poslanci za vseučilišče v Ljubljani . . . 355 Poglej slovensko ljudstvo, kako sodi o tebi vodja liberalcev dr. Tavčar......369 Povšetov odgovor dr. Tavčarju 370 Ob koncu leta.....385 Rojakom v prevdarek . . . 386 Liberalni bojni načrt . . . 387 Narodno "gospodarstvo: 16, 47, 78, 93, 109, 124, 131 174, 207, 240, 291, 320 Krščanska vzgoja: 31, 109, 142, 157, 189, 207 301, 334, 366 Domača knjižnica: 350 Politični razgled: 5, 19, 34, 54, 71, 82 103, 115, 130, 152, 162, 182 199, 216 235, 146, 295, 313 325, 354, 358, 374, 395 Stran Strnn Domači pravnik: 62, 92, Dopisi: 12. 26, 44, 59, 73, 108, 122, 136, 155, 170, 200, 218, 236, 248, 264, 295, 314, 327, 346. 361, Slovenski novičar: 24, 42, 56, 76, 87, 119, 140, 154, 167, 184, 220, 239. 252, 269, 281, 318, 332, 347, 363, 380, Drobtinice: 14, 28, 47, 63, 78, 125, 143, 156, 164. 208. 240, 256, 282, 302, 365, 153 89 186 278 375 391 104 205 296 396 Pesmi: Na meji stoletja . Pesem o volitvah 93 224 382 398 2 4 Pesem obmejnih mladeničev . . slovenskih 235 Slovarček nenavadnih besed: 48, 127, 190 Slike Sv. trije kralji . Pavel Kriiger . . Tiskarski brzostroj Dr. pl. Koerber f Angleška kraljica Viktorija 8 9 24 25 40 Edvard VII.......41 Položaj v južni Afriki ... 56 Bur s svojimi desetero sinovi 57 „Visoka cesta" v Pekingu. . 73 Kitajska cesarica-vdova Tsu- Hssi........88 Glavna cesta v Pekingu . . 89 Vstajenje.......105 Lurd.........121 Kip Matere Božje v votlini lurški.......136 Stran Romarska cerkev v Lurdu . 137 Luis Botha......153 Kristijan Devvct.....153 Črnogorski knez Nikola I. . 106 Črnogorska kneginja Milena . 107 Ribniški rešetar.....184 Car Nikolaj II......200 Primite tihotapca .... 208 Nikola črnogorski in njegovi sinovi.......217 Dr. Fr. Lampe pri svojih gojencih ........232 Kronanje Marijino .... 249 Angleška vojska v Južni Afriki 250 Mac Kinley......313 Električni stol za morilca Czol- gosza........329 -j- l)r Leonhard Klofutar . . 345 Blagoslovljenie vogelnega kamena pri „Skofovih zavodih" v Št. Vidu nad Ljubljano . 300 „Skofovi zavodi" v St. Vidu nad Ljubljano.....301 »Miklavž je tu!".....H79 Jaslice........393 K