PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Leto XX. St. 151 (5834) PRETEKLI PETEK JE PREDSEDNIK MORO PODAL OSTA VKO SVOJE VLADE Segni nadaljuje danes svoja posvetovanja KD potrjuje dosedanjo politično linijo Tudi PSI, PSDI in PRI za nadaljevanje politike levega centra in za sestavo nove vlade s predsednikom Morom - Liberalci predlagajo centristično vlado, KPI pa «novo poli-tiko» in «novo večino» - «La voce repubblicana» o neposrednih vzrokih vladne krize RIM, 29. — Glasovanje o čl. 88 državnega proračuna, ki je zadeval postavko 149 milijonov za zasebno enotno srednjo šolo, in glede katerega le vlada ostala v manjšini, ker so za ta člen glasovali le demokristjani, socialdemokrati, socialisti in republikanci pa so se vzdržali, medtem ko so vsi drugi glasovali proti, je nepričakovano povzročilo krizo vlade, ki je po tem glasovanju podala pretekli petek, ostavko, kljub temu, da nobena od koalicijskih strank ni smatrala, da je treba izidu tega glasovanja pripisati pomen nezaupnice vladi in v jplošnem politiki levega cantra. Predsednik vlade Moro pa je kljub temu smatral — in s tem so se strinjale tudi delegacije drugih strank — da vlada mora podati ostavko. Tako je v petek ob 19.45 sporočil v poslanski zbor- nici, da je vlada sklenila podati ostavko, nato pa je odšel k predsedniku republike Segniju in mu sporočil sklep vlade. Predsednik republike je ostavko sprejel, predsednika vlade in ministre pa je naprosil, naj ostanejo na svojem mestu, da bi opravljali tekoče posle. Naslednji dan je Segni začel posvetovanja in je sprejel najprej bivšega predsednika republike Gronchi-ja, nato pa še predsednika senata Merzagoro in predsednika poslanske zbornice Bucciarelli Duccija; v nedeljo dopoldne pa je bil na vrsti Saragat, kot bivši predsednik ustavodajne skupščine. Vsi, razen Mer-zagore in Saragata, so bili v svojih odgovorih na vprašanja novinarjev zelo zadržani in niso hoteli povedati, kaj so svetovali predsedniku republike; Merzagora je dejal, da je po njegovem mnenju potrebna «začasna vlada», ki naj «zagotovi delavcem zaposlitev», podjetnike in varčevalce pa da naj «reši strahu, v katerem so do sedaj živeli», medtem ko je Saragat dejal, med drugim, da je Segniju sporočil, da so socialdemokrati na razpolago le za nadaljevanje politike levega centra. V smislu, da jc. rešitev sedanje vladne krize mogoča le s sestavo nove vlade levega centra, so se izrekla tudi vodstva PSI, PSDI in PRI, socialisti in republikanci, kasneje pa tudi socialdemokrati, pa so hkrati poudarili, da naj parlamentarni predstavniki, teh strank predlagajo Segniju poslanca Mora za novega predsednika vlade Na današnji seji vodstva KD je njen tajnik Rumor sicer skušal zvreči na PSI odgovornost za vladno krizo, češ da del PSI smatra levi center kot orodje za dosego socialistične družbe, medtem ko koalicija ni mogla imeti tega smotra; po drugi strani pa da del PSI pojmuje omejitve večine na drugačen način; Rumor je dejal na koncu, da je treba potegniti iz sedanje krize sledeče zaključke: «1) linijo levega centra je treba braniti in obvarovati lojalno, pogumno in s čutom odgovornosti; 2) hkrati je potrebno preverjanje (ki bi ga treba mi in marksističnimi silami»; PDI i stranko je krivično, kot je krivično opraviti tako ali tako na zahtevo PSI), ne da bi oslabili politično linijo in ji odvzeli njeno reformatorsko vsebino, ampak da bi poiasnili lojalno vse njene plati in da bi sestavili vlado, ki bi bila zmožna spopasti se s perečimi .prašanji, kajti dežela upravičeno zahteva njihovo rešitev». Tudi Forlani in drugi člani vodstva KD so potrdili nujnost nadaljevanja politike levega centra vendar pa so poudarili, da mora priti do razčiščenja predvsem v PSI, ker da ta stranka nima enotnega pogleda na pomen in vlogo politike levega centra. Gullotti pa je kritiziral poskus, da bi odgovornost za sedanjo krizo naprtili PSI. Kakšno pa je stališče opozicijskih strank? Liberalci predlagajo «blok zatrdno demokratičnih, odločno protikomunističnih in protiavtoritamih sil»: skratka novo izdajo centristič-nih vlad; MSI le je izrazil svoje zadovoljstvo, da je prispeval k polomu politike sodelovanja med «katoliški- Citatelje našega dnevnika, ki so zaradi stavke tiskarskih delavcev prejeli zadnjo številko pretekli petek zjutraj, moramo najprej obvestiti, da je italijanska vlada pod predsedstvom Alda Mora v petek zvečer nenadoma odstopila, potem ko se je znašla v manjšini ob glasovanju člena 88 državnega proračuna, ki predvideva 149 milijonov lir izdatkov za nedržavno šolo. Za ta člen so namreč glasovali samo demokristjani medtem ko so sc socialisti, socialdemokrati in republikanci glasovanja vzdržali, vsi ostali pa glasovali proti. Krščanska demokracija se je torej znašla osamljena in njeni prvaki so po daljšem posvetovanju sklenili, da mora vlada odstopiti, kar je predsednik Moro takoj sporočil ministrskemu svetu, ki je po kraj:em upiranju socialističnih, socialdemokratskih, republikanskih ministrov pristal na ostavko. Sklep je zvečer sporočil Moro predsedniku republike Se-gniju. ki je v soboto in v nedeljo začel posvetovanja za rešitev vladne krize. Po dosedanjih izjavah prvaaov vseh štirih strank levega centra bi morala tudi nova vlada ostati vlada levega centra, toda s pogojem, da se razčistijo vsa osnovna sporna vprašanja med štirimi strankami. Med temi vprašanji pa ni najvažnejše tisto, zaradi katerega je vlada prejšnji četrtek ostala v manjšini t. j. povišanje podpore zasebni šoli, ki je v rokah katoliških duhovnikov. Kot je takoj poudarilo glasilo PSI so najvažnejša vprašanja: deželna ureditev, urbanizem in gospodarska konjunktura. Vodstvo KPI pa sedaj še bolj poudarja nujnost vlade «nove večine» v parlamentu, ki bi bila sposobna Izvesti nujne reforme, ker da sedaj krščanska demokracija socialiste le izsiljuje ter jih postavlja pred alternativo: ali popolna kapitulacija ali pa zasilna vlada. Liberalci pa zahtevajo spremembo politike levega centra ali nove volitve. Seveda ni prav nič lahko napovedati, kako se bo kriza rešila. Od mednarodnih dogodkov Je najvažnejši zaključek posvetovanja poslanikov Kanade, ZDA, Taj-landije, Južnega Vietnama In Indije, ki so ugotovili, da je poslabšanje vojaškega položaja v Laosu resna nevarnost za mir v Jugovzhodni Aziji. Jugoslovanski predsednik Tito bo danes med svojim uradnim obiskom na Poljskem, kjer ga prebivalstvo navdušeno pozdravlja, nadaljeval razgovore z Go-mulko. HruMov pa Je P° Dan- ske in Švedske prispel včeraj na uradni obisk na Norveško. limmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiTiuiiiiiiiiiiiiimiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiniiiiiiiinfHi Hruščov prispel na obisk v Oslo Predlog za sodelovanje severnih pokra, jin Švedske, Norveške, Finske in SZ OSLO, 29. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov, ki je zaključil svoj obisk na Švedskem, je prišel danes na obisk v norveško prestolnico. Na pomolu, kjer se je vsidra-sovjetska ladja «Baškirija», je Hruščova in njegovo spremstvo čakal predsednik norveške vlade Ger-hardsen skupno z drugimi člani vlade. Na pomolu se je zbrala tudi množica več tisoč ljudi, ki je prisrčno pozdravila sovjetske goste. Ger-hardsen je izrekel Hruščovu dobrodošlico in je poudaril, da obisk nima nobenega političnega pomena. Pripomnil je: «Imamo skupno mejo, toda zaradi tega se nismo kregali. Mi malo vemo o vas in vi malo veste o nas. Zato je dobrodošla ta priložnost, da se sestanemo.» Hruščov je v svojem odgovoru poudaril, da prihaja na Norveško prav tako z odprtim srcem, kakor je prišel na Dansko. Pripomnil je, da goji Sovjetska zveza vso simpatijo in spoštovanje do norveškega ljudstva. Zjutraj je Hruščov napravil vljudnosti obisk Garhardsenu. Pozneje je obiskal kralja Olava, ki ga je pridržal na kratkem razgovoru. Nocoj je norveška vlada priredila Hruščovu in .njegovemu spremstvu večerjo, po kateri sta Gerhardsen in Hruščov izrekla zdravici. Gerhardsen je poudarH demokratični razvoj Norveške in nujnost miroljubnega sožitja, da se prepreči vojna. Hruščov pa je v svoji zdravici poudaril skupno bdrbo sovjetskega in norveškega ljudstva proti nacizmu, ter se je zahvalil norveškemu ljudstvu, ki je rešilo življenje številnim sovjetskim ujetnikom. Poudaril je, da se morajo odnosi med Sovjetsko zvezo in Norveško nadaljevati z enako simpatijo, kakor so sovjetski in norveški državljani sodelovali med vojno. Zatem je Hruščov izjavil, da se bo z norveškimi voditelji porazgovoril o glavnih mednarodnih vprašanjih ter o možnosti okrepitve prijateljstva in sodelovanja med ob*roa državama. Nocoj se je zvedelo, da je Sovjetska zveza povabila guvernerje severnih pokrajin Norveške, Šved' ske in Finske na sestanek, ki naj bi bil septembra v Murmansku, da bi se porazgovorili o skupnih vprašanjih. Gerhardsen in norveški zunanji minister Lange sta sinoči izjavila časnikarjem, da odobravata zamisel sodelovanja evropskih severnih področij po zgledu «konference severnih tečajnih področij», na kateri se vsako leto sestanejo predstavniki pokrajinskih vlad iz Vardoe (Norveška), Kirune (Švedska) in Rovaniemi (Finska) Ugotavlja se, da je Hruščov med svojim obiskom na Švedskem že govoril o možnosti izmenjave izkušenj glede gojitve severnih jelenov in glede gozdne industrije na tečajnih področjih. V Oslu ugotavljajo, da bi se temu lahko dodala še trgovinska izmenjava med tamkajšnjim prebivalstvom. Taka iz-fnenjava je že bila brez omejitev v veljavi pred rusko revolucijo leta 1917. Dalje bi lahko proučili možnost graditve hidroelektričnih central in možnost spoznavanja med tamkajšnjim prebivalstvom. nistrom in s predsednikom francoske vlade. Ker gre za privaten obisk, se ne predvideva objava uradnega sporočila. Vendar pa so imeli Eškol in člani njegove delegacije številne razgovore s francoskimi ministri. Na obeh straneh poudarjajo, da gre za utrditev prijateljskih vezi med Francijo in Izraelom. Zatrjuje se, da je de Gaul-le zagotovil podporo politiki izraelske vlade na Srednjem vzhodu in je podprl izraelski načrt za navezavo diplomatskih odnosov t evropskim skupnim tržiščem. Maurer povabljen v Pariz PARIZ, 29. — Na vabilo francoske vlade bo 26. julija obiskal Pariz predsednik romunske vlade Maurer. V uradnem sporočilu, ki so ga objavili v Parizu, je rečeno, da se bò Maurer pogovarjal s Pompidoujem in z zunanjim ministrom de Murvillom ter z drugimi člani vlade. Maurerja bo spremljal tudi zunanji minister Manescu. V Parizu izjavljajo, da se bo Maurer sestal tudi z de Gaullom. UM bo zavzel svoje stališče na ju- obmetavati se z vzajemnim sumni-trišnji seji svojega vodstva; PSIUP 1 čenjem, da je ta ali ona stranka izje izključil možnost nove vlade le-1 koristila šolo za izgovor, da bi se vega centra, medtem ko je tajništvo KPI izdalo, po svoji včerajšnji in današnji seji, sporočilo, v katerem poudarja med drugim, da je izhod iz sedanje krize v «novi politiki, ki na.i vzpostavi odnos zaupanja med ljudskimi množicami in vlado»; ta nova politika «mora odkloniti vsakršen gospodarski ukrep, ki bi skušal ozdraviti sedanjo gospodarsko konjunkturo na škodo delavskega razreda in srednjih slojev», hkrati pa mora pritisniti predvsem na «premožne razrede, ('mejiti moc monopolističnega velekapitala in uveljaviti reforme»; na taki podlagi je moč ostvariti novo večino, ki je «nujna tako za samost in razvoj demokracije, kot za zajamčerje stabilnosti vlade». Glasilo PRI «La Voce republicana» pravi med drugim, aa Lombardi nima prav, ko zatrjuje, da je vzroke krize iskati v zmanjšani volji, da se uresniči vladni program, ker je predsednik vlade v svojem govoru to izrecno izključil in zanikal; kar zadeva pa neposreden vzrok vladne krize pa pripominja, da so demokristjani podcenjevali nevarnost vzdrževanja socialistov, medtem ko so socialisti podcenjevali politično nevarnost, kateri so izpostavljali koalicijo s svojim vzdržanjem. Glasilo PRI zatrjuje, da sta v enaki meri kriva oba ministra: tako prosvetni minister Gui, kot poslanec Co-dignola; Gui, ker ni predhodno obvestil svojih nedomokristjanskih kolegov v vladi o svojih namenih m ni z njimi razpravljal o tem vprašanju; krivda Codignole pa ni v tem, da je opozoril na povišanje postavke za zasebno šolstvo, ampak da je to storil na hrupen način, ne da bi prej zaupno opozoril na to ministra Guija. Zaradi tega je bilo težko najti rešitev. Po mnenju glasila PRI nima nobenega smisla nadaljevati polemiko na «pogrešnem terenu»: «Metati krivdo na to ali ono •fininiHftiiiitiiiiNkiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiimiuiwiiM Sredi julija novi afriški vrh NEW YORK, 29. — Danes so sporočili, da bo tajnik OZN U Tant obiskal 15. julija Kairo na vabilo Naserja. Udeležil se bo začetka vseafriške konference. Predsednik Naser je že poslal uradna vabila za drugo konferenco predsednikov 34 afriških držav in vlad. Konferenca se bo začela 17. julija. Se prej pa bodo zunanji ministri teh držav začeli pripravljalne razgovore. Konference se bodo udeležili tudi predstavniki Njase, ki bo postala neodvisna 6. julija. Navzoči bodo tudi voditelji vseh osvobodilnih gibanj iz še neosvobojenih afriških ozemelj. odtegnila prevzetim obvezam». «La Voce repubblicana» zaključuje: «Govor Mora je zaključil, in zelo dobro, vse diskusije in vse polemike, razen ene, katere nevarnost se je podcenjevala, ne upoštevajoč, da je življenje levega centra še nadalje skrajno težavno ir da so težki tanki razpostavljeni, kor vojaki najemniki, za vsakim vogalom, pripravljeni na strel, ne da bi jim bilo mar za posledice». Predsednik republike bo danes nadaljeval s posvetovanjem in sprejel zapovrstjo bivšega predsednika u-stavodajne skupščine Terracinija, bivše predsednike vlad, nato pa predstavnike skupin. OBISK PREDSEDNIKA JUGOSLAVIJE NA POLJSKEM Tito v Krakovu in Gdansku Nadaljevanje razgovorov z Gomulko v Ljansku na Mazurskih jezerih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. —• Obisk predsednika republike Jugoslavije maršala Tita na Poljskem se je spremenil v veliko manifestacijo poljsko-jugoslovanskega prijateljstva in odločnosti narodov obeh držav, da se borijo za mir in miroljubno koeksistenco med narodi, kajti, kot je poudaril maršal Tito na velikem zborovanju v Krakovu, «zgodovina nas uči, da se vsaka družba, posebno pa še socialistična, lahko uspešno razvija samo v miru.» «Samo v miru lahko socializem zmaga na svetu,» je poudaril maršal Tito. Kako močno je jugoslovansko-poljsko prijateljstvo in enakost pogledov obeh narodov na osnovna mednarodna vprašanja, so potrdile ne le zdravice Zawadskega in maršala Tita na slovesnem sprejemu v četrtek zvečer v Varšavi, temveč tudi neposredni stiki jugoslovanskega predsednika s poljskim ljudstvom ob obisku raznih krajev Slezije (Sljonsk), kjer živi 25 odst. vseh poljskih delavcev, v Krakovu, ki se s svojimi sedemnajstimi visokimi šolami, med njimi 600 let staro Jagelonsko uni-veizo s 30.000 študenti in desetimi gledališči, upravičeno ima za kulturno središče Poljske, in danes v Gdansku, mestu junakov Poljske. Nad milijon Poljakov je neposredno izrazilo svoje simpatije predsedniku Jugoslavije, ko je v petek obiskal industrijske kraje pokrajine Sljonsk med njimi Katovice, Bitom, Novo Huto in zloglasno nacistično taborišče Oswien-cin, kjer je maršal Tito pod vtisom dokumentov o grozodejstvih Hitlerjevih hlapcev v spominsko, knjigo zapisal med drugim: «To je večen, spomin, ki mora zavarovati bodoča pokolenja pred tragedijo, kakršno je zverski fašizem pripravil človeštvu v drugi svetovni vojni.» Težko je oceniti, Kje so simpatije poljskega ljudstva do jugo- slovanskega predsednika in narodov Jugoslavije dosegle vrhunec, _ . _ _ ______ ali v Šljunsku, kjer so ljudstvo ugotovil, da je izmenjava misli in rudarii v tradicionalnih živo-! Dokazala da imata Poliska in Ju- sku ob Baltiškem morju. Po štiridnevnem potovanju, o-gledu kulturnih in zgodovinskih znamenitosti,- tovarn in pa števil* nih, neposrednih stikih s prebivalstvom raznih krajev Poljske, ki so neposredno, oziroma preko svojih zastopnikov na zborovanjih pokazali kako globoko in nezlomljivo je jugoslovansko-poljsko prijateljstvo, je Tito odpotoval nocoj iz Gdanska v Ljansk, na področju Mazurskih jezer. V tem znanem letovišču Poljske pa se bodo jutri verjetno med lovom in počitkom nadaljevali razgovori med Titom in Gomulko in njunimi sodelavci. V zvezi s temi razgovori je maršal Tito že na slovesnem sprejemu v Varšavi, z zadovoljstvom in rudarji v tradicionalnih živo- pokazala, da imata Poljska in Ju-pisanih uniformah obsuli predsed- j goslavija enaka oziroma zelo po-nika Tita s cvetjem ter njemu m jdobna stališča o raznih medna- njegovi soprogi dali številna darila, ali v starem, mirnem Krakovu, kjer so predsednika Tita pozdravil proesorji Jagelonske u-niverze. oblečeni v tradicionalne črne in rdeče toge, a študenti v jugoslovanskih narodnih nošah izvedli pester program jugoslovanskih narodnih pesmi, ki se je končal s «Kozaračkim kolom» in pesmijo «Druže Tito mi se ti kune-mo», ali pa danes na slovesnem veličastnem zborovanju v Gdar,- INONI) ZAKLJUČIL V LONDONU RAZGOVORE 0 CIPRU Grčija in Turčija vztrajata vsaka pri svojem stališču Britanska vlada ni pripravila nobenega predloga - Papandreu v Parizu LONDON, 29. — Danes so se v Londonu zaključili razgovori predsednika turške vlade s predstavniki britanske vlade o Cipru. Po razgovorih so objavili sporočilo, ki pravi : «Predsednika turške in britanske vlade sta si izmenjala poglede o položaju na Cipru. Upoštevajoč dejstvo, da so obstoječe pogodbe in ustava še vedno veljavne, in spričo odgovornosti, ki jo v okviru pogodbe o jamstvih imata obe vladi, sta ministra sporazumno poudarila nujnost, da se najde trajna rešitev ciprskega vprašanja. Proučila sta način, ki bi omogočil premaganje sedanjih težav s pogajanji in sporazumi. Proučila sta tudi sredstva, da se okrepijo napori Združenih narodov, da se zajamči varnost in zaščita ciprskih skupnosti, kakor tudi vzdrževanja zakona in reda na podlagi ustave». V poučenih krogih pravijo, da britanska vlada ni sporočila nobenega svojega predloga med razgovori in da namerava podpirati napore Združenih narodov in dejavnost. posredovalca OZN Tuomi-oje. Britanska vlada je sicer naklonjena «odločena napraviti svojo dolžnost na podlagi sporazuma o Cipru». Dodal je, da njegova vlada ne potrebuje nobenega drugega zagotovila od britanske vlade. Na vprašanje, ali se želi sestati s predsednikom grške vlade, je Ino-nu odgovoril: «Odkar je bila nova grška vlada sestavljena, sc vprašanje našega sestanka vedno pojavlja po časopisju. Moje stališče je čakanje Nisem zanikal novic in nisem dal nobene pobude. Ker gre za dve najbolj zainteresirani državi, je potrebno navezati stik in diskutirati. Na vsak način so odnosi in stiki med obema državama.» V zvezi z morebitno turško intervencijo na Cipru je Inonu izjavil: «V pogodbi ni nobene določbe, ki bi trdila, da se pravica do intervencije ne more izvajati ob navzočnosti Združenih naro- ----j— neposrednim razgovo- , rom med Grčijo in Turčijo, toda dov- Možnost intervencije seveda jih sedaj ne misli predlagati, ker ni zaželena in se postavlja samo Pred dnevi so uporniki ubili predsednika tamkajšnje vlade Sendve-ja in druge politične voditelje. Medtem se dokončuje umik vojakov OZN iz Konga. V Kongu bo ostalo še 400 nigerijskih vojakov in 50 pakistanskih vojakov. Te dni se vztrajno govori o «narodni spravi» in o sestavi vlade, v kateri bi bile zastopane vse stranke od desnice do levice. Taka vlada pa vsekakor ne bo mogla v celoti voditi državnih poslov, ker Je predsednik Kasavubu skupno z Adulo pripravil novo ustavo, ki določa predsedniški režim in daje predsedniku republike številne pravice, ki jih do sedaj ni imel. je mnenja, da gre za preuranjen načrt. Predsednik turške vlade Inonu je na tiskovni konferenci izjavil, da ima vtis, da je angleška vlada Zaključena posvetovanja o Laosu med poslaniki šestih držav Indija se ni pridružila skupni izjavi, ker še vedno odločno podpira sklicanje konference - Sihanukove izjave v Parizu LONDON, 29. — Danes so se zaključila posvetovanja poslanikov Velike Britanije, Kanade, ZDA, Tailandije, Južnega Vietnama in Indije v zvezi s položajem v Laosu. Objavili so sporočilo, v katerem je rečeno, da je «poslabšanje vojaškega položaja v Laosu resna nevarnost za mir v jugovzhodni Aziji». Pri tem se poudarja važnost ženevskih sporazumov. Velika Britanija, Kanada, ZDA, Tajska in Južni Vietnam pa so podpisale še posebno izjavo, kate re Indija ni no Eškol v Parizu PARIZ, 29. — Včeraj Je prišel v Pariz predsednik izraelske vlade Levi Eškol Danes ga Je sprejel general de Gaulle. Se prej se je Eškol razgovarjal z zunanjim mi- dija ni hotela podpisati, ker poudarja, da so bila pogajanja poluradna in ne morejo nadomestiti ženevske konference štirinajstih držav, ki jo Indija odločno podpira. Izjava vsebuje poziv predsednikoma konference, naj nujno po-zoveta posamezne struje v Laosu, naj prenehajo sovražnosti in naj delujeta za umik čet Patet Laa na položaje, na katerih so bile 1. februarja letos; naj pozoveta «severnovietnamske sile naj se u-maknejo iz Laosa in naj ne uporabljajo laoškega ozemlja za vmešavanje v zadeve Južnega Vietnama»; naj pozoveta mednarodno nadzorstveno komisijo, naj v naj-krajšjem času predloži poročilo o položaju, in naj dasta nova jasna navodila tej komisiji, da nadzoruje premirje in umik Patet Laa; končno naj pozoveta vse laoške oblasti naj sodelujejo z mednarodno komisijo. Izjava «obsoja napad Patet Laa» in trdi, da obstajajo neizpodbitni dokazi, da je Severni Vietnam interveniral v korist Patet Laa. Dalje trdi izjava, da Severni Vietnam uporablja laoško ozemlje «za pošiljanje mož in orožja Južnemu Vietnamu». Izjava pravi zatem, da se ofenziva Patet Laa nadaljuje in da ni res, da je med ne-vtralističnimi silami prišlo do množičnih dezertacij. Na koncu se zavzema izjava za nov sestanek predstavnikov treh struj v Laosu ter poziva Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, naj delujeta v tem smislu. V kamboški prestolnici Pnom Penhu so objavili danes vsebino brzojavke, ki jo je Sihanuk po slal 20. iunija britanskemu zunanjemu ministru Butlerju. Sihanuk obtožuje Veliko Britanijo, da zagovarja kršitve sporazumov iz leta 1954, in izjavlja, da si Velika Britanija prevzema veliko odgovornost za razvoj položaja na meji Kambodže in v Indokini na splošno. Medtem je posebna komisija OZN, ki ima nalogo izvesti preiskavo o incidentih na meji med Kambodžo in Južnim Vietnamom, začela svoje delo. Kamboški predsednik Sihanuk Je sinoči govoril v Parizu o kamboški politiki. Predaval Je skupini študentov in kamboških kadetov v Parizu. Poudaril je, da je Kambodža nevtralna in neodvisna država in aa zaradi tega lahko sprejema samo tako pomoč, ki ni vezana na pogoje. Dalie je Sihanuk izjavil, da Je bil namen njegovega potovanja v Francijo doseči potrditev francoske podpore predlogu za sklicanje mednarodne konference o Kambodži, in Francija «je v celoti Izpolnila upanje Kambodže.» Sihanuk je izrazil zadovoljstvo, ker se Francija strinja z njegovim mnenjem, da je treba vprašanje Indokine obravnavati kot celoto. Pripomnil je, da ni moč ločeno obravnavati položaja v Vietnamu, Laosu in Kambodži. Dejal je, da Je pesimist glede prihodnosti Indokine, «ker samo čudež bi omogočil popoln umik držav Vzhoda in Zahoda» Sihanuk Je ostro kritiziral ameriško in britansko politiko v Jugovzhodni Aziji. Ce ne bo prišlo do predlagane konference, bo on odšel v Hanoj in Peking ter se bo pogajal s Severnim Vietnamom, Patet Laom ln Južnovtetnamsko osvobodilno fronto glede ozemeljske celovitosti Kambodže. «Ne mo- rem čakati, da komunisti dobijo vojno, je dodal Sihanuk; pogajati se moramo, ker delamo za večno Kambodžo.» Cabot Lodge v Washington!! WASHINGTON, 29. — Bivši ameriški poslanik v Južnem Vietnamu Cabot Lodge je prišel danes v Washington, kjer je uradno sporočil svojo ostavko predsedniku. Ob prihodu je izjavil, da ne misli zahtevati zase kandidaturo za predsedniško mesto in da misli posvetiti vse svoje napore, da podpre kandidaturo guvernerja Scrantona. Dalje je izjavil, da misli govoriti na seji vodstva republikanske stranke v San Franciscu. Zavrnil je predlog senatorja Goldwaterja, naj bi v Južnem Vietnamu uporabili atomsko bombo. Trdil Je, da je zadovoljen s poročili, da kmetje v Južnem Vietnamu «ne dobavljajo več živil Vietkongu». Pripomnil Je, da bo vojna v Južnem Vietnamu dolga, da pa «zmaga ne bo mogla izostati». Zatem je Cabot Lodge odšel v Pentagon na razgovor z ministrom McNamaro in z generalom Taylo-rom, ki je bil imenovan za njegovega naslednika. Po razgovoru v Pentagonu je Cabot Lodge izjavil, da je sporočil «nekatere predloge». Zatem je Cabqt Lodge obiskal Deana Ruska. Oba sta nato odšla k predsedniku Johnsonu. Po razgovoru s predsednikom je Lodge izjavil, da je bila njegova dolžnost vrniti se v domovino, da podpre kandidaturo senatorja Scrantona. Trdil Je, da je «vojna v Južnem Vietnamu na pravi poti, medtem ko je republikanska stranka na zgrešeni poti». Lodge je izjavil, da Je mnenja, da ni prepozno, da se zaustavi kandidatura Goldwaterja. Dodal Je, da bo skušal__preprlčatl Eisenhowerja, naj tona. tedaj, k° gre za pritisk dogodkov.» Predsednik grške vlade Papandreu pa je prišel danes iz New Vorka v Pariz. Popoldne ga je sprejel general de Gaulle, ki bo v sredo sprejel Inonuja. Se prej je de Gaulle sprejel ameriškega poslanika Bohlena, ki mu je poročal o razgovorih o Cipru v Wa-shingtonu. Po razgovoru z de Gaullom je Papandreu izjavil, da je de Gaulle «pokazal popolno razumevanje za ciprsko vprašanje.» V Atenah pa je predstavnik grške vlade izjavil, da Grčija ni naklonjena neposrednim grško - turškim dogovorom ali pa tristranskim angleško - grško - turškim razgovorom in da spada ciprsko vprašanje v pristojnost Združenih narodov. Robert Kennedy na Poljskem KRAKOVO, 29. — Ameriški pravosodni minister Robert Kennedy je prispel včeraj v Varšavo, kjer so mu priredili prisrčen sprejem. Danes je prispel v Krakovo, kjer je obiskal nekatera poslopja zgodovinske univerze. Tu je govoril skupini 2.000 študentov. Zvečer se je vrnil z letalom v Varšavo. Čombe govori o «narodni spravi» LEOPOLDVILLE, 29. - Kakor je znano, je pred dnevi povsem nepričakovano prišel v Leopold-ville katanški secesionist Combe. Kmalu zatem se je v Leopoldvillu pojavil tudi samozvani kralj Južnega Kasaja Albert Kalondži. Takoj po prihodu je imel politične razgojore z Adulo. Menijo, da gre za razgovore o sestavi «vlade narodne pomiritve» Combe je nekemu časnikarju izjavil: «Moje posredovanje za spravo se bo moralo razširiti tako na Adulo kakor na Gizengo. Ne bo moč nič napraviti, dokler ne pride do sprave med nasprotniki.» Izjavil je, da je dobil zagotovila od Adule, da bo Gizenga izpuščen v kratkem na svobodo. Na vprašanje glede njegovih stikov z voditelji narodnoosvobodilnega odbora v Brazzavillu je Combe izjavil, da namerava v kratkem oditi v to mesto, takoj zatem, ko se bo o tem razgovarjal s predstavniki kongoške vlade. Davi se je Combe razgovarjal v Kalondžijem. Ij Katange poročajo, da je bil za predsednika uporniške vlade v Albertvillu imenovan Ildefonse Na-podpre Ssran- sengo, ki je bil minister za zdrav-> stvo v vladi Severne Katange. Priprave za volitve predsednika Zahodne Nemčije BONN, 29. — Glavni bonski politični predstavniki in člani zvezne skupščine so odpotovali danes v zahodni Berlin, kjer bo 1. julija izvoljen nov predsednik republike. Tudi sedanji predsednik Luebke je odpotoval nocoj v zahodni Berlin. Kakor je znano, so demokristjani sklenili znova izvolitvi Luebkeja; liberalci pa so sklenili, da bodo glasovali proti njemu. Kar se tiče socialdemokratov, se vsi člani ne strinjajo o ponovni izvolitvi Luebkeja. V berlinskih političnih kragih menijo, da bo Luebke dobil pri prvem glasovanju približno 700 glasov od skupnih 1.042. Zadostuje pa mu 522 glasov; od teh bo dobil 488 glasov od demokristjanskih predstavnikov. Liberalci bodo glasovali za svojega kandidata Bu-cherja. Clan politbiroja CK vzhodnonemške komunistične stranke prof. Norden je danes obtožil Luebkeja, da je bil zaupnik gestapa. rodnih vprašanjih. Ob tej priložnosti je med drugim poudaril, da je v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju prevladalo spoznanje, da vsak poskus umetne ločitve miru in socializma lahko prinese samo veliko škodo miru in socializmu, in v zvezi s tem ocenil kot skrajno neijudsko mnenje kitajskih voditeljev češ da bi jedrska vojna pospešila zmago socializma. Predsednik Jugoslavije je nadalje poudaril, da narodi, ki so največ pretrpeli v drugi svetovni vojni, upravičeno in z nezaupanjem gledajo na ravanšistično politiko nekaterih krogov v Zahodni Nemčiji, in v zvezi s tem izjavil, da ima Jugoslavija — v interesu stabilnosti in miru in v interesu poljskega ljudstva — meje na Odri in Nisi za dokončne in nedotakljive. B. B. Delegacija Delaware v Jugoslaviji BEOGRAD, 29. — «Namen trgovske misije ameriške države Delaware je, razširiti trgovino in odpreti nova pota za trgovinsko izmenjavo med Ameriko in Jugoslavijo», je izjavil na današnji tiskovni konferenci ravnatelj uprave za gospodarski razvoj ameriške države Delaware Edwin uo-lin, vodja delegacije ameriških gospodarstvenikov. Golin je poudaril, da bo misija po vrnitvi v ZDA seznanila poslovne kroge A-menke z rezultati, do katerih je prišla'v razgovorih z jugoslov: i-skimi gospodarstveniki in zastopniki gospodarskih ustanov, in je izrazil prepričanje, da bodo ta obisk in sledeči obiski ameriških gospodarstvenikov prispevali k povečanju trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in ZDA. Pouda-ril je tudi, da se je delegacija ameriških gospodarstvenikov v Beogradu razgovarala med drugim o sodelovan u na področju turizma in da so poslovni krogi v ZDA zainteresirani za zidanje hotelov in drugih turističnih objektov v Jugoslaviji. V Saslri bolan NOVI DELHI, 29. — Predsednik indijske vlade Bahadur Sartri je nenadoma zbolel. Zdravniki so mu predpisali nekaj dni počitka. Predstavnik tajništva vlade je danes izjavil, da se stanje Sastrija boljša in da so zdravniki zadovoljni z napredovanjem. Zdravniško sporočilo pravi, da je Sastri po smrti Nehruja, ko je prevzel predsedstvo vlade, delal 18 do 20 ur na dan in da je zaradi tega močno utrujen in se mu je zvišala temperatura. Zatrjuje se, da bo Sastri čez nekaj dni mogel znova opravljati svoje funkcije. Njegovo potovanje v London na konferenco predsednikov vlad držav CommOnvealtha pa ni bilo še odpovedano. Na deseto obletnico unirti Ivana Trinka so predsednik Prosvetn zveze, njen tajnik in predsednik prosvetnega društva Ivan Trlnk položili venec na pokojnikov grob v Trčmunu V SOBOTO ZVEČER V P. D. BflRKOVUE Razdelili so vse nagrade II. revije slovenskih popevk «Trst 64» % V soboto so bile v prosvetnem društvu Barko vije razdeljene nagrade za 11. revijo slovenskih popevk Trst ’64. Nagrade so bile podeljene na podlagi odločitve društvene komisije, nadalje na podlagi razsodbe strokovne komisije in glasovanja občinstva ter končno še po določitvi samih darovalcev nagrad. I. Nagrade p. d. Barkovlje Na osnovi društvenega razpisa za II. revijo slovenskih popevk Trst ’64 z dne 10. oktobra 1963 in na podlagi odločitve društvene komisije, ki se je sestala 15. februarja letos, da določi najboljše prispele popevke za letošnjo revijo, so bile izbrane kot najboljše sledeče tri popevke, katerih avtorji prejmejo nagrade: Prvo mesto s 66 glasovi je dosegla popevka, dospela pod psevdonimom «Zlata podkea», ki nosi naslov «Čakam te» in katere besedilo in glasbo je napisal Francko Žerjal iz Sv. Križa, ki prejme nagrado društva 15.000 lir. Drugo mesto s 65 glasovi je dosegla popevka «Španske noči», fi je dospela pod psevdonimom «Bilečanka» in katere melodijo je napisal Mladovan Ivan, medtem ko je avtor besedila dr. Danilo Požar, oba iz Trsta: prejmeta nagrado v znesku 10.000 lir. Tretje mesto z 59 glasovi pa je dosegel za besedilo in nlasbo Možina Tulio iz Trebč, ki je poslal popevko «Luč ljubezni» pod psevdonimom tNatul»; nagrada znaša 5.000 lir. Nagrade po razsodbi strokovne komisije Za nalboljšo je strokovna komisija določila popevko «Samo ti», katere glasbo sta napisala pok. Stanko Sajovic in Oskar Sonc, ki prejme darilo Glasbene Matice, Trst, (album), medtem ko prejme izvajalka te pesmi Ljubica Berce z Opčin kristalno vazo, darilo »Primorskega dnevnika». Najboljša izvajalka - pevka, je po strokovnem mnenju razsodišča Odinea Zupin iz Milj, ki prejme sliko slikarja Klavdija Palčiča Najboljši pevec Ivan Sancin iz Trsta prejme sliko dr. Roberta Hlavatgja, Strokovna komisija je tudi izbrala kot najboljše besedilo popevke «Moja ljubezen si ti», ki jo je napisal Košuta Miroslav iz Sv. Križa in prejme sliko Jožeta Horvata - Jakija. Nagrade po glasovanju publike Občinstvo je s svojim glasovanjem izbralo sledeče popevke kot j najboljše, katerih avtorje je društvo nagradilo kot sledi; t Največ glasov je prejela popevka «Pismo iz tujine»; uglasbil ' jo je in napisal besedilo Drago Žerjal iz Boljunca, ki prejme kot 1 nagrado 30.000 lir. Drugo mesto jc osvojila popevka «Drag spomin»; uglasbil jo je Dario Berginc, besedilo pa je. napisat Amodeo Martinolli, oba iz Trsta; prejmeta nagrado 20 000 lir. Tretja popevka po ljudskem glasovanju je «Tržaške lučke», ki jo je uglasbil Drago Žerjal iz Boljunca, besedilo pa je napisal Edi kiirtinuzzi star., prejmeta nagrado v znesku 10.000 lir. Nagrade po določitvi darovalcev Društvo ’e prejelo še nekaj nagrad, ki so jih darovalci določili posameznim izpaiaicem. skladateljem popevk itd. Slikni Robert Faganel je namenil sliko s posvetilom najmlajti skladateljici popevke. Dobila jo je Nadja Kriščak iz Barkonelj, ki je uglasbila popevko «F.n starček je živel». ^ Nasmlaiša pevka Neva Lukeševa je pretela, t’ spodbudi», zapestno uro, darilo tvrdke tl.a Clessidra» iz Trsta. Trg sv. Antoni Novetfti t Nadalje je b-lo sklenjeno da se nagradijo tudi pevke ah peeci 1 druge m tretje popevke po glasnvaniu občinstva. Tako dobi Nora Jankovč zn izvajanje popevke «Drag spomin», ki je dosegla drugo mesto potovalno nro, dar urarja Karla Mikolja, Trg sv. Jakobi Trstu: M'randa Caharija in Pino Hrovat prejmeta bluzo, darilo trgovine sldcattr.r», VI, Marchiane», oz. darilo športne trgovine Veljak od Sv Jakoba — usnien pas in denarnico. V C In končno se je društvo oddolžilo s praktičnim darilom — usnjena aktovka — še Aleksandru Vodopivcu, aranžerju popevk in di rignita orkestra da bi V nadalte pomagal in bo lahko nosil note in partiture pesmi zn nove podobne spodbudne priredita«. Da se dru.štno oddolži tudi izvajalcem in izvajalkam vnpeve ki niso prejeli nobene nagrade, je bilo sklenjeno, da se jim po Peloni v spomin na sodelovanje na li. renili slovenskih pop.ok knji Iga tržaškega pisateha Borisa Pahorja; «Onkraj pekla so ljudje» To knitgo preimelo; Anka Sugan. Ida Ukmar. Milka Milič, Ja Iranka Šuligoj. Marta Vnletič. Savina Valetič, Mario Sedmak, Teo-ydor Jerco g in Darij Lavriha, P______________________—-----——-------------------------------- P ZAKLJUČENO MLADINSKO SREČANJE Nfl OPČINAH Mladina je za mir, prijateljstvo in sodelovanje prek državnih mej Srečanja se je udeležilo zelo mnogo mladih ljudi iz naše dežele, iz Jugoslavije in Avstrije Ob veselih zvokih orkestra in ob vrtečih se parih se je sinoči svečano I zaključila veličastna trodnevna mladinska manifestacija, katere so se poleg mladih ljudi iz Trsta, Gorice in Benečije udeležili mladinci, ki so prišli iz matične Slovenije in iz oddaljene Avstrije. Tridnevno mladinsko srečanje, ki je bilo letos na Opčinah, je že tretje srečanje naprednih mladincev iz treh sosednjih držav. To pot je bilo srečanje v Trstu, ker sta bili že prejšnji dve v Sloveniji in sicer v Planici in Vipolžan. Namen letošnjega mladinskega srečanja je bil pravzaprav ponovni stik naprednih mladincev, da navežejo še bolj tesne medsebojne zveze, in da še DOlj razširijo medsebojno sodelovanje. Pri srečanju so sodelovale vse napredne mladinske organizacije v Italiji, srečanja pa so se udeležile številne delegacije iz Slovenije in Hrvatske ter delegacija Svobodne avstrijske mladine ter Zveze slovenske mladine iz Celovca. «Mir, prijateljstvo in sodelovanje», to je bilo geslo, ki je prevevalo na mladinskem srečanju, pod tem geslom so se mladinci udeležili srečanja in polnoštevilno prihiteli iz mesta in okolice, 'z Kopra, Ljubljane, Novega mesta in Kranja ter iz Pulja, Reke in Zagreba. Srečali pa so se z mladimi ljudmi, ki so z zastavami in s pesmijo na ustnicah prihiteli iz daljne Koroške. «Mir, to je tisto, kar vsi narodi sveta potrebujejo, če si hočejo ustvariti boljše življenje; prijateljstvo, to je tisto, kar naj bi vsakogar prek državnih mej navdušilo, da se mir v svetu ohrani, in sodelovanje je kenčno to, kar nas naveže s prija- Z mladinskega srečanja na Opčinah telji». S temi besedami so govorniki pozdravili številne prisotne mladince, ki so se v soboto, nedeljo in včeraj polnoštevilno udeležili srečanja na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah. Veličastno mladinsko manifestacijo na Opčinah so otvorili že v soboto zvečer ob prisotnosti delegacij in gostov. Nastopila je tudi godba na pihala iz Trebč-Gropade, prvi dan srečanja pe se je zaključil z veselimi zvoki plesnega orkestra slovenskih fantov z Rocola «Lenticella». Predvčerajšnjim pa je bila oerednja prireditev, ki se Je pričela že zjutraj s športnim srečanjem. V odbojki so se pomerile ekipe iz Tr- iiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiimiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiimiiiiiii Prepovedan shod esesovcev BONN, 29. — Notranji minister severnega Porenja in Wesfalskega Weyer je prepovedal shod SS iz Nizozemske, Belgije, Francije in Nemčije v MUnstereifelu. Kot v preteklih letih so oblasti v Dilssel-dorfu tudi to pot preprečile to prireditev, proti kateri so se dvignili protesti sindikatov in drugih organizacij. Društvo žrtev nacizma j» sporočilo, da priredi protide-monstracljo, če bi v Miinstereifelu prišlo do «tega izzivalnega mednarodnega shoda» V zvezi z ropom v Ul. Monlenapolcone BORDEAUX, 29 — Eden izmed dveh banditov, ki sta btla v soboto v Soulacu aretirana skupaj z «Javnim sovražnikom št 1» Bernardom Madeleinom, Je Italijan Imenuje se Maffeo Bellicini in ima Ž6 let. Drugi pa Je Jules orsini s Korzike. Iz pasti, nastavljene banditom, pa sta zbežala brata Noel, katerih udeležba pri ropu v Ulici Montenapoleone je bolj gotova kot udeležba Bernarda Madeleina. Brata Noel sta bila z Madeleinom in njegovima pomočnikoma v lokalu «Whisky Club» le malo pred prihodom agentov Komisar Chevaliei ki je vodil operacijo, se Je cianes vrnil v Sou-lac. V tem prijetnem letovišču so banditi najeli za tri mesece dve vili, «Tokiona» in «Le Marmandais», kjer Je policija našla nekaj draguljev, ponarejenln dokumentov in mnogo orožja Churchillova hči spet pred sodniki zaradi pijanosti LONDON, 29. - Sarah Churchill (sedaj Lady Audley) se je morala danes spet pred sodniki zagovarjati zaradi pijanosti in nadležnega obnašanja na javnem prostoru. Sodnik je pustil hčer bivšega ministrskega predsednika na začasni svobodi za 14 dni proti plačilu kavcije. Sarah Churchill je zatrievala, da je nedolžna, neki policist pe je pričal, da so jo odvedli, ko je na nekem hodniku stavbe na 'ondonskem letališču vpila in psovala. Odpotovati bi morala v Milan, ko pa so Jo policaji ustavili zaradi njenega obnašanja, Jih je začela preče- hudo psovati. Med drugim je vpila; «Nismo imeli vojne zato, da bi v Angliji vladali prepotentni polt,»Ji». Težka tekma brez zmage Fi eč nom, ki je lasten samo mladim silam, ki se borijo in se žrtvujejo za napredek, popolnoma uspeli. Uspela jim je na organizacijskem, kulturnem in političnem področju. Mladina se Je spet srečala, navezala je nove stike, izmenjala si je mnenja in nove ideje in želeti je samo to, da bi taka mladinska srečanja bila vse bolj pogosta. MARULIČEV TRG »t 18 EXl*ftRT»RV0 lelelon: 37-323 - 36-251 Telegr.: EXPORTDRVO ZAGREB Podružnice: REKA, Delta II Zastopstvo: FREUD TRST, Ul. & FABRIS Carducci 10 I Z V A L A : izdelke iz jugoslovanskega lesa r h r 6 J k v. r. r 1 i T k r REZANI LES, TRD IN MEHAK RKTOHTNO IN GOZDNO OGLJE LES ZA KURJAVO FURNIR VEZANE l'LOOCE IN PANE1. PLOŠČE HRASTOV IN BUKOV PARKET OPREMO IZ UPOONJENEGA LESA RAZNO LESNO OPREMO LEStfO GALANTERIJO TAN1NSKE EKSTRAKTE ŠPORTNE ARTIKLE OHMtriTE NAS PAVILJON NA TH7ASKEM VELESEJMU ANDREJ BOLKO mr. ph. uvoz - izvoz Telefon 31-31» farmmoevtmki proizvodi mi komlkmlllm IRSI • UL. ÌORRtBtAROA »t. tš CAEN, 29. - Francoz Marcel Marlette in Nemec Hans Steiner bosta morala ponovno tekmovati. ker se je njuna tekma včeraj zve, čer končala neodločeno, prvak v posprav Ki pa klobasUt' nutah Mariettéfpì Steiner pa 20 m klobas. Razsodišče ni nikomur priznalo zmage. Datum ponovnega «spopada» še ni določen. (Nekai časa bosta nasprotnika pač potrebovala za prebavo ...). sta, Gorice in Kranja, medtem ko so potem nastopile ekipe igralcev namiznega tenisa iz Trsta, Gorice in Ljubljane. Organizatorji srečanja so vsem udeležencem potem nudili mladinsko kosilo, nakar se je v popoldanskih urah zvrstil kulturni program. Nastopal je harmonikarski ansambel iz št. Vida pri Ljubljani, mladinski tamburaški zbor iz Kopra, recitatorji, harmonikaš Renato iz Jamelj, italijanski mladinski jazz-ansambel, med izvajanjem katerega so recitatorji v italijanščini recitirali nekaj pesmi iz osvobodilne borbe italijanskega ljudstva, nakar so Veseli šent-vidčani zaigrali nekaj točk v domačih vižah. Za njimi pa je nastopil ansambel lahke glasbe iz Ljubljane, peli pa so Rafko Irgolič, Lidija Kodrič in Jovo Dimitrijevič. Vmesne premore pa je izpopolnjevala godba na pihala iz Trebč-Gropade, ki je zaigrala več koračnic in veselih poskočnih. Sledili so pozdravni govori. Najprej je v nemščini pozdravila udeležence srečanja Sonja Andrič, voditeljica delegacije svobodne avstrijske mladine, nato je imel daljši govor Giorgio Rossetti, član vodstva federacije komunistične mladine, ki je govoril tudi v imenu vseh ostalih mladinskih organizacij v deželi Furlanija - Julijska krajina, za njim pa je spregovoril še Jernej Repovš, član vodstva Zveze mladine Slovenije. Vsi trije govorniki so predvsem poudarili Izredno važnost podobnih masovnih srečanj, kjer imajo napredni mladinci in mladinke,ki se nesebično borijo za ohranitev miril v svetu in proti nazadnjaškim silam porajajočega se fašizma in nacizma, resnično možnost navezovati nova prijateljstva in nove stike, kjer se ustvarjajo možnosti za izmenjavo mnenj in misli o pridobljenih izkustvih Po uradnem delu nedeljskega sporeda se Je nadaljevala prosta zabava ln ples Včeraj popoldne Je na mladinskem srečanju spet nastopila godba na pihala iz Trebč - Gropade, večerne ure pa so bile posvečene samo zabavi. Srečanja mladine na Opčinah se Je udeležilo tudi več vidnih osebnosti tržaškega političnega življenja. Med udeleženci srečanja je bil tudi senator Vidali, deželni svetovalec Sema, predsednik SKGZ Boris Race, član centralnega vodstva PSI Pupillo iz Rima in drugi. Potrebno je bilo mnogo naporqv in žrtev, da so mladinci komunl- Trcili sta dve vojaški letali ZDA WASHINGTON, 29. - Obrambno ministrstvo sporoča, da sta se dve vojaški letali — eno z oporišča na Bermudih drugo z oporišča na Az-zorrih — med poletom zaleteli drugo v drugo ter treščili v morje pri Bermudih. Letali sta opravljali vaje s padalci za reševanje na.morju. Na obeh letalih je bilo 24 mož. Po prvih informacijah so bili pri nesreči trije mrtvi, štirinajst je izgubljenih, sedem pa je ostalo živih. Sam na splavu Samoe v Avstralijo s AP1A (Samoa), 29. — William Willis, 70-letni Newyorčan, plove sam s Samoe v Avstralijo z 10 m dolgim splavom. Splav se imenuje «Brez starosti», kar naj bi pomenilo — tako misij Willis — da starost nj ovira za pogumne in pustolovske pobude. Willis je odpo» toval v soboto dopoldne s Samoe, kamo'- je .prispel v novembru iz Callaa. Willis je imel namen potovati iz Peruja naravnost v Avstralijo, toda zaradi okvar na splavu iz aluminija in lesa se je moral ustavifi na otočju Samoa. Prijatelji so ga pregovorili, naj ne odpluje takoj, temveč naj počaka, da preneha čas orkanov; Willis je nasvet sprejel. Iz Peruja na otočje Samoa je Willis plul sam že 1. 1954. SAN ROSSORE, 29, — Tu sta se poročila sin predsednika republike dr. prof. Segni, docent za pediatrijo v Genovi, ter prof. Paola Fisher. v nekaj urah brezhiben motor za vaš avto! Fiat razširja SERVIS s tem da širokemu krogu lastnikov modelov 500 D, 600, 600 D, 1100 V raznih izvedbah, nudi ugodno možnost takojšnje zamenjave motorja, ki je pred generalnim popravilom, z drugim že generalno popravljenim v lastnih delavnicah ter gotovost najbolj natančnih tehničnih kriterijev z izključno uporabo originalnih nadomestnih delov Fiat. največji prihranek časa ■ jamstvo - brez ugodni pogoji - trimesečno vsake formalnosti Po vsej Italiji je organizacija Fiat (podružnice, zastopništva, pooblaščene mehanične delavnice, pooblaščene trgovine za nadomestne dele) na razpolago za vsa pojasnila o podrobnostih glede SERVISA TAKOJŠNJE ZAMENJAVE MOTORJEV HAT Podružnica v Trstu Ul Campo Marzio 12 tel. 31985/6/7/8/9 MEDNAliODNA ŠPEDICIJA IN IRANSI'Oltl InUAJLuAlrftU KOPER-JUGOSLAVIJA K O P F R Tli L K FON 21.630 T li L li X 03-517 PREDSTAVNIŠTVO V TRSTU: UL. ROMA 15, TEL. 37-823 Z doledovanje ln vskladlščevanje blaga Z S kvantitativni prevzem Z Z poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah Z (H redni zbirni promet iz evropskih centrov Z Z mednarodni cestni transport blaga ; - z lastnim) kamioni Z po kopnem, po morju, po rekah carinjenje blaga ln zraku transportno zavarovanje blaga s loking laH)iškega prostora kontrola transportnih dokumentov strokovno pakiranje Direkcija Koper Filiala Koper Filiala " Ul. v m ala Ljubljana M Pijada 13 ala Maribor iniciative, tičnih srednješolcev in drugih naprednih mladinskih organizacij priredili tako množično mladinsko manifestacijo, vendar to tudi tokrat, kot Je bilo pričakovati, z ela- Izanska c. 51 Filiala Zagreb Cena 9/1 Kidriča ob Filiala Sežana Avtoremont Sežana 39 telet telex telet. telex telet tele* 21-630 03-517 izpostava Kozina 10 Filiala Subotica 14-54 01-718 21-630 Izpostava Prevalje 30 Ul. Gen. Drapšina 15 *170 03-103 Izpostava N'-v,i Gor1 ra Izpostava Celje 30-70 03-348 2r' )zn postaja 2433 Cuprijska ul. 10 11-43 05-323 Rožna dolina 24 53 Izpostava Podgorje 4 Izpostava 'nsrntce 3-43 Izpostava Sarajevo 24 625 39-758 02-148 Maršala Tita 1 Brankova 6 Filiala Rljeka 25-481 02-515 Izpostava Bar 21-49 61-317 02-148 Beogradski trg 2 Jovana Tomaševlča 2 Filiala Beograd 33-427 01-128 Izpostava Zrenjanln Ul. Stevana Sremca 7 Izpostava 82 03-122 Filiala Novi Sad 51-758 01-327 Dlmitrovgrad 25 Ul. JNA 48/1 Maršala Tita 178 SLOVENIJALES ★ podjetje za izvoz-uvoz - notranji trg lesa in lesnih izdelkov * LJUBLJANA, Beethovnova 11 - telefoni 23931 - 9 - telex: 03112, 03138 O RAZSTAVLJAMO O NA TRŽAŠKEM VELESEJMU O LESNI PAVILJON uiiiBiiaiaiHiuauiaiidiiiiiiHiiiiffliaiiiiuimiiiiiiiiiaimiimiHiHfuuBHHiiHiHiKiiiHimmmiimtiiRiìiHiiiiiiiiiiiiiiiHimiuimmiiHmmimiHmiHmHm NAJVECJE SLOVENSKO PODJETJE ZA IZVOZ-UVOZ LESA IN I.KSNIH l/.IIHc KOV. H IZVAŽAMO: MEHAK IN TKI) ŽAGAN I.KS, /.AlilllK. GO/.l)\|. |'HM|/. VODE, VEZANE, PANEL IN LESOVINSKK H.OSCK. KHKNIKIE, PAKKFIK, STAVBNO POHIŠTVO, LESENE HIŠE, LESNO GALANI EK HO. SPOKINE l/HKI KE, STOLE IZ UPOGNJENEGA LESA. PISAKNISKO. FINO IN SKKIISKO IMMUSIVO *HHlMiti:diHiHIWH!li:B110flttHHIIHBiHHii!il!HHHiii:iiil!iNiUB111f!l!Bii HniiiiliiiiiMmiHliiiniililSiiiiKiHliiiiiiiiiitiiiiliiiiiitiiilliiiiiiiiiiiiiUiiiiiiHiiliiiailiiiiiliiiìHii!^^ PRIMORJE EXPORT NOVA (ÌDRICA rožna dolina ir, I1VOINO UVOINO PODU 1J £ JUGOSLAVIJA r.-l.-r«iii 201» I 2068 2088 Hr/oprvl PIIIM«MI.IE i:\Poiil Tekoči račun 6110-31/1-39 pri JUIt Ljubljana ! OGLEJTE Sl NAŠE IZVOZNE ARTIKLE V JUGOSLOVANSKEM PAVIUONU NA TRŽAŠKEM VELESEJMU ..................... ! Afrika teži k vedno tesnejšemu sodelovanju 0 čem vse bodo razpravljali na kairski konferenci šefov Alžirija je v pripravah konference zelo aktivna ALZIR, konec junija. — Zahteva nekaterih držav, da se druga konferenca šefov držav Organizacije afriške enotnosti odloži za določen čas, ni bila sprejeta. Tunizija in Liberija sta sprejeli stališče alžirskega predsednika Ben Bele, predsednika Gane Nkrumaha, gvinejskega predsednika Seku Tureja in drugih, ki so vsem šefom neodvisnih afriških držav poslali, naj se druga afriška konferenca vrši 17. julija v Kairu Cas do konference bo poln priprav. Med tem časom se bodo izmenjavala mišljenja med posameznimi šefi držav in to preko pisem in s pomočjo obiskov, Alžir bosta npr. obiskala predsednik Gane dr. Nkrumah ter predsednik Malija Mobito Keita. Ze afirmirana Organizacija a-friške enotnosti bo na konferenci v Kairu dobila nov impulz v borbi za popolno osvoboditev a-friške celine in za še hitrejši razvoj političnega, gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja med državami-članicami. Prav zaradi tega Alžirija — ena najbolj aktivnih članic te organizacije — posveča velik pomen bližnjemu sestanku v Kairu. Cele ekipe vladnih strokovnjakov za afriška vprašanja intenzivno pripravljajo in obdelujejo predloge, ki jih bo njihova delegacija predložila v Kairu. Prav tako se Alžirija pripravlja na konferenco zunanjih ministrov iste organizacije, ki bo v kratkem v Aleksandriji, kjer bodo pripravili predlog dnevnega reda za konferenco na naivišji ravni. Kljub številnim težavam je Organizacija afriške enotnosti v razmeroma kratkem času zabeležila zelo puzitivne rezultate, med katerimi c.o predvsem sledeči: Na njeno zahtevo je bila Južnoafriška republika izključena iz mednarodne organizacije dela in FAO; okrepljena in razširjena je bila borba tfriških in drugih dežel proti apartheidu v Južno afriški republiki in Južni Rodeziji; nadalje je bila povečana moralna in materialna pomoč posameznih neodvisnih afriških držav osvobodilni borbi Angole, Mozambika in Južne Rodezije; okrepljena je bila politična borba proti ko)o-nializmu, neokolonializmu in tuji nadvladi nasploh na afriški celini, in končno, je Organizacija afriške enotnosti odigrala pozitivno vlogo pri reševanju obmejnega spora med Alžirijo in Marokom ter med Etiopijo in Soma* lijo. Toda ne glede na pozitivni obračun in močno afirmacijo te organizacije preostaja še veliko ne le organizacijsko tehničnih, pač pa tudi političnih in drugih vprašanj. Razlike v stališčih med posameznimi deželami, ki izhajajo iz različne politične preteklosti it, lazlične ravni revolucionarne zrelosti, so otežkočale hitrejše re -Sevanje posameznih vprašanj. U-poštevajoč to, kot tudi dejstvo, da neokolonialistične sile vztrajno delujejo za šibitev te organizacije, so nekatere afriSke države, posebne še A.žirija, vztrajale na tem, da se druga konferenca šefov držav OAE vrši brez vsake, ga odlašanja Od teh držav je izšla tudi zamisel, da se na svečano otvoritev nonfercnce povabi tudi generalni tajnik OZN U Tant, da hi s tem Organizacija afriških držav prikazala svoje stališče na- sproti najvišjemu mednarodnemu forumu. Ker se bo aleksandrijski sestanek ministrov za zunanje zadeve začel v kratkem, se tu že očr-tujejo najpomembnejše teme, o katerih bo govora na pripravljalnem sestanku, kar pomeni tudi na poznejši konferenci šefov držav Organizacije afriške enotnosti v Kairu. Zunanji ministri bodo govorili predvsem o Gambii in o ukrepih, ki jih bo treba začeti proti onim, ki podpirajo ali dajejo pobudo, da bi v Južni Rodeziji ustanovili državne tvorbe na osnovi rasne diskriminacije. Razpravljali bodo nato o resolucijah, sprejetih na konferenci za trgovino in razvoj v Ženevi, Z rezultati te konference, kot je znano, mnoge neodvisne afriške države niso niti malo zadovoljne. Razpravljalo se bo tudi o pozivu dr. Nkrumaha šefom držav Organizacije afriške enotnosti, v kateiem ganski predsednik predlaga, naj se čim prej izdela načrt enotnega gospodarskega razvoja Afrike, nadalje naj se ustanovi skupno tržišče neodvisnih afriških držav. Predsednik Gane meni, da bi se v tem primeru te dežele «učinkoviteje postavljale po robu ekspanziji velikih sil in najrazličnejšim < konomskim tokovom na svetu». Zunanji ministri bodo v Aleksandriji razpravljali tudi o učinkoviti pomoči Organizacije afriške enotnosti afriškim deželam, ki se borijo za osvoboditev izpod kolonializma ter o novih ukrepih proti Južnoafriški republiki, o ukrepih, ki bi dovedli do izključitve te države jz ZN. Na dnevni red druge afriške vrhunske Konference bo prišlo verjetno tudi vprašanje o ustanovitvi skupnih afriških vojaških sil, o čemer je bilo gbvora že na sestanku obrambnih ministrov :-stih držav. Kairski konferenci šefov neodvisnih afriških držav, ki so članice OAE, na kateri bo izbran tudi njen generalni tajnik, bodo prisostvovali tudi opazovalci o-svobodilnih gibanj iz dežel, ki se še borijo za neodvisnost. D. JANEKOVIC Kiparski simpoziji in njihovi problemi Kljub dejstvu, da žanjejo simpoziji kiparjev splošno priznanje, še vedno ne moremo govoriti, da so se di’ignili iz eksperimentalne faze in splošneje prepričali o nujnosti obstoja. Temu so krivi objektivni in subjektivni faktorji. Ponekod nimajo sredstev, da bi napravili kaj več drugod teli sredstev ne znajo pravilno obrniti. Nekje pojmujejo stodri preveč ozko, se omejujejo na ceneno pridobivanje plastik in zanemarjajo dinamiko akcije ,ko drugje grabijo preveč na široko,’ porabijo ves čas za razne prokla-macije in pozabijo na vsakdanje iiiiiiiiiiiniiiiiniiiiHiiiiiiiimmiiMiiiiiimiiiiiiniiiimMiiiiMMiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiniiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiil OB PETDESETLETNICI SARAJEVSKEGA ATENTATA Vredni najbolj svetlih primerov iz zgodovine! Tri smrtne obsodbe - Počasno umiranje v Terezinu Sam preiskovalni sodnik se navdušuje nad Principom Cabrinovič in Princip sta bila prva atentatorja ,ki sta bila tega dne aretirana. Na policijo sta prišla v takšnem stanju, da so z njima imeli najprej opravka zdravniki. Cabrinovič 'je til poìl vplivom ciankalija, ki jpa ni bil smrtonosen. Le usta mu je ožgal.-Principa pa so tako pretepi», .fla je bruhal in s tem je irbrulial tudi ciankalij. Le ustil ' Je irrtel j od strupa ožgana, tako da je s.‘ težavo govoril. Sledile so nadaljnje aretacije. f Policija je pozaprla .vse onfe lju-1 di, ki jih je prejšnje dni vide-' vala v družbi Principa in Ca-; brinoviča. Arétirfan je bil tudi \ Danilo Ilič. Prijeli so ga zato, ker je one dni pri njem stanoval Princip. V nekaj dneh je bilo v zaporu že okoli 150 oseb. Prva sta bila po atentatu are-, tirana Cabrinovič in Princip.; Naslednje dni je bilo aretirapih, v celoti okoli 150 oseb. Razum-’ ljivo je, da je atentat dvignil j veliko prahu in Avstrija, ki je tako rekoč čakala na povod za napad na Srbijo, je Srbijo ob-. tožila, da jé oba kriva za urrior prestolonaslednika Franca Ferdi- 1 nanda. Sledil je nato ultimat ; Srbiji in nato vojna, ki se je začela 28. julija. Medtem pa se je v Sarajevu vršilo zasliševanje j in v času, ko je pol Evrope že zajela vojna, se je v Sarajevu ! vršil proces, ki je trajal od 12. : do 22. oktobra. Opis tega pro- cesa bj bil zelo zanimiv,'saj še je izkazalo, kdo je atentat pripravil in izvršil in da je bil atentat le povod za že prej pripravljeno vojno ter da je bila Srbija napadena brez vzroka, toda pustimo to in si oglejmo le dogodke v Sarajevu. 29. oktobra je vrhovno sodišče potrdilo prvo obsodbo, le da je z nekaterimi pomilostitvam.! omililo splošen' vfis, 'taki)' dh Vi) bili obsojeni na smrt na vešalih Danilo Ilič, Miško Jovanovič in Veijk<6 Cubrilovičj, mi dosmrlfto Émm-m Nedeljko CabrThovič, Trifko Gra-bež in Ne«d»Kerovič.«Na»6 let smps Kranjčevič, na 7 let Cvijan Stje panovič, na 3 leta zapora pa Branko Zagorao in Marko Pe-rin. Devet obtožencev je bilo oproščenih. I ** i - ’ Smrtne kazni nad tremi obsojenci so bile izvršene 3. februarja 1915 na dvorišču vojaškega zapora v Sarajevu. Od nekdanjih Principovih sodelavcev v «Mladi Bosni» in pri atentatu so danes živi le trije, kajti od tedaj nas loči že petdeset let, poleg tega pa je mnogo obsqjencev s sarajevskega procesa pmrlo že v zaporu. Obsojence so namreč decembra 1914 odpeljali v stare zapore Terezin na Češkoslovaškem, ki so se žalostno proslavili tudi v zadnji vojni, ko so nacisti zapor spremenili v koncentracijsko taborišče. V teh zaporih so v okovih Radio Trst A 7.00 Koledar; 11.80 Slov. motivi; 11.45 Juke-box; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Valli-sneri; 17.20 Laahka glasba; 18.00 Italijanščina; 18.30 Ital. glasba; 18 50 Tamburaši: 19.15 Pisani balončki; nato Domači in tuji motivi- 20.30 Včeraj in danes; 21.00 Ital. dramatika; 22.00 Slovenski in jugoslovanski solisti: tenorist Dušan Pertot; 22.20 Ples. 12.35 Tretja stran; 13.15 Gledališča v Trstu; 13.40 Uspeli motivi; 14.35 Furlanski glasbeniki. Koper 7.00 Prenos RL; 7 l3 ?’an,b(Vz.a dobro jutro; 12.00 in 12.60 Glasba po željah; 13.40 Pesmi iz Bele krajine; 14.00 Melodije. 14.30 Popevke; 15.30 Harmonikarski orkester «Knjuh»; 16.15 Mokra-njac in Trost; 16.45 Popoldanski zmenek; 17.00 Operne strani; 17.40 Glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 C. Francis; 19.30 Prenos RL; 21.15 Trombetist Baker; 22.40 Nočna fantazija. Nacionalni program 8.30 Vreme na Ital. morjih; TOREK, 30. JUNIJA 1964 8.30 Vaš pozdrav; 9.10 Glasbeni program; 9.45 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Roman; ' 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.45 Skladbe za godala; 14.55; Vreme; 15.16 Likovne umetnosti; 16.30 Plošče; 17.25 Koncert; 18.50 Delo in počitek; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 Ph. G. Mann: rale»; 8.00 Jutranja glasba; 8.40 J. Luna; 9.00 Ital. pentagram; 9.13 Ritmi; 10.40 Nove pesmi; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.15 Izbrani motivi; 16.35 Koncert; 18.00 Rapsodija; 16.50 Narodne pesmi; 17.00 Filmske novosti; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Vaš juke-box: 18.50 vaši izbranci; 1950 Tour de France; 21.40 Z beneškega Lida. ///. program 18.30 Družbene vedè; 18.45 Be-riove skladbe; 18.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Hačaturjnn in Km-balevski; 21.20 Portret G. Petiaa-sija; 22.15 Radijska črtica. Slovenijo 7.15 Lahka glasba: 6,07 Jug. pevci; 8.35 Komorni zbor; 0.15 H. H. Wehding: «Škrat»; 9.30 Ansambel J. Privška; 9,45 Pesmi iz Vojvodine; 10.15 Pevci; 11.00 Napotki za inozemske turiate; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Koncert; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Gershwìn: Kubanska uvertura; 14.20 Narodne iz Francije; 15.(5 Zabavna glasba; 15.30 V torek 17.06 lno- ____...bncerfj 19.05 Glasbene razjtlčdhicc; 20.00 NoVa ròrtlàntl-ka; 21.20 Glasbeni nokturno; 22.10 Ples; 23.05 Nočni koncert. j ^ Ital. ~Televizijo 16.00 Tour de France; 18.00 ’rogram za najmlajše; 19.00 TV lnevnik; 19.15 Umetnost; 20.15 TV špoit; 20.30 Dnevnik; 21.00 lann: «Il procuratore gene- hasvjdenjg;. lp.00 Vsak dan; U ; 22.20 Plesna glasba. fcabavni prkestri, 18.00 Aktugl n „ st:; 18.10 Koncert; 19.05 Glasbi II. program umrli od izčrpanosti in lakote Cabrinovič, ki je podlegel tbc že 20.2.1916, nato Grabež 21.10. istega 'leta, dočim je Gabrilo Princip. kljub svoji šibki konstituciji in še kostni tuberkulozi zdržal do 28. aprila 1918. leta. Njegovo trpljenje se je najbolj zavleklo in bilo najhujše, saj so mu v zaporu morali amputirati loko. Kako sb «e Prirtčlp ib h jelovi soborci obnašali na procesu, je lepo prikazal eden izmed odvetnikov, ki “* 'a •Afnrtjim rt*kel; «ter prikaze podobnih procesov pri primernih k svetnvhfc zgu KakStio plemenito obnašanje, kolikšna samozavest in kolikšna sa-mvodppvedl jn kaj šele Principi* Tako je rekel edèn od obrambe, toda tudi preiskovalni sodnik Pfeffčr je moral o Principu reči: «Ko sem zasliševal Principa, sem imel dovolj priložnosti, da v podrobnosti spoznam njegov značaj. Na prvi pogled se je zdel skromen človek, toda bil (e ponosen in odločen fanatik svojega političnega prepričanja in svojih političnih idej. Dejstvo je. da ni nikoli skušal kakor koli olajšati svoj položaj, pač pa se je trudil, vzeti vso odgovornost nase.... Principa bi ne bil mogel nihče nagovoriti ali ga najeti za atentat. Misel in sklep o tem se je porodila v njem, zunanji vtisi in razmere pa so ta sklep mogli le utrditi. On bi bil tudi sam, brez tuje pomoči, Izvršil atentat To jasno izhaja iz tega, kar nam je o njem znanega.» Še veliko takih in podobnih izjav Principa in drugih udeležencev pri atentatu hi mogli navesti. Navedli bi lahko turi: mnenja onih, ki so jih bliže poznali ali šele spoznali. Vendar bomo kot najbolj neprizadetega navedli dr. R. W. Setona-Watso-na, angleškega zgodovinarja, ki je temeljito poznal probleme Av-stro-Ogrske in objavil tudi knjigo: «Sarajevo-študija o vzrokih svetovne vojne». Tu je tudi izpodbil avstrijsko tezo o sarajevskem procesu. Angleški zgodovi* nar je o sarajevskem atentatu in o Principu med drugim zapisal: «Sam Princip, ki je po pričanju očividcev raznih mišljenj glede odločnosti in jasnega prepričanja; bil za glavo nad ostalimi; je med razpravo dal dve koristni pojasnili. Ko ga je predsednik sodišča vprašal, ali je bila mo-r a Ina dolžnost Srbije, kot avo-rrorrm* ffustn?," BSVUBB8H! P osvobojene Jugoslovane, je Princip odgovoril: «Da, toda ne sedaj, ker je Srbija utrujena (po dveh balkanskih vojnah prip. avt.). In ko ga je dfibvni toži- važne elemente. Ponekod skuša- ' jo uporabiti te akcije v razne bolj ali manj nekoristne splošne namene, ali pa se zgodi, da je interes organizatorjev usmerjen preveč v merilu lastnega žepa. Predvsem pa postanejo simpoziji v eksperimentalni fazi lahko žrtev trgovcev, katerih egoistične ambicije peljejo v nujen konflikt z načeli simpozijev, saj je glavna ost teh načel obrnjena prav prori njim. Dejstvovapje trgov- čevi je napačno tolmačenje na- ’istepili, tižuciji, čel, ki so jih simpoziji postavili njihova potvorba pri real in vključevanje lažnih «kvalitet». Kiparski simpoziji so preveč prepušča. sa Ibi sebi. Dritébéìu interes ne more biti samo politični interes. Ugotavljamo preskromno povezavo z ostalimi kulturnimi institucijami, ki gledajo po navadi na stvar ptecej ljubosumno. Tako stanje je verjetno spodbudilo nekatere posameznike v Franciji in oni so v tesni povezavi z UNESCO pričeli s pripravami za ustanovitev mednarodnega centra, ki bo skrbel za povezavo in izmenjavo mnenj med kipar, skimi simpoziji na eni ter med njimi in ostalimi zainteresiranimi np drugi strani, ki bo zasledoval in ahallz-iTal 'dplnvnitjr jjtisa-meznih simpozijev in jim skušal nuditi primerno strokovno pomoč. Na pobudo naturaliziranega Parižana, kiparja Pi erra Szekelp-ju, je ustanovljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo realizirati dve stvari : 1. Ustanoviti mednarodno zvezo organizacij tipa «Simpoziji kiparjev», njegov informativni center, ki naj izdbjd publikacijo s prispevki o simpozijih 2. Ustanoviti mednarodni komite za realitdcijo načrta «Cesta umetnosti». Ta cesta naj bi po- j 21.00j iniranj 12.50 Tržaški športne vesti velesejem; 23.10 Jug. televizija 18.45 Objava sporeda in povr-iila; 19.15 Mednarodne tekmovale v rokometu; 21 20 «Les» — ilm; 21.45 Poročila. Kitat d* OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spretnost vam bo pomagala iz težav. Sama čustva Se ne radoščajo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odlične priložnosti, ki pa jih boste morali pravočasno izkoristiti. Nova prl- * DVOJKA (od 21.5. do 22.6.) Izboljšali si boste gmotno stanje. Vač popustljivosti do osebe, ki vas ìmHjÌt\od 23.6. do 22.7H Vaše nasvete bodo upoštevali, Nepričakovan obisk ali nekaj_ novega. i EV (od 23.7. do 22.8.) Povečal ‘e bo vaš vpliv na sodelavce. Pre- a boste morali lotitH e boste. STRELEC (od Jveljšvi te se ukvarjate Itit več upoštevate neznatne ncsporiK. zume. DEVICA (od 18.8 do 22.9 ) Sr.» čen dan za razčiščevanje proble. mi v. Zelo prijetno razpoložen ie.t TEHTNICA (od 23.9. do 23 I0> Kakor koli so boste lotili delifij bo Slo prav. Preveč ste ponosni. 8KOHP1JON (od 24.1U do 22.11.) Tudi če delo ne ho enostavno, se itite priložnosti - KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) tačetne težave bodo motile potek C' a Dovolite st nekoliko več polit ka. VODNAR (od 2Jjl. do Wi2.) Odlične perspektive. Več razumevali» za duševne težave ljubljene o-' lebe HIBI (od 20.2. do 20.3.) Spremem-b.t; y poslovnem Življenju. Popust-Ijivost bolj s a kot trm«. canti kompromisarske po str s»r, ".Hm! * bilk' jffipt-rtVlJeha ®nšr vs mo naš zaseben podvig, ne pa uradno delo. kot to pravi obtožnica. Srbija nima s to zadevo nobene zveze in zato ne iše d ?Šk! ! ,i)Av)\ '»v vt‘\. v* Predstavništvo z» los in lesne izdolko iz Jugoslavije MILANO - Via Unione 2 - Tel. 874-986, 861-086 TRIESTE - Via G. Carducci 10 - Telef. 23*318 Telegrami: FREUD - Milano Trgovsko podjetje D*©* LJUBLJANA, Mestni trg št. 24 Telefon 21407 naj novejši izum moderne tehnike SUPERAIITOMATIC s 57 rubini in z 8R rubini AMiJ m ■ ELEKTRONIC na baterijski pogon ii/uqb j/»»/ ULTIUPIAT LUX za dinamičnega človeka «Luis D’Or» ' najtanjša ura na svetu IV AdiMOfMiMBti AJUttMflT Uff Specialnf, ur«j za potapljač^ vi Specialne ur^ za potapljače „d 200-.000 ,no,rov gribinn mi non uni * i &N vl rftnioq ŠVICARSKA SUPER M ARKA ^ ; *l /1 K L V A Z A: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material I Z V A Z A: tj'-stli, kolonialno blago in raznovrstne stroja IRS'. UL. CICERONE 8 Tel. 38-136 , 37-725; Telegr,: IMPKXI IR J I KIKSTE IM PEXPO RT SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE JADRAN SVOJIMA OBRATOMA MARMOR. KOBILARNA IN RESTAVRACIJA LIPICA TER PREDSTAVNIŠTVI V KOPRU, LJUBLJANI IN BEOGRADU H ce O o- X bJ i E- zc a. S S ! I SEŽANA Razstavljamo v jugoslovanskem paviljonu na tržaškem velesejmu -Urti J«. ! 'v OBIŠČITE NAS! Vreme včeraj: najvišja temperatura 29, najnižja 20,4, ob 19. uri 26,3, zračni tlak 1010,9 stalen, veter 3 'km severozahodni, vlaga 64 odst., nebo 3/19 pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 23,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 30. junija Emilija Sonce vzide cb 4.18 in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 23.28 in zatone ob 9.22. Jutri. SREDA, 1. julija Bogoslav Po zavrnitvi resolucije svetovalca Pincherleja v občinskem svetu Občinski odbor zagotovil, da bo zemljišče pod Rovtami ohranjeno za vrtnarstvo To naj bi dosegli tako, da bodo za to področje spremenili regulacijski načrt, za gradnjo ljudskih hiš pa izbrali nova zemljišča stvo, da se na področje za gradnjo ljudskih hiš pri Sp. Magdaleni Ohčinski svet je na svoji seji v petek razpravljal le o vprašanju vrtov pri Sp. Magdaleni pod Rovtami. Razprava, za katero sta dala povod z interpelacijami svetovalca* dr. Pincherle in Mario Grbec, se je začela že na prejšnji geji, v petek pa se je zaključila. Po daljši razpravi je v petek občinski svet z večino glasov odbil predlog, ki ga je postavil svetovalec Pincherle. Za njegovo resolucijo so glasovali dr. Pincherle, komunistični svetovalci, dr. Simčič, Marchesich in Tolloy, proti pa vsi otali. Tako občinska uprava ne bo napravila omenjenega priziva in ne bo protestirala pri mini-«tru za javna dela. Zabeležiti pa moramo, da je odbornik Cumbat v imenu odbora zagotovil in obljubil, kar je potrdil tudi župan, da bo občinska uprava poskrbela za to, da se bo področje pri SP. Magdaleni pod Rovtami (Piani S. Anna) ohranilo za vrtnarstvo. V ta namen bodo spremenili regulacijski načrt in to področje proglasili za kmetijsko. Tako bi preprečili razlastitve, uničenje vrtov ;n gradnjo novega naselja, občina pa bi poiskala drugo področje (Ul. D’AÌviano in Ul. Don Bosco) za gradnjo ljudskih stanovanj. Občinski svetovalci vseh skupin, ki *o v diskusiji poudarili, da se vrtnarstvo pri Sp. Magdaleni pod Rovtami mora ohraniti, so vzeli na znanje to svečano obljubo občinske uprave. To ni bila samo obljuba, pač pa obveznost do občinskega sveta in prizadetih vrtnarjev. V diskusiji, ki je trajala nekaj ur m je bila ob koncu zelo napeta. so se oglasili predstavniki vseh skupin. Najprej je v imenu PSI spregovoril svetovalec Dušan .Hreščak, lei je predvsem poudaril enotno voljo vsega občinskega sveta, da se področje pri Sp. Magdaleni pod Rovtami ohrani za vrtnarstvo, pripomnil je, da ministru Pieracciniju ni kaj očitati, pač pa, bolj upravičeno, občinskemu svetu in odboru, ker nista poiskala prej vseh poti in možnosti, da bi omenjeno področje črtali iz načrta za gradnjo ljudskih stanovanj. Spričo tega, je poudaril, je treba zdaj poiskati najboljšo pot, da bi dosegli svoj cilj in ohranili omenjeno področje za vrtnarstvo. Izrazil je mnenje, da pot, ki jo je nakazal svetovalec Pincherle, ne bi bila uspešna in je predlagal, ;naj bi sprejeli predlog odbornika Cumbata, naj bi občinski odbor sprejel vse ukrepe, da se na ome-Ì 'ienem področju ohrani vrtnar- vključita tudi občinsko zemljišče, ki je bilo prej namenjeno za gradnjo zaporov, ter področje pri Ul Alviano. Za njim je govoril svetovalec Mario Grbec, ki je najprej očital občinski upravi, da ni pravilno ravnala pri izbiri zemljišč za grad. njo ljudskih stanovanj. Nato je s konkretnimi podatki pobijal trditve v dekretu ministra za javna dela ter poudaril, da gre za zelo važno vprašanje obstoja vrtnarstva in družin, ki se s tem u-kvarjajo. Svetovalec Marchesich je kritiziral način izbire zemljišč, kar je dovedlo do teh komplikacij. Svetovalec Simčič je ovrgel ministrove ugovore in je poudaril, da se občinski svet ne more odreči svojemu stališču, ki ga je zavzel s svojim sklepom 15. julija lani. Zaradi tega je potrebno vložiti priziv proti dekretu ministra za javna dela. Dr. Cuffaro je v imenu skupine KPI predlagal, naj odbor potrdi svojo voljo, da se področje pri Sp. Magdaleni pod Rovtami izključi iz načrta za gradnjo ljudskih stanovanj, naj se za to poiščejo druga primerna področja in naj se v ta namen ustanovi posebna komisija. Drugi svetovalci so ugotovili, da ni nobene pravne poti za priziv na državni svet, nekateri pa so predlagali, naj bi odobrili resolucijo z zahtevo, da minister za javna dela prekliče svoj dekret. Podžupan Cumbat je ponovno poudaril, da ni nobene pravne poti za priziv in je ponovil zagotovila v imenu odbora. Zadnji je imel besedo svetovalec dr. Pincherle, ki je vztrajal pri svojem predlogu in je marsikaj očital občinskemu odboru ter nekaterim občinskim funkcionarjem. To ;e župana zelo razburilo in je pozval dr. Pincherla, naj pripravi dokazno gradivo, ker bodo o tem razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. Sledilo je glasovanje o predloženi resoluciji v precej napetem ozračju, medtem ko je seja potekala zelo umirjeno. Novi odpusti Združenje industrijcev je sporočilo sindikatom, da namerava vodstvo ladjedelnice Felszegy odpustiti 250 delavcev. Sindikata sta takoj izrekla svojo odločno na-spro^pvanje tej nameri. Tudi ravnateljstvo kamnoloma v Sesljanu ■imiHiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiinimiuiiimiitiiiiiiiiii IIHIIIIIIIII III Ulil HI HI lui III V OKVIRU TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA Trije dnevi zanimivih razprav o lesu in industriji pohištva Razdelitev nagrad zmagovalcem IV. natečaja tržaškega velesejma o pohištvu Zadnji trije dnevi v okviru tržaškega mednarodnega velesejma so bilj posvečeni lesu. V soboto se je začel in zaključil IX. mednarodni dan lesa. Prav tako se je zaključil prvi tečai o uvože-nejn lesu in predvsem o tropskem lesu, ki je bil pri podjetju CILLE. V nedeljo je bil v kongresni dvorani trgovinske zborni-vsedržavni kongres Italijan' f skega združenja izdelovalcev les-l ne embalaže, včeraj pa je bilo v zbornični dvorani Vil mednarodno zasedanje o pohištvu. IX. mednarodnega dneva lesa v so sé udeležili med drugimi gene-_ ralni direktor gozdnega gorskega *■ gospodarstva dr. Pizzigallo, prof. 7 Venier kot zastopnik občine, dr. v Caidassi v imenu trgovinske zbor-r- mce, predstavniki tržaškega združenja trgovcev z lesom in mnogi operaterji iz afriških in srednjeevropskih držav. Po pozdravnih nagovorih predsednika velesejma Suftore in predstavnika občine spregovoril predsed- Veiuefa, Ji . nik’trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je med drugim poudaril tehnično-trgovske funkcije Trsta na področju lesne trgovine. Za njim je govoril predsednik tržaškega združenja trgovcev z lesom • Gunalachi, nato pa je dr. Pizzigallo nakazal problematiko lesne proizvodnje v Italiji in pri tem ‘ Is — poudaril, da v Italiji potrošijo * -- vzdrževanje gorskih gozdov 1 komaj 26,5 milijard lir letno, j Delo kongresa se je praktično • začelo s predavanjem prof. Gior- * dana iz Florence o novih usme-) ritvah pri uporabljanju lesa pri 1 gradbenih strukturah in pri inter-s nih dekoracijah. Ravnatelj teh-, ničnega centra za les iz Pariza 1 Jean Campredon je govoril o ko-1 ristnosti uporabe lesa v kmetij-Jskih gradnjah, inž. Ennio Borto-< laso pa je obširno govoril o zložljivih lesenih hišah, t. j. o lesni * industrijski zvrsti, ki se je v zad' Injem času močno uveljavila, pri ] čemer je med drugim omenil tu-j di koristnost takih hiš ob elemen-Jtarnih nezgodah kot je bil to pri-*mer v Vajotnu in Skopju. O industrijskem izkoriščanju afriških gozdov in o združenju CEE-UAM je govoril predstavnik Kameruna 1 Alfred Boulet, direktor italijan-jske zveze trgovcev z lesom in plu-itovino dr. Trippodo pa je obrav-'naval vprašanje italijanskega carinskega sistema za les. Za njim Jso govorili še drugi predstavniki lesne industrije. Včeraj dopoldne se je začelo VII. mednarodno zasedanje o pohištvu, katerega so se udeležili mnogi najpomembnejši italijanski industrijci pohištva. Skoraj vsi govorniki v prvem delu zasedanja so poudarjali, da italiian-ska industrija pohištva ni dorast- la svetovni ravni, da se je razvila prehitro in da tudi tržaška mednarodna zasedanja niso dala zadovoljivih rezultatov zaradi pomanjkanja sposobnih arhitektov. Na zaključku prvega dela zasedanja so razdelili nagrade zmagovalcem IV. natečaja tržaškega velesejma, katerih imena smo sporočili že pred dnevi. Prvo nagra- do je prejel tržaški arhitekt prof. Marcello Siard v višini 1 milijo- je sporočilo, da bo zaradi preureditve odpustilo 28 delavcev. Sindikati so se tudi proti temu uprli in zahtevali sklicanje obeh prizadetih strank na Združenju industrijcev. Jutri seja deželnega odbora Jutri ob 10. uri se sestane na tržaškem županstvu deželni odbor. Sedaj pripravljajo v palači «Modello» prostore za predsedstvo odbora v pričakovanju, da se bo lahko preselil v palačo Telve Oberdanovem trgu. Drevi občinska seja v petek pokrajinska Drevi ob 18.30 bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Pokrajinski odbor pa sporoča, da se bo pokrajinski svet sestal v petek, 3. t.m. ob 18.30. Na dnevnem redu so v glavnem navadna upravna vprašanja. Poleg tega pa je že dlje časa na dnevnem redu predložitev letošnjega proračuna. Sklepi izvršnega odbora tržaške federacije KPI Izvršni odbor tržaške federacije KPI je na izrednem sestanku 27. junija proučil položaj v državi, deželi in Trstu. Odbor se strinja s stališči, ki jih je nakazal v svojem poročilu Longo, jn osvaja poziv Togliattija ter poziva vse tržaške komuniste, naj okrepijo svojo aktivnost v tem razdobju, naj razširijo stike z vsemi prebivalci, da se okrepi enotnost s člani PSIUP in PSI ter z vsemi tistimi, ki terjajo novo vladno politiko, ki bo ustrezala potrebam države. Izvršni odbor KPI izraža solidarnost z vsemi strokami delavcev, ki so v sindikalni borbi, ter poudarja nujnost sestave nove vlade, ki bo sposobna lotiti se reševanja resnega položaja v državi ter uresničiti težnje širokih množic. Deželni odbor pa naj čimprej seznani javnost s svojim političnim programom, da se reši huda gospodarska kriza v deželi. Danes ob 20. uri bo v sejni dvorani Ljudskega doma z vhodom iz Ul. Capitolina 3 izredna skupščina tržaških komunistov, na kateri bodo obravnavali temo: «Vladna kriza in naloge komunistov». Govoril bo senator Vidali. .......................11 IM II 11 II I III I II I III III I IH 11.1.Illlllll...111111111111111.....Ili 1,11 III I II I II 11 lil II 11 M 1.111111111111111...M Milili lil II I ■■■■'■ 11....Il III lili 11..... USLUŽBENCI JAVNIH SKLADISC NE OPRAVLJAJO NADURNEGA DELA Dva dni in pol popolnega mrtvila v starem in novem pristanišču Predstavniki sindikatov so prosili župana Franzila, naj posreduje za rešitev spora - Izjava Nove delavske zbornice CGIL V pristanišču zopet popolnoma počiva delo. Uslužbenci javnih skladišč so kot običajno prenehali delati v soboto ob 13. uri, ker ne opravljajo izrednega nadurnega dela. Pristaniški delavci pa so solidarni z njimi, odkar je tako sklenil njihov sindikat; zato tudi oni niso delali. Zaradi te dejanske stavke je moralo čakati v pristanišču na razkladanje in nakladanje mnogo ladij, nekatere pa so odplule in pustile v skladiščih skupno okrog 1500 ton tovora. Vodstvo Javnih skladišč pa ni doslej še nič popustilo in v petek je izredni komisar Javnih skladišč general Battaglieri poslal vsem uslužbencem osebna pisma, v katerih jih opozarja na hude posledice stavke ter jih poziva na čut odgovornosti, češ da ne morejo Javna skladišča prenesti sedaj težkega bremena, ki bi ga predstavljala izpolnitev vseh zahtev. Komisar je tudi predlagal ustanovitev paritetske komisije, v kateri bi bili zastopniki vodstva in sindikatov. Ta komisija naj bi razpravljala o uvrstitvi osebja v sta-lež v pričakovanju nove pristaniške ustanove. General Battaglieri ni znal predlagati nič bolj konkretnega, kar bi lahko zadovoljilo uslužbence. Da sindinati ne vztrajajo na nesprejemljivih zahtevah, kot jim očitajo, se vidi tudi iz tega, da so šli predstavniki CGIL, C1SL in Delavske zbornice k županu dr. Fran-zilu in ga prosili, naj posreduje za rešitev spora. Tudi sindikati se dobro zavedajo, kako veliko škodo je doslej utrpelo pristanišče zaradi stavk. Toda krivdo za to je treba pripisati predvsem ravnateljstvu. Zupan je zagotovil predstavniku sindikatov, da bo takoj posredoval pri Javnih skladiščih ter jim sporočil izid svojega posredovanja. Q sporu v Javnih skladiščih je razpravljalo tudi vodstvo ACLI, i je poudarilo, da bi se morala začeti takojšnja pogajanja za rešitev spora, pri čemer bi moralo vodstvo upoštevati delavske zahteve. V zvezi s položajem v pristanišču je izdala poročilo tudi Nova delavska zbornica CGIL. Poročilo najprej omenja, da je predsednik tržaškega Združenja industrijcev dr. Doria na skupščini tega združenja dejal, da pomenijo prekinitve dela v pristanišču «sistematič- no sabotažo». Nova delavska zbornica z ogorčenjem zavrača to obtožbo, ki jo je predsednik tržaških industrijcev naperil proti delavcem v tržaškem pristanišču. Pri tem pravi, da gre za grobo pačenje resnice, kajti vsem je dobro znano, da nosi vso odgovornost ravno vodstvo. kg riža — Bruno Vidolo, Ul. Cia-mician 29. KORISTNA POBUDA NABREZINSKE OBČINE Lep uspeh tretje razstave domačih vin v Nabrežini Pozdrav župana in predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija V soboto ob 18. uri je bila v Nabrežini otvoritev tretje občinske razstave domačih vin, ki se je zaključila sinoči. Poleg župana Albina Škrka, odbornikov in svetovalcev ter razstavljalcev, so se otvoritve udeležili predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, ravnatelj kmetijskega nadzomištva, župani podeželskih občin, zastopnik pokrajinske uprave in tržaške občine, župan je v kratkem nagovoru v slovenščini in v italijanščini pozdravil goste ter poudaril važnost takih razstav za vinogradništvo. Spregovoril je tudi dr. de Rinaldini, ki je poudaril važnost takih prireditev tudi za razvoj turizma. Nato je pripomnil, da smo Slovenci v teh krajih v večini in da nas tudi s srcem razume. Ob koncu je spregovoril nekaj besed tudi v slovenščini. Tako ob otvoritvi, kakor v nedeljo zvečei je igrala godba na pihala, včeraj popoldne je bila na športnem igrišču nogometna tekma med poročenimi ni neporočenimi, nato pa velika tombola z dobitki 20, 30 in 50 tisoč lir. Že prvega dne je razstava privabila veliko število gostov iz okoliških vasi in iz mesta. Nekatera vina so razprodali že v nedeljo, gostom pa s opostregli tudi s čevapčiči, kra-škim pršutom in školjkami. V okviru razstave je bila v nabrežinski šoli tudi razstava risb otrok osnovne šole ter razstava, ki je bila ob obletnici šolskega patronata. Letošnje razstave so se s svojimi vini udeležili Avgust Caharija, Nabrežina 62; Ivo rertot, Nabrežina 2; Lampert Pertot, Nabrežina 88; Mirko Košuta, Sv. Križ (Nabrežina) 19; Alberto Zandomeni, Nabrežina 135; Danilo Radovič, Nabrežina 79; Celestin Pertot, Nabrežina 65; Dušan Radovič, Nabrežina 16. Mirko Radovič, Nabrežina Ci; Ivan Terčon, Ce-rovlje 30; Avgust Radetič, Medjavas Dobitki na velesejmu Včeraj so bili na velesejmu izžrebani naslednji dobitki: 1. Enciklopedija «Capire» — Severino Fabrizi, Krmin, Drev. Friuli 113; 2, Likalnik Philips — Mario Co-laussi, Boršt 16; 3. Torba z raznimi živili — Egiziana Mosaico, Ul. Ospedale militare 9; 4. Ženske nogavice in kravate — Elsa Duda, Ul. Pondares 8; 5. Publikacije «Venezia Giulia e Friuli» — Amelia Vignola, Ul. Coroneo 43; 6. 20 OBVESTILO jtvTijv uu, «ìvyuit iiuucm,, iuouju » c* o V uradih komisariatov in poseb- ■ 10; Karlo Doljak, Praprot 26; Alojz no v uradih komisariata v Kolo- Škrk, Praprot 20; Alojz Lupine, Pranji, že več časa ležijo številne prò- I prot 11, Ivan Kralj. Slivno 9; Just pustnice in potni listi, katerih last- Terčon, Slivno 22; Josip Marušič, niki niso še dvignili ali se sploh niso pozanimali, da bi jih dvignili. Ker je spričo tega delo v uradih otežkočeno, so vsi lastniki propust. nic in potnih listov naprošeni, da čimprej prevzamejo svoje dokumente. SOLSKE VESTI Šolska razstava učencev I. razreda državne nižje srednje tol« s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio, 4 bo odprta od 1. do 4. julija 1964 od 9, do 12. ure dopoldne. LINEA, Ulica Carducci, 4 Dežni plašč za gospoda in gospo. Obleko za gospoda im gospo. Model za vsako priliko: LINEA že zdavnaj, veliko let oblači s klasično moško in žensko obleko ter športno Prvi modeli za tistega, ki se oblači klasično! LINEA, Ulica Carducci, 4, TRST. Osebje govori slovenski, hrvaški, angleški In nemški. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiluiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiniiiimiiiMiiiiiliitiiiiiiiiiiiniilMiiiiiimniiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiii SESTANEK TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA ODBORA KD KD vabi socialiste naj vstopijo v občinskim pokrajinski odbor Svetovalci KPI očitajo demokristjanom, da so preprečili razpravo o sestavi deželnega odbora in o njegovem programu - Izjava PSIUP Na zadnjem sestanku tržaškega pokrajinskega izvršnega odbora KD, katerega sta se udeležila tudi župan Franzil In načelnik demokrist-janske svetovalske skupine v občinskem svetu Stopper, so razpravljali predvsem o položaju, ki je nastal med štirimi strankami levega centra po neuspelem poizkusu, da bi sestavili deželni odbor levega centra. Ugotovili so, da ni nobenih razlogov, da bi se v Trstu,tako v občinskem kot v pokrajinskem svetu, kaj spremenilo odnosno obrnilo na slabše. Nasprotno. V poročilu, ki ga je imel pokrajinski tajnik dr. Botteri in ki ga je izvršni odbor soglasno odobril, je med drugim rečeno: «Najboljši in najbolj resen prispevek. ki ga lahko v tem trenutku damo politiki levega centra, ki je za nas edina možna politika v sedanjem položaju, je ta, da omogočimo tako občinskemu kot pokrajinskemu odboru večji delovni elan s tem, da povabimo ostale tri stranke levega centra, naj tudi one vložijo največji napor za čimprejšnjo uresničitev podpisanih programskih obveznosti». V svojem poročilu je Botteri naslovil na socialiste poziv, naj še bolj jasno označijo svojo prisotnost med večino v krajevnih upravah in naj zato neposredno vstopijo v občinski in pokrajinski odbor še pred prihodnjimi novembrskimi u- na lir. ........................................................n...........................................................mu...............um....umu....i...miiimum» rojstva, snom in poroke 26. in 27. junija 1964 se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa Je 15 oseb. UMRLI 90. 57-letna PaivU Certe! j por. Volk, 96-letna Anna Bonetti por. Bonetti, SMetna Luigia Sabi idi, 61-letni Saverino Ltbianl, 58-letmi Francesco Ruzaler, 704etna Anna Andn vd. Bucconi,, 80-letna Iolanda Facctòn-Zumin vd. Giorgi 79-letna Marija Peseilj Dor. Widmann, 85-letni Luigi Pirati!, 78-letoi Pietro Cassetti, 65-letoi Giuseppe Didic, 67-letna Maria Kocianoic vd. Samec, 82-tetni Ettore Pasutto, 95-letna Elisabetta Saplya por. Ciano, 69-letna Mercede Cabas vd. Kirn. OKLICI: Električar Alfredo Mauri in šivilja Maria Pizzamus, uradnik Mario Deca rii in uradnica Agnese Susovaky, uradnik Ciriaco Petroocia in uradnica Alida Sterni, uradnik Mario De-gaspe ri in gospodinja Alma VelLco-gna, uradnik Buggero Prek in uradnica Egle Fabri«, uradnik Aldo Lei-ter in bolničarka Laura Cancianl, mehanik Francesco Femetti in prodajalka Luciana Poli, mehanik Raoul Cosmini in šivilja Adriana Veseli, natakar Franco Perper ki gospodinja I r ms tram Scheibcr, uradnik Giorgio Vesnaver In uradnika Francesca Bocci, zidar Stanislao žagar in delavka Iolanda Centonae, podčastnik Giusep. pe Di Pletrantonio in gospodinja Antonia Palozzo. častnik Francesco Muc. ol in uradnlea Anna Francolini, študent Renato Levi-MRial In učiteljica Vòeraj-danes Ginnastica 44: Nicoli, UH. di Servoia 80; Alla Basiiìoa, Ul. S. Giusto 1; Busol Ini, Ul. Revoltella 47; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, IN. Settefontane 2. AVSTRALCI, ITALOAVSTRALCI, A-meritarli, Angleži, Portugalci, Spanci. Francozi, Švicarji, Nemci, Holandci, Danci, Norvežani, Eskimi, ki prihajajo v Italijo, bi se takoj poročili z Italijankami. Pisati dopisnico (ali razglednico) na naslov Club «Eureka» casella 5013, Roma. AUSTRALIANI, ftaloasitrallast, a-mericant, Inglesi, Portoghesi, Spagnoli, Francesi. Svizzeri, Germanici, O-land rei, Danesi, Norvegesi, Esquimesi, venendo I« Italia, apoaerebbero sollecitamente Italiane. Raccomandasi scrivere su cartolina postala (o Illustrata) al Club «Eureka»; Cesella 5013 Roma. Carla Servi, delavec Romeo Cova In prodajalka Nilcolina Corsi, uradnik Renato Montrone in uradnica Alba-rosa Redolii, fotograf Giordano Stop-pari in baristka Eugenia Palese, pomorščak Flavio Gomiselli In prodajalka Albina Benevoli, težak Vittorio Radin in prodajalka Liliana Zugna, pek Daniele Qustincich In šivilja Ada Stooca, mizar Ugo Glavl-na in uradnica Laura Tosi, šofer Fra-co Slocovidh in baristka Adriana Stetnpel, učitelj Tullio Canevari In učiteljica Bruna Rodriguez, električar Gianfranco Rinaldi In prodajalka Marisa Bšason, uradnik Ennio Benedetti In bolničarka Ester ina Delise, električar Onofrio Capobianco In šivilja Angela Aroudi. delavec Luciano Zuliani In prodajalka Laura Marion, uradnik Roberto Barbali in frtzertca Marta Cemiwani. delavec Sergio Dori da In gospodinja Maria Pattai, mehanik Sevenio Morgese In prodajalka Eugenia Sartori, uradnik Sergio Tavarado in uradnica Marisa Barthl, mehanik Luciano Dellz-zottl in uradnlea Gigliola Mestre, u-radnik Renato Faldutti in gospodinja Romana Romano, zidar Eraldo Be-nolidh in gospodinja Emilia De beli neh, agent javne varnosti Arnaldo Pica In gospodinja Argentina Capota larve», Vincenzo Sabatino in Elena Bertottl, finančni podčastnik Giuseppe Durante *n učiteljica Rosa Oon-detlo, mizar Bruno Ambrosettl in prodajalka Bruna Kokel, brivec A-nlello JannieBo in bolničarka Silvia Camuffo, delavec Marcello Rtzzotti In baristka Giuditta Adamič, trgovec Claudio Bensi in prodajalka Nella Bortolotti, mesar Vittorio Rosoni in uradnlea Annamaria Udovlch, šofer Giuseppe Marinoloh In prodajalka Lucia Vigini, mehanik Elvio Depase in delavka Maria Pia Vuota, uradnik Giulio Ladini in uradnica Luisa Muoia delavec Amato P rasel in gospodinje Ivana Colombini, pristaniški častnik Fabio Rago in gospodinja Ann» Maria Floramo, prodajalec Sergio Mosetti m vezilja Natalia Marchi, častnik trgovske mornarice Giacobbe Zecchin in gospodinja Chiara Maria Celli, pek Sergio Cotterle in delavka Gaetana Bemabel, brivec Rocco Mo- rena In gospodinja Girolama D’Alessandro, mehanik Gianfranco Zupln in gospodinja Giara Carvdlgliotta, delavec Edoardo Cozzi in gospodinja Maria HronoUti, trgovski potnik Mario Steffe in aranžerka Siliva Maselli, pomorščak Carlo Licurgo in delavka Anna Maria Giacomini, kapitan Lu- dano Luis in učiteljica Licla Rutar, Bari 7 23 40 24 30 prodajalec Antonio Lisi ln delavka Cagliari 86 52 45 57 42 Jolanda Toso, strugar Dario Škabar Firenze 54 13 36 71 12 ln prodajalka Anna Maria Paolett), Genova 19 7 85 48 52 klepar Luigi Battistoni in gospodinja Milan 85 55 78 19 64 Arma Carmen Cervino. Neapelj 4 17 39 85 68 Palermo 68 82 19 83 56 Dnevna služba lekarn (29.-8.) Rim 63 26 22 65 84 All'Angelo d'oro, Ttig Goldoni 8; Turin 56 79 15 36 76 Oiipoila, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Benetke 63 85 30 69 61 Ncčna služba lekarn (2*.—S.) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Ser-/ola 80. LOTERIJA pravnimi volitvami, kot je bilo sicer rečeno ob podpisu sporazuma o sodelovanju PSI v tržaških krajevnih upravah; republikance pa KD vabi, naj opustijo upravičeno ogorčenje zaradi njihove izločitve iz deželnega odbora in naj prof, Cumbat obdrži mesto podžupana; Predsedstvo skupine deželnih svetovalcev KPI je izdalo sporočilo, v katerem je rečsno, da je način, na osnovi katerega je bil po enem mesecu umestitve deželnega sveta izvoljen deželni odbor, jasno pokazal poskus KD, da bi preprečila obširno razpravo o sestavi deželnega odbora in o njegovem programu. Komunistična skupina v deželnem svetu, j? rečeno v sporočilu, bo storila vse potrebne korake, da bo dežela začela delovati na vseh področjih svojih pristojnosti in da bo deželni svet postal dejanski najvišji odločujoči organ vse deželne dejavnosti. Nedavno pa se je v Trstu sestal deželni odbor PSIUP, ki je po raz- Slivno 20, Bruno Kante, Praprot 3; Franc Semec, Prečnik 5; Rado Ko-srnina, Sempolaj 3J. Posebna komisija je sinoči ocenila vina in sporočila izid. Za belo vino dobi prvo nagrado Mirko Radovič iz Nabrežine štev. 67, drugo Alojz Lupine iz Praprota 11, tretjo Celestin Pertot iz Nabrežine-Kam-nolomi 65 Za ''.-no vino dobi prvo nagrado Franc Semec iz Prečnika štev. 5; Avgust Radetič iz Medje vasi pa je dobil, kot vsako leto, priznanje za svoj merlot. Bivši župan Bizjak se je hudo ponesrečil |[ Miramzrskl grad — Predstavi «Luči in zvciki» ob <11. in ob 22.15. «Ma*k-similijah in Karlota» v italijanščini. Avtobusna zveza s Trga Goldoni. V soboto popoldne se je v Colu pred šolskim poslopjem hudo ponesrečil 60-letni kmet Josip Bizjak, bivši župan repentaborske občine. Bizjak se je z vozom pred katerim je vpregel vola, vračal proti domu na Colu na štev. 10, potem ko je v vinogradu poškropil trte. Ko je bil že mimo šolskega poslopja, je za njim z avtom privozil vaščan Salvo Buseni. Zaradi ropota motorja je vprežena žival zbezljala in nepričakovano potegnila za uzdo, katero je Bizjak držal v roki. Zaradi nenadnega sunka je nesrečni Bizjak padel pred vozom tako, da mu je prednje kolo zavozilo na levi kolk, žival pa ga je potem v svojem divjem teku vlekla še približno šestdeset metrov po cesti. Pri tem se je Bizjak hudo pobil in ranil po prsih, obrazu in udih. Ponesrečencu je priskočil na pomoč učitelj, ki je bil priča nesreči ter ga pospremil do doma. Bizjak je prihodil domov, vendar je v neposredni bližini hiše prebledel in padel v nezavest. Buseni se je nato sam ponudil, da ga odpelje v bolnišnico s svojim avtom. Bizjaka so v bolnišnici pridržali na drugem kirurškem oddelku v resnem zdravstvenem stanju. Kot smo izvedeli, se je včeraj njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, želimo mu, da bi čimprej okreval. MALI MATURANTI s popravnimi izpiti, ki se želijo prijaviti v počitniški tečaj v Dijaškem domu, naj to store čimprej. Prijave sprejema uprava slovenskega Dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 vsak delovni dan od 9. do 13. ure. pravi o izvolitvi deželnega odbora izdal ,1 izjavo, v kateri se poudarjajo najprej resne gospodarske težave dežele in še posebno kriza tržaškega pristanišča. Na političnem področju pa je, je rečeno v izjavi, stanje še hujše zaradi prevladovanja konservativnih sil v Krščanski demokraciji. Just Grmek («Pri kosu»), Ul. Commerciale 180 obvešča, da je odprl osmico in toči odlično belo in črno vino. OBIŠČITE RAZSTA VA SPECIALIZIRANE OPREME ZA DOM Med obiskovalci se žrebajo krasne nagrade, med katerimi avto FIAT 500 ENALOTTO Natečaj št. 26 ZMAGOVITI Bari . -i j Cagliari . , Firence . Genova « . Milan . , Neapelj . . Palermo , . Rim . . » Turin . , i Benetke . » Neapelj II Rim II . . STOLPEC 7 86 54 19 65 4 68 63 56 63 17 26 1 2 X 1 2 1 2 2 X 2 1 1 PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 14.179.000 I i točkami lir 241.600 10 točkami lir 17.700 Dokončne kvote določi o-srednja komisija Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade Nazionale 16.C0 «lil mistero del tempio indiano». Technicolor. Peter Breck, Gene Evans. Arcobaleno 16.90 «Il messaggio del rinnegato». Glenn Ford, Rihorida Fleming. Excelsicr 16.30 «La stanza a (orma di L». Prepovedano mladini. Fenice 16.00 «Il corridoio della paura». Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «I disperati della gloria». Kurd Jurgens, Folco Lui li. Alabarda 16.30 «Billy Kidd, furia selvaggia». Paul Newmann, Lita Milan. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 «Non sparare, baciami». Technicolor. Doris Day, Howard Keel. Aurora 16.30 «La guerra del mondi». Cristallo 16.30 «li castello in Svezia». Technicolor. Monica Vitti. Prepovedano mladini. Capitol 16.30 «Una lacrima su] viso». Bobby Solo. Garibaldi 16.30 «Il villaggio più pazzo del mondo». Technicolor. Impero 16.30 «Monsieur Cognac». Moderno 16.30 «Il vendicatore del Texas». Technicolor. Zadnji dan. Astra 16.00 «La pelle che scotta». Vittorio Veneto 16.15 «La smania addosso». Gerard Blain, Annette Stroyberg. Prepovedano mladini. Asteria 17.00 «Ursus e la ragazza tartara». Technicolor. Abbazia 16.00 «1 deportati di Botany Bay». Technicolor. Alan Ladd. Ideale 15, 18.15, 21.30 «Il gattopardo». Burt Lancaster. Technicolor. Zadnji dan. Marconi 16.30 «I trafficanti di Singapore». Technicolor. Linda Christian. KINO NA PROSTEM Marconi 20.15 «I trafficanti di Singapore». Technicolor. Linda Ohri. stian. Paradiso 20.15 «CODICE SEGRETO». R. Mann, P. Audret. Arena Diana (Ulica Revoltella, fil. št. 11). 20.30 «Come ingannare mio marito». Technicolor. Dean Martin Lana Turner. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Pavle Volk darujeta Marij Grbec 1.000 lir in Lilijana Kravanja 1.000 lir za Dijaško Matico. KERŽE TRST Tel. 55 019 Trg S. Giovanni 1 • PORCELAN • KRISTAL Mali oglasi PODI Id pokrivala za pode, preproge ln sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume, Moquette ln Me-raklon. Beneške zavese po meri, zastori, Cinz lavatex, prevleke iz plastike. A.R.P. ITALPLAST — Trg Ospedale št. i, Tel. 95-919. SPOZNATI telim starejšega, situiranega Intellgenta, plemenitega značaja; ponudbe poslati na oglasni oddelek pod šifro «Na Gorenjskem» v Ulico S. Francesco 29. TRŽAŠKA AGENCIJA zelo vazne ameriške tvrdke tehničnih strojev in strojev za urade, išče mlade kvalificirane zastopnike s šolsko izobrazbo. V prošnji navesti reference. Ponudbe pisati na Upravo «Primorskega dnevnika» Trst Ulica S. Francesco 20 pot «Ameriška tvrdka». Mizarja ln vajenca iščemo. Mizarska delavnica, Ul. Zovenzoni 5. • PRIBOR LESTENCI NAVADNI in KLASIČNI • HLADILNIKI ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI • ŠTEDILNIKI • VSE ZA DOM CINE FOTOMATERIALE SEGUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. Hvala I GOMMA PLASTICA Ulica dell’lstrla 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode — imitacija par-ketov Vse po konkurenčnih cenah ! U K A K N A - ZLATARNA LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 123240 Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine za BIRME, POROKE in KRSTE Poseben popust I m - UL CARDUCCI, Telefon 29-656 Bogata Izbira naočnikov, noglcdov, šestil, računal trebščin za višje šole, to| rov in fotografskega mat Naznanjamo žalostno vest, da nas vedno zapustila naša draga mama le dne 27. t. m. za MARIJA SAMEC Zahvaljujemo se znancem in prijateljem, ki so Jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoče hčere: DORA, ROZA, INA ln SOLZA z družinami Trst, Dolina, Boljunec, Trebče, 30.6.1964. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Serena bo končno lahko nosila ime v vojni ubitega očeta Ore za znan primer hčerke partizanskega borca, ki so ga Nemci ustrelili pred njenim rojstvom in pred njegovo poroko z njeno materjo Po skoraj desetih letih, odkar se je začel sodni postopek, so tržaški prizivni sodniki odločili, da se bo 19-letna Furlanka Serena iz Meduna lahko pisala Maraldo namesto Gasparini. O zapleteni zadevi priznanja o-četovstva mladi Sereni smo , svoj čas že obširno pisali. Gre za ene-pa izmed tolikih tragičnih dogodkov, ki so se odigrali v zadnji voini in katerih posledice so morali prenašati, in v mnogih primerih iih prenašajo še danes, sinovi in hčere, ki so se rodili v tastih burnih časih. Sereno Maraldo ie leta 1944 odšel v partizane. Včasih se je zglasil v roistni vasi Meduno. kjer je imel zaročenko. Se preden se je vojna končala, je dekle zanosilo. Mladenič bi se bil sirer tako; poročil z njo. toda splošne prilike so bile take. da je bila poroka nemogoča. Sereno ie spet odšel v edinico ter se udeležil raznih akcij. Nekaj mesecev pozneje (bilo je leta 1945) so ga Nemci ujeli. Zaradi uboja nekega nemškega vojaka blizu Humina. so Pa skupaj z drugimi petimi talci obsodili na smrt z ustrelitvijo. Vseh šest obsojencev je tik pred ustrelitvijo izpovedal duhovnik Pozzi. Temu je partizan Sereno Maraldi povedal, da se mu bo v kratkem rodil otrok. Prosil ga je. naj pove zaročenki naj skrbi zanj. Prav tako ga je prosil, na' tudi njegovi starši storijo vse kar je v njihovih močeh, da bi bil otrok preskrbljen Pet minut pozneje je Sereno Maraldo obležal pod nacističnimi streli. 7.al se Maraldove želje niso izpolnile. Iz neznanih razlogov se je njegova družina protivila priznanju očetovstva. Leta 1955 je sodišče v Pordenonu sprejelo zahtevo Serenine matere, toda proti temu sklepu so se postavili SerenPv] oče’ ih njegovi bratje. Zadeva je tako romala na prizivno sodišče v Benetkah, ki je razveljavilo prvotno razsodbo. Se-renina mati se je potem pritožila na kasacijsko sodišče, ki je s svoje strani razveljavilo razsodbo beneškega sodišča ter poverilo po- TRZASKA KNJIGARNA Trni - VI. it. FrančISk» 80 lelelsi 61-7»» N O V O j H. L. Humes: V PODZEMLJU n/III L. 3.300 novno razsodbo tržaškemu prizivnemu sodišču. Za razumevanje te dolgoletne razprave je treba upoštevati določene pravne določitve glede priznanja očetovstva. Tržaško prizivno sodišče je upoštevalo dejstvo, da je bilo mogoče, da bi duhovnik Pozzi v tedanjih okoliščinah sestavil uraden dokument o priznanju očetovstva. Obrazložitev razsodbe je seveda zelo natančna toda v bistvu poudarja prav dejstvo, da ni bilo mogoče za časa nacistične strahovlade sestavljati listin, ki bi bile pravno veljavne. Štipendije za dijake srednjih šol Z denarjem, ki ga je dala na razpolago občinskim upravam Tržaška Hranilnica za štipendije pridnim dijakom višjih srednjih ter nižjih srednjih in strokovnih šol v tržaški, dolinski, repentaborski, zgoni-ški in devinsko-nabrežinski občini ob dnevu svetovnega dneva šted-nje, so bile določene sledeče štipendije: 85 štipendij po 10.000 lir dijakom nižjih srednjih šol; 40 štipendij po 10.000 lir dijakom dveh zadnjih razredov nižjih strokovnih šol; 50 štipendij po 25.000 lir dijakom višjih srednjih šol. Prošnje za štipendije je treba predložiti tržaški občinski upravi najkasneje do 12. ure 20. julija v občinski palači, soba štev. 32. Dijaki, ki letos maturirajo ali pa končajo nižjo srednjo šolo, lahko predložijo prošnje najkasneje do 10. avgusta letos. Poleg tega bo razdeljenih 10 štipendij po 25.000 lir za dijake, ki so končali nižjo srednjo strokovno -šolo in ki dokažejo, da so se vpisali ali pa da Obiskujejo kako višjo srednjo šolo; dve štipendiji po 50.000 lir za mlade delavce, ki so v šolskem letu 1963-64 uspešno opozorili izpite za vpis v tečaj kake višje srednje sole. Prošnje za omenjene štipendije morajo biti predložene najkasneje do 12. ure 30. novembra letos _ na zgoraj omenjeni naslov. Prošnje za vse omenjene štipendije je treba napisati na posebnem, o-brazcu, ki jih prizadeti dobijo na županstvih kjer imajo stalno bivališče. Nadzorstvo nad avtomobili Agenti posebnih policijskih patrulj, so v obeh prazničnih dneh pregledali 376 avtomobilov in 195 Jane na L predvaja danes, 30. 18. uri barvni film: t. m. ob L9 IDOLO Dl ACAPULCO (Ljubljenec iz Acapulca) Igrajo; ELVIS PRESLEV MIKE WINDGREN URSULA ANDRESS MAGGIE DAUPHINE in drugi TRGOVINA Z MESOM IN GOVEDOM ESERCENTI PRODOTTI ZOOTECNICI Soc. a r. I. TRST URADI: Ulica F. Severo 85 Telefon št. 94-233 Telefon št. 93-335 SKLADIŠČA: Ul. Cologna št. 38, 40 MESNI ODDELEK Telefon št. 76-348 ODDELEK MALIH ŽIVALI Telefon št. 93-077 KLAVNICA: Telefon 93-259 Telegrafični naslov: SEPROZO - TRIESTE «3 M MINNESOTA V TRSTU» Stara tržaška tvrdka BAZZANELA UMBERTO iz Ulice F. VE-NEZ1AN 5 je bila priznana z dodelitvijo Agencije in skladišča močne ameriške družbe. «3 M MINNESOTA», in je napolnila tako praznoto, ki je bila med veliko pokrajinsko klientelo. Da bo imela mesta za imenovano skladišče začne RAZPRODAJO KUHINJSKE OPREME, PRALNIH STROJEV, LIJAKOV, HLADILNIKOV, POHIŠTVA in ŠIVALNIH STROJEV BORLETTI. Tvrdka ima vedno v prodaji svoje artikle; vse ZA VINO, ENO-CHIMICI INŠTALATERSKE, BOILERJE, PIPE IN ELEKTRIČNE VAROVALKE, PECI NA NAFTO, PLIN in TEKOČI PLIN, SANITARNI MATERIAL TER .KMETIJSKE POTREBŠČINE TRGOVINA Z ELEKTR0G0SP0DINJSKIMI PREDMETI Miro Frančeškin Nabrežina (center) Telefon 20-238 Zastopstvo «ZOPPAS» AVTOMATIČNI IN SUPER AVTOMATIČNI PRALNI STROJI — ELEKTRIČNI IN PLINSKI ŠTEDILNIKI - RADIO - TELEVIZORJI — LESTENCI. Prodajamo in instaliramo sanitarne naprave in električne napeljane. Izredni popusti pri nakupu. motornih vozil. 29 lastnikov motornih vozil je moralo plačati globo zaradi prekrškov cestnega zakonika in zaradi motenja nočnega miru. Z vespe je padla V soboto popoldne sta se v bližini doma ponesrečila zakonca Le-giša iz Cerovelj 39. Ko sta se vračala proti domu na svoji vespi TS 24786, ki jo je vozil 30-letni Viktor Legiša, sta trčila v fiat 500 TS 47988, ki ga je iz nasprotne smeri privozil 45-letni Giuseppe Pilucaglia iz Ul. San Marco 16. Zaradi sunka sta se Legiša in njegova 23-letna žena Lina Jablanšek prevrnila z vespe. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bosta morala približno dva tedna zaradi več ran in udarcev po udih. Nesreča mladega plezalca v Glinščici V petek zjutraj se je v Glinščici hudo ponesrečil 18-letni dijak Gianfranco Sgubbi iz Ul. Crispi 42. Sgubbi je vnet hribolazec in je s prijateljem začel plezati na steno. Ko pa je bil že 20 metrov visoko, se je nenadoma snel klin iz skale. Pri padcu se je Sgubbi hudo pobil in ranil po udih ter si verjetno prebil lobanjo. Sprejeli so ga na stomatološki oddelek s pridržano prognozo. SESTANEK STROKOVNJAKOV V NOVI GORICI Obravnava pozameznih primerov ki se pojavljajo pri arondaciji Obe delegaciji sta sporazumno poiskali pravično rešitev za prizadete kmete Kakor smo že obsežno poročali, l delu dvolastnikov so že izstavili so se v Novi Gorici sestali kme- dekrete o izplačilu odškodnine ter tijski strokovnjaki Nove Gorice in Gorice, da uredijo vprašanja, ki so se pojavila pri arondaciji zemljišč v jugoslovanskem obmejnem pasu. V tiskovnem sporočilu gori-škega županstva je poudarjeno, da so proučili štiri še nerešene primere italijanskih dvolastnikov, ki i-majo svoje terene v bližini Mirna. Komisija je bila na kraju samem ter pregledala zemljišča, ki bi prišla v poštev za zamenjavo. Ko se je ugotovilo, da so tereni, ki se jih predlaga za zamenjavo, enakovredni razlaščenim, je italijanska delegacija pristala v zamenjavo. Obenem so se sporazumeli! da bodo štirim lastnikom prikazali stanje ter jih napotili v urade pravno lastniškega odseka novogoriške občine. Kar zadeva ostalih 23 primerov, ki so v glavnem urejeni, bodo jugoslovanske oblasti v kratkem- poslale jjismen odgovor. Komisija je pregledala tudi 17 pri: merov razlaščenih italijanskih dvolastnikov, katerih seznam so izročili Ballabènu na sestanku 11. junija. Proučili so vsak posamezni primer ter takole ukrepali: enemu je rešitev sporazumna. Za ostale še neurejene primere so sklenili, da bo federacija Coltivatori Diretti pozvala prizadete osebe, naj se zglasijo v pravno lastniškem odseku novogoriške občine, kjer naj ugodno rešijo svoje zadeve. Jugoslovanski zastopniki so se obvezali, da bodo v zameno za razlaščena podelili enakovredna zemljišča. Ugotovili, sta, da taki pogovori zbližujejo delavce posameznih držav, obenem pa utrjujejo prijateljstvo in mir na svetu. Delegacija ZK iz Kopra na obisku pri goriški KF1 Na povabilo pokrajinskega odbora Komunistične partije Italije se je dva dni mudila na Goriškem delegacija Zveze komunistov Slovenije okraja Koper pod vodstvom sekretarja okrajnega komiteja Božiča. Delegacija jugoslovanskih komunistov je vrnila obisk delegaciji goriških komunistov. Delegaciji sta si izmenjali gledišča o celi vrsti vprašanj, ki zadevajo odnose med delavskimi strankami kakor tudi vprašanja obmejnega značaja. liMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiuimmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiniiiiiiiiiiti iiiuiiiiiiiiiiMiimiiiifiiiuiiiiiiifii,uiiiiii,iiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiin PO ENOMESEČNI RAZPRAVI PRED POROTO V GORIC Zonno oproščen obtožbe umora zaradi pomanjkanja dokazov Po 43 mesecih zapora so obtoženca izpustili na svobodo - Javni tožilec je vložil priziv - Obrambni govor uglednega penalista prof. De Morsica iz Neaplja Porotno sodišče v Gorici je pretekli petek zvečer nekaj po 20. uri zaključilo proces proti Vitto-riu Zonnu iz Taranta, v zvezi s smrtjo kaplarja Alda Castaldiia, ki je trajal cel mesec, z oprostitvijo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Popoldanska razprava se je začela nekaj po 17. uri, ko je predsednik vprašal obtoženca, če ima še kaj za pripomniti. Zonno je še enkrat poudaril, da je nedolžen ter dn zaupa porotnikom in sodišču, da bo zmagala pravica. Pri triurnem posvetu je predsednik sodišča dr. Rossi prečital razsodbo, s katero je sodišče o-prostilo Vittoria Zanna obtožbe u-mora Alda Castaldija zaradi pomanjkanja dokazov in odredilo, da naj ga takoj izpustijo na svobodo, če ni v zaporu zaradi drugih prestopkov. Ob 21. uri so ga še tisti večer izpustili, potem ko so uredili običajne formalnosti in tako je Vittorio Zonno po tri in pol leta zapora lahko svobodno zadihal v krogu svoje družine. Zadnje dni procesa je namreč prišla vsa družina iz Taranta, vključno njegova mati in dva brata in vsi so z veliko nestrpnostjo pričakovali razsodbo. Tudi številno občinstvo, ki se je zbralo v porotni dvorani, je sprejelo sklep sodišča z odobravanjem, obtoženec sam pa je začel jokati od veselja, ko je slišal, da je zopet svoboden, ter je objel svojega branilca odv. Pascolija. Ves večer je prebil v krogu svoje družine in se sprehajal po go-riškem korzu «da bi se zopet nadihal svobode in svežega zraku», kakor je sam izjavil. Glede svojih bodočih načrtov je izjavil, da si bo takoj poiskal delo, po možnosti v prodaji zdravil, kjer se je že nekako vpeljal; ko pa bo nekoliko pozabil to nesrečno pustolovščino, si bo skušal ustvariti tudi svojo lastno družino. Omenimo naj še, da se je v petek srečal tudi z očetom umrlega Alda Castaldija, s katerim sta se objela in oče je izjavil, da verjame v Zonnovo nedolžnost pri sinovi smrti ,kar je ta sprejel z vidnim olajšanjem. Med tem je javni tožilec dr. Marši vložil priziv proti razsodbi in tako bo ponovna razprava o tej zadevi pred prizivnim' sodiščem. Pri petkovi dopoldanski razpravi je dr. Marši v odgovor na izvajanja obrambe še enkrat potrdil svojo zahtevo naj sp obsodi obtoženca na 24 let zapora z amnestijo za eno leto. Pri tem se je opiral predvsem na Zonnovo priznanje ter poudaril, da obtoženec ni znal pozneje dati nobenega točnega opravičila za umaknitev tega priznanja. Dejal je tudi, da so postavili zadevo, kar se tiče Venere Cavallaro, v arhiv, ker proti njej ni bila postavljena v tem primeru obtožba. Kot zadnji odvetnik obrambe je za javnim tožilcem govoril še prof. De Marsico iz Neaplja. Za njegov govor, ki je trajal približno tri ure, je vladalo veliko zanimanje in prostor za občinstvo je bil tudi tokrat napolnjen. Zagovornik je najprej omenil tri razsodbe kasacijskega sodišča in Se posebej razsodbo preiskovalnega sodnika v Turinu, s katero so oprostili 20 obtožencev, čeprav so nekateri izmed njih že priznali dejanje, (rop z obteže-valnimi okoliščinami), za katero so bili obtefoni. Oprostili so jih zato, ker ni dovolj samo priznanje ampak je treba tako priznanje podkrepiti tudi z drugimi dokazi, ki popolnoma osvetlijo vse dejanje. Tudi v Zonnovem primeru imamo priznanje obtoženca pred karabinjerji in preiskovalnim sodnikom v posebnih prilikah, To priznanje je obtoženec takoj umaknil, ko so te posebne prilike prenehale. Dr. De Marsico je nato orisal Venero Cavallaro ter njene laži, Zaradi katerih jo je tudi sodišče obsodilo ter poudaril, da se ne more resno upoštevati njeno obtožbo proti Zonnu, ker ni drugih dokazov. Pri čitanju odlomkov iz zapisnika- o soočenju Venera - Zonno je poudaril možnost obstoia neke tretje osebe, ki bi lahko bila vpletena v zločin. Poudaril je tudi, da pevmski most nikakor ni mogel biti prikladen za izvedbo umora na praznik ob 21.39 uri, ko je tam vedno velik promet. Zato je boli verjetno, da je bil Castaldi ubit ali je utonil v bližini gostilne «A-gli Scogli», kar so potrdile tudi gostilničarka in njena hči, ki sta nekaj dni pred 1. novembrom I960 slišali tam klice na pomoč. Tudi ura, ki so jo dobili pri utopljencu, je kazala 12.20, kar je lahko tudi 0.20 in bi odgovarjalo času, ko sta obe ženski culi te klice na pomoč. Ugledni penalist iz Neaplja je zaključil s poudarkom, da je v tem procesu cela vrsta nejasnih točk in da nikakor ni mogoče u-gotoviti krivde obtoženega Zon-na. Zaključil je s priporočilom porotnikom, naj dobro proučijo vso zadevo in naj v primeru dvoma oprostijo obtoženca, ker je to vsekakor boljše, kot pa če bi obsodili nedolžnega človeka in s tem uničili tudi njegovo družino, ki je bila doslej neomadeževana. vod «Oddone Lenassi» 1.000 lir, ter Pietru Pividoniju iz Ul. Garibaldi štev. 8, ki je daroval za zavod 2.500 lir. Drugo tombolo je z izžrebano številko 36, ki je bila 83. zaporedna izžrebana številka, dobil Ottone Toso iz Pordenona, ki je v korist zavoda daroval 1.000 lir. Natečaj za otroške vrtnarice Občinska uprava v Gorici je razpisala natečaj za občinske otroške vrtnarice za šolsko leto 1964-65. Zadevno prošnjo naj prizadete naslovijo na župana in naj jo vložijo do 20. julija letos do 12. ure. Prošnji je treba priložiti predpisane dokumente. Letni prejemki z raznimi dokladami znašajo okrog 980 tisoč lir poleg 13. plače in družinskih doklad. Prosilke bodo morale opraviti tudi poseben izpit. Za vse podrobnejše informacije naj se prosilke obrnejo na županstvo. Tombola na Travniku Na včerajšnji tomboli v korist zavoda «Oddone Lenassi» na Travniku, katere se je udeležilo izredno veliko število igralcev tako iz naše strani kakor tudi iz jugoslovanskega obmejnega p,asu so po sedmi izžrebani številki oddali kvaterno Ugu Beltramu iz Kaprive ter Lui-giju Budalu iz Podgore, Ul. Atti-mis štev. 4. Cinkvinr je bila po dvanajsti izžrebani številki oddana Matildi Klanjšček priletni ženici iz Cerovega v jugoslovanskih Brdih, ki je od svojega izkupička darovala 1.000 lir za zavod «Oddone Lenassi». Tombolo je bila izžrebana s številko 83, ki je bila 37. zaporedna izžrebana številka. Podeljena je bila dvema igralcema, in sicer Giuseppu Carfiju iz Ul. Garzarolj 32, ki je daroval za za- Kolesar iz Ronk umrl zaradi posledic padca V tržiški bolnišnici je umrl 29-letni Lionello Sambo iz Ronk, ki so ga prejšnji dan našli poleg gostilne «Alla Rocca» v mlaki krvi. Sodijo, da je njegov padec povzročil dežnik, ki se mu je zataknil med žbice prvega kolesa. Pri padcu se je Sambo pobil po glavi. Nezavestnega in v krvi so ga v Ul. Monte Cosich našle neke osebe, ki so šle mimo. Pokojnika so pokopali včeraj popoldne. Upokojitev dr. Candutlija direktorja trg. zbornice V soboto 4. julija se bo na intimni svečanosti poslovil od svojih sodelavcev dr. Edmondo Candutti, generalni direktor Zbornice na industrijo, trgovino in kmetijstvo. Odšel bo v pokoj po 40-letnem delu pri upravi državnih železnic in zbornici. Mesto direktorja Trgovinske zbornice je zasedel 1. februarja 1946. leta ter bil med predlagatelji ustanovitve proste cone ter italijansko - jugoslovanskega trgovinskega sporazuma. Qb odhodu v zaslužen pokoj mu izražamo naše najboljše želje. Drevi v Sovodnjah občinska seja Danes ob 20.30 se bo v sejni dvorani županstva v Sovodnjah sestal občinski svet. Razpravljal bo o predlogu, da sovodenjska in do-berdobska občina ustanovita konzorcij za skupno uporabo občinskega tajnika. Obenem bo na dnevnem redu seje tudi razprava o predlogu, da se ukine konzorcij' med sovodenjsko in števerjansko občinsko upravo. Na dnevnem redu je tudi sprejem novih tarif o pokopih. Obisk pri goriškem županu Goriški župan dr. Gallarotti je te dni sprejel predstavnike bojevniških organizacij, ki so mu prišli izrazit solidarnost v zvezi z dogodki v Spoletu. Obenem so se dogovorili, da bodo prihodnje leto ob 50-letnici hudih bitk postavili na severni strani ljudskega vrta spomenik vojakom, ki so padli v prvi vojni. Prometna nezgoda v Sovodnjah Sinoči nekaj pred 20. uro se je peljal 23-letni Lucio Pirvec iz Gorice Ul. Lunga 22 s svojim motociklom iz Gorice v Sovodnje. Pred županstvom v Sovodnjah pa se je s svojim vozilom zaletel v neki avto, ki je bil tam ustavljen. Motociklist je seveda padel. Z avtom so ga takoj odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano med desnim očesom, odrgnjen j e na levem kolenu in rano na spodnji ustnioi ter so ga pridržali za pet dni na zdravljenju. V PRIREDBI DOMAČIH PR0SVETARJEV Sinoči so zaključili tridnevno slavje v Gabrjah Zaradi lepega vremena in dveh praznikov dobra udeležba - V nedeljo je tekmovalo v briškoli 32 parov Sinoči, ali bolje rečeno danes zjutraj, se je v Gabrjah zaključila tridnevna prireditev s plesom, ki, so jo člani jiomačega prosvetnega društva «Skala» priredili na prostem, na travniku «Pod Skar-p»to» blizu Pavletičeve gostilne. Že skoro ves prejšnji teden so imeli domači fantje delo z ureditvijo veseličnega prostora, postavitvijo «brjarja», odra za godce in prodajnih paviljonov. Tako je imel veselični prostor v soboto zvečer kaj vabljivo lice in priznani godalni orkester «Galeb» iz Nove Gorice je s svojimi ubranimi zvoki in s pomočjo dveh pevk privabil številne poslušalce in plesalce. Tudi pivci sO prišli na svoj račun, saj so na plesu točili res dobro kapljico. V nedeljo se je prireditev začela že ob 15. uri s tekmo v bri školi. Priglasilo se je kar 32 pa rov, in ker so bili tudi z druge strani meje, je postala igra med narodna. Borba je bila huda zla sti med zadnjimi štirimi tekmo vaici, ko se je šlo za štiri nagra de v obliki gnjati, salame in dru gih dobrot. Prvo nagrado je od nesel Rajmund Blažič iz Mirna drugo Franjo Cotič iz Sovodenj tretjo in četrto pa so si razdelili igralci z Vrha in Rupe. Tudi v nedeljo se je zvečer zbralo na plesišču lepo število parov. Precejšnja gneča je bila seveda o-krog paviljonov, saj so bili poleg pijač vseh vrst tam na voljo tudi izborni čevapčiči in prašiček na ražnju, ki je bil letos novost. Sinoči se je nadaljevala zabava s plesom do 24. ure. Ker so imeli prireditelji kar dva —• -oredna praznika in tudi lepo vreme, je vse skupaj dobro uspelo v splošno zadovoljstvo prirediteljev in gostov. Kratke iz bolnišnice Včeraj nekaj po 11. uri so v civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto nudili prvo pomoč 12-letnemu pomagal očetu raznašati steklenice z mlekom. Padel je z njo po stopnicah in se porezal na sredincu desne roke. V bolnišnici so gnu nudili prvo pomoč .s . prognozo okrevanja v treh dneh. , Na zdravljenju so ob 15. uri pridržali 18-letnega Romualda D’Angela iz Velless. Zdravniki so mu Ugotovili precej globoko rano pri desnem očesu in ga pridržali za 15 dni. Mladenič se je ponesrečil na vrtu: z glavo je zadel ob vejo, ki ga je ranila. Uro pozneje so nudili prvo pomoč enoletni Donatelli Gorini iz Gorice, Ul. Chinoto 7. Deklica je padla s postelje in se ranila na nosu. Okrevala bo v šestih dneh. Okrog 12. ure se je na mostičku v Stražicah ponesrečil 18-letni Michele Di Grande iz Gorice, Ul. Casale 43/A. Peljal se je čez most s kolesom in zaradi vzrokov, ki nam niso znani, padel. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu obvezali rano na glavi. Pridržali so ga na zdravljenju. Goriški župan dr. Gallarotti je p rerezal trak ob otvoritvi razstave otroških vrtcev v Gorici Pogled na razstavno mizo slovenske ga otroškega vrtca v Ul. Randaccio iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiitniiitiiiminniiiiiiiiiiiMiaiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiaiiuiiiiiiiil V DVORANI V PASAŽI V GORICI Uspela zaključna razstava občinskih otroških vrtcev Župan dr. Gallarolli je obljubil nadaljnjo pomoč občinske uprave za njihov razvoj V nedeljo in ponedeljek je uprava občinskih otroških vrtcev iz Gorice priredila v razstavni dvorani v pasaži na korzu Verdi že običajno zaključno razstavo teh vrtcev, na kateri so najmlajši pokazali sadove svojega enoletnega «truda». Razstavo je v nedeljo ob 11. uri otvo-rii goriški župan dr. Gallarotti, ki je prerezal trak. V imenu slov. otroških vrtcev v Ul. Randaccio in Croce je župana pozdravila Gilda Nanut. Potem, ko je prerezal simbolični trak, je župan pozdravil prisotne otroke in njihove vzgojiteljice, z ravnateljico gospo Calabrese na čelu, ter se vsem zahvalil za lepo razstavo. Obljubil je tudi nadaljnjo pomoč občinske uprave otroškim vrtcem ter poudaril njihovo važnost, kot prvo usmerjanje, otrok v življenje; Skupaj s svojim spremstvom, v katerem so bili tudi deželni odbornik dr. Tripani, občinski tajnik dr. Palin in drugi, si je župan podrobno ogledal nekatere izdelke, med katerimi so bili lepo barvani krožniki, cvetlične vaze, stenske slike, barvane keramične ploščice, razni kipci in svečniki, ter seveda številni zvezki s prvimi slikami in risbami otrok. Kot rečeno sta bila med 12 otroškimi vrtci prisotna s svojimi izdelki tudi slovenska otroška vrtca iz Ul. Croce, ki ga vodi gospa Lorefi-ce in iz Ul. Randaccio,- ki ga vodi gdč. Marinka Leban. Otroci iz obeh so pokazali številne lične izdelke, ki so bili deležni splošnega občudovanja. Razstava je bila odprta tudi včeraj, v ponedeljek do 20. ure ter je bila oba dneva deležna velikega obiska in splošnega odobravanja. Lahko rečemo, da je to vsako leto najbolje obiskana razstava, kar jih pripravijo v tej dvorani. patrona so priredili razstavo domačih vin, srečolov, športne prireditve in ples. Izid tekmovanja v motornem oranju Pokrajinski odbor za motorizacijo kmetijstva je prejšnji teden organiziral v Fossalonu pri Gradežu tekmovanje v motornem oranju ob prisotnosti goriškega prefekta in, *' -vilnih drugih predstavnikov obl Prvo nagrado 10 tisoč lir in z. kolajno je prejel Sergio Simšič, c go pet tisoč lir ir. srebrno kolaj. Aldo Zoff. Razdeljenih je bilo št po ena srebrna kolajna, en pokal ter 11 diplom. Ob tej priliki so odlikovali z zlato kolajno tudi predsednika pokrajinskega odbora dr. Vianella. V Krminu odprli razstavo pohištva V okviru praznovanja sv. Ivana, krminskega patrona, so otvorili stalno razstavo pohištva. Dogodku so prisostvovali najvišji predstav-ki oblasti naše pokrajine na čelu s prefektom dr. Princivallejem, ki je tudi prerezal trak ob vhodu v razstavišče. Sledilo je več priložnostnih govorov, v katerih so poudarjali prispevek krminske občinske uprave, ki je podarila zemljišče, ter trgovinske zbornice za prispevek pri izgradnji tako pomemb-nega objekta. Poleg uglednih gostov sj je razstavljene eksponate ogledalo tudi veliko obiskovalcev. V okviru praznovanj domačega Uspela mednarodna tekma balincarjev v Ronkah Balincarsko društvo «Alla Pesa» v Ronkah je prejšnji teden organiziralo mednarodno balincarsko srečanje na igriščih v Ronkah. Poleg domačih balincarskih četvoric so nastopili tudi balin-carji iz Gorice, Trsta, Nove Gorice in iz Jesenic. Tekme so bile na raznih balincarskih igriščih v Ronkah ter so se zaključile z zmago domačinov krožka «Alla Pesa», ki je prejel prvo nagrado. ] Sledile so po vrstnem redu ekipe iz Gorice, Trsta, Nove Gorice in Jesenic. Tekmam, ki so bile dobro organizirane je prisostvovalo precej občinstva in tudi predstavniki o-biasti. Pred tekmami je župan So-ranzio sprejel goste iz Jugoslavije ter jih pozdravil. Ti pa so prinesli za domače balincarje spominske darove. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiitiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniimiiiiiiiiiiiiHuiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimtiiiiii Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 21. do 27. junija se je v goriški občini rodilo 30 otrok, umrlo je 9 oseb, oklicev je bilo 10 in poroke nobene. Rojstva: Fabrizio Mio, Riccardo Martinelli, Paolo Arbo, Luca Errico, Laura Dizorz, Michele Colnago, Antonio Rotriguenz, Paolo Terpin, Francesca Bernardini, Ettore Me-deot, Laura Badin, Fosca Valentinuz-zi, Luigi Schintu, Ado Costantini, Marlagrazia Spezzigu. Marina Poiana, Aurora Bulfon, Gilberto Rigottt, Stefano Brandolini, Donatella Mi-lecco, Antonella Lascala, Antonella Visintin, Cristina Bot, Adriana Bres-san. Marco Podgornich, Stefano Morana, Rossella Fumo, Barbara Toso, Raffaella Toso in Marialuisa Treppo. Smrti: mizar 76 letni Andrea Mar- Giorgiu Clauzero iz St. Lovrenca chi šofer 68-lctni Agostino Hois, Ponesrečil se je v Gorici, ko je upokojenka IZ letna Irma Alborghet- ti por. Gelich, mehanik 71-letni Ersilio Černigoj, upokojenka 71-letna Olimpia Piaino vd. Geromet, upokojenka 70-letna Angela Zanetti vd. Martinuzzi, 82-letni Pietro Dezorz, upokojenec 79-letni Giovanni Martel-lani, gospodinja 66-letna Anna Ca-stellan vd. Medoot. Oklici: šofer Giancarlo Cenedese in uradnica Carmen Ocera, orožniški brigadir Domenico De Rosa in gospodinja Maria Fantini, učitelj Ennio Milanese in uradnica Emma De Chirico, agent PS Romildo Zam-berlan in šivilja Giuliana Medeot, bolničar Giorgio Ghiotto in baristka Lauretta Cociani, mehanik Agostino Roncato in šivilja Loreta Ciubei, delavec Edoardo Curzola in šivilja Paola Baldini, Aldo Šuligoj in Teresa Stellutti, trgovski pomočnik Lu-oiano Benedetti in tekstilka Luigia Marega, soboslikar Alessandro Ti-van in gospodinja Ersilia Nives An-zelin. Vespist v avto Včeraj zjutraj okrog 9.45 je hotel 55-letni Stanko Saule iz Gorice, Ul. Levada 19, ki je imel parkiran svoj avto Lancia na trgu za tovornika pri Rdeči hiši, zaviti s svojim vozilom na Ul. Alviano v smeri proti mestu. V tem je privozil po isti ulici iz mesta na svoji vespi 125 20-letni Giulio Picek iz Gorice, Ul. Ciconi 2 in ker je prepozno opazil avto, se je zaletel vanj s svojim vozilom, ter padel na tla. VERDI. 17.30: «Liola», U. Tognazzi in Giovanna Ralli. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.00: «Monsieur Cognac» Tony Curtis in C. Kaufmann. Cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.30, zadnja ob 21.30: «La storia di David», J. Chandler in B. Sidney. Ameriški film v barvah. CENTRALE. 17.00: «La vergine di Norimberga», R Podestà in G. Rivière. Technicolor. Mladini pod 14. letom prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči le odprta v Gorici lekarna SORÀNZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30,9 stopinje ob 14. uri in najnižjo 16,4 stopinje ob 5.20. Povprečna dnevna vlaga 62 odst. Razna obvestila UPRAVA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA sporoča, da bo s L julijem pisarna odprta za stranke ob delavnikih od 10. do 12. ure PO 3 DNEH V MILANSKI ARENI Zaključeno atletsko prvenstvo Italije Samo nekaj rekordov prvenstva MILAN, 29. — Danes se je po italijansko prvenstvo v atletiki za MOŠKI 100 m: OTTOLINA 10”3 200 m: OTTOLINA 20”5 110 m ovire: CORNACCHIA 14”1 400 m ovire: FRINOLLI 50”6 3000 m ovire: RIZZO 9’04” (nov rekord prvenstva) 400 m: B. BIANCHI 48” 800 m: F. BIANCHI 1’48”8 1.500 m: F. BIANCHI 3’48”1 5.000 m: AMBU 14’22”6 hoja na 10.000 m: PAMICH 45’08”4 treh dneh tekmovanj zaključilo moške in ženske. Novi prvaki so: tek na 10.000 m: AMBU kladivo: CHRISTIN krogla: MECONI disk: DALLAPRIA kopje: LIEVORE višina: DOVRANDI daljina: BORTOLOZZI (nov rekord prvenstva) troskok: GATTI palica: DIONISI 4x100 m: FIAMME GIAL. RIM 4I”2 (nov rekord prvenstva) 4x400 m: LILION SNIA VAREDO 315’^ ŽENSKE 100 m: CARBOCINI 400 m: CESARIS 80 m ovire: BERTONI 800 m: ACQUARONE disk: RICCI krogla: RICCI (nov rekord prvenstva) kopje: RICCOBONO višina: GIARDI daljina: VETTORAZZO (nov rekord prvenstva) 4x100 m: SPORT CLUB ITALIA 48”8 30’31” 57,99 m 16,69 m 53,76 m 76,71 m 2 m 7,51 m 15,55 m 4,40 m 12” 57"5 11 ”5 2’13”4 48,79 m 13,42 m 42,22 m 1,60 m 6,11 m Prvenstvo Slovenije v atletiki Dva nova republiška rekorda LJUBLJANA, 30. — V soboto in v nedeljo je bilo v Ljubljani prvenstvo Slovenije v atletiki. Zmagovalci so naslednji: MOŠKI 110 m ovire: BRODNIK 15”2, 100 m: ZALETEL 10”9, 400 m: STANOVNIK 49”1, 1.500 m: KOVAČ 3’51”2, 10.000 m: ŠTROS 31’18”5, višina VIVOD 2 m, daljina ZALETEL 6,90, krogla: PIKULA 15,95, kopje: BRODNIK 66,15, 400 m ovire: C V AR 53 ”7 (nov slov. rekord), palica: KOLNIK 4 m, 200 m: ZA-J 5, ”EL 22", disk VRAVNIK 48,99, ' jel,, m ovire: LAMUT 9T5”4, tro-i C: MOŽINA 13,35, 5000 m: ŠPAN 4x100 m: AD KLADIVAR I. i, 4x400 m: OLIMPIJA - SVO-I jDA 3’23”4. ŽENSKE , 80 m ovire: STAMEJČIČ 10”8, 100 m: LUBEJ 12”, 400 m: POD-MILJSCAK 59”2, višina: URBANČIČ 1,45, krogla: KACIC 13,30, disk: HUDOBIVNIK 41,56, daljina: STAMEJČIČ 5,94, kopje KACIC 45,96, 800 m: ČEBULA 2’30”7, 200 m: LUBEJ 24”6 (nov slov. rekord), 4x100 m: AD KLADIVAR 50”3. PLAVANJE RIM, 20. — Sinoči se je zaključil v olimpijskem bazenu mednarodni moški miting. Osrednja točka sporeda pa je bil ženski plavalni dvoboj Italija - Španija. Italijanke so zmagale 49:33. V zadnji panogi dvoboja in sicer v štafeti 4x100 m v štirih slogih so Italijanke Camino, Schiez-zari, Cecchi in Saini izboljšale s časom 4’57”5 državni rekord. Konec prvenstva v SNL Celjski Kladivar republiški prvak Koper v nadaljnjem kolu kvalifikacijskega turnirja V zadnji tekmi slovenske nogometne lige je bila Gorica v gosteh celjskega Kladivarja, ki si je letos osvojil naslov republiškega prvaka. Novogoričani se niso mogli uspešno upirati Celjanom, ki so tako z zmago zaključili prvenstveni napor. Izolski Delamaris pa je gostoval v Kranju, kjer je doživel nov poraz. Izidi: Kladivar - N. Gorica 2:0 (0:0) Triglav . Delamaris 4:1 (0:0) Slovan - Svoboda 1:1 (0:0) Olimp - Sobota 1:7 (1:3) Rudar . Železničar 3:0 (0:0) Končna lestvica KOŠARKA Kladivar 24 18 3 3 59:23 39 Svoboda 24 13 5 6 50’35 31 Rudar 24 11 8 5 53:30 30 Triglav 24 13 4 7 46:31 30 Slovan 24 12 5 7 50:37 29 Ljubljana 24 11 3 10 49:39 25 Sobota 24 10 4 10 44:44 24 Gorica 24 8 7 9 32:44 23 Aluminij 24 7 8 9 40:43 22 Celje 24 8 4 12 55:60 20 Železničar 24 7 5 12 33:52 19 Delamaris 24 4 5 15 32:59 13 Olimp 24 2 3 19 25:75 7 V nedeljo so se nadaljevale kvalifikacijske tekme za vstop v slovensko nogometno ligo. Koper, ki je gostoval v Tržiču, je moral tokrat kloniti s 3:0, a ker je na domačih tleh zmagal z boljšim količnikom, se je uvrstil v drugo kolo LIVORNO, 29. — Danes se je zaključil izločilni troboj za izpad v nižjo košarkarsko kategorijo. Pe-torki Petrarce in Fidesa bosta o-stali v I. ligi, Lazio pa je izpadel. itiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiii Po včerajšnji 8. etapi Tour de France Nemec Altig prepustil rumeno majico Francozu G. Groussardu BRIANCON, 29. — Rumena majica je v zadnjih dneh zamenjala precej kolesarjev. Belgijec Van de Kerkhove jo je moral prepustiti Nemcu Altigu, ta pa jo je danes oddal Francozu Georgesu Groussardu, ki spada med najnevarnejše Anquetilove tekmece. Dva gorska prelaza — Telegraph in Galibier — sta danes precej razredčila vrste in sta pripomogla Špancu Bahamontesu, da se je po dolgem času ponovno izkazal in zmagal. Italijani so danes razočarali in praktično za njih ne bo boljših mest. Trenutno je Adorni na 27. mestu z zamudo, ki presega 8 minut, Pambianco Je na 32., Taccone pa na 39. mestu. Vrstni red na cilju 8. etape Toura de France od Tho-nona les Bains do Briancona (248,500 km) je naslednji: 1. BAHAMONTES (Šp.) 7.20’52”, SLOVENIJAŠPORT TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO LJUBLJANA - MESTNI TRG, 10 Ali poznate TRE0VSK0 PODJETJE J SLOVENIJAŠPORT iz LJURLJANE • Slovenijašport Vam nudi v veliki izbiri usnjeno, športno in modno konfekcijo v lepih pastelnih barvah ter ostale Športne potrebščine. Ko potujete po Sloveniji in ostalih krajih Jugoslavije ne pozabite obiskati prodajaln podjetja Slovenijašport v KOPRU, Kidričeva 22 LJUBLJANI, Titova 26 CELJU, Stanetova 9 MARIBORU, Gosposka KRANJU, Koroška 4 ZAGREBU, Radičeva 18 JESENICAH, Cankarjev trg 3 BEOGRADU, Trg Mana I Engelsa 4 SLOVENIJAŠPORT NUDI INOZEMSKIM TURISTOM PRI NAKUPU 20 % POPUSTA z odbitkom 7.19’52”, 2. Poulidor (Fr.) 7.22’24” z odbitkom 7.21'54” 3. Junkermann (Nem.) 7.22’25” 4. Foucher (Fr.) 5. Anglade (Fr.), 6. G. Groussard (Fr.), 7. Lebaube (Fr.) 7.22’28”, 8. Anquetil (Fr.) 7.22’41”, 9. Martin (Šp.) 7.23T0”, 10. Simpson (VB) 7.23’31”, 11. Jimenez (Šp.), 12. Pa-checo (Šp.), 13. Manzaneque (Šp.), 14. Novales (Fr.), 15. G. Desmet I (Belg.), 16. De Roo (Hol.), 17. A. Desmet (Belg.), 18. Perez-Frances (Šp.), 19. Sels (Belg.), 20. Hoeve-naers (Belg.), 21. Altig (Nem.). SPLOŠNA LESTVICA 1. G. GROUSSARD (Fr.) 46.01’08” 2. Bahamontes (Šp.) z zaost. 3’3S” 3. Poulidor (Fr.) 4’07” 4. Foucher (Fr.) 4’08” 5. Anglade (Fr.) 4’23” 6. Altig (Nem.) 4’38” 7. Junkermann (Nem.) 4’47” 8. Anquetil (Fr.) 5'22” 9. Jimenez (šp.) 6’03” 10. Simpson (VB) 6T0” itd. tekmovanja. Ajdovsko Primorje je po porazu na domačih tleh moralo tudi na gostovanju prepustiti obe točki Bratstvu in sicer s 3:2. NOVA GORICA - Telefon 20-44 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija «Izletnik» s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu, ter nudi vse ostale turistične usluge. Hotel BELLEVUE LJUBLJANA Tei. 33-133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo • Terasa • Vrt - S terase lep pogled na Ljubljano HOTEL «ZVEZDA» KOBARID s sobami z eno in dvema posteljama ter s tekočo toplo in mrzlo vodo, centralno kurjavo — skupaj 54 ležišč. • Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina. • V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. • Cenjenim gostom se priporoča za obisk. Obiščite zdravilišča ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE Rogaška Slatina zdravi bolezni prebavil, ledvic in jeter, Dobrna ženske in manegerske bolezni, Laško revmatizem in rehabilitacija invalidov — Za izlet priporočamo tudi prekrasno Logarsko dolino — Informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, Utat, Paterniti ali pri Tourist Office - Celje 1. — 1. Amosis X 2. Light Relic 1 2. — 1. Blow 1 2. Caboto 1 3. — 1. Corrado 1 2. Fanturo X 4. — 1. Soula 1 2. Siusi 1 5. — 1. Euratom 2 2. lena 1 «. — 1. Phobos 2 2. Turano X KVOTE 12 — 4.453.148 Ur 11 — 193.615 lir 10 — 14.151 lir GRAND HOTEL Tel. 20-750, 21-742 s svojo restavracijo in senčnatim vrtom, kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom b Goslilna «Maček» LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 15-17 Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE v hotelu «TURIST» - Ljubljana DALMATINOVA, 13 - Tel. 36-129, 27-110 Restavracija, senčnat vrt, bife - Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom - Znana je naša kuhinja, ki vam nudi jugoslovanske in inozemske specialitete - Tudi v naših obratih: restavraciji «ZLATOROG» Župančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMACIJA» Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno. VABI VAS HOTEL «TURIST» LJUBIJANA t O LEV Novo HOTEL LEV LJUBLJANA Vošnjakova 1 Telefon 30-555 Telegram: LEVHOTEL LJUBLJANA «A» kat. 209 sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavama, a-peritiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, sale za bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pse moderno — luksuzno SPLOŠNA PLOVBA - PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjami redno progo Jadran • Južna Amerika • via Zahodna Afrika (RIJeka • Split . Napoli • Genova • Marseille • Casablanca • Dakar • Conakry -Takoradi . Tema. Rio de Janeiro • Santos - Montevideo • Buenos Aires). Redno linijo okoU sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo • Japonsko ■ ZDA • Zahodna afriška obala . sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba», Piran, Zupančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran. Telex!: 035—22, 035—23. Telefoni: 73470 do 73-477. Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri Izredni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi Škocjanske jame pri Divači Obiski ob 10. :n 15. uri vsak dan HOTEL „SLON LJUBLJANA - Titova 10, tel. 20-644, 20-645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telai. 20-641 44 BLED vabi Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru HOTEL KRN TOLMIN — TEL. 39 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, specialitete na žaru in dobra kuhinja. Ob sobotah in nedeljah ples. Vljudno se priporočamo HOTEL «KRAS» p#mT» nadl vse hotelske osle*«' in se priporoča za cenjeni obisk PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA — Tel. 20-61, 20-32 s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna kuhinja. Ples vsak večer razen ponedeljka. V primernih dneh je ples na vrtu. PARK HOTEL BLED Telefoni 284 - 338 200 ležišč, restavracija, kavama, nočni bar Hotel odprt celo leto. V sestavu Park hotela je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno Hotel TRIGLAV Koper Telet. 16 • Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki HOTEL CEL El A CELJE - tel. 2041. 2042 SE PRIPOROČA ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača In inozemska kuhinja. Telet. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela «Planinski orel» v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangartom B O V E C HOTEL GALEB tel. 21605 RIBJA RESTAVRACIJA > 21182 KAVARNA LOŽA RESTAVRACIJA TAVERNA Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VRŠI VSE TURISTIČNE USLUGE LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11 Izkoristite vaš izlet za ogled izvirkov VIPAVE v nome vipava i« v costiScu 0B IZVIRU ras prijetno postrežejo HOTEL ADRIA ANKARAN (bivši S. Nicolò) Telefon 74-US ODPRT SKOZI CELO LETO T. G. P. - METROPOL PIRAN — Telefon 73-313 vabi na odlične specialitete in izbrane pijače v vseh svojih obratih; nočni bar «Tri papige» v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo «Lucija» pri Portorožu UGODNO UGODNO UGODNO USNJENA KONFEKCIJA (plašči, kostumi suknjiči) USNJENI IZDELKI (kovčki, potovalke, torbice) v največji izbiri pri VElEBLfCOVMCA hmuhmh V LJUBLJANI Obiščite naše poslovalnice: • PRED POSTO — Cankarjeva ul. 1 • TROMOSTOVJE — Wolfova ul. 1 • KONFEKCIJA — Čopova ul. 5 20 ODST. POPUSTA ZA NAKUP S TUJO VALUTO UGODNO UGODNO UGODNO ‘A. R. Venček vedrih «Smrt alkoholizmu»! «živela abstinenca!» «Dol s kraškimi pijandura-mi!» «Naprej v boj proti njim!» «Naprej!» pijanec.» «Tako Je!» se je utrgal vzklik iz vrst prisotnih. «Naši nasprotniki,» je povzel besedo Malalan, «nam bodo povzročali vse večje težave, to je jasno. Za zdaj se bore proti nam samo z jezikom, toda morda že jutri bodo segli po drugih sredstvih. Da bi nas javno sramotili, nam pravijo Vodopivci, sifonarji, slatinarji, limonadarjd in kaj vem kaj še. Jutri pa nas ne bodo samo žalili, ampak nas bodo začeli celo fizično napadati. Zato, tovariši, bodimo pripravljeni na vse. Ob zaključku tega našega zborovanja ponovimo slovesno obljubo, da se bomo neustrašno in z vsemi sredstvi borili do zadnjega diha za popolno odpravo pijančevanja na Krar su...» «Obljubljamooo!» je planilo iz navzočih. Kakih štirinajst dni zatem so vinski bratci z vseh štirih strani Krasa sklenili, da bodo imeli v Dutovljah protestno zborovanje. Povod za to je dala Zveza kraških abstinentov s svojim zgoraj opisanim zborovanjem. Določenega dne so se začeli zbirati v Dutovljah zastopniki pivskih bratcev iz posameznih kraških vasi. Ko se je zdanilo, je skupina delegatov z gornjega Krasa zavila skozi Sežano proti Dutovljam. Delegati so bili precej zdelani, ker so nekje prekrokali noč, vendar pa so vso pot prepevali ali se pogovarjali razen dveh, ki sta onemoglo podremavala na prednjem koncu kamiona. «Tovarišija, ali bomo kmalu v Dutovljah?» je čez čas vprašal delegat iz Divače, ki je kinkal pod vplivom mešanice i- strana in Vipavca. «Saj še v Tomaju nismo,» je odvrnil predstavnik kozinskih žoln. «Kaj — niti v Tomaju da še nismo?» se je začudil Diva-čan. «Jej, kako počasi lezemol Nemara pa se sploh ne premikamo, če pravite, da še niti v Tomaju nismo.» Dedec je imel obraz posut z opahki, gobast nos pa je bil rubinasto rdeče barve. Ko je nekajkrat hrupno hlipnil, je s hripavim glasom poskušal zapeti «Ko b’ sodov ne b’lo», pa ni šlo. šofer, ki Je v času svoje šoferske kariere povzročil že več karambolov Je imel glavo tako obteženo z mallgani, da mu je med vožnjo od časa do časa omahnila na krmilo. Vendar je srečno pripeljal v Dutovlje dragoceni tovor in ustavil sredi vasi. Delegati so drug za drugim jeli lesti s kamiona, ki so ga obkrožili delegati iz drugih vasi, ki so že prispeli na zborovanje. Kakšno je razmerje med kraškimi pivci in abstinenti je bilo razvidno tudi iz tega zborovanja. Na njem Je namreč «.... —- ■ r c f r T, i ■ ( m—mmm—mma—mmmmmmmomm p «Po eden, tovariši, po eden! j P Saj vas ne morem razumeti, če ] £ govorite vsi vprek.... No, tova-j riš iz Pliskovice, ti si se prvi i z oglasil.» • ^ «Jaz sem oni dan začel nago-'l I varjati nekega domačina, naj i n neha piti. Dedec pa je pri priči j n vzkipel in toliko da me ni po-jJ tegnil iz kože. On da pije in da j gj bo pil, se je drl, jaz pa naj se 11£ brigam zase. In nič nisem do-jlj 6egel.» jir Nato je še nekaj drugih po-jj?{ vedalo svoje. Nihče od njih ni ‘•d pridobil nobenega domačina za J tt člana krajevnega abstinenčnega i™ društva. gi «Da, tovariši,» je nato rekel , je predsednik Malalan, «naša nadloga je vse prej kot lahka. To-'*f)da to nas ne sine oplašiti. Ne nibomo klonili ne pred težavami mi ne pred grožnjami naših ^nasprotnikov. Pogumno bomo nadaljevali naš boj, dokler ne Vbo izginil s Krasa poslednji hi ____________________________________________________________________________________ . __________________ **? UREUNI&1VO* TRST — UL MONTECCH1 8 II TELEFON 93-808 tn 94-638 — PoStnl predal 55# — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellloo 1 II Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA St 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprej: četrt t, letna 2 250 lir polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 4H0 din - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana dlstarl trg 3/1,’telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 600-14 603 26 - OGLASI: Cene oglaRov: Za vsak mm v. Širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mail ogJ^sL^n tir Deseda - Oglasi tržaške In gortSke pokrajine se |k ’ ' naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «8ocietà Pubblicità Italiana» - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdala *- '*— bilo več delegatov kraških pi-jandur, kot je bilo vseh kra-ških abstinentov na sežanskem zborovanju. «Daj no, skobacaj se že dol, neroda!» je sunil s pestjo delegat iz Senožeč tovariša s Pivke, ki je bil trd ko veha. «Lej ga, vljudneža! Malce več manire bi pa že lahko i-mel z onemoglimi ljudmi!» je prizadeto ugovarjal Pivčan in počasi zlezel na tla. Tedaj je presenečeno vzkliknil: «Pasja dlaka! Tovarišija, tu je še pred enim mesecem, ko sem šel tod mimo, stala oštarija, zdaj je pa ni več!» «Saj vendar stoji za tvojim hrbtom, butelj!» se je zarežal delegat iz Rodika, katerega klobasast nos je bil prepreden z modrikastimi žilicami. «O ti hudič tl! Ja, zakaj so jo pa na to stran ceste prestavili?» se je čudil Pivčan. Nad vhodom v poslopje, ki je bilo izbrano za kraj zborovanja, je stal velik napis lz vinskordečih črk: DOBRODOŠLI! Pred vhodom v poslopje so delegate sprejemali domači kolegi na čelu s svojim «asom» Štefanom Godino, čigar nos je bil rdeč kakor dalija vrste «Rozamunda». Le-ti so hodili med prišlece ter jim stregli z domačim tropinovcem in teranom. «Fiuuu, ta bi še vola na kolena spravil!» je vzkliknil delegat iz Kobjeglave, ko je zvrnil vase veliko Šilce žganja. «Mmm, takega terančka pa že lep čas nisem imel na zobu!» je izjavil brestoviški delegat, ki mu je bunkasti nos žarel kakor petnajstvatna žarnica. Ko so popili že toliko terana in tropinovca, da so bili že bolj ali manj okajeni, so se nagnetli v prostorno dvorano, ki je bila slavnostno okrašena. V ospredju sta stala stol in miza, na njej pa kozarec in steklenica. Ne z vodo, s teranom. čez čas se Je primajal v dvorano Peter Kobal, komenski delegat, ki je hkrati bil tudi predsednik Zveze kraških vi-noljubov. Kot tak je slovel, da na tešče izpije Štefan vina in ostane popolnoma trezen. Najrajši se je opil ob nedeljah; rad pa je pil tudi ob četrtkih, torkih, sobotah, ponedeljkih, petkih in sredah. Ko je popil pet litrov, je rekel, da ne more več, a če so ga prosili, je spil še šestega, nato pa je zar čel jokati od žalosti, ker ni mogel spiti še sedmega. Pil pa ni le vino, ampak vse, kar je imelo zvezo z vinsko trto: tropinovec, petjot, vinski kis, vinsko grampo in tudi vinski kamen bi užival, če ne bi bil tako težko prebavljiv. Lica je imel rdečkasta kakor vinsko drožje, obilen nos pa je bil podoben tistim nosom iz lepenke, ki si jih natikajo pustne šeme, od maliganov pa že tako razjeden, da je bil luknjičast kakor plutovinast zamašek, pod njim pa so viseli veliki mešički. Spodnja ustnica, nenavadno debela, mu je o-hlapno visela, kakor utrujeni kljusi. Bil je še kar čedno o-pravljen in nosil je nerodno zapentljano ovratnico. Bil je upokojen železničar. Piti se je naučil pri železnici, je izjavljal ob raznih priložnostih. Rekel je. da vsak pravi železničar mora biti v času službe malce okajen, če hoče dobro opravljati tako naporno in odgovorno službo kot je železničarska. Ko je vstopil, so njegovi kolegi vstali in mu burno zaploskali. On pa je obstal pri vratih, se nekaj trenutkov pozibaval v pasu, ko da bi bil prelomljen, nazadnje pa je vzkliknil z raskavim glasom: «Nazdar, fantje in možje!» Nato se je odgugal k mizi in se je trdno oprijel, da ne bi zlezel podnjo. Na moč si je prizadeval, da bi se obdržal pokonci. Glava mu je silila na prsi, kolena so mu klecala in iz ust se mu je cedila slina. Ko se je nekoliko zbral, je pre-štel navzoče. Videl jih je ravno enkrat več. «Mislim, tovarišija —• hk — da lahko začnemo,» je naposled dejal. Ker ni Imel zvonca, je pričetek zborovanja naznanil tako, da se je krepko useknil v robec. Ko je nastala tišina, se ie nevarno nagnil nekam čez mizo, se stež’-a spet vzravnal in povzel besedo: «Spoštovani tovariši delegati! Najprej moram izraziti svoje zadovoljstvo, da ste prišli v tako lepem številu na naše protestno zborovanje. /Nadaljevanje sledi) in tiska Založništvo tržaška ki