Pe5S«ni«a plačana v g©fev£ni.
p&osu šfe. ‘2 Ef„
ur
C
I
ZH Titcšomo, l&S3>IL
I** l^ra«*»:w»Br:yni-.-ir»ii.   —
1 Uredništvo in upravnižtvo ja v Ljubljani, Gradišče 17/1. — Št telef. 552. — Štev. računa pri cek. uradu 11.953. — Dopisi se n« vračajo. Plača in toži se v Ljubljani.
Izhaja wsako	9n	soboto.
Naročnina za ozemlje SI1S:
tetno..........................................K	150-
za po? teta .  ................................ 80 -
za četrt leta....................................  45--
mesečno........................................ 15-.
Let© IV.
BJisfoSjana, 8. Jaguarja 1921.
Štev. 2.
VSEBINA: Industrijsko in pomorsko bogastvo Francije. — O vodnih silah, elektrarnah in sličnem. — Kaj je vojni, dobiček s stališča finančne zakonodaje? — Prometna konferenca v Zagrebu. — Varstvo industrijske lastnine. — Omiljenje zapore nad inozerrlci v Avstriji. — Kontingentna pogodba z Avstrijo. — Razno. — Borza. Tržna potočila.
Industrijsko In pomorsko 80-instoo Francije.
(Po LMllustration Ekonomique et Financičre.)
I.	Železniška mreža in vodna pota.
Francoska država itna svojo lastno železniško mrežo v dolžini 8959 km, koje gradnja je veljala 3 do 4'5 mil jarde ter donesla leta 1913 čistega dobička 47'5 milijonov. Železniška Nmreža pet>h velikih družb meri 30.375 km ip njena gradnja je veljala nad 12 miljard. Podjetje je aktivno. Razun tega posedujejo privatne družbe 1564 km železnic občega interesa, katerih gradnja je veljala 342 milijonov, s čstirn dobičkom od 5 4 do 6 4 milijonov frankov. Vrhutega Ima Francija zelo važne železniške in tramvajske lokalke, prve v dolžini 10 553 km z gradbenimi izdatki v iznosu 1 milijarde 413,000 000, ki dajejo
27,854.000	frankov čistega dobička, poslednje v dolžini 9.713 km z jzdatki
1.204,000.000 za zgradbo in s čistim donosom 40,764 000 frankov. Celokupna železniška mreža v izmeri 61.154 km je stala 19.255,000 000 in daje čistega dobička čez 918 milijonov. Francija ima nadalje 6436 km plovnih rek in 4800 km prekopov t. j. skupaj 11 838 km plovnih cest. Ta mreža je skoro izključno last države, le neznaten del 255 kilometov je v rokah posameznih družb.
II.	Železo.
Francija ima ogromno množino železa. Mednarodni geološki konkres v
Štokholmu je ugotovi! pred nedavnim časom, da znašejo francoske rezerve najmanj 3 mil.arde 300 milijonov ton z okoli 1 miljardo 140 milijoni kovine. Ta številka pa se znatno poveča s pri-klopitvijo nekdaj izgubljenih pokrajin, ki hranijo nad 2 miljardi ton. Glede železa toraj zavzema Francija eno prvih mest na svetu.
III. Metalurgija.
V	tem pogledu je- francoska produkcija rapidno rastla v zadnjih letih In je n. pr. pri jeklu dosegla 152 */• predvojne produkcije ter se ceni danes us 5,645 000 ton. Toda poleg vsega dosedanjega napredka priznava francoska Statistika samo, da veličina njene tonaže zaostaja za drugimi državami tako glede jekla, kakor glede litega železa. Tako n. pr. proizvajajo Združene države Severne Amerike 31,481 000 ton, Nemčija 19,312.000, in Angleška
10,481.000.
IV. Premog.
Mednarodni geološki kongres je cenil francoske naslage premoga na 18 miljard ton. Vrnitev nekdaj izgubljenih pokrajin povišuje le velike rezerve za 10 miljard ton.
Celokupno to bogastvo r<e ceni danes na 500 miljard frankov. Po zadnjih francoskih statističnih podatkih izgleda, da bo Francija sama zadostila vsem notranjim potrebam na premogu.
V.	Vodna sila.
Francoska ima mnogobrojne vodo-pade, kojih moč se po zadnj h podatkih ceni na okroglo 9 milijonov konjskin sil. Glede vodnih si! je Francija torej na prvem mestu v Evropi. Norveška ima vsega 7,500 000 konjskih sil, Švedska 6 750.000, nekdanja Avstro-Ogrska 5,600 000, Italija 6,000.000, Španija pet milijonov in Švica 3,000 000. Zlasti po končani vojni se je Francija mnogo tru-
dila, da izboljša in poveča porabo vodnih moči. V letu 1919 se je cenilo to povečanje na 1,100.000 konjskih sil in izglt-di kažejo, da se v letu 1920 ta številka dvigne na 1,500.000.
VI.	Tekstilna industrija.
Ta vrsta industrije zavzema sno najvažnejših mest v francoski narodni ekonomiji. S svilo (zlasti okolica Lyona) prednjači v Evropi Francija s produkcijo 40 ih milijonov vrednosti. 'Svilene tkanine, ki se izdelujejo v raznih krajih (Lyon, St. Etienne, Picarde itd.), predstavljajo velikansko vrednost. Poleg te se izdeiuje umetna svila v teži približno 1800 ton in v vrednosti približno 30 milijonov frankov.
Industrija volne enaša nad 72.700 ton, v tkaninah tudi 102 000 do 250.000 ton.
Produkcija lanu in konoplje je na nižjem razvoju, vendar predstavlja danes v celem miljardno vrednost".
Vil. Kemična industrija.
Francija sama priznava, da je v pog’edu nekoliko zaostala za svojimi soseai, ali se je mnogo potrudila, da izboljša to vrsto industrije, ter je že dosegla lepe uspehe in more izvažati:
2,250.000	ton žveplene kisline ter 300 tisoč ton koncentrirane žveplene kisline, 150 000 ton sode, 300.000 ton kalcija, 200 000 ton ogljikove kisline, 200 000 ton arnonjjika in 12.000 ton klora. Far-macijska industrija se istotako lepo razvija in napreduje.
Razvoj kemične industrije se je zelo povspel m donaša danes nad 100 milij. letnih dohodkov.
VIII. Luksusno in ostalo blago.
V	tv m pogledu ima Francija sve-tovf n značaj in nebrojne množine takih predmetov se izvažajo vsako leto po vsem inozemstvu. Francija ima veliko
število ostalih industrijskih podjetij kot: mlinska industrija, ki zmelje letno nad 85 milijonov qm žita, razvita industrija kož, lesa, nakita, ur, vezenin, dišav, orožja, ki producirajo letno miljardne vrednosti.	.
Pomorsko bogastvo.
!. Trgovsko b rodov j e.
Francija poseduje tudi na morju ogromno bogastvo. Vkljub velikim izgubam tekom vojne se je francosko bro-dovje hitro popravilo ter presega danes po številu jedinlc in po vrednosti predvojno stanje. V tem pogledu bil je predek zelo velik in nagel. Ne vpošte- * vajoč ribiških ladij, manjših jadrnic in remorkerjev znaša danes francoski paviljon 2,500.000 reg. bruto-tori. Cela francoska trgovska fiotila predstavlja danes vrednost 5 miljard.
II.	Pristanišča.
Po svojem geografskem položaju, dotikajoč se treh merj, je Francija vedno nadkriljevala svoje sosede glede pristanišč, ki so bila vedno pravi ccntn mednarodnega prometa. Zlasti v zadnjih letih se je v tem oziru mnogo zboljšalo in dosegli so se lepi rezultati. To veija predvsem /a Marseille, Eordeaux, Nantes, Cannes in Havre. Ne ’ sme se pozabiti, da so ta mesta tudi pred zadnjimi popravami dajala vilo lepe rezultate v praktičnem pogledu. Tako n. pr. je znašal v 1919 leiu njihov promet najmanj
56,673.000	ton. Ta tonaža raste od leta do leta neprimerno hitreje kot v drugih državah. Francoski bazeni zavzemajo danes 380 ha. Sposobnost luk in pristanišč znaša najmanje 60 milijonov ton.
III.	Ribolov.
Morje je bilo v Franciji vedno neizčrpen izvor prehrane, za vse in zlasti za pribrežno prebivalstvo. Obala 3.000 km na tri razna morja daje ugodne'
O vodnih silah, elektrarnah in sličnem.
Predaval na sestanku elektrarn 9. okt. 1919 g. ing. Dušan Sernec.
Iz navedenega vira je dalje posneti, da je v alpskih deželah bivše Avstrije povprečno 7‘7•/• Izrabljenih, pri čem se 2 7*/. po izgubi na strmcu vporabi. Ostalo bi tedaj za slovenske dežele •kroglo 1,000.000 surovih konjskih sil pri nizki vodi še neizrabljenih. Po izkušnjah vodnega katastra se da 70•/» žile, ki je na razpolago, še racijonelno izrabiti, pri čem se nadaljnih 20»/« vpo-rabi po izgubah na strmcu. Če vzamemo, da bi bilo to občno razmerje tudi za naše pokrajine merodajno, bi se dalo na Slovenskem še izkoriščati 560.000 surovih konjskih sil pri najnižji vodi. Vpoštevajoč devet ali osemmesečno vodno množino, se ta številka podvoji, ozir. skoraj potroji, tedaj na okroglo
1,500 000 k. s. Vsekakor so tedaj naši zakladi v vodnih silaii vpošfevanja vredni in zasluži njih izkoriščanje največ.jo pozornost merodajnih faktorjev. Omenim še, da obstoja v ozemlju Soče 18 projektov za pridobivanje vodne sile nad 1000 k. s, v ozemliu Save 30. in v ozemlju slovenske Drave 20, oziroma s slovensko Muro vred 23. Med tem pa, ko leži kapaciteta posameznih stopenj
pri Savi večinoma med 3.000 in 5.000 k. s, pri Soči izvzemši maloštevilnih velikopoteznih načrtov nižje, je ista pri Dravi večinoma znatno višja-in sicer do okroglo 50 000 k. s. za' eno napravo. Drava je glede vodnih sil v obče ena najvažnejših rek, ki jih imamo v Jugoslaviji. Od štajerske Drave je b'lo projektirano, silo prevažati na Dunaj, od Hrvaške blizu Varaždina v Peštu. Slednji projeKt v navedenih številkah ni vštet, ker se iste nanašajo le na bivše avstrijsko ozemlje. Vsekakor bi z Dravo kot državno mejo, ob kateremkoli delu njenega toka narodno gospodarstvo jako veliko zgubilo, kar obmejna reka iz državnopravnih ozirov skoraj ne pride v poštev v svrho pridobivanja sile.
Kakor sem ie prej omenil, naše vodne sile večinoma niso prvovrstne in jih je treba vselej s parno rezervo spo-polniti. Pa tudi naš premog ni prvovrsten. Črnega premoga, to je tacega, ki ga rabijo plinarne in iz katerega se nam dela koks, v obče nimamo. Pri rias se najde le ruiavj premog, boljše in slabše kvalitete in še "ta* je napram črnemu premegu Vy drugih pokrajinah absolutno dražji. V Šleziji ali na Moravskem je veljala primerno veliki elektrarni pro-izvajana kilovatni ura 2—3 vinarje na premogu, pri nas je v istih razmerah (majhni transportni strošKi) pod 5—6 vinarjev ne bi mogli proizvajati. Po naj-
več je pa industrija izdelala na premogu več kot 8 vinarjev za kilovatno uro. Na Hrvaškem so bile razmere po nekod bolje, premog je sicer slabši, a ceneji. Naravno je, da slabi premog, to je tak, ki vsebuje v razmerju s svojo težo malo kalorij, ne prenese velikih transportnih stroškov. Parne elektrarne se sedaj primerno postavijo tik premogo-kopa, da se transportnim stroškom kolikor mogoče izognejo, ter vporabljajo za najcenejše kurivo t. j. premog najslabše vrste (prah), ki se ga ne more pošiljati v večjo daljavo na prodaj.
Da je bil pri nas premog z ozirom na kategorije, ki jih vsebuje, dva do trikrat tako diag kot na severu bivše monarhije, to je glavni vzrok, radi česar moramo misliti na izkoriščanje vodnih sii, akoravno tudi te niso prvovrstne. Pred vojsko je cena premoga na leto redno za 5*/« rastla (od leta 1900 do 1910 se je premog za 50% podražil). Po vojski se pa bo navedeno razmerje med cenami našega rujavega in tujega črnega premoga vsled zvišanja mezd in ugoditve obširnih socijalnih zahtev, znatno poslabšalo, ker ti momenti izdatno zalezejo relativno z ozirom na kvaliteto premoga. Recimo, da se cena premogu, vsled zvišanja mezde v obče podvoji, potem raste ceaa kalorije pri nas štirikratno. '
Vodne sile so naravni zakVad, ki je
last občnosti, to je države. Ta je razpolagala ž njimi na ta način, da je dala posamezniku, ko je hotel kako vodno silo izkoriščati, ter oblasti predložil tozadevni projekt v potrditev koncesijo, to je, ravico vodno siio vporabljati za dobo 60 do 90 let. Eksistirajo tudi še vodne pravice, ki časovno niso omejene. Ker pa je zakon določal, da se mora pri vsaki bivstveni spremembi vodne naprave, na novo prositi za koncesijo, ter se ima tedaj vsaka vodna pravica časovno omejiti, eksistirajo ti le še furtin. Po preteku te dobe bi država z vodno silo na novo razpolagala — na kak način ni bilo povedano. Apres nous le deiuge. (Če je prav za nami potop.)
Novi avstrijski zakonski osnutek o elektrarnah, ki je bil državnemu zboru na Dunaju sicer predložen, a še ne sklenjen, tozadevno določa, da ima država po preteku koncesije pravico vso napravo za cemlno vrednost prevzeti; to se pravi, država si je pustila odprto pot, si vstvariti monopol proizvajanja in razpečavanja električne sile. Zakonski osnutek se bavi z elektrarnami, bodisi takimi, ki prodajaj- električno silo, bodisi popolnoma zasebnimi, ki vporabijo vs:> proizvajano silo le za lastne obrtne ali industrijske namene. Ker pa količkaj ve j h vodnih sil ni mogoče izkoriščati brez pomoči elektrike, so te ipsoLkto zapopadene v tem za-
predpogoje ribolovu. Še leta 1913 je Francija izvažala ribe po celem svetu. Število jadrenjač, namenjenih ribolovu, j^ preseglo 28.000.
Kaj je vojni dobiček s stališča finančne zakonodaje?
V vsakdanjem življenju označujemo za vojne dobičkarje one osebe, ki so si pridobile v vojni dobi milijone. Marsikoga bode sedaj zanimalo vprašanje, na kakem stališču, da stoji tu finančna uprava. Popolnoma naravno je, da bode finančna zakonodaja štela med vojne dobičkarje že tudi osebe in podjetja, ki so si prislužila nekoliko manj. Finančna uprava ima namreč interes na tem, da je namreč kar največ vojnih dobičkarjev in torej tudi kar največ davčnih zavezancev.
V sledečem podamo kratek pregled, na čegar podlagi bode vsakomur možno si ustvariti sodbo, ali ni morda finančna uprava pri tem vprašanju šla nekolko predaleč.
Pred vsem nam je pojasniti sledeče. Kot vojne dobičkarje v z m i s l u vojnodavčnih zakonov bode označiti vse one osebe in podjetja, katerim je predpisati davek na vojne dobičke. Menimo,da je to naziranje popolnoma naravno in da bi bilo popolnoma odveč, ga še podrobneje utemeljevati.
Ako sedaj na podlagi posameznih vojnodavčnih zakonov ugotovimo, kje da se začenja vojnodavčna dolžnost, odgovarjamo s tem ob jednem tudi že na stavljeno vprašanje, katere dohodke je smatrati za vojne dobičke v zmislu finančne zakonodaje.
Da se pa bode lažje sledilo na-daljnim izvajanjem, nam je vsaj s par vrsticami očrtati bistvo davka na vojne dobičke.
Vojnodavčni zakoni razločujejo dvoje kategorij vojnodavčnih zavezancev. Prva kategorija so »družbe«, to so podjetja, ki polagajo javne račune. Poleg teli podjetij imamo še jedno kategorijo, to so namreč osebe, ki so podvržene dohodnini. Omenjeno razlikovanje je radi tega važno, ker se vojni davek priredi različno za družbe in zopet različno, ako gre za dohodnini zavezane osebe.
Pri družbah se odmeri vojni davek na sledeč način. Ugotovi se donos podjetij v 1. 1909, 1910, 1911. 1912 in 1913. Najbolj donosno in najmanj donosno poslovno leto se izloči. Povprečje na donosu ostalih treh let da mirovno povprečni donos dotičnega podjetja. Nato se ugotovi donos kakega vojnega leta (vojna leta so 1914 do vštevši 1919) odšteje se zgoraj navedeni mirovnopovprečni donos in kar ostane, je višji vojni donos. S pomočjo posebnih davčnih lestvic se od poslednjega odmeri vojni davek.
konskem osnutku. Isto vsebujejo veliko dobrega, a tudi mnogo slabega. Obširnejše se ž njim na tem mestu baviti, bi presegalo okvir tega članka. Bodi le na kratko omenjeno, da ta osnutek, v obliki v kateri je bil državnemu zboru predložen, ne bi nikdar postal zakon, že radi izrazitih centralističnih tendenc, ki jih je zasledoval. Ni le avtonomnim oblastim dajal nikakega vpliva n? so-odločevanje, temveč jim še jetr.al njih dosedaj zajamčene pravice. Skušal je pospešiti razvoj elektrarn ter se predvsem naslanjal na takozvana mešana podjetja, to so taka, pri katerih sta udeležena zasebni kapital in javni zastep (država, dežela in občina). Prvi kot nekaka eksekutiva, drugi kot kontrola. Najvažnejša pridobitev za elektrarne bi bila pravica razlastitve, ozir. prisilne služnosti za zgradbo daljnovodov. Za to in druge udobnosti bi pa elektrarne plačale visoko odkupnino, najobčutnejšo v obliki državne vrhovne oblasti nad njenimi ceniki za prodajo električne sile. Marsikaj, kar je bilo v stari Avstriji napačno in se je moralo pobijati z vsemi sHami, ker je bil vsak centralizem le Nemcem v prid, bo v Jugoslaviji, kjer se narodi r;e ločajo več, pravilno in primerno.
Slični centralni zakon bo vsekako nujno potreben, ker se o velikanski važnosti podeželnih električnih central
To velja za »družbe«. Za dohodnini zavezane osebe se pa postopa nekoliko drugače. Kot primerjalni dohodek se smatrajo dohodki leta 1913, kakor so služili za podlago dohodnini za davčno leto 1914. Dohodki 1. 1913 se odbijejo od dohodkov posameznih vojnih let. Razlike med temi dohodki tvori zopet višji vojni dobiček dotičnega vojnega leta. Od slednjega se s pomočjo posebne davčne lestvice odmeri vojni davek.
Odmera vojnega davka za prvi dve vojni leti (1914 in 1915) se je izvršila po ces. naredki z dne 16./4.1916, drž. zak. št. 103. Vojni davek je bilo odmeriti v vseh slučajih, v katerih je znašal višji vojni dobiček I. 1914 in 1915 dohodnini zavezanih oseb nad 3000 K. Kot primerjalni dohodki so se vzeli redoma dejanski dohodki leta 1913. Če pa stranka v 1. 1913 še ni imela dohodkov, ali pa le zelo nizke dohodke, je bilo vzeti kot mirovni (primerjalni) dobiček znesek 10.000 K.
Radi tega tudi lahko rečemo, da so bile za vojna leta 1914 in 1915 vojnodavčnoobvezne redoma vse one, dohodnini zavezane osebe, ki so imele v teh letih nad 13.000 K dohodkov. Le javni nameščenci so bili sploh, ostali uslužbenci pa glede službenih prejemkov do 14.000 K voj. davka prosti.
Nekoliko drugačno merilo velja za »družbe«, torej za podjetja, ki polagajo javne račune. Vojnodavčna dolžnost je nastala tedaj, ako je znašal višji vojni donos v l. 1914 in 1915 najmanj 10.000 K.
Iz teh številk se razvidi, da se je prvi vojnodavčni zakon opiral še povsem na predvojne gospodarske razmere, v predvojni dobi je znesek 3000 K odnosno 10.000 K še nekaj pomenjal. Danes ti zneski ne potnenjajo nič.
Drugi vojnodavčni zakon smo dobili leta 1918. (Zakon z dne 16. 2.1918 dri. zak. št. 66, in pa zakon z dne 17. 4. 1918, drž. zak. št. 160.)
Ti zakoni urejujejo vojno davčno vprašanje za vojna leta 1916, 1917 ni 1918.
Vojno davčno obvezne so po teh doložbah redoma one, dohodnini zavezane osebe, ki so imele v 1. 1916.
1917	in 1918 nad 15.000 K dohodkov, Vojni davek seje namreč odmerjal,ako je znašal višji vojni dobiček v teh letih za najmanj 5000 K več kakor pa premerjal-ni dohodki l. 1913, ki so morali znašati najmanj 10.000 K. Javni nameščenci so bili glede višjih dohodkov iz svojih plač sploh prosti vojnega davka, ostali uslužbenci pa takrat, ako njihovi skupni prejemki na plačah in dokladih niso presegali zneska 20.000 K. Za »družbe« so se obdačbene določbe za imenovana leta precej poostrile. Družbe so namreč za ta leta že tedaj zavezane k vojnemu davku, ako znaša višji vojni donos 5000 K. (Popreje 10.000 K). Leta 1920 je izšel začasni zakon o davku na vojne dobičke. Objavljen je
in izkoriščanja vodnih sil v modernem gospodarskem življenju ne more več dvomiti. Preskrba širnih plasti s cenene obilno in higijetučno lučjo je za take centrale stranskega pomena. Glavno jo oddaja električne sile v gonilne svrhe. Še le, če se vstvari za razvoj industrije in obrti predpogoje, in to se zgodi v najizdatnejši meri, če se nudi ceneno gonilno silo, je njih vspešno preevitanje mogoče. Nabavni stroški za elektromotor so najnižji, razpoložljiv denar se tedaj lahko naloži v delovne stroje, kar je racijonelnejše Strežbe zahteva elektromotor najmanj, razun v velikih obratih, še izučenega elektromonterja ni treba. Nadalje se regulira elektromotor sam, brez vsake posebne priprave za to, to se pravi, vzeme vselej le toliko sile iz omrežja, kolikor dela se od njega zahteva.
Te prednosti pridajo predvsem v poštev za obrt, pa tudi za veliko industrijo je privlačna sila e'ektrike, ki je na razpolago ogromna, da ne razpravljam še o udčbnosti za poljedelstvo, kjer nadomesti že pri manjših kmetijah elektromotor najmanj hlapca in je temve-Čjega pomena, čim večje je posestvo. .
(Dalje prihodnjič).
Trgovci! Razširjajte in berite „ Trgovski List!“
bil v »Službenih novinah« št. 80., izdanih dne 8. 4. 1920. V smislu tega zakona je izvršiti odmero vojnega davka 3 smereh:
1.	za	leto	1014	do vštetega	1917,
2.	za	leto	1918	in pa
3.	za	leto	1919.
Za leta 1914 do 1917 je	vojni <iavek
prirediti v obče na način, kakor to določajo avstrijski vojnodavčni zakoni. Začetek obdačbe je ostal vzlic novemu vojnodavčnemu zakonu za navedena leta popolnoma nespremenjen. Za leto 1918 in 1919 določa novi zakon : »Davka na vojne dobičke iz l.
1918 in leta 1919 ne plačajo fizične in pravne osebe, če je bil njih dohodek lela 1918 manjši nego 26.000 K, Jeta
1919 pa manjši nego 39.000 K«. Vojni dobičkarji so torej po navedeni določbi osebe in podjetja z dohodki nad
26.000 odnosno 39.000 K. Pod gotovimi pogoji pa tudi take osebe še ni smatrati za vojne dobičkarje (v davčno-pravnem zmislu), ki so imele nad
26.000 K odnosno nad 39.000 K dohodkov, in sicer tedaj ne, ako ti dohodki ne presegajo dohodka oziroma povprečnega dohodka iz predvojne dobe v letu 1918 za 6.000 K, v 1, 1919 pa ne za 9000 K.
Davka na vojne dobičke so zopet oproščeni:
a) javni nameščenci glede plač iz j&vnih blagajn.
b) višji dohodki iz zasebnih službenih prejemkov, ako skupni prejemki za leto 1918 niso večji nego 20.000 K in za leto 1919 pa niso večji nego
80.000 K.
Konečno smo dobili še finančni zakon za 1. 1920/21, ki obravnava tudi vojni davek. Objavljen je bil ta zakon v »Službenih novinah« z dne 25./8. 1920 št. 185.
Vojnega davka so bile po zgoraj navedenem začasnem zakonu oproščene vse pravne in fizične osebe, ki so imele v 1. 1918. manj kot 26.000 odnosno v 1. 1919. manj kot 39.000 K dohodkov. Ta določba ne velja več za domača in druga podjetja, ki polagajo javne račune. Finančni zukon za leto 1920./21. določa glede teh podjetij, da so za 1. 1918 in 1919 takrat vojnega davka prosta, at<o njih višji zaslužek v I. 1918. ni presegal vsote 20.000 K in v 1 1919. pa zneska 30.000 K.
Zasebni uslužbenci so prosti vojnega davka tedaj, ako skupni prejemki za 1. 1918 ne presegajo znesku 40.000 K in za leto 1919 pa zneska 50.000 K.
S tem zakonom je bila vojnodavčna zakonodaja za enkrat končana.
Kdor objektivno sodi, mora priznati, da je zavzela finančna zakonodaja v predmetnem vprašanju precej tesnosrčno stališče. VseKako je davka prosti minimum za vsa leta prenizek.
Na drugi strani je pa še neko nesoglasje in sicer glede obHačbe višjih zaslužkov iz službenih prejemkov in med obdačbo višjih dobičkov iz drugih virov. Po našem mnenju to razlikovanje ni na mestu. Ako so se priznale davčne olajšave za višje zaslužke iz službenih prejemkov, bi bilo dotične olajšave dovoliti tudi drugim osebam, ki so imele dohodke, ki ne presegajo analognih zneskov pri javnih in zasebnih nameščen-c i h.
Ako je nameščenec težko izhajal s svojini prejemki, velja to tudi za druge davčne zavezance, ki niso imeli višjih dohodkov.
Vsekako bode treba finančni upravi revidirati svoje načelno stališče v vseh teh vprašanjih, katere smo tu obdelali. Nujno bi bilo, da bi se v teh vprašanjih finančna uprava postavila na bolj velikopotezno podlago in da bi izdale določbe, ki bolj odgovarjajo potrebam in razmeram časa.
Prometna konferenca v Zagrebu.
Dne 3. decembra 1920. se je vršila pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu konferenca za ureditev prometa z našim Primorjem. Konference so se udeležili pomočnik ministrstva saobra-čaja inž. Sava Jelič ter načelnik stavbenega oddelka inž. Kuzmanovid in načelniki referenti zagrebške direkcije ter zastopniki trgovskih krogov iri po-
morske oblasti. Za Slovenijo sta se udeležila konference gosp. J. Mohorič kot zastopnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in inž. J Lah, tajnik kmetijske družbe. Predmet posvetovanja je bila ugotovitev intenzitete notranjega in zunanjega prometa v Primorju, dalje kateri del tega prometa lahko obvladamo z lastnimi sredstvi ter konečno kakšne zgradbe oz. katere železniške zveze bi se imale zgradit', da obvladamo rastoči promet najbližje bodočnosti.
Na podlagi dosedanje prometne statistike se je ugotovilo, da bi znašal notranji promet na Sušak 42.000 vagonov letne, oziroma 4 pare tovornih vlakov dnevno. Razen tega bi bilo treba za prvi čas za potnički promet upeljeti en osebni in en brzovlak. Za tovorne vlake je glavno \ prašanjc lokomotiv, ki so za ta promet potrebne. Obalni promet se je ugotovil z 12 000 vagoni. Bakar obvlada sedaj vsled nezadostnih tehničnih naprav samo 15 vagonov dnevno. Ako b* nam pripadel cel bazen Baroševe luke bi se lahko v njem hkrati nakladalo v 6 ladij približno 180 vagonov dnevno.
Na Delti je treba razširiti postajno zgradbo za potniški prorr.et in je treba v krogovneni predoru nad koiodvorom pod Triatom, ki je 1837 m dolg, preurediti ventilatorje tudi za osebni promet Glede dobave električne sile in vodovoda na Delti !n Sušaku bo treba skleniti z Reško državo posebno konvencijo.
V	razpravi glede stavbe druge luke so se razmotrivali projekti Martišnica, Bakar, Senj in Mal;nska na Kiku. Najugodnejša izmed vseh treh projektov je zaenkrat' Martišnica, ki ima v pristanišču 8 m globine in pri uhodu v luko 28 m. Železnica je samo 32 m visoka, zgradba kejev bi bila lahka in valobran 100 m bi zadostoval. Tam bi se lahko vkrcavalo 5 do 6 brodov naenkrat. Edina neugodnost je, da se pri burji ne more v luko. Zgradba bakarske luke je zaradi železniške zveze in terenskih diferenc zelo neugodna. Projekt Malin-ska na Krku bi imel zvezo z obalo preko malega medotoka po dveh, 425 in 270 m dolgih železniških mostov.
Z ozirem na pomanjkanje denarnih sredstev bi se kazalo torej omejiti prvi čas na Baroš in Martišnico, kjer bi se skupaj lahko obenem vkrcavalo 12 ladij, kar bi za prvi čas zadostovalo. Glede uporabe Reke je prevladalo mnenje, da se bo skoro ves potniški promet ter precejšen del kosovnega prometa tudi v naprej vršil preko Reke. Reka je pod režimom Ogrske obvladala 3*/» miljonov ton letno, ker je ogrska vlada promet preko Reke forsirala in ga pospeševala z različnimi tarifarnimi ugodnostmi na škodo bosansko-jadrar.skega premeta. Vendar ie kapaciteta luke znašala samo nekaj nad 800 vagonov dnevno, medtem ko je železnica vzmagala do 1000 vagonov.
V	razpravi glede novih projektov so se hrvaški krogi interc-sirali predvsem za dograditev Liške železnice, torej zvezo z Dalmacijo. Za razbremenitev reške železnice se je predlagala zgradba nove proge iz Ogulina na Vini-dol in Novi. S to progo bi se odprli veliki lesni zakladi in prikrajšala reška zveza za 32 km v relaciji Zagreb, v relaciji Beograd pa za 100 km. Povdar-jala se je važnost zveze Senjske luke z Bihačem v Bosni, kateri projekt se že skoro 30 let zaman propagira. Zastopnik ministrstva saobračaja je obrazložil stanje stavbe Liške železnice, kjer ovirajo delo ne samo italijanske okupacijske oblast;, ki so pokradle mnogo rr.aterijala, marveč tudi nabava železniških pragov in zadrževanje stavbenih kreditov. Izjavil ;e, da bo po sedanji kalkulaciji v jeseni 1921 promet do Gračaca pri Kninu otvorjen.
Zastopnik ljubljanske trgovske zbornice je pojasnil važnost zgraditve ž el ez n i š k e zveze Kočevje Brod Moravice, glede katere so ge-nerelni projekti že gotovi. Ta zveza je Sloveniji neobhodno potrebna, ker nima naša trgovina dokler trajajo sedanje razmere v Trstu nobene sigurnosti in jo bodo kljub meddržavnim pogodbam Italijani m vse mogoče načine izkoriščali in vsak poskus osamosvojitve onemogočili. Dokler pa ta zveza ne bo dograjena je treba ojačati zvezo Bub
narci Karlovac, ki je za vsako težjo lokomotivo nepristopna. Za d:rektno zvezo Slovenije z Dalmacijo je važnega pomena s t a v b a b e 1 o k r a n j s k e železnice iz Černomlja za Ogulin, katera naj se vzame v prvi investicijski program. Razen ttga je povdarjal, da naj ministrstvo saobračaja posreduje pri zunanjem ministrstvu, da se čimpreje otvori piomet preko jeseniškega kota iz Jesenic v Podrožico z avstrijskimi dri. železnicami, ki je v razbremenitev Maribora in za obratovanje razvite industrije na Gorenjskem nujno potrebna Dalje je naprosil zastopnika ministra, da bi posredoval za otvoritev prometa med Ijutomer radgonsko progo ln Mariborom preko nemškega ozemlja do ŠpMja, katerega danes avstrijske oblasti, kljub javnim določilom Saint Germ?,inske mirovne pogodbe onemo-gočujejo, ter zahtevajo kot konpenzacijo tranzitni promet od Spodnjega Dravograda preko Maribora do išpiij.
Nato se je razvila obširna debata o prometni politiki sploh, ter o težavah s katerimi se bori železniška uprava pri obnovitvah prog in vozovnega parka.
V	debati o potrebi revizije zadnjega linearnega povišanja tarifov, je zastopnik ministrstva izjavil, da je nov projekt že izdelan in bo poslan ravnateljstvom in trgovskim zbornicam v izjavo. Razmo-trivalo se je tudi vprašanje ssde^a in kompetence pomorske oblasti ter luških poglavarstev. Hrvaški krogi so zelo nasprotovali temu, da naj bi bil sedež pomorske oblasti Split kot geogra-fično središče naše obale in centrum bodoče prekmorske trgovine. Reklamirali so zase sedež pomorske oblasti na Sušaku, kjer je sedaj in bo ostalo za dogledni čas težišče in izhodišče naše pomorske trgovine in kjer se bodo registrirala tudi skoro vsa večja parobrodarska podjetja. Konečno se je razmotrivalo vprašanje tovarne vagonov v Brodu, ureditev prometa s Češko in Avstrijo za zimsko sezono, ko je vodni promet po Donavi vsled nizkega stanja vode nemogoč, preko madžarske in sicer s pretovorom v Bare« preko Kaniče v Dunajsko Novonusto, ter konečno vprašanje podržavljcnja južne železnice in kreditov za obnovo prog, posebno za nabavo železniških pragov, katerih pomanjkanje je bilo dosedaj največja ovira rednega prometa. Država jih potrebuje okrog 2 miljona, toda jih ni mogla doseduj vsled finančnih ovir niti. petino nabaviti. Vsled tega mora po Vojvodini voziti ek.xpresni vlak z brzino 10 km in je vsak čas v nevarnosti, da se mu raztirijo vagoni
Ministerijalni tajnik Cigoj.
Varstvo industrijske Sastnine.
(Nadaljevanje).
Patent traja največ 15 let, računajoč od dneva, ko se je prijava o priliki javfiega izlagauja objavila v upravinem glasniku. Razun prijavne pristojbine v znesku 50 dinarjev in plačanja vseh stroškov tiska za objave, ki jih predpisuje uredba, se piača za vsako leto trajanja patenta pristojbina, !<i raste progresivno od 50 dinarjev prvo leto do 760 dinarjev za petnajsto leto. V gotovini se plačujejo e stroški tiska, dočim se vse pristojbine plačujejo v kolekih (taksenih markah) Patent preneha razun v slučaju razlastitve od strani države, ki smo jo zgoraj omenili, in razun v slučaju monopoliziranja njegovega predmeta, tudi: po preteku dobe, ki so zanjo plačane letne pristojbino,’p0 preteku 15 let, nndalje, ako se mu lastnik odpove in končno, v slučaju spora
o	veljavnosti patenta, na podlagi sodbe, ki ga ž njo uprava za varstvo Indu-striske lastnine razveljavi.
S tem preidem na izpodbijanje adobreneg* in vpisanega patenta.
111,
Uredba razlikuje, kak«rje to razlikoval avstrijski patentni zakon tri vrste izpodbijanja patenta in opravičuje to razlikovanje z različnostjo tožbe-nega naslova. Te tri vrste so : odvzetje patenta, proglasitev njegove ničnosti in odsodba patenta. Bistvo-in namen vsake take izpodbojne tožbe, kakor tudi njen pozitivni vspeh je pa vedno, d* se lastniku patent odvzame; radi tega ne bodemo dalje razlikovali med
pirjev t«r za ureditev razmerja iz zadolžnic nekdanje avstrijsk# države v zmislu državne pogodbe v St. Ger-mainu. Zlasti se določa, da se ukinejo vse varnostne odredbe v svrho zavarovanja kake bodoče oddaje premoženja nasproti inozemcem, ki ne pridejo v poštev pri tuzemski premoženjski oddaji, ter da se omogoča inozemcem, ki niso podvrženi oddaji, inozemskih vrednostnih papirjev in zlatih novcev, prosto razpolaganje s temi efekti.
Dvigne se zapora nad vrednostnimi papirji in zlatimi novci, ki niso določeni za oddajo, nad nekovanimi in nepredelanimi dragimi kovinami, ne-vdelanimi dragulji, zlatom, srebrom, okraski, inozemskimi državnimi papirji in bankovci, menicami, šeki in nakaznicami na inozemstvo ter se vrnejo položene kavcije.
Avstrijsko zastopništvo povdarja zlasti, da dobroimetja in depoji vrednostnih papirjev, ki se nahajajo v Avstriji^ po zmislu postave o enkratni veliki oddaji premoženja ne pripadajo k »'movini vezani na Avstrijo«, tako da se ne pritegnejo k oddaji premoženja gjede svojega tuzemskega dobroimetja in vrednostnih depojev oni ino-zemci	ki ne	stanujejo v	Avstriji in
tudi nimajo tam nikakega pridobitnega obrata od dne 30. junija 1915 odnosno od dne 30. junija 1917 pri trgovcih.
Kontingentna pogodba z Avstrijo.
V	§ 6 te,	med našo	državo in
Avstrijo sklenjene pogodbe je določeno, da	se	kupuje	in prodaja	v pogodbi
vsebovano blago	v svobodni trgovini
po vsaki tvrdki,	katera je opravičena
7, dotičnim blagom trgovati. Izjemo pa zamore storiti jedna ali druga vlada na	ta	način, da pooblasti	za nakup
ali prodajo gotove vrste blaga imenoma naštete ustanove ali tvrdke.
Avstrijski generalni komisar za gospodarski promet z. našo drlavo javil je sedaj ministrstvu trgovine one avstrijske tvrdke, ki so pooblaščene do nakupa gotovega blaga, ki ga do-kakor ugovor. Ako toraj izum ni pred- r kavlja naša država Avstriji. Glasom met obrtne ali industrijske tehnike, . tega poročila sme nakupiti Osterr. ako se protivi zakonu ali javni morali, % Hanfindustrie, Wien 200 vagonov ko-ako tvori naučno pravilo, ako se upo- J noplj*. tiolzverkohlungs A. G. Wien, rablja	izključno	pri	upravi	državnih	Werk Liesing 10	vagonov surove sir-
monopolov,	ako je	njegov	predmet člo-	".četne kisline in	20 vagonov metil-
veška ali hrana za'živali, zdruvilo ali .'alkohola, Papier-u Scliwefclsiiurefabri-i^esinfekcijsko sredstvo, in končno ako f« ^en, Wien 600 vagonov pirita, Karbid-manjka izumu znak novosti, kakor $ geselischaft m. b. H. Wien i. 100 va-smo jo zgoraj, opisali, se patent iz teh % gonov karbida, tvrdka Wegcnmann vzrokov sme izpodbijati, i. s. cm« to-Seybel & Co. Wien in tvrdka »Cha-
 	-	-	ji	,,	j
imeni izpodbijanja, temveč razmotrivali bodemo le utemeljevanje težbe.
Ako lastnik patenta tekom treh let, odkar je dobil patent, ne uporablja zaščitenega izuma, ali vsaj ne v oni meri, ki jo zahteva interes domače industrije ali pa potreba domačna kon-suma, mu uprava na tožbo more odvzeti patent. Pomen te določbe je, da se lastnik prisili, da svojega izuma — ako je dober in uporabljiv — ne zapira in hrani za se na škodo domači industriji, da ga temveč uporablja, in s tem pripomore izboljšanju domače industrijske produkcije; ako pa tega noče, se mu patent odvzame in prepusti splošni uporabi. V slučaju pa, da izuma ne izkorifča v naši državi, pač pa v inozemstvu, in da v inozemstvu izdelano blago ali večji del one množine blaga, ki jo potrebuje naš domači konsum, le uvaža k nam, se mu pa-ent more odvzeti tudi pred pretekom zgoraj omenjene dobe; v tem slučaju namreč teče rok treh let že od dneva, ko je svoj izum prijavil, in ne še le.od dneva, ko je svoj patent dobil. Razlika med obema rokoma more znašati več mesecev, mogoče tudi celo leto. Ako pa v prvem ali drugem slučaju iz kakega tehtnega vzoka še ni mogel začeti z izdelovanjem in izkoriščanjem izuma v naši državi, mora v omenjeni dobi treh let vsaj vse potrebno pripraviti, da začne z izdelovanjem tudi. pri nas. O tehtnosti vzroka odloča uprava, kadar je z vloženo tožbo pozvana za to. Pravico izpodbijanja patenta ima vsakdo, ne da bi bil potreben dokaz, da je izpodbijanje v tožiteljevem interesu.
Drugi slučaj izpodbijanja patenta je tožba na njegovo razveljavljenje. Razlogi, ki se na nje naslanja ta izpodbojna tožba, so nam že znani. Govorili smo o njih pri predhodnem postopanju, ki se mu podvrže vsaka patentna prijava; tam smo našteli zahteve, ki jim mora zadoščati izum, predno se objavi in izloži. V drugič smo se spoznali s temi razlogi tudi pri ugovorih, ki se vlagajo zoper odobritev zaprošenega patenta. Na splošno lahko rečemo, da se izpodbojna tožba vlaga iz istih razlogov in po istih osebah,
žiti vsakdo, ne da bi bila potrebna aa»!sw*sto* Stockerau skupno 50 vagonov to posebna legitimacija. Ako tožitelj s v;-vinskeoa kamena in materijala, ki vse-tožbo uspe, se patent razveljavi in po^bujo vinsko kislino, Aluminlumfabri-pravomočnosfi razsodbe izbriše iz pa-^ken in Lend in one v Stegg-u 100 te n t nega registra. Ž njim prenehajo^'vagonov kalclniranega aluminijovega tudi vse pravico, ki so vezane na nje-®"* hidroksida (flinozenca), Briider Boschan gov obstej, lastninske, zastavne in	'Vien 1. 100 vagonov cinkove pločevine
druge stvarne pravice, kakor tudi li-	ter Pachstslle fiir die Bewirtsc’naftung
cence. Le eno izjemo predvideva uredba: ako se je patent razveljavil iz razloga, ker jc isti izum v naši državi že patentiran, in ako je na razveljavljenem patentu že najmanj leto dri upisana licenca, ki jo je lastnik patenta pravilno dal, upravičenec pa v dobri veri pridobil, se ta licenca ne razveljavi; lastniku prvega patenta, ki je na ta način oškodovan pri izkoriščanju svojega patenta, se pa priznava pravica, da zahteva odškodnino od onega lastnika razveljavljenega patenta, ki je licenco dal. (Dalje prihodnjič).
Omiljenje zapore nad imovino mozemcev v Avstriji.
Glasom pojasnila tukajšnjega zastopnika avstrijskega zveznega ministrstva zu.tanjih zadev je že avstrijski državni urad za finance z 10. izvršilno naredbo z dne 18. septembra 1920 drž. zak. št. 440 odredil mere, ki po možnosti omejujejo dosedanja zaporna določila.
Z 12. odredbo z dne 17. novembra 1920 zvez. zak. št. 15 se omejujejo obstoječa zaporna določila v splošnem na ono mero, ki je neobhodno potrebna za zavarovanje premoženjske oddaje, za izvedbo zahteve po oddaji zlatih novcev in inozemskih vrednostnih pa-
von Arzneimitteln za 3 miljone dinarjev opija ter zdravilnih zelišč. Navedeno blago se sme samo naštetim tvrdkam prodajati. Vse ostalo v pogodbi navedeno blago ni vezano na prodajo predpisanim tvrdkam. Edino zajčje kože, katerih mora dobaviti naša država Avstriji 10 vagonov se smejo dobaviti samo onim tvrdkam, ki bodo od slučaja do slučaja v to od Waren-verkehrsbureau-a pooblaščene.
Blago, katerega imamo mi prejeti iz Avstrije se zamore svobodno kupovati. Od prostega nakupa je izvzet samo časopisni rotacijski papir, katerega je zavezana dati Avstrija mesečno 10 vagonov in je pooblaščen v to prodajo Neuer Papierfabriksverband, Wien ter za skupno 60 vagonov eksplozivnega materijala Verkaufstelle der Staats und Monopolverwaltung fiir SprengrnitteJ, Wien I.
Kakor čujemo je z kontrolo efek-tuacije te pogodbe pooblaščen v Avstriji Warenverkehrsbureau. Kakor ta baje trdi je že največ pozicij v pogodbi z naše strani popolnoma izčrpanih. Malo čudno se nam zdi' kako je to v tako kratkem času odkar obstoji pogodba to 6ploh mogoče. .Jako smo radovedni, kdo vodi v naši državi kontrolo nad avstrijskimi dobavami. Menda nihče, saj natančne gotovo ne. Konečno se zna zgoditi tako kot se je zgodilo pri pogodbi iz meseca marca 1919 ki je bila sicer blagovno efekturirana av-
gusta meseca 1919 pa že danes po pre teku enega leta in pol ni obračunana Medtem ko je prvotni saldo izkazoval naše dobro imetje, pa sedaj Avstrijci trdijo, da jim je ostala naša država za kakih 20 miljonov kron blaga dolžna. Pa niti ta slučaj in niti rnarsikak drug ni gotove kroge toliko spametoval, da bi pustili efektuacijo vsake pogodbe strogo kontrolirati in nadzirati, posebno še ko bi se dalo to napraviti brez nadlegovan ja posameznih trgovcev.
izvoz in uvoz.
Izvoz naše pšenice. Od 15.000 vagonov pšenice, kateri so določeni za izvoz, se je do sedaj izvozilo iz naše države 3000 vagonov.
Znižana železniška tarifa. Za ta-
ninski les, in sicer za grče, vejevje ter lesne odpadke, je s 1. januarjem t, I. upeljana znižana tarifa in sicer tarifa II., ki je za 40 do 50% ceneje kot razred C, ki se je uporabljal do sedaj za ta-ninski les.
Uvozni predpisi v češkoslovaški republiki. Češkoslovaški urad za zunanjo trgovino'opozarja interesente, da mora biti vsako blago, ki prihaja iz inozemstva v češkoslovaško republiko, pri prestopil čez mejo opremljeno z uvoznim dovoljenjem ali listom za špecijalno odpremo. Teh dovoljenj ni treba pošiljati odpremniku v inozemstvo, ker se pogosto izgubijo, temveč se jim naj pošlje samo overovljen odpremni list. Interesentje se naprošajo, da priključijo odpremne liste, kadar vlagajo prošnje, zlasti ako °e uvaža v partijah. Število odpremnih listov mora odgovarjati številu svežnjev (nabojev) blagi, ki se odpošilja. Urad za zunanjo trgovino izda interesentom istočasno i uvozno dovoljenje i overovljene odpremne list«, ki se lahko pošljejo v inozemstvo. V Ljubljani, dne-28. decembra 1920.
Grška je dovolila sloboden izvoz predmetov rasven živine, orožja, biskvita, žita, čevljev, masla, kondensiranega mleka, kave, sira, jajc, moke, goriva, bavuta In eksplozivnih preparatov, metilov, petroleja, krompirja, soli, sladkorja, mila, lesa za zgradbe in volne.
War finance Cooperation. Pod vodstvom tega »vojno-finančnega udru-ženja« 3e je v zadnj»m času začel živahen izvoz surovin iz Amerike v Evropo, posebno v Francijo, Anglijo in Italijo. Vzrok temu podjetju pa ni bila čista ljubezen do bližnjega, tudi ne prosta potreba trgovine, da razpeča svoje blago, ampak globoki dolgovi, v katerih tiče te zapadne evropske države. Amerikanci vedo, da bodo prišli šele tedaj do svojega denarja, če bo razvita industrija dolžnikom povzdignila dohodke.
Izvoz sladkorja iz zadnje Indije.
Meseca decembra preteklega leta je bilo iz Cube izvoženo 200.000 ton sladkorja v Evropo.
Narodno gospodarske zadene.
Trgoviaa.
Sladkor --monopol. Poročali smo, da je minbter za finance opustil sladkorni monopol ter, da je sladkor ostal v slobodni trgovini. Zadnje dni pa poročajo, da se je minjster ^za finance obrnil na upravo monopolov, da bi ona monopolizirala sladkor. Uprava je odgovorila. da je pripravljena monopolizirati sladkor pod polovico nižjimi pogoji kot jih je postavil sindikat. (Sindikat je zahteval P10 dinarja za kg.) Bomo videli, kakšno stališče bo v tem oziru zavzel novi minister za finance.
Bndustrija.
Stanje poljske industrije. Medtem, ko se v naši industriji pojavlfa zastoj, čitamo, da se poljska Industrija vedno lepše in lepše razvija. V januarju leta
1920	je porabila Poljska 32»/« premoga v industrijske svrhe, sedsj ga pa porabi že čez 50%. Pred dvemi leti je delalo le 4 % tovarn, danes pa jih dela že 50 %• Vprašanje za Poljsko je le zunanja podpora s kapitalom, kar pa bode Francija tako favorizirani državi rada storila, samo da bi ostala dobra zaveznica za hrbtom Nemčije In jez proti boJj-ševiškl Rusiji.
Predilnica v Belfastu na Anglei-kem jc radi pomanjkanja naročil ustavila delo. Radi tega je 30.000 delavcev
brez dela. Tudi v drugih mestih Šot-landske so se pojavili podobni slučaji. Na nekaterih krajih je prišlo do nereda, da je morala posredovati policija.
V New -Yorku je skoro 2 'h rr.iljona delavcev brez posla.
Dobava potom ofertne licitacije
100.000	parov čevljev za armado bo
4.	jan. 1921. Kavcija 10% od oferirarie vrednosti. Pogoje se izve pri upravi za vojno opremo v Beogradu.
Denarsftvo.
Železni drobiž. Finančna uprava je ukrenila potrebno, da se železni drobiž potegne iz prometa, ker ga naši ljudje ne smatrajo več za denar.
Promet«
Finančna prometna konferenca.
V drugi polovici meseca januarja t. I. bodo delegati naše kraljevine, Italije, Avstrije, Ogrske in Čehoslovaške republike konferirali o telegrafnih tarifah, o vračunem kreditiranju za brzojave in o obnovi mednarodnih linij.
Aerodrom v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da je minister za trgovino sklenil, da se zgradi aerodrom. Tako bi bil Beograd zvezan z Parizom Dunajem in Carigradom po zračni poti.
Zrakoplovna zveza med Londonom In Dunajem se je pred par dnevi otvorila. Vožnja čez Ostende, Bruselj, Frankfurt, Dunaj traja 36 ur.
Dovoz blaga Iz Pariza od 1. febr. t. 1. bo priklopljen ekspresu direkten furgon Pariz—Beograd za prevoz brzo-voznega blaga. Da se odstranijo vse formalnosti, ki bi ovirale hiter promet, bo ta furgon v Parizu plombiran in odprt radi carine šele v Beogradu Tako bo mogoče da dobimo predmete iz Pariza v teku treh do štirih dnij. Isto tako bodo ekspresu priklopljeni po en furgon za Rumunijo in Turčijo, ki bodo šli čez naše ozemlje plombirani. Naši carinski orgar.i bodo le pregledali fur-gone glede nepokvarjenosti plomb.
Zveza Dalmacije s severom. Dalmatinska pokrajinska vlada se je obrnila na ministrstvo za. promet, da čim preje prične z delom dalmatinske zveze z Bosno, Hercegovino in Hrvaško čez Knin.
Naši trgovska mornarica. Po odo-brenju sporazuma, sklenjenega v Parizu o razdelitvi ladij bivše Avstro-Ogrske, dobi naša kraljevina 148 parobrodov s 133.705 netto ton. Te ladje se cenijo približno na 6 miljard 400 miljonov K. 31 parobrodov bo določeno za plovbo izven Jadranskega morja, 117 pa za obalno plovbo v Jadranskem morju. Prva kategorija obsega 100.957 bruto ton, druga pa 32,748 bruto ton. To je prav lepa baza za našo trgovino.
Premog iz Bolgarije. Naše železnice so začele dobivati iz Bolgarije večje kolčine premoga, katerega nam je Bolgarija vsled mirovnih dogovorov primorana dajati.
Predpis za dopisnice. Sledeča odredba ministrstva za pošto in telegraf od 25. X. št. 18.169 stopi takoj v moč. 1. Dopisnice morajo biti izdelane iz tenkega kartona s dimenzijami 10—14 cm dolžine in 6—8 cm širine. 2. Na strani za naslov morajo nositi natisk dcpišnica v cirilici in v latinici ter poleg tega francoski tekst »Carte postale«
3. Polovina adresne leve strani mora biti rezervirana za pisanje pošiljatelja.
4. Na adresni strani ne sme biti naziva na nobenem drugem jeziku, kakor v onih, ki so v točki 2 dovoljeni.
5. Karte z večjimi ali manjšimi dimenzijami se odpošiljajo, ampak se franki-rajo kot pismo. One karte, na katerih se nahaja napis še v drugem jeziku
• razven onih v točki 2 navedenih, ali samo v drugem jeziku, se ne odpošiljajo, ampak se kot protipredpisne vračajo pošiljatelju, če pa je ta neznan, se bodo pa predložile direkciji zadevnega poštnega urada.
Angleška trgovsko parobrodstvo. Angleško brodarstvo bo kmalu prispelo na mrtvo točko, če se cene ra premog ne bodo znatne znižale. Premog je drag, cene za transport pa padajo, tako, da lastniki pošiljajo svoje ladje na popotovanja skoro v zgubo. Nekoliko pripomore k temu stanju obča stagnacija industrije, največ pa pomanjkanje kreditov, ki Evropi veže roke. Iz vseh delov sveta javljajo nakopičenje blaga za izvez, kupcev pa radi denatnega
vprašanja ni, Anglija bo morala posnemati svojega kokurenta Ameriko ter se tudi potruditi, da priskoči na pomoč s krediti Evropejskim državam, če bo hotela obraniti prestiž svojega trgovskega brodovja.
Odredba grškega ministrstva železnicam zbog zboljšanja zvez z Jugoslavijo. Grško ministrstvo je na inicijativo trgovske in industrijske zbornice v Solunu direkciji svojih železnic odredila, da nemudoma odstrani vse zapreke prometnih zvez med Grško in Jugoslavijo. Tako se bo naš promet preko Soluna vendar enkrat uredil.
Železniška pogodba z Ogrsko. Na konferenci v Subotici je pr*šlo med našimi in ogrskimi železniškimi _ delegati do polnega sporazuma. S 1. febr. t. 1. bo pričel direkten promet med Ogrsko in našo državo. Kakor govore, bodo vpeljani sledeči direktni vlaki tja in nazaj. Budimpešta-Subotica-Novisad; Beograd-Subotica-Segedin. Budimpešts-Zagreb - Reka; Budimpešta - Ljubljana. Službeni jezik v direktnem prometu bo nemški.
Konec železničarske stavke v Avstriji Ker je država ugodila zahtevam železničarjev, se je stavka končala ob 24. uri 5. t. m.
C:rir.a.
Zopet nekaj o carinarnicah. Kako bi se nazviil sistem, po karerem se dela v naših carinarnah, ne vem, ker so v tem si temu zbrani vsemogoči načini, ki delo tako zavlačujejo, da mu še najpridnejši uradniki ne morejo biti v pravem času kos. Špediterji morajo vlagati prošnje za vsako stranko posebej, mesto za cel vagon, katerega dobe. Ne zadostuje vozni list, morajo napraviti prepis voznega lfsta za vsako stranko, To pa ni veliko dela le za špediterje, ampak še večje za carinski urad, ki mora vsako prošnjo posebej vpisati in posebej rešiti. Preje so špediterji mogli v navzočnosti carinskega uradnika sprejeti in raztovoriti blago, sedaj se pa vse vklada v skladišča, v katerih blago čaka odrešenja. Mnogo dela za povišanje cen blagu. Na pregovor: čas je zlato, se je zdavnaj že pozabilo. Morda vendar enkrat kdo najde drug način, da bi se manje delalo pa bolj v prid strankam.
Razno.
Drugi mednarodni sejrn v Libercu.
Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica objavlja interesentom, da bo od 13.—21. avgusta t. I. v Libercu drugi mednarodni sejm. Vsa objasnila daje imenovana zbornica v sobi št. 7 od 11. do 12. ure.
Prva konferenca mednarodne trgovske zbornice v Parizu bo v Londonu 5. in 6. julija t. I. Naše ministrstvo za trgovino je povabljeno, da se udeleži te konference.
Radi pamanjkanja znamk. Ker 5 parskih znamk ni v prometu, objavlja ljubljansko poštno ravnateljstvo, da se zamorejo na tiskovinah v notranjem prometu uporabljati diagonalno na polovico prezerane 10 parske znamke. Opozarja se, da se more na enem izvodu uporabljati le ena prerezana znamka.
Kontrola nemških financ. Po odločbi bruseljske konference se bo postavila kontrola nad nemškimi financami. Ta mera vzbuja v javnem mnenju veliko ogorčenje.
Povečanje finančne 6traže. Radi ponarejevanja denarja je ministrstvo za finance odredilo, da se število finančnih stražarjev poveča.
Pooblaščena trgovska agencija v
S.	Frančišku. Minister za trgovino in industrijo je odredil, da se v San Frančišku v Ameriki ustanovi pooblaščena trgovska agencija kraljevine SHS.
Ofertna licitacija. Direkcija državnih železnic v Beogradu razpisuje ofertno licitacijo za nabavo 10.000 kg topljenega loja v sodih na 21. januarja 1921. Interesenti zamorejo izvedeti pogoje v eko-nomatu navedene direkcije. Kavcija znaša. 7000 dinarjev.
Modna razstava na Dunaju bo otvorjena 31. januarja ter bo odprta do
5.	februarja t. 1. Pri tej razstavi bo sodelovalo okrog 100 strank. Na razložbi bodo zastopane posebno ženska konfekcija, krznarska stroka, perilo, klobuki itd. Podrobne podatke se zamore dobiti
pri uradu za izložbo, Wien I., Stuben-ring št. 8.
Nove znamke pridejo v promet 16. januarja 1921. Sedanje dinzrsko-parske in kronsko - dinarske znamke ostanejo še v veljavi do inkluzivno 15. aprila 1921. 1 Nove dinarske znamke nosijo sliko Nj Vel. kralja Petra, parske pa sliko Njeg. Vis. prestolonaslednika Aleksandra. Znamke so izdelane v raznih barvah in sicer po 2, 5, 10, 15, 20, 25, 50, 60, 75 para ter po 1, 2, 4, 5 in 10 dinarjev.
Vojna odškodnina Nemčije. Nemčija mora pričenši z majem 1921 v teku 42 let plačati 265 miljard mark vojne odškodnine v zlatu.
Trgovska agentura v Brukseleau v Belgiji bo ustanovljena. Inž. dr. Zebič bo šef te agenture.
Dobra letina za olje je bila letos. V naših južnih krajih so velike količine olja na razpolago.
2 % v korist židovskega narodnega fonda na Poljskem. Židovska organizacija zahteva, da vsi židovski trgovci odstopijo 2 odsto v korist židovskega narodnega fonda. Vsi poljski listi protestirajo proti temu zaključku, ki bi podpiral Poljski sovražen element.
Trgovsko bolniško In podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim
p. n. članom, da se vrši v četrtek, dne 13, januarja 1921 v sejni dvorani mestnega magistrata ob polu 8. uri zvečer izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. prememba pravil in 2. raznoterosti. Gg. člane prosimo, da se občnega zbora mnogoštevilno udeleže.
Tržna parefila.
Vinkove!: Pšenica K1C00'—, koruza K 395'— do 410.
Osjek: Cene rastejo, ker je dovoz slab. Pšenica K 1000'— do 1020'—, koruza K 400 do 410'—.
Sombor: Pšenica K 1000 —, nova koruza K 360'— do 370'—; promet popolnoma ustavljen.
Bačka: Pšenica K 9 40 do 9 60, ječmen K 5 20, koruza 360'— do 380'— oves K 310'—.
Hmelj.
Žatec, dne 31. dec. 1920. Razpoloženje na tukajšnem trgu je nekoliko oživelo; cene se sicer niso dvignile, vendar tudi ne padajo več. Hmeljarji upajo, da se bodo cene meseca prosinca in svečana še popravile in zboljšale. Danes se plačuje za naš hmelj 3500 do 3700 č. K za 50 kg.
Borza.
Zagreb:
D e v i s e.
Berlin . . Milan . . London . Newyork Pariz . . Praga . . Švica . . Dunaj. . Ženeva . Bukarešt
Valute:
dolar . . . avstr, krone rublji . . . češke krone franki . . . napoleondori marke.	.	.
lire .... švic. franki . leji .... levi . . .
Dunaj:
D c vi se.
Zagreb	.	.
Berlin .	.	.
Budimpešta Milan .	,	.
Newyork . Pariz .	.	.
Praga .	.	.
Zuricii	.	,
Bukarešt London	.	.
Valute.
dinarji	.	.	.
dolarji	.	.	.
francoski franki švicarski franki češke krone . ogrske krone .
leji...............
levi ....
lire...............
marke	.	.	.
poljske marke funti .... rublji ....
Praga:
D e v i s e.
Beograd....................
Berlin.....................
Milan......................
Pariz.....................
London ....................
Newyork . • . . . .
Dunaj.....................
Zagreb....................
Budimpešta ....
Valute, jugosl. note . . • •
marke.....................
leji......................
levi  ....................
švic. franki..............
lire......................
francoski franki . . .
funti.....................
dolarji...................
Zliricli:
D e vi se.
Pariz . . . London . . Newyork. . Berlin. . . Milan . . . Praga, , . Budimpešta Zagreb . . Dnnaj. . . Bukarešt .
4./I.		5 /I.		6./I.	
od	do	od	do	od |	do
215-—	217-—	214—	215—j		
530 —	540—	536—	538—		
543—	548--	555—	560—		
153 —	—	155—	—		
922'—	930—	925—	930—		
177'—	180 —	175—	176—		
2358'—	2450-—	—	—		
24'-	24-20	2365	23-75		
—		2400—	2450' -		
152 50	159 50	153—	154-52		
25—	2650	—	—		
60—	90—	65—	70—		
165'—	168—	168—	170—		
880-—	890—	880—	900—		
490 —	495—	492—	494'—		
204—	206—	203'—	205-—		
515—	520—	515"—	520'—		
—	—	2325"—	—		
—	—	196—	200—		
—		160—			
413 —	417—	418—	422—		
913 50	919-50	914-50	920 50		
109,375	111,375	112—	114—		
230250	2322-50	2305—	2325—		
685 50	689-50	692—	696—		
3955—	3995—	4042-50	4082'—		
742 90	74390	744—	750—		
10.425—	10-473—	10.537 50	10.578-50		
—	—	813—	823—		,
		2455—	2423—		
1632—	1652 —	1650 -	1670-—		
678—	681 —	605-50	609-50		
3955—	3995—	4020"—	4060—		
10.375—	10-425—	10.525’—	10.575--		
744—	750’—	—	—		
118—	120'—	221-50	223 50		
820—	830—	820—	830—		
725—	735—	725—	735—		
229250	2312-50	2225—	2315'-		
913 75	91975	i	—		
97-75	9975		—		
2415 —	2435—	2440—	2460—		
332—	338—	337—	343—		
225—	227—	225—	227—		
12L25	12275	121 25	12275		
310—	312—	310—	312 —		
530—	533—	5335C	536-50		
322 50	32450	328—	330—		
9005	91 05	91-50	92-50		
1295	1395	12-95	13-95		
5550	56-50	55-50	56 50		
14'—	15—	14—	15—		
216—	218—	216—	218—		
121-75	122-75		—		
102 75	103-75		—		
91 75	9275		—		
1383-—	1386—	1393-5C	1396-5C		
307-—	309—	307—	309—		
527 —	530—	530 5(	5335C		
310—	322—	326-	328—		
»9-5C	90'5(	00 5C	91-5C		
38'11	—	38-31	3 -	38'8‘	
23-3i	-	2341 -		236'	I —
650 5(	-	6-56' -		6"4(	) -
		86	5 -	8'9(	) —*
2205—		223	5 —	22 9(	—
7-l(	—	71	0 —	7-1	
1K	j __	1-7	5 —	1-1	
4'1<	J —	4—	■—	4-	—
I 1425—		137	5 —	1-4	5 -
I 7'7	D -	7-7	0 —	11-8	3 -
ilfWW»iWWI<IWIWl
i	w»*w»
BALKAN
delniška družba za mednarodne transporte.
Brzojavni naslov: Spedbaikan.	6, 52—24
_	_	™. - _ _ _ _	- Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, W2e?*.
Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča, Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vsa strani.
Pruo ljubljansko jauno skladišče spojeno s tirom južne železnice. - - Carinska agentura javnih skladišč.
Naivečje domače špedicijsko podjetje v Jugoslaviji. =
		
		
	67, 50—21	
A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG ST. 10.		
	Uvoz In prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin. Na debelo In drobno.	
[BŠI? 5EVEfV
1 Ljuaij/trnj-noutS^
1 ** Tapetništei u delavnica
Oprava za pisarne
registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi.
Vabimo na ogled! ^
O'
00
€jc3L
B ra E 55 El E @
Coloniale
Ljubljana.
D
Ljubljana veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba!
2, 50-23
fe* .bibiihbi cS
Društvo lesnih trsooceo dravske doline
D
O
v
J
8
Veletrgovina papirja, knjigarna in tovarniška knjigoveznica
== Maribor =
Glavni trg štev. 22
priporoča vse vrste šolskih in pisarniških potrebščin ter šolske in leposlovne knjige. Izvršuje vsa knjigoveška dela.
Izdelova ije papirnih vrečic.
„ 45, 20- 7
V.
v Mariboru
Aleksandrova cesta štev. 45 kunuje in prodaja
rezani in tesani les
0 v vsaki množini po dnevnih |	cenah. 23,52-23 [
Daaaaaaaaaaactcjc
Na debelo.	Na drobno.
Leopold Pevaleh
LJuDljana - židovska ulica 4.
Trgoyina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice.
106, 52-15
Na debelo.	Na drobno.
ca
50.
17, 24—23
fr. Stopica, Lili
Gosposvetska cesta 1
priporoča svojo zalogo železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo.
era
ca
55, 52-24
Zvonarska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi .Montana*’ Import. Eksport.
Prodajamo in kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-23
■ _
i Fr. Brumat
Ljubljana
Mestni trg št. 25, I. nadstr.
Manufaktura in tkanine.
I 1 ! Konkurenčne cene. !!!
118 52-9
Anton Tonejc in dru$
Ivlarilooi, CTuLgrosle/vijsi,
trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in
deželnimi pridelki na debelo.
Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon St. 68. — Čekovni račun Št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru.
UVOZ.  IZVOZ.
IZTTOZ TAJC.
Veletrgovina manu-fakturnega blaga
Hedžet & Koritnik
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4.
     Telefon interurban št. 75. ----
11, 50-24
Dobiva ponajvef iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno fn perilno blago.
SNfalvecia
organizacija
žeiezninske
stroke
mam SBfflssKis^sš^'-	■	;
v Jugoslaviji
Veletrgovina z železnino
(Obstoj tvrdke 120 let.)
Ima vedno v sa?as3
vse potrebščine za ttmbaM)
©£$3%
rokodelstvo,
gospodinjstvo, polledeistv©,
industrijo.
mmm sorilce
n* debelo in drobno priporoča po tovarn, ceni
A. Suchyf Kranj
Zastopniki se iščejo. 133, 3-3
M. TREBAR
		
Ljubijsna« Sv- Petra c. 6«
a—>—» ©
Jse
SB.s> c
o
*S25B O
K! O CL» ™ C —p
g 'E °
(0 o
at Iži _c
c ■■ '-B
•- JZ tu ed —> C .
0> OJ
z*
c N
m o c
0J E
= o ^ c
t	x_i
<D >[s? 3
O ti
D. crj
2, E
c>S o ® o ^
-- i- 00
o o S£ O- .E
. Jr ^ <r O. oo
D- c C
•- O OJ >
c <3
N
a -
u. C0 3 <D ^ > „ O
aT -o ^ ° ^
Jb n
P
C (/J
Ljubljana, Selenburgova ulica št, 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 20,068.080 R. — Rmm okrog 8,000.000 K,
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd.
Eskontira: menice, terjatve, fakture.
Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd.
Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska.
mesta.
Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in
izvoz.
Brzolaunl nssicu: Eskomptno interurU. tel. It. 146.
50, 20-19
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Cdovška cesta 90.
Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za Mšno rsbo ?n kadilo.
Kupuje 60< 20-29
čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni.
H. tlaveržnik
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami MARIBOR, Aleksandrova c. 16.
Zaloga vsakovrstnega usnja in vseh čevljarskih potrebščin po najnižjih ccnah. 124,10—5
Anton Erker
Slomškova ulica 11 Ljllllljaiia Resljeva cesta 28
Največja zalega
cigaretnega papirja in stročnic, pisemskega papirja, črnila, rudečila, kreme za Čevlje, čevljarske smole, apreture x.i usnje, olja za šivalne stroje, toaletnega mila ter druzega biaga. — Ha debelo! 113, 10—10
Iioovioa s papip na veli1
Ljubljana *
Miklošičeva cesta št. 6/1.
115, 10 10	«
ESBKsasssEjrersaaHs.«*
PRVI MESTNI MLIN V CELJU
PRIPOROČA	43,,	,o-,o
VSAKOVRSTNE MLEVSKE IZDELKE
V ZNANO NAJBOLJŠI KAKOVOSTI. - DNEVNA DELAZMOŽNOST 80.000 kg.
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«.
Odgovorni urednik: Franjo Zebal.