Pe5S«ni«a plačana v g©fev£ni. p&osu šfe. ‘2 Ef„ ur C I ZH Titcšomo, l&S3>IL I** l^ra«*»:w»Br:yni-.-ir»ii. — 1 Uredništvo in upravnižtvo ja v Ljubljani, Gradišče 17/1. — Št telef. 552. — Štev. računa pri cek. uradu 11.953. — Dopisi se n« vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Izhaja wsako 9n soboto. Naročnina za ozemlje SI1S: tetno..........................................K 150- za po? teta . ................................ 80 - za četrt leta.................................... 45-- mesečno........................................ 15-. Let© IV. BJisfoSjana, 8. Jaguarja 1921. Štev. 2. VSEBINA: Industrijsko in pomorsko bogastvo Francije. — O vodnih silah, elektrarnah in sličnem. — Kaj je vojni, dobiček s stališča finančne zakonodaje? — Prometna konferenca v Zagrebu. — Varstvo industrijske lastnine. — Omiljenje zapore nad inozerrlci v Avstriji. — Kontingentna pogodba z Avstrijo. — Razno. — Borza. Tržna potočila. Industrijsko In pomorsko 80-instoo Francije. (Po LMllustration Ekonomique et Financičre.) I. Železniška mreža in vodna pota. Francoska država itna svojo lastno železniško mrežo v dolžini 8959 km, koje gradnja je veljala 3 do 4'5 mil jarde ter donesla leta 1913 čistega dobička 47'5 milijonov. Železniška Nmreža pet>h velikih družb meri 30.375 km ip njena gradnja je veljala nad 12 miljard. Podjetje je aktivno. Razun tega posedujejo privatne družbe 1564 km železnic občega interesa, katerih gradnja je veljala 342 milijonov, s čstirn dobičkom od 5 4 do 6 4 milijonov frankov. Vrhutega Ima Francija zelo važne železniške in tramvajske lokalke, prve v dolžini 10 553 km z gradbenimi izdatki v iznosu 1 milijarde 413,000 000, ki dajejo 27,854.000 frankov čistega dobička, poslednje v dolžini 9.713 km z jzdatki 1.204,000.000 za zgradbo in s čistim donosom 40,764 000 frankov. Celokupna železniška mreža v izmeri 61.154 km je stala 19.255,000 000 in daje čistega dobička čez 918 milijonov. Francija ima nadalje 6436 km plovnih rek in 4800 km prekopov t. j. skupaj 11 838 km plovnih cest. Ta mreža je skoro izključno last države, le neznaten del 255 kilometov je v rokah posameznih družb. II. Železo. Francija ima ogromno množino železa. Mednarodni geološki konkres v Štokholmu je ugotovi! pred nedavnim časom, da znašejo francoske rezerve najmanj 3 mil.arde 300 milijonov ton z okoli 1 miljardo 140 milijoni kovine. Ta številka pa se znatno poveča s pri-klopitvijo nekdaj izgubljenih pokrajin, ki hranijo nad 2 miljardi ton. Glede železa toraj zavzema Francija eno prvih mest na svetu. III. Metalurgija. V tem pogledu je- francoska produkcija rapidno rastla v zadnjih letih In je n. pr. pri jeklu dosegla 152 */• predvojne produkcije ter se ceni danes us 5,645 000 ton. Toda poleg vsega dosedanjega napredka priznava francoska Statistika samo, da veličina njene tonaže zaostaja za drugimi državami tako glede jekla, kakor glede litega železa. Tako n. pr. proizvajajo Združene države Severne Amerike 31,481 000 ton, Nemčija 19,312.000, in Angleška 10,481.000. IV. Premog. Mednarodni geološki kongres je cenil francoske naslage premoga na 18 miljard ton. Vrnitev nekdaj izgubljenih pokrajin povišuje le velike rezerve za 10 miljard ton. Celokupno to bogastvo r proizvajano silo le za lastne obrtne ali industrijske namene. Ker pa količkaj ve j h vodnih sil ni mogoče izkoriščati brez pomoči elektrike, so te ipsoLkto zapopadene v tem za- predpogoje ribolovu. Še leta 1913 je Francija izvažala ribe po celem svetu. Število jadrenjač, namenjenih ribolovu, j^ preseglo 28.000. Kaj je vojni dobiček s stališča finančne zakonodaje? V vsakdanjem življenju označujemo za vojne dobičkarje one osebe, ki so si pridobile v vojni dobi milijone. Marsikoga bode sedaj zanimalo vprašanje, na kakem stališču, da stoji tu finančna uprava. Popolnoma naravno je, da bode finančna zakonodaja štela med vojne dobičkarje že tudi osebe in podjetja, ki so si prislužila nekoliko manj. Finančna uprava ima namreč interes na tem, da je namreč kar največ vojnih dobičkarjev in torej tudi kar največ davčnih zavezancev. V sledečem podamo kratek pregled, na čegar podlagi bode vsakomur možno si ustvariti sodbo, ali ni morda finančna uprava pri tem vprašanju šla nekolko predaleč. Pred vsem nam je pojasniti sledeče. Kot vojne dobičkarje v z m i s l u vojnodavčnih zakonov bode označiti vse one osebe in podjetja, katerim je predpisati davek na vojne dobičke. Menimo,da je to naziranje popolnoma naravno in da bi bilo popolnoma odveč, ga še podrobneje utemeljevati. Ako sedaj na podlagi posameznih vojnodavčnih zakonov ugotovimo, kje da se začenja vojnodavčna dolžnost, odgovarjamo s tem ob jednem tudi že na stavljeno vprašanje, katere dohodke je smatrati za vojne dobičke v zmislu finančne zakonodaje. Da se pa bode lažje sledilo na-daljnim izvajanjem, nam je vsaj s par vrsticami očrtati bistvo davka na vojne dobičke. Vojnodavčni zakoni razločujejo dvoje kategorij vojnodavčnih zavezancev. Prva kategorija so »družbe«, to so podjetja, ki polagajo javne račune. Poleg teli podjetij imamo še jedno kategorijo, to so namreč osebe, ki so podvržene dohodnini. Omenjeno razlikovanje je radi tega važno, ker se vojni davek priredi različno za družbe in zopet različno, ako gre za dohodnini zavezane osebe. Pri družbah se odmeri vojni davek na sledeč način. Ugotovi se donos podjetij v 1. 1909, 1910, 1911. 1912 in 1913. Najbolj donosno in najmanj donosno poslovno leto se izloči. Povprečje na donosu ostalih treh let da mirovno povprečni donos dotičnega podjetja. Nato se ugotovi donos kakega vojnega leta (vojna leta so 1914 do vštevši 1919) odšteje se zgoraj navedeni mirovnopovprečni donos in kar ostane, je višji vojni donos. S pomočjo posebnih davčnih lestvic se od poslednjega odmeri vojni davek. konskem osnutku. Isto vsebujejo veliko dobrega, a tudi mnogo slabega. Obširnejše se ž njim na tem mestu baviti, bi presegalo okvir tega članka. Bodi le na kratko omenjeno, da ta osnutek, v obliki v kateri je bil državnemu zboru predložen, ne bi nikdar postal zakon, že radi izrazitih centralističnih tendenc, ki jih je zasledoval. Ni le avtonomnim oblastim dajal nikakega vpliva n? so-odločevanje, temveč jim še jetr.al njih dosedaj zajamčene pravice. Skušal je pospešiti razvoj elektrarn ter se predvsem naslanjal na takozvana mešana podjetja, to so taka, pri katerih sta udeležena zasebni kapital in javni zastep (država, dežela in občina). Prvi kot nekaka eksekutiva, drugi kot kontrola. Najvažnejša pridobitev za elektrarne bi bila pravica razlastitve, ozir. prisilne služnosti za zgradbo daljnovodov. Za to in druge udobnosti bi pa elektrarne plačale visoko odkupnino, najobčutnejšo v obliki državne vrhovne oblasti nad njenimi ceniki za prodajo električne sile. Marsikaj, kar je bilo v stari Avstriji napačno in se je moralo pobijati z vsemi sHami, ker je bil vsak centralizem le Nemcem v prid, bo v Jugoslaviji, kjer se narodi r;e ločajo več, pravilno in primerno. Slični centralni zakon bo vsekako nujno potreben, ker se o velikanski važnosti podeželnih električnih central To velja za »družbe«. Za dohodnini zavezane osebe se pa postopa nekoliko drugače. Kot primerjalni dohodek se smatrajo dohodki leta 1913, kakor so služili za podlago dohodnini za davčno leto 1914. Dohodki 1. 1913 se odbijejo od dohodkov posameznih vojnih let. Razlike med temi dohodki tvori zopet višji vojni dobiček dotičnega vojnega leta. Od slednjega se s pomočjo posebne davčne lestvice odmeri vojni davek. Odmera vojnega davka za prvi dve vojni leti (1914 in 1915) se je izvršila po ces. naredki z dne 16./4.1916, drž. zak. št. 103. Vojni davek je bilo odmeriti v vseh slučajih, v katerih je znašal višji vojni dobiček I. 1914 in 1915 dohodnini zavezanih oseb nad 3000 K. Kot primerjalni dohodki so se vzeli redoma dejanski dohodki leta 1913. Če pa stranka v 1. 1913 še ni imela dohodkov, ali pa le zelo nizke dohodke, je bilo vzeti kot mirovni (primerjalni) dobiček znesek 10.000 K. Radi tega tudi lahko rečemo, da so bile za vojna leta 1914 in 1915 vojnodavčnoobvezne redoma vse one, dohodnini zavezane osebe, ki so imele v teh letih nad 13.000 K dohodkov. Le javni nameščenci so bili sploh, ostali uslužbenci pa glede službenih prejemkov do 14.000 K voj. davka prosti. Nekoliko drugačno merilo velja za »družbe«, torej za podjetja, ki polagajo javne račune. Vojnodavčna dolžnost je nastala tedaj, ako je znašal višji vojni donos v l. 1914 in 1915 najmanj 10.000 K. Iz teh številk se razvidi, da se je prvi vojnodavčni zakon opiral še povsem na predvojne gospodarske razmere, v predvojni dobi je znesek 3000 K odnosno 10.000 K še nekaj pomenjal. Danes ti zneski ne potnenjajo nič. Drugi vojnodavčni zakon smo dobili leta 1918. (Zakon z dne 16. 2.1918 dri. zak. št. 66, in pa zakon z dne 17. 4. 1918, drž. zak. št. 160.) Ti zakoni urejujejo vojno davčno vprašanje za vojna leta 1916, 1917 ni 1918. Vojno davčno obvezne so po teh doložbah redoma one, dohodnini zavezane osebe, ki so imele v 1. 1916. 1917 in 1918 nad 15.000 K dohodkov, Vojni davek seje namreč odmerjal,ako je znašal višji vojni dobiček v teh letih za najmanj 5000 K več kakor pa premerjal-ni dohodki l. 1913, ki so morali znašati najmanj 10.000 K. Javni nameščenci so bili glede višjih dohodkov iz svojih plač sploh prosti vojnega davka, ostali uslužbenci pa takrat, ako njihovi skupni prejemki na plačah in dokladih niso presegali zneska 20.000 K. Za »družbe« so se obdačbene določbe za imenovana leta precej poostrile. Družbe so namreč za ta leta že tedaj zavezane k vojnemu davku, ako znaša višji vojni donos 5000 K. (Popreje 10.000 K). Leta 1920 je izšel začasni zakon o davku na vojne dobičke. Objavljen je in izkoriščanja vodnih sil v modernem gospodarskem življenju ne more več dvomiti. Preskrba širnih plasti s cenene obilno in higijetučno lučjo je za take centrale stranskega pomena. Glavno jo oddaja električne sile v gonilne svrhe. Še le, če se vstvari za razvoj industrije in obrti predpogoje, in to se zgodi v najizdatnejši meri, če se nudi ceneno gonilno silo, je njih vspešno preevitanje mogoče. Nabavni stroški za elektromotor so najnižji, razpoložljiv denar se tedaj lahko naloži v delovne stroje, kar je racijonelnejše Strežbe zahteva elektromotor najmanj, razun v velikih obratih, še izučenega elektromonterja ni treba. Nadalje se regulira elektromotor sam, brez vsake posebne priprave za to, to se pravi, vzeme vselej le toliko sile iz omrežja, kolikor dela se od njega zahteva. Te prednosti pridajo predvsem v poštev za obrt, pa tudi za veliko industrijo je privlačna sila e'ektrike, ki je na razpolago ogromna, da ne razpravljam še o udčbnosti za poljedelstvo, kjer nadomesti že pri manjših kmetijah elektromotor najmanj hlapca in je temve-Čjega pomena, čim večje je posestvo. . (Dalje prihodnjič). Trgovci! Razširjajte in berite „ Trgovski List!“ bil v »Službenih novinah« št. 80., izdanih dne 8. 4. 1920. V smislu tega zakona je izvršiti odmero vojnega davka 3 smereh: 1. za leto 1014 do vštetega 1917, 2. za leto 1918 in pa 3. za leto 1919. Za leta 1914 do 1917 je vojni —» © Jse SB.s> c o *S25B O K! O CL» ™ C —p g 'E ° (0 o at Iži _c c ■■ '-B •- JZ tu ed —> C . 0> OJ z* c N m o c 0J E = o ^ c t x_i [s? 3 O ti D. crj 2, E c>S o ® o ^ -- i- 00 o o S£ O- .E . Jr ^ c <3 N a - u. C0 3 „ O aT -o ^ ° ^ Jb n P C (/J Ljubljana, Selenburgova ulica št, 1. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 20,068.080 R. — Rmm okrog 8,000.000 K, Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Kupuje in prodaja: devize, valute, efekte itd. Eskontira: menice, terjatve, fakture. Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd. Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska. mesta. Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz. Brzolaunl nssicu: Eskomptno interurU. tel. It. 146. 50, 20-19 J. KOPAČ, svečarna Ljubljana, Cdovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za Mšno rsbo ?n kadilo. Kupuje 60< 20-29 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni. H. tlaveržnik trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami MARIBOR, Aleksandrova c. 16. Zaloga vsakovrstnega usnja in vseh čevljarskih potrebščin po najnižjih ccnah. 124,10—5 Anton Erker Slomškova ulica 11 Ljllllljaiia Resljeva cesta 28 Največja zalega cigaretnega papirja in stročnic, pisemskega papirja, črnila, rudečila, kreme za Čevlje, čevljarske smole, apreture x.i usnje, olja za šivalne stroje, toaletnega mila ter druzega biaga. — Ha debelo! 113, 10—10 Iioovioa s papip na veli1 Ljubljana * Miklošičeva cesta št. 6/1. 115, 10 10 « ESBKsasssEjrersaaHs.«* PRVI MESTNI MLIN V CELJU PRIPOROČA 43,, ,o-,o VSAKOVRSTNE MLEVSKE IZDELKE V ZNANO NAJBOLJŠI KAKOVOSTI. - DNEVNA DELAZMOŽNOST 80.000 kg. Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. Odgovorni urednik: Franjo Zebal.