Junij Palmotič. (Spisal Božidar Flegerič.) Dne 29. vel. travna 1. 1453. je vzel turški sultan Mahomed II. cesarju Konstantinu XII. Paleologu Carigrad terje s tem zadal vshodno-rimskemu cesarstvu smrtni udarec. Po tem dogodku se je izselilo nekaj ondašnjih učenjakov v Italijo, kjer so začeli širiti znanosti in umetnosti. Iz Italije so prodrle znanosti in umetnosti v kršno Dalmacijo. Središče jim je bilo mesto Dubrovnik, jugoslovanske Atene. Dubrovnik je bil svobodno mesto, in v takem se znanosti in umetnosti povzdigujejo naj lože. Prvi dalmatinski pesnik je bil Marko Marulič (živel 1450 do 1524). Za njim se je porodilo večinoma v Dubrovniku več bolj ali manj slavnih pesnikov, a med njimi so najsijajnejše zvezde na nebu pesništva jugoslovanskega I.Gun-dulič (1588 — 1638), Junij Palmotič (1607 do 1657) in Ignacij Gjorgjič (1675-1736). Junij Palmotič se je porodil v Dubrovniku od starodavnega kolena, proslavljenega med dubrovniškimi boljarji, ki so tedaj jedini imeli pravico opravljati državo in uživati časti. Oče, katerega je izgubil že za malih nog, imenoval se je Jurij in je bil mož ostroumen in marljiv. Mati se mu je imenovala Uršula Gradič, ki je bila tudi iz „Dom in svet" 1898, št. 11. Junij P boljarske rodovine. Tedaj je namreč veljala v Dubrovniku postava, da so si boljarski sinovi smeli jemati žene samo iz boljarskih rodovin, ker se inače niso mogli njih otroci povspeti do višjih častij in na dostojanstvo očetovo. Toda ta postava, ki se protivi zdravemu razumu in sreči naroda, odstranila se je potlej popolnoma. Junij Palmotič je imel že kot otrok veliko veselje do naukov, a posebej do pesništva. V njem je bila z ljubeznijo do naukov združena velika marljivost in redka vstrp-ljivost, a najbolj ga je na to vspodbadal njegov ujec Mihael Gradič ? katerega je naš pesnik spoštoval in ljubil kakor očeta. Mihael Gradič je bil jako naobražen mož, zaradi poštenja in razumnosti so ga someščani zelo čislali. i Palmotič je bil vedno prisoten, kadar je nje-almotic. gov ujec svoji deci in njihovim vrstnikom z veliko zgovornostjo in jasnostjo razlagal pravila zgovornosti ali jih poučeval o naravoslovju, o dolžnostih človeka in o ostalih modrih naukih. Od njega se je učil tudi nekaj iz pravo-slovja, posebej pa ono, kar se je dotikalo domačih zakonov in običajev. Najbolj je pa napotoval Gradič svojega ujčnika na pesništvo, s katerim si je potlej pridobil veliko 21 322 Bošidar Flegerič: Junij Palmotic. slavo. Pesništvo je bilo, rekel bi, pravi domači in hišni nauk Palmotičev, ker za „hu-maniora" in druge znanosti je imel učitelja dva jezuita, Kamila Gorca, rojenega Senjana, in Ignacija Tudisija, moža pobožna in jako naobražena. Ta moža sta poučevala mladega Palmotica zajedno z drugimi plemiškimi sinovi v latinski književnosti. V tej je dospel skoro do dovršenosti, o čemer pričajo mnogi njegovi pesmotvori razne vsebine. Ti pesmo-tvori Palmoticevi so po sodbi raznih zve-dencev glede na pravilnost, uglajenost jezika in vzvišenost mislij zelo podobni starim pesnikom latinskim. Ker je pa Palmotic uvidel, da so se s pesništvom latinskim pečali najslavnejši možje starega in novega veka, zaradi tega je mislil, da je silno nehvaležen trud hoteti se kosati s temi možmi, zato si je izvolil domače pesništvo, da poskusi v njem svoje moči in pokaže bogastvo svojega duha. Na to ga je tudi vspodbodla slava njegovega sorodnika Ivana Gundulica, kateri si je s svojimi spisi v narodnem jeziku, z urejevanjem narodnega gledališča, posebej pa z neumrlim opevanjem slavnih del Vladi-slava, kraljeviča poljskega, v turškem boju proti Osmanu pridobil slavo, ki se je razširjala po vsej Dalmaciji. V Dubrovniku je bila stara navada, da se je družil vsak z ljudmi svojega stana in svoje dobe, in tako so se delili že od de-tinstva v razne sloje, kateri so se imenovali „društva". *Ta društva so se držala stanovitnih pravil, izbirala so si poglavarstva na leto ali na mesec dnij, dajala so nagrade vrlim možem in kaznovala upornike, skratka: imela so popolnoma obliko dobro urejene države; sicer pa niso imela nič preresnega ali preostrega značaja. Gledalo se je na to, da bi se življenje uredilo ugodno in veselo, prirejale so se poštene veselice in znanstvene zabave. Med glavno raz veselje vanje takih društev je spadalo gledališče z različnimi igrami, posebej še s takimi, kakoršne so bile po Italiji navadne v pustnem času. To je bilo za pesnike lepa prilika in vspodbuda, zakaj društva so tekmovala med seboj, da bi priredila čim dalje lepše igre. Vsako dru- štvo je hotelo predstavljati nove igre, katerih še nikdo ni videl; vendar ni nikoli manjkalo pisateljev za to stroko. Največjo slavo si je v tej stroki pridobil Palmotic. Čudovito hitro je zlagal vrstice; navadno ni potreboval več časa za zlaganje kake igre, nego je trebalo osebam, katere so jo predstavljale, za učenje. Le redkokdaj je dal igralcem igro napisano, temveč kakor je igro zložil v glavi, tako je vsaki osebi na-rekal iz glave, kar je imela predstavljati. Seveda je poprej mnogo razmišljal o predmetu; kako bi se moral razrediti je rad v tem obziru popraševal tudi za svet svojega ujca in druge naobrazence, posebej Ivana Serafiniča Buniča, veščega moža. Mnoge igre, katere je bil tako zložil, prepisali so njegovi prijatelji točno ter jih potlej dali tudi v tisek. Tukaj navedem nekatere po imenu: Enea, v petih činih, kaže, kako je šel Enea k svojemu očetu Anchizu, po načinu Vergilija '); Atalanta kaže, kako jo (A.) je Hipomen z zlatimi jabelki prehitel. Ahil, tragi-komedija v petih činih, kaže, kako je Odisej Ahila pri Nikomedu spoznal izmed devic. Edip, krvolok iz Sofokla2), Helena, tragi-komedija v treh činih, kjer se opisuje rop Helene. Gradivo za to igro je vzel iz drugega Ovidijevega3) lista, ki ga je tako umno upotrebil, da je malone vse pesnikove izreke dejal prevedene v usta pred-stavljalcev. Tako je vzel Ariodanto iz petega speva „Orlanda*) besnečega", in Rinalda ') Publij Vergilij M aro, slavni latinski pesnik, rojen 1. 70. pri Mantovi, umrl 1. 19. pr. Kr. v mestu Brundusij. Pisal je „Aeneis" (v dvanajstih spevih), „Georgica" (poučna pesem o poljedeljstvu) in .,Eclogae" (10 pastirskih pesmij). ') Sofokles, največji grški tragik, rojen 1. 497. pr. Kr. na Kolonu pri Atenah; umrl leta 406. Spisal je 106 žaloiger, od katerih je ostalo samo sedem. 3) Publij Ovidij Našo, rimski pesnik, rojen dne 20. sušca leta 43. pr. Kr. v mestu Sulmo, živel je do 7. leta po Kr. v Rimu, od koder ga je pregnal cesar Avgust v mesto Tomi pri Črnem morju, kjer je 1. 17. umrl. Ovidij je bil najizvirnejši in najplodnejši vseh rimskih pesnikov. 4) „Orlando furioso" je epična pesem v 46 spevih, katero je zložil Ljudevit Ariosto, rojen dne Božidar Flegerič: Junij Palmotic. 323 iz 16. speva Torkvata Tassa.') V uporabi Ario-danta je pokazal zajedno svoje rodoljubje, ker je postavil pozorišče mesto Škotske v Bosno, a mesto Ariodanta, kot moža vstraj-nega in smelega, je postavil mladeniča, rojenega iz slavne dubrovniške rodovine, da tem načinom vspodbode someščane svoje na slavna dela. Najbolj je pokazal ljubezen do domovine svoje v drami, imenovani Pavii-mir, v kateri je popisal postanek Dubrovnika; istotako je hotel v svoji drami Capti-slava postavitispominik razdrtemu Epidavru, očetu Dubrovnika. Captat se namreč imenuje neko mesto ne daleč od Dubrovnika, kjer so razvaline Epidavra. Svevijo, tragedijo, katero je v latinskem jeziku zložil Aleksander Donat v Rimu, prevel je v hrvaščino tako, kakor je bil prevel njegov stric tragedijo „Crispo" od Bernardina Stefone.2) 8. kimovca 1. 1474. v mestu Reggio, živel je na dvoru kardinala Hipolita Estijanskega, od 1. 1503. pri njegovem bratu Alfonzu I. v Ferrari, kjer je umrl dne 6. rožnika 1533. Pisal je tudi komedije, satire, sonete in latinske pesmi. ') Torkvato Tasso, sin Bernarda Tassa (1493—1569), slavni italijanski pesnik, rojen dne 14. sušca leta 1544. v Sorrentu, proslavil se je že v sedemnajstem letu s pesmijo „Rinaldo", živel je od 1. 1565. na dvoru vojvode Alfonza v Ferrari, katerega sestri Lukrecija in Leonora sta mu skazovali posebno milost, in zbok tega je zlagal Leonori pesmi zaljubljene vsebine. Vojvoda, misleč, da se mu blodi, dal ga je zapreti v bolnišnico sv. Ane, kjer je prebil od leta 1579.—1586. Potem je vstopil v službo vojvode V. Gonzage v Mantovi. Po njegovi smrti je živel sedaj tu, sedaj tam v vednem nemiru; umrl je dne 25. mal. travna 1. 1595. v samostanu San Ono-frio v Rimu. Glavno njegovo delo je „Gerusalemme lioerata" (OsvobojeniJeruzalem), potem „L'Aminta" in več liričnih pesmij. 2) Razven (po Gradiču) navedenih del je spisal Palmotic še „Danico", tragi-komedijo, katero so igrali mladeniči društva ,,Orlov" dne 25. prosinca 1. 1644., „Atcino", ki se je igrala 1. 1647.; „ode, epigrame in pesmi" v velikem številu. Društvo „Otiosorum" je igralo dne 22. svečana leta 1637. tudi Pavlimira; a Captislava je ugledala beli dan 1. 1652. V novejšem času izšle so neke njegove pesmi v II. zvezku Dubrovnika", ki ga je izdajal pesnik Matija Ban. Navedemo tukaj: „Sv. Katarino iz Siene" in „Glas". Poznana je tudi v latinskem jeziku spisana „Pane-gyris" in latinska oda v slavo jezuita Ivana Bar- Včasih je Palmotic svoje pero zaostril tudi za satiro, sicer redko in to samo tedaj, kadar je imel za to poseben povod; mislil je namreč, da je najslavnejši posel pisateljev, ako vnema občinstvo za krepostna dela. Največ se je pečal Palmotic z dramo in takimi pesmimi, katere v veselih sestankih poj 6 moški in ženske, ne samo v Dubrovniku, nego po vsej Dalmaciji in pri drugih sosednih Slovanih. Oni pojo te pesmi na prosti in jednostavni način tako, da jim morajo vsi prisotniki, kateri imajo za petje glas in sluh, pomagati peti. Ta njihov način petja, pri katerem tudi zaplešejo, ni sedaj znan nikjer več. Da je ta običaj živel pri starih Etruskih, vidi se iz Ivana Boccaccia1), ki je opisal selško življenje Etruskov. Tukaj nahajamo kolovoje in drugo družbo, katera se giblje za kolovojem ter poje za njim v giocchi-a, katero je tiskal v Jakinu Marka Salvioni 1. 1635. l) Iv. Boccaccio, glasoviti italijanski pesnik in jezikoslovec, porodil seje 1. 1313. v Parizu, bilje sin nekega trgovca iz Florencije in izpočetka sam trgovec. Leta 1348. se je posvetil povsem znanostim in pesništvu, prepotoval je malone vso Italijo, mudil se dalj časa v Nap olju, kjer si je pridobil milost kraljice Ivane in princese Marije, nezakonske hčere kralja Roberta, (katero slavi pesnik z imenom Fiam-meta), bil je učenec in prijatelj Petrarkin; leta 1373. je dobil učiteljsko mesto v Florenciji, kjer je razlagal Danteja. Umrl je dne 21. grudna leta 1375. na svojem posestvu Certaldo. Bil je svojega časa najbolj čislan učenjak; utemeljil je kl^ično italijansko prozo. Njegovo glavno delo je: „Decamerone", zbirka stotine pripovedek, polnih življenja in šale, ki so pa na mnogih mestih j ako umazane. Razven tega je pisal: »Amorosa visione", pesem v tercinah, „Te-seido" v oktavah; nadalje roman: „Filicopo ovvero amorosa fatica", strastno, toda visoko pesniško ljubezensko tožbo : „Amorosa Fiammeta", „Nimfale d'Ameto" (v prozi in verzih), „11 Filostrato", „IlCor-bacchio" (zabavljica ženskam) itd. Pisal je tudi o Danteju in mnogo latinskih stvarij v prozi in v verzih. Dante Alighieri, najslavnejši italijanski pesnik, rojen meseca vel. travna 1. 1265. v Florenciji; študiral je v Bologni in Padovi bogoslovje in modroslovje, pečal se je že za rana s pesništvom, služil je cesto domovini svoji vojak in opravitelj, 1. 1302. je bil pregnan iz svojega rojstvenega mesta, in sicer zbok prepira „ črnih" in „belih". Potem je živel v raznih krajih, od 1. 1315. počenši v Raveni, 21- 324 Božidar Flegerič: Junij Palmotic. zlogu vesele pesmi.') V tej stroki pesništva je bil Palmotic tako ploden, da niso pisci mogli tako hitro pisati, kakor je on hitro verze zlagal. Dohajal je na take sestanke nepripravljen ter je ondi takoj zlagal pesmi in to tako, da je on zložil drugi stih, ko je družba prejšnji stih ponovila. Toda naš pesnik je bil prost navadnih pogreškov takih pesnikov, kateri zlagajo pesmi v preveliki naglici, a nimajo ni sposobnosti, ni volje, da to, kar so v naglici slabo zložili, potlej popravijo; Palmotic je rad priznaval sam pogreške, katere je bil naredil; rad je poslušal, kadar so ga prijatelji opominjali, ter je pogreške rad popravljal. Največ so se take poskocnice potrebovale pri ženitovanjih. Znamenito je, da se je s to priliko ohranil običaj nekdanjega slavljenja zmag nad neprijateljem. Kakor so tedaj vojaki obsipali premaganega kralja s sramoto, tako se je tudi v Dubrovniku pri ženitovanju obrnilo vse, kar se je dalo iz življenja in navad mladega ženina njemu na šalo in smeh, a to v obliki šaljivih pesmij. Šaljivim pesmim so se družile o vsaki priliki tudi resne, n. pr. o slogi mladega oženj enega para, o dolžnosti očeta in matere, kako je treba ljubiti očeta, mater in otroke, kako brate, sestre itd. Ni možno ni povedati, kako take šaljive, a dostojno zložene pesmice, družbo zabavajo in vesele. Akoprem je ta stvar jako kočljiva in akoprem je Palmotic zložil *nebrojne pesmi take vsebine, vendar se ni nikoli nikdo pritožil, da bi ga bil pesnik tem načinom pesnikovanja užalil.2) kjer je dne 14. kimovca 1. 1321. umrl. Dante je oče italijanskega pesništva in stvaritelj pesniškega jezika italijanskega, jeden največjih veleumov vseh časov in vseh narodov. Glavno njegovo delo je globokomiselna „Divina commedia" v tercinah, sto spevov v treh oddelkih, velikanska vizija, katera vodi pesnika skoz pekel in vice, potem skoz razne dele nebes do spoznanja božje Trojice; nadalje je pisal pesmi, katere se tičejo njegove mladostne ljubezni do Beatrice Portinari (f 1290) in mnogo drugih del, nekaj tudi v latinskem jeziku. ') Tu se razumeva pri Jugoslovanih navadno kolo. 2) Vendar je ostala neka njegova pesem proti nekemu Šorkočevicu, kateri ga je bil užalil in kateremu je vrnil v pesmi žaljenje. S takimi pesmimi ni namerjal žaliti; bil je za to tudi preposten, čist, zlata vreden značaj, in baš radi tega so ga spoštovali, ljubili in slavili, kar je redko pri pesnikih, vsi njegovi znanci do prerane smrti njegove. Neštevilne so pesmi, katere je Palmotic zložil v znak zahvalnosti za prejete nenavadne darove, v slavo Bogu, Materi Božji in svetnikov: a mislil je vendar, da je vse njegovo delovanje prazno in ničevno, ako ne ostavi potomstvu dela, iz katerega bi se moglo videti, da je bil dober in veren kri-stijan. Mnogo je Palmotic o tem razmišljal sam s seboj, mnogo se s prijatelji o tej stvari raz-govarjal, dokler ni prišel na misel, da bi opeval rešenje sveta. Da bi se pa v tem delu ne bi predolgo mudil, vzel si je za vzgled rimske pisatelje. Ni ga mogla od tega odvrniti niti misel, da si ne bo pridobil tolike slave s prevodom latinskega dela, kolikor bi si je pridobil s svojim proizvodom, ker ni hotel z delom proslaviti sebe, temveč Boga. Zato mu ni stalo do tega, kar bo rekel svet o pisatelju, temveč do tega, kar bo rekel in kako bo sodil o delu samem. Tako je izšel iz peresa njegovega prevod latinske „Christi-ade" Hieronima Vide.1) To delo latinsko je bilo Palmotiču samo za to, da se je mogel duh njegov v svobodnem svojem pesniškem poletu nečesa držati, in zaradi tega se je Vidinih šest spevov v slovanskem jeziku pomnožilo na 25 spevov, v katerih je 4321 kitic. Ta prevod ni tako gladek, kakor je izvirno delo, toda mnogo milejši in pobož-nejši. Palmotic tudi ni potreboval mnogo časa in truda za to delo, toda kadar je je trebalo pregledati in popraviti, tedaj je bil neutrudljiv, sam s seboj nezadovoljen; ni ') Marko Hieronim Vida (1470—1566) rojen v Cremoni. Njega je nagovoril Medicejec papež Leon X. (1475—1521), naj zloži „Christiado". To pesniško delo so v šestnajstem veku silno hvalili ter so Vido slavili kot novega Vergilija zaradi njegove lepe latinščine in gladkih šestomerov, s katerimi se je Vergilij najbolj proslavil med vsemi staroklasič-nimi latinskimi pesniki. „Christiada" je bila prevedena v več jezikov. Vida je spisal tudi lepo poetiko. Fr. Ks. MeŠko: V kapelici. 325 mogel dosti popravljati, s prijatelji se o predmetu pogovarjati, samo da ne bi ostalo kaj okornega, nepotrebnega in zastarelega, kar se navadno rado prikrade v prvem pesniškem poletu. Pri tem poslu je pokazal razven velikega duha svojega tudi velik spomin, ker ni samo končanega in popravljenega dela vedel od besede do besede, temveč je je znal na pamet, kakor je bilo zloženo prvikrat, pa tudi razne izpremembe, kakor jih je naredil drugo za drugo. Tudi glede na druge svoje pesniške proizvode je pokazal isti spomin, ker je vedel vse, ako jih tudi ni imel napisanih; toda z druge strani je bil ta njegov velikanski spomin vzrok, da so po smrti njegovi propali za večno vsi njegovi proizvodi, katerih ni bil zapisal. Mnogo truda je obrnil na to, da bi bila Kri-stiada zložena v gladkem jeziku, brez tujih besedij. Ker je pa uvidel, da se slovanski jezik zaradi velikega prostora, kateri ima na zemlji, deli na več narečij, ni v svoji Kristiadi rabil narečja dubrovskega, katero je napolnjeno s tujimi besedami in izrazi, in sicer zato, ker so Dubrovčani, trgujoč z mnogimi, posebno italijanskimi ljudstvi, prenesli mnogo od njih v svoje narečje. Zaradi tega je rabil sosedno bosansko narečje, ker se Bošnjaki odlikujejo istotako z lepoto svojega jezika, kakor z lepoto in krepkostjo svojega telesa. Pečaje se z nauki in pesništvom je živel Palmotic do leta 1657. ter je imel stoprav 50 let, ko je moral zapustiti svet. Umrl je dne 4. malega srpana ter je pokopan v cerkvi sv. Dinka v Dubrovniku. Pesnik je živel vedno mirno brez znatne nesreče. Jedina nesreča, katera ga je dohitela, je bila smrt dragih njegovih sorodnikov: vzela mu je zgodaj očeta, pograbila mu je v cvetu mladosti njegovega na duhu in telesu od narave bogato nadarjenega brata Ivana, katerega je strastno ljubil, in dve omoženi sestri. Palmotic je bil majhne postave, belega in zelo lepega obraza; vsa njegova vnanjost je kazala, da ga je nakitila narava z nenavadnimi dušnimi darovi. V kapelici. Polglasno ljudstvo moli litanije . . . Med svečami monštranca se leskeče, Ob nji oblak duhteč se dima vije; Čez svetce zlate lučic soj trepeče, Čez angele, device nežne lije — V sladkost pobožnosti se ljud zagrinja, Odpira se nebo mu, svet izginja. Pokleknil sem v oddaljen kot dremoten Obtežen grešnik z grehov težko pezo — In šepetal molitve sem samoten, Proseč Marijo, naj odvrne jezo, Ki sem zaslužil jo za greh sramoten: Bogu sem se za vekov vek posvetil, A v srcu do sveta ljubav sem netil! . . . Dremota mistična po cerkvi pluje, Drhti zvok zvona s stolpa trepetaje. K oltarju, k Materi roke dviguje Vse ljudstvo, tiho v zboru šepetaje, In tu in tam polglasen vzdih se čuje — I jaz k Devici z množico vzdihujem, Mladosti svoje grehe oplakujem: Usliši prošnje moje, Najmilejša, Upri pogled na me svoj dobrotljivi, Krepčaj me v žitja borbah, Najčistejša, Moči mi bodi vir neusahljivi! Ne pehni me od sebe! Najkrasnejša — Glej, tu pred Tabo v prah se skrušen grudim, Srce Ti svoje, žitje v dar Ti nudim . . . Fr. Ks. Meško.