Poštnina plaCana v gotovini. Leto XV!!!.
KRANJ, 23. Junija 1934.
Uredništvo in uprava &e na- { hajata t Kranju štev. 173. \
Telefon štev. 73.
Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Din
Izhaja vsako soboto j
Tednik za gospodarstvo, socialno
Posamezna Številka  1 Dtau Štev. 21
• Dopise sprejema urednifrlv« j d« torka zvečer. Rokopisi «• n« vračajo. -- Nefrankiraaa pisma se ne sprejemajo.
f Za odgovor priložite snamka
Govorilne ura sHVdnlsrvs ob ponedelfkik od 10, do 11. ■rt dopoldne.
politiko in prosveto
Vera in komunizem
Te vrstice veljajo onim resnično vernim ljudem, ki mislijo, da je med komunizmom, kakor se danes predstavlja v boljševizmu, in med katoliško vero mogoče najti vendarle nekaj skupnega vsaj v stremljenju po gospodarskem pre-novljenju sveta. Veljajo pa tudi onim, ki v vsakem vernem človeku, — zlasti katoličanu, — vidijo in vohajo komunista; — so pa to zlasti oni, — ki z močnim vpitjem bijejo ob veliki boben pretiranega nacijonalizma — ter v naprej obsojajo na vislice vsakega, ki se ne pokorava njih besedi in biču, vedo pa, da se najprej koga spravi v neljub stik s paragrafi, ako se ga dolži in de-nuncira radi komunizma. Prve vodi do njih trditev dobrota in priprostost (!), a druge hudobija in maščevalnost. Ali bodo vsaj prvi toliko pošteni in dobrega duha, da mirno prebero te vrstice? O drugi vrsti ljudi dvomim; čitali bodo iz tega namena, da bi v svoji brezpri-merni gorečnosti in skrbi za blagor države našli kaj protipostavnega. Drugih, zlasti nepoštenih, po denuncijacijah dišečih nagibov pri teh ni, seveda ne*!
Obojim najprvo v premislek'1 tole dejstvo: koderkoli nastopijo komunisti neovirano, povsod veljajo njih prvi udarci prestolu in oltarju, ves svoj srd izlijejo pri takih prilikah nad oblastmi in vzporedno s tem nad Cerkvijo in duhovščino. Pa si neki ljudje umišljajo neko notranjo zvezo med vero in komunizmom! Ali je ta trditev bolj neumna ali bolj hudobna, je težko reči.
Potem: prvo načelo komunizma je je popolno brezboštvo; ti ljudje popolnoma zanikajo Boga in dušo, priznavajo samo snov in njene zakone. Tako zgodovina kakor vera jim je le posledic;* gospodarskih zakonov in samo po njih se vrši nevzdržno življenje poedinca kakor narodov in držav. Tako trdijo oni, Previdnosti pa ne priznavajo. — Očetje komunizma so vsi tisti, ki smatrajo kot neovržno dokazano Darwinovo podmeno, t. j. misel, da se je človek v teku dolgih dob razvil iz živali. — Dobro pomnite, to je podmena, trditev, da bi utegnilo, morebiti moglo biti tako, a dokazana ta trditev z nepobitnimi dokazi ni in mirno lahko rečemo — ne bo. A vendar jo premnogi znanstveniki in še več tistih, ki se delajo znanstvenike, brez sramu lažnjivo oznanjajo kot dokazano in resnično. Preprosti človek brž verjame, da je žival, in > gotovih prilikah celo rad to verjame, a ne samo verjame, temveč temu primerno tudi dela in živi, ne da bi mnogo razmišljal o resničnosti teh teh trditev. Nevera, ki se rada osvobodi božjih in tudi državnih zakonov, če se da to storiti brez kazni in slabih posledic, pa potem preide kmalu v očitno sovraštvo proti veri, kakršno se tudi v naših krajih širi bolj in bolj, pa jo gotove vrste listi slikajo in hvalijo kot napredek Človeškega duha! No, lep napredek, ki človeka žene med — živali! In nekateri so v svojem sovraštvu proti veri (zlasti katoliški) tako slepi, da to gibanje mirno gledajo, odobravajo in celo priporočajo ter podpirajo, dokler in
kadar gre proti Cerkvi, a jo hočejo mahoma in z vso silo zatreti in ustaviti, kadar se obrne proti državi z bombami in orožjem. Kakšna nesmiselna nedoslednost, istega človeka hvaliti in kaznovati, če pa dela eno in drugo iz istega prepričanja oz. naziranja.
Tako sta si vera (ne samo katoliška, ampak vsaka, ki sloni na razodetju in Kristusovih naukih) in komunizem v temeljnem nauku nasprotna! So sicer med vero in komunizmom še druga načelna nasprotja, a za danes sem hotel osvetliti samo najpoglavitnejše nasprotje. Ne, veren katoličan, ki se drži učeče Cerkve in zna vsaj malo dosledno misliti, ne more biti in ni komunist. Ali je eno ali drugo, oboje hkrati ne! Kakšna hudobija torej, vernike dolžiti komunizma in jim zato prepovedovati versko udejstvovanje, češ, vi gojite komunizem. Tako more trditi le človek, ki sam ne živi več po veri. Zato je ta hudobija še večja.
Zanimiva seja kranjskega občin, odbora
Preteklo sredo se je vršila seja občinskega odbora, ki je bila zelo zanimiva. Radi pomankanja prostora bomo obširneje poročali o tej seji v prihodnji številki. Za danes se omejujemo le na nekatera dejstva in izvajanja posameznih govornikov k poedinim točkam dnevnega reda Velik del predsedstvenega poročila g. župana Pirca je bil posvečen, ali bolje rečeno, naperjen proti našemu listu. G. županu Pircu »Gorenjec" zato ni všeč, ker vsako občinsko zadevo, posebno o kopališču prenaglo in prenatančno poroča. Gorenjec je res malo siten, pa kaj si hočemo, tudi sitneži morajo biti na svetu. Gorenjec sam je kar vesel laskavega priznanja, da je siten.
Vsa debata, v katero je poleg g. župana temeljito posegel s svojimi izvajanji g. Fock, se je vršila v kar prijaznem, mestoma celo veselem tonu, vendar pa zelo stvarno.
Zadevo kopališča je g. Fock orisal tako temeljito, da so gg. odborniki napeto poslušali njegova važna izvajanja. Odgovarjal mu je g. ing. Gross, ki je bil pa v veliki zadregi, ko je branil dosedanje zelo velike pogreške občinskega odbora v zadevi kopališča. Povdarjal je prav posebno „dobro voljo in prevda-ren študij cele zadeve itd.", pa vendar njegov zagovor ni mogel zavreči pritožbe g. Focka in tovarišev, ki je bila stvarno utemeljena in nikakor ni imela značaja načelnega nasprotovanja, marveč je imela značaj resnične skrbi za pametno in vestno gospodarstvo.
Tudi pri dovolitvi podpore za re-novacijo župne cerkve v Kranju, za katero se je dovolilo Din 10.000, se je vnela zanimiva debata. G. Fock je na-glašal, da čutijo za ta krasen spomenik gotskega sloga posebno naklonjenost vsi oni, ki so bili pri njegovem krstnem kamnu krščeni, čeprav že niso ravno vsi
izredno pobožni. V prisrčnem tonu so gg. občinski odborniki celo razmotrivali, kdo izmed njih je bolj pobožen in kdo manj in kedaj bo eden ali drugi izmed gospodov „postal pobožen*. Res lep napredek, da se celo v občinskem odboru gorenjske metropole toliko govori in debatira o pravi pobožnosti.
Pri zadnji točki dnevnega reda o spremembi tarifov za blagovni promet je g. Berjak izjavil, da je ožji odbor itak sprejel vse od g. Focka nasvetova-ne spremembe prvotnega načrta, vsled česar je tudi vsa opozicija loja!r.r> glasovala za to tarifo.
G. Jeglič, ki ga je g. sreski načelnik v začetku seje zaprisegel, je branil osnovne pravice vsakega občinskega odbornika in vsakega občana posebej s tem, da se bo za vse občinske zadeve živo zanimal in jih hodil pregledovat, čeprav bi to komu ne bilo ljubo in všeč. Dobro je, da se je tudi to javno povedalo in povdarilo, da ne bo še kdo kedaj presenečen, če bi ta ali ona zadeva morda prezgodaj ali celo prenatančno opisana zagledala luč sveta v Gorenjcu.
Protestni sbod o
Kranju.
V nedeljo, dne 10. junija 1934. sta Jugoslovanska strokovna zveza in Narodna strokovna zveza priredili v Ljudskem domu v Kranju protestno zborovanje proti spremembi obrtnega zakona. Minister trgovine in industrije ima pooblaščenje popraviti pomote in slabo stilizirana mesta v obrtnem zakonu. Po-slodavske zbornice so imele dolgotrajne konference, na katerih so izdelali skupen predlog, da se obrtni zakon spremeni in sicer v veliko škodo delavstva, nanuščenstva in prav posebno pa vajencev. Ta predlog naj bi ostal strogo zaupen, pa je vendar po naključju prišel v roke delavstva. Iz tega predloga je razvidno, da so delodajalci izdelali predlog, ki predstavlja neverjetno težek napad na delovno pravo. Glavni napad predloga je naperjen proti zasebnim nameščencem. Velik del trgovskih pomočnikov in pisarniških nameščencev bi bil zelo degradiran. Izgubil bi pravico dopustov, v slučaju bolezni bi imel pravico do plače le tri dni. Kompetenca obrtnih sodišč bi se za delavstvo znižala na spore pod 3000 Din (doslej 12.000). Glavni udarci, ki jih naperja predlog proti pravicam delavstva, so naslednji:
Odpovedni rok naj bi bil: Delavci, najeti za čas prehodne potrebe, se za čas prehodne potrebe, to je do dveme-sečne zaposlitve, brez odpovednega roka.
Člen 219. se spremeni tako, da pripada delavcu plača v slučaju obolenja le za tri dni (mesto dosedanjih sedem dni). Večje obveze delodajalčeve za slučaj bolezni napram osobju, ki pri delodajalcu stanuje; § 229 in 230 se ukinjata.
V § 220 se dostavi: Delavec nima pravice do plače v slučaju izključitve (obustavitve posla v podjetju), če je
f Primož Žontar
Ugledni kranjski meščan Primož Žontar leži na mrtvaškem odru. Vsak, kdor ga je poznal, ga je moral globoko spoštovati in to predvsem zaradi kristalno čistega značaja in vsled njegove globoke, pristne pobožnosti. Nikdar in nikoli se ni sramoval pokazati, da je pravi udani sin katoliške Cerkve. Vsak dan smo ga videli pri sv. maši in pri sv. obhajilu. Kje imamo danes še kaj podobnih mož, da bi se mogli v praktičnem verskem življenju z njim primerjati. Kadar je šlo za katoliško stvar, je bil vedno na mestu in je odkrito ter možato branil katoliško stvar.
Pokojni Primož Žontar je bil rojen 7. junija 1858 pri sv. Duhu nad Škofjo Loko iz trdne kmetske rodbine „pri Matičku". Že v mladosti je kazal veliko nadarjenost, n. pr. za rezbarstvo, o čemur pričajo še mnogi rezbarski izdelki. V času svojega aktivnega vojaškega službovanja se je leta 1878-79 udeležil okupacije Bosne in Hercegovine. Po končani vojaški službi je vstopil k orožništvu. Kot orožniški stražmojster je bi predpostavljenim vzor v izpolnjevanju verskih dolžnosti in je ravno radi tega vžival velik ugled. Kot orožnik je služboval na Bledu, v Bohinju in na Jesenicah. Radi poškodbe, dobljene v službi, je stopil v pokoj ter se naselil v Kranju. Sedaj je imel dovolj časa, da se je začel intenzivno baviti s čebelarstvom, katero ga je že od otroških let veselilo. Zrastel je v enega izmed vodilnih slovenskih čebelarjev — izvoznikov. Čebelne roje, matice in panje je pošiljal sirom sveta, zlasti v Nemčijo, Francijo, Anglijo, Skandinavijo, da celo v Ameriko. Čebelice, „muhe", kakor jih je pokojni rad naziva!, so mu napravljale mnogo dela in skrbi, a tudi največje veselje.
Preteklo leto ga je na Jelenovem klancu povozil neroden voznik in ga podrl na tla. Tedaj je zadobil težke zunanje in notranje poškodbe, cd katerih se ni več popolnoma pozdravil. Pričel je vidno hirati in po dolgi bolezni, katero je prenašal z zgledno potrpežljivostjo! predvčerajšnjem umrl. Večni pokoj njegovi plemeniti duši, njegovim preostalim pa naše iskreno sožalje!
z obustavitvijo sporazumen. Jasno je, da tu ne more iti nikdar za dobrovoljen, temveč za sporazum izsiljen pod pretnjo odpusta, s čimer postaja ves ta člen ilu-zoričen. Terjatve za plačo, nadure etc, naj bi zastarale v 6 mesecih.
Ako prekine vajenec »po svoji krivdi" uk pri enem delodajalcu, se pri drugem dovršena leta ne smejo vračunati. Šolski pouk se mora vršiti vsako nedeljo od 8—12 ure, 3 ure pa ob delavnikih po dovršenem delu.
Okrog 200 delavcev in delavk je prišlo v dvorano, večina članov Jugoslovanske strokovne zveze in nekaj članov Narodne strokovne zveze. Po objaš-njenju posameznih točk novega načrta obrtnega zakona, je delavstvo sprejelo protestno resolucijo, katera se je odposlala na ministrstvo za trgovino in obrt. Zborovanje je vodil Benedik Martin, podpredsednik Jugoslovanske strokovne zveze. _
Stran 2 =
•GORENJEC«
Štev. 21
TE DEN8KE NOVICE
Kranj
Zadeve a Helssdampfdichtnags-materialom kar noče biti konec. Naši bralci nas neprestano nadlegujejo t vprašanji, ki se tičejo tega materiala. Ker smo poročali, da je kranjska občina tega materiala, ki ni za njo za nobeno rabo kar za 15.000 Din kupila, nas sedaj sprašujejo davkoplačevalci, kedaj je občina o tem nakupu sklepala, kedaj se je napravil razpis nakupa in kateri so bili ponudniki. Vsota 15.000 Din je za tako občino kakor je Kranj, že precej denarja, kakor se je pokazalo pii letošnjem proračunu, ko vsa humanitarna in karitativna društva niso dobila letos tolikšne vsote iz občinske blagajne. Zadeva postaja resna, kajti če je res občina nakupila tega povsem nepotrebnega materiala za 15.000 Din ne upoštevajoč zakonskih predpisov, potem je podana možnost, da se napra\i lahko še marsikakšen podoben izdatek. Mnenja smo, ako se niso upoštevali zakonski predpisi pri nakupu tega za občino nepotrebnega blaga, da je dolžan občini povrniti izdatek oni, ki ga je zakrivil.
Kopališki vestnik. V zadnjem Gorenjcu smo poročali, da nameravajo nekateri gospodje kot konkurenco našemu listu izdajati časopis, ki se bo imenoval Kopališki vestnik. Sedaj čujemo, da ta vest ni bila samo šala, ampak, da se je vprašanje lista »resno« razmotrivalo, vsaj kar se tiče fmansiranja, ki naj se bi vršilo po nekem društvu. Ker pa se je kopališka sezija že pričela, bomo do izdaje novega lista tudi mi prinašali kopališke vesti.
Pri novem kranjskem kopališču so pred par dnevi ustavili izkop, menda zato ker je že izgotovljen. Očividci, ki so natančno vsak dan kontrolirali število delavstva, so preračunali, da mora ta izkop veljati blizu 100.000 Din. Strokovnjaki pravijo, da bi vsak podjetnik, ki bi prevzel skupno delo, izkop vračunal za veliko manjšo svoto, kakor je občino sedaj veljal. Seveda ti strokovnjaki pozabijo, da je občina s tem vr-
šila tudi posebno socialno nalogo, ki se je osobito pokazala pri raznih nagovorih na delavstvo.
Iz poročila banskega svetnika ing. Mencingerja o novem kopališču posnemam««, da je kranjska občina oddala napravo načrtov s komisijskim postopkom proti naknadni odobritvi občinskega zastopa na podlagi treh ponudb. Iz odloka sreskega načelstva, ki smo ga svoj-čas že dobesedno priobčili pa izhaja, da sta bila dotična srečna ponudnika, ki sta bila izbrana iz množice arhitektov, gg. Milovan Goljevgček in N. Repše ali Trebše. Interesenti se sedaj zanimajo predvsem za okolnost, zakaj sta bila ravno ta dva gospoda izbrana, zakaj je bilo ravno in samo tem dvema gospodoma dana prilika staviti ponudbe in še bolj pa keda), v katerem Času. Čim bomo vse to poizvedeli, bomo radovednežem poročali.
Iz pravkar citiranega Mencingerjevega poročila pa tudi izhaja, da so gospodje od občine, ki so dali informacije, povedali, da ima letos občina toliko denarja, da bo lahko samo iz presežkov dohodkov prvega kvartala leta 1934 imela prihranka 200.000 Din. Odkod bo vzela ta prihranek ne vemo, ampak če se v uradnem postopku kaj tacega navaja, potem moramo tudi verjeti, zato upamo, da bo občina za reno-viranje cerkve, ki je ne samo v Kranju, ampak v celi Sloveniji eden najbolj važnih zgodovinskih spomenikov, vsaj presežek enega kvartala votirala.
Višji tečajni izpit na kr. realni gimnaziji v Kranju se je vršil od 11.—19. junija. Predsedoval mu je ministerski odposlanec g. dr. Ozvald Karel, vseuči-liški profesor v Ljubljani. K izpitu se je priglasilo 28 pripravnikov in pripravnic. Izpit so napravili sledeči: Anderwald Beno, Dolar Simona (odličen uspeh), Erzar Stanislav (odličen uspeh, oproščen ustnega izpita), Fock Ignacij, Gregorc Jurij, Grzetič Jožica, Heim Hubert, Li-kozar Franc, Linhart Katarina, Malovrh Amalija, Modic Ludovik, Sabothy Leat Skrt Srečko, Slapar Bogomir, Šorli Mar-
jan, Toman Leopoldina, Ulčar Jožef, Varšacha Jožefa (odličen uspeh, oproščena ustnega izpita). Osem kandidatov ima popravni izpit v jeseni, dva sta bila odklonjena za eno leto.
Skupno združenje obrtnikov v Kranju naznanja, da se bo pričel »Čevljarski prikrojevalni tečaj" v Kranju po 15. juliju t. 1. Dan otvoritve bo pravočasno objavljen. Kdor bi rad ta tečaj obiskoval in se še ni priglasil, naj to do 8. julija stori.
Našla se je v pondeljek 18. jun. v Kranju srednja vsota denarja; kdor jo je izgubil, jo dobi v župni pisarni v Kranju.
XX. sokolski zlet za celo Gorenjsko se je vršil v Kranju v nedeljo 17. junija. Kranjci so ob tej priliki po večini na Glavnem trgu izobesili zastave. Okrog poldne se je vršil po mestu sprevod. V sprevodu je korakalo veliko število moških udeležencev, našteli smo 140 moških, kar je za celo Gorenjsko kar lepo število. Nekaj več je bilo ženskih članic in naraščaja, še največ pa vojaštva. Največ zanimanja je vzbujal sinček g. tovarnarja Hellerja, ki je kot edini konjenik jahal na poniju za sprevodom. Vsa prireditev se je izvršila po programu.
Restavracija župne cerkve dobro napreduje. Na stropu sedaj odkriva g. Železnik stare slike. Kakor se zdi, je bil prvotno poslikan le srednji strop ladije. Na stropu so ostanki več napisov, ki so pa žal nečitljivi. Najbrž so to napisi raznih cehov, ki so prispevali za obokanje cerkve.
Cerklje
V Cerkljah moderno kopališče.
Čudovito napredni smo postali Cer-kljani zadnje čase. Kopališče — gotovo povsem moderno — bomo dobili, tako so sklenili možje na zadnji občinski seji. Radovedni smo le, kje bodo tistih 10.000 Din vzeli, ker jih proračun ne predvideva. Pač pa je v proračunu postavka o podpori za prepotrebni vodovod 1500 Din. Pa  saj  vodovod lahko  malo počaka,
samo da bi tudi tifus za letos počakal, ko nas je lansko leto radi okužene vode iz grabna nekaj davil. Skrbi nas le to, kako se bodo kopalci tako velike občine prav zvrstili. Treba bo napraviti tedenski red, tako da tudi Šenturča »i in Ambrožani pridejo na vrsto. Pa še to naj se strogo zaukaže, naj nihče ne pije vode iz grabna podnevi, ko bo prihajala manj prečiščena voda izpod peta kopalcev, ampak naj ljudje počakajo do polnoči, da se voda očisti. Mislimo, da to ne bo tako težko, kdor poleti dela trdo v noč, še malo počaka, da si napolni lonce s čisto vodo r;e iz Človeškega podnožja, ampak iz podnožja Krvavca. — Morda bo tudi v Cerkljah začel izhajati kakšen »Kopališki vestnik", kot bo to menda v Kranju. Res, napredujemo l
Prodaja. Enajst članov bivšega prostovoljnega gasilskega društva v Cerkljah, razrešeni članstva, prodaja še dobro ohranjene gasilske obleke po zmernih cenah. Že 3 meseca zastonj čakajo na volitve novega gašrtekega odbora, kar naj bi se po obljubi z merodajnega mesta izvršilo že pred 2 mesecema. Upajo namreč, da se jih bi novoizvoljeni odbor morda le usmilil in jih rešil razrešnice. Zato interesenti pohitite si nabaviti od teh 11 članov gasilske obleke, da vas morda le ne prehitijo kakšne volitve novega odbora.
Crjič
Kakor se čuje, je kupil g. Pavlin iz Podbrezij takozvano posestvo »Ročevni-ca« od dr. Borna. To posestvo leži med Kovorjem in Tržičem. Tam je bila nekdaj graščina, sedaj se pa uporablja za delavska stanovanja. Pri tem posestvu so silno lepi gozdovi in več travnikov.
Breg
Prostovoljno gasilno društvo na Bregu, v šmaitinski župniji, priredi dne 24. junija veliko vrtno veselico združeno s srečolovom ob 3. uri popoldne na vrtu j tovariša Janeza RajgHjna v Orehku. Pri-| jatelji gasiletv vljudno vabljeni, — da i se udeležite te veselice.
O zdravem športu
Kakor pri vsakem človeškem udej-stvovanju, tako se tudi pri športu jasno odražata dva svetovna nazora. Zlasti zadnje čase. Materialistu, ki duše ne prizna, je šport sredstvo za njegov edini cilj, ki ga ima pri vzgoji telesa, zdravo in močno. Tistim, pa, ki mu je duša prvo, pa je šport samo sredstvo, da si priprav: telo, ki podpira dušo pri njenem udejstvovanju. Telo naj bo vredna in dostojna posoda naše duše, prav po načelu: zdrav duh v zdravem relesu.
Res prav in dobro je, da jc danes šport tako močno razširjen. Saj krepi naše telo in odporno telo je prav gotovo močna opora človeku v njegovih živ-ljenskih bojih. Gotovo je, da pravilna telesna vzgoja krepi našo voljo in brez dvoma vzgaja tudi naš značaj, samo potrebno je da šport gojimo res pod tem vidikom, ne pa kot lov za rekordi in slavo dvomljive vrednosti. Nismo nasprotniki športa, nasprotno; potrebno je le, da vsaka stvar ostane v mejah, ki so ji po naravi določene.
Danes, ko je šport tako močno razširjen, je prav gotovo važno, da povemo, kje so meje in kaj je zdravo, kaj pa je že* bolestno in nenormalno pri naši telesni vzgoji. Vsakemu je jasno, da ni prav, če gTe na pr. dijak v času, ko bi moral biti pri knjigah, na nogometno igrišče in tam zabije ves božji dan. Ali prav tako ni prav, če kdorkoli zanemarja svoj življenjski poklic na račun športnega udejstvovanja. Tudi ni prav, če gre katoličan po izletih v času in ob urah, ko bi moral izpolniti svojo nedelj-
sko dolžnost. Pravi in najgloblji vzrok te športne neurejenosti je prav gotovo v tem, ker se duh in duša ne cenita, ker se vse preveč obožuje telo in podcenjuje duševnost človekova. Materiaii-zem je prerastel vse naše življenje in prepogosto vpliva podzavestno ta škodljivi val tudi na tiste, ki sicer pravilno gledajo na svet in človeka, pa večkrat nehote zaidejo pod vplive te moderne zablode Saj se pogosto zgodi, da je komu vzgoja telesa in ta ali ona športna panoga edini življenjski citj. Tisto mesto skoro zavzema sem in tja šport in telesna vzgoja, ki ga mora v Človeškem življenju zavzemati naša vera. To pa je po tem že pravi materializem, čeprav se žal njegovih vplivov prep gosto ne zavedamo.
Da športno gibanje danei ni povsem zdravo, nam kaže že to, da se najbolj ceni tisti šport, ki ima pravzaprav na sebi najmanj športnega in je sploh njegova že zgolj športna vrednost silno dvomljiva. Nihče na svetu menda ne u-živa v naših časih take slave kot nogometni klub, ki si je pridobil svetovno prvenstvo. Ves narod drvi skupaj, da pozdravi svoje zmagovalce. Junaki so, tako da vsako drugo junaštvo in žrtev za narod zasenčijo. Res je, da morda v športu ni nobena tekma tako zanimiva in inte-resantna kot je ravno nogometna tekma. Saj vidimo, da se prav pri nogometu najbolj razvija medsebojna borbenost in naravnost strast, pa vkljub temu mora tudi resen in pravilno vzgojen športnik priznati, da je nogomet pravzaprav najmanj športen in najmanj vzgojno vpliva na človeka.  Gotovo je, da so vsi drugi
športi bolj športni, bolj vzgojni in bolj plemeniti. Najboljše zglede za to imamo pri naši mladini, ki se ji le preveč pozna surovost kot sad prenapetega in pretiranega nogometa. Težko bi menda našli mladeniča, ki ga je nogomet pople-menitil in vzgojil za dobrega človeka. In vendar je danes nogomet najbolj cenjen in najbolj razširjen nad vse druge vrste športa. To je pač najboljši dokaz, da v modernem Športnem gibanju ni nekaj zdravega, da nekaj ni v redu. Vse te nerednosti v športnem življenju bi bilo treba odpraviti in postaviti šport na tisto mesto v človekovem življenju, ki mu pripada, pa bo šport potem res posamezniku in narodu v korist. Dokler pa se celo v športu samem cenijo nižje vrste športa, toliko časa ne bo šport za človeka tako odrešenje kot se dandanes sem in tja čuje. Zelo važno je, da ne pretiravamo pomena športa in važnosti njegove vloge, ki jo igra v našem življenju. Znano je iz zgodovine, da so najbolj Športne dobe bile dobe propada narodovega zdravja in kulture. Uovek, ki je zgolj športnik in drugega nič, je zgubljen za vsako drugo delo, zlasti za duševno in ne pomeni mnogo za narodov blagor in napredek.
Ker pa je nagnenje do igre in do športa človeku prirojeno, zato nikakor ne smemo pravih vrednosti športnega gibanja zanikati in omalovaževati. Igra, šport in sploh kultura telesa ne sme biti sama sebi namen kot je to bilo pri starih Grkih, temveč mora po krščanskem svetovnem nazoru, ki uči zvezo duše in telesa ter daje duši prednost, služiti harmoničnemu razvoju celega človeka. Tudi
tekma, borbenost in umerjen lov za rekordi lahko dobro vpliva na človekovo samovzgojo in na vzgojo značaja, samo s prave pametjo in s pravim namenom je treba gojiti te stvari in jih pravilno usmeriti. Pametna skrb za zdravje je naša dolžnost. Red in zmernost sta odlični lastnosti pravega športnika, ki mu vedno v življenju služita le v dobro. Redno in potrebno gibanje ter utrjenost so do. bra dela, ki omogočajo človeku uspešno delovanje v njegovem poklicu. Snažnost in pravilna skrb za krepko telo sta nujno potrebni za naše zdravje. Ročnost in spretnost sta prikupni lastnosti mladega človeka. Postrežljivost, uslužnost in pomoč bližnjemu sta lastnosti, ki jih ne more pogrešati mlad športnik. Vse te prednosti pa si pridobi le tisti, ki s pravim razumevanjem skrbi za vzgojo svojega telesa in ki ve, da je vzgoja telesa le sredstvo, ne pa cilj.
Kdor bi napadal in zaničeval Človeško telo, bi zaničeval božji umotvor. Človeška slabost sicer večkrat izrablja človeško telo v slabo, ki pa zato samo na sebi ni krivo, če ga človek iz oožje-ga umotvora izmaliči v satanski nestvor. Kdor ne gleda s tega krščanskega stališča človeškega telesa, temu tudi naj-krepkejše mišice ne pomorejo, da bi res spoštoval in skrbel za svoje telo, tako kot se spodobi. Ni še training in masaža zadosten izraz spoštovanja do človeškega telesa, kajti duh je tisti, ki oživlja naše telo in kateremu je v prvi vrsti treba posvetiti našo skrb. Pod tem vidikom je treba gledati na vso telesno vzgojo in njen napredek. Zato bi bilo prav, da naši športni krogi posvete tej strani športne vzgoje več pozornosti, če hočemo, da nam bo šport v blagoslov in ne v pogubo.
v.
Šhofja Loka
Bojevniki so zborovali preteklo nedeljo v škofji Loki. Krasen sprevod s konjeniki v narodnih nošah in kolesarji z okrašenimi kolesi ter veliko četo bojevnikov se je pomikal s kolodvora. Najprej so položili venec na spomeiik padlih vojakov, nakar je krenil sprevod z domačo godbo po Spodnjem trgu na Mestni trg in od tu v cerkev, kjer je opravil službo božjo domači g. kaplan s primernim govorom. Potem se je pred magistratom vršilo zborovanje, ki se ga je udeležilo gotovo vsaj 2000 mož iz bližnje in daljne okolice. Nastopili so sledeči govorniki: Matičič, Šifrer, Šturm, Ham. Mestoma zelo živahno zborovanje je trajalo dobro uro, nakar se je velika množica mirno razšla. Pri zborovanju je bil prisoten g. načelnik okrajne ekspoziture Legat.
KatoliSka akcija v Škofji Loki priredi dne 29. junija romanje na Trsat. Tudi Kranjci ste vljudno vabljeni, da greste z nami. Vožnja je tako poceni, da jo vsak zmore. Vsi stroški so preračunjeni na Din 160*—. Videli bomo naš sinji Jadran in se poklonili trsatski Materi božji — morski zvezdi. Ne zamudite lepe prilike. Prijave sprejema do torka u-prava Gorenjca.
Preddoor
Nove klopi dobi ta teden naša župna cerkev, Izgotovil jih je mizarski mojster Kern iz Gornje Bele. Klopi so lepe in bodo v kras župne cerkve
Gasilci bodo imeli tudi letos običajno vsakoletno prireditev s srečolovom na sv. Petra in Pavla dan. Letos se vrši ta prireditev v prostorih penzije Grin-tovec.
Dol pri Ljubljani
Dovolite, gospod urednik, da se tudi od našega konca nekoliko oglasimo v Gorenjcu, čeravno nismo tako pristni Gorenjci, kakrr tisti pod Grintovcem in Karavankami, vendar pa srno prijatelji in bratje po duhu vsepovsod. — V nedeljo 1. julija bomo imeli ob 3 popoldne v Dolu velik javen zbor združenih borcev, h kateremu vabimo tudi druge Gorenjce, da skupaj kot en mož manifestiramo za pravičnost, ki je temelj države. Končno pa vsi čitatelii okrog Gorenjca lepo pozdravljeni! Jože.
Velesooo
Kongregacijski shod. Preteklo nedeljo so imeli fantje v Velesovem shod. Udeležili so se ga fantje vse kranjske dekanije v obilnem številu. Lepo je bilo pogledati na toliko število fantov, zvestih svoji materi Cerkvi. Dopoldne ob 10. je bila sv. maša in govor g. dr. Pogačnika iz Ljubljane. V svojem krasnem govoru je lepo orisal, kakšne dolžnosti imamo fantje do domovine, do svojega bližnjega in do sv. Cerkve. Med sv. mašo so peli vsi fantje skupaj. Kaj takega velesovska cerkev še ni doživela. Vso slovesnost je lepo povzdignila cerkljanska godba. — Popoldne je imel govor dr. Arnejc, župnik na Trsteniku. V govoru nam je prav nazorno pokazal vse nevarnosti posvetnega življenja. Nato pa so sledile pete litanije. Ta dan nam bo ostal v spominu in sklenili smo, da se bomo večkrat zbrali ter manifestirali za našo katoliško vero.
Požar. Pretekli teden je zlobna roka zanetila požar v Adergasu pri Velesovem pri Mariji Šimenc,  vulgo Blejcu.
Ob pol 11. dopoldne jc nastal požar in le požrtvovalnim gasilcem iz Velesovega se je treba zahvaliti, da niso pogorela še sosedna poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti, zlasti Škrjančevo. Tudi va-ščani in okoličani so pomagali, kar so mogli pri gašenju. To je že tretji požar v Adergasu v zadnjih dveh letih. Pri požaru so sodelovale še požarne brambe iz Luž, Cerkljan in iz Kranja, ki pa niso stopile v akcijo.
V Velesovem so pokopali Nežo Žagar. Bila je najstarejša žena v naši župniji. Naj počiva v miru!
Letos se bomo kopali Se o Saol In Kokri
V pondeljek so bila ustavljena vsa dela na novo projektiranem kopališču. Pot ob Majdičevem kanalu proti Struže-vem je zopet odprta in na novo urejena. Kakor razmere sedaj kažejo, se bomo letos morali zadovoljiti še kar s starimi kopališči. Zaradi tega ne bomo prav nič žalostni, saj je Kranjcem kopanje na prostem itak najbolj priljubljeno, ker je zabavno, prijetno in tudi najcenejše, še
dragih pižam ni potreba. V javnih lokalih se pa splošno govori, da je naprava novega kopališča nepotrebna in ne zaže-ljena, saj tečeta Sava in Kokra tik mesta. Že obstoječe naprave naj bi se temeljito popravile in povečaie, kar vse bi stalo le malo denarja in bi popolnoma ustrezalo maloštevilnim kopalcem, radi novega kopališča pa se bo mesto močno zadolžilo. Splošno mnenje je, da bi bila nova šola veliko bolj potrebna kakor pa drago kopališče. Državni uslužbenci, ki so izvolili sedanjo občinsko upravo si pa želijo samo toplega kopališča ali teh želj sedaj nikdo noče slišati, še manj pa upoštevati. Zamorec, ti si svojo dolžnost izpolnil...
O potrebi izdatka 2 V« milj. za novo kopališče naj bi odločevali vsi meščani in ne samo nekateri gospodje; med njimi večina nedav-ko-plačevalci, ter v to svrho predlagamo ljudsko glasovanje.
Družba boljša le se zbira V kavarni Jager, ki servira Deserte, torte in pecivo Zato tam vedno je vse živo.
Gospodarstvo
Propadanje našega lesnega Izuoza
(Konec.)
Sledeči statistični pregled nam kaže v milijonih dinarjih stanje naše trgovske bilance s sledečimi državmi.
— pomeni za nas  pasivno in -f- pomeni za nas aktivno trgovsko bilanco.
Država	1925	1929	1930	1933	1933
Italija.......	-j- 605	-f 1148	+ 1136	4- 343	4- 267
Avstrija.......	-f 44	— 86	-f- 28	+ 292	4- 269
Madžarska.....	-j- 18	-f- 48	-f 81	— 16	4- 6
Nemčija......	— 230	— 513	— 431	— 162	4- 92
Grčija.......	+ 397	4- 511	+ 357	+ 108	4- 94
Francija......	—	—	+ 14	— 47	— 47
Anglija.......	—	—	— 308	— 148	— 190
Č. S. R.	— 725	— 903	— 669	— 44	— 17
Iz navedene statistike je razvidno, da je naša trgovska bilanca z Italijo vedno visoko aktivna, kakor je tudi aktivna z Avstrijo, Grčijo, Madžarsko in Nemčijo. Nasprotno pa smo vedno pasivni z Čehoslovaško, Francijo in Anglijo, kamor bi prišteli še tudi Rumunijo in druge, za nas manj pomembne države. Aktivno trg. bilanco imamo največ z državami, v katere izvažamo naš les in živino, torej razen žita glavne naše produkte, na katerih izvozu je življensko interesiran naš najširši kmetski sloj. Na italijanskem lesnem trgu nas izpodriva Avstrija, kar je razumljivo, ker Italija ima interes dobavljati les tam, kjer se dovoljujejo pri izvozu njihovim izdelkom ugodnejši pogoji. Mi dovoljujemo večje ugodnosti onim državam s katerimi imamo gospodarsko škodo, to je pasivno trg. bilanco. Zato moramo biti v podeljevanju raznih ugodnostnih koncesij zelo oprezni, komu in v kakšnih oblikah jih damo, da ne škodujemo lastnim gospodarskim intere-resom. Iz tega vidika je zahteva našega lesnega gospodarskega sveta, da naša zunanja kakor notranja gospodarska politika vodi tako, kakor to zahteva gospodarski interes našega naroda.
Iz prej navedenih izvajanj smo delno razpravljali o najglavnejših hibah, ki upropaščajo naš lesni izvoz. Te hibe so sicer mnogoštevilne in težke, vendar oz-
dravljive in to kljub temu, da je zamujenega že precej dragega časa, dajo se pa vendar z dobro voljo in s složnim gospodarskim sodelovanjem vseh poklicanih časoma odpraviti. Ker le ako bodemo več gospodarsko mislili in delali, bo naš lesni izvoz priSel zopet do veljave, od katerega bodo Imeli koristi ne samo lesni obrati, ampak najširši sloji našega naroda.
K. Z.
Javna licitacija. V pondeljek dne 2. julija 1934 od 9. ure dalje se vrši pri sreskem načelstvu v Kranju javna licitacija nevojaškega in dopuščenega orožja, t. j. lovskih pušk, pištol in samokresov.
K licitaciji bodo pripuščeni le trgovci z orožjem in osebe, ki imajo oblastno nabavno dovoljenje, Te listine mora vsak dražitelj prinesti s seboj in iste predložiti komisiji.
Zamenjava 2l/7°j0 obveznic vojne škode (ratne štete). S 14. t. m.
se je pričelo zamenjavanje rente za vojno škodo pri davčnih uradih. Dosedanje obveznice s talonom se zamenjajo za nove komade, ki imajo kuponske pole s 40 polletnimi kuponi, dočim so imele stare obveznice celoletne kupone. Serije novih komadov se štejejo od 5001 dalje in ima
vsaka serija številke 1 do 1000. Komadi se glasijo na Din 1.000, 5.000 in i0.000-Novi komadi so tiskani na specialnem papirju tako, da je njih ponarejevanje težko.
Ker dospe za dne 1. avgusta 1934 prvi polletni kupon in dne 1. septembra tek. leta prvo žrebanje, opozarjamo vse lastnike te rente, katerih je med nami precejšnje število, naj pravočasno izvrše zamenjavo, ker od 1. avgusta dalje veljajo le novi komadi. Zamenjavo vam oskrbi in daje vsa pojasnila Zadružna gospodarska banka podružnica v Kranju.
Razglas o licitaciji. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, razpisuje za nabavo mostnic za most čez Pišnico v Kranjski gori II. javno ponudbeno ustno licitacijo na dan 2. julija 1934, ob 11. uri dopoldne v sobi tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju.
Ponudbe se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna 18.816 dinarjev.
Predpisana ikavcija znaša Din 1.900 za naše in Din 2.800 za tuje državljane
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju,
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega razdelka.
Kmetijska šefu na firmo
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto celoletne šole 15. septembra 1934. Sprejme se 34 učencev.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje, kolko-vane z Din 5, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 1. avgusta 1934.
Prošnji je treba priložiti krstni list, doraovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev aH varuha (kolek 2 Din), ki re-flektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pou<0.
Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda.
Oskrbnina znaša do preklica od 250 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. Izkazilo o višini prispevka kmetijskega odbora je priložiti prošnji.
Na vrtu in v kavarni hotela Stara pošta igra salonski jazz orkester.
Ob sobotah in četrtkih od pol 9 zvečer do 11 na vrtu, od 11 do 2 v kavarni; ob nedeljah in praznikih od 11 dopoldne do pol 1 popoldne in od 5 do 7 na vrtu, od pol 9 do 11 na vrtu, od 11 do 2 v kavarni. — V lepem vremenu se vrši koncert na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v kavarni
Vaše zdravje Čuva Kathreiner Kr.eippova sladna kava s pravim »Fran-ckom«. Zdrava kakor vsakdanji kruh I Domač izdelek!
Otroška
Jurček: „Ata, ali se ti mame kaj bojiš?"
Oče: „Nič!  Zakaj pa to vprašaš?" Jurček: ,,Ja, ali se je res ne bojiš?', Oče: „Seveda ne I4' Jurček:  „No.  potem ji pa ti pojdi povedat, da sem na stopnjicah okno ubil'.
Iz šole
Učitelj: „BročiI sem pirhe, kateri čas je to, Jurček?'
Jurček:   »Velikonočni, g. učitelj".
HALI OGLASI •
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D.
Otomane, divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršujem točno, solidno in po nizkih cenah. Priporoča se Jernej Vombergar, Cerklje 30.
Hranilne knjižice Ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe poslati na F. N. poštni predal 28, Kranj.
Pridno dekle iz krščanske hiše sprejmem v službo. — Naslov v upravi Gorenjca,
Orodje za izdelavo cementne opeke
prodam v dobrem stanju. — Anton Trebar, Britof 11.
Tudi pri Klandru
v Rožni ulici se dobi vsak dan sveže pecivo, sladoled, torte itd. Priporoča se Faletič Peter.
Popust!
Če hoiete biti v resnici dobro postrežem, se obrnite na prro zlatarsko delavnico na Gorenjskem:
B. RANGUS, KRANJ
ve!tka Izbira ar, zlatnine, src-Nakup zlata in srebra brnine, očal, toplomerov Itd
Prepričajte se!
„Dneol nizkih cen"
„JHDRIIN" - KRHNJ od 2« 6. do 26.6.
16% popusta za vse vrste damskih, moških in otroških čevljev v prodajalnah Kranj, Jesenice, Kamnik. 9Jadran" čevlji so nad vse trpežni in domačega izdelka. Izkoristite ugodno priliko 1
Usnjarska in čevljarska zadruga
yf(uno
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas!
VINO
pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ul. 11
Podaljšaj r-
si življenje! (^^^
Življ
Sati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti oja-Siti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne osrečiti!
Kaj je vzrok vsake bolezni ?
Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih-razlogov.
Zadovoljstvo
je najboljši zdravnik ! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj znacnj, napolniti Te z novim upanjem ; ta pot Jc pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo ki jo zahteva, dobiti takoj in
povsem brezplačno I
V tej mali pri.ocni knjižici je raztolmačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojaeiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpolnženj" za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Postno zbirališče:
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplatz 13. Abt. yl
kopalno sedijo
Kopalne cepiče D 5, 6, 8, 10, 20
Kopalni čevlji D 21, 29, 35, 45
Moške k. hlače D 10, 11. 12
D 80,90,100
Samoprodaja kopalnih oblek svetovne znamke Benger Ribana za vso Gorenjsko. — Velika izbira najnovejših modelov v vseh mogočih kreacijah. — Frotirji za kopalne plašče.
Ivan Savnik, Kranj
Benger 75,85,95
Janko 7{ant
J(ranj
Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo.
Telefonšt. 65 — Brzojavi: RAN T KRANJ
Kolesa !
Nova 900 Din, plašči od 40 Din dalje kupite v Cerkljah pri A. Lipar
Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci.
PETER KOBAL
KRANJ
□ ravska banovina - Jugoslavija
opeci] .m lastni izue «>k dobavlja usaki mnoiirl in dimenzijah.
Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejših tapetni Najcenejša postrežba, solidno delo. — Prepričajte
ških del. sel
Kmetijska okrajna zadruga r Kraijii
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko,   motorje   in  vse špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Kmetovalci, bodite člani te zadruge I
Času odgovarjajoče Vam očisti in zlika Vašo obleko, snežno beio opere perilo in ovratnike v kombinacijah tvrdka
FRANJO POTOČNIK
svetlo!ikalnica in kemično čiščenje oblek — Kranj
Cene času primerne!
Za solnčenje
vzemite le ECA KREMO, ki Vam najbolj otemni polt in Vas varuje pred opeklino 1 Škatlja Din 6. — Drogerija
B. ŠINKOVEC, KRANJ.
Ali že veš, da so opanke, sandale in kapucin čevlji najboljši in najcenejši le pri znani tvrdki
Fr. Strniša, Kranj
Ako ne veš, pridi, kupi in prepričan
boš!
Moderno tiskarsko pod-''etje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstna letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših ničrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni.
!iskarna Tisk. društva t Kranju
Gorenjske mlekarske zadruge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: EmentalcC, eidamer, tra-pist, imperjai. liptaver, romadur, dtssert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se u dobri kvaliteti in nizkih cenah!
Za vroče poletje - zadnja moda moške svilene srajce
Defektne svil. srajce, kratki rokavi, samo Din 55 Gladke enobarv. sv srajce, kr. rok. 60, Prima 75 Mrežaste enobarv. svil. srajce, kratki rokavi 70 Črtaste sv. srajce kr. rok. D 85, dolgi rokavi 110 Temno rdeče in temno modre svilene srajce _zadnja moda, kratki rokavi Din 85
Bombažne moške »Golf« srajce v živih barvah
Din 19, 29, 39, 45
Otroške »Golf« maje Din 12, 13 50, 15. 1650. 18. 1950, 21. 2250, 24 Damske bombažne bluze D 39, 45; svilene gladke ali črt. bluze D 50, 55, 60
Oglejte si naše izložbe!
Ivan Savnik, Kranj
Oglejte si naše izložbe!
Berite in širite ..Gorenjca"!
BE
in 1
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po   dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.