Prihodnji torek 14. t. m. zapade zakonito predpisani rok za razpis volitev novega trzaške-Ža občinskega sveta, ki je Pil razpuščen septembra Preteklega leta. Do sedaj P& ni pristojna državna oblast v tem pogledu nič Ukrenila in občinska upra-Va bo še nadalje v rokah Prefekturnega komisarja, ki je bil imenovan, da začasno upravlja občino. O posledicah komisarske uprave pišemo skoraj vsak dan, saj ne moremo rnimo njegovega delovanja, ki gotovo ni v skladu * interesi občanov in celotnega mestnega, gospodarstva. Obenem pa ni mogoče prezreti osnovnega ^Prašanja javne uprave, ki mora sloneti ra najosnovnejših demokratičnih načelih, na svobodni izvo-litvi krajevnih ueravnih organov. Komisarska upra-ya mora biti resnično začasna in se ne sme zavleči Preko roka, ki ga zakon izrecno določa. S takšnim zavlačevanjem kršijo naj-'isji državni izvršni organi zakon in osnovne demokratične pravice prebivalca, zlasti pa ne ustreza mnkcijam in pooblosti-"kn> ki jih ima izvršna '“last v skladu z zakon-kimi predpisi, m prav to se sedaj do-|?|a v našem mestu. Treski občinski svet je bil ®lansko razpuščen 17. Spembra leta 1957, ko je svinji občinski odbor na v seji ugotovil, da je *ma občinskih svetoval-in sicer 32 od 60, po-~ala ostavko, Med temi ®vetovalci so bili tudi žu-"P in odborniki. To je ^Penilo, da je občina o-j^a brez svojih upravite- V tem primeru stopi se-®da takoj v veljavo za-tz2lna osnovi katerega Je mba določiti nove volitve gy obnovitev občinskega v«,- ■ obenem pa imeno-°®eb°. ki bo začasno litv ^ala ol,oino do izvo-Sv e novega občinskega ta. Za vse to je pristoj-_ , Prefektura, ki vrši v Ifj.ktajini nadzorstvo nad (^svnirni ustanovami. Na vSSL teh P°oblastil ie lega v >menovala svo' J komisarja za začasno Piu Janie občine. V pis-Mani ^ 8a podprefekt stini da posla! zunan- jo ' se prefektura sklicu-IjUU sklep občinskega od-ostT,’,i 'e vzel na znanje cev ko 32 od 60 svetoval-m ugotavlja, da so stclr>i1svetovalci, ki so odboji', tudi župan in od-' ra Za-to Je prefektu- Pa ‘a eni,a, «da je treba štev c,ena 8 zakona I951' od 5. aprila leta obnoviti občinski svet v celota in da tje hkrati potrebno storiti nujne u-krepe, da se zagotovi delovanje občinske uprave; u-poštevajoč omenjeni člen 8 zakona štev. 203 od 5. aprila leta 1951 in edini člen zakona štev. 277 od 8. marca leta 1947, se določa; podprefekt dr. Mattuc-cf je imenovan za prefek-tumega komisarja z nalogo, da začasno upravlja tržaško občino.* Na ta prefektumi odlok se sklicuje tudi zapisnik o prevzemu oblasti po pre-fektumem komisarju, ki so ga podpisali na občini dr. Mattucci, bivši župan inz. Bartoli in občinski tajnik dr. Carminelli. Tudi v tem zapisniku je izrecno rečeno, da je bil prefektur-ni komisar imenovan, da začasno upravlja občino zaradi ostavke 32 od 60 svetovalcev. Sedaj pa poglejmo, kaj pravzaprav pravi clen 8 zakona štev. 203 od 5. a-priia leta 1951, na osnovi katerega je bil imenovan prefektumi komisar. V členu 8 je rečeno; «Občinski sveti so izvoljeni za štiri leta. Kljub temu pa vršijo svojo funkcijo do napovedi volilnih zborovanj za njihovo obnovitev. Poleg tega pa se občinski sveti popolnoma obnovijo; a) kadar se zaradi spremembe teritorialne sestave občine spremeni število prebivalstva za najmanj e-no četrtino; b> kadar občinski svet zgubi polovico sinjih članov zaradi ostavke ali pa zaradi kakega drugega vzroka. Volitve se vršijo v roku treh mesecev po končanih formalnostih, ki jih predpisuje člen 38 zakona štev. 1050 (103) od 7. oktobra leta 1947, ali pa kadar se uresničijo pogoji, ki jih o-menja črka b). Župan in občinski odbor ostaneta na svojih položajih do imenovanja novih upraviteljev.* Menimo, da je gornji zakonski člen, na katerega se sklicuje tudi prefektur-ni odlok o imenovanju ko^ misarja na občini, dovolj jasen. Iz vseh dosedanjih uradnih odlokov o razpustu občinskega sveta in o imenovanju prefektumega komisarja nedvomno sledi, da je bil občinski svet razpuščen zaradi ostavke večine svetovalcev in ne zaradi «resnih vzrokov javnega reda* ali pa zato, ker ni ^spoštoval svojih zakonitih obveznosti in Jih je nadaljeval kršiti, kljub temu, da je bil na to opozorjen*. Zato mora za obnovitev tržaškega občinskega sveta veljati izključno člen 8 zakona štev. 203 od 5. aprila leta 1951. Zaradi tega bi morale biti volitve razpisane najkasneje do prihodnjega torka, t. j. v roku treh mesecev po formalni potrditvi sklepa občinskega odbora o razpustu občinskega sveta, razpustu, ki je bil potrjen 14. oktobra lanskega leta. Po mnenju znanih pravnikov zapade 14. januarja zakoniti rok upravljanja prefektumega komisarja na občini. Od tega dneva dalje, trdijo pravniki, bodo vsi njegovi ukrepi nezakoniti. Zato so se že sestali predstavniki nekaterih političnih strank in sklenili, da bodo 14. t. m. predložili notranjemu ministru Tambroniju formalno prijavo o nezakonitem položaju, ki bo nastal v tržaški občini zaradi dejstva-, da niso bila pravočasno napovedana volilna zborovanja za obnovitev tržaškega občinskega sveta. O benem pa se skupine volivcev pripravljajo, da bodo zakonito postopale proti upravnim sklepom, ki jih bo sprejel prefektumi komisar na občini po 14. januarju. Kot torej vidimo, pristojne oblasti kljub vsem o-pozorilom nočejo spoštovati zakona, ki neoporečno določa, da bi morale biti volitve razpisane najkasneje tri mesece po razpustu občinskega sveta. O-čividne je, da za to odkrito kršitvijo zakona tičijo izključno politični interesi Krščanske demokracije, ki noče, da bi oile občinske volitve v Trstu pred vsedržavnimi političnimi volitvami. S. S. Prejšnji teden je bil v Parizu sestanek zunanjih ministrov tako imenovane «male Evrope*, t. j. Italije, Francije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga, ki so lani sklenile sporazum o skupnem evropskem tržišču in Evratomu. Glavna naloga pariškega sestanka je bila izbira stalnega sedeža obeh organizacij jn prav o tem se — niso sporazumeli, temveč so le sklenili, da mora biti sedež en sam. To sicer ni mnogo, vsekakor pa,, ne toliko, da bi se o rezultatih sestanka mogli — kakor se je zunanji minister Pella — ugodno izražati. Od pomembnih funkcij je na Italijo odpadlo samo‘.predsednist vo evropske banke za investicije, ki ga bo prevzel minister brez listnice Campilli. Socialisti pravijo, da bosta obe organizaciji v službi monopolistov in latifundi-stov in ne bosta služili koristim delovnega ljudstva Evrope, kar bi se lahko zgodilo, če bi ju vodili predstavniki delovnih množic vseh šestih držav. — Od leve na desno; nizozemski državni tajnik Van Den Beughel, francoski zunanji minister Fineau, francoski državni tajnik Faure, luksemburški zunanji minister Bech, zahodnonemški zunanji minister von :Brentano, njegov državni tajnik Hallstein in belgijski zunanji minister Larock. iifitiiitaiiiiiiiiiiiiiittaiiiiiiiiiaiaaiiiiiMiiiiiitiaiNiittiiiif iiiiiiriiiaittiiiiiiaiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiittiviaiifiittitifiiaiftiiiiiiaiiiviiiiitiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiifiivtiiiiiiitiifaiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiitiniiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiviiiiittiiiiitiiaiiiiiiaiiiiiiadatiiKiiiaataiaaittiivvfmiiiciaatavaittft •• _ • V;,,- ;- : —-v.-;«- :•< . • f .. 1 •; f Pred vzpostavo stikov med Sovjetsko zvezo in Vatikanom? Gr omiko Italiji pa Vatikanu vzposta nevtralnost Odnosi z Vatikanom naj bi sloneli na skupnih stališčih glede razorožitve, prepovedi atomskih bomb, izstrelkov itd. - Za atomsko nevtralnost Italije bi vlada SZ nudila diplomatska in ozemeljska jamstva ter atomsko nevtralizacijo predvsem na jadranski obali ob morebitnem formalnem jamstvu glede spoštovanja status quo - Megleni in negativni komentarji vatikanskih krogov Pred začetkom pogajanj med SK In Zahodno Nemčijo o atomski nevtralizaciji RUSI NE POTRJUJEJO velbl strah več kot tehnika- uspelo nam Je poslati sovjetskega lrl »to kilometrov visoko. MOSKVA, 11.,— Kot je znano se mudi v Sovjetski zvezi na obisku delegacija italijanske organizacije «Partizanov miru* pod vodstvom komunističnega senatorja Negarvillea. Danes je delegacijo sprejel sovjef- _______________ ski zunanji minister Gro- miko. Med italijanskimi delegati je tudi duhovnik Andrea Gaggero, ki je pred petimi leti prejel Leninovo nagrado za mir. Gromiko je delegatom med drugim izjavil: »Sedaj obstaja teren, na katerem bi se lahko vzpostavili stiki med Sovjetsko zvezo in Vatikanom. Ta teren predstavlja vprašanje miru, kajti med Sovjetsko zvezo in Vatikanom obstaja v bistvu že soglasje glede posebnih vprašanj, kot Je na primer razorožitev, prepoved atomskih bomb, izstrelki itd. Ta skupna stališča bi lahko določila vzpostavo odnosov v korist obeh strank.* Gromiko je nadalje dejal, da nima v mislih kak konjunkturni sporazum, temveč trdno in trajno sodelovanje. «Ce pustimo ob strani, Je rekel, različne ideološke poglede, bi se lahko sporazumeli in bi lahko imeli uradne stike, kajti Sovjetska zveza Je pripravljena delati v tej smeri na najboljši način in v najboljših oblikah.* Ko Je senator Celeste Negarville postavil Gromi- ku vprašanje, ki se je nanašalo na načrt poljskega zunanjega ministra Ra- (lz uCorrirre dJnformazlone«) paokega, je Gromiko omenil možnost pristanka Italije na ta načrt o dezato-miziranem področju Srednje Evrope. Nato ga je Negarville vprašal, kakšna jamstva bi v tem primeru prejela Italija, je Gromiko odgovoril: ♦Koncesijo za koncesijo. Pogajanja te vrste se bodo prav kmalu začela, po drugi strani, z Zahodno Nemčijo. Včeraj smo poslali noto von Brentami, v kateri sovjetska vlada jamči status guo. Razume se, da mora Nemčija dati za to protivrednost. Sovjetska zveza bi Italiji lahkp nudila diplomatska in ozemeljska jamstva v Italiji, prav tako kot vsaki drugi državi, ki bi pristala na nevtralnost. A-tomski nevtralizaciji Italije bi n. pr. lahko odgovarjala atomska nevtralizacija drugih držav, od strani katerih bi se Italija lahko čutila ogroženo predvsem na jadranski obali. Lahko bi se ponudila z ene in druge strani formalna jamstva glede spoštovanja status quo.> Končno je Gromiko zagotovil, da bi se lahko našle • oblike učinkovitega jamstva, če bi Italija to želela. Takoj ko »o v Vatikanu zvedeli za Gromikove izjave o možnosti vzpostavitve stikov z ZSSR glede vprašanja miru, so »dobro obveščeni krogi Vatikana« izjavili, da ne morejo še ve- deti, ali bo Vatikan na te izjave reagiral in kako bo reagiral. Pripomnili pa so, da se je papež Pij XII. že v svoji božični poslanici leta 1956, ko je izrecno omenil podporo nekaterih cerkvenih krogov in katoliških laikov «t.aktiki zajneglitve«, vprašal: #Kak.šen smijsel ima razpravljanje brez skupnega jezika, ali kako je mogoče srečanje, če pa so poti različne, t. j., če ena stran ANDREJ GROMiKO vztrajno odklanja in zanika absolutne skupne vrednosti in s tem dejansko onemogoča izvajanje vsakršnega sožitja?« Fapež je tedaj dodal, da se mora zaradi spoštovanja krščanskega imena prenehati z nasedanjem takšnim taktikam«. Omenil je nato «protikrščanska preganjanja v komunističnih državah« in dodal: »Vsekakor pa sc ne smejo porušiti mostovi, temveč se morajo obdržati medsebojni odnosi, toda za to je popolnoma dovolj tisto, kar odgovorni državniki in politiki mislijo, da morajo storiti v stikih in odnosih za mir človeštva, ne pa za posebne koristi.« Papež je takrat še omenil, da pristojna cerkvena oblast misli, da mora delati na tem, da doseže priznanje pravic in svobodo Cerkve. Nato so omenjeni vatikanski krogi pripomnili, da če Gromiko namerava, kot je dejal, »pustiti ob strani različna ideološka stališča, t. j. osnovna vprašanja, ki ločijo Sovjetsko zvezo od katoliške Cerkve in Vatikan misli, da so za ostala vprašanja pristojni odgovorni državniki, potem imata »obe stranki tisto razliko v jeziku, ki onemogoča razgovore in stike«. Medtehii pa ni bilo mogoče zvedeti za noben komentar iz krogov Zolijeve vlade glede Gromikove omembe možnosti sporazuma o atomski nevtralnosti. Pač pa objavlja danes sUnitan v poročilu svojega stalnega dopisnika, da je sovjetska vlada v zadnjem pismu Bul-ganina Zoliju predlagala italijanski vladi nenapadalni pakt med Italijo in Sovjet- PIJ XII. sko zvezo. «Misel 'iršega sporazuma te vrsia med obema blokoma — med NA TO in varšavskim paktom — nikakor ne izključuje, kar se vlade SZ tiče, možnosti sklenitve podobnih sporazumov tudi med posameznimi državami obeh blokov,« piše list. «Italija in ZSSR bi mogle takoj začeti s to pobudo, ker kaže, da zanjo ni nobene večje ovire. »Bulganinova poslanica Zo-liju poudarja prispevek, ki ga Italija lahko da k odstranitvi «hladne vojne«. Italija je n. pr. neposredno zainteresirana na ohranitvi miru v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu. Res je sicer, da je v NATO italijanska vlada aktivno podpirala ameriške načrte za razorožitev, toda kljub temu je potrebno omeniti, da prav gotovo ni oboroževalna tekma tista, ki bo lahko zajamčila mir italijanskim družinam. Tudi Italiji predlaga Bulganin konferenco med obema blokoma in na najvišji ravni. Predsednik francoske vlade je že izja- vil, da se strinja s takšnim sestankom. V svojem pismu polemizira Bulganin s tistimi, ki trdijo, da ZSSR ni spoštovala ženevske sporazume glede Nemčije, toda resnica je, da v 2enevi ni bil sklenjen neben sporazum glede Nemčije. Vendar pa je bil ženevski sestanek zelo koristen, ker je pomenil začetek- važnega razdobja pomiritve.« «V pismu predsednika sovjetske vlade se omenja t,u-di stališče italijanske vlade na zadnjem atlantskem sestanku v Parizu. Nad nekaterimi državami, piše dalje «Unita«, in verjetno tudi nad Italijo, letijo že danes nenehno ameriška letala z atomskimi in vodikovimi bombami: usoda miru narodov je tako odvisna od samega letalca ali pa celo od nenadnegj izbruha norosti. ZSSR hoče imeti z Italijo najboljše odnose, ker ne namerava kaliti miru italijanskega ljudstva. Zato bi bila sklenitev nenapadalnega pakta med obema deželama lahko predmet posebnega sestanka, na katerem bi se razpravljalo tudi o gospodarskih vprašanjih, glede katerih je Italija najbolj zainteresirana; najnovejši trgovinski sporazum ni namreč izčrpal vse možnosti za razširitev izmenjave. Po drugi strani pa tudi NATO izjavlja, da nima napadalnih namenov. Zaradi tega sklenitev sporazuma o nenapadanju v resnici ne bi smel naleteti na nobeno oviro. Kaj bi torej moglo ovirati Italijo, da bi storila potrebne korake v tem smislu?« Leto XIV - št. 11 (3856) TRST, nedelja 12. januarja 1958 Cena 80 Mi Obnova občinskega sveta Od torka dalje bodo vsi ukrepi prefektumega komisarja na tržaški občini nezakoniti Wf 006 L LOV J M. »O^SOVO MOBJE nooveSko PODBOČJE StacW«te .novo 0£X BRITANSKO POOOOOJt i avstralsko PODROČJE TIKA PODROČJE ZOA. PETHU GROZA, predsednik Ljudske republike Romunije, je umrl pretekli teden. Bil Je voditelj Kmečke levice, od leta 1952 pa je bil predsednik prezidija velike romunske skupščine. BEN GURION elski ministrski predsednik, ki je ob koncu lanskega leta podal o-stavko, Je ponovno sestavil novo vlado in upa, da bo ta trajala do prihodnjih splošnih volitev v avgustu 1959. AVA GARONER Je še vedno na častnem mestu posvetne kronike, zlasti odkar Ji je neki španski bik zapustil na desnem licu spomin, ki pa igralko ne zaskrbija. THORNEYCROFT, britanski zakladni minister, Je s še dvema drugima ministroma podal ostavko, ker ostali člani vlade niso soglašali i njegovo protiinflacijsko politiko. General ROMU 1.0 FERNANDEZ, poveljnik vojske v Ve nezueli, ki Je v nekaj urah zadušil nedavni u-por nekaterih vojaških enot. Iskanje formule Tudi v preteklem tednu je bilo v ospredju mednarodnega dogajanja vprašanje odnosov med obema blokoma in iskanje primerne formule, ki naj omogoči ponovna Stike. Po Mae Millanovi izjavi za siklenitev pogodbe o nenapadanju med Zahodom in Sovjetsko zvezo je v ponedeljek sledilo pojasnilo Fo-reign Officea, ki jemlje predlogu vsak praktičen pomen. Foreign Office namreč po-jasnuje, da bi morali naj- prej doseči sporazum o najvažnejših spornih vprašanjih (kakor na primer razorožitev ali združitev Nem- čijej, pogodba o nenapadanju pa naj bi bila le do- polnilo teh sporazumov, Ne glede na to pa je Mac Mil-lanov predlog naletel na velik odmev v svetu in so ga vsi pozitivno ocenili razen v Washingtonu, kjer so pokazali precejšnjo razjarje-nost, ker se Mac Millan ni prej posvetoval z njimi. Morda so v Londonu prav zaradi tega svoj predlog skorajda umaknili. Vtis, ki ga je napravil pa je ostal in tudi v Moskvi so ga pozitivno ocenili. Bulganin iznenadil «natorski» tabor Prav v trenutku, ko so v Parizu na sestankih stalnega sveta NATO začeli razpravljati o skupnih smernicah, ki naj veljajo glede zahodnega odgovora na zadnja Bulponinoua pisma, in ko so se še razburjali zaradi Mac Mi,lanovega predloga, je mednje prinesla še večjo zmedo in iznenadenje nova Bulganinova pobuda. V imenu sovjetske vlade je Bulganin namreč poslal 19 državam nova pisma, v katerih ponavlja predloge iz prejšnjih pisem, a jih še bolj spopolnjuje in jih postavlja vse bolj elastično. Na Zahodu hitijo sicer zatrjevati, da Bulganin ne predlaga nič novega, vendar pa do-uajajo, da je v predlogih le nzkaj novega, in to bodo zelo skrbno proučili. Eisen-hovtr je izjavil, da bo nove predloge zelo skrbno proučil in dal je nalogo p tem smislu tudi državnemu departmaju. Bulganin pravi v svojih pismih, da je za sedanji mednarodni položaj značilno nadaljevanje hladne vojne, posebno pa tekmovanje v o-boroževanju in neposredna grožnja za mir. Zato predlaga, da bi v dveh ali treh mesecih na konferenci sna najviiji ruvnis razpravljali o najvažnejših vprašanjih in o ublažitvi mednarodne napetosti. Not dnevni red konference, katere bi se udeležili najvišji predstavniki obeh taborov, predlaga sledečih devet točk: 1. Predlog za prekinitev jedrskih poizkusov za dve ali tri leta in druge plati razorožitve. 2. Obveznost, da se ne bo uporabljalo atomsko in jedrsko orožje. 3. Poljski predlog za brez-atomsko področje v Srednji Evropi. 4. Sklenitev pogodbe o nenapadanju med državami NATO in varšavskega pakta p kakršni koli obliki. Pogodbe o nenapadanju bi lahko sklenili z vsako državo po-seoej na dvostranski osnov i. 5. Zmanjšanje števila vojaštva v Nemčiji in na o-zemlju držav članic NATO in varšavskega pakta. 6. Ustanovili naj bi nadzorstvene postaje na železniških in cestnih križiščih ter v glavnih pristaniščih in u-stanoVili naj bi 800 kilometrov široko področje na obeh straneh črte, ki loči vzhodne in zahodne sile; tu naj bi bilo dovoljeno fotografsko nadzorstvo iz zraka. Tako bi preprečili nenaden na-pad. 7. Na konferenci naj bi govorili o vseh mogočih ukrepih za razširitev mednarodnih trgovinskih stikov. 8. Sporazum o ukrepih proti vojni propagandi, ki jo sedaj širijo v nekaterih državah. 9. Ukrepi za zmanjšanje napetosti na Srednjem vzhodu. Za mednarodni položaj je tudi zelo škodljiva politika, ki onemogoča Kitajski sodelovanje v razpravah o mednarodnih vprašanjih. Konec hladne vojne in razširitev mednarodnega sodelovanja bi prispevala k ureditvi nemškega vprašanja z b tičanjem obeh nemških držav. Ker bi na konferenci govorili o vaznih mednarodnih vprašanjih predlaga Bulganin, naj bi na njej sodelovali tudi predstavniki izven- laga njej :j sodelo-, tki I blokovskih držav: Egipta, Afganistana, Indije, Jugoslavije, Svtdske in Avstrije, Ce bi zahodne države bile za omejeno udeležbo na konferenci, je SZ pripravljena o tem razpravljati, tako da bi na konferenci sodelovali samo predstavniki ene ali dveh držav vsake skupine. Kar se tiče od nosov z ZDA, je sovjetski predlog tudi zelo gibčen in skuša u-i/odit: strahu zahodnih dr- žav, .Ja ne bi se ZDA in SZ sporazumevale za njihovim hrbtom. Bulganin pravi, da bt se razgovorov nud ZDA in SZ lahko udeležili tudi predstavniki drugih držav, če ZDA to želijo. Kakor vidimo, prepušča sovjetska vlada, kar se tiče konference, precejšnjo elastičnost, vztraja pa, naj bi se konference udeležili uajvišji pred- PoJacija na konjih je v je zahtevala rtavniki Sele pozneje naj bi te zastali zunanji ministri, ki bi koordinirali sklepe konference, kakor se je ravnalo v zvezi z ženevsko konferenco leta 1955, Približevanje stališč Eisenhoiverjeva poslanica o stanju države, ki so jo pričakovali z velikim zanimanjem, je razočarala ne samo ameriške zaveznike ' pač pa tudi velik del Američanov samih. Eisenhoiver je v svoji poslanici v glavnem poudarjal, da je okrepitev moči zahodnega tabora izhodišče za pogajanja z Vzhodom. Pozval je Američane, naj sprejmejo program, ki je «najmočnejša utež proti vojni*. Sovjetsko zvezo je pozval naj usodeluje v uveljavljanju miroljubnih načel z naglimi in konkretnimi dejanji, ki bodo podprla nenaravne pregrade med našimi narodis. Zatem pa je govoril o moči ameriškega strateškega letalstva, o ameriških oporiščih po vsem svetu in je na prvo mesto postavljal reorganizacijo o-brambe. Napovedal je povečanje vojaških izdatkov za 1300 milijonov dolarjev. Celotni vojaški proračun bo letos znašal okoli 40 milijard dolarjev. Na koncu je Eisen-hotver dejal, da «svet ne sme dovoliti, da bi glede razorožitve obtičali na mrtvi točki, in i skati je treba podlago za sporazum». V glavnem tudi na Zahodu poudarjajo, da bi morala Sovjetska zveza nuditi dokaze edobre voljes, preden se z njo lahko začnejo pogajanja. Tak dokaz dobre volje je sovjetska vlada nudila, ko je odredila, naj se število njenega vojaštva zmanjša za nadaljnjih 300.000 mož. Temu razmerno se bo zmanjšalo tudi število njenega vojaštva v Vzhodni Nemčiji in na Madžarskem. Prihranjeni denar pa bodo uporabili za nadaljnji dvig življenjske ravni prebivalstva. Nasprotno pa celo angleški tisk očita Eisenhoioerju, da ni v svoji poslanici nakazal nobenega pozitivnega načrta in ni napovedal nobenega dejanja, pač pa prepušča pobudo Sovjetski zvezi. Vendar pa Je v stališču, ki ga je zavzela sovjetska vlada v novih predlogih in v izjavah tudi samega Dul. lesa opaziti nekatere spremembe, ki dajejo upati, da bo polagoma prišlo do zbli-žanja stališč, ki bodo omogočila obnovitev stikov. Olavna razlika v stališču, kar se tiče mednarodne konference, je v tem: Sovjetska zveza vztraja, naj se konference udeležijo najvišji predstavniki. Zatem pa naj bi se sestali zunanji ministri, ki bi koordinirali sklepe. Pri tem predlaga enak postopek na ženevski konferenci. Na Zahodu pa trdijo, da bi konferenca najvišjih predstavnikov lahko prinesla več slabega kakor dobrega, Če bi se dogodilo, da ne bi imela uspeha. Zato bi se La Valetti (Maha) razgnala laburistično množico, ki odetop vladnega predsednika Mintoffa- morali po njihovem prej sestati zunanji ministri. Vendar pa je Dulles na svoji zadnji tiskovni konferenci postavil to vprašanje nekoliko bolj elastično. Svoje dosedanje poudarjanje, da sedanji trenutek ni primeren za konferenco, je obrazložil s tem, da ne verjame, da bi mogli konferenco pripraviti v dveh ali treh mesecih, kakor predlaga Bulganin. Dejal je, dalje, da je treba ta- ko konferenco skrbno pripraviti in se prej sporazumeti o vprašanjih, o katerih je upati, da se bodo sporazumeli. Zato bi po njegovem mnenju tako konferenco morali pripraviti s sestankom zunanjih ministrov ali pa po diplomatski poti ali morda tudi na en in drug na- M B. (Nadaljevanje na 8. strani) Vladni generalni komisar je pred dnevi razdelil obširni posebej pripravljeni statistični material, katerega je v petek obrazložil na z bučno reklamo spremljani tiskovni konferenci z očitnim namenom, da dokaže, kako se tržaški gospodarski položaj sicer postopoma, a vztrajno izboljšuje in da se torej Tržačani nimajo vzroka pritoževati nad vlado. Statistične podatke in izjave komisarja lahko razdelimo na dva dela: 1. Podatki, ki govore o absolutnem izboljšanju položaja: Uradna statistika pravi, da se je zvišalo število zaposlenih, povečal pomorski promet, zvišalo število turistov, ki so obiskali Trst, povečalo število motornih vozil, povečala potrošnja elektrike in vode, zvišalo število telefonskih razgovorov in število odposlanih telegramov, povečalo število zgrajenih stanovanj, zvišalo število in vrednost kupoprodaj nepremičnin in povečal čisti valutni dohodek Trsta. Ti podatki so nedvomno ugodni, vendar je treba upoštevati, da odražajo normalno rast vsakega modernega mesta. V resnici pa večina teh podatkov odraža stvarno nazadovanje, aaj se je število telefonskih pogovorov, avtomobilov, turistov itd. v vseh ostalih italijanskih mestih dvignilo znatno hitreje kot v Trstu. V tej zvezi je zlasti značilna primerjava glavne tržaške dejavnosti — pomorskega prometa, ki se je v Trstu lani povečal za 4,6 odst., medtem ko se je v Genovi povečal za 18 odst. in v vseh italijanskih pristaniščih povprečno za 12 odst., na Reki pa za 15 odst. V resnici torej celo ti na videz ugodni podatki govore o relativnem poslabšanju. 2. V uradni statistiki pa ne manjka tudi dolge vrste podatkov, ki govore o stvarnem poslabšanju položaja. Tako se je na primer znižalo število rednih pomorskih prog (od 62 na 58), kar gre izključno na račun državnih pomorskih družb, ker je istočasno ostalo število tujih pomorskih prog neizpre-menjeno. Znižalo se je število potnikov, ki so prišli ali odšli po morju. Vrednost meničnih protestov se stalno veča, kar velja tudi za število prijavljenih meničnih protestov; dvignila sta se število in vrednost zastavljenih predmetov. Indeks industrijske proizvodnje se je sicer povečal, če primerjamo lansko leto s stanjem 1954, vendar so prav lani zabeležili občuten padec v primeri z letom 1956. O-čitno je šlo v preteklih letih za povečanje proizvodnje na račun izredne ladjedelniške konjunkture, ki je povzročila, da so bile tudi tržaške ladjedelnice zelo dobro zaposlene. Sedaj pa je Trst zabeležil padec proizvodnje za 7,8 odst., čeprav je vsa Evropa in še posebej Italija lani zabeležila izredno visoko povečanje produkcije. Vsi tl podatki torej še daleč ne govore o stvarnem izboljšanju položaja, temveč dokazujejo, da imamo še vedno opravka s stagnacijo tržaškega gospodarskega organizma, ki kljub nekaterim obrobnim ugodnim pokazateljem še ni našlo poti za ozdravljenje in procvit. V takem položaju ima tržaško prebivalstvo nedvomno pravico zahtevati in vlada dolžnost napraviti vse tiste ukrepe, ki so potrebni, da se stanje v mejah možnosti popravi. Tiskovna konferenca vladnega generalnega komisarja pa priča, da v vladnih krogih ostaja kaj malo dobre volje, saj je komisar uradno zagotovil, da ne obstaja in ne bo niti napravljen nikak organski načrt, katerega sestavo in izvajanje so zahtevali brez izjeme vsi gospodarski krogi, večina političnih strank in sindikalne organizacije. B. S- ANTARKTIKO JE »ZASEDLO* 300 ZNANSTVENIKOV Hillaryjevpohod na Južni tečaj Hillary ni mogel čakati - Rusi na poti k «nedostopnemu tečaju* Čeprav so agencije in časopisi že delj časa poročali o veldkopoteanem načrtu in o poteku »pohoda na Južni tečaj* z dveh strani, je 3. t. m. močno presenetila svetovno javnost vest, da j« novozelandska oprava, ki jo vodi sir Edmurnd Hillary, že dosegla cilj. Ta vest je javnoet presenetila iz dveh razlogov: predvsem zato, ker se je prejšnje dni govorilo o velikih ovirah, na katere •ta naleteli obe odpravi, z druge strani pa je vest kaj čudno odjeknila zato, ker ni Hillary počakal dr. Vi-viana Fuchsa in njegovo odpravo, ki je prodirala proti tečaju z nasprotne strani, kot je to bilo že vnaprej domenjeno. Takoj so se začele sklepati različne domneve. Govorilo se je o sporu med Hillaryjem in dr. Fuchsom, toda tisti, ki Hiliaryja bolje poznajo so mnenja, da ga je na tej poti do cilja bolj gnala, njegova športna vnema kot pa morebitno nasprotovanje dr. Fuchsu. Sicer pa je za karakterizacijo vodij obeh transantarktič-nih odprav menda dovolj značdno sledeče: Sir Ed- mund Hillary je tipičen športnik, saj je on prvi stopil na Mont Everest, Hillary je še mlad človek, ima 38 let in je v svoji turistični vnemi prebredel te pol sveta. Sicer je zelo skromen človek, njegov temperament pa nenavadno živ, kljub temu pa, kot vsi hribovci, zelo redkobeseden. Ko mu je Ei»enhower izročil odlikovanje zaradi njegovega vzpona na Mont Everest, je Na svojem potovanju po inoiivvealtha se je Mac Mili deželah britanskega C.om-au sestal tudi z Nehrujem. 7j leve: Vivian Fuchs in Sir Edmund Hillary. bil v taki zadregi, da ni našel besede za zahvalo. Ko so ga pa vprašali za vtise z Mont Everesta, je rekel le to; »Na strehi sveta se človek lepo počuti*. To je sir Edmund Hillary. Oglej mo si dr. Vivian* Fuchsa. Ta je nekoliko starejši od Hillaryja in »stoodstotni znanstvenik*. Nastavljen je sicer kot profesor geologije na vseučilišču v Cambridgeju, vendar je že mlad izjavil: »Prisegam, da ne bom nikoli delal v uradu, nikoli v zaprtem ali kakorkoli omejenem prostoru*. Zato je tudi on prebredel pol sveta, vendar ne kot iportnik, pač pa kot znanstvenik. 2e seda] pripravlja knjigo, ki jo bo objavil takoj po vrnitvi * Antarktike in ki bo nosila naslov: »Zadnja velika pot na svetu*. Do tu smo orisati »spor*, hkrati »mo skušali okarakte-rizirati glavna akterja tega velikega podviga. Zdaj pa še nekaj o podvigu samem: V okviru Commonwealtha se je izdelal načrt za »pohod na Južni tečaj*. Pohod se je začel z dveh strani in sicer iz Scottove baze v Rossovem morju, ki Je 1800 kilometrov oddaljena od tečaja. To pot si je izbral »ir Edmund Jiillary. Dr. Fuchs pa je odpotoval s svojo odpravo iz oporišča Shacktfeton v Weddllovem morju, ki je 3500 kilometrov od Južnega tečaja. Hillary je imel krajšo pot, hkrati pa sta isto pot že »obdelala* Scott in Amundsen. Fuchsova pot pa je vodila po povsem neznanih krajih, kajti s tega oporišča se je 1923 sicer že napotil poročnik Edward Shackleton, toda še preden Je prišel v področje, ki nosi ime »Bela puščava*, mu je srce odpovedalo m je umrl. Namen obeh odprav Je bil v začrtanju poti preko vse Antarktike. Samo ob sebi se razume, da je pot preko Antarktike zelo težavna in da terja nevsakdanjih tehničnih in fizičnih sposobnosti. Zato se je dr. Fuchs nanjo dobro pripravil. Iz Anglije je odpotoval že 14. novembra "55 in se ustavil v Montevideu, kjer jo vzel s sabo sira Edmunda Hillaryja. Prvo oporišče si je postavil v starem oporišču Shackleton ob Weddel-lovem morju, kamor je v decembru 1956 prispel še os*ali del britanske odprave. Edmund Hillary pa si je uredil oporišče na nasprotni strani Antarktike v Rossovein morju. Skupni pohod na tečaj se je začel že meseca novembra lani, trajati pa bi moral le do februarja letos, to se pravi, skozi vse letošnje antarktično poletje, ko je temperatura tudi v tej »ledeni puščavi*, kolikor toliko znosna. Ker je Hillary svoj prvi del poti opravil in / Južnega tečaja že odletel in ker je dr. Fuchs naletel na velike ovire, ni znano, kako se bo načrt izvedel. N( mogoče b* bilo na kratko opisati neverjetne fizične napore, ki ga je prenesla Hillaryjeva odprava pred prihodom na Južni tečaj. Prav tako je težko prikazati velikanske ovire, na katere naletava dr. Fuchs, ka.ti kljub temu, da sta obe odpravi izredno dobro tehnično opremljeni, gre za tisočkilometrske ture Skozi ledeno puščavo z globokimi prepadi in razpokami in že doslej bi bil dr. Fuchs kar trikrat kmalu zgubil življenje, ko Je njegov traktor treščil v prepad. Dr. Fuchs je na svoji poti izgubil več traktorjev, Hil-lary pa je zadnjih 120 km do cilja opravil le s sanmi s pasjo vprego, vso ostalo opremo, vsa vozila pa pustil daleč zadaj, ker mu je začalo primanjkovati goriva in je bilo potovanje s tolikšnimi vozili prepočasno. Od kod in zakaj tolikšna vnema? Letos imamo geo- fizično leto. Na Antarktiki je na desetine odprav dvanajstih dežel. Namen teh odprav je, proučiti Antarktiko z vseh vidikov. N'č manj važno po ni niti podzemno bogastvo te »najno-vejšj celine*, ker so baje pod debelimi plastmi ledu ležiš.a nafte in urana. Sicer še ni gotovo, ali Antarktika zares krije tolikšna bogastva, toda države si skušajo zagotoviti »svoj prostor* in Antarktiko so si že razkosale kot kako torto na večje in manjše dele. Vnema Commonwealthove odprave pa je še posebej značilna, ker sta Hillov in Fuchs hotela začrtati pot po keonem. Hillar.v namreč se na tečaju, kamor je prišel 3. t. m., ni znašel sam, ker je tam našel že skupino Američanov, ki pa so tja prišli z letalom. Prej smo rekli, da je na Antarktiki več odprav 12 držav Sovjetska zveza ima na Antarktiki pet oporišč. Najvažnejše sovjetsko oporišče jc Mirni. Pred kratkim so Rusi ustanovili novo oporišče Vistok v bližini »magnetičnega tečaja*. Močnejša sovjetska odprava pa se je napotila še k tako imenovanemu »nedostopnemu tečaju*, to se pravi v tisti del Antarktike, ki le najbolj oddaljen od obale. Računajo, da je trenutno na Antarktiki okoli 300 oseb. lo so v glavnem znanstveniki in tehniki. Med njimi Je le ena ženska, In sicer neka ruska znanstvenic* Spodnja puščica kaže pot. ki jo jc prehodil Edmund Hillarv, zgornja »me., v kateri »c Vivian Fuchs bliža Juinemu tečaju. Sedem dni v svetu - ■ - 1 ■ ■ ... — i . _ i ¥ ALI VEŠ... — da je bila sodna razprava pTOti škofu iz Prata Fiordelliju, ki bi se morala začeti 20. t. m. v Firencah zaradi javne žalitve mladega zakonskega para Maura Bel-landija in žene Nunziate ((javnega priležništva* ker ata se le civilno poročila, odložena? Kale, da so v Rimu prevladale težnje, ti govore proti temu procesu, kajti na seji vlade 27. decembra je — kot poroča «La Giu-stizia* — minister pravosodja državnega tožilca dr. Franceeca Rottello premeetil dz Firenc v Trento, dočim je dr. Vincenza Renisa z istega sodišča povišal za predsednika prizivnega sodišča v Firencah. Nekateri italijanski časopisi so to komentirali tako, da bo «zadeva mladega zakonskega para* po prvi instanci nujno prišla v roke nevo imenovanemu predsedniku prizivnega sodišča dr. Vincenzu Renisu, ki je, kot je znano, proti temu, da bi se tožba proti škofu Fiordelliju sploh sprejela. * * * — da je bivši predsednik ZDA Truman kuj tnalo zado voljen z Eisenho merjeno politiko. V zvezi z znanim drugim Eisehhowerjevim »pomirjevalnim* govorom je izjavil tako-le: ».Pričakoval sem deklaracijo političnega značaja, toda to je btla kon* fuzija le praznih in nesmi* selnih besed.* ♦ * * — da Francozi v svoji sedanji »alžirski politiki* le ponavljajo svojo tradicijo. iiSedem let sem molčal, toda danes hočem prikazati vso resnico, čeprav je to včasih boleče, včasih sramotno, je treba imeti poguma in odkriti našo rano, našo strašno rano - Alžir. To je dolžnost vsakega razumnega rodoljuba. Prevzema me groza. To so strahotna poročila, ki krožijo po Franciji— Navedel bom nekatera: Vsi Arabci, ki so se uprli, so žili 18. maja pobiti, ostali prebivalci vasi pa so poginili pod strehami svojih požganih hiš. Podobno se je ponovilo 26. in 27. julija v istih planinah. Dve sto poročil je polnih podobnih grozot in to traja že štiri leta. Naši vojaki sodelujejo v tem barbarskem sistemu—*. Tako je 10. junija 1846 — to »e pravi pred 112 leti — govoril eden velikih Francozov, pesnik in javni delavea t»r član francoske akademije znanosti tedanji poslane« Alphonse de Lamartine. * * * — da je pred dneci papež Pij XII. sprejel v posebno avdijenco 500 oseb, pripadnikov 364 rimskih patricijskih družin, in jim med drugim rekel, da »morajo vztrajati v moralne n in neoporečnem družinskem življ** nju* in v «zdravem, skromnem živijenju*. Kaj je s tem vztrajanjem v takem življe“ nju papež mislil, ne verna, verjetno se ni spomnil na znani rimski proces o mamilih. v katerem so bil* vmešani sinovi nekaterih P®” tricijskih družin. * * * — da je japonsko obrambno ministrstvo sporočilo, d* je 7. t. m, padel v bližin* mesta Asabikade v Severni Japonski del naprave, * katerega menijo, da izhaJ* od sovjetske rakete, ki J® ponesla v vsemirje PrV sputnik. Ministrstvo je ug°" tovilo, da gre za napr*^® za merjenje vlage, vetra j® temperature na velikh vw nah. Ker je ta naprava n®* navadno zapletena, meni)®’ da izhaja od omenjene ra'*®’ te, ker navadni meteorolos baloni, niso opremljeni * ko popolnimi napravami. * * * — da si je član urednlK®8 »Neto York Dailg Ncwsa l*" uiell Limpur sam napisal ** * krolog, ki je bil v omeni*" nem časopisu objavljen tam dan njegove srprY. 80-letni novinar j« slutil, ® bo umrl in Je za časopj1' prt katerem je 33 let sod* loval, dan pred smrtjo napisal svoj nekrolog,' ki bo »polteno in točno nap*" »on, namesto da bi pisal* 1 fraze in neumestne hval ' kot je v navadi.* * * * — da je angleški Douglas Gordon Goodall ** krat gledal film »Vzhod® od raja*, v katerem IF glavno vlogo James Dean da Ja neštetokrat gledal » di oatale Deanove filme. * Je šoferja privedlo do t#f’ da ja dobil fiksno idejo, ®fl Ja on aam James Dean. •1 Ja tudi spremenil i®1*’,.«. lotil avtomobilskih dirk, ® če postati filmski Igrale« * kot ja aam rekel, «če trebno umreti kot Je on.a Njegova žena v»® prenaJa, ker da Ja on zakoniti mol. • * * ^ — da je ameriški nilc Forrest nedavno *« .^ da bo (a v prihodnjih letih stenska televizijo polnjena za širšo up°rtajco Vse radijske dele h odo ^ »manjšali, da bo telet. »prejemnik tolikšen, kot škatlic vžigalic. Zaradi f tronsklh ojačevalcev rt’* . ..i ke ’ Aktualni portreti Številke in stvarnost Ob tiskovni konferenci vladnega generalnega komisarja JORGE ZA NOTRANJO Nas potnike premetava po avtobusu. Razdaljo merimo na sunke. 'Še dve milji*, pravi vozač in ustavi vozilo. ' 'Tu mora zajeti vodo. Više gori je vse suho*, 'razlaga poljski delavec, ki pozna pokrajino, in se tesneje zavije v ogrinjalo. Motor zabrni in spet požira beli trak ceste, štirje orožniki, dva poljska delavca, vozača in jaz si naporno vožnjo lajšamo ta-ko, da se ob slikah gorske pokrajine, ki plešejo okoli nas s hitrostjo šestdesetih kilometrov na uro, spominjamo dogodivščin iz tabornega življenja. Vozilo se nenadoma u-stavi. Skoro mi je postalo slabo, nisem več mislil na spomine; pred menoj se razprostira mračno in zapuščena negostoljuben pogled. Pred dvajsetimi leti je bil kraj čisto drugačen! 'Vas je še daleč. Do trga je še najmanj tisoč metrov*, nam pojasnjuje delavec. Dovolim si vprašanje'. 'Ste bili v mestu?* 'Da. Nakupoval sem, za ves. teden. Tu ne zraste ničesar!* 'To bo pa malo prehu-dg. Dobro vem, kgko rodovitna je pokrajina!* 'Je bila! Sedaj pa nima-tno niti pitne vode*, pojasni drugi delavec in se °ere po orožnikih, ki nam tesno sledijo. 'Kako — ni vode?* *Ni je. Sedaj imamo tomo*. 'Tomo?* vprašam orožnike. 'Da, sehor. Vodni zbi-vulnik. Vaščani bi morali biti ponosni nanj!* «Vi morate bržkone to 1mojstrovino stražiti?* Uberemo jo po czki Steel- Orožniki poveličujejo Prednosti, ki jih ima baje novi način razdeljevanja vode za vaščane in za veleposestnike nize doli v dolini. Rezervoar ima dva odtoku,, prvi je velik in mogočen kot bogataš, drugi Majhen in slaboten kot &ete siromaka. 'Ta tukaj pripada posestvu*, pravi orožnik in Pokaže na veliko strugo. 'In mala9* vprašam po-vogljivo, ko opazim drob-710 nit, ki se vije pod volovsko vprego. 'Tale? To vodo gospod blagohotno poklanja vaščanom, da ne pomro od čeje*. Z roko sežem v korito. Drobna vodica se upira, frava karikatura vodnega ?ofca. ta nežna žila, ki je jMfiefi kot izpadli las gor kega potoka. 'Ta kanec vode za več ot dva tisoč ljudi?* vpraša mS\ , so večinoma le In-poudari eden izmed °rožnikov. ! *Da, Indios*, potrdijo o-kot odmev iz mesta, reden utegnem kaj pri-(Pomniti, nadaljuje orožnik; tVse je natanko pre-jr°-čunano. Ko bi tem pri-'Meljem, Indijancem, ne-'kega dne padlo v glavo, jf.a bi namakali svoja po- ■ ’a• bi pomrli od žeje.* j *Toda voda je vendar edno pripadala vašča-‘no m?* L**or Panchito se je Mtožii pri vladi. Naravno | 0 mu priznali, da je nje- •vova iast j{pr j3t)jr na ‘j J^r° člc los Juncales - ežG.». Tovariš ga ustavi: 'Ne iVovčri neumnosti! Saj veš, 1 °ko je. izvir je na Ca-ima don Pun i ^ . svoje drugo posestvo, '•pr zmngol v procesu oti vaščanom. Sedaj jim ■ im . toliko vode, da jo ‘ njo vsaj za pijačo*. • n ,*eveda. Toliko, da osta-: pri življenju in da 1 Pr* rijem deteljo, Ill/1*20’ hs'/7nPtr, ječmen, '*Wka vse pridelke, ki jih in more več pridelovati na nih poljih, ker jim je ; *cl vodo, ta podlež!* '«t°iniki ne vedo kaj re-' Ud« omejijo na za- »Qn*a ave in opraviče- ' veste, mi smo s a- liU I mait uradniki, milost-Oni! °08pod- Moramo ubo-ž • Don Panchito je znan mrkimi aospodi iz mi-ko Zato dobi vse, dim tlo6e- Uboge pare, In-ps so te štiri leta na bolj pa nl dosti tu * ~~ kaj kmalu se te tKT mr*lic* deček, rjav kot zemlja, me roteče gleda in ječi- tVo... de! Poma... rančo!* tOtroci hočejo vode*, mi pojasni spremljevalec. Oziram se naprej po koči in odkrijem malo Indijanko, ki čepi v kotu in se trese kot šiba na vodi. Premikajo se samo njeni zobje in zdi se. kot da bi žvečili mrzlico. «Delajo na posestvu*. Nekdo me vleče za hlačnico in me prosi z žgočimi besedami: 'Vode! Poma- rančo!* 'Seveda, vso vodo ste naenkrat pogoltnilil* zavpije orožnik. 'Kje naj vzamem vodo, dečko, ko je pa ni niti kaplje več?* vprašam potrto. Deček pa me ne posluša; mrzlica tudi zanj nima nobenega sočutja. «Vo...de! Poma... rančo!* «Počakati morate, da se vrnejo starši in vam dajo vaš del vode, ki jo posestnik popoldne dodeli Indijancem.» Ranam žeje so take tolažbe kot žareča železa, ki zbadajo mučenega in ga navdajajo z željo, da bi se vrgel po tleh in se zvijal v krčih. Deček nas še kar naprej roti v solzah: 'Vo... de! Poma... rančo!* «Vo... de! Poma... rančo!* Slepa jeza se dvigne v meni, ker sem tako nekoristen in brez moči. 'Vo... de! Poma... rančo!* 'Tiho! Vode ni! Razumeš!* Neznosno postaja. Sedaj kričita dva otroka za vodo. Ne vem več, kaj naj bi storil, pograbim orožnika in ga odvlečem iz kolibe. «Greste? In ali se morda ne čutite sokrivega?* Moj spremljevalec molči; zdi se, da dvomi v moj razum. Njegova ravnodušnost do boja v moji notranjosti me razdraži. Vpijem nad njim, kot da bi bil njegov predstojnik. Udari petami in stoji mirno pred menoj. Potem pobegnem, ker vse žeja: moskite, Indijance, mrzlico... m: & «Gostilna», umetniška bombažna tkanina, na kateri so natisnjena ((tihožitja« (kreacija Falconetto*. Tkanina je zaradi močno slikovitega učinka uporabljiva v notranji opremi kot zavesa ali zidni zastor ali kakorkoli- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii Jmivz O človeku, ki je ugotovil, da nismo nikoli bili narod hlapcev, ampak da imamo borbeno zgodovino in revolucionarno tradicijo S temi vrsticami hočemo opozoriti naše čitatelje na človeka, čigar ime je med Slovenci sploh premalo znano, med nami, tržaškimi in goriškimi takoime-novanimi zamejskimi člani slovenskega naroda pa menda skoraj — neznano. Prvi je nanj opozoril javnost pred devetimi leti Vlado Kozak. In še tisto opozorilo je bilo mimogrede, v članku, ki je pod nasločom «Nekaj o delu partije med slovenskim kmečkim ljudstvom v predvojni dobi« izšel v ((Delu«, tedanjem mesečnem glasilu Komunistične partije Slovenije. Ime tega neznanca je — Janez Marefitič. Pred nekaj dnevi je izšla v tisku kot posebna knjiga ljubljanske založbe Kmečka knjiga edina njegova ohranjena razprava «Slouens.'»a vas pod kapitalističnim jarmom». Vsa knjiga šteje komaj 175 strani, razprava sama pa komaj 127 strani. Toda v njej je takorekoč vse tisto, kar je bistvenega za življenje ali bolje — trpljenje slovenskega naroda, odkar prebiva na sedanjih tleh, saj se je pojem slovenskega ljudstva še do nedavna pokrival s pojmom vsega slovenskega naroda. To- nam dokazujejo že naslovi posameznih poglavij. Na koncu sledi dodatek pod naslovom Čigava je bila zemlja v Sloveniji za časa Jugoslavije, napisan med o-kupacijo leta 1942, medtem ko je bila razprava napisana že v letu 1936. Toda ni treba misliti, da gre za tipično propagandno brošuro v običajnem smislu te besede. Gre za nadvse preprosto napisane ugotovitve in trditve, od katerih je prav vsaka — od prve do zadnje — podprta z zgodovinskim ali številčnim podatkom. pedantno, kot to delajo znanstveniki v učenih razpravah. In prav v tem je največja vrednost Maren-tičevega dela, ki bi ga lahko imenovali preprosta, tudi za nešolanega človeka napisana, a globoka znanstvena razprava. Takega pisanja pa ne zmore vsak« To zmore le človek, kakršen\ je bil Marentič, ki je do zadnjega svojega diha in vsak dan svojega kratkega, dvaintrideset let trajajočega življenja, izpolnjeval sklep, ki ga je napravil, ko mu je bilo komaj deset let: •Tukrat sem sklenil, da bom zmeraj branil zatirane, slabe jn preganjane in se boril za pravico, ko odrastem.« Zatirani, slabi in preganjani pa razumejo le preprost jezik njim enakega, jezik Marentiča, ki se je kot sin siromašnih belokranjskih bajtarjev rodil na ladji med Evropo in Ameriko zadeve VEIJAVF.N OD 13. DO 19. JANUARJA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Zvezde so ugodne, vendar se ne smete prenagliti, dosegli boste, kar želite. Srečo boste i* meli na delovnem področju. Pismo. Hlk (od 21. 4. do 20. 5.) Prijetno srečanje v sredini tedna. Premagati boste moruli nekatere nevšečnosti. V nedeljo boste preživeli prijetne urice. Dvojčka (od 21. S. do 20. b.) Razburljivi dnevi. Obstajajo nevar nosti za spor * ljubljeno osebo. V soboto se to nebo nekoliko razjasnilo. Iskreni prijatelji bodo pomagali. Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Žalostne misli niso utemeljene, ker boste doživeli nepričakovan srečen dogodek. Obstajajo ugodne možnosti za izboljšanje gospodarskega položaji. Pismo. Lev (od 23. 7. do 22. *.) Ne obj >-' (% \ kujte preteklosti, Jp■# ker že sedanjost TL V ) ni neugodna, sončna pa bo prihodnost. Ne mučite se po nepotrebnem in naredite samo to, kar ne prinaša prehudega napora. Novosti. Devica (od 23. 4. do 22. #.) Nekatere neprijetnosti vam bodo kalile razpoloženje, vendar vas sreča no bo zapustila, zagrabite jo. Uspeh v nedeljo. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Verjeten sporazum. Teden je ugoden in ne odlašajte, temveč napravite pogumne sklepe. Nepričakovano boste srečali prijetne ljudi. Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) Zaupati je treba v bodočnost in sreča va? ne bo izdala, čeprav boste v začetku naleteli nn težave. Veseia vest. Strelec (od 22 11. do 21. 12.) Nadzorujte svoia čustva m imeli ooste več uspeha z ljubljeno osebo. Nekdo vam hoče prestreči pot, pazite, uspeu boste. Kozorog (od 22 f r\ 12. do 21. 1.) Vu- I ji \ še srce se bo ne- ) nadoma razvese-\« V/ lilo. Na delov- S nem področju zvezde niso najugodnejše, pazite, da ne zabredete v težaven položaj. ® Vodnar (od 22.1. do 19. 2.) Venera vam je prijateljica. Vzbujate pozornost m i-meli boste srečo v srčnih stvareh. Ugodne priložnosti. Ribe (od 20. 2. do 20. 3.) Piha ugoden veter in boste uresničili svoje načrte. Na sestanku boste pojasnili nesporazum. Izkoriiuite ugodno priložnost. Mnogo se govori po svetu o tretji sovjetski raketi, ki naj bi ponesla v vsemirje človeka. Do sedaj so že napravili številne poizkuse in »o izstrelili dokaj visoko nad zemljo opice, miši, pse in Insekte. Nedvomno so ti poskusi uspeli in omogočajo sedaj korak naprej, ki pa je naravnost velikanskega pomena, saj je od u-spešnega poleta človeka odvisen končni odgovor na vprašanje: So v resnici možni vsemirski poleti proti drugim planetom? Kateri človek Je najbolj primeren za take polete? Točnega odgovora na to vprašanje zaenkrat še ne vemo. Vendar pa so bile v sovjetskih listih objavljene že številne podrobnosti, tako da si lahko ustvarimo približno sliko. Predvsem gre za mladega človeka, ki nikakor ne sme prekoračiti 30. leta starosti. Pri tem ne gre v toliki meri za čisto fizično odpornost kot predvsem za psihološke lastnosti, ker se zdi, da je od njih predvsem odvisno, kako človek prenaša posledice breztežnosti in izredno hitre pospeške brzine. Po vsej verjetnosti so v ta namen Izbrali zensko, ker so pokazali nekateri sovjetski poskusi, da je v ta namen bolj primerna in laže prenaša osamelost, živčno napetost itd. Skoro gotovo pa gre za izkušenega pilota (žensk v sovjetskem tudi lovskem letalstvu ne manjka), ki Je napravil trdo solo visoke letalske akrobacije in ki je opravil vrsto skokov s pa dali. Eve Bartok pot k uspehu «Čudežna> ozdravitev in še bolj «čudežno» rojstvo hčerke - Peti mož: markiz Milford Haven Pri filmskih igralkah človek res ne ve, kdaj delajo kaj za res, kdaj pa za šalo, oziroma za reklamo. Nič ne oklevajo pred poroko niti pred ločitvijo, če jim lahko služi, da vzbudijo pozornost ter da se časopisi o njih na dolgo in široko razpišejo. če trpijo pri tem družine, če ostanejo otroci ločeni od staršev, ni važno — važna je le reklama in uveljavitev v filmskem svetu. Tak se nam zdi tudi primer filmske igralke Eve Bartok, ki je bolj poznana po svojih številnih možitvah, kot po i-gralskih kreacijah v filmih. čeprav ji je komaj trideset let, je imela do sedaj že štiri može, zadnji od teh je bil nemški fUmski igralec Kurd Jiir-gens, sedaj pa Je v Londonu rodila deklico, za katero še ni hotela povedati ime očeta. No, to še ne bi bilo tako zelo čudno. Bolj čudna je Vsa zgodba, povezana z rojstvom hčerke Deane Grazie, ki jo je Eva povedala novinarjem. Povedala je namreč, da je pred časom resno zbolela. Zdravniki niso mogli ugotoviti vzrokov obolenja. Ker je imela pogodbo z neko ameriško filmsko družbo, je kljub slabemu zdravstvenemu stanju odpotovala v Ameriko. V Ameriki pa se ji je zdravje poslabšalo. Zdravniki so menda ugotovili raka in ji svetovali, da se takoj operira. Bartokova, ki je bila že noseča, na operacijo ni pristala ter se je raje vrnila v London. Tam so ji pa — tako trdi — prijatelji svetovali, naj se obrne za pomoč k nekemu indijskemu čarodeju, po imenu Pak Subuh, ki je zdravil bolnike s posebnimi ver skimi obredi, plesi in pesmimi. Temu se je Eva zaupala in vstopila v njegovo »kliniko« maja preteklega leta. Julija je zapustila «kliniko» povsem zdrava, nekaj mesecev nato pa je v neki london- ski! kliniki rodila hčer ko. Sama je izjavil*, da je začutila že po prvih duhovnih cvajah« pri indijskem čarodeju, nekakšno olajšanje in izboljšanje in da se je to stanje iz dneva v dan izboljševalo. Tudi sedaj, ko je ždrava, čuti baje nad sabo neko nadnaravno silo, ki jt daje moč, ki jo pomirja in ki dobro vpliva tudi na hčerko. «Kdo pa je otrokov oče?» so novinarji vprašali. «To so pa moje privatne zadeve« je Bartokova odgovorita, pri tem pa pozabila, da sta bila tudi njena bolezen in čudežno ozdravljenje, prav tako privatni zadevi. No, novinarji so že po poklicu radovedni in tako so začeli brskati po njenem privatnem življenju, da bi izvedeli, kdo je otrokov oče. Dolgo ča sa so mislili, da se je Eva Bartok zaljubila v kakšnega Italijana, ker je v tistem času bila tudi v Italiji. Končno pa je prišlo na dan, da gre pri vsej zadevi za angleške ga aristokrata in osebnega prijatelja Edimburške ga vojvode, markiza Mil-forda Havena, ki je bil že dalj časa Evin prijatelj. Eva Je v začetku zanikala resničnost teh dom nevanj. Na Silvestrovo pa sta se oba odločila, da se skupaj pokažeta pred sve tom in tako potrdita če je to bilo še potrebno da se )e končno našel oče male Deane Grazie Markiz Milford, ki Je bil že poročen, a se Je pred časom ločil od žene, je menda prišel v nemilost pri angleški kraljevi družini. Tako ni bil med povabljenci na dan desete obletnice poroke kra ljice Elizabete Eva in markiz nista za radi tega nič zaskrbljena in se nameravata že v kratkem poročiti. Pa kaj bi bila zaskrbljena. Mar kiz bo dobil lepo in slavno ženo, ona pa sl Je tudi napravila toliko rekla me, da Ji je uspeh v filmskem svetu vsaj za nekaj časa zagotovljen. Deana Grazia pa je še premajhna. da bi razumela, da Je pravzaprav tudi njeno rojstvo služilo materi za vzpon na lestvici filmskih favoritk. 1‘AULLNE SASSARD "t/EDEL SEM , DA ne m one. e/ n. MRTEt/ / sy£0£L SEM / ZAREK UPANJA JE SPRE LE TU L OBRAZE UJETNIKOV ■ T5ŽEJ^ŠŠl§i£ tES.TED' row J ^----7^--- NE ZAPUŠČA r prijateljev^ Mik. j sv w 3. »(roni) teh zgodovinskih študij je nabral dokaze, da slovenski narod, oziroma slovenski kmet, kar je bilo v preteklosti eno in isto, ni bil ponižen in hlapčevski, ampak da ima za seboj borbeno zgodovino in revolucionarno tradicijo, na katero je lahko samo ponosen. Koliko je bilo v teh borbah junakov, ki se niso bali dati »vejega življenja v biju prot; izkoriščanju, v noju za svobodo slovenskega naroda. Vestno je zbiral podatke za okoli dvajset oboroženih kmečkih uporov* med 1. 1350 in 1848. Poleg razprave o uporu leta 1848 so bile uničene zgodovinske študije o zadružništvu in analiza Krekovega zadružništva. Marentič je ugotovil, da naš kralj Matjaž ni nikak ogrski Marija Korvin ampak vodja največjega kmečkega upora, koroški kmet Matjaž. Zelo dobro je poznal zadnji bolgarski upor in ideje voditelja Stambolljskega, še bolj pa razvoj hrvaškega kmečkega gibanja, ki sta ga vodila brata Ante in Stjepan Radič. V tej stranki je tudi sodeloval, dokler se je borila proti monarhiji in centralizmu. Pred samo smrtjo je izdelal še osnutek o agrarni reformi in začel pisati razpravo o kmetijskem zadružništvu. •Nam vsem kot generaciji, ki je šla skozi narodno osvobodilno vojno in ljudsko revolucijo ter povojno graditev, je bil Janez Marentič ve* ta čas ideal človeka in borca in tak naj ostane tudi generacijam ki prihajajo.* S temi besedam', zaključuje Levstik svojo besedo o človeku, ki se ni prav nič čudil da mor* mlad umreti kot Kosovel, kot Cankar, kot tisoči mladih borcev: •Saj nam je vendar vsem usojeno da mladi umiramo.* Ker so odnesli žganje na dom brez «bolete», so jim ves produkt zaplenili in jih še prijavili sodišču Že tako prizadetim kmetom grozijo velike globe velijstvo finančne straže v Miljah glede tega sestavilo obsežno poročilo ter prizadete kmete prijavilo finančni intendanci ter državnemu pravdniku pod obtožbo tihotapstva. Koordinacijski odbor Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov bo seveda še naprej interveniral, da se ta absurdna obtožba umakne, kajti dejstva, ki so navedena v pismu prizadetih kmetov, so povsem utemeljena. če tolmačimo zakon samo po črki, tedaj moramo ugotoviti, da so kmetje res prekršili zakon, ker niso počakali na že omenjene «bo-lete». Toda po drugi strani je tudi res, da se je ta praksa uveljavila takoj po vojni po vseh naših vaseh in da v dvanajstih letih ni nikomur prišlo na um, da bi zaradi tega klical kmete na odgovornost. Ko se kuha žganje, ima lastnik kotla knjižico, v katero vpisuje, koliko žganja je destiliral posamezni kmetovalec, in u-strezno število vpiše v knjižico. Potem je tudi dovoljenje in potrdilo za plačani davek, ki ga morajo kmetje plačati vnaprej, tako da ni prav nobena težkoča ugotoviti, ali so kmetje res pridelali toliko in toliko žganja, ali pa so ga pridelali naskrivaj. Vse to je morale biti tudi finančnim stražnikom znano, toda očitno je, da je nekdo hotel kmete za vsako ceno potlačiti in jih prijaviti sodišču. Dejansko torej gre za prekršek zakona, toda za prekršek v dobri veri. Ni pa tu govora o tihotapstvu, posebno še, če upoštevamo, da so prizadeti kmetje že dan potem, ko so jim žganje zapečatili, bili v posesti predpisanih «bol;t». Zato še enkrat priporočamo pristojnim oblastem, predvsem pa finančni intendanti, da zavrne neutemeljene ali bolje nehumane obtožbe poveljstva finančne straže iz Milj, in zadevo razčisti v smislu želja prizadetih kmetov. Upoštevati moramo namreč tudi, da so bili kmetje iz Mačkolj, katerih glami pridelek je vino, letos hudo prizadeti od mraza m toče, ki sta jim pobrala skoraj vse grozdje, če bi jim. sedaj pobrali še žganje in jim naložili velike globe, bi to pomenilo delati za to, da se že tako hudo prizadeti kmetje gospodarsko popolnoma izčrpajo. ',rendar upamo, da bodo pristojne oblasti uvidele, da v tem primeru ne gre za tihotapstvo in da bodo zaradi tega čimprej razčistile zadevo v korist prizadetih kmetovalcev. DOLINA Pred tednom, v soboto, smo pokopali Antonijo. Kocijančič, ki je pred poldrugim letom prišla iz daljne Arheri-ke v svoj rojstni kraj, da tu svoja zadnja leta življenja. Zal ji ni T>lle Usojeno dolgo življenje, kajti po kratki bolezni je nenadoma premini- Pokojninske knjižice za naše kmetovalce Člani Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki so se med prvimi prijavili za pokojnino, so že dobili obvestilo INPS, da lahko dvigne jo pokojninske knjižice. Opozarjamo vse kmetovalce, ki so že dosegli predpisano starostno dobo, in one, ki imajo pogoje za pokojninsko zavarovanje, da se v lastnem interesu čimprej zglasijo na sedežu koordinacijskega odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul Geppa 9. INAM bi moral poskrbeti, da se V Boljuncu kot središču občine odpre zdravniški ambu-latorij. s čimer bi bila zavarovancem prihranjena dolga pot v Trst, ki je takrat, ko človek išče zdravniške pomočil še posebno dolga in neprijetna-; Potem naj omenimo še vpri sanje avtobusnih cen. Delav:, ih vsi tiSti, ki moraje dn*wi > ali večkrat na teden v Trst, se pritožujejo nad visokimi -a fifami prevožbv, saj velja da nes abonma za en teden nad 600 lir. S lem so posebnd prizadeti vaienci in drugi, k' imajo -nizke plače in pa sevj-da dijak1. Nekoč se je že govorilo o tem, da bi od Dacja speljali trolejbus-no progo do Boljunca. Ce se to za sedaj ne da napraviti, pa bi bilo prav, ko bi dolinska občina v soglasju s tržaško uved’ i tako avtobusno službo, kot jo imajo n. pr. v mlljski občini. Delavci bi biti občinski uprt vi za to zelo hvaležni! DOM JO la. Kljub neugodnemu vremenu jo je na zadnji poti spremilo veliko število vaščanov, medtem ko ji je pevski zbor zapel v slovo pred hiso žalosii in ob odprtem grobu. Naj ji bo lahka oomača zemlja! Pokojnica se je v Ameriko izselila že leta 1907 in tam se je tudi poročila. Možu, ki je prišel skupno z njo v Dolino, izrekamo naše globoko soža lje! DOL JUNEC Kaj bo z nami sedaj, ko so nam pobrali vsa zemljišča? Lahko j* razlastiti kmeta, toda z enako lahkoto, kot se mu žemlja vzame, bi bilo treba poskrbeti, da se mu da možnost nabaviti drugo. Tega na čela, ki je edino pravilno, oi se morali dižati gospodje, ko nam ponujajo za našo zemljo toliko, da bi z izkupičkom ne mogli več preživljati ne sebe ne naših družin! Ali je še kaj pravice na tem svetu? DO RS T Motiv iz Mačkolj (Foto Magajna) DEVIN Nobena vas ne izgublja tako naglo na svojem nekdanjem kn.ečkem značaju kot naša. Od nekdanjih -nekaj sto glav goveida. ki se je paslo na skupni gmajni, je ostala se kakšna osmina, od ovac, ki jih ie imela Vsaka kmetija, pa ni m‘i spomina več. Pridelek vina je dosegel (če štejemo tudi pridelek graščine z okrog 500 hi) kakih 700 hi, da-nes se vrt okrog sevtine tega pridelka. Glavni delež pri tem m drugih pridelkih imajo kmetije, ki jih lahko naš‘ejemo na prstd. (Graščina ne pride pri tem skoraj niti v poštev, ker ie svojo najboljšo zemljo v št;-vanu prodala družbi, ki tam- metrov gromoza. Lam ga j* plačala po 1.4C0 lir za kub. meter. Pri tem je vštet tudi prevoz, ki je precej drag, ker pripeljejo grušč iz kemične tovarne «Solvay» v Tržiču, kjer gramoz ostane kot stranski produkt proizvodnje soide. V njem je mogoče najti tudi belo, sodi podobno snov. S0V0DNJE Že nekaj dni delavci delovnega centra popravljajo občinsko pot v Sovodnjah in Gabr-jah. Pri tem delu je zaposlenih 20 delavcev. Razdeljeni sč V dve skupini. V Gabrjah ■« kaj gradi papirnico), še se za,p0sleni predvsem delavci iz Gabrij in Vrha. RUP A V naši vasi ni nič novega, razen nove bencinske črpalke ki jo postavlja Zdravo Sancin na trgu pri trafiki. Morda bo v kratkem res kaj novega, a o tem prihodnjič! Omenimo pa naj vprašanje ki ne zadeva samo Boljunči, temveč tudi -druge vasi dolinske občine. V naši In sosednjih vaseh je na stotine ie^ lavcev, ki so bolniško zavarovani, a ko zbolijo, morajj na zdravniški pregled v Trst. V S u lož ti je naš fotograf «pritisnil» ženico, ki ji je delo na Se kar toplem soncu bolj prijetno, kot pa v zaprtih prostorih V sredo je v bolnišnici po daljši bo-lezni ža vedno zatisnila svoje oči naša vaščanka Frančiška Petaros roj. Segu-lin. Zapušča moža in tri hčere, medtem ko ji je sit) padel v partizanih. V velikem številu smo jo v petek sprem.H na zadnji poti. Žalujočim nas; iskreno sožalje! V gospodarskem načrtu ra dolinsko občino, ki je oil oo javljen pred dnevi v nPrimrr-skem dflevni-kuD, smo zaman iikali postavko za asfaltiranje poti skozi našo vas. Prepriča ni smo bili. da se bo občinsks uprava le spomnila tudi n3 naše potrebe, posebno še, ker že toliko časa zahtevamo, ds se za nar) vas uveljavijo taka načela, kot že veljajo Ricmnnje na eni in /a Boliu nec ter Dolino na drugi strani. Zal so na nas spet pozabili. Toda mi še nadalje vztrajno zahtevamo, da naši želji občinska uprava ugodi, ker menimo. de imamo vso pravico do asfaltirane ceste, kot jih že imajo po drugih vaseh. Ko bo v občinskem svetu razprava o letošnjem občinskem proračunu, bi nilo prav ko bi svetovalci to vprašanje načeli m ga enkrat za vselej re'ili! trdno držita obe Kupčevi dru ži-n-i, ki vesta, kako je trebn kmetiji streči. Je pa res, da je ta Zadeva vadno težja, ke’ jo v-dno bolj stiskajo nov" razmere. Močno so kmeti^stv i prizadele ceste, ki so z njim v opre-ki. Z gradnjo avto ceste so na primer uničili tukajšnjemu kmetu edini vinograd, kjer je pred časom raslo 1200 trt. (25 hi vina). Ali je odškodnina 1 bod? *'resnikA 1,300.000 lir nakazana za to 1 f'°le5 te zgradil zemljišče enakovredna temu "e eno, enako veliko^. Kor^ zi-dohodku? Gradnja poslopja papirnic« v naši vas: dobro napreduj*. Prvi objekt je »karaj dokončan. V tem tednu so spravili a zidovje betonske loke. na ma ni prroitra. (telo d#b-o napreduje. TovarniškČ objekt* gradi gradbeno podjetje Mat-tiroli iz Gorice. Pri njem jv zaposlenih tudi nekaj dčtaves* iz okoliških vasi. Na Silvestrovo je bilo pri nas zelo živo. V Plesovi restavraciji se je zbralo mnogo gostov od vseh vetrbv. S pri-n erno odkupnino «stola» to gostje dobili jedačo in pi>ar.i in se plesali so povrh Tudi pri »Dama bianca« (po nase je in ostane »Pela žena») je bilo —— ■ ■ - . precej živnhno. Da bi bilo ceto Na občinski oglasni deski i« ŠTEVERJAN leto tako veselo in polho do bre volje kot je bilo ta večer! Posebno pa pričakujemo, da bo občina, ki si tako prizadeva čimbolj pospešiti tujski promet. izvršila vsaj najnujnejša javna dela. na vpogled seznam volivcev za leto 1958. Vsi voM’ni upr* vičenci naj si ga ogledajo, dk ugotovijo, če so vpisani In č» so niihovi podatki točni. Razobešeno je tudi obvestilo, naj se mladeniči letnik* 1910 zglasijo na županstvu, d* - jih vpišejo v naborne sezname. Na isti oglasni deski te _______________še »eznam neposrednih obdelo- i vakfv. ki so do'žni pl»ča‘t Ovinki, vzponi i,n križišča , prispevek za vzajemno bolni- NARREZINA KR0GLJE Potok, ki teče skozt vat, te skrajno zanemarjen. V njem se zbira vsa mogoča umazanija, v njega priteka gnojnica iu vanj se izliva umazana vod) vaške pralnice. Posebno mnogo nesnage se v njem nabere ob deževnem vremenu, medtem ko ob sončnem, posebno poleti, iz njega hudo smrdi. Gostje, ki so obiskali vaško gostilno, so imeli že večkrat priložnost to občutiti oziroma ovohati, Potok bi bilo treba ali sproti Čistiti ali pa ga zapreti. Menda občino to ne bi toliko stalo, kajti delavci- ki delajo pad okriljem ustanove SELAD. bi lahko to v kratkem času napravili. Vsekakor je treba pribiti, da umazanija v potoku vasi ni v ponos in izletnike odbija. Tega bi se morah v d »- vedatt, predvsem pa na občini. nevarna ir v veliko oviro da nnšnjemu Cestnemu prometu predvsem zaradi velikega p--o-me'a in Otrine. V nasi občini in tudi na področju naše van je dosti takih ovir. Med najbolj nevarnimi pa je zeiezniški prehod na nabrežinsko-sempn-'ajski cest' ob naši ie.ezniški postaji. Os‘čr ovinek, vzpon železniška proga — kar tri nevarnosti hkrati! Občina se zaveda »eh nevarnosti. To cesto pa upravlja pokrajinska uprava in zato so na zadnjem zasedanju obč. sveta sklenili, da občina na to opozori pokrajino. Prej ali sle.; bo treba io cesto urediti in jo prilagoditi novim prometnim zahtevam. Dom onemoglih bodo kmalu začeli graddi. Delo je prevzelo podjetje Vicini. Pričakujemo, da ne bo tudi to podjetje o-t klanjalo domače delovne moči, kot je bilo pri podjetju, ki gradi otroški vrtec. OSLA V JE Te dni so s tovorniki pripeljali na pokrajinsko cesto, ki pelje iz Pevme do števerjati-skega bloka večje količine gramoza, ki ga bodo uporabljali za posipanje ceste. Pokrajinska uprava kupi vsako leto od 100 do 300 Kubičnih ško blaga mo. V njem so tudi točne vsotp. V delovnem središču je zaposlenih deset delavcev. Delali bodo 102 dneva. Popravljalo cesto od Valerišča do Jazbin. Vse kaže. da bo občim dodeljeno še eno delovno središče za 5? delovnih dni, *e bodo opravili seda."ia dela STANDREZ Kakor smo že pred časom poročali, so kmetje po pregledu semenskega krompirja, ki so ga svoj čas prejeli iz H> landske. pošiljko zavrnili !n naročili novo. ki je prišla pred kra‘kim. Tudi nova pošiljka semenskega krompirja vrivg Bintje ni bila povseči kmetovalcem. vendar so jo vseeno sprejeli. Zima je in le redke povrt-ninske vrste uspevajo. Prodaja se predvsem rdeč n zelen radič ter ohrovt. Brz ko s« ptiavi na trgu več*a kollt!* na blaga, je cena takoj zeln nizka in tudi blago ne gre v promet. Opozarjamo občane, ki nameravajo "hnoviti propustnim, naj prinesejo s seboj na županstvo poleg zapadle prepustnice se dve fologri.fi ičf 50 lir za knjižico in 20 Ur ik tiskovino. Vrem« včeraj: Najviišja temperatura 9,2, najnižja 4,1, zračnt tlak 994,3 pada, veter 5 km; vlaga 87 odst., padavine 3,7, nebo pooblačeno, morje mirno 9,7. Vreme danes: Deževno, popoldne delna razjasnitev od zahoda. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 12. januarja Ernest, Tatjana Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43. Dolžina dneva 8.59. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.1L Jutri, PONEDELJEK, 13. januarja Veronika, Vera Zborovanji kovinarjev obeh sindikatov Delavci se bodo borili do skrajnosti za priznanje svojih pravičnih zahtev Na zborovanju FI0M je prof. Sema dejal, da so delavci do sedaj izgubili skoraj pol milijarde Ur mezde • Sestanek izvršnega odbora Dl CGIL Delavci vseh obratov CRDA in Tržaškega arzenala so včeraj ponovno ves dan stavkali. Vrnili s* bodo na delo šele v ponedeljek zjutraj. V dopoldanskih urah pa so se udeležili sindikalnih zborovanj FIOM in kovinarskega sindikata CISL. Ob 10. so se zbrali v Ljudskem domu v Ulici Madonnina delavci zveze kovinarjev FIOM iz ladjedelnic m Tovarne strojev CRDA ter iz arzenala. Govoril je pokrajinski tajnik FIOM prof. Sema, ki je omenil večmesečno enotno borbo vseh ladjedelni-žkih delavcev, velike žrtve delavskih družin, ki se morajo zaradi stavk prebijati skozi mesec z omejenimi plačami, ki so že tako zelo nizke, poudaril je pomen solidarnosti vsega mesta s kovinarskimi delavci, ki se kaže v nabiralni akciji za pomoč prizadetim družinam in v drugih več ali manj javnih nastopih v njihovo podporo. Prof. Sema je dejal, da so delavci v zadnjih sedmih mesecih stavk v obratih CRDA in Tržaiikem arzenalu izgubili okrog 2 milijona delovnih ur, kar pomeni, da so prejeli okoli pol milijarde lir manj plač, To so žrtve, ki bi morale prepričati vsakogar, da so delavci odločeni žrtvovati vse do skrajnosti, da dosežejo e-nakt pravice, ki jih imajo kovinarski delavci v drugih velikih mestih. Ob 11. uri pa je bilo v dvorani «Supercinema» zborovanje kovinarjev CISL. Govoril je ' njihov tajnik Cosulich, ki je ravno tako ugotovil solidarnost prebivalstva s stavkajočimi delavci in povedal, da so sindikalne organizacije do sedaj dobile že tri milijone lir prispevkov za prizadete družine. Poudaril je. da bo njihov sindikat nadaljeval borbo, dokler ne bodo tržaški kovinarji dosegli enake plače ki jih dobivajo delavci v Genovi. Sinoči pa se je sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice in razpravljal o sporu, ki že toliko časa traja v obratih CRDA in v arzenalu in v zvezi z vestjo, da se bosta sprti stranki sestali 21. t. m. na ministrstvu za delo v Rimu. Izvršni odbor je ponovno opozoril delavce naj bodo budni in naj Je bolj utrdijo e-notnost, ki se je tako uspešno razvila v teku borbe Obenem pa je poudaril potrebo, da se sindikalna borba in stavke v obratih CRDA, in Tržaškim arzenalu nadaljujejo, To naj omgjjpči delavcem, da bodo lahko v katerem koli trenutku odločno odgovorili z razširitvijo borbe na vse kovinarske delavce in s podporo splošne stavke vseh delavcev, če ne bo omenjeni sestanek dal zadostnih jamstev za zadovoljivo rešitev spora. Nato je izvršni odbor raz- pravljal o kampanji za obno- I Nicolo predavanje o temi: vitev članskih izkaznic, ki se «Javpa podjetja in zasebna zadovoljivo razvija, saj je bi- ‘ pobuda*. Glede tega vpraša- lo do 10. januarja obnovljenih že 56 odstotkov lanskih izkaznic. Obenem pa je izvršni odbor ugotovil, da v vseh sindikalnih strokah vpisujejo na stotine novih članov. Predavanje sen. Corbellinija nja je senator Corbellini poudaril osnovno razliko med javnimi in zasebnimi podjetji, in sicer: zasebna podjetja stre- mijo izključno za dobičkom, medtem ko je delovanje občinskih podjetij izključno socialno. Menimo, da bi se morali tega zavedati zlasti tisti tržaški demokristjani, ki že mnogo let rovarijo, da bi sedanja občinska podjetja izročili v roke zasebnikom. TARIFA ZA JAVNE TEHTNICE Tržaško županstvo sporoča, da bo od 1. januarja 1958 ve- Sinoči v Verdiju Reakcija PSI in PSDI i na izjave dr. Palamare PREMIERA «GLUMACEVt Včeraj sta tržaški federaciji PSI in PSDI objavili svoje stališče do izjav, ki jih je dal dr. Palamara na svoji tiskovni konferenci. Tiskovni u-rad tržaške PSI je poslal v objavo izjavo poslanca PSI Tolloya, v kateri ugotavlja, da dr. Palamara ni koristil Trstu, ko je skušal ublažiti resnost njegove gospodarske krize. Le z ugotovitvijo dejanskega stanja in s predlaganjem konkretnih ukrepov se lahko pomaga Trstu. V svoji izjavi tudi pravi, da je treba priznati mestu avtonomen statut, ki bo prispeval k njegovemu razvoju. Predstavnik PSDI pa je v svoji izjavi v glavnem negativno ocenil vse izjave dr. Palamare. Med drugim ugotavlja zmanjšanje pomorskih zvez, nizko število ladij, veliko število posojil na zastavljene predmete, nerešena vprašanja v trgovini, industriji in pristanišču itd. Tudi informacije o uporabi 30 milijard niso zadovoljive. PSDI tudi ugotavlja, da povečanje števila avtomobilov, telefonskih naročnikov itd. ne more biti merilo za blaginjo v mestu, kajti IN «CARM1NE BURANE» Plačilo pristojbin za radio in televizijo V gledališču Verdi je bila sinoči premierska uprizoritev znane Leoncavallove opere «Glumači» (Pagliacci) in tržaška premiera Orffovega scenskega koncerta za solistet zbor in orkester eCarmina Bura-na*. «Glumači* so bili tako pevsko kot še posebno režijsko zelo dobro pripravljeni. Naslovno vlogo Cania je pel tržaškemu opernemu občinstvu že dobro znan i Carlo Guichan-dut (Othelo v lanski sezoni) z bogatim smislom za dramatično barvanje svojega močnega tenorja. Vgo Savarese pa je bil še posebej v igralskem pogledu edinstveni To-ni o, odličen tudi v «prologu». Nedda sopranistke Silvane Za-nolli ni bila na višini prvih dveh, Beppa in Silvia pa sta pela Sergio Tadesco in Gui-do Mazzini. Režija Maria Lan-franchija je bila sveža, pone-kot tudi drzno izvirna. Za krstno tržaško izvedbo ljala za javne tehtnice, ki jih upravlja občina, naslednja tarifa: za vsak stot te- že 2,50 lire. Razen tega bo veljala enkratna taksa 150 lir. kantate sCarmina Buranas je pri tem gre za splošen raz- vladalo veliko zanimanje, ki Včeraj je bil v Trstu demo-kristjanski senator Corbellini, bivši minister za promet in sedanji predsednik vsedržavnega združenja občinskih podjetij. Senator Corbellini je včeraj poleg drugega obiskal tudi tržaška občinska podjetja in je imel zvečer v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. VOJ. Zaradi pomanjkanja prostora smo objavili le kratek izvleček iz obeh izjav in se bomo k njima še povrnili. jo je ansambel izvajalcev od solistov, zbora, plesalcev pa do orkestra pod vodstvom IJ-ga Rapala, v celoti upravičil. Muzikalno zelo razgibano in moderno komponirano delo je bilo skrbno pripravljeno, kar velja še posebej za režijo in koreografijo Nives Poli, ki je bila tudi prva plesalka. Solistične vložke so peli: sopranistki Silvana Zanolli in Laura Cavalieri, tenorist Raimon-do Botteghelli in baritonist Guido Mazzini. o-------- Literarno glasbeni večer Počastitev spomina pok. Draga Gervaisa Včeraj slavnostna otvoritev novega sodnega leta Namestnik tožilca dr. Colotti omenja nujnost dokončne, nedvoumne razlage Memoranduma Rasen tega ni ustavno sodišče dokončno rešilo vprašanja ustavne zakonitosti delovanja vladnega komisarja v Trstu - Še vedno preveliko število ubojev, ropov in izsiljevanj - Velik porast prometnih nesreč in v zvezi s tem nenamernih umorov Dvorana med včerajšnjo slovesnostjo Nič več retorike in donečih t Ferrari, pristaniški poveljnik besed pri otvoritvi novega sod-1 polk. Bollo, kvestor dr. D« nega leta. V nasprotju s preteklimi leti je bila včerajšnja slavnost strogo uradna in tudi slavnostni govor je ustrezal okolju. Tradicija otvoritve pa je o-stala do podrobnosti. V dvorani so bile prisotne krajevne vojaške in civilne oblasti; generalni vladni komisar dr.'Palamara, komisar na občini dr. Mattucci, predsednik pokrajine prof. Gregoretti, general •MMtlllltttlMIIIIIIMIMIIIIIIIHIMIIIIHHIIIIIIimilHIIIIIIIHHIIIIIIimillllHmmillllllMIHIIIHIMIIf Dogodki tedna B*rb» kovinarjev Delavci ladjedelnic CRDA in Tržaškega arzenala so tu-di v preteklem tedni* stavkali skoraj vsuk dan po nekaj ur. Včeraj pa so stavkah ves dan. Spor se vleče že sedem mesecev in je zajel že tudi najvišje kroge v Rimu, kjer so nekateri poslanci zahtevali takojšnji poseg vlade v zgdevo, saj so ta podjetja državna in je dolžnost države, da se zanima za spor. Med tednom se je zvedelo, da bo ministrstvo za delo sklicalo za 21. t. m. sestanek sindikalnih predstavnikov in predstavnikop delodajalcev. Sestanek naj bi bil v ftimu in naj bi na njem poskusili najti pot za rešitev spora. Sicer pa se ludjedel-niški delavci zavedajo svojih pravic in zato tudi skupno nastopajo ne glede na sindikalno pripaanost. To daje borbi tisto enotnost, ki jo delodajalci ne bodo mogli streti, če se ne bodo pojavili kaki razbijači. Sicer pa dvomimo, da bi se kdo upal načeti to solidarnost, ki je nastala v trdi borbi, saj so delavci v sedmih mesecih stavk izpuhih 2 milijona ur ter SOV milijonov lir plač. Gospodarski načrti okoliških občin Trošarina na vino Vlada do sedaj m še ničesar ukrenila, da bi uveljavila zakon o ukinitvi trošarine na vino. Ta zakon je ■ bil sprejet že lani oktobra, vlada pa se je tedaj obvezala, da bo do konca lanskega leta sprejela ukrepe, ki naj občinam zagotovijo odškodnino za izgubo, ki jo bodo u-trpele z ukinitvijo trošarine na vino. Kljub sprejetemu zakonu in vladni obvezi se ni do sedaj še ničesar spremenilo. Občine Je vedno bremenijo s trošarino vino v prodaji na drobno. Ukinitev trošarine bi morala povzročiti znižanja cene vina v prodaji na drobno in zvišanje prodajne cene vinogradnikom. Sedaj pa se je zgodilo prav obratno. Nedavno so gostilničarji v mestu zvišali ceno navadnega vina za 20 lir za liter, in sicer od 160 na 180 lir za liter. Menimo pa, da bt vlada lahko preprečila to zvišanje, če bi pohitela s svojimi ukrepi. be, ki jih je izreklo tržaško . ročje. Nič ni bolj obsojanja prizivno sodišče s funkcijo j vredno kot žrtvovanje življenj krajevne kasacije (določeno z | in zdravja (ne morda zaradi ukazom št. 146 bivše zavez-, neizogibne usodnosti, temveč niške vojaške uprave) juridič- zaradi nepazljivosti, nesposobno neobstoječe, ker jih je iz- nosti in krivde drugih) delav- Do začetka tekočega leta so morali občinski odbori predložiti predloge za javna dela v drugi polovici leta 1958 in prvi polovici leta 1959. Tako je repentaborska občinska uprava predložila gospodarski načrt, ki predvideva za 15.200.000 lir raznih javnih del, zgoniška za 56.500.000 lir, devinsko - nabrežinska za 114 milijonov lir in dolinska za 61 milijonov lir raznih javnih del. V teh načrtih je največ postavk, ki predvidevajo popravila in asfaltiranje občinskih cest, gradnjo stanovanjskih hiš, ureditev kanalizacije, gradnjo ambulatorijev, popravila občinskih poslopij in cerkva, razširitev javne razsvetljave in vodovodnega omrežja itd. Številke, ki so zapopailene v omenjenih gospodarskih načrtih, so razmeroma visoke, toda čeprav se ve, da ne bodo v celoti odobrene, kažejo na velike potrebe okoliških občin. Nozza, poveljnik odredov jav' ne varnosti podpolkovnik AJ verso, karabinjerski poveljnik polk. Loretelli in drugi. Pri- sotna sta bila tudi goriški in videmski prefekt dr. Boccia in dr. Nitri ter sodni funkcio- narji vseh sodišč, ki spadajo pod jurisdikcijo tržaškega prizivnega sodišča, kakor tudi odvetniki tržaške, goriške in videmske zbornice. Med predstavniki držav je slavnosti prisostvoval skupno z angleškim, švicarskim in drugimi tudi konzul Duško Vojanovič za jugoslovanski generalni konzulat v Trstu. Po vstopu namestnikov državnega pravdništvu je v spremstvu karabinjerjev v paradni uniformi stopil v^ dvorano prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Al-fonso Consalvo. obkrožen od sodnikov - svetnikov. Se prej pa so na veliko rdečo žametasto blazino položili znake pravice. Govor namestnika glavnega državnega pravdnika dr. Gae-tana Colottija lahko smatramo kot najboljšega zadnjih let in to predvsem zaradi u-mirjenega tona brez retorike in krilatic. Dr. Colotti je hotel v svojem poročilu prikazati dobre a tudi slabe strani delovanja sodišča in na še nerešene juridične probleme. Uvodoma je dr. Colotti o-menil, da je delo tržaškega prizivnega sodišča zaradi razširitve jurisdikcije na sodišča v Gorici, Vidmu, Tolmezzu in Pordenonu otežkočeno zaradi še vedno trajajoče evolucije politično-pravnega režima ti rekel organ, ki je bil juridič-no nezakonito imenovan». »Ne brez vzrokov in celo z dobrimi razlogi se pritožujejo nad počasnostjo pravice*, je omenil tožilec sredi svojega govora. Za to pa ne nosijo krivde sodniki, ki so preobremenjeni z delom, temveč je temu vzrok pomanjkanje o-sebja. Kar zadeva sodne postopke, je dr. Colotti omenil, da je število spornih primerov ostalo nespremenjeno v primeri z lanskim letom. Se vedno je visoko število ločitev zakonov. Tudi število ubojev, ropov in izsiljevanja je še vedno razmeroma visoko. Vznemirljivo rastejo kršitve seksualne narave. Zelo majhno pa je število procesov zaradi vohunstva. Na prvem mestu so še vedno tatvine in kršitve zakona zasebnikov do javne uprave, uporaba sile in žal -tve. Ogromen obseg pa so dosegle prometne nesreče. Zanimivo je, da se vsak dan razpravlja na tržaškem sodišču o enem primeru nenamernega umora. V Pordenonu pa je c*lo vsaka četrta razprava posvečena temu zločinu. Skrajni čas je, da se s potrebnimi pripomočki nastopi proti temu presunljivemu pojavu. Toda že stalno in strogo nadzorstvo nad spoštovanjem cestnoprometnih predpisov bi lahko preprečilo večji del vsakodnevnih nezgod. »Druga panoga, kateri je treba ravno tako zaradi nenamernih deliktov posvetiti posebno pažnjo, je delovno pod- cev arzenalov, delavnic, tovarn, pristanišč in gradbišč*. Tožilec je tudi predlagal, da bi sodnikom dali možnost, aa bi stopili v stik z delovnim svetom, zato da bi osebno proučili organizacijske kriterije, s čimer bi lahko brez pomoči izvedencev sami ugotovili vzroke nesreč in morebitno krivdo. Inšpektorati za delo pa bi morali pomagati. Veliko pažnjo mora sodnik, je nadaljeval govornik, posvetiti tudi kriminalistiki mladoletnih. »Res je, da v preteklem letu ni dosegla kot drugod vznemirljive oblike. Z druge strani pa ni bilo niti nazadovanja, ki ga je bilo pričakovati po sprejetih ukrepih*. Po končanem govoru je prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča vstal in o-tvoril v (imenu italijanskega naroda*, novo sodno leto. Slovesnost je bila tako zaključena in v ponedeljek se bo začelo redno delovanje odsekov sodišča. Starešine bivšega Slovenskega akademskega društva »Balkan« priredijo v torek 14. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani Ul. Roma 15 literarno glasbeni večer v počastitev spomina tragično preminulega pesnika Draga Gervaisa. Na sporedu je spominsko predavanje ,ki ga je sestavil naš pesnik Tone Batagelj. V predavanju bo Gervais prikazan kot človek in pesnik in njegova povezava z njegovo domovino Istro in Trstom, Pela bo sopranistka Jana Puleva. Pri klavirju jo bo spremljal njen soprog komponist Papan-dopulo, ravnatelj reške Opere, Gervaisove pesmi bo recitirala gospa Nikolič, prvakinja reške Drame. Nekatere pesmi na pokojnikovo besedilo bo zapel tržaški ženski kvartet. Vabila so bila razposlana, Vstop prost. Splavitev ladje «Laspeed» Pristojbine za radio in televizijo se morajo plačati do 31. t m. Za radioaparate v stanovanjih in v avtomobilih do 13HP se plača 3.300 lir za celo leto, 2.100 lir za prvo polletje. 1500 lir za prvo tromesečje. , Za radioaparate v avtomobilih nad 13 HIP in na ladjah znaša pristojbina 7.450 lir za celo leto, 6.250 lir za prvo polletje in 5.650 lir za prvo tromesečje. Zasebniki, ki so se abonirali na televizijo leta 1957 in ki so oproščeni državne takse, morajo plačati 14.000 lir za celo leto, 7.145 za prvo polletje in 3.720 lir za prvo tro- mesečje. Za vse ostale, ki niso oproščeni državne takse, in za tiste, ki so se abonirali na televizijo 1956. leta pa veljajo naslednje pristojbine: za celo leto 16.000 lir, za prvo polletje 9.145 lir, za prvo tromesečje 5.720 lir. Vsi tlisti, ki ne bodo plačali pristojbin v določenem roku, bodo morali kasneje plačati dodatek. V BAZOVICI OBČNI ZBOR ZAVAROVALNICE GOVEJE ŽIVINE Danes ob 16. uri bo v gostilni «Na pošti* v Bazovici občni zbor zavarovalnice goveje živine. Člani so vabljen:, da se zbora polnoštevilno udeležijo. Obvestilo naročnikom v Jugoslaviji SNG v TRSTU V sredo 15. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu A. P. CEHOV UTVA Igra v štirih dejanjih Režiser JOŽE BABIC Prevedel dr. IVAN PRIJATELJ Frevod priredil JANKO MODER Scenograf VLADIMIR RIJAVEC Veljajo gledaliki kuponi in izkaznice «Z». Prodaja vstopnic v torek in sredo v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15/11. K A D 1 O III.gledališki ples BO 1. FEBRUARJA 195* Včeraj so v ladjedelnici Sv. Justa splavili ladjo »Laspeed«. Splavitev je vodil ravnatelj Narciso Orel, prisotni pa so bili poleg brodarja Mihkela Lauterja tudi prefekturni pod-komisar dr. Voria in druge o-sebnosti javnega življenja. Ladja »Laspeed« bo vpisana v pomorski register v Palermu in ima naslednje značilnosti: največja dolžina 66,30 večja širina 9,90 m, višina do prvega mostu 5,77 na, grez 3,71 na. Vse naročnike na naš list v Jugoslaviji vljudno prosimo, da takoj nakažejo naročnino za leto 1958. Po možnosti vplačajte vsaj za tri mesece vnaprej, da nam tako prihranite delo in stroške. Posebnih položnic ne bomo pošiljali. Naročnino nakazujte na «ADIT» Državna zal. Slovenije - Ljuo-ljana - Stritarjeva 3/1 . Tekoči račun 60 - KB - 1 - Ž -375. Letna naročnina znaša din 2.520.—, četrtletna 630.-mesečna 210.—. Samo nedeljska številka: letno 540.—, polletno 270,— četrtletno 135.—. ------------------------------------------------- umu..... OD VČERAJ DO DANES GLASBENA MATICA priredi danes 12. t. m. ob li. uri v Avditoriju VESELI POPOLDAN Sodelujejo: priznani ansambel Boruta Lesjaka duet Majda in Polonca Janez Cuk, znani slovenski filmski igralec in Izidor iz operete »Planinska roža* Meld drugim vam bosta Majda in Polonca zapeli tudi »Ne bom se možila*, «Kad ar boš ti vandrat šel* in »Lisička*. Poslušali boste melodije iz filmov «Ne čakaj na maj* in druge. Vabila za veseli popoldan bodo na razpolago tudi danes od 15. ure dalje v Ul. Roma 15. LJUDSKA PROSVETA Prosvetno društvo v Barkovtjah vabi vse odbornike k seji, ki bo v ponedeljek 13, t. m. ob 9. uri zvečer. Prosvetno društvo »Slovenec* v Borštu vabi na kulturni prireditvi, ki bosta v dvorani v Borštu v petek 17. t. m. ob 20.30 i,n v nedeljo 19. t. m. ob 17. uri. Sodelujejo: pevski zbor, dramska družina in folklorna skupina »Breg*. hanik Ezio Ive in gospodinja Au-gusta Zaccbigna, uradnik Paolo ..g:*_i:;» CLvnol-s Tro Porvtinj (n učiteljica Giorgia Tra-van mizar Guido Ploner in go- KA/.NA OKVKKTII.A URAR IN ZLA 1 AR cGioie> TRST, Ul. Roma 19, Telefon št. 29-449 (blizu glav. pošte) URE po nizkih cenah. Zlato, srebro in briljante, kupujem, prodajani m zamenjavam. Sporazum o trošarini V sredo so na izrednem občnem zboru trgovcev s tekstilom praktično zaključili tri mesece trajajoči spor med trgovci na drobno in pre/ekturnim komisarjem glede plačevanja trošarine. Kot smo podrobno poročali, je prefekturni komisar zahteval od trgovcev izredno visoke vsote, tako da bi morali v praksi plačati toliko, kot plačujejo v bogatem Milanu, ki ima obširno zaledje. Trgovci so s številkami dokazali, da so te zahteve neupravičene m po dolgotrajnih pogajanjih dosegli, da je prefekturni komisar popustit in pristal na sicer še vedno visoko, vendar znosno obdavčitev. Trgovci s tekstilom so tako na občnem zboru soglasno pristali, da se zviša obdavčitev za njih stroko od 50 milijonov lir, ki so jih »kupno plačal i lanskega le-ta na 68 milijonov stega dela okraja, ki se nanaša na obseg bivše cone A Tržaškega ozemlja. Na srečo so sedaj težkoče manjše, zahvaljujoč se zakonodajnemu odboru pri generalnem vladnem komisariatu, kateremu se je posrečilo skoraj v celoti koordinirati krajevne juridične norme z državnimi zakoni. Obstajajo pa še številni nerešeni problemi, med katerimi so najvažnejši sledeči: 1. Londonski sporazum, st-gliran 5. oktobra 1954. leta v Londonu, čaka Je vedno na konsolidirano razlago, ki bi predstavljala gotov temelj glede meja njene normativne učinkovitosti m njene »prilagoditve* notranjemu javnemu milimi um ..................................................... n Peripetije namiiljcnega milijonarji Angelini zopet v Trstu toda priprt na kvesturi Tudi ženski, ki sta prebili i njim nekaj prijetnih uric, sta se prikazali na policiji Silvio Angelini, ki se je izdajal za srečnega dobitnika ene največjih nagrad, kar jih je že razdelil »Totocalcio*. se posti v zaporu v Bologni. Kaže namreč, da si j* na račun Tržaški filatelističn* klub »L. Košir*. Danes 12. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure. Vsi člani naj se sestanka udeležijo zaradi bližnjega občnega zbora in petletnice obstoja kluba. PREDAVANJE V sredo 15. t. m. ob 20. uri priredi Slovenski fotoklub pr-sestanek s predavanjem o tehniki fotografiranja. spodinja Liljana Forza, sluga Pie-tro Pellegrini in gospodinja Ana Gruden, težak Paolo Perosa in gospodinja Ana Jerman, uradnik Giovanni Miani in uradnica Leda D’Agosto, mehanik Antonio Spazzal m bolničarka Liliana Vo. to, strojnik E rman no Rusi in študentka Patien.ce Virginia Turner, električar Claudio Fuchs In gospodin ja Claudi a Spanni. «»--------- LOTERIJA DAKOV1 IN PKINPKVKIJ lir. pravu, 2. Ustavno sodišče ni do- končno rešilo vprašanja ustavne zakonitosti delovanja vladnega komisarja v Trstu, ki je bila postavljena v dvom s sodnim postopkom spravnega sodnika v Trstu z razsodbo 24. avgusta 1956. 3. Se vedno so sporne ju-ridična opredelitev in meje u-veljavitve odloka gen, vlad. komisarja št. 190 z dne 7. junija 1956; odloka, ki daje namerno juridično učinkovitost obveznosti, ki jo vsebuje čl. 6 «Spomenice o soglasju*. Med še nerešenimi juridični-mi problemi je navedel tudi tem sklepom se'je spor prak- (razsodbo združenih civilnih tično zaključil, ker so že odsekov kasacijskega sodišča prej spre jeli podobne sklepe i dne 12. oktobra 1968, kijo trgovci s čevlji, cvetličarji in urarji - juvelirji. | je potrdil U. kazenski odsek I istega sodišča, da «so razsod- zplačila 233 milijonov lir izposodil razne vsote in s tem ogoljufal nekatere osebe. Včeraj sta stopili na plan tudi obe ženski, ki sta v soboto 4. t. m. izginili skupno z domnevnim milijonarjem. Iz njunega pripovedovanja lahko sklepamo, da nista nikoli zapustili Trata. V »oboto ob zori sta pustili moža na cedilu v gostilni »Zan* v Ul. dei Mncelli in sledili Angeli-niju a takšijem do Barkovelj. Tu sta se sprehajali z bahačem, ki ju je peljal na kosilo in tudi na večerjo. Ponoči pa so se vsi trije zatekli v stanovanje pokojne matere Marije Babudri por. Sivori na Stari istiVki cesti 179. Ob 6. uri naslednjega dne je Angelini odpotoval v Bologno po... denar. Namesto denarja pa je našel... policiste. Vilma Gibelli je izročila An-geliniju šofersko izkaznico s prošnjo, da ji preskrbi potni list Ob« ženski sta namreč hoteli odpotovati v spremstvu »milijonarja*. v Francijo. Kakšen naj bi bilo to »življenje v treh*, pa ni znano. Kaj sta ženski pravzaprav pričakovali od namišljenega bogataša? Denar ali morda kaj drugega? O tem ni mogoče ničesar reči. Uradnega ni ničesar vendar če smemo ver jeti raznim govoricam, se zakonca Gibelli nista preveč... razumela. Nekateri celo govore o nekem pismu, ki naj bi ga Gibellijeva pred odhodom pustila možu In včeraj ob 16 uri sta se Sivorijeva in Gibellijeva predstavila organom letečega oddelka kvesture. Ni minilo p«' ure, ko so prišli v iste prostore oba moža, mati Gibel-lijeve in njen stric. Je to slučajno ali dogovorjeno? Skrivnost! Vsekakor čudno naključje. »Zakaj ste prišli v Trst?* smo vprašali rag. Gibellija, ki smo ga srečali na stopnišču kvesture. «Ker so pripeljali tudi Angelinija*, je odgovoril mož. Toda Angelinija ni v Trstu in ga ne bodo niti pripeljali sem. Tako nam je zagotovil vodja letečega oddelka dr, Mangano. h) da Gibelli ni tega vedel, ko je vendar prišel naravnost iz Bo-logne? Sicer sedaj ni važno to. Dejstvo je, da sta se ženski predstavili in s tem pripomogli k zaključku te afere z milijoni «Totocalcia» Sincči ob 21.30 P« *<“ ie. tu' di Angelini kljub zagotovilom dr. Mangana znašel v pisarnah letečega oddelka: tja so ga namreč »premili agenti letečega oddelka iz Bologne in ga stavili na razpolago tržaški kvesturi. Baje si Angelini ni preveč vzel k srcu neprijetne posledice pustolovščine Njegovo zasliševanje pa bo lahko pomagulo preiskovalnim organom za ugotovitev morebitne odgovornosti drugih o-seb. Namesto cvetja na »rob pok. Riharda Ceja daruje družina De-mark 1500 lir za Dijaško Matico. «»------- ROJSTVA, smrti in poroke Dne U. januarja se je v Trstu rodilo 9 otrok, porok je bilo 8, umrlo pa je 18 oseb. POROČILI SO SE: telefonist Giovanni Stor in gospodinja Fran-cesca Pignataro, tramvajski uslužbenec Vittorio Talocehj in uradnica Aliče Busechian, kinem. operater Felice Salviati in gospodinja Gioconda Lapovi«, delavec Giuseppe Del Sabat o in barlstka Nivea Zemanek, motorist Almo Rernetti in gospodinja Rita Uber-ti, šofer Giovanni Mculla in li-kalka Marta Slavez, prodajalec Giorgio Mason in gospodinja Luciana Alessio, težak Vittorio Cian in gospodinja Glusepplna Polacco. UMRLI SO; 70-letni Achllle Weis, 33-letna Renata Maria Dane Ion por. Castellani. 98-letna Rozalifa Godnič vd. Makovec, 56-letni Giovanni Bonetti, 61-letn! Giutio Pontemaggi, 74-letni Romano Rossi, 55-letna Rosa Bas-sanese vd. Slrottch, 71-letna Lia Milleri vd. Puccl, 77-letnl Leo-poldo Mauri, 66-letn.i Alessandro Curet, 63-letnl Remlgio I.azzarl-m, 75-letoa Antonia Laurenelch vd. Simeoni. Rossella Švara »tara en dan, 65-letni Antonio Flordel-mondo, 81-letnl Ermeneglldo Udi-na, 78-letna Caterina Benussi vd Parenzan, 83-letna Maria Totto vd. Witlvsky, 57-letnl Vittorio C re vat in. OKLICI: finančni stražnik Ivo Reghettl in učiteljica Silvana Bai-celli, uradnik Silvio Zamarini In gospodinja Anna Doz, delavec Almeeiro Ulcigral In barlstka Silvana Jablanšek, uradnik Darlo Bertom in uradnica Maria Anto metta Dabi«, uradnik Roberto Mulactvle In gospodinja Liliana Sanfellce. krojač Bruno Solaro In gospodinja Marta Plzzlga, vojak amer. vojske Richard Edvvard Fller in uradnica Anna Girardl, klepar Ivan Caihariija In gospodinja Adua Gluseppina Bressan zidar Antonio Granduc In gospodinja Marija Brce, motorist Lu-clano Kus in šivilja Ada Rlzzi-telll, zdravnik Bruno Verrl In uradnica Maria Concetta Politi, težak Stelio Bemhič in gospodinja Antonia Petterosso, mehanik Ardrea Furlan In prodajalka Ne-da Jnrkič, strugar Silvio Danieli In gospodinja Vera Merkuža, brivec EHo Steffllongo in gospodinja Anna Furlan, prodajalec Rug gero Scubia In uradnica Nives Buttl, težak Federico Annunzla-to in čistilka Libera Crasso, pomorščak Matteo Raunlch in gospodinja Marcella Vascotto, uradnik dr. Aurello Pross in uradnica dr. Gabrlella Gabrielu, me- 13 66 4 18 39 60 69 36 7 38 4 29 22 70 66 7 59 32 13 76 13 2 59 71 67 89 8 14 9 55 52 49 41 26 86 73 85 38 33 78 23 87 77 73 58 81 12 16 64 55 NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16: Da- vanzo. Ul. Bernini 4: Godina Enea, Ul. Ginnastka 6; Al Lloyd, Ul Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarrot! 11; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan). BFNETKE BARI CAGL1ARI FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V IRSTU NEDELJA, 12. januarja 1*5* TRSI POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Kme-tijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Priljubljene melodije; 11.45 Respighi: Rimski vodnjaki; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronik* sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski kora. cert; 15.40 Melodije Sigmunda Romberga- 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Sestanek s Franzem Lehar-jem; 16.45 Poje sopranistka Renata Tebaldii; 17.00 Dramatiziran« zgodba: Lev Tolstoj: »Koliko zen*-1 je potrebuje človek*; 18.00 SchlJ-rr.ann: Koncert v a-molti; 18.30 Melodije iz filmov in revij; 19.00 Slovenski samospevi; 19.15 Lurz el Grande s svojim tipičnim orkestrom; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Gianni Safred s svojim ansamblom: 21.15 Simfonija št. 33 v B-duru; 21.35 Godalni orkester Len Mercer; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Ob mesečini; 23.00 Romance in ser«, rude. TRST 1. 12.00 Orkester Angelo Brigada; 13.20 Glasbeni album; 14.30 Operna glasba- 15.15 Poje Harry Be-lafonte; 15.30 Glasbena fantazija; 18.00 Simfonični koncert. KOPER 257 m, 1169 kHz 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja; 8.30 Venček jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov; 8.45-10 30 Prenos RL; 10.30 Sosedni kraji in ljudje; 11.45 Gershwinove melodije- 12.10 Glasba po željah; 13.30-14.00 Prenos RL; 14.00, Pogovor s poslušalci; 14.05 Glasba po željah: 15.10 Lahek glasbeni spored; 15.30 Naša nedeljska reportaža: «Piran — mesto pomorščakov in ribičev*; 15.50 R. Lalo: »Norveška rapsodija*; 16.00- 19.00 Prenos RL; 19.30-22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 6.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav- 7.35 Majhni zabavni ansambli: ’ 8.15 To in ono za vas; 8.45 Mladinska radijska igra; 9.25 Kar radi poslušate; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 12.00 Zavrtimo ruleto zabavnih melodij; 13.30 Za našo vas; 16.00 Stefan Kuhar; Nova podoba vasi na Krasu; 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra; 18.20 Zabavni intermezzo; 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes; 20.00 Malo od ta in malo od tam; 21.00 Predstavljamo vam... TELEVIZIJA 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Telema-tch; 20.30 Poročila. ( MALI OPLAŠI ) KOLESA, znižana cena 7.000 lir Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. P1ETA 3, Trat. ( oledauSča"] VERDI Danes ob 15. uri: »Tristan in Izolda*. Dnevni abonma z* vse rede. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri: Nastop gojencev gledališke »šole.: »Čudež rojstva, trpljenje i" vstajenja Gospoda našega* povzeto iz Hvalnic XIII. in XIV. stoletja po prireditvi S' D’Amica. , SOBNI SLIKAR IN PLESKAR izvršuje kakršnokoli delo. Povprašati v baru CIN, Ul. Molino a vento 26. ODDAM SOBO z dvema postelja. ma z uporabo kopalnice, telefona, ogrevanjem. Ulica Machiavelli 19, III. nad. desno. SOBO V CENTRU s telefonom in kopalnico, oddam. Tel. 42-108. BALILLA, št!lr| prestave, štiri vrata, v najboljšem stanju, nove gume in karburator. Obloien In pred kratkim revidiran motor, 170.04* lir. Telefonirajte aa štev. 91-751. SMOKING skoro nov, prodam, telelonirati 96-7*6. priredi v nedeljo 1S. februarja ob 22. uri VII. veliki rtnlirndelni ples v hotelu txcelsior Palače Vscop izključno z vabili, ki jih lahko dobite na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22/11, od 17. do 19. ure dnevno. Sprejemajo se tudi prcnotn-cije za rezerviranje miz. ar», J. Derek Ut . * Schoener, Ms Nastop komične skupine < Ariston. 16.00: «Pustolovec ' Hongkonga*, C. Gable, S. tsur ward. tog Armonta, 14.00: »Povratek <» L^lcota*, G. Mahoney, cinca" scope, teehnicolor. w Aurora. 13.30: «Raketrvl Pilot -lepa Sibirka*, John VVajo1« teehnicolor, Garibaldi. 14.30 »Kaplar Sam Jerry Le\vis, Dean M»run. -Ideale 14.30: «Pustolovščina Kitajskem*, E. 0‘Brlen I« " Suilivan. ao- Imptro. 14.00: «ArnvedffCl ma», M. Lanza, M. Allask? R. Rasccl. „ j« Italla. 14.00: »Riflfl*, J. Serv»£ In Magali Noel. MladoletO prepovedano. Moderno. 14.00: »Dlsneyeve r» nlce*. Enotna vstopnina *0 S. Marco. 16.00: »Notre dam« »i Pariš*, G. Lollobrlgida I« Savona. 14.00: «Zelja po 11 v - nju», K, Douglas in A. Qu n. Visle. 14.30: »Zorrova htl»> Brilton, W. Parker. _ VI«. Veneto. 14.30 «Sedr? -t, ličastih*, H Clalr, P. Orssscu Belvedere. 14.00; »Lord Rr'yarl meti«. S, Granger, L. T*y teehnicolor. f, Marconi. 14 30: »Hribi gorf*i Hunter, N VVood. a, Maestmo, 14.30: »Surova sll**> Blyth In Y De Carlo, Novo cine. 14.00; »Zgodba rala Hustona*, Joe! Mc Cr*?.' itn« Odeon. 14.00; »Alamo*, St** Hayden v. Radio. 14 30: »/.arak Khan«^,, Mature, acope. A. Ekberg, ZAHVALA Ob bridki izgubi ngšeK„ dragega in ljubljenega moza, očeta, starega očeta, tasta in brata ANTONA ČOKA se najtopleje žuhvaljujemo .sorodnikom, prijateljem in vsem onim. ki so se v tako velikem številu udeležili njegovega pogreba, oziroma ki so na kakršenkoli način počastili njegov npomin. Posebna zahvala gg župnikoma, pevcem, darovalcem cvetja in prispevkov v razne dobrodelne namene. Žalujoča družina ANTONA COKA Lonjer. 12.1.1958 ZAHVALA Globoko ganjeni nad sožalja ob bridki iz«ubl nepozabne matere Frančiške Petaros se toplo zahvaljujemo ru»-sorodniknm, znancem >n J (jf teljem. darovalcem cve J v*em, ki »o jo »premili nji poti. »,ui ZAI.UJOCA DRl'z,N Boršt, 12 1.1958. Goriško-beneški dnevnik Po glasovanju v občinskem svetu Kaj pomeni stališče dtfeh svetovalcev SDZ Edina od vseh nedemokristjanskih svetovalcev sta glasovala z demokristjani Dogodki tedna Razprava in glasovanje o županovem poročilu, Ici spremlja go riški občinski proračun *a l. 1958, ne spada med tnavadno administracijo», ampak predstavlja neke vrste program, ki si ga je določil občinski odbor za prihodnje leto. Zaradi tega je glasovanje o županovem poročilu preizkusno dejanje zrelosti posameznih političnih ali narodnih Skupin, katerih predstavniki sedijo za občinskimi klopmi. Prepričani smo, da so se te-flfl zavedali vsi svetovalci, ki so v petek zvečer glasovali 0 županovem poročilu: zavedali so se tega dejštba italijanski demokristjani, ki so, Popolnoma umevno zakaj, Podprli svoj občinski odbor, socialni demokrati, ki so glasovali proti poročilu skupno 2 vsemi ostalimi opozicijskimi svetovalci, svetovalec Bra- PRISPE VAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl tus, ki je imel dovolj ' razlogov, da se je glasovanja .vzdržal, kakor tudi svetovalec SOZ odv. Sfiligoj in prof. Kn-dn, ki sta edina potegnila z italijanskimi demokristjani. kaltor je bilo stališče vseh demokristjanskih in opozicijskih svetovalcev razumljivo j* pričakovano, teko je stališče dveh predstavnikov SDZ v občinskem svetu osupnilo marsikaterega goričkega občanu, zlasti slovenske ljudi, ker Puč vedo, da pomeni glas za domokristjansko poročilo k Ptoračunu — fci ima tudi nekatere dobre strani, saj se je napravilo in se še skuša mar-5}kaj napraviti za slovenske "**», kar zasluži vso pozornost in hvalo — potrditev polnilce goriške demokristjanske ubčinske uprave pod vodstvom ■ Bernardisa, kakor tudi JPlofne politike Krščanske de-"l<)^racije v Italiji. Slovenska demokratična jav-,'Pst. kakor tudi narodno za-demokratje in katoliča-trst SDZ tn SKS se ob J™ opredelitvi svojih pred-® SPtUfcov v občinskem svetu Prašu jejo, če se je odnos p-Hfčanj|(e demokracije v Ita-bi in |e posebej na Goriškem vprašanj slovenske manjši-Jjš toliko zboljšal, da zasluži I stranka ni! manj kot mu* predstavnikov naše manj-“■net Polteni Slovenci iz vrst teh ^B9nizaeij, kakor vsi Sloven-h Predobro vedo, da je cela ,**a narodnih vprašanj naše j®nišine daleč od rešitve po .odi vladajoče stranke (lah-jih našteli, toda bi šli fj^uluč). Prav tako še niso in da *■ >tvam se ne pozabijo zlepa i “ 3« bila prav med svetovalci kraoib°rniki Krščanske demo-brjCl^t Pred leti in pred do-naJn letom izrečena na račun manjšine in še posebej so a,er’^ predstavnikov, fci ter n usovali za KD, marsika-dttto Sou‘n*st,žna beseda samo »i«,' *er so se borili z lojal- s s«™ *■ ^ ''ase manjšine, *ubli ti dnevi sprejel in se prijetno razgovarjal s predsednikom organizacije istrskih beguncev Liberom Saurom, ki je bil po pisanju zadnje številke revije Trieste «capo delle bande ne-re d’lstria» pod nacifašisti? To je mogoče razložiti samo s tem, da so nekaterim ljudem otopeli čuti za delikatna narodna vprašanja in da so se vrgli v naročje Krščanske demokracije, s katero jih že od nekdaj vežejo razredni cilji, ki se ne ustavljajo niti pred dodatnimi davki na zemljišča in zemljiške dohodke, to sl prahi pred vprašanjem, ki je zaradi svoje nepopularnosti in osovrazenosti pripravil vse ostale politične skupine do tega, da so glasovale proti. Najvišji predstavniki SDZ so še torej opredelili za politiko KD, ki je že toliko krivic napravila italijanskemu delovnemu ljudstvu in naši manjšini še posebej. Kaj pravijo k temu ljudje, ki so zaupali svoje glasove tem ljudem? Ali bodo na bližnjih političnih volitvah še glasovali za tako politiko, ki gre vštric s politiko KD, ali pa bodo zaupali svoj glas predstavnikom levičarskih strank, katerih predstavniki si edini brez strahu upajo spregovoriti v obrambo naše manjšine, dejanje, ki ga od pokroviteljev SDZ nismo nikoli pričakovali, pa tudi ne dočakali? In končno! AH se pod imenoma SDZ in SKS res vidi samo enega, ali morda največ dva človeka, ki diktirata svojo voljo skupini ljudi, njim in vsej manjšini v sramoto? l>rv’e 1 nai bi ga po besedah ihan n meščana pokopali nič *t»alj„ . v oslovsko kostnico. "ti le odgovornosti, da prihod fašizma tn slovenskega ljud-^ ‘ *a »n. mogoče glasovati POr°f‘lo lupana, ki je pred Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je med' 5. in 11, januarjem 1957 rodilo 14 otrok, umrlo je 23 oseb, oklicev je bilo 8, porok pa pet. RODILI SO SE: Orlando Malič, Lucia Aguzzoni, Giuseppe Sortino, Graziella Cechini, An-tonella Patini,. Graziano Cor-si, Annamaria Pettarin, Roberto Colussi, Annalisa Beltrame, Patrizia Quaili, Donatella Manfreda, lolanda Mer-vizči, Claudio Pecorari in Ric-cardo Cianetti. UMsRLI' SQ: duhovnik 80-letni Pietro Mosetti, 73-letna Caterina Brumat vd. Marega, 84-letna Anna Maria Perco vd. Bressan, upokojenka 8o-letna Angela Setničar, 80-letna Fi-lomena Cappellani vd. Cuma-rini, 84-letna Amalija Stubelj vd. Lukežič, 31-letni kmetovalec Giuseppe Perco, spolovinar 55-letni Francesco Nie-derkon, pomorščak 29-letni Do-menico Bussani, gostilničar 72-letni Franc Saksida, upokojenka 52-letna Stanislava Kopa-čin vd. Fuduli, upokojenec 58-letni Luigi Pinella, 60-letha Irma Derov por. Toroš, spolovinar 43-letni Angelo Mon-tico, državni upokojenec 71-letni Ferpando Singatti, o-snovnošolski učitelj 61-letni Giuseppe Doria, trgovka 71-letna Olga Culot, 84-letna Frančiška Breščak vd. Breščak, zi-naravne pra- \ dar 37-letni Marcello Tonut, 79-letna Guglielmina Pasqui vd. Caviccht in 73-letna An-dreana Leban. OKLICI: Antonio Di Giulio in Bettina Santamaria, kmetovalec Aldo Sošol in Gina Peruzzi, mehanik Giovanni Campagnolo in Luciana Da-vanzo, agent javne varnosti Nazareno Matera in Adriana Ricci, mehanik Lino Siega in šivilja Julija Košuta, sel Be-nito Blazan in Eisa Zanetti, agent javne varnosti Sergio Culot in Amorina Madafferi. POROČILI SO SE: uradnik Sergio Doratti in Laura Ma-cedonia, trgovec Benito Maz-zulin in uradnica Maria Lu-gano, uradnik Raffaele Zan-eaner in Noemi Fontanin, o-rožnik Secondo Cioci in Irma Peloi, šofer Antonio lan in Raffaela Štucin. Obmejni promet v letu 1957 V lanskem letu je s prepustnicami in dvolastnišlkimi izkaznicami prekoračilo mejo med Italijo in Jugoslavijo nad en milijon oseb. Z navadnimi propustnicami je prišlo iz jugoslovanskega obmejnega pasu nad 600.000, iz italijanskega obmejnega pasu pa je šlo v Jugoslavijo okoli 266.000 oseb. Največji promet je na solkanskem bloku, takoj za njim pa je blok pri Rdeči hiši. Kemična tovarna S0LVAY Cez kakšna dva tedna bodo v SOLVAY v Tržiču obnovili notranjo komisijo, ki je bila doslej sestavljena iz štirih predstavnikov FILC - CGIL, dveh predstavnikov CISL in enega predstavnika UIL. FILC se bo na volitvah predstavila s sledečimi kandidati: Er-vino Zanolla, Carlo Biasinol, Luciano Corbatto, Ottorino Damo, Guido Merlo, Tullio Passon ,Mario Zuppel, Giuseppe Bergamasco in Erminio Peli is. Položaj v SAF0G Po izjavah predstavnikov ravnateljstva livarne SAFOG se bo delovni čas v treh oddelkih »krajšal od že nenormalnih 40 delovnih ur na teden, na 24. Do tega ukrepa naj bi prišlo zaradi .pomanjkanja dela. Prizadel bo okoli 140 delavcev. Ker je doslej zaradi skrčenja delovnega časa prizadetih okoli 100 delavcev, bo z znižanjem delovnega časa v SAFOG oškodovanih kakšnih 240 družin. Notranja komisija si prizadeva, da bi zaščitila interese delavcev in je predlagala za jutri sestanek s predstavniki ravnateljstva, na katerem naj bi se podrobneje pogovorili o nastalem položaju. Vsem parlame-.tarcem naše pokrajine pa je poslala poziv, naj se pri ministrstvu za državne udeležbe zavzamejo za prizadete delavce. FIOM je za jutri sklicala pred tovarno zborovanje, vsedržavnemu vodstvu FIOM - CGIL pa je poslala poziv, naj posreduje pri FIM - MARE. Zupan In monarhija PRI, KIPI in vsa demokratična javnost je z velikim nezadovoljstvom sprejela vest, da je župan dovolil monarhističnemu svetovalcu odv. Pedro-niju komemorirati kralja Emanuela III. še preden je sam govoril o pomenu desete obletnice ustave, kakor tudi županovo poveličevanje pokojnega kralja, (ki naj bi ga pokopali v oslavsko kostnico. PRI in KPI sta svoje stališče pojasnili s tiskovnimi sporočili. mobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Cesta zaprta za promet Ker urejajo kanalizacijo v Ul. del Carso, bo cesta zaprta za promet, dokleT ne bodo dela končana. Nove znamke za pse Vsi lastniki psov so dolžni nabaviti za živali metalno znamkico, ki jo dobijo v u-radu v Ul. Mazzini najkasije-je do 28. februarja. Ce bodo po tem dnevu zalotili pse brez znamkic, bodo lastniki plačali globo. Uničujte borovega prelca Goriški župan sporoča, naj vsi lastniki borovih nasadov pregledajo drevje in uničijo borovega prelca najkasneje do 31. januarja t. 1. Delo se mora opraviti v zgodnjih jutranjih urah. Škodljivca se mora položiti na nezaraščen kraj in ga zažgati. Paziti je treba, da ne pride do požarov. Ce lastniki ne bodo dela opravili sami, bo pristojna oblast škodljivca uničila na stroške lastnika in ga še kaznovala po zakonu. TEMPERATURA VČERAJ Najvižja 5,8 ob 16., najnižja 0,4 nad ničlo ob 4. uri. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ’n ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12, tel. 22-68; do 12. ure pa je odprta lekarna Pon-toni-Bassi v Raštelu, tel. 33-4S. - KINO - CORSO. 14.00: «Ena sama velika ljubezen«, K. Novak, J. Chandler, v megascopu. VERDI. 14.00: «Nekaj kar Velja«, R. Hudsoo, D. Winter VITTORIA. 15.00: »Okno v soseščini«, B. Bardot, R. Pel-legrin, mladini pod 16. letom vstop prepovedan, CENTRALE. 19.00: «Pion4rjd Wisconsina» G. Johna, C. Mitchell, v technicolorju. MODERNO. 15.00: »Ognjeno obzorje«. t Zadnji dan ženskega smučarskega tekmovanja v Grindeivaldu Triumf Marchellijeve v smuku v štafeti 3x5 km prva ČSR Dobra vožnja Rekarjevo in Belajeve (obe Jug.) v mešani jugoslovansko ■ češkoslovaški štafeti GRINDEWALD, U. - 20. mednarodno smučarsko prven. stvo Grindetvaida za ženske je končno prineslo zmago tudi I-taliji. Po dobrem plasmaju prvega dne in po nepričakovanem slabem startu drugega dne, je Carla MarcheUi danes v smuku premagala vise svoje tekmice in dosegla daleč najboljši čas meld več kot_ 60 tekmovalkami iz 12 držav. 1600 m dolgo progo s 440 m višinske razlike in 5 kontrolnimi vratci je Marchellijeva v krasnem slogu prevozila v času 1'47”7 in pustila drugo plasirano Avstrijko Hofherr za seboj za celih 1”6. Pogoji za današnje tekmovanje v smeku so bili mat.no slabši kot včeraj. Tekmovalke je ovirala slaba vidljivost in tudi proga, ki je potekala v glavnem po trasi za veleslalom, ni bila v najboljšem stanju. Seveda je vse to koristilo predvsem izkušenim tekmovalkam. Prva je startala Italijanka Vera Schenone in dosegla čas 154”3. Toda že naslednja Avstrijka Hohchletmer je bila s časom 1’50”3.'Tretja je startala Avstrijka Hofherr in prva dosegla čas izpod VSO” in sicer 1’49”3, ki ji je do konca zadoščal za drugo mesto, ker je kmalu nato Carla MaTchelli realizirala odlični čas 1’47”7. Četrto mesto je zasedla Kanadčanka Wheeler, bronasta kolajna iz Cortine, včerajšnja zmagovalka Daen-zer je osvojila šele 5. mesto skupno z Avstrijko Blattl, zmagovalka prvego dne Frandlo-va pa šele 7. mesto. Dopoldne je bila na programu štafeta 3x5 km. TekmovaL ke so morale prevoziti isto progo kot za tek na 10 km. Startalo je 10 ekip od katerih dve izven konkurence. Med lema dvema je bila tudi kombinirana ekipa Jugoslavija -CSR v kateri sta za Jugoslavijo vozili Rekarjeva in Bela-jeva. Takoj v začetku Je prevzela vodstvo Patockova (ČSR) in pustila za aeboj Italijanko Bellone, ki je prvih 5 km prevozila kot druga najboljša. Tretja je izvedla predajo Spie. gelhause (Vzh. Nem.), četrta Petrovska (Polj.) peta Rekar (Jug.), nato pa Reschee (Zah. Nem.), Sterni (Šv.), Vivot (Fr.) in Castšn (Sv.). V drugi tretjini je Čehinja Benekova povečala vodstvo na 2’16” pred Goehlerjevo (Vzh. Nem.), na 2’58” pred Poljakinjo Biegum, na 3’03” pred Jugoslovanko Belajevo in na 4’ pred Italijanko Romanin. V zadnji tretjini je Nemka Kal-lus nekoliko zmanjšala zaostanek, ni pa mogla več preprečiti zmage ČSR. URADNI VRSTNI RED ŠTAFET 3x5 KM: , L Češkoslovaška (Patockova, Benešova, Fialova) 1.10’49"; 2. Vzh. Nemčija (Spielgelhau-ser, Goehler, Kallus) 1.12’27”; 3. Poljska (Krzepomska, Bie-gum, Peksa) 1.14’06”; 4. Italija (Bellone, Romanin, Bottero) 1.16’40"; 5. Zah. Nemčija (Roe. der, Haermle, Koehler) 1.17’ 16”; 6. Francija (Viot, Chavet-noir, Blanc), 1.21’41”; 7. Švica I. (Sterchi, Baumann, Wio-mer) 1.22’51”; 8. Švica II. (Cat-tin, Caspari-Bleuler, Ballesta) 1.28’39”. Izven konkurence je mešana jugoslovansko - češkoslovaška štafeta (Rekar, Belaj in ena Čehinja) dosegla čas 1.14’52”, mešana italijansko - vzhodnonemška štafeta pa čas 1.17’55” URADNI VRSTNI RED V SMUKU: 1. Carla MarcheUi (It.) 1’47’7; 2. H. Hofheer (Avst.) 1’49’ 3; 3. T. Hochleitner (Avst.) t’50”3; 4. Wheeler (Kanada) r50”6; 5. Daenzer (Sv.) in Blatil (Avst.) 1’52” 4; 7. Frandl (Avstrija) 1’53”;8. Vera Schenone (It.) 1’54”3; 9. Myers (ZDA) 1’54”5; 10. Stuve (Nor.) 1’55’T; 11. Deaver (ZDA) 1’55”2; 12. Pia Riva (It.) 1’55”7; 32. Jole Poloni (It.) 2’00”5; 40. Jerta Schir (It.) 2’02”3; 44. Lisa Zec-chini (It.) 2’05”8. KONČNI VRSTNI RED ZA KOMBINACIJO: 1. Hofherr (Avst.) 2.96 točk 2. Daenzer (Sv.) 4.12 3. Marchelli (It.) 5.42 4. VVheeler (Kan.) 7.05 5. Hochleitner (Avst.) 7.37 6. Frandl (Avst.) 7.50 7. Blattl (Avst.) 8.32 8. Beaver (ZDA) 10.08 9. Myers (ZDA) 10.64 10. Stuve (Nor.) 10.97 Avstrijski alpski smučar še vedno nepremagljiv Četrta zmaga Sailerja v smuku z Lauberhorna Odlično 5. mesto Bruna Albertija nazadovanje Avstrijcev Ekipno WENGEN, 11. — Avstrijski prvak Toni Sailer je dosegel enega največjih uspehov v zgodovini smučarskega športa s tem, da je četrtič zaporedom,-. zmagal v smuku z Lauberhov-na. Klasična tekmovalna proga je bila malenkostno drugače speljana in čeprav je bila zelo strma, je bila celo lažja kot prejšnja leta. Dolga ja bila 2850 m z višinsko razlUo 730 m. Tomi Sailer, ki je startal e-najsti, je prehitel vse, ki so startali pred njim. Njegov najnevarnejši nasprotnik je bi’ Amerikanec Wemer, ki je startal takoj za njim in zaostal Je i za 3/10 sekunde. Odlično je i vozil tudi Italijan Bruno Al- i berti, ki se je v končnem plasmaju uvrstil na 5. mesto. Današnji spust je še enkrat potrdil nepremagljivost Sailer-ja, sicer pa je pokazal ekipno nazadovanje Avstrijcev. Na pr. vih sestih mestih sta namreč samo dva Avstrijca, 1 Francoz, 1 Amerikanec, 1 Italijan in l Švicar, medtem ko so biii prejšnja leta na prvih mestih sami Avstrijci. Vrstni red: 1. T. Sailer (Avstrija) 2:25.2: 2. B. Werner (ZDA) 2:25,5; 3. W, Forrcr NSZ stopila v PSI zaradi županovega do kralja Emanuela mu ne bodo nikoli »Gorišlka sekcija NSZ je skupno z ostalimi. skupinami v pokrajini uradno stopila v PSI. Sporazum med izvršnim odborom federacije PSI in nekaterimi predstavniki NSZ, ki je Bil sklenjen na podlagi sklepa vsedržavnih vodstev, je soglasno ratificiral pokrajinski odbor PSI na svoji zadnji seji. Na podlagi tega sporazuma je pokrajinski odbor spreje) v svoje vrste tri člane NSZ z odločujočim glasom.« To vest je pokrajinska federacija PSI poslala za objavo tukajšnjemu časopisju. — —«»--------------- Nesreči na delu Včeraj sta se pripetili v livarni SAFOG >n v tekstilni tovarni v Podgori dve nesreči pri delu. Ob 14.10 si je poškodoval levo nogo 44-letni Rudolf Godina iz Ul. Baiamon« ti 10. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. V zgodnjih jutranjih urah pa se je v tekstilni tovarni ponesrečil prvi delavec Ful-vio Marcantonio iz Ul. Zara 16 v Gorici, Povzročil si je globoko rano na levi roki. Tudi njega so z rešilnim avto- mniiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiminmiiiHiiiiiiiiitnniuuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiintnivfiintviiiiiiiiiiiiiMi Fenomenalni rezultati avstralskih plavalcev Jon Konrads zrušil tudi Breenov rekord na 880 y 15-letni Avstralec je zmagal tudi na 110 yardov za juniorje in izenačil avstralski rekord SYDiNEY, 11. - 15-letni avstralski plavalec Jon Konrads, brat rekorderke lise, ki je včeraj na plavalnem prvenstvu Novega Južnega Walle-sa v kvalifikacijah na progi 880 yardov prosto dosegel najboljši čas in z njim nov avstralski rekord, je danes v finalu postavil na tej progi nov svetovni rekord s časom 9’17”2, ki je za 1”5 boljši od dosedanjega svetovnega rekorda Amerikanca Georga Breena (9’19”2). Doseženi čas velja tudi kot svetovni rekord za 800 m prosto, ki je bil doslej isti kot za 880 yardov prosto in ki ga je George Breen postavil 27. oktobra 1956 v Newhavenu. Kmalu po doseženem rekordu je Konrads nastopil tudi v finalu na 110 yardov prosto za juniorje in zmagal s časom 58”5 in z njim izenačil nov avstralski rekord, ki ga je šele včeraj postavil v kvalifikacijskem tekmovanju David Goodman. Konradsovi vmesni časi za vsakih 110 yardov so bili naslednji: m”6, 274"0, 3’22”8, 4’32"5, 5'42”0, 6’50”0, 8’07”0, 9’17"7. Drugi na 880 yardov je bil John Kissane s časom tretji pa Murray Garretty z 9’4l"4. Ostali rezultati: 220 yardov metuljček: 1. Brina Wildinson 2’24”9 (nov avstralsfki rekord), 110 yardov; 1. John Devitt 56”1 (ta čas je za 9/10 slabši od svetovnega rekorda), 2. Chapman 57”2, 3. Shipton 57"7; 110 yardov prsno: 1. Gathercole l’H”8; Ho yardov hrbtno; John Monckton (19 let) 1*0(2” (nov avstralski rekord). miiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiuiiiiiiiiiiiiiinitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitKiiiMiiiiiiiii Po zadnjem treningu v Bologni «Azzurri» danes v Belfast z Da Costom namesto Grattona Takoj po treningu so reprezentanti odpotovali z vlakom v Rim, kjer se jim bo pridružil Da Costa ODBOJKA PARIZ, 11. — Francoska odbojkarska reprezentanca Je v Parizu na stadionu Pierre de Coubertin premagala italijansko reprezentanco z rezultatom 3:1 (13:15, 15:6, 15:10, 15:13). SABLJANJE BUDIMPEŠTA, 11. — V e-kipnem sabljaškem dvoboju med Madžarsko in Italijo, ki je bilo nocoj v Budimpešti, je zmagala Italija z rezultatom 11:5. Za Italijo so dosegli zmage' Delfino 4, Pavesi 3, Saccaro 3 in Bertinetti 1. za Madžarsko pa: Saikovics 3, Kausz 1, Ba-rany 1 in Baltazar 0. AVTOMOBILIZEM AUCKLAND, 11. — Avstralec Jack Brabham je zmagal na avtomobilski dirki za veliko nagrado Nove Zelandije. Z avtom Cooper je 150 milj dolgo progo prevozil v času 1.53'22"5 s povprečno hitrostjo 127,710 km na uro. CASALECCHIO, 11. — Danes dopoldne se je dr. For.f odločil. Grattona, ki je še vedno v postelji s 38 stopinjami vročine in potemtakem ni sposoben. za potovanje, bo v Belfastu zamenjal Dino Da Costa, ki se bo «azzurrom» pridružil jutri v Rimu in z njimi nadaljeval pot z letalom v severnoirsko prestolnico. Tako se je moral tehnični kapetan odreči kar trem standardnim čl&rtom reprezentance; Cerva-tu, Chiappelli in Grattonu, kar bo nedvomno lahko' imelo resne posledice. V Belfast bodo s posebnim letalom ob 10,30 odpotovali: Azzini, Bugatti, Corradi, Da Costa, Ferrario, Firmam, Ghiggia, Invemizzi, Montuori, Moro, Panetti, Piva-telli, Robotti, Schiaffino, Segalo in Vincenzi. Spremljali jih boido predsednik FIGC Baras-si, podpredsednik Ciceri, svetovalca Colombo in Ferrari, Biancone, dr. Foni, zdravnik Ferrando in maser Farabulli-ni. Z istim letalom bo potovala tudi žena Schiaffina, novinarji, radiokronisti in televizijski operaterji. Točno kot vedno, se je tudi danes pričel zadnji trening v Bologni ob 14.30. Po običajmh atletskih in telovadnih vaish, so se igralci razdelili v dve ločeni skupini pred vrati. Na eni strani so bili Bugatti. Ftr-j mani. Segat o, Azzini, Moro, Vincenzi in Corradi z Ferrari-jem, na drugi strani pa Schiaf. fino, Pivatelli, Segato, Ghiggia. Montuori. Invernizzi, Ferrario in Panetti z dr. Fonijem. Obe skupmi sta izvajali stre. le na vrata toda od obeh vratarjev je branil samo Panetti, Bugatti pa je z obvezo na roki raje miroval, čeprav mu obtolčeni prst ne povzroča več nobenih resnih težav. Prav tako re tudi Firmam ni hotel preveč angažirati v streljanju na vrata, čeprav je poskusil in ni pri tem čutil nobenih bolečin v nogi. Ko je dr. Foni zaključil tudi ta del treninga je igralce raadelil v dve moštvi za krajšo tekmof Na eni strani je zbral branilce Bugattija, Mora, Ferraria, Segata, Robottija in Invemizzija z Azzinijem v vra-tih na drugi strani pa napadalce Ghiggio, Pivatellija, Montuorija. Schiaffina s Cor-radijem, Vincenzijem in Pa-nettijem v vratih. V vodstvo so najprej prišli branilci z golom Segata in takoj nato že z golom inverniz- zi ja. V odlični reakciji so napadalci najprej zmanjšali razliko nato pa izenačili obakrat s Corradijem. Tekma je traja-ja dvakrat po 25’ po njej pa je dr. Foni še 10’ treniral Pa-nettija. Nadomestitev Grattona z Da Costo je narekovala dr. Fo- niju spremembo njegovih načrtov. Da-f Costa je danes treniral v Rimu, v ponedeljek,pa se bo dr. Foni v Belfastu prepričal, če je sposoben za nastop v reprezentanci. Če bo potem bo ne glede na številko na hrbtu, igral srednjega napadalca s Pivatellijem in Mon-tuorijem ob strani, medtem ko bosta Ghiggia in Schiaffino i- iniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiititiiittiiiMMi Danes v Trstu NOGOMET Edera-Fortitudo, diletanti, i-grišče Ponz-.ara. 14.30; Libertas-Cormonese, ailetsn ti, igrišče v Ul. Flavia, 14.30; San Giovanni-Romana Sil ver, diletanti, igrišče pri Sv, Ivanu, 14.30; Muggesana-CRDA, diletanti igrišče v Miljah. 14.30; Cava Romana-Amoco, diletanti. igrišče v Nabrežini, 14.30 KOŠARKA Stock-Messina, žensko prven- j stvo A serije, Športna palača, j ob 16. uri, Stock-Benelli (Pesaro), mo-ško prvenstvo Prve serije. Športna palača ob 17.30; Don Bosco-D’Alessandro Te-rarao, moško prvenstvo B serije. salezijanska telovadnica v Ul, dTst-ia ob 11.30; Muggesana - Duomo Folgore Treviso, moško prvenstvo C serije — skupina C, v Miljah ob 11. uri. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 14. uri. Glavna dirka «Premio dei Vini«, lir 330 tisoč. 2100 m in ena dirka To- UP' HOKEJ NA TRAVI P. Monfalcone-P. Trieste, finale za pokal Brosh, igrišče v Ul. Flavia ob 10.30; HUGBY Triestina Rugby-Col!e*io Pio Decimo Treviso, juniorski tut-nir, igrišče pri Sv. Alojziju ob 12.30; Triestina Rugby-Lancenigo Treviso, prvenstvo »Promozio-ne». .grišče pri Sv. Alojziju ob 14.30. i mela vlogo povezovalcev. Če pa bi se zgodilo, da se dr. Goni ne bi odločil za Da Costo, potem bi bilo možnih kombinacij seveda več. najverjetnejša pa bi bila. da bi Segato igral na Grattonovem me stu, Moro pa zvezo. Takoj po treningu so igralci odpotovali naravnost na postajo in ob 18,22 zapustili Bologno. NOGOMET Roma-Vojaki 4:2 RIM, 11. — V trenmg tekmi je Roma danes premagala vojaško reprezentanco z rezultatom 4:2 (2:0). Gole so dosegli: v prvem polčasu v 29’ Seccni (R.), v 37’ Orlando (R ); v j drugem polčasu v 8’ Meniche’.- j li, v 21’ Carminati (V.), v to’ Pique (V.) in v 45' Menegoi ti (R.). Najboljši na igrišču so bili: Menegotti, Memchelli iti Secchi pri Romi in Piquč, Radiče, Arrigoni in Carminati pri vojakih. Obe enajstorici sta nastopni okrnjeni. Soma brez Da Coste j Panettija, in Ghiggie, Pistrina i in Tessarija, vojaki pa brez ] Pivatellija in Robottija. en------ Grillo in Cucchiaroni se bosta vrnila v Ar{. MILAN, 11. — Tajnik Milana dr. Moi.tanari je- potrdil, da so v teku pogajanja za vrnitev južnoameriških igralcev Grilla m Cucchiafonija v Argentino k njunem matičnem klubu Boca Junior iz Buenos Airesa. Ce bodo finančni por goji argentinskega kluba za Milan ugodni, bosta oba nogo. metaša zapustila Italijo po zaključku sezone 1957-58. (Sv.) 2:26,4; 4. E. Zimmermann (Avst.) 2:27,3; 5. Bruno Alberti (It.) 2:27.9; 6. G. PerilU* (Fr.) 2:28,1; 7. A, Molterer (Avst.) 2:28.3, 8. R. Blaesi (Sv.) 2:28.6; 9. Collet R. (Fr.) 2:28,7; 10. J. Rieder (Avst.) 2:28,8; 11. J. Vuarnet (Fr.) 2:28.9; 12. II. Leitner (Avst.) 2:29,6; 13. F. Wagnerberger (Avst.) 2:29JL 14. E. Hinterseer (Avst.) 2:30,0; 15. F. Andeer (Sv.) 2:30,1; 20. Paride Milianti (It.) 2:32,0; 22. Bruno Burrini (It.) 2:33,2; 29. Italo Polroncelli (It;) 2:34,5, V Brassusu Fedorov (SZ) prvi v skokih n komb. 2ENEVA, 11. — V Brassusu so bili danes popoldne »koki za kombinacijo. Nastopilo je 33 skakalcev iz 9 držav. Vsak tekmovalec je izvedel po 3 skoke, od katerih sta se dva najboljša štela za kvalifikacijo. Zmagal je sovjetski skakalee Leonid Fedorov, ki je s »kokom 84 m dosegel tudi nov rekoiU skakalnice, ki ga j« i-mel od 'ani Finec Filvenci-] nen s skoaem 83 m. Vrstni red: ! 1. Fedorov (SZ) 217,5 (84-76); j 2. Lauger (Vzh. Nem.) 215,5 I (79-75): 3. Kotschkin (SZ) 214,5 j (77-80); 4. Koerner (Vzh. Nem.) (211.5 (82-75); 5. Gundersen ((Nor.) 209,5 (76-78); 6. Gussa-I kov (SZ) 207,5 (81-75); 7. | Schiffner (Nem.) 202,5 (75-70); 8. Janušek (ČSR) 192,5 (75-71); 9. Kalam (SZ) 197,5 (74-75); | 10. Nuesser (ČSR) 194,5 (73-73); | 20. Enzo Perm (It.) 181 (76-77). vrLETIKA Nov evropski rekord Grka Roubanisa (palica) ATENE. 11. — Atenski športni list Athlitiki Echo poroči«, da ie grški prvak v skoku s palico Roabanis postavil no/ evropski rekord z rezultatom 4,69 m. Prejšnji reko.rd je i-mel prav tako Roubanis z rezultatom 4,55 m. Roubanis na) bi po pisanju lista dvakrat preskočil to višino. Po umiku Richardsa in spričo slabe for-me Gutowi>kega, je Roubanis danes med 'najboljšimi skakalci s palico na svetu. Svetovni rekord ima Gutpwsky (ZDA) z rezultatom 482. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Trgt KiNOPROSEK-KONIOVEl predvaja danes 12. t. m. ob 16. uri Universal barvni film; .Kakor orel. Halle kol orej* Film je imel ze velika uspehev — oglejte si ga ne bo vam zal! Igrajo: ROCK HUDSON. CORNELL BORCHERS Kino v Križu D?”»s 12. t. m. ob 16.39 «Čas dopusta* (Tempo di viHgggiatura) Igrajo: VITTORIO DE SICA in ABBE LANE TOmna predvaja danes 12. t.m. z začetkom ob 14. uri barvni film: «MABUZZELLA » Igrajo: MARISA V ponedeljek 13. t. ALLASIO in MASSIMO SERATO m. ob It. uri ponovitev istega filma. r: vojna m BALKANU S ^«ka| izbranih poglavij sem m kar se da udobno, stroji so zabobneli in že h '■ Kn,alu smo leteli proti vzhodu čez Jadransko mor- * ko so se okrotj nas poigravali in preganjali LiRht-Htn, vT,(',lec kr<*«i delo, sem pomislil. Se preden se spusti noč, bon- 111 MtJoJevič odpotovala iz Jugoslavije in vsi sku-Tod^° na potl v Ecript. juRosW,,detlal Sem ratun brez krčmarja, ker nisem upošteval lesčal0 ga podheb)a Jadransko morje pod nami se Je V Sčticu !>/noc*rm*« otoki ln dalmatinska obala so se kopeli ' ,Pr®'®teji smo obalni pa« ln se Jeli vzpenjati, da bi se Rovib sed? nazf>w,ane Dinarske Alpe. Ko smo prispeli do nje-^apJa niLRmo ** hlpom» znašli sredi podivjanega snežnega rPali RmA 11 smo “ ,Pr M naPotill vzdolž planinske verige. abko ^ bomo nekje naili lukrvjo. skozi katero se bomo ritbs s© ž! ' ' Bll° Je vse 7-aman. Vzdolž celotne planinsko ve-Oblakov -. 88,1 strahoten in neprediren zid črnih viharnih l>r**tai0 rume|a med dvema Podnebnima pasovoma. Ni nam nič drugega, kot da se vrnemo tn poekuAamo srečo kak naslednji dan. Posvetovali smo se o tem tudi s piloti Lightningov. Tudi ti so bili istega mnenja. In tako smo zdrveli nazaj v Italijo. Naslednji dan smo znova poizkusili, toda z istim neuspehom. Morje in dalmatinska obala sta se dobesedno kopali v soncu, na vrhovih planin pa smo znova našli prav isti nepro-diren zid oblakov. Ko smo se vrnili v oporišče, me je čakalo razmeroma dolgo poročilo Robina. Vpraševal me je, ali nameravamo priti ali ne, in me opozoril na steklenico ruma. Slabo je kazalo. Vedel sem, da bodo Američani naslednjih nekaj dni potrebovali svoje lovce za spremstvo težkim bombnikom, ki so prav tedaj napadali cilje v Severni Italiji. Dan pozneje sem vprašal svojega pilota, vedrega mladeniča — Novozelandčana, ali po njegovi sodbi potrebujeva spremstvo. Odvrnil mi je, da bova verjetno lahko pobegnila pred vsakim, razen pred modernimi lovci. Če seveda ne bova imela prav poeebne smole. Vprašal sem ga, če bo imel težave brez spremstva lovcev. Veselo Je odvrnil, da ne bo nihče ničesar rekel, če se bova srečno vrnila. Ce pa se ne vrneva, je pa tako vseeno. Sklep se mi je zdel pameten. Obvestil sem Robina, da prideva, nato pa sva krenila sama. V času, ko sva se odpravila na pot, Je bilo lepo vreme. Kmalu sva divjala nad Jadranskim morjem, tik nad vrhovi valov, da bi se ne srečala s sovražnikovimi lovci, ta so križarili v teh vodah. Ko sva se približala obali, sva se pričela vzpenjati. Kmalu so otoki Vis, Korčula, Hvar in drugi ostali pod nama. Ngd obalo je bilo oblačno, vendar oblaki tokrat niso bili tako gosti. Skozi luknje v njih sva videla globoko pod seboj mesto in pristanišče Split z ladjedelnicami in vsidra- nim ladjevjem. Očitno so naju spodaj opazili, kajti kmalu so pričele okrog naju pokati granate protiletalskega topništva v obliki belih oblačkov dima. Obala je hitro izginjala za nama. Letela sva nad hribi, nad golimi in skalnatimi kraji, prek katerih sem te jeseni pešačil k obali. Iz zraka so bila planinska pota videti kot tanke črte, ki se krivuljajo po sivem kamenju. Cim globlje sva prodirala na celino, tem gostejši so postajali oblaki. Na hribih sem opazil tudi snežne madeže. Nenadoma je letalo zajel močan vihar in mali bombnik je jel strahovito poskakovati in se vzpenjati. Nekaj minut sva letela skozi gosti oblak, nato pa se je nenadoma pojavil pred nama vrh hriba. Pilot je moral urno obrniti vstran ali navzgor, da ne bo treščil vanj. Krepko sem se oprijel sedeža. Kukal sem skozi okno, nato pa precej plašno skozi odprtino, ki je zevala na podu letala, in skušal ugotoviti, kje sva. Nisem videl ničesar razen meglenega pokrivala, od koder je štrlelo v zrak kakih deset planinskih vrhov, ki Jih nisem mogel razpoznati. Ko sem jih ves žalosten opazoval, zaslišim v mikrofonu šum. To Je bilo znamenje, da hoče pilot govoriti z menoj. Nataknil sem slušalke. »Sedaj smo nad samim krajem,« je vzkliknil, »držite se krepko, ker se bom skušal spustiti pod oblake.« Oprijel sem se sedeža še krepkeje. Sledilo je nekaj minut poskakovanja in treska skozi beli somrak. Nato je v mikrofonu znova zašumelo. »Nima smisla, da se mučiva še naprej, ker ne morem storiti ničesar. Morava se vrniti domov.« Kar podivjal bi od jeze, ko sem pomislil, da stojijo parti- zani, Robin Whet.herley in Bill Deakin na snegu, nekaj sto metrov pod nama, slišijo zvok motorja in buljijo v nebo. Imel sem padalo pri sebi, pa sem nekaj minut celo razmišljal, ali ne bi izskočil. Toda tako ravnanje bi ne imelo smisla. Bil bi sicer zelo vesel, da bi se znova sešel s prijatelji, toda partizanska delegacija bi ostala prav tako daleč od Kaira, kakor je bila tudi brez tega. Zlovoljen sem sporočil pilotu, da se strinjam z njegovim predlogom, in vrnila sva se domov. Toda naše nevolje še ni bilo konec. Ko sva preletela Jadransko morje, sva ugotovila, da je vso južno Italijo zajel močan vihar z grmenjem. Dež je lil kakor iz škafa, nad obalo so se dvigale prave planine oblakov, ki jih je tu pa tam presekal blisk. Na letališču Lecce nisva mogla pristati, ker so bili oblaki prenizko. Posadka letališča nama je svetovala, naj se skušava spustiti na letališče v Foggi, ki je oddaljena 150 milj proti severu. Toda ko sva prispela tja, se je pokazalo, da tudi tu ni vidljivost dosti boljša kakor v Lecceju. Tedaj se je jel spuščati mrak, zaloge bencina so se približale koncu. Zato nama ni preostalo nič drugega, kot da poizkusiva srečo in se spustiva, kakor veva in znava. Ko sva se končno ustavila na vzletišču prepolnem vode, sem sklepal, da sem se tega dne dovolj naletel. Pred tem sva namreč delj časa krožila skozi menjajoče se sloje oblakov in dežja. Naslednjih 48 ur sva prebila v Foggi, ker nama je silen dež onemogočil vzlet. Ta čas sva se zaman trudila, da bd dobila zvezo z zunanjim svetom po razmajanem poljskem telefonu. Toda ko sva dva dni pozneje vendarle prispela v Bari, sva izv ulela, da so dogodki šli povsem v novo smer. (Nadaljevanje sledi) TRST. nedelja 12. januarja 1958 Leto XIV. - Št. 11 (3856) HHI Cena 30 lir Tel. 94.638, 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini i!R?P?,'aTV°: .UV l)!?‘oTLCCH1 *'• *• n- oad- ~ 1ELKFON DIM IN »4-63« — poštni predal 559 — UPRAVA; UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. _ FodruZ. GORICA: Ul. s. Pelltco MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od I5.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tlaka. Državna založba Slovenije, višine v sirni 1 stolpca: trgovski 80, finančno-uoravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vzak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 6Q din. Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, fekc^i račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - s?5 • izdala Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trst —-- Vsebina volilnega programa KPI Proti klerikalnemu totalitarizmu in proti nevarnosti atomske vojne Covelli je pristal na vse Laurove pogoje za monarhistično združitev Saragat zagovarja nemško združitev povezano z nevtralizacijo Z dejanji naj se začne na mednarodnem sestanku KOMENTAR »BOHBEa (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. - Doba hladne vojne je ustvarila nezaupanje med državami, toda s sklicevanjem na to nezaupanje, se ravno nezaupanje med državami samo povečuje. Zaradi neza upanja med dvema blokoma odgovarja Zahod na (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Minister za zvezo s parlamentom, Ri-naldo Del Bo, je danes uradno obvestil predsednika Zolija, da bo senat ponovno začel z delom v torek 21. t. m. Del Bo se je sestal tudi s elani predsedstva in tajništva, kjer so določili dnevni red zasedanja: preureditev vladnega predsedstva, udeležba računskega dvora pri kontroli.. :--------------- finančne uprave ustanov zP0^. “ en°tn° f.ronto ... ; .1 j - vseh sil, ki jih ogroža demo- rednimi prispevki drzave* kristjanska vladavina, toda pooblastilo vladi za nov ( K_pj je mnenja, da bi skupna cestni zakon itd. Del Bo je obvestil člane vlade, naj čimprej objavijo ukrepe posameznih ministrstev, ki so sedaj pred poslanskimi komisijami in ki bodo prišli na dnevni red zbornice, tako da bodo o vsem tem lahko razpravljali načelniki parlamentarnih skupin, ki se bodo sestali 16. t. m. Prihodnja seja vlade pa bo 14. t. m. Zoli je. kot vsako zadnje sovjetske predloge soboto ^0,0^' v noren-za sklicanje konference, da . . • . . ta ne bi imela nobenega smisla, dokler Sovjetska zveza z dejanji ne dokaže, da je pripravljena na sporazum. co ne da bi pred ..jem pve-bral Bulganinovo pismo, ki ga še vedno prevajajo. Sfaator KPI Scoccimaro je zahteval, naj Pella čim prej poroča v zunanjepolitični kemisiji, sena- »Toda e-eslo «deiania aita' Pajettil ,n Boldrim pa ista u j «aejanja, ^ ^ zaprosila predsednika podan- ne besede* zgubi vsak smi- podeduje, da bi okrambmTn- sel, ugotavlja nocojšnja »Borba*, ker Zahod molči o vseh konkretnih predlo gih in istočasno začenja nove oboroževalne ukrepe. Prigovarjanje, da bi konferenca na visoki ravni poslabšala mednarodni položaj v primeru neuspeha, se ne more sprejeti, kajti položaj ne more biti slabši od sedanjega, ko se ne vodijo nobena pogajanja in ko se na obeh straneh veča oborožitev.* «Popolni mir, o katerem se na Zahodu zagotavlja, da je njihov cilj, ne more biti plod abstraktnih želja. Zato so, ugotavlja «Borba», potrebna konkretna dejanja. Ta dejanja pa se lahko najbolj učinkovito začnejo na konferenci mednarodnega značaja. Nesogla- nister Taviani obrazložil parlamentu vse vojaške obveze, ki jih j.' v imenu vlade spre-, jel na zadnjem pariSkem a-tlantskerp sestanku. O zunanji politiki razpravlja na prvem mestu tudi volilni program Komunistične Jjorba imela več možnosti za uspeh, če bi vse te sile pristale na minimalni program v bodočem zakonodajnem razdobju, ki bi vseboval naslednje točke; borba proti vsem oblikam politične in verske diskriminacije; državni načrt za največjo zaposlenost; splošna agrarna reforma; obnovo Juga; borba proti monopolom; obramba laične države proti vsakemu vmešavanju klera in aktivna politika miru. Končno se v programu opozarjajo vse demokratične stranke na antikomunizem, posebno pa se opozarjajo socialdemokrati in republikanci na narhistično združitev. Covelb upa, da bo dobil «carta bian-ca» za ta pogajanja, ker je podal ostavko z namenom, da bi »skupščini omogočili svobodno sklepanje«. Dejansko pa je Covelli na včerajšnjem sestanku pristal na vse Laurove pogoje. Saragat je napisal za jutr’š-njo #GiusLzia» članek, v katerem ponovno razpravlja o sovjetskih poslanicah za katere pravi, da vsebujejo tudi predloge. ki jih je treba pazljivo proučiti. Poudarja pa. da zaa-nje Bulganinovo pismo «ne c-menja najvažnejšega vprašanja — nemške združitve«, ker »brez združitve ne inore bit' pomiritve v svetu«. «Po drugi strani, piše Saragat, pa nima smisla misliti, da je združitev mogoča brez koncesij Rusiji. Negativno je zahtevati združitev in pri tem ne bri pripravljen; na plačanje cene. Prav tako je negativno sprejeti nevtralizacijo brez združitve.* Po njegovem mora biti torej «združitev povezana z Domneve in ugibanja po vsem svetu o izstrelitvi sovjetske rakete na Luno Radijske postaje so ujele znake, podobne znakom prvih dveh sputnikov - V Moskvi izjavljajo, da jim ni nič znanega o raketi ali o novem sputniku vse predloge, ki so jim jih I vrst0 sporazumov o nevtra,- Jcomunisti ponudili za sodelovanje ob vsaki priliki, ko je bilo mogoče ustvariti široke demokratične in laične skupnosti. Včeraj sta se sestala Lauro in Covelli, danes pa je bil prvi dan izredne skupščine Co-vellijeve stranke, na kateri bodo pooblastili tajništvo, naj nadaljuje s pogajanji za mo- nem področju in razorožitv’ Po drugi strani pa bi pomanjkanje pobude za združitev lahko imelo za rezultat nevtralizacijo brez združitve.« Saragat zagovarja sestanke na najvišji ravni, toda «pred tem je potrebno skmo proučiti teren razpravljanja, kar morajo o-praviti diplomati.* A. P. HELSINKI, 11. — Radio v Helsinkih je danes ujel radijske znake na valovni dolžini, ki sta jo uporabljala oba sovjetska sputnika. Takoj po tem sporo- čilu so tehniki radijskih in drugih postaj' ter opazovalnic vse Evrope in ostalega sveta začeli poslu- šati in so ugotovili točnost finskega sporočila. V zvezi s tem so se pojavile raznovrstne domneve. Zaradi posebne karakteristike znakov so nekateri začeli zatrjevati, da ti prihajajo od sovjetske rakete, ki leti na Luno. Drugi tehniki pa so govorili o možnosti, da znaki prihajajo od radio - teleskriptorjev. Vendar pa so tehniki agencije «United Press«, ki so znake ujeli in jih preštudirali, to možnost izključili. V raznih evropskih tehničnih krogih domnevajo, da pri- hajajo znaki od radia neke rakete, ki jo v Sovjetski zvezi gleških znanstvenih krogov je potrdil tudi prvi tajnik sovjetskega poslaništva v Londonu Modin, ki je izjavil, da mu ni nič znanega o izstrelitvi novega satelita. Tudi v glavnem štabu organizacije mednarodnega geofizičnega le- družbe BBC zatrjujejo nocoj, ta niso dobfa ^ Moskv* no. da prihajajo znaki od nekega teleskriptorja, ki oddaja v ko- deksu. Predstavnik te družbe je dejal, da znaki ne bi mogli prihajati od rakete ali sputnika, ker je bila njih jakost vedno enaka in ni postopoma pojemala. Skepso an-iiiiiiitiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiitmiiiiiiimiti Veliko število smrtnih obsodb v Alžiru bene informacije o izstrelitvi rakete, kakor določajo mednarodni sporazumi. Vsekakor pa so prve vesti o skrivnostnih znakih vzbudile veliko pozornost in zanimanje. Listi so jih objavili z velikim poudarkom na prvih straneh. V Moskvi so v zunanjem ministrstvu, pri državnem odboru za kulturne stike s tujino ter pri akademiji znanosti izjavili, da nimajo nobene informacije o morebitni izstrelitvi novega satelita ali rakete v Sovjetski zvezi. Tiskovni urad zunanjega mini-PARIZ, 11. - Od 19. junija ! ftrstva je poudaril, naj se ni- _ . . . Irn« vin n^mnlrnin lll-odnn Ktsn. baje preizkušajo na Zemlji, »*. ..... , ne da bi jo izstrelili. Trdijo, ■ do danes so francoske oblasti *aJ. ne Prlca^uJe uradno spo-da gre morda za radijski od- izvršile v Alžiriji 104 smrtne ročilo ^ v zvezi s temi vestmi dajnik rakete, ki jo bbdo po- obsodbe. 42 Alžircev je bilo Moskovski radio pa je no- slali na Luno, in to iz dveh vzrokov: Rusi so večkrat izjavili, da izstrelitev rakete na Luno ni daleč; z druge strani pa so znaki, ki so jih ujeli, bili mnogo jačji kakor znaki prvih dveh sputnikov. Iz tega sklepajo, da gre za večji oddajnik, kakršni so bili na dveh sovjetskih sputnikih. Medtem ko londonski večerni listi z velikim poudarkom pišejo, da so Rusi izstrelili nov sputnik, so angleški opazovalci zelo rezervirani. Tehniki usmrčenih v Alžiru. 40 v Co-; coi ie drugi sputnik stantini in 22 v Oranu. V ' napravil 973 krogov okoli Zem-istem času je bilo spremenje- ?->e- Radio ni omenil, da bi nih v zaporno kazen 265 smrtnih obsodb. Te podatke objavlja francoski tisk, ki dodaja, da sedaj čaka v alžirskih zaporih 264 obsojenih na smrt odgovor na prošnjo za pomilostitev. «»------ NEW YORK. 11. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld bo odpotoval v sredo v London. izstrelili raketo ali sputnik. Govoril pa je tudi o možnosti poletov na Luno in na druge planete. Dejal je, da je s tehničnega stališča polet na Luno mogoč «tudi sedaj«. Po računih sovjetskih znanstvenikov bi tak polet trajal 115 ur s hitrostjo približno 36.000 kilometrov na uro. Ravnatelj nadzorstvenega centra italijanskega radia in televizije v Monzi inž. Gian ljen jutri v »Unita«. Program se deli na pet točk' in ga je sestavil poseben odbor pod predsedstvom pajette pod naslovom uProt i klerikalnemu totalitarizmu in proti nevarnosti atomske vojne, za demokratično alternativo ir.iru, dela in napredka». Prva točka programa je posvečena zunanji politiki in zahteva; atomsko nevtralnost I' talije, njeno podporo za ustanovitev brezatomskega področja v Evropi, prekinitev a-tomskih poizkusov, prepoved atomskega orožja, obnovo pogajanj z ZSSR za pomiritev , - . , • in razorožitev, priznanje LR šanje o ravni konference, j Kitajske, podporo stvari neod- partije Italije, ki bo objav- 1 iHimiiiiiiiMitiimmiiitHmtiiiiiitfiiimiiiiiiinaiMiHiuiiiutMiMiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Pietro Galligioni pa je danes Mac Millanove izjave o mednarodni konferenci »Pristal bom na vsako metodo ki bi pripomogla k obnovitvi razgovorov“ ugotavlja »Borba*, prav tako ne bi smelo ovirati njenega sklicanja. Važno je, da je vsebina dela konference izpolnjena z iskrenimi napori in konstruktivnimi cilji in da se v zvezi s to konferenco zagotovi čim širše in nepristransko obravnavanje mednarodnih vprašanj. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da je ena od pozitivnih strani Bulganinove poslanice, da Sovjetska ’ zveza predlaga konferenco na visoki ravni, katere bi se udeležile tudi države, ki ne pripadajo blokom. Načelen sprejem tega predloga, zaključuje »Borba*, bi lahko omogočil ures visnosti in svobode arabskih narodov proti vsakemu kolonializmu, katerega izraz je Eisenhowerjeva doktrina, pobijanje velikih .mednarodnih monopolov in obramba koristi Italije ter delavstva »ploh. Ostale točke so posvečene notranji politiki in zahtevajo, da bi bila Italija moderna država brez nezaposlenih in brez siromaštva in zaostalosti. Zato KPI zahteva odstranitev veleposestnikov, omejitev monopolov v industriji in gradbeništvu, omejitev privatne iastnine, ki ne sme biti večja od sto hektarov, okrepitev in demokratizacijo državnih podjetij in javnih u-stanov V posebni točki se zahteva izvajanje ustave: ustanovitev ničenje ideje o konferenci I dežel, razveljavo vseh faši velikih in malih držav, ki daje največ upanja za demokratično rešitev mednarodnih vprašanj in za sporazum.* B. B. stičnih policijskih zakonov in laičnost države. Glede šolstva zahteva KPI obvezen in brezplačen pouk do 14 let in prevladovanje državnih šol KPI priznava, da danes ni mMIIIIHIiminilllllHIHHHIIImlllllllllllHIHIIIIimilllllMIIIHIIHHIIIIinMtlMIIIIIIItllllHIIIIIIIII 7 dni v svetu (Nadaljevanje z 2. strani) čin. Kakor se pidi, omenja Dulles tudi diplomatsko pot za pripravo konference in ne vztraja, naj hi kot priprava nanjo bila edinole konferenca zunanjih ministrov. Znano pa je, da se vse konjerence pripravljajo po diplomatski po ti. Ce je temu tako, bi torej sedaj šlo le za čas, v katerem naj te konferenca skliče. Dulles je tudi izrekel prepričanje, da se bodo razgovor i o razorožitvi v krut Kem nadaljevali. Značilno je, da je omenil snoves zahodne predloge, Čeprav je dejal, da se ti ne bodo mnogo razlikovali od dosedanjih. Kakor vidimo, je torej na obeh straneh opaziti nekoliko elastičnosti, ki bo morda vendarle pripeljala do obnovitve stikov Me Millanove težave Predsednik britanske vlade Mac Millun je pretekli teden odpotoval na uraden obisk v azijske države Common-wealtha. Najprej se je ustavil v Noven Delhiju, kjer se je sestal z Nehrujem in z indonezijskim predsednikom Su-karnom. Na svojem potovanju bo skuial neposredno zbrati mnenje azijskih držav, ki se odločno zavzemajo za politiko pomirjenja in obsojajo Dulle-sovo politiko, s katero se skuša povezovati tudi Mac Miltonova vlada, Prav pred njegovim odhodom pa je finančni minister Thornepcro/t nenadoma odstopil. Z njim je odstopilo tudi več članov njegovega resora Ta odstop je povsem iznena-dil britansko javnost, ki je pričakovala prej odstop drugih ministrov. Znano je nam- reč, da so v britanski vladi ostro nasprotja tudi glede rešitve ciprskega vprašanja. Novi ciprski guverner Foot je namreč pripravil nov načrt, ki vsaj načelno priznava pravico ciprskegu prebivalstva do samoodločbe in jirtdlngn podajanj« z nadškofom Makano-som. Thornegcroft pa je svoj odstop opravičil z obtožbo ostalih članov vlade, da se pro-tivijo odtočnim ukrepom proti inflaciji. Laburisti pravijo, da je Mac Millan oh odhodu zapustil za seboj zniedo in da so sedaj korak bliže novim volitvam. Medtem pa je Thor-neycroftov naslednik Amor-g razpisal posojilo 500 milijonov šterlingov. V Moskvi so ta dogodek komentirali v smislu, da je Thornegcroft odstopil, ker se je uptl še večjim vojaškim izdatkom, ki so jih zahtevali ostali člani vlade. V Novem Delhiju se je Mac Millan, kakor rečeno, sestal tudi z indonezijskim predsednikom Sukar nom Govorila sta o sporu Indonezije s Holandsko, Govori se, da je skušal Mac Millan posredovati za ureditev spora Zadnje čase se govori tudi o morebitnem zahodnonemikem posredovanju. Sukamo poudarja, da želi Indonezija spor ti-rediti na miren način. Seveda pa mora Holandska priznati pravico Indonezije do Zahodne Nove Gvineje in začeti razpovore s te osnove. Te dni je indonezijska de-Beograd, Zavzema pa se, naj bi najprej sklicali konferenco zunanjih ministrov z omejenim številom udeležencev - Priprave za predčasne volitve? NOVI DELHI, 11. — Na tiskovni konferenci, ki jo je imel danes v Novem Delhiju, je predsednik britanske vlade Mac Millan izjavil, da bi morali vsako konferenco na nayvišji ravni z vzhodnim blokom prej pripraviti s konferenco zunanjih ministrov. Konferenco zunanjih ministrov pa bi morali prej skrbno pripraviti po diplomatski poti. Mac Millan je govoril predvsem o razorožitvi in o zadnjih Buiganinovih pismih. Omenil je svoj predlog za pogodbo o nenapadanju in dejal: »Mislil sem, da taka pogodba ne bi mogla škoditi. Preprečila bi vsaj, da bi se drug drugega napadli. Ne umaknem ničesar, kar sem predlagal. Ce je mogoče skleniti pogodbo ali podati skupno izjavo, bi jo morali podati v imenu tiste varnosti, ki je potrebna nam vsem. Pristal bom na vsako metodo, ki bi pripomogla k ponovnim razgovorom. Vse kar želim je, da ostanemo na poti, ki pelje do razorožitve. Razorožitev glede običajnega orožja se mora izvesti vzporedno z zmanjšanjem ali ukinitvijo jedrskega orožja*. Ko ga je neki novinar vprašal ali ima Velika Britanija zaupanje v Sovjetsko zvezo, je Mac Millan odgovoril; »Ne b: imeli prav, če bi bili ciniki in bi trdili, da ni nobene možnosti sporazuma. Toda prav tako bi bilo nesmiselno imeti preveč zaupanja in se odpovedati vsaki obrambi vsaj do tedij, dokler se zaupanje ne bo povečalo« V zvezi z zadnjim Bulgani-novim pismom je Mac Millan izjavil, da je bolj naklonjen konferenci zunanjih ministru/, kakor so to preidiagali na konferenci NATO, kakor pa konferenci. na kateri bi bilo veliko držav »Prvikrat, ko se je govorila o morebitni konferenci, je do dal, smo mislili na nekaj ta-kegi. kakor je bila ženevska konferenca, t. j. nakonferenco »štirih velikih« z morebitno u-deležbo ene ali dveh drug h držav. To kar se imenuje »vrhunec«, je sedaj postala prava veriga goTa s številnimi vrho vi: okoli 30 vlad, če ne več. S tako velikim številom udeležencev ne bi mogli govorit’ o konferenci, pač pa o razpravi« Mac Millan je nadaljeval: »Z manjšim številom udeležencev se lahko organizira konferenca, na kateri bi bilo res mogoče kaj napraviti. Zaradi tega menim, da je načrt, ki se je pripravil na konferenci NATO najprimernejši.* Na vprašanje ali med svojim sedanjim potovanjem po dr-žavah Commonwealtha mtslt pripraviti neke vrste zavezništva. podobnega dvema že obstoječima blokoma, je Muc Millan odgovoril, da nima nobenega namena »ustvariti neravnotežje v sedanjem položaju« »ZDA, je dodal, so velika iL la. SZ je druga velika sila. Commonwcalth je' skupina zelo važnih držav, in je zelo važen zaradi svojega posebnega značaja, ker združuje vsa plemena in vse vere. Sama sila legacija obiskala kjer se pogaja za nakup orož ja, ki ga Indonezija potrebuje za si jo notranjo varnost 1 in samo orožje ni to. kar m. Beograd bo obiskal o krat- mislimo Mi nočemo škodit. kem tudi Sukamo. * ravnotežju, ki je do danes o- hranilo mir. Commonwealth je za mir.« Glede raketnih oporišč v Veliki Britaniji je Mac Millan izjavil: «Imeli smo bombnike opremljene z atomskimi bombami že od leta 1947. Pozneje smo imeii bombnike, opremljene z vodikovimi bombami. Raketa ni nič drugega nego atomska bomba ali vodikova bomba v drugačni obliki. N. nobene raziike. To politiko je začel Attlee in jo je nadaljeval Churchill. Ni vzrokov, da bi jo jaz spremenii.« Na vpraranje v zvezi s ho- landsko-indonezijskim sporom zaradi Zahodne Nove Gvineje je Mac Millan izjavil samo, da upa na miren sporazum. ' Medtem pa pišeta angleška lista «Daily Express» in »Dalij: Herald«, da je Mac Millan dal navodila predsedniku konservativne stranke lordu Haii-shamu, naj prouči sedanje organizacijsko stanje stranke v zvezi s splošnimi volitvam’ ki bi utegnile biti spomla i: ali poleti. «Daily Express» piše, da ni bil sprejet še noben dokončen sklep o volh-vah, toda Mac Millan je mnenja, da mora biti vlada pripravljena, da po potrebi razpiše volitve pred jesenjo. «Da ly Herald« pa pravi, da je Mac Millan pred odhodom dal na vodila, naj vodstvo stran xe «preceni» možnosti stranke ‘n naj mu ob njegovem povratku predlož’ zadevno poročilo. Maurer naslednik P. Groze BUKAREŠTA, 11. — Romunska velika skupščina je danes izvolila Georgeja Maurera za predsednika prezidija skupščine kot naslednika umrlega Petra Groze. Maurer je bil do sedaj zunanji minister in podpredsednik velike ljudske skupščine. BEOGRAD, 11. — Bivši a-meriški poslanik v Beogradu Riddleberger, ki je bil imenovan za poslanika v Atenah, je nocoj odpotoval iz Beograda. Riddleberger se bo najprej vrnil v VVashington, kjer bo poročal o položaju v Jugoslaviji in bo šele nato prevzel svoje novo mesto v A-tenah. | ponoči izjavil agenciji Ansa: «\ sakikrat, ko so se poslušali znaki prvega in drugega sputnika, ni nikoli bil sprejem tako čist. Tudi to dejstvo lahko privede do dvomov glede obstoja znakov, ki naj bi prihajali od rakete ali sputnika; vendar pa se ne izključuje morebitni obstoj rakete, ker ni od držav, ki lahko izvršijo take izstrelitve, prišlo nobeno sporočilo«. Ameriški novinarji, ki sledijo dejavnosti v oporišču Cape Canaveral. pa medtem zatrjujejo, da bi utegnili prihodnji teden napraviti nov poizkus z raketo »Vanguard« in satelitom. Vsekakor pa a-meriške oblasti ne mislijo to pot objaviti nobenega sporočila, dokler ne bodo gotove, da je poizkus uspel. m n m miti intimni Eisenhower bo pustil odprta vrata /a razgovore s SZ na visoki ravni Tudi Adenauer nadaljuje proučevanje Uuluaninovih pisem Finska vlada je že odgovorila na prvo pismo VVASHINGTON, 11. — Kakor izjavljajo vladni funkcionarji, bo predsednik Eisenhower verjetno poslal v prihodnjih 24 urah svoj odgovor maršalu Bulganinu. Pripominjajo, da bo odgovor »pustil odprta vrata« za razgovore s Sovjetsko zvezo na najvišji ravni. Zavrnil pa bo tezo, naj bi razgovori bili v prihodnjih dveh ali treh mesecih. Tudi iz Bonna poročajo, da je kancler Adenauer nadaljeval danes popoldne proučevanje Bulganinovega pisma. Pri tem so sodelovali tudi zunanji minister von Brentano, poslanik Blankehorn, predsednik zunanjepolitičnega odbora v Bundestagu in načelnik tiskovnega urada zvezne vlade. Predvideva se, da se bodo v ponedeljek dokončno odločili o obliki in vsebini .odgovora. Voditelj socialdemokratske opozicije Ollenhauer je v zvezi z novim Bulganinovim pismom izjavil, da je treba pismo in priloženo spomenico skrbno proučiti. Pripomnil je, da pismo konkretizira in v nekem smislu spopolnjuje prejšnje Bulganinovo pismo. Pri odgovoru je treba upoštevati, da ni bil še poslan odgovor na prvo pismo. Dodal je, da gre za iskanje poti, ki naj privede do »nadzorovane razorožitve«. Zvezni tiskovni urad je danes objavil besedilo zadnjega Bulganinovega pisma, ki vsebuje enake predloge in argumente kakor pismo ostalim državam in poudarja še posebej, da je združitev Nemčije eno najvažnejših mednarodnih vprašanj, ki jih je treba rešiti. S tem v zvezi ponavlja.^ da je najboljša pot za zdru žitev sporazum med obema državama, ki naj bi pripeljal do nemške federacije. V zvezi s predlogom za brezatomsko področje pravi Bulganin, da je izvedba tega načrta v prvi vrsti odvisna od Zahodne Nemčije. Zatem svetuje Bulganin bonnski vladi, naj ne postavi raketnih oporišč na svojem ozemlju, in omenja, da se je bonnska vlada pri podpisu pariških sporazumov obvezala, da ne bo nikoli uporabljala sile za spremembo sedanjih nemških meja. Zato ne bi smela bonnska vlada nasprotovati pogodbi o nenapadanju. Bulganin zagotavlja nato A-denauerju, da bo Sovjetska zveza, kar se tiče umika tujih čet z brezatomskega področja, začela prva umikati čete iz Nemčije. Zatem omenja možnost, da Sovjetska zveza postavi na dnevni red predlagane mednarodne konference vprašanje širših trgovinskih sporazumov z Nemčijo. V pismu, ki ga je Bulganin poslal danski vladi, poudarja med drugim, da odklonitev Danske in Norveške, da bi sprejeli jedrsko orožje in dovolili raketna oporišča na svojem ozemlju, prispeva k miru in k mednarodnemu po-mirjenju. Sklep obeh skandinavskih držav pomeni po mnenju Bulganina tudi, »da obstaja podlaga, da se v vsej Severni Evropi ustvari brezatomsko področje « Pri tem pa Bulganin obžaluje, da je Danska na sestanku NATO pristala na predlog, da se poveljstvu NATO dajo na razpolago izstrelki in da se ustvarijo a-tomske zaloge ter na raketna oporišča v drugih državah. Finska vlada pa je včeraj odgovorila na Bulganinovo pismo od 10. decembra. V svojem odgovoru »ugotavlja z zadovoljstvom, da vprašanje razorožitve zavzema glavni del 74 milijard dolarjev v amcriSKem proračunu VVASHINGTON, 11. — v poučenih krogih se je izvedelo, da bo predsednik Eisenhovver v svoji finančni poslanici, ki jo bo poslal kongresu v ponedeljek, zahteval odobritev proračuna z rekordnim znesKom 73 milijard gyo milijonov dolarjev. Ta znesek vsebuje več milijard dolarjev za izstrelke, za astronavtska raziskovanja ter za druge ukrepe s tem v zvezi. Proračun se nanaša na novo finančno leto, ki se začenja I. julija, in določa 1R)0 milijonov več izdatkov kakor letos. Vštevši pomoč ameriškim zaveznikom, bo znesek, ki ga bo predsednik predlagal za obrambo, znašal 45 milijard 800 milijonov dolarjev, kar pomeni 64 odstotkov celotnega zneska. Za pomoč tujim državam določa prordčun 3 milijarde 868 milijonov dolarjev. V poučenih krogih pravijo, da je predsednik mnenja, da bo potrebno za raziskovanja v zvezi z raketami potrebno po-„ ,, . , _. , rabiti 5 milijard 300 milijonov a!*- Fin,ka dolarjev, t. j. 1 milijardo več . .. .. kajj0r iansg0 |eto ter nad 2 milijardi več kakor leta 1956. Eisenhovverjeva poslanica in vlada pripominja, da se zaveda odgovornosti kot članica OZN ter da je njeno stališče, kar se tiče razorožitve, jasno in pozitivno. To se je pokazalo tudi na skupščini OZN. Na koncu pravi odgovor, da je finska delegacija pripravljena odobriti in podpreti «vse dobro premišljene in izvedljive načrte« s tem v zvezi. proračun bosta uničila sleherni up ameriškega prebivalstva, da se bodo davki znižali. Predsednik je namreč mnenja, da se davki ne smejo spremeniti zaradi večjih izdatkov, ki jih vlada zahteva za oborožitev. TURISTI, ki prihajate v Trst Priporočamo vam, da se pri nabavi blaga ln hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovine, ki oglašajo v ePRIMORSKEM DNEVNIKU». Postreženi boste 2 dobrim kvalitetnim in zajamčenim blagom. Tvrdka LORENZI TRST, Ul. S. Lazzaro 17, telefon 24-245 Izvaža: KOLESA, LAMBFETE, VESPE, AVTOMOBILE MOTORJE vse po izredno nizkih cenah. mm UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material TRST. UL. CICFRONE ». Tel. 31-136 37-725: relegr^ lMPEXPORT TR1ESTE IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST Ul. Moren 7 Telefon št. 28373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi r inozemstvo CICLO A.MELILLO - 7RS7 Ul A. Cacu* J Ribarič Ivan IMPORT ♦ EX PO RT VSEH VRST LESA IN TH1HH GOKIV TRST — ULICA F. CRISPI 14 - TEL. »3-542 ULICA UELLE MII.IZ1E 14 - TEL »6-514 MOTOM 48 CCM delfinu um K M DO ha VI, ZA motorje MOSCHION # FKlbORl Zastopnik; MOTO OILEKš MOTOM IT ALI Čudoviti ' moto k vas pelje po' Prodaja rr Je In avti bra p rilo PRIT'El in naduri d e 11 za m o * o 1 Z N I 7 A N K 1’HST. U. Valdinvu ts m m x\\ ottohre II lei r NAROČNIKE IN BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA vabimo, naj poravnajo tudi letos celoletno naročnino za leto 1958 v znesku 4900 lir vnaprej, in to najkasneje do 10. II. 1958. Vsak tak plačnik bo prejel za nagrado lepo slovensko knjigo. 1 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA v. J RADIO SOSSI O PO IM Trg I*. Moiito lt«» 4 (pri Aoli) Tul. Jfii 155 VELIKA RAZPRODAJA ZARADI OBNOVITVE TRGOVINE raznovrstnih radijskih in televizijskih aparatov " hladilnikov ZOPPAS - FIAT - štedilnikov *a drva. premog, plin in elektriko - vseh vrst H*al' nikov. lestencev, električnih luči - razprodat* instalacijskega materiala.