Poštnina plačana v gotovini • , Cena 1.50 din *•',*)} ^^^flfl^^^^^^ ^^^m ^^L ^^^^^^^fe ^^^^H^^^ ^^^^^^^fc ^^L. Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša j^i,,. h* ^T^^^^^^^k^^^W^^^L ^^^^^^^H i^^^^^^l^B ^^B^^^H ^^^^ mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na ^ «f >-'..:• , » T' ^^^^^^^ ^B^^^ • ^^^^^^H^ ^^^^^^^^|-^^H^^^^P ^^^^^. ^om P° raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo ^^^^^Ll^f1 + -> - y ^^^^ ' ^^1 ^^B ^^1 ^^H fl^B^^K ^V^^ 1O din ' Urcdriištvo: Celje, Strossmayerjeva ^^^^^^^H^fe ^^^^^^__ '** ' ¦¦ ^^^^^^^^B ^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^v ^^^^^^^^ ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // ^^^B^^^^^B ^^^^^^^tt^ _ ^^^^^^^H ^^^^^^^^^H fl^^^^^^V^^^^^^^^^ Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem ^^^H^^^^H ^^^^^^^^W y^& ^^^^ ^^^^^^^V ^^^^^^^^P¦ ^^^^^^F^^^BI^^^L čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 iefo XXI. Cefte, petek 14. juliia 1939 Sfev. 29. Janko Lavrič (Pariz): 0 prodaji itase celuloze in hmelia Pariz, 12. julija. Pred tedni in meseci so krožile v ju- goslovenskem časopisju vesti o namera- vani ustanovitvi novi]i državnih tovarn za celulozo, a gotovega se še da- nes ničesar ne ve. Tukaj v Parizu pa je bila te dni ustanovljena delniška dru- žba s kapitalom petih milijonov franko v za prodajo te ccluloze (»Comptoir fran- co-yougoslave pour la vente de Pate *a papier«, S. A., Frs. 5,000.000.—), ki naj bi dobila izključno prodajo snujoče se družbe »Jugoslovenska celuloza«. Tu ne nameravam pisati o državnem podjet- ništvu, ne o tujem kapitalu, marveč le o važnosti neposrednc trgovske organ i- zacije: nove tovarne niti ne obstojajo, niti se ne vc točno, kje bodo stale a prodajna organizacija v inozemstvu za to blago, finančno močna delniška dru- žba, že obstoja! Zastopnik Seligmanove finančne sku- pine je šele pred dvema tednoma od- potoval v Jugoslavijo, da poišče prime- ren kraj za te tovarne. Benečani so pravili, da je treba pluti po morjih, živeti pa ni treba. Prav tako paradoksno zveni gornja vest, da se naj- prej ustanovi prodajna družba in da se šele pozneje zidajo tovarne. Kakor sem pisal v svojem zadnjem članku »Propad Ceškoslovaške in jugo- slovenski hmelj«, lahko pričakujemo to leto p*ovečano zanimanje za naš hmelj. Dobro bi bilo, da se v hmeljski stroki organizira prodaja tako, da bodo imeli od našega izvoza največjo in stalno ko- rist naši ljudje in naše gospodarstvo. O tem sicer nimamo statistike, ali lahko cenimo, da prodaja jugoslovenska roka vcfč kakor 90% hmelja prekupcem in manj kakor desetino neposrcdno pi- vovarnam: mi izgubljamo torej leto za letom nad 90% trgovskega dobička pri izvozu našega hmelja v inozemstvo! Treba bi torej bilo delati na tem, da pridemo v neposredno zvezo z inozem- skimi pivovarnami, da si ustvarimo krog stalnih in zvestih odjemalcev-po- trošnikov, ki dajejo lepe zaslužke med- narodni hmeljski trgovini, a zaenkrat le malo naši domači jugoslovenski. To bi bilo tem važnejše, ker je malo zvestejših kupcev, kakor so pivovar- narji, malo konservativnejših, komod- nejših ljudi kakor so oni. V svojem dolgoletnem hmeljskem delu sem imel dostikrat priliko opazovati, da pivovar- ;ar brez neizbežne potrebe ne menja üobavitelja, da daje vedno prednost starim dobaviteljem, dostikrat ne glede na ceno. Saj porabi na liter piva samo dva grama hmelja, cena torej pri kal- kulaciji razmeroma ne igra velike vloge. Ta pivovariteljska lastnost seveda ote- žuje uvajanje novih tvrdk. Kjer pa se je nova tvrdka uvedla, bodisi s trgov- sko sposobnostjo in vztrajnostjo, bodisi ¦ zaradi napak starih dobaviteljev, tarn ji je zagotovljen stalen in zvest odje- malec. Mednarodna hmeljska trgovina pa kupi danes v Jugoslaviji, jutri na Poljskem, če ji bolje kaže v Nemčiji, ali v »Ceškem protektoratu«, ali v Bel- giji, v Franciji, v Ameriki ali kjerkoli, ona ne pozna zvestobe, marveč samo številke, ona je gibčna, nestalna, med- tem ko je pivovarnar komoden, konser- vativen, zvest. Vztrajno delo je najvažnejša lastnost hmeljskega trgovca. Vztrajnost brez rnožnosti čakanja na končne uspehe pa je brezuspešna in marsikdo je že obtičal razočaran na pol pota. Cesar posamez- nik ne zmore, bi lahko izvršila skupnost v katerikoli trgovski obliki, glavno je da se lahko čaka in vztrajno dela v isti smeri in na daljši rok in brez nervoz- nosti, če ni takoj vidnih uspehov, ki se bi pokazali šele po večletnem smotrnem delu. Sedan ji politični položaj je za uvedbo našega hmelja v tako zvanih deniokratičnih deželah vsekakor zelo ugoden. Marsikak pivovarnar bo sedaj Polemika o vra|/7 igri Celje, 14. julija. Da bo pisec članka »Roke proč od sokolskih vrst!«, ki je izšel v 4. štev. »Zbora« kot odgovor na članek »Resmi- ca o vražji igri«, objavljen v »Novi dobi« & dne 7. t. m., prihodnjič pravil- nejše zadel karakteristiko pisca, ki mu je, kakor je videti, najvažnejša, evo spodaj podpis. Sodba o »Zborovem« načinu polemike in zavračanju stvarnih razlogov, ki so napotili podpisano do tega, da se je oglasila, prepušča čitateljem. Poglejmo le, čemu naj še služijo vsi osebni izpa- di, ki so bill1 pomotoma seveda name- njeni nekomu drugemu, in kaj še ostane stvarnfega na članku, če so ti izgubili svoj cilj. Torej prosim, gospodje »Zbo- raši«! Spotikate se nad tem, da je do- pisnik prepozno objavil*svoj članek, in s tem izgubljate mnogo nepotrebnih be- sed. Cudno. Vaš članek se med tem ča- som ni prav nič spremenil. Sieer pa — moj odgovor: 1) Vaš ^Jst ni postal kar čez noč populären, 2) nimamo vsi toliko časa, kakor gg. uredniki pri »Zboru« in 3) »Nova doba« izhaja aamo enkrat na teden in še takrat ji vedno primanjkuje prostora. Toda to ni važno. Važnejše so metode tistih, ki lastno potvarjanje re- snice podtikajo druftim, metode, ki so nam že vse predobro znane. Zanimivo bi pa bilo vendar izvedeti, s čim so »Zboraši« — da rabim njihove lastne besede — »prvi pokazali potrebo, da se narodni organizem pojača in da se človek, član narmla, ves stavi v službo domovine« itd. Morda ravno s tem, da so udarili po onih, ki so se strnili v na- rodno obrambne organizacije ? Ko smo klicali naše nacionalne ljudi v te skupi- ne, res nismo zahtevali njihovih politie- nih legitimacij in nismo yprasali po njihovcm politicnem ]»repričanju — tudi »Zboraši« bi nam bili dobro došli —, kajti cilj nam je bil mnofto vlsji od strankarstva, in če morda »Zboraši« niso med tem spali, bi morali to opaziti. S tem, da so napadli nekatere izmed na- rodnih gest, ki so bile skupne vsem tem narodno obrambnim delavcem, so udarili po vseh. Mar je res narodni znak z na- pisom: »Branili bomo svojo zemljo!« tako nevaren, da bi lahko vodil do voj- ne baš pri nas? Nad tujo propagando ki že dolgo preplavlja naše kraje in je nujno i/zvala v naših nacionalnih vrstah odpor, da so se strnile enodušno v obrambne edinice, pa se naši »Zboraši« niso spotikali. Opazili so samo komuni- ste in njihove . peklenske metode«. Ti- stim, ki ogrožajo obstoj malih držav, ki ne držijo mednarodnib pogod, ki kršijo dane obljube in jemljejo svobodo miro- Ijubnim narodom, ničesar ne očitajo. Da je treba potegn'iti med »Zborom« in Sokolom črto, se mi zdi po vsem tem res potrebno. Sokol ima že svojo čisto in v teku generacij v nacionalnem duhu prekaljeno ideologijo. Mar mu hočejo »Zborasi« danes vsiliti neko novo, ki je veren posnetek — kakor nam pričata tudi 2. in 3. štev. »Zbora« — neke tuje? Zakaj hočejo baš s pomočjo sokolstva ustvariti svoj novi socialni red? Take plezalke res včasih zadušijo kak grmic, toda mogočnega sokolskega drevesa ne bodo. Tudi jaz sem prepričana, da bodo sokolske vrste znale same ločiti — »kdo je narodov prijatelj in kdo rešitelj«. Ti- sto lestvico, po kateri bi, po njihovem mnenju, hotel splezati dopisnik »Nove dobe«, naj pristavijo kar k svojemu plo- tu, plezati bi hotel morda po njej nek- do, ki je že pred leti javno, v silno nav- kljub svoji konservativnosti sprejemal z večjim zanimanjem ponudbe našega in poljskega hmelja, samo da se po možnosti izögne kupovanju češko-nem- škega blaga. In če uspt»mo na ta način s prodajo vsaj nekaj vzorčmh bal, Jahko | računamo ob dobri postrcžbi z bodočimi večjimi kupčijami. Brez dobre trgovske organizacije pa nam najboljša kvaliteta in najnižje cene pri razširjevanju naših zvez ne bodo mnogo koristile. dušenem govoru pozival na vojno, dasi, kakor bi bilo logično sklepati, ni komu- nist in dasi je šla takrat vzgoja demo- kracij za pacifističnimi cilji. Onlm »od trpljenja izgaranim ljudem, ki obdelujejo sveto slovansko zemljo ... in so danes potisnjeni ob stran, za ka- tere domovina noče slišati,« pač ni bila namenjcna v mojem članku nobena ža- ljivka. Saj sem« vse svoje razpoložljive moči v življenju posvetila ravno njim. Seveda je udarec zadel v prazno, ker je veljal le namišljenemu dopisniku in to- rej tudi nima hobenega logienega po- voda. Ce pa »Zboraši« res hočete reševati naš narod in ustvariti nov socialni red v Jugoslaviji, čemu se toliko zanimate za sovjetski režim in njegov socialni red? Cemu paralelno z onimi, ki jim si- cer ni glavni namen, zrušiti ta režim, temveč zasužnjiti »inferiorno slovansko raso«? Kaj pa, če bi se vašim vzorni- kom posrečilo vzpostaviti s tem reži- mom kontakt, kar si v zadnjem času po- sebno prizadevajo? Dovolj prilike imate, da uresničite svoje lepe besede doma v Jugoslaviji, da tu pomagate »zgaranim in na stran po- tisnjenim« do zasluženega plačila, brez- | poselnim do kruha in sploh do omiljenja mnogih nedostatkov. Siroko polje dela! Ne bo vam preostajalo casa, ne besed za napade na one, ki že delajo. P R O 1 Z V A J A "U sJlOM" ZAGREB Ne kličite vraga in ne izzivajte glede zvez »z nekimi tujimi elementi!« Saj nosite sličen plašč, pod tem plaščem slične palice, s katerimi udrihate po istih glavah. Samo s tem, da mlatite okrog sebe po vseh, ki nimajo nič skup- nega z vami, še ne morete opravičiti dobronamernosti svojega udejstvovanja. V ostalem naj čitatelji sami presodijo, ali je sploh še vredno odgovarjati na zavijanja in žalitve, ki bi morda še sle- dile. Za pravilno razumevanje in potrebno primerjavo pa bo treba vzeti v roko vse 4 številke »Zbora« in »Novo dobo« z dne 7. julija. Marica Sernečeva. Zadoščenie za frfevefo v „Slovenskem domu" ali: Kdo ie potreben lekciie? Celje, 14. julija. V »Slovenskem domu« je izšla po de- cembrskih volitvah v narodno skupščino dne 7. januarja notica pod naslovom »59 zaznamovanih«. Ta notica je očitala 59 volilcem iz Skofje vasi, ki so »iz rodu bivšega župana«, nadalje iz »rodu bivšega uslužbenca« in iz »rodu bivšega i narodnega poslanca«, da so zaznamova- ni z narodnim izdajstvom, ker so pri volitvah dne 11. decembra 1938 oddali svoje glasove kandidatu JNS g. Ivanü Prekoršku. Zaradi te žalitve so vložili nekateri žaljeni tiskovno tožbo pred okrožnim so- dišcem v Ljubljani proti Vinku Rebev- šku, posestnikovemu sinu iz Vojniške okolice 62, ki je priznal, da je napisal žaljivo notico. Zadeva se je sedaj za- ključila s poravnavo, vsled katere je moral Vinko Rebevšek poleg povrnitve stroškov objaviti v »Slovenskem domu« dne 4. t. m. naslednjo izjavo: »Podpisani Rebevšek Vinko, posest- nika sin, Vojnik-okolica 62, sem napisal in objavil v dnevniku »Slovenski dom<: št. 5 z dne 7. januarja 1939 članek pod naslovom »59 zaznamovanih«, v kate- rem se na žaljiv način izražam o 59 vo- lilcih, ki so pri volitvah dne 11. decem- bra 1938 oddali svoje glasove JNS-kan- didatu Ivanu Prekoršku, češ da so za- znamovani z narodnim izdajstvom. Za- radi tega članka so se čutili žaljeni go- spodje: Pukl Jakob, kovaški pomočnik, Ivan Kožuh, posestnik, Andre j Močnik, posestnik, Florjan Vrečko, delavec in Leopold Vrečko, delavec, vsi iz občine Skofja vas, p. Celje, ter so vložili proti meni tiskovno tožbo. Izjavljam, da ni- sem imel namena nikogar žaliti, ker pa se imenovani zasebni tožitelji čutijo ža- ljene. izjavljam, da izrečene žaljivke preklicujem in obžalujem ter se zaseb- nim tožiteljem zahvaljujem, da so od- stopili od nadaljnjega kazenskega pre- gona proti meni.« Tako so dobili zadoščenje volilci, ki so bili od »Slovenskega doma« kleveta- ni le zaradi tega, ker so pri Stojadino- vičevih »svobodnih« skupščinskih volit- vah oddali glasove kandidatu svojega prepričanja. Interest gosiilniiartkega $tanu in prireianie razttav Celje, 14. julija. Prirejanje raznih razstav in sličnih prireditev je postalo v današnji dobi ne- kaj obieajnega. Naša večja gospodarska središča ima jo svoje stalne razstave, velesejme, izložbe ali kakor že hočemo te prireditve imenovati. Te prireditve imajo vsekakor svojo gospodarsko upra- vičenost in dosegajo svoj smoter v večji ali manjši meri. Manjša gospodarska središča, kakor n. pr. naše Celje, morajo imeti pri pri- rejanju raznovrstnih razstav pač vedno pred očmi, da mora imeti vsaka razsta- va svojo globljo gospodarsko upraviče- : nost. Razstava mora biti torej zasnova- na na najširši podlagi, prireditelji mora- jo voditi raoun o tem, v koliko je prire- ditev glede na gospodarsko stanje okrožja, kjer se prireja, potrebna in koliko naj prinese razstava koristi vsem na razstavi interesiranim gospodarskim slojem. Za to poklicane strokovne organiza- cije prirediteljev razstave: stanovske organizacije obrtnikov, industrijeev in trgovcev naj odločijo o prireditvi in or- ganizaciji razstave. Razstava se naj pri- redi takrat, kadar smatrajo to za po- trebno stanovske strokovne organizaci- je, organizirana pa mora biti tako, da pridejo na njej do izraza vse panoge razstavljalcev. Strokovna razstava, ki naj služi tem ciljem, torej ne more biti prirejena samo po izvestni skupini interesentov, i; ki so se v to svrho združili v zadrugo s primerno zvenečim naslovom ter po- manjkanje upravičenosti in organizacije nadomestili s prirejanjem zabavišc, plesišč in prilik za nepotrebno uničeva- nje alkohola in s tem združeno izpraz- njevanje žepov širših slojev. Razstava, Stran 2 »NOVA DOB A« 14. VII. 1939 • Stev. 29. ki jo naj ob svojem času priredijo v Celju za to poklicane organizacije, naj bo strogo strokovna brez navlake ne- potrebnega tingl-tangla. Pogostitev obi- skovalcev pa naj prireditelji kar prepu- stijo vsem celjskim gostilničarjem in kavarnarjem, ki bodo v svojih za to določenih prostorih to zadevo v redu opravili v zadovoljstvo vseh gostov. Razstava naj se ne meša z našo go- stilničarsko obrtjo, gostilničarji razstav- ljamo, t. j. strežemo svojim gostom sa- mo v svojih lastnih lokalih! Gostilničarji. Zavarovanie ohrtništva Ljubljana, 14. julija. Obrtni zakon, ki je stopil v veljavo Ieta1932., je v§ 384. predvidel obvezno zavarovanje obrtništva za primer ne- zgode, za primer starosti, smrti in one- moglosti (penzijsko zavarovanje) in za primer bolezni. Ministrstvo za trgovino in industrijo je v začetku letošnjega leta izdelalo načrt uredbe za zavaro- vanje obrtnikov. O tej uredbi so raz- pravljali, na številnih obrtniških zbo- rovanjiH in konferencah vseh obrtniških zbornic in zbornic z obrtnimi odseki. ObrtniStvo je prišlo do zaključka, da uredba ne zadovoljuje. Zlasti je opo- zarjalo, da bi prispevki (premije), ki bi jih morali plačevati obrtniki, pome- nili za šibkega obrtnika preobčutno breme, dočim bi bili prejemki, ki bi bi jih obrtnik prejemal od svojega za- varovanja, prenizki. Stavljeni so bili konkretni predlogi, da se najdejo sred- stva in možnosti, da se na eni strani znižajo premije in se s tern olajša obrtništvu breme, na drugi strani pa čim bolj povišajo prejemki zavarovanja v korist obrtnika in njegove družine. V ta namen se je med drugim poka- zala tudi nujna potreba, da se zberejo čim točnejSi statistični podatki za vse obrtništvo in za vsakega poedinca. Na podlagi teh statističnih podatkov bodo mogli izvršiti strokovnjaki zavarovalno tehnična izračunavanja, ki bi pokazala, kje in kako se more obremenitev obrt- nika olajšati in na drugi strani izbolj- šati njegovi prejemki od zavarovanja, Vse zbornice v državi so začele zbi- rati statistične podatke. Tudi ljubljan- ska zbornica je razposlala vsem zdru- ženjem vpra§alne pole, ki jih bodo iz- polnila združenja in obrtniki. To delo se mora izvršiti v teku meseca julija in avgusta. Kakor čujemo, se pojavljajo med obrt- ništvom pomisleki in neka bojazen proti zbiranju teh statističnih podatkov. Sma- tramo zato za nujno potrebno opozoriti, da se vse to delo izvršuje izključno le v namenu. da se obrtniku koristi, in da je zato v interesu obrtnika samega, da se zberejo točnejši podatki in na podlagi tega doseže čim dalekosežnejše omiljenje obremenitve, na drugi strani pa čim ugodnejši prejemki iz zavarova- nja. Pomanjkljivi podatki bi bili samo" v škodo obrtniStva. Ministrstvo za tr- govino in industrijo je namreč odlo- čilo, da uredbo o zavarovanju obrtništva uveljavi. Dolžnost obrtništva je zato, da v lastnem interesu sodeluje pri pri- pravah, da se obvaruje škode in da se bodo upoštevale njegove upr^ivičene po- trebe, želje in zahteve. Vfff. Maribonki teden Marlbor, 14. julija. Približuje se čas osme prireditve tra- dicionalnega Mariborskega tedna, velike gospodarske in kulturne revije Maribora in vsega slovenskega severovzhoda. Le- tošnja prireditev, določena za čas od 5. do 13. avgusta, bo pa še toliko po- membnejša, ker živimo v dobi, ko je potreba strnitve vseh sil in dela za okre- pitev naših postojank večja kakor kdaj koli prej. Tega se zaveda tudi vodstvo Mariborskega tedna in je zato poskr- belo, da ustvari iz prireditve resnično manifestacijo naše volje po življenju in napredku. Letošnji VIII. Mariborski teden bo zato nudil toliko pestrosti, kakor maloka- tera druga dosedanja prireditev v Ma- riboru. Po že določenem sporedu bo obsegal najprej veliko tekstilno raz- stavo, ki bo prikazala vse, kar zmore naša sodobna domača industrija, dalje obsežno tujsko prometno, gostinsko, na- rodopisno, jubilejnc gledališko, skavt- sko, vinsko in vezeninsko i zstavo, ka- kor tudi razstave domačih malih živali in razne druge. Za pouk in razvedrilo bodo skrbeli koncerti, gledališki, sportni in drugi nastopi obenem z že znanim in tako privlačnim veseličnim parkom na razstavišču. Atrakcija tedna bo pa gotovo veliki festival slovenskih na- rodnih običajev 5. in 6. avgusta, na katerem bodo nastopile skupine iz Bele Krajine, Gorenjske, Koroške, Prlekije itd. Kakor vsako leto, velja za obisk Ma- riborskega tedna tudi letos polovična voznina po vseh državnih železnicah od 1. do 17. avgusta. Mariborski teden bo zato najlepša priložnost za obisk našega severnega obmejnega ozemlja in njegove metropole Maribora, prekras- nega kopališča na Mariborskem otoku, zelenega Pohorja, solnčnega Kozjaka, Slovenskih goric in vseh drugih lepih postojank. Koroški torch posebei celiski legionarii! Krajevna organizacija Legije koro- ških borcev v Gornjem gradu bo pri- redila v nedeljo 30. t. m. v lepem le- toviščnem trgu Ljubnem ob Savinji proslavo 20-letnice bojev ob naši se- verni meji. Ob 9.45 bo sprejem na mostu na Ljubnem, ob 10. bo služba božja v župni cerkvi za padle in umrle tova- riše, po službi božji bo velik manife- stacijski zborsevernih borcev na Forštu, po zboru pa odkritje spominske plošče na hiši, kjer je bil leta 1919. glavni stan Celjske legije. Opoldne bo kosilo v raznih gostilnah. Ob 14. se bo pri- čela velika narodna veselica na Forštu. Sodelovala bo domača godba z godci v gorenjskih narodnih noSah. Čisti do- biček proslave jenamenjen najrevnejšim članom. Zveza z Ljubnim je tako iz Celja, kakor iz Ljubljane zelo ugodna. Borci, ki bodo potovali preko Celja na Ljubno, bodo imeli takoj zjutraj priključek na savinjski vlak do postaje Šmartno ob Paki, od koder bo vozil avtobus skozi Ljubno ob 9.45. Poleg tega bo bržkone vozil iz Celja poseben avtobus. To vož- njo organizira tovariška organizacija v v Celiu. Udeleženci iz Ljubljane pa ima- jo direkten avtobus, ki odpelje iz Tav- čarjeve ulice ob 5. in prispe na Ljubno ob 7.38 ter se vrne z Ljubnega ob 18.56. Kdor si želi zagotovii kosilo, ki bo stalo okrog 10 din, naj to prijavi or- ganizaciji LKB v Gornjem gradu naj- kasneje do 26. t. m. Severni borci in posebej celjski le- gionarji, pridite polnoštevilno na to proslavo I Nedelja 30. julija je naš dan in naj nikogar ne manjka ! Pripeljite s s seboj svoje sorodnike, prijatelje in znance! Politika Pravilna ugotovitev Beograjska >-Politika« je priobčila te dni daljši članek pod naslovom »Po iz- ključitvi g. dr. Milana Stojadinoviča in tovarišev iz JRZ«, Clankar pravi o dr. Stojadinoviču, da je poprej preganjal vse nacionaliste, sedaj pa poskuša, da se prikaže kot nekak borec in voditelj na- cionalizma, kakor da je ideologiia borz- no blago, ki prehaja iz roke v roko in cigar cena se včasih dviga, včasih pa zopet znižuje, da bi se tako dosegel naj- večji dobiček. Taka ugotovitev onih, ki so pred lanekimi volitvami in še nekaj časa po volitvah gospodu Stojadinoviču in njegovim sodelavcem v vladi peli to- liko slave, je vsekakor preznačilna za razmere, v katerih so se izvršile lanske decembrske volitve, ki so rodile posle- dice, zaradi katerih še danes trpimo. Vefifco banovinsko posojilo Vardarska banovina namerava najeti 100—150-milijonsko posojilo, s katerim da bi odpomogla raznim gospodarskim, prosvetnim in socialnim nevoljam n1 a svojem področju. Kakor znan'o, je tudi naša dravska banovina že pred letom dni najela posojilo v znesku 63 milijo- nov dinarjev. Naši davkoplačevalci, ki bodo morali posojilo obrestovati in vra- čati, pa se upravičeno sprašujejo, kake koristi bomo imeli od tega posojila mi Slovenci. Tudi to je eno izmed onih de- janj, ki govore še danes na Stojadinovi- cevih volilnih lepakih. Njega so odža- gali, dejanja njegova in njegovih po- magačev, malih in velikih, tudi takih s slovenskimi imeni, pa govore še kar na- prej v škodo naroda, ki je slepo verjel. Cas je že, da se ne odstranjujejo le ime- na in osebc, odstraniti je treba tudi zlo, ki je bilo ustvarjeno. Ali ne bi bilo po- trebno, da bi pri nas v Sloveniji iz ta- kega posojila,"ki smo ga dobili, uredili bolnice, popravili občinske ceste, gradili narodne sole v krajih, kjer se nam mla- dina ob mejah izgublja, a so šolski od- bori in občine tako siromašne, da ne zmore jo tega! Čudovito spreobrnjenje Beograjska »Samouprava«, ki je do nedavnega na vse pretege poveličevala »vodjo« dr. Milana Stojadinoviča, je objavila pred dnevi naslednje stavke: »V zadnjih letih so pričeli pri nas uvajati neko modo, ki ni v skladu niti z našo miselnostjo niti z našimi tradici- jami. To je moda umetno ustvarjene av- toritete in kulta posameznih strankar- skih osebnosti. Naš narod, ki v zgodo- vini sploh ni imel vodij in ki razume pod nazivom vodja samo vladarja in držav- nega poglavarja, je dobil desetero vo- dij. Mnogi politiki, ki bi komaj mogli postati lokalni prvaki v svojem kraju, so dobili pretenzije, da pbstanejo vodje, in to »firerstvo« je postalo skoraj že epidemija«. Kako velika je nehvaležnost tega sveta!.. . Glas ocf meje Iz pisma, ki sem ga te dni prejel od obmejnega prosvetn'ega delavca, priob- cujern nekaj odstavkov, ki so tako zna- čilni za prilike in razmere ob naši se- verni državni meji. Takole mi piše: »Solske in ostale razmere pri nas in v naši soseščini so malo rožnate. Največ pač trpimo vsi skupaj zaradi nedostat- nosti šolskih zgradb in pomanjkanja učnih pripomočkov. Pri nas ni imelo tri četrtine šolskih otrok nobenih šolskih knjig, ko sem prevzel upraviteljske po- sle. Z zvezki in drugimi pripomočki je bilo skoraj isto. Da se v takem položajn ne dajo delati čudeži, je samoobsebi umevno. V socialnem oziru pa dosežejo naše sole tako malo, da je vse le kap- Ijica v morie. Tiste bore božičnice so samo bežen doživljaj za uboge otroke. Solske kuhinje, javne kopalnice, javne knjižnice v šoli, nacionalne prireditve v primernih prostorih, to bi bil ideal, ki je pa nedosegljiv. Pozimi smo imeli pri- reditev CMD. Polovica ljudi je morala oditi, ker ni bilo prostora. Ljudje zelo radi obiskujejo solske prireditve. Ven- dar kaj pomaga vse to, ko pa ni pri- mernega prostora. So pa stvari, ki se jih ne da popisati, ampak le v tern vsakdanjem življenju vedno ponovno doživljati in občutiti, ki nam pa na vsak korak razodevajo veliko revščino in osamelost vsega našega okoliša tu gori med »Südmarkinimi« naseljenci in ostro propagando v neposredni bližini meje.« tpoznanje I < Pred dnevi smo čitali celo v »Samo- upravi«, da je treba tudi v naši notra- nji politiki končno že prenehati s špe- kulacijo, neiskrenostjo in nepoštenjem. Sladkor in sol Po »Novi riječi« posnemamo: Jugoslavija mora letos uvoziti tisoč vagonov sladkorja iz inozemstva. Kar- tel sladkornih tovarn omejuje sejanje sladkorne pese in je ne mara kupovati od zadrug, marveč od posameznikov. Pri nas živi 55.000 kmečkih gospodar- stev od sladkorne pese. Za kilogram sladkorja je treba za 1.63 din sladkor- ne pese. Sladkorne tovarne deklarirajo 30 do 40 odstotkov dividends Kilogram soli, uvožen iz inozemstva in dostavljen na našo postajo, stane 14 par. Zivfienjskf prostor Po »Novi riječi« posnemamo: Zivljenjski prostor naroda (n. pr. Kitajska za Japonsko) je oni prostor na zemeljski obli, ki je na nezakonit način naseljen z miroljubnimi praprebi- valci. Ta prostor je potreben močnim narodom za odkladanje avionskih tor- pedov, artilerijskih bomb in projektilov vseh kalibrov, ki jih je nagromadila ci- vilizacija močnega naroda. Tak zivljenj- ski prostor je potreben močnim n&ro- dom, da preizkusijo svojo moč na šib- kejših narodih. Na takem življenjskcm pi^ostoru plasirajo imočni narodi tudi svojo industrijo strupenih in dušljivih plinov (svojo vojašniško produkcijo) in dajejo duška svoji dinamiki. Ce pokažejo Kino METROPOL Celie Od 14. do 16. julija EPOPEJA BORBE, JUNAŠTVAIN POŽRTVOVALNOSTI _____________ÜLTIMAT SRBIJA - AVSTRIJA Tajno poslanstvo mlade- ga kapetana — Sestanek v parku — Aretacija v Ze- ^ munu — Prva žrtev sve- tovne vojne — V o j n a je napovedana... V glavnih vlogah: Eric v. Sfrofieim. Dita Parlo. Abel Jacquin praprcbivalci tega življenjskega prosto- ra slične odlike, kakor narodi, ki reflek- tirajo na ta zivljenjski prostor, potem tak prostor preneha biti zivljenjski pro- stor in dobi naziv zavezniške ali prija- teljske dežele. Oboroževan/e Nemčija potroši danes za oboroževa- nje okrog 300 milijard dinarjev, to je dvakrat več nego leta 1915. sredi vojne. Na vsem svctu potrošijo za oboroževa- nje vsak dan okroglo 3 milijarde dinar- jev. S tern denarjem bi lahko vzdrževali brez slehernega dela vsak dan 200 mi- lijonov ljudi. Svetovni izdatki za obo- roževanje so se od 1. 1932. do 1938. po- večali za 365 odstotkov. Vsi tuji državljani morajo zapustiti Južno TirolsUa V zvezi z nasilno preselitvijo 250.000 južnotirolskih Nemcev so izdale sedaj italijanske oblasti nalog, da morajo vsi tuji državljani v roku 2 dni zapustiti pokrajino Bozen. Ta odredba se nanaša iudi na mnogostevihi'e švicar3ke hotelir- je in ne izvzema niti redovnikov bene- diktincev, ki so živeli v okolici Bozna. Vse intervencije poslanikov tujih držav so bile brezuspešne, dosegle so le kratko podaljšanje izselitvenega roka, da mo- rejo prizadeti urediti svoje gospodarske in zasebne zadeve. Pravjca sile »Gottscheer Zeitung« je objavila na- slednje geslo, namenjeno kočevskim in menda tudi drugim Nemcem: »Samo ena pravica je in ta pravica se glasi: lastna moč«. Kaj bi bilo, če bi se začeli dosledno ravnati po tern geslu vsi Slo- venci? Dvomimo, da bi bilo to »Gott- scheer Zeitung« prav .. . Nemslra mladina v inozemstvu Za nemško mladino v inozemstvu or- ganizirajo letos poletna taborišča v Nemčiji po raznih nemških mestih. Kljub težavam prehrane za lastne ljudi pričakujejo 2000 fantov in deklet iz Jugoslavije, Bolgarije, Italije, Madžar- ske in Portugalske. X Ob 150-letnici francoske revolu- cijo prirejajo sedaj v Parizu veličastne svečanosti, ki so dosegle danes, na fran- coski narodni praznik, svoj višek. Ob tej priliki je prišlo do velikih manifesta- cij prijateljstva med Prancijo in Angljo X Ixkljuctcv dr. Milana Stojadinovi- ca iz JRZ. Sirši in ožji glavni odbor JRZ sta imela v nedeljo v Beogradu skupno sejo, na kateri je bil za predsed- nika glavnega odbora JRZ izvoljen' pred- sednik vlade Dragiša Cvetkovič. Iz stranke in obenem iz glavnega odbora JRZ so bili zaradi delovanja proti stran- ki in vladi izključeni bivši predsednik vlade dr. Milan Stojadlnovic, Djura Jankovič, Ugrin Joksimovlč, Dušan Le- tica, dr. Niko Novakovič, Svetozar Stankovič, Svetolik Stankovič, Dobrivoj Stošovic in Dušan Triskovič. X Predsodiiik bolKarsko vlade dr. Kjoseivanov je prispel po svojem obis- ku v Berlinu v nedeljo na Bled, kjer je ostal do torka. Na Bledu se je sestal z zunanjim ministrom dr. Cincar-Marko- vičem. Razgovori obeh državnikov so pokazali popolno soglasje Jugoslavije in Bolgarije tcr njuno odločnost, da n&- daljujeta politiko globokega prijatelj- stva, čim tesnejšega gospodarskega zbližanja ter politiko neodvisnosti, nev- tralnosti in dobrih odnosov do vseh so- sedov. Stcv 29. »NOVA DOB A« 14. VII. 1939 Mm S Domace vesti — Veličastne manifestacije bolgar- sko-jugoslovenskcga bratstva v Sofiji. Bolgarski kralj Boris je v nedeljo do- poldne ob prisotnosti ogromne rnnožiee otvoril IX. zlet bolgarskih Junakov, ki se ga je udeležilo tudi okrog 7.000 ju- goslovenskih Sokolov ter delegacije poljskih in ruskih Sokolov. V svojem nagovoru pred Junaki in Sokoli je kralj Boris izrazil svoje prepričanje, da bo složno delo Junakov in Sokolov pripo- moglo k še boljšemu medsebojnemu spoznavanju in k poglobitvi bolgarsko- jugoslovenskega bratstva. Kmalu nato je bil mimohod Junakov in Sokolov pred kraljevskim dvorom. Ogromna množica ljudstva je povsod navdušeno vzklikala Junakom in Sokolom. V ponedeljek zve- čer so priredili na Borisovi gradini ve- lik banket na cast zastopnikom jugoslo- venskega sokolstva. Banketa se jc udele- žilo okrog 500 oseb, med njimi več čia- nov bolgarske vlade, jugoslovenski mi- nister za telesno vzgojo Cejovic, sofijski metropolit Stefan ter vrhovn'i predßtav- niki sokolstva in Junakov. Na banketu je bilo izmenjanih več prisrč- nih govorov. V torek dopoldne je bila seja sokolskega starešinstva in ožja konferenca slovanskega sokolstva. Na zletišču 30 se nadaljevale lakoatlotske tekme. Zvečer je priredil bolgarski pro- svetni minister Tilov vrhovnim zastop- nikom Junakov in Sokolov banket, pod milim nebom pa so priredili sijajno aka- demijo. V sredo dopoldne so bili sloves- no objavljeni rezultati jun'askih in so- kolskih tekmovanj. Jugoslovenska mo- ska vrsta je dosegla 240.1, bolgarska pa 226.5 točke. Tudi med ženskimi vr- stami je zmagala jugoalovenska. Med I poedinci je zavzel prvo mesto Junak } Mirčev, drugo pa le z malo razliko v točkah Sokol Kujundžie, Na zletišču je bil popoldne javen nastop Sokolov in Junakov, ki je sijajno uspel. Zvečer je krenila z zletišča ogromna baklada v mesto skozi špalirje ogromnih množic. S tern so bile velike sofijske svečanosti zaključene. Zadnji zletni dan je bil ob- enem višek manifestaeij jugoslovensko- bolgarskega bratstva. — Sprcmemba v vodstvu Poštne hra- nilnicc Itraljeviiie Jugoslavije. Kakor poročajo časopisi je upokojen doseda- nji generalni direktor Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič. Redkokdaj je vest o upokojitvi visokega državnega uradnika najsirše gospodarske kroge tako razveselila, kakor ta. Zlasti za- grebški časopisi beležijo to vest z veli- kim veseljem in ugotavljajo, da je ime- novanje novega generalnega direktorja Poštne hranilnice, dosedanjega tajnika Saveza denarnih zavodov v Zagrebu dr. Miljenka Markoviča, ki je znan kot odličen atrokovnjak in uživa zaupanje najširših krogov, dokaz, da Poatna hra- nilnica svoje dosedanje gospodarske po- litike noče nadaljevati. Tudi slovenski gospodarski krogi pričakujejo, da bodo velika denarna sredstva, ki jih dajejo naši hranilci na razpolago Poštni hra- nilnici, prišla v bodoce tudi našemu do- mac" emu gospodarstvu v prid. — Uboj pri Zetalah. V vinotoču po- sestnika Janeza Kolarja v Sp. Ravnah blizu žetal pri Rogatcu je popival v če- trtek 6. t. m. zvečer posestnikov sin Jurij Zakelšek iz Zg. Raven1 v družbi y.nancev. Okrog 23. se je Zakelšek od- pravil proti domu, prej pa je še izmak- ril Kolarju steklenico vina. Kolar je kmalu opazil tatvino in je pohitel v Zg. Ravne k Zakelškovi domačiji. Tarn je začel razburjen kričati in je zahteval, da mu Zakelšek vrne ukradeno stekleni- co z vinom. Jurij Zakelšek, ki je bil vinjen in je že ležal v šupi, je vstal, po- grabil kol, stopil h Kolarju in ga udaril s kolom dvakrat po glavi. Kolar se je zgrudil nezavesten, nakar mu je vrgel Zakelšck še 20 do 30 kg težak kamen na prsa. Težko poškodovanega Kolarja so spravili domov, kjer je drugi dan iz- (iihnil. Jurija Zakelška so aretirali in izroeili okrožnemu sodišču v Celju. — Vsom gasilskim četam! Prostovolj- na gasilska četa Laško, ki je najstarej- ša na našem področju, bo praznovala 15. in 16. t. m. svojo 70-letnico. Glavna prireditev bo v nedeljo 16. t. m. in je združena z zletorn Gasilske zajednice dravske banovine. Obenem bo preizku- šnja okoliških čet za nastop na letoš- njtm gasllskem kongresu v Ljubljani. Vse tov. čete vabimo, da se udeležijo prireditve v čim večjem številu. Za čete vz bližnje okolice je udeležba obvezna. Skupine najmanj 6 članov, ki potujcjo skupaj, imajo 50% popusta na državnih železnicah. Vsi morajo imeti članske le- gitimacije. Dalje morajo predložiti po- stajni-blagajni spisek potujočih v dvoj- niku (imena vodje in vseh udeležencev). Udeležbo več kot 30 članov morajo ja- viti železniški postaji 24 ur preje. —- Gasilska zajednica dravske banovine. — Pod zašeito Solea kreme solnce, voda in veter Vaše kože ne morejo ogrožati, ampak lahko le pospešujejo njeno lepoto in zdravje. SOLEA krcma za boljšo prehrano kože. — Dunajska vremenska napoved za soboto 15. t. m.: Spremenljivo oblačno, nagnenje k padavinam, popoldne izbolj- šanje. Celiemokolica c Jubilcj, ki ga ne bodo siavili. V so- boto 15. t. m. bo poteklo že osem let, odkar je prevzela varnoatno službo v Celju mestna policija. Bilanca teg-a ju- bileja je, da osobje predstojništva mesL- ne policije še vedn'o ni pokojninsko za- varovano in nima službene pragmatikc, pač pa ima še vedno izredno nizke place in na stražnici tako sijajne posteljs, da popada stražnike groza, če si želijo po naporni in odgovorni službi na njih »odpočiti«. Vse kaže, da se lepe besede o socialnosti in ljubezni do bližnjega, ki jih včasih čujemo iz ust neizvoljenih gospodov pri mestni občinl, ne nanašajo na policijsko osobje, ki živi v zelo tež- kih razmerah in zre po pravici s skrbjo v bodočnost. c Ali je to v rodu? V četrtek okrog 10. dopoldne je dalo celjsko mestno av- tobusno podjetje postaviti na trg pred Mestno hranilnico v Celju svoje avtobuse in jih i'otograsiraü. Trg je bil zaradi tega tako natrpan z avtobusi, da je promet mimo kolodvora docela zastal. Avtobuse so fotografiraii s kolodvorske strani. Skoda, da niso po- stavili avtobusov pred kolodvor in jih sotografirali s kolodvorskim poslopjem vred, ki so ga nekaj časa renovirali in modernizirali, a so pred nekaj tedni delo ustavili in ga kljub zagotovilom »Slo- venca« še vedno ne nadaljujejo. Ne glede na to pa smo mnenja, da je tako oviranje prometa na izredno prometnem trgu pred kolodvorom zaradi fotografi- ranja mestnih avtobusov nedopustno. Kaj bi bilo, če bi si dovolil takšno, stvar kak zasebnik ? Quod licet Jovi... c Zanimiva razprava zaradi zemljevi- da. Na sreskem sodišču v Celju je bila pred dnevi razprava proti profesorju drž. realne gimnazije v Celju g. Francu Kojšku, ki ga je tožil g. Maks Hubert, lastnik knjigarne »Domovine« v Celju, zaradi prestopka zoper cast po §^ 297. in 301. k. z. in zaradi prestopka zoper tuje imovinske koristi po § 367. k. z. Dne 15. maja je g. prof. Rojšek razlagal v 2.e razredu celjske gimnazije zemlje- ])is. Med razlago ga je vprašal učenec Dimitrij Mikuš, ali pripadata mesti Ka- tovice in Kralova Hula Nemčiji, ker sta na zemljevidu Nemčije, ki ima že ozna- čen češki protektorat in ki je izobešen v izložbi knjigarne »Domovine«, označeni rdeče, kakor da spadata pod Nemčijo. Za isto pojasnilo je prosil profesorja tudi učenec Ivan Kocuvan. Gosp. profe- sor je pojasnil učencema, da je napačno, '; če je tako označeno na zemljevidu. De- jal je tudi, naj učenci ne hodijo v knji- garne, kjer prodajajo in izobešajo take zemljevide, marveč v knjigarne, kjer takih zemljcvidov ne prodajajo. Zaradi tega je knjigarnar g. Hubert tožil g. prof. Rojška. Razprava je pokazala, da jo hotel g. prof. Rojšek v takratnih vznemirljivih dneh utrditi v svojih učen- cih narodno zavest in da je zaradi ome- njenega netočnega in izzivalnega zem- ljevida moral zavzeti svoje stališče. V preteklem šolskem letu je prišlo pred knjigarno »Domovino« zaradi neküi razstavljenih tujih knjig do dijaške de- monstraeije. Gosp. Hubert je dijake za- radi tega ovadil, nakar je teklo proti dijakom discipliuako postopanje. Da pre- preči slične dijaäke demonstraeije, je g. prof. Rojšek svetoval dijakom, naj hodi- jo rajši kupovat v druge knjigarne, ne pa tja, kjer bi mogla biti njihova nacio- nalna zavest žaljena in bi lahko zaradi tega podvzeli korake, ki bi jim utegnili ükoditi. Zagovornik g. prof. Rojška je predložil dva prospekta knjigarne »Do- movine«, na katerih je odtis štampiljke z nemškim pozivom, naj kupujejo vsi iicmške knjige le v nemških knjigarnah! Gosp. prof. Rojšek jc bil oproščen vsake krivde, g. Hubert pa obsojen na plačilo pravdnih stroškov in na plačilo 250 din povprečnine. c O!je dobi veliko inoderiio dvorano. Celjska posojilnica d. d. kot lastnica Narodnega doma se je odločila za pove- čanje in moderniziranje velike dvorane Narodnega doma. Dvorano bodo razši- rili proti dvorišču v takem obsegu, da bo enkrat vecja nego je bila doslej. Dvo- rana bo moderno urejena in bo izvrstno sluzila celjskim potrebam. Dela so se pričela te dni. c Javni telovatliii nastop Sokolskega društva Celja I se bo pričel v nedeljo 16. t. m. ob 15. na letnern telovadišču pri Sokolskem domu v Ga'oerju. Nasto- pila bo tudi meddruštvena vrsta na bradlji in drogu. Po nastopu bo zabava. Sodelovala bo celjska železničarska god- ba. Udeležite se telovadnega nastopa v čirn vočjem števiilu in podprite stremlje- nja in delo mladega in agilnega Sokoi- skega drustva Celja I! c Zahtevc ciiikarniškega delavstva. V goatilni »Ameriki« na Sp. Hudinji je bilo v nedeljo zborovanje cinkarniškega delavatva, ki se ga je udeležilo okrog 200 oseb. Na zborovanju so poročali štirje referenti strokovnih organizacij. Cinkarnisko delavstvo, ki je imelo do- slej s cinkarao sarno obratni sporazum, zahteva sedaj sklenitev kolektivne po- godbe, po kateri bi se mezde delav- stva zvišale za 10 do 15 odstotkov. Upamo, da se bo zadeva v kratkem za- dovoljivo uredila. Na Anski vrh priredi v nedeljo 16. t. m. godba poštnih U3lužbencev iz Ce- lja izliit. Prašiček na ražnju, piščanci, pivo in vino. Pridite! c Promenadni koncert v parku. Da prispeva svoj delež k pospeševanju tuj- skega prometa v Celju, bo prirediio Godbeno društvo poštnih uslužbencev v Celju 27. t. m. ter 3. in 17. avgusta, vsakokrat s pričetkom ob 20., prome- nadne koncerte v mestnem parku. Prvi koncert je bil sinoči in mu je prisostvo- valo zelo mnogo občinstva. c Volitve kapucinskega provincLala in definitorjev. V kapucinskcm samostanu v Celju, ki je sedež jugoslovenske ilir- ske kapucinske province, so bile v torek dopoldne volitve kapucinskega provin- ciala. Provincialnega kapitlja se je udelcžil tudi generalni definitor p. dr. Pavel pi. Friedrichssegen iz Rima, po rodu iz Vestfalske. Za novega ilirskega provinciala je bil izvoljen p. Linus Prah iz Celja. Za definitorje so bili izvoljeni p. Rafael Bogataj iz Škofje Loke, Ka- mil Požar iz Skofje Loke, Matija Koren iz Dubrovnika in Pavel Ivakič iz Karlov- ta. Za provincialna kustosa sta bila iz- voljena p. dr. Odilo Mekinda in Oton Kocjan. c Kraji Polule, Košnica in Tremerje bodo do jeseni elektriiicirani. Poročali smo že, da bo falska elektrarna v spora- zumu s Kranjskimi deželnimi elektrar- nami in mestno elektrarno v Celju elektrificirala Polule, Košnico in Tre- Predno se odpcljcte na dopust, si ne pozabite preskrbeti Vašemu okusu pri- mernega čtiva, piseraskega papirja, al- bumov za foto posnetke, nalivnih peres itd. pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7. merje. Stroške bodo krili interesenti in mestna elektrarna. Te dni so že začeli graditi električni vod od daljnovoda falske clektrarne v Pečovniku proti Košnici. Kakor čujemo, bo delo gotovo v šestih tednih, tako da bo na Polulah, v Košnici in Tremerju že v septembru zaavetila električnk luč. c Oj ta Savinja! Kot kronisti bele- žimo, da je bila Savinja v četrtek 13. in petek 14. t. m. v jutranjih urah spet umazana in motna in da te umazanije niso zakrivile kake vremenske neprilike. c Maturanti celjske gimnazije iz leta 1914. bodo proslavili v soboto 15. t. m. zvečer v hotelu »Evropi« 25-letnico ma- ture. c Iz starokatoliške cerkve. Odslej bo redna služba božja vsako nedeljo in . praznik. Zupni urad uraduje vsak de- lavnik. c Rudarsko šolo v Ceiju je obiskovalo v šolskem letu 1938-1939 skupno 83 učencev. Pouk na prvih dveh razredih je bil zaključen 15. junija. Razred je dovršilo 45 učencev, 4 imajo ponavljal- ni izpit, 4 so ostali neocenjeni. Učonci trejega letnika so opravili završni izpit 24. junija in sicer jc bilo 23 kandidatov iz rudarske in 5 iz topilniške stroke. Izpitom je predsedoval višji ministrski inspektor g. Jo van S. Dinič. Ocena konč- nega izpita je bila: 2 odlicna, 14 prav . dobrih in1 9 dobrih. Trije kandidati so bili reprobirani na jesenski termin. Dva dijaka sta ostala zaradi bolezni neoce- njena. Prošnje za sprejem v novo äol- sko leto je treba vlagati na ravnatelj- stvo sole do. 15. avgusta. Glavni pogoj za sprejem v I. letnik Lole je osnovno- šolska izobrazba in štiriletna strokovna praksa. Redni šolski pouk se bo pričel J5. septembra, popravni izpiti bodo od 11. septembra dalje. c Hranilnica dravske banovine, po- družnica v Celju, zaradi popravila urad- nih prostorov v ponedeljek 17. juliju no bo poslovala. c Uspel nastop gojencev Rudolfa Pi- liha. V ljubljanskem radiu 30 pred kratkim igrali štirje gojenci g. Rudol- fa Piliha, državnega prvaka na harmo- niki, ki že šest let vodi svojo šolo v Ce- lju in poučuje tudi na Glasbeni Matici v Ljubljani. Mladi harmonikarji so po- kajali dobro obvladanje instrumenta, ta- lent in skrbno šolo ter so se s svojo igro zelo uveljavili. Nastopili so Rudolf Schmidt iz Brežic, Jelko Kramar in Tonček Hofbauer iz Celja ter Niko Pri- jatelj iz Ljubljana. Gosp. Pilih je lahko po pravici ponosen na te svoje gojence. c Okrožni odbor LNP v Celju bo imel svoj redni letni občni zbor v nedeljo 16. t. m. ob 9. dopoldne v klubski sobi Celjskega doma. c Zetcv smrti. V stari mestni ubožnici na Slomškovem trgu je umrl 7. t. m. v visoki starosti 89 let cestni pometač v p. Stefan Volavšek. Na Zg. Hudinji je umrl v soboto 29-letni mizarski po- močnik Miloš Gorenjak, na Dečkovi ce- sti 1 pa v četrtek dveletni sinček tovar- niškega delavca Ivan Kvas. V Mest- nem zavetišču v Medlogu je umrla da- nes 71-letna mestna reva Ema Pušniko- va. V celjski bolnici so umrli: v soboto 28-letna žena občinskega sluge Ana Joštova iz Zibike in 34-letni preužitkar Anton Kajtner iz Orle vasi pri Braslov- čah, v nedeljo 51-letni kočar Josip Ta- bor od Sv. Stefana pri Hrastniku, v sre- do 61-letna dninarjeva žena Jožefa Sko- bernetova iz Laz pri Dramljah, v četr- tek pa 20-letni pastir Franc Intihar iz Kostrivnice pri Kalobju. N. p. v m.! c Smrt vojaka \ SavinjL V soboto okrog 16. se je kopala četa vojakov v Savinji na Polulah med Belajevo in Pantn'erjevo gostilno. Med kopanjem je zašel 24-letni Mato Bakula, redov 1. če- te 39. pp., doma z Roškega polja v pri- morski banovini, po poklicu slikarski pomočnik, v globljo vodo in izginil v valovih. Vojaki so ga kmalu našli in izvlekli iz vode. Poskušali so ga obuditi z umetnim dihanjem, toda zaman. Ba- kula je bil že mrtev. Prepeljali so ga na bolniško pokopališče in položili v po- nedeljek po obd' Xciji k zadnjemu po- čitku. ' * fitran 4 »NOVA DOBA« 14. VII. 1939 Stev. 29. c Girilmetodovo kresovanje v Celju. Ob priliki kresovanja moške in ženske podružnice Družbe sv. Čirila in1 Metoda v Celju sta podružnici priredili zbirko za narodno obrambne in obmejne šolske svrhe. Prebivalstvo mesta Celja je tudi letos pokazalo polno razumevanje za velike cilje, katerim služi naša šolsko obrambna družba, in podprla to zbirko takp, da je bila odposlana glavnemu vodstvu v Ljubljano vsota 3670 din, ta- ko, da je vsa.ka podružnica poslala 1835 din. Odbora obeh podružnic se zahvaljujeta javno vsem, ki so v ta na- men prispevali. c Znani psihograiolo«; Winterry, ki vodi rubriko »Klinika za dušo in srcc« v ponedeljski izdaji »Jutra« in1 ki je do- segel v zadnjih letih velike uspehe v inozemstvu, je prispel zopet za nekaj dni v Celje. c Pripravljalni pododbor Udruženja četnikov v Celju vabi vse nacionalne ljudi, da se včlanijo v četniškem udru- ženju, ki je ena naših najodličnejših borbenih organizacij. Pismene prijave naj se pošiljajo na naslov: Pripravljal- ni pododbor Udruženja četnikov v Celju ali pa izročajo osebno poverjeniku Jo- sipu Barku-Hojniku, Celje, Dečkova c. 19 c Tečaj za odpravo govornih motenj (jecanje, brbotanje i. dr.), odobren od kr. banske uprave bo v Celju na oko- liški deški šoli v Komenskega ulici. Vpi- sovanje v tečaj bo v nedeljo 16. t. m. ob 11. dopoldne istotam. Tečaj je na- menjen šolski mladini v spremstvu ro- diteljev, pa tudi odraslim logopatom do starosti 30 let. Urejen bo po možnosti tako, da se ga bodo mogli udeleževati tudi interesenti iz oddaljenejših krajev, ki leže ob železnici in avtobusnih pro- gah. Tečaj bo vodil strokovni učitelj ljubljanske gluhonemnice g. Vilko Mazi, ki ima na tern področju že dolgoletne izkušnje. Ker je zaradi individualnega pouka število mest v tečaju omejeno, se na naknadne prijave ne bo mogoče ozirati. Prodrobna pojasnila bodo do- bili interesenti pri vpisovanju. Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo ž o. z. v Ce ju pomaga cuvati naše meje in našo narodno posest. Ustanovitelji: Sokclske župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub]jaiii,Sokol-rnatica: Celje, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljani. j c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 193 brezpo- selnih (147 moških in 46 žensk) na- sproti 303 (263 moškim in 67 ženskam) dne 30. junija. Delo dobi 43 delavcev za regulacijo Savinje, 6 hlapcev, 2 mi- zarja, po 1 krojač, čevljar in tapetnik, 7 kuharic, 5 služkinj, po 2 gospodinji in postrežnici ter po 1 varuhinja in kmečka dekla. c Plačilo občinskih davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne po- sestnike in lastnike vozil, da so 1. t. m. zapadli v plačilo 5-odstotni najemninski vinar in 2-odstotna kanalska naklada za proračunsko razdobje od 1. VII. do 30. IX. 1939,, vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 1. IV. do 30. VI. 1939 ter drugi obrok davščine na vozila. Stranke naj plačajo zapadle obroke pri mestni blagajni celjski za- nesljivo do 10. avgusta. Po preteku tega roka bo mestno poglavarstvo zaračuna- lo zakonite 6-odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku 6 tcdnov od dneva dospelosti zaostala, hodo izterja- na z izvršbo. c Zdravniško dcžurno službo za članc OUZD bo imel v nedeljo 16. t. m. zdravnik dr. Podpečan, Celje, Maribor- ska cesta. c Nočno lekarniško službo ima od 15. do 21. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomaga j«. c Gasilska čcta Celje. Od 16. do 22. 1. m. ima službo I. vod. PI e f e n i n e trpeine noyavioe kopaIne obleke vseh vrst po meri v pletilnici Pongračič, Celje, Slomškov trg 1 Iz obänstva Mož s hrbtenico Pred dnevi sem bil v nekem celjskem javnem lokalu priča zanimivega in zna- čilnega prizora. V lokalu je sedel neki Slovenec, ki rad menja kavarne, a se sicer rad trka na svoje nacionalne prsi in poudarja potrebo nacionalne dosled- nosti. Tarn se je sestal z nekim Nem- cern. Omenjeni Nemec je nagovoril go- spoda v dobri slovenščini, naš vrli »na- cionalist« pa je govoril — oj, čudoi — v nemškem jeziku. Cc ta slovenski go- spod kot dober bivši lovec morda še vedno lovi svojo nacionalno doslednosi, mu priporoeamo, da si poišče vzgled pri narodno zavednih rudarjih, s katerimi tudi prihaja pogosto v stik. K temu delu mu želimo: »Sreeno!« Kudarji. „Vzorna" cesta Med skrajno slabimi našimi cestami menda prednjači bivša banovinska, se- daj podržavljena cesta v odseku mod Polulami in Tremerjem, ki so jo ob pri- liki regulacijskih del na Savinji razširili in popravili. Veliki promet je ta cestni odsek tako poškodoval, da je vsa cesta razrita in polna kotanj, ki ogvoha.jp varnost prometa. Na rob ceste so sicer navozili mnogo gramoza, a nikogar ni, ki bi ta gramoz n'asul na cesto. Ali bo se tudi tukaj zgodilo po starem receptu, da bodo pustili gramoz tako dolgo ob cesti, da bo zlezel v zemljo in da se bo- do kotanje na ccsti izpremenile v pia- valne bazene ? —n— Mestno parno in kacHno kopaliiie Pred kratkim sem stopil v novo mest- no parno in kadno kopališče v Delav- skem domu ter n'arocil kabino. Zapre- paščen pa sem moral ugotoviti, da je bila kabina slabo očiščena in umazana, tla pa so bila mokra. Nisem vedel, kam bi stopil, da bi se oblečen ne zmočil, in kam bi sedel, da bi se ne umazal. Ali ni nikogar, ki bi strogo pazil na nujno po- trebno' snago in higieno v torn novem kopališču. B. Vodometi na Canfrarievf cessi Na Cankarjevi cesti je hodnik za pešce od Gubčeve ulice do postn'ega po- slopja tako pokvarjen, da brizga ob de- žcvnem vremenu izpod zrahljanih ce- mentnih ploščic skoraj ob vsakem kora- ku umazana deževnica na pešca in obli- va njegove noge in obleko z blagodejno mokroto. Ta nedostatck opazujemo in občutimo že dalje časa. Mislimo, da bi bil že čas, da bi ga dala občina od- praviti. —č— BARVE A iAKJ V FIRNEŽ ČOPIČI S. HOLOBAR- CELJE SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV Sport * Ocenjevalno vožnjo motociklov bo priredila celjska sekcija Motokluba „Hermesa" v nedeljo 16. t. m. na progi Celje—Šoštanj—Braslovče—Celje. Do- ločene so tri kategorije motociklov in sicer do 250, do 350 in 500 com. Po- vprečna brzina kategoriie 500 ccm zriaša 45 kg, kategorije 350 ccrn 40 km in kategorije 250 ccm 35 km. Pravico starta imajo vsi verificirani člani moto- klubov kraljevine Jugoslavije. Start in cilj bo pred celjskim kolodvorom. Na progi bosta dve kontroli, ena v So- štanju, druga v Braslovčah. Sportniki motoristi se vabijo, da se udeleže te ocenjevalne vožnje. Prijave so mogoče na dan tekmovanja ali pa tudi prej na naslov : Motoklub »Hermes«, sekcija Celie, hotel »Pošta«. * Nov uspeh BSK. Naš državni prvak BSK je v nedeljo v Beogradu v prvi polfinalni tekmi za srednjeevropski po- kal premagal enajstorico Ujpesta iz Budimpe&te s 4:2 (2:1). * V prvi finalni tekmi za juniorsko prvenstvo LNP je v nedeljo mladina SK j Ljubljane premagalo mladino ISSK Ma- 1 ribora s 3:0 (2:0). Iz nasih kraiev Vifanie Gasilska slavnost ¦ v Vitaniu Vitanje, 14. julija. Gasilska čcta v Vitanju je v nedeljo razvila svoj prapor. Svečanosti so se udeležile vse gasilske edinice iz konjiš- kega sreza, nekaj tudi iz celjskega in celo iz slovenjegraškega sreza. Pokrovi- telja g. bana je zastopal^sreski podna- čelnik g. Lipovec. Krasniemu praporu je kumovalo menda kar 6 kumov in kumic med njimi graščakinja gospa Thurnova, trgovka in posestnica ga. Jožica Jero- meljeva, hčerka pokojnega borca za slo- venske pravice pod Avstrijo g. Vesterja, ' nadalje veleposestnica ga. Lota Piklova, soproga podžupana in sokolskega pod- starešine v Vitanju, trgovka, gostilni- čarka in posestnica ga. Kuzmova, so- proga domačina, nacionalista, bivšega podpredsednika sreske organizacije JRKD in pozneje JNS ter gostilničar in posestnik g. Pirn. Prapor je blagoslovil g. kanonik 2agar iz Nove cerkve. Siav- nost je po zaelugi vitanjskih žena in de- klet ter predsednika vitanjske gasilske čete g. Tischlerja prav dobro uspela. Kakor večkrat na veselicah, tudi ve- selica ta dan ni potekla brez incidenta, ki ga je povzročilo dobro vince in živaii- no razpoloženje. Prišlo je do več minut- nega medsebojnega »birmanja«. Nade- budni sinko nekega gospoda, ki je bil pred vojno v Konjicah dober telovadec »Turnvereina« in med vojno prav vnet »Jungschütz«, je hotel dati duška svo- jemu razpoloženju. To izzivanje so obso- jali vsi pametni Slovenci brez razlike strank, pa tudi navzoči jugoslovenski državljani nemške narodnosti. Med tern >birmanjem« se je tudi slišala beseda .•Bauerntrottel«, baje iz ust gospoda, ki je odvisen od kmeta. Upamo, da je bil ta incident likvidiran že z »birmo«. Neki gospod, ki je na višjem položaju je zahteval, da aretirajo nekoga, ki si je upal glasno povedati, da smo v Ju- goslaviji in da naj izvestni ljudje to upoštevajo. Naše orožništvo se taki za- htevi seveda ni moglo odzvati. Ker smo v Vitanju navajeni senzacij, smo kar veseli, da to pot ni bilo kaj huj- šega. Opozarjamo pa tiste, ki mislijo, da lahko delajo, kar hočejo in da lahko izzivajo pošteni slovenski ruirod, da si sapomnijo, da je naše potrpG;i'jivosti Uonec. V takih primerih bomo vsi po- šteni Slovenci, brez razlike strank, na- stopili skupno. Agilni gasilski četi, katere olani so po večini kmetje, delavci in obrtniki, pa iskreno čestitamo k lepo uspeli slavnosti. Konjice k Nacionalna mlaxlina bo obiskala ko- njiški srez. Kakor smo že poročali bo prispelo dne 29. in 30. t. m. večjo število izletnikov v konjiški srez. Oni, ki bodo prispeli v soboto, bodo preno- čili v Vitanju. Ogledali si bodo lepo Vitanje, ki slovi naokrog pod imenom mala Crna gora. Agilni Vitanjčani bodo poskrbeli, da bodo gostje zadovoljni in da bodo ponesli najlepše spomine iz Vitanja. Tudi Stranice, Zreče, Konjice, Oplotnica in Loče bodo poskrbele za lep sprejem gostov in za veselo bivanje v konjiškem srezu. Gostje se bodo pre- pričali, da je lepi letoviščni srez gosto- ljuben in da so prebivalci tega sreza do- bri, pošteni in zavedni Slovenci. k Sreski organizaciji OJNS in JNS sta imeli v n'edcljo skupno sejo v Narod- nem domu. Poročal je g. Ciril Zagar. Sklepali so tudi o pripravah za sprejem ; delegatov vseh sreskih organizacij OJNS, ki bodo prispeli v soboto 29. t. m. v Konjice. k Agilna gar-silska četa v Konjicah bo priredila v nedeljo 16. t. m. veliko tom- bolo, združeno z zabavo. Vabljeni vsi prijatelji! i [Zreie zr Sokolski nastop. V nedeljo 23. t. m. bo v Zrečah sokolski nastop, na katere- ga že sedaj opozarjamo vsa bratska društva v srezu. zr Koncert malih harmonikarje\r. V t nedeljo 9. t. m. so priredili mali har- j monikarji krasno uspel koncert. Samo škoda, da Zrečani nimajo zanimanja za take ljubke prireditve naših malčkov. Dvorana je bila slabo zasedena. Vseeno pa so maleki želi veliko odobravanje. Malim agilnim harmonikarjem kakor tudi njihovemu učitelju iskreno česti- tamo! Zelimo, da bi še v ostalih večjih krajih v srezu priredili slične naatopc. Seveda je pa potrebna tudi reklama in upamo, da bo potem obisk boljši. Skomarie sk Na Vidov dan je bila na Skomarju lepa proslava narodnega praznika. Ta dan je prejelo 36 otrok prvo obhajilo. Po končani maši se je zbralo na pova- bilo agilnega šolskega upravitelja g. Pečnika lepo število faranov na prostem v l^liziri'i cerkve. Pri slavnostni mizi so ?ajtrkovali prvoobhajanci. Po zajtrku se je pričela. proslava z deklamacijami, petjem, govori itd. Lepa proslava v naj- višji župniji (okrog 900 m nad morjem) na Pohorju se je končala z državno himno ter navdušenim vzklikanjem kralju in Jugoslaviji. Priznati je treba, da je g. šolski upravitelj res odličen organizator in vzgojitelj, ki mu je na sro.u dobrobit mladine in naroda. S prebivalstvom skomarske župnije in tu- di z gospodom župnikom živi g. Pečnik v velikem prijateljstvu in slogi. Voinik v Pozar v Višnji vasi. Te dni se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Prekorška v Višnji vasi pri Vojniku. Zaradi vetra se je ogenj hitro razširil in je kmalu zajel vse poslopje. Na kraj požara so prispeli vojniški gasilci, ki pa gorecega poslopja niso mogli veČ rešiti, pač pa so preprečili, da se ni požar raz- širil n'a sosedna poslopja. Gospodarsko poslopje je 3 poljskimi pridelki in polje- dclskim orodjem vred pogorelo do tal. Skoda znaša okrog 80.000 din. Izgleda, da jc bil požar podtaknjen. v Obupno dejanje. Posestnikov sin Alojz Kovač na Frankoiovem pri Voj- niku si je pred kratkim pri delu zlomil nogo. Ker je bil prepričan, da mu bo ta poškodba za trajno zmanjšala spo- sobnost za delo, se ga je polastil obup. Nesrečnež se je te dni obesil. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Vransko Vransko pismo Vransko, 14. julija. Upravičeno se številni naročniki »No- ve dobe« pritožujejo, da v zadnjem ča3u ni novic iz naših krajev in to najbrž le po krivdi dopisnika, ko je dejansko no- vic zadosti in še preveč, zlasti takih, S katerimi v sedanjih razmerah žal ne smemo na dan. Zato smo v naglici na- brali kupček novic, zaupajoč dobroti či- i tateljev, da nam bodo zamujeno opro- stili. Vransko je po svoji legi eden najide- alnejših letoviščnih krajev v Savinjski dolini. Tu se oddiha željnim ni bati du- ševnih pretresljajev, zlasti ne, če se tudi v vročih poletnih mesecih na leto- višču ne nameravajo ali ne smejo ko- pati, ko bi bila sicer ta okolnost uteme- ljen razlog za povsem upravičeno jezo, ker se letos ne bodo mogli kopati in solnčiti niti več na — Ilovici. Dasi je moderno kopališče že od vsega početka v programu naše občinske uprave, do njega seveda tudi letos nismo še pri- jadrali, ker odgovorni činitelji niso sma- trali za potrebno, da bi bili sedanjega lastnika zasihiega kopališča na Ilovici pripravili do tega, da bi kopališke na- prave V3aj za silo popravil, temveč so povsem mirno vzeli na znanje, da je | še to, kar je bilo — razdrl. Prepričani ! smo, da bodo ostale tudi te vrstice glas ! vpijočega v puščavi in se bomo z leto- viščarji vred še nadalje kopali po jarkih in potočkih, kjer v poletnih mesecih še ribam primanjkujc vode. Morali se bo- j mo pač sprijazniti z mislijo, da v iz- vestnih krajih in izvestnim krogom po- vsem zadostuje že program, njega iz- vedba pa je po izvršenih volitvah nepo- trebna. Tako je moralo maloštevilnim letovi- ; ščarjem — iz gornjih razlogov je seveda umljivo, da njih število od leta do leta , pada — preskrbeti potrebno nadomesti- Stev 29. »NOVA DOBA« 14. VII. 1939 Stran 5 lo naključje v obliki nemškega šolskega letala, ki se je dne 7. t. m. zateklo k nam, ko se je 23-letni nemški vojaški pilot Herbert Gorzolka, doma iz Slezije, najbrž hotel spotoma, ko je letel iz Gradca v Celovec, okopati v našem »programskem« kopališču. Ko je iskal to kopališče, je z letalom dalje časa krožil in hotel nato zopet odleteti, ker ima »programskih« zadev v svoji do- movini itak dovolj. Njegovo namero pa je preprečil naš podžupan g. Schwent- ner in' prisilil pilota, da Je obstal, kar so že prej navzoči gledalci izvedeli šele iz notice v »Slovencu« z dne 9. t. m. Le vsled zadevnega energičnega poziva je bil nemški pilot prisiljen, da se je šel kopat v bližnji potok, očividno, da se izognil >dvema taborama«, ki sta na- enkrat nastala med gledalci, in da se mu ne bi bilo treba bližje baviti z na- rodno zavestjo vranskega kota, ko so se takoj našle »nacionalne« gospodicn'e, ki so ga spravile tjakaj. Res je sramota za pisca sestavka »Kaj pravite?« v »Slovencu« z dne 11. t. m., ki mu pride vse prav, da se obregne ob one, ki niso zagrešile ničesar drugega, kakor da so se v potoku že kopale, ko je prišel nemški pilot tja, in katerim pisec v po- gledu nacionalizma in narodne zavesti gotovo ne seže niti do gležnjev, sicer bi nikakor ne bil mogel v svojem »Kaj pravite?« nagromaditi take neresnice. Nad tern njegovim početjem se po pra- vici zgražajo vsi pošteni ljudje — tudi iz »Slovenčevc-ga« tabora. Sicer pa smo že od nekdaj navajen'i, da je takim pi- scem resnica mrzka! Niso se naši »purgerji« še nagledali • letala, ko je v bližini na znanem ovinku v Broden prišlo do težke prometne ne- zgode. Neki avtomobil, ki je vozil zelo naglo, je podrl na tla voznika Košica iz Prapreč, ki je dobil precej težke po- škodbe. Zadnji ča3 bi že bil, da bi mocno frekventirano državno cesto preložili vsaj v tern delu, ker se nezgode tu če- dalje bolj množijo. Ta dan je imelo naše orožništvo polne roke dela, ko je moralo loviti tudi ci- gane, ki so pri Sv. Juriju ob Taboru napadli poštnega sla. Aretirane cigane so odpremili v zapore okrožnega sodišca v Celju. Dnfe 4. t. m. so pri nas zagoreli kre- sovi v počastitev praznika sv. Cirila in Metoda. Kresovanje jc poteklo ob petju nacionalnih pesmi. Odsotnost tržanov pa so izrabili neki nepridipravi, ki so^ skušali vlomiti v dve vili, pa so bill oči- vidno prepodeni. Menda so bili to isti zlikovci, ki so se uspešno uveljavili v Zadrečki dolini. Pri slovesni otvoritvi Sokolskega do- ma pri Sv. Juriju ob Taboru dne 2. t. m. je bila navzoča tudi vsa naša nacionalna javnost, ki je tako tudi prispevala svoj delež k mogočni manifestaciji, ki je pre- šla v pravo narodno slavje. Pri otvoritvi doma, pri kateri sta bila navzoča tudi zastopnik Nj. Vel. kralja in sreski na- čelnik, smo opazili odsotnost zastopni- kov občine Sv. Jurij ob Taboru, kar je vsekakor zelo značilno! Da vsled zadnje toče nekateri prece- njujejo svojo škodo na hmelju, da je bil po sklepu zadnjega občnega zbora sedež »Gostilničarske zadruge za vran- ski sodni okraj« prenešen iz Braslovč na Vransko, da si je naš avtopodjetnik g. Kotar nabavil nov moderen avtobus, da vremenske prognoze našega trškega vremenoslovca niso povsem točne, da je prišel podmladek Rdečega križa iz Ljub- Ijane k nam na letovanje, da namerava Vranska godba prirejati promenadne koncerte, da je zadnji nabor minil brez sicer običajnih nesreč, da se namerava- mo v kratkem zopet oglasiti itd., je se- veda tudi omembe vredno. Upamo, da naša gostobesednost ne bo izzvala zopet posledic na davčnfem področju. Mozirie m Dva sestanka lesnih trgovcev. Združenje trgovcev za sreze Celje, Gor- nji grad in Smarje. pri Jelšah bo priredi- lo v nedeljo 16. t. m. dva sestanka les- nih. trgovcev iz gornjegrajskega sreza in sicer ob 9. dopoldne v gostilni Goričar v Mozirju in ob 14. v gostilni Majceno- vič v Radmirju. Dnevni red obeh se- stankov je enak in sicer: 1. Pozdrav predsednika zdruzenja. 2. Poročilo pred- sednika lesne sekcije o pobijanju šu- šmarstva, spremembah, predlogih in osnutkih novo zasnovanih uzanc Ljub- ljanske borze za les, o splavarstvu in njega pavšalnem bolniškem zavarova- ju, o zakonski odgovornosti splavarskih mojstrov, o splavarskih težnjah, davkih itd. 3. Poročilo o novo zasnovanih pra- vilih Ljubljanske borze za les o trgovini s kurivnim lesom. 4. Debata in predlogi za osnutek teoretične izobrazbe učencev v lesni trgovini. 5. Slučajnosti. Clani lesni trgovci se lahko udeležijo onega sestanka, ki jim je bližji. Iv. Paves pri Preb. pa Sokolski telovadni nastop. Sokol- sko društvo v St. Pavlu pri Preboldu bo priredilo v nedeljo 23. t. m. ob 15. ja- ven telovadni nastop na letnem telova- dišču pri Zadružnem domu v St. Pavlu. Zbirališče za povorko bo ob 14.30 v Dolenji vasi. Udeležite se te sokolske prireditve v čim večjem številu! St. Jurii ob j. z. j Dopisniku »Slovenca« iz Št. Jurija, ki je poroČal, da je kaplan g. Jakob Vraber premeščen iz St. Jurija ob juž. žel. v Slovensko Bistrico in da si je »s svojo delavnostjo in gorečnostjo pridobil vse farane, ki so ga vzljubili«, moramo pojasniti, da je napisal malo preveč hvale. Gosp. Vraber pač ni bil ravno tako silno priljubljen, kar lahko dokažejo mnogi, ki so se sedaj po njegovi premestitvi zopet vrnili v cer- kev k verskim dolžnostim, ki jih ravno zaradi njega dobrega pol leta niso več opravljali v cerkvi. Ob premestitvi ne- kega priljubljenega gospoda iz Št. Ju- rija je neki gospod dejal, da je pra- vici zadoščeno. lzgleda pa, da je šele sedaj pravici zadoščeno .. . Laško Siiaina sokolska manifestacUa v Laikem La § k o, 14. julija. Letos proslavlja naše Sokolsko dru- štvo 20-letnico svojega obstoja. Uvod za proslavo je priredi! gledali§ki odsek našega Sokola z opereto »Prebrisani Amor« v režiji br. Horjaka. Priprave za glavno proslavo pa je vodil pose- ben odbor pod vodstvom br. podstareSi- ne Križnika. Celjsko sokolsko okrožje je podprlo stremljenja naSega Sokola z okrožnim zborom, ki je bil preteklo nedeljo v Laškem. Na predvečer je bila akademija so- kolskega naraščaja na letnem telova- dtšČu pri Sokolskem domu. Vodstvo te akademije je bilo v rokah vrlega predsednika mladinskega odseka na- raščajnika br. Ferenčaka. Prireditev je uspela zelo lepo. Bila je dobro priprav- ljena, pa tudi dobro obiskana. Nismo dvomili, da bodo naraščajniki in na- raščajnice rešili svojo vlogo vzorno, Cesar smo pri njih navajeni. Vendar pa so z izbranimi in mičnimi točkami presenetili vsakogar. Slike so bile kra- sne, Sokolski dom je žarel v ognju, s starega gradu pa se je vsipal umetni ogenj v režiji br. Rainerja in oznanjal daleč po naši dolini veliko slavje pri- hodnjega dne. V nedeljo ob 8. zjutraj se je pričela v veliki dvorani svečana seja Sokol- skega društva ob navzočnosti 202 dru- štvenih pripadnikov. Sejo je vodil br. podstarešina Križnik, ki je v preglednem poročilu podal društveno zgodovino. Po seji se je članstvo na tukajSnjem pokopališču poklonilo umrlim članom in članicam. Deputacije s praporom na čelu se je udeležilo 30sokolskih pripad- nikov. Prizori na pokopališču, kjer so polagali šopke in vence na grobove, so bili nadvse ganljiyi. Ta poklonitev je izzvala v javnosti zelo dober vtis in splošno odobravanje. Ves dopoldan je bil nato namenjen meddruštvenim naraSčajskim tekmam, ki so se jih udeležila poleg domačega društva tudi društva iz Celja in Rimskih toplic. Zmago sta odnesla br. D. Ferenčak v višjem oddelku in v nižjem oddelku A. Kopač\ oba iz Laškega, med nara- ščajnicami pa Gradtova iz Laškega. Vodilo je torej domače društvo. Popoldne so se začele zbirati sokol- ske čete iz vsega celjskega okrožja. Zlasti vlak ob 14. je pripeljal mnogo sokolstva iz Celja in okolice, na vo- zovih in avtomobilih pa so prihajali iz drugih krajev. Ob 14. je bil na let- nem telovadišču zbor vseh pripadnikov. Ko se je sokolstvo poklonilo državni zastavi, je izrekel pozdravne besede okrožni načelnik br. Dragar in orisal pomen okrožnega zbora glede na 20- letnico našega društva. Sledil je govor br. podstarešine, ki je v temperament- nih besedah očrtal pomen sokolstva v zgodovini slovanstva, omenil težkečase, ki jih doživlja slovanstvo zaradi svoje nesloge, in poudaril, da bo sokolska moč in sila pregnala vse grozeče ne- varnosti. Sokolstvo je burno pritrjevalo govornikovim besedam. Župni podsta- rešina br. dr. Milko Hrašovec je spo- ročil pozdrave župe in poudaril, da šteje celjska sokolska župa naše dru- štvo med najboljSa svoja druStva. Tudi njegove besede so zbrani nav'duseno pozdravili. Nato je krenila v mesto mogočna povorka, ki sta jo spremljali železni- čarska godba z Zidanega mosta in do- mača Mestna godba. Povorke se je udeležilo 578 oseb. Mesto je bilo v zastavah, z oken so se vsipale na po- vorko cvetlice in šopki. Vse mesto jo valovilo v silnem navdušenju in vzkli- kanju naSemu druStvu in sokolskim • idejam. Ta povorka bo ostala nepo- zabna vsem, ki so se je udeležili ali ki so jo videli. Laško je pokazalo, da je še vedno v sokolskem taboru. Pred povorko je bilo razvitje naraščajskega prapora, ki mu je kumovala s. Roševa. Prapor je prelep izdelek drž. obrtnega zavoda v Ljubljani. Na eni strani je uvezen Sokol z razprostrtimi krili in z napisom »Prost mora biti, prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod.« Na drugi strani je uvezen stari laški grb s tremi lilijami in z letnicama 1919 in 1939. Kumica je pripela na prapor trak in razvila prapor s kratkimi, ginlji- vimi besedami. Pri javni telovadbi je nastopilo 312 sokolskih pripadnikov, med njimi tudi vzorna vrsta iz Celja. Izvajanja vseh oddelkov so vzbudila ponovno pritrje- vanje številnega občinstva. Na telova- dišču je bilo zbranih nad 1200 gledal- cev. Ce pri izvajanju prostih vaj tu in tarn ni šlo vse v redu, je treba to predvsem pripisati dejstvu, da so jih izvajali pripadniki raznih društev, ki deloma niso bili navajeni na spremlje- vanje godbe. V splošnem pa moramo reči, da je bila telovadba zadovoljiva. Navdušenega odobravanja je bila de- ležna vzorna vrsta z br. Konradom Grilcem na čelu. Po telovadbi se je razvila družabna zabava, pri kateri je vztrajalo občinstvo do pozriih nočnih vlakov. Na veselični prostor so priha- jali tudi vedno novi prijatelji sokolstva. Omeniti še moramo, da je naraščaj pri svoji akademiji poklonil kumici prapora s. Roševi šopek nageljnov, na- čelnici Kopačevi in br. PoljSaku pa povečani sliki domačega naraščaja. Sokolsko društvo v Laškem je do- stojno proslavilo svoj znameniti praznik. Uspeh, ki ga je doseglo, mora poglo- biti v vrstah našega občinstva zaupa- nje in samozavest ter vliti tudi v srca mlačnežev novega poguma in ustvariti novo veselje za sokolsko delo. Laško bo vztrajalo in bo ostalo sokolsko. 1 Netaktnost. Ob priliki sokolskih manifestacij preteklo nedeljo je večina Laščanov okrasila svoje hiše z zasta- vami. Videli jih pa nismo na naših osnovnih §olah in ne na občini. Pra- vijo, da se na teh poslopjih razobe- šajo zastave samo ob državnih praz- nikih. Ali je tudi prihod škofa v Laško državni praznik? Ob tej priliki so namreč tudi vihrale s teh poslopij za- stave. Vsaj od občine bi bilo pričako- vati, da bo šla preko svoje strankar- ske zagrizenosti in da bo pozdravila one goste, ki jih pozdravlja vse mesto z zelo redkimi izjemami. Gospodje od občine so zopet pokazali svoj obraz, mi pa si bomo to zapomnili. 1 Sokolska razstava. Ob priliki 20- letnega jubileja je naše sokolsko dru- štvo pripravilo v mali dvorani svojega doma zelo zanimivo in lahko rečemo, strokovnjaško sestavljeno razstavo s pregledom svojega razvoja. Razstavo je pripravljal br. Adamič. Pomagala sta mu br. Horjak in Rainer. Vsi trije, zlasti še br. Adamič, zaslužijo vse pri- znanje in pohvalo. Razstava vzbuja veliko zanimanje. Obisk je zelo povo- Ijen. Razstava nazorno prikazuje razvoj društva od prvih početkov dalje v vseh odsekih in panogah. Vrsta diplom kaže velike uspehe na§ih bratov in sester. Zlašti zanimiv je oni kot, v katerem so nameščena odlikovanja br. Poljšaka. Na razstavi vidimo tudi sledove težkih časov, ki so prišli nad sokolstvo. Tu in tarn se zablisne kako preganjanje, premeščenje in udarijo na dan krivice. Razstava bo odprta še v nedeljo 16. t. m. in ima občinstvo še vedno pri- liko, da si jo ogleda. Vstop je prost. l Posestnespremembe in prezidave. G- Helebrandt je prodal svojo hiSo ob Marijagraški ulici krojaču g. Bačiču za ceno 95.000 din. G. Helebrandt pa je kupil hišo »Carolla« nasproti postaje za ceno 106000 din. liišo bo povsem renoviral. Svoje hiše so renovirali gg. Kvartič, Kačič, Gradt, Klein, Topole in Hrastelj, gasilci so pred svojim domom zgradili ličen cementni tlak, novi last- nik pa je poleg gostilne Igričnik v ulici »Na Tabor« docela prenovil po- slopje in zgradil ob vrtu dolg oporni zid. Skoraj so dogotovljene nove hiše gg. Šalabaliča, Jordana in Ocvirka. Vse te renovacije in zidave so znatno pri- pomogle k olepšavi mesta. 1 Kaj roji našemu kaplanu vse po glavi. Dva Laščana sta se nekega dne slučajno sešla na neki postaji in sta vsak v svojem vlaku pri oknih izme- njala nekaj besed o lokalnih razmerah našega mesta. Kmalu nato je g. kaplan poklical enega izmed obeh Laščanov v kaplanijo in ga ostro pozval, naj mu pove, kje je bil ta in ta dan, s kom je govoril, kaj in koliko časa, in da mu je neka oseba vse povedala o po- govoru na postaji. Mogoče ima g. ka- plan kako »Mato Hari«, ki špijonira po vlakih, kaj kdo s kom govori. Ne vemo, zakaj je g. kaplana tako strah. Zanimivo pri vsem tem pa je, da g. kaplan več ve, kot pa sta onadva La- ščana govorila. Strah ima velike oči. Če bi g. kaplan nekoliko pogledal okrog zadruge, občine, prosvete in drugih in- stitucij, pa brez zelenih očal, bi morda napravil vsaj rnoralno pridigo in od- stranil plevel, ki se povsod bohoti že skoraj čez mero... Pa brez zamere. 1 Kako le s pokrltjem Žlkovce? Kakor slišimo v javnosti, so občinski očetje votirali znesek 50.000 din za pokritje prvega odseka Žikovce. Delo je prevzela neka tvrdka iz Trbovelj. Pri celotnem pokritju bi se režijski stroški znatno znižali in delo bi bilo bolj smotrno in pospešeno izvršeno. Gospodje potrebujeio večkrat kako delo ob posebnih časih... Že pod upravo g. Roša je bila vsako leto v proračunu postavka 10 000 din za pokritje (letos celo 12.000 din), a so sedaj komaj 50.000 din odobrili ! Kam so gospodje vložili oni prihranek občinske uprave pod g. Tr. v iznosu nad 80.000 din ? Noben davkoplačevalec ne ve ničesar, kje je ta denar in v kake namene bo porabljen. Če ga bodo porabili za na- kup podrtega »Kamenita«, bodo dav- koplačevalci trikrat na novo obdavčeni. 1 Občinski upravl v Laškem. Poleg Topolove hiše izvira pod glavno ulico studenec, ki ima dno v globini 1 m, kamor vodijo cementne stopnice, stu- denec sam pa ima cementni obod. Glo- bina ni zavarovana z nikako ograjo in večkrat se je zgodilo, da je vanjo padel kak otrok, ki bi se bil pri padcu na cementno oblogo lahko smrtno po- nesrečil. SvojČas je Že bil izglasovan sklep, da se ta globina zavaruje z ograjo. Upamo, da bo sedanja uprava konČno le izvedla ta sklep že zato> ker imajo sedaj dostop do studenca tudi psi in druge živali, kar je iz hi- gienskih in tujskih ozirov nedopustno. I Kaj ugotavljajo nekateri občani ? Da je velika razlika med starim Vo- lavškom in mladim Gučkom v pogledu naših ulic; da privatniki še vedno ku- pujejo v Nabavljalni zadrugi, čeprav niso člani, kar je po zadružnem zako- nu kaznivo, a pristojni zaradi tega nič ne ukrenejo; da je v našem mestu in neposredni okolici blizu 20 dvojnih in večkratnih zaslužkarjev, izmed katerih jih ima nad polovico po 3.000 din me- sečnih prejemkov; da je neka tajnica rajši pogodbeno v službi s stalno plačo 1.500 din mesečno, ker bi ob nastavi- tvi pričela z najmanjšo plačo; da po- stane neki sluga že po 5-Ietni službi nastavljen zvaničnik, da pa stražnik z več kot 15 leti službe visi z ženo in otroki med nebom in zemljo ter ima nižjo plačo, kakor kak bivši slovenski fant, kateremu že po enem letu službe nudijo 1000 din mesečno, čeprav je samec; da pokopavajo mrliče v La- Skem celjski grobarji; da dobi kak upokojenec Se tri iajništva z meseč- nim dohodkom 600 din; da je včasih na ulicah več trave kakor gramoza ; da je nekaterim skupinam termalni bazen to, kar je bilo Egipčanom zlato tele'; da tujci v Rimskih toplicah že dve leti opazujejo sijajno gradnjo na- ših modernih cest; da kontrolira poleg Stran 6 »NOVA DOBA« 14. VII. 1939 Štev. 29. orožnika po vlakih tudi kak kaplan naše potnike; da se diplomirani aka- demiki nadejajo čimprejSnjih nastavi- tev, če igrajo črnega zamorca itd. Drugič 5e kaj več. Mariiagradec ma Krščanske metode krščanskega obrtnlka. Delavec A. K. je živel v skupnem gospodinistvu s P. L., ki je I pred kratkim umrla. Zapustila je ne- kaj skromnega pohištva in perila ter mnogo dolgov. Med upniki je tudi obrtnik F. T. v Marijagradcu, pri ka- terem je dolga nekaj čez 100 din. De- lavec A. K-, ki je skrbel za pokojno v času njene bolezni ter imel zaradi njene bolezni in smrti občutne stroške, je omenjenemu obrtniku 2. t. m. raz- ložil svoj položaj in mu zajamčil pla~ čilo njegove terjatve. Obrtnik F. T. mu je odgovoril, da razume njegov polo- žaj ter da ni potrebno nobeno opra- vičilo in pojasnilo, kakšni so stroški v primeru bolezni in smrti. Dejal je de- lavcu, naj le pride in ostane njegov odjemalec, kakor je bila pokojna P. L. Dne 4. t. m. sta šla sinčka delavca A. K« po očetovem naročilu k temu obrtniku po moko. Eden deček je po- čakal v veži, drugi pa je stopil v lo- kal, da bi kupil moko. Obrtnik je vprašal dečka, ali ima denar. Ko je dobil pritrdilen odgovor, je dejal dečku, da ga ne pusti ven, dokler mu deček ne izroči denarja. Obrtniku je vneto pomagala kričati in groziti njegova gospa, ki je vihtela nad preplaSenim dečkom bridko sabljo v obliki kuhinj- skega omela. V drugi roki je imela jajce, da ga zažene v svoji razburje- nosti v dečka. Deček se je izgovarjal, da ne sme izročiti denarja, ne da bi dobil naročenega blaga, pod silo pre- tenj pa se je končno vdal in je iz- ročil denar. Zadovoljen z »zmago« je obrtnik naročil preplašenemu dečku, da naj pove doma, da bo prišel po pohištvo pokojne P. L. Nato je pustil dečka domov z bratom, ki je bil čakal v veži. Obrtnik pa je pozabil povedati, ali na- merava on poravnati delavcu stroske, ki jih je imel zaradi pokojne P. L. Obrtnik tega najbrž ne bo storil, kakor je pokazal njegov nastop. Hrastnik tokoltki obrambni zbor Hrastnik, 14. julija. V nedeljo 9. t. m. je bil na občinskem prostoru pri Rošu sokolski obrambni zbor trboveljskega okrožja. Ob 7. zju- traj se je zbralo pred Sokolskim domom lepo število krojašev, naraščaja, dece in članstva v civilu, pridružili sta se še društvi z Dola in od Sv. Jederti s prapori. S trboveljsko godbo na čelu so vsi od- korakali na postajo k sprejemu z vlaki dospelih sokolskih obveznikov. S postaje je odkorakala povorka, ki je štela nad 500 oseb, na prostor zbora, kjer so se priključili šc ostali pripadniki, ki se niso mogli udeležiti povorke. Po pozdravu zastavi in po državni himni je podal okrožni načelnik br. Vastič obširen referat o velikih ciljih in potih, ki jih je začrtal nesmrtni Tyrs in po katerih koraka sokolstvo. Stare- šino. domačega društva br. Farčnik je pozdravil vse navzoče, ki so se odzvali klicu »Sokoli v zbor!« ter tako pokazali disciplino in pripravljenost, da bi tudi v času potrebe takoj storili svojo dolž- nost. Zupni prosvetar br. Pahor iz Trbo- velj je pozdravil zbor v imenu celjske sokolske župe in orisal vcliko važnost sokolskih zborov, ki se vrše širom naše domovine v času, ko ves svet živi pod vtisi vojne psihoze — vojnc živcev, ob čemer tudi mi ne moremo ostati mirni in ravnodušni. Poudaril je, da je sokol- stvo ona sila, ki je poleg naše hrabre vojske prva pripravljena braniti to, za kar je bilo prelite toliko dragocene krvi in uničenih toliko nadebudnih živ- ljenj. Mi nočemo nič tujega, a braniti hočemo to, kar je naše. In to naše sega do tja, koder prebiva naš rod in koder se čuje naša govorica. Besede vseh treh govornikov je spre- jel zbor z navdušenim odobravanjem, zavcdajoč se resnosti časa in važne vlo- ge sokolstva v času preizkušnjc. Popoldne je bila javna telovadba. Nastopilo je okrog 400 telovadečih. Te- lovadbi je sledila veselica. Na predvečer obrambnega zbora so ZVEZNA TISKARNA V CELJU izvršuje vsa tiskarska dela po zmernih cenah bile v bazenu PTL okrožne plavalne tek- me. V nedeljo zjutraj sö bile bojne tekme in streljanje na strelišču. Zbora sta se udeležila dva častnika celjskega pešpolka. Ob priliki sokolskega obrambnega zbora smo tudi imeli priliko videti, kako naša javnost pojmuje pomen prireditve. Pripadniki in simpatizerji Sokola so s kosilom pogostili nad 300 otrok. Glede zastav, ki so jih razobesili lastniki his, koder se se vila povorka, moramo ome- niti, da smo od železniškc postaje do Riklovega mostu opazili samo dve za- stavi. Toliko naši in širši javnosti v vednost. Dos pri Hrastniku o Na naslov občinske uprave. Dol je prav prijazna vas, ki jo zlasti Hrast- ničani radi obiskujejo. Po banovinski cesti, ki vodi skozi vas, drve vsak tre- nutek razni avtomobili, ki dvigajo ve- likanske oblake prahu. Dolani smo prav tako vestni in pošteni davkoplačevalci kakor so Hrastničani. Zato prosimo, da se tudi nam nudijo vsaj nekatere ugod- nosti, ki jih občinska uprava nudi Hrastniku. Popolnoma upravičeno pro- simo, da bi tudi na Dolu vsaj dvakrat dnevno škropiji cesto in to vsaj skozi vas, kakor je uvcdeno v Hrastniku. Tudi na Dolu so možje, ki so člani občinske uprave. Zato se čudimo, da se že saml niso pobrigali za to važno stvar. To bi ne bilo zvezano s prevelikimi stroški in bi odgovarjalo tudi higienskim zahtevam. Tako pa moramo od jutra do večera po- žirati cestni prah, da o zračenju stano- vani niti ne govorimo. Sicer pa, če velja nekaj za nekatere, naj velja tudi za druge. o Vprašanjc novopja or^anista je žo dalje časa precej percča zadeva jia Do- lu. Sedanji organist je bil že pred nekaj časa upokojen, vendar pa še vedno opravlja službo, ker ni novega. Govorilo se je, da bi moral s 1. julijcm nastopiti novi organist, vendar še sedaj ni nič. Takega pomanjkanja v tej stroki izvež- banih moči gotovo ni, da bi se moral upokojenec, ki ima poleg tega še polne roke dela kot obrtnik in poscstnik, še kar naprej mučiti z organistovskim in cerkovniškim poslom. Pristojni činitelji naj bi se za stvar resno pobrigali in zadevo končno uredili. o Sadjarska podružnica na Dolu jc zgradila pod vodstvom svojega agilnega predsednika, šolskega upravitelja g. Vitka Jurka, moderno sadno sušilnico. S tern je uresničena dolgoletna želja dolskih in okoliških sadjarjev, ki bodo lahko že letos sušili sadje v novi su- šilnici. Dol z okolico je naravnost odli- čen kraj za sadjarstvo in prav g. pred- sednik sadjarskc podružnice ima največ zaslug, da se je sadjarstvo v tem kraju tako krcpko razvilo, in da smo dobili novo sušilnico, ki je za dolsko podruž- nico velika in pomembna pridobitev. Breiice . br Sokolska nedelja v Brežicah. BrežiŠki Sokol bo priredil v nedeljo 16. t m. popoldne na svojem novern letnem telavadišču proslavo 35-letnice svojega obstoja. Kot najstarejše društvo v Posavju vabi vse drage prijatelje in znance in vse narodno občinstvo, da se zgrne v nedeljo k njegovi proslavi v Brežice in s številno udeležbo po- kaže, kako je treba ramo ob rami utreti sokolska pota ter se pripraviti za delo in žrtve, ki jih bo terjala do- movina. V tem smislu želimo, da nas obiščejo prav vsi Posavci od Zidanega mosta do Zagreba. VSE CENJ. DOPISNEKE prosimo, da bi nam pošiljali dopise vsak teden le do srede, nujnejse pa do če- trtka dopoldne. V petek zjutraj spreje- mamo samo najnujnojše kratke dopise. Uredništvo. ] i ------------------------------------------------------------------------------------------ Cenj. obCinstvu se priporocq tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlafa, srebrnine, optika itd. Celje, Glavni trg Izkušen optik na razpolago! 2 komfosctni stanovanji v novi vili v Medlogu pri Cclju se oddata s 1. avgustorn mirnima strankama. Naslov v upravi lista. Mcblovana soba v mestu se išče. Ponudbe na upravo »No- ve dobe« pod »Št. 34«. Mosko in žensko kolo poceni na prodaj. Naslov v upravi lista. Otroski voziček izvrstno ohranjen, poceni naprodaj. Vprašati: Dečkova cesta 30/1. nadstr. NEZADOSTNO DELOVANJE HORMONOV podprete s pra- vilno S o I e a - n e g o. Aktivne ____ sestavine Soiea- / ^#^1%\ kreme pomladijo \ ^^^^ \ in osvežijo kožo. Rufovo knjigovodstvo kompletno, nerabljeno, na prodaj pod na- nabavno ceno. Kupcu ureditn knjigovodstvo in ga uvedem vanj. Interesenti naj pustijo svoje naslove v upravi lista pod šifro »Ruf«. Vsak petek pečene morske ribe. v nedeljo prasiiek na ražnju, ocvrti pišianti, dobra domača v i n a, pivo itd. Vse to dobite po n a j n i ž j i coni v „Gozdni restavraciji" v Celju LEP SENČNAT VRT Priporoča se GOSTflMIČAR 2« sobno stanoYanje s pritiklinami v Sokolskcm domu v OabL-iju se takoj odda. Ponudbe na Sokolsko društvo Celje - matica. PRODAM moiko in damsko kolo, najfinejša »Puch« luksuzna modela, in hrsstovo pi- salno mizo, vse dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista. Idealno stavbišče na krasni legs, 15 minut od kolodvora, pro- dam po din 16--. Informacije daje Videnšek trgovec, Čret. Rimske toplice Vas vabiio Na IZtcl« Na preurejeni hladni razgledni gostilniški terasi boste po zmerni ceni dobro postreženi z raznimi delikatesami, vinom, pivom, kavo, mlekom itd. Priporoča se Karl Loibner, gostiina-trgovina, Rimske toplice Franjo Dolžan • Celje ?;.".r>'.'."M I kleparitVO, VOdOVOdne inStalaCije Pre»zemBwa«zgorajna«edene itroke jpada|ofa dela In I streiovodne naprave popravlla — Cene zmerno — Pojtrežba točna in lolidno Celjskaposojilnicaddü Celju [ JE NAJSTAREJŠINARODNIDENARNIZAV0D V CELJU Vsehranilne vloge, vložene pri CFXJSKI POSOJIL1VICI D. D. Y CELJÜ so varno nalozene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domacemu narodnemu gospodarstvu j Š^pTh^nkb v Ce|jskj pOSOjj|njCj ,| J V Ce|j„ .Marodnj don, CENTRÄLÄ: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTÄNJ Urejuje in za konzorcij >Nove dobe« odgovarja Ra