PRIMORSKI DNEVNIK ,... ,, -_g«-*SILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Stev- 310J2929) I3g„,ra„;p0,rrg TRST, petek 31. decembra 1954 ----- Po dolgem omahovanju in srditi borbi je francoska shnpščina odobrila pariške sporazume ★ ca Za objavo novoletnih oglasov in voščil za našo novoletno številko, ki bo izšla jutri v povečanem obsegu, kličite tel. št. 37-338 UPRAVA Cena 20 lir Za ratifikacijo sporazumov Je glasovalo - hinsenhovterja m Foreign Ofticea - Ostra reakcija v Moskvi in v vzhodnih državah PARIZ, 30. — Narodna Skupščina je s 27 glasovi večine danes popoldne odobrila načrt zakona, ki pooblašča zo-petno oborožitev Nemčije v okviru zahodnoevropske zve zo. S tem je skupščina ratificirala vse sporazume, s kate rimi ie vlada povezala tudi svoj obstoj. Sedaj mora še republiški svet prouqiti te načrte v dveh mesecih od začetka novega parlamentarnega zasedanja, ki je določeno za 11. januarja. Današnja seja se je 1 začela ob 17. uri in glasovanje se je takoj začelo. Ob 18.50 'je predsednik Le Troquer ob grobni tišini sporočil izid glasovanja. Za ratifikacijo je glasovalo 287 poslancev, proti pa 280. Zaključila se je s tem dolga razprava, ki se je začela 20. decembra in ki spada med najbolj dramatične v francoski parlamentarni zgodovini, ne samo zaradi negotovosti izida, ki je ves čas prevladovala, in zaradi srdite borbe med zagovorniki in nasprotniki nemške oborožitve, pač pa tudi zaradi odmeva, ki ga je imela v francoski in tudi vsej svetovni javnosti, ter zaradi vpliva na bodočo politiko in bodoče odnose med Vzhodom in Zahodom. Britanski parlament je prvi ratificiral pariške sporazume, sledil mu je italijanski parlament, tretja je francoska skupščina, katere glasovanje je bilo odločilno. Ko je predsednik skupščine končal govoriti, je še nekaj trenutkov vladala grobna tišina. Med poslanci ni bilo nobenega aplavza, nobenega vzklika, nobenega mrmranja. Ko je nato predsednik sporočil, da se bo seja nadaljevala ob 21. uri, so kominformistič-ni poslanci začeli vpiti proti Mendes-Franceu in proti socialistom. Vsi ostali poslanci so bili tihi in mirni, komin-formisti pa so prot njim vpili: «Antifrancozi». «nacisti», «dol z nemško oborožitvijo«, »socialistični psi». predsednic Eisenhoiver. ki ga ie Dulles telefonično obvestil o izidu glasovanja, je takoj izročil tisku izjavo, v ka-*eri izraža zadovoljstvo in pripominja, da je treba še mnogo napraviti za uresničenje sporazumov. Načelni^ tiskovnega urada Bele hiše je izjavil, da se bo Eisenhover vrnil v \Vashington v nedeljo zvečer ali v ponedeljek. Državni tajnik Dulles pa je izročil tisku izjavo, v kateri izjavlja v zvezi s stališčem posameznih parlamentarnih skupin v francoski skupščini, da je razumljivo, da so bila v strankah samih nasprotja zaradi zapletenosti in zgodovinske važnosti vprašanj, za katera je šlo. Izrazil je nato u-panje, da bo ratifikacijski postopek v Franciji in drugih državah kmalu zaključen. Dulles je takoj sklical sejo svojih glavnih svetovalcev. Tudj Foreign Office je objavil izjavo. v katerem izraža zadovoljstvo nad izidom g.u-sovanja ter pripominja, da so potrebni nadaljnji koraki v Franciji in drugod, preden se bodo pariški sporazumi lahko začeli izvajati. Uradno izjavo je objavil tudi kanadski zunanji minister Pearson. ki je v glavnem enaka ameriški in britanski. Adenauer je poudaril, da pomeni izid glasovanja nov korak na poti uresničevanja pariških sporazumov, in je dodal, da je razprava v francoski skupščini pokazala, kako izredno resne so psihološke in politične težave na poti, ki vodi do enotne Evrope. Izrazil ie upanje, da bo preteklost likvidirana z uresničenjem pariških sporazumov. Voditelj socialnih demokratov Ollenhauer pa je izjavil, da je s tem propadla zadnja možnost za Nemčijo, da doseže svojo enotnost s pogajanji z Moskvo. Dodal je še, da pariški sklep ne bo spremenil stališča socialnih demokratov protj omenjenim sporazumom. Varšavski radio je na Vzhodu prvi, ki je komentiral izid glasovaja. V Pragi je že včeraj bila seja najvišjih parlamentarnih predstavnikov Poljske. C SR jn Vzhodne Nemčije, ki so poslali francoski narodni skupščini poziv, naj zavrne ratifikacijo pariških sporazumov in oborožitev Nemčije, ker da bo samo tako ostala odprta pot za mirno rešitev nemškega vprašanja in za pogajanja med vsemi prizadetimi državami. Danes je varšavski radio med drugim komentiral: «Mendes-Firtinee ni Francija. Borba se ni končala, pač pa se nadaljuje ter bo huda in težka. Usoda Francije .ie v rokah francoskega ljudstva. Francoska narodna skupščina je pooblastila ratifikacijo 'pariških sporazumov z želo šibko večino in v ozračju terorju«. Pozneje je tudi moskovski radio ostro reagiral in, je v komentarju poudaril, da ima ratifikacija pariških sporazumov en sam pomen: »povečanje nevarnosti nove vonje«. Vzhodnonemški radio pa je poudarjal, da morajo delavski razred in nemški patrioti seijai «/. dejanj! m ne /. besedami« preprečiti ratifikacijo pariških sporazumov v Bundestagu. Evetei je zunanjepolitični Parlamentarni odbor proučil dva načrta resolucije, ki sta 3U predložila poslanec Lausta-nau-Lacau in Maurice Faure, in s katerima se zahteva, naj se ratifikacijske listine položijo istočasno z obnovitvijo pogajanj z Vzhodom. Odboru so bile predložene tudi druge resolucije, katerih glavni namen je pozvati vlado, naj da pobudo za zmanjšanje mednarodne napetosti. Ker pa je odbor sklenil, da je potrebna temeljita proučitev besedila resolucij, se razprava o njih na nočni seji skupščine ni začela in se je zaradi tega nadaljevala razprava o proračunu, Verjetno bodo o omenjenih resolucijah razpravljali v skupščini v začetku prihodnjega leta. Izvršilni odbor socialistične stranke je nocoj sklenil izključiti iz stranke predsednika odbora za narodno obran bo Maxa Lejeunea in suspendirati 18 drugih socialističnih poslancev, ki so glasovali proti ratifikaciji pariških sporazumov. Trije dnevi, ki so minili med dvema glasovanjema, so bili polni napetosti. Razne izjave in pretnje v Londonu in Washingtonu so nedvomno vplivale na razpoloženje francoske skupščine. Značilno je tudi, da so mnogi poslanci poudarjali, da bodo Zahodno Nemčijo tako ali pa drugače oborožili, jn je zato bolje, da jo oborožijo pod francoskim • nadzorstvom. Razprava v skupščini pa je pokazala, da so francosko-nemska nasprotja in medsebojno nezaupanje še zelo močna in da ta nasprotja ne bodo kmalu odpravljena. Pokazala je tudi. da zlasti_ nemškega vprašanja ni mogoče spraviti z dnevnega reda z vključitvijo Zuncdne Nemčije v zahodnoevropsko zvezo, ker gre za splošna evropska vprašanja. Gre torej za sporazumevanje o evropskih _ vprašanjih, vštevši tudi vprašanje skupne varnosti. Pokazalo se je. da je v Evropi malo takih, ]ci bi v pariških sporazumih videli idealno in dolgoročno rešitev, na pa samo nadomestek za bol.šo rešitev. Tudi to je eden bistvenih razlogov za dolgotrajno o-mahovanje in za ostre spore okrog pariških sporazumov ferenco predstavnikov držav NATO. da na njej proučijo možnosti tesnejšega sodelovanja med temi državami. Kefauver je izjavil, da se mu sedanji mednarodni položaj zdi primeren za tesnejše sodelovanje med ZDA in njihovimi atlantskimi zavezniki. Istega mnenja je tudi demokratični senator Sparkman, ki je pripomnil, da je po njegovem prišel trenutek za pripravljalni sestanek, na katerem naj bi razpravljali o možnosti tesnejšega sodelovanja na vseh področjih. Hruščev kritizira sovjetsko gradbeništvo : za konferencoii«0«J« držav NATO giadbenih delavcev. Rekel je, da je SZ porabila 800 milijard rubljev za projekte kapitalne izgradnje od 1947. do zdaj. Navedel je vrsto negativnih pojavov. Tako so gradili stolpe in druge ((nepotrebne okraske«, ki so bili predragi in nekoristni. Hruščev je rekel, da je med obiskom v Sverdlovsku ugotovil, da bi lahko z denarjem, ki so ga uporabili za gradnjo nekega stolpa, zgradili dve šoli, v katerih bi bilo prostora za 800 dijakov. Prav tam so porabili veliko denarja za preureditev nekega mlina v hotel in za gradnjo novega m'in a namesto da bi mlin pustili, kakršen je ter zgradili nov hotel. Z odlokom vrhovnega so i mm ■. •-. ■ Ves čas odločilne razprave o pariških sporazumih v francoski narodni skupščini se je pred poslopjem parlamenta gnetla ogromna množica v upanju, da ji bo uspelo dobiti prostor na galeriji razpravne dvorane. Zaradi velike gneče so pred poslopje postavili lesene ograje. Predsednik Tito prispe danes v Kalkuto KALKUTA, 30. — Predsednik republike bo jutri opoldne prispel v Kalkuto, kjer bo med tridnevnim bivanjem obiskal razne industrijske objekte. Tu se bo predsednik Tito ponovno sestal s predsednikom vlade Nehrujem, ki se vrača s konference colomb-sbih držav pri Djakarti. 3. januarja bo predsednik Tito odpotoval z «Galebom» v Burmo. Pi-edsednik Tito je v Luck-nowu izrazil prepričanje, da so rezultati njegovih razgovorov z Nehrujem pokazali svetu. da je mogoče miroljubno sodelovanje med velikimi in malimi državami ne glede na njihov družbeni sistem. V razgovoru z novinarji na železniški postaji v Lucknowu pred odhodom v Benares je predsednik Tito izjavil, da se je prepričal, da je Indija postavila trdne temelje industrializaciji in da verjame, da bo njen nadaljnji razvoj uspešen. W ASHIN GTON, 30. -- Demokratični senator Kefauver je sporočil, da namerava na prihodnjem zasedanju kongresa, ki se bo začelo januarja, predložiti resolucijo, s katero bo pozval predsednika Eisenhotverja, naj skliče kon- Uzbekistanski ministrski pred sednik odstavljen i stanski ministrski predsednic LONDON, 30. — Moskovski I Usman Jusupov. Nadomesti radio poroča, da je prvi se- ] Sa je Nuridtin Kuhidtinov da je treba napraviti konec nega počasnemu in slabemu grad- 1 beništvu v SZ. Hruščev je o tem govoril na nedavni vsezvezni konferenci sovjeta I flgl mm* mmmarnrn**. 5 JL JSj f ■■ jCTunmig™ mm Glavni ta]i DIH U£E9 nai m marsmoeid odpotovi al včeraf i n i Kitajsko NOVOLETNI INTERVJU AGENCIJE ..JUGOPRESS" XS?u Ppao&iS ThudrSI"skjoeld se bo med potjo ustavil v Londonu, Parizu in Novem tikah, k. jih je cK kp uzoe |Delhiju - O vabilu LR Kitajski, naj se udeleži azijsko-afriške konference Japonska bo verjetno pristala na konferenco - Singman Ri spet hujska Raaf), Nagy, Dej, Cervenkov, Papagos in Menderes o sožitju in miru v svetu kistana izrekel proti Jusu-j povu. Po poročilu «Pravde Vosto-| ka» o plenarnem zasedanju CK S KP Uzbekistana je glavni se-] kretar CK KP ZSSR Hruščev nedavno ugotovil, da sta uzbe- )a.K'fkW 07kK nf; ^'aVni I d°.m' f° se, b0J,a za kratek 0as omenil, da so številni tajnia UZ1S Dag Hammar- ! ustavil v Londonu, skjeeld je danes zvečer ob 21.30 ' odpotoval iz Nevv Yorka z. le- Do Pekinga čaka Hammars- talom v London, odkoder bo ! ^ d,°fe P*: kl kistanska vlada in CK zagre- \ P° .enodnevnem postanku na- i držav —Vda a n Lini* sila hude napake v bombažni • dalie£al pot skozi Novi Delhi j in Kitajske Spotoma’ se bo <** -1« supov »uporabljal birokratske S€dn.Vcm Cuenla e metode« m ni ((nadzoroval iz- m v zvezi z i Londonu. Parizu in Novem Delhiju, kjer se bo razgovar- meioae« m m ((nadzoroval iz-| vprašanjem ameriških letalcev, i V vUk - A ^odvajanje sklepov«, poleg tega ki so zaprti na Kitajskem. n™ ls,ehr^eni- Glavni tajnik Ministrski predsedniki poudarjajo, da vsi narodi sveta želijo mir • 5agj, JDej in Cervenkov o koristnosti normalizacije odnosov svojih držav z Jugoslavijo BEOGRAD, 30. — Agencija Cervenkov meni. da sa zdiu- nekega oddeika. ki z* teden, Jugopress se je ob novem le- zitev Nemčije ne more dose-! dni protestiralo zaradi odnust« luS)> pripravljena za preizkus tu obrnila na predsednike ci s ponovno oborožitvijo Za- dveh svoiih tovarišev in J, Be vož''->e Prve dni marca, vlad Italije, Avstrije. Madžar- hodne Nemčije in njeno vklju-1 -1 tovarišev in «u- Kitajš____ pa je «kršil načelo kolektivne- j Nekoiiko pred odhodom je ga vodstva« in »hudo oskodo- 1dsl Hammarskjoeld novinar-val proizvodnjo bombaža, ker ^ jem naslednjo izjavo: »Ne veni. se je upiral uvedbi novih delovnih metod«. W ASHIN GTON, 30. ske, Romunije, Bolgarije, Gr- j čitvijo v zahodno obrambo.! P J,J. . dela devetih delav- či.ie in Turčije z vprašanjem, | Po njegovem mnenju je mir-1 ceY; Nltl en delavec '-ti danes kako ocenjujejo sedanji med- j no sožitje ne samo mogoče. Prišel na delo Tovarne Stan- narodni položaj in kakšno je I temveč nujno potrebno. Kar dard Motor Company proizva-i njihovo mišljenje o perspek-j se tiče Jugoslavije in Bolga-|jajo dnevno 440 avtomobilov I tivah za mirno koeksistenco , rije, je poudaril Cervenkov, | in 280 traktorjev in spadaio in za mir v svetu. Na vpra-, so narodi m vladi obeh dr-jmed tri velika aneleška ned šonje so odgovorili vsi pred- zav življenjsko zainteresirani! IL' It , f « ,P sedniki razen italijanskega mi-j na mirnem sožitju, na prija- avtomobilske industrije. teljskem sodelovanju v inte-! Obenem poskuša vlada na resu boljšega življenja in vse načine preprečiti napove-splošnega napredka. OZN namerava ostati v Pekingu pet do sedem dni in se vrniti v Ncw ¥ork 10. ali 12. kakšen bo rezultat mojega po- )anuar,<1-tavanja. Rečem lahko samo to. DJAKARTa -m r. , da bom napravil vse. kar bo »ki minist Jl^' .v moji moči«. Nadaljeval je. i.John Koter«ttli f. t n,k /V Ame.ida b0 P° njegovem mnenju pot j da se bo vui * | riška mornarica javlja, da bo Pomagala «razjasfiiti ; vabljenih držav udeležilo afri- J atomska podiuoriica »Nauti- pol°zaJ eta,cev' kar i sko-azijske konference ki hn j lus» pripravljena za preizkus- obtožb proti njun«. i aprila v V Hammarskjoeldovi odsotnosti bo opravljal posle glavnega tajnika OZN podtajnik za politične zadeve in Varnostni svet, Rus Cernišev. tton o Škisi IS Anglesko-iogosiavanskl trgovinski odnosi nistrskega predsednika V svojih odgovorih poudarjajo predsedniki vlad da vsi narodi .sveta želijo mir. predsednik grške vlade maršal Pa- pagos ugotavlja, da bi vsako popuščanje napetosti bilo samo prehodno,' če rešitev- ev~ ropških vprašanj ne bi temeljila na pravičnosti in enako-j sti in spoštovanju pravic na-: BEOGRAD, 30. — Vladi Ju-.. _______ ____________ rodov. Mir po Papagosovem | goslavije in Velike Britanije i sprejetja zahteva, naj se mezde 1 sta se sporazumeli da se ho- povišajo za osem šilingov te- do pogajanja za sklenitev no-Imensko vega trgovinskega sporazuma! pričela v drugi polovici feb- j Posredovalna komisija, ki jo ruarja. Obenem sta se vladi j .ie postavil minister za delo sir sporazumeli, da se veljavnost | Walter Monckton, je danes ^SovHih list za leto 1954 po- predpoldne začela z delom. dano stavko železničarjev, ki bi se morala začeti 9. januarja in ki bi popolnoma paralizirala železniški promet v , Angliji. Predstavniki sindikata železničarjev. ki šteje 400.000 članov, so izjavili, da se bo stavka nepreklicno začela, če ne bo daljša do konca marca 1955. mišljenju ne ogrožajo razlike v družbenih sistemih, temveč tendence držav in njihovo ravnanje v mednarodnih odnosih. Predsednik madžarske vlade Imre Nagy izjavlja, da bi oborožitev Nemčije povečala vojno nevarnost. «Prepričan sem, da so v najvažnejših vprašanjih obrambe miru in mirne koeksistence enaki interesi narodov in vlad .Jugoslavije LONDON, 30. — Danes zju-in Madžarske. Takna mirna.. . . načelo stavkati UOOO koeksistenca predstavlja po- -,e ‘■aceli° sta\K,atI membno krepitev sil miru«, i delavcev avtomobilske mdu- Goorgiu Dej, predsednik rp- fC°“?.a' Stavke v Angliji munske vlade, ugotavlja, da bo spoštovanje suverenosti, ny v Coventryju. Splošna stavka v tovarni je bila napove- neodvisnosti in integritete, j dana v podporo 200 delavcem načela nenapadalnosti, enako-, _ . „, . . , sti in nevmešavanja v zapJe-1 ' ve drugih držav omogočilo j mirno sožitje. Dej pozdravlja zboljšanje odnosov,, m?d Ko-j munijo jn Jugoslavijo in ugotavlja, da jc to izboljšanje v | interesu obeh držav in da je njegov cilj prispevati h konsolidaciji miru v Evropi. . Predsednik turške vlade Menderes pravi, da je balkanska zveza najboljši dokaz, da države z različnimi sistemi lahko živijo ne samo v medsebojnem prijateljstvu, temveč celo v zavezništvu. ((Ponosni srno, da smo vaši zavezniki, pravi Menderes. Balkanska zveza je pokazala, da narodi, ki spoštujejo svobodo, medsebojno neodvisnost in neodvisnost drugih, lahko žive skupno kot prijatelji ne glede na to, kakšni so njihovi režimi.« Predsednik avstrijske vlade inž. Raab ugotavlja, da morajo vsi državniki v svetu u-poštevati stremljenje narodov, ki želijo samo mir. Glede na dobro voljo, ki obstaja povsod, meni Raab, da bo mogoče postopoma človeštvu mir. Predsednik bolgarske vlade Vlada pa medtem proučuje možnost, da se v primeru stavke zagotovi vsaj omejen železniški promet. Tovarne in tr-go/ci se hitijo zalagati z gorivom. surovinami in blagom. Vrenje men angleškimi delavci se odraža tudi v pristanišču Hull, kjer stavka 41 izmed 48 posadk vlačilcev. Stavka grozi tudi v največji angleški letalski družbi BEA. Uvedena bazenska preiskava prnti Djilasu inn Hi M, 30. ‘— Ministrski svet je včeraj odobril zakonski načrt o ustanovitvi jamstvenega ia dopolnilnega sklada za odpravnino uradnikom, ki ga je predložil minister V.igorelli, Eakonski načrt vsebuje 36 členov z obširnim uvodom ter ga bodo v kratkem predložili v razpravo parlamentu. Zakonski načrt spopoln.iuje pojem jamstva uradnikom glede izplačila odpravnin v primeru odpustov, i sicer če delodajalci ne izplačajo odpravnin, ali pa ge njihova podjet-ia napovedo stečaj. V tem primeru bi dobili uradniki odpravnino iz tega sklada namesto od delodajalcev. Razen tega določa zakonski načrt dopolnilo odpravnine, če nameščenec umre ah pa če ga odpustijo zaradi trajne nezmožnosti za delo, če ne doseže deset let službe. V tem primeru se bo izplačevala iz sklada razlika med dejansko starostno dobo in teoretično starostno dobo desetih let. Po podatkih ministrstva za delo pride v poštev okoli 600.000 zasebnih nameščencev. V ta sklad se bodo morali obvezno vpisati vsi delodajalci, vštevši javne ustanove, če že niso vplačevali prispevkov za odpravnino za svoje usluž-1 Predsednik francoske vlade j Mendes-France je sporočil, da je zaprosil Hammarskjoelda, naj se med potjo v Peking u-stavi tudi v Parizu. Glavni tajnik OZN je vabilo sprejel in se bo J. januarja v Parizu sestal s francoskim ministrskim predsednikom. V Londonu je predstavnik Foreign Offjcea izjavil, da predstavlja Hammarskjoeldova pot v Peking »najtrdnejše upanje, da utegne priti do izpustitve enajstih ameriških letalcev«. Angleška vlada mu pri tem ((iskreno želi srečo«. Predstavnik je nato izjavil, da za zdaj ni predviden sestanek v Bandoengu v Indoneziji. Ni pa hotel povedati, katere države se po njegovem ne bodo udeležile konferenco. Ko-telawala je dal te izjave na letališču v Djakarti pred odhodom na Ceylon. Na vprašanje nekega novinarja, zakaj na konferenco niso povabili tudi Južnoafriške zveze, je Kotelavvala odvrnil odrezano: »Ne vi ne jaz ne moreva v to deželo, zakaj bi jo torej vabili, naj pridejo njeni predstavniki sem?«. Nadalje je dejal, da Čangkajškov režim ni bil povabljen, ker konferenci «ne moreta prisostvovati dve kitajski državi«. Koreja ni bila povabljena, je dejal Kote-lawala, ker nima enotne vlade. Indijski ministrski predsednik Nehru pa je na tiskovni konferenci po zaključku bogor-skega sestanka opozoril na ne- med Edenom in Hammarskjoel-| varnost atomskih poskusov in znanstveniki. med njimi Nobelov nagrajenec za fiziko De Bro-glie, napovedali, da bi eksplozija šestih ali sedmih vodikovih bomb okužila ozračje. Iz Tokia pa poročajo, da je predstavnik japonskega zunanjega ministrstva izjavil tisku, da bo »Japonska proučila načrt dnevnega reda afriško-azij-ske konference, preden bo odgovorila na vabilo colombskih držav«. Predstavnik je dodal, da japonsko javno mnenje verjetno ugodno sprejema zamisel. da bi se Japonska udeležila konference, in da se bo vlada ravnala po javnem hmč-nju. »Vendar pa se še ne mudi — je zaključil predstavnik --in rhi bi želeli nekaj poje.enil o konferenci, preden bi se obvezali«. V Taipeh na Foimozi je prispel danes admiral Arthur Radford. predsednik odbora načelnikov glavnih stanov ZDA. Novinarjem je izjavil, da bo proučeval s predstavniki Cangkajskove vlade nekatera vprašanja v zvezi s pogodbo o vzajemni obrambi, ki je bila nedavno sklenjena med ZDA in Cangkajškovim režimom. Južnokorejski predsednik Singman Ri pa je v novoletni poslanici zatrdil, da je združitev Severne in Južne Koreje, «vprašanječ ki ga ni mogoče odložiti niti za uro več«. Južnokorejski predsednik pravi, da «medtem ko zavezniki nočejo podpirati želje, da se dežela združi tudi s silo. se komunizem stalno razširja«. Višek greha pa vidi Singman Ri v tem, da »zavezniki ne samo Scelba bo obiskal Washinglon verjetno v drugi polovici marca Sporočilo predstavnika ameriškega državnega tajništva, ki so ga spravile v zadrego «prezgodnje vesti» tiska • Prizadevanje za ameriško pomoč za l/ano-nijev načrt * Pred obnovitvijo štiristranskih razgovorov o zemljiških pogodbah niso pripravljeni pomagati pri združitvi Koreje z vojno, temveč mislijo celo na mirno koeksistenco s komunisti«. Sudanski guverner odstopil LONDON, 30. — Foreign Office javlja, da je generalni guverner za Sudan, Sir Robert Hoive odstopil iz osebnih vzrokov. Nadomestil ga bo bivši britanski poslanik v Falestini Sir Alexander Krma Helto, Proizvajalci mleka ZDA Mendes Franceu NEW YORK, 30. — Na pobudo ameriškega združenja proizvajalcev mleka je danes odpotovala z letalem v Francijo 18-letna mlekarica iz Minnesote Eleaiior Maley, ki bo v Parizu izročila Mendes-Franceu 43 litrov mleka (en liter za vsako ameriško državo). V imenu omenjenega združenja re bo zahvalila Mendes-Franceu za njegovo kampanjo za večjo potrošnjo mleka v Franciji namesto alkohola. (Od našega dopisnika) i letalsko pošto svojemu vele-RIM, 30. — Kot poročajo iz j Poslaništvu v Washingtonu Oba sta na svobodi • poudarja, da Djilas in Dedijer nista pokazala niti toliko nacionalnega ponosa kot nekdanji buržoazni politiki, na primer Grol, ki se po osvoboditve ni neposredno obračal na inozemstvo Sdo« med FLRJ in Belgijo i BEOGRAD, 30. — Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Beogradu je na predlog javnega tožilca uvedel kazensko preiskavo proti Milovanu Djilasu, upokojencu, in Vladi-miru Dedijeru zaradi »klevet-niške in sovražne propagande, ki ima za cilj, da se v inozemstvu škoduje življenjskim interesom Jugoslavije«, kar je kaznivo po členu 118 jugoslovanskega kazenskega zakonika. Djilas in Dedijer, poudar- zaeotavut i ia Pomočilo javnega tožilca, ni-zagotoviti I sU bUa aretirana V zvezi z izjavo Djilasa «New York Timesu« objavlja današnja »Borba« daljši izvleček njegove izjave in ugotav-jija, da se Djilas ne more sprijazniti s tem, da m več na oblasti, da nima tiste birokratske oblasti, ko je mogel na svojem področju delati, kar je hotel. Zdaj bi želel, dio, ni prikazal svojega prepričanja in se boril zanj. Tedaj tega ni storil, sedaj, ko je ostal sam s svojim prijateljem Dedijerom, na svobodi in z ministrsko pokojnino, imenuje to inkvizicijo. S tem ravnanjem, pravi list, sta Djilas in Dedijer pokazala. da sta propadla politikanta. Hotela bi s pomočjo inozemstva dobiti nazaj izgubljene pozicije. Dedijer in Djilas nimata niti toliko nacionalne zavesti in patriotizma, kolikor so ju imeli prejšnji buržoazni politiki, na primer Grol, ki se po osvoboditvi ni neposredno obračal na ino- .. . ministrski predsednik Saint Laurent. povabil Scelbo, naj obišče Ka-nado, ko se bo mudil v Ameriki. O datumu obiska poročajo še iz VVashingtona, da bodo o tem verjetno podrobneje razpravljali med razgovori, ki jih bo imela veleposlani-ca Clara Luce v državnem tajništvu. Glavna ovira za točno določitev datuma je v tem, da se bo Dulles moral v februarju udeležiti konference osmih držav manilskega pakta v Bangkoku. Konferenca se bo verjetno začela 28. februarja, vendar tudi tu dan še ni dokončno določen. Na drugi MESSINA, 30. — Potresni i strani vežejo Scelbo parla- sunki, ki so nekaj dni vzne-} mentarni roki in že napove- zemstvo. Djilas in Dedijer se I mirj“U plsko otočje, so da-, dan. obiski nekaterih držav- podobno kot Dragoljub ’ Jova-! vBf:„zna 10 .os a Zveze s mkov v Rimu. Zato sodijo, „ . I bahno pa so se vedno pr e- ; do do Scelboveca obiska nf* novič in razni cetniski pogla- j trgane in edina vest tned uto-1 bo prišlo pred drugo nolovi- varji naslanjata na reakcio- ■ kom m Sicilijo je radio. Na co marca, narne inozemske kroge in na | otoku Balina pri dosedanjih | p0 ampričinh virih akcijo iz inozemstva proti I not resnih sunitih ni hiin «r*^v ..K?, ‘‘“enskih virih — in Potres na Eolskih otokih »•MViiaivcga lajni- ° j ^ J »auum štva sporočil, da bo predsed- 1 Predl°fu ministrskemu svetu, nilr italijanske vlade Mario i . ne^.aterih vesteh so funk-Scelba prišel na uradni obisk cionarji italijanskega velepo- v ZDA, kjer se bo sestal s I Jmnistva že danes navezali v predsednikom Eisenhmverjem .T zvezi stike z državnim taj-in z državnim tajnikom Joh-1 n,stvom,\ lako da bi to bilo nom Fosterjem Dullesom. j Popravljeno ne le na Scelbov Poluradna italijanska agen-1 ^ <‘emvec po možnosti tu-cija ANSA dodaja k temu, da ! Z* n?®’ ,k 'ilh je Scelba vabilo sprejel. Da- L° ZafhlIngt°nu .,mela ve’ bence pri zavarovalnih zavo- dih, ali če niso sklenili zava- VVashingtona, je predstavnik I P°dl'obne podatke o tem na-rovalmh pogodb, ki zagotav- ameriškega državnega tajni-; c:rt“’ ki ga je včeraj Vanoni Ijajo odpravnino. V posled- b i nreHiniii —:.. _____ I njem primeru se delodaljal-I cem ni treba vpisati, ker so nameščenci ie zavarovani. Vpis v sklad tudi ni obvezen za podjetja, ki imajo nad 300 milijonov lir premoženja, ter za javne kreditne zavode. Delodajalci bodo morali vplačevati v sklad po en odstotek »una tantum«, ki pa ga bodo morali konec vsakega leta izenačevati, da ostane vedno sorazmerje enega odstotka z vsoto odpravnin na dan 31. decembra. Razen tega bodo morali plačevati še prispevek, ki ga bo določilo ministrstvo za delo. Tudj za ta prispevek računajo, da bo določen na en odstotek. Da se prepreči vsako odtegovanje podjetij določa 27. cleu zakonskega načrta zakonske sankcije proti tistim delodajalcem, ki ne bodo izplačevali dolžnih odpravnin. Sklad bo upravljal državni zavarovalni zavod CINA). tum obiska pa še^nf M do- i lpposlanica ^ce! ločen. ANSa poroča nadalje, da je tudi kanadski mi akcijo iz inozemstva proti potresnih sunkih n. bilo žrtev, itali,anTkih n~ 'k p,° svoji domovini, samo da bi se j precejšnja pa je škoda v me- m-d Scem i iT b°d° dokopala do oblasti. Ker sta stu baline, ker se je več hiš nravlinh rorf razita tn ant anlrl in .Ha,. ........... PraVljall tUdl BRUSELJ. 30. — V belglj skem zunanjem ministrstvu ugotavlja «Borban, doseči to je bil danes podpisan spora- z dvostrankarskim sistemom, zum o odložitvi plačevanja ker mu ni po volji, da ob-jugoslovanskih investicijskih last ne pripada strankam, tem-obveznosti do Belgije. Spora-1 več ljudskim zastopnikom __o____________________ zum bo prispeval k poglobi- I »Borba« ugotavlja, da Djilas in bosta odgovarjala po za-1 je zajela panika, zlasti zarad tvi obstoječih gospodarskih od- na tretjem šla na to pot, zaključuje «Bor- porušilo, mnoge pa'so pošito ° ILilijanskem govarjala stališče, ba«. sta morala »ostati sovraž-' dovane. Nadaljuje se aaciia ..... gospodarskem na-, omogočiti znatno V ameriških uradnih krogih zatrjujejo še, da so prezgodnje časopisne vesti o Scelbo-vem obisku spravile državno tajništvo v zadrego, ker je tajništvo hotelo počakati na odločitev predsednika Eisen-ho\verja, preden bi objavilo vest. Eisenhower doslej ni mogel določiti _ še nič natančnega, zatrjujejo, da bo njegov sklep odvisen od dela Kongresa, ki obeta biti v prihodnjem ietu zelo živahno, m od razvoja mednarodnih dogodkov. Glede «prezgodnjih vesti« pa pripominjajo, da je dala povod zanje predvsem veleposlanica Luce s svojimi u-služnimj odgovori na vztrajna vprašanja italijanskih novinarjev, ali je res, da bo Scel-bi povabljen v VFashington. O Vanonijevem desetletnem gospodarskem načrtu, ki ga zdaj proučujejo posamezni ministri, je danes izjavil koordinacijski tajnik socialdemokratske sindikalne organizacije UII-. da ga U1L v glavnem ugodno sprejema. Viglianesi je dejal, da je UIL »vedno zagovarjala stališče, da je treba ba«, sta morala postati sovraž- 1 dovane. Nadaljuje se akcija , rt„ ! u,‘‘uy,.Jv>n znatno povečanje nika Jugoslavije in socializma za pomoč prebivalstvu, ki ga ska vlada raHa I P° Snle' bi spodbujalo i ugotavlja, da Djilas in bosta odgovarjala po za- je zajela panika, zlasti zaradi izdatnej- j k povečanju proizvodnje in s _ jem plenumu, katere-1 konu, za katerega sta sama j spominov na katastrofalni po- da ie ita!iior,=kn se, tem k ustvarjanju novih mož- nosov med obema državama. Iga potek je prenašal .tudi ra-1 glasovala. tres leta 1908 i , Tunal?-le mi- nosti zadelo«. Nadalje je UIL, 1 • 1 "‘»trtsvo poslalo ze včeraj z I je nadaljeval Viglianesi, »izra- žala mnenje, da bi moral vsau gospodarski program stremeti he toliko k povečanju mezd že zaposlenih delavcev (čeprav tudi tega v sedanjih o-koliščinah ne gre zanemarjati), kot k ustvarjanju možnosti dela za brezposelne«. Nadalje zagovarja UIL stališče, da je treba mobilizirati vse razpoložljive zasebne ka-pitale, da bi bilo mogoče izvesti investicije, ki jih predvideva Vanonijev načrt. Zaradi tega pozdravlja UIL Vanonijev namen, da država ne investira samo na področjih, za katera je neposredno odgovorna. temveč da «s prikladnimi ukrepi spodbuja povečanja proizvodnje tudi na področjih zasebnega gospodarstva«. Končno je Viglianesi izrazil upanje, da bodo pri podrobnem sestavljanju in postopnem izvajanju načrta upoštevali mnenje in nasvete sindikalnih organizacij. Medtem se, večinoma z zakulisnimi stiki, pripravlja obnovitev diskusije o zemljiških pogodbah med štirimi strankami vladne koalicije. Uradno se bodo pogajanja obnovila takoj po Novem letu; za prihodnji teden je napovedan sestanek ministrskega predsednika Scelbe s tajniki štirih strank. Z vseh strani se ču-jejo zagotovila o najboljšem namenu, da se najde sporazumna rešitev, ki Jeklarska industrija v Indiji NOVI DELHI, 30. — Indijska vlada je načelno sprejela sovjetsko pobudo za zgraditev v Indiji jeklarske tovarne s proizvodno zmogljivostjo milijona ton jekla na letb. Indijski funkcionarji se bodo ta teden sestali s sovjetskimi strokovnjaki in se pogajali za sporazum. Tudi Velika Britanija je ponudila tehnično pomoč in stroje za indijski program za jeklarski razvoj. Ponudbo so stavili neposredno indijski vladi in bo verjetno sprejeta. TOKIO, 30. — Pekinški radio javlja, da so danes v kitajski prestolnici podpisali kitajsko-sovjetski letalski dogovor. 197 obsodb v Kairu KAIRO, 30- — Razna sodišča so danes izrekla J97 obsodb proti osebam, ki so bile obtožene protidržavnega in terorističnega delovanja. Danes so tudi sporočili, da bodo čez en teden pred vojaškim sodiščem sodili 6 Zidov, ki so jih aretirali oktobra in ki jih obtožujejo »komunističnega delovanja v povezavi s francosko komunistično stranko«. Mraz in viharji v ZDA CHICAGO, 3p. — Sneg, mraz in nevihte razsajajo v ZDA. Število žrtev narašča. V vseh južnozahodnih državah je danes divjaj hud vihar. Danes opoldne je število človeških žrtev zaradi slabega vremena narastio na 42. Od teh jih je 20 umrlo pri prometnih nesrečah, ki so nastale zaradi slabega vremena, 4 so zmrznili. 4 je zadela kap zaradi mraza, 5 pa jih je umrlo pri drugih nesrečah. Središče viharja je na področju med li- čila krizo vladne b koahcije! Ilin01S0m in Ohiom. Na stoti- Todš kljub tem zagotovilom ostaja vsakdo na svojih pozicijah ,n ker obenem dozorevajo tudi številna druga nasprotja med štirimi strankami, _ so mnogi opazovalci skeptični glede notranjepolitičnega razvoja v prihodnjih tednih. A. P. ne avtomobilov je ustavljenih na poplavljenih cestah. Vojaška vozila in tudi helikopterji rešujejo potnike. Med hudo nevihto je danes v državi Alabama strmoglavilo ameriško prevozno letalo, pri čemer je zgubilo življenje 9 članov posadke. tS* ~ 31. decembra 1954 m’l)lll»»KI PNKVI Na današnji dan je leta 1941 na Velikem kamnu pri Kozjem padla v boju z Nemci vsa Brežiška četa. Danes, PETEK 31. decembra Silvester, Blažena Sonce vzide cto 7.46 in zatone ob 16.29. Dolžina c eva 8.43. Luna vzide ob 10.42 in zatone ob 23.25. Jutri, SOBOTA 1. januarja Novo leto, Dragovid S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA 100 milijonov za stavbe na Trgu Goldoni hi jih bodo podrli po regulacijskem načrtu DEDEK MRAZ MED OTROKI Včeraj je obdaril otroke iz Skednja, Grete, Rojana, Piščancev in iz središča mesta 28 milijonov za popravilo po burji poškodovanih občinskih stavb - Odobritev podpore novemu italijanskemu gledališču, slovenskemu pa v 10 letih niti lire Občina v sodnem sporu s podjetjem Bait in Ressel - Nesramen izpad župana sedaj odobril niti lire podpore stalnemu slovenskemu gledališču. Precej razburjenja in celo Sinočnja seja občinskega > skega načrta podrli, prav ta-sveta je bila posvečena števil- | ko je občinski svet tudi odo-nim manj pomembnim skle- j bril izboljšanje prejemkov pom in vprašanjem. Vendar j učiteljev občinskih osnovnih te je vnela zelo živahna dalj- j šol in vskladitev delovne po- j vpitja ter živahne prepire je ša diskusija okrog izdaje do- | godbe uslužbencev občinske 1 vzbudil županov komentar voljenja za gradnjo stanovanj- i ustanove za pobiranje potroš- j proti podelitvi visokega itali-skih hiš podjetju Bait in Res- j nih davkov z italijanskimi de- ljanskega odlikovanja Giorda-sel na Rocolu. Omenjeno pod- j lovnimi pogodbami, sprejeti- I nu Jaksetiču ob zaključku se-jetje je namreč že pred dve- I mi dne 30.10.1953 in 9.7.1594. I je med novoletnimi voščili, ma letoma zaprosilo občino i Omenjene pogodbe so namreč j Zupan je v svojem govoru za potrebno dovoljenje, kate- | ugodno ocenili vsi uradniki, pozdravil stališče krščanske ................. ■ ki so tudi posamezno podpi- demokracije, ki je protestira- sali novo delovno pogodbo, i la proti podelitvi tega odliko-Ob koncu seje je župan še I vanja češ da »ljudje tipa Co-predložil v odobritev izdatek ! . ln 1??, nlso vrerjevalnih tečajev pa po lir. bodo Vigorellijev zakon iljah uveljavili enako kot iliji, bodo morali seveda v občini SELAD razpustiti, vce pu premestiti v nove vne centre. To pomeni, da lobivali ti delavci odslej j polovico prejšnje plače, ■ 600 lir na dan; prav telili seveda dobivali tudi vsi pgg$lnih, ki bi jih na novo zaposlili. Zato je razumljivo, da so vsi delavci SELAD in ostali brezposelni zelo zaskrbljeni. Le kako naj bi preživljali družine s 600 lirami na dan! Zato so delavci zahtevali, naj se SELAD ohrani tudi v dobi poskusa «popolne zaposlitve« v Miljah, delavcem, ki jih sprejmejo na novo v delovne centre, pa naj plačajo vsaj toliko, kolikor dobivajo gojenci preusmerjevalnih tečajev, to je po 880 lir. Ce bi ravnali drugače, bi to pomenilo tudi diskriminacijo v škodo miljskih delavcev v primerjavi z delavci SELAD in rekvalifikacijskih tečajev v Trstu, ki ne spada v območje «polne zaposlitve«. Pri tem je treba tudi upoštevati, du so biezposelni delavci dejansko prisiljeni sprejeti zaposlitev v delovnih centrih, kajti zakon o polni zaposlitvi določa, da se delavci, ki te zaposlitve ne sprejmejo, črtajo iz seznamov brezposelnih pri uradu za delo, kor pomeni, da ostanejo tudi brez vsake podpore Ce bodo torej izvedli v Miljah «zakon Vigorelli« do kraja ter ne bodo pri tem upoštevali tukajšnjih razmer, tedaj navidezno ne bo v tej občini hrezposelnih, življenjske razmere pa bodo še slabše od dosedanjih ker vsakdo dobro ve, da se družinam s 600 lirami pri nas ni mogoče preživljati. videva. Naš odgovorni urednik je mimogrede omenil svoje in tov. Stoke nedavno zaslišanje (o čemer smo poročali 18. t. m.) pri namestniku javnega tožilca, ko mu je ta prečital zloglasni člen zakona o kazenskem pravdnem postopku o prepovedi slovenščine, ki je v nasprotju z določbami statuta in ki da je baje še v veljavi. Nato se je razvila živahna diskusija o raznih drugih aktualnih problemih, nakar so se novinarji poslovili od vladnega komisarja, ki je novinarje prijazno povabil, naj se za vsako morebitno nejasnost v pogledu javne uprave obrnejo direktno nanj. Dva nevarna padca Včeraj zjutraj so morali zaradi zloma kolčnega sklepa desne noge sprejeti na ortopedskem oddelku 79-letno Jožefo Remic vd. Svetina iz Zgornjega Sv. Ivana. Zensko je spremil v bolnišnico, kamor se je zatekla z rešilnim avtom, njen 41-letni sin Franc, ki je pojasnil, da je mati med obiskom sestre v Ui. Orlandini že 27. t.m. nerodno padla na tla. Ce ne bo komplikacij bo Svetinova o-krevala v 30 ali v 40 dneh. Na istem oddelku so sprejeli tudi 77-letno Ano Zanetič vd. Rissa iz Ul. Concordia, kateri so dežurni zdravniki ugotovili zlom stegnenice leve noge. Zanetičeva je izjavila, da sta se med hojo po Ul. Ron-cheto zaletela vanjo dva psa volčjaka, ki sta se tepla med seboj in jo podrla na tla. Po njenem mnenju je eden od psov last njene znanke, ki stanuje v omenjeni ulici. Stanje Zanetičeve je resno, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Nezgodi na parnikih Zaradi verjetnega zloma leve noge, zaradi česar bo moral počivati in se zdraviti 15 ali celo 20 dni, se je včeraj kmalu po poldnevu 37-letni Francesco Gragneri iz Ul. del Vento zatekel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Ponesrečenec je povedal, da je med delom na parniku »Risano« padel z dveh metrov visoke lestve. Jstotako med delom na parniku «Enotria», ki je zasidran v našem pristanišču, se je včeraj popoldne 58-letni Josip Pangerc iz Ul. delle Zudecche ranil na dlani leve roke, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico. Tu so mu rano najprej izprali in ga nato pridržali na 1. kirurškem oddelku, kjer bo ostal verjetno le nekaj dni. Po mnenju zdravnikov bo Pangerc okreval v 5 ali najkasneje v 10 dneh. OBČINSKI HimiUTIiHMCM UMI) KIIIIMI. S SUI.IIM DELOM Dokončno izdelan načrt za nov tržaški vodovod Alačrt, ki predvideva izdatek več ket 4 milijarde lir, je bil predln/.eu včeraj /.upanu Bartnlijn - M poštev pride predvsem črpanje vode v 1‘urluniji, nato pa povečanje naprav pri Štivanu S sekiro do roki 46-letna Marija Guštin por. Škabar iz Velikega Repna št. 33 se je včeraj popoldne odpravila v 3 km oddaljeno njivo, kjer je nameravala nabrati nekaj drvi. Med sekanjem pa se je nerodno udarila s sekiro po roki, zaradi česar je hitro stopila v vas in se nato z zasebnim avtom zatekle v bolnišnico, kjer so ji ugotovili rane na sredincu in prstancu leve roke. Skabarjevo so pridržali na ortopedskem oddelku in menijo, da bo okrevala v 10 ali v najslabšem primeru v 16 dneh. Občinski hidrotehnični urad j; včeraj predložil županu Bartoliju načrt za gradnjo novega tržaškega vodovoda. Z izdelavo načrta se gornji urad razpusti. Na včerajšnji seji občinskega sveta so vsi občinski svetovalci dobili po en izvod cejotnega načrta, da ga lahko proučijo, ker se bo na prihodnjih sejah začela razprava o izvedbi predloženih načrtov. V uvodu načrta je navedeno sedanje stanje uporabe in razpoložljivosti vode za celotno področje. Potreba po pitni vodi za tržaško, devinsko-na-brežinsko. miljsko in druge manjše občine na področju, ki jo dobavljajo sedanji vodovodi, je vedno večja. To nam dokazujejo statistike o porast-ku prebivalstva in vedno večje uporabe vode za najrazličnejše potrebe. Ce vzamemo v poštev razvoj uporabe pitne vode od 1910 do 1952. leta ugotovimo, da se je na 26 odstotkov splošnega povišanja prebivalstva v omenjenih občinah, uporaba pitne vode povečala za 730 odstotkov, .tj. za 28-krat več kot prebivalstvo. Povprečna uporaba vode je 1910. leta dosegla 49 litrov na osebo, leta 1952 pa 324 litrov na osebo. Največjo uporabo pitne vode nu osebo pa smo v Trstu zabeležili v poletju 1952, ko je bilo porabljenih 410 litrov vode, na osebo s skupno dnevno uporabo 120.000 kub. metrov za 290.000 prebivalcev. Za tako veliko potrebo pitne vode imamo danes samo štivanski vodovod ter dva pomožna vodovoda (v Nabrežini in v Zavljah), ki vsi skupno z veliko težavo zmagujejo potrebe prebivalstva. Zato se po mnenju tržaške občinske uprave, ki je dala pripraviti ta nov načrt, postavlja nujnost po gradnji novega vodovoda, da se zagotovi prebivalstvu in še posebno novim mestnim in predmestnim rajonom, javnim in zasebnim higienskim potrebam. Industrijskemu pristanišču, ki stalno zahteva vedno več vode za industrijsko uporabo, o-koliškemu vrtnarstvu, ki prav tako občuti pomanjkanje vode, kot tudi splošnemu kmetijstvu, ki se bo še bolj razvilo dovolj vode. Načrt za nov vodovod predvideva, da bo z njegovo dograditvijo in z obstoječimi vodovodi na razpolago, za potrebe vseh občin področja, 240.000 kub. metrov vode dnevno, Nato je v načrtu rečeno, da sta bili ugotovljeni samo dve možnosti za črpanje vode za nov vodovod, in sicer: voda Timava pri Sti-vanu in podzemski vodni toki v Furlaniji. Možnost črpanja vode iz padriške jame je odpadla, ker ni zugotavljala stalne količina vode. Hkrati pa so odpadle še druge možnosti, ki so bile pred časom na dnevnem redu, ker so kruji, kjer se te vode nahajajo, izven državnih meja. Ta zadnja možnost je mišljena na črpanje vode iz Kteke, ki naj bi jo zajezili pri Škocjanu in nato izkoriščali njeno vodo tudi za električno hidrocen-tralo Ta načrt je prišel v zadnjih mesecih ponovno na dnevni red z zamislijo, da se zgradi pri Ospu (v Jugoslaviji) velika hidrocentrala. Čeprav tržaški tehniki ugotavljajo, da je ta možnost sedaj izven državnih meja smo mnenja, da bi se morala tržaška občinska uprava zanimati za sedanji načrt v Jugoslaviji in poiskati možnost izkoriščanja vode Reke pri odtoku iz hi-drocentrale pri Ospu. Ob zaključku obširne razlage načrta je izdelan tudi splošen proračun stroškov za gradnjo novega vodovoda. Vodovod iz Furlanije bi stal skupno 4,274.397.000 lir; vodovod pri Stivanu pa 4 milijarde 175.072.000 lir. Drugi načrt bi stal 99.325.000 lir manj kot prvi. V načrtu pa je rečeno, da medtem ko je voda v Furlaniji čista in ne potrebuje nobenih naprav za filtriranje in drugo, je treba vodo Timava pri Stivanu stalno filtrirati, kar prinaša sproti precejšnje stroške. V glavnem sta si oba načrta glede stroškov skoraj enaka. Brez dvoma je nujno, da dobi naše področje nov vodovod, ker se stalno beleži vedno večje pomanjkanje vode. O predloženem načrtu se ne moremo spuščati v podrobno analizo in kritiko, ker stvar zahteva oceno strokovnjakov, ki so za to poklicani. Ugotavljamo pa, da bodo morale oblasti, sedaj ko imajo načrt izdelan, pohiteti z iskanjem denarnih sredstev. Znano je, da tako tržaška občina kot tudi ostale občine na področju niso v stanju vzdržati tako visokih stroškov za gradnjo novega vodovoda iz svojih rednih letnih proračunov. Zato predvidevajo, da bo treba najeti posojilo in s tem obremeniti prebivalstvo z novimi dolgovi. Ker mora glavno breme del in stroškov nositi tržaška občina, je nujno omeniti tudi dejstvo, da so prav pred nekaj dnevi izglasovali sklep za najetje posojila za 3 milijarde lir za izredna javna dela. Ce k temu posojilu dodamo še posojilo, k: ga bo morala občina najeti za gradnjo vodovoda, potem se nam nujno postavlja vprašanje: bo tržaška občina v stanju najeti v tako kratkem času kar dve visoki posojili, ki naj bi znašali skupno povprečno okrog 7 milijard lir? To je vprašanje, ki ga morajo sedanji občinski upravniki temeljito proučiti, ker jo obresti za 7 milijard lir zelo visoke in znašajo letno na stotine milijonov lir. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA DVE LETI BO SEDEL ZARADI TATVINE KAVE Medtem ko je vlomilec Damiani že za zapahi, pa njegovega tatinskega prijatelja Fano še lovijo 29. novembra navsezgodaj zjutraj sta lastnika skladišča kave «S. Giusto« v Ul. Crispi s presenečenjem ugotovila, da so neznani zlikovci ponoči vdrli v njuno skladišče in ukradli precejšnjo količino kave raznih vrst ter jima povzročili prek 2.000.000 lir škode. Policija, ki je bila o zadevi takoj obveščena, je prišla na mesto, vendar niso moli preiskovalni organi najti niti najmanjšega sledu, ki bi jim pomagal odkriti zlikovce. Najvažnejše vprašanje kako so zlikovci prišli v skladišče je bilo dokaj skrivnostno. Znakov vdora ni bilo nikjer, kar je potrjevalo, da so imeli tatovi ključe, s katerimi so z lahkoto odprli skladišče. Preiskavo so usmerili proti uslužbencem skladišča, vendar brez uspeha. Agentom ni preostalo drugega kot zasliševati šoferje, ki so tistega jutra vozili mimo skladišča. In prav ti so pokazali pravo smer, kajti eden od šoferjev je opazil, kako sta dva možakarja naklada la pred skladiščem vreče na tovornik plave barve. Šofer je spoznal enega od obeh tatov in ko so tega identificirali, so ga aretirali in spoznali v njem »čarovnika«, kakor so ga imenovali v krogih propadlih ljudi, za ponarejevanje ključev, 41-letnega Marcella Damianija iz Ul. Rossini. Možakar je seveda spočetka vse zanikal, ko pa so odkrili na njegovem domu cel kup vlomilskega orodja kakor tudi ogromno število ključev, med katerimi so bili tudi taki. ki so odpirali skladišče «S. Giusto«, je moral vse priznati. Tedaj je Damiani izpovedal Vse kar je vedel. Prnv on si je zadal nalogo vdreti v skladišče in je zaradi tega nHtancno proučil položaj. Podnevi in po- noči je opazoval skladišče in skusal ugotoviti navade delavcev in lastnikov. Vrhutega je opazoval tudi potek kontrole nočnih čuvajev in istočasno poskušal razne ključe. Ko je bilo vse v redu je kupil nekaj košev s katerimi je hotel pokriti ukradene vreče in poklical 35-letnega Giuseppa Fana iz Ul. Farneta na pomoč. Ta je ponudbo sprejel in po tatvini odpeljal kavo v Italijo. Policija je poslala svoje agente za njim, vendar zaman. Medtem ko so Damianija spravili takoj na varno pa Fana niso mogli še aretirati. Na razpravi sta bila oba obtožena tatvine, vendar je bil prisoten le Damiani. Proces je bil kaj kratek, kajti vse je bilo jasno in sodišče je na koncu izreklo razsodbo, s katero je oba obsodilo na 2 leti zapora in na 30.000 lir globe. Damianija so odpeljali ponovno v zapor, kjer bo moral kazen presedeti. Fanu pa so nastavili past, v katero se bo prej ali slej ujel. Preds.: Gnezda; tož.: Pascoli; zapisn.: Magliacca; obramba: odv. Padovani in Falconer. Z lambreto je padel Med vožnjo z lambreto po cesti v lesnem pristanišču pod Skednjem je 30-letni Marijo Godina od Sv. M.M. Sp. po nesreči padel skupno z vozilom na tla in ker se je pošteno potolkel, se je z rešilnim avtom, ki so ga poklicali na mesto, zatekel v bolnišnico, kjer so mu izprali razne praske po nosu, ustnicah, ličnici in drugod. Zdravnik, ki mu je ugotovil tudi zlom zoba, ga je po prvi pomoči odposlal domov s priporočilom 12-dne-nega počitka. (kritike uv poročila) Premiera Wagnerjevega Letečega Holandca V gledališču Verdi je bila včeraj zelo uspešno izvedena premiera Wagnerjevega »Letečega Holandca«. Ime dirigenta Francesca Molinari-Pra-dellija je že v naprej jamčilo za usp-h. In na včerajšnji premieri je občinstvo s ponovnimi aplavzi hotelo izkazati hvaležnost temu odličnemu glasbeniku, ki je mojstrsko pripravil to Wagnerjevo opero, ki v Trstu že lep čas ni bila na sporedu. Med izvajalci sta se predvsem od-likbvdla' Panerai (Holandec) in Gigliola Frazzoni (SentaJ poleg Petri ja (Dalando) in Zarhpietija (Erik). Zbor je tudi to pot vešče pripravil Fabjani, režiral pa je Nofri. (Več o delu in izvedbi bomo poročali po reprizi). Silvester Godina sedemdesetletnik V Skednju praznuje danes svoj sedemdeseti rojstni dan in god tov. Silvester Godina, slikar in posestnik. Se kot u-Čcnec je moral, po učiteljevem ukazu, pomagat i svojim součencem pri risanju, dokler ni dovršil tedanje industrijske šole. Kot večina naših nadarjenih dijakov . ni mogel zaradi pomanjkanja denarnih sredstev nadaljevati študija na kakšni akademiji. S težkim srcem in s solzami v očeh se je poslavljal od svojih tovarišev, ki so odhajali v višje šole, sam pa se je posvetil kot obrtnik splošnemu in umetniškemu slikarstvu. Ves čas prve svetovne vojne je prebil v Liebenanu pri Gradcu, kjer je naslikal več sto raznih večjih in manjših slik. V jeseni leta 1953 je priredil razstavo nekaterih svojih del v galeriji ((Rossom«, sedaj pa se pripravlja že na drugo razstavo. Udejstvoval se je in se še vedno udejstvuje v raznih naših društvih. Se v šolskih letih je pel pri (»Velesili«, igral je v tamburaškem zboru, do likvidacije Gospodarskega društva pa je bil njegov dolgoletni tajnik. Bil je tudi tajnik t(Sokola», odbornik ((Velesile« itd. Čeprav je moral v življenju prenesti marsikateri težak udarec, predvsem v družini, ni nič moglo upogniti njegove možatosti in dobre volje. Vsi. ki ga poznamo, mu čestitamo k njegovemu jubileju z željo, da bi ostal še nadalje taiko čil in mladeniško čvrst kot je sedaj. L S. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo, Boljunška kaplanija povišana v župnijo Boljunška kaplanija je bila z 8. decembrom 1954 povišana v samostojno župnijo, ki obsega ozemlje boljunške srenje. Pod novo faro spadajo torej Zgornji konec, Boljunec in Kremenka; prebivalcev je skupno nekaj tisoč. Boljunec in okoliške vasi so že dolga stoletja spadale pod starodavno dolinsko župnijo, ki se v zgodovini omenja že leta 1331, a je še starejša in je nekoč mejila s faro sv, Justa v Trstu in z Gročano ter je obsegala celo Klanec in Podgorje. Boljunec je dobil svojega prvega kaplana leta 1852; leta 1913 pa so vaščani prvič zaprosili za samostojno župnijo. Ustanovna listina nove bo-ljunške župnije je bila podpisana 27. septembra 1954, farna slavnost pa je bila v Boljuncu nu Stefanovo, ko je v vasi tudi tradicionalno «lu-čanje«, Boljunško župnijo vodi zduj č.g. Gabrovšek, ki službuje v Boljuncu že nekaj let. ( GLEDALIŠČE VEKDI) Začenja se prodaja vstopnic za parter in balkone za drugo predstavo VVagner.jeve opere »Leteči Holandec«, ki bo za dnevni red v vseh prostorih v nedeljo ob 16. uri. ( Stalno dramsko gledališče ) Teatro Nuovo: Danes zaprto. Jutri 1. jan. ob 21. uri Husso-nova komedija v treh dejani jih «Ku-hiinja angelova za red C. &64k6- --------------------------------j Prosvetno društvo algo Gruden« v Nabrežini vabi člane 'n njihove družine ter prijatelje društva na silvestrovanje, ki oo v društveni dvorani. Na sporedu je ples s prosto zabavo. Igra orkester. Za pijačo in prigrizek je poskrbljeno. Šentjakobsko PD »I. Cankar« vabi člane in njihove družine ter prijatelje društva na silvestrovanje, ki bo v prenovljenih društvenih prostorih v Ul Montecchi 6, IV. Sodeloval bo odličen jazz, za okrepčilo bo skrbel bife. Vstop z vabilom, ki ga dobite v društvenih prostorih danes od 18. do 20. ure. Naše silvestrovanje bo danes 31.12.1954 ob 21. uri v društvenih prostorih prosvetnega društva »Vojka Smuc-Pino Tomažič« v Ul. Roma 15,11. Rezerviranje prostorov bo danes od 9. do 12. in od 13. do 18. ure. Prosv. društvo »Albert Sirk« v Križu pri Trstu vabi na silvestrovanje. Ogrevani prostori, igra domači orkester, točili bomo domačo kapljico in jedli kranjske klobase. Pridite, da boste v veselju zapustili1 staro leto in v zadovoljstvu začeli novo. OTROCI, ZENE, DEKLETA ! V prodaji so »CICIBAN« in kPIONIRii štev. 4 ter »NASA ZENA« št. 12. Za objavo novoletnih oglasov kličite telefonsko štev. 37338. Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« Kupite slovenski namizni beležni koledar, ki ga Je izdala Dijaška Matica. S tem boste podprli šolanje naših revnih dijakov. Obiski dedka Mraza Otroke III. okraja bo dedek Mraz obiskal ip jih obdaril v nedeljo 2. januarja 1955, in sicer ob 15. uri v dvorani v Ul. Montecchi štev. 6, IV Istočasno jim bo Pavliha s svojim odrom pripravil veselo uro. Pri upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA trst Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37-333 • lahko naročite JUGOSLOVANSKE in SLOVENSKE revije zdravstvene 11 te rarne pravne pedagoške po lit ičn e 1 t d TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 . 22 Policija 2-23 Od včeraj do donos ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. decembra t. 1. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umno je 5 oseb. porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: geometer Salvo Pacovel in gospodinja Nives Coretti, uradnik Giuseppe Giubi>lo in univ. študentka A-driana Taccari, mehanik Lee Joseph Castle in prodajalka Mar-garetha Schorsch, uradnik Mario Tamaro in gospodinja Marla-grazia Brezza, električar Glulia-no Salvador in gospodinja Germana Deancovics, agent Glauco Mungherli in gospodinja Livia Marži, uradnik Mario Santa rossa in šivilja Alda Gherbaz, električar Marto Zornada in gospodinja Blanca Giarrizzo, šofer Vittorio Giovanmini in gospodinja Bruna Mosenlcb. UMRLI SO: 70-letna Teresa ; Gallas, 49-letnl Carlo Urbani, 70-letna Marianna Ronco vd, Gar-del, 78-letna Antonija Piščanc por. Mahnič, 69-letni Frančišek Pipan. Supercinema. 16.00: »Kruh, lju- bezen in ljubosumnost«, G. Loilobrigida, V. De Sica. Arcobaleno. 16.00: »Gladiatorji«, V. Mature, S. Havtvard. Astra Rojan. 16.00: »Zgodba Glen-na Millerja«, J. Allison, J. Stevvart. Capitol. 16.00: »Mambo«, S. Man-gano, V. Gassjnan. Cnstallo. 15.30: «Od tu do večnosti«, B. Lancaster. Grattacielo. 15.30: «Neapeljsko zla.o«, S. Mangano, De Sica. Alabaraa. 16.00: «Steza slonov«, E. Taylor. Ariston. 16.00: »Počitnice v Mehiki«, J. Povvell. Armonia 15.00: «Smer Mongo- lija«, w. D. Taylor. Aurora. 16.00: »Romeo in Julija«, S. Shentall Garibaldi. 15.30: «Vohun rdečih jopičev«, G. Montgomery. Ideale. 16.00: «Rob Roy, škotski ropar«, R. Todd. Impero. 16.00: «Rcmeo in Julija«, S. Shentall. Italia. 16.00: «Mala svetnica«, V. Lisi. S. Marco. 16.00: «Teror Londona«, P. Lawford. Kino ob morju. Danes zaprto. Moderno. 16.00: «Invazija ZDA«, G. Mooe. Savona. 15.30: «Podeželska ljubezen«, J, Povvel. Visle. 16.00: »Skobec v For:-Nia-gari«, L. Barker. Vittorio Venelo. Danes zaprto. Azzurro. 16.00: »Rabljeva zarita*, D. Reed, Belvedere. 15.00: «Scaramoucfae», S. Granger. Marconi. 16.00: «Onkraj Sahare«. Massimo. 16.00: «Yankee - paša«, R. Fleming. Novo cine. 16.00: «Morskl ropar in princesa«, B. Hope. Odeon. 16.00: «Najbolj smešna predstava sveta«, Totč. Radio. 16.00: «Damaščahka», R. Hudson. Seccio. Danes zaprto. Venezia. 16.00: «Bagdadski so- kol«, L. Bali. Skedenj. 18.00: «Zakonska po- stelja«. Kino na Opčinah. 18.00: «Rešite kralja«, A. Dexter, J. Lavv-rence. PETEK, 31. decembra . t: s l > >. 11.30 Lahka glasba; 12.00 U-trinki iz tehnike; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Poje Beniamino Gigli; 14.15 Kulturni obzornik; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Ireland: Koncert za dva klavirja; Koncert. za dva klavirja; 18.24 Čajkovski: Valček iz Serenade v C-duru; 19.00 Tržaški kulturni razgledi; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Poje zbor Slovenske filharmonije;; 20.25 Zabavna glasba; 21.00 Silvestrovanje; 24.00 Novoletna voščila in ples. i it k i 11.45 Komorna glasba; 13.25 Glasba po željah; 17.45 Poje sopranistka Iris Adam« Corradetti; 18.15 Igrajo veliki orkestri; 21.05 Simfonični koncert, dirigira Ar-turo Basile. KOPI-: K 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.00. Italijanska poročila: 6.15, 12.31 47.00, 19.00 in 23.00. Slovenski pregled tiska: vsa-. dan (razen nedelje in ponedel • ka) ob 6.50. Italijanski pregled tiska: vs; < dan (razen nedelje in ponedeU-ka) ob 6.15. 6.40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved; 7.05 Jutranja glasba; 7.30 Nasveti za gospodinje; 11.00 Koncert za mladino; 12.00 Ritmi in pesmi; 13.45 zvoki: Slovenske kolednnce; 15.00 Glasba po željah; 14.40 Domači Kulturno pismo; 15.20 Popoldanski simfonični koncert; 16.00 Tečaj angleškega jezika; 16.15 Za vsakogar nekaj; 17.10 Glasba po željah; 18.00 Iz delavskega sveta; 18.15 Jugoslovanske pesmi; 19.15 V veselem ritmu; 20.15 Zabavni orkester radia Beograd igra; 20.30 John Pippelfox - vesela komedija; 21.00 Slovenske koračnice, polke, mazurke in valčki; 21.30 Kronska starega leta; 22.00 Veselo v novo leto. » t. «* * M it , .1 « 254.6 m ali 1178 kc Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00. 17.00. 19.00 in 22.00. 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Cicibanom - dober dani; 11.30 Orkestralni spored: A Lajovic: Ca-price: R. Strauss: Burleska v d-molu za klavir in orkester; 12.00 Kmetijska univerza; 12.15 Slovenske narodne pesmi; 13.00 Na straži; 14.20 Za ljubitelje opernih melodij; 15.15 Oddajamo za otroški praznik novoletne jelke (15.30 Javno zabavno otroško popoldne in 16.40 Radijska igra: Fr, Feld: Majhna ko mo-kovo zrno); 17.30 Veseli slovenski napevi; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Priljubljene operetne melodije: 18.30 Pod prekmurskimi strehami; 18.40 Mali ansambli v plesnem ritmu; 20.00 Javni veseli večer radia Ljubljana. STISKALNICO za slamo, veliko, takoj odkupimo. Ponudbe poslat« na naslov Karel Pojbič, Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Dolnja Lendava. VREME VČERAJ Najvlšja temperatura 4, najnižja 2,8, Ob 17. uri 3,8, zračni tlak 1017,2 stanoviten, veter 2 km jugovzhodnih, vlaga 90 odst., nebo zanvegleno, morje mirno, temperatura morja 9,7. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda. Istrska ulica 7; De Leiteuburg, Trg S. Giovannl 5; Praxmarer, Trg Unltž 4; Pren. dini, Ul. T. Vecelllo 24; Hara-baglia v Barkovijah in Nicoli v Skednju. tfitite in Ptimoihki dnevnik! Rossetti. 15.30: «Od tu do večnosti«, B. Lancaster Excel*lor. 15.30: »Kavalirji okrogle mize«, R. Taylor, A. Gard-ner. Pralce. 15.30: «Ulixes», K. Douglas, S. Mangano Nazlooaie, 15.30: »Poljubi me, Katica«, K. Gravson, H. Keel. Fllodrammatico. 16.00: «Otrocl stoletja«, D. Martin, J, Levvie. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 Je v TRSTU, UL. VALD1RIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK ADEX IZLETI Izleti, ki bi morali biti 31. decembra 1954 I. in 2. Januarja 1955 za Pulo in Rovinj, so preneseni na 8. in 9. januarja 1955. Izleti za Tomaj, Dutovlje, Komen in Kostanjevico, ki so bili napovedani za 31. decembra 1954 in L januar 1955, so preloženi na 8. Januar 1955. Vsi ostali izleti bodo ob novem letu. Vsa pojasnila pri « A n R I A - E X P R E S » Ul. Ciceronc št. 4, priti. Telefon 29243 PO SPREJEMD ZVEZNEGA NAČRTA VZVEZNI LJDDSKI SKUPŠČINI 31. decembra lfi54 Dosedanji izvršitev uspehi jamčijo planskih nalog Nekaj številk a doseženih uspehih v 1.1954 - Ho bo nehalo poizkusno obratovanje novih objektov, bo njihova letna produkcija: 600.000 ton separiranega premoga, 225.000 ton koksa, 960 ton puralina, ‘120.000 tun predelane natte, 220.000 ton surovega železa, 155.000 ton surovega jeklu, 15.000 ton aluminija, 24.000 ton valjanih izdelkov bakra, 345,000 ton cementa, itd. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30, — Oba doma Zvezne ljudske skupšči- ne FLRJ sta v torek sprejela družbeni načrt za 1955 leto, čigar podrobnosti smo prikazali ko je bil osnutek načrta izročen v jav- no diskusijo. Osnovne značil-kosti načrta so: vsestranski razvoj gospodarstva, postopna preusmeritev investicijske zgradnje od bazične k prede-lavni industriji, pospeševanje razvoja kmetijstva in industrije, ki je v neposredni zvezi s kmetijstvom (z materialnimi sredstvi in gospodarskimi ukrepi), povečanje izvoza, gospodarski ukrepi (med njimi ustvarjanje obveznih rezerv) za stabilizacijo tržišča, razdelitev dohodka in formiranje plačnega sklada na način, ki spodbuja k povečani produktivnosti dela, povečanje investicij v korist družbene ravni. Dosedanji uspehi jugoslovanskega gospodarstva jamčijo izvršitev planskih nalog v prihodnjem letu. Ni treba posegati daleč nazaj. Zadosti je ozreti se le na dosežene u-spehe v letošnjem letu, da bi se prepričali v realnost postavk in predvidevanj družbenega načrta za 1955. leto. Razen v kmetijstvu, kjer je suša povzročila okrog 74 milijard škode, beležijo vse o-stale gospodarske veje; industrija, promet, gradbeništvo, trgovina in gostinstvo, obrtništvo, zunanja trgovina napredek v primerjavi z uspehom v 1953. letu. Skupni obseg prometnih u-slug se je povečal za 7,1 odst. V gradbeništvu se je povečala vrednost izvršenih del za 14 odst. Pri tem je značilno, da se je spremenila »trulctura zgradnje v korist družbenega standarda. V dobi od januarja do konca septembra je bilo porabljeno za »gradnjo stanovanj, šol. kul-tumo-prosvetnih, zdravstveni: komunalnih in drugih ‘Objektov okrog 32 milijard V- za 63 odst- več •1953. leta. Računa se da feo vrednost vseh investicij V letošnjem letu dosegla 377 ard dinarjev t. j. za 11 i vec kot lani. Od tega zneska bo uporabljeno 15,7 ®d*t. za investicije družbenega standarda in 84.3 odst. za Investicije v gospodarstvu. Za napredek kmetijstva so bili podvzeti pomembni u-krepi. Sredstva za investicije v kmetijstvu so povečana od 12.3 milijarde na 20 milijard. Iz sredstev splošnega investicijskega sklada je bilo odrejeno 2,3 milijarde dinarjev za kreditiranje individualnih kmetijskih proizvajalcev, podvojen je uvoz umetnih gnojil, za uvoz plemenske živine (med njimi 3000 plemenskih svinj) je bilo porabljeno SMO milijonov dinarjev, povečani so krediti odnosno skladi za zaščito rastlinstva, za veterinarsko službo itd. Ce ne bi bilo suše, zaradi katere je pridelano 1,250.000 ton manj pšenice in rži in 840.000 ton manj koruze, bi tudi kmetijstvo zabeležilo lep napredek, zlasti še, ker je proizvodnja živinoreje za 11 odst. večja od lanskoletne. Uspeh živinorejcev je v precejšnji meri zmanjšal posledice suše. Povečanje deficitarnosti trgovinske bilance z inozemstvom, zaradi potrebe uvoza pšenice, je preprečeno s povečanim izvozom živine in mesnih izdelkov. Skupni izvoz v letu 1954 je za 20 odst. veči v odnosu s 1953. letom, medtem ko je uvoz manjši za okrog 9 milijard dinarjev, tako da se je deficit trgovinske bilance z inozemstvom zmanjšal od 63 na 38 milijard dinarjev. Glavni vzrok deficitarnosti bilance so obveznosti za odplačilo inozemskih dolgov. Tretjina izvoza gre namreč za odplačilo obveznosti. Največji uspeh je zabeležila industrija. Računa se, da bo proizvodnja industrije za 15 odst. večja od proizvodnje v 1953. letu. Povečanje je zabeleženo v vseh industrijskih vejah, razen v izkoriščanju gozdov, kjer je sečnja v interesu pravilnejšega izkoriščanja gozdne mase zmanjšana. Največji uspeh beleži tobačna industrija, ki bo po zadnjih podatkih dala za okrog 38 odst. večjo proizvodnjo od lanskoletne. Proizvodnja črne metalurgije bo za 32 odst. večja, tekstilne industrije za 22 odst., kemične industrije za 21 odst., nafte za 21 dost., kovinske industrije za 17 odst., premoga za 16 odst. itd. Za industrijsko proizvodnjo v 1954, 1. je značilno, da je bila povečana proizvodnja zlasti predelavne industrije, kar je omogočilo povečanje izvoza industrijskih izdelkov in spremembo strukture izvoza. Tako je zmanjšan izvoz tradicionalnih izdelkov (kovine in gradbeni material) za okrog 25 odst. v odnosu na 1953. leto in povečan izvoz gotovih izdelkov in polizdelkov za 27 odst. V skupnem izvozu je izvoz industrijskih izdelkov letos za 9 odst. večji od lanskoletnega izvoza industrijskih izdelkov. Povečanje industrijske proizvodnje je omogočilo zaposlitev novih 73.700 delavcev in nameščencev. Uspehi industrije bi bili večji, da se letos niso pojavile težave, ki izvirajo iz neskladja med proizvodnjo premoga in električne energije na eni strani m potrebami industrije in široke potrošnje na drugi strani. Čeprav je bila proizvodnja premoga za 16 odst. večja, proizvodnja električne energije za 13 odst. večja od lanskoletne, to povečanje ni moglo popolnoma zadovoljiti povečanih potreb industrije in ostalih potrošnikov premoga in električnega toka. Uspeh industrije ni samo rezultat boljšega izkoriščanja starih tovarn, temveč tudi puščanja v nogon novih objektov. Ti objekti bedo postopoma, ko bo nehal poizkusni obrat, dali letno 600.000 ton separiranega premoga, 225.000 ton koksa, 960 ton parafina. 18.000 ton bitumena, 120.000 ton predelane surove nafte, ne energije itd. 220.000 ton surovega železa, Uspeh jugoslovanskega go- 155.000 ton surovega jekla, 15 tisoč ton aluminija, 86.000 ton valjanih izdelkov črne metalurgije, 24.000 ton valjanih izdelkov bakra, 345.000 ton cementa, 21.250 ton keramičnih izdelkov, 16.000 ton bakrenih kablov in prevodnikov, 61.000 ton žveplene kisline, 80.000 ton superfosfata, 32.000 ton škroba, 400.000 KWh električ- spodarstva v 1954. letu, izkoriščen je novih objektov, ki so pričeli z delom v tekočem letu in novih tovarn, ki bodo vključene v proizvodnjo v 1955. letu, jamčijo izvršitev planskih nalog in potrjujejo pravilnost postavk družbenega načrta, ki ga je sprejela zvezna skupščina. B. Božič TITO PRI PREDSEDNIKU INDIJE A ' . Predsednik republike Tito napiva predsedniku Indije dr. Prasadu na svečanem banketu, ki ga je predsednik Indije priredil njemu v čast v palači Raštrapati Bavan. Na levo od Tita sta gospa Indira Gandhi in podpredsednik Indije dr. Radakrišnan S POTOVANJA CEZ SEVERNI TEČAJNIK MED LAPONCE Laponcev-nomadov Tudi n jim Nemci niso prizanesli Naš sotrudnik je bil razočaran, ker ni na Laponskem našel ničesar fantastičnega: ne laponskih šotorov niti njihovih narodnih noš kričečih barv niti severnih jelenov s prekrasnimi rogovi Eno neštetih jezer, ob katerih se voziš iz Stockholma proti Narviku (Foto Magajna) Po nekaj dneh mojega bivanja v Stockholmu sem se pojavil v uradih «S. J. Re-zebira», ker sem bil namreč zvedel, da je pri tem potovalnem uradu nameščena kot uradnica neka Laponka. Zaprosil sem, da bi mi omogočili z njo govoriti, da bi mi tako ona povedala kaj več o Laponcih, kje bi jih dobil in kako z njimi govoril. Asa, tako se je imenovala ta prijazna Laponka, je bila vsa srečna, da mi lahko kaj pripoveduje o ljudeh in krajih, kjer se je rodila. Doma je bila iz glavnega mesta Laponske Kirune, kjer je preživela le otroška leta. Potem Se je z vso družino preselila v Stockholm, kamor je bil premeščen njen oče kot državni uradnik. Tu je dokončala gimnazijo, nato se je vpisala na univerzo v Uppsali. Nekaj časa je študirala tudi v Nemčiji in v Italiji, zato je precej dobro obvla- dala italijanščino. Asa mi je dala vozni red vlakov, dala mi je navodila in naslove, kam naj grem in kam naj se obrnem, da se lahko srečam z ljudmi, o katerih sem sanjaril, ko sem gledal karte in slike z značilnimi laponskimi kočami in šotori, z običajnim severnim jelenom ol> strani. Vse te moje sanje pa se niso uresničile; nisem namreč naletel na vse to, o čemer sem si ustvaril podobe. Med 11-urnim potovanjem z brzovlakom «Nord Tillenu, ki veže Stockholm z Narvikom, sem sedel v družbi neke švedske družine pri mizi v jedilnem vozu. Gospod Zetter Strom, ki je sedel poleg mene me je obvestil, da bomo v kratkem prekoračili severni tečajnik. Bil sem zelo radoveden in nestrpno čakal ta dogodek. To je povsem razumljivo, saj se ljudem iz naših krajev to ne pripeti tako pogosto. Vlak je z vso naglico brzel proti severu. Ob levi in desni smo videli mala in večja jezera. Komaj smo pustili za seboj eno, so nam prehitela nasproti že druga. Dežela je nizka, povprečna nadmorska višina okrog 500 metrov. V tem koncu je tudi nekaj visokih gora z nad 1600 m višine. Najvišja gora je Kebnekaize, ki je visoka 2123 m. Kebnekaise je v severni Laponski, približno 100 km od Kirune. Pokrajina, ki jo imenujejo tundro, je zelo revna. Tod raste v glavnem le mah, ki je najprimernejša hrana za severne jelene. Tu in tam, povečini ob jezerih i« rekah, pa so brezovi gozdos vi. Sedel sem pri oknu in gledal pokrajino. Natakar je že pripravil mizo in tudi kosilo je bilo že na mizi. Toda na jed skorajda nisem niti mislil, nestrpno sem pričakoval toliko zaželeni sevezni tečajnik. Saj je bilo to zame nekaj novega. Nenadoma, v tem nestrpnem pričakovanju pa mi moja sopotnika in sicer gospod Strom in njegova gospa zakričita v angleščini: uHere, here is Arctik circleo. Naglo sem pogledal skozi okno, ozrl ge naprej in nazaj in videl samo puščavo. V sredi te puščave pa sem vendarle opazil velik kamen, ne katerem je pisalo; «Pol-cirkein«. Bil sem malone razoč^rhn. Pričakoval sem namreč nekaj velikega, fantastičnega. Mislil sem si; saj sem na Laponskem, prekoračil sem severni tečajnik, zato bi moral videti polno laponskih šotorov, videti bi moral Laponce v njihovih narodnih nošah v kričečih barvah in severne jelene s prekrasnimi rogovi. Vsega tega pa ni bilo. Ostal BOJ ZA DELAVSKO SAMOUPRAVO V FRANCIJI Okrog 10.000 tovarniških odborov pri upravi podjetij nima besede Dovoljeno jim je le, da lahko proučujejo razne metode za izboljšanji dela, povečanje produktivnosti, delovne pogoje, urnik - toda 2. Po zakonu se tovarniški odbori lahko ustanove samo v Podjetjih, ki zaposlujejo naj-m»nj 5o delavcev. Izjemoma Jc lahko odbori po ministrskem odloku ustanove tudi v določenih podjetjih z manj kot 5o delavci. Odbori so mešana telesa, sestavljena od delavcev in delodajalcev. Število njihovih elanov je odvisno od veliko-* Jv P°djetja, ne sme pa biti Večje od 8. Volilno pravico lma vsak, ki je šest mesecev **POslen v podjetju, je dovr-1 19 let, uživa vse politič- Pravice in je francoski ? avl3ar>. Strožji je kriterij J! 1'stega, ki bi hotel bi* voljen. Pogoji so sledeči: let starosti, francosko dr-zavl.ianstvo, leto dni zaposlit-. * v podjetju, pismenost. Vo- ljene s° v sorodstvu *om ali šefom podjetja. \fo e so tajne in se vrše po ^ - ne morejo biti osebe, kom*0 V sorodstvu z iftstni- številu podjetij so se sčasoma začele porajati tendence po ustanovitvi posebnega volilnega telesa za nameščence, kar je zelo značilno, v kolikor to predstavlja težnjo, da se ročni delavci ločijo od umskih. Liste kandidatov sestavljajo sindikalne organizacije, in to za vsako kategorijo osebja. Sindikati imajo po zakonu in tudi v praksi pravico, da nadzorujejo volitve, pa tudi samo poslovanje odbora. To pravico so sindikati obilno izkoriščali, v prvi vrsti z namenom, da bi si prilastili nekakšen monopol glede zastopanja delavcev, po drugi strani pa je bilo nemalo primerov, ko so kominformovci skušali spremeniti te odbore v orodje političnih ciljev. Zanimivo je, da v Franciji, a tudi v Belgiji, poudarjajo razliko med ustanovo tovarniških odborov in delegatov osebja. Prvi imajo izključno posvetovalno vlofto, vtem ko Predst'U proporcionalnega I uživajo delegati osebja tudi avništva. V določenem | pravico postavljati delodajal- cu določene zahteve. Nekako v teh utesnjenih okvirih o-pravljajo ti odbori svoje naloge. Najširša so njihova pooblastila na socialnem področju; odbori ustanavljajo in vodijo menze, počitniške kolonije blagajne za vzajemno pomoč, knjižnice, zdravstveno službo itd. Glede njihovih pooblastil kar zadeva poslovanje in upravljanje podjetja pa je treba reči, da »o zelo pomanjkljive, skoro neznatne Odbori se sicer obveščajo o raznih gospodarskih in finančnih vprašanjih, takisto kar zadeva organizacijo podjetja in njegovo poslovanje, vendar o vsem tem lahko izrazijo samo svoje mišljenje in ne morejo nikjer odločati. Na področju proizvodnje jim je dovoljeno, da morejo proučevati razne metode za izboljšanje dela in povečanje produktivnosti lahko tudi skupno z vodstvom podjetja raz-pravljaju o izboljšanju delovnih pogojev, *o delovnem urniku itd., toda nič več. Trenutno število teh odbo-1 je nadaljeval. nic več rov v Franciji ne presega 10 tisoč. Največ jih je v kovinski industriji. Sicer pa predstavljajo danes ti odbori bolj ustanovo, ki se ukvarja z raznimi vprašanji socialnega značaja, kot pa organ, ki bi moral glede na svojo vlogo imeti pri upravljanju podjetja eno prvih besed. Glavni razlog za to je v nezainteresiranosti in ravnodušnosti delavstva do sicer zanj tako važnih yprašanj, kar je v prvi vrsti posledica razočaranja in nezaupanja v politiko strankarskih in sindikalnih voditeljev, ki vselej samo z besedami zastopajo interese delavstva, v resnici pa ščitijo interese nekoga, ki je delavskim docela nasproten. Nedvomno je ta pasivnost francoskega delavstva samo prehodnega značaja, zakaj proletariat je v borbi za svoje pravice že večkrat zapadel v podobne • .v. /-.vi:-: kolodvora opazimo tipično leseno laponsko cerkev še iz leta 1600. Laponci so povečini protestanti. Oni Laponci pa, ki živijo v ruskem delu Laponije, so prevzeli pravoslavno vero. Kot pripovedujejo domačini Laponci še niso izgubili svojih starih običajev kot na primer češčenje belega medveda in podobno in ne samo preprosto ljudstvo, ampak precej široki sloji Laponcev še danes verujejo v čarovnije. Ljudje so skrajno pobožni. Ce umre Laponec pozimi, ga položijo na sani, oziroma po njihovem «pullko»; sorodniki posedejo na krsto, prepevajo narodne pesmi in žalostinke, ki so podobne javkanju arabskih ža-lostink, in tako odpeljejo mrtveca k pokopu. Laponska pesem, in pri tem ne mislimo samo na žalostinke, je pesem velikih samot, pesem tundre, puščave. Štiri države se potegujejo za 30.000 Laponcev, ki so še ostali nomadi. Norveška jih ima največ, okoli 20.000, Švedska 6.000, Finska 2.500. Ostali pa žive v Sovjetski zvezi. Od kod so Laponci prišli, ni mogoče vedeti, To je še skrivnost, kot je skrivnost/ od kod je prišla v te kraje njihova glavna žival, severni jelen. Tako v Oslu. kakor v Stockholmu ali v Helsinkih govore o tem različno in do danes še nihče ne ve, kdo ima prav. Laponci so nizke postave, moški povprečno 1,55 m, ženske pa 1,45; najvišji Laponci so tisti, ki taborijo ob rekah in jezerih in dosežejo tudi 1,65 m. Laponska narodna noša je dolga, plava platnena ali volnena suknja, zapeta z usnjenim pasom, hlače so ozke in iz enakega blaga. Laponci nosijo usnjene škornje; na glavi kosmato kapo. Vsa obleka je obrobljena z zelo kričečimi barvami, med katerimi obvladata rdeča in rumena barva. Pozimi nosijo krasne kožuhe. So pa bolj pametni od naših žensk, oni nosijo krzno navznotraj in ne navzven kot pri nas. Laponci se bavijo z lovom in ri- Značilni laponski šotor, v katerem prebijejo Laponci vse leto razen zime bolovom ter gojijo severne jelene, od katerih pridobivajo osnovno hrano in sicer meso, mleko in kri ter kože za obleko, rogove in kosti pa za izdelovanje kuhinjskih priprav. Življenje Laponcev kot pastirjev severnih jelenov v ledenih samotah na koncu severne Evrope, je v zadnjih letih izgubilo mnogo svojih primitivnih značilnosti. To pa zaradi vedno bolj živega prodiranja evropske civilizacije v te predele. Civilizacija pa je temu veselemu, prijaznemu in zmernemu ljudstvu ooleg nekaterih dobrin prinesla tudi mnogo slabega, česar Laponci prej niso poznali, kot je n. pr. razširjanje alkoholizma, tuberkuloze in še mnogo drugih prej neznanih bolezni. Tudi v zadnji vojni so Laponci utrpeli veliko škode, ker so jim Nemci porušili več kot sto mostov v sami norveški Laponski, medtem ko so v finskem delu Laponske porušili 925 mostov in več kot 500 km železnic ali dobrih cest, 16.000 raznih poslopij in stanovanj, ne da bi računali človeška življenja in pobito živino. Laponci na žalost lahko rečejo, da napredek ni delal preveč v njihovo korist. Mario Magajnu Decembrska številka revije «11 Ponte» prinaša v «Opazo-valnicin vrsto zanimivih, prispevkov v zvezi z zelo nevarnimi pojavi v italijanskem javnem in družbenem življenju. Med temi je pritegnil našo pozornost prispevek Paola Vittorellija pod gornjim naslovom. Povzemamo na kratko dejstva in njegove misli v zvezi s tem pojavom. Zakaj gre? Gre za spreminjan je velikih industrijskih kompleksov v Severni Italiji v prave vojašnice pod policijskim nadzorstvom. Kdaj se je ta proces začel, in kakšno je stanje danes? Začeli so pri telefonu. Delavcem v tovarni so prepovedali posluževati se tovarniškega telefona. Tudi v najnujnejših primerih delavec ne sme telefonirati niti ga ne more kdo poklicati po telefonu. To je bil prvi korak, ki je nekako pred tremi leti napovedal ofenzivo industrijcev proti delavcem. Za telefonom so prišle železne pregrade. V nekaterih pečjih tovarnah Severne Italije so med oddelke postavili železne pregrade, da delavci ne morejo iz enega oddelka v drugega. Vsak oddelek je strogo ločen, kar omogoča poostreno nadzorstvo nad delavci. Kakor delavec ne more iz enega oddelka v drugega, tako je tudi uradnikom prepovedano zahajanje v tovarno, delavci pa ne smejo v pisarne. Zadnje čase pa so poostrili tudi nadzorniški sistem in povečali nadzorni aparat. Delavci v enem največjih industrijskih kompleksov Severne Italije morajo nositi tablico z imenom in priimkom, pri vhodu v tovarno in izhodu iz nje pa so podvrženi najstrožji kontroli tovarniške policije. Medtem ko je v neki tovarni bilo za časa fašizma 600 do 700 oseb, ki so vršile policijsko službo, se je sedaj to število več kot podvojilo. V nekem drugem podjetju stoji na čelu te tovarniške policijske službe neki bivši šef Ovre, Delavce drže pod stalno grožnjo, da jih odpuste. In tu ne gre le za gmotno vprašanje, niti ne gre za likvidacijo nerentabilnih oddelkov ali podjetij, ali za naložbo kapitala na rentabilnejša področja, da bi prenehali s finančnim protekcionizmom Severa in pospešili dotok ka-pitalov na Jug. To bi bilo u-pravičeno, a industrijcem ne gre za to. Tu gre v bistvu za to, da se delavci zastraši-jo tn proletariat demoralizira. Delavec, ki na primer ve, da bodo konec leta odpustili 56q uslužbencev, in ki zve to že marca ali aprila, je stalno pod vplivom te grožnje, kar se nujno odraža tudi na njegovi borbenosti. Poziv na delavsko solidarnost so sicer lepa reč, a on si vendarle želi, da bi ne bil med onimi, ki bodo morali čakati mesece in mesece na novo zaposlitev, če jo bodo sploh kdaj dočakali. V tovarni ni danes nihče varen pred odpustitvijo. Nekoč so bili nedotakljivi vsaj člani tovarniških odborov, in so jih zato ostali delavci zavidali. Danes ni več tako. Kdor se v teh odborih vztrajneje in odločneje bori za pravice delavcev, je v nevarnosti, da zleti prvi na cesto. Prav v teh zadnjih tednih je tovarna avtomobilov «Lan-cia» odpustila brez odpovednega roka dva člana tovarniškega odbora, ostale pa suspendirala. Predstavljajmo si kaj se bo zgodilo s tistimi člani tovarniških odborov, ki so prebili leta in leta v fašističnih zaporih, bili konfinirani in tvegali življenje v ilegali, pozneje pa v borbi proti fašizmu, če bo demokrščanska vlada dejansko izvajala zagrožene «upravne» ukrepe proti komunistom in socialistom. Zadoščalo bo, da te nekdo (recimo «Pace e liberta») postavi na svoj seznam, ovadi, pa boš na cesti. In tu ne gre le za komuniste ali socialiste: ta pojav industrijskega fašizma ogriža vse delavce, predvsem tiste, ki so najpogumnejši in najodločnejši v o-brambi pravic svoji delovnih tovarišev. Ti bodo postali prva žrtev tega zagroženega vladnega makartizma, Na tak način se pripravlja teren za splošno demoraliza-cijo delavstva. Posebno obliko te demoralizacije imamo na primer v tako imenovanih pogojnih božičnih nagradah; božično nagrado dobi le tisti delavec, ki je bil do božiča «discipliniran!» Kdor stavka ali kdor se je zameril tovarniški policiji, za tega ni božičnice. Strahu pred odpustom se tako pridruži še demoralizirajoče upanje na božičnico. To stanje je nedvomno tudi posledica velikih političnih manifestacij, v katere je CGIL — takrat enotna sindikalna organizacija vsega italijanskega delavstva — na pobudo kominformovske partije pahnila italijansko delavstvo v letih 1947-1950, da bi preprečila izvedbo Marsha-lovega načrta. Izkoriščanje sindikalne organizacije za politično kampanijo Kominfor-ma je povzročilo prvi razcep v vrstah sindikalnega gibanja. Toda sedaj ne gre več za vprašanje zgodovinskih vzrokov in političnih odgovornosti: sedaj gre za vprašanje, ki zadeva poskus popolnega pofašistenja italijanske gospodarske dejavnosti, da bi tako strli odpor delavskega razreda in ga povsem demoralizirali. Odpor proti temu se širi. Proti tem nevarnim pojavom ne nastopata samo CGIL in sUnita popolaren, ampak celo katoliška ACL/. Borba proti temu nevarnemu razvoju pa ne bo lahka, če se celo vlada namerava spustiti na pot politične diskriminacije. Nevarnost, ki grozi italijanski demokraciji je spričo tega resna in pereča, in zahteva odločen nastop vseh resnično demokratičnih sil, ki naj na najširši demokratični platformi onemogoči reakcionarnim silam postopno spreminjanje italijanske demokracije v demokratično frazo ovit fašizem. KULTURNE Postajališče Fjallasen daleč na severu Laponske sem brez sape in, kot sem že rekel, skoroda malo razočaran. Ko sem se pa nekoliko zavedel, sem pomislil, da sem vendarle edini od vseh mojih ožjih prijateljev in znancev, edini celo od svoje širše družbe, ki ie prekoračil severni tečajnik. Neko zadovoljstvo pa je vendarle v tem. Po 24-urni vožnji sem prispel v Kiruno, ki je glavno mesto Laponske. To mesto ima kakih 25.000 prebivalcev in je bilo proglašeno za glavno mesto Laponske leta 1900. Mesto obkrožajo veliki rud- , - ,. hjer izkopavajo naj- trenutne depresije, a se je .boljšo železno rudo v Evro-prej ali slej ponovno dvignil I pi. Mesto je polno parkov in !" SC dosledne- vrtov, polno lepih modernih 1 palač, hotelov in šol. Desno od Pisatelj Bengtsson umrl 20. t. m. je v Stockholmu umrl eden največjih sodobnih švedskih književnikov Franc Gunnar Bengtsson. Bengtsson se je rodil 4. oktobra 1894 v Tossjoeju. Kmalu je prišel do izraza kot pesnik, kot pisatelj zgodovinskih del, kot romanopisec, novelist in esejist. Prvo svojo zbirko pesmi «Taer-ninkast» je izdal leta 1923. dve leti pozneje pa svoje delo «Babilonske legende». S temi legenčtami je prodrl v krog visoko kulturnih književnikov, saj je na temelju proučevanja zgodovinskih izvorov poveličal herojske strani švedske zgodovine. Ljubezen do junaštva se odraža tudi v njegovem monumentalnem delu v prozi »Življenje Karla X«, Jci je izšlo v letih 1935 in 1936. Bengtsson je prišel do izraza tudi kot vzoren esejist, vendar si je največjo slavo pridobil na področju leposlovja s svojim romanom v dveh delih z naslovom Klldeča kača», ki je izšla leta 1941 in ki je bila že naslednje leto prevedena v angleščino Od njegovih esejističnih zbirk sta najbolj važni sledeči dve knjigi: »Književniki in vojaki» iz le-Vt ^29 in pa «Družba za pit-ščavnikas iz leta 1938. Letošnje francoske literarne nagrade Letošnjo Goncourtovo književno nagrado je dobila znana fiancoska književnica Simon De Beauvoir. Simon De Beauvoir je po poklicu profesorica filozofije in se je pred časom na profesorskem natečajnem izpitu plasirala takoj za Sartrejem, ki je bil prvi. Simon De Beauvoir pa je tudi nekaka Sartrejeva muza in njegova desna roka v eksistencializmu. Književno nagrado je dobila za roman «Les Mandarinso (Kot vemo, so «mandarini» kitajski javni uradniki. V prenesenem pomenu in v tem konkretnem primeru, namreč v romanu, pa se misli na znane in vplivne francoske književnike. Književno nagrado Theop-hraste Renaudot je dobit lyonslci zdravnik in književnik Jean Reverzy za roman «La passage». «La passages oziroma sprehodu je v tem primeru prehod iz življenja v smrt. Književno nagrado Interal-na» je dobil književnik Gabrijel Veruldy za roman «La machine hu maine» — človeški stroj. Književno nagardo Interal-lie pa je dobil Mamice Boi-suiss za roman «Gout ilu peche» TO VA RA O »TOMOS« grade pri Skocijann Kapaciteta podjetja bo 20.000 motorjev na le> to, tovarna bo zaposlovala 1500 delavcev Kakor pravijo, bo po novi Ureditvi v Kopru sedež zveze komun Slovenskega Primorja, kar pomeni, da bo to naše obmorsko mesto postalo važno politično, gospodarsko in kulturno središče za Slovensko Istro, Kras, Pivko in Goriško, ki so po mirovni pogodbi bile odrezani od Trsta, svojega največjega in pravega središča, pa tudi če ne bi bilo zveza komun, bi moral Koper, kot obmorsko mesto na slovenski obali, postati središče za vse omenjene kraje. Po londonskem sporazumu med Jugoslavijo ir Italijo glede tržaškega vpra* šanja so tudi v tem pogledu odpadle vse ovire in Koper zavzema vedno bolj iz dneva v dan svoje mesto, ki mu pritiče. Gradnja nove ceste I. razreda, ki bo povezala istrsko obalo z ostalo Slovenijo, železniška proga, ki jo bodo zgradili od Kozine ali Podgorja do Kopra ter predvidena razširitev in izpopolnitev koprskega pristanišča za potrebe Slovenije bodo zagotovili Kopru njegovo novo vlogo za razvoj krajev od Soče do Snežnika in istrskih grebenov, ki so končno prišli do svojega izhoda na morje. Tokrat pa bi povedali bolj podrobno nekaj o stvari, ki bo prav gotovo zanimala vse naše čitatelje, namreč o tovarni motociklov, ki jo bodo zgradili v Kopru. Pred časom je bilo govora, da nameravajo zraditi tako tovarno v Sežani, toda po sporazumu glede tržaškega vprašanja in v okviru nove perspektive, da postane Koper središče našega Slovenskega Primorja, sta koprski in sežanski okraj sklenila, da bi se tovarna zgradila v Kopru, v Sežani pa bi bil le en obrat te tovarne, Glede na to je okraj- ni odbor v Kopru na »voji predzadnji seji ustanovil podjetje »Tomos«, to je »Tovarna motociklov«, in je dodelil 3o milijonov dinarjev za začetna dela. Izbran je že kraj, kjer bodo zgradili tovarno, in sicer pri Škocijanu blizu nove tovarne Stil, ob cesti, ki pelje v Šmarje. Zdaj delajo načrta in druge potrebne priprave. Potrebna pa oodo še velika sredstva in pomoč osrednjih organov, za katero imajo v Kopru veliko upanje. Nakup patenta, koncesija licence in tozadevni dogovori za strokovno pomoč, za izobrazbo novega kadra itd. 10 že gotova stvar. Pri izbiri tipa je tehnično vodstvo preizkusilo motorje raznih firm in tipov ter upoštevalo pogoje in potrebe tega, kateremu bo tovarna služila. Da je bila taka tovarna potrebna, ni treba posebej dokazovati, saj je vsakomur znano, predvidevajo, da bo kapaciteta tovarne, ko bo dokončana in v polnem obratovanju, to je v treh letih, odgovarjala potrebam in možnosti trga. Izdelovali pa bodo specialna kolesa s pomožnimi motorji (Mopet), motoskuterje in normalna motorna kolesa (250 cc) ter pogonske motorje za čolne. Predvidevajo, da bi/Jbila kapaciteta tovarne, ko bo^ dokončana, skupno približno 20 tisoč motorjev omenjenih tipov na leto in da bi zaposl -vala nad 1.500 delavcev v Kopru, drugi pa bi bili zaposleni v obratu v Sežani. Kakor je razvidno, bo tovarna motornih koles velikega pomena ker bi odpravila pomanjkanje motornih vozil z domačo proizvodnjo in bi zaposlila številno strokovno silo. A. H. IS K jVI* R} Vremenska napoved za danes: Oblačno vreme, pozneje se bo razjasnilo; burja. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 4.0 stopinj; najnižja pa 2.8 stopinj. Tit ST, petek 31. tlceentbra 1951 PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORTNE VESTI Jugoslovanska nogometna moštva bodo nastopila v Južni Ameriki BEOGRAD, 30. — Beograjski ■ gali hitrejši Grki. Bolj napeta BSK je danes z letalom odpo-1 pa je se bila druga tekma med toval v Južno Ameriko, kjer | Finci in košarkarji iz Bologne, bo odigral vrsto nogometnih J v kateri je bil potreben še po-tekem. Prvo tekmo bo igral 4. daljšek; v podaljšku tekme je Gira popolnoma prevladovala CAS JE, DA OBROBNE OBLASTI SPREMENIJO SVOJE RAVNANJE Silvestrovali bomo jan. v Buenos Airesu proti Bi-ver Plate, nato proti Indipen-diente ter Racingu. Potem pa bo nastopil še v Santiagu v Čilu in v Montevideu. Moštvo bo okrepljeno z reprezentativ. cema Stankovičem (Crvena zvezda - branilec) in Mitičem (Crvena zvezda - desna zveza). Tudi Vojvodina bo po odigranih tekmah na Malti odpotovala v Južno Ameriko. Nastopila bo v Argentini, Cilu. Braziliji in Urugvaju. Vojvodina bo ojačena z reprezenta-tivcema Vukasom in Bearo (oba od Hajduka). in si osvojila zmago. Današnja rezultata: Panhe-lenios - Crvena zvezda 66:63 (36:35); Gira-Preti - Pantterit 75:66 (po podaljšku: 33:36, 61:61). Jutri bosta na sporedu tekmi Pantterit - Bruselj in Crvena zvezda - Pavia. Tudi goriškim in beneškim Slovencem pravice! ■ i paika» soreiema sp zarinia r ki jih posebni statut jamči tržaškim Slovencem! ALEKSANDRIJA. 30. — Vče- | Košarkarski turn rvSanremu Crvena zvezda izgubila s Panheleniosom SANREMO, 30. — V lepem sončnem vremenu se je tukaj pričel mednarodni košarkarski turnir, na katerem sodelujejo moštva Panhelenios (Atene), Crvena zvezda (Beograd), Pantterit (Helsinki), reprezentanca Bruslja, Gira-Preti (Bologna) in Pavia Živimo v dobi pogajanj in sporazumov. Nekdanje napetosti med velesilami in bloki popuščajo. Množijo se izjave o možnosti znosnega sožitja med Vzhodom in Zahodom. Človeštvo se zaveda, da bi s unirabljaniem atomskega n. ra.l zvečer je Borletti prema- j rožja za premagovanje svetov-gal izbrano moštvo Kaira s nonazorskih nesoglasij ne iz-75:55 (36:21). pričalo svoje razumnosti in da se napredek tehnike, fizike in kemije ne sme zlorabljati za uničevanje velikih mest in obširnih ozemelj. Pametna beseda je danes močnejša od sovraštva, groženj in nasilja. Premislek m preudarnost zmagujeta tudi okoli nas. Dolgoletna napetost, često celo sovražnost, ki je kvarila dobro sosedstvo med Italijo in Jugoslavijo od ustanovitve te države do danes, predvsem zaradi obširnih slovenskih »> zemelj pod italijansko oblastjo, polagoma vendar uplahu-je. Druga svetovna vojna je vrnila Sloveniji dober del slo- «Zlatega pajka« sprejema še zadnja na-| ročila za zasedbo miz v dvo-1 rani. Kot smo že javili, bo sil-; vestrovanje v dvorani danes __________________________________ I oc^ zvečer pa do zore; igral j bo dober orkester, ki bo lahko Zakaj še ni v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji slovenskih sol?lv5?V0lJil ™.Iadoi,l sta!0' Po' I „ vvajMii J«' v j hitite s prijavami, ki jih sprejema trgovina «Vinolia», na Verdi 1 (poleg dvo- VARŠAVA. 30. — Na neki smučarski temi v teku na 10 km za ženske je zmagala Poljakinja Krzeptowska v 56’10”. Tekme so se udeležile poljske in madžarske tekmovalke. Poljakinje so osvojile prvih pet mest. HOKEJ NA LEDU Coriina-Partizan 3:3 Prvo tekmo na turneji po Italiji je hokejsko moštvo Partizana odigralo v Cortini d’Am- gnaj m t-avia. I pezz0. partizanov nasprotnik j melj' Težavn° Najprej so nastopili Jugoslo-; KCortj kateri s0 igrali - iP j se Je nfi,,av' ■ . j.. Kt-oriinat, v Kateri so igrali | no resli0 s sDorazumnm m Vani in Grki. Oboji niso šte-dili energij. Končno so zrna Dosedanji zmagovalci za Davisov pokal 1900 ZDA - Angl. 5-0 1902 ZDA - Angl. 3-2 1903 Angl. - ZDA 4-1 1904 Angl. - Belg. 5-0 1905 Angl. - ZDA 5-0 1906 Angl. - ZDA 5-0 1907 Avstral. - Angl. 3-2 1908 Avstral. - ZDA 3-2 1909 Avstral, - ZDA 5-0 1911 Avstral, - ZDA 5-0 1912 Angl. - Avstral. 3-2 1913 ZDA - Angl. 3-2 1914 Avstral. - ZDA 3-2 1915-18 se ni igralo 1919 Avstral. - Angl. 4-1 1920 ZDA - Avstral. 5-0 1 1921 ZDA - Japonska 5-0 I 1922 ZDA - Avstral. 4-1 | 1923 ZDA - Avstral. ♦-1 1924 ZDA - Avstral. 3-0 , 1925 ZDA - Avstral. 5-0 1 1926 ZDA - Francija 4-1 1927 Francija - ZDA 3-2 1928 Francija - ZDA 1929 Francija - ZDA 3-2 1930 Francija - ZDA 4-1 1931 Francija - Angl. 3-2 1932 Francija - ZDA 3-2 1933 Angl. - Francija 3-2 1934 Angl. - ZDA 4-1 1935 Angl. - ZDA 5 0 1936 Angl. - Avstral. 3-2 1937 ZDA - Angl. 4-1 1938 ZDA - Avstral. 3-2 J 1939 Avstral. - ZDA 3-2 1940-43 se ni igralo 1946 ZDA - Avstral. 5-0 S 1947 ZDA - Avstral. 4-1 1948 ZDA - Avstral. 5-0 ( 1949 >ZDA - Avstral. 4-1 S 1950 Avstral. - ZDA 4-1 1 1951 Avstral. - ZDA 3-2 I 1952 Avstral. - ZDA 4-1 1 I 1953 Avstral. - ZDA 3-2 1954 ZDA - Avstral. 3-2 štirje Kanadčani in dva Američana, je bila močan nasprotnik jugoslovanskega državnega prvaka. Vendar je Partizan zaigral neverjetno borbeno in prekosil samega sebe. Igralci Partizana so iznenadili z izredno vztrajnostjo in samozavestjo. Posrečilo se jim je izogniti se porazu z neodločenim rezul. tatom 3:3. Gole za Partizan sta dosegla Renaud dva in Be-lik enega. =5= * % DAVOS, 30. — Hokejsko moštvo Milan-Inter si je zopet osvojilo Spenglerjev pokal z zmago v finalu proti nemškemu moštvu E. V. Fuessen s 5:0 (3:0, 1:0. 1:0). Olimpijske igre v Melbour- neu bodo v dneh od 22. novembra do 8. decembra 1956. Tekme v jahanju so določene za dneve od 10. do ,17. junija v ckholmu. zimska olimpiada bo od 27. januarja do 5. ruarja v Cortini d'Ampezzo. reditelj olimpijskih iger stralija bo začela s prodajo TAKO MISLIMO MI: Aiatanta • Genoa I Fiorentina - Bologna 1 Inter - Triestina 1 Juventus - Milan 1 X Pro Patria - Napoli 2 Roma - Udinese 1 Sampdoria - Catania 1 X Spal - Lazio X 1 Cagiiari - Palermo 1 Salernitana - Verona X 1 Treviso - Legnano 1 X Bari - Venezia 1 Lecco - Sanremese 1 X Padova-Brescia 1 X Cremon.-Carbosarda 1 no rešilo s sporazumom med Jugoslavijo m Italijo. Prej je zahtevala vsaka izmed obeh držav STO zase. Zdaj sta prevzeli vsaka svoj delež, z njim pa tudi obvezo, da uveljavita v obeh pasovih za domače prebivalstvo te ali one narodnosti popolno enakopravnost v uživanju človeških pravic ;n jezikovnih svoboščin. Slovenci v pasu A imajo po tem sporazumu enake pravice ka-Kor Italijani v pasu B. Iz te razumne poravnave brezkončnih sporov se je rodil poseben statut ali pravilnik, veljaven za oba pasova. Pravilnik je precej podroben in toliko popoln, da Slovence v pasu A in Italijane v pasu B lahko zadovolji, ker zagotavlja obojim uživanje vseh potrebnih človeških pravic: prost kulturni iri gospodarski razvoj, šole v materinem jeziku, uporabljanje materinega jezika v uradih in pred sodišči, ustanavljanje lastnih gospodarskih zavodov, sorazmerno upoštevanje pri podeljevanju javnih služb itd. Mešana komisija bo nadzirala vestno izvajanje pravilnika na obeh straneh. Goriškim Slovencem, ki jim pada z bogato obložene mize le nekaj mrvic takih dobrot, se bolj pa kanalskim in beneškim, ki si ne morejo izprositi niti najskromnejše mrvice, so se takoi začele cediti sline po takih dobrotah. Vprašujejo se; «Ali mi nismo ljudje? Ali nismo prav tako Slovenci kakor naši tržaški bratje? Zakaj se njim vse priznava, za nas pa se tako skopari? Ali se to vrši zato, ker smo prisl; že poprej pod Italijo in nam Italija takih pravic ni priznavala? Ali ni Italija 1947 podpisala mirovne pogodbe, ki jamči vsem, tudi nam., uživanje vseh človeških pravic, ne glede na razliko po spolu, plemenu, jeziku, veri in mišljenju? Ali ni Italija podpisala tudi razglasa o človeških pravicah? Zakai v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji še ni slovenskih šol? Zakai. ne smemo uporabljati po naših u-radih slovenskega jezika? Zakaj se moramo po naših sodiščih nerodno pačiti v tujem jeziku, ki ga bolj slabo poznamo? Zakaj se ne izvaja enakopravnost pri zaposlitvi pri javnih delih in v tvornicah, ko vendar plačujemo davke, služimo v vojski in izpolnjujemo vse državljanske dolžnosti kakor Italijani? Od kod ta dvojna mera?« Na taka vprašanja ne najdemo nobenega pametnega odgovora. Ta dvojna mera nam greni življenje. Poprej se je včasih zdelo, da je temu kriva rimska vlada, ker pošilja obrobnim oblastem taka navodila, ki niso v skladu s podpisi na mirovni pogodbi in na drugih mednarodnih listinah. Zdaj pa vidimo, da je prav osrednja rimska vlada sklenila z Jugoslavijo prijateljski sporazum in podpisala pravilnik o pravicah Slovencev v pasu A in Italijanov v pasu B Tržaškega ozemlja. Upravičeno pričakujemo od nje, da na Goriškem, v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji ne bo ovirala tega, kar sama priznava v mirovni pogodbi, še jasneje pa v svoji nov; napredni in demokratični ustavi, ki je stopila v veljavo 1. januarja 1948 in mora veljati tudi za nas. | nesmiselnim izgovorom, da ' Korzu nas je premalo. S svojim pri-stranskim štetjem nas radi, tajijo in utapljajo. Ne povedo pa, koliko bi nas moralo biti, da bi^ nam priznali ustavno zajamčene pravice. Obenem zahtevajo vse pravice za vsakega Italijana v Jugoslaviji, j Vemo. da nas je v Italiji slovenske vsaj toliko kakor Slovencev v pasu A Tržaškega ozemlja, j ni organizacijskih vprašanjih favnanTe z Pn?mf mikrob0 lir nadal^ih na,0«*h ZSM' Seja IO ZSM V sredo zvečer se je .v Gorici sestal izvršni odbor Zveze slovenske mladine. Člani so ' razpravljali o važnih političnih lasti zatrjujejo, da se bodo j Obravnavali so tudi športno (Iz «Soče>> Megla in m mraz c dva dni pokriva Gonco okolico nenavadno gosta t ca i ij ali eic til OUovUUV« Ivi ot | • • v ' morejo privaditi misli, da j zimi m ji je bila tudi megla o mi prav taki ljudje ka- i doslej skoraj neznano, posebno Zavedamo se. da živi blizu jmegl_a- ki ie Pravo uroseneče-nas in sredj nas .še mnogo ta- jn-^ prebivalce. Conska je kih italijanskih sosedov, ki se|zra!:*i P° *eP' in dokaj topli ne smo kor se oni radi izražajo. Na sejah goriškega mestnega sveta so, se taki ljudje prečesto popolnoma razgalili. Ti nam ne priznavajo uživanja človeških pravic s praznim izgovorom, da jih tudi prej nismo uživali, ko nas je črna vladavina oropala človeškega dostojanstva, ali pa s še bolj mir«. vestno držale pravilnika gle- j deIoyanie in se podrobno pode tržaških Slovencev, glede t menili 0 bližnji športni prire nas pa italijanske ustave. Ce ditvi. ki bo januarja meseca naše obrobne oblasti ne čutijo v Sovcdnjah potrebe, da bi svoje odnose do nas vskladile z današnjim prijateljskim vzdušjem med Italijo in Jugoslavijo, se bomo morali zmeraj znova obračati na osrednja oblastva in zahtevati, naj sredina pouči robove in ublaži naše sedanje težave. Ce prejšnje vlade niso bile vselej iskrene, pričakujemo od današnje, da bo. V dobi pametnih sporazumov za mirno sožitje tičejo tudi nom osnovne človeške pravice. P...in KINO CORSO. 16: «Toto išče Toto in A. Ninchi. VERDI. 16: «Pohod Kybrov», T. Power, panoramsko platno. CENTRALE. 17: «Ježa rdečih vragov«, B. Russ. VITTORIA. 17: «Dve siroti«, M. Bru in M. Vitale. Urnik Trgovin na Silvestrovo in Novo leto Za vse trgovinske obrate občin goriške pokrajine bo veljal na Silvestrovo in na dan Novega leta sledeči urnik: Petek, 31. decembra; večerni urnik vseh trgovin bo poljuben. Sobota, 1. januarja: v dopoldanskih urah bodo odprte pekarne, mlekarne in cvetličarne. vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. Nedelja, 2. januarja: izvzem-ši pekarne in mlekarne, ki bodo odprte le v dopoldanskih urah, bodo vse ostale trgovine kakor tudi cvetličarne ves dan zaprte. Javni lokali vseh vrst, iz-vzemši vinotoče in. gostilne brez kuhinje, bodo lahko odprti vso noč 31. decembra in 1. januarja. Mestno kopališče; danes, 31. decembra — kadne kopeli in prha od 8. da 20. ure, parne kopeli za moške od 9. do 19. ure; sobota, l. januarja — ves dan zaprto; nedelja, 2. januarja — od 8. do 12. Brivnice in frizerski saloni: v soboto, 1. januarja, bodo ves dan zaprti; v nedeljo 2. MODERNO. 17: »Izginila je ne- januarja pa bodo odprti od ka deklica«, M. Stevens. 18. do 13. ure. gosta je bila zadnja dva večera in je tudi precej ovirala promet. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves etan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79. mmmmsask r. mm predvaja DANES 31. t.m. z začetkom ob 18. uri iu JUTRI 1.1.55 z začetkom ob 15. uri barvni film: Wi jM Sestavljena it najboljšega materiala Izdelana po najnovejiih tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let Zahtevajte jo pri »vojem urarju! RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 19.00: Tržaški kulturni razgledi. — Trst L: 11.45: Komorna glasba. — Koper: 21.30: Kronika starega leta. — Slovenija: 15.15: Oddajamo za otroški praznik novoletne jelke. (15.30 Javno zabavno otroško popoldne). ep MotoGuzzi m ZN12ANE CENE Al RONE TURIZEM 250 .... AIRONE ŠPORT 250 ZIGOLO 98 ccm ZIGOLO 98 ccm luksuzni .... CARDEI.LINO 65 ccm FALCONE 500 ccm . FALCONE 500 ŠPORT GALLETTO 192 štiri prestave . . Franko Trst. TOVORNI MOTORJI ZVRNLJIVI 15 STOTOV DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV BENCINSKIH IN DIESEL MOTORJEV. e* *, Izključni predstavnik: CREMASCOLI TRST - Ul. F. Severo 18 - Tel. 38903 349.000. lir 364.000 » 149.000 » 163.000 » 99.500 « 399.000 « 419.000 » 289.000 » PREDEN SE ODLOČITE ZA mmJI NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO. OGLEJTE SI NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV ji \ TRST | % UL. GINNASTICA 22 * TEL. 95998 Poslreieni tole dobro po najusodnejših cenah § Televizija za vse TELEVIZIJSKI APARATI NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN TUJIH TOVARN po 17 in 21 palcev GALATIČ iRRADIO po 17 palcev s panoramskim platnom po 17 in 21 palcev PRODAJA NA OBROKE Višino prvega plačila in obrokov določite sam! ANTENA IN VSA TEHNIČNA POMOČ BREZPLAČNO Tvrdka RUGGERO ROSSONI CORSO GARIBALDI 8 CORSO GARIBALDI I M"' •i:Hi’lilll(|lll!||i|i||l||nri)l!IHtllt1llllllllllt!!UIIMMI!|HI1llll|ll||lllllllflllMIIIIIIIfllltlti|llltlIilllllIIIII!IIH1lll|llllliniIllllllll|/ll|Ill1ll|iii|i?i v Južni I (liliji J 7. Sicer je precej dolga, pa jo hočemo vseeno tu priobčiti. Prikazala bo primerno izvirnost in blagoglasje hr-vatske narodne pesmi. Pele so jo štiri žene srednje sta-losti z izbrano preciznostjo in čednimi glasovi dvoglasno. Začenja se; «Divojkica, ki svitja si brala«. Vsebina v prostih besedah bi bila ta: Dekle je nabiralo cvetja, pa je zaspalo; njen ljubimec se je tačas ženil (z drugo?). Tovarišice so ji, (ko se je zbudila) to pripovedovale, a ona ja vzkliknila: »Naj se ženi, naj mu bode blago zlo. Z vedrega neba je zagrmelo in strela ga je ubila. Crna zemlja je razpokala. (se je odprla) in je zgorel Divojkica, ki svitja si brala Cah no. .v~y «"J1 1 - vi »..jr? Di - itojkica^ki svi-tja si bra - la , pa si za • spa-la, u- stan, u-stan di - voj- ki - ca, sto si za - spa - la. ka ci-te je za • spa-la. so ze m - ja , Najbolj znana in tradicionalno razširjena je naslednja ljubezenska pesem, nekako podobna oni prvi iz Fi-liea. Saj se te pesmi sučejo vedno okoli one osebnosti, Ivana Karloviča. Ker je že davno, kar je igrala ta osebnost kako vlogo, jo sedanji rodovi poznajo le po imenu, pa ne vedo, kdo in kdaj naj bi bila. Ta pesem je; — Draga druga, hommo u ružice; — draga ne morem doe, — draga druga, zašto ne moreš doč? — Imam strah do Ivana Karlovič. — Jessu sedam godisti, ke sa ne nada ne živote, ne živet. Prve svitja, ke Mara je nabrala, zgora stine. Mormonce je veržila. — Tako, da bi se sušja serce Ivan Karlovič(a), kako se sušja ove svitja zgora stine Mormorice. ')'iti:i! jiui:i>!iiiiijiirr-.iiUiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHitiiiiii,iiiiiiiuiiiii]|iiiiiiininHn Pomen bi bil tale; Dekle vabi tovarišico, naj bi šla na trato rože nabirat. Ta ji odgovori, da ne more. Prva jo vpraša, zakaj ne more in ta ji odgovori, da se boji Ivana Karloviča. Prva ji reče, da je sedem let, odkar se od njega nič ne ve. Torej sta začeli nabirati in prvo cvetje, ki ga je Mara nabrala, je vrgla vrh stene (kamena) studenca Mormorice (to je oni glavni studenec pod vasjo Acqu4viva, kamor hodijo po vodo iz vse vasi.) Potem ko je vrgla gor na skalo cvetice, je vzkliknila; «Ta- fle-kč se že-ni, ne-ka se že - ni ne-ko mu bi • de b/a-gozlo, ne-ka se že - m ne-ka se že :e • m, ne-ko mu bi-de So - go zJo. WM ve-dra neb'je za - gr-mi-ta, pa je ga u - bi-la ka e/-te je so ze-m-jo spa • /a. Cr- na zemfcr-na zemlja razpuca/e pa je ga z go-ri - la ko da bi se posušilo srce Ivana Karloviča, kakor se bodo posušile te le cvetke vrh stene Mormorice«. Ta pesem nima celotne-g i napeva vsaka vrsta ima enak napev. O pustu pa imajo običaj, da prirejajo pustne zabave z gugalnicami, kakor smo že omenili, in fantje vabijo dekleta na to zabavo in pri tem pojo prvo vrsto te ali one prve v začetku tej enake pesmi; Draga druga, hommo na ružice, in ob koncu pa dodenejo: šonjile, šonjile, t. j. pogugaj jo (jih). Imajo še več drugih lepih pesmi, ki so tudi nabrane in razni hrvatski raziskovalci so jih zapisali in pirobčili v malih sešitkih, ki pa so brez napevov. Z napevi pa bo težko dobiti več katero od sedmih, sedaj nabranih. Poskusil bom še prihodnje leto kaj izčrpno zapisati. Ob koncu tega dela naj navedem, kar bo zelo važno, da utegnemo v krajevni nomenklaturi izslediti slovanski izvor imen, priimkov, vzdevkov in posebno ledinskih poimenovanj. V Acqua-vivi nam priimki dajo malo zagotovil, ker so vsi italijanski, bodisi da so bili že davno spremenjeni, ali pa pre-nešeni z ženitvijo ali priselitvijo iz bližnjega, Abruca in zato je težko napraviti o tem kak sklep. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri terskih Slovencih. Tudi tu so prišli s priselitvijo tuji priimki v slovenske kra- je, kot sem nekoč o tem že pisal; saj v prejšnjih časih ni bilo take zagrizene nestrpnosti, da bi morali ljudje skriti svojo narodnost s spreminjanjem priimkov. Oglejmo si, kakšni so priimki v Acquavivi: Mirk, ta najobičajnejši, gotovo je izšel iz Mirko, ker so s tem imenom poznali v davnini najbrž kakega poglavarja zadruge. Dalje so Matjaži (č) Danduon, Mingon, Sc-pič, Fetren, Piccoli. Spada-huda, Ciccanese, Silvestri. Neri. Vsekakor se ugotavljajo pri nekaterih slovanski koreni, drugi pa so, se priselili v poznejših stoletjih. Vzdevke imamo naslednje: Brajik, Fratamiko, Cičak, Ru-' zait, Suštarev, Pišarel, Vuk, Maček, Kolamiš, Kapon, Pleša, Ganat-el, Pištol, Kuc, Ri-jin, Miljan, Tun, Spanjon, Grabar, Marož, Libar. Ledinska imena so: Mac- chialonga, Caritilla, Cine, Ravnic (a), Berda - dukjan, Berda - krekjin. Rožic, Kal-piend, Dubrava, Defens, Te-ruti, Kosta - martinen. Krt-žič, Korti. Jih ni mnogo, pa nekatera so značilna in slovanskega izvora. S tem so izvršili opis prve teli treh vaisi in preidimo k opisu druge vasi, ki nam nudi tudi mnogo zanimivosti: San Felice Slavo ali sedaj uradno San Felice del Moli-se. Ta vas leži severozahodno od Acquavive in je po cesti oddaljena II km K«r so dandanes ugodne zveze t avtobusom, smo še manj kot v pol uri tam, dasi so poti še stare s klanci, ključi, prelazi. Peš po stezah - krajšnfr* cah bi rabil skoraj dve uri. Vas leži na položnem griču 548 m visoko in šteje sedaj 1655 prebivalcev oziroma 480 družin. Avtobus drvi, po ce »ti, ki se odcepi od glavne ceste, ki gre dalje v Monte-falcone, po kratkih ovinkiR navzgor in se ustavi ob vhodu v vas, kjer se obrne za povratek ter oddaja in sprejema pošto, potnike in' prtljago. Nekaj zvedavega in brezposelnega občinstva M nabere okrog.voza, saj to je edino občilo z zunanjim svetom. Domačini imenujejo v narečju vas Stifilič, Sfilič ali kar na kratko FiliC. Vas >e bila zgrajena že davno pred prihodom beguncev z druge obale morja, saj se na neki razpadli cerkvici bere letnica 1313. Vas je obstajala, kakor pričajo zgodovinski napisi. že za časa Normanov, ki so sledili Saracenom v Južni Italiji in Siciliji, torej v 11. ali 12. stoletju- Prioadala j« vas najprej opatiji Sanger-mano in je postala fevd družine Coppola, vojvod iz Can-zana. In v zgodovinskih z*' piskih stoji, da so v vasi govorili slovansko narečje. (Nadaljevanje ttedi) uaiiovorii' urednik STANISLAV KENKU - UKEUN1STVO: ULICA MUNIECCH1 Sl fc III. ua