Vladimir: Molitve.
109
Molitve.
i.
J  o pestrem polju hodim v beli dan, ko v solnčni strasti se žemljica smeje in bajke sladke raz cvetoče veje se vsipajo na svatovsko ravan . . .
Z radostjo praznično me polniš, plan, ko luč ljubezni te nebeške greje in seme sil ti v večno krilo seje, da blagoslov rodiš v poletni dan.
Vse sreče naše ta ljubav izvor je: sopeč se sklanja siromak-seljak nad plugom in poljano črno orje,
a v srcu trudnem nosi up sladak, da nekdaj se zaziblje zlato morje nad njivami, ko dahne vroči zrak!
L
II.
2>oginj najlepša si v prelesti zlati, kraljica Vesna, in tvoj blagoslov je vedno isti in je vsekdar nov, ti cvetja, sile, pesmi večna mati!
Ti nosiš nam nebeške blagodati in srečo tihih nad pod revni krov domov seljaških in v sijaj gradov, ti dajaš cvet drhtečesveži trati . . .
O, blagoslovi me, priroda mlada!
Le tebi klanja tilnik Prometid,
ki žitja snuješ nam brezkončno nit:
brez rojstva, smrti, vztoka in zapada, brez mej neba, brez črne sence Hada tvoj čar v vesoljstvu večnem je razlit 1
110          Vladimir: Molitve. — Spitignjev: Kadar v sanjave ti zrem oči.
f
III.
ozdravljam te, oj solnce koprneče! Zakaj vzljubilo zemljo si tako, da ogenj sveti siplješ vse na njo, poljube žarke, plod stoter budeče?
Resnice znamenje si mi blesteče : ti vir si luči silne, ki v temo in v njene sužnje meče smrt strašno, pešice jasne, pravdo govoreče!
Kedor se v tvoji luči je prerodil in hrepenečih grudi pil tvoj soj, k nesmrtnim ciljem pot izbral je svoj:
Nikdar ne bode po mrakovih blodil, titana smeli klic ga bode vodil: »Zemljanom srečo in bogovom boj!"
Vladimir.
Kadar v sanjave ti zrem oči . . .
J2\adar v sanjave ti zrem oči, vidim v njih dušo tvojo belo — zdi se mi, da večer okrog žari, da je morje v sanjah zašumelo . . .
Bel labod je priplul črez valove
v noč molčečo — kakor polnočni san —
in pozdravil gredoč je bregove,
v luninem blesku vzblestel črez plan . . .
Kroginkrog je brezmejen mir,
rahlo le diše valov šepetanje,
lahno drhti skozi noč zefir
in trepečejo v vzduhu blažene sanje . . .
Duša je sreče globoko morje, kadar ti v tvoje zrem oči .  . . Zdi se, da v noč se zavija obzorje, zdi se, da v zvezdah nebo žari . . .
Spitignjev.