PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. £>0 \ 0° ,?.0° \ "&'■■■■ -K>4?6 ?'p uitevnik tecchi 6 - PP 559 ) 7796-600 4 PD I 72418 t maggio 1 33382-535723 958 Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 10 (14.101) Trst, nedelja, 12. januarja 1992 Po dvodnevnem zahtevnem tristranskem pogajanju v Zagrebu Izdelani dve spomenici o soglasju za slovensko in italijansko manjšino O spomenicah bo jutri razpravljala zunanjepolitična komisija slovenske skupščine V sredo se bodo v Rimu sestali zunanji ministri De Michelis, Rupel in Separovič Po Miloševiču presenetljivo spravljivejši tudi general Blagoje Adije LJUBLJANA — V petek, nekaj pred polnočjo, so v Zagrebu končali dolgo in naporno razpravo o mednarodni zaščiti slovenske in italijanske manjšine, ki živi v Italiji, odnosno v republiki Hrvaški in Sloveniji. Takrat so tudi soglasno sprejeli naslednje uradno sporočilo: »V skladu s političnimi dogovori je bil 9. in 10. januarja v Zagrebu tristranski sestanek o zaščiti italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji. Ob isti priložnosti sta italijanska in slovenska delegacija uskladili besedilo spomenice o soglasju za zaščito slovenske manjšine v Italiji. V kolikor bodo pristojni organi izrekli pozitivno mnenje, bodo spomenici o soglasju podpisali trije ministri za zunanje zadeve v Rimu 15. januarja. Načela, ki so navdihnila spomenici, bodo čimprej vnešena v tri dvostranske pogodbe, ki naj jih podpišejo Italija in Hrvaška, Italija in Slovenija, Slovenija in Hrvaška. Vprašanja, povezana z hrvaško manjšino v Italiji bodo lahko upoštevana z ozirom nazak-ljučke dvostranskega sporazuma med Italijo in Hrvaško.« Iz tega sporočila izhaja, da so sestavili dva ločena dokumenta in torej spomenico o soglasju, ki obvezuje novi državi Hrvaško in Slovenijo glede zaščite Italijanov v obeh republikah in spomenico o soglasju, ki obvezuje Italijo glede Slovencev, ki žive v Italiji. Vendar pa sta dokumenta med seboj povezana ne samo z dejstvom, da sta bila dogovorjena ob isti priložnosti in bosta podpisana istočasno, temveč tudi v uvodu besedila. To vprašanje je bilo vsekakor med razlogi, da so pogajanja trajala dva dni in to neprekinjeno po dvanajst ur. Italijanska stran je namreč vztrajala, da gre za povsem nov položaj, ko je prišlo do razpada Jugoslavije in ustvarjanja dveh novih držav, slovenska stran pa je pogojevala razgovorez določeno paralelo in je zahtevala istočasni sprejem zaščite Slovencev v Italiji na enako načelni ravni. O obeh dokumentih bo slovenska republika razpravljala v ponedeljek na zasedanju zunanjepolitične komisije slovenske skupščine. Kot je razvidno iz uradnega sporočila, so memoranduma o soglasju sicer parafirali, vendar je do dokončnega podpisa treh zunanjih minis- trov treba doseči še verifikacijo in potrditev pristojnih organov. Slovenski minister dr. Janez Dular je tudi potrdil, da bo pred sredo prišlo do razgovora z zastopstvom Slovencev v Italiji, katerega bodo seznanili z dokumentoma in s katerim bodo imeli razgovor, kot se je za to minister obvezal v imenu slovenske vlade minuli teden, pred začetkom pogajanj. Minister Dular je tudi potrdil, da je šlo za dolga in naporna pogajanja, ker je šlo po eni strani za italijansko stališče, češ da je treba povsem na novo obravnavati položaj Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem, češ da gre za obveze dveh novih držav, medtem ko pa gre pri Slovencih v Italiji za že utečene zadeve. Slovenska stran je pojasnila, da je glede zaščite Italijanov v novi slovenski ustavi zapisala obveznosti slovenske države, da je uveljavila najvišjo možno raven zaščite, ki je ne more izboljšati noben bilateralen dogovor. , * Glede Slovencev v Italiji je italijanska stran vztrajala, da se ta problem ne sme obravnavati v istem dokumentu, slovenska delegacija pa je s svojim vztrajanjem dosegla, da je zadeva v NADALJEVANJE NA 2. STRANI LJUBLJANA V Ljubljani in Zagrebu se je začelo vzvratno štetje v pričakovanju 15. januarja, ko bi morale številne države Evropske skupnosti priznati Slovenijo in Hrvaško. Poročilo arbitražne komisije o izpolnjevanju pogojev za priznanje je strogo zaupno, kljub temu pa se iz pisanja tujih agencij lahko razbere, da samo Slovenija izpolnjuje pogoje za priznanje. Do Hrvaške ima menda arbitražna komisija kar precej zadržkov, medtem ko priznanje Makedonije ter Bosne in Hercegovine, sodeč po teh informacijah, za zdaj še ne pride v poštev. Medtem pa vsa poročila s hrvaških bojišč potrjujejo, da tudi osmi dan v glavnem vsi spoštujejo premirje, če izvzamemo le manjše incidente, pa prihajajo zanimiva sporočila tako iz Knina kot iz armadnega vrha. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Potem ko je Andreotti ostro napadel podjetniški razred Podjetniki zavračajo obtožbe predsednika ministrskega sveta Zajedljive izjave predsednika republike Cossiga dal novega zagona polemiki s KD RIM Med predsednikom ministrskega sveta Andreottijem, podjetniki in sindikati se je včeraj odprla zelo ostra polemika. Z govorniškega odra vsedržavnega sveta KD je italijanski premier ostro napadel vse tiste, ki so kritizirali njegovo vlado, do podjetnikov pa je uporabil še ostrejše besede. Poglejmo malo na podatke, je rekel, in videli bomo, kaj se je zgodilo varčevalcem, ki niso zaupali državi in si nabavili delnice zasebnih podjetij. Ena delnica Fiata je Pred leti naprimer veljala 16.600 lir, danes pa 4.298; Olivettijeva je veljala 19.940, danes pa 2.470, Pirellije-va 6.540, sedaj pa 1.030 lir. Če bi raje skrbeli, da bi njihova podjetja bolje uspevala in ne gledali na volitve, ne bi varčevalci doživeli tako velikih traum. Po pričakovanju so Andreottijeve besede sprožile yrsto reakcij tako pri podjetnikih, kot pri najvidnejših predstavnikih političnih oblasti. Predsednik Cossiga je iz Chicaga dal vedeti, da se ne more opredeliti za nobeno od obeh strani in dodal, da ni mogoče Pozabiti na delo podjetniškega razreda, ki je državno gospodarstvo v povojnih letih povzdignil na evropsko raven, kar ni samo zasluga politikov in opozicije, ampak celotne italijanske družbe, katere so podjetniki tako kot delavci s svojimi organizacijami sestavni in odločujoči del. Ali se bomo rešili vsi skupaj, ali pa bomo skupaj utonili, je še pribil predsednik republike. Tajnik PRI La Malfa je Andreottijeve besede ocenil kot nepojmljive, predsednik ACLI Bianchi pa se je z njim strinjal in dodal, da imamo pač podjetnike, ki bi želeli dajati lekcije politikom, ne da bi bili na tej ravni. Ta polemika liberalcev ne zanima, ker po mnenju ministra Sterpe, podjetnikom ni mogoče onemogočiti, da bi izrazili lastna mnenja. Tudi strankin podtajnik Patuelli je izrazil podobno mnenje. Reakcije industrij cev niso bile po godu socialdemokratom, medtem ko je drugi mož CISL Morese dejal, da so te polemike brezpredmetne in da si je pač treba zavihati rokave in sodelovati. Predsednik industrijcev Pi-ninfarina, kot tudi predsednik Fiata Agnelli sta pa dejala, da je pač odgovornost političnega razreda, če bo Italija emarginirana. Minister Bodrato je odločno obsodil vse te polemike, ker ne služijo nikomur; istega mnenja sta bila tudi predsednik Olivettija De Be-nedetti in tajnik CISL Benvenuto. Andreottija je ostro napadel tudi republikanec La Malfa, medtem ko ga socialdemokrati branijo. Tudi glavni mož CGIL je zelo ostro obsodil to polemiko. CHICAGO Italijanski predsednik Cossiga je včeraj prekosil samega sebe v izjavah, ki jih je dal, preden so mu podelili diplomo »honoris causa« na chicaški Loyola University, saj je poudaril, da ne more biti edini krivec za vse, »za zunanjo politiko; za ostro notranjo in zunanjo politično, vojaško in ideološko konfrontacijo s komunizmom, za Gladio, za diskriminacijo, ki so jo bili 30 let deležni pripadniki KPI.« »Sem eden od tistih mladeničev, ki imajo korajžo povedati, kako sem tistega 18. aprila 1948 pripadal skupini oboroženih mladih demokristjanov, ki so jih oborožili karabinjerji, da bi branili sedeže strank in nas same, v primeru, da bi komunisti po porazu na volitvah poskušali uresničiti državni udar.« V nadaljevanju je Cossiga navedel, da je utrujen ob dejstvu, da mora braniti samega sebe, v bistvu pa brani demokrščansko politiko. Predsednik republike si obenem lasti pravico, da lahko v polemiki s Cabrasom nekoga ožigosa za »lopova«, ker je »lopovsko napadati služabnike države samo zato, ker sodelujejo s predsednikom republike.« Glede kritik Antonia Gave, da ni nikoli uporabil besede »lopov«, pa je Cossiga povedal, da je iz Gavovih ust slišal na račun raznih demokraščanskih veljakov še hujše besede. Ob vseh barvitih izjavah pa je Cossiga povedal, da bo od bodočega vladnega mandatarja zahteval, da koalicijske stranke predstavijo »pahljačo ministrskih kandidatov za vsak resor«, ker ministre izbira mandatar in ne stranke. Nenaden sklep alžirskega predsednika Bendžedid odstopil AL ŽIR — Alžirski predsednik Šadli Bendžedid je sinoči po televiziji sporočil, da odstopa s svoje funkcije, da državi zagotovi »demokracijo in enotnost«. Tak sklep, ko manjka le pet dni do drugega kroga političnih volitev, ki bi moral po vseh predvidevanjih potrditi zmago islamskih fundamentalistov s prvega kroga, je državo pahnil na rob kaosa. Le nekaj minut po predsednikovi napovedi, so tanki alžirske vojske zasedli vse ključne in strateške položaje v glavnem mestu. Iz ostalih krajev države so prihajale podobne, a ne- potrejene vesti o vojaških premikih. Ustavni svet je takoj sprejel Bandžedidov odstop in imenoval za začasnega vršilca dolžnosti predsednika republike dosedanjega predsednika parlamenta Abdel Aziza Belhadema, ki mora v 45 dneh razpisati nove predsedniške volitve. Vsakomur je sedaj jasno, da je postal drugi krog volitev vprašljiv, tako da lahko pričakujemo izbruh nezadovoljstva islamskih verskih fundamentalistov, ki so že sinoči izrazili svoj protest ob takem razvoju dogodkov, saj so imeli zmago praktično v rokah. Papež Janez Pavel II. najodločneje obsodil agresijo na Hrvaško »Tj bombami ne gradimo bodočnosti« VATIKAN — Evropa danes »ne potrebuje krvi, temveč pot«. Ta ugotovitev, ob najodločnejši obsodbi agresije na hrvaško ljudstvo, je bila značilna za včerajšnji govor papeža Janeza Pavla II. diplomatskemu zboru med novoletnim sprejemom. »Tudi leto 1991, se je zaključilo ob bobnenju orožja. Srhljive slike nam prikazujejo civilno prebivalstvo, dobesedno poteptano od bojev, ki mrcvarijo Jugoslavijo, predvsem pa Hrvaško. Uničene hiše, v beg prisiljeno prebivalstvo, uničeno gospodarstvo, sistematično bombardirane cerkve in bolnišnice: kdo ne bi čutil se je vprašal papež Wojtyla pravega odpora do teh dejanj, ki jih razum obsoja?« Nato je 127 veleposlanikov, akreditiranih v Vatikanu, spomnil na svoje »številne pozive k spravi in dialogu«, spomnil jih je obvez Svete stolice, da prizna republike nekdanje Jugoslavije. Pri tem je poudaril, da »imajo narodi pravico do svobodne izbire, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po daljši preiskavi in odločilnih izjavah neke skesanke Uspeh karabinjerjev v Neaplju Za zapahi številni kamoristi NEAPELJ Včeraj ponoči in pred zoro so kabi-njerji iz Neaplja izvedli širokopotezno akcijo v boju proti organiziranemu kriminalu. Do sedaj se je izvedelo, da so po nalogu sodnih oblasti aretirali nekaj desetin oseb. Kamoristične organizacije, ki so bile tarča posega karabinjerjev, naj bi bile vpletene v razpečevanje mamil. Akcijo so varnostne sile izvedle, kot kaže, po dolgih preiskavah in tudi na osnovi pričevanj neke skesanke, med aretiranimi je namreč kar precej žensk. Med operacijo so aretirali 40 oseb, drugim 20, ki so že v zaporu pa so povedali, da jih bremeni ista obtožnica. Drugih 11 pa še iščejo. Aretiranci so obtoženi združevanja v zločinske namene mafijskega kova, prekupčevanja z mamili, umorov, izsiljevanja ter nakupovanja in nezakonite posesti orožja. Karabinjerji so nadalje preiskali 250 stanovanj osumljenih kamoristov v centru mesta, od Španske četrti pa do mestne tržnice. Pri operaciji je sodelovalo 300 kara- binjerjev. Preiskave so se začele že pred osmimi meseci. Kot se je izvedelo, je operacijo »sprožila« s svojimi zaupnimi izjavami neka ženska. V celotni operaciji je sodelovalo 700 karabinjerjev, od katerih 400 iz Neaplja. Poleg tega so tudi odkrili in »razbili« široko mrežo razpečevanja mamil, ki prihajajo iz Severne Afrike; vodile so jo razne kamoristične organizacije. Med aretiranci sta tudi 44-letni Antonio Spinola, vodja kamorističnega klana, ki vodi protizakonite dejavnosti v neapeljski Španski četrti, in 30-letni vodja klana »Čase nuove« Enrico Oriunto. Med preiskavami so karabinjerji tudi odkrili skrivališče v mestni četrti Forcella, v kateri so zlikovci skrivali orožje in mamila. Skrivališče je branil privezani leopard, ki je vsakomur onemogočal vstop v skrivališče. Preiskovalci so poleg tega odkrili in zaplenili dve pištoli in neprobojni jopič. Karabinjerji so akcijo izvedli zelo spretno in s tem preprečili, da bi se mafijci izognili tej operaciji. »Prepovedane« cigarete spet v trafikah Rim — Vsekakor dobra vest za strastne kadilce: danes opolnoči bo namreč zapadel rok, do katerega je bila prodaja nekaterih vrst cigaret prepovedana. V trafikah bodo namreč zopet na prodaj Marlboro, Muratti in Merit, ki so bile po nalogu finančne straže umaknjene s tržišča zaradi tiho-taplenja. V zadnjem mesecu je finančna straža okrepila nadzor nad to protizakonito dejavnostjo. V tem obdobju je zaplenila okrog 62 stotov cigaret, 67 avtomobilov in pet ladij. Sodstvu je prijavila 96 oseb od katerih je štiri aretirala. Poleg tega je izpeljala preko 70 tisoč kontrol v prodajalnah monopolnega blaga, v katerih je ugotovila le 86 prekrškov. S tem je zadala nov udarec organiziranemu kriminalu, ki ima prav v tem »poslu« enega glavnih virov dohodkov. V Trbižu so zaplenili 3 kilograme kokaina TRBIŽ — Prejšnjo noč so finančni stražniki v Trbižu zaplenili na vlaku »Remus« (Dunaj-Rim) nekaj več kot tri kilograme kokaina. Mamilo je imel v dvojnem dnu svoje torbe potnik s ponarejenimi dokumenti. Prav to mu je bilo usodno. Gotovo pa ne bi nič bolje prešel meje, če bi se predstavil s pravimi dokumenti. 26-letni Antonio Mastro-pasgua s stalnim bivališčem v Rimu .je namreč star znanec policije, saj* je že imel opravka s pravico zaradi ropov in tatvin. Kokain, ki je skoraj gotovo bolivijskega izvora, prihaja iz Brazilije, z Dunaja pa naj bi ga Mastropasgua skušal pretihotapiti v Italijo. Podvig mu ni uspel, saj so finančni stražniki zaradi hrvaško-srbskega spopada, ki je prekinil tradicionalne ma-milaške poti, sedaj poostrili nadzorstvo prav na meji z Avstrijo, od koder prihajajo mamila latinskoameriškega izvora, medtem ko bližnjevzhodno mamilo potuje po morju v Trst. V obdobju od novembra do prvih dni januarja so tako v Trbižu zaplenili že sedem kilogramov kokaina, poleg včerajšnje pošiljke, ki bi bila na domačem trgu vredna več kot 4 milijarde lir. nadaljevanja s 1. strani - n vanjo S 1. strani Radijevimi nasledniki bodo poskušali ohraniti kar še niso izgubili • Spomenici ustreznem dokumentu konkretno povezana. Ključna je torej povezava in obveza italijanske strani ne samo glede globalnega zaščitnega zakona, temveč da se sprejme novo bilateralno pogodbo, ki bo zaščitila Slovence v Italiji. Pri tem se ne omenjajo ne osimski sporazumi, niti nekateri doslej sporni mehanizmi, zelo jasno je po eni strani govor o državi Sloveniji, po drugi pa o zaščiti vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, torej povsod, kjer živi in povsod na isti ravni. To pa so pomembni dosežki v primerjavi z dosedanjimi Italijanskimi uradnimi stališči in z uradno italijansko razlago doslej sprejetih sporazumov. Ostane dejstvo, da gre za dva ločena dokumenta, da je italijanski obsežnejši in bolj celovit, slovenski manj obsežen, vendar pa je treba ponovno podčrtati njuno povezavo. Seveda bo podrobnejša in celovita ocena možna šele po objavi uradnih besedil, ki še vedno nista dostopni javnosti, dokler ne bo o njiju razpravljala skupščinska komisija za zunanje zadeve, ki je iz vidika slovenske države pristojni organ za razpravo in za odločanje. • Po Miloševiču Predsednik samooklicane republike Srbska Krajina Babič je odgovoril na nedavno pismo srbskega predsednika Miloševiča in sicer v tonu, ki jasno kaže, da med Srbi v Krajini in politiki v Beogradu prihaja do precejšnjih nesoglasij. Vseeno pa je kninski zobozdravnik nekoliko omilil svoje nasprotovanje prihodu modrih čelad. V Beogradu se je oglasil tudi novi začasni zvezni obrambni minister general Adžič in sicer v presenetljivo spravljivem tonu, z zagotovili, da se JA zavzema za mir in da nikakor ne želi ogroziti niti premirja, niti sedanjega mirovnega procesa. »Premirje je odvisno predvsem od hrvaške strani, ki je vojno tudi začela in stalno kršila dogovore o premirju.« Načelnik generalštaba in vršilec dolžnosti obrambnega ministra je obenem izjavil, da bo spoštoval vse mednarodne obveznosti, ki jih je prevzel od Veljka Kadijevi-ča. Seveda pa je Adžič ponovil staro armadno pesem, da je bil spopad armadi vsiljen in da ga sama ni iskala. Kaj pomeni ta spravljivi ton, ni popolnoma jasno. Bržkone je armadni vrh spoznal, da zaradi sestrelitve »belega helikopterja« Evropa ne verjame več v »srbske resnice«. Včeraj je vodja opazovalne misije,v Zagrebu, Portugalec Joao da Silva v odgovoru na sporočilo jugoslovanskega zveznega ministrstva za obrambo, v katerem je bilo rečeno, da let helikopterja uradno ni bil najavljen, točno navedel, da je evropska opazovalna misija 6. januarja ob 18.40 pristojnim organom kontrole letenja v Beogradu prijavila let dveh helikopterjev v smeri Beograd-Keleb-Ka-posvar-Letenye-Varaždin-Zagreb. Beograjska kontrola leta je po 30 minutah polet dovolila, je še poudaril Da Silva. Kljub takemu presenetljivemu spreobrnenju armadno-srbskega vrha pa v hrvaških vojaških krogih navajajo, da se na vseh kriznih območjih armada pregrupira, da dobiva nova ojačenja in da bo okrog 15. sprožila novo ofenzivo. Položaj je torej vse prej kot jasen. Da pa bi bila jugoslovanska kriza še bolj komplicirana, se je včeraj v Makedoniji začel referendum Albancev za politično in ozemeljsko avtonomijo. Zaman je makedonsko sobranje referendum proglasilo za protiustavnega in neveljavnega. Balkansko pojmovanje manjšinskih pravic bo lahko tudi Makedonijo drago stalo, kot bo morala prej ali slej Srbija polagati račune za Kosovo in Sandžak. • Z bombami kako bodo mislili in živeli skupaj,« obenem imajo po papeževih besedah pravico, »da uresničijo svoja zakonita hotenja, ki so jih svobodno in demokratično določili.« »Bodočnosti neke države ali nekega kontinenta gotovo ne gradimo z bombami.« Temu »načelu« se po papeževih besedah ni izognila niti zalivska vojna, »ki je za seboj, kot vsaka vojna, pustila zlovešči sprevod mrtvih, ranjenih, ruševin, mržnje in nerešenih problemov,« tako da danes »ljudstva v Iraku še vedno grozno trpijo.« Da bi se to preprečilo, je Sveta stolica poudarjala etične zahteve, ki morajo prevladati, ker je življenje sveto. To je treba doseči z močjo zakona, z dialogom in pogajanji, s spoštovanjem mednarodnih sporazumov. »To so edina orožja, ki delajo čast človeku,« je poudaril papež Janez Pavel II., ki je naštel številna »žarišča spopadov, ki še ogrožajo obstoj ljudstev Zemlje:« od Afriškega roga do Sri Lanke. Etnična nasprotja so skupni imenovalec tako v oddaljeni azijski državi 'kot v Etiopiji, Somaliji in Sudanu in tudi v Evropi, kjer poleg v vojni med Srbi in Hrvati, teče kri tudi na Severnem Irskem. Papež je nato spregovoril o nevarnosti novih kriz, ki so v glavnem vezane na razpad nekdanje Sovjetske zveze. Vse to povzroča probleme, »ki jih bo treba rešiti z modrostjo, tako da se bodo vsi čutili varne v svoji usodi, da bodo lahko korakali po svojem ritmu, da bodo spoštovani v lastni specifičnosti in da najdejo svoje mesto v skupnosti usod, kar mora postati jutrišnja Evropa.« Prav zato je papež pozval vso staro celino v neizbežen solidarnostni napor: »Evropejci se bodo skupaj rešili, ali pa bodo skupaj propadli.« Da bi razblinil kakršenkoli alibi, je še dodal, da »se po padcu zidov nihče ne more več sklicevati na pomanjkanje informacij o življenjskih pogojih svojega bližnjega, da bi opravičil svojo brezbrižnost«. Briljantni študent ameriške vojaške akademije in jugoslovanski obrambni minister Veljko Kadijevič je, tako pravijo v Beogradu in tako je tudi sam zapisal v odstopni izjavi, zaradi bolezni, zapustil svojo funkcijo, ki zadnje mesece ni bila samo ministrska. V resnici je bil vrhovni poveljnik ostanka jugoslovanske vojske, saj so zvezni civilni organi razpadli oziroma so jih sestavljali skoraj samo še Srbi in Črnogorci. To pa je tudi poglavitni razlog, zakaj je moral oditi. Vsekakor drži, da je bil bolan. Vendar tudi če ne bi bil, bi se le težko obdržal na ministrskem položaju. Njegov nazor je izrazito jugoslovanski, kar velja tudi za njegovega namestnika, 'admirala Staneta Broveta. Oba sta predvsem poklicna vojaka, ki sta se dobro izšolala in sta bila tudi v vseh mirovnih pogajanjih doma in na tujem spoštovanja vredna sogovornika oziroma _ nasprotnika. Veljko Kadijevič se je zdaj umaknil in Stane Brovet mu bo najbrž kmalu sledil. Oba visoka vojaška funkcionarja sta bila trda nasprotnika republik, ki so se osamosvajale in na koncu tudi osovjile. Za vsako ceno sta hotela ohraniti nekdanjo Jugoslavijo, kar ju je zapeljalo tudi v prelivanje krvi. Nacionalna vprašanja enostavno nista doumela, kar je po svoje razložljivo, saj je bila jugoslovanska vojska vzgajana v duhu enotne Jugoslavije, razen tega bi vojska z razpadom Jugoslavije izgubila življenjski prostor, njeni oficirji pa vse privilegije, ki jih v Jugoslaviji niso imeli ravno malo. Republike so bile močnejše od jugoslovanskega veznega tkiva. Zvezni armadi se je vsak dan bolj krčil življenjski prostor. Danes je v resnici doma samo še v Srbiji in Črni gori, a še tam z njo niso zadovoljni. Zadnje mesece je bilo čutiti čedalje močnejši pritisk, naj nekdanja zvezna armada postane zares srbska, kar je zdaj praktično že postala. Vodstvo so prevzeli srbski oficirji. Vodi jih general Blagoje Adžič. Svoje poveljniške točke so razpostavili po Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Toda Sarajevo in Skopje se upirta srbski oboroženi nadvladi. Zato nemara ni daleč dan, ko bo v dveh južnih republikah prišlo do spopadov, ali pa se bo nekdanja jugoslovanska vojska morala umakniti tudi z njunih ozemelj. Politična dogajanja vsekakor že opozarjajo na takšen razplet. Srbi v Bosni in Hercegovini so proglasili svojo republiko, pri čemer niti niso bili natančni pri določitvi ozemlja, na katerem bi imeli svojo oblast. Pravijo sicer, da njihova republika zajema ozemlja, na katerih so Srbi v večini, vendar takoj dodajajo, da sega srbska republika na ozemlju Bosne in Hercegovine tudi na ozemlja, na katerih so Srbi nekoč bili večina, vendar so jih utaši med drugo vojno pobili. To pa je že klic k orožju. Tamkajšnji Hrva- ti in Muslimani bodo trdo pritisnjeni ob steno. V Bosni in Hercegovini je namreč koncentrirano največ enot nekdanje jugoslovanske, zdaj praktično srbske vojske. Zato tudi ni nenavadno, da predsednik BiH Alija Izetbegovič tako roti »modre čelade«, naj vendarle pridejo v to republiko. Makedonija je v podobnem položaju, morda nekoliko lažjem, saj živi v njej le malo Srbov. Zato je tudi bolj verjetno, da se bo nekdanja jugoslovanska vojska umaknila z njenega ozemlja brez prelivanja krvi. Vprašanje le, ali se bo lahko zadovoljila s čedalje manjšim življenjskim prostorom, saj jo razvoj dogodkov čedalje bolj sili v umik iz Hrvaške, kjer naj bi se naselile »modre čelade«. Svetovna organizacija sicer okleva, vendar ni videti, da bo še dolgo imela kakšno drugo izbiro. Evropa je prevzela politična pogajanja, OZN skrb za mir. To drugo pa bo še nekaj časa vsaj enako pomembno, že če ne poglavitno, zlasti ker srbski lokalni oblastniki na Hrvaškem nočejo, da bi se jugoslovanska armada umaknila z njihovih območij. Rajši imajo vojno. Z njo so se povzpeli na oblasti, brez nje padejo v pozabo, ali se celo znajdejo pred sodiščem zaradi vojnih zločinov. Če bo v vodstvu nekoč jugoslovanske vojske v celoti prevladal radikalni del srbskih oficirjev, potem se kaj lahko zgodi, da bodo enote s federalno oznako ostale še nekaj časa na Hrvaškem. Tega pa hrvaške oblasti ne bodo mogle dolgo trpeti. Že zdaj napoveudjejo močno ofenziva proti ostanku zveznih ter čisto srbskih enot na njihovem ozemlju. Lahko bi izbruhnili sopadi, ki jim ne bi bilo videti konca. Radičevičevi nasledniki bi si tako odprli vsaj dve fronti, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, po vsej verjetnosti pa bi prišlo tudi med kosovskimi Albanci, med Muslimani v srbskem Sandžaku in nemara tudi med manjšinami v Vojvodini. Tega pa obubožena Srbija ne zmore. Morda bi tudi v tem našli svoj del pojasnila za besede srbskega predsednika Slobodana Miloševiča v Bruslju. Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudj-man pravi, da mu je srbski voditelj na štiri oči zatrjeval, da v srbsko - hrvaškem spopadu sploh ne gre za ozemeljske zadeve, temveč za srbsko manjšinsko vprašanje. Če to drži, potem se bosta Srbija in Hrvaška pogajali o manjšinskih pravicah Srbov na Hrvaškem. Toda militantni srbski voditelji v Kninu se bodo obdržali le, če bodo njihovi podaniki nenehno ogroženi. Od tod tudi spor med Beogradom in Kninom. Tako je videti, da končnega odgovora na jugoslovansko krizo še vedno ni. Drži le eno. Evropa je poskrbela, da se voditelji republik vsaj kdaj pa kdaj videvajo v Haagu ali Bruslju. To pa je že prvi korak k političnim pogovorom. BOŽO KOVAČ IZREDNI la perica POPUSTI POPUSTI pri tekstilu visoke mode in konfekciji. TRST UL. MAZZINI 26 TEL. 631358 Obv. občini V torek verjetno nova deželna vlada TRST — V nasprotju s skepso iz prejšnjih dni glede možnosti, da bi dobila Furlanija-Julijska krajina novo vlado že pojutrišnjem, ko bo prvič letos zasedala deželna skupščina, je izid včerajšnjega vrha med šestimi strankami dosedanje večine spet pokazal, da je to možno, celo zelo verjetno. Včeraj je koalicija zaključila obravnavo programskih usmeritev, pri čemer so sodelovali poleg predstavnikov KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk še Zeleni Marjetice, jutri pa bo nov, tokrat ožji sestanek med tajniki strank oziroma načelniki svetovalskih skupin. Vprašanje zamenjave predsednika Biasuttija s Turellom je praktično rešeno, odprti pa ostajajo problemi porazdelitve drugih mest, ki so predmet pogajanj predvsem med socialisti in demokristjani oziroma razčiščevanj znotraj teh strank. Kakor nam je povedal deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar, je včeraj spregovoril tudi bodoči predsednik deželne vlade Vinicio Turello in to dokaj stvarno: izognil se je demagoškim obljubam in se zavzel za učinkovit program na osnovi prioritetne lestvice, ki mora kajpak upoštevati odmevna pojava, kakor sta državno klestenje finančnih sredstev, s katerimi lahko razpolaga naša dežela, in izziv, ki ga naslavlja deželi evropska integracija. Turello se je zavzel za kolegialnost v deželnem odboru in za odprto soočanje z opozicijo, o manjšinah pa je potr- dil obvezo Dežele, da bo posredovala pri rimski vladi za priznanje pravičnega zaščitnega zakona slovenski narodnosti skupnosti. Vprašanje zase (in kočljivo) pa je, kot vemo, reforma volilnega sistema, za katero se zavzemajo tako rekoč vsi, a se zadeva ni premaknila s slepega tira zaradi nesoglasij, kako reformo izpeljati. Večinsko zavezništvo se je odločilo, da rešitev problema odgodi na čas po političnih volitvah in pred poletnimi počitnicami. Načelno so soglašali z "racionalizacijo" strankarskega sistema, kar pomeni z drugimi besedami, da naj bi omejili število strank, kar pa seveda ne more biti vsem po godu. Gre za igro s kvocienti oziroma ostanki glasov, ki naj bi jo zdaj spremenili s povečanjem deleža izvoljenih v petih okrožjih. Vprašanje ni od muh, saj danes kar štiri stranke od sedmih, kolikor jih sestavlja programsko koalicijo, ne dosegajo zadostnega kvocienta. Dalje je bila znova omenjena možnost formalnih povezav med strankami ob ohranitvi izvirnih simbolov. Kaj pa vprašanje izvolitve vsaj enega predstavnika Slovencev v deželni svet, ki bi morala biti po prizadevanjih SSk absolutno zajamčena? Pravijo, da deželni statut tega ne predvideva, zato bo treba nastopiti pri pristojni komisiji za načrtovanje ustreznega volilnega zakona. p. d. G. SSK za nadstrankarske kandidature na volitvah TRST — Za parlamentarne volitve Slovenska skupnost predlaga, naj bi vse politične komponente slovenske manjšine skupno poiskale možne 6notne nadstrankarske kandidate, ki bi po izvolitvi odgovarjali manjšini °ziroma njenemu zastopstvu, ne pa samim strankam, na listah katerih bi bili izvoljeni. Ta predlog je oblikovalo deželno tajništvo SSk na zasedanju, ki ga je imelo 7. januarja v Nabrežini. Izhajalo je iz dveh ugotovitev: da moramo Slovenci na bližnjih političnih volitvah dokazati, da podpiramo zahtevo o zajamčenem zastopstvu naše narodnostne skupnosti v vseh izvoljenih organih, od parlamenta preko dežele do pokrajin in občin, in da je poleg tega zaradi novih delitev na levici zelo vprašljiva ponovna izvolitev slovenskega parlamentarca iz komunističnih ali bivših komunističnih vrst. Slovenska skupnost bo v naslednjih dneh predlagala ostalim komponentam razgovore o možnih skupnih kandidatih, ki bi bili v posameznih okrožjih in za posamezno vejo parlamenta čimbolj splošno sprejemljivi. Ce bo dosežen dogovor o kandidaturah, ki bi jih podpirale vse komponente, bi se skupno obrnili do posameznih političnih strank, tako vsedržavnih kot manjšinskih, in ugotovili, ali je možen dogovor, pri čemer ni nujno, da bi vsi tako evidentirani kandidati nastopali le na eni listi. Slovenska skupnost bo o tem in o drugih aktualnih vprašanjih razpravljala še na svojem deželnem svetu, ki bo 22. januarja v Devinu, in pa na deželnem kongresu, ki bo 1. in 2. februarja v Gorici. Predsednik Viljem Čemo o ciljih in nalogah Zveze ČEDAD — Novo leto je v Benečiji prineslo novo organizacijo: Zvezo Slovencev iz Videmske pokrajine. Zanjo se je opredelila velika večina organizacij v Benečiji, Terski in Kanalski dolini. Z volitvami ob zasuku leta so izvolili 25-članski odbor, ki so ga obogatili s slovenskimi župani in duhovniki iz videmske pokrajine. Na prvem srečanju novoustanovljene Zveze so za predsednika izvolili prof. Viljema Cerna, s katerim smo se povezali, da bi kaj več izvedeli o Zvezi, njenem programu in vlogi v Videmski pokrajini. Kaj je v bistvu Zveza Slovencev iz Videmske pokrajine? Dovoli mi, da se najprej zahvalil vsem, ki so z velikim razumevanjem sodelovali pri oblikovanju organizacije, ki hoče prvenstveno zastopati interese slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. To hočemo storiti na čimbolj demokratičen način, ne da bi komu zapirali vrat, ne da bi koga, zaradi njegove različne nazorske ali druge opredeljenosti, pustili zunaj tega dogajanja. Naša težnja je, da ohranimo narodnostno bogastvo, ki smo ga sprejeli od naših prednikov. Hočemo v bistvu na naših tradicijah in zgodovinskih resnicah graditi organizacijo, ki bo kos izzivom časa in prostora. Že od vsega začetka smo se zavedali, da bomo le z združenimi močmi laže kljubovali okolju, ki nam ni bilo vedno naklonjeno. V takšni perspektivi bomo resnično postali subjekt na Videmskem in kot takšen deležen tudi določene pozornosti. Enotni torej, ko gre za naša narodnostna vprašanja, različno misleči pa ko gre za vprašanja drugačne narave. Zato ni slučaj, da smo za naše osnovno vodilo izbrali pot popolne avtonomije in spoštovanja posameznika in skupin. Še več. Zdaj se hočemo približati še Benečanom, ki so živeli nekoliko odmaknjeno od našega vsakodnevnega dogajanja, in jim nuditi možnost, da se vključijo v našo Zvezo. Naša želja je, da postanemo predstavništvo beneške realnosti, a brez vsakršnega monopola. Vsakdo je svoboden, da se odloči za različne poti. Mislim, da je to osnova demokracije. Zveza je naletela takoj na nekatera nasprotovanja. Nekaj dni po Zvezi je v Benečiji nastala celo nova organizacija: Demokratični forum. Naša Zveza je bila vedno oprta vsem, ki so pokazali voljo do dela. Zato si nimamo kaj očitati in sploh ne sprejemamo očitkov, ki prihajajo iz takšnih sredin. Zveza v bistvu predstavlja čim-širšo stvarnost Slovencev v videm- ski pokrajini. Zakaj potem nasprotovanje? Mislim, da tistim, ki osporavajo našo Zvezo in jo z lažmi črnijo, ni pri srcu naša stvarnost. Nekateri izmed njih so bili v samih vodilnih mestih naših organizacij in ne razumem zato nasprotovanja skupini, ki jo sam vodiš. Očitno nekateri želijo predvsem izpostaviti same sebe prej kot skupnost, ki jo predstavljajo. Zato ne čudi nastanek določenih novih organizacij. Že v prejšnjih letih smo bili priča rojstvu številnih organizacij, katerih življenje je bilo dokaj kratko in z vsebinskega vidika malo učinkovito v prostoru. Omenil bi Lego Democratico, Movi-mento dei democratici popolari, II castagno, Club Nuovo Incontro, Alternativna zveza žen, Mladinski odbor, Unione Sloveni del Cividalese. Mislim, da se delo neke organizacije meri po njenem učinku in ne s teoretskimi izjavami. Nekateri postavljajo pod vprašaj vašo legitimnost. Zakaj? Viljem Černo Ker tudi takšne izjave sodijo v določeno protikampanjo, ki pa nima svoje resnične osnove. Pred samimi volitvami smo imeli več sestankov z vsemi organiziranimi skupinami na Videmskem in smo vsem jasno obrazložili, kakšni so naši cilji. V bistvu smo uresničevali želje naših ljudi, ki so prišle na dan že v času po potresu, st varneje pa maja lanskega leta, ko smo o Zvezi Slovencev spregovorili na razširjeni seji Glavnega odbora SKGZ za Videmsko. Naša legitimnost pa prihaja od samih ljudi, ki so se množično opredelili za našo Zvezo. Gre za člane naših legalnih društev. Na teh srečanjih smo spoznali, da je velika večina z navdušenjem sprejela ponujeno pobudo in zato smo delo nadaljevali še z večjim zanosom v prepričanju, da smo na pravi poti. Sicer, če smo kaj sto- rili napačnega ali, če smo se oddaljili od začetnega koncepta, bodo vsi člani Zveze imeli priložnost to oceniti, zamenjati vodilno skupino in morebiti spremeniti program Zveze. Pripravljeni smo na najbolj demokratičen način upoštevati želja in potrebe vseh. Ob tem, ko izrekam zahvalo vsem, ki so mi izkazali zaupanje na volitvah, moram reči, da je moje predsedniško mesto le začasnega značaja. V kratkem bomo stvarneje oblikovali strukture naše Zveze in prav je, da na vodilna mesta pridejo mlajši ljudje. Kaj pa, če bi ponovno tebe kandidirali? V tem slučaju bi sprejel rade volje, saj bi bil to dokaz, da sem doslej dobro delal v intersu Beneške Slovenije. Kako misliš, da bo Zveza sprejeta v italijanskem prostoru oziroma v Sloveniji? če sodim po prvih znakih, moram reči, da v italijanskem prostoru, predvsem na Videmskem, smo naleteli na odobravanje in to predvsem zaradi dejstva, da smo uspeli povezati celotno pokrajinsko stvarnost. S tem v zvezi pa moram pristaviti, da bomo naše zahteve posredovali vsem javnim ustanovam, strankam in drugim organizmom, da bi preverili, kolikšna je pripravljenost sodelovanja in reševanja naših odprtih vprašanj. Slovenija? Mislim, da bi morala biti naša matična domovina zadovoljna z našo odločitvijo, da smo pod isto streho zbrali raznoliko slovensko stvarnost na Videmskem. Zato pričakujem, da bo tudi Slovenija prisluhnila našim tezam in jih upoštevala. Kakšen pa bo vaš odnos do krovnih organizacij? Slovenski kulturni gospodarski zvezi moramo izreči našo hvaležnost za veliko pomoč, ki jo je v vsem tem času izkazala Beneški Sloveniji. Zato upamo, da nas bo razumela in nas še nadalje podpirala v tej stvarnosti. Res je, da želimo samostojnosti, res pa je tudi, da želimo sodelovanje s SKGZ in SSO, tako da posameznim članom prepustimo svobodno izbiro včlanjevanja v eno ali drugo organizacijo. Zato ne razumem nekaterih izraženih skrbi glede razbijanja enotnosti oziroma že ustaljenih ravnotežij... Se tak model Zveze lahko udeja-ni tudi na Goriškem in Tržaškem? Zelo težko. Naša idejna in politična razdrobljenost je veliko manjša kot v teh pokrajinah, kjer sta katoliški in levičarsko-laični tabor že ustaljena praksa. Sledi, da je tudi družbeno življenje Slovencev definirano v dve ločeni stvarnosti.« RUDI PAVŠIČ Jutri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Mednarodna dobrodelna akcija za pomoč Hrvaški Ljubljana — v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v L jubljani bo jutri, v ponedeljek, 13. I(lnuarja, pod pokroviteljstvom slo-Venskega ministrstva za kulturo Velika dobrodelna prireditev in Mednarodna prodajna razstava Podarjenih slik, katerih izkupiček le namenjen beguncem iz Hrvaške. yireditev bo sovpadla s prvo ob-etnico konvencije Hrvaške narod-stranke (HNS), njena organiza-SJria pa sta Neta in Zoran Brajša iz ^Qgreba. Pri teh humanitarni akciji s°delujejo še Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, Svet syOvenskih organizacij iz Gorice, Zorodni svet koroških Slovencev ':2 Celovca, glasbeniki iz Hrvaške M Slovenije ter slikarji iz Italije, Avstrije, Švedske, Slovenije in Hruške. o tem na naši kulturni strani. Na Tridentinskem se hrvaški begunci brezplačno zdravijo TRENTO — Hrvaški begunci, ki so nastanjeni v vojašnici Degol v Strig-nu (Valsugana), uživajo brezplačno zdravstveno oskrbo. Za to se je odločila pokrajinska vlada po predlogu odbornika Erminia Lorenzinija. Oskrba zadevala tako zdravljenje bolezni kot ukrepe za preprečitev okužb in infekcij. Oskrba je v režiji odporništva za zdravstvo, stroške zanjo pa bodo krili s sredstvi iz pokrajinskega sklada za zdravstvo. Pokrajina se je morala odločiti za takšno solidarnostno akcijo zato, ker zdaj ni mogoče izkoristiti določil, ki jih vsebuje svoj čas podpisana konvencija med Italijo in Jugoslavijo. delikatesa sergio HROVATIN narodna ul. 47 - opčine - tel. 211346 IZŽREBANA I. NAGRADA »ZLATO NA OPČINAH - BOŽIČ 91« srečko št. 474197 Ferruccio Clavora o ustanovitvi in smotrih Demokratičnega foruma Ferruccio Clavora Ustanovitev Zveze Slovencev iz videmske pokrajine je v tem času predmet ocen in različnih tolmačenj. Uresničitev take organizacije naj bi po mnenju nekaterih šibila enotnost v beneški stvarnosti in bila zato zanjo škodljiva. Take so tudi ocene novoustanovljenega Demokratičnega foruma. Da bi kaj več izvedeli o ciljih in nalogah novega organizma, smo navezali stik s Ferrucciom Clavoro, ki nam je povedal naslednje. »Ustanovitev foruma je posledica določenega monopola v Benečiji, ki je premalo upošteval plu- ralnost naše družbe. Sama Zveza Slovencev iz videmske pokrajine je izraz takšnega razmišljanja, zaradi česar smo sklenili, da se predstavimo javnosti in da povemo naše stališče. Reči moram, da smo z zadovoljstvom sprejeli predlog o reorganizaciji Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki naj bi potekala na deželni ravni. Pripravljeni smo bili sodelovati pri tem obnovitvenem procesu. V tej stvarnosti pa nismo odobravali povsem drugačne poti, ki so jo ubrali tisti, ki so se ogrevali za ustanovitev Zveze, ki so ta projekt uresničili s strukturami in osebjem SKGZ. Prevelika sila za sestavo nove zveze in povsem vprašljiv volilni sistem nam jasno kažeta, da gre za ohranjevanje določene oblasti, čeravno v drugačni, na zunaj bolj demokratični preobleki. Tako sestavljena Zveza ne predstavlja vseh interesov ljudi v Beneški Sloveniji. Dovolj je, da povemo, da se je od nje distancirala dobra tretjina videmskih članov glavnega odbora SKGZ. Ob tem bi dejal, da se je zanjo opredelila manj kot polovica organizacij in ne 33 društev na 35, kakor je bilo rečeno.« Kakšni so cilji Demokratičnega foruma? Da razčistimo nekatere pojme, naj povem, da mi ne predstavljamo Sveta slovenskih organizacij v Benečiji, kot so nekateri razlagali naš forum. Paradoksalno bi lahko rekel, da smo edina obstoječa skupina znotraj videmske SKGZ. Lahko rečem, da smo začasna organizacija, saj bo naša dejavnost odvisna od samih procesov v Benečiji. Kako se bomo oblikovali, bomo odločali po deželni reformi SKGZ, ki naj bi s pluralističnega vidika prinesla potrebno demokratično prevetritev. V tem času bomo iskali čim širše zavezništvo med ljudmi in prepričani smo, da bomo s tega vidika množično najbolj reprezentativni. Ustanovitev Zveze Slovencev iz videmske pokrajine in Demokratičnega foruma, polemične note Sveta slovenskih organizacij in sama vloga SKGZ: kam bo to peljalo? Mislim, da se bodo letos docela dogme razblinile in da bo takšno narodno politično vrenje naredilo konec določenemu dvoumju. Čas je, da si natočimo čistega vina. Obstajata dve krovni organizaciji: SKGZ in SSO. Zato je prav, da se dokončno opredelimo in da v novem scenariju iščemo skupne dogovore in skupno sodelovanje. To bo koristilo vsem. p p. Predsednik SDGZ Boris Siega ocenjuje obisk slovenske vladne delegacije Gospodarstvo naše skupnosti si prizadeva za aktivne partnerske odnose s Slovenijo Prireditev bo 29. februarja Kraški pust slavi letos svoj jubilej Po obisku gospodarske delegacije slovenske vlade pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju oziroma pri njegovih strukturah v Furlaniji-Julijski krajini, smo se o namenu in rezultatih tega pomembnega srečanja pogovorili s predsednikom Združenja, Borisom Siego, Kakšen je bil namen vabila za ta specifični obisk, ki ga je SDGZ naslovilo na slovenski izvršni svet? Zamisel je dozorela na osnovi naših razmišljanj v zadnjem letu, ko se je razvil proces oblikovanja samostojne slovenske države. Nova država namreč pomeni tudi nov gospodarski sistem in v njegovem okviru novo strukturo podjetij, to pa postavlja na kocko vse naše dosedanje odnose z matico. Po drugi strani pa se hkrati odpira vprašanje nove Evrope, ko bo naša meja postala tudi meja novega velikega globalnega sistema (Evropske skupnosti namreč), ki se bo vsaj v prvi fazi istočasno z notranjim podiranjem meja nujno zapiral navzven. Zunanji partnerji, kakršen bo na primer Slovenija, bodo zato srednjeročno imeli velike težave, in to kljub posameznim sporazumom o sodelovanju, ki jih bodo nedvomno skušali doseči. To torej pomeni, da tako Slovenija kot mi v zamejstvu stojimo pred velikimi novimi izzivi in tudi priložnostmi. V tej optiki se nam zdi pravilno razmišljati skupaj o tem, kaj in kako delati v obojestranskem interesu. To je torej glavni razlog, ki je privedel do obiska, povrhu pa je logično, da tudi na vladni ravni obstaja stalen gospodarski odnos med zamejstvom in matico. V teh dneh je bilo slišati tudi namige, da želi manjšina braniti svoje privilegije v gospodarskem poslovanju s Slovenijo... Etiketo privilegijev odločno zavračamo, saj se nismo nikoli borili za podpore. Razpolagamo z lastnim ekonomskim potencialom, ki nam omogoča vzpostavljanje partnerskih odnosov, pri sodelovanju s Slovenijo pa so ti odnosi glede na odsotnost jezikovne pregrade in na zemljepisno bližino ter še posebej glede na obojestranske interese povsem naravni. V tem smislu smo želeli vladni delegaciji prikazati vse stroke in področja našega gospodarskega udejstvovanja in zajeti vso našo stvarnost v deželi, da bi ponudili zaokroženo sliko o tem, kaj imamo in kako delamo. Kako bi ocenili rezultate obiska oziroma razgovorov? Osebno menim, da je ocena zelo pozitivna. Prvič zaradi visoke ravni delegacije, drugič pa zato, ker so bili pogovori zelo konkretni. Na vseh srečanjih je prišla na dan potreba po ustanovitvi specifičnih delovnih skupin in po bilateralnih stikih po posameznih strokah oziroma po tem, da bi tudi na vladni ravni uvedli oblike sodelovanja, ki jih že dolgo imamo z Gospodarsko zbornico Slovenije. Katere teme oziroma stroke so bile v ospredju razgovorov? Zajeli smo tako teme širšega interesa, kot tiste, ki bolj specifično zanimajo gospodarstvo manjšine. V okvir prvih sodijo npr. prevozništvo, špedicija, carinske službe in cestne povezave, kjer ima Slovenija velike interese, če želi doseči tržno konkurenčnost. Enako velja tudi za področje zunanje trgovine, kjer je izgubila velik del bivšega jugoslovanskega tržišča in bi ga rada nadomestila z novimi. Od tod velik interes matice za izvozno usmerjenost proti nam, kjer se interesi srečujejo in dopolnjujejo. Naše izvozne dejavnosti so namreč pripravljene na celovitejše sodelovanje z zagotavljanjem marketinga in distribucijske mreže za slovenske proizvode, in to ne samo na italijanskem tržišču, ampak tudi na tretjih tržiščih, zlasti vzhodnoevropskih, na katerih ima Slovenija več izkušenj. Skupne interese imamo tudi za oblikovanje novih skupnih teles med Italijo in Slovenijo, kot npr. naslednice mešane zbornice Italjug, kjer so že v teku razgovori. Problem je tudi slovensko gospodarsko predstavništvo v Trstu, ki bi bilo po ukinitvi zastopstva zvezne zbornice nujno, čeprav razumemo, da se mora Slovenija ozirati na omejenost svojih sredstev. Drugo, veliko poglavje skupnega interesa so gospodarski sporazumi, še zlasti videmski in osimski. Pripravljeni smo na izmenjavo idej in predlogov za njihovo izboljšanje in za prilagoditev potrebam leta 2000. Bančne dejavnosti, industrija, obrtništvo in gostinstvo so bile nadaljnje panoge, ki smo jim v razgovorih posvetili veliko pozornosti. Na področju bančništva je bilo sodelovanje že doslej zelo intenzivno, sedaj pa se zastavlja problem odpiranja podružnic v Sloveniji. Za industrijo velja največ pozornosti skupnim vlaganjem oziroma nadaljevanju trenda ustvarjanja mešanih družb, ki se je uspešno začel v sedemdesetih letih. Manj jasne so možnosti sodelovanja v obrtništvu, ki se je v Sloveniji začelo razvijati komaj v zadnjih letih. Glavni problem pa na tem področju predstavlja zaposlovanje oziroma izvajanje delovnih naročil na obeh straneh meje, ki obrtnim podjetjem nalaga goro birokratskih ovir. Eden od najhujših vozlov pa je vsekakor Martellijev zakon, ki delavce iz obmejnega območja v bistu enači z imigranti iz tretjega sveta in jih torej sili k zaposlovanju na črno. In končno še gostinstvo in turizem, kjer so glede na komplementarnost precejšnje možnosti sodelovanja v obojestranskem interesu, kot npr. z globalno turistično-gostinsko ponudbo. Nasplošno za vse sektorje pa smo gostom iz Slovenije ponudili svojo konzulen-co, ki je lahko še bolj dobrodošla v trenutku, ko se mora Slovenija opremiti s celo serijo zahtevnih zakonov po evropskih merilih. Svoj interes po nadaljnjem razvoju ekonomskega sodelovanja z matico pa smo seveda uokvirili v nujnost utrjevanja manjšinskega gospodarstva kot neobhodnega temelja za splošen obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pogovor zapisala V.B. Kraški pust bo letos slavil svojo 25-letnico. Jubilej je sicer padel lani, ko pa je Manifestacija žal zaradi vojne v Kuvajtu odpadla, prav zato pa je odbor Kraškega pusta odločil, da mora letošnje praznovanje potekati čim bolj slavnostno. Zavest o posebnem pomenu letošnjega Kraškega pusta je bilo čutiti že na prvem pripravljalnem sestanku, ki je bil v petek v Ljudskem domu na Brdini in ki so se ga udeležili predstavniki številnih vasi (Prosek-Kontovel, Križ, Mačkolje, Praprot, Piščanci, pa tudi Povir na drugi strani meje). Na sestanku so sklenili, da bo manifestacija zadnjo soboto v februarju, se pravi 29.2., z začetkom ob 14. uri. Sprevod bo kot običajno krenil s Pikelca, vendar tokrat ne bo šel do postaje openskega tramvaja (da bi se izognili težavam z obračanjem vozov, ki so vsako leto večji), pač pa bo pred Prosvetnim domov krenil po Proseški ulici. To pa je samo ena in niti ne najvažnejša med novostmi letošnjega pusta, druge novosti bodo prav gotovo razveselile publiko, o njih pa organizatorji za zdaj nočejo ničesar povedati. Za konec pa še poziv odbora Kraškega pusta šolam, da bi se s svojimi skupinami čim bolj številno udeležile povorke in s tem prispevale k uspehu jubilejne prireditve. Humanitarna pomoč za prebivalstvo BiH Na osnovi stikov, ki so bili vzpostavljeni med deželnim združenjem ACLI in sarajevsko nadškofijo ob obisku Karavane miru in ki so se nadaljevali z udeležbo delegacije sarajevske nadškofije na kongresu ACLI za FJK, Padovo in Veneto, je te dni prišlo tudi do pomembnega konkretnega rezultata. Uslišana je bila namreč prošnja, ki so jo s kongresa naslovili na humanitarno organizacijo Croce Verde, da bi podarila rešilni avtomobil za pomoč ogroženemu prebivalstvu Bosne in Hercegovine. Rešilec je združenje ACLI za FJK opremilo s prenosno dihalno napravo, povrhu pa so Croce Verde, Caritas in ACLI iz Padove in Trsta zbrale tudi zdravila, sanitarni material in živila. Vse skupaj bodo v torek, 14. januarja izročili sarajevskemu nadškofu Vinku Puljiču po krajši slovesnosti, ki bo ob 11. uri v prostorih tržaške škofije, Ul. Cavana 16. Predaje se bo udeležil tudi tržaški škof Bellomi, nato pa bo še tiskovna konferenca, na kateri bo govor o tej akciji in o položaju v BiH. Meni ugaja Giulia GIUL01/3 "TR^-OV S k O s cepi ice IL Cf/UL/A Jf LEPO' (Jaz svf TLTJEk/O^ '?R\)ETA/Oi s kAVARKrA M t f RESTAVRACIJA M lf ^/\a/KO { T t/ (Z / ST / CA/ O ACjE-ascijo, P£ALA/uLc>t s Zeyt-Ae.-]<ž*[, saaIo PosTKEž&o /A/ TodKo iRAjlLfc a//K TR.Qo[//a/ l/SL /Ko RKtRl SČčT * /A/ A-VToOtt/c, vo POSTAJAL' ScV/ *' ........ čvAOVtTt Att/LtA 65 TRGOVIN, 1300 PARKIRIŠČ, V TRSTU UL. GIULIA 75 NEPREKINJEN DELOVNI URNIK PRVA URA PARKIRANJA JE BREZPLAČNA Danes zaključek pokrajinskega kongresa SKO se bo predstavila na upravnih volitvah Stranka komunistične obnove (SKO) se bo predstavila tako na parlamentarnih kot na tržaških upravnih volitvah, edino (majhno) neznanko predstavljajo le volitve za senat, kjer utegne priti do kakega sporazuma na levici, morda tudi z DSL, kar pa so sedaj samo govorice. Med kandidati za Rim bo gotovo senator Stojan Spetič (govori se o njegovi kandidaturi tudi za poslansko zbornico), za vrnitev v parlament pa se bo najbrž potegoval tudi dolgoletni poslanec KPI Antonino Cuffaro. Kaj več o tem bomo vsekakor zvedeli na današnjem sklepnem delu druge faze pokrajinskega kongresa te stranke, ki se je začel včeraj pozno popoldne v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija pod geslom »obnavljamo komunistično partijo«. Danes bodo tudi izvolili strankino pokrajinsko vodstvo in tržaške zastopnike v vsedržavni svet SKO. Giorgio Canciani je v svojem uvodnem poročilu večkrat napadel DSL in jo med drugim obtožil, da se iz dneva v dan podreja Craxijevi politiki. Kritika na račun Occhettove stranke se je stalno pojavljala v njegovem poročilu, ki je predstavilo SKO kot edino silo, ki se lahko iz opozicije zoperstavi naraščajočemu preobratu na desno, ki je prisoten tako tako na vsedržavni ravni kot tudi na Tržaškem. Tukaj ima nova stranka približno tisoč tristo članov in članic. Canciani je izrazil veliko zaskrbljenost nad razkrojem SZ, na zatožno klop pa je postavil rimsko vlado in našo deželo, češ da s tako močno podporo samostojnosti.Slovenije in Hrvaške nekritično ocenjujeta dogajanja v nekdanji Jugoslaviji. Narodne manjšine ne smejo postati predmet političnih barantanj med Rimom, Ljubljano in Zagrebom, njihove probleme je treba reševati zlasti na osnovi notranjega prava in ustavne ureditve posameznih držav. SKO ne gleda torej z velikim optimizom na načrtovani tristranski pakt za zaščito italijanske oziroma slovenske manjšine. Glede Slovencev v Italiji pa je mnenja, da je treba več pristojnosti na tem področju dodeliti Deželi, pri čemer je nujno potrebna revizija deželnega statuta. Neokumunisti tudi nasprotujejo predlogu za ustanovitev samostojne istrske dežele, ki jo predlagajo nekateri istrski in tržaški krogi. Canciani je tudi rekel, da so predčasne upravne volitve v Trstu edini izhod za premostitev sedanje politične in upravne krize. §_ j Na sliki (foto Magajna) včerajšnji kongres SKO. Za oblikovanje volilne Demokratske lige DSL v glavnem osvaja predlog posl. Bordona Demokratična stranka levice je v glavnih obrisih osvojila predlog poslanca VVillerja Bordona za oblikovanje Demokratske lige, ki naj bi na aprilskih političnih volitvah zbrala okrog sebe raznoliko levičarsko stvarnost. Medtem ko je Bordon iz te liste, če jo lahko tako imenujemo, izključil socialiste, ki se nagibajo k zavezništvu z LpT, in neokomuniste SKO, ki se bodo predstavili s svojim znakom, je DSL za odprtejšo platformo, ki bi zajemala vso levico. Ta predlog pa bo v vsakem primeru težko uresničljiv: prvič zaradi omejenega časovnega obdobja, ki nas ločuje od volitev, drugič zaradi razdrobljenosti in konfliktualnosti v tukajšnji levici, tretjič pa tudi zato, ker se v DSL baje vsi ne strinjajo z Bordonovo pobudo. Kakorkoli že, je vsekakor gotovo, da bo nekdanji miljski župan nosilec kandidatne liste DSL za poslansko zbornico, za senat pa so vse »igre« še povsem odprte. Pokrajinska tajnica Perla Luša (ob njej sta sedela načelnika skupin DSL na Pokrajini in Občini Trst Ezio Martone in Giorgio De Rosa) je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala, da bo Qc-chettova stranka naredila zadnji poskus za preprečitev predčasnih občinskih volitev. V ta namen je pripravila programsko platformo, ki jo bodo izročili vsem občinskim svetovalcem (in ne strankam) s prošnjo, da se vsak posameznik o njej izreče in izjasni. Občinske volitve (pokrajinske so že gotovost!) so nesmiselne in nepotrebne, saj obstaja nevarnost, da bo novoizvoljena skupščina strankarsko tako razvejana in zapletena, kar bi onemogočilo oblikovanje kakršne koli večine. DSL je prepričana, da nosijo za to naj večjo odgovornost demokristjani in socialisti, ki se po eni strani borijo za večjo težo Trsta v novi deželni vladi, po drugi pa si iz zgolj strankarskih raču-nic želijo predčasnih upravnih volitev. »Mesto bo v ključnem trenutku svoje zgodovine znova brez župana in predsednika Pokrajine«, je še rekla Luša, ki je kot primer navedla bližnje italijansko priznanje Slovenije in Hrvatske. Bo to za naše mesto in za njegove prebivalstvo znova velika zamujena priložnost? . Na srečanju z novinarji je bilo slišati precej kritičnih pripomb na račun socialistov, ki so po mnenju DSL skupno z demokristjani soodgovorni za politično zmedo, ki vlada na Tržaškem. Luša in somišljeniki seveda močno nasprotujejo obnovitvi volilnega zavezništva med PSI in LpT, tudi zato, ker obstaja stvarna nevarnost, da bo iz tega največ odnesel le nacionalist in desničar Camber, ki ima vse možnosti za ponovno izvolitev. To pa ne velja za Agnellija, čigar ponovna izvolitev bo odvisna tudi od zadržanja videmskih socialistov, ki imajo vse možnosti, da izvolijo v senat dva furlanska predstavnika. Leta 1987 je Castiglione kandidiral v dveh okrožjih, kar je hočeš nočeš prispevalo k Agnellijevi izvolitvi. Bo tudi tokrat tako? Javna predstavitev Novinarske agende Deželna Novinarska zbornica je letos poskrbela za izdajo posebne novinarske agende, ki bo na okrog 300 straneh poleg dnevnika vsebovala tudi glavne delovne »instrumente« novinarjev, med njimi besedilo zakona o tisku, delovno pogodbo in seznam članov Novinarske zbornice. Zanimivo publikacijo bodo predstavili v čertek, 16. t.m., ob 12.30 v Novinarskem krožku. V Trstu zasedanje Evropske federalistične mladine o nacionalizmih m vojm v bivši Jugoslaviji Nacionalizmi v bivši Jugoslaviji in možne rešitve sedanje dramatične krize so glavni argumenti, o katerih razpravljajo v Trstu na dvodnevnem mednarodnem zasedanju Evropske federalistične mladine. Srečanje se je začelo včeraj na sedežu tržaške sekcije mladih federalistov v Ul. Machiavelli ob navzočnosti številnih delegatov iz vse Italije ter iz Avstrije in Švice ter tajnika in podpredsednika organizacije. Za danes pričakujejo prihod federalistov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, morda pa tudi iz Črne gore in Vojvodine, in njihovo udeležbo v razpravi o vzrokih izbruha nacionalističnih strasti in o perspektivah mirne rešitve konflikta. Med drugim pa bodo danes razpravljali tudi o obliki prisotnosti predstavnikov republik bivše Jugoslavije v zveznem odbora mladih federalistov s sedežem v Bruslju, saj je to vprašanje povzročilo hude polemike na zadnjem kongresu organizacije, ki je bil v Oslu. Tržaško zasedanje se bo predvidoma končalo z izvolitvijo mednarodnega mirovnega odbora, ki naj izdela stališča in predloge mladinske organizacije za prebroditev krize v bivši Jugoslaviji. Včerajšnje zasedanje mladih evropskih federalistov v Trstu (foto Magajna) Na obisku pri dolinskem županu predstavili nov grafični center Izžrebane srečke 1 V e V 1 J •• božične lotenje pri Sv. Jakobu Včeraj so izžrebali srečke božične loterije Sv. Jakoba, ki jo vsako leto prirejajo tamkajšnji trgovci, člani društva "prijateljev Sv. Jakoba". Prvo nagrado, avtomobil fiat panda new dance, bo dobil lastnik srečke štev. 129747, ki se bo moral javiti do 21. t.m., drugače bo slavil lastnik prve rezervne srečke 153435 (veljala bo do 28. f in.), ali druge rezervne s številko 578387, ki pa se mora javiti do 4. februarja. Drugo nagrado, avtomobil fiat panda young, prejme lastnik srečke 595336 (rezervni srečki 613977 in 1085914), ostale zmagovite srečke pa so naslednje (v oklepaju prva in druga rezerva): 3. nagrada, motorno kolo piag-gio grillo 656096 (1044377, 1150468). 4. nagrada, motorno kolo piag-gio boss 1035097 (536716, 131959). 5. nagrada, motorno kolo piag-gio bravo 509484 (210983, 968144). 6. nagrada, motorno kolo piag-gio ciao 860898 (614905, 350574). 7. nagrada, šivalni stroj pfaff mod. 370 504998 (128399, 374300). 8. nagrada, mountain bike gem-ma 139892 (175169, 1235651). 9. nagrada, mountain bike an-gor 617367 (151336, 261706). 10. nagrada, mountain bike iri-de 843794 (430117, 354735). Na sliki (foto Magajna) včerajšnje žrebanje na trgu pri Sv. Jakobu. Včeraj dopoldne je dolinsko občino obiskala delegacija tržaških podjetnikov, točneje predstavnikov treh večjih družb s področja papir-no-grafične industrije, kot so Smo-lars, Sadoch in OTE. Delegacijo je sprejel dolinski župan Marino Pe-čenik, v središču pozornosti pa je bila obravnava novega načrta, po katerem bo v industrijski coni, na mestu bivše tovarne Isotta Fraschi-ni, nastalo novo grafično središče. Po dogovoru z ustanovo za razvoj tržaške industrijske cone EZIT je skupina podjetnikov predstavila načrt gospodarskega objekta še upraviteljem občine, v kateri bo središče nastalo. Pobuda bo odprla nove zaposlitvene in poslovne možnosti, posebej pa naj bi, tudi po mnenju tržaških gospodarstvenikov, prišla v poštev dolinska obrtna cona: odtod predlog občinske uprave, ki ga je iznesel Pečenikj da bi se v kratkem pobudniki grafič- nega središča sestali z obrtniki in vsemi, ki so soudeleženi pri gradnji obrtne cone. Srečanje bo verjetno sovpadalo z dejanskim začetkom del, na osnovi medsebojnega soočanja pa naj bi odprlo nove sodelovanj ske poti med obema gospodarskima področjema. Župan je izrazil pripravljenost krajevne uprave, da podpre predstavljeni načrt, in v tem smislu zagotovil, da občina ne bo ustvarjala morebitnih birokratskih ovir. Predstavniki Smolarsa, Sadocha in družbe OTE so večkrat poudarili namen, da bodo načrt uresničili v najkrajšem času, zelo možno že v teku tega leta. Ob koncu razgovora je župan izrazil zadovoljstvo, saj je po njegovem mnenju bilo srečanje zasnovano na dovolj stvarnih temeljih, ki bodo lahko v bližnji bodočnosti privedli do obojestranskega plodnega sodelovanja, (dam) V gozdu ob cesti Fernetiči-Repentabor našli avto s truplom Na Tržaškem je spet prišlo do primera samomora v avtomobilu z izpušnim plinom. Včeraj dopoldne malo pred enajsto so namreč agenti cestne policije v bližini ceste, ki povezuje Fernetiče s Colom, našli avtomobil Alfa 33 z milansko evidenčno tablico, v katerem je bil mrtev moški. Ugotovili so, da gre za 44-letnega Tržačana Franca Cardija Speronija, ki je po vsej verjetnosti umrl že ponoči. POPRAVEK V včerajšnji številki smo pomotoma pripisali uspehe obmejne železniški policiji. Prizadetim in' bralcem se opravičujemo, pri tem še enkrat poudarjamo, da se je prikazani obračun nanašal na delovanje tržaške obmejne policije. -p Zapustila nas je naša draga Viktorija Debenjak vd. Žagar Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na ba-zovsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo hčere Svetka, Ana in Zmagica, sinova Vinko in Ludvik, zetje, snahi, vnuki ter vse sorodstvo Posebna zahvala zdravnikom in osebju IV. medicinskega oddelka glavne bolnišnice. Trst, 12. januarja 1992 ZAHVALA Svojci Štefanije Čač por. Maver se iskreno zahvaljujejo g. župniku in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Boljunec, 12. januarja 1992 ZAHVALA Ob izgubi moža Albina Purgerja se iskreno zahvaljuje g. župniku, KD Primorsko, sorodnikom, darovalcem cvetja in prijateljem žena Marija Mačkolje, 12. januarja 1992 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi dragega Jožefa Petarosa Žalujoči žena in sorodniki Ricmanje, 12. januarja 1992 ZAHVALA Odšel je naš Mauro Prasel Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala vsem prijateljem iz Doline in Brega. SVOJCI Dolina, 12. januarja 1992 14.1. 1986 14. 1.1992 Ob šesti obletnici smrti moža Franca Sardoča se ga spominjata žena lija in sin Boris Šempolaj, 12. januarja 1992 11.1.1972 11. 1.1992 Minilo je že 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi Anton Senica spominjajo se ga žena, hči z možem in vnuk Giorgio z družino Boljunec, 12. januarja 1992 Svetovno znani glasbeniki ZAGREBŠKI SOLISTI V SEŽANI danes, 12. januarja 1992, ob 18. uri v Kulturnem centru »SREČKA KOSOVELA« Pokrovitelji: Predelava poliuretanskih mas «SLAVA in JOŽE ŠEPIČ« Mizarstvo »POČKAJ« Rodik «KRAS« projektiranje in inženiring Sežana ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV priredi BOŽIČNI KONCERT danes, 12. t. m., ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Nastopili bodo: ZDRUŽENI TRŽAŠKI MEŠANI ZBOR (vodi Janko Ban) DPS VESELA POMLAD (Franc Pohajač) vokalna skupina A VE (Andraž Hauptman) Priložnostna misel dr. Zvone Štrubelj. S proslavo se spomnili žrtev bunkerja SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest za sledeče tečaje : — tečaj urejevanja besedil ( aplikacijski paket WORD 5) - 60 ur — začetniški tečaj animacije -50 ur — tečaj za kreativno pisanje -literarna delavnica - 60 ur — tečaj za spremljevalce/ke prizadetih otrok - 60 ur Glede na to, da se bodo tečaji pričeli v kratkem, vabimo vse zainteresirane, da se najkasneje do 20. t. m. javijo v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 577941, kjer se bodo lahko vpisali in prejeli dodatne informacije. kino Predsinočnjim so v dvorani bor-štanske srenjske hiše proslavili 47. obletnico tragičnega vojnega dogodka, ko so 10. januarja 1945 v napadu na vaški bunker junaško izgubili življenje trije partizani, četrti pa je bil hudo ranjen in je po treh mesecih zapora umrl v Rižarni 5. aprila 1945. Proslavo je priredila sekcija VZPI-ANPI iz Boršta in Zabrežca, na njej pa so sodelovali združeni MePZ Slovenec-Slavec in otroci boštanske osnovne šole. Kulturni spored je uvedla pesem domačega zbora, ki se je spominu na padle junake poklonil s pesmijo Žrtvam. Po enominutnem molku pa je o tem dogodku, o ciljih NOB, o še danes veljavnih vrednotah svobodne in demokratične družbe spregovorila Monika Sulli (na sliki M. Magajna). V govoru je omenila vidne politično-upravne spremembe, ki jih je v zadnjem letu dni doživel svet. Ob tem je poudarila dragocenost tistih idealov, za katere so med drugimi izgubili življenje tudi Dušan Munih-Vojko, Ivan Grzetič-Žito-mir, Stanislav Gruden-Strela in Danilo Petaros-Lisjak: kljub vsemu pa ideali življenja, miru in svobode ne smejo umreti, zaiti v pozabo in jih je treba kot pomembno kulturno dediščino posredovati mlajšim generacijam. Tudi učenci borštanske osnovne šole so svoj nastop posvetili razmišljanju o miru, o ljubezni, o tem, kaj je in pomeni sreča. Njihov zborni nastop pa so pripravile učiteljice Marta Sancin, Nevja Olenik in Barbara Campana. Priložnostni kulturni spored je sklenil mešani pevski zbor Slovenec-Slavec, ki ga sestavljajo pevci iz Boršta, Zabrežca, Ricmanj in Loga. Pod vodstvom zborovodje Danijela Grbca je prijetno podal krajši spored slovenskih pesmi in večer slovesno zaključil s Premrlovo Zdravico, (dam) ARISTON - 15.30, 22.15 Mlssissippi Ma-sala, r. Mira Nair. EXCELSIOR - 15.00, 22.15 Terminator 2 - II giorno del giudlzio, i. A. Schwar-zenegger. EKCELSIOR AZZURRA - 15.00, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Vimou. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Vacanze di Natale '91, kom., i. C. De Sica, A. Sor-di, E. Greggio. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Pensavo iosse amore, invece era un calesse, i. Massimo Troisi. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. NAZIONALE IV - 16.00, 22.20 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. GRATTACIELO - 14.45, 22.00 Robin Hood, il principe dei ladri, pust., i. Kevin Costner. MIGNON - 15.00, 22.00 Bianca e Bernie nella terra dei canguri, risani film, prod. Walt Disney. Po filmu bodo predvajali risanko II principe e il po-vero. EDEN - 15.30, 22.10 II vizio di Baby Poz-zi e 1’ingordigia di Ramba, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.10 Johnny Stecchi-no, i. Roberto Benigni. LUMIERE - 16.00, 22.15 Barton Fink, r. Joel Coen, i. John Turturro. ALCIONE - 16.30, 22.00 Fino alla fine del mondo, r. Wim VVenders, i. Willi-am Hurt, Solveig Dommartin, Jeanne Moreau. RADIO - 15.30, 21.30 Fiona, sesso e fuo- co, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razna obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja ob začetku sezone 1992 srečanje s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom Peterlinova dvorana, Donizettijeva 3 - Trst Jutri, 13. t. m., ob 20.30 gledališča mali oglasi Gledališče ROSSETTI V torek, 14. t. m., ob 20.30 premierska predstava Schnitzerjevega AMORETTA v izvedbi gledališke skupine E.R.T. V abonmaju odrezek št. 4 A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V torek, 21. t. m., ob 21.30 bo na sporedu enkratna izvedba koncerta kantav-torja PAOLA CONTEJA. Predstava izven abonmaja, veljavna je Cartateatro 1, za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne. Od 24. do 26. januarja bosta v gledališču gostovala Dario Fo in Franca Rame s predstavo PARLIAMO DI DONNE. Predstava je izven abonmaja, veljavna je Cartateatro 2, za abonente popust. Od torka, 14. t. m. predprodaja vstopnic za lastnike izkaznice Cartateatro 2 pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne. Gledališče VERDI Operna in baletna sezona 1991/92 Danes ob 16. uri (red D) ponovitev baletne pravljice COPPELIA. Nastopali bodo Oriella Dorella, Marc Renuard in Marina Nossova. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi z naslednjim urnikom: 9-12, 16-19. Naslednja predstava bo v torek, ob 20. uri za red E. Jutri ob 18. uri bo v Avditoriju Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) na sporedu srečanje z Luciano Savignano. Vstop prost. La Contrada - Gledališče Cristallo Od 18. januarja bo gostovala gledališka skupina Rancia iz Tolentina s predstavo A CHORUS LINE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Gledališče Silvio Pellico Danes ob 16.30 bo v gledališču v Ul. Ananian, v organizaciji društva Armonia, nastopila gledališka skupina I Grembani s komedijo Granfranca Gabriellija IL MURO. čestitke SLORI obvešča, da bo sestanek tržaških članov SLORI-ja pred občnim zborom v sredo, 15. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom danes, 12. t. m. od 8. do 13. ure tečaj conske masaže, akupresure, itd. pod vodstvom prof. Helene Bizjak. Potrebne so trenerke, copate in talna blažina. Danes praznuje MARKO z Opčin 13 let. Vse najboljše mu želijo mama Olga, oče VValter in sestra Manuela. Privekal je mali ERIK, ki bo poskrbel, da bo pri Sandijevih vedno bolj glasno. Patriciji in Davorinu čestitamo, novorojenčku pa želimo srečo in veselje Maksi, Rosana, Jasna in Živa. Dobrodošel mali ERIK! Mamici Patriciji in očku Davorinu iskreno čestitamo vsi iz družine Tul. 10. t. m. je zagledal luč sveta ERIK BANDI. Srečnima staršema Patriciji in Davorinu čestitajo, malemu Eriku pa želijo vso srečo v življenju novopečena nonota Marija in Bruno, stric Stojan ter pranonota Marija in Albin. V Prebenegu se rodbina Bandi nadaljuje. Z veseljem pozdravljamo malega Erika, Davorinu in Patriciji pa čestitamo vse najboljše nono Evgen, nona Miranda in stric Edi. Telefonski klic naju obvesti, da ERIK že vrešči. Eriku vse, kar si sam želi, mami Patriciji in očetu Davorinu veliko veselja in več skrbi Tamara in Edda. In po devetih mesecih je končno pokukal na ta svet mali ERIK. Davorinu in Patriciji, ki sta pripomogla k rojstvu in novemu članu vesele družine dvigajo polne kozarce z voščili za sreče, zdravje in veselja polno življenje Martina, Stojan, Erika P„ Sandi, Tanja, Nataša, Ivo, Erika H., Ike, Aleksej, Dean, Igor, Mitja in vsi ostali. PRODAM renault super 5 GTI turbo, letnik '88 v zelo dobrem stanju. Tel. št. 410259 - v večernih urah. PRODAM pohištvo za spalnico, belo lakirano, z ogledali, staro dve leti. Cena 2.500.000 lir, (postelja, omara in dve komodi). Tel. 225791 po 20. uri. PRODAM bojler Vailand na plin za 500.000 lir. Tel. št. 225791 po 20. uri. PRODAM smuči Rossignol 160 cm in smučarske čevlje št. 37/38. Tel. št. 226420. PRODAM podvodni fotoaparat (s katerim je možno slikati tudi izven vode) znamke Hanimex anfibian s priključeno lečo za slikanje makro, vse v odličnem stanju. Cena 400.000 lir. Tel. št. 327342 - Stoka. PRODAM volvo 480 ES 1800, bele barve, letnik '87 z novimi gumami, popolnoma opremljen, za 15.000,000 lir. Tel. št. 228296. PRODAM fiat uno 45 v zelo dobrem stanju. Tel. št. 213164 ob večernih urah. MLAD MOŽ, dobra volja do dela, specialist pri rezanju trt, sprejme službo pod vsakim pogojem. Tel. (003866) 58806. MLAD MOŽ, dobra volja do dela, izkušen v vsakem delu na polju ali kot zidarski pomočnik, prost ob četrtkih in nedeljah, sprejme službo po dogovoru. Tel. št. (003866) 33624. * UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz nemščine in italijanščine. Tel. 251005. PRED DNEVI se je izgubila psička svet-lorjave barve z nizko dlako, sliši na ime Lili. Najditelj naj tel. na št. 567845 ali 51236. KMEČKA ZADRUGA MILA obvešča, da je v teku vpisovanje za semenjski krompir. Tel. (0481) 78072 - Doberdob. TRŽAŠKA DRUŽINA sprejme v službo približno 50 - letno pomočnico, samostojno za gospodinjsko delo in kuhanje pri zdravnici v Padovi, nastanjeni v centru mesta. Obvezno poznavanje italijanskega jezika, pogoji po dogovoru. Tel. ob uradnih urah ina tel. št. (040) 363965. UVOZNO/IZVOZNO podjetje v Trstu zaposli takoj izkušeno osebo v komercialni dejavnosti. Zahteva se znanje angleščine ali nemščine, poznavanje carinske prevozne in bančne operati-ve. Pismene ponudbe poslati na Publi-est Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Izvoz". ZDRAVLJENJE krčnih žil - obrnite se na resničnega strokovnajka. Tel. št. (003867) 21843 - Inštitut Varix. MEDICINSKA SESTRA - diplomirana kozmetičarka nudi nego obraza in telesa, odpravljanje celulitisa ter ročno masažo telesa za boljše počutje in sprostitev. PRIZNANO podjetje išče gospodinjsko ali mlajšo upokojenko/ca, željno dodatnega zaslužka in po možnosti stanujočega v mestnem središču za prodajo po trgovinah že uveljavljenega artikla. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zaslužek". OSMICO je odprl Mario Milič - Zgonik. Toči belo vino in teran. MARIO PAHOR iz Jamelj obešča, da je v Župančičevi ulici št.8 odprl osmico. IŠČEMO mladega urarja izkušenega v popravilih mehanskih ur. Odlična plača. Tel. na št. (040) 632951 - Trst med delovnim urnikom trgovine. TROSOBNO komfortno opremljeno stanovanje oddam nebivajočim, tudi delno za krajše obdobje. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Giulia". PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine. Tel. ob 20. uri na št. 728601. PODJETJE v Nabrežini išče osebo z vozniškim dovoljenjem za delo v skladišču. Tel. 200232 od 14. do 15. ure. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 12. januarja 1992 TATJANA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 8.59 - Luna vzide ob 10.39 in zatone ob 24.00. Jutri, PONEDELJEK, 13. januarja 1992 VERONIKA PLIMOVANJE DANES: ob 1.02 najvišje 37 cm, ob 7.28 najnižje -13 cm, ob 12.21 najvišje 8 cm, ob 18.27 najnižje -30 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,2 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 88-odstotna, v jutranjih urah je padlo 0,6 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Catenacci, Nik Škabar, Aurora De Rosa, Tomaso Maria Parrini, Sebastian Prennushi. UMRLI SO: 86-letna Giustina Silla, 78-letni Silvio Venier, 50-letna Carla Godina, 94-letni Vittorio de Colomban, 91-let-ni Giordano Badalucco, 78-letni Gualtie-ro Campagnola, 74-letni Martino Altin, 66-letni Virgilio Saule, 85-letna Cristina Gherbaz, 90-letna Caterina Martinelli, 76-letni Vincenzo Taccone, 62-letni Roberto Barat, 82-letna Vittoria Debenjak, 83-letni Antonio Debernardi, 71-letna Danila Plenari, 90-letni Nunzio Valente, 98-letna Palma Columbo, 78-letna Cristi- na Zugnaz, 71-letni Severino Zecchin, 37-letni Petar Jovanovič. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 12. januarja 1992 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1, Trg Liberta 6, Trg Unita 4, Trg Giotti 1, Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1, Trg Unita 4, Trg Giotti 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 726835). Od ponedeljka, 13. do sobote, 18. januarja 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. _ Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 42 79 74 18 4 CAGLIARI 88 1 23 33 36 FIRENCE 70 87 33 49 47 GENOVA 62 5 48 69 27 MILAN 25 47 73 88 90 NEAPELJ '83 75 53 32 69 PALERMO 68 26 15 57 51 RIM 52 50 20 89 31 TURIN 83 10 22 49 36 BENETKE 7 40 59 23 67 ENALOTTO X 2 2 2 KVOTE: 1 2 2 X 2 1 2 X 12 11 10 53.394.000.— 2.020.000.— 188.000.— koncerti Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 20. januarja 1992 ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. Cappelletti in B. Bekhterev. Gledališče Verdi V četrtek, 30. januarja, ob 20.30 bo na sporedu izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA. Na sporedu bodo Debus$yjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v začetku prihodnjega leta v Milanu in v New Yorku. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Skupina Blackbirds bo nastopila danes ob 21. uri v diskoteki ODEON v Novi Gorici. razstave V TK Galeriji je na ogled razstava STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi. Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito - bo še danes odprta razstava "EXCUR-SUS: novantanni di Novecento", ki jo prireja tržaški krožek Jacgues Maritain. Urnik ogleda od 10. do 13. ure. Vstop je prost. V naravoslovnem muzeju bo do 19. januarja na ogled razstava IPOGEA 91, podzemeljske lepote Krasa. Urnik: od torka do petka od 9. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah 9-13 ter 15-19. Vstop prost. V muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe". V tržaški občinski galeriji - Trg Unita 4/1 - je na ogled razstava TRST: ODISEJEVO MESTO (Tržaška leta Jamesa Joyceja). Razstava bo odprta še danes od 10. do 13 in od 16. do 19.30. Vstop prost. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo SERGIA FIGARJA. Patricijo in Davorina je v petek, 10. t. m., ob 14.26 osrečil 51 cm dolgi in 3.700 ar. težak korenjak ERIK Družinici vošči obilo mirnih noči Godba na pihala iz Ricmanj Patricijo in Davorina je osrečilo rojstvo sinčka ERIKA Vsem iskrene čestitke, še posebno noni Mariji in nonotu Brunotu PD Slovenec Mamici Veri, očku Lucianotu in Danieli se je pridružila ZALA Srečni družinici iskrene čestitke, mali Zali pa srečo želijo kolegi v podjetju Agrar Ob rojstvu drugorojenca NIKIJA izreka iskrene čestitke Darju Nataši in ŠK Kras Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberta (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (državna cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (drž. cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt) IP Riva O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica (nasproti pokopališča) AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) n rai 1______________________ 6.55 Varjete: Evropa Evropa 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 Variete: La banda dello Zecchino 10.00 Zelena linija Magazine 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Aktualno: TG ob enih 13.30 Dnevnik 14.00 Toto-TV Radiocorriere 14.15 Variete: Domenica in... (vodijo Pippo Bando, bolita Morena, R. Berge, N. Frassica), vmes vesti in (18.10) 90. minuta 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.25 Športne vesti 20.40 TV film: Un cane sciolto (dram., It. 1991, r. Giorgio Capitani, i. Sergio Castel-litto, 1. del) 22.20 Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti 23.50 Šport: Zona Cesarini (vodita Gianni Mina in Rita Tedesco) 0.30 Dnevnik in vreme 1.00 SP v smučanju: skoki 1.40 Film: Febbre di gioco (dram., ZDA 1985) L CANALE S___________________I 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar) 10.00 Film: Lady Barbara (kom., Fr. 1970, r. Mario Amendo-la, i. Barbara Tedesco, Car-lo Delle Piane) 12.00 Dokumentarec: L'arca di Noe (vodi Licia Colo) 12.40 Canale 5 News 12.50 Variete: Buona domenica 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi) 14.00 Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) 18.10 Nanizanka: Časa Vianello 18.40 Variete: Buona domenica 19.55 Canale 5News 20.00 Risanke: I Simpson 20.30 Film: La storia infinita (fant., Nem. 1984, r. Wolf-gang Peterson, i. Noah Hathaway, Barret Oliver) 22.30 Nanizanka: I Robinson -Visita di controllo 23.00 Aktualno: Italia domanda 24.00 Canale 5 News 0.05 Šport: Veliki golf 1.10 Nan.: New York New York 2-00 Programi non stop RAI 2 6.55 Risanke in nanizanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova) 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Aktulano: Raidue per voi 10.45 Aktualno: Giorno di festa 11.30 Šport: Prima che sia gol 12.00. Aktualno: Fuori onda 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Diogenes in vreme 13.45 Variete: Ciao weekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi) 18.00 Šport: motociklizem - SP v speedwayu, 18.40 nogomet A lige, sledi vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.00 Rubrika: Domenica sprint 21.10 Nanizanka: Beautiful 22.20 Dok.: Gino Cervi, igralec 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Vremenska napoved 23.35 Rubrika o protestantizmu 0.05 Dok.: Rdeča nit (vodi Gianni Bisiach) 0.20 TV film: Anna Kuliscioff (zgod., It. 1981, i. Marina Malfatti, 1. del) 1.20 Film: Despair (dram., 1978, r. R.W. Fassbinder) RETE 4__________________ 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Nanizanka: I Jefferson (i. Sherman Hemsley) 9.00 Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani) 10.30 Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo) 12.00 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 La donna del mistero, *• 16.50 General Hospital, 18.00 La passione di Tere-" sa, vmes (17.50) TV 4 vesti 19.40 Nadaljevanki: Primavera (i. Fernando Carillo), 20.20 La mia seconda madre (i. Enrigue Novi) 22.20 Nadaljevanka: Dallas - Se-guestro di persona 23.15 Nedeljski koncert: Myun Whun Chung dirigira Haydnove skladbe 23.55 Nan.: Marcus Welby, 0.50 I Jefferson, 1.15 La famiglia Addams (i. Jackie Coogan) 1.40 Film: Troppo rischio per un uomo solo (krim., It. 1973, r. Luciano Ercoli, i. Giuliano Gemma) 3.20 Nočni spored ^ RAI 3___________________ 7.20 Drobci 8.15 Potni list za Evropo 9.00 Drobci 9.25 SP v smučanju: tek (moška štafeta), 11.00 moški superveleslalom 12.00 Film: Gangster tuttofare (krim., VB 1969, r. Jim O -Connolly, i. Telly Savalas) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Variete: Girone alVitalia-na (vodi A. Barbato) 16.40 Film: Rotaie (dram., It. 1929, r. Mario Camerini, i. Kathe Von Nagy) 18.40 Vremenska napoved in rubrika Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Risanke: Blob Cartoon 20.30 Film: Mignon 6 partita (kom., It. 1988, r. F. Archi-bugi, i. Celine Beauvallet, Stefania Sandrelli) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Aktualno: Babele 23.50 Film v originalu: Nothing sacred (kom., ZDA 1937, i. Carole Lombard) 1.10 Filmske novosti 1.20 Variete: Fuori orario ITALIA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 10.00 Nanizanka: SuperVicky -II ritorno di Les 10.30 Šport: Calciomania (vodijo Luana Colussi, Cesare Ca-deo, Maurizio Mosca), sledi vremenska napoved 11.30 Odprti studio 11.45 Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.35 Vodič nogometnega pr-venstva( (vodita Sandro Piccinini in M. Mosca) 13.05 Varieteja: Mai dire TV, 13.35 Benny Hill Show 14.00 Šport: Domenica stadio 18.00 Variete: Mondo Gabibbo, sledi vremenska napoved 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: Magnum P.I. -Los Angeles (i. Tom Sel-leck, nova serija) 20.30 Kviz: Speciale II gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti) 22.15 Šport: Pressing (vodijo Rai-mondo Vianello, Kay San-dvik, Omar Sivori) 23.45 Variete: Mai dire gol (z Gi-alappas Band) 0.15 Studio šport in vreme 0.45 Odprti studio 1.05 Nočni spored rlr TV Slovenija 1 | 8.10 Otroška matineja: Živ Žav, 9.05 nad. Telovadka 9.30 Plesi pod slovensko lipo 10.00 Show Rudija Carrella 11.30 Obzorja duha 12.05 Film: Prodajni nadzornik (kom., ZDA, i. C. Chaplin) 12.30 Videomeh (pon.) 13.00 TV dnevnik 1 13.10 Film: Moj otrok že ne (dram., ZDA 1985, r. Michael Tuchner) 15.25 Napovednik 15.30 Nad.: Johan Sebastian Bach (biog., Nem. 1985) 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Film: Pozna ljubezen (dram., VB 1987, i. Claire Bloom, J. Ackland) 18.10 Zimski pozdrav z Dunaja 18.30 Risanka in TV Mernik 19.00 Napovednik 19.05 Zrcalo tedna in loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Zdravo 21.05 Podarim - dobim 21.25 Dok.: Državno nadzorstvo 22.10 Dnevnik in šport 22.35 Napovednik 22.40 Sova, vmes nan. Taksi in Pravica iz teme ODEON__________________ 13.30 Nanizanki: Automan, 14.30 Lo sceriffo del Sud 15.30 Domenica con Happy end 16.30 Film: Azzardo (kom., 1948, r. G. Marshall) 18.00 Nan.: Rosa selvaggia 19.30 Fiori di zucca Cartoons 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30. Film: Scuola di pazzi (kom., 1983, r. R. Zielinski) 22.00 Film: Valanga (dram., ZDA 1978, r. C. Allen, i. Mia Far-row, Rock Hudson) 23.30 Film: Cover Girl (kom., 1964, r. Jose Benazeraf) TMC_____________________ 8.00 Risanke in nanizanke 8.30 Prijateljska narava 9.50 SP v smučanju: ženski slalom (1. tek), 10.55 moški superveleslalom (1. tek) 12.00 Papežev blagoslov 12.20 Ženski slalom (2. tek) 13.00 Glasba: Greatest Hits 14.00 Variete: Qui si gioca 15.00 Košarka 17.55 Film: Incontro al Central Park (dram., ZDA 1965, r. Guy Green, i. S. Poitier) [~PP| TV Koper 9.50 SP v smučanju: superveleslalom M, 12.15 slalom Ž 13.30 Športna rubrika 15.15 Otroški program, vmes variete Osliček in klepetulje ter Svet lutk 16.30 Aktualno: Meridiani 17.10 Film: Ne razbijajte ključavnic (kom., VB 1964, i. * George Sanders) 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.25 Ris. film: Nepremišljene! 20.30 Film: Moderato cantabile (kom., Fr.-It. 1960, r. Peter Brook, i. Jeanne Moreau, Jean-Paul Belmondo) 22.05 Žrebanje lota in dnevnik 22.15 Naš prijatelj... Koper 22.45 SP v smučanju (pon.) TV Slovenija 2 9.50 SP v smučanju: ženski slalom (1. tek), 12.20 2. tek 18.10 Sova, vmes nanizanki 19.25 Napovednik 19.30 TV Dnevnik HTV 20.05 Dok.: Svet narave - Pelikanova delta 20.50 Nan.: Sarajevske zgodbe 21.40 Igra: Raubarski Cesar (v poljanskem narečju) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Šport: Golagoal 22.30 Variete: Ladies & Gentle-men 23.20 Avtomobilizem 23.30 Film: Le sembra ragione-vole ? (kom., Fr. 1981) 1.25 Film: Shaft - S^guestro pe-ricoloso (krim., ZDA 1973, i. Richard Roundtree) TELEFRIULI_____________ 10.30 Telefriuli non stop 12.00 Nan.: Shannon 13.00 Anteprima šport 13.30 Variete: Serade furlane, vmes športne vesti 16.45 Rubrika: Občina 18.45 Športne vesti 20.30 Nanizanki: Gli occhi dei gatti, 21.30 Primus 22.30 Športne vesti TELE 4 ___________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevniki 14.00 Poročila: 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Otročarije (A. Marodič, r. Mario Uršič); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijski dokumentarec: Franc in njegovi (M. Uršič, 2. del); 14.45 Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 17.35 Z naših prireditev; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 7.45 Duhovna misel; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Poslušaslci čestitajo; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna ter oddaja v narečju: Vanka_ in Tonca; 14.00 Ob robu igrišča; 14.45 Šport - Drugi krog oglašanj; 15.00 Nedeljski ritem; 15.20 Pregled izidov tekem; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Made in Italy; 18.00 Pregled športnih vesti; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd - Horoskop; 7.30 Nedeljske pesmi; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna - Nedelja v gledališču; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi C rai 1____________________ 6.55 Aktualno: Unomattina J0.00 Dnevnik in Gospodarstvo J0.25 Nanizanka: Supernonna 11-00 Maša H.05 Nan.: Provaci ancora Har-ry, sledi vreme 12.00 Variete: Piacere Raiuno, vmes (12.30) kratke vesti 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno }4.30 Otroška oddaja 15.00 Dok.: Sodobni umetniki 15.30 Športni ponedeljek 16.00 Mladinski variete: Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Kratke vesti 18.05 Occhio al biglietto :°-15 Dok.: Italia chiamo 8.50 Dokum.: Kvarkov svet £40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20-40 TV film: Un cane sciolto „ (dram., It. 1991, 2. del) 22.20 Nanizanka Hitchcock 2.45 Dnevnik in Emporion 3.15 Variete: Fantasy party 4.00 Dnevnik in vreme 0-30 Danes v Parlamentu 0-40 Filmske novosti 0-50 Rubrika opolnoči J10 Film: Tron (fant., ZDA 1982, r. Števen Lisberger) RAI 2 | 7.00 Nanizanke in risanke 8.45 Ne samo o kmetijstvu 9.00 Dok. DSE: Campus 10.00 Rubrika o židovski kulturi 10.30 Film: II vessillo rosso (dram., VB 1934) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nadaljevanki: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Rubrike: Tua, Kronika v živo, 17.00 Diogenes 17.25 Kratke vesti iz Milana 17.30 Variete: Videocomic 17.55 Rock cafe in šport 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.05 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: L'ispettore Derrick -II solitario, Colpo grosso 22.40 Aktualno: Derrick sotto inchiesta 23.15 TG 2 - Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Proza: Memsrie di Adriano - Ritratto di una voce (i. Giorgio Albertazzi) 1.15 Nočni spored RAI 3 I 12.00 Krožek ob 12 (vodi Romano Battaglia) 12.05 Kratke vesti iz Milana 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok.: Podobe iz Francije 15.15 Dok.: Dosje Mladina - Delo, 4. del 15.45 Šport: nogomet v deželi, 16.45 nogomet B lige 17.45 Pregled tujega tiska in televizije: La Rassegna 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Variete: Avanzi 23.50 Nan. Hitchcock: 11 caso del signor Pelham (1955, i. Tom Hevvell) 0.15 Pubblimania: Posebno o Carosellu 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste r fr' TV Slovenija 1 | 8.20 Video strani 8.30 Otroški spored: Hodi Be Bodi ali dve vedri vode 10.00 Nad.: Trgovina z mamili 13.30 Dnevnik in Napovednik 16.00 Podarim - dobim 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Spored za otroke: Radovedni Taček - Srce, 17.00 Pridi moj mili Ariel (M. Mihelič, 2. del) 17.30 Obzorja duha 18.05 Dok.: Boj za obstanek 18.30 Knjižne novosti 18.45 Risanka in Napovednik 19.00 Žarišče 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme in šport 20.00 Nan.: Da, Predsednik 20.35 Svet na zaslonu 21.20 TV drama: 24 ur v življenju neke ženske (Stefan Zweig-Mario Fanelli) 22.10 Dnevnik 3 22.35 Vreme in šport 22.35 Napovednik 22.40 Sova, vmes nanizanki Pravica iz teme in Zvezdne steze - Star Trek 0.20 Video strani ~pP) TV Koper_______________ 13.00 Film: Družinski prijatelj (kom., Fr. 1965) 14.40 Nadaljevanki: Rayanovi, 15.20 Amandoti 16.00 TV Novice Oresedici 16.10 ProgrAn za otroke 17.00 Film: Moderato cantabile (dram., Fr. 1964, pon.) 18.30 Studio 2 in Odprta meja 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nad.: Rayanovi 20.30 Športni ponedeljek 21.00 TV glasba: Accordi 21.30 Dokumentarec: V Italiji ji pravijo ljubezen 22.15 TV Dnevnik Vsedanes 23.10 Nad.: Amandoti ff' TV Slovenija 2 9.45 SP v smučanju: moški slalom 1. tek, 13.00 2. tek 16.45 Sova, vmes nanizanki 18.00 Euroritem (27. del) 18.15 SP v smučanju 19.00 Videošpon in Napovednik 19.30 TV dnevnik Koper 20.00 Gala koncert za Hrvaško 22.00 Sedma steza 22.20 Alpe Jadran 22.50 Film: Napačni mož (dram., ZDA 1957, r. Hitchcock) cr CANALE5 7.00 Aktualno: Na prvi strani °30 Nan.: Arnold, 9.00 Aliče M-35 Film: II principe guerriero (pust., ZDA 1965, r. F. Schaffner, i. Charlton Hes-,. ton, Richard Boone) L50 Kviz: II pranzo e servito Variete: Non e la RAI J3.00 TG 5 vesti 4-30 Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (vodi Marta Flavi) Otroški variete: Bim bum bam in risanke Kviza: Ok il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno) 2n.” TG 5 vesti 2c\* Variete: Striscia la notizia '40 Film: II segreto del mio successo (kom., ZDA 1987, r. Herbert Ross, i. Michael 22 a Fox) ■45 Nan.: Murphy Brown - Av- 16.00 18.00 20.00 23.15 1.20 1.35 2-15 rei danzato ancora Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes TG 5 vesti Variete: Striscia la notizia Aktualno: New York New York - Sogno americano Programi non stop RETE 4____________________ 8.00 Dober dan, prijateljica 8.05 Nad.: Gosi gira il mondo, 8.30 La mia piccola solitu-dine, 8.55 La valle dei pini, 9.40 Una donna in vendita 10.30 Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti 11.30 Nadaljevanka: Stellina 12.25 Otroški variete: Ciao Ciao 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.40 Senora, 15.15 Vendet-ta di una donna, 15.40 Tu sei il mio destino, 16.25 Cristal, 17.20 Febbre d'a-more, 18.00 Dottor Chamberlain (i. Humberto Zuri-ta), vmes (17.50) TG 4 vesti 18.30 Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi) 19.00 Nad.: Primavera 20.00 Variete: Ceravamo tanto amati 20.30 Nadaljevanka: La mia seconda madre 22.30 Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear) 23.30 Film: I due nemici (kom., VB 1961, r. Guy Hamilton, i. David Niven, A. Sordi) 1.45 Nan.: Marcus Welby 2.45 Nočni spored ITALIA 1_______________ 6.30 Otroški variete, sledi vremenska napoved 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky -Nemici in gioco, 9.30 Chips - La vittoria degli allievi, 10.30 Magnum P.I. - Terro-re al luna park, sledi vreme 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 14.00 Odprti studio 14.15 Variete: Mai dire gol 15.00 Nanizanke: La bella e la bestia, 16.00 Magnum P.I. -Filastrocca mortale, 17.00 A-Team - Lo zio amico, 18.00 MacGyver - La perla del corsaro 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport 19.35 Kviz: Il gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti) 20.30 Film: Ouesto e guello (kom., It. 1983, r. Sergio Corbucci, i. Renato Pozzet-to, Nino Manfredi) 22.40 Film: Casablanca Casablanca (kom., It. 1985, r.-i. Francesco Nuti, Giuliana De Sio), sledi vreme 0.40 Odprti studio in šport 1.15 Programi non stop ODEON_________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Happy end 16.30 Film: Governante ruba-cuori (kom., ZDA 1948) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia 19.30 Risanke 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Camila (dram., 1985, r. M. L. Bemberg) 22.30 Film: Salome (dram., 1986) TMC 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nanizanki: Le spie, I giorni di Brian ' 11.00 Nad.: Vite rubate 11.45 A pranzo con VVilrna 12.30 Nan.: Get Smart 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Ottovolante 14.35 Risanke 15.00 Film: Una donna senza amore (dram., Meh. 1951, r. Luis Bunuel) 16.45 Rubrika: Ženska TV 18.30 Nanizanka: Matlock 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: A cuore aperto (dram., Kan. 1981, i. Donald Sutherland) 22.20 Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti) 23.25 Vesti: TMC News 23.45 Avtomobilizem 23.55 Crono: rubrika o motorjih 0.40 Film: Shaft - Un poliziotto pulito (krim., ZDA 1973) 2.05 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 13.00 Nad.: La padroncina 13.45 Ena rastlina na dan 14.00 Nanizanka: Primus, 15.30 II mio amico Bottoni 16.00 Kratke vesti 16.05 Risanke in nanizanka 18.05 Nad.: La padroncina 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika o obrtništvu 20.00 Šport: košarka 22.15 Nan.: Primus 22.45 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Moč tišine; 9.05 Orkestri; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja; 11.45 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Revija ZCPZ: dekliški zbor Devin; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Veselo na otroškem valu; 15.00 Orkestri; 15.30 Rodinov poljub; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ob 50-letnici drugega tržaškega procesa; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 3.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski, nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami;-22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 RK o aktualnosti itd.; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri. Težavno krpanje stare in nove koalicije Pred jutrišnjim plenarnim srečanjem sestanek med KD in laičnimi strankami Sodobni likovniki v galeriji »L7 Orehe str a« Vladimir Klanjšček razstavlja v Tržiču Se vozel okrog dograditve blagovnega terminala zateguje ali odvezuje ? Pred par dnevi smo pisali o sestanku med predstavniki strank bivše koalicije na občini, ki se je končal precej nenadejano, prav zaradi različnih stališč glede dograditve tovornega postajališča (avtoporta). Predstavniki sedmih strank se bodo ponovno sestali jutri popoldne, tokrat na sedežu KD in nadaljevali, saj upati je tako, tam, kjer se je pred tednom dni prekinila razprava. Vendar te dni predstavniki strank niso mirovali. Če odštejemo "sprejem" prvakov krščanske demokracije pri goriškem nadškofu, ki kot se zdi, ni pripomogel k utrditvi enotnosti v tej stranki, je bil najpomembnejši dogodek zadnjih dni, sestanek na osem oči, med KD, PRI, PLI in SSk, kjer so skušali opredeliti enotno stališče, prav v pripravi na jutrišnje plenarno srečanje. Menda socialistov in socialdemokratov namenoma niso povabili, za zelene smejočega se sonca pa lahko samo ugibamo, zakaj jih ni bilo zraven. Glavni kamen spotike je, kakor smo že pred dnevi zapisali, 3. faza izgradnje blagovnega terminala. Glede tega vprašanja sta se oblikovali vsaj dve usmeritvi: socialisti, socialdemokrati in menda tudi kdo iz vrst KD se ogreva za čim- prejšnje dokončanje objekta, v skladu s prvotnim načrtom, ne glede, da je pred dvajsetimi leti zasnovan načrt danes že zastarel in da so se bistveno spremenile geopolitične razmere. Načrt je treba preučiti in te spremembe upoštevati, pravijo zagovorniki druge usmeritve. Nekateri so za vmesne rešitve. Skratka zelo zapletena zadeva, ki jo zastrupljajo tudi najrazličnejše govorice in tolmačenja o vzrokih naglice s katero bi nekateri radi dokončali objekt, oziroma čimprej porabili že razpoložljiva denarna sredstva. Zdi se, da podžiga spore in trenja med strankami tudi v tem primeru "politika" izvršenih dejstev. Ista politika, ki je pripeljala sedanjo koalicijo v položaj iz katerega se bo morda le z veliko muko izvlekla. Do zapadlosti roka, ki ga določa zakon 142 glede reševanja politič-no-upravnih kriz sta le še dva tedna, trenja in spori med dosedanjimi partnerji pa še zmeraj nezglajeni. Kljub zagotovilom, da nihče od sogovornikov ne misli na volitve, se taka možnost zdi iz dneva v dan bolj verjetna. Goriški slikar Vladimir Klanjšček bo danes odprl razstavo svojih del v znani tržiški restavraciji »L'Orchestra« v ulici Ponziana, v okviru širše zasnovane pobude pod naslovom Multimedijsko srečanje sodobne umetnosti. Do konca septembra bo v tej galeriji razstavljalo še osem likovnih ustvarjalcev, .zadnja pobuda pa bo kolektivna razstava. Prva sta v galeriji »L'Orchestra«, od 1. decembra do 10. januarja, razstavljala Nicoletta Leghissa in Franco Milani iz Štarancana. Za Vladimirjem Klanjščkom pa bodo na -ogled dela Salvatoreja Puddu-ja, Staneta Žerka, Pavla Medveščka, Umberta Menina, Mauroizia Letališče: DSL opozarja na sklep Občinski odbor DSL v posebni noti za tisk ponovno opozarja na poskuse nekaterih političnih predstavnikov, da bi obšli stališče -občinskega sveta glede-vprašanja gradnje šole — vojašnice za finančno stražo na letališču. To stališče je bilo opredeljeno v dokumentu, izglasovanem 6. novembra in ki je kasneje prisilil župana k odstopu. V omenjenem dokumentu so bili postavljeni štiri osnovni pogoji: iskanje drugih alternativnih lokacij, začenši z možnostjo uporabe opuščenih vojašnic, celostno zavarovanje sedanjih površin letališča, nobenega posega na območju letališča, ki bi ogrozil ali onemogočil razvoj letalske dejavnosti, turistično—športne dejavnosti, dejavnosti v zvezi z organiziranjem civilne zaščite. Četrta točka se nanaša na odobritev načrta, ki je bil izdelan s prispevkom Goriškega sklada. Po vsem tem je slišati zelo različna stališča, ugotavlja poročilo DSL, ki pa ob koncu pojasnjuje, da bo morala komisija, ki jo nameravajo ustanoviti glede kočljivega vprašanja šole na letališču, oziroma na drugi lokaciji, kot izhodišče upoštevati dokument, ki ga je izglasoval občinski svet. Za to govori tudi deset tisoč podpisov občanov, ki so se izrekli za ohranitev in valorizacijo letališča. Poročali smo že o prijetnem silvestrovanju članov Društva goriških upokojencev v Kulturnem domu v Sovodnjah, kjer so novemu letu 1992 na čast pripravili tudi maksi torto z grbom društva. Posebej so čestitali in jih počastili s cvetjem tiste člane, ki so prestopili mejo 70 in več let. Leta pa nikakor niso in ne smejo biti ovira za prijetno družabnost in zabavo, kakor dokazuje gornja slika, s silvestrovanja 28. decembra.. Leta niso in ne smejo biti ovira za zabavo dokazujejo upokojenci Jutri bodo slovesno podelili nagrade CONI za leto 1990 Goriški pokrajinski odbor Italijanskega vsedržavnega olimpijskega odbora (CONI) bo jutri slovesno podelil »nagrade CONI 1990«. Slovesnost bo v sejni dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55 ob 18.45. * Po uvodnem pozdravu predsednika Elvia Feriga bodo podelili srebrno zvezdo Rinaldu Flaminiu iz Gorice za odbojko, bronaste zvezde Leu Barzanu iz Tržiča za kolesarstvo, Pietru Paliagi iz Tržiča za košarko in Attiliu Minnitiju iz Gorice za lokostrelstvo, kolajne za atletsko vrednost Gianluci Go-riniju iz Gorice, Martinu Bolletti-ju iz Tržiča, Enricu Michelu iz Tržiča, Luisi Spanghero iz Gorice, Giovanniju Turazzi iz Tržiča in Roberti Donda iz Gorice ter zlato plaketo društvu Itala S. Marco iz Gradišča, srebrno kolajno slovenskemu športnemu združenju Olimpia iz Gorice ter bronasto plaketo združenju Pallavolo Mos-sa iz Moša. Na slovesnosti bodo nadalje podelili še nagrade za športne zasluge 20 osebnostim, pokrajinsko nagrado CONI 50 društvom, med katerimi tudi slovenskima društvoma Sovodnje in Soča iz Sovodenj, objavili pa bodo tudi seznam društev, ki bodo deležna podpor za športno dejavnost v letu 1990, med katerimi je tudi društvo Mladost iz Doberdoba. Zlomila si je kolk V goriško splošno bolnišnico so včeraj sprejeli 56-letno Paolo Gi-usto iz Gorice, ul. Cossar 16/3. Ugotovili so ji nalom kolka na levi nogi ter jo pridržali za 40 dni na zdravljenju. Giustova se je poškodovala, ko je nerodno padla na pločniku, v bližini ljudskega vrta. V enem stanovanju odkrili 25 ilegalnih stanovalcev TreSonelle J moško in žensko perilo SEZONSKI POPUSTI OD 10% DO 50% Policijski organi ki so vstopili v revno in umazano stanovanje v ulici Vecellio 31 v Tržiču so ostali presenečeni nad splošnim neredom in umazanijo, pa tudi nad številom stanovalcev, med katerimi je bilo kar precej takih, ki so prišli ilegalno v državo. V majhnem stanovanju, ki je samo nekaj sto metrov od centra mesta, se je gnetlo petindvajset oseb, različnih narodnosti, različnih poklicev in kot kaže menda tudi različnih načrtov. Med pre- PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« Dramski odsek Branislav Nušič »GOSPA MINISTRICA« Sala v štirih dejanjih Režija: Emil Aberšek PREMIERA v nedeljo, 19. januarja ob 17. uri v župnijski dvorani »A. Gregorčič« v Štandrežu. iskavo naj bi namreč odkrili tudi nekaj mamila (heroina). Tiste osebe, ki so bile brez dokumentov so seveda pospremili do meje, druge pa izgnali iz Tržiča. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada od 5. janurja do 11. januarja 1992. RODILI SO SE: Angela Tabellario, Carlotta Tomšič, Stefano Višintin, Ric-cardo Gastaldo, Pierpaolo Moretti, Marino Natale, Eleonora Zanuttini, Mattia Nobile. UMRLI SO: 90-letna upokojenka Albina Franzot, 62-letna upokojenka Giorgi-na Barbana, 70-letna upokojenka Cateri-na Contento, 92-letni upokojenec Carlo Bisai, 77-letni upokojenec Elio Balanzin, 86-letna upokojenka Maria Venica, 79-letni upokojenec Ermacora Visintin, 79-letni upokojenec Francesco Selva, 90-letna upokojenka Luigia Noe vdova Maz-zoni, 78-letna upokojenka Milena Leban, 48-letna uslužbenka Adriana Nadalutti, 72-letni upokojenec Vittorio Marega, 59-letna gospodinja Anica Fiegl por. Peles-son, 87-letna upokojenka Maria Michelli vdova Kuhn, 86-letna upokojenka Ernesta Perigoj vdova Bignani, 85-letna upokojenka Maria Bullo vdova Tomadoni, 48-letni Franco Pelos, 89-letni upokojenec Eugenio Gregoretti, 70-letna upokojenka Giovanna Lorenzut. OKLICI: uradnik Marco Delneri in uradnica Giuseppina Cammarata, delavec Paolo Di Luca in Rosa Stufano. TRŽIČ — Ul. F.lli Rosselli 16 — Tel. (0481) 74463 $cvmtb> ^ievifbiMCO’ Od 14. januarja do 22. februarja 1991 TRADICIONALNA RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE S POSEBNIMI POPUSTI pri prešitih in navadnih odejah, zavesah, preprogah, posteljnih pregrinjalih in rjuhah. GORICA — Ul. Morelli 19/B - 23/B — Tel. (0481) 533432 Manfredija, Claudie Raza, Janne Berg. Vladimir Klanjšček, naš štever-janski rojak, sicer pa profesor likovne vzgoje na slovenskih šolah v Gorici, sodi med vidnejše ustvarjalce v Goriškem in nasploh v zamejskem prostoru. Njegova ustvarjalna pot pa beleži letos tudi pomemben mejnik. Poteka namreč trideset let odkar se je prvič predstavil na razstavi v Trstu. Otvoritev razstave bo drevi, ob 18. uri, odprta pa bo do 7. februarja. Na sliki: iz vabila na razstavo- Mestni redarji se zahvaljujejo Zbor mestnih redarjev se javno zahvaljuje vsem, ki so prispevali za uspeh befane, posebj pa prijateljem iz gostilne Al cavallino, ki so poskrbeli za prijetno kuliso. Mestni redarji smatrajo pozornost, katere so bili deležni, kot izraz solidarnosti in zahvale za odgovorno nalogo, ki jo opravljajo. Izražajo tudi pripravljenost najširšega sodelovanja z občani. razna obvestila Glasbena matica in Center za gals-beno vzgojo E. Komel obveščata, da koncerta, ki je bil napovedan za 15. januar, ne bo. ZSKD in KD Sovodnje vabita v nedeljo, 19. t.m. ob 18. uri na predstavo Beneškega gledališča v Kulturnem domu v Sovodnjah. Igrali bodo delo D. Martinig8 Čudne boliezni. Doberdobska občina je razpisala dražbo za sečnjo drv na dveh občinskih parcelah. koncerti Tradicionalni koncert božičnih pesmi bo danes, v nedeljo, 1 2. januarja ob 15. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, oziroma Romjanu. Pel bo cerkveni pevski zbor iz Deskel. Koncert prirejajo slovenski verniki in društvo Jadro. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Thea — Raštel 52 — tel. 533349-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio — ul. Romana 147 — tet 40497. kino Gorica VITTOR1A 18.00-20.00-22.00 »Nei panni di una bionda«. CORSO 17.15-22.00 »Le comiche II«. L Villaggio in R. Pozzetto. VERDI 17.00-22.00 »Robin Hood — principe dei ladri«. Tržič COMUNALE 14.30-17.00-19.30-22.00 »j* grande inganno«. Jutri in v torek °h 20.30 ' L'impero della ghisa o dell’£ta delForo". Gledališka predstava. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Terminator H ' il giorno del giudizio«. Nova Gorica SOČA Mladinski kino 16.30 »Potovanj6 v Melonijo«. Ob 18.00 in 20.00 »Hudson hawk«. SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Čuvaj časa«. Ob 20.00 »Porno dekle«. Noči1 kino. DESKLE Ni predstave. __________pogrebi____________, Jutri, 9.30 Augusto Lapanja, iz hiše ža_ losti v ul. Čampi 4 v cerkev na Placuti 1" na glavno pokopališče, 10.30, Agata Ve6_ chio vdova Ferolla iz bolnišnice sv. Jusj v cerkev sv. Justa , nato v Ronke, 13 * (zaprtje krste) Albina Franzot vdoV Dose iz splošne bolnišnice v Škocjan Soči, 13.15 (zaprtje krste) Evarista M8^ cuzzi por. Toso iz splošne bolnišnice Šlovrenc, 13.15 (zaprtje krste) Giorgin Barbana iz splošne bolnišnice v Staran cano. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše Anice Fiegl por. Pelesson se iskreno zahvaljujemo ob tolikih ^ razih sočustvovanja. Posebna hvala g. župniku, pogrej/ cem, darovalcem cvetja in v dobre n8 mene SVOJCI Pevma, 12. decembra 1992 Gibanje prebivalstva v treh slovenskih občinah na Goriškem V Doberdobu in Sovodnjah porast v Števerjanu pa rahlo nazadovanje V letu 1991 se je prebivalstvo v treh slovenskih občinah na Goriškem za razliko od leta 1990 nekoliko povečalo. Predlanskim se je namreč znižalo za 37 enot, lani pa je poraslo za 35 enot, kar predstavlja skoraj en odstotek. V občinah Doberdob, Sovodnje in Števerjan je namreč 31. decembra 1991 skupno prebivalo 4.054 ljudi, medtem ko jih je 31. decembra 1990 prebivalo 4.016. Ta lanski porast je treba v glavnem pripisati migracijskim gibanjem, saj se je v teh treh občinah v letu 1991 skupno rodilo 35 otrok, umrlo pa je 39 prebivalcev, vanje se je priselilo 100 ljudi, iz njih pa se je izselilo 58 oseb. Vse to velja globalno za vse tri občine, a demografska gibanja v njih niso bila povsem enako usmerjena. To pove že podatek, da medtem ko se je prebivalstvo v občinah Doberdob in Sovodnje lani povečalo, se je v števerjanski občini zmanjšalo. A pojdimo po vrsti. OBČINA DOBERDOB Prebivalstvo doberdobske občine je v letu 1991 naraslo za 21 enot. V občini je namreč 31. decembra 1991 prebivalo 1.423 ljudik31. decembra 1990 pa 1.402. Ta prebitek v demografski bilanci je treba deloma pripisati naravni demografski rasti, saj se je v minulem letu v doberdobski občini rodilo 18 otrok, umrlo pa jih je 15. A prebitek je v večji meri rezultat migracijskih gibanj, saj se je v občino priselilo kar 52 ljudi, izselilo pa 34. Naj te suhoparne številke nekoliko podkrepimo z imeni in priimki. Lani so se v doberdobski občini rodili: Michael Attolini, Nicole Cernetti, Ivana Dani-elis, Erik Frandolic, Petra Frandolič, Silvia Fumis, Jessica Jarc, Sofia Marušič, Tatjana Marušič, Maria Beatrice Orlando, Nina Pavletič, Manuel Perdec, Andrej Radetti, Ivan Semolič, Martina Semolič, Mateja Semolič, Marko Vižintin in Sara Vižintin. Umrli so: Eugenia Bagon, Giuseppe Cadez, Fran-cesca Cotič vd. Ferletic, Giuseppe Ferletic, Marco Ferletic, Veronica Ferletic vd. Perini, Franka Ferletič Černič, Mirco Frandolic, Cecilija Gergolet vd. Ger-golet, Giuseppe Gergolet, Stanislao Leghissa, Bruno Pahor, Leopolda Pernarčič vd. Gorjan, Gabriele Sobani in Albina Suc vd. Ocretti. V letu 1991 je bilo sklenjenih 12 porok, pri katerih sta bila ženin ali nevesta doberdobska občana. V občini so se poročili: Miranda Blažič in Luigi Colo-setti, Daniela Ferfoglia in Paolo Bruzzechesse, Saura Crepaldi in Marco Valter Jelen, Isabella Devetak in Fabio Trevisan, Giuliana Fattori in Bruno Marchi, Daniela Reganaz in Roberto Fattori, Gloria Giuricin in Edvard Gergolet, Claudia Kosič in Lady Gergolet, Graziella Paoletti in Adriano Peric, Romina Fabro in Luciano Poier ter Annamaria Savi in Giovanni Vižintin. Zunaj občine sta se poročila Luciana Gergolet in Marino Marini. OBČINA SOVODNJE Tudi prebivalstvo sovodenjske občine je lani nekoliko naraslo, in sicer za 22 enot. V občini je namreč 31. decembra 1991 prebivalo 1.786 ljudi, leto dni Poprej pa 1.764. Demografski porast je treba v celoti Pripisati migracijskim gibanjem. V občini se je na- mreč lani rodilo 12 otrok, umrlo je 14 občanov, v njo se je priselilo 39 ljudi, odselilo pa 15. Rodili so se: Patrick Mozetič, Giorgia Cristine Abrami, Saša Butkovič, Chiara Gomiscek, Cristina Bernardis, Tjaša Devetak, Martina Caudi, David Di Giovanna, Francesca Corsini, Gabriele Calo, Giulia Kogoj in Matej Juren. Umrli so: Giuseppe Sfiligoj, Rosalia Marušič, Te-resa Nanut vd. Kovic, Bogomil Cotič, Domenico Tomšič, Palmira Visintin vd. Devetak, Carlo Malic, Maria Cotič, Emilio Lasič, Francesco Hmeljak, Olga Butkovič Petejan, Giacomo Tomasini, Dorotea Paule-tic Černič in Marcello Devetak V minulem letu je bilo sklenjenih 16 porok, pri katerih sta bila ali ženin ali nevesta sovodenjska občana. V občini so se poročili: Anna Mallia in Paolo Bernardis, Manuela Renata Gross in Mariano Černič, Kristina Rijavec in Marco Kovic, Lorena Pellegrin in Dario Grillo, Edda Deghenghi in Giancarlo Pizzi, Marialaura Deghenghi in Francesco Collacchioni, Nadia Devetti in Stefano Nanut, Elisabetta Marussi in Claudio Predan, Nadia Fait in Marco Lutman, Graziella Paoletti in Adriano Peric, Silvana Cijan in Luciano Kovic. Zunaj občine so se poročili: Marisa Alt in Roberto Juren, Tatiana Fonovich in Marco Cotič, Mirella Švara in Ladi Devetak, Adriana Blažiča in Mariano Cijan ter Gabriella Prodan in Boris Caudek. V občini sta se poročila tudi Daria Makuc in Graziano Manfreda. OBČINA ŠTEVERJAN Občina Števerjan je v minulem letu za razliko od ostalih dveh slovenskih občin na Goriškem demografsko nekoliko nazadovala, in sicer za 5 prebivalcev. V njej je namreč 31. decembra 1991 prebivalo 845 ljudi, medtem ko jih je leto poprej 850. Padec je treba v celoti pripisati naravni demografski bilanci, saj je v občino priselilo 9 oseb in prav toliko se je iz nje izselilo, medtem ko se je rodilo 5 otrok, 10 občanov pa je umrlo. Rodili so se: Nikol Dorni, Federica Ouaglia, Noe-mi Cuzzucoli, Stefano Marassi in Stefania Beretta. Umrli pa so: Luigi Škorjanc, Carolina Komjanc Klanjšček, Giovanni Graunar, Bogomir Markočič, Angela Marassi Graunar, Maria Mrak vd. Mrak, Piet-ro Klanjšček, Francesca Velušček vd. Terpin, Francesca Marassi vd. Komjanc in Drago Komjanc. V letu 1991 je bilo sklenjenih 11 porok, pri katerih sta bila ali ženin ali nevesta števerjanska občana. V občini so se poročili: Franca Padovan in Alessan-dro Tercic, Marilena Corsi in Klavdij Komic, Tiziana Falcicchia in Rosario Agosto. Zunaj občine so se poročili: Lidia Macuz in Mario Hlede, Tanja Humar in Dario Gabrielcig, Marina Danielis in Vincenzo De Stefano, Alessandra Prinčič in Ennio Marega, Maria DAmico in Leandro Vincenzo Cratere, Maria Assun-ta Bergesio in Gianpiero Girodengo, Marina Černič in Alessandro Frandolic ter Maurilia Piantoni in Francesco Testa. V občini so se poročili še Andreina Sfiligoi in Luigi Rapone, Emanuela Klanjšček in Carlos Caufape Rius, Elisabetta Pizzul in Paride Di Luca, Graziella Coceancig in Enrico Furlan ter Silvia Pesle in Alessandro Barbieri. V Doberdobu obnovili lepo tradicijo Božični koncert godbe in zborov Jezero in Hrast Ob prelomu starega leta so se po naših krajih, kot običajno, odvijale številne božične in novoletne prireditve. Zvest že nekajletni tradiciji, je pihalni orkester Kras priredil v Doberdobu božični koncert. Dan prej pa je godba gostovala v Prvačini, na koncertu ob zaključku starega leta. Povabilu za nastop na božičnem koncertu, v župnijski dvorani v Doberdobu, sta se odzvala tudi domača pevska zbora Hrast in Jezero. Program večera je bil zelo pester in zanimiv, saj je občinstvo lahko prisluhnilo poleg tradicionalnih skladb (Sveta noč in svetovno znani božični motivi), tudi instrumentalno uglašenim skladbam skladateljev, ki ustvarjajo tudi plesno glasbo za pihalne orkestre, večstavčnim simfonijam ter ameriškemu motivu Jamaican folk suite, v katerega so vpleteni ljudski motivi z izrazitimn plesnim ritmom. Kapelnik Stojan Ristovski, ki že skoraj deset let vodi orkester in predvsem mladi godbeniki, so z obnovljenim repertoarjem prijetno presenetili in navdušili številno občinstvo. Prav lahko trdimo, da se je raven tega pihalnega orkestra močno dvignila in je ta godbena skupina, kot edina slovenska godba na Goriškem lahko le v ponos Doberdobu in celotni slovenski skupnosti v goriški pokrajini. Številni poslušalci, med njimi tudi doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič in predsednik krajevne skupnosti Prvačina, so s svojo prisotnostjo dokazali, da si želijo, vsaj enkrat na leto, takih srečanj, kjer domači kulturni delavci pokažejo sadovetruda , ki so ga bodisi v zboru, bodisi v pihalnem ansamblu vlagali na številnih vajah med letom. Najlepše pa je to, da se prav ob priložnostih kot sta božič in novo leto , ko si voščimo miru in sreče ter uspehov, srečajo vaščani in člani društev, ki jim je glasba in pesem skupen jezik, ne glede na tako ali drugačno politično prepričanje. (Na sliki pihalni ansambel Kras med božičnim koncertom). (K. S.) • __________prispevki______________ V spomin na Rencino mamo daruje Tereza Ipavec 50 tisoč lir za prosvetno društvo Naš prapor iz Pevme. Ob 3. obletnici smrti Branka Jurna daruje žena Vilma z družino 30 tisoč lir za kulturni in športni center Danica na Vrhu in 30 tisoč lir za balinarski klub Danica na Vrhu. V isti namen darujejo sestre in bratje 50 tisoč lir za KŠC Danica na Vrhu in 50 tisoč lir za Sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah. Kako teče postopek za pridobivanje slovenskega državljanstva V Novi Gorici 1749 vlog za skupaj 3395 upravičencev Prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva in nekateri Postopki za uveljavitev omenjene-9a statusa, so postali temeljno izhodišče za ocenjevanje odnosov, hi jih prebivalci oziroma prišleki j2 drugih območij bivše Jugoslavije imajo in kažejo do nove neodvisne in suverene države. To je mhko osnovna ugotovitev in spoznanje ob zaključku prve faze urejena državljanstva za takoimeno-'/ane Neslovence, ki so ob plebis-citu o ustanovitvi nove države imeli prijavljeno stalno bivališče v njihovem življenjskem okolju. Kakor je izjavila gospa Nada Končina, načelnica oddelka za °sebna stanja v Upravi za uprav-n°—pravne zadeve Ministrstva za notranje zadeve Slovenije, je v določenem roku, to je do 27. de-Cembra lani, od okoli 200 tisoč upravičencev, prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva vložilo Približno 160 tisoč interesentov, ^d tega števila je kakim 50 tisoč Prosilcem bila vloga ugodno reše-*)a; tako da so že postali slovenski državljani. Nadalnjih deset tisoč Prošenj pa bo v kratkem ugodno rešenih. . Kar zadeva novogoriško občino ie tam okrog štiri tisoč prebival-Cev, Neslovencev, ki so imeli poseje in možnosti za pridobitev .venskega državljanstva. Pristojni organ občine je prejel 1749 dog, za skupaj 3395 upravičencev, ar kaže, da okrog 600 oseb neslovenske narodnosti, ni zaprosilo za slovensko državljanstvo. Bili so primeri, da je samo eden od zakoncev, ki bi sicer oba lahko postala slovenska državljana, zaprosil za takšno državljanstvo. V občini Ajdovščina pa je manj kot polovica tistih prebivalcev iz drugih območij bivše Jugoslavije, ki so ob plebiscitu o neodvisni in suvereni državi Sloveniji imeli stalno prebivališče pri nas, zaprosilo za slovensko državljanstvo. Pravico do državljanstva bi, denimo, imelo okrog 1500 oseb na območju Ajdovščine, Vipave in drugih krajev v Zgornji Vipavski dolini, vloge, oziroma prošnje za slovensko državljanstvo pa je vložilo 650 oseb. Menijo, da je med tistimi, ki niso zaprosili za slovensko državljanstvo največ bivših oficirjev jugoslovanske vojske, ki so službovali oziroma prebivali v Ajdovščini in Vipavi. Tam so bile tudi njihove družine. Po narodnosti gre zvečine za Srbe in Črnogorce. Slovenke, ki so se omožile v Italijo (slednjih naj bi bilo kar nekaj tisoč), ostajajo tudi po novem za- konu o državljanstvu, slovenske državljanke. Ta status so namreč pridobile ob rojstvu, to je po svojih starših, ki so bili jugoslovanski, oziroma slovenski državljani. Vse interesentke imajo torej možnost, da .zaprosijo za nov slovenski potni list. Vloge lahko predložijo v občinah, kjer so se rodile, denimo v Novi Gorici, Ajdovščini, Sežani oziroma kjerkoli drugod v Sloveniji. Ko bo Slovenija morda odprla svoj generalni konzulat v Trstu, kar bo mogoče po italijanskem priznanju nove države, bi Slovenke (seveda tudi posamezni Slovenci, ki prebivajo v Italiji), tudi tam lahko vložile prošnje za pridobitev slovenskega potnega lista. Če se povrnemo k pridobivanju državljanstva Slovenije, je mogoče poudariti, da je bila država zelo širokogrudna s podeljevanjem državljanstva, kar je sicer v skladu z načeli in duhom plebiscita, ko se je Slovenija obvezala, da bo vsem, ki so se bodisi že ali ki se želijo dejavno vključiti v novo okolje, omogočila na hiter in razmeroma preprost način ureditev njihovega položaja. Vendar pa so posamezniki z nekaterimi dejanji in ravnanji pokazali, da podcenjujejo širokogrudnost in pripravljenost nove države glede podeljevanja državljanstva. Zelo veliko vlog je bilo na primer predloženih v mesecih novembru in decembru lani, iz česar je mogoče sklepati, da so mnogi do tedaj živeli v iluziji ali prepričanju, da je nova dr- žava Slovenija pač negotova politična tvorba ter da se zato ne kaže prenaglo opredeljevati za slovensko državljanstvo. Nadalje je bilo kar precej prošenj za pridobitev državljanstva napisanih ali podpisanih v cirilici, kar bi lahko kazalo na podcenjevanje slovenskega jezika in kulture. Mnogi pa so zaprosili za državljanstvo le zato, da bi dobili možnost za nakup družbenega stanovanja po ugodnih cenah. Tisti Neslovenci, ki so imeli pogoje, da glede na stalno prebivališče na dan plebiscita pridobijo slovensko državljanstvo, a za to niso vložili prošnje, bodo 25. februarja dobili status tujcev. Njihov položaj bodo pogojevali in omejevali razni predpisi, tako zlasti glede zaposlitve (denimo pri carinski in drugih državnih službah) in posedovanja nepremičnin. Takih tujcev bo že v prvem obdobju okrog 40 tisoč. Prosilci za pridobitev slovenskega državljanstva bodo odslej morali izpolnjevati strožje pogoje. Gre za oseb različnih zahtev, ki jih določata člena št. 10 in št. 12 Zakona o državljanstvu Slovenije. Med njimi je tudi pogoj o znanju slovenskega jezika, kar bo preverjala posebna komisija pri Ministrstvu za notranje zadeve Slovenije. Predsednica omenjene komisije je gospa Nada Končina, načelnica oddelka za osebna stanja v Upravi za upravno-pravne zadeve Ministrstva za notranje zadeve Slovenije- MARJAN DROBEŽ V novem letu Vam želimo polno uspeha in se Vam predstavljamo z novimi uslugami in storitvami, tako da bomo lahko tudi vnaprej uspešno in še hitreje ugodili vsem Vašim željam. jSranko ičuimipi MONTAŽA IN PRODAJA PARKETOV, LESTENCEV, OHIŠJA, ZASTEKLITEV, ZLOŽLJIVIH LESTEV ZA PODSTREŠJA IN STREŠNA OKNA podjetja ELLES. LESENE NOTRANJE UREDITVE - MANSARDE 34070 SOVODNJE OB SOČI (GORICA) DOLINA 7 - Telefon (0481) 882179 Razgovor z Rafkom Dolharjem, novoizvoljenim predsednikom SSG »Živeti bomo morali čim dostojneje z zagotovljenimi javnimi sredstvi« Pred nedavnim je bil imenovan nov upravni odbor združenja Stalno slovensko gledališče. Za predsednika sedemčlanskega odbora, ki ima triletno mandatno dobo, je bil izvoljen dr. Rafko Dolhar. Izbira se zdi posrečena, saj potrebuje ta naša osrednja kulturna ustanova res »dohtarsko« pomoč, da se reši že kroničnih »zdravstvenih« težav. Tolikokrat smo že zlišali za finančne težave v hiši na Ulici Petronio, da nas skoraj ne presenečajo več, včasih lahko celo podvomimo, da nekaj ni povsem v redu, če se naše gledališče kljub državnim prispevkom ne uspe izkopati iz težav. SSG se tudi zadnje mesece, tako kot v preteklosti, spoprijema s hudimi težavami, o čemer vedo verjetno največ povedati uslužbenci, ki ne prejemajo redne plače že od novembra. O teh in še drugih tegobah našega gledališča smo se želeli pogovoriti z novim predsednikom, začeli pa smo kar pri Društvu in »združenju« SSG, definicijah, ki nas včasih zavajajo. Mislim, da je res potrebno pojasnilo. Društvo slovensko gledališče je interna struktura, matica gledališča sicer, točneje pa zasebna ustanova. »Združenje« Stalno slovensko gledališče je javnopravna ustanova, deluje na podlagi statuta, ki so ga odobrile vse tri krajevne uprave. Nastala je na podlagi javnih ustanov in Društva. Ko govorimo o upravnem odboru, mislimo seveda na Združenje SSG. Za njegovo pravno ureditev oz. za postopek publicizacije smo se začeli zanimati pred dobrimi petindvajsetimi leti. Torej si se že tedaj ukvarjal z gledališčem... Bilo je enkrat proti koncu 60. let, tedaj sem bil občinski svetovalec, prišel pa sem v Gledališče, ker je moral biti prisoten po en človek iz vsake uprave. Lahko bi rekli, da smo sedaj v končni, zaključni fazi tega upravnega postopka, ki je trajal četrt stoletja in več. »Ustoličeval-na« seja s tedanjim županom Spac-cinijem je bila leta 1972, v gledališču je celo slika. Dolg postopek, če upoštevamo, da ima naše Gledališče še toliko težav! Ta postopek je bil počasen, kot so počasni vsi postopki v Italiji. Pri krajevnih upravah nismo iskali samo podpore, temveč tudi priznanje »primarnega gledališča«, ki naj črpa sredstva v celoti iz javnih uprav, brez druge pomoči. V dobrem in slabem smo to dosegli: odvisni smo v celoti od javnih prispevkov in uspeha, ki ga lahko doživi SSG s svojimi predstavami pri občinstvu. Marsikaj je bilo treba narediti v pričakovanju novega zakona. Ta zakon skoraj gotovo ne bo odobren v tej poslovni dobi parlamenta, imamo pa dekret. Vprašanje je, če imamo sploh interes, da odobrijo tak zakon, kot je dekret, ki sploh ne jemlje v poštev »skupnega kulturnega prostora«. Dekret predvideva ansambel 12 stalnih igralcev. Jih moramo črpati, jih sploh lahko črpamo iz zamejskega prostora? Tudi pisce in režiserje? Tu se pojavlja kopica drugih, nadvse delikatnih vprašanj: naj v petih, šestih postavitvah letno nastopajo vedno isti ljudje za šest, sedem let zaporedoma? Tu mislim tako na »premikanje« igralcev kot na eksploatacijo predstav izven našega drobcenega prstora. Nekaj bomo morali narediti, istočasno nam bo zakon moral nuditi možnost izhoda, ker nimamo zaledja, ki ga imajo gledališča v drugih italijanskih mestih. Naš prostor bi moral biti slovenski prostor. Važno je, da smo dosegli status primarnega gledališča, omejuje pa nas število predstav. Prispevkov smo lahko deležni samo na osnovi števila predstav, ki jih ansambel odigra v lastni hiši, konkretno v okviru abonmajev v Trstu in Gorici. Tvegamo, da bi morali odigrati nekatere predstave pred prazno dvorano, ne dajo pa nam možnosti, da bi za »svoje« predstave imeli tudi tiste, ki jih odigramo v Sloveniji. Manjšinski ambient je preozek, istočasno gledališče ne more biti samemu sebi namen, služiti mora širjenju in poglabljanju kulture. Če ne doseže občinstva, nima smisla. Lahko govorimo o repertoarju, o profesionalnosti in še o marsičem, a nič nima smisla, če ni občinstva, tistega istega občinstva, ki ga je razvadila televizija. Cilj nas vseh bi moral biti prav ta, da zagotovimo predstavam občinstvo, z drugega zornega kota, če želiš, da pritegnemo pozornost občinstva, brez katerega ni gledališča. Ne domišljam si, da bo upravni odbor našel vse odgovore, saj nimamo čarobne palice. Glavna skrb upravnega odbora naj bi bilo zagotavljanje sredstev. Tudi za to nimate skritih pomagal? Prejšnji upravni odbor je poskrbel, da nam ni pustil dolgov, to je že res. Žal prihajajo zagotovljena sredstva z veliko zamudo, zato si mora SSG preskrbeti denar od bank z jamstvi, kar seveda tudi nekaj - veliko - stane. Tudi zato je Gledališče vedno v težavah. S sredstvi, ki jih SSG prejema, je možno normalno, dostojno delovanje in življenje? S temi sredstvi bomo morali živeti čim bolj dostojno, prilagoditi bomo morali korak možnostim, drugače ne bo šlo, ne predstavljam si, da bi bil kak drug izhod. Čudežev ne znamo delati, nikoli ne bomo mogli živeti od abonmajev, torej bomo lahko zapravili, kar bomo prejeli, čeprav vsa gledališča v Italiji živijo na dolgovih, češ, denar bo že prišel. Ker ni dopustno, da bi ljudje delali za »veliko kulturo« brez plač, bomo pač morali živeti od prejetega. V prejšnjem 21-članskem upravnem odboru, so bili prisotni tudi igralci. Odbor je sedaj manjši. Dekret predvideva, da mora upravni svet sestavljati sedem oseb. In še nekaj, s čimer se morda vsi ne strinjajo: upravni svet je organ, ki mora upravljati, interesenti tega upravljanja ne morejo biti soudeleženi pri upravljanju. Mislim, da nas mora zanimati mnenje ansambla in tistih, ki delajo, mora biti sodelovanje med upravitelji in tistimi, ki uresničujejo program, a funkciji morata biti ločeni. Kakšne funkcije vse ima upravni odbor? Kot rečeno, skrbi za sredstva, ki jih nikoli ni dovolj, imenuje direktorja, odobri repertoar, ki ne more biti vsem pogodu, a ga lahko vsi kritizirajo. Skratka, same prijetne reči. Tvoja torej ni izključno častna funkcija? Mislim, da sem si naložil samo kopico težav, pri reševanju teh pa vedno nekomu stopiš na prste in je vedno nekdo nezadovoljen. Ne mislim, da ima ta funkcija kaj častnega, prej bi rekel, da predstavlja samo vrsto obvez in nalog, problemov. In prav gotovo tudi novi odbor ne bo mogel ali znal vseh rešiti. Razgovor zapisala NADJA KRISČAK Mafijska Italija v prijetni komediji teatrskega para Rossi-Riondino Pred slabim mesecem se je Dario Fo med svojo gledališko urico v Rossettiju zelo laskavo izrazil o novem teatrskem paru Paolo Rossi -David Riondino. Dejal je, da bi bila lahko njegova posinovljenca, tako sta mu blizu. O tej umetniški bližini smo se lahko na lastne oči prepričali te dni, vedno v Rossettiju, kjer je bila na ogled Komedija za dve liri, delo, ki ga je Paolo Rossi skupaj z režiserjem Giampierom Solarijem in R. Pi-ferijem povzel po Beraški operi Johna Gaya in drugih dvanajstih posnemovalcih angleškega dramatika. Glej naključje, med temi posnemovalci je tudi sam Dario Fo s svojo Opero dello sghignazzo, ki je bila prav tako uprizorjena v Rossettiju. Fo se jt takrat obregnil ob kamero, ob rešetaste (bolj kot rešetkaste) italijanske zapore. Tudi Rossi in njegovi so se lotili tistih žgočih tem, ki sedaj razburjajo italijansko javnost: korupcija, pokvarjenost javnih upraviteljev, mafijo, droga, rasizem. Vse so zaobjeli v zgodbo-komedijo, ki jo »za dve liri« poje, pripoveduje, nadrealistično zapleta in urejuje šansonjer David Riondino. V zgodbo vplete protagonista, odvetnika Itala Denunzia (Paolo Rossi), ki se do konca ne more rešiti pevčevega prekletstva. Rossi in še drugi igralci (med katerimi izstopa njegova odrska žena, čudovita Lucia Vasini) sprotno ustvarjajo komične situacije, pojejo (glasbeno kuliso je opremil Enzo Jannacci), plešejo, mnogokrat tudi improvizirajo (kar je na premierski predstavi sicer ne prav številno občinstvo pozdravljalo s toplimi aplavzi). Zgodba pri tem izgublja svoj pomen, vse bolj se preveša v kič, kar tudi učinkovito ponazarja pop art scena Sergia Tra-montija, v krog shizofrenega izvajanja. Šlo je skratka za prijetno gledališko predstavo, polno zbadljivega humorja, v kateri je izvajalska veličina »milanskega Woodyja Allena« Paola Rossija obratno sorazmerna z njegovo pigmejsko telesno višino. m.k. Po šestnajstih letih spet na odru tržaškega gledališča Delibesova pravljična Coppelia v Verdiju z uglednima gostoma iz milanske Scale Po šestnajstih letih (leta 1976 sta bila protagonista slovita baletnika Roland Petit in Liliana Gosi) je spet prišel na deske tržaškega Verdija Delibesov klasični balet Coppelia, katerega nastanek sodi v čas zahajajoče romantike in nastajajočega akademskega baletnega vir-tuozizma, zlasti ženskega, ki je v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja uveljavil številne vrhunske plesalke, kot so bile Taglioni, Carlotta G risi, Fanny Elssler in predvsem Fanny Cerrito, žena plesalca in koreografa Arthura Saint-Leona, ki je skupno s Charlesom Nuitter-jem tudi zasnoval prvo koreografsko realizacijo Coppe-lie (leta 1870). Pri Coppelii gre za takoimenovani akcijski balet, v katerem se prepletata klasični balet in mim, gre torej za telesno gibno interpretiranje zgodbe, v tem primeru freudovsko fantastične Hofmannove pripovedke Der Sandman (Peščeni človek) iz njegovih Fantastičnih pripovedk iz leta 1817. V njej pripoveduje Hoffmann zgodbo o mladem poetu Nathanaelu, ki ga mučijo psihične travme iz otroštva in mu preprečujejo, da bi bil srečen v svoji notranji razdvojenosti. Balet Coppelia ponazoruje Hoffmannovo dramatično pripoved v drugačni, bolj sproščeni luči, na takorekoč komedijski način z veselim koncem, pri tem pa ohranja na neki način freudovsko psihološko bistvo zgodbe s pomočjo mehanične lutke Coppelie, da bi z njo dokazal toplino živega bitja (Swanilda) kot nosilca prave, čiste ljubezni, ki v epilogu združi Swanildo in Nathanaela, katerega v baletu pooseblja Franz. Glasba Lea Delibesa se v celoti podreja baletnim zakonitostim, zato igra pomembno vlogo kot spremljevalni dejavnik in sointerpret plesa in mirna in njune koreografske interpretacije, ki je pač v neprimerno večji meri odvisna od inventivnosti vsakokratnega snovalca. Tokratno koreografsko postavitev je oskrbel Roberto Fascilla sicer za rimsko operno gledališče, vendar v izvedbi stalnega baletnega zbora gledališča Verdi s solističnim deležem dveh pomembnih baletnikov iz milanske Scale - oba »etoiles« - Orielle Dorelle v vlogi Swa-nilde (v alternaciji bo to vlogo plesala Marina Nossova) in Marca Renouarda v vlogi Franza. V pomembnejših solističnih vlogah so nastopili še Giuseppe Principini kot Coppelis, Linda Parenzan kot Coppelia, Cristina Pit-toni, Giorgia Cappelli in še nekateri drugi. Čeprav ne bi mogli reči, da je bila izvedba na kakšni posebni vrhunski ravni, je vendarle bila v celoti dopadljiva ne le po zaslugi solističnih virtuozizmov, pač pa tudi po zaslugi tržaškega baletnega zbora, ki je v kolektivnih plesnih prizorih pod vodstvom Giuliane Barabas-chi deloval dovolj prožno, sveže in ubrano. »Etoil« Ori-ella Dorella je potrdila že znano virtuoznost v obvlada- nju plesnih elementov, eleganco in zanesljivost v plesu na konici prstov, vendar je njena Swanilda bila le nekoliko prehladna v ustvarjanju romantičnega ozračja zgodbe. Marc Renouard je impresioniral v svoji fizični baletni pojavnosti tako v solo plesih kot z zborom, kljub nekaterim manj zanesljivim trenutkom. Imenitno kari-katurno komično plesno figuro demonskega Coppeliusa je poustvaril Giuseppe Principini. Koreografija Roberta Fascille je slonela na dosledno klasični interpretaciji brez kakšnih posebnih inventivnosti. Bila je čista in usklajena z enostavno sceno Roberta Lagana. Orkester gledališča Verdi je vodil hišni dirigent Gu-errino Gruber z ne ravno prefinjenim interpretiranjem scenskega romantičnega kolorita in z občasnim zvočnim predimenzioniranj em, ki ni vedno koristilo prožnosti odrskegfa dogajanja. Občinstvo je izvajalce večkrat nagradilo z aplavzi tudi na odprti sceni in zlasti ob zaključku predstave, ki je pokazala, da ima baletna umetnost v Trstu veliko navdušencev. j.k. V Cankarjevem domu za pregnane Hrvate V ljubljanskem Cankarjevem domu bo jutri (ob 20. uri) prireditev za pomoč prebivalcem Hrvaške, ki so morali zapustiti prizadeta področja. Poleg prodajne razstave del, ki so jih poklonili znani slovenski in hrvaški likovni umetniki, bo v Gallusovi dvorani koncert, na katerem bodo prav tako sodelovali najuglednejši slovenski in hrvaški glasbeniki, skupine in solisti. Skoraj glavno besedo bo imel Big Band TV Slovenije, ki bo pod vodstvom Jožeta Privška zaigral nekaj skladb sam, spremljal pa bo tudi pevce Zdenko Kova-čiček, Ditko Haberl in Branka Blačeta, Arsena Dediča, Draga Dikli-ča, Gabi Novak. Ob zvokih Big Banda bosta tudi zaplesala plesna para ljubljanskega Kluba Kazina Jasna Gradisar in Roki Česen ter Katarina Venturini in Andrej Škufca. Ob spremljavi Komornega orkestra TV Slovenija pod vodstvom Nade Matoševič bodo nastopili flavtist Zoran Brajša, trobentarja Stanko Arnold in Anton Grčar, tenorist Branko Robinšak in basist Franjo Petrušanec. Drugi gostje prireditve bodo še organist Hubert Bergant, ki bo tudi spremljal sopranistko Liljano Molnar-TalajiČ, kitarist Darko Petrinjak, Novi ljubljanski godalni kvartet. Slovenski oktet, New Svving Ouartet, svet klasičnega baleta pa bosta predstavljala par Nena Vrhovec in Vojko Vidmar ter solistka Vesna Butorac-Blače. Razstava Lojzeta Logarja v Rožni dolini Slika kot samostojno erotično telo Po daljšem časovnem presledku se z razstavo akrilov na platnu in grafik v goriškem prostoru v novi prodajni Galeriji Unika v Rožni dolini ponovno predstavlja akademski slikar Lojze Logar. Avtor je že več kot dve desetletji aktivno prisoten v slovenskem prostoru in njegovo delo je priznano tudi z nagradami na mednarodnih bienalih v Baden Badnu, Bradfordu, Ljubljani in drugod. Leta 1970 je dokončal grafično specialko pri prof. R. Debenjaku in prof. M. Pogačniku in se od leta 1974, kot štipendist DAAD-a izpopolnjeval še v Berlinu. Danes živi in dela v Ljubljani, kjer je docent za grafiko in slikarstvo na ALU. Logarjev likovni svet je pravljični svet barv, njihovih konotacij in simbolov vrednosti. Barvni spekter čistih barv in določenih - zanj značilnih odtenkov ažurne, vijolične in roza, je nosilec zavestnih in nezavednih intenc slikarja, ki v procesu vehementne in impulzivne ustvarjalne kreacije postane ključno neposredno pripovedno, opozarjajoče in pomirjujoče likovno sredstvo. Likovne forme ne stremijo k zunanji narativnosti in fizičnemu odslikavanju sveta, ki ga živi in doživlja, ampak so izrazito miselno naravnane prek lastne bivanjske skušnje v občem, v osebnem dialogu, v samozavestni emocionalni distanci, ki v simbiozi z pigmentnimi vrednostmi sooblikujejo rešitve do faze, ko se barvno izražanje osamosvoji in njegove prvine določajo temo in vsebino. Dinamika erotičnih simbolov, upodobljenih v kon- trastu med trdoto in mehkobo, ostrino ih zaobljenostjo, postane svojska Logarjeva ikonografija, ki ga spremlja tudi v sedanji fazi ustvarjanja. Ali kot je napisala umetnostna zgodovinarka Olga Butinar Čeh: »Pred nami je ustvarjen no7 pulzirajoči element, to je celotna sliko, ki deluje kot samostojno erotično telo-To ni ilustracija erotike, ampak je ustvarjeno popolnoma novo pojmovanje erotizma, prežeto z napetostmi in vibracijami, z ostrinami in mehkobami tet zalito z energijo barvne palete. Tako, da delujejo njegove slike sveže, sočno, so vesele, polne leska, bleščave, polne so življenja, toplote, moči, ki nam pohaja, kot da bi nam slikar hotel dati nekaj, kar vedno bolj izginja in se izgublja v našem vsakdanu.« njveS MAR VIN Sinoči v Trstu v 14. kolu košarkarske C lige Jadranu TKB vendarle točki Sinoči v 14. kolu košarkarske D lige Kontovelci odlični Jadran tkb - gabri elle 85:80 (49:25) JADRAN TKB: Crisma 2, Oberdan 8, Pregare 12 (6:6), Čuk 33 (9:12), Pertot 3 (1:1), Merlin 2, Rauber 13 (1:1), Smotlak 11 (5:8), Sosič 1 (1:2), Ažman; trener: Drvarič. GABRI ELLE PIOVE Dl SACCO: Gallocchio, Trivellato 6 (1:3), Pasini 15 (6:9), Mezzalana 8 (3:6), Conte, Seno 20 (4:4), Muneratti 4 (0:2), Chinello 5 (1:2), Ceccon 12, Cavaldono 11 (1:2); trener: ^ianeilo. SODNIKA: Gon in Gheno (Benetke). pM: Jadran 23:30, Gabri Elle 16:28. ON: Jadran 25, Gabri Elle 27. TRI TOČKE: Rauber 2; Cecconi 2, Seno 2, Trivellato 1, Mezzalana 1. Po prvih dvajsetih minutah igre na včerajšnji Jadranovi tekmi z ekipo Gabri Elle Piove di Sacco je malokdo pričakoval tako izenačeno igro v nadaljevanju. Jadranovci so v prvem delu brez težav polnili nasprotnikov koš (Čuk 14, Oberdan in Smotlak po 8 točk), v obrambi pa so dobro pokrivali najnevarnejše strelce gostujoče ekipe (Seno 4, Pasini 6). Razlika v koših se je bliskovito večala (20:10, 26:12, 38:18), edino težavo je trener Drvarič imel glede drugega »play-makerja«. Dean Oberdan je odlično igral, Marco Crisma pa se ni znašel proti agresivni obrambi gostov. Tudi drugi polčas se je ugodno začel za »plave«, ki so več minut ohranili visoko prednost, kljub slabši igri v obrambi. Do neverjetnega preobrata pa je prišlo med 25. in 29. minuto, gostje so našim neverjeten delni izid 17:0 in se tako približali na same štiri točke (53:49). Smotla-kov koš, večja zbranost v obrambi in trojka Rauber j a so bili povod za ponovno Jadranovo reakcijo. Naši so namreč v 33. minuti povedli za 14 točk (63:49). Odtlej pa je bila prednost naših od 12 do 7 točk, tako da zmaga ni bila več v dvomu. Od posameznikov bi predvsem omenili Deana Oberdana, ki je odlično vodil ekipo, kljub nasprotnikovi agresivni mož-moža obrambi. Ob njem je bil neustavljiv Mauro Čuk (33 točk, 10:15 v metu), medtem ko so ostali le občasno igrali, kot znajo. Pod košema je bil učinkovit Aleks Smotlak. Kot običajno pa se je pri lovljenju odbitih žog izkazal Sandi Rauber. (V. Jogan) Namiznoteniški turnir v Parmi Krašovci izvrstni Krasovi zastopniki so več kot spodbudno pričeli svoje nastope na vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Parmi, ki nosi oznako »kriterij«. Med mlajšimi pionirkami so namreč Krasove zastopnice osvojile kar vsa prva tri mesta: zmagala je Katja Milič pred Vanjo Milič in Eriko Radovič. V 3. kategoriji je bila Monika Radovič tretja in si je torej priborila pravico,'da danes nastopi še v 2. kategoriji. Med fanti je v 3. kategoriji Igor Milič pristal med prvo osmerico, kar mu je omogočilo, da je že včeraj igral še v 2. kategriji. V 1. kolu je bil uspešen, žal pa se je v 2. kolu srečal z odličnim Mon-dellom in izgubil. CB UDINESE - KONTOVEL 77:82 (35:44) KONTOVEL: Budin 3 (1:3), Rebula 2, Š. Gulič 25 (7:9), D. Gulič 2, Sterni 2, Grilanc 13 (3:5), Čuk 14 (4:8), Paulina 11 (5:10), pregori 10 (0:1). PON: Čuk (40), Paulina (40). Kontovelci so v predzadnjem kolu prvega dela košarkarskega prvenstva D lige sinoči v Vidmu osvojili zlata vredni točki v boju proti izpadu. Naši so v prvem polčasu igrali zares dobro, tako v obrambi kot v napadu. V nadaljevanju pa so gostitelji ostro reagirali in v 33. min. prvič povedli na 65:63. Štiri minute kasneje pa so že vodili za pet točk (71:66). Vse je že kazalo, da je usoda naših zapečatena. Tedaj pa so naši pokazali veliko zrelost in po minuti, ki jo je zajhteval trener Marko Ban, uredili svoje vrste: v obrambi so postavili nasprotniku izredno gibčno in močno cosnko obrambo, v napadu pa so igrali izredno preudarno. Tako so z delnim izidom 12:2 povedli na 78:75, da bi nato tudi povsem zasluženo zmagali. Za ta zelo pomemben uspeh je treba pohvaliti moštvo v celoti, boljši od stalih pa sta bila v napadu Štefan Gulič in Ivo Grilanc, v obrambi pa se je izkazal Robi Paulina. Promocijsko prvenstvo Presenečenje v Nabrežini SOKOL - BOR RADENSKA 73:72 (33:38, 66:66) SOKOL: Terčon 11, Buzan, Gruden, Klanjšček 6, Devetak 18, Dolhar, Sedmak 2, Ušaj 5, Starc 27, Kojanec 4. BOR RADENSKA: Perčič 6, Debe-ljuh 10, Persi 10, Barini 8, Smotlak 19, Bajc 11, Pecchi 1, Poretti 2, Tul 5, Simonič. TRI TOČKE: Starc 3, Devetak 1, Terčon 1. PON: Sedmak (34), Terčon (36), Perčič (45), Kojanec (45). Na sinočnjem derbiju v Nabrežini je prišlo do pravega presenečenja: sokolove!, ki so resnici na ljubo »najgudo-nejše presenečenje« v tej ligi, so premagali kar vodilno moštvo Bor Radenska, ki je tako po 11 kolih okusil prvi poraz. Res je, da so borovci nastopili brez Pierija, to pa ne zmanjšuje vrednosti Sokolove zmage, ki so se srčno vrgli v boj že od samega začetka tekme. Srečanje je bilo zelo izenačeno, čeprav so gostitelji v prvem polčasu grešili celo vrsto prostih metov. Borovci so to hibo domačinov spretno izkoristili in rahlo povedli. Tudi v drugem polčasu se je bil oster boj za vsako točko, naposled pa so gostje le povedli za pet točk. Domačini so nato reagirali in uspelo jim je izenačiti ter tako izsiliti podaljšek, v katerem so bili priseb-nejši ter zmagali s točko razlike. Pri nabrežinskem moštvu se je najbolj izkazal Damir Starc, ki je odlično vodil svoje moštvo, poleg tega je bil tudi s 27 točkami najboljši strelec srečanja. Pri gostih pa je največ pokazal Robi Smotlak, ki je bil tudi najboljši strelec svoje ekipe. (N. P.) BREG - LEGA NAZIONALE 78:79 (32:45) BREG: Kovačič 8 (2:2), Korošec 27 4:7), Corbatti 15 (3:5), Kneipp 8 (2:3), Ferluga 8 (4:4), Žerjal 4 (2:2), Bandi, M. Salvi 6, A. Salvi, Canciani 2. TRI TOČKE: Corbatti 1, Korošec 1. Bolj kot obe ekipi sta se včeraj v Dolini nedvomno izkazala »moža v sivem«, ki sta krepko oškodovala naše. Brežani so sicer v drugem polčasu igrali kot prerojeni in zlasti sta se odlikovala Fabrizio Korošec kot strelec in pavel Ferluga kot vodja akcije naše ekipe. Tudi to pa nič ni pomagalo, da bi naši zmagali. DOM - GRADO 65:76 (26:38) DOM: Grusovin 4, Dornik, Kocjančič, Ambrosi, Orzan 13 (1:3), Semolič 8 (3:10), Pečanac 2, Bric 24 (2:2), Battello 4, Jarc 10 (4:7). PON: Grusovin (34), Bric (37), Dornik (39), Semolič (39). ON: Dom 39, Grado 27. Domovci so v prvi tekmi letošnjega leta na domačem terenu izgubili proti močni ekipi iz Gradeža. V prvem polčasu so gostje takoj povedli, ki so ga potem obdržali do konca. Do sedme minute so bili naši enakovreden nasprotnik (9:12), v nadaljevanju pa so bili igralci Gradeža uspešnješi v vseh elementih igre in končali polčas z 12 točkami razlike. V začetku drugega dela so Devetakovi varovanci zaradi neučinkovite igre zaostajali že za 17 točk (38:55), potem pa so se z odločnejšo obrambo in večjo zagrizenostjo približali naspor-tniku na 7 točk (v 37. min. 57:64). Zaradi netočnega izvajanja prostih metov jim je v predzadnji minuti uspelo le zmanjšati zaostanek na pet točk (61:66). V razburljivi končnici tekme so gostje izkoristili vrsto prostih metov in zasluženo zmagali. Tokrat se je najbolje odrezal Valter Bric, ki je kljub dolgi odsotnosti zaradi poškodbe ramena dosegel 24 točk.(A. F.) Nogometno prvenstvo under 18 Breg ni imel sreče BREG - PIERIS 0:1 (0:0) BREG: Gregori, Ota, Strain, Švab, Sancin, Luisa, Reia, Bandi, Mauri, Roc-chetti, Laurica (Rapotec, Mondo, Majevski) Letošnje leto se je za Brežane žal začelo s porazom, ki so ga doživeli prav v zadnji minuti včerajšnjega zaostalega srečanja proti prvouvrščene-mu Pierisu, čeprav so odigrali eno izmed najboljših tekem v letošnjem prvenstvu. Igra je bila zanimiva in hitra. Gostje so začeli v napadu, medtem ko so plavi v protinapadu s hitrima Maurijem in Lauricao zapravili lepi priložnosti. V 2. polčasu so plavi pokazali več odločnosti in imeli tudi nekaj priložnosti. Žal so jim proti koncu začele pohajati moči in prav v poslednji minuti so igralci Pierisa premagali. Gregorija. Vseeno si Brežani zaslužijo pohvalo, saj so dokazali, da upravičeno sodijo v vrh lestvice. (E. B.) Borove odbojkarice zapravile vodstvo z 2:0 BOR TOMBOLINI DRINKS - CUS PD 2:3 (15:13, 17:15, 12:15, 6:15, 12:15) BOR TOMBOLINI: Nacinovi, Maver, Ažman, Vidali, Grbec, Stoper, Čok, Vitez. Borovke so si sinoči zapravile priložnost, da bi osvojile drugi par točk, saj so v tekmi z neposrednim tekmecem za obstanek že vodile z 2:0. Plave so začele solidno, čeprav še naprej nastopajo okrnjene, tokrat pa je Traettinovo nadomestila Vidalijeva. Prvi niz je bil izenačen vse do rezultat 9:9, nato pa so gostje povedle kar s 13:9, a set je vendarle pripadel gostitlejicam, ki so v finišu z Nacinovijevo na servisu nadoknadile ves zaostanek. Zelo napet je bil tudi drugi niz, v katerem plavim začetno vodstvo s 6:2 ni zadostovalo za mirnejši razplet. Pri 14:13 so si borovke zapravile zaključno žogo, nato pa je set-žogo imel CUS Padova (15:14), a set je le pripadel borovkam. Od tretjega niza je učinek v domači ekipi vse bolj padal. Dotlej zanesljiv sprejem servisa se je bistveno poslabšal, s predvidljivimi napadi pa borovke niso mogle presenetiti nasprotnikove obrambe. Slabše so tudi blokirale, obramba pa je bila neučinkovita. Tretji in četrti niz sta tako pripadla CUS Padovi. V tie breaku je bila plavim usodna majhna kriza sredi niza. Pri rezultatu 6:6 so gostje dosegle dve točki, po menjavi igrišča pa še eno, to prednost pa so v bistvu obdržale do konca. Plave so sicer spet vzpostavile ravnotežje, vendar pa so točke dosegle le takrat, ko so imele servis nasprotnice. Peterlinove tretjeligašice prepričljivo strle odpor Chioggie Slogašice spet kot po olju KOIMPEK - VOLLEV CHIOGGIA 3:0 95:7, 15:10, 15:7) . ROlMPEX: Chiocchi, Fabrizzi, Garbi-Gregori, Grgič, Mijot, Pertot, Sosič, Starc, škerk, Ukmar. Koimpex je svoj šesti prvenstvi par °čk osvojil po 50 minutah igranja. * taboru naše ekipe je sicer pred tek-1110 vladala precejšnja zaskrbljenost, saj bolezni med tednom precej otežkoča-6 redno vadbo in so nekatere igralke Prbjle na tekmo brez treninga, trener Peterlin je včeraj potrdil atipič-0 Postavo, ki je pred tednom dni prelagala ekipo CUS iz Vidma, to je Jano bjot v vlogi pomožne podajačice_ in t arbaro Gregori kot krilno igralko. Šes-^erka je pokazala že precejšnjo uigra-• °st' tako da so dogodki na igrišču razvita *' k°t ie bilo zaželeno. Chioggia sicer azpolaga z dokaj nevarnim napadom s j .a, znano pa je bilo, da je njena šibka Sp a sprejem in da torej točno usmerjen ^is napad lalfko onemogoči, ali vsaj otežkoči. Koimpexove igralke so sinoči zelo ostro servirale in tako že v kali zatrle marsikatero iniciativo svojih nasprotnic. Poleg tega je Koimpex včeraj tudi dobro napadal, tako da je tekma resnično potekala v eno samo smer. Izjemo je predstavljav le drugi set, ki je bil nekaj časa sicer izenačen, a so v pravem trenutku naše igralke le vzpostavile pravilno ravnotežje sil in potem tudi v zadnjem nadigrale svoje nasprotnice. Spodbuden nastop Koimpexa torej, ki bo zdaj dve koli zaporedoma moral igrati v gosteh. (Inka) V moški C-l ligi Plavi brez moči NOVA GENS - BOR AGRIMPEX 3:0 (15:6, 15:5, 15:11) BOR AGRIMPEX: Rudež, Furlanič, Gombač, Paganini, Marega, Del Turco. Na gostovanju v Noventi Padovani je bilo praktično nemogoče, da bi borovci premagali več kot dobro ekipo Nova Gens, ki je imela pred tem neposrednim obračunom 14 točk in spada prav gotovo med boljše nasprotnike v skupini. Ne glede na to pa bi lahko Tržačani iztržili precej več, če bi, denimo, imeli bolj natančen sprejem, še posebej kar zadeva prvih dveh nizov. V nadaljevanju so gostje uredili svoje vrste in v tretjem setu je bil dvoboj povsem izenačen vse do rezultata 11:10. Najboljšo igro smo videli prav v tem nizu in pri omenjenem rezultatu so gostitelji morali kar devetkrat servirati, preden šo izbojevali 12 točko. Gostje pa se žal niso več »odlepili« od enajstice, čeprav so potem še šestkrat prišli do menjave servisa. V končnici niza je bil spet usoden sprejem servisa in poraz je bil neizbežen. Borovci so za nameček nastopili okrnjeni. (G. F.) ^ sinočnjih srečanjih v ženski odbojkarski C-2 ligi Našima ekipama ne gre od rok ALTUra „ sokol INDULES 3:1 115:8, 15:9, 6:15, 15:13) S°k°l INDULES: Ušaj, Pertot, idali, Marucelli, Lara in Tanja Mas-Brumat, Drasič, Ciocchi, Legiša. tj ^°kolovke so sinoči doživele četrti Z?P°redni prvenstveni poraz. Pro-hi (,*ru90uvrščeni Alturi menda res bilo mogoče pričakovati uspeha, kni ar tu(B kar se tiče igre niso solin ?v^e pokazale napredka. Pokra-ski derbi v telovadnici šole Don hič'* -i6 bi* namreč na nizki tetini‘j11 ravni in edina prava zasluga , stiteljic je ta, da so v bistvu greši-®anj od sokolovk. la t Prvih dveh nizih Altura ni imele ezkega dela, kajti Nabrežinke so j. ^‘dkokdaj organizirale učinkovit »dv u' P°ie9 tega pa so izgubile vse sist °i6<< ob mreži- Tudi prehod iz n0,eiPa 5:1 na sistem igre z dvema tpe aiačema (Marucellijevo je nado-Ijpn ua Vidalijeva) ni obrodil zažene j sadov. Kazalo je bolj slabo in hih' Pričetkom tretjega niza ne bi les Ce stavil na zmago Sokola Indu-Pa n,t* Počenega groša. Nabrežinke (,(liSo se tedaj uspešno naslonile na no 0r07.ip lfi tim iti čo nrartctaialn . j - orožje, ki jim je še preostajalo shiran servis. In res, nasprotnikov teueiem je zašel v krizo, to je gosti-str;1Ce Precej zmedlo, na Sokolovi Vit, Pa sta se borbenost in učinko- sjeri . Povečali. Pred pričetkom na-hebie9a niza je bil izid tekme spet y°tov. Sokolovke so že vodile z 8:4, a so se pustile dohiteti. Med rezultatoma 8:8 in 11:11 je bilo potrebno opraviti skoraj dve popolni rotaciji igralk na servisu, v zadnjih živčnih, zmedenih, a napetih akcijah pa so bile gostiteljice spet prisebnejše. »Ne igramo tako kot lani«, je po srečanju ugotavljal trener sokolovk Peter de VValderstein, »razlika med ekipama je bila tokrat zlasti v sprejemu servisa, poleg tega pa v prvih dveh nizih preprosto nismo servirali. V 3. in 4. setu smo servirali učinkoviteje, toda lani smo ponavadi na tekmah dosegali s servisom po pet direktnih točk na set, zdaj pa smo lahko zadovoljni, če pet točk dosežemo na vsej tekmi.« (ak) AUSA PAV CERVIGNANO - KMEČKA BANKA 3:0 (15:8, 15:10, 15:11) KMEČKA BANKA: Zavadlal, Vižintin, Marassi, Braini, Krašček, Lu-visutti, Bajt, Sošol Goriška šesterka Kmečke banke je doživela nov, pekoč poraz proti ekipi, ki se uvršča že proti spodnjemu delu lestvice. Spodbudno je sicer, da našim dekletom ne manjka volje do zmage, 'borbenosti in požrtvovalnosti, kar so pokazala tudi sinoči, a žal vse to ne zadošča: še vedno namreč vse preveč pešajo v vseh elementih igre. Tudi lani se je dogajalo nekaj podobnega, vendar so zatem težave le probrodili. Sedaj pa zgleda, da je letošnja kriza precej globlja. (R. I.) Goričani so sinoči povsem nadigrali drugouvrščenega Povoletta Velika zmaga Valprapora Imsa VALPRAPOR IMSA - POVOLETTO 3:0 (15:6, 15:8, 15:12) VALPRAPOR IMSA: A. in M. Feri, Berzacola, Buzzinelli, Lutman, Koršič, Superga, Petejan, Paoletti, Palin, Pecora-ri, Florenin. V zelo pomembni tekmi so goriški odbojkarji sinoči v telovadnici Kulturnega doma pred velikim številom gledalcev popolnoma nadigrali ekipo, ki je do zdaj izgubila samo proti vodilnemu Pordenonu. Valprapor Imsa je tekmo začel resnično v velikem slogu. Z dobrimi servisi v skoku Palina in Aleša Ferija je v dobršni meri onesposobil nasprotnikov napad, ko pa je Povoletto le uredil svoje vrste, je naletel na resnično neprebojen blok. Servis in blok sta bila torej ključ sinoč- nje prestižne zmage valpraporcev, po kateri je boj za napredovanje zdaj povsem odprt, vanj pa se je polnopravno spet vključila tudi štandreško-briška šesterka. Prvi niz je bil pravi monolog gostiteljev, ki so bili stalno v vodstvu. Drugi niz je bil izenačen le na začetku, ko je Povoletto vodil do rezultata 6:4. Težje je šlo Goričanom v tretjem nizu. Furlani so zbrali vse svoje moči in povedli z 8:4, vendar pa so jih gostitelji pri osmi točki tudi dohiteli. Trener Valprapora Imsa Zamo je zamenjal kar tri igralce iz standardne šesterke in priložnost so dobili (ter jo tudi izkoristili) Buzzinelli, Mitja Feri in debitant v C-2 ligi Paoletti. Skratka, dober nastop in veliko slavje valpraporcev. (Zip) ROZZOL - OLVMPIA CDR 3:1 (15:9, 15:12, 13:15, 15:5) OLVMPIA CDR: S., J. in A. Terpin, B. in G. Sfiligoj, Magna, Petejan, Cotič, Vogrič, Komjanc, Dorni. 01ympia CDR je sinoči v Trstu doživela nepričakovan poraz proti sicer nevarnim »starim mačkom« Rozzola, ki pa ne sodijo med boljše ekipe v ligi. Res je sicer, da so tokrat Tržačani zaigrali dobro (tekma je bila vseskozi zanimiva in napeta), a res je tudi, da je 01ympio CDR v ključnih trenutkih srečanja oškodoval sodnik, kar je slovenske odbojkarje precej iztirilo. Zlasti velja to za zadnji niz, v katerem so povsem popustili. Igralci Glympie CDR se bodo svojim gledalcem skušali za sinočnji spodrsljaj oddolžiti že prihodnjo soboto, ko bodo doma igrali proti vodilnemu Volley Pordenone. V rokometni C ligi Lahka zmaga Krasa Trimac KRAS TRIMAC - S. DONA 25:15 (15:8) KRAS TRIMAC: Legiša, Rossi, Oberdan 4, Raseni 7, Rocca 5, Vremec 1, Milič 2, Fonda 1, Fugliani 3, Kozlovič 2. V 4. kolu rokometne C lige je Kras Trimac zmagal brez težav. Tekma je potekala enosmerno, v kolikor je bila premoč krasovcev kostantna. Krasova ekipa je nastopila v dokaj okrnjeni postavi, od posameznikov se je vsekakor najbolj razigral Raseni. (Pjotr) V slovenskem derbiju moške odbojkarske D lige v Sovodnjah Soča Sobema boljša od Sloge SOČA SOBEMA - SLOGA 3:2 (15:7, 15:12, 6:15, 5:15, 15:11) SOČA SOBEMA: Š., M. in I. Čotic, M. in I. Tomšič, Battisti, Muscau,. Čavdek, Klede, Černič, Pellegrin, Pahor. SLOGA: Kerpan, Maver, Pahor, Riolino, M. in D. Kralj, Strain, Jercog, Božič, Cisolla. Slovenski derbi v sovodenjski telovadnici med Sočo Sobema in Slogo si je ogledalo številno občinstvo. V prvem in drugem nizu so sočani zaigrali odločno in zbrano. Z dobrimi servisi so spravili nasprotnika v težave, mu tako onemogočili učinkovito gradnjo igre in s hitrimi kombinacijami presenetili tržaško obrambo. V nadaljevanju so domači popustili, predvsem v koncentraciji, kar so izkoristili"slogaši, ki so nadoknadili prva dva izgubljena seta. V tie-breaku pa so sočani zaigrali kot prerojeni, bili so prisebnejši, v odločilnih trenutkih in pospravili dragoceni točki. (Poldo) Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 15 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29.2.1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067 dnevnik nedelja, 12. januarja 1992 I TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V moškem smuku zu svetovni pokal v Garmischu Wasmeier spet zmagal po 5 letih Danes v italijanski nogometni A ligi Tokrat brez derbijev GARMISCH-PARTENKIRCHEN -Po petih letih je Nemec Markuš Was-meier znova osvojil zmago v smuku za svetovni pokal. Solidno 6. mesto je zasedel Švicar Accola in tako dokazal, da je trenutno najbolj popoln tekmovalec v belem cirkusu. Italijanom včeraj ni šlo: najboljši, Ghedina, je bil šele šestnajsti. To so bile glavne značilnosti včerajšnjega smuka, ki bo ostal v spominu tudi zaradi številnih padcev in presenetljivih uvrstitev. Proga je bila namreč izredno slaba: snega je bilo malo, zato pa ni manjkalo ledu, a najhuje so jo skupili Skaardal, Boyd in Huber, za katere se je sezona končala. Danes bo na vrsti superveleslalom, jutri pa slalom. Vrstni red: 1. VVasmeier (Nem.) 1’50"58; 2. Ortlieb (Av.) po 0"06; 3. Ta-uscher (Nem.) 0"77; 4. Stemmle (Kan.) 0”89; 5. Heinzer (Švi.) 0'96; 6. Mahrer (Švi.) 0'97; 7. Thorsen (NorJ 1 '08; 8. Kitt (ZDA) ITI; 9. Accola (Svi.) 1"27; 10. Girardelli (Luks.) 1"31; 11. Podivin-sky (Kan.) 1"55; 12. Gigandet (Švi.) 1 82; 13. Rzehak (Av.) 1"98; 14. Simon-lehner (Av.) 2"00; 15. Hoeflehner (Av.) 2"08; 16. Ghedina (It.) 2”14. Skupni vrstni red za SP: 1. Tomba (It.) 800 točk; 2. Accola (Švi.) 712; 3. Girardelli (Luks.) 442; 4. Jagge (Nor.) 346; 5. Furuseth (Nor.) 344; 6. Heinzer (Švi.) 258; 7. Locher (Švi.) 237; 8. Pieren (Švi.) 227; 9. Bittner (Nem.) 207; 10. Roth (Nem.) 206; 11. Kitt (ZDA) 195; 12. Von Griinigen (Švi.) 188; 13. Ortlieb (Av.) 185; 14. Skaardal (Nor.) 183; 15. VVasmeier (Nem.) 181; 16. Spampatti (It.) 179; 17. De Crignis (It.) in Gerosa (It.) 170; 19. Bergamelli (It.) in Piccard (Fr.) 162. Vrstni red smuka za SP: 1. Heinzer (Švi.) 211; 2. Kitt (ZDA) 195; 3. Ortlieb (Av.) 178; 4. Stock (Av.) 160; 5. VVasmeier (Nem.) 140. Seizingerjevi smuk v Schrunsu SCHRUNS (Avstrija) Potem ko je decembra zmagala na superveleslalomu v S. Caterini Valfurvi, je 19-letna Nemkinja Katja Seizinger včeraj osvojila svojo drugo zmago v sezoni, prvo v smuku. Seizingerjeva je obenem prevzela vodstvo v smuku za SP, na skupni lestvici pa je takoj za Kronber-gerjevo. Vrstni red: 1. Seizinger (Nem.) 1'18'01; 2. Ginther (Av.) 1'18'12; 3. Gla-diševa (SND) 1T8T7; 4. Zurbriggen (Švi.) 1'18"27; 5. Dedler (Nem.) 118 "76; 6. Vogt (Nem.) 119 '13; 7. Haas (Av.) 1'19 "29; 8. Kronberger (Av.) 1T9'31; 9. Zelenskaja (SND) 119'38; 10. Wallin-ger (Av.) 1"19"49; 11. Gutensohn (Nem.) 1'19"62; 12. Merle (Fr.) 119 "65; 13. Hae- Tržaški Stefanel bo v današnjem, 17. kolu igral doma proti rimskemu moštvu II Messaggero, ki ima 4 točke več od tržaškega. Tanjevičevi varovanci morajo danes nujno zmagati, če se želijo uvrstiti v »play-off«. Njihova naloga pa gotovo ne bo lahka, saj sodi rimska ekipa med favorite celo za državni naslov. Včeraj je v anticipiranem srečanju v Livornu domači Baker premagal vodilno moštvo Knorra iz Bologne s 93:89. V bolonjskih vrstah pa ni igral Slovenec Jure Zdovc, kar se je pri gostujoči ekipi še kako poznalo. DANAŠNJI SPORED (17.30): Fernet Branca - Philips; STEFANEL - II Messaggero; Phonola - Scavolini; Clear -Robe di Kappa; Glaxo - Ticino; Filan-to - Ranger; Benetton - Trapani. LESTVICA: Knorr Bologna 26; Philips Milan 24; Scavolini Pesaro in Benetton Treviso 22; II Messaggero Rim, Phonola Caserta, Robe di Kappa Turin in Baker Livorno 18; Clear Cantu, Ranger Varese, Glaxo Verona in STEFANEL TRST 14; Trapani in Ticino usl (Nem.) 119 '67; 14. Gerg (Nem.) 1"19 "84; 15. Cavagnoud (Fr.) 1"19"91. Skupni vrstni red za SP: 1. Kronberger (Av.) 419 točk; 2. Seizinger (Nem.) 412; 3. Schneidgr (Švi.) 380; 4. Merle (Fr.) 304; 5. Zurbriggen (Švi.) 301; 6. Vogt (Nem.) 240; 7. Compagno-ni (It.) 226; 8. Fernandez-Ochoa (Šp.) 224; 9. Ginther (Av.) 201; 10. Dedler (Nem.) 180. Vrstni red smuka za SP: 1. Seizinger (Nem.) 223; 2. Zurbriggen (Švi.) 195; 3. Kronberger (Av.) 171; 4. Vogt (Nem.) 150; 5. Dedler (Nem.) 132. Siena 10; Fernet Branca Pavia in Fi-lanto Forli 8. Zadnja priložnost za videmsko ekipo Videmski Rex bo danes zares pred zadnjo priložnostjo, da lahko še ostane v A-2 ligi.Videmčani bodo danes namreč igrali proti Pall. Napoli, za katerega nastopa tudi bivši jadranovec Marko Lokar. DANAŠNJI SPORED (17.30): REX -Pall. Napoli; Breeze - Kleenex; Lotus -B. Sardegna; Mangiaebevi - Majestic; Marr - Sidis; Cercom - Scaini; Panoso-nic - Turboair; Telemarke! - Billy. LESTVICA: Lotus Montecatini in Panasonic Reggio Calabria 26; Marr Rimini in Kleenex Pistoia 20; Breeze Milan in Turboair Fabriano 18; Majestic Firence, Sidis Reggio Emilia in Scaini Benetke 16; Pall. Napoli in Ban-co Sardegna Sassari 14; Mangiaebevi Bologna, Telemarket Brescia, Cercom Ferrara in Billy Desio 12; REX VIDEM 4. Čeprav v nadašnjem, 16. kolu italijanske nogometne A lige ni velikih derbijev, pa bi lahko danes bili priča marsikateremu presenečenju, če bi »veliki« podcenjevali manj renomirane ekipe. Vodilni Milan namreč gostuje v Veroni, v gosteh (v Cagliariju) pa bo igral tudi drugouvrščeni Juventus. Ob pomanjkanju derbija kola naj bi bilo naja-znimiveje v Genovi, kjer bo lanski državni prvak Sampdoria gostila Lazio. DANAŠNJI SPORED (14.30): Cagliari -Jvuentus; Foggia - Genoa; Inter - Bari; Napoli - Fiorentina; Parma - Ascoli; Roma - Cremonese; Sampdoria - Lazio; Torino - Atalanta; Verona - Milan. Udinese v Modeni Drugouvrščeni Udinese bo v današnjem, 18. kolu italijanske B lige gostoval v Modeni, kjer bo igral proti domači enajsterici, ki je s 14 točkami pri spodnjem delu lestvice. Videmčani morajo na tem gostovanju osvojiti vsaj točko, želijo obdržati stik z vrhom. DANAŠNJI SPORED (14.30); Ancona - Bologna; Casertana - Messina; Cesena - Avellino,- Lecce - Reggiana; Modena - UDINESE; Palermo - Cosen-za; Pescara - Taranto; Piacenza - Padova; Piša - Brescia; Venezia - Lucchese. Triestina doma proti Carpiju Triestina mora danes v 16. kolu C lige nujno zmagati, če želi še upati na napredovanje v višjo ligo. Tržačani bodo namreč danes igrali doma proti Carpiju, ki je z 12 točkami pri spdo-njem delu razpredelnice. DANAŠNJI SPORED (14.30): Ales-sandria - Como; Empoli - Casale; Monza - Baracca; Palazzolo - Massese; Pavia - Chievo; Spal - Siena; TRIESTINA - Carpi; Vicenza - Arezzo. »Bivša Sov. zveza« zanesljivo na EP MOSKVA — Namesto reprezentance Sovjetske zveze bo na finalnem delu evropskega nogometnega prvenstva, ki bo na Švedskem, nastopila selekcija držav ZND. »Prejeli smo uradno vabilo,da se udeležimo žrebanja v Goteborgu«, je dejal predsednik novoustanovljene zveze Vjačeslav Koloskov in je še pristavil, da bodo v tej selekciji igrali tudi ukrajinski nogometaši. Pokal Afrike DAKAR Od danes do 26. t.m. bo v Dakarju 18. nogometni pokal Afrike, na katerem bo letos nastopilo 12 reprezentanc, in sicer: Senegal, Nigerija, Kamerun, Maroko, Alžirija, Slonokoščena obala, Gana, Egipt, Zambija, Kenija, Zaire in Kongo. Emiliu Sanchezu turnir v Sydneyu SYDNEY — Španec Emilio Sanchez (nosilec skupine št. 3) je osvojil mednarodni teniški ATP turnir v Sydneyu. V finalu je premagal Francoza Guya Forgetta s 6:3, 6:4. Dirka Pariz - Capetown Orioli drugi NAM1BE — Včerajšnjo, 15. etapo avto-moto dirke Pariz - Capetovro v južnem delu Angole so morali prekiniti po 102 km od predvidenih 417 zaradi močne poplave. Organizator pa je sklenil, da so veljavni rezultati ob prekinitvi. Med avtomobilisti je zmagal Finec Vatanen na citroenu pred Švedom Waldegaardom (citroen). Med motociklisti pa je bil najboljši Francoz Morales pred Italijanom Oriolijeffl (oba cagiva). VRSTNI RED. AVTOMOBILISTI: 1-Auriol Monnet (Fr.) mitsubishi 18.23’33"; 2. VVeber - Hiemer (Nem.) mitsubishi po 10'23"; 3. Shinozuka (Jap.) - Magne (Fr.) mitsubishi p° 2325"; 4. VValdegaard (Šve.) - Gallac-her (VB) citroen po 1.26’54"; 5. Vatanen (Fin.) - Berglund (Šve.) citroen po 2.36T3". MOTOCIKLISTI: 1. Peterhan-sel (Fr.) yamaha 48.57'28"; 2. Laporte (ZDA) cagiva po 29'58"; 3. Morales (Fr.) cagiva po 40'24"; 7. Orioli (It.) cagiva po 3.1713"; 10. Trolli (It.) cagiva po 7.47'41". Danes v Trstu (17.30) v italijanski košarkarski A-l ligi Za Stefanel imperativ zmaga Na petkovi slovesnosti ob 20-letnici delovanja lonjerskega kolesarskega kluba KK Adria v ponos vsemu Lonjerju Ustanovitelji KK Adrie so dobili posebna priznanja (foto Mario Magajna) Petkova slovesnost v počastitev 20-letnice ustanovitve kolesarskega kluba Adria je sovpadala točno z dnem, ko so lonjerski kolesarski navdušenci pred dvajsetimi leti sklicali prvo ustanovno sejo kluba. Ta podatek je v uvodu svojega priložnostnega govora podčrtal tajnik kluba Radivoj Pečar, ki je zatem orisal bogato in pestro delovanje, ki ga je kolesarski klub Adria v vseh teh letih razvil. Od najstarejše dirke cikloamaterjev za Pokal Lonjer-ja, ki je dala tudi povod za ustanovitev kluba, se je v naslednjih letih dejavnost izredno razmahnila na področju organizacije kolesarskih preizkušenj, katerih višek je prav gotovo amaterska dirka za Trofejo ZSŠDI (letošnja izvedba bo že šestnajsta). Ta dirka omogoča, da tudi pri nas lahko vidimo kakovostno kolesarstvo, obenem pa je tudi srečanje raznih kakovostnih tekmovalcev, državnih reprezentantov in svetovnih prvakov v tej slovenski vasi v tržaškem predmestju. Adria pa je v vseh teh letih sodelovala tudi pri drugih dirkah, kot na primer pri organizaciji etape, ki je udeležence dirke po Jugoslaviji popeljala na italijansko stran, pomagala je popeljati dirko po Furlaniji-Julijski krajini v Slovenijo, celih dvanajst let, vse do lani, je bila v organizacijskem odboru (na italijanski strani) mednarodne etapne dirke Alpe-Adria. Organizacija dirk je potekala vzporedno z nastopi tekmovalcev v raznih kategorijah, od mlajših mladincev do članov. V sedanjem obdobju deluje v okviru kluba številna ekipa cikloamaterjev, s katerimi je Adria dosegla zelo vidne uspehe, kot je na primer lansko prvo mesto na evropskem pokalu dvojic na kronometer v Bologni. Poleg kolesarske sekcije že vrsto let deluje odsek za telovadbo, ki odraslim nudi možnost, da se aktivno ukvarjajo s športom. V preteklih letih je bila aktivna tudi atletska sekcija, ki se je lahko pohvalila z dobrimi uspehi, vendar je zaradi pomanjkanja strokovnih vaditeljev žal zamrla. Vse to razvejano delovanje, je v svojem nagovoru podčrtal tajnik Pečar, je bilo možno le ob nesebičnem doprinosu vseh članov, od odbornikov društva do štafet, kuharic in vseh prijateljev, ki so vedno na razpolago za velike in majhne manifestacije, pa do tistih, ki se vsak dan vrstijo v društvenem baru, s katerim klub delno finansira svojo aktivnost. Glavno besedo pri vsem tem delu so imeli prav ti ljudje, odlo- čilna pa je bila za Adrio tudi pomoč sponzorjev, najprej Resima in sedaj Evrosave, javnih uprav in nekaterih domačih obrtnikov in trgovcev. Slovesnost, katere se je udeležilo številno občinstvo, so pozdravili odbornik za šport pri tržaški pokrajini Raffaele dello Russo, tajnik SKGZ Dušan Kalc, predsednik PO ZSŠDI Livij Valenčič, predsednik Kolesarske zveze Slovenije Dušan Janežič, Alfredo Velišček kot predstavnik deželne Kolesarske zveze, predsednik pokrajinske Kolesarske zveze Giordano Cottur, Janez VVinkler v imenu Maratona Franja, s katerim ima Adria tesne stike v zvezi z organizacijo Maratona Ljublja-na-Lonjer, in predstavnice ženskega kolesarskega kluba »Dober dan, naši« iz Kamnika. Poleg številnih članov so se v Lonjerju zbrali že predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin, predstavnik Evrosave Roberto Vidoni in Resima Marino Košuta, učiteljice osnovne šole Fran Milčinski na Katinari, predstavniki Primotor kluba, dolgoletna Adrii-na prijatelja Zvone Zanoškar in Mic-hele Turitto. Pismene čestitke, ker se osebno niso mogli udeležiti slovesnosti, so poslali deželni odbornik za šport Adino Cisilino, predsednik deželne Kolesarske zveze Aleardo Poles, predsednik SKGZ Klavdij Palčič, deželna svetovalca Miloš Budin in Bojan Brezigar ter predsednik pokrajinskega CONI Stelio Borri. Posebno priznanje so prejeli glavni protagonisti tega dvajsetletnega obdobja, in sicer dosedanji predsedniki in ustanovni člani kluba Luciano Malalan, Danilo Maver, Stojan Udovič in sedanji predsednik Miran Batič ter ostali ustanovni člani kolesarskega kluba Adria Milan Čok, Ljubo Čok, Piero Bagatin, Celestin Glavina, Uči Glavina, Zvonimir Lorenzi, Gilo Maver in Radivoj Pečar. Posebno priznanje so podelili Ninu Maverju in Silvanu Močilniku za dolgoletno tesno sodelovanje z društvom. Spomnili so se tudi prezgodaj preminulih ustanovnih članov Milana Hrovatina in Marina Gerdola. Slovesnost je sklenil briljantni nastop harmonikaša Corrada Rojaca, ki je kljub svoji mladosti že mednarodno uveljavljen glasbenik, kar je tej za lo-njerske kolesarske delavce važni in ostale prisotne prijetni prireditvi dalo še večji pomen. Livij Valenčič je v imenu ZSŠDI izročil predstavnikom Adrie spominsko plaketo (foto Mario Magajna) domači šport DANES NEDELJA, 12. JANUARJA 1992 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Fiumicellu: Pro Fiumicello -Juventina 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Čenti: Tarcentina - Zarja; 14.30 v Magnagu in Riviera: Riviera - Primorje; 14.30 na Proseku: Vesna - Tolmezzo 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Zaule: 14.30 v Medei: Medea - Kras; 14.30 v Podgori: Piedimonte - Gaja; 14.30 v Dolini: Breg - Palazzolo; 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Mariano NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex Servola X ZAČETNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - S. Luigi ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friule*' port - Ferroviario Videm MLADINCI 9.30 v Tržiču: Cremcaffe - Soča Sobe( ma; 11.00 v Trstu, Ul. Zandonai: VolleV Club - Bor Furlani; 11.00 na Opčinah Sloga - CUS Trst MLADINKE 10.30 v Ločniku, Ul. Venier: San Luig1 - Soča Scame; 11.00 v Trstu, Monte Cen' gio: CUS Trst - Sokol; 11.30 v Trst«. Čampi Elisi: S.Andrea - Breg DEČKI 9.00 v Trstu, šola Morpurgo: Pallavol0 Ts - Bor Furlani KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 na Proseku, Dom Ervatti: Lavora' tori del Porto — Cicibona DRŽAVNI KADETI , 11.00 v goriški športni palači: Bernard - Bor Radenska; 16.00 v Briščikih, »Erva ti«: Kontovel - SGT obvestila ZSŠDI „ obvešča, da bo v torek, 14. t. m., 20.30 na sedežu ŠZ Mladost v Doberd0 bu seja izvršnega odbora. ŠPORTNA ŠOLA TRST a sporoča, da se bo letošnji turnir v iflr Med dvema ognjema začel 25. t. m. ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK , organizira nedeljske izlete 19. in 26-, m., 9. in 16. februarja in 1. marca. V P sovanje jutri, 13. t. m. od 17. do 18. 0 ter v torek, 14. t. m. od 20. do 21. ure-