Gospodar Id gospodinja LETO 1941 5. MARCA STEV, 10 Kako bomo letos rezali vinsko trto Zima s svojim strupenim mrazom in belo odejo se počasi odmika nastopajoči pomladi. Gorice bodo kmalu oživele. Tiha, enakomerna pesem škarij, v spretnih rokah vinogradnikov, bo odmevala z vseh z žlahtno trto posajenih gričev. Vmes pa bo za-donela tudi pesem veselih rezačev, ki s škarjami po evoji volji uravnavajo rodnost rodečih trsov. Globoko v zemljo je trs pognal korenine, odkoder bodo korenine srkale potrebno hrano za rast in rodnost trsa. Če bo Bog dal še lepo vreme in sonca, bo trta obrodila. Težki grozdi bodo viseli skoraj do zemlje in sodčki bodo polni žlahtne kapljice. Toplejše vreme prihaja in z njim tudi čas težkega zunanjega kmetskega dela. Vinogradniki bodo odrinili v vinograde, da opravijo oybičajno vsakoletno rez. Med raznimi deli v vinogradu je spomladi rez prvo in najvažnejše delo. V normalnih letih re-ïemo tul.rat in tako, kakor je v tistem kraju običajno. Vsem nam pa je še v spominu ostra lans'ko'ctna zima, ki je v naših vinogradih Sirom Slovenije naredila občutno Skolo. Zeradi mraza so pri nekaterih sor-tak pozebla vsa rodna očesa, pa celo enoletni in starejši les. Niso bili redki primeri, da je mraz uničil cele trse. Prav malo fort je bilo, katerim mraz ni nič škodoval. Občutljive sorte v slabših legah so bile bolj prizadete, dočim so proti mrazu odporne eorte v dobrih vinorodnih legah zimo dobro prestale Pri zimski pozebi najprej pozebejo očesa, nato enoletni les in šele pri zelo ostrem mrazu tudi starejši les. Pozeblo po dolgem prerezano oko je rjavo. Vinska trta lina zraven glavnega očesa še dva stranska očesa — Dodočka, ki sta manjša in z* mraz ; manj občutljiva. Lahko se zgodi, da posebe glavno oko dočitr podočka ne pozeiieta. V i tem primeru požene rozga iz podočka. na kateri va ni nikdar toliko grozdov, kakor na rozgi, ki ixžene iz glavnega oč?3a Kadar pozebe tudi enoletni les, ki se pozni po rjavi barvi lubja in lesa, tedaj pozeuejo tu- di podočka. Pozebo je težko točno ugotoviti in je boljše z rezjo malo počaknti. Peteklo leto je večina vinogradnikov rezala vinsko trto, brez ozira na zimsko pozebo, kot običajno v normalnih letih. Ko je trta začela odganjati, so šele videli, da so naredili nepopravljivo napako, ker dosti reznikov sploh ni odgnalo. Če rozge niso pokrite s snežno odejo, pozebejo najprej spodnja očesa, ker je mraz pri zemlji najhujši. V takem primeru mora vinogradnik rezati vinsko trto na daljši rodni les, pustiti mora malo daljše reznike, morda celo šparone, čeprav prej ni rezal na šparone. Pametni vinogradniki so preteklo leto počakali z rezjo, da so lahko točno ugotovili zimsko pozebo. Nato so šele rezali in pustili več rodnega lesa, pustili so véd in malo daljše reznike, pa tudi šparone so daljše rezali. Tako so pustili mnogo več rodnega lesa kot prejšnja leta s utemeljitvoijo, da vsa očesa ne bodo pognala. Nekateri vinogradniki pa so celo počakali, da je trta že odgnala, nakar so lahko točno ugotovili, koliko in kaj je pozeblo ter so šele nato rezali, kar je bilo prav gotovo pametno. Pri takšni izredni rezi ne moremo gledati na obliko trsa, ker mi ne sadimo vinsko trto zaradi oblike, temveč zaradi pridelka. V poznejših letih pa lahko damo trsu spet pravilno obliko, kar dosežemo z rezjo. Vsi vinogradniki, ki so lansko leto pri rezi upoštevali zimsko pozebo, so 6e mnogo boljše odrezali s pridelkom kot vinogradniki, ki tega niso upoštevali. Kaj pa letos? Letošnja zima je bila mnogo milejša kot lanska, vendar je v nekaterih krajih živo srebro v toplomeru zdrknilo izpod —20, pa tudi na —24 stopinj Celzija. Kjer je padla letos toplota na —20 stopinj Celzija ali celo več, je že verjetno, da so očesa na rozgah tudi letos pozebla, posebno še, ker je les lansko leto slabo dozorel. Zato bomo tudi letos previdni z rezjo. Kjer opazite pozebo, počakajte z rezjo in postopajte tako, kakor smo zgorai na- vedli, če hočete vsaj nekaj pridelati. Morda ne bo napačno pustiti več rodnega lesa — očes tudi tam, kjer ni pozeblo. Zakaj? Ce bi pogledali pod močno povečevalnim steklom po dolgem prerezano zimsko oko vinske trte, bi videli cel osuntek bodoče ro-zge, ki se z rastjo eam podaljša. Tudi število grozdov na bodoči rozgi je že določeno. Kolikor je zimsko oko na rozgi boljše razvito, v toliko bo na bodoči rozgi več grozdov. Zimska rodna očesa, ki se zdaj nahajajo na rozgah, so se razvila že v preteklem letu. Razvoj očes pa je v marsičem Nehal nasvetov ki bi rad letos več Sredi vojne smo. Še izza zadnje svetovne vojne vemo, da hodijo tri šibe božje: vojna, kuga in lakota, navadno z roko v roki, saj jih tudi v litanijah skupaj jemljemo v misel. Bojimo se torej upravičeno, da bo vse bolj primanjkovalo živeža tudi pri nas. ki nam je zaenkrat z vojno samo še prizaneseno. Vzrok pomanjkanja živeža v naših krajih je deloma v dejstvu, da se je zaradi vojne skrčil ali popolnoma izostal uvoz mnogih živil, ne le iz inozemstva (n. pr. riž, olje, kava itd.), temveč tudi iz rodovitnejših predelov naše države (n. pr. pšenica). Drugič, nič manj važen vzrok pomanjkanja živil pa je v duševnem razpoloženju ljudi. Iz poročil, ki jih prehranjevalni zavodi objavljajo, razvidimo, da letos pokupimo vsak mesec vseh vrst razpoložljivih živil mnogo večjo količino kot lani ob enakem času. Vsak, kdor le more, kopiči živila na zalogo, vsi brez izjeme pa porabljamo več hrane, kot v mirnih časih. Skoraj bi lahko govorili o »neteku« o kakršnem so nam pripovedovali naši dedje, da je vladal leta 1817. Takrat se je človek najedel do sitega, toda komaj je vstal od mize, je bil že spet lačen. Naj bodo vzroki, da je začelo živil primanjkovati, taki ali taki, računati moramo z dejstvom, da jih že primanjkuje in da jih bo verjetno čedalje bolj primanjkovalo vse dotlej, dokler ne bo čez naša polja spet letal angel miru. Naša oblastva in strokovni časopisi opozarjajo kmetovalce, naj se letos po- odvisen od vremena v letu razvoja in hranilnih snovi v zemlji. V lepem, sončnem vremenu se rozge vinske trte, pa tudi očesa v pazduhah listov dobro razvijejo in dozorijo. Lansko leto je bilo slabo vreme, les je slabo dozorel in tudi zimska rodna očesa so se najbrž slabo razvila, kar bo imelo za posledico manjšo rodnost zimskih očes. Zato bo verjetno treba pustiti na rozgah kakšno rodno oko več, če bomo hoteli imeti na bodočih rozgah isto število grozdov, kot v prejšnjih letih. Rodnost vinske trte je določena že eno leto vnaprej. — F. S. za gospodarja, pridela! kol dosej trudijo, da bodo pridelali čimveč vseh vrst živil. Nasveti, ki jih dajejo gospodarjem, so prav lepi. Izzvenijo pa navadno v dveh stavkih: »Obdelajte čimveč zemlje!« in »Uporabljajte čim največ umetnih gnojil!« Vsem tistim, ki si ne morejo nabaviti umetnih gnojil, bodisi ker nimajo sredstev, bodisi, ker jih ni več dobiti, prinašamo nekaj nasvetov, kako lahko povečajo letošnje pridelke — seveda čo 1jo Bog dal dobro letino, to se pravi, če nam bo prizanesel z mrazom, sušo, povodnijo, točo in drugimi nezgodami. 1. Kmetje, v krajih z močno težko zemljo, naj letos močno poapnijo vse njive, travnike, sadovnjake itd. Že star pregovor pravi, da dela apno bogate očete, a revne «ino^e To se pravi, da apno omogoči rastlinam zkoriščanje vseh zalog redilnih snovi v zemlji. In v težki zemlji je nakopičenih redilnih snovi za erastline izredno mnogo (kajti težka zemlja slabo presnavlja gnoj), vendar v za rastline nesprejemljivi obliki. Apno spremeni te hranilne snovi v rastlinam sprejemljivo obliko, abenem pa zrahlja in prezrači zemljo. Zdajle je še čas, toda skrajni čas, da navozite na take njive in travnike apna, na vsak oral vsaj 20 meterskih stolov. Uspeh boste občudovili! Le s hlevskim gnojem in gnojnico ne gnojite takoj za tem. ko ste trosili apnol 2. V krajih, kjer je zemlja suha knm-nitna ali peščena, hlevskegi gnoja pa premalo, da bi mogli v3o svojo zemljo dobro pognojiti, pa imate na razpolago drugo umetno sredstvo za povečanje pridelkov: gnojenje s prstenino (humusom). Če drugega ne, imate pri vsaki hiši »tnalo«, to je prostor, kjer žagate in cepite drva. Na tem prostoru ostrgajte vso plast črne prsti, ki jo je marsikje zelo na globoko, ter jo zvozite ua njive! Nadalje posnemite vrhnjo plast tal okoli gnojišč in na dvoriščih ter zvozite to izredno hu-mozno prst, ki je na dvorišču le v nadlego, na polja, ki nam I») zato obrodilo bogato! Če je v bližini listnat ali mešan gozd, skriva navadno v sebi neizčrpne zaklade gnojil, ki so za peščena in rahla tla boljša kot vsako umetno gnojilo. Mislimo na strohnelo, z blatom pomešano listje po gozdnih kotanjah. Vzemite si nekoliko dni časa in izvozite čimveč te prsti nd njive in travnike! Zakaj če kje, na lahki, peščeni in knmnitni zemlji velja, da je povečanj-» pridelka mogoče samo s pomnožitvijo humusa v zemlji! 3. Sadite povsod več »natičnega« fižo-la->preklarja«. Fižol bi lahko postal vsej naši deželi najvažnejša hrana. Od naših starih očancev pripovedujejo, da so celo, ko so šli v mesto ali na sejem, nesli s seboj v ruto zavit nezabeljen mrzel fižol, ki so ga spotoma jedli. Posebno nekatere vrste fižola (n. pr. >kifeljček«) bi lahko preživljale vse pozno poletje in jesen naše družine, ker je »stročji fižol« najboljša južna in večerja. Dozorel, izluščen fižol pa je tudi izredno redilna hrana, prikladen posebno za ljudi, ki težko delajo ali se vsaj mnogo gibljejo. Pa vendar so celi predeli naše domovine, kjer si ne znajo povečati pridelkov na svojih njivah s tem, da bi nasadili: med krompir, peso, koruzo, zelje itd. vrste fižola-preklarja. Kjer je pomanjkanje lesa, lahko služijo kot opore za natični fižol stebla ranozoreče koruze ali pa sončnic. Tako druženje je brez škode za koruzo oz. sončnice, ki dozorita prej, kot se fižolovo listje zgosti. 4. Poskušajte na istem prostoru pridelati dva pridelka. Lani so nekateri z uspehom sadili koruzo činkvantin med rani krompir, ko so ga osipali. Obenem, ko so izkopavali krompir, je bila koruza okopana in osuta ter je zelo lepo obrodila in docela dozorela. Posebno v toplejših okoliših z ne prevlažno zemljo priporočamo poskuse takega pridelovanja. Nadalje je v vinorodnih in toplejših okoliših pametno, da sadimo peso na njivo, s katere smo poželi ječmen. Po navadi zelo lepo obrodi Seveda moramo sadike pese imeti priprav'jene na seja-lišcu. Enako lahko sadimo na ječme-nišče krompir, posebno krompir za seme! Ne bojte se, da ne bi dozorel do zime! Tudi prav lahko v toplejših okoliših sejemo šele na ječmenišče ali za ranim krompirjem! 5. Letos bomo fižol in krompir sadili tudi tam, kjer bi ga sic?r ne sadili, to je v vinograde, mlade hmeljnike, breskvove nasade itd. Če je za živež trda, je več vi eden za hrano fižoi in krompir kot pa vino in hmelj. 6. Letos napravite in zasadite čimveč gozdnih »trebežev« — to je parcel, kjer je gozd na golo posekan. Na takih zemljiščih nekaj let krompir, matični fižol in sploh vse okopavine brez gnojenja izborno uspevajo. Nato pa, ali že kar takoj vmes, bomo ta mesta spet zasadili s sadikami dreves. »Trebeži« so posebno dobrodošli onim, ki nimajo lastne zemlje, pač pa dovolj rok in ust v družini! Noben gozdni posestnik se ne bo branil, dati na razpolago zemljo za trebež, ker ve, da bo imel tudi sam korist od tega, če bo zemljišče očiščeno grmovja in trnja. 7. Namesto umetnih gnojil nam izborno služi pepel. Skoraj nikjer ga ne vozijo na njive, temveč le na pota in v potoke. Škoda! Ne samo pepel, ki ga dobite iz ognjišča uporabite kot gnojilo^ temveč tudi iz težko dostopnih gozdov, kjer les uporabljajo le za žganje oglja in apna, zvozite pepel domov in pogno-jite z njim! Če postrgate s pepelom vred tudi vse ostanke apna ali oglja, ne bo nič škode, temveč le prav! 8. čez leto prav skrbno obdelujte zemljo in jo čistite plevela! Za vse hrsndln« snovi, ki jih odvzame zemlji plevel, se zmanjša pridelek! če bo suho leto, bo treba tudi skrbno gospodariti z vlago, to je, velikokrat zrahljati zemeljsko površino. Vsi našteti pripomočki za zvišanje naše kmetijske proizvodnje nas ne stanejo ničesar razem dela. Edino apno je treba kupiti. Vendar naj ne bo letos spričo cen, ki jih bodo verjetno dosegli kmečki pridelki, nobenemu kmetu žal za denarjem, ki ga bo dal z&qj. Samo: fttffl-prej! P.R. Prišel je čas valenja V eni izmed prejšnjih številk smo obravnavali odbiranje valilnih jajc, danes pa hočemo spregovoriti nekaj besed o času va-lenja, o koklji, o gnezdu. Mesec marec je najprimernejši čas za nasajanje naših kokelj, to pa zaradi tega, ker v aprilu izvaljena piščeta dorastejo do novembra in tedaj že začnejo nesti. Po malem neso celo zimo, ko je najmanj jajc in so zato tudi najdražja. Zato bomo začeli valiti že v marcu, da dobimo piščance že v začetku aprila. V ta namen odberemo jajca najboljših nesnic, po možnosti od predlanskih. Jajca naj bodo 55—65 gr težka, pravilne oblike, čista, ne z naborano ali premehko lupino; razen tega naj bodo po možnosti enake starosti, nikakor pa ne starejša od 14 dni. Za kokljo je najboljše vzeti starejšo kokoš, ki mora biti močna, zdrava in brez mrčesa. Zelo pripravne za valenje so tudi pure; pod puro se lahko da do 25 jajc, pod kokoš pa 15. Če nimamo na razpolago kokelj, si jih je najboljše izposoditi, puro pa k temu lahko tudi prisilimo. Ko smo pripravili jajca za valenje, našli kokljo, si moramo najti še gnezdo. Gnezdo naj bo na mirnem, mračnem, zdravem prostoru. To mesto naj ne bo presuho ne pre-vlažno in ne na prepihu. Dobro služi za gnezdo kakšna stara košara ali zaboj, samo mora imeti odprtino, da kokoš s strani prihaja na gnezdo in ne od zgoraj. V gnezdo damo travniško rušo s stravo navzgor; ta uravnava vlago. Vrh tega damo gladko slamo ali seno. Koklja mora imeti mir za čas valenja pred ljudmi in živalmi. Hrane kokljam ne smemo dajati pred gnezdo. Jajca se morajo vsak dan prezračiti, tudi koklja ve to, zato sleherpi dan zapušča gnezdo za kratek čas, med tem pa se napije, Pošteni starši So kraji, kjer ni nobena reč varna pred tatvino. In v istih krajih imajo tudi učitelji v šoli več otrok, ki kradejo. Niso morda to velike tatvine, a vendar zmanjka tej učenki pero, drugi svinčnik ali barvica in radirka. Po dolgi preiskavi se vse to najde v žepih ali škatlici drugih učencev. Odkod to? Starši sami ne vedo, kaj je »tvoje in mojec, zato tudi otroci ne vedo. nazoblje in mogoče sprehodi po rosni travi, kar ni škodljivo, ampak koristno, če prinese kokoš nekoliko vlage v gnezdo. Priporočljivo je, posebno, če imamo Več časa na razpolago, da vsako jutro sami vzdignemo kokljo iz gnezda ter odnesemo ven za četrt ure, ta čas pa pregledamo jajca. Če je kakšno ubito, ga odstranimo, umazano obrišemo samo s suho krpo. Vendar tu človeška pomoč ni neobhodno potrebna, če ima kokoš svoboden izhod, saj vemo, da kokoš, ki se sama nasadi, izvali navadno vsa jajca, brez naše pomoči. Večkrat tudi brez naše vednosti. Piščanci se lahko Izvalijo samo Iz oplojenih jajc, pod kokljo pa damo včasih tudi neoplojena jajca, ker jih pač ne moremo razlikovati. Razliko med oplojenimi in ne-oplojenimi jajci zapazimo lahke tel* šesti dan valenja, zato tedaj izvršim® pregled vseh nasajenih jajc. Za ta pregled vzamemo n. pr. lepenko z ovalno odprtino, naj bo pa malo manjša kakor jajce. Lepenko postavimo navpično v mračnem prostoru, z ene strani lepenke namestimo luč (lampo ali žarnico), z druge strani pa pregledujemo vsako jajce posebej, držeč ga na odprtini lepenke. Oplojeno jajce ima v eredini liso, podobno pajku, neoplojeno pa je čisto in prozorno, brez lise, če pa je ta lisa temna in nepremična, pomeni, da je zarodek v jajcu že mrtev. Pod kokljo pustimo samo zdrava, oplojena jajca, neoplojena porabimo v kuhinji; oplojena jajca z mrtvim zarodkom odstranimo, ker niso uporabna. Po 21 dneh se začnejo piščanci valiti, zato si moramo zapisati, kdaj smo dali jajca po kokljo, da bomo skrbno pazili na valeče se piščance. Postopek za čas valenja in hranjenje izvaljenih piščancev pa pride na vrsto drugič. — Inž. A. Matičič. Jemati blago tujega človeka ali soseda se jim ne zdi greh in tudi ne prestopek. Ne vedo, pa tudi to, da so razne slabosti staršev podedljive. Oče je kradel, sin krade. Starši so kradli, otroci kradejo. Imela sem v razredu učenca. Pri risalni učni uri sem razdelia radirke, preštela razdeljene in število zapisala, da ne pozabim. Na koncu ure radirke *pet poberem, vidim, da ena manjka. Ni je in - pošteni otroci je ni. Ofrocî obračajo žepe V oblekah, odpirajo škatle, radirke ni. Na obrazu jim vidim, da bi mi radi ustregli, našli radirko in mi jo vrnili. Pa pogledam v žep pri telovniku nekega učenca. In z njem je tičala radirka. Še opravičiti se ni mogel učenec, tako je bH ob ves glas. Strog opomin in zadeva je bila zaenkrat rešena. Drugič je izginil svinčnik. Zopet je tičal v knjigi istega učenca. ' Sedaj sem bila že bolj huda. Oče dotičnega učenca je bil že večkrat ïaprt zaradi različnih tatvin. Otrok je to slabo nagnenje podedoval in če ga ne bodo spametovali lepi nauki, ga bo morda kasneje sodišče. Včasih starši ne verjamejo, da se kaka slaba lastnost podeduje. Pa je za to stotine in stotine dokazov v življenju samem. Poznala sem žensko. Bila je pridna in čista perica. Pa se je že tako zgodilo, da je izginil stranki, ki ji je prala, robec ali kak drug kos perila. Na vprašanje, kje je ta in ta kos, je našla vedno kak izgovor. Ljudje so sicer pogodrnjali, a ker druge perice v onem kraju ni bilo, so potrpeli. Imela pa je ta perica hčerko, učenko v mojem razredu. Večkrat je kaki učenki kaj zmanjkalo: kruh, pero, robec, dinar, zvezek. Po dolgem času sem prišla na sled deklici, hčerki te perice. Ker se tatvine še niso končale, sem stopila do nčenkine matere. Mati ni o hčerkinih grehih v šoli nič vedela, ker ni imela mnogo časa brigati se za otroka. Povem pa še to, da nista živeli v stiski in pomanjkanju, ker je mati dobro zaslužila kot perica. Torej ni bila to tatvina v sili. Seveda je bila mati zelo huda na hčerko in v dokaz, da ji je hudo, je še malo pojokala. Nos in oči pa si je brisala z mojim robcem, ki mi je zmanjkal, ko mi je prala perilo. Tako sem prišla nehote na sled, kdo mi jemlje in krade perilo, dognala sem pa tudi, da je hčerlca pravi otrok matere in imata obe isto lastnost — nepoštenost. Seveda pa s tem ni rečeno, da tam, kjer otrok včasih kaj »sune«, tudi starši kradejo. Zgodi se tudi, da otrok najbolj poštenih staršev vzame včasih kako reč. Vidi pri sosedovem lesenega konjička in mu je zelo všeč. Preden se zaveda, kaj je storil, je že konjiček pod suknjičem proti domu bežečega tatiča. Stanovala sem v hiši, kjer je bila družina, zvesta in do dna duše poštena. V kuhinji na omari sem imela dva dinarja. Fantek se je igral z mojo hčerko, videl denar, poslušal skušnjavo in denar vzel. Niti opazila nisem in tudi denarja ne bi pogrešala. Pa slišim, kako krega nekdo zunaj pred vrati otroka, ki joka. Mati tega fantka je opazila pri njem denar in zvedela, da ga je vzel v mojem stanovanju. Sam je moral prinesti denar nazaj in prositi odpuščanja. Otrok je vzel prvič in kot sem ga poznala še več let, tudi zadnjič. V njem ni bilo toliko nagnjenja do kraje, kot hipna skušnjava, ko je videl svetel nov-čič. In pravilna materina vzgoja, opomin, pouk in kazen je fantka obvarovala za vselej pozneje. Starši morajo biti vedno dosledni v vzgoji. Iz malega zraste veliko, to staro življenjsko pravilo velja kaj rado tudi tu. V šoli sem povedala staro zgodbo o sinu roparju, ki je na vešalih odgriznil materi nos, češ: »Ti si kriva, mati, da sem danes obešen, ker me nisi prvikrat kaznovala, ko sem ukradel prvo reč. In danes moram kot ropar umreti.« Rekla sem otrokom, naj tudi doma povedo to zgodbo, če jo starši še ne vedo. Pošteni starši, pošteni otrpci in aa-robe! Zato pa naj bo vedno vest očeta in matere čista, ker bo tako tudi vzgoja lažja in nekoč odgovor pred Bogom. G. L KUHINJA Vran i eni grahki na juhi. Kos goveje vranice operem, potem jo po površini z noževim robom dobro pretolčem, nato pa iztržem in še malo posekljam. Žlico masti ali toliko surovega masla pravo dobro zme-ïam i enim jajcem. Za dišavo primešam sesekljano čebulo in zelen sesekljan peter- šilj, ščep popra in malo majaronovih pleve. V zmes denem iztrgano vranico, ki naj jo bo 8 dkg. Poprej namočim^ v mleku ali vodi dve obribani, na rezine zrezarii zemlji ali toliko kruha, Kruh namočim, trdo ožmem, primešam zmesi in dodam še žlico moke. To zmes denem v luknjičasto po- nev in jo pretlačim v vrelo juho. Juho pustim kakih 5 minut vreti, nakar jo dam na mizo. Iz tega testa napravim lahko tudi jetrni riž. Razloček je v tem, da za riž pretlačim zmes skozi strgalo (ribežen). Iz tega testa se tudi lahko napravijo cmoki ali žlič-nijri. Praženo koštrunoro meso. Kos koštru-novega mesa poparim s kropom in osvežim z mrzlo vodo. Potem meso zdrgnem s soljo, strtim česnom in s poprom. Meso pustim stati dobro uro. V kožico denem tanj-ke rezine ali majhne kocke suhe slanine, na tanjke rezine narezane čebule, en lavor-jev list, narezane korenine peteršilja, korenčka, nekaj zrn celega popra, vležano meso in zajemalko juhe. Kožico pokrijem in pražim do mehkega. Ako je meso mlade živali, zadostuje ena ura za dušenje. Stare živali me-ч) pa rabi 2 do 3 ure. Praženo meso vzamem iz maščobe, narežem na kose in polijem s precejeno polivko, katero sem pred polivom še dobro prevrela. Ko-štruna dam na mizo s praženimi gobami in spečenim krompirjem. Zdrobcva pogača. Testo napravim iz 20 dkg moke, 4 dkg surovega masla, enega jajca, malo soli in žlico sladkorja. Testo pustim počivati pol ure. Počito testo razva-Ijam za prst na debelo, denem na poma-zano pekačo in vzdignem robove. Površino pokrijem z gostim, na mleku kuhanim in ohlajenim zdrobom, vrežem sem in tja koščke surovega masla in polijem z v smetani zmešanim jajcem. Pogačo spečem v pečici in ohlajeno narežem na kose ter dam na mizo. Domača lekarna Udnica in zatečene noge so delež starosti. Uživaj vsak dan par žlic bezgove mezge ali bezgovega vina. To olajša naduho in podaljša življenje. Noge se šibijo. Ogiblji se razburjanja, kajenja in vina. Prevri česna na olju in uteri tega gorkega olja v noge do kolen. To se nared' najbolje zvečer. Nato natakni kake stare nogavice. Zjutraj zdrgni noge s smrekovo tinkturo Krči in klanje zaradi hode zapeke. Napravi klistir iz treh delov kamiličinega čaja in dela laškega olja. Na trebuh devaj gorke kamiličine obkladke ali maži s kamiličinim oljem. Uživanje odvajalnih sredstev ne pomaga v takem stanju, ker poveča, kar uži-ješ, pritisk v črevih. Žlica toplega olja vsako uro ali vsake pol ure ublaži bolečine. Jedi ne smeš uživati, dokler se ne izprazni črevo in še po tem le kak čaj, ker so čreva razboljena. Marsikomu pomaga, če uživa vsake pol ure malo tople, močno oslajene vode ali močno oslajeno belo pravo kavo s surovim maslom. Kdor je zaprt, mora izpiti vsak dan nekaj čaš vode. mrzle ali mlačne, kakor mu bolj ugaja. Voda raztopi trdo blato. GOSPODARSKE VESTI Živina Ljubljana. Na sejmu dne 19. februarja je dosegla živina naslednje cene: voli I. vrste 11, II. 10, III. 9.50; krave I. vrste. 8.50, II. 6—7, III. 5; teleta 1. vrste 14, II. 13 din za 1 kg žive teže. Prašički za rejo od 300—400 din komad. Velike Lašče. Na sejmu dne 17. februarja je bilo 120 glav goveje živine in 15 plemenih prašičkov. Cene so bile sledeče: voli I. vrste 11, II. 10. III. 9; telice I. vrste 11, II. 10, III. 9; krave I. vrste 9, II. 8, III. 7; vse za 1 kg ževe teže. Mladi prašički 280—360 din komad. Kranj. Ne rednem ponedeljskem sejmu dne 24. februarja so prodajali živino takole: voli 1. vrste 10—11, II. 9—10, III. ;—9; telice I. vrste 10—lt, II. 9—10, III. -9; krave I. vrste 9, II. 8, III. 7—7.50; •leta I. vrste 14, II. 13; prašiči špeharji 19.50—20, pršutarji 17.50—18.50 za 1 kg žive teže. Mladi prašički od 7—8 tednov stari komad 300—350 dm. Na sejem so prignali 24 volov (prodali 15), 22 krav (14), 3 telice (1), teleti (2) in 73 prašičev (51). Semič. Na živinskem sejmu v Semiču dne 17. februarja, ki ga je motil dež, je bilo vseeno mnogo živine in sicer 612 volov (prodanih 76), 156 krav (30) in 150 glav mlade živine. Cene so se gibale takole: voli I. vrste 11, II 9—10, III. 8; mlada živina I. vrste 10 II. 9. III. 8; krave I. vrste 8—9, II. 6—7, III. 5—6 din za t kg žive teže. Maribor. Na sejmu dne 25. februarja je bilo skupno 606 komadov živine, prodali so pa 377 komadov po naslednjih cenah: voli debeli 9.50—10.25, poldebeli 8..50—9.50, voli za rejo 9^10.50; biki za klanje 7—8.50; mlada živina I. vrste 9, II. 8, III. 7.50; krave za zakol, debele 7— 8.50. krave za rejo 8.50—10.50, krave za klobase 5.50—6.75; teleta I. vrste 11, II. 8 din za 1 kg žive teže. Ptuj. Dne 18. februarja so imeli živinski sejem, kamor so prignali 71 volov (prodali 32), 216 krav (91), 11 bikov (4), 14 juncev (5), 47 telic (18). 57 konj (19) in 5 žrebeta (1). Cene so bile sledeče: voli 1. vrste 9, II. 8, III. 7.50; junci I. vrste 7.25; II. 6.50—7, III. 6; telice 1. vrste 10, 11. 8—9, III. 7; krave I. vrste 7.50, 11. 5—6, III. 4.25 din vse /.a 1 kg žive teže. Konje so prodajali od 2000—6000 din komud, žrebeta pa od 1000—3000 din. Naslednji dan je bil svinjski sejem, kjer so dosegle svinje takele cene: pršutarji 12—13, debele svinje 13.50—15, svinje za pleme 10—11.75 din za t kg žive teže. Ljubljanski trg* Cene mesa: goveje meso 13—18 din za 1 kg po kakovosti; jezik 18, vampi 10; pljuča 6, jetra 14, ledvice 16, možgani 20, loj 14—24 din za 1 kg. Teletina 16—20, jetra 24, pljuča 18; svinjina 18-24, pljuča 8, jetra 15, ledvice 19, glava 9, slanina domača s kožo 23, brez kože 25, salo in riba 26, svinjska mast 28^30. prekujeno meso 26—28 za kg. Meso drobnice: ko-štrunovo 14—16, jagnjetina 16—20. kozli-fevina 20; Konjsko meso 8—10 din za kg. Klobase: krakovske 30—35, hrenovke 28 -50, safalade 38—30, tlačenke 16—20, sveže kranjske 30, polprekdjene kranjske 40, suhe kranjske 60, prekajena slanina 25-30 din kg. Perutnina: piščanec komad 16—30 din. zaklan kg 23—%; kokoš komad 30—15 din, zaklana kg 27---30. petelin komad 25—40, raca komad 25 —35. zaklana kg 26, gos komad 30 —50, zaklana kg 24—26 din. golob komad 5—6, domač zajec komad 10—20 din; pulerdi zaklani kg 34—36, Itapuni 36—40 din kg. Mlevski izdelki: pšenična moka št. 0 <>—950, enotna 5.50, ka>ša »—10, ješprenj 7.50—9.25, ješprenjček 9—13, otrobi 3— 8.50, koruzna moka 4—5. koruzni zdrob 5—6.50, pšenični zdrob 9—10, ajdova moka 9—13, ržena moka 6—7.25 din za kg. Zelenjava: solata ajserica 10. endivija 12, radič 22—24, inozemski radič 28, cve-tdča 7, pozno zelje 2.50—3, rdeče zelje 4, kislo zelje 3—4, ohrovt 4—5. karfiiola 7, kolerabe 1, špinača 16—18, konoplja 16, laneno seme 14, luščen fižol 5.50—9, čebula 2.50—3, por 4—5, češenj 14-24, krompir 1.50—2, kisla repa 2.50—3, rdeča pesa 5—6, peteršilj 8—18, korenje 6 din za kg. Najvažnejše specerijsko blago: kava pražena kg 132—161 din, kristalni beli sladkor 18.50, sladkor v kockali 20.50, kavna primes kg 21—26, riž 12—18, namizno olje 24.50, bučno olje 27, kis 4—5, sol morska 2.^0, kamena sol 2.50—6, cel poper 160, mlet poper 180, paprika 30, sladka paprika 55, petroj 1 9, testenini' 10—20, pralni lug 5 din za kg. Mariborski trg Cene mesa: govedina 13—18 din kg, jezik 12—16, jetra 8—10, ledvice 14—16, loj 14—18, pljuča 4—6; teletina 12—18, jetra 18—24, ledvična pečenka 18—20, možgani 18; svinjina 20—21, jetra 15—16, jezik 18—22, ledvice 18. možgani 18, slanina 24, salo 24 din. Prekajena svinjina 25—30, svinjska mast 28—30, prekajena slanina 30—35 din. Klobase: brunšviške 17—20, debrecinske 19—30, hrenovke 24— 30, kranjske 32—44. krakovske 28—45. Perutnina: kokoš komad 35—4-5 zaklana kg 25—30, petelin komad 35—50, zaklan kg 28—30, majhni piščanci par 36—46, večji piščanci par 48—90, piščanec zaklan kg 30, pillard zaklan kg 30—36, puran komad 65—90, zaklan kg 25—30. raca komad 28—32 din, domač zajec 15— 60 din. Zelenjava: cvetača 12. čebula 4—5, češenj 12—18, krompir 2—2.50, kisla jepa 3, kislo zelje 5 din kg. Sejmi 10. 3. živ. in kram Višnja gora; gov., svinj, in kram. Raka; živ in kram, Stari log, Poljčane; svinj Središče, l)ol pri Hrastniku. Kapele pri Brežicah. Sv. Ju-ob Taboru. — 11. 3.: živ in kram Črnomelj; gov. št Janž na Dol ; živ. in kram. Kamnik; živ Blagovica: konj in gov. Maribor: svinj Ormož; živ. Slov Bistrica: svini. Dol. Lendava. — 12. 3.: živ. in kram. Turjak. Dol Logatec; gov, svinj, konj. in kram Drnovo; živ in kram Radovljica: gov konj. in kram št. lUipert; živ. in kram Turjak: svinj. Celje. rtiii. Trbovlje; živ. in kram Sv Jurij pri Celju. — 13. 3.: živ in kram. Loka pri Zidanem mostu: svinj Turnišče. — 14. 3.: živ. in krain. Begunje pri Logatcu; *