129. številka
Trst v četrtek 11. maja 1905
WK~ Iz ha) & vsa.ki dan.
fodl ob d - '- tii io oraznitih ob 5. un. ob ponedeljkih ob i. un ziutraj.
PMutfif ^teTilke se prodajajo po 3 novč. (6 stotinki » nanofir t* r»»karnah v Trutu in okolici. Ljubljani, Gorici, Olji. K raznu. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, Bežani,
N'abretini. Noveinmestu itd. <)*ia*e te urWbt spreiema uprava linta „Edinost", mile« 4Urr1» GaJattl it. il — I radne mre no od 2. pop. t. «ve#*r. — Cene ociasom 16 nt na vrsto petit; poslanica, smrtnice. iavne zanvale tn domifi oeiaai po pogodbi.
TELEFON Itev. IK»7.
Edinost
Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč I
Saročnlna zn&Ša.
sa vse leto 34 K, pot leta 12 K. 3 mesece 6 K. — > a oaročbe brez doposiane naročnine se uprava ue o • h. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. }»efrank«> u j
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vratu j-Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo U-ia
UREDNIŠTVO: nI. «ionr»o Galattt 18- fN^^lal dom.)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN gor'	Lastnil:
konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskar « ..onsorcij« lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio GaW«i it. iS. Poštno-hranllnični račun št. 652.!4l.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti). Združenje ruskih eskader
PARIZ 10. Lat »Petit Journal« poroča .c Ssigona : E-kadro Neb gatova eo videli
na 9 ur in da se jim poviši dnina. Doaedaj ni prišlo do neredjv. Pričela bj be pogajanja, da bi se štrajk poravnal.
Minister Delcassr. PARIZ 10. Minister vnanjih stvari, Delete £ je imel danes prcdpoludae v finančnem
...	1- J J .	J L i- ministeratvu z miniaterskim predsednike*
včeraj zjutraj 20 m lj oddal eno od obali „ .	.
j	a T	t- , i . Kouvierom rargovor o vnanjih stvareh ki je
so predgorja St. Jtc»j ie?. Eikadra se je pripravljala, da odpluje v reko do Saigoaa, tjer s? je nadejala, da najde nova povelja i. ž Jc«tvenskega ter da se pieskrbi z živili.
E kadro je na odprtem morju dch tela rrnt:t>ljat Indija Rožde«tvenskega, ki jej je r >Č ia, da želi trancrzia vlada, naj bi se e? a in združili izven 1'rancozke Indo Kitajske. Neb gatov se je tirej podal na odprto morje, i a se idruži z eakadr> Roždestver skega, ki ga gitjvo pričakuje ob anamski obali.
trajal cdo uro.
Štrajk v Ltmogesa.
LIMOGES 10. Štr8j kujoči delavci, ki že tri dni oblagajo h šj tovarnarja Baulieu-ja, da bi z gladom izpilili iz njega razne zahteve, so bili včeraj po 30 orožnikih prisiljeni opustiti obleganje. Med tovarnarjem in njegovimi delavci so ae pričeli pogajanja.
Položaj na Kreti.
CARIGRAD 10. Položaj na Kreti seje poslabšal. Konzuli garancijskih velevlasti so
prosili za pojačenje čet. Orcžašie postaje, Dogodki V RUSIJI.	Raterim so pretili ustaši, oziroma, ki so bile
REVAL 10. Na nekem shodu tovarni- J preve« odualjene, fo bile odpozvane. Ustaši ih delavcev, ki se je vrši zunaj mesti n nameravajo zrsfsti vsa pomorska m^sta, kjer na katerega je pr šlo piibližio 1000 dela v ca v » nahajajo uradi ter imajo v svoji oblasti n tudi odposlanci iz Pefro^rada, je bilo carinski urad Kastli vztoeno od Ret:mna. -sienjeno, da se povodom 1. maja (po našem
koledarju 14. maj«) vprizor. tridnevni štrajk :er da se z:>pet etavi tovarnarjem zahttve.
Generalni štrajk v Osjeku.
OSJE K 10. (Ogr. brz. biro.) Danes se
Kolektivna nota velevlasti.
CARIGRAD 19. Avs:ro-ogrski poslanik je \Č9raj izročil turški vladi ko ektivno noto, pn d pisano od vreh 6 velesil. V tej noti so velevlasti priobčile, da so pripravne vspre-jeli tirško finančno osnovo pod pogojem, da sejo dopolni z dolo<l>>f da prevzame
lajetov komisija, ki bi obstojala iz generalnega inšpektorja in civilnih agentov t d ene strani in 4 delegatov, namreč Nemčije, Anglije, Franc ie n Iuliie o i druge »tiani.
je cb s inem dežju zbralo na ravnici pred namre5 nA4zor6tiu prihodkov in stroškov vi-mestom kakih 400 štrajkovcev. VojašLvo jih e pa razgnalo ter proganjalo nreko polja nekolilto k ljmetrov daleč, taka, *la so atraj-kovei be/ali na vse strani proti vasem. Pet -eb je bilo aret ranih. Siruj« traja dalje.
OSJE K 10. Opoludne je neki 17-letDi iečak metil na orožnike in redarje kamenje. En orožnik je bil zidet od k&menf, nakar je takoj ustrelil dečka. Semkaj je dospel voditelj delavcev Bukeeg iz Zagreba, ki priprav-
Na adreso Ma ,lmn\m".
Ta list ni m gei drugače, nego da je reagiral na notico, doposlano nam od očividca o t »t neslani demon&trtc ji v gleda-a ogle* na de a-ce, v katerem jih opominja, Hšču Verdi, oziroma o grdem zlorabljanju naj gredo zopet na delo. Med delavci je imena in genja Gorkega v namene, ki so ve so r.zourjenje. Garnizija je konB goiraca. T< liko v skladu s stremljenjem pr» svobodi v
Rusiji, kakor je prikladna tida pest na _	.	a.-	mehko oko.
DlZOJaVriG VGSLIi	Na, vsakomur je dano na svobodo, da
Železniški odsek.	96 strinja ali ne strinja z n^mi, m nikdar še
DUNAJ 10. Na današnji seji železni- D9m ni Pr š ° na miBel» da bl iam«rJali
,,	, ,	* i i	c l i komu. ker bd ne strinja z nami in ker se
skega cd-eka je nace.nik baron beh\vegei,	\	J
, ji - • .	x i	' proti • i našim nazorom v znislu načel, ki
predstavu vodttera mmiaterstva zi železnica, f
sekcijekega načeln ka Wrbo.	I ai jih je napisal na a.ojo ■!■■ ■■ Tudi
„ , ,	i »Lavoratoru« ne zamerjamo, ker se ne str nj a
Maksim irorki.	. . . „ , ,
z nami v obsojanju rečene dem nstracije.
PEfROGKAD 10. I/st »Novorti« jav- Zbm9T]Hm(J mu pa po vaej praviei Qa6in ka. l e. da bo Gorkemu dovoljeno bivati v vsej kor ?Q rj} Rusiji izven Pe.rograda. Kakor se sliši, se
* Torki teh dni pevrne iz Krima ter >3 na-tstani nedaleč od prestolnice ob fiaski meji. Štrajk v Brnu. BRNO 10. Danes z utraj je pričelo tukaj
Ie vstga besedila naše notice izhaja povsem jasn), da sm > hoteli cž gosati le nes ani, komend janški nač n demonstracije, ki se je priredila — na tem ni najmanjega dvoma — po inici ativi italijanska nacijo-
-tra kati približno o00C zidarjev in delavcev, nali stične gospode. Podavši opis demon-l-!ti zahtevajo, da se jia zn'ža delavni čas strac je je p sil naš dopisnik:
»Out iskrenega acžalja do Maksima Gorkega nam lega v dušo, ko vid.mo, kakovi pajaci se mu usiljujejo za oboževateije. Mesto da »rešujejo« Gorkega, naj bi raje popravili nešteto krvavih krivic, ki )ib oni sami počenjajo tu na naši zemlji proti ubogemu slovenskemu trpinu«.
Ubogi Gjrki! Nu, na vae zadnje bi se dale odpustiti take neslanosti nerazsodnim masam, fjnatiziranim od laži socijalistiČne laške člfutarije. Ali, to vam je bil izve-čine svet italijanske inteligence in kulture, ki je za žive in mrtve ploskal in vpil in lo vil listke, ki naj »rešijo« Maksimo Gorkega. To je bila gnjuBna antiruska demonstracija gospode v svilenih bluzah in fra k i h. O koliko tartiferije je v tej inteligenci, v tej — kulturi!! Sramujte se — pajaci«.
More li kdo biti v nejasnem, proti komu je bila naperjena ta notica ? Mislimo da nikdo. Vsakdo nam mora verjeti, da nam ni bilo ni na kraju misli, da bi se dotaknili socijalistiČne stranke in onih, ki so poštenega prepiiSar.ja pristaši te stranke. Nikdar nismo tajili mi ali skrivali, da si mei nami in socijalističn > stranko principijelne razlike. Abo bi ne bilo teh, bi se niti ne moglo govoriti o narodni in Eoeijaiiatični stranki ; saj potem bi bi i — ena Btranka. Isto tako pa nismo nikdar odrfckali soeija-iištični f-tranki pravice do obstanka. Marveč se nierao obotavljali nikdar s pripoenanjem onega, kar je v programu te stranke po našem uverjenju dobrega in opravičenega. In ravno z vedenjem naše stranke v »adnjih časih smo pokazali, da si želimo med našo stranko in socijalno demokratično razmerje, ki bi imelo na čelu znak odkritosti in lojalnosti. V smislu ticega razmerja naj bi si govorili odkrito in lojalno, v čem da soglašamo in " čem da ne soglašamo. Le v soglasju s to nfcšo željo je, ako sccijalistiČna gltsda odkrito govore na našo adreao in da po svojem uverjenju pobijajo naše nazire. Oni pa morajo isioiako priznavati nam pravico in svobodo za brambo Bvojih nazorov in svojih nače).
Ne zamerjamo torej »Lavoratoru«, da se je postavil po robu naši sodbi o gori-rečeni demonstraciji. Z ogorčenjem pa mu očitamo, da je bil o tem nelojalen. Iz gornjega citati je raz7idno, da je bila grenka obsedba namenjena le židovski gospodi, ki zlorablja ime in genij Gorkega, dočim smo masi, ki saje dsU zlorabljat, očitali le nerazsodnost. Sedaj pa Čujte, kaj nam je podtaknil »Livorature«. Mej tem, ko smo mi apostrofi ali >laži« sjejalistično laško eifatarijo, pa cat7eza »Lavoratore« svojim čitateljem, da smo govorili »eanaglia socia lista«, da smo torej žalili socialistično stranKo kakor tako in tudi u ib, ki jej pripadajo po sv<jdm poštenem prepričanju !
PODLISTEK.
200
Prokletstvo.
roman Avffueta isnoe — Nadaljeval
in dovršil X. E. Tomić.
Prevei M. O—d.
—	Dobro. A sedai, ko so mi padle spone, ko sem zopet kakor kraljica izišla na božje eolace, sedaj, ko ti r -.o telo zopet svobodno diše, sedaj, ko se mi je duša spreobrnila kakor po plamenu novega življenja, -edaj te vprašujem : Nikola, brat, eva-li mi dva zaslužila, da naju svet bije železnim bičem, sva li storila kakov smrtni greh, da uaoda zatiskuje železne nohte v najino srce.
—	Nisva, svetla gospa, nisva, se je raz-v 3 ** N i kol s.
—	Ne govori mi > kraljica c, govori mi »seet^a«. Ob, tovariš mojega trpljenja, je za-
klicala Marjtt, padša iznemogla na sedež; pod mukami je klonilo moje telo, klone življenje. Samo maščevanje mi je šs v življenje, krvavo maščevanje. Ne, neugasen plamen me vzdržuje ee na tem svetu ; kakor pla men, ki oživlja luč, ali jo tudi uničuje. Slabotna ženska sem, ali moje maščevanje se vspenja proti krivici sveta, proti začetnikom moje nesreče, ki so mi štrli življenje. Mašče vanje hočem, maščevanje, zob za zob. Ti si možki, močneji si. Zaprezi svojo voljo z mojo željo ; ta dva besna konja pogazita svet. Vidiš, živci so mi razburjeni, ali sem Jeti-savina hči.
—	Hočem, vzvišena sestra, a žezlo tvo jega mcži — kralja, ki naj podobno streli zadene cilj najinega maščevanja?
—	Mojega moža ? Kralja ? Š šmana, misliš, je rekla Marija, in dolnja ustnica se jej je nategnila v porogljiv nasmeh. Mari ne veš, kaj je S.šman ? Ali ti nisem rekla, da mu ne verujem ? pismen je mlačen c ncar. Zaleta ae na i^darce, kakor tudi danes s prestole, ali njegova jeza ne traja dalje nego
Proti [takemu postopanju prote^tujemo v imenu tiste lojalnosti, ki si jo želimo med nami in socijalno demokracijo.
»Lavoratore« nam očita, da proslavljamo carizem, avtokratBtvo in kozah e. Ce hoče ta list reči s tem, da smo slepi zi nedostatke, ki jih ima na sebi ruska uprava in sedanja državna uredba v Rusiji in da negiramo potrebo reform in moderniziranja, potem mu moramo zopet reči, da »Lovora tore« ni napravil s tem poklona pred — resnico. Če pa obsojamo način, kakor se hoče z nasiljem in umorstvi izsiliti r<firme, delamo to v trdnem uverjenju, da je tako izsiljevanje le na škodo opravičenemu stremljenju po moderniziranju javnega življenja in uveljavljenja liberalnih načel v Rusiji. Zgo-dovinaka dejetva potrjajo ta naš nazor in mi ne dvomimo ni najmanje, da ga potrde tudi bodoči dogodki.
Sedaj pa stavljamo do »Lavoratora« drugo vprašanje: si-li upa trditi, da je vaej tiatiitalijanski gospodi v frakih in svilenih bluzah, ki bo nealano demonstrirali v gledališču Verdi res na Brcu položenje ruskega naroda, ali pa usoda MakBima Gorkega ? ! Pojts no ! Demonstrirati bo hoteli proti Rusiji, ker je slovanska! Svojemu srdu, svojemu na-cijonalnemu šovinizmu bo hoteli dati duška ! Oni ne mrze le avtokratstva v Rusiji, oni mrze RuBijo samo, oni sovražijo Slovanst^o. Oni bi. ča bi mogli zrušili Rusijo in ruski narod, pa naj je prva avtokratska ali kon stitucijonelna. Če bi Maksim Gorki, ves, kakor je, živel v Trstu in če bi živel kakor Slovan, šČavo bi jim bil kakor smo jim vsi. To vemo mi predobro in zato naj ee nam ne prihaja z opravičen s ni«- m takih demostracij v imenu humanitete in id i -jalov liberalizma !
To pa izjavljamo odkrito in brez strahu: Ako bi nam bilo izbirati med ruakim avt.--kratstvom in med žrelom židovsko-kapira-! lietičnega moloha, mi Be ne bi obotavljali • niti e»» hip in kar hitro bi Be izrekli z a — ' ruskega avtokrata.
Ravno zato, ker poznamo to signorio, ki hoče v svoje namene zlorabljati socijalno ideio, ravno zato, ker vemo, da hočejo tiranijo in ne svobodo za vseh, i a j ravno zato, ker odkrito želimo, da bi so-eijalna demokracija odkrito služila ideji bratstva, enakosti, in svobode individua in narodov, ravno zato obžiljujemo tako p stopanje socijalnodemokratiČnih glasil, ki v svojih fi-ktih ne more biti nič druzega,
nego — v oporo italijanskim nacijonalistiČaim
zbezneležem in ki le jemlje ugled in veljavo socijalni demokraciji in nje programu.
Za to odklanjamo z odločnostjo in ogor čenjem podtikanje kakor da smo sramotili socijalno demokracijo kakor tako ! To'je atentat na resnico.
To bodi povedano »Lavoratoru« vsa usta.
na
goreča slami. Ako bo to njegova korist, se bo že jutri pogajal s Horvati in Paležaiki, s sovražniki moje krone. Jaz nočem tega, jaz hočem doživeti pogubo teh dveh plemen, čuješ li ? To mera biti, je dahnila Marija, st:snivša pesti in pogledši Ni kolo ostro, omahuješ tudi ti, mari sem se prevarila tndi v tebi ?
—	To vprašuje?, kraljica ! Nisi li čitala na mojem šSitu usodnih beaed : Sjart Hor vttim! Smrt Paležnikom! To je izpoved moje duš?. Pri Bosutu je padla pod mojim buzdovanom glava Lacka H rvata. To je bil prvenec moje krvave žetve. Za maščevanje živim tudi jaz, zaob\jnba mojega šSita zarila Be je globoko v mojo dušo in ne bom miroval, dokler ne izvršim te zaobljube. Pri-sezam ti, Marija, da pomorim eenco pokojne ti matere.
—	Dobro, Gorjanski, dobro! je poki mala kraljica zadovoljno, sklenivda suhi ustni v grozen usmev. Tvoja beseda me je pomirila za trenotek, ulil si kapljo zdravila v to suho dušo. Verujem ti — ali, je dvignila
Marija glavo iznenada, čuješ li, Nikola, ti ne ljubiš svoje žene, tako so mi rekli.
—	Govorila si iskreno in tebi priznavam, da je ne ljubim.
—	Nu, ljub š li drugo, je-li ostala iskra one stare ljubezni v tvojem srcu ?
—	Na Angelijo misliš? Pri krvavem truplu svojega očeta ee je ljubezen spremenila v sovražtvo.
—	Prisezi.
—	Prieezam ti.
—	Dobro, Nikola. Še aem kraljica. Vse boš imel, čeear želiš, zlata in čaati, -povišam te nad vae druge, ali izvršiti moraš mojo, svojo prisego, da mi bodo kosti moje matere mirne v grobu.
—	In tudi če bi ne bilo Marijinih mak, fetjril bi ieto že radi glave svojega očeta.
—	Oh, samo da bi bilo hitro, Nikola. Bojim ae za dneve svojega življenja in vendar bi hotela doživeti to.
—	Živa ti kri dela, da Be čutiš bolno. MladoBt, evoboda je najboljši lek življenja.
Rusko-japonska vojna.
TRST, dne 10. maja 1905.
Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
Zadnje vesti ne poročajo o irka^i spremembi v položaju. Roždertvenski :n Nebc-gatev sta še vedno v južno-ki tajskem vodovja, kjer aa skoro gotovo preakrbljata z < gijem bržkone za dije čase, ne da bi te mnogo brigala za kris Japoncev radi tami-šijtneea »kršenja nevtralnosti«. Kar razni i -t. ugibljejo o bližnjih e.ljib Roždestven-SKčt3, temu ci n;č zaupati, kakor nas uče dosedanje izskušnje.
Kar ee tiče govoric, da hoče Rožde-stvenski prodreti do Vladivostoka, ae mo-rcmo sziicevati na dosedanja izvajanja naša. Jaz sem trdno uverjen, da je v interesu Roždestvenekega, da ma svoj temelj bližje v japonskem vodovju. Zdi se absurdno in si ae moremo cfosnevati, ('a bi hotel Rožde-stvenski zapuščati svojo sedan'o dovozno črto Da morju. In mi sod mo, da je tudi v bodoče ne bo hotel zapuščati. Mi ti ne mo remo predstavljati, da bi se hotel Rožde-stvensKi se svojimi »i0 ladjami podati v Vladi voatok. — Za naš nazor govore ti-le razlogi :
It ker bi biia s takim korakom Rožde-st venskega itak že obremenjena sibirska že
izl&sti od Evrope. V zmislu vsega tega si moramo celo logično domnevati, da Rožde-stvenski potegne na zimo — ako ne pride prej do odločitve — iz Vladivostoka vsa tam nahajajoča se ofenzivna sredstva (Križarke, torpedovke, podmorske ledije iti.), ae pa da bi vso silo svojo ukoval v vladivostoški led. To bi bila — po mojem trdnem nazoru — usodna pogreška.
Avstrijska poslanska zbornica.
Dunaj 10. Minister notranjih stvari Bvlandt Rheidt je odgovoril na interpelacijo posl. Pernerstoiterja glede prodajanja naslovov in odlikovanj od strani bivšega mini-sterskega predserinika dra. Korberja, kar je bil priobčil list »Zeit«. Mnister je rekel, d^ je na temelju uradnih poizvedeb dokazano, da ni bivša vlada ni direktno ni indirektno razpravljala z že večkrat imenovanimi veleindu-strijaloi o tem, da bi biii isti imenovani v gospodsko zbornico. Minister je zanikal vse trditve interpelacije. Nato je zbornica prešla v specijalno debata o carinski tarifi.
Ogrsko-hrvatska zbornica.
Budimpešta 10. Zbornica je nadaljevala debato o adresi. Posl. Hencs (ljudska stranka) je za adresni načrt. Posl. Stefin Kovačevd (Hrvat), je izjavil, da mora še
leza.ea podvojeno obremenjena ; 2) Vladivo- enkrat Peniti stališče hrvatskih delegatov,
st. k v zimi sploh ni ugoden za operacijsko et&cijo radi ledu, a tega ne more nikdo veleti, da pr;de že pred zimo do odločitve na morju; 3; hi bili trensporti po morju v Visdivoetok v vedni nevarnosti pred japon-m brodovjem in torej skoro nemcžni; 4) bi izgubil R >ždest veuki strat'gičn j prednost, ki jo ima sedaj, Ko mere Togi za Jhrbtom rezati zveze JaposBke z vnanjim svetom ; o) rezanje sedanje zveze Japonske z Ojamo, s taktičnim: gibanji pred b tko na morju, bilo
ker se dvomi o pravici Hrvatske glede hrv. poveljstvenega jezika. Delegatje Hrvatske in Slavonije so vedno v skupni zbornici skušali delati v okvirju vladne stranke za skupte interese Ogrske m Hrvatske ter so energično odbijali napade, obrnjene proti državni celc-skupnosti. Zatorej ne zaslužijo očitanja, Češ, da so delali v politiki proti bratskim čut-stvora. Govornik je glede vprašanja o povelj-ttvenem jeziku izjavil, da morajo protestirati pr^ti t mu, da je hrvatski poveljstveni jezik
bi potem veliko težavneje in draže, nego je i »J^ove deželne brambe le milost, podeljena
is sedanje pozi<-ije.
Ako b torej R žiestvenski zapustil se črto in 83 preselil v Vladivoatok, bi
; r il > v slučaju, da bo Linevič poražen in	. ...	, . TT ,
...	.. . . ...	. looo, kolikor tudi vsa zgodovina Hrvatske
.a b. Japonci pretrga i železniško zvezo med I _ . .	.....
VI* • vostokom in Harbinom, do slične kata
cd ogrskega državnega zbora in ne posledica ži starih prav c hrvatskega naroda. Toliko razprave, ki eo se vršile neposredno pred osnovanjem zakonskega Člena XXX. od leta
etreta kakor pri Poit Arturju, ako bi se R< ždestvenski ne cd o VI o pravem času, — do«, er ima ee dovolj oglja —, da izpade :z Vli<: vostoka in s poišče zopet opore v ;užn -kitajskem morju, t rej tim, kjer je — m-u »J Če bi taka potreba navstala v zimi, k je Vladivostok zamrznjen, potem bi bila
dokazuje, da se ni nikdar dvomilo o pravici Hrvatske do hrvatskega poveljstvenega jezika. Gi< f Apporvi zatrjuje po krivem, da niso Hrvatje pret1 nemškemu poveljstvenemu jeziku ugovarjali ter zahtevali od svoje strani uvedenje hrvatskega povelj?tvenega jezika le za slučaj, ako bo uveden tudi madjarski poveljstveni jezik. Tad gref Appjnyi je nekdaj dal liberalni stranki ter ni zahteval
kc:&-»trcfa se le prav gotova. Predstavimo si	..	. .. r, . . .
.....	,	madjarskfga poverstvenega jezika. Zakaj naj
e Dol žaj: I. nsvič porazen, železnica v ro-	. . , ... __	... . ,
,r.	.	, .	bi bili Hrvatje t» storili? In ko se je v
kan Ujame, v ladivustok zamrznjen, sedanja
fr i R ž le-trenskega po morju v rokah Japoncev: ali ce bi bila Katastrofa neizogibna?! ( emu torej ? Zato ee nam vidi absurdno on ae vanje, da bi Ruž Jestveneki hotel v V adivostr k. S tem b; šel 1« na roko Togu, k j? sedaj v težavnem položaju. R ždestven-
odseku deveterih razpravljalo o tem vpraša-nju, je gref Apponyi, ki zahteva Bedaj za Ogrsko madjarsii poveljBtveni jezik, hotel, naj se Hrvatom pusti nemški poveljstvom jezik. Tudi od druge strani niso Hrvatje imeli od pridobitev odseka deveterih nikake ko-
. .	.	„	,	risti. (Živahna pohvala pri Hrvatih). — Posl.
sk. b: zapusti vse strateg čne pieduoBti, ki i TT ,	... , .	...	... ,
... . ,	ii-i.	- Udvaiv ('judska strank ) je pojasnjeval
jih ;ma od tegj, da drži sedanjo Črt:> v smei i i	....
_ . .7	.	.	j predlogo o samost') n»ra carinskem okrožju in
.>; .»t Korejski cdstt, m da stremi ueprestano, i	\ . , , .	„ . ,	^ ,
.. ..	..	.	o narodni banki za poljedelstvo na Ogrskem,
da s taktičnim: g binji grozi zvfzi JapoDcav ...	• n ,
r	ki se ima ustanoviti. P^s1.
z *raiado *) ama v Macdžuriji. To zadnje seveda v glasju i a edruženo s križarskim :-r >d »vjem v VUdivostoku. A da poslednje ua.e;e to, za t» mamo že zgodovinskih do-in je potrjeno pt> dveh pohodih prav v teh zadnjih dneh. Skupno s tako milita-rično operaci o bo dosežen še drug uamen : 1 komercijelao oirezanje -Japonske od zapada,
Ivan Sucin (Romun) je zagovar al adresii načrt narodnost j. Na to so bile razprave prekinjene. Prihodnja seja juti i.
Drobne politične vesti.
Iz krogov angležke vojne mornarice. Londonski >Daily Mailc poroča iz Hongkonga, da se je v ponedeljek popoludne v pomorskem arzrnalu vršila tajna konferenca, t s® popravlja*	Najino maščevanje pa Tej konterencl sta prisostvovala cba angležka
mor* biti p« trpežlj vo, kaker pešec, ki je admirala in kapitaai ter poveljniki vojn>h za^el let ti na visok hrib. Horvatje in Paližn« ladjj> _ Pomorskim vojakom so skrajšali so s, zatekli v zavetje.	(iopuat
—	Poii varrtvo mojega milega strica Tvrdka, to vem.
—	Tja ne seza tveja meč.
—	Xe boj se. je vspela v njej dijabolična kri. Povrnejo se.
—	Na kake nade. Usiljivec Kalabnž merava za predsednika kongresa vo ici ljub-kcaiej da drži svojo neapeljsko krono. Ne Ijanskega župana Ivana Hribarja.
b ee pmel cd Hanetek zaupati varljivemu	»Drultvo nloven-tkih književnikov in
morju, a sedaj, ko je troja meč nadkrilila časnikarjev« je po Bvojem odbjiu imenovalo vso temljo, ni njegovo ime. nego suha za ea svoje delegata na giavn: skupšč ni »Ojred-
Domače vesti.
Kongres slovanskih časnikarjev v VolOTskem Opatiji. Kakor ae sliši, se na-
s av«'n ša, ki ne izmami niti razcapanega t^e-ra *a pod prapor. Tvrdko ima druzega opra v, a. Treba mu stati pod or ž em na prfgu hisf, ker se pripravlja nanj Turčin od Vztoke. Pa je tudi moder.
- Ali nikdar mu ne mino nada. da bo p -»e ioval ta kraj. Ali ne tržj kos za kesom Dalmacije iz pod moje vlaeti ? Tudi naše ri >čince ne zapusti nada, a Tvrdko jo bo hranil.	(Pride še.)
nje zveze slovanskih časnikarjev« gg. Maksa Cotifa, Andr. Giberščeka, Fr. G jvekarja in Rasto Pustoilemška, oziroma kakor name stnico go?p) Minko Govekarjevo. Društvo bo kandidiralo v osrednji odbor gg. Miroslava Malovrha in Frana Govekarja.
Ponoćno razgrajanje. Piše es nam: Ni mi znano, je-li tudi po drugih več h mestih toliko in takega ponočnega razgrajanja kakor v Trstu.
Tu, pa bilo v sredini mesta, ali v predmestjih, je človeku, osobito delavcu, težko, ko mora po trudapolnem dnevnem delu, mesto da bi ponoči počival, poslušati rjovenje pijanih razgrajačev. Kar se dogaja okolo Chiozze in po Arquedcttu, to pa presega ža vse meje. Jaz nisem tako »nesrečen c, da bi moral stanovati v imenovanem okrožju, a imam često priliko poslušati divjake, ki brez usmiljenja upijejo in to v vsakem nočnem času. Ali ni nobene pomoči proti takemu razgrajanju v pozni nočni uri ?
Zdravstvenim krogom na znanje. Prejeli smo: Na ceBti, ki vodi preko sv. M. M. zgornje na mestna pokopališča, je v neposredni bližini železnica mal potoček, ki teče preko omenjene ceste. Po fcera potočiču se pretaka neka tekočina, ki je bolj podobaa črnilu, nego vodi ! Ima pa gotovo v sebi kake posebne vrsti kemičnih saovij, kajti smrdi tako, da si človek, ki gre tam mimo, mora mašiti ncs.
Na kmetih skrbe oblastva, da as odpravljajo gnojišča iz-pred hiš, tu v Trstu pa se pušča, da gnojn'ca preplavlja cesto, po kat3ri hodi na tisoče ljudi dan na dan.
Meningitis siderans imenujejo neko novo bolezen, vsaj za naše kraje je menda nova. Nemci imenujejo to bolezsn Genick-starre, tukajšnji zdravniki pa menicgite ce rebro spinale. Ta bolezen, o kateri pišejo mnogo šlezijski listi, je baje že poznana in 83 je v zadnjem času pojavila v veliki množini v dveh oddaljenih krajih, v Newyorku in pa v Pczaaniji in Š'.eziji, kjer se rapidno širi in zahteva mnogo žrtev. Tudi pri n&H se je pojavila v štirih slučajih ; pred par dnevoma je umrla v tukajšnji bolnišnici pri sv. M. Magdaleni deklica Franja Juriševič, katero se rarleleBili in konštatirali to bolezen. Kakor poročajo šlezijski listi, se je tam ta bolezen pojavila največ pri otrekih, posebno delavskih, kjer so jo študirali v vseh stadijih, o čemer je pct?m poročal dr. Kirchner. Bolezen pričenja kar naenkrat. Poprej zdravega človeka začenja nenadoma tresti huda mrzlica, ki se ponavlja. Temperatura gre do 41 et^pinj in ša višje. Za tem se pojavlja bljuvanje. Značilno je, da bitje žile ne po staja bolj počasno, ampak se viša na 190 in več vdarcev. Kmalo se pokazuje strašansko močan glavobol in z istim nekako otrpnenje, oziroma Btrjeuje kit. Bolnik ne more odpirati u*t, ne jesti, ne govoriti in tilnik se mu zavija nazaj in po3taja trd. Zdravljenje traja osem do deset tednov, toda z groznimi posle ■ dicami. Mnogokrat ostanejo bolniki precej časa gluhi in za luč jako občutljivi. Včasih pa nastopa smrt že drugi dan, v mnogih slučajih nastopa pa celo žg po nekaterih urah. Take hitre slučaje imenujejo meningtis sideranr.
Nadalje opisuje dr. Kirchner vzroke in bitstvo bolezni ter načine, kako jo zdravijo : Pr.poroča se vroče kopeli in mir. Vse drugo je, seveda stvar zdravnika, ker je potrebna neka operacijp. Profesor Lingelsheim, vodja bakterologičnega zavoda v Beuthen u, je kenstat ral, da je pričetek bakterij pri zdravih ljudeh, ki so bili v dotiki z bolnimi, bil v elioah v grlu in nosu ; radi tega se priporoča, da se pari na snažnoat grla in no3u. V Ne\v-yorku bolezen še nartšča in jih je umrlo že nal 700
Pa jim človek verjemi! Pod tem
naslovom nam pišejo : Kakor smo precej obširno poročali tudi mi, ie delavec Zeglar smrtno-nevarno obstrelil inženerja tehničnega zavoda Jorgenten-a ter je potem vstrelil tudi samega eebe. Pogreb Zeglarja je bil predvčerajšnjem popoludne.
Ob 11. in pol uri zjutraj so zapustili delo vsi delavci štirih največih industrijalnih ! zavodov. Ob 5. uri popoludne (pol ure prej, nego je bilo naznanjeno) so odpeljali pok. ! Zeglarja na dvouprežnem vozu, a spremljalo ga je okolo 8000 delavcav.
Sedaj pa poslušajte, kako poročajo o omenjenem pogrebu tukajšnji listi. >11 Sole« piše, da je bilo lo.OOO delavcev, ki s> spremili pokojnika. >11 Piccolo« piše 4000, ' »Gazztttino« pa pravi — nekoliko stotin!!! Možno je, da se mi motimo v številu, gotovo pa je, da tu ni govora ne o »nekoliko stotinah * in ne v 4000. Fakta so fakta, pa naj jih pači vse novinstvo vsega sveta.
Mi nismo in ne bomo nikdar odobravali naeilst;v in tudi ne odobrujemo zločina izvršenega na osebi ranjenega Jorgensena, da bi pa v tem slučaju metali kamenje v grob mrtvega ubijalca — kakor delajo to drugi ž — tega nam ne dopušSa naša vest. Grozro je misliti res, kam pridemo, ako se bo de-
lavstvo posluževala tako gromih sredstev, ali na drugi strani stoji tudi dejstvo, da so oni, ki itnajo moč nad delavstvom, proti poslednjemu vse drugo, nego bi morali biti: pravični ljudje z čutečim, človekoljubnim srcem!
Not prispevek k staremu poglavju.
Društvo poštarjev za pokrajine : Kranjska, Primorje in Dalmacija — torej z) trojico pokrajin, katerih prebivalstvo je v svoji skupnosti po veliki večini BlovenBke oziroma hrvatske narodnosti. To društvo nam je dopoalalo te dni neko vest in zastrmeli smo. Ne radi vesti, ampak radi nadpisi na papirju in na kuverti, kajti ta nadpis se glasi z drugimi tipi: »Verein der k. k. Poatneister, Post« xoedienten ur.d Post-expeditoren in Krain, Kustenlacd und Dal-matien«. In spodaj: »Scciet-i dei i. r. maestri, comessi e speditori postali della Carniola, del Littorale e della Dalmazia«.
Torej niti črkice o slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku, rasun ca pečatu, na katerem je nadpis trojezičen. Otitelji gotovo strme z nami, če jim še povemo, da je pred-sedništvo sedaj v — Litiji!! Najdi dajamo še posebej izraza svojemu ogorčenju, ko društvo inteligentnih in ob enem — če le hcČajo
_ neodvisnih mož iz treh pokrajin s pretežno
slovanskim prebivalstvom piše uredništvu slovenskega lista na takih tiskovinah?! Ne, komentar prepuščamo zavedni slovenski javnosti.
To je tako-le nov prispevek k staremu poglavju o — slovenski nezaved-, n o s t i.
Ali se bližamo vojni ? (Vojaštvo v soški dolini. — Topovi na sv. Gori). Iz Gorice nam pišejo:
Goluchoweky in Tittoni sta Be torej sestala. Vse je šlo gladko, brez najmanjše neprilike ; \sa feakor na parketu, ki sta ga odlična gospoda tako vajena. Biotre motri!ee našega pilitičnega položaja pa je ta dogodek le še utrdil v njih mnenju, da se bližamo vojni. Kakor znano so se v z*dojem času razni kraji v saški dolini napolnili z garni-zijami. To ima neki pomen, tega nam ne izpodbijejo izvestni krogi. Zakaj bi se gospodje sicer srbeli, ako bi jih čevelj ne žu-lil? Tri dni zapored so vozili iz Gorice v soško dolino razne vojaške priprave. Bil je naravne st veličajen pegled na nedogledno verigo vozov, ki se je pomikala po solkanski cesti iz Gorice. Človek je dobil sliko »en miniatur« o velikanskem vojaškem gibanju ca j skrajnem Vztoku. Vozovi, ki so jih vozili po prasni soški cesti, so b;li napolnjeni raznega blaga. Ali mučni utis so napravili na nt s premnogi vozovi, ki eo bdi napolnjnni z obilico črno barvanih, v železo okovanih kovče-kov. Na teh kovČekih so sedeli vojaki brez orožja. Nevedni vozniki bo pravili, da je v njih — perilo za vojake. Množica je verjela. Blagor revnim na duhu ! Med množico je naBtalo pričkanje, ko je nekdo trdil, pa je v teh kovčekih — ncunicija. »To iko vozov municije, to bi bilo preveč ! Ii ob vozu, na ka-| terem je municija, morala bi stopati 2 vojaka ■ z nasajenim bajonetom, naprej pa bi moral stopati vojak s črno zastavico« — tako je trdil doslužea vojak. — Srečno ljudstvo, ki veruje. Dobre tri ure peš-hoda smo od ial eci od laškega kraljestva, pa da bi naši strategi e taksnim pompom prevažali municijo, na svoje pozicije ? ! To bi bila več nego buda-lost. Politika je delovanje lokavosti in prevar. Kaj pravi pesnik: >Politisch Lied ein garstig Lied !<--
Bilo je minolo saboto. Dež je lil vse dc-poludne z neba kakor bi se bile odprle vse vetrnice. V tem dežju in nalivu so se pomikale 3 baterije gor škega topničarstva v polni vojaški opravi na konjih in b topovi proti Solkanu. Od tu to sli — pomislita ljudje božji: b konji in topovi — v najhujšem dežju in nalivu, po oni strahoviti kameniti cesti, ki je že za veacega romarja pravcata pokora : na
_ sv. Goro. V polnem diru so bili prej nego
v eni uri na vihu. To pač ni bila navadna vaja! Po vseh znamenjih se bo gradila na sv. Gori trdnjava, ki je že potrebna zgolj iz ozira na momentalni soški mo3t, ki bo stal preko milijon ! Konečao je vredno pripomnit1, da so t"»pničarji — romarji na svoji božji poti na sv. Goro (menda kakor vspeh Goluchow skv-Tittoaijevega dogovora) shranili v samo stanski kleti 4 najmodernejše topove. Ubogi franjevci! V topničarje sijih potrdili! Torej vendar: »dolga ljubezen, gotov krat!« — pravijo naši ljudje. Beležimo z velikim zadoščenjem, da je ljubkovanje omenjene dvojice •porodilo tako lepih vspehov ! — S car pa še
vc-lno verujem v resničnost klesične prifelo vi?e : »sem|>er i.ii«i lid heeret« ! — —
Avtentičen prepis. Prejeli smo : Tu Vam pesi jam dosovtn prepis one tablice, ki se nahaja v Siorklji nad Rojanom, o kater ste ie cekij pisali. Dotični napis Blove :
»Zilrgsl »-almatinsk ega vina domači cern : beio u ti se i nadebelo prodaja snapca doma<'?ea«.
Ko bo rtps bolj debela — napravimo medaljo * nem'i. ki pači na tak nesramni način naš lep jezik !
Slavnostni izlet t Divačo. V nedeljo 14. maja odide iz Trsta-Sv. Andrej poseben vlak državne žileznice in sicsr ob 8. u r i zjutraj. V B >ršt pride vlak ob 8.18, v Herpei e pa ob * oO. — C'ena je za III. razre 1 z Tr-ta K l-*50, iz Borita K 130 in iz Herp«ij tttink za tja in nazaj. Vožni 1:stki se ir^a a^o v Tr^tu za pc samezne oseb?, doč m ie potrebno, da prevzame v BorStu in Herpe jah v zjin.: jeden za ceio drnžbo, ki vstopi v tth š.aeijsh, ker se ne bo vdajalo poee m: h lUtkov t m več jedna skupna vežna lepiti ne čija.
Vozni 1-tki tacajo veljavo le za po a«boa vlaka. Posebni vlak mora pa vsprejeti le ,;0U izetninov ia e torej mežno, da bi kdo eao4t£.l. V>>dstvo državne železnica je pa iz posebne pr jazaoeti dovolilo, da Be bodo smeh evealu .'blco zaostali izletniki :z B ji sta m Herpel prljati z navadnim vlakom, ki odhaja iz Ti>ta ob 8 45 uri dopoludne, pri-ia;a v B rit ob 9-08 in odheja iz Herpelj ob 10 uri dop.
M-niatcretro ca železnice je pa zi to pr liko tudi za Pulj, Pazio in Buzet uovc ltlo za t-ine c ne in sicer za vlak, ki gre ob hm1~> z utraj j* Pule in se vrača iz Divače ob 4 45 pop. — Voznina iz Pule znaša tsl sem :a r a K 3 60, iz Pazioa K 2 30 in iz Buzeta K 1 V Buzetu je potrebao da jednako kak< r v Bjrštu in Herpeljah prevzame e ien s tipno voedo legitimacijo za vse izletn s*, ki vstopijo na tej postaji z name nons, da s- v 'elei* zleta v D.vačo. — Za druge kak« r navedena vlaka pa ti znižani vozm i'siki n majo veljave.
I?iet se l»o vrš i cb vsakem vremenu in ie v D.vači preskrbljeno po gostilnah za 12U0 (H b
V' »ne ktrte se borlo prodajale od četrtka zve'er nadalje v kavarni »Balkan«. — Vs-k o-j s: pre^kr >i vozni listek že vnaprej, la te bo nava<e pri kolodvorski blagajni.
\ov napredek v naši gospodarski
organizaciji. Pulopje in vrtni prostori, ki j h j- imel « rojansko konsuzzno društvo -e v n-:*»nau, s» prešli eedaj potom na-a < r. r c. a pmddje v ia9t društva. Tako smo d< b	Injič tudi v Rijanu svoj
»dom«.
Na okrajni sodniji t Tolminu (ali
v-Ud prem-š»en a na ka&i drugi sodniji v Pr ai r.*; e r z j:-ano mesto uradnega sluge
IV. razreda. Prt šnje je predložiti do 5. ju-n a liM'5 prediedmitvn okrožna soinije v
'»jr e-.
Prizivna komisija za osebno dolio-
darino. — L)ne 9. t. m. je bilo zaključeno sed<a>' -:';»vo i z—»danje pr zivne komisije za ose »io ilohodaiiao za Istro.
Sprrmcmba vremena. Ol predsinoč njen rezlja tu s ina burja. Hitroit te — neb »di;e,re a doteza <»0 km na uro. VTročina ie padla < d navadnih 19 na 10 stopinj. — l>rev e m s i'<n rastline trpijo mnogo.
I mrl Je danes o po udne v mestni • »n-.c po pokojnemu Zeglarju obatreljem t ž - ti r Ksr. 1 Jo gensen. Pokojnik je do ft^s.e« nj h trenotkov tolaž 1 B7ojo tuguječo s pr« jr j r p ročuječi jej otročiča.
O samomora, ki ga je predvčerajšnjem iz-;<i,:i v u!. France^co nepoznana mlada g j t8, 'im d mali, da ie bilo isti me J si :» na L e ■ cher, ter da je bila sjproga štajerskega d»ž uradnika.
Stanova a ie v ui'ci N co o Machiavelli - . 1»J. Z vela Be je z pedučevanjem nemčine n ecg.esč:ne.
O^eiij. Sinoči ob 11. uri je navstal genj v ug .v ni rokavic ki je last gospe vd. ve R g ž t-ki. Trgovina se nthaja v nI. Osi Teatr<> štev. D. G.-s leem ee je posrečilo zi lušr • geaj. Škoda, ki je pokrita s zava-r i*tlo:n<» -j« ceri na 1000 K..
Našle smrti. Goepa udova Porenta -'anu -n :a *rgu ( avana št. 1. je včeraj umili ti-ge »mrr-. Dr. Tomneh iz druitvo »Ige:-.«, ki e bil poklican k pokojnici, je ko.»tst;ral ♦ mrt.
Kp je zadela T2-letno gospo Benedeto K raca k stanuj«, do v uiici Cereria št. 15.
Zdravnik iz društva »Igea« ji je podelil prvo pomoč, ter jo potem dal odpraviti v bolnišnico.
Društvene vesti in zabave.
Slovanski«! novinarjem na čast priredita glasbeno-dramatično društvo v Volo-skem in pevsko-tsmburaško društvo »Lovor« v Opatiji dne 14. t. m. koncert s plesom v »Narodnem domu« v Voloskem. Vspored : Godba : »Liepa naša domovino«, koračn'ca. 2. Prolog. 3. A. Nedved: »Zvezna«, peva pevske-tamburasko društvo »Lovor«. 4. »Sa-rafan«, ruska pesem, harm. Foerster, peva mešani zbor glasheno-dramat'čnega društva v Voloskem. 5. M. pl. Farkaš : »Karišik narodnih pjesamac, udarja pevsko tamburaško društvo »Lovor«. 6. Tri slovenski pesmi, peva mešani zbor glfsbeno dramatično društvo. 7. Ant. Hajdrih : »Adrijensko morje«, peva »Lovor«. 8. »Venec narodnih pesmi«, peva zbor glasb, dramatičnega društva Vo-losko. t>. Ple?. Svirala bo zdravihšSna godba. — Začetek ob 8. in pri uri zvečer. Vstopnina 2 K. O sti dobiček je namenjen družbi sv. Ciriia in Metodija za Istro. Vstsp je dovoljen samo povabljenim.
Vabilo t redni letni občni zbor »Slovenskega učiteljskega društva za koperski okraj«, ki bo dne 18. t. m. v Boljunci z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora: a) predsednikovo, b) tajni
Seja načelnikov klubov.
DUNAJ 10. Dane3 opoludne so se v prezidijalni sobi poslanske zbornice pod predsedstvom grofa Vetterja zbrali načelniki klubov na posvetovanje.
Xalo obsedno stanje t 0.«jeku.
OSJEK 20. (Ogr. biro). Nad mestom je proglašeno malo obredno stanje. Tozadevni preglas ni bil še pritbčen. Javna poslopja straž jo vojaki, pehoti je prišlo v ojačenje topnštvo.
kojninskega zaklada ter hranilne in preskrbovalne blagajne društvenih uradnikov znaša skupaj K 1,575.415*—.
Bratje Sokoli!
V nedeljo, dne 14. t. ni. udeleži se „ Tržaški Sokol" slavnostnega izleta v Divačo. Radi tega poživlja odbor vse one brate Sokole, kateri nameravajo udeležiti se tega izleta, naj pridejo v soboto zvečer oh 81j2 v sokolovo dvorano na pogovor in raje. Pričakuje se, da se bratje prijavijo v velikem številu.
Zavarovalne vesti.
C. kr. priv.
zavarovalno društvo
Binnione Mriatica fli Sicnrta
v Trstu.
Dne 2(5. aprila t. 1. se je vršil občni kovo, c) blagajnikovo. 2. Volitev t»eh pre zbor. kateremu se je predložilo ravna-
gledovalcev računa. 3 Port č lo o zadnji glavni skupščini »Zavese« v Postojni (g. Fr. \Vaišeb). 4. O peticiji državnemu zboru za zboljšanje gmotnega položaja lju isko - šol skemu učiteljstvu (g. Pav. Plesnifiar). 5. O spomenici-prošnji deželnemu eolskemu svetu za dragiojsko doklado (g. Jos. Valentič). 6 O bojih in sijt-jai zmagi za pet etn'ee (g. Fr. VVdišal). 7. Vol-tev 4 d*l«gatov na »Za-vezino« skupšč no v Pali. 8. Volitev dni štven9ga vodstva. i>. Nasveti in predlrg:. — Pričetek točno ob 10 uri predpoludne. Na udeležba najuljudnejše vabi Odbor.
Ženska podružnica družbe sr. Ci rila in Metodija v Rojanu je imela dne 8. t. m. svoj občni zbor. V novi odber fo b.le izvoljen; : Antonija F«_ra ć prvomestn ea, Franja Zupanč ć podpredaadn ca, Marija Ko t ol tajnic* , Ara Zavrtnik blagajnica. T* rez ja
telj&ko poročilo in računski zaključek za H6. upravno leto (1904). — V nastopnem navedemo bistvene podatke.
V oddelku za zavarovanje na življenje se je vložilo 8875 pouudb za K 52,113.581*—, izgotovljene police so znašale K 46,007.902*— zavarovanih »lav-nic. Zavarovano stanje je znašalo 31. decembra 1904 okroglo 2951/2 milijona glavnice inK 758*052-—rent. Cisti prirastek je znašal K 19,511.07G-—glavnice. Premijskih dohodkov je bilo K 12,451.993*—; za smrtne slučaje in za slučaje doživetja se je izplačalo kron
H,334.142*—.	Pomožna premijska rezerva za znižanje obrestno mere se je
zvišala z odkazom K 100.000*— na K
I,800.000'-	Premijska rezerva in premijski prenosi tega oddelka vštevši prej-
Trgovma.
3orzna porodita dne 10. maja Tržaška borza,
Napoleoni K 19 07— 19 C9 angleikr lire K--
do —.—. LnmJon »rat«- terinir- K ' 40---MO o-'*
Francija K 95.35 -95 6). Italija K »5 30 -t 5 55 italijanski bunkovci K. —.— —.— Neinćrt
117 20-117.55, nemSfci banirov^	— ---
avstrijska ednotoa re"t»» K 100 dO 100.60. ogr"'^ kronska renta C 97 90 Vri 20 itaiiinnuka re. t
—	—.— kreditnt mršile	— — 167 — državne železnice S 666 — — • 6S - - Lomb*
—	91.CG Lloydovc »ncji" 650 — - 6.V» —
8 r e č k e : Tisa K £41---."45 — iedit _ 435 -
do 495.—, Bodenkre<)i v<0 tv i09. — bi7. - •> -denkredit 1889 R 3,7.— 316— Tor**, -i U*2.— do 144.50 Srbake---m -
^ unajska borza ob 2. url pop.
Državni dolg v papirju
n „ srebru Avstrijska renta v zlatu
„	nn kronab 4°
Avst. investicijska renta 31/,", Ogrska renta v zlatu 4 °;0 „ „ „ kronah 4°° S1
t, ti « /« Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 I^str. 100 državnih mart 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesnrski cekini
včeraj 100 85 lOO.HO
100 r>'t 953 t
11*05
-
89.20 16'5. -•-6-1.75 240.15 117.3fS 23.46 19 09 95.3 • ll.t'6
danes
10..95 10395
119 45 10050 9 «.30
H8.10 98 — 89.35 164?.— 665 25 2-»0.22l/j 117.35 2345 19.07 93.35 11.26
Lang namestnica tajnice, Ana Zn deršič na- ; gnjih kron 1.SU0.000"— znašajo kron
81,782,772*43 st, in izkažejo po odbitku pozavarovanja za K 5,408.662*— prirastka.
Premijski dohodki znašajo V Oddelku zavarovanja proti požaru K 21,961.845, v oddelku zavarovanja proti škodam
mfBtnicd blagajn ce, Marija Goriup pregledo-valka računov.
Z sleti je, da bi ee novi odbor z vso vnemo lotil dela in da bi ee čim več p tru dil v dosego čim lepa h vspehov. Ielasti naj bi se vsaka odbornica žrtvovala e nabiranjem novih čleiiic. Saj je to vendar najlepša naloga in najplemeniteje delo: skrb ea vzgojo mladine !
Pevsko društvo »Kolo« bo imelo pevske vaje sa mešan zbor v soboto dne 13 t. m. V neiieijo odpade običajna pevaka vaja vsled izleta v D.vačo.
Akademfčno društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v suboto, dne 13. t. m. svoj 1. redni < b5ni zbor. — Zdčetek ob 8. uri zvečer v Zgornji budjeviski pivnic , Alt r-strasse iti'.
Razne vesti.
Prebivalstvo v Avstriji po poklicu. Na
temelju podatkov ljudskega štetja od 31. decembra 1900. je bilo konstatirano, da je bilo od tedanjpga prebivalstva 14 108..o96 o?eb, ki so imele stalen poki c, 12,042.112 oseb pa je b lo br*z H.alnega poklica.
Mesto Praga šteje sedaj s predmestji 448.5<>4 prtbivaicev.
Zadnje brzojavne vesli.
Rusko-japonska vojna. Eskadra Nebogatova.
PARIZ 10. »Agence Havas« poroča iz Saigona od danes (12. ura 15 min. popol.) Pomožni križar »Rion« in oklopni križar »Javčong« eskadre admirala Rcždestvenskega sta v ooči med 8. in t. m. dospela s po velji tdm rala R >idestven«kega k predgorju St. Jac<|ues. Oba križarja sta se usidrala 3 do 4 milje od cbalir toda dru:fga dne sta na poziv guvernerja Košindine zopet odplula na široko morje. »Joučong« zamore voziti na uro 24 voEalov. Na krovu je vse rdravo. E-kadra' je, isvEemši tobaka in smedk, bogato previđena z vsem potrebščinami. Zslo verojetao je, da je Nebogalov pasiral predgorje St. Jaci|ue». Lazaretna ladija »Kostroma« utegne 1 odpluti poj utraj taj i no.
pri prevažanju K 1,437.996-—, za za- Java 7— varovanje proti tatinskem vlomu se je
prejelo K 302.809*— premije; za zavarovanje teh treli oddelkih se je potrebovalo K 10,647.564*—, za izplačila odškodnin K 17.727.4;"» 1 odštevši delež pozavarovanjn K i*,287.382*—. Premijska rezerva v požarnem oddelku je narasla — odštevši delež pozavarovanja s K 337.187*— na čistih kron 7,355.819.
Vsled knrznega narastka vrednostnih papirjev nastala večja vrednost se je od kazala rezervam za kurzne menjave.
Po odbitku pravilničnih dotacij ostali prebitek se razdeli kakor dividenda po K 180'— na vsako delnico kakor v pre-tečenem letu.
Društvene rezerve znašajo z 31. decembrom 1904 — ne oziraje se na rezerve za škodo — čez K 95 milijonov, in sicer premijske rezerve (odštevši po-zavarovanje) K 81,352.182*—.pomožna premi jska rezerva za znižanje obrestne, mere K 1,800.000, rezerve dobička K 7,489.914*— in rezerve za kurzne menjave K 4.414.41.'>•—. Premoženje po-
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta ! 9.05, italijanska renta 10O.30, Španski exterieur 9 1 akcije otomanake banke GJd—. Menjice na London 26.17.
P a r i r.	ATHtrijuace rtria*« £elu e
724— Lombardi 9B — aniGcirana turfka rer.ti 88.55 avairi*. zlatn ie< 100 o0, oirrska 4'/, slata rm*« 1C0 60 LSndeibni 487 — tnr^ke srečke U-3.o0 paiiŽkp bnr.k 6 13.38, italijanske maridi-joualDf akcijc 783 — akci e Ki» Tinta 25. Nč redno.
L. o n H on. (Skler) Kcnsol'dhkL • o c 9jl/ie Lombardi 3a/t srebro 26l/s, Ipaaak«	90'/4 itn
lijanaka rent:* 1051/, tit^i d;Bkon\,	i^uujiu»ft
bunaju —dohooKi banke —.— iz^iaftla beaka —.—. Stalno.
Tržna do^^h 10 maja
Bndimpoftf. PSenico '.a m ij K 18 Lo do
K 18 18; rž za maj K —.— do K--; otea maj
od K !3.6«S do 13 70; koruza za m\j K 14.7^ do K 14.78.
pionicti. oonuub^ povoljne, zsilaje povpraševanje s'abo, lendenca mlačna, ^ru^aja l^.OOO met. atot. za 20 atot. niže, rž »a 5 do '0 stot. znižanja Druga žiti mirno, nespremenjeno. Vreme : dež.
Ha v rt-, ^tcto* j ltav» ..oa	st -
rat^e za tek. m^sJC po >-!	4.r..*/t frk z- julij
46.-.
New-York. <()tv>-	Kavi Rio th bo<'sM'e
dobavr, stalno, 5 navzgor.
Sladkor tuzeatmci ^prtrifnm' r p-T." o
K 74 50 do 75.50, za maj-avgust K 7 U 0 do 75.50 C"oiic»>»/ * M »s ••	»romu^ij L 7."».">'J, za maj-
avgust K 75.50 do 7r\ —.
±1 ain b u r v fKfcM •-r*.* Kava	ga
—	37— ».s sajte'ber 33— ;> dec.
S8'/4 za marec 39—. — Vzdrž*n» — Ka»a r* vartrf - 37—-39 n la» .vsh 40 -11 DBvsf'r« dol rs , 42—44
H » m rv •> r (?>*n»p > -'ladcti' " maj 2l 85, za jun j 24 85. r* julij 2190, zt avgim 25.05, za aepten&ber 23.50 za oktober 21.80. Mi 110. -- Vreme: oblačno.
London. Sladkor i* repe noro« •2-i'lR S1.
Pariz. Rž za tekoči oo^se.- — r* »h junij 16.25, za julij-avgust i5.50. zs aepiiiber december 1&.25 fmiruo.i — ženica 1*	na
24.70, za junij 70	julij - avg ist
23 85 za aept -december 21.8) (ml č o'>. Moka za t-koći mesec 3'.l0, za uaij H 1.60 a ju i, avgu t 31.45. za s'pt. - december i9.25 ^mlač 1 ) Repičn i olje za tekoči rnea-^c £0 — z junij S ».25 za julij - avgust 5i.0i za set»te nbe dene nber :2 --(mirni . špirit z* te^oč« in*--.' al.2> uaij 5 t — z julij-avgust 50.— »a september- december 43.ŠŽ5 (stalno). Slatltor surov 8y- '»»»o uo^ :0l/,-U— (stalno bei za tekoči	3l*4 ks ulij-avgust 3"">s/h' za
oktol er-janu/ar 32l 4, za jauuvar-, pni 3/i 5/8, (buno: i»Hmr»> bsl/f—TO >/reme : lepo.

I0ii0li0ii0ii0>i0ii0l>0li0l'0ii0l
Tovarna pohištva
yneksander £evi jKlinzi
ulica Tesa štv. 52. R (lastna hiša)
ZALOGA:
PIHZZn ROSRRIO (šolsko poslopje).
Cene. da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih niu'-rtih.
Hustrovan cenik brezplačno in franko
lOHOllOllOliOHOilOliOliOilOiiOi

Največja zaloga stekla in porcelana
za domačo rabo in gostilne.
Po polnom a konkurenčne
cene.
Vrata vrčka i t v. 6.
JAKOB HIRSCH
Trst - uL Cavana 15 - Trst
(nasproti škofijski palači).
Vrsta vrčka 4 *tv.
Na Barki
-e odda v najem redna hiša "> sobami, kuhinjo in "2 kleti in sicer za celo poletje. — Kdor zeli natančnejšega pojasnila, naj se obrne na »Gospodarski >vet na liarki p. Divača«. — Načelnik: Jos. Ainbrožič.
Vpokojenec
let star, vešč slovenskega in nemškega jezika, išče službo za kakega ~lu£o v pisarni, ma-gai-inerja ali stražarja. Naslov pove »Edinost«.
Ičppin CA perice pripravne za vsako lolsUJU oO vrstno del«ki bi se v sprejele v neko tržaško kopališče. Ponudbe na » Edinost c.
Vabilo
na javni ples. katerega prirede mladeniči iz Verhovelj, v nedeljo • Ine il. maja v Dolu pod Repentabrom pri 1 -taji nove železnice, na dvorišču gostilne g. Ivana Gulič. — Svirala bo popolna godba iz Prošeka. Začetek ob .*>. uri pop. V slučaju slal>ejra vremena se ples odnese na maja.
Zaloga istrskih in dalmat. vin
v nlici Cecilia 16 i vogal ul. Ruggero Manna)
Za!oea je vedno preskrbljena z vini najboljših kletii. One : istrsko po *>4 nt., belo briško po BO »t., opolo i r. Visa po 72 nt., vse franko na dom. Za obilne niiročbe se priporoča
IVAN TONEL
DROGERIJA Josip ZiflOnoL
~ • Z	■	«	O
. Caserma 8
MALA OZNANILA
V novi prodajalnici jestvin
in koionijai Petra Peternel
v ulici GuJia št. 76
je »dobiti v»»k<iT!xtm' jentvine kakor: karo. riž, u»stt*iiine 1 napel.iskiM, sladkor . turAčno ID belo moko. naravno r.iumo. sveče. milo, jedilno olje prve vrste po 36 novč.
— Blato vedno sveže.—
Trst slikar-dekorater.
Sprejema delo na deželi. T>e-koraoije sob s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh slosrih in jia vse na?ine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohiAtva. podov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulioa Ugo Fosoolo štev. 19.
Prodajata jestvin
založeno z vedno svežim olagom 1. vrste kakor: kavo vseh vrst. sladkorja, i olja. mila. kisa, testenin, moke. otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani
Podkaj Ivan
ul. PETRONIO 2 (vogal ul. S. F.
Podpisani priporoča svojo
■v-NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO
pri Sv. Jakobu
litrska alica 12 (mm si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v
pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban
Coooccooooccooo
Svoji k svojim !
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. pre-tr.oga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
ul Cavana (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3).
COCOGOCOOOOOOOO
MIRODILNICA
iv. Kopač Simona Skrinjar
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče ♦
Cenik brezplačno m franko.
ulica Farne to it. 33
podružnica
nI. Settefont&ne 629
sprejema tudi pismena naročila ter pošilja de za-Lt^vo blaga na dom po najnižjih cenah.
MIRODILNICA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (vogal Geppa)
Specijaliteta navadnih in me. dii-inalnih drog. barv, pokosiš, lakov, Sćetk, eopičev, navaii-nega in parfumnega mila. f*-iroleja, Špirita (žeste) za goreti. — Barvilo za ćiMenie
Nizke cene.
Prodaja na debelo in drobno
6uerino jfiarcon
ulica Tivarnella štv. 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim bi agom. Prodaja na debelo in drobno.
Pošiljanje na dom.
— Telefon štev. 1664. —
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja ure na jamstvo.
CESARE ALPRON
komisije in zastopstva
TRST
ulica Acquedotto 65. I.
Izbor drog. barv. čopiče v, pokosti , parfumov, fin. mile — Zaloga mineralne vode, voaka za parkete, na mrzlo pripravljenega airupa tamarindo. malino vre itd. itd.
in kravat
A. HUBMANN
Corso 19 — Ustanovi]. 1865 — Corso 19
rokovice irlac* 1.2 gumba g!. 1, 3 gumbi gl. 1'ŽO roko vic e <>d kože Dante z* prati 3 gumbi „ 1*20 rokovice z iirit rane kože, 3 gumbi . . „ OSO rokovice od -kodske niti. 3 gumbi nvč. 40 in 50 rokovice perferirane. kinf-ke. 3 gumbi nč. 40 in 50 Polovične rokovice ud svilnatega bombaža — novost. — Milo ..kok" 8 nvč.. gra-ki in gr-ki prah za obraz 10 in 15 novč Kr.ir.ite zadnje novosti.
Rokovice se opere v 24. urah.
Ivan Koscbel
prodajalnica jedilnega blaga =
Os
i i €
Ur ©
Tržaška posojilnica in hranilnica ===
-nrz^zz registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. 2, J. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. um~ Vhod po glavnih stopnicah.
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 '0. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5l/«7„» na menjice po 6U0, na
zastave po 5llto'i0. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p r t. Ima naj mode meje urejeno varnostno relleo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
= T »M m t krtailaičal račun 816.004.	—	—
& 0
Sf
m
m
3)
&
m
iiiMlSŽS'
Zaloga
izvozno-marčne (Ejtport-Marzen) in vležane (Lager)
pive
TRST. — Trg Barriera vecchia 8 — TRST.
Prodaja na dfbelo in drobno. Moka pr*ih mlinov Ogrske in J>evanta Otrobi. Oves Testenine tu in inozemske itd itd.
SPECIJALITETA:
likerji. pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter.
Prodajalnica boteljk
Jfarožni kolek je vdobiti pri upravi
99
Cdinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5
MEBLOVAN JE PO NAJMODERNEJŠIH Z A BTE7A H
KATALOGI BREZPLAČNO.
v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi
— kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghau3
Steinfeld pri Gradcu.
zaloga JVCattonljeve (Jiesshubier
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10.
Alojz Ciai s L Milili
naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnie■■
Alla Citta. di Trieste
v ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču (ioldoni).
Tam se vdobiva velika zaloga i zgotovljeni l oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejš.-• ■ novosti.	~
AT^TorTsKER^L
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst.
Zastopnik tovarne koto in nioMoies „Pnch".
Napeljava in zaloga električnih zvo> čkoy Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica z; popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških conuh
TELEFON štev. 1734.
Karlo Liouvier
zlatar in draguljar
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril na
Opčinah.
M. SALARIN1
v ali c i Ponte deli* Fabbra it. 2
Vogal ul. ToireoteJ
Pomlad!	Poletje!
Kestavrant HaiekerS
JS	ac
— Mjiivmljen p«» zahtevah, |»reskrl>ljen s slovečimi vini in najboljšim kraškim ^
X teranom.	B
\"odstvo poverjeno je Angelju Palma, bivšemu voditelju „Grand	)(
Restavranta Hacker" tako, da slavno občinstvo dobi tudi na Opčinah vso tisto	^
udobnost, katero sme danes zahtevati.	O
l'ver j en, da ga bo ugledno meščanstvo podpiralo kakor do sedaj,	Q
l>eleži udani	EMIL HACKER.
Zaloga oblek in površnikov
za gospode, dečke in otroke, velik izbor platnene Meke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in
= mo<lra obleka za delavce. ^ \ov dohod blaga za obleke po meri, koje se izvrše točno in hitro po zelo nizkih eenah.
\a deželo vzorci brezplačno in franko.
PODRUŽNICA:
AT.T.A CITTA DI LONDKA'
al. Poste nuore št. 5. (vogal ul. Torrc bianra
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERINI & A. STRINGARI
ulica di Torre bianca 45.
Kis, milo. s\eve in soda. =====
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic. Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje iii čišdeuje svetilk na piiu ob času selitve. Neprekosljive plinove mrfžiee. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo.
Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
Jnliino olje po 2S nove.
n
SANU8
U
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod.
C. COMINI, Trst Barriera 28
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
/alaratelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. flavne^a carinskega urada in *kiadi$c. c. kr. priv. llo;d. orož. e. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rot&rio štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše Trditi voščilo (blks) = i 1 WUi
Cene nizke Postrežba točna.
Trot - v ulici Barriera vecchia 10 - Trst.
Prodaja in zamenjava zlata, srebra in d ragui.] ter izvršuje vsakovrstne poprave.
Doge za parkete
hrastove ali jelove prve vrste
predaja pod jamstvom p<> tovarniški ceni.
Zaloga lesa - Miclauz
ulica Fonderia. št. 7
Gostilna T. MAJCEN
ul. Nicold Macchiavelli 34 (ex I'orni).
Toči istrska in dalmatinska vina. teli opolo, posebna tirolska Tina. ur Prve vrste pivo.
Gorko in mrzle jedila.
Sprejema naročbe na kosila in večerje. V/a družino istrsko vino po 30 od 5 litrov naurej po 34
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine.
PASTI6LIE PRENDINI
tod ogolunjene sladke šborjei
Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI
v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na
prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilu pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadohfe čist in svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu- ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
F. Fertot urar
TRST - ul. Poste nuove št. tj priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
.^LAVIJA" sprejema zavarovanja človeškega življenje po uajraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujoči mi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravic) do dividende.
„Slavij a"
Tzajemna zavarovalna banka t Pragi. — Rezervni fond 29.217.694 46 K, izplačane odškodnine: 78.324 623 17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vm pojasnil« daj«:
Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih eenah. &kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jristne namene.
07742273