Poser ezna številka 10 vinarjev.
SlCV. 199.	v LinbiM v če«, 31. avgusta m
Leto XLiV.
s Velja po pošti: г
Z« oelo leto naprej . . K 28'— sa en meseo „ . . „ 8*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— z« oitalo inozemstvo , „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meieo „ . . „ 2'—
V	gpriv) prejeman mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto ...... K T—
za Memčljo oeloletno . „ 9*— za oatalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petiivrsta \V& шш široka in 3 ir.in visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3 v za dva- in večkrat . . i5„ pri večiih naročilih primeren popust po dOvOVOrn.
Poslano:
Enostolpna p.tltvrsU po Ou vin.
Izhaja vsak dan, delje in praznike,
Izv emšl ne-ob 9. ari pop.
Redna letna priloga vozni red
tU' Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Bokopiai se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi altoi št. B. — Eačnn poštne brantlnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Vojsiin med Tutfiio in Rumunijo, - Kronstudt izpraznjen. - Шћ bojnn črto proti Romuniji izravnano Lepi uspehi podonuvskesu brodovlu. - Grška pred vojno nepovedjo. - Nova olo« v Pirziji.
pogodbi. Te korenite izpremembe so bile za Rumunijo očiten dokaz, da cilja, kakor ga je hotela doseči s pristopom trozvezi, ne more več doseči in da mora svojo pozornost in skrb navrniti v nov tir in to tembolj, ker je postopanje Avstro-Ogrske zavzelo značaj, ki je grozil bistvenim interesom in upravičenemu narodnemu stremljenju Rumunije. Z ozirom na tako temeljito izpremembo položaja med Avstro-Ogrsko in Rumunijo si je Rumunija vzela nazaj svojo svobodo postopanja.
Nevtralnost.
Nevtralno stališče, na katero se je kraljeva vlada postavila po vojni napovedi, ki se je izvršila neodvisno od njene volje in proti njenim interesom, je Rumunija zavzela največ zaradi zagotovil, danih v začetku od c. in kr. vlade, ki je rekla, da monarhija pri vojni napovedi Srbiji ni stala pod vplivom osvajalnih želja in da nikakor ne misli osvajati zemljo. Ta zagotovila se niso izpolnila.
varana. Več kakor 30 let avstro-ogrski Rumuni niso videli nobene reforme, ki bi jih mogla vsaj navidezno zadovoljiti, ampak so ravnali z njimi kakor s plemenom podrejene vrste in so bili obsojeni, da so trpeli zatiranje od strani tujega elementa, ki je med raznimi narodnostmi avstro-ogrske monarhije samo manjšina,
Razdraženost.
Vse krivice, ki so jih naši bratje morali tako doživeti, so med monarhijo in našo deželo držale pokoncu stanje trajne razdraženosti, katero so vlade kraljestva mogle pomiriti le z velikimi težavami in obilnimi žrtvami.
Pri izbruhu sedanje vojne se je smelo pač upati, da se bo avstro-ogrska monarhija vsaj v zadnji uri prepričala o nujni potrebi, da konča to krivičnost, ki ni spravila v nevarnost samo najinega prijateljskega razmerja, ampak celo normalno razmerje, kakor bi moralo biti med sosednjima državama.
Rumunska nezvestobo.
Dunaj, 30. aprila 1916.
Uradno se razglaša:
Kakor znano, je kraljevi rumunski poslanik v c. in kr. zunanjem ministrstvu izročil 27. avgusta tik pred 9. uro zvečer vojno napoved Avstro-Ogrski v obliki note, ki jo je podpisal rumunski zunanji minister. Ta papir, ki izkuša zgraditi most med dosedanjim zavezništvom in vojno z mučnimi zavijanji, prozornimi zofjzmi in nesramnim obrekovanjem, ima sledeče besedilo:
Trozveza.
Zveza med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo je po izjavah vlad imela bistveno samo konservativen in defenziven značaj. Njen glavni smoter je bil ta, da zvezane dežele varuje proti vsem zunanjim napadom in da utrdi položaj, kakor so ga ustvarile prejšnje pogodbe. V želji, da svojo politiko spravi v sklad s temi miroljubnimi stremljenji, se je Rumunija pridružila tej zvezi,
Balkanska vojna.
Rumunija se je posvetila svoji notranji okrepitvi in zvesta svojemu trdnemu sklepu, da ob spodnji Donavi ostane element reda in ravnotežja, je neustrašeno pomagala, da se na Balkanu ohrani mir. Zadnje balkanske vojne pa so zrušile status quo in so zato deželi pokazale novo smer. S svojim nastopom je pospešila sklep miru in je zopet napravila ravnotežje; sama se je zadovoljila s popravo meje, ki ji je nudila večjo varnost pred napadi in ki je obenem popravila krivičnost, kakor jo je storil berlinski kongres v njeno škodo. Toda pri zasledovanju tega cilja je Rumunija doživela razočaranje, da je morala ugotoviti, da pri dunajskem kabinetu ne najde tistega stališča, kakor ga je pričakovala po pravici. Pri izbruhu sedanje vojne je Rumunija, kakor Italija, odklonila, da bi se pridružila avstro-ogrski vojni napovedi, o kateri je dunajski kabinet ni prej obvestil. Spomladi leta 1-915. je Italija Avstro-Ogrski napovedala vojno.
Trozveze ni bilo več,
Trozveze ni bilo več in tako so izginili razlogi, ki so Rumunijo pripravili do vstopa v ta politični zistem. Na mesto gru-pacije držav, ki so s skupnimi stremljenji skušale skupno delati, da obvarujemo mir in dejanski in pravni položaj, kakor so ga ustvarile pogodbe, smo stali nasproti silam, ki so stale v medsebojnem boju ravno z namenom, da popolnoma preobrazijo stare dogovore, ki so bili temelj zavezniški
Današnji položaj.
Dejanski položaj je danes tak, da lahko prinese velike izpremembe ozemlja in lahko se zgode politične izpremembe, ki lahko resno spravijo v nevarnost varnost in bodočnost Rumunije. Mirovno delo, katero je Rumunija zvesta duhu trozvezne pogodbe skušala dovršiti, je tako postalo neplodno ravno od onih strani, ki so bile poklicane, da je podpirajo in branijo.
Narodnostno načelo.
Ko se je Rumunija leta 1883. pridružila skupini osrednjih sil, nikakor ni mislila pozabiti krvne vezi, ki vežejo prebivalstvo kraljestva z rumunskimi podložniki avstro-ogrske monarhije. Pač pa je v zavezniško-prijateljskem razmerju, ki je nastalo med tiemi velesilami, videla dragoceno poroštvo za svoj lasten notranji položaj kakor tudi za zboljšanje usode avstro-ogrskih Rumunov. Kajti Nemčija in Italija, ki sta svojo državo na novo zgradili na načelu narodnosti, sta bili dejansko primorani priznati upravičenost onih temeljev, na katerih je slonel njihov obsianek,
Avstro-Ogrska pa je na drugi strani v prijateljskem razmerju z Rumunijo našla zagotovljen mir tako v svoji notranjosti kakor tudi na naših skupnih mejah; kajti ni ji bilo neznano, v kaki meri je nezadovoljnost rumunskega prebivalstva odmevala pri nas in vedno grozila, da skali dobro razmerje med obema državama.
Prevarana nada.
Nada, katero smo iz tega vidika stavili na svoj pristop k trozvezi, je bila pre-
Avstro-Ogrska na znotraj in na zunaj.
Dve leti vojne, v katerih je Rumunija ohranila svojo nevtralnost, sta dokazali, da je Avstro-Ogrska, ki je sovražna vsaki notranji reformi, ki bi mogla zboljšati življenje narodov pod njeno vlado, ravno tako pripravljena te narode žrtvovati kakor tudi brez moči, da bi jih branila pred zunanjimi napadi.
Rumunski vojni cilj.
Vojna, v kateri je udeležena skoro cela Evropa, jc odprla najbolj resna vprašanja glede narodnega razvoja, da, celo glede obstanka držav. Vsled želje, da pospeši konec spora in vsled potrebe, da varuje interese svojega plemena, je Rumunija primorana se pridružiti onim, ki so bolj v stanu, cla ji zagotovijo izvršitev njenega narodnega zedinjenja.
Vsled tega vzroka se smatra, da je od tega trenutka dalje v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko.
Bukarešt, 14. (27.) avgusta 1916, ob 9. uri zvečer,
Porumbaro s. r.
Komentar, ki je potreben.
Za to pisalno vajo bukareških izdajalcev bo našla javnost pravo oceno. Spoznala bo, da je rumunska vojna napoved nespreten plagijat i.alijanske vojne napovedi.
Judež na jugovzhodu in Judež na jugozahodu sta si enaka in če že na vsak način hočemo najti kako razliko v štilu, bomo rekli, da je Italija svojo premišljeno nezve-
stobo utemeljila z Macchiavellijevimi frazami, kakor jih je že od zdavnaj vajena, dočim okorna oblika rumunske izjave nosi podobo prekokarpatskega bojarstva, ki je le pobeljeno z evropsko kulturo.
Samo nekaj opomb:
Koristi dosedanje zveze z Rumunijo.
Gospod Porumbaro — pribijemo po-tomcem v spomin to ime, katero smo prej redko našli v vodstvu rumunske politike — mora v uvodu priznati, da je zveza osrednjih sil, katerima se je Rumunija pridružila — s trozvezo, kot tako kakor znano, Rumunija ni imela ničesar opraviti — imela eminentno miroljuben značaj. V brambo resnice bi moral rumunski zunanji minister pristaviti, da se jc Rumunija tej zvezi miru, v kateri je. bila nad 30 let, imela zahvaliti za svoj zavarovan obstanek, svoje ugledno staiišče v Evropi in za svoj rastoč političen in gospodarski razvoj. Ce se glede balkanskih vojen trdi, da bi Rumunija na Dunaju po pravici pričakovala drugačno postopanje, tedaj naj nastopi kot nasprotna priča tedanji ministrski predsednik Majorescu, ki je decembra 1913 v rumunski zbornici sam izrecno pobijal legendo, da Avstro-Ogrska ni vedno z vso silo in odločnostjo nastopala za Rumunijo.
Seveda ne moremo odobravati, da je Rumunija rajši zločinsko izsiljevala na tleh ležečo Bolgarijo, kakor pa da bi z izrav-nalnim delom poizkušala pospeševati na Balkanu stanje, ki bi jamčilo za trajnost.
Da se je Rumunija pri izbruhu spora med osrednjima silama in Rusijo branila izpolniti svoje zavezniške dolžnosti, to skuša Rumunija prav po vzorcu Italije opravičiti tako, kakor da je postopanje monarhije nasprotovalo miroljubnemu značaju zveze. Ni nam treba vnovič opozarjali na svetovno znana dejstva, da je Srbija pod ruskim patronatom z izzivanji hotela izčrpati našo potrpežljivost in nam vsiliti boj za interese monarhije. Zvez se ne sklepa samo za solnčne dneve miru, ampak so bile sklenjene tudi za resne dneve boja-željnega ogrožanja. Rumunija, ki je blagoslov zveze uživala 30 let, jo je zatajila v trenutku, ko se je šlo za to, da v resnem slučaju nastopi zanjo.
Da pa je ostala doslej vsaj nevtralna in da je napad na monarhijo odložila do tega trenutka, ki je po njeni misli zanjo ugoden, hoče razložiti s tem, češ da je verjela našemu zatrjevanju, da ne nameravamo osvajati zemljo, da pa je sedaj izpregle-dala. Od kje pa ve gosp. Porumbaro, da smo se mi premislili? Ali si misli, da je v prodiranju v sovražno deželo že zapopa-
LISTEK
K zveznem.
»Razlika mika.« Ta pregovor velja tudi o zvezdah. Ko bi se na nebu skozi celo leto ne pokazala nobena izprememba, ko bi bile vse zvezde enako velike in bi od ene do druge bila povsod enaka razda'ia, bi nam pogled proti nebu nič ne ogreval srca. Raznovrstna razlika med zvezdami nam vzbuja zanimanje. Danes premotrimo nekoliko razliko zvezd v njihovi navidezni velikosti.
Zvezde so različno velike, pa niso v resnic' tiste največje, ki sc nam vidijo največje Naše solnce se nam zdi največja zvezda, pa so na nebu zvezde, ki so petkrat, desetkrat in še večkrat večje od solnca Venera prekaša vse druge zvezde na nočnem nebu; prcccj manjši od Venere se nam vidi Jupiter, ki je pa v resnici 1616-krat večji od nje. Jupiter je pa zopet pravi pritlikavec, če ga primerjamo s katerokoli izmed premnogih stalnic, ki sc nam vidijo tako majhne, da jih oko komaj zapazi,
Po navidezni velikosti, oziroma svetlobi, delimo zvezde v razrede. Čim manjši je razred, v katerega je zvezda uvrščena, tem večja je njena navidezna svetloba. Zvezde enega razreda so 2l,'jkrat tako svetle kakor zvezde sledečega razreda. Zvezde, ki stoje po svoji sveilobi med dvema razredoma, imajo za znak svoje svetlobe številko svetlejšega razreda, tej številki so pa pridejane aecimalke, ki povedo, kateremu razredu so bliže. Nekatere so pa še svetlejše od zvezd 1. razreda in imajo za znal: svoje svetlobe ničlo in decimalke. Za najsvetejšo stalnico še ta znak ne zadostuje, ampak je treba poseči zanjo po negativ ni številki; svetloba. Sirija, meri —1-42
Za solncem in mescem je najsvetlejša zvezda Venera (—3'06 do —4 09), za njo pridejo Jupiter (—1-92 do —2-16), Mars (-j-2 do —2-6), ki v svoji največji svetlobi presega Jupitra, Sirius (—1-42), Merkur (-j-1-3 do — 1). Potem slede te-le pri nas vidne stalnice: Arktur v Bootesu, Vega v Liri, Kapela v Vozniku, Rigcl in Betcigcuze v Orionu in Ргокуоп v Malem psu. Za temi pride šele Saturn s svetlobo 1'07.
V Velikem vozu jih je izmed sedem
velikih zvezd šest 2. razreda, ena (prednje desno kolo) pa 3. razreda. Tik poleg srednje zvezde v ojesu je mala zvezdica Alkor, ki jo opazi le bistro oko; ta jc 5. razreda. Te zvezde v Velikem vozu lahko rabiš za merilo, da zmeriš ž njim velikost drugih zvezd.
Pri popolnoma čistem nebu brez mesečine bi utegnilo dobro oko opaziti še zvezde 6. razreda. Z daljnogledi velikani pa se dajo zaslediti še zvezdice 17. razreda in morda šc manjše.
Solnce, mesec in zvezde v mescu septembru 1916.
(Vzhodnoevropski čas.)
Znana je razdelitev časa v zahodno-, srednje- in vzhodnoevropski čas. Solnce potrebuje ravno eno uro, da prehodi 15 stopinj zemeljske dolžine na svoji vsakdanji poti od vzhoda proti zahodu. Zato je vsakih 15 stopinj proli zahodu solnčno poldne eno uro pozneje. Ko kaže solnčna ura 30 stopinj vzhodno od Greemvicha poldne, kaže 15 stopinj vhodno od istega kraja 11, in v Grcenvvichu 10. Tako ima vsak meri-dijan svoj čas, in po grccnvvichskem se ravna zahodnoevropski, po tistem, ki jc 15
stopinj vzhodno od Greenvvicha, srednjeevropski, in po meridijanu 30 stopinj vzhodno od Greenwicha vzhodnoevropski čas. Mi imamo sedaj vzhodnoevropski čas, s 1. oktobrom se bomo pa menda vrnili nazaj k srednjeevropskemu času. Časovni podatki v tem spisu so uravnani po vzhodnoevropskem času.
Solnce stoji v začetku meseca septembra v ozvezdju Leva in prestopi sredi meseca v ozvezdje Device. Dne 23, septembra stopi ob '412. dopoldne v znamenje Tehtnice, dokonča svojo ekliptično pot nad ekvatorjem, ki jo je bilo začelo prvi pomladni dan, nastopi svojo pot pod ekvator in ostane pod njim do pomladi, Ta dan se začne astronomska j c -sen. V naravi pa smo jo gledali že meseca avgusta: odpadajoče listje, cvetoča georgina in ciklamcn so bili njeni oznano-valci. Ves mesec september sc pomakne solncc proti jugu za 11 stopinj. Solnčna višina je v tem'mesecu ista, kakor jc bila od 11. aprila nazaj do 13. marca. Po višjih gorah začenja že snciili in včasih se sneg pomakne že nizko dol proti dolinam in |im prinese mrzle noči s strupeno slano. Ob začetku jeseni sla noč in dan enako dolga,
den namen po aneksiji in ali ni še nič slišal o tem, da je zasedenje sovražnega ozemlja naravni rezultat uspešnih vojaških operacij?
Glavno pšico pa je mislil g. Porumbaro izstreliti v zadnjem odstavku svojega pam-ileta, kjer izkuša biti sodnik o notranjih razmerah monarhije.
Pa njegov poizkus je ravnotako malo nepriličen, kakor so lažnjive njegove trditve o postopanju z Rumuni v monarhiji.
V celi monarhiji ni Rumuna, ki ne bi vedel, da se je preporod Rumunov začel ravno v ozemlju, kjer je baje rumunski ži-velj zatiran in preganjan. Rumunski državniki bi storili boljše, če bi se brigali za usodo svojih ljudi, ki kot heloti in analfa-beti životarijo v življenju, ki ni vredno ljudi. Še pred leti je bilo treba v potokih krvi zadušiti obupne upore nesrečnih ru-munskih kmetov. Reforme, katere je inspi-rator rumunske note tedaj obljubil svojim nesrečnim rojakom, stoje, kakor znano, še danes na papirju. K
Če rumunsko vlado končno boli usoda Bukovine, kjer navsi kozaški zavezniki g. Bratijanuja stiskajo- 0 rumunsko prebivalstvo, tedaj bi se runnjnskemu ministru bolj podalo, da začne razmišljati o bodočnosti lastne dežele, kate*tflr*ločinsko izroča grozotam nepošteno prji&ete vojne. Skrb za obrambo naše zemljs pa naj le prepusti našim junaškim armadam, ki bodo s poudarkom starim in novim .vsiljencem znale pokazati pot iz te zemlje^ i
X ' * X
Prvi streli pred žkčetkom vojske.
Budimpešta, 30. avgusta. Poročevalec *Az Esta«; ki se je vrnil iz Bukarešta, javlja: Po rumunski vojni napovedi se je pričelo vojno stanje v nedeljo ob 9. uri zvečer, a dejansko se je pričelo že pol ure prej. Prvič smo izkusili rumunsko perfid-nost v nedeljo zvečer ob pol 9. uri. Tolpa rumunskih mejnih in finančnih straž je napadla pol ure pred pričetkom vojnega stanja ogrske uradnike in ogrske mejne oddelke. Istočasno so streljali na ogrske državljane, ki so bežali; tolpa je tudi ople-nila uradnike in blagajne. Lokomotiva nekega vlaka, ki je prišel po begunce, z 21 voz je stala daleč od kolodvora, a izstrelili so na njo salvo. Rumuni so streljali iz zasede; strojevodja ni izgubil niti trenutek glave; izprevodniki so povrsti pogasili sve-tilnice vlaka, ki se je med dežjem rumunskih krogelj umikal nazaj. V Predealu ob o -tneji se nahaja ogrska orožniška vojašnica v kateri je bivalo 32 ogrskih vojakov. Še „^pred 9. uro so pričeli Rumuni streljati na vojašnico. Na ogrski strani so šele zdaj za-9povedali streljati; sledil je boj med našimi ,T orožniki in Rumuni. Begunski vlak so med-y_tem obstreljevali rumunski topničarji.
irPomirjevanje rumunske dplomacije pred vojsko.
b Frankobrod, 30. avgusta. Rumunski veleposlanik Beldirran je poslal sredi avgusta ^Frankfurter Ztg.« pismo, s katerim je nastopil proti uvodniku, v katerem je ''. -Frankfurter Ztg.« napovedavala, da se "bo Rumunija najbrže pridružila osrednjim ^.velesilam. V zdaj objavljenem pismu je pisal Belaiman, da se ne smatra za pomirjevalnega diplomata, a dopuščati ne more, da bi pretirana vznemirjajoča poročila objavljali listi, ker to dela težave delu diplomatov in močno vpliva na kurze rumunskih papirjev. Uredništvo je odgovorilo, da bo zelo zadovoljno, če bo obveljalo njegovo mnenje.
Kodanj. 30. avgusta. Iz Pariza: Listi slave pristop Rumunije kot sad Delcasse-jevega dela.
Izjava rumunskih poslancev.
Dunaj, 30. avgusta. (Kor. ur.} Rumunski klub poslaniške zbornice državnega zbora razpošilja sledečo izjavo: Poslanci rumunskega naroda v Bukovini ne ume-vajo, zakaj se je pridružila Rumunija Rusiji. Prepričani so, da to pomenja nesrečo vsemu rumunskemu rodu, katerega obstoj bi zanikala zmaga Rusije. V teh okol-nostih najglobokejše obžalujejo vojno napoved Rumunije in ostanejo prej ko slej ravno tako, kakor rumunsko ljudstvo v Bukovini, ki je zapečatilo svojo ljubezen nasproti cesarju in državi s svojo krvjo, neomailjivo zvesti Avstriji.
Rumunski poslanik v Berlina.
Berlin, 30. avgusta. (Kor. ur.) Nemška vlada je dostavila nopotne liste rumunskemu poslaniku že 28. avgusta ob 6. zvečer, a nekaj časa bo še najbrže ostal v Berlinu. »Berliner Tageblatt« poroča, da se je na dan vojne napovedi državni kancler pl. Bethmann-Hollweg posvetoval z voditelji državnozborskih strank.
Rumunski kronski svet.
Lw*ano, 30. avgusta. »Tribuna« poroča iz Bukarešta z dne 27. t. m.: Veliki kronski svet, ki bi se moral vršiti ob 10. uri donoldne, se je sešel še-le popoldne. Ko je Filipescu zapuščal palačo Cotroce-ni, ga je ustavilo nekaj časnikarjev, katerim ie smehlja'oč zaklical: »Dosegli smo, naj žive oriiatelji Rumunlie!« Ta vest se je hitro razširila po mestu. Razobesili so rumunske in zavezniške zastave in uprizorili so re'rai malih patriiotičnih demonstracij. Ob 5. uri je prišel kralj v uniformi generalissima v kronski svet in je s kratkim nagovorom otvoril kronski svet. Na desni ie sedel Bratianu. Za kraljem sta govorila Bratianu in načelnik generalnega štaba Iliescu, ki je oodal položai armade in razdelitev čet. Nato so sledile iz:ave vseh navzočih. Bratianu je nato podal pregled vseh izjav in iz'avil, da je takojs-n?a vojna napoved Avstriji potrebna. Kronski svet ie pritrdil. КгаЧ se je dv!<*nil in vsi so zaklicali: Živela Romunija! Ruske čete so že od 26. avgusta na rumunskih tleh.
Carp.
Monakovo, 30, avg. »Novoe Vremia« poroča iz Bukarešta: Peter Carr» je že 17. avgusta no avdijerci tiri kralju izjavil svojim priiateh'em: Naše nosredovan'e pri kralju je b;1o prepozno. Rmnumia stoji že na strani Rusije. »Biržeb'e Vedomosti« poroča, da se bo koalicijski kabinet s Take Jonescu-om in Filipescu-om rstvaril še-fp potem, ko se bodo pričele sovražnosti. Bratianu se zelo unira temu, ker nikakor noče lovore voiske deliti z drugimi strankami in sto;i na tem, da ima njegov kabinet popolno vladno moč v rokah. Dne 19. avgusta je bilo pod orožjem že 450.000 Rumunov.'
Deseti sovražnik.
Stockholm, 30. avgusta, (Kor. urad.) »Aftonbladet« piše: Osrednji velesili sta izjavili nred nekaterimi tedni, da bi smatrali obsežno mobilizacijo Rumunije za nepruatelistvo. Bratianu je iz tega izvajal posledice in je sam napovedal vojsko, a nosegla je vmes prehitro ali na prepozno. Naioripravrejši trenutek bi bil takrat, ko jc zasedel Brusilov Bukovino. Ruska ofenziva se nahaja zdai na mrtvi točki, Italijani in Angleži, posebno pa Francozi so popolnoma izčrpani. Rumunijo so toraj prisilili. da je nastopila v nerodnem trenutku. Pred enim letom je mislila Itali.ia, da ho z napovedbo vojske izsilila odločitev, a to se je izjalovilo; država s 14i mi!i;onom prebivalci v takem težavnem strategičnem
potem pa dan naglo pojema in noč raste. Čas je, da mislimo na zimo in se pripravimo zanjo.
Mesec napravi v štirih tednih isto pot po ekliptiki, za katero rabi solnce celo leto. Od 12. do 26. septembra bo nad ekvatorjem, in 19. zjutraj ga bomo videli najviše na nebu kot zadnji krajec; v začetku in na koncu mesca bo pod ekvatorjem.
Venera vzhaja v začetku meseca ob t/23. in na koncu meseca ob 3. zjutraj. Hodi v začetku meseca po ozvezdju Dvojčkov, preide kmalu v ozvezdje Raka in se bo videla 16. septembra prav blizu Rakovih Jasli (kup zvezdic kakor v Gostosev-cih), na koncu meseca bo pa že v ozvezdju Leva. Dne 6. septembra zjutraj bo 3 stopinje pod Saturnom (konjunkcija), nad obema pa lepi zvezdi Kastor in Poluks. Dne 23. septembra bo imela lepo konjunkcijo z mesecem. Ob 941 dopoldne bo samo 12 minut nad mesecem, kar se bo dalo opaziti z malim daljnogledom, ker se mesec vidi tudi podnevi s prostim očesom. Od zemlje se Venera ta mesec oddalji za nad 34 milijonov kilometrov. Zato se vidi njen premer vedno manjši in njena luč pojema.
Merkur se giblje ves mesec v ozvezdju Device. Dne 9. septembra doseže svojo največjo levo razdaljo od solnca, pa stoji prenizko, da bi se mogel videti. Ta dan zahaja ukoli 8. zvečer, solnce pa malo pred И8.
Jupiter se nahaja v ozvezdju Ovna. Dve svetlejši zvezdi nad njim, ena 2., ena 3. razreda, sta najsvetlejši zvezdi imenovanega ozvezdja. Skoro enako daleč pod njim sta pa zopet dve svetli zvezdi nekoliko manj svetii kakor oni dve, pa spadata k ozvezdju Kita (Wallfisch). Sedaj se po-miče Jupiter nazaj na desno. Vzhaja v začetku meseca ob 3A10. zvečer, na koncu meseca pa že po VsŠ.
Saturn se vidi sedaj pod najsvetlejšima zvezdama v Dvojčkih, Kastorjem in Poluksom, pa je že v ozvezdju Raka, ki je sosed Dvojčkov. Ker gre 6. septembra Venera blizu mimo njega, ga lahko pokaže tistim, ki ga ne poznajo, pa bi ga radi poznali. Kdor ima priliko, naj ga enkrat pogleda z malo večjim daljnogfedom, ker je vreden, da se ga pogleda, Dne 22. septembra se mu bo ob \\2. po polnoči mesec tako približal, da bo samo 6 minut od njega oddaljen (Saturn nad mescem). To se bo zgodilo pa še pod našim obzorjem, ker vzide Saturn ta dan šele malo pred zjutraj. Ob 5. ali 6. zjutraj bosta pa že precej daleč narazen.
Najlepši prizor nam nudi v septembru zvezdnato nebo zgodaj zjutraj. Kdor vstaja ob 5. ali proti koncu meseca ob 6., naj ne opusti ozreti se proti vzhodni strani neba. Najlepša ozvezdja so tam razvrščena in med njimi Danica, Jupiter in Saturn. Kadar prijadra še luna v ta kraj neba, je dovršena njegova lepota.
položaju, v kakršnem se nahaja Rumunija, pač ne bo podrla zidov Jeriha. Sporazum je dobil novega Statista: drugi so izrabljeni: toraj novi mož!
Hladnokrvnost v SoiijL
Soiija, 30. avgusta. O položaju se tu sodi hladnokrvno in zaupljivo. Z zadovoljstvom beležijo, da se je morala končno Rumunija odločiti. Rumunija ne bo mogla več vplivati na izid svetovne vo ske šele potem, ko bo ena stranka*obeh skupin izčrpana in je zdaj končano dosedanje neznosno stanje.
Sramota Rumunije in Italije enako stara.
Curih, 30. avgusta. Italijanski zunanji minister Sonnino je izjavil ob neki priliki, da je nameravala Rumunija nastopiti že lani istočasno z Italijo, a da ji to radi mate-rielnih razlogov ni bilo mogoče.
Amsterdam, 30. avgusta. (Times.) V nekem razgovoru je izjavil Briand, da Rumunija ni mogla prej nastopiti, ker ni imela dovolj topov in streliva, ki ji ga zavezniki niso mogli prej preskrbeti.
Čile ne mara varovati koristi Rumunije.
Dunaj, 30. avgusat. Rumunska vlada je naprosila poslanika države Čile, da prevzame varstvo koristi v monarhiji živečih Rumunov, Poslanik pa je to odklonil.
Mil шшт Rumuniji vojno.
Carigrad, 29. avgusta. (K. ur,) Agence tel. Milli javlja:
Ministrski svet je v svoji včerajšnji sej: sklenil, da cesarska vlada z Nemčijo in z Bolgarijo napove vojsko Rumuniji.
Sklep je sankcioniral irade.
Vojska z Rasi ia Rumuni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. avgusta. Uradno:
Na višinah severnovzhodno od Oršo-ve so odbile naše čete rumunske napade. Sicer smo na mejo potisnjene bojne sile korakoma in po načrtu, kakor smo se za slučaj vojske že dolgo pripravljali, umaknili.
Sovražnik se bo bahal, da je zasedel Petroseny, Brasso (Kronstadt) in Kezdi-Vasarhely. Najsevernejša rumunska krdela se nahaiaio v boju v gorovju Gyergyo.
V	galiških gozdnih Karpatih so nemške čete Rusom zopet iztrgale vrh Kukul, za katerega so se bili zadnje tedne vroči boj'.
V	ostslem izvzemš! bojev na predpo-Iju na ruski bojni črti nobenih posebnih dogodkov.
Dunaj, 30. avgusta. Uradno:
Naše donavsko vojno brodovje je uničevalo pri Turnu-Magurele ob spodnji Donavi rumunske ladjo, skladišča v pristaniščih ia vofaske naprave, Pri Z'mnici je zaplenilo 3 te.dje in dva motorne čolne.
Ob spodnji Vojuši so živahnejše delovale patru'jc.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. avgusta. Veliki glavni stan:
Severno od Karpatov nobenih posebna važnih do'Jo^kov.
Nemške čete so vzele z naskokom goro Kuk''1 zahodno od Žabjev.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Kronstadt, mažarsko Brasso, rumunsko BraSov, s ivansko pa Braševo šteje 41.000 prebivalcev, med njimi 9500 Saksoncev in je glavno mesto istoimenskega komitata. Kronstadt je najvažnejše trgovsko in industrijsko mesto Sedmogra-ške.
Kezdivasarhely šteje 6100 prebivalcev in ima zelo razvito trgovino z Moldavijo.
XXX
Bojno črto proti Rumuniji smo, kakor je bilo za ta slučaj vojske že naprej določeno, vzeli nszaj na tiste prostore, ki so bili izbrani za odporne točke. Umikanje se je izvršilo korakoma z namenom, da se sovražniku otežkoči zasledovanje. Tako so Rumuni zasedli Petroseny, Kronstadt in Kezdivasirhely, V gorovju Gyergyo se še bojuje'o. Naša donavska flotilja posega vmes hrabro Ln drzno in je v kratkem času od napovedi vojske dosegla lepe uspehe.
Boji na rumunskem bojišču.
Vojni tiskovni stan, 30. avgusta. (Po vojnem tiskovnem stanu odobreno poročilo voj. poročevalcev.) Boji z Rumuni so se včeraj razširili. Posebno na južnem robu bojne črte v gorah ob Črni, severno od Oršove, je sovražnik izvedel veliko sunkov, a prebiti ni mogel. Ozemlje je tam težavno; v divni soteski Črne štrlc skalnate višine kvišku; vsled česar bodejo tu boji podobni bojem v Bukovini.
Na robu sedmograških Karpatov, v kolikor se raztezajo pobočja od vzhoda
proti zahodu, se naši umikajo po načrtu v obrambne postojanke, ki so že dolgo časa pripravljene. Pogled na zemljevid kaže, kako je to potrebno. Politična meja Rumunije proti Ogrski in Bukovini se razteza v obliki velike obrnjene S zanke. Če kje, je tu potrebno, da se skrajša črta. Priprave so previdno izpeljali; kraje, namreč Petroseny, Brasso in Kezdivasarhely, so popolnoma mirno izpraznili. Ravno tako so izvedli umikanje čet, ki so se nahajale ob meji; korak za korakom se umikajo proti določenim jim postojankam. Rumun-ci so vkorakali v obmejne sedmograške
?okrajine skozi prelaze »Rdeči stolp«, orzburg in Tomos. V gorovju Gyergyo, na severu se je združil sovražnik z Rusi, na bukovinski bojni črti se nadaljujejo ljuti boji.
Vpad Rumunov v Sedmograško.
Rumuni nadaljujejo svoj napad na celi črti Oršova — Sasmoze ob prelazu Oito. Napori Rumunov, da bi obšli to važno donavsko pristanišče, so se popolnoma izjalovili. Nasprotno so pa vsled naprej določenega umika naših obmejnih čet na na-daljni fronti dosegli nekaj uspehov. Tako so prodrli čez prelaz Vulkan in zasedli mesto Petroseny. Od tu vodijo ceste in železniške proge v Hotzing, Devs- in Ka-ransebes. Petroseny ima 6000 prebivalcev. Drugi uspeh se je sovražniku posrečil na prelazu Predeal. Tu je prodrl okoli 20 km m zasedel Kronštadt. Tudi čez prelaz Sas. mezo so prodrli Rumuni in dosegli mestecs Kezdivasarhely.
Petroseny.
Budimpešta, 30. avgusta. Poslanec Rosenberg, ki se je mudil ob vojni napovedi na svojem posestvu v Petroseny, je pribežal v Budimpešto in jc pripovedoval.' Že v nedeljo ponoči ob V2I2. uri je zbudila trompeta tamošnjega rudnika prebivalce iz spanja. Vsem rudniškim delavcem se je sporočilo, da se bo mesto izpraznilo. Prebivalce so spravili na kolodvor, odkoder je vsakdo lahko brezplačno odpotoval v Budimpešto. Še ponoči so se čuli strašni odmevi razstrelitev, ki so jih izvršile naše čete V isti noči so pripeljali na kolodvor prva dva ranjenca. Od Petrosenyja so od ure do ure odhajali vlaki s prebivalstvom v notranjost dežele.
Izpraznitev Kronstadta.
Kronstadt, 30. avgusta. Vojaške oblasti so v ponedeljek odredile, da se mesto izprazni. 10.000 do 12.000 oseb je mesto že izpraznilo. Večji del prebivalstva z županom je ostal v mestu.
Budimpešta, 30. avgusta. Prebivalstvo Kronstadta so alarmirali ponoči od sobote na nedeljo. Veliko ljudi je že spalo, gledališča in kavarne so pa bile še prenapolnjene. Vse je moralo takoj na noge. Vojaške in upravne oblasti so se vse nahajale na svojih mestih. Občinstvo je bilo mirno, Pred vojašnicami so stali vojaki z gorečimi bakljami, častniki so dajali potrebna pojasnila, Čez eno uro so nabili izpraznilna povelja. Predvsem so odpeljali gotovino iz bank in iz davkarije in arhive oblasti. Za odhajajoče prebivalstvo so bili pripravljeni železniški vlaki, ki so pa mogli odpeljati le del beguncev. Pozneje se je izvedelo, da so sestavili na postaji Kohalon osebni vlak, nakar se je podal del prebivalstva deloma peš, deloma z vozovi na železniško postajo, Neko avstrijsko letalo je poletelo čez rumunsko mejo. Naše čete so privedle prvi transport rumunskih ujetnikov.
Vrhovni poveljnik rumunskih armad, Lugano, 30. avgusta. Iz Londona sc javlja: Za vrhovnega poveljnika rumunskih armad je določen general Averescu.
Mackensen proti RumunijL Berin, 30. avgusta. »Lokalanzeiger«! piše med drugim: Tudi Mackensen bo posegel v vojsko s krvavim delom. Sedaj je došel zanj trenutek, da žanje sadove večmesečnega tihega pripravljanja.
Prve izgube na rumunski meji. Budimpešta, 30. avgusta. »Vilagc poroča, da je padlo pri prvem spopadu z Rumuni okoli 20 ogrskih obmejnih orožnikov.
Rumunski vojni načrt. Lugano, 30. avgusta. Rimski »Corriere d' Italia«, katerega poročila so bila do zdaj splošno zanesljiva, poroča čez Curih, kako si predstavljajo v Rumuniji nadaljni razvoj stvari. V diplomatičnih krogih sodijo, da bo Rumunija dovolila ruski armadi prost prehod v Dobrudžo. Od tu bodo Rusi na kopnem in na vodi napadli Varna da si tam ustvarijo strategično opirališče svojih daljnih operacij proti središču Bolgarije. Rumunska armada se bo razdelila v dva oddelka. Prvi oddelek, približno 200.000 mož, bo napredoval z Rusi proti Bolgariji, opirališči bosta tvorili Silistria in Giurge\vo. Severna armada ЗОО.ООО mož bo podpirala Ruse pri invaziji Tran-silvanije in onstran Donave. O uspehu Rusov v Rumuniji, na Sedmograškem in oh Tisi ni dvomiti. Odpor Ogrov bo v gorab kljub njih ugodnih postojank kmalu zrti' šen; nastop Rumunov bo tako odločil sve* tovno vojsko.
Kaj bodo storili Rumuni.
Budimpešta, 30. avgusta. »Az Est« poroča iz Lugana: Kakor poroča »Corriere della sera« bodo združene rusko-rumun-ske sile takole nastopale: levo krilo bo napredovalo čez Dobrudžo, središče proti Sofiji, desno krilo pa proti Sedmograški.
Budimpešta, 30. avgusta. »Az Est« javlja iz Rotterdama: Vojaški sotrudnik »Timesa« pravi, da so odprta Rumuniji tri pota. Napade lahko na zahodu ali na jugu; izberejo si lahko tudi med napadom na Ogrsko ali na Bolgarijo.
Geni, 30, avgusta. »Journal de Pariš« poroča: Cela rumunska armada se nahaja na ogrski meji; primerne ruske sile so pripravljene proti Bolgariji.
Bukareščani se boje Zeppelinov.
Budimpešta, 30. avgusta. »Neues Pester Journal« poroča z rumunske meje: V Bukareštu se zdaj zelo boje Zeppelinov. Pred dvema dnevoma so že modro prebarvali svetilnice v Bukareštu, Craiovi in v Ploestiju. Prebivalci si prirejajo kleti za stanovanja, Rumunsko časopisje zahteva, naj pridrže diplomatska zastopstva kot talnike za izgube, ki bi nastale vsled zračnih napadov. Avstrijski in nemški poslanik se nahajata še z vsem osobjeni svojih poslaništev in konzulatov v Bukareštu
Vojne odredbe.
Lugano, 30. avgusta. Rumunski konzulati v Italiji naznanjajo, da je s kraljevo odredbo dovoljen vstop rumunskih vojaških obvezancev v italijansko armado in v armade zavezniških držav, z izjemo tistih . vojaških obvezancev, ki pripadajo tehničnim formacijam.
Novo vojno ozemlje.
Ženeva, 30. avg. Ozemlje pri Braili in obdonavsko ozemlje je proglašeno kot vojno ozemlje. Vsem postajnim načelnikom so prideljeni častniki, da nadzorujejo vodstvo vojaških oseb.
Rumunska črna vojska skl'cana že pred napovedjo vojske.
Ženeva, 30. avgusta. Rumunski konzulati objavljajo odredbo vojnega ministrstva, da je vpoklicana cela rumunska črna vojska. Odredba nosi datum 26. avgusta.
Car Nikolaj in kralj Ferdinand.
Bern, 30. avgusta. Poroča se, da bo odpotoval kralj Ferdinand v ruski glavni stan ali se pa bosta vladarja sestala kje drugod. Kralj se bo udeležil na to operacij rumunske armade,
Rumunski konzul še v Budimpešti.
Budimpešta, 30. avgusta. Rumunski konzul biva še vedno v Budimpešti. Splošno se vse čudi, ker se je še dva dni po vojni napovedi lahko popolnoma nemoteno razgovarjal s časnikarji in jih obveščal o obstreljevanju Oršove in Turn-Severina.
Tisza o vojnem položaju.
Budimpešta, 29. avgusta. (Kor. ur.) Finančni odsek ogrske magnatske zbornice je danes razpravljal o davčnih predlogah. V rasoravo sta posegla Franc Chorin in Aleks. Matlekovič, nakar je finančni minister dr. pl. Teleszky utemeljeval predloge.
Ministrski predsednik grof Tisza se je na kratko izjavil o razvoju poljedelstva in o potrebi povišanja produkcije in je tekom svojega govora podal poročila o vojnem položaju, ki je nastal vsled rumunskega vpada, Podal je pomirjujoče izjave in dostavil, da so v popolnem sporazumu z našimi zavezniki pripravljene vse potrebne odredbe, da se zavrne vpad.
Posveti pri Tiszu.
Budimpešta, 30. avgusta. Ministrski predsednik grof Tisza je povabil danes k sebi voditelje opozicije, da se posvetuje ž njimi o položaju, ki ga je ustvarila vojna napoved Rumunije. Popoldne se bodo pričeli v ministrskem posvetu posveti, katerih se bodo udeležili Apponyi, Andrassy in Rakovszky. Tisza bo voditelje strank temeljito poučil o položaju. Politični krogi prisojajo posvetom velik pomen.
Za jude.
Lugano, 30, avgusta, »Tribuna« poroča iz Bukarešta: Vlada je izdala splošno prepoved za židovsko prebivalstvo, da ne sme pred ruskimi armadami zapustiti svojega bivališča.
470 delavnic in tvornic streliva v Ru-muniji.
Monakovo. »Berlingske Tidende« objavlja francoske brzojavke iz Bukarešta, po katerih so izdelavah v Rumuniji strelivo v več kot 470 delavnicah in tvornicah.
Ugodna letina v Bolgariji.
Letošnja žetev v Bolgariji se uradno v tonah (1 tona je 1000 kg) takole ceni: pšenica 1,040.700 (I. 1915: 1,257.698); rž 215.560 (1. 1915.: 193.604); ječmen 320.000 (1. 1915.: 320.000); oves 107.000 (1. 1015.: 138.544).
X X X
Zakaj se je ustavila ruska oienziva v Galiciji
Stockholm, 30. avgusta. Glasilo ruske vojaške stranke »Ruski Invalid« trdi, da
se ni ustavila ofenziva Rusov v Galiciji radi utrujenosti napadalnih čet, marveč zaradi dogodkov, ki so jih pričakovali na Balkanu, List pravi, da je Rusija že izvedla svoje naloge v Galiciji, a zdaj se morajo doseči drugi važni smotri. List dalje izvaja, da nameravata Rusija in Rumunija velikopotezno skupno operirati in opozarja, da ruskih ojačenj ne pošiljajo več v smeri Stanislavov—Lvov, marveč jih osrc'oto-čujejo na rumunski meji
Velike ruske izgube.
Berlin, 29. avgusta. »National Zeitung« poroča: V zadnjih dneh so sicer glede na obseg in ljutost ponehali boji na vzhodu, a izgube ruskih vojakov in častnikov so le še vedno velike. Zadnji seznami kijevske izpoznalne službe glede na izgube beležijo, da znašajo izgube 684.754 vojakov in 54.282 častnikov, sanitetnih častnikov in vojnih duhovnikov. Letalci so izgubili 24 letal.
Beg ruskega generala Kornilova.
Dunaj, 29, avgusta. Ogrski listi poročajo, da so zopet prijeli ruskega generalnega poročnika Kornilova, ki je bil pobegnil iz rezervne bolnišnice v Giinsu. To poročilo ne odgovarja resnici; dozdaj se še ni posrečilo, da bi bili prijeli begunca.
Prisilno novačenje na Finskem.
Rotterdam, 30. avgusta. Londonski »Daily Mail« poroča: Car je podpisal odlok, po katerem se prične prisilno novačenje na Finskem 10. septembra po ruskem koledarju,
Bolgarija pred odločitvijo.
Bolgarski ministrski svet.
Berlin, 30. avgusta. »Berliner Tage-blatt« poroča: V Sofiji je zboroval sinoči ministrski svet, ki se je pečal s položajem, nastalim po rumunski vojni napovedi. Ministrski predsednik Radoslavov se je pred ministrskim svetom posvetoval s kraljem, ki biva na deželi.
Pozivi pod orožje bolgarskim visoko-šolcem.
Bolgarsko poslaništvo na Dunaju je obvestilo bolgarske dijake, ki bivajo v monarhiji in ki pripadajo 41. naboru, da morajo biti najkasneje do 3. septembra v Bolgariji.
Vojno stanje med Bolgarijo in Rumunijo.
Stockholm, 30. avg. »Novoe Vremja« navaja, da je že nastopilo vojno stanje med Bolgarijo in Rumunijo. Bolgari so izvedli ob rumunski meji velike priprave in so zadnji čas večkrat pokazali, da jim gre za to, da se zapletejo z Rumunijo v spor z orožjem.
Radko Dimitrijev poveljnik proti Bolgariji.
Kodanj, 30. avgusta. »Rusischer Ar-meebote« poroča, da je bil general Radko Dimitrijev, ki je doslej poveljeval na ruski fronti pri Rigi, poklican v vojno prestolico. Čuje se, da je bivši bolgarski general izbran, da bo v bližnjem času prevzel poveljstvo na južni fronti. Zagotavlja se, da bo Dimitrijev kot poveljnik vodil vojsko proti Bolgariji.
Rusija bo sama nastopila proti Bolgariji.
Curih, 30. avgusta. »Popolo d' Italia« poroča: Rumunija ne bo napadla Bolgarije, marveč jo bo napadla Rusija,
Prehod Rusov čez Donavo,
Geni, 30. avgusta. Balkanska agentu-ra poroča: V nedeljo zvečer po izvedenem prehodu čez Donavo, so se združili Rusi, ki so jim prideljene tudi srbske čete, z Rumunci. Kralj je zapovedal isti dan splošno mobilizacijo.
Rumunsko-ruski operacijski cilji.
Bern, 30. avgusta. Po sem došlih poročilih bo rumunska armada, katere mobilizacija je že skoro končana, poslana na bolgarsko mejo. Zelo močne ruske dobru-ška armada bo prekoračila Donavo, da vkoraka v Bolgarijo.
Srbske čete za Dobrudžo.
Budimpešta, 30. avgusta. Srbski poslanik v Bukareštu Marinkovič je odpotoval v Reni, da pozdravi srbske častnike in moštvo in jih vidi, še predno odkorakajo v Dobrudžo.
Sovražnosti med Bolgarijo in Rumunijo so se že pričele.
Dunaj, 30. avgusta. Iz zanesljivega vira se poroča, da so se sovražnosti med Bolgarijo in Rumunijo že pričele.
Grška pred vojno napovedjo.
Venizelos vstaja.
Basel, 30. avgusta. Iz Pariza javljajo: Vse vesti iz Grške vzbujajo gotov vtis, da bo Rumunija odločilno vplivala na odločitev Grške. Gibanje proti politiki generalnega štaba raste vsak dan. Grška je prišla do kritične točke, kjer puške počijo lahko same od sebe.
Haag, 30. avgusta. »Times« prinaša iz Aten, da so trgovski krogi prepričani, da Venizelos kmalu pride do svojega prejšnjega prevladujočega upliva. Pašič je pove-* dal, da je Venizelos izjavil, da bo Grška kmalu našla pot za uresničenje svojih narodnih želj.
Curih, 30. avgusta, »Ziiricher Post« poroča, da tudi italijanski politiki z vso gotovostjo računajo, da bo Grška nastopila v bližnjih dneh. Ententa dela z dvojno paro. Nezaslišano je, kako se trudi Venizelos. V armadnem vodstvu je še nekaj Nemcem prijaznih častnikov, katere hoče entenhta odstraniti. Če Grška napove vojno, bo zmagala kraljica.
Budimpešta. 30. avgusta. »A Vilag« poroča iz Berlina: V ospredju stoji odlo-čntev Grške.Tukajšnji krogi računajo, da bo Grška v 10 do 14 dneh napovedala vojno Avstriji.
Berlin, 30. avgusta. »Express-Korres-pondenz« poroča iz Ženeve: Pri demonstracijah za Venizelosa je bilo 30.000 ljudi, mnogo vojakov in rezervistov. Venizelos je pozival ljudstvo, naj se pridruži kralju, če ta izjavi, da se ne bo dal več slepiti od fate morgane nemških zmag. Tudi po drugih grških mestih je bilo veliko zborovanj, odkjer so brzojavili kralju, da naj napove vojno Bolgariji. V Solunu je bilo demonstrantov kakih 20.000. Popi so blagoslavljali Venizelosovo sliko, katero so nosili na čelu sprevoda.
Boji v MacedoDiii.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 29. avgusta. (K. u.) Generalni štab javlja:
Čete desnega krila se utrjujejo, ko so vrgle prej Srbe, ki so se nahajali na planoti Lerine (Florina), v svojih novih postojankah severno in zahodno od Ostrovskega jezera.
Z znatnimi izgubami za sovražnika smo odbili ponovne napade Srbov pri Moglenij Srbi so bili prisiljeni, da so morali ustaviti svoja podjetja.
Naše čete so napredovale in zasedle višine južno od Zborska.
V dolini Vardar na obeh straneh slaboten topniški ogenj in boji med patruljami.
Čete levega krila so se utrdile, potem ko so vrgle vse angleško-francoske sile iz pokrajine pri Seresu, Drami in Kavali, za Strumo in za jezero Tahino; utrdile so se tudi v svojih novih postojankah vzhodno od Sirume in ob egejski obali od zaliva Or-fano do izliva Mcste.
Sofija, 30. avgusta. (K. u.) Agence tel. Bulgare: Generalni štab poroča danes:
Na macedonski bojni črti se ni položaj bistveno izpremenil.
Naše čete, ki so dosegle določene jim postojanke in jih zasedle, so zaposlene v njih.
Po porazih, ki smo jih zadali sovražniku in ž njimi ustavili njegovo ofenzivo, se je omejil sovražnik na celi bojni črti na ne-učinkujoče streljanje s topovi.
Sovražnik si le severno od Ostrovskega jezera in v dolini Matnica prizadeva, da bi se z brezuspešnimi protinapadi zopet polastil izgubljenih postojank in da bi izboljšal nevaren položaj, v katerem se nahaja, a vse njegove napade smo odbili.
Na Tahinskem jezeru smo z ognjem topov potopili 2 sovražna parna čolna.
Neka sovražna skupina je brezuspešno obstreljevala izliv ob reki Mesta.
Sovražna skupina ladij je napadala most pri železniški postaji Buk. Napad ni provzročil škode ne na blagu in ne ljudem, Francosko poročilo z Balkana. 29. avgusta. Uničili smo sovražno letališče zahodno od Dojrana.
Proti Ljumnici in proti Vestreniku prodiramo dalje.
Odbili smo živahne bolgarske napade na višino 1506 severno zahodno od Ostrovskega jezera.
Bolgarska poročila še vedno govore o uspehih, ki sta jih dosegli baje obe krili na eni strani pri morju, na drugi strani južno od Korice in južnozahodno od Florine. Dejansko drže Bolgari tisti del grškega ozemlja, ki so ga zasedli, ko so pričeli operirati in ki ga nismo branili, a zahodno od Ostrovskega jezera je levo krilo Srbov zadržalo vse napade sovražnika in mu zadalo težke izgube.
Napad v južni Macedoniji napreduje po .Б ) načrtu. Berlin, 30i avgusta. »Vossische Ztg.« javlja: Z enakomernostjo, ki mora presenetiti, napredfljenpo načrtu obkoljevalni pohod bolgarskfei'irmade v vzhodni Grški, ki jo je zasužnjita četverozveza. Veliko znakov kaže, ^K1'te zemlje sovražnik ni nameraval veži zapustiti. Šele pred nekaterimi dnevi s®4fredili v Drami z velikimi stroški neko veletrgovino. Tam niso mogli Francozi niti podreti svojega tabora. Bolgarski topničarji so lahko izvrstno merili,
Ijoji pri Florini Haag, 29. avgusta. Angleški poroče« valeč Brice objavlja podrobnosti o dogodkih pri Florini. Neredne srbske čete so se morale takoj umikati, ko so se približali Bolgari, ki so nato zasedli Florino, dasi so Srbi, ki so stali v Banici, še dalje obstreljevali florinski kolodvor. Ko je napadla glavna bolgarska sila tudi Banico, so se morali Srbi zopet umakniti.
Angleži obstreljevali Kavalo, Lugano, 30. avgusta. »Corriere della sera« javlja iz Soluna, da so došle tja 26. t. m. nove italijanske čete. »Secolo« poroča dalje 26. t. m., da so izročile grške čete v Kavali izvzemši ene vse utrdbe Bolgarom. Angleži so zato s svojih ladij obstre* ljevali utrdbe.
Esad došel v Solun. Solun, 30. avgusta. (K. u,) »Agence Havas«: Esad je prišel z vsemi svojimi četami v Solun.
V Solunu le štirje italijanski potid. Basel, 29, avgusta. V Solunu se nahajajo le štirje italijanski polki, med njimi en bersaglierski polk. Častniki so zelo mladi; oboroženi so Italijani z izvrstno gorsko artiljerijo. Ko so došli Italijani, ni bilo nikjer videti grških vojakov.
Curih, 30. avgusta. V Solun so došli novi italijanski oddelki.	r
Italija zasede Porto Palermo in Chymara.
Lugano, 30. avgusta. (K. u.) »Secolo« poroča iz Aten: Italijanski poslanik je vročil grškemu ministrskemu predsedniku noto, ki utemeljuje potrebo, da Italija zasede začasno Porto Palermo in Chy-mara.
Angleži obstreljevali maloaz'jsko obal. Lugano, 30. avgusta. (K. u.) 60 anglet ških ladij je baje te dni obstreljevalo ma-loazijsko obal od Makri nasproti Roda do Jaffe, postajo Marmaro in tvornico streliva v Mersini.
Vojska z nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. avgusta. Uradno: Nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Lahi odstranili spominsko ploščo z ozirom na obisk cesarja Viljema. Lugano, 30. avgusta. Na Kapitolu i Kimu se nahajajočo spominsko ploščo z ozirom na obisk cesarja Viljema so včeraj odstranili. »Corriere della sera« poroča, da italijanska vlada z ozirom na željo sv. stolice jzključno verskim namenom slu.
Dchriđa
Htn&nr
i Погта.Ф'	I \\
ac
naiifr ( Karafe »XfDs.umo
Salonihic^
Od'dC 15fd\	o
Mizvoro
Kamdotcđ t Hastoria. > \fDzumo / / ^^-/uraBurun^ Л
Lr n Л	/ .Bohovo rfel-^^ f /
aa ° . m »Prtm m/0могалју /fifros ^ш^Ц^Hohvoporgps
žeča posestva v Italiji, ne bo za zdaj zaplenila.
Zaplemba nemških ladij v Italiji.
Lugano, 30. avgusta. »Agenzia nazio-tiale« poroča: Mornariški minister namerava izpremeniti ukrepe glede na v italijanskih pristaniščih zaplenjene ladje tako, da bodo postale italijanska lastnina.
Palazzo di Venezia.
Protest naše vlade.
Dunaj, 30. avgusta. (Kor. ur.) Proti konfiskaciji našega poslaniškega poslopja Palazzo di Venezia v Rimu je naš zunanji urad protestiral potom španskega poslaništva pri Kvirinalu. V mirovni pogodbi z dne 3. oktobra 1866 je Italija izrecno priznala, da je ta palača last Avstrije. Isto stoji v konvenciji s' Francijo z dne 24. avgusta. Ta odlok italijanske vlade pa nasprotuje tudi italijanskim zakonom, ki priznavajo poslanikom pri Sv. stolici iste pravice kakor jih imajo podaniki pri Kvirinalu. Z izgonom avstrijskega poslanika pri Sv. stolici iz palače, kjer je imelo svoj sedež, krši ravnotako papeževe kakor avstrijske pravice. Avstrija te razlastitve ne prizna in si pridrži primerne odredbe.
Tudi sv. oče bo protestiral.
Dunaj, 30. avgusta. »Reichspost« poroča iz zanesljivega vira, da bo tudi papež protestiral proti konfiskaciji Palazzo di Venezia. Morda se to zgodi v november-skem konzistoriju v nagovoru na kardinale.
Zadnji dnevi usmiljenih iireiov v norici.
Kakor že znano, je bila obča bolnišnica usmiljenih bratov v Gorici dne 30. novembra 1915 po nasvetu in s pomočjo deželnega glavarja goriškega msgr. Faiaut-tija, vladnega komisarja grofa Dandinija in provinciala usmiljenih bratov vsled bombardiranja mesta (18. novembra) izpraznjena. Bolnike so spravili deloma v begunski tabor v Lipnico, deloma v mestno bolnišnico v Trstu, in sicer pod nadzorstvom dveh usmiljenih bratov; bolniški transport v Trst sta spremljala brata Fr. Angel An-tony in fr. Mavrelij Kruszlity, onega v Lipnico pa usmiljena brata fr. Deodat Blahna in fr. Emil Beranič. Oba prvo-imenovana brata sta ostala kot strežnika pri bolnikih v Trstu, kjer sta še sedaj; ostala dva brata sta se uporabila v bolnišnici usmiljenih bratov v Lincu za strežbo bolnim in ranjenim vojakom.
V	Gorici sami je bilo ostalo šc 6 usmiljenih bratov, in sicer: prior p. Lon-gin Horak, subprior pater Vid Kri-kava, absolvirani medicinec r. f. Nikodem Lukas, r. f. Rajmund Bernatzik, r. f. Fortu-nat Hržič in r. f. Arnild Erlacher. R. f. Nikodem se j epodal začetkom decembra na prvo sekcijo nekega c. in kr. divizijskega sanitetnega zavoda, kjer je ostal do izpraznitve zavoda. R. f. Fortunat je bil v gospodarstvu samostana v Stari Gori pri Gorici in je ondi ostal.
V	bolnišnici so ostali potemtakem samo štirje bratje. Imeii so nalogo, sprejemati revne, pomoči potrebne civilne bolnike največ do 15 oseb — ter nuditi po sovražnih šrapnelih ali granatnih drobcih na cesti ranjenim osebam prvo pomoč. Kakor hitro se je nabralo 15 bolnikov, so se periodično odpošiljali v zaledje. O priliki posebno hudih obstreljevanj mesta, je prišlo velikokrat po več družin z otroci vred v bolnišnico, da so iskale tu pod ženevskim znakom varnost; vendar pa le te niso vselej našle, saj sovražne granate od začetka vojne niso prizanašale bolnišnici. 3. avgusta so začeli Italijani bombardirati mesto, toda s presledki treh do štirih ur. Na taka obstreljevanja so bili ljudje že navajeni.
O zadnjih dneh obstreljevanja poroča eden izmed bratov, ki so bili vstrajali v Gorici: V soboto, 5. avgusta, proti 4. uri popoldne, se je začelo sistematično bombardiranje z velikimi, malimi in zažigalni-mi granatami in šrapneli. Ko smo našim bolnikom razdelili večerjo, smo se tudi mi podali k skromni večerji. Fr. Arnold in jaz sva morala pa preje nego navadno zapustiti jedilnico ker naju je potreboval težko bolan pacient. Poteklo je morda komaj četvero do pet minut, odkar sva bila odšla, ko se nenadoma zasliši strašna detonacija, takoj nato druga, in nesreča je bila gotova. Tekel sera iz bolniške sobe, a od samega dima in prahu nisem mogel ničesar videti; slišal sem le ječanje našega p. priorja. Našel sem ga ležečega na tleli, krvavečega, z raztrgano, gorečo obleko. Pogasili smo, kakor smo mogli, ogenj na njegovem telesu in ga odnesli iz razvalin na zrak. Vojaki so ga nemudoma na nosil-nici odnesli v c. in kr. divizijski sanitetni zavod. Subpriorja smo le s težavo izvlekli izpod razvalin; revež jc bil takoj mrtev. Obleka jc bila do ozkega roba na vratu popolnoma zgorela na njem.
Nato sva s fr. Amoldom znesla bolnike v klet. Ondukaj smo hoteli počakati na konec obstreljevanja; a imeli smo se motiti! V nedeljo je prišel r. f. Nikodem iz divizijskega sanitetnega zavoda in nam prinesel sporočilo, da bodo odpravili p. priorja v zaledje in da želi še z menoj govoriti. Takoj sem se podal k njemu, prejel
še različne naloge in ob 2. uri popoldne sva se poslovila, slovo, katero ne bom nikdar pozabil. Potem sem šel domov; za pot, katero bi se v miru lagodno napravilo v 15 minutah, sem rabil nad eno uro, da sem se varoval pred okoli letečimi kosci izstrelkov. Obstreljevanje traja z nezmanjšano ljutostjo dalje. Ob 6. zveč. pride fr. Nikodem v najljutejšem posipalnem ognju še enkrat domov s poročilom, da bodo divizijski sanitetni zavod prestavili dalje v ozadje. Ostal je potem z nami v bolnišnici, to se pravi v kleti. V nedeljo in ponedeljek jc odšlo mnogo ljudi iz mesta. Mesto gori na več krajih.
V ponedeljek zvečer so nam veleli, da bi bilo boljše spraviti bolnike na varno; v to svrho so nam dali na razpolago voz; a vzeti je mogel s seboj le tri bolnike. To se je zgodilo ob 11. uri ponoči. Nato smo naložili naš mali voz za vodo, spravili nanj ostale bolnike in fr. Nikodem in fr, Arnold kakor tudi celokupno domače osobje so odšli v Staro Gorico. Voz sta vlekla brata. Jaz sem ostal z mrtvim subpriorjem čisto sam v hiši. Ni namreč bilo mogoče ga pokopati. V torek, 8. t. m. se ga je konečno posrečilo odpeljati ga k večnemu počitku, to pa samo zato, ko je bil sovražni ogenj v tem času osredotočen na neki drug del mesta.
Po 3. uri je prišel skozi zaporni ogenj fr. Fortunat k meni, da bi me odvedel, ker jc grozil položaj postati čimdalje bolj kritičen. Podal sera se na magistrat po svet in dobil žalostno naročilo, naj takoj zapustim mesto, ker je bilo pred pol ure dospelo povelje za izpraznenje mesta. Ob 5. uri sem s fr. Fortunatom zapustil zavod, ko sera ga bil priporočil božjemu varstvu in šel v Staro Goro. Tam smo vpregli obe naši kravi pred dva vozova, naložili nanju vse bolnike in blaznikc (kateri sami niso mogli hoditi) in se odpeljali naprej. Čez 12 ur smo prišli v .., Stara Gora je kake tri kilometre oddaljena od našega zavoda. Fr. Nikodem, fr. Arnold in jaz, kakor tudi celokupno hišno in gospodarsko osobje smo spremljali oba voza. Avtomobili in trenske kolone so se pomikale sem in tja, tako da jc bila cesta zavita v oblake prahu. Fr. Fortunat je ostal še v Stari Gori, da bi morda še kaj rešil. Kje je sedaj, ni zna.no. Bog daj, da bi se mu bilo posrečilo rešiti se. Fr. Nikodem je med potoma zadel na divizijski sanitetni zavod in se mu pridružil. V ... se je primarij najradovoljnejše zavzel za naš zavod in tako smo spravili naše bolnike v neki hlev in jih položili na slamo, kjer so po naporih potovanja kmalu zaspali. Medtem sem hodil jaz s prima-rijem dr. Brecljem od urada do urada in posrečilo se nama je, dobiti voz za pre-peljavo bolnikov in blaznikov v Trst. Naše osobje so odpravili v begunski tabor v Kočevje. Nekaj živil smo vzeli iz Stare Gore in kosilo za vse smo pripravili pri dr. Breclju. Ob 2. popoldne smo se z vojaškim vlakom odpeljali proti Trstu. V ..., kakih 100 metrov proč od našega voza so vrgli italijanski letalci kakih pet bomb, od katerih so tri z močnim treskom eksplodirale, ne da bi bile napravile kako škodo. V ... so zopet padale bombe, po moji cenitvi nad 40, nekatere v neposredni bližini kolodvora. Hvala Bogu, tudi to pot nam jc bilo prizanešeno.
Proti 6. uri popoldne smo dospeli v ... Tu je baronesa Bianchi bolnike in blaznikc okrepčala s prepečencem, čokolado in sadnim sokom. Bog ji plačaj! Na tej postaji smo ostali do polnoči in prišli proti 6. uri zjutraj na Občine, kjer smo morali zopet sedem ur čakati, da smo potem konečno proti 3. uri popoldne dospeli v Trst. Tam nas je čakal naš sobrat fr. Angel. Streho smo dobili v Austro-Americani. Ker pa ta hiša ni urejena za blaznike in le-ii niso mogli ondi ostati, sem sklenil napraviti ž njim še en križevi pot in jih spraviti na Dunaj, kar se mi je tudi posrečilo. Spremljal me je policijski agent, in tako nam je ostalo prihranjeno ponovno pregledovanje potnih listov, ki je sicer potrebno.
14. avgusta proti 10. uri zvečer smo srečno dospeli na Dunaj, kjer nas je prostovoljna rešilna družba najljubeznivejše sprejela. Umobolne so takoj prepeljali v Stein-hof. Naš p. prior se nahaja tačas v deželni bolnišnici v Ljubljani. Njegovo stanje je še -Telo nevarno, vendar ne brezupno. Na tem mestu izrekamo usmiljeni bratje iz celega hvaležnega srca najiskrenejši: Bog plačaj! vsem tistim gospodom, ki so nam v teh preusodnih dneh nudili svojo blagohotno pomoč, predvsem tržaškemu namestniku baronu pl. Fries-Skene, dvornemu svetniku baronu Glanzu, dvornemu svetniku pl. Celcbrini, dalie gospodom na policijskem ravnateljstvu v Trstu: pelic. svetniku Ze-niju in Podberniku in dr. pl. Sterliniju. Enako prisrčno se zahvaljujemo ravnateljstvu tržaške mestne bolnišnicc za gostoljubni sprejem.
k пгкој iz Sorte
Ko je začela v soboto 6. t. m, p; o u večeru italijanska ofenziva, so bili ljudje kot kameniti, mirni in nihče ni mislil, da bo
prišlo hujše. Vsak si je predstavljal in mislil, ko smo jih že toliko prestali, bomo tudi to. Največ šrapnelov in granat je padlo v soboto večer v ulico Sv. Ivana, ponoči od sobote na nedeljo pa kar zaporedoma po cclem mestu. In tako se je nadaljevalo tudi v nedeljo celi dan. Pogled na Podgoro in Podsabotin je bil pa kar grozen; v enomer se je slišalo strele granat in šrapnelov, tako da si je človek mislil, da v peklu ne more biti huje. Celi hrib je bil v dimu, nič več ni bilo razločiti vasi kot Sv. Florijan in drugih, ki so se drugače prav lepo videle. Po ulicah hoditi ni bilo varno. Ko so v soboto granate pokvarile mestni vodovod, je voda poplavila ulice. Na več krajih je začelo goreti. Od ponedeljka na torek je bilo ravno tako hudo in slišalo se je uboge ljudi, kako so ponoči iz mesta tekli, da bi si rešili življenje. Pri stolni cerkvi zadaj je ležal na tleh ubiti konj. V bližnji hiši je bila mrtva cela družina, štiri osebe. Granate padajo, hrušč in opeka ležijo po vseh ulicah. Videli je ljudi, ki jočejo in zbirajo obleko za silo, da utečejo iz mesta. Pot je samo ena prosta, in sicer proti Ajševici, ker proti Sv. Petru ni mogoče iti radi vedno padajočih granat. V magistratni ulici št. 1 v hiši grofa Dandinija je ubila granata ženo in 14 let starega sina krojaškega mojstra Zampeta. Okoli poldne je prišlo več granat v Raštclj in razbilo več trgovinam okna in vrata kakor Culoti na vogalu blizu Travnika, trgovina drobnarije, Kumarju, trgovina manu-fakture, Kulot, trgovina čevljev in drugim. Blago je ležalo po ulicah in vhod v trgovino je bil prost in tako si je marsikdo preskrbe! različne potrebščine brezplačno: čevlje, jopiče, srajce itd., saj policije ni bilo več v mestu. Nekaj gostilen je bilo odprtih še celo do 3. ure popoldne. Videti je bilo po ulicah zbegane ljudi, ko so odhajali iz mesta, bilo pa je tudi dosti lakih, ki so si dajali korajžo ter so hoteli celo ostati v Gorici, posebno goriški Italijani. Mu-nicipij je ostal skoro celi dan, le grof Dandini in kakih 8 uslužbencev je odšlo proti Šempasu. Vsi inženirji in vse osobje od vodovoda in požarne straže so tam ostali.
Ko jc bila v torek ura 4, ni padel noben strel več v mesto, ker so že začele italijanske patrole v mesto siliti in pozneje v noč se je začel boj po mestu med našimi in italijanskimi patrolami.
Žena Rozman je peljala v torek zvečer na vozičku nekaj obleke do Ajševice s svojo hčerko. V sredo jutro ie hotela iti v mesto šc po svojih pet malih otrok. Prii šla je do žice in naprej ni več smela, lako da jc reva ostala sedaj tukaj in njeni otroci v Gorici pod Italijanom,
Slovenski peki so vsi pravočasno iz Gorice utekli v ponedeljek in torek. Ravno tako slovenski mesarji Frandoiič in Sla-mič. V Stolni ulici je ostala samo ena stara bolna žena v hiši št. 3. Največ ljudi je ostalo v Gosposki ulici in tam okoli ter Podturnom.
Neki krčmar v Stolni ulici je v soboto daciral 700 litrov vina; krčmar je utc-kel in tako bodo Iialijani brezplačno pili dacirano vino. Čujs se, da so hotelirja od sDvch kron«, Baumgartnerja, Italijani ustrelili, kakor tudi Kumarja, trgovca s krompirjem, doma iz Vrtojbe.
V Št. Andrežu je ostalo okoli 80 oseb na svojih domovih, v Šempetru 10, v Solkanu 8, v Mirnu 6 oseb.
V stolno cerkev so prišle tri velike 28cm granate, ena na zvonik, ki je posula gornji del zvonov. Kapucinska cerkev je tudi dosti trpela, dalje Magistralna ulica, Raštclj, Rabata, ulica Dogana, Gosposka ulica, ulica Veturini in Koren, Korzo, Gledališka ulica, Šempeterska ccsta itd.
Dosti iz mesca in okolice bežečih ljudi je na peti v šempasu, Černičah, Balu-jah in na cesti v Sv. Križ umrlo. Bil je strašen prah po cesti, spati so morali pod milim nebom, dobiti ni bilo moč nič niti za denar. Prešiče se je dobilo za vsako ceno, ko jih niso mogli ljudje s seboj peljati. V Stari gori so doma pustili prešiče in kokoši, ker niso imeli časa jih s seboj odpeljati; edino krave in vole so spravili proč. To je bilo v torek, ko je Lah lako močno granate pošiljal na Staro goro. V sredo jc nekaj ponehalo in co prišli rešiti na dora, kar so mogli. Doma jim ni bilo mogoče obstati. V Šempasu so še vsi domači ljudje in v Prvačini jih je tudi šc dosti. Samo begunci so morali iz tistih krajev iti naprej. Kakor vse kaže, upajmo,/Ja bo Gorica zopet v kratkem naša — avstrijska.
Boli oo тшш.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. avgusta. Veliki glavni stan:
Ob Sonune se med na obeh straneh trajnim znainim nastopom topništva podnevi sovražna podjetja v našem učinkujo-čem zapiralnem ognju niso razvila.
Zvečer in ponoči so sledili močni napadi na črto Oviller-Pozieres in med Guillemont in gozdom Maurepas do Somme, kjer smo za naskok pripravljenega sovražnica držali v njegovih jarkih tudi ponoči. Naše nostoir.nkc smo popolnoma držali.
Severno od Oviller-Pozieres so naše hrabre čete v težkem pobližnem boju zopet vrgle angieške oddelke, ki so bili vdrli na posameznih točkah.
Na desnem bregu Moze so se zrušili ponovni, z Ijutim ognjem pripravljeni iran-coski napadi pri FIeury in proti našim postojankam med vasjo in gozdom Chapitre.
Južnovzhodno od Fleury smo odbili sovražnika s protinapadom.
Severno od potoka Ancre in zahodno od Miihlhausna smo premagali v zračnem boju po eno sovražno letalo.
Dve letali je sestrelil naš obrambni ogenj severno od Somme, neko drugo se jo moralo izkrcati pri Soyecourt v naših črtah.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
29, avgusta ob 11. ponoči. Podnevi nobenega važnega dogodka. Slabo vreme je zaviralo operacijc na večjem delu bojne črte.
Boji na zahodu.
Rotterdam, 30. avgusta. Londonski časopisi javljajo o trdovratnih nemških protinapadih pri Thiepvalu in pri selu Mouquet. Napadi so se zadnje dni vedno bolj ponavljali z veliko silo po večurnem prejšnjem bobnečem ognju.
Izpreoienine v nemšfceia vojnem vodstvu.
Berlin, 30. avgusta. Wolff javlja: Najvišji kabinetni ukazi, s katerimi je ukazal cesar Viljem izpremembo v generalnem štabu, sloveta:
Generalu pehote pl. Falkenhaynu, načelniku generalnega štaba na bojišču.
Veliki glavni stan, 29. avgusta 1916. Ljubi moj general pl. Falkenhayn!
Ker nočem nasprotovati Vaši želji, da Vas odslovim z Vašega dosedanjega mesta, se Vam najprisrčnejše zahvaljujem na požrtvovalnosti in na zvestobi v zdaj žc dveletni dobi na odgovornosti polnem mestu, kjer ste delovati z vsemi svojimi močmi in z vso svojo osebnostjo. Ne bo se pozabilo, kar ste posebno izvedli krepkega dalekoglednega dela v neutrudljivi delavnosti za armado in za domovino.
Zasluge, ki sle si jih pridobili v vojski na čelu generalnega štaba, bo znala popolnoma ceniti šele poznejša doba. Meni osebno ste bili zvesti in nesebični svetovalec. Hvaležno Vas zato spremljajo Moje najboljše želje za bodočnost; podeljujem Vam križ in zvezdo komturov kraljevskega hišnega reda Hohenzollerjev.
Vlekli boste Vašo dosedanjo plačo- iz proračunske glavnice za častnike na posebnih mestih, dokler ne bom odločil o Vašem službovanju na drugem mestu.
Podpisal Viljem R,
Generalu vojnemu maršalu pl. Benecken-dorfu in pl. Ilindenburgu!
Imenujem Vas za načelnika general nega štaba armade na bojišču in sem prepričan, da tega ne morem izročiti v boljše roke. Pričakujem z zaupanjem, da boste na tem mestu Moji armadi in domovini na tem mestu najboljše služili. Iznova porabim to priliko, da se zmagovitemu varuhu naše vzhodne bojne črte toplo zahvaljujem za vse, kar je v dveh letih vojske storil za domovino.
Veliki glavni stan, 29. avgusta 1916.
Podpisal Viljem R.
Četverozveze izpisi iojoo.ooo ml.
Kodanj, 30, avgusta. Družba za pro-učavanje socialnih posledic vojske je izdala svoje drugo poročilo, ki proračunava izgube ljudi v sedanji vojski. Skupne izgube četverozveze znašajo 10,000.000 mož,
Anglija je izgubila 188.864 mrtvih, 512.465 ranjencev, 107.534 pogrešancev pri armadi na kopnem; mornarica je izgubila 18.777 mož.
Francija ima 870.000 mrtvih, 2,080.000 ranjencev, 624.000 invalidov in 400.000 ujetnikov.
Rusija je izgubila do februaria 1916 7,071.000 mož (med njimi 108.700 častnikov), 2,000.000 ujetnikov.
Srbija je izgubila nad 400.000 mož, polovica jih jc ujetih.
Belgija je izgubila 200.000 mož, med njimi 40.000 ujetnikov.
Italija ima 105.000 mrtvili, 245.000 ranjencev, 55.000 ujetnikov; izgubila je toraj 405.000 mož.
Do oktobra 1916 so proračunali izgube na denarju z 290 tisoč milijoni frankov; svetovna trgovina Francije in Rusije je padla za 17, oziroma 50%, severno ameriška zunanja trgovina se je pa dvignila od 55 na 62%.
Razne novice.
Ponesrečena ameriška bojna ladja. San Domingo, 29, avgusta. (Kor. ur.) »Agencc Havas«: Ameriško bojno ladjo »Memphis« ic vrgel vihar na obrežje; z vso
silo delajo na to, da bi rešili 1060 mož močno posadko.
Postava proti stavki železničarjev v Združenih državah.
Newvork, 29. avgusta. (K. ur.) Predsednik Wilson je v kongresu predlagal posebno postavo, da bi se izognili stavke železničarjev.
Novo angleško nasilstvo.
Kodanji 30. avgusta. (Kor. ur.) Dansko glavno poštno ravnateljstvo poroča, da so zaplenile angleške oblasti vso pošto parnika »United Saates«, ki je vozil iz Ko-danja v New York.
Nova perzijska vlada.
Petrograd, 30. avgusta. (Kor. ur.) Pe-(rograjska brzojavna agentura: Iz Teherana se poroča, da se je sestavilo novo ministrstvo, kateremu predseduje in vodi tudi zunanje posle Vossough-ed-Daulleh. Vsi ostali člani vlade pripadajo krogom, ki so zmerno prijazni Rusiji in Angliji.
Danska nevtralna.
Dunaj, 30. avgusta. Danski poslanik pl. Lerche je prišel danes opoldne v zunanje ministrstvo, kjer je izjavil, da ostane Danska v vojski med Avstrijo in Rumunijo nevtralna.
Dnevne novice.
-f Odlikovanja. Red železne krone 3, Vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 27. pp. Leopold Steinmetz. —- Vitežki križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo je dobil črnovoj. nadzdravnik dr. Emanuel Raab, pri rez. bolnišnici št. 4 v Ljubljani. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 7. polj. top. p, Pavel Mergenthaler, nadporočnik želez. p. Rudolf Kotnik, stotnik 87. pp. Alfred Fajenc in nadporočnik 27. pp. Josip Černe. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hra-brostne svetinje je dobil nadporočnik Marij Osana, stavbni adjunkt pri rez. telef. stavbnem oddelku št. 17. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: štabni narednik pion. stot, št. 3/15 Josip Kolarič, narednik 87. pp. Ivan Mussy, tit narednik Franc Zele-nik, pri voj. transportnem vodstvu štev. 9, stražmojster 7. dež. orož. pov. Alojzij Križ-nič, črnovoj. pionir 11. želez, stot, Josip Jenko, nadlovec 20. lov, baona Kvirin Ga-brovic, rač, podčastnik Delfin Wagner in rač. podčastnik 8. zdravstvenega oddelka Karel Kavčič. — Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila poročnik Podivinsky Rudolf in kadet Goršič Ivan, oba pri 87. pp.
+ Odlikovanja pri 5. dragonskem polku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil tit. stražmojster Telsnig Maks. — Vdrugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste: desetnik Мауег Josip, tit. patr. vodja Colarič Ivan, dragonci Tilli Ivan, Drole Rihard in Škraba Ivan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetniki Mandl Ivan, Turba Franc in Serk Henrik, dragonci Kofler Ivan, Nagelj Anton, Podgoršek Valentin, Feierl Martin, Hribernik Leopold, Stimulak Štefan, Mu-hič Ivan, Cizej Ivan, Leitner Karel, Gruber Anton, Belšak Josip, Skrleb Josip, Čuček Franc, Peinsipp Josip in Radolič Franc.
Podeljena je župnija Sv. Križ pri Kostanjevici č. g. Andreju Zupane, kaplanu in vikarju pri ljubljanski stolnici, ki je bil na to župnijo umeščen dne 30. t, ra.
+ Novi davki. Uradno se razglaša, da bodo povišanju davka na pivo v bližnjih dneh sledile nove odredbe glede pri-bitkov k direktnim davkom, zvišanja kol-kovnih pristojbin in davka na totalizatorje.
-f Delegacije. Grof Apponyi je izjavil, da opozicija ravno vsled vojne z Rumunijo še bolj odločno zahteva sklicanje delegacij.
—	Junaško delo Slovenca. »Male No-
vine« poročajo: S severnega bojišča se nam poroča, da se je Slovenec Gustav Un-schidd, praporščak 78. pp., a v civilu inženir, izkazal na severnem bojišču s posebno junaškim činom, za katerega je odlikovan z bronasto in srebrno hrabrostno svetinjo. V najhujšem sovražnem ognju je pognal v zrak tri mostove na Stripi, ter je tako zaustavil prodiranje sovražnika za cel dan. Mlademu junaku se je posrečilo, da se je vrnil nepoškodovan k svojemu oddelku.
—	Utonil v Vipavci. Dne 23. t. m. je Utonil v Vipavci pri Prvačini topničar Franc Ž i b e r n a. Ponesrečil je pri kopanju konj. Pokopan je na vojaškem pokopališču v Prvačini. Bil je pošten in priden mladenič. N. v m. p.l
—	V ruskem ujetništvu se nahajajo: Podd. Praprotnik Jožef; des. Vodopivec Jožef; infant.: Curl Janez, Dakskobler Iv., Hvalič Franc, Lebar Janez, Mlakar Ivan, Narobe Ivan, Peršolja Anton, Peršolja Jožef, Podrekar Franc, Potrpin Franc, Pre-stor Janez, Rakar Anton, Rakun Jožef, Rozman Franc, Šinkot Jakob, enol. prost. Svctek Miroslav, Razložnik Franc. Vi od 27. dom. pp., 9. stot.
—■ Umrl je v Zagrebu bivši dolgoletni sanitetni šef zagrebškega 13. armadne-
ga zbora in dolgoletni poveljnik garnizij-ske bolnice v Zagrebu dr. Edvard Lang, star 53 let.
—	Nova maksimalna cena za mleko v Zagrebu. V Zagrebu je izdal magistrat razglas, s katerim se določa najvišja cena za mleko in sicer za 1 1 mleka 60 vinar.
—	Piva zopet manj. Ker je ogrska vlada zaplenila ves ječmen na Ogrskem in naše pivovarne ne dobe niti že obljubljene količine, so pivovarne v alpskih deželah sklenile, da bodo od 1. septembra t. 1. dalje dobavile odjemalcem samo 30% mirovne potrebščine (dozdaj 60%) piva.
—	Tri dijake rešil smrti. Iz Krškega se nam poroči: Minuli teden so se kopali v Savi pod Žadovinkom trije dijaki, sed-mošolec V. iz Ljubljane in dva brata S. iz Leskovca, Eden je zašel v močan vrtinec ter s začel hitro potapljati. Tovariša sta mu hitela na pomoč, pa tudi ta dva je zagrabil vrtinec. Slučajno je bil navzoč ob Savi linijski poročnik g. Vladimir Pfeifer, ki se mudi pri svojih starših v Leskovcu na dopustu. Ko zapazi strašen položaj, vrže raz sebe zgornjo suknjo ter skoči oblečen v Savo na pomoč potaplja-iočim. Z veliko težavo in lastno smrtno nevarnostio se mu je posrečilo vse tri dijake izvleči iz vrtinca ter jih tako rešiti gotove smrti. Sedmošolec je bil že popolnoma nezavesten, oba druga pa tudi že precej omotena. — Vrlemu linijskemu po-ročn'ku, rešitel'u treh mladih življenj, čast in občudovanje!
—	Velika so^na razprava se je pričela 26. t. m. v Zadru pred pomnoženim senatom proti 150 obtožencem iz občin Benkovac in Kistanj v Dalmaciji zaradi zločina goljufije na škodo države glede vojnih podpor.
—	Olje se prodaja v Albaniji po 2 K liter. Srečni Albanci!
LiuDijoiisKe nov ce.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bode imelo v nedeljo 3. septembra vojno pobožnost v božjepotni Marijini cerkvi na Dobrovi. Ob 8. uri bode sv, maša za vse člane društva, ki so na bojnem polju ali sploh poklicani k vojakom. Vsi društveniki, ki jim je mogoče, naj se udeleže pobožnosti.
lj Dijaka ponesrečila z dinamitno pa-trono. Josip Mam, 16 let stari dijak s Tržaške ceste št. 19 jc našel v Gorenji Vasi na Gorenjskem, kjer je bival na počitnicah, dinamitno patrono ter jo prinesel domov. Predvčerajšnjim popoldne pa je dre-gal vanjo s šivanko, da bi pogledal, kakšna je od znotraj. Naenkrat pa mu je patro-na v roki eksolodirala ter mu poškodovala na levi roki vse prste, na desni pa prva dva. Lahko ranil jc košček patrone tudi poleg stoječega Dušana Beg, 15 let starega dijaka iz Rožne doline, sina potovalnega učitelja, v desno roko. Oba poškodovanca sta odšla v tuk. dež. bolnico.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Krebelj, svetilničar južne železnice, 45 let. — En-gelbert Stermole, rejenec, 13 dni. — Alojzij Pukelstein, izvošček, 29 let. — Vinko Škrabel, sprevodnikov sin, 2 meseca. — Lucija Žgank, zasebnica, 85 let. — Konrad Hrcla, zidar-hiralec, 41 let. — Matevž Kosec, mestni ubožec, 76 let. — Frančiška Rožanec, tobačne tovarne delavka v pok., 67 let.
lj Umrl je dne 29. t. m v deželni bolnišnici po kratkem, mučnem bolehanju Viktor Turšič, 13 let stari dijak III. razreda na I. drž. gimnaz. in sin zasebnega uradnika Alojzija, sedaj vojaka, stanujoč v Prisojni ulici št. 7, N, v m. p.l
lj K utesnitvi vnorabe mesa in masti. Oblast je dognala, da nekateri gostilničarji in tudi zasebne stranke, zadostno nc vpoštevajo ministrske naredbe glede brezmesnih dni. Vsi zadevni obrtniki in stranke sploh se opozarjajo, da jc kuhanje in uživanje mesa dovoljeno le v nedeljo, ponedeljek, sredo, četrtek in soboto, ob torkih in petkih pa vsakomur prepovedano. Varnostni organi imajo nalog, da pri obrtnikih in zasebnih strankah izpolnjevanje te naredbe strogo nadzorujejo in vsak prestopek ovadijo. Prestonki se bodo kaznovali z globo 30 do 50 K, v ponovnem slučaju se bode kazen podvojila, obrtnikom-prestopnikom se pa lahko odvzame tudi obrtna oravica.
Ij Iz laškega ujstnutva se je oglasil Ivan Bukovnik, prejšnji uoravnik »Ilustriranega Glasnika« v Katol ški tiskarni. Piše, da mu manjka čtiva. Njegov naslov je: 3. Reparto Prigionieri di guerra, Fonte d' Amore (Subananova) Italia.
lj Patriotična darila volnenine, kavčuka in razci'i vojnih kovin se šc vedno sprejemajo. Kdor ima kaj pripravljenega, naj odda ^ darilo pri magistratni nabira'nici, srednja hiša, levo sprednje pritličje. Ravno tam se sprejemajo tudi še mesingasti kuhinjski možnarji, bodisi kot čisto darilo, bodisi proti izmenjavi z železnimi ali pa kainenltimi oziroma porcelanastimi možnarji, ki jih je že dobiti.
lj Oddaja kovinafie posode. Obrtniki, kateri so imeli podaljšan rok za oddajo kovinaste posode, sc še enkrat opozarjajo. cla imajo isto oddati jutri, dne 1.
in pojutrišnjem, dne 2. septembra, od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne na mestnem magistratu, srednja hiša, pritlično, dvorišče na levo. Tedaj naj prinesejo posodo tudi one zasebne stranke, ki je dosedaj iz kakršnegakoli si bodi vzroka niso še oddale. Pri komur se bode taka posoda pozneje našla, bode strogo kaznovan.
Primorske novice.
Županstva evakuiranih občin na Goriškem se poživljajo, da nemudoma sporo-če deželnemu odboru goriškemu, kje so se nastanila.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani si smatra v prijetno dolžnost, Njega Prevzvišenosti, presvitlemu knezo-škofu ljubljanskemu dr. Antonu Bonaven-turi Jegliču se za velikodušni dar sto kron najtopleje zahvaliti.
Primorski slovenski dijaki in dijakinje, ki nameravajo v prihodnjem šolskem letu posečati bodisi v Trstu gimnazijske ali učiteljiške zaposlovalne tečaje, bodisi v Ljubljani I, ali II. državno gimnazijo ali pa učiteljiške zaposlovalne tečaje, se vabijo — radi izvida in pregleda šolskega poseta in potrebščin, ki so z le-tem v zvezi — naj pošljejo brez odlašanja, najbolje kar na dopisnici, točni svoj naslov (svoje sedanje in morebitno bodoče bivališče zajedno z naznanilom zavoda in razreda ali letnika, v katerega žele vstopiti] »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« (V. Bežek, Dunajska cesta, 38 II, nad.).
Namestnik baron pl, Fries-Skene in nadvojvoda Evgen predsedniku furlanske katoliške ljudske stranke. Na znane izjave, sprejete na julijskem zborovanju furlanske katoliške ljudske stranke, je prejel strankin predsednik dr, Bugatto od namestnika barona pl. Fries-Skeneta naslednji odgovor: »Z velikim zanimanjem sem sprejel na znanje Vaše izjave in Vas morem zagotoviti, da tudi jaz s svoje strani s hvaležnostjo priznavam delavnost, katero razvijajo v teh težkih časih msgr. Faidutti in njegovi sotrudniki v blagor goriško-gra-diščanskega prebivalstva. Kakor Vi, upam tudi jaz, da se po zmagoslavno končani vojni odpre za Goriško in Gradiščansko doba procvita, v kateri bodo našli vsi prebivalci te blagoslovljene pokrajine, oblago-darjene z mirom duhov, temelječem na medsebojnem priznanju, obilo prilike za složno, koristno delo. — Za nadvojvodo Evgena pa je došel naslednji odgovor: Njegova cesarska in kraljeva Visokost preča-stiti in presvetli gospod generalni polkovnik nadvojvoda Evgen mi je blagovolil z odlokom z dne 6. avgusta t. L, št. 39.509, naročiti, da z ozirom na manifestacijo, predloženo Njegovi cesarski in kraljevi Visokosti v imenu furlanske ljudske stranke z dne 19. julija 1916, sporočim Vašemu pre-blagorodju, da je blagovolil Njegova ces. in kralj. Visokost drage volje sprejeti na znanje vest o izpovedi pripadnosti k Avstriji, ki jo vsebuje ta manifestacija, kakor tudi v isti dano zagotovilo, da je treba avstrijski značaj dežele Goriške in Gradi-ščanske vsikdar varovati in zapostaviti temu vsak narodnostrankarski ali politični ozir. Sprejmite ,.. itd.
Imenovanje; Preč. g. Jožef Likar dosedaj kaplan v Solkanu, je imenovan za kaplana v Kamnjah na Vipavskem.
Odstop romunskega konzula v Trstu. Ivan Ant. di Demetrio, ki je 37 let opravljal službo rumunskega častnega konzuli v Trstu, je Dovodom rumunske vojne napovedi podal svojo ostavko.
Ugledna ivrdka v Zagrebu sprejme 30 delavcev-heguncsv od 16. do 60. leta. Natančna pojasnila daje posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Goriški »Mont« scJaj v Kranju. Goriški »Mont« ima sedaj sedež v Kranju bli-zo Majdičevega mlina. Goriški begunci imajo gotovo dosti opravila s tem denarnim zavodom, ki je že začel poslovati.
Po sveio.
Za prepoved prodaje alkoholn i; pijač med vojsko in 6 mesecev potem, ko bo končana, so predložili 19. avgusta angleškemu ministrskemu predsedniku prošnjo, ki jo je podpisalo nad 2 milijona oseb. Prošnja s podpisi je tehtala 1000 kg; popisani in podpisani popir meri 17 kilometrov.
Uničena tvornica streliva. V Montrc-alu je zletela v zrak tvornica smodnika družbe Actnc Chemikal Co. v Drumond-villu pri Montrealu. Trije delavci so bili ubit:. 20 jih je nevarno ranjenih; škode je 80.000 funtov šterlingov.
300 ljudi zgorelo jc med gozdnimi požari v severnem Ontario.
Stekicaice so podražili v Nemčiji za l in pol marke 100 kg.
PcgreSsiie Mm s Pr тшж
Svojo sestro Marijo Uržič roj. Koron i ?. Kobarida št. 154 z sinnm Iv?nem išče Rezi Kos, Fliichtlinilslaiicr Bruck a./d. Leitha iTransport-
barake), Nied. 6str. Kdor kaj ve o njej, nnj blago, voli po dopisnici na dani naslov poročati: I. Ho-man, k. u. k. Militiirbarackenspital Feldhof, Post Puntigam b. Graz. — Podpisana družina prosi vljudno, ako bi kdo vedel, kje se nahaja Ivan in Rozalija Howinski ter Karlo Hvalič s soprogo Jo-žefo roj. Peterin, stanujoči v Gorici ul. Corno »l. 13. Podatki naj se blagovolijo poslati na naslov: Družina Bobič, Via Cisternone 5, Trst. — Kdo ve, kje se nahaja Marjeta Peric, via Formica št. 25, Gorica. Odkar so Italijani zasedli Gorico, ni no-benega poročila od nje. Vljudno se prosi, če je kateremu kaj znano, naj o tej zadevi sporoči na naslov; Stanič Rozi, Batuje 18, pošta Črniče, Primorsko. — OkreUč Matija iz Kostanjevice št. 143 išče svoja dva sinova-begunca Alojzija in Karlu, Pojasnila prosi na naslov: Okretič Matija, K. u. k. Geniedirektion, Feldpost 517, K. u. k. Bauleitung Ba. — Alojzij Prinčič, Kriegsgef. Arb. Abt. Nr. 629, vojna pošta 612, išče svoje otroke Josipino, Gabrijelo, Antona, Alojzija, Štefanijo in Ivana Prinčič, doma iz Vipolž št. 77 pri Gorici. — Josip Sustič, K. u. k. Rek. Abt. des Telcgr. Rgt. »Stadtsiilc*, St. Pallen, N. Č., išče svoje sorodnike Andreja Peric in soprogo Marijo, doma iz Bilj pri Gorici. — Josip Muzič, Rožna ulica 27, Ljubljana, iščo Vinkota Soster in njegovo ženo Katarino, ki sla stanovala v Gorici, ulica Moreili. — Iščem Marijo Valenčič iz Gorice, ulica Teatro 10, Hotel »Union , Kdor kaj o nji ve, naj sporoči Jožefi Sinigoj, Scala Santa št, 205, Rojan, Trst. — Kdo zna za naslov črnovojniškega nadporočnika inženirja Bela pl. Ta-masz, ki je bil ob izbruhu vojne z Italijo vodja vojaškega delavskega oddelka 38/3 in jc stanoval pri g. Ivančiču v Kanalu. Prijazna pojasnila naj sc pošiljajo na naslov; Vinko Novak, tehnična pisarna avstrijske družbe za prometne naprave, Faal, Štajersko. — Anton Bučinel, doma iz Gorice, iščem svojo ženo Marijo Bučinel s petimi otroci. Dne 8. avgusta smo sc morali izseliti iz Gorice kot begunci; 10. sem jih prišel iskat v Ajdovščino, pa jih ni več bilo tam. Od tega dne nič več ne vem o njih, kam so odšli. Kdor bi kaj vedel o njih, naj sporoči na naslov: Anton Bučinel, Dolenje št. 20, p, Ajdovščina, Kranjsko. — Maraž Josip, Štcpanja vas št, 5, pošta Hrušica pri Ljubljani, išče svojo sestro FranČiško Komic, ki je stanovala v Gorici, ulica Dogana št. 12. — Bratuž Marica, sedaj v Medvodah št. 11, Gorenjsko, išče svoje starše, doma iz Gorice, stanujoče v ulici Campo Santo Št. 18. Kdor kaj ve, naj sporoči na omenjeni naslov. — Srebernič Ciril, Kais, Jubilaums Spital, Zimmer 3, Dunaj ХШ/9, išče svojega očeta Antona Srebernič, ki je stanoval pri družini Koglot v Vrv tojbi pri Gorici. — Lovrenc Toroš, 7. pp., 5. baon, 19. stot.. 4. vod,	išče svojega
brata Mihaela Toroš, ki jc stanoval v Gorici, ulica Pietro Zoruti. — Josip Jarc, K. k. Landsturm Wach Baon 3/11. Gef. Lager I, NVeiselburg a. d. Erlau, N. Č., išče svojo soprogo Marijo Jarc л dvema otrokoma, doma iz Vrtojbe št. 92. — Katarina Mužič in Gross-Stohl 44, Moravsko, išče Vin-cenca in Katarino Knez iz St. Florjana, ki sta stanovala v Gorici, ulica Moreili 12. — Kdo ve, kjo se nahaja g. Josip Jug, kaplan pri Sv. Ignaciju v Gorici, bivajoč na Montu, in sestra Alojzija Jug, ki je ž njim bivala; dalje Anton Jenko, ki je bival istotam; nadalje sestra Amalija Jenko z dvema otročičema, bivajoča zadnji čas v Via Formica 17; nadalje svakinja Evgenija Jug, krčmarica s sinom, bivajoča v ulici Sv. Antona; nadalje Katarina Fa-rara s hčerko in malo nečakinjo, bivajoče v Via Duomo 1. Pojasnila prosi Marija Jug, Kubed, p. Črnikal, Istra.
cbilo na nmčbo
„ Jlustr. glasnika".
S septembrom nastopi Ilustrirani Glasnik svoj tretji letnik. Z veseljem vsprejet si je Ilustr. Glasnik v teku teh dveh let pridobival vedno novih prijateljev in naročnikov, dokaz da jim donaša v besedi in sliki veliko zanimivega.
Uustr. Glasnik se trudi, da prinaša bralcem izbranega berila in mnogo slik z bojišča in domačih krajev.
Znamenita je galerija slik slovenskih padlih junakov, ki se žal vedno množi. Kakor to sedaj boli in peče, vendar bomo imeli poznejša leta v teh slikah dragocen spomin slovenskih mladih junakov, ki so v tej svetovni vojski dali svoje življenje za srečnejšo bodočnost naše domovine.
Tudi za tretji letnik imamo pripravljenih v zalogi raznih izvrstnih pripovednih spisov, daljših in krajših in celo zbirko krasnih slik.
Z novim letnikom pričnemo z novim, daljšim romanom »Boy«, ki ga je spisal španski znameniti pisatelj Coloma.
Zato pa, da moremo list vsestransko spopolnovati, prosimo p. n. naročnike, da nam ostanejo zvesti in da list razširjajo zlasti po gostilnah in kavarnah.
Ilustr. Glasnik je najcenejši list s slikami med Slovenci. Velja letno 8 kron. Cena — tako nizka — dokazuje, da ne iščemo nobenega dobička.
se za časa vojne takoj sprejme. Pismeno ponudbe na ž up ni urad Bi-zeljsko na Južnem Štajerskem. 2052
linov sok
zajamčeno naraven, vkuhan v najfinejši rafinaili, poštni zavoj 5 kg K 12-— franko po povzetju
A.Tosek, Krsli. Vi« (Praga) 5L1274 L.
CZ! EZ3CZ1 С=1 CZ3 CZ3 CZ3 CZ3
(tepke) za kuhanje
plača vsako množino po K 30 — za 100 kg
Veležganjarna sadja
. Homer & Co.
LJUBLJANA.
z gospodarskim poslopjem na Boh. Bistrici se takoj proda. Poizve se pri g. D. Repe, na Bledu.
VOLNENE CUNJE
J al i e stare nogavice in druga pletenina, odpadki sukna, ponošena volnena obleka bo kupi v vsaki najmanjši iu tudi največji množini ter dobro plača. 1'onu Ibo na ■ zbiralnico volnenega blaga v vojne namene Seebaoh pri Beljaku.
kislo vodo, „Silva vrelec" in sadjevec razpošilja A. OSET, p. Guštanj,
Koroško.
ZHHlfHLH.
Povodom smrti mojega iskrenoljubljenega soproga, oziroma brata in strica, gospoda
LUDVIKA MORO
ravnatelja pivovarniške akcijske družbe „UNION", šiška
katerega smo položili dne 28. avgusta v prezgodnji grob, mi je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se za-morem samo tem potom vsem prisrčno zahvaliti. Spod. šiška, 31. avgusta 1916,
Sidonija moro.
2057
шши
i Offifa MflKjS	^-s -	■>-.	A , •	•^•-■..-л,-' S	• »■ " j.	, • F . ■
Št. BIH. 1993 ex 1916.
Dodatni davek na pivo.
V svrho izvršitve s cesarskim ukazom z dne 27. avgusta 1916. drž. zak. št. 270, odrejene dodatne obdačbe piva je finančni minister z razpisom dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 271, izdal naslednje določbe:
I. Dodatnemu davku podvržene osebe. Prijava.
Podjetniki pivovaren in imetniki samostojnih zalog piva, to je takih, ki se ne izvršujejo na račun kake avstrijske pivovarne in katerih glavni obrat tvori oddaja piva na nadaljne prodajalce, so, ako posedujejo 1. septembra 1916 zalogo več kot 5 hektolitrov pivne začimbe ali piva, zavezani, prijaviti kraj in prostore, kjer se hrani pivo, in množino istega v svrho predpisa dodatnega davka najkasneje dne 2. septembra 1916 pismeno v trojnem izvodu pristojnemu oddelku finančne straže. Izvzete od prijave so one množine pivne začimbe, katerih izgotovitev je bila prijavljena sicer pred J. septembrom 1916, katerih uradna ugotovitev pa sc izvrši šele po 31. avgustu 1916.
Ako izvršuje podjetnik kake pivovarne izven iste nesamostojno zalogo piva, to je na lasten račun, tedaj se mora za tamkaj se nahajajoče, dodatnemu davku podvržene množine piva podati posebno prijavo pri onem oddelku finančne straže, ki jc pristojen za kraj zaloge piva.
Tiskovine za te prijave se dobivajo brezplačno pri pristojnem oddelku finančne straže.
Ako bi bilo pivo tekom prvih dveh dni meseca septembra 1916 na potu iz kake tuzemske pivovarne v drugo pivovarno ali zalogo piva, ne da bi sc bilo to pivo že prijavilo v svrho dodatne obdačbe, zavezan je prejemnik podati prijavo takoj, ko je dospela pošiljatev. Pošiljatve piva, ki dospejo iz Ogrske, Bosne in Hercegovine v zaloge piva v Avstriji in ki so se odpravile od kakega pešiljalnega urada teh ozemelj pred i. septembrom 1916, dospele pa v kraj določbe šele po 31. avgustu 1916, so podvržene dodatnemu davku, ki ga mora stavni urad od ugotovljene množine piva odmeriti in predpisati, naznaniti pristojnemu prejem-nemu uradu in označiti v duplikatu prehodnice kakor tudi v stavnem registru.
Ako se opusti predpisana prijava dodatnemu davku podvrženih množin piva, nadalje, ako sc prijavi množina piva za več nego 10 odstotkov manjša, kakor se je uradno ugotovilo, kaznuje se ta prestopek s štiri, do osemkratnim zneskom dodatnega davka, ki se je prikrajšal odnosno bil prikrajšanju izpostavljen. Druge nepravilnosti sc kaznujejo z redovno kaznijo od desetih do sto kron.
II. Uradno obravnavanje prijave.
Finančnih organov, pri katerih so bile podane prijave o zalogah, naloga jc, prepričali se najprej o popolnosti prijave ter nato čimpreje ugotoviti množino zaloge.
V pivovarnah jc pravilnost prijavljenih, v vrclnih kleteh sc nahajajočih zalog ugotoviti potom primerjanja z registri, ki jih imajo pivovarne voditi glede prejema ter oddaje v vrclnih kleteh, oziroma potom primerjanja z drugimi obratnimi zapiski. Od množin piva, ki so se na tak način dognale kot v vreinih kleteh sc nahajajoče, je pri izračunanju dodatnega davka odbiti 6 odstotkov.
Vsebino povsem napolnjenih skladiščnih sodov je vzeti po morebitni označbi, v kolikor proti pravilnosti iste ni nikakih pomislekov; kjer ni take
označbe ali v slučaju, da skladiščni sod ni povsem napolnjen, je pa vsebino ugotoviti z Matievičevim sodomerom. Množina v prevoznih sodih se naha-jajočega piva se ugotovi po merosodnem znaku istih, pri tem se vzamejo sodi z ne manj kakor 24 litri in ne več kakor 26 litri za 'I, hektoliterske, z ne manj kakor 48 litri in ne več kakor 52 litri za polhektoliterske, z ne manj kakor 97 litri in ne več kakor 103 litri za hektoliterske, z ne manj kakor 194 litri in ne ve- kakor 206 litri za dvo-hektoliterske.
Pri pivu v steklenicah se določi število steklenic enake velikosti; za vsak tip velikosti se ugotovi vsebina steklenice na podlagi prazne steklenice, ki jo ima stranka donesti kot vzorec, in iz teh podatkov se izračuni množina piva.
Ni po potreba dejanske ugotovitve zalog v zmislu obeh predstoječih odstavkov, če se vodijo v dotičnem podjetju obratni zapiski o zalogah piva, če ugotovi finančni organ s posamnimi preizkusi soglasje s podatki prijave in če je podjetje pripravljeno pustiti, da se dožene pravilnost podanih izjav, če treba, z upogledom v obratne knjige. Ako nastanejo pri tem pomisleki proti pravilnosti podatkov stranke, naj se dejansko dožene cela množina zaloge.
Dodatni davek znaša 8 K od vsakega hektolitra pivne začimbe ali piva.
Od dodatnemu davku zavezanega piva dokazano (potom prejemnih potrdil, prejemnica poštno-hranilnega urada itd.) vplačana deželna naklada na pivo se odbije od zneska dodatnega davka. Če bi bilo šele v kakem poznejšem času mogoče dokazati vplačilo deželne naklade na pivo, je zaprositi pri finančni oblasti I. inštance povračila oziroma odpisa morebiti še odgodenega zneska dodatnega davka.
Izvid (dognano zalogo piva), od ugotovljene množine piva odpadajoči znesek dodatnega davka, morda odbiti znesek deželne naklade na pivo in potemtakem v odplačilo preostali končni znesek, slednjič prejemni urad. pri katerem se ima isti vplačali, je označiti v vseh treh izvodih prijave. En izvod prijave je vrniti stranki, drugi izvod upo-slati prejeranemu uradu, tretji pa potom finančnega oblastva I. inštance poslati na strokovni-računski oddelek VI finančnega ministrstva.
Stranka mora predpisani dodatni davek, v kolikor se ji ni dovolila olajšava pri vplačitvi, vplačati tekom osmih dni pri prejemnem uradu, označenem v rešitvi prijave.
Prejemni uradi morajo paziti na redno vplačevanje dodatnega davka. Če bi se pa ne plačevalo pravočasno, je to v svrho eksekutivnega iztir-janja zaostanka brez odloga naznaniti pristojni finančni oblasti I. inštance.
III. Plačevanje dodatnega davka v obrokih.
Za plačevanje dolžnega dodatnega davka sme finančno oblastvo I. inštance dovoliti k vplačilu zavezanim strankam na njih prošnjo brez posebne varščine enake mesečne obroke, toda z utesnitvijo, da zapade zadnji obrok najkasneje i. januarja 1917.
Prvi obrok se mora takoj po prejemu dovoljenja za plačevanje v obrokih plačati. Na pobotnici je označiti nadaljne obroke in jih obenem predznamovati.
Ako se lc eden dovoljenih obrokov na dan dospelosti ni točno vplačal, izlirjati je ves še na dolgu ostali znesek naenkrat. Zamudnih obresti v tem slučaju ni tirjati.
Od Сш kr. finančnega ravnateljstva v UisfoMans,
............................................шшшмшшшипнпнттппттп
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
Iiifon Kolenc, Celie.
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznili sodov ln vreč.
i 11111111111III ■■ IKII11II i il 11 Ml I i 11111IIIIIIIMIIIII1111.....M1111 ■ II1111II11111111 ■ III111II
dobro izurjena v strojepisju in stenografiji se sprejme takoj. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 2061.
Dobro ohranjeno
moško kolo
je naprodaj. Cena 150 K. Ogleda si je lahko vsak dan od 3 do 4 popoldne v Študentovski ulici 7/1.

Ria-Balsam.
1431
Vam plačani, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Cena lončku z jam-1 stvenim pismom | K 1-50,3 lončki K 4— 6 lončkov K 5-50, 6 lončkov | K 5-50. Stotine zahvalnic in prunalnio. Potenje S nog in rok odpravi Ita-prašek. Gena K 150,1 3 škatlje K 3-50. Кетепу Kaschau (Kassn) I., H poštni predal 12'844 Odrsko.	|
U 271/16/3
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdništva upravitelja, obtoženca Janeza Klemenčič. v obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Janeza Klemenčič zaradi prestopka draženja in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje obtoženec, ra/.sodilo ta^o:
Obtoženi Janez Kletnenčič p, d. Obelčan, 33 let star, oženjen, posestnik in mesar na Hregu št, 6 pri Temenci je kriv, da je dne 18. julija 1916 na Bregu izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, zahteval od Alojzije in Antonije Pajk za neobhodno potrebne reči, namreč svinjsKo mast, očitno čezmerno ceno, namreč 11—12 K za 1 kg.
S tem je zakrivil prestopek po § 14 št. 1 ces. nar. od 7. avgusta 1915 št. 228 d. z. in se obsodi po § 14 št. 1 citirane ces. nar. z uporabo § 260 b k. z, na 4 dni zapora, poostrenega z 1 trdim ležiščem, ter na 200 K denarne kazni, oziroma v slučaju neizterljivosti na 1 teden v zapor, ter po § 389 kpr. v povračilo kazenskih stroškov.
C. kr. okrajna sodnija v Višnji gori
oddelek 11., dne 8. avgusta 1916,
Vehovar, m. p.
Dr. Matej Pretner
odvetnik v Trstu
si dovoljuje naznanjati, da se je njegova odvetniška pisarna preselila v Trstu v ulico
dei F orni št. 15 /. nadst
штш srw
Ponudbe na naslov:
lesenove
kupujem po najvišji dnevni ceni.
JOS. Krilli, ЦШШ Josipa cesta it.?.
iiiiaiiiiiaiiBii
omejitev
piva.
Pivovarne v alpskih deželah so imele dobiti za varjenje piva potrebni ječmen iz Ogrske. Ogrska akcijska družba za vojne produkte pa tega ječmena ni nakazala; vsled tega so prisiljene pivovarne v alpskih deželah, da omeje odajo piva za 7O°|0l ker bi bile sicer brez vsakih zalog mnogo pred Božičem. Od dne 1. septembra 1916 pričenši se bo torej moglo oddajati le
30io potrebščine u mirni dobi.
Cenjeno občinstvo se torej prosi, naj se prilagodi neizogibnim razmeram in naj vsled zmanjšane oddaje piva gostilničarjem in drugim prodajalcem piva ne povzroča nikakih težkoč.
mrm alpinskih dežel
reg. d. z o. j.