Št. 125 (16.470) leto LV._____________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri " 1o 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla 'sc1- ii ;. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi.
^ ST - UL Montecchi 6-Tel. 040 7786300,fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 __________________
Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@piimorski.it
1500 UR 0,77 EVRA
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 2Qt, legge 662/96 - Rliale di Trieste
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA-DOMJO
SOBOTA, 29. MAJA 1999
Društva
naša
oporna
točka
Dušan Kalc
Ce je v tej naši majhni narodnostni skupnosti neka trdna oporna točka, na katero lahko poleg spominov naslonimo tudi svoja upanja, potem je to kulturno društveno gibanje. In če je nekaj, kar nam je v teku let, tudi tistih najbolj mračnih, pomagalo, da se korenine, vsem vetrovom in viharjem navkljub, še vedno trdno oklepajo te kamenite zemlje, je to tista stalno prenavljajoča se zavest, da je treba to gibanje ne le skrbno negovati, temveč ga tudi stalno oplajati z novimi pogledi in hotenji.
Kulturna društva so bila in ostajajo tudi v novih razmerah pomembni pro-svetitelji, kot se je včasih reklo, varuhi kulturnega izročila in jezika, spodbujevalci ljudske kulturno umetniške ustvarjalnosti in tvorniki pristne socializacije, ki je v teh Časih masifikacije in po-plitvitve kulture še bolj dragocena.
Kadar smo preveč (in Včasih nadvse upravičeno) kritični do naše manjšinske stvarnosti in z njo nezadovoljni, moramo pomisliti na množico ljudi, ki jim je predvsem v veselje, prej kot v dolžnost, da številčno krepijo in kakovostno oplajajo zborovske, dramske, godbene in razne druge vrste tega velikega ljubiteljskega, ljudsko kulturnega gibanja. V tem bomo našli niarsikateri razlog za nekoliko bolj optimističen Pogled v prihodnost.
To gibanje pa ne sme ostati zazrto in zaprto vase. Pomeriti se mora najprej znotraj sebe, tako z vprašanji vsebinskega značaja, kot z idejnimi razhkami, tako z oblika-nti delovanja kot z izzivi organizacijske in birok-ratske (ter nenazadnje finančne) narave. In pome-j'l,l se mora s stvarnostjo, ki ga obkroža, to je s kul-pnrm stvarnostjo matične domovine, s katero zadnje čase (beri: po osa-diosvojitvi) žal izgublja ?iike, namesto da bi jih kčepila, ter s kulturno st-Varnostjo itabjanske veči-Oe, od katere sicer večk-slišimo očitke o zapr-o*ti, sama pa se prav oko z veliko težavo odpi-sa' pblike, ki spodbujajo °zitje in medsebojno Poznavanje, zaslužijo raz-dnslek.
® tem kot o neštetih j^Sih tehničnih in idej-*h vprašanjih bo raz-sljal tudi kongres Zve-. slovenskih kulturnih nstev. Voščimo mu Pesen razmislek.
BEOGRAD / V ZAKLJUČNEM SPOROČILU ZRJ SPREJEMA NAČELA 08
Cemomirdin zadovoljen z beograjskimi pogovori
Nato še okrepil napade po vsej Srbiji - Letala tudi iz Madžarske - OVK aktivna v pokrajini
BEOGRAD, BRUSELJ - ZRJ je »sprejela splošna načela skupine G-8 in soglaša, da Varnostni svet ZN sprejme resolucijo v skladu z Ustanovno listino ZN,« tako piše v sporočilu za javnost po pogovorih jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča s posebnim ruskim odposlancem Viktorjem Cernomirdinom (telefoto AP), ki je izrazil zadovoljstvo nad pogovori.
Sicer pa so bili tudi včeraj glavni cilji Natovih bombardiranj električni pretvorniki na območju Beograda, ki je ostal večji del dneva brez elektrike. Letalski napadi so se včeraj še stopnjevali, letala pa so opravila kar 729 misij, kar je največ doslej. Na roko jim gre tudi lepo vreme, ki bo trajalo še nekaj dni. Včeraj je Nato začel napadati tudi iz oporišč na Madžarskem, na Kosovu pa je vse bolj dejavna tudi Osvobodilna vojska Kosova, ki je začela ofenzivo na zahodu pokrajine. '
Kljub predvčerajšnji tragediji v Otrantskih vratih pa v Italijo preko morja še naprej doteka reka ilegalnih beguncev. Včeraj jih je tako prispelo približno 600.
Na 3. strani
VIDEM / PROMETNA NESREČA
Šofer in potnik tovornjaka našla smrt v plamenih
VIDEM - V pretresljivi prometni nesreči na avtocesti nedaleč od Lati-sane sta izgubili življenje dve osebi, šofer in potnik v tovornjaku, ki se je iz nepojasnjenih razlogov zaletel v avtoci-sterno, ki je peljala pred njim in ki je prevažala 30 tisoč litrov plinskega olja. Po trčenju sta se vozili vneli. Šofer avtoci-sterne se sploh ni ne-poškodoval, potnika v tovornjaku pa sta ostala ukleščena v kabini in sta zgorela, do večernih ur niso ugotovili njune istovetnosti. Avtocesto so zaprli v obe smeri, tako da je v prometu prišlo do velikih težav. Na 11. strani
Sodelovanje med Slovenijo in našo deželo v ospredju obiska državnega sekretarja Franca Jurija v Trstu
TRST - Državni sekretar ministrstva za zunanje Republike Slovenije Franco Juri se je včeraj srečal s predsednikom deželne vlade FJK Robertom Antonionejem, ločeno pa se je sestal tudi s predsednikom in podpredsednikom deželnega sveta Antoniom Martinijem in Milošem Budinom. Govor je bil o sodelovanju med našo deželo in Slovenijo kot tudi o zakonu za zaščito sloven-, ske manjšine v Italiji. Franco Juri se je sestal tudi z devinsko-nabrežin-skim županom Marinom Voccijem in drugimi župani.
Na 5. strani
Haider razveljavil razpis natečaja za ravnatelje dvojezičnih šol; moti ga obvezno znanje slovenščine
CELOVEC - Novi koroški deželni glavar, voditelj svobodnjakov Jorg Haider, je že s prvim ukrepom pokazal, kakšno politiko do slovenske manjšine namerava izvajati: razveljavil je namreč razpis natečaja za imanovanje petih ravnateljev dvojezičnih šol. Razlog za razveljavitev je določilo, da morajo kandidati obvladati slovenščino. Haiderjeva odločitev je že izzvala ostre proteste predstavnikov organizacij koroških Slovencev, ki so jo ocenili kot izrazid napad na dvojezično šolstvo.
Na 5. strani
Pokrajina: zavrnili resolucijo o manjšini
TRST - Tržaški pokrajinski svet je z glasovi desničarske večine zavrnil resolucijo z zahtevo po čimprejšnji odobritvi zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, ki so jo že pred več kot dvema letoma predstavili svetovalci opozicije.
Na 6. strani
Ugodnosti kraske banke za kmete
OPČINE - Predsedniki Zadružne kraške banke, Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev so včeraj podpisali konvencijo o ugodnostih, ki jih bo banka nudila kmetom, posebno mladim, za investicijska vlaganja v njihovo dejavnost.
Na 14. strani
Dijaški dom pred nujnimi naložbami
GORICA - Zanimanje staršev za delo te vzgojne institucije stalno narašča, vendar pa se upravitelji soočajo z velikimi težavami. Na stavbi je namreč treba opraviti nujna obnovitvena dela.Načrt predvideva okrog 600 milijonov stroška.
Na 13. strani
Autoleader S.r.l.
Prodaja - Servis - Nadomestni deli
UL Flavia 27 - TRST
Prodaja: 040.382857 - Servis: 040.826077 - fax 040.280269
EDINI KONCESIONAR VOLKSWAGEN ZA TRST IN POKRAJINO
NABREŽINA - Trst Trg Sv. Roka 105 tel. 040/200238 fax 040/2025042
Velika izbira električnega materiala, dodatne opreme in delov po 12V e.t.
za NAVTIKO in CARAVAN.
Pri nas tudi
CENTER TIM & OMNITEL z bogatim izborom mobilne telefonije.
RSO
Giraldi R.
Ugussi: lepo in dobro.
odslej novo
Otvoritev prenovljene trgovine je vedno praznik. Trgovina Ugussi je ponovno odprta: prenovljeni prostori, bogata ponudba z novimi predlogi in nov način predstavitve slednjih. Nova, inovacijska v vsem, le dober odnos do klienta je ostal nespremenjen.
V novi trgovini Ugussi najdete poleg običajnega odprtega, korektnega in velikodušnega sprejema še obilico novosti, idej in bogatejšo izbiro kot doslej.
UGUSSI
> Trstu v Ul. Fianona (stadion Grezar) Veliko privatno parkirišče
TALNE IN ZIDNE KERAMIČNE OBLOGE SANITARIJE KOPALNIŠKA OPREMA
Sobota, 29. maja 1999
ALPE JADRAN
NOVICE
Drevi prireditev ob SCHetnici Radia Koper - Capodistria
KOPER - V zvezi z zapletom, ki je zaradi neporavnanih obveznosti do izvajalcev nastal ob tehničnem prevzemu prenovljenega amfiteatra portoroškega Avditorija in zaradi katerega je bila še včeraj vprašljiva slavnostna prireditev ob 50-letnici Radia Koper-Capodistria, sporočamo, da so bili današnji dogovori uspešni. Zasluga za srečen izid zapleta je izključno izvajalčeva, pri Čemer moramo povedati, da je največji upnik podjetje, ki je v velikih težavah in bi upravičeno lahko vztrajalo do konca pri odločitvi, da ne preda dokumentacije, potrebne za tehnični prevzem. Tako lahko zanesljivo nepovemo, da se bo prireditev začela ob 21. uri, neposredno pa jo bodo prenašah: oba radijska programa v Kopru, Radio Slovenija in TV Koper-Capodistria.
Pirjevec v Mantovi in Trevisu
TRST - Profesor Jože Pirjevec, kandidat Slovenske skupnosti za evropski parlament na tisti Planika, ki je povezana s Prodijevimi Demokrati, je prejšnji Četrtek in petek v okviru volilne kampanje predaval v Trevisu in Mantovi o balkanski krizi. Osvetlil je veliko tragedijo, ki je sad nacionalizma in poudaril važnost medsebojnega razumevanja, ki se navzven izraža tudi s skupnim nastopom manjšincev na tisti Južnih Tirolcev. Danes se bo skupno z dr. Damjanom Terpinom, deželnim podtajnikom SSk, udeležil Kongresa SVP v Meranu, kjer pričakujejo tudi bivšega predsednika Nemčije Helmuta Kohla. Predstavnika slovenske manjšine bosta seznanila najštevilnejšo manjšino v Italiji z nezadovoljivim stanjem naše manjšine, ki že desetletja zaman čaka na ureditev pravnega položaja v skladu z Ustavo in mednarodnimi obveznostmi Italije.
Jutri zadnji TV Mozaik
Jutri bodo po televizijskem dnevniku oddajali zadnji TV Mozaik letošnje sezone. Najprej bo na vrsti fotografska razstava Erika Hartmana in razmišljanje o nacističnem genocidu. Nato bodo lahko gledalci v družbi dolinskih srednješiolcev spoznati Škotsko in letošnjo Evrošolo. Po razposajenih dijakih bo Benečan Giovanni Stutin razodel vse skrivnosti pletarske obrti, sledil bo prispevek o na-brežinskih kamnolomih. Tudi o umetnosti bo govor in to v peti točki, ko bo o svojih slikarskih in arhitekturnih delih spregovoril David Faganel. Oddaja se bo zaključila z zvoki Kraškega kvinteta. Ponovitev bo v Četrtek, 3. junija, ob 20.50.
KOROŠKA / OGORČENJE MED SLOVENCI
Haiderjev udarec dvojezični šoli
Zaustavil je razpis ravnateljskega natečaja na petih dvojezičnih osnovnih šolah
CELOVEC - Novi koroški deželni glavar in desničarski populist Jorg Haider je zelo hitro pokazal svoj pravi obraz v zvezi s politiko do slovenske manjšine. Niti dva meseca po svoji izvolitvi je včeraj izvedel prvi udarec proti dvojezičnemu manjšinskemu šolstvu na Koroškem: ustavil je razpis ravnateljskih mest na petih dvojezičnih šolah, ker je se je v njemu zahtevala kvalifikacija tudi za slovenščino. Vse merodajne manjšinske organizacije na Koroškem so se na ta nevaren napad na dvojezično šolstvo odzvati z ogorčenimi protesti in zahtevati takojšnji preklic ustavitve razpisa.
Od Haiderjevega ukaza so prizadete šole v srcu dvojezičnega ozemlja kot Dobrla vas, Galicija, Kazaze in DiCa vas, peta pa je šola na Djeksah na severni jezikovem meji v okraju Velikovec.
Vse te šole spadajo pod zvezni manjšin-skošolski zakon, ki obvezno predpisuje, da se mora ravnateljsko mesto zasesti z osebo, ki ima kvalifikacijo za oba deželna jezika, ne pa z enojezično - nemškogovoreCo.V preteklosti je to tudi tako bilo in vse te šole s zasedene z ravnateljem, ki obvlada oba jezika. Haider ima pri razpisu v toliko kompetence, da kot predsednik deželnega šolskega sveta v prvi instanci lahko ugovarja pri razpisovanju ravnateljskih mest.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Otip je Haiderjevo najnovejšo potezo oznašil za »prvi nevaren napad« na dvojezično šolstvo na Koroškem, ki ga pa ni presenetil. Haider je namreč že ob nastopu napovedal, da more
v manjšinskem šolstvu priti do ureditve, ki bo ustrezala (nemškogovoreci) večini. Prav to napoved hoCe očitno zdaj uveljaviti. Otip: očitno naj bi pri zasedbi ravnateljskih mest bila merodajna ne več dvojezična kvalifikacija, temveč politična samovolja. Dodal je še, da je vsako spremembo v manjšinskem šolstvu na Koroškem treba videti tudi v neposredni zvezi z Avstrijsko državno pogodbo. Zato se da bodo koroški Slovenci tudi takoj obrnili na avstrijsko zvezno vlado.
Tudi predsednik Zveze Slovenskih organizacij (ZSO) insosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja Marjan Sturm je mnenja, da gre za nevaren poskus izpod izpodkopavanja ureditve dvojezičnega šolstva ter pozval NSKS, da se skupno z ZSO upre takim potezam. Menil je tudi, da je Avstrija medtem ratificirala dosti evropskih dokumentov v zvezi s šolstvom in izobraževanje, ki dajo upati, da Haider ne bo uspel.
Predsednik (slovenske) Enotne tiste Andrej VVakounig je v zvezi z ustavitvijo razpisov za ravnateljska mesta na dvojezičnih šolah na Južnem Koroškem dejal, da gre za najbolj masiven napad na dvojezižno šolstvo v zadnjih desetih letih. S tako potezo da škoduje ne le sožitju med obema narodnostnima skupnostima v deželi, temveč - tik pred odločitvijo 19. junija 1999 v Seulu tudi - tudi skupni kandidaturi treh dežel za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006 na tromeji Avstrija-Slovenija-Italja.
Ivan Lukan
LJUBLJANA / POLITIKA
ZLSD zahteva odstop ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja
LJUBLJANA - Združena tista socialnih demokratov (ZLSD) je danes vložila interpelacijo Zoper kmetijskega ministra Cirila Smrkolja (SLS). V interpelaciji - ki so jo poleg osmih poslancev iz vrst ZLSD podprli še dva poslanca iz koalicijske Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) in poslanka Slovenske nacionalne stranke (SNS) -Smrkolju očitajo zlorabo položaja oz. nestrokovno in nevestno opravljanje dolžnosti zaradi spornega ravnanja v primerih spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč na območju občin RaCe-Fram in Lukovica ter zato predlagajo njegovo razrešitev.
Z interpelacijo po besedah prvaka ZLSD Boruta Pahorja stranka predlaga korektno in kolikor je mogoče nepristransko politično razpravo o spornem ravnanju ministra za kmetijstvo. Pahor je ob tem izrazil upanje, da današnje vložitve interpelacije Slovenska ljudska stranka (SLS) ne bo razumela kot potezo proti stranki, saj ne gre za takšen politični motiv. V ZLSD po Pahorjevih besedah želijo o omenjeni problematiki di-
FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
cantine aperle NEDELJA, 30. MAJA 1999 odprte kleti
SEZNAM KMETIJSKIH OBRATOV, KI OD 10. DO 18. URE NUDIJO POKUŠNJO SVOJIH VIN:
DOC CARSO - KRAS
Kmetija Euro Parovel
Caresana/Mafkolje - S. Dorligo/Dolina Kmetija Castelvecchio Srl Ul. Castelnuovo 2 - Sagrado/Zograj
DOC COLIIO (GORIŠKA BRDA)
Kmetija A. & G. Bernardk
Ul. Male 6 - Dolegna del Collio/Dolenje
Kmetija Borgo Conventi
Cesta Cdombaia 13-Fana d'lsonzo/Fara
Kmetija Ca' Ronesca Sne
Lonzano 27 - Dolegna del Collio/Dolenje
Kmetija Fiegl
Lenzuolo Bionco 1 -Oslavia/Oslavje
Kmetija Gradnik Bredi
Plessiva/Plešivo - Cormons/Krmin
Kmetija Paolo Caccese
PradisS-Cormons/Kimin
Kmetija Roncada last. Silvia Mattioni
Roncoda 5-Cormons/Krmin
Kmetija Russiz Superiore
Ul. Russiz 7 - Coprivo del Friuli/Kopriva
Kmetija Venita & Venita
Ul. Memko 42 - Dolegna del Colo/Dolenje
Kmetija Villa Russiz
Ul. Russiz 6 - Coprivo del Friuli/Kopriva
Podjetje Sergio Collorig
Rultars 33 - Dolegna del Collio/Dolenje
Klel Produttori di Cormons Stari
Ul. Vino della Pate 31 - Cormons/Krmin
Posestvo Villanova Srl
Ul. Beretta 29 - Farm d1sonzo/Fara
DOC, FRIDLI - ISONZO (SOČA)
Kmetija Časa Zuliani
Ul. Grodista 23 - Farra d1sonzo/Fara
Kmetija Elkabetta Bortolotto Sartinelli
Ul. Roma 63 - Ronthi det Legkrai /Ronke
Kmetija Luisa Eddi
Ul. Čampo Sportivo - Moriono d.F.
DOC COLU ORIENTAII DEL FRIDLI
Kmetija Attordini
UI.PaoloDiaconol2-Compeglio
-Faedis/Fojdo
Kmetija Bandut last. Giorgio Colutta Ul. 0i5oria32-Monzano Kmetija Ca' Di Bon Ul. Casali Golo l - Como di Rosano/Koren Kmetija Centig last. Nitola & Mauro UI.Sottomontel71 -Monzono Kmetija Centa S. Anna Ul. S.AnnaS-SpessadiCividole Kmetija Colle Villano last. B. Bertossi Ul. Divisione Julia 41 - Faedis/Fojdo Kmetija Dario & Lutiano Ermatora Ul. Solzaredo 9 - Ipplis di Premariotco Kmetija Girolamo Dorigo
Ul.delPozzo-Buttrio Kmetija II Rontat last.
Giovanni Dri Ramandolo,
Ul. Pestio 7 -Nimis/Neme Kmetija La Viarte last. Giuseppe Cesthin Ul. Novotuzzo 50 - Prepotto/Propotno Kmetija Le Due Terre Ul. Roma 68b - Prepotto/Propotno Kmetija Le Vigne di Zamo S.S.
Ul. Abote Corrado 55 - Rosozzo - Monzo-no
Kmetija Marinig last. Valerio Marinig
Ul. Bralo 41 - Prepotto/Propotno
Kmetija Midolini Srl
Ul. Udine 40-Monzono
Kmetija Paolino Comelli last. Anilla
Catarossi
Colloredo Ul. Chiesa - Foedis/Fojda Kmetija Paolo Rodaro S.S.
Ul. Cormons 8 - Spesso di Ovidole
Kmetija Perusini
Gramogliano - Como di Rosazzo/Koren Kmetija Petrucco Ul. Morpurgo 12-Buttrio Kmetija Rieppi
Via Albana 55 - Prepotto/Propotno Kmetija Roberto Scubla Ul. Rocca Bernardo 22-Ipplis di Premariacco
Kmetija Rocca Bernarda Ul. Rocca Bernardo 27 - Ipplis di Premariacco Kmetija Ronchi di Fornaz last. Giovanni Crosato Ul. Della Fomaz 17 - Male/Čedad Kmetija Ronco del Gnemiz Ul. Ronchi 5-San Giovanni al N.
Kmetija Ronco di Gramogliano last. M.C. Scbiratti
Cosoli Golo - Como di Rosazzo/Koren
Kmetija Sandro & Andrea lacuzzi
UI.Kennedy35a-Montina di Torreano
Kmetija Volpe Pasini Srl
Togliono UL Male 16-Torreano/ Tavoijana
Podjetje Valchiaro Srl
Ul. Casali Laurini 3 -Torreano/Tavorjana Conte d'Attimis Maniago Ul. Sottomonte 21 - Buttrio Eugenio Collavini Ul. Ribolla Gialla 2 - Como di Rosazzo/Koren
Vieri di Lune last. Giordano Ninino Ul. Ronchi S. Anna 19/2 - Spesso diCividole Walter Filiputti
Rosozzo - Trg Abbazio 15 - Monzono
DOC FRIDLI - AODILEIA (OGLEJ)
Podjetje Romano Vitas & C. Srl
Villo Vitas - Ul. San Marco 5 - Slrassoldo (Cervignano)
Vinogradništvo Ca' Tullio
Ul. Beligna 41 -Aguileia /Oglej Posestvo Ca' Bobni S.S.
Ul. Co' Bobni 2 - Cervignano d. F./ fervinjan
DOC FRIDLI - ANNIA
Kmetija Cav. Emiro Bortolusso last. Serigo & Clara Bortolusso S.S.
INFORMACIJE TEL. 0432.510444
Ul. OltregorgolO-Carlino
DOC FRIDLI - LATISANA
Kmetija Isola Augusta last. Dr. Massi-mo Bassani
Casali Isola Augusta 4 - Polazzolo delo Stella
Vinogradništvo Eredi Comisso Maria-no Susin
Ul. FriuliB-ChiarmocisdiTeor
DOC FRIDLI - GRAVE
Kmetija Agribene Ul. Maniago 70 - S. LeonardoV.
Kmetija Armando Cimolai spa
UI.SanRocco79/l-San Ouirino
Kmetija Emilio Bulfon
Ul. Roma 4 - Valeriono di Pinzano al. J.
Kmetija Giovanni Enrico Bkrncbi Eredi S.S.
Trg Colloredo 3 - Prodolone
Kmetija I Magredi last. M. Tombacco
Domanins - Ul. del Sole 15 - S. Giorgio
d. Richinvelda
Kmetija Paolo Ferrin
Casali Maione 8 - Bugnins - Camino ol
Tagliamento
Kmetija Vigneti Le Monde Le Monde - UL Garibaldi 2 - Prata di Pordenone
Kmetija Vistorta last. Brandino Brandolini d'Adda Ul. Vistorta 82-Sacile Kmetija Fratelli Pighin Srl Drev. Grado 1 - Risano - Pavia di Udine Podjetje Principi di Porcia Brugnera UL Zobno 29-AzzonoDecimo Cabert Canlina di Bertiolo UL Modonna 27-Bertiolo Klet Cantine San Simone UL Proto30-Porria Zadr. klet Cantina Sociale di Rauscedo Seri
UL del Sile 16 - Rauscedo - S.Giorgb d. R. Friulvini Scarl UI.Treviso40-Zoppola Vinogradi Vigneti Pietro Pittaro Zompicchia - UL Udine 67 - Codroipo
A.R.P.T. Deželna Ustanova za Promocijo Turizma , Ul. Rossini 6-34132 TRST-tel. 040.363152 - 363952
SLOVENIJA / VODIC PO GOSTILNAH
»Sto okusnih odkritij« predstavljenih v knjigi
L. Peterle: Knjiga je eden najboljših vodičev skozi ponudbo slovenskega gostinstva
LJUBLJANA - Mohorjeva družba je v sodelovanju s celovško založbo Carinthia izdala - in danes predstavila -knjigo avstrijskih avtorjev Petra Lexejain Ferdinanda Neu-muellerja z naslovom Slovenija: Sto okusnih odkritij. V njej so poleg slovenskih kakovostnih gostiln in vinogradov z besedo in sliko predstavljene tudi slovenske pokrajine in kulturne zanimivosti. S knjigo, ki je izšla že v nemškem jeziku, sta avtorja zaključila trilogijo o gastronomiji, turizmu in vinogradništvu na Koroškem, v Furlaniji in Sloveniji. V slovenščino je knjigo prevedel Vinko Ošlak.
Avtor knjige Peter Lexe je knjigo pripravljal tako, da je dobra vina in gostilničarje večinoma našel sam. Ce so mu biti všeč in če je lahko dejal, da bo tja še prišel, se je odločil za predstavitev v knjigi. Poleg tega je v knjigo vključil tudi tiste recepte, ki jih je sam preizkusil doma. V uvodu h knjigi je med drugim zapisal, da je bila slovenska gastronomija zanj odkritje, polno največjih doživetij. Kar pa slovenski gostilni tu in tam manjka, je po njegovem mnenju kmečki dobavitelj s stalno enako visoko kakovostjo svojih pridelkov. Tukaj bi morala slovenska gastronomija vložiti še precej prosvetnega napora pri kmečkih gospodarjih, meni Lexe. Fotografije v knjigi pa je prispeval znani avstrijski fotograf Ferdinand Neumueller, ki se sicer ukvarja predvsem z umetniško fotografijo, poznan pa je tudi po tem, da je bil v času slovenske osamosvojitvene vojne avstrijski fotoreporter iz Slovenije.
Direktor Mohorjeve družbe Anton Koren je na današnji predstavitvi knjige dejal, da si njihova založba prizadeva za dobro sodelovanje med slovensko- in nemškogovorečimi prebivalci in da je omenjena knjiga zgleden primer tega. Izrazil je prepričanje, da bo knjiga pripeljala marsikaterega gosta iz sosednjih držav v Slovenijo. Vodja avstrijske založbe Carinthia Karin Wald-ner Petutschnig pa je izrazila veselje, da je knjiga izšla v dveh jeziki, ob tem pa napovedala, da na založbi razmišljajo o ponovni izdaji knjige v nemškem jeziku, saj je prva izdaja doživela velik uspeh.
Po mnenju predsednika komisije državnega zbora za evropske zadeve Lojzeta Peterleta je knjiga eden najboljših vodičev skozi ponudbo slovenskega gostinstva in je hkrati pomembna za sodelovanje z narodi, saj avtorja knjige prihajata iz sosednje Avstrije. Član Sveta RTV Slovenija Alfred Killer pa je dejal, da je knjiga projekt novinarjev, ki imata Slovenijo rada. Izšla je pred turistično sezono in nam namiguje, naj ostanemo doma, pravi Killer in dodaja, da je to knjiga o slovenski kvaliteti, ki si je nismo sami izmislili, ampak nas nanjo opozarjajo sosedje. (STA)
skutirati v parlamentu, kar je bil tudi njihov edini motiv za vložitev interpelacije.
Po besedah prvopodpisanega pod interpelacijo poslanca ZLSD Janka Vebra se zgodba začenja leta 1995, ko se se po občinah sprejemale dopolnitve prostorskih planov, v okviru katerih so predvideli spremembo namembnosti za 20 hektarjev najboljše kemtijske zemlje v zazidalna zemljišča. Leta 1996 je takratni občinski svet občine Rače-Fram podprl odlok o omenjeni spremembi, tak poseg v prostor je 17. aprila lani odobrilo tudi ministrstvo za kmetijstvo, ki je v obrazložitvi odločitve zapisalo, da izjemni posegi na najboljša kmetijska zemljišča v tem primeru niso v nasprotju s predpisi o varstvu kmetijskih zemljišč. Takšno stališče je po Vebrovih besedah presenetilo tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki je od kmetijskega ministrstva zahtevalo dodatno obrazložitev takšne odločitve. Minister Smrkolj pa je 18. maja 1998 podpisal mnenje z isto vsebino kot prvič.
Ministrstvo za okolje in prostor je 9. julija istega leta izdelalo strokovno mnenje, v katerem ugotavlja, da predvidene spremembe niso usklajene z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS za obdobje 1986-2000. Konec julija istega leta pa je tudi vlada sprejela sklep, v katerem - podobno kot ministrstvo za okolje in prostor - ugotavlja, da spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin niso usklajene z obveznimi izhodišči prostorskih
sestavin dolgoročnega plana RS.
Vladnemu sklepu navkljub pa minister Smrkolj ponovno poskusa doseči spremembo kmetijskih zemljišč v zazidalna, trdi Veber in dodaja, da je tak postopek s strani kmetijskega ministra nekorekten, saj bi se moral postaviti v bran kmetijskih zemljišč. Poleg tega pa v ZLSD ugotavljajo, da gre v tem primem tudi za povezovanje Smrkolja z njegovim strankarskim kolegom in ministrom za promet in zveze Antonom Bergauerjem, ki ima del zemljišč v kompleksu, ki so predmet spornih sprememb-Tudi to je po Vebrovih besedah eno od dodatnih dejstev za utemeljeni sum o prekoračitvi pooblastil ministra m da ne gre zgolj za stroko, temveč za poskus reševanj3 problemov na oseben način-
Podoben primer kot v
občini Rače-Fram se je zgodil tudi v občini Lukovica, vendar pa je takratni kmetij ski minister Jože Oster (SKD) pozidavo kakovostnin kmetijskih zemljišč Pre prečil. Predsednik takratne^ ga občinskega sveta, ki si J prizadeval za spremem ^ namembnosti zemljišča občini Lukovica, pa je bn ril Smrkolj, ki je nekaj mes cev za tem napredoval funkcijo ministra za kmeij vo, gozdarstvo in prehran je pojasnil Veber.	.-0
Vse navedeno, kot me J. vlagatelji interpelacije, krep dvom, ati je kmetijski mi ster sploh sposoben izv zelo zahtevne projekte področju kmetijske pohuf'g
za vključevanje v * ja spornim načinom dela potrebne moralne ^ strokovne avtoritete
prihodnje delo min1
BEOGRAD / SPOROČILO PO SREČANJU CERNOM1RD1N-M1LOŠEVIČ
ZRJ baje sprejema splošna načela G8 in soglaša, da VS ZN odobri resolucijo
Ruski odposlanik napovedal, da bo naslednji obisk zadnji in naj bi prinesel mir - Tudi včeraj bombardiranja
Srbija je bila tudi včeraj zaradi napadov Nato precej časa brez elektrike (AP)
BRUSELJ, BEOGRAD -ZRJ je »sprejela splošna načela skupine G-8 in soglaša, da Varnostni svet ZN sprejme resolucijo v skladu z Ustanovno listino ZN,« je zapisano v skopem sporočilu za javnost, objavljenem po vCe-rajašnjih pogovorih jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča s posebnim ruskim odposlancem Viktorjem Cemo-mirdinom. Slednji je izrazil zadovoljstvo nad pogovori in dodal, da se bo »prihodnji teden zagotovo vrnil v Beograd v spremstvu finskega predsednika Marttija Ahtisaa-rija,« naglasil je še, da bo njegov naslednji obisk zadnji, z njim pa bo v Beograd prinesel mir, Rusija namreč bo storila vse mogoče, da se zaustavi bombne napade in vojno. Povedal je še, da se z Mi-
loševičem ni pogovarjal o odločitvi haaškega sodišča, vendar pa se je jugoslovanski predsednik vedel »mirno in normalno«.
Zveza NATO pa je včeraj poudarila, da odločitev haaškega sodišča, da jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča in štiri druge visoke predstavnike njegovega režima obtoži vojnih zločinov, potrjuje pravilnost vojaškega posredovanja zveze NATO proti ZRJ.
Kot je včeraj v Bruslju izjavil tiskovni predstavnik zavezništva Jamie Shea, na zavezniški pristop do reševanja kosovske krize odločitev haaškega sodišča ne vpliva. NATO je opozoril, da se o petih zahtevah, ki jih je Beogradu postavil kot pogoj za prenehanje napa-
dov, ne namerava pogajati, zato zavezništvo napade nadaljuje. V minulih 24 mah so letala poletela v rekordnih 792 misijah, od tega v skoraj 400 bojnih. NATO je napadel številne tarče po vsej Srbiji. Na območju Beograda je zadel veC pretvornikov električne energije, zaradi Cesar je jugoslovanska prestolnica ostala brez elektrike. Na območju Beograda je NATO meril še na letališče pri Batajni-ci, napadel pa je tudi letališča v Prištini, Ponikvah in Sjenici. Znova so bili napadeni tudi vojaški cilji v Novem Sadu in Nišu ter številnih drugih mestih. Štiriindvajset ameriških lovcev vrste F/A-18D hor-net, ki so nameščeni v letalskem oporišču Taszar na jugu Madžarske, je začelo zraCne napade na ZRJ. Ukaz za akcijo je dal
ameriški obrambni minister VVilliam Cohen.
Na Kosovu so po trditvah zveze NATO zavezniška letala bombardirala številne položaje jugoslovanske vojske in uničila veC kosov težkega orožja. Zaradi intenzivnih in nenehnih letalskih napadov so po besedah vojaškega predstavnika, generala VValterja Jertza, jugoslovanske sile precej razpršene in zato bolj izpostavljene napadom Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Po poročanju zavezništva je OVK začela ofenzivo proti jugoslovanskim silam na zahodu Kosova, kjer potekajo siloviti spopadi. Tudi albanski viri so poročali o spopadih med pripadniki OVK in jugoslovanske vojske blizu mejnega prehoda Morina v neposredni bližini meje med ZRJ ih Albanijo.
Ruski odposlanec za ZRJ Cernomirdin je pred odhodom v Beograd izrazil nezadovoljstvo, ker na pogajanjih s finskim predsednikom Marttijem Ahti-saarijem in namestnikom ameriške državne sekretarke Strobom Talbottom ni dosegel večjih rezultatov. Talbott pa je o pogovorih v Moskvi vCeraj poročal Severnoatlantskemu svetu; dejal je, da je bil na pogovorih dosežen določen napredek. Finski predsednik Ahtisaari pa je po poročanju finske tiskovne agencije povedal, da so na pogovorih v Moskvi dosegli dogovor o vlogi Združenih narodov. Tako naj bi imel VS mandat za odobritev mednarodnih sil, ki bi omogočile vrnitev kosovskih beguncev na domove. Sestava in poveljstvo medna-
rodnih sil na Kosovu pa je še vedno eden glavnih kamnov spotike na pogajanjih. Ahtisaari je še dejal, da je finsko' poveljstvo bodočim mednarodnim silam na Kosovu »nerealno«.
NATO je vCeraj jugoslovanske sile obtožil, da preprečujejo dobavo in zaplenjajo človekoljubno pomoč, predvsem hrano, namenjeno beguncem, ki so še na Kosovu. NATO ima po drugi strani trdne dokaze, da je zaplenjena hrana naprodaj ali spravljena v skladiščih v Uroševcu, je dejal Shea. NATO je jugoslovansko stran opozoril, da s tem, ko konvojem preprečuje dobavo pomoči kosovskim Albancem, grobo krši resolucijo VS ZN. (STA/CR)
S Kosova zbežalo skoraj milijon ljudi
ŽENEVA - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je vCeraj ocenil na skoraj 971.000 število vseh beguncev s Kosova od začetka spora marca lani.
Po podatkih UNHCR je bilo vCeraj v Albaniji, BiH, Makedoniji in Črni gori skupno 778.700 kosovskih beguncev, od tega približno 441.600 v Albaniji, približno 251.100 v Makedoniji, 65.100 v Črni gori in 21.500 v BiH. Ta številka vključuje kakih 170.000 oseb, ki so s Kosova zbežale pred začetkom napadov zveze NATO na ZRJ.
Od začetka evakuacije beguncev 5. aprila pa do minule srede so iz Makedonije v druge države z letalom prepeljali 67.983 oseb.
UNHCR pa je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi nenadnega upada števila kosovskih Albancev na meji z Makedonijo. Po nekajdnevnem zatišju je mejo z Makedonijo v zadnjih petih dneh prešlo 30.000 beguncev, še veC pa naj bi se jih zbiralo na jugoslovanski strani, vendar se je zdaj za njimi izgubila vsaka sled. (STA)
BEGUNCI / HUMANITARNE AKCIJE
Slovenija aktivna pri pomoči
Doslej poslali za blizu 94 milijonov tolarjev razne pomoči
LJUBLJANA - Slovenija je od 9. aprila do 26. maja letos v Albanijo, Makedonijo, Črno goro in Federacijo BiH poslala humanitarno pomoC v skupni vrednosti blizu 94 milijonov tolarjev oziroma natančno 93.955.423 tolarjev, so sporočili Uprave RS za zaščito in reševanje, ki deluje v okviru obrambnega ministrstva.
Sicer pa je omenjena uprava pripravila predlog za odobritev humanitarne pomoči v obliki šotorov v skupni vrednosti 25 milijonov tolarjev. Razmere v begunskih centrih so namreč zaradi velikega števila beguncev kritične, zato je Visoki komisariat ZN za begunce večkrat nujno zaprosil mednarodno skupnost za tovrstno pomoč. Vlada je za izvedbo humanitarnih aktivnosti Slovenije v zvezi z begunci s Kosova določila Štab Civilne zaščite Republike Slovenije, ki je koordinator vseh humanitarnih aktiv-
nosti v zvezi s kosovsko krizo v Sloveniji, operativno pa jih izvaja Uprava RS za zaščito in reševanje. Štab CZ je občine, gospodarske družbe in druge organizacije pozval, da po svojih moCeh prispevajo pomoC za begunce s Kosova. Odzvala so se podjetja Radenska, Tosa-ma in InduplatL
Uprava RS za zaščito in reševanje redno spremlja dogajanje na kriznem območju in potrebe po humanitarni pomoči prek sporočil, ki jih pošilja Evroatlantski center za usklajevanje humanitarne pomoči (EADRCC) pri zvezi NATO. Njihova sporočila posreduje RdeCemu križu Slovenije, Slovenski Karitas in po potrebi Uradu za priseljevanje in begunce. EADRCC tudi sproti obveščajo o poslani pomoči in drugih aktivnostih Slovenije v zvezi s kosovsko krizo. (STA)
BARI / VCERAJ JIH JE PRIŠLO ŠE 600, V GLAVNEM ŽENSK IN OTROK
Val kosovskih beguncev proti Italiji je nezadržen
Podtajnik Massimo Brutti je izredno ostro obsodil krmarje, ki se okoriščajo z nesrečo kosovskih beguncev
BARI - Tudi po predvčerajšnji tragediji, v kateri je med trčenjem gumijastega Čolna v patrolno ladjo izgubilo življenje pet oseb, se val kosovskih beguncev proti Italiji niti za trenutek ni upočasnil, vCeraj se jih je na italijanskih obalah izkrcalo okrog 600, policija pa je aretirala devet albanskih krmarjev, ki služijo lepe denarce na koži nesrečnežev. Begunce so v skupinah našli po raznih obalah, od Otranta do Brindisija, od kraja Tricase do Sante Marie, od Lecceja do Barija in Mole, skoraj vsi so prihajali s Kosova. Kar tristo jih je bilo na ribiškem‘Čolnu, ki je zaplul v pristanišče v Moli: policija je počakala, da so se vsi potniki izkrcali, nakar je posegla in aretirala sedem Albancev, ki so organizirali prevoz,
pet jih je bilo na krovu, medtem ko sta dva, ki že dalj Časa živita v Italiji, Čakala na kopnem, njihova naloga je bila, da olajšata pristanek Čolna. Stanje potnikov, med katerimi je bilo veliko žensk in otrok, ni bilo zaskrbljujoče, odpeljali so jih do vojaškega letališča Bari - Palese, kjer so na razpolago počitniške prikolice. Pred tem so karabinjerji ustavili gumenjak, na katerem je bilo 20 beguncev, oba krmarja pa aretirali. Karabinjerji so izsledili še drugih 170 beguncev. Manjše skupine so opazili na obalah Salenta, skupno jih je bilo 55, drugih 50 so našli blizu Brindisija, 33 pa v kraju Marinella di Isola Capo Rizzuto, na jonsko-kalabrijski obali. Spremljala sta jih dva krmarja, ki naj bi po izkrcanju zapustila gu-
mijast Col, ki sta ga poganjala dva motorja s po 200 konjskimi moCmi vsak in zbežala po kopnem. Domnevajo, da sta se odločila za daljšo pot in izbrala Kalabrijo namesto Apulije, da bi se izognila vse ostrejši kontroli.
O beguncih je bil govor tudi v senatu, kjer je podtajnik pri obrambnem ministrstvu Mašimo Brutti v odgovoru na razna vprašanja o predvčerajšnji nesreči dejal, da finančna straža nikakor ni nameravala zavrniti Čolna s kosov-
skimi begunci: naloga italijanskih enot, je pojasnil Brutti, je kontrola nad begunskimi tokovi, poseg pa je predviden v trenutku izkrcanja, ko lahko nudijo prvo pomoč, aretirajo krmarje in zaplenijo plovila. O vzrokih omenjene nesreče pa je v teku preiskava, ki se naslanja zlasti na pričevanja preživelih in očividcev. Brutti je ob tem izredno ostro obsodil krmarje, Ceš da »so kriminalci, ki se okoriščajo z obupanimi ljudmi in proti katerim je treba akcijo še bolj okrepiti«.
D’ Alema: Begunci naj dobijo azil in v Italijo pridejo s trajektom
PALERMO - Predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema je na manifestaciji LD v Palermu vCeraj izjavil, da bo Italija v pristaniščih v Draču in Valoni ustanovila svetovalne urade za begunce s Kosova, ki nameravajo zaprositi za politično zatočišče v Italiji. Ob tem je še dodal, da je gotovo bolje, da v Italijo pridejo s trajekti kot pa na kak drugačen način.
TRST / MIROVNA PRIZADEVANJA
Prodi: Trsi primemo mesto za pogovore o miru na Balkanu
Odgovor na pismo Antonioneja
TRST - »Trst je res primemo mesto za pogovore o miru in obnovi Balkana.« Tako je predsedniku FJK Robertu Antonioneju zapisal predsednik Evropske komisije Romano Prodi v odgovoru na njegov predlog, da bi glavno mesto Furlanije Julijske krajine predstavljalo najprimernejše mesto, ki bi lahko gostilo mirovno konferenco o Balkanu. Prodi v svojem odgovoru deli mnenje z Antonionejem o tem, da je na tem področju želja po miru izredno zakoreninjena tudi glede na zgodovino in na prisotnost različnih kultur v FJK in v Trstu še posebej.
V svojem predlogu je Antonione izrazil polno
pripravljenost nase dežele, da se aktivno vključi v mirovna prizadevanja, ob pismu Prodiju pa je predsednik FJK podobna predloga poslal tudi ministrskemu predsedniku Massimu DAlemi in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Kofiju Annanu. V pismu generalnemu tajniku OZN je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi negotove prihodnosti na Balkanu, kot odgovor na etnično nestrpnost na Kosovu pa je Antonione ponudil kot zgled idejo »Brez meja«, kjer sodelovanje Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske krajine predstavlja primer konstruktivne kulture mim in solidarnosti med sosednjimi narodi.
Stran posredoval PUBLIEST Uredil ALESSIO RADOSSI
Interreg: kako seje rodila kratica pod okriljem Eu
Kaj pomeni beseda Interreg"? Gre za eno izmed kratic, ki so se rodile znotraj skupnosti, da bi umestili programe Evropske unije namenjene čezmejnemu sodelovanju med različnimi regijam (ali državami) znotraj in izven Unije. Podčrtati velja, da 50% vrednosti posameznega projekta krije EU, preostalo polovico pa si delita država (70%) in regije (30%).
INTERREG
***** ★ * * *
6AJa4L
Čezmejno sodelovanje med Furlanijo Julijsko krajino, Avstrijo in Slovenijo
Monaco
V
, Carinzia
|	• Klagenfurt
/'Fr,4"'	SI°Venia
\Venezia giulia
\
< A
Vienna
,7
.> Lubiana
>
Venezia
<
Trieste%

Turismo
Ambiente
Economia
Za dodatne informacij vam je na ra^olago Služba za zunanje odnose pri deželni direkciji za evropske zadeve in zunanje odnose, ul S. Francesco 37, Trst Tel: 040/ 3775119-3775122, fax: 040/ 3775025, E-mail: aff.comunitari@regione.fvg.it________________
Čezmejno pobudo tržaške občine, ki zadeva umetnike dvajsetega stoletja bo finansiral Interreg
Popotovanje v svet umetnosti in kulture
Napotki za konec tedna namenjen odkrivanju gornjejadranske čezmejne civilizacije
Pomlad je verjetno najprimernejši letni čas za izlete in ekskurzije, za odkrivanja prijetnih kotičkov, krajinskih značilnosti in tudi umetniškega bogastva, še posebej ob koncu tedna.Vse to pa naj bi bilo, prebivalcem Furlanije-Julijske krajine dosegljivo v približno uri avtomobiliske vožnje.
Gre za izvirno in vabljivo zamisel, katere namen je potešiti radovednost pri odkrivanju novih in manj znanih kotičkov, ki v sebi združujejo lepoto narave in kulturno-umetniško vrednost. Občina Trst je pripravila načrt »popotovanja«, ki ga tvorijo štiri ločeni, a med seboj povezani deli, ki poteka tostran in onstran italijansko-slovenske meje ter se dotika vabljivih naravnih lepot in odročnih zaselkov, odkriva manj znana slikarska in kiparska dela velike vrednosti, plod ustvarjalnosti tudi mednarodno priznanih umetnikov, nekaterih še živečih, ki ■■■■■■ so tu ustvarjali med ‘20 in ‘50 leti tega stoletja.
Zamisel se boudejanilav
V načrtu je dvojezični vodnik, ki bo opisoval umetniška dela ter zgradbe in kraje, kjer le-ta stojijo. Dodeljenih devetdeset milijonov lir.
Marcello Mascherini, Giuseppe Negrisin, Ugo Gara', Zoran Mušič, Lojze Spacal (zadnji trije še živeči in svetovno znani).
Freske Černigoja, Lanne-sa, Mušiča, Spacala so tudi onstran meje, na slovenski strani, saj je ob nastanku- v ‘40 letih- večina ozemlja sodila pod italijansko upravo.
Slike in kipi, ki so jih ustvarili Gara', de Finetti, Kralj, Sofia-nopulo pa se nahajajo na našem ozemlju v Gorana dl Mariano (GO), Avilla di Buia (UD), Katinara (TS), Revma (GO), v manj znanih ali celo pozabljenih okoljih.
Ob tem velja povdariti, da so bila dela teh umetnikov večkrat prikazana na beneškem Bienalu, rimskih Kvadriena-lih, na samostojnih razstavah v Evropi in Ameriki in so del zbirk galerij moderne umetnosti v Italiji in tujini, tudi muzeja Revoltella v Trstu.
Iz vsega za-oisanega sledi, da so eminentni umetniki Furlanije-Julijske krajine v tem sto-
vodniku, ki bo opisoval odkn-ta umetniška dela, stavbe in kraje, kjer stojijo in kjer jih je mogoče obiskati. Gre za izrazito čezmejno pobudo, ki je našla svoje mesto v operativnem programu Interreg 2 Italija/Slovenija in ji je Evropske unija dodelila devetdeset milijonov lir. Publikacija, ki bo izšla v dvojni jezikovni inačici, italijanski in slovenski, priložena ji bo zgibanka, bo na trgu pred koncem letošnjega leta.
Osnovni nagib, ki je pri tej zamisli vodil občino Trst, posebej še Odborništvo za kulturo, je ugotovitev, da obstoja vrsta del umetnikov iz Furia-nije-Julijske krajine, ki so delovali v 20. stoletju (in so se uveljavili tudi izven sedanjih deželnih meja), ki so povečini neznana , ker so nastala in ostpla v manj znanih krajih. To so še posebej: Avgust Černigoj, Gino de Finetti, Tone Kralj, Mario Lannes, Carlo Sbisa’, Cesare Sofianopulo,
letju delovali na širokem območju, ki ga danes deli ita-lijansko-slovenska meja, ki pa na kulturnem področju ni doživelo bistvenih sprememb. Pomembni zgodovinski in politični dogodki torej niso bistveno posegli v kulturno identiteto gornjeje-dranskega prostora.
»Iz tovrstnih razmišljanj jasno izhaja končni cilj projekta- pravi tržaški podžupan in odbornik za kulturo prof. Roberto Damiani- ob odkrivanju umetniškega bogastva umeščenega v čudovito naravno okolje, se bodo italijanski in slovenski obiskovalci tako poklonili umetnikom, prispevali bomo k boljšemu poznavanju obeh narodov, utrjevanju dobrososedskih odnosov in povečevanju gospodarskega prihodka na obeh straneh meje in tako bomo spodbujali nastanek podobnih zamisli na področju kulturnega čezmejnega sodelovanja«.
Prva izletniška pot poteka na slovenskem ozemlju, pričenja pa se na mejnem prehodu Lipica.
Med freskami Černigoja, Lannesa in Kralja
Prva izletniška pot poteka na slovenskem ozemlju.
Pričenja se na mejnem prehodu Lipica, blizu Bazovice v tržaški pokrajini, po cesti se odpeljemo do križišča v Divači in nadaljujemo pod do kraja Doljne Ležeče. Na na-
slednjem križišču zavijemo levo: cesta teče skozi gost gozd, nakar naletimo na tablo, ki nas obvešča, da je desno Doljna Košana. Tu stoji cerkev Sv. Štefana s freskami o Kristusovem življenju, delo A. Černigoja. Pot nadaljujemo do ce-
ste Postojna-Reka, na katero zavijemo ter v smeri proti jugu vozimo nekaj kilometrov do Dolnje Bitnje, kjer zavijemo desno (cestna tabla)in vozimo do Prema, kjer stoji na čudoviti razgledni točki grad. Leta 1936 je Lannes v slikarski tehniki enkavstike naslikal letne čase in astrološka znamenja. V.vasi je vredna obiska tudi župnijska cerkev s poslikavami T.Kralja. Po povratku na glavno cesto se po 9 km pripeljemo v Ilirsko Bistrico, kjer zavijemo proti Knežaku, ki je oddaljen 9 km (smo pod gozdnatim in divjim Snežnikom, kjer še živijo medvedi). V
Knežaku obiščemo cerkev Matere Božje. Poslikava apsi-de in Križev pot so delo A. Černigoja. Iz Knežaka se peljemo do bližnjega Bača, kjer se v samotnem a prelepem naravnem okolju nahaja cerkev Sv.Ane, ki jo je ravno tako poslikal A. Černigoj. Iz Bača se nato. zapeljemo do Pivke, na cesti Postojna-Reka, se nekaj km peljemo proti jugu in po 4 km pri Kalu zavijemo v desno proti Divači in mejnemu prehodu Lipica, izhodiščni točki našega izleta- vsega skupaj nekaj manj kot 100 km prevoženih v prelepem, nedotaknjenem naravnem okolju.
Slika levo zgoraj: Cerkev Svetega Srca Jezusovega v Drežni-ci pri Kobaridu, ki hrani freske Zorana Mušiča in Avgusta Černigoja (1942). V ozadju veličastna gmota Krna. Spodaj:
»Križanje«, stenska poslikava Toneta Kralja v župnijski cerkvi v Pevmi (1934).
»Tour«, ki nas vodi po tržaških cerkvicah od Katinare do kraške planote
Četrti izlet poteka ves v tržaški pokrajini in je zelo kratek: pričnemo ga z obiskom cerkve Sv. Trojice na Katinari, v tržaški občini, na prvih kraških obronkih (nemogoče je zgrešiti smerokaze za Katinara in njeno sodobno bolnico, v neposredni bližini stoji ob isti cesti cerkev): stenske poslikave, Križev pot in oltarske podobe so delo Toneta Kralja iz leta 1931. Iz Katinare se vzpnemo na Kras, v smeri Bazovice (približno 3 km), kjer takoj za cerkvijo zavijemo levo in se skozi Padriče zapeljemo do Trebč, kjer na vaškem trgu stoji cerkvica. Zadnjo večerjo upodobljeno v apsidi je leta 1958 naslikal Tone Kralj. Kras je v tem letnem času v polnem razcvetu, pogled nanj dobro de duši in telesu. Pri Trebčah se ponovno priključimo avtocesti, ali pa se po pokrajinski cesti zapeljemo do Opčin.
	
Pogled izpred cerkve Svetega Srca Jezusovega v Drežnici pri Kobaridu, v smeri proti Bovcu.
Potovanje v najbolj zanimive kotičke Goriške: v župniji Gradno sta umetnika delala skupaj
Ko sta Spacal in Mušič združila čopiče
Karnijski predalpski svet in Gornje Posočje Med umetniškimi deli te »trde« zemlje
Tretji izlet se pričenja v Avilli, v občini Buia, v videmski pokrajini, prostoru, ki ga obkroža predalpski svet Karnijskih Alp. V župnijski cerkvi, ki je bila obnovljena po potresu leta 1976, najdemo reliefe v bronu, ki prikazujejo Križev pot in so jih izdelali leta 1958 Ugo Gara’, Marcello Mascherini, Giuseppe Negrisin ter drugi znani italijanski kiparji Mistruz-zi, Minguzzi, Fazzini, Selva itd. V isti cerkvi je tudi platno C.Sofianopu-la »Cristio vite verace« in »S.Pietro« C. Sbi-saja. Pot nadaljujemo proti vzhodu do Tarcen-ta in od tod po cesti
št.356 skozi Nimis, Atti-mis in Faedis prispemo do Čedada, nato se po cesti št.54 zapeljemo proti severu do italijan-sko-slovenskega mejnega prehoda Stupice. Po 9 km vožnje po slovenskem ozemlju je Kobarid od koder nadaljujemo pot proti Drežnici. Cesta se strmo dviga skozi »trdo« a nadvse privlačno naravo do vznožja Krna, kjer leži Drežnica, vas, ki jo je lanski potres sicer močno poškodoval, a kjer so rane komajda še vidne. V cerkvi-svetišču Svetega srca Jezusovega, ki se, bela in od daleč vidna, dviga na najvišji
točki v vasi, so ohranjene freske Avgusta Černigoja in Zorana Mušiča iz leta 1942. Iz travnika, ki obkroža cerkev, s pogledom lahko objamemo vso okolico.
Drugi izlet bi lahko pričeli v Coroni, naselju v občini Mariano, v goriški pokrajini. Gino de Finetti je tukaj naslikal v začetku ‘50. let Križev pot, olja na platnu (izvirne so nekatere »postaje«, ki prikazujejo rimske vojščake s čeladami, ki so jih nacisti uporabljali v II.svetovni vojni); od tod se po 10 km vožnje vzdolž Soče
pripeljemo v Pevmo, v goriški občini. V župnijski cerkvi so stenske poslikave Toneta Kralja iz leta 1934. V neposredni bližini je Kostnica v Oslavju, ob vznožju šte-verjanskega gričevja. Po povratku v Gorico se preko mejnega prehoda Rdeča hiša, zapeljemo na slovensko stran, skozi Novo Gorico, ob Soči, vse do
Solkana. Tu zavijemo levo, se po sabotinski cesti-del poteka po italijan-s k e m ozemlju-pripeljemo do Šmartnega, na vrh enega izmed neštetih slikovitih briških
gričev, upravičeno slavnih zaradi odličnih vin in prelepega razgleda. V Šmartnem, očarljivi utrjeni vasici, je Tone Kralj naredil stenske poslikave in Križev pot. 5 km dlje, proti zahodu, je Dobrovo, kjer v zanimivem in dobro ohranjenem gradu hranijo 140 grafičnih listov Zorana Mušiča. Nedaleč od Dobrovega, v smeri mejnega prehoda Neblo, cesta zavije na sever, proti vasici Gradno. V župnijski cerkvi sta leta 1942 skupaj delala Zoran Mušič in Lojze Spacal. Prvi je na oljnih slikah upodobil Križev pot, drugi pa je avtor stenskih poslikav v apsidi, krstilnici in na stropu, zapustil pa je tudi tri ogromne grafite. Tišina, očarljiva panorama in prelepo naravno okolje, zaokrožajo radost ob tem izletu.
TUKAJ CELOVEC
Ponovni zagon kulturnega turizma s pomočjo oživljanja antične Via Julia Augusta, ki preko državnih meja, povezuje karnijsko območje Italije in Avstrije. O tem smo že pisali jeseni, ko smo predstavili čezmejni projekt Interreg 2 Italija/Avstrija, ki sta ga sosedi skupaj zasnovali in uresničili. Sedaj pa imamo pred seboj »vzporedno« pobudo Koroške. Via Julia Augusta je antična cesarska pot, ki je povezovala Oglej z deželami Noricuma preko prelaza Monte Croce Carnico. Ta cesta je bila dolga stoletja glavna zveza med Karnijo in Koroško , danes pa bi jo lahko ponovno ovrednotili
Vzporedni načrt Interrega, ki poteka na Koroškem nemenjen oživljanju antične cesarske poti
Julia Augusta, alternativni turizem
še posebej kot turistično pot, kot alternativo zelo prometni avtocesti, ki povezuje Videm in Dunaj. Ovrednotenje stare ceste Via Julia Augusta kot neke vrste blagovno znamko za turistično ponudbo dveh obmejnih dežel, predstavlja kakovostni odgovor na povpraševanje vedno bolj zahtevnih turistov, ki so zelo pozorni pri odkrivanju krajevne kulture,tradicije, naravnih lepot in tipične kuhinje.
Projekt se je rodil kot pri-
spevek k promociji in vključevanju čezmejnega območja na mednarodno tržišče. Gre za kraje s podobno tradicijo in kulturo, neke vrste dodano vrednost, ki lahko pritegne nove turistične tokove. Na območju, zajetem v projektu ni velikih industrijskih infrastrukturnih objektov, prevladujejo kakovostna obrtna dejavnost ter turistične in trgovske pobude.
Narava je nedotaknjena in krajine ni okrnil množični turizem; krajina je torej zma-
goviti element celotnega obmejnega območja, ki si želi manj agresivnega turizma, naravi prijaznega, ki lahko prispeva k ovrednotenju kmetijske in obrtne dejavnosti ter vseh krajevnih tipičnih proizvodov. Poglejmo podrobneje ves načrt, poimenovan »Razvoj ponudbe in marketinški program v sklopu kulturnega turizma »Via Julia Augusta« na karnijskem območju«. Gre za turistično-kulturno ovrednotenje kulturno-zgo-dovinskih krajev in kulturnih
prizorišč sodobne umetnosti, tudi s pomočjo reklamnih prijemov.
Razni muzeji in kulturni dejavniki z območja Via Julia Augusta načrtujejo skupen razvoj ponudbe in turistične promocije. Namen tega je ovrednotenje bogate in raznolike zgodovinske in kulturne dediščine in predstavlja zametek bodočega čezmejnega sodelovanja na gospodarski, znanstveni in kulturni ravni. Gre za preverjanje razmer v kulturnih središčih, izdelavo marke-
tinškega načrta za trženje na turističnem področju, ustanavljanje združenja karnijskih muzejev, pripravo skupnega dvojezičnega reklamnega materiala in domače strani na Internetu. Pričakujemo torej- tako pravijo snovalci- večjo izmenjavo in večjo pozornost do skupne kulturne dediščine na območju Via Julia Augusta, ki ga velja združevati. Kulturni delavci se bodo bolje spoznali in bodo izkoristili obstoječe možnosti za skupno promocijo in trženje. Na čezmejni ravni se torej razvijajo nove oblike sodelovanja in odpirajo se nove možnosti za nadaljno kooperacijo.
. ;
Na goriškem gradu bo 8. junija seminar o čezmejnem sodelovanju
V torek, 8. junija bo potekal na Gradu v Gorici seminar o čezmejnem sodelovanju v Posočju, ki ga organizira ISlG' Inštitut za mednarodno sociologijo iz Gorice, v sodelovanju s komunitarnim projektom LACE. Nedavno tega je podobno pobudo gostili v Devinu-Nabrežini, s povdarkom na sodelovanju na kraško-obalnem pbmočju. Tretja sorodna p°' buda pa bo julija v Trbižu, na območju »Brez meja«. Sen11' nar se bo odvijal v času po sestanku skupnega odbora za upravljanje CBC Phare-lnterreg in nadzornega odbora Interreg 2 Italija/Slovenija in prav izhajajoč iz analize P° tekajočega sodelovanja, se bodo udeleženci soočili s čez mejno kooperacijo med Gorico in Novo Gorico v novem obdobju komunitarnega načrtovanja 2000-2006. Seminarja se bodo udeležili tudi predstavniki Evro pske komisije, generalni sekretar združenja obmej^ nih regij, nacionalni in deželni referenti Interreg fe krajevni upravitelji z obeh strani meje.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
TRST / SREČANJE MED ANTONIONEJEM, MARTINIJEM IN SEKRETARJEM JURIJEM
Čestitke Ciampiju z opozorilom, da Slovenci še čakamo na zaščitni zakon
Potrjeni odlični odnosi med našo deželo in Slovenijo
Na srečanju tudi podpredsednik Budin in konzulka Vaienčičeva
TRST - Svet slovenskih organizacij je ob izvolitvi Carla Azeglia Ciampija za predsednika republike novemu državnemu poglavarju Čestital za izvolitev, s katero mu je bila zaupana pomembna naloga zastopati interese vseh državljanov in torej tudi tistih, ki pripadajo narodnim manjšinam. Svet slovenskih organizacij ob tem opozarja, da Slovenci v Italiji še ne razpolagajo z organskim in globalnim zaščitnim zakonom, zato se obraCa na novega predsednika, da bi v okviru svojih pristojnosti posegel in pospešil odobritev zaščitnega zakona v korist slovenske manjšine, ki je v zakonodajnem postopku poslanske zbornice. To bi naredilo konec dolgemu Čakanju pripad-
nikov slovenske manjšine in bi jim dalo ne samo možnost preživetja, paC pa tudi razvoja svojih zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih značilnosti. To bi zagotovilo prihodnost manjšini. Slovenci v Italiji so zmeraj dokazali, da so lojalni državljani in so s svojim odporom proti fašizmu, katerega so bili prve žrtve, dali tudi pomemben prispevek za rojstvo italijanske demokratične republike.
Svet slovenskih organizacij vošCi novemu predsedniku uspešno delo tudi v prepričanju, da bo zaščitni zakon dal novega zagona dobrim odnosom med Italijo in Slovenijo in bo dvignil ugled italijanske države na področju, ki se pripravlja na vstop v Evropo.
TRST - Na včerajšnjem srečanju med predsednikom deželnega sveta Robertom Antonionejem s slovenskim državnim sekretarjem ministrstva za zunanje zadeve Francom Jurijem, ki ga je spremljala generalna konzulka v Trstu Vlasta Valencie Pelikan, so poudarili odlične odnose in koristno sodelovanje med našo deželo ter Republiko Slovenijo. Med drugim so proučili dejavnost dvostranske tehnične komisije, ki se ukvarja z razvojem obmejnega sodelovanja, tudi v
zvezi s pridružitvenim procesom sosednje republike k Evropski uniji. Obenem so načeli vprašanja obojestranskega interesa na področju prometa in prevozov. Ob tem je Antonione spomnil, da se je zavzel za zasedanje predsednikov zainteresiranih dežel in držav glede 5. koridorja, tako da bi ustvarili potrebno skladnost v odnosu do EU in jo spodbujali, da bi dala prednost realizaciji te »strateške povezave za razvoj našega teritorija«. Zasedanje bo 28. junija v Trstu.
Predsednik Antonione je tudi načel problem pristanišč v Severnem Jadranu in potrebe po njihovi konkurenčnosti v primerjavi s severnoevropskimi.
Na srečanju so obravnavali tudi vprašanje manjšinske zaščite in izrazili željo, da bi čimprej odobrili zaščitni zakon, ki ga obravnava italijanski parlament.
Državni sekretar Juri je zatem spomnil za tristransko zasedanje, ki bo sredi junija v Mariboru, kjer se bodo srečali predsedniki vlad Italije, Slovenije in Madžarske: sodelovanje med njimi lahko služi kot zgled in spodbuda pri reševanju balkanske krize. Juri se je pri tem pozitivno izrekel 6 zamisli, da bi Trst postal sedež za mednarodna srečanja o miru in sodelovanju, kot je Antonione predlagal glavnemu tajniku Združenih narodov Ko-fiju Annanu, predsedniku evropske komisije Romanu Prodiju in predsedniku ministrskega sveta Massimu D’Alemi.
Franco Juri se je na ločenem sestanku srečal tudi s predsednikom in podpredsednikom deželnega sveta, Antoniom Martinijem in Milošem Budinom. Govor je bil o krizi na Balkanu, o možnih scenarijih, ki se bodo ponujali v trenutku, ko bo dosežen mirovni sporazum, in o pomenu sodelovanja ter sinergij med Italijo in Slovenijo v tem obdobju in še zlasti v tistem, ki bo sledilo.
ŽARIŠČE
Kaj bo pomenil Natov poseg?
Zaradi preveč dolge tolerance Miloševičevega režima s strani mednarodne skupnosti, je nazadnje kot extrema ratio vojaški poseg sicer razumljiv, z vidika najgloblje človekove resničnosti pa ni opravičljiv. Ni opravičljiv, ker preteklo desetletje ni bilo izkoriščeno tako kot bi moralo biti. Zato je vojaški napad posledica neke krivde, nekakšna poprava prej zamujenih priložnosti ali celo usodnih napak (mednarodna skupnost se nikdar ni zavzela, da bi podprla kulturno odprtih skupin srbskih izobražencev in s tem omogočila nastanek enotne in verodostojne politične opozicije). In kot je zapisal Gorazd Kocijančič, “vojna ni nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, ampak njen konec.”
Z več strani se že od začetka napadov sliši trditev, da predstavlja Natov poseg kršitev mednarodnega prava. Strinjam se. Ne pa toliko z ozirom na to, da bi bilo kosovsko vprašanje notranja zadeva Republike Jugoslavije, kar so od vedno trdili tisti, ki so zagovarjali ohranitev enotnosti njene med-narodne tvorbe in zato označevali zunanji poseg kot agresijo na tujo državno suverenost. Na Kosovu je namreč šlo za evidentno in eklatantno kršenje narodne samoodločbe. S samoodločbo ne mislim zgolj na pravico naroda do svoje neodvisnosti, do odcepitve, do samostojne državnosti, na kar se ponavadi in zgreženo zreducira načelo samoodločbe, ampak v skladu z mednarodnopravno doktrino poj-
Damjan Hlede
mujem samoodločbo kot pravico, s katero si narodi “svobodno zagotavljajo svoj politični status in svobodno zagotavljajo svoj gospodarski, socialni in kulturni razvoj” (1. člen Konvencije o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencije o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, sprejetih v okviru ZN). Gre torej za svobodo v določanju skupne narodove politične, gospodarske, socialne, kulturne volje, v njenem izražanju in uresničevanju. Jasno je torej, da pripada tudi narodnim manjšinam, še toliko bolj tistim, ki so na nekem teritoriju v večini. In jasno je, da je bila ta pravica, ki predstavlja obvezujoče mednarodnopravno načelo (jus cogens), na Kosovu nespoštovana. Istočasno pa je napad srbske vojske predstavljal očitno “nevarnost za mir, kršitev miru in agresorsko dejanje”, ki v statutu Združenih narodov legitimirajo poseg Varnostnega sveta.
Kršitve mednarodnega prava torej ne predstavlja sam poseg v zadevo, ki naj bi bila notranja stvar Jugoslavije, ampak dejstvo, da ta poseg ni prišel s strani mednarodnopravno pooblaščene Organizacije Združenih Narodov, pač pa s strani Nata, ki vse bolj rad pozablja na svojo še zmeraj veljavno ustanovno listino. Mnogi strokovnjaki mednarodnega prava se strinjajo z ugotovitvijo, da se “rojstvo Nata ujema s krizo ideje, da bi se v OZN osredotočilo vodstvo mednarodne skupnosti” (tako E. Cannizza-
ro). Zaradi tega so razumljive težave v odnosu med Natom in OZN ter v sami mednarodnopravni naravi severnoatlantske organizacije, težave, ki so vedno bile in ki so po razpadu protiuteži, zaradi katere je Nato sam nastal, vedno bolj eklatantne. Nata namreč ni mogoče uvrstiti ne v sistem “kolektivne samoobrambe” in ne med “regionalne organizacije”, o katerih govori ustanovna listina OZN. Možna je le njegova uporaba s strani Varnostnega sveta, ki se za svoje vojaške posege lahko poslužuje vojaških sil svojih članov, tudi v dogovoru s skupinami članov. Mednje bi lahko spadal v posameznih slučajih tudi Nato.
Severnoatlantski pakt, ki se je rodil kot zgodovinsko kontingentna organizacija, za katero je zato razpad komunističnega sistema (ki je bil edini razlog njegovega obstoja) povzročil tisto “temeljno spremembo okoliščin”, ki so bile odločilne pri soglasju za njeno ustanovitev, spremembo, ki bi legitimirala tudi preklic te tvorbe same v skladu z mednarodnopravnim načelom rebus sic stantibus, pa se je zaradi svoje medtem razvite vojaško-ekonomsko-politične moči, prelevil v permanentno operativno roko Združenih narodov in začel tudi teritorialno širjenje območja svoje veljavnosti in aktivne prisotnosti (prvo preseganje svojih statutarnih ciljev).
Z enostranskim posegom v Jugoslavijo, brez nobene resolucije ZN, pa je s kršitvijo mednarodnega prava opravil
drugi korak, ki pomeni definitivno transformacijo Nata iz krajevne mednarodne obrambne organizacije v sa-morazglašenega mednarodnega policaja. To pomeni poraz mednarodnega prava in definitivno zmago logike moči nad pravnim redom. Nadomestni značaj Natovega'posega (ker je pač sistem odločanja Varnostnega sveta onemogočil iniciativo ZN) ni zadostno opravičilo za tako relevantno preseganje obstoječih mednarodnopravnih normativnih vezi. Vredno pa bi se bilo vprašati ali ne bi bil v svetu, ki ni več v hladni vojni, vendarle čas, da se sistem odločanja Varnostnega sveta ZN soglasno spremeni? Jasno je namreč, da je nefunkcionalnemu sistemu demokratičnega postopanja v obstoječem razmerju moči usojena podrejenost najmočnejšemu.
Ko so napadi še v teku, je ta vidik dogajanja manj viden, saj našo intimno človeško pozornost razumljivo prevzema predvsem človekoljubna razsežnost tragedije, ki je v teku. Zal pa se istočasno in z istimi dejanji avtomatično kuje tudi bodočnost mednarodne politike. Znani ameriški ekonomisti J.K. Galbraith zgovorno opisuje, kako predstavlja ameriški vojaški establishment dejansko avtonomno oblast, ki je seveda dominantna tudi v okviru Nata. Kaj to pomeni in bo pomenilo za Evropo? Kaže, da se bo njena politič-no-ekonomsko-vojaška podrejenost še nadaljevala in krepila.
Galicija 1914-18
Avstroogrski vojak na sliki je Jožef Kravanja iz Vižo-velj. Fotografija je bila posneta na ruski fronrti v gali-ciji. primorskemu dnevniku jo je posredovala Pierina Kravanja
V
J
Zveza Slovenskih Kulturnih Društev Trst - Gorica - Videm
sklicuje
II. KONGRES in 33. REDNI OBČNI ZBOR
danes, 29. maja 1999
v dvorani Prosvetnega doma na OpCinah(UL Ricreatorio 1) ob 1330 v prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju
Dnevni red: otvoritev kongresa in občnega zbora,
izvolitev organov kongresa in občnega zbora,
predsedniško poročilo,
pozdravi gostov in potrditev novih članic,
ostala poročila,
predstavitev bilanc,
razprava,
odobritev bilanc,
razrešnica staremu odbora,
volitve novega odbora,
razno.
A
Sobota, 29. maja 1999
TRST
EVROPSKE VOLITVE / SREČANJE S PREDSEDNIKOM SIK COSSUTTO
Za diplomatsko rešitev vojne na Balkanu
Cossutta o zaščitnem zakonu in slovenskih kandidatih
VOLILNA KRONIKA
Danes Prodijev vlak
Danes ob 9.30 bo odpeljal z železniške postaje Prodijev vlak za Evropo: pod simbolom oslička se bodo predstavili rimski župan Francesco Rutelli, župan iz Palerma Leoluca Orlando, senator Antonio Di Pietro, bivši minister za javna dela Paolo Costa ter tukajšnja kandidatka za evropske volitve Bruna Tam.
Zeleni na obisku v zaporu
Danes bosta deželni svetovalec zelenih Mario Puiatti in podtajnik za pravosodje posl. Franco Corleone obiskala koronejski zapor. Ob 11. uri bo srečanje s predstavniki tiska pred vhodom v zapor.
Sen. Volčič o Trstu in Balkanu
Ob 11.30 bo senator in kandidat na evropskih volitvah Dimitrij Volčič imel na sedežu levih demokratov v Ul. S.Spiridione 7 tiskovno konferenco o Trstu in obnovitvi na Balkanu. Sen. Volčič je že sinoči naglasil, da povsod po Evropi priznavajo, kot je lahko osebno ugotovil med dolgoletno novinarsko kariero, da ima Trst posebno vlogo v okviru Evrope, ki jo namerava posredovati strasbourskemu parlamentu.
SKP pred opensko železnico
Ob 15. uri bo nosilec liste Stranke komunistične prenove za severovzhodno Italijo Fausto Sorini predstavil program stranke pred opensko železniško postajo v okviru manifestacije proti sodelovanju italijanskega vojaškega oddelka pri vajah na jugu Madžarske. Srečanju bo predsedoval občinski svetovalec in kandidat na evropskih volitvah Igor Canciani.
Gilleri in Dnevi evropske vrtnice
Kandidat SDI Alessandro Gilleri je včeraj dopoldne na tiskovni konferenci predstavil Dneve evropske vrtnice, ki se odvijajo na Tržakem nabrežju. Danes ob 11. uri bo okrogla miza na temo »Avtonomna Trst in Trento«, ob 16.45 bodo predstavili Časopis Mondoperaio, po 21. uri pa bodo na sporedu bengalski ognji in glasba. Praznik se bo končal jutri.
Županski kandidat SSk Gruden o katastrski vrednosti zemljišč
Županski kandidat na listi Slovenske skupnosti za občino Zgonik, Jožko Gruden, si prizadeva, da bi nova občinska uprava zahtevala čimprejšnjo posodobitev katastrskih vrednosti zemljišč, ki danes oškodujejo domače prebivalstvo. Zaradi zmede, ki vlada na tem področju, morajo občani plačevati neprimerno višje pristojbine, kot v sosednjih občinah. SSk se bo zavzemala za ureditev tega vprašanja in, Ce bo potrebno, bo pravočasno vložila priziv na merodajne urade, da se zaščitijo interesi občanov, zlasti kar zadeva prvo stanovanjsko hišo.
Volilna srečanja kandidatne liste Skupaj-lnsieme v dolinski občini
Lista Skupaj-lnsieme v dolinski občini napoveduje za naslednji teden vrsto srečanj z obdani. V ponedeljek, 31. t.m., bo ob 11. uri tiskovna konferenca v prostorih KD Valentin Vodnik v Dolini. V torek, 1. junija, bo ob 20.30 srečanje pri Domju na sedežu KD Fran Venturini. V sredo, 2. junija, bo ob 20.30 srečanje v Borštu na sedežu KD Slovenec. V četrtek, 3. junija, bo ob 20.30 srečanje v Ricmanjih na sedežu KD Slavec. V petek, 4. junija, bo ob 20.30 srečanje v GroCani na sedežu KD Krasno polje.
Predsednik Stranke komunistov Armando Cossutta (foto GROMA) je sinoči v Trstu spregovoril predvsem o vojni na Balkanu, zagotovil pa je tudi, da se stranka zavzema, da bi odobrili zakon za zaščito slovenske manjšine Cim-prej in vsekakor v roku sedanjega mandatnega obdobja. To mu je posebej pri srcu, je dejal, ker je oce bil doma s Križa, kjer je njegov priimek zelo razširjen, kot je lahko sam opazil na vaškem pokopališču. Cossutta je tudi naglasil pomen kandidatur Brune Zorzini Spetič iz Trsta in Damjana Primožiča iz Gorice, opozoril pa je tudi na prisotnost uglednega »jugoslovanskega« kandidata Predraga MatvejeviCa.
Osrednje razmišljanje srečanja s tržaškimi pripadniki Stranke komunistov v sedežu v Ul. Tara-
bocchia je seveda bilo namenjeno vojni na Balkanu. Naglasil je, da je vladno politiko določil parlament in se ji ne more nihCe izneveriti: vlada mora iskati vse možnosti za diplomatsko rešitev, za katero je potrebno prenehanje bombardiranja na ZR Jugoslavijo. Samo tako bo Varnosti svet OZN lahko imel soglasje Rusije in Kitajske za resolucijo, ki naj uveljavi mir na Kosovem in uveljavi pravice preganjaniega kosovskega ljudstva.
Cossutta je še enkrat naglasil popolno nasprotovanje kopenskemu posegu, ki bi pomenil invazijo in bi imel usodne posledice za ravnovesje vseh sosednjih državah in privedlo do zelo nevarnih zapletov za vso Evropo. Vsekakor je prav Evropa pod udarom, in ne samo ker bodo ogromni vojni stroški bremenili države, v prvi vrsti Italijo, ki bi morale vložiti vse napore v boju proti brezposelnosti; vojna je v interesu Združenih držav, ki hočejo uveljaviti tudi na Balkanu svojo premoč, kot dokazuje dejstvo, da so prav Zda privedle do propada mirovnih pogajanj v Rambouilletu.
V tem okviru, je naglasil Cossutta, si mora Italija prizadevati za uveljavitev miru, ki je v njenem interesu, obenem pa mora zagotoviti Kosovarjem povratek po nesprejemljive in nehumanem Miloševičevem preganjanju. Predsednik Stranke komunistov je ocenil, da je predvčerajšnja obtožba mednarodnega so-dišCa, ki krivi Miloševiča zločinov proti človeštvu, škodljiva za iskanje diplomatske rešitve in vsekakor v interesu strategija Zda.
OBČINA TRST / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Smetarska služba pred privatizacijo
lllyjego uprava predlaga, naj jo prevzame ACEGAS - Prihodnji teden dokončni sklep
Vprašanje privatizacije tržaške občinske smetarske službe oziroma njenega prenosa na družbo ACEGAS prehaja v odločilno fazo. Po dolgotrajnih pripravah na strokovni in sindikalni ravni ter po večmesečnih razpravah v komisijah, rajonskih svetih in - ne nazadnje - v sredstvih javnega obveščanja je zadevo zaCel sinoči obravnavati tržaški občinski svet. Razprava se bo nadaljevala na prihodnji seji občinskega sveta v torek, 1. junija, do odločilnega glasovanja pa bo mogoCe prišlo že istega dne, vsekakor pa prihodnji teden. Rok za predložitev popravkob bo zapadel v ponedeljek.
Predlog tržaškega občinskega odbora je na sinočnji seji podrobneje obrazložil odbornik Fabio Neri. Povedal je, da se je Illyjeva uprava odločila za prenos občinske smetarske službe na družbo ACEGAS predvsem zato, ker so poglobljene študije pokazale, da bi na tak način tržaški občani razpolagali z najuCinkovi-tejšo možno smetarsko službo na najbolj cenen način. Projekcije so pokazale, da bi Občina Trst s privatizacijo prištedila 26 milijard lir v 6 letih. Neri je poudaril, da bi ta rezultat dosegli ob vrsti garancij glede kakovosti storitev in glede usode sedanjih občinskih smetarjev, ki bi imeli možnost, da bi prešli pod ACEGAS s praktično gotovostjo ohranitve svojega delovnega mesta do u-pokojitve.
Tržaški občinski odbor predlaga, da bi pogodba z ACEGAS veljala do 31.
ZGONIK / VČERAJ ODPRLI OBČINSKO RAZSTAVO
Kraška vina in kmetijski pridelki
Ob žlahtni kapljici in prigrizku vrsta spremnih kulturnih prireditev
Sinoči se je z uradno otvoritvijo na prenovljenem prireditvenem prostoru zaCela zgoniška razstava vin in drugih kmetijskih izdelkov, ki jo že petintridesetic prireja zgoniška občina.
Na krajši slovesnosti je spregovorila županja Tamara Blažina - med drugimi so bili prisotni tudi župani Devina-Nabrežine, Re-pentabra, Doline, Milj in predsednik Gorske skupnosti - in se zahvalila za hud, ki ga vi-
nograndiki vlagajo v kakovostno proizvodnjo. Odbornik za kmetijstvo Rado Milic pa je podal obračun vinogradništva v občini, ki pridela letno 2.000 hektolitrov vina.
Poleg same pokušnje vina in kmečkih proizvodov ter pristne domače hrane v kioskih so na sporedu tudi športna srečanja, glasbeni program in ples, pa tudi ogled likovnih del in fotografskih posnetkov otrok zgoniške občine, (foto KROMA)
decembra 2050. Družba bi prevzela skrb za odvažanje in uničevanje mestnih odpadkov ter za Ciš-toCo v vseh ozirih, ki jih danes pokriva občinska smetarska služba. Poleg občinskega osebja bi prevzela tudi opremo, s katero razpolaga danes Občina Trst, ter najela bi tudi poslopja, ki so že danes na razpolago za to službo -vse to po ustrezno določenih cenah. Tržaški občinski svet bi vsekakor ohranil pravico do nadzora službe, kakor tudi pravico določanja višine smetarskega davka oziroma pristojbine.
Po Nerijevem poročilu se je zaCela splošna razprava. Povejmo naj, da je desnosredinska opozicija hotela celotno obravnavo te problematike prenesti
na kasnejši Cas, a da so bili njeni predlogi v tem smislu zavrnjeni. Kot je pozneje dokaj jasno priznal svetovalec NZ Šerpi, je desna sredina v nekakšni zadregi, saj se že dalj Časa v različnih oblikah protivi privatizaciji, pa Čeprav proti njej nima načelnih oziroma ideoloških zadržkov. Nasprotovanje naj bi bilo posledica oholosti, ki naj bi jo občinska uprava pri zadevi pokazala.
Omenimo naj, da se je sinočnja seja tržaškega obcinskaga sveta pričela s komemoracijo policista Vincenza Raiole, ki je padel med opravljanjem svoje službe v Milanu in so ga včeraj pokopali v Trstu. O njegovem liku sta govorila svetovalca Drabe-ni (LpT) in Porro (NZ).
POSTA / DEŽELNI ŠOLSKI URAD
Slovenski naslov na pismu je bil poštarju neznan...
©fB
*6 60
A. R.
PEZE
TRG SAN
F S.PsWX<>J©
3AX)0'T5\
Pred nekaj dnevi se je poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia v parlamentarnem vprašanju notranji ministrici Rosi Russo Jervolino zavzel za to, da bi italijanski obmejni policisti obvladali slovenski (in srbohrvaški) jezik. Podobno bi moralo obveljati tudi za poštarje. To lahko pošteno zapišemo po dogodku, ki mu je bila priča slovenska vzgojiteljica v preteklih dneh. Solnica je poslala na Deželni šolski urad prošnjo za dodehtev štipendije za poklicno izpopolnjevanje v Sloveniji. Na priporočeno pismo je napisala naslov v slovenščini, kraj pa je napisala dvojezično (Trg S. Antona - P. S. Antonio 6).
Nekaj dni kasneje so ji po pošti vrnili dopis. Naslov je bil prekrižan, na hrbtni strani pa je bilo napisano zakaj: »Iirepe-ribile. Non risulta su cassetta e campanelli.«
V preteklosti smo že pisali, kako so pismonoše dobro vedele, kam naj ponesejo dopise z naslovi v angleščini, medtem ko so dopise v slovenščini vračali odpošiljatelju. Praksa se očitno ni spremenila.
Bosanski državljani v Italiji bodo lahko volili po pošti
Ob volitvah v Bosni bodo bosanski državljani, ki prebivajo v Italiji, lahko svoj glas oddali po pošti. V pokrajinskem volilnem uradu na prefekturi bodo vse do 10. julija na razpolago obrazci za registracijo volilcev, nudili pa bodo tudi vsa potrebna navodila. Izpolnjene obrazce bodo zainteresirani morali poslati na dunajski urad za volilce v tujin (O.C.V.) - poštni predal OCV OF 529. A-1041 Dunaj, k3' mor jih morajo dostaviti do 10. julija. Volilni urad na pre fekturi bo odprt od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure.
Demonstracija proti odhodu kopenskih sil na Madžarsko
Tržaški permanentni odbor za mir in sožitje bo jutri P1'10, dil demonstracijo proti odhodu italijanskih kopenskih si na Madžarsko, kjer so predvidene vojaške vaje Nata. F mnenju odbora pa se ni mogoCe znebiti občutka, da Sr. dejansko za pripravo na morebitni poseg v JugoslaviLj Zbirališče bo ob 14. uri na openski tramvajski postaji. ° koder bo manjši sprevod krenil do openske železni8 postaje, kjer bo ostal do okrog 16. ure (italijanski vo) namreč odhajajo na pot z vlakom). Odbor vabi tudi drug mirovne odbore v deželi, da bi se jutri aktivirah in za^° j0 vili prisotnost na vsaki od postaj, mimo katerih bo peljali vojaški vlaki.
____POKRAJINA / NA ČETRTKOVI SEJI_
Codarin omejevalno o zaščitnem zakonu
Pokrajinski svet zavrnil resolucijo opozicije o čimprejšnjem sprejetju zaščitnega zakona
NA TRGU UNITA / ODPRLI KNJIŽNI SEJEM
Vrsta prireditev za razvoj kulture
Tržaška knjigarna bo danes predstavila dve knjigi - Prisotna tudi Glasbena matica
Pokrajinski svet je na četrtkovi seji zavrnil resolucijo opozicije o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, obenem pa je odobril - kot resolucijo - povsem omejevalno stališče predsednika pokrajine Renza Codarina do slovenske manjšine.
Seja je bila sploh šolski primer o odnosu tržaške desnice do slovenske narodnostne skupnosti. Zgodilo oe je sledeče.
Svetovalci opozicije so 15. aprila 1997 (!) vložili resolucijo, v kateri so pozivali Pokrajino, naj poseže pri italijanski vladi, pristojnih ministrih in pri predsednikih poslanske zbornice in senata, da bi »pospešili parlamentarno pot zakonskega predloga o pravični zaščiti slovenske narodnostne skupnosti.«
Po dolgem čakanju je bila resolucija vključena na dnevni red pred dvema mesecema, predsednik Codarin pa je vsakič prenesel razpravo na naslednje seje, ker naj bi ne razpolagal s potrebnimi informacijami.
V četrtek je Codarin končno odgovoril in dejansko ponovil tisto, kar je bil izjavil 30. novembra lani na avdiciji pred poslansko komisijo za ustavne zadeve. Stališče je bilo zelo omejevalno, saj nakazuje možiiost preproste »ureditve vse obstoječe normative, ki ščiti slovensko manjšino.« Morebitna razširitev sedanje ravni zaščite bi bila le povod za zaostrovanje konfliktnih situacij med obema skupno-stima, je razsodil predsednik Codarin, ki se je nato zavzel za princip recipročnosti, pri čemer je omenil vrnitev nepremičnin tisočim istrskim beguncem. Ob koncu je poudaril, da bi bilo treba raven zaščite sto-
pnjevati glede na število ter na zgodovinske in družbene razsežnosti jezikovne manjšine; poleg tega bi bilo treba izpustiti iz zaščitnega zakona vsa specifična določila, ki jih ni nihče zahteval ali pa so presežena z odobrenimi sporazumi, za finančno kritje zakona pa bi morala poskrbeti izključno država.
Tak odgovor je izzval zelo kritične posege predstavnikov opozicije. VVillj Mikac (LD)) je izjavil, da je opozicija predstavila resolucijo le z namenom, da bi pokrajina podprla zahtevo po čimprejšnji odobritvi zaščitnega zakona, ni pa hotela spodbuditi razprave o vsebini in kakovosti zaščitnih norm. Igor Gabrovec (LD) je poudaril, da je predsednikovo stališče skrajno omejevalno in mestoma zaničevalno. Naglasil je, da predstavlja Masellijev zakon minimalno platformo, pod katero slovenska manjšina ne more pristati. Primerjal pa je tudi položaj slovenske manjšine z zaščito, ki jo uživa italijanska manjšina v Sloveniji ter - glede recipročnosti, ob katero se je obregnil Codarin -poudaril, da Masellijev zakon ne predvideva zajamčenega zastopstva v izvoljenih organih, kar pa velja za italijansko manjšino v Sloveniji, ne glede na manjše število njenih pripadnikov. V razpravo je posegel tudi. svetovalec stranke Slovenske skupnosti Vladimir Vremec, ki je tudi zavrnil omalovaževal-na stališča presednika Codarina do zaščite slovenske manjšine.
Pokrajinski svet je resolucijo zavrnil: zanjo je glasovalo 9 svetovalcev opozicije, proti pa 10 svetovalcev večine. Desna sredina je na-
to predložila svojo resolucijo o zaščitnem zakonu, ki je v bistvu povzemala poprejšnje Codarinovo izvajanje. VVillj Mikac je ostro ožigosal tako početje, saj niso imela predsednikova stališča nobene zveze z resolucijo opozicije, ki je le želela izzvati »zanimanje« pokrajine za zaščitni zakon. Ko je predsednica pokrajinskega sveta Marucci Vascon postavila resolucijo večine na glasovanje, so svetovalci opozicije protestno zapustili sejno dvorano. Resolucija je bila tako odobrena z 10 glasovi večine in enim nasprotnim glasom (svetovalca opozicije, ki mu ni uspelo pravočasno iz dvorane). Vprašljivo pa je, ali je tako odobrena resolucija sploh veljavna, saj je bila seja ob glasovanju (11 prisotnih na 24) nesklepčna.
Včeraj so odprli na Trgu Unita že tradicionalni knjižni sejem »Od Gu-tenberga do laserja«, ki ga organizirata Tržaška občina ter Trgovinska zbornica in je prišel do četrte izvedbe. Prireditev so uradno otvorili predstavniki javnih oblasti in institucij, ki so povedali, da je letos prisotnih skupno 29 knjigarn in založnikov, tudi izven tržaške pokrajine.
Gre za pomembno pobudo, v kateri se prepletajo kultura, trženje in turizem. Važno je razširiti kulturo branja knjig, spomnili so se tudi Ful-via Tomizze. Poleg zajetnega izbora knjig, ki so na voljo obiskovalcem pri številnih stojnicah, bo v okviru sejma tudi vrsta vzporednih prire-
ditev, kot so predstavitve knjižnih novosti, vz-gojno-ludična srečanja za mlade, plesni in glasbeni nastopi, operete,
sejem pa karakterizirajo tudi informatika in nove multimedialne tehnologije. Prireditev je stopila v živo že včeraj zvečer s srečanjem, na katerega so povabili sedem ne-tržaških piscev, ki bodo v dveh dneh napisali zgodbe na tržaško temo.
Na sejmu sodeluje tudi Tržaška knjigarna, ki bo že danes zvečer organizirala predstavitev dveh knjig. Ob 19. uri bo na vrsti prevod Prešernovih poezij Giorgia Depan-gherja, ki ga bodo predstavili Marija Pirjevec, Marino Vocci in Ace Mer-molja, ob 20. uri pa bo govor o jami Skilan, ki jo je pri Bazovici odkrila jamarska skupina »C. Debeljak«. Knjigo Bogdana Kladnika Okus teme (Sa-pore di tenebre) bosta predstavila Giorgio Nicon in Sergio Dolce, sledilo bo predvajanje diapozitivov.
V okviru sejma, ki bo trajal do 6. junija, bo v torek ob 20. uri nastopil harmonikarski kvintet Glasbene matice, (ag)
NOCOJ
VSKK o liku Fulvia Tomizze
Diomira Fabjan Bajc in Ivo Selj o pisatelju
Zaključuje se šolsko leto in s tem tudi letošnja sezona Slovenskega kulturnega kluba. Nocoj bo na vrsti zadnje predavanje, pozneje bo na vrsti samo še zaključni večer z obračunom sezone in družabnostjo.
Zadnji večer v sezoni bo Slovenski kulturni klub posvetil osvetlitvi lika in dela pisatelja Fulvija Tomizze, ki nas je pred kratkim zapustil, za seboj pa pustil neizbrisno umetniško, kulturno in človečansko sled. Tudi zaradi njegovega izjemnega doprinosa po eni strani k italijanski literarni zapuščini, po drugi pa širjenju poznavanja našega naroda in naše manjšine v širšem kulturnem prostoru, je nujno, da ga spoznajo mladi dijaki in študentje, še prav posebno pa tisti, ki se bodo čez kak teden spopadli z novo maturo.
Prav maturantom posebej priporočamo, da nocoj ob 19. uri prisluhnejo predavanju, ki ga bo v Peterlinovi dvorani v Ulici Doni-zetti 3, imela profesorica Diomira Fabjan Bajc (in ne, kot je bilo pomotoma objavljeno, Ivo Selj). Predavateljica bo predstavila pisateljevo delo in glavne poteze Tomizzove osebnosti in ustvarjalnosti. Ivo Selj, ki je pisatelja spoznal v zvezi z romanom Frančiška, in potem do konca ohranil z njim prijateljske stike, pa bo podal osebne spomine nanj.
Lučka Susič
Glasbena malica: Štoka in Kralj pri
vladnem komisarju
Vladni komisar in tržaški prefekt Michele De Fei§ je včeraj dopoldne sprejel predsednika Glasbene matice Draga Štoko in ravnatelja Bogdana Kralja.
Po daljšem in poglobljenem razgovoru o žgoči problematiki osrednje slovenske glasbene ustanove in o nujnosti njenega finančnega kritja tudi v vidiku pričakovane ustanovitve samostojne sekcije slovenske glasbene šole, je vladni komisar zagotovil svoje takojšnje posredovanje pri osrednjih in krajevnih pristojnih oblasteh, da se vprašanje GM pozitivno reši v korist celotnega prebivalstva dežele Furlanije-Julij-ske krajine.
Na Proseku koncert pobratenih pevskih zborov
V Kulturnem domu na Proseku bo nocoj, ob 20. mi 27. srečanje pobratenih pevskih zborov z Gorenjske, Posavja, avstrijske Koroške in Tržaškega.
Tri države, štirje zbori, ki jih že 26 let zaporedoma druži slovenska pesem, gotovo predstavljajo edinstveni primer v slovenskem kulturnem prostoru. Prav zaradi tega vlada za to srečanje vedno več zanimanja med pevci, kot tudi poslušalci in tako bo verjetno tudi nocoj na Proseku.
Zbori iz Stražišča pri Kranju, Brežic, Železne Kaple na avstrijskem Koroškem in »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela bodo zapeli vsak po tri pesmi. Spored bo sklenil nastop združenih zborov. Nekaj nad sto pevcev pod vodstvom zborovodij, ki se bodo izmenično vrstili ob vsaki pesmi, bo zapelo pet pesmi, ki govorijo o značilnosti krajev, iz katerih zbori prihajajo. Ljubiteljem zborovskega petja se obeta prijeten večer, (b.r.)
Naravovarstveniki o možni preureditvi Starega pristanišča
Kako preurediti območje Starega stanišča? To vprašanje je že dalj č; središču pozornosti krajevnih ja Upraviteljev, pa tudi raznih stroko združenj oziroma neformalnih krc Kot znano, se zanj zanimajo podjel ki so se združili v organizacijo Prihodnosti, v tržaških znanstvenih §ih se je pojavil predlog, da bi tamka Ulestili Science center, tržaška obči Uprava je pred nedavnim izdelala s uice, ki naj bi jih pristaniška obast i tevala pri izdelavi pristaniškega re] oljskega načrta itd. In tako so se to Uaravovarstvene organizacije ACLI-. ^erdi, Caput Adriae, Italia Nostra, Za okolje in WWF odločile, da zavza brdi same stališče do tega vprašanja.
Na skupnem srečanju so se nji Predstavniki zavzeli za to, da bi pri ]
-'»v uc, jSk.1 iničiju čutu iti kluiioJnu vre ua bi bilo celotno območje čim bc ftppno meščanom in obiskovalcerr 1 bil avtomobilski promet v 0Uiejen, da bi to območje povezali sUni deli tržaškega nabrežja od kop
Tl 1____V 1	11 s, 1
javnimi prevozi, in to tudi po mor avovarstveniki tudi menijo, da bi Pristanišče lahko raztegnili na ol uriaterminal.
V Devinu predstavitev romana in albanske manjšine
Četrtkov literarni večer v Skladišču soli v Devinu (in sedežu Združenja Musiči Artis) je zaključil niz srečanj, ki sta jih Krožek '91 in Kulturni krožek Istria priredila v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina v okviru pobude Odprte meje. Rdeča nit, ki je povezovala ta srečanja, je bilo vprašanje sožitja, multikulturnih in interkulturnih dialogov. Častni gost večera je bil pistatelj Carmi-ne Abate, ki je predstavil svojo zadnjo knjigo ”La moto di Scanderbeg", ob njem pa še pisateljica in eseistka Patri-zia Vascotto, prof. Michele Gangale, igralec Giacomo Anderle ter glasbenik Luciano Older.
Večer je bil priložnost za spoznavanje albanske manjšine, ki živi v južni Italije od 15. stoletja dalje. Carmine Abate ter bivši predsednik Krožka '91 Michele Gangale pripadata namreč tej dokaj nepoznani manjšini, ki šteje danes približno sto tisoč pripadnikov.
Pred začetkom večera se je predsednica Krožka '91 Amora Gabrovec Kobau spomnila pisatelja Fulvia Tomizze, ki je bil med med ustanovitelji krožka Istria. Rečeno je bilo, da je rahločutni pisatelj in umetnik Tomizza s svojimi deli zgradil most kulturnega in človeškega sožitja med tukaj živečima narodoma ter s tem prispeval k postavitvi pomembnih temeljev za mirnejšo bodočnost, (igb)
JUTRI / PODPISI NA POZIVU
Sekcije Levih demokratov odprte proti terorizmu
Stranka Levih demokratov, ki je te dni pod udarom rdečega terorizma, se namerava zelo odločno zoperstaviti tistim, ki hočejo pahniti državo v vzdušje nasilja in terorizma. Zato bodo jutri dopoldne odpte vse sekcije stranke, kjer bodo zbirali podpise pod pozivom za mir in demokracijo. V sedežih stranke, ki bodo odprti od 10. do 13. me, bodo na razpolago javnosti predstavniki Levih demokratov: tako bo v Miljah v Ul. S.Gio-vanni 4 pokrajinski tajnik Stelio Spadaro, v kriškem Ljudskem domu podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, pri Sv. Jakobu v Ul. della Guardia 44 deželni svetovalec Bruno Zvech, v osrednjem sedežu v Ul. S.Spiridione 7 občinski svetovalci Giorgio De Rosa, Mario Andolina in Salvatore Ambrosio, na Rocolski cesti 79 občinska svetovalka Stefania Japoce in deželni blagajničar Gianni Torrenti, v Skednju v Ul. S.Lorenzo in Selva 4 občinski svetovalec Fabio Omero in rajonski svetovalec Diego Lo Presti, na Opčinah na Brdini pokrajinski svetovalec Dino Fonda, v Ljudskem domu na Trebčah deželna glasnica Levih demokratk Ondina Ceh in rajonski svetovalec Aleksander Kalc, v Nabrežini pa občinski svetovalec Girogio Depanger in pokrajinski svetovalec Igor Gabrovec.
Poziv stranke, na katerem bodo zbirali podpise občanov, izhaja iz umora Massima D’Antone in atentatov na sedeže LD in CGIL, s katerimi hočejo zaustaviti napredek v smeri uveljavljanja resnosti države, ki jo vodi levosredinsko zavezništvo in si prizadeva, med drugim, tudi za uveljavitev pravičnega miru na Balkanu. Vprašanje je še posebej občuteno v naši deželi, kjer so se že večkrat pojavile najbolj zastrašujoče kratice terorizma, in tudi v Trstu, kjer so izvedli več akcij, med katerimi tudi atentat na sedež vojske.
NOVICE
Upokojenci na manifestaciji proti novemu terorizmu
Kar trije avtobusi bodo danes odpeljali iz Trsta na vsedržavno manifestacijo proti terorizmu in za demokracijo, ki jo prirejajo sindikati Cgi, Cisl inUilv Bologni. Sodelovanje pri manifestaciji je priredil sindikat upokojencev Spi-Cgil kot konkretni znak starejše generacije, da ne bo dovolila, da se Italija povrne v temna leta terorizma in da zavrača vsak poskus, da bi zaustavili proces sožitja in demokratizacije države.
Volaričeve litanije in Marijine pesmi v Devinu
Župnija Devin bo nocoj ob 20. uri priredila v devinski cerkvi ob zaključku letošnjih šmarnic sklepno slovesnost s petjem Lavretanskih litanij skladatelja Habroslava Volariča. Pobožnost se bo zaključila s krajšim koncertom Marijinih pesmi, ki jih bo izvajal devinski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Hermana Antoniča.
Maročan za zapahi
Mlad Maročan, 27-letni E.M. M.A., je pregloboko pogledal v kozrec, alkohol mu je ob vročini na cesti očitno nekoliko zasenčil um in je začel nadlegovati avtomobiliste na križišču med ulicama Rismondo in Battisti, kjer je čistil vetrobranska stekla. Se posebno je bil nadležen do tistih, ki niso želefi njegovih uslug. Posegla sta mestna redarja, ki sta spet vzpostavila red. Kazalo je, da je primer rešen, a ko sta pisala zapisnik, se je tujec nenadoma pognal proti njima in se ju lotil s spetmi in brcami. Zaustavila sta ga, Maročan pa je z glavo skušal udariti ob tla in v bližnji steber javne razsvetljave. Odpeljali so ga na sedež, vendar ga nikakor niso mogli pomiriti, tako da so obvestili dežurnega sodnika, ki se je odločil za njegovo aretacijo.
MAVHINJE / V FABCEVI OSMICl
Osmičarska ponudba in kultura
Stalna zbirka fotografij Maria Magajne o življenju na Krasu
Prijeten Četrtkov veCer v Fabcevi osmici v Mavhinjah. V prostorih, urejenih iz prejšnje stanovanjske hiše z ohranitvijo starih arhitekturnih kraških značilnostih, so gospodarji s smislom za povezovanje osmicarske ponudbe s kulturo, uredili stalno razstavo Magaj-novih fotografskih povečav pretežno na tematiko vinogradništva in vi-
narstva in delno na tematiko nekdanjih nabrežin-skih in kriških ribičev ter kraške stavbne arhitekture. Da pa bi dogodek še bolj poudarili, so v goste povabili še mešani pevski zbor Kulturnega društva Igo Gruden iz Nabrežine, ki je družabni večer popestril s svojim petjem narodnih in tudi priložnostno veselih melodij, pa seveda z voščili
»Na mnogaja Ijeta« Mariu v Čast.
Povabljeni gostje in številni obiskovalci osmice so tako ob dobri domači beli in rdeCi kapljici in domačih dobrotah prišli na svoj račun tudi s kulturnim užitkom.
Vsekakor lep primer, kako se da koristno povezati tradicijo z živim utripom današnjega Časa. (jk)
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
29.	maja 1999
MAKS
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.43 -Dolžina dneva 15.22 -Luna vzide ob 19.49 in zatone ob 5.14
Jutri, NEDELJA,
30.	maja 1999
SV. TROJICA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,5 stopinje, zračni tlak 1024 mb narašča, veter 11 km na uro severozahodnik, vlaga 74-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,5 stopinje.
; :	LEKARNE
Od ponedeljka, 24. do sobote, 29. maja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 (tel. 040 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002).
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
Malka in Ivan
praznujeta danes 50 let skupnega življenja.
Sorodniki, prijatelji in znanci
jima pošiljajo iskrene Čestitke,
Ana in Jolka se zahvaljujeta za vse, kar sta ju poučila pod domačo streho.
Danes stopata v skupno življenje
Laura in Boris
Vso srečo jima iz srca želimo
vodstvo in kolegi SDGZ-Servis.
Andrej in Alessia
danes
novoporoCenca!
Vso srečo na novi življenjski poti jima želijo starši Granier in Rudež
In barCica je zaplavala, na 50. valu se ustavila,
...naj ti piha veter sreče, naj ti »cima« z rok ne uteCe!
Vse najboljše
Alexi
vsi Bezinovi
19.30	do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije. Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
H ČESTITKE
Danes se sreCa z Abrahamom ALEKSIJ BE-ZIN. Da bi še naprej užival v mirnem morju in dobrem vetru, mu želijo Barbara, Boris, Lizi in Sandro.
KINO
ARISTON -	20.00,
22.30	»La balia«, r. Marco Bellocchio, i. Maya Sansa, Fabrizio Bentivoglio, Va-leria Bruni Tedeschi.
Ob 21.45 srečanje z režiserjem M. Belloc-chiom in igralko M. Sansa.
EKCELSIOR - 18.25,
20.20,	22.15 »Letters from a killer«, i. Patrick Sway-ze.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 18.00, 20.00, 22.00 »Harem suare« r. Serzan Ozpetek, i. Marie Gillain, Alex Descas, Lucia Bose.
AMBASCIATORI -15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Matrix«, i. Keanu Ree-ves.
GIOTTO MULTISALA
1	(Ulica Giotto 8) - 16,00,
18.00,	20,05, 22.15 »Ed tv«, r. Ron Hovvard, i. Eli-sabeth Hurley.
GIOTTO MULTISALA
2	- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Tera-pia e pallottole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Tre amici, un matrimonio e un funerale«, i. Gwyneth Paltrovv.
NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50,	20.00,	22.15
»Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes. NAZIONALE 4 - 15.30,
17.00	»A bug’s life«, risani film; 18.45 20.30, 22.20 »Goodbye lover«, i. Don Johnson, Patricia Arquet-te. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Carlotte al sado party«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.00,
18.00,	20.00, 22.10 »8 mm - Delitto a luči rosse«, i. Nicolas Gage, Anthony Heald. Prepovedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Divorcing Jack«, r. David Caffrey, i. Robert Carlyle.
J PRIREDITVE
GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO danes, 29. maja, ob 20. uri, v Babni hiši - Ricmanje. Mladi gojenci se bodo predstavili v komornih skupinah. Sodelujejo: cicibani, trobilna skupina in mladinski pihalni orkester.
KD SKALA iz Gropade
vabi na zaključno prireditev motoricno-plesne šole ob prijetni spremljavi vaških harmonik, ki bo danes, 29. maja ob 19.30 v društvenih prostorih.
UCENCI IN UČITELJICE osnovne Sole Albert Sirk iz Križa ponosno obveščamo, da praznujemo letos 30-letnico poimenovanja šole. Obletnico bomo proslavili v sodelovanju z vaškimi društvi in z otvoritvijo razstave del vaških umetnikov, jutri, v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri z zaključno prireditvijo v sodelovanju z otroškim vrtcem. Obe prireditvi bosta v Kulturnem domu Albert Sirk. Prisrčno vabljeni!
KONCERTNA POBUDA ROJAN vabi na KONCERT, ki bo jutri, v nedeljo, 30. maja v cerkvi v Rojanu ob 17. uri. Nastopili bodo: zamejska organista Andrej Pegan in Stefane Bembi, Primož Malavašič organist-diplomat na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sopranistki Tamara Stanese in Nataša Gregori, Gojenka Glasbene matice v Trstu Valentina Bembi - viola . Na sporedu bo tudi prva izvedba Psalma št. 113, ki ga je za orgle in dva soprana uglasbil Andrej Pegan.
SDD JAKA STOKA Prosek-Konotovel v sodel-vanju z ZSKD in RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI KRAS vabi na premiero mladinskega muzikala Svetlane Makarovič SHOW STRAHOV jutri, v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku (režija Suzi Bandi, glasba Tom Hmeljak, ples Ivana Ban).
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI in MLADINSKI KROŽEK S PRO-SEKA-KONTOVELA pod pokroviteljstvom pokrajinskih združenj VZPI-ANPI ANED in ANPPIA prirejata proslavo ob 55. obletnici obešanja desetih talcev na travniku blizu proseške železniške postaje, jutri, v nedeljo, 30. maja ob 11. uri. Slavnostna govornika: tovariš Mario Bettoli - podpred-sednk pokrajinskega odbora ANPI iz Pordenona in elan vsedržavnega sveta ANPI in tovarišica Nadja Debenjak - Solnica in podpredsednica Deželnega zavoda za pedagoško raziskovanje in eksperimentiranje. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MoPZ Vasilij Mirk in Amaterski oder Jaka Stoka s Proseka-Kon-tovela. Napovedoval bo Matjaž Rustja.
3 SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je na tržaškem šolskem skrbništvu razobešen seznam sledečih izčrpanih lestvic: 013A Kemija in kemijska tehnologija, 020A Mehanske vede, 034A Elektro-
nika, 035A Laboratorij mikrobiološke tehnologije in lestvice za podporni pouk za prizadete dijake. Rok za vključitev v omenjene lestvice zapade 30. junija 1999, istega dne zapade tudi rok za predstavitev prošenj za poučevanje glasbenega instrumenta na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda v Trstu.
DTTZG Žiga Zois namerava v šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, Ce v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in Ce bi bilo za to tudi dovolj interesentov. Večerna Sola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili študij na katerikoli višji srednji šoli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka. Interesente vabimo, da do 10. junija 1999 kontaktirajo tajništvo zavoda, in sicer vsak dan, od 9. do 13. ure na tel. 040/567144 ali 54356.
s_____________IZLETI-
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU, ZVEZA VOJNIH INVALIDOV	in
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščajo udeležence izleta v Vipavsko dolino in Trnovski gozd, da je odhod avtobusa, jutri, v nedeljo,
30.5.,	ob 8. uri s Trga Oberdan (Deželna palača) in ob 8.15 z Opčin (Prosvetni dom).
PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in prijatelje jutri, v nedeljo, 30. maja na motociklistični izlet v Benečijo. Za vpisnino in informacije tel. 0335-5268055 (Mitja). Odhod ob 9. uri iz Bazovice.
SK BRDINA obveSCa. da je Se nekaj prostih mest za izlet v Garda-land, ki bo v nedeljo, 6. junija z odhodom ob 5. uri pred barom Centrale na Opčinah. Cas vpisovanja Se v torek, 1. junija od 20. do 21. ure. Za informacije pokličite na tel. 040-225804 ali 040-327284.
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Villa Vicentina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Po-
drobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. St 040-228050. Vabljeni tudi nečlani.
KRUT prireja 7-dnev-no križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30.
RICMANJE / BABNA HIŠA
Nocoj zaključna produkcija gojencev glasbene šole
Danes ob 20. uri bo v ricmanjski Babni hiši Zaključna produkcija mladih gojencev Glasbene šole Pihalnega orkestra Ricmanje. Kot je že v navadi, se bodo otroci in mladoletniki predstavili v različnih komornih skupinah s prijetnimi melodijami, oziroma priredbami.
Pod mentorstvom razrednih učiteljev in pedagogov se bodo predstavili bodisi uCenci prvih letnikov pripravnice kot oni, ki so že na ministrskih programih. Sodelovali bodo vsi razredi pihal, trobil in tolkal ter tri skupine, ki so že vrsto let aktivni del glasbene šole in sicer: cicibani, trobilna skupina in Mladinski pihalni orkester. Cicibani so uCenci vseh najnižjih razredov, ki po dokončanem prvem učbeniku začenjajo skupinsko vaditi enkrat tedensko, letos pod mentorstvom profesorice Francesce Moretti. Trobilna skupina, ki jo vodi profesor Flavio Sgubin, je ponovno zaživela pred tremi leti z mladimi elani Glasbene šole v sledečem sestavu: štiri trobente, rog, pozavna in euphonium. Nastopali so po raznih breških vaseh in v mestnem središču ter želi med publiko izredno odobravanje. Za to priložnost so pripravili nov program, ki sega tudi po modernih ritmih in bo kar prava poslastica za ljubitelje trobil.
V letošnjem šolskem letu je šolski orkester, ki je deloval v sklopu Glasbene šole pod vodstvom profesorja Marina MarsiCa, dobil novo ime, in sicer »Mladinski pihalni orkester« ter prešel pod mentorstvo profesorja Flavia Sgubina. Spremenil se je tudi repertoar, saj so gojenci prerasli zastavljene učbenike in želja po modernih ritmih in zahtevnejših skladbah je bila tako lahko potešena.
---------------------------—------------------------ PITS02
plT STO|»
- SESLJAM 27/1 Državna cesta 14 (bivši Cimadori)
pooblaščena mehanična delavnica BBEtn / prodaja / servis Novi upravitelj Peter Vodopivec vabi vse na
OTVORITEV
danes, 29. maja, od 17. ure dalje.
podzastopstvo koncesionarja AUTO ČAMPO MARZIO
^ PRAZNIK ČEŠENJ 1999
SPORED:
danes, v soboto, 29. maja
ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Status symbol; jutri v nedeljo, 30. maja ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra s Proseka, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet;
v ponedeljek, 31. maja
ob 17. uri odprtje kioskov,
od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet.
M0PZ VASILIJ MIRK PR0SEK-K0NT0VEL v sodelovanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
priredi
' 27. SREČANJE ŠTIRIH PEVSKIH ZBOROV
danes, 29. maja ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku
Sodelujejo zbori: MePZ KUD BREŽICE,
MePZ ZARJA - Železna Kapla (Avstrija), MePZ SVOBODA - Stražišče pri Kranju
I?3 OBVESTILA
SD VESNA vljudno vabi elane in simpatizerje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v prostorih doma Alberta Sirka, danes, 29. maja 1999 ob 20. uri.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Doni-zetti 3, vabi danes, 29. maja, ob 19. uri na zadnje predavanje v tej sezoni: prof. DIOMIRA FABJAN BAJC bo predstavila lik in delo pisatelja FULVIA TOMIZZE. Osebne spomine nanj bo podal IVO SELJ. Vabljeni vsi, posebej priporočamo maturantom.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst-Gorica-Videm sklicuje II. kongres in 33. redni občni zbor, ki bo danes, 29. maja 1999 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ri-creatorio 1) ob 13.30 v Prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju.
Pozor, pozor! ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST Prireja danes, 29. maja, Zadnjo sobotno zabavo. Obiskal nas bo Čarodej Ghibli. Čakamo te na sedežu TPK Sirena, ob 15. Uri. Pridi!
OBČNI ZBOR KOSO-
VELOVCEV - Odbor skupnosti borcev 19. SNOUB Srečka Kosovela vabi vse borce in svojce na OBČNI ZBOR, ki bo danes, 29. maja, ob 10. uri v veliki sejni občinski dvorani v Sežani.
TABORNIKI RMV v sodelovanju s frizerskim salonom Cecilia prirejajo danes, 29. maja ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu SPOZNAVNI VEČER PRIČESK. Vsi toplo vabljeni!
KULTURNI VEČERI
ob priliki razstave KO BO CVETEL LAN na dvorišču sedeža Konzorcija vin Kras v Repnu: danes, 29. maja, ob 20.30 predvajanje posnetkov prvih Kraških ohceti (1968,	1969,	1971).
Vljudno vabljeni!
KRUT obvešča elane, da razpolaga Se z dodatnimi 20. mesti za letovanje v Verudeli (PulaJ, od 10. do 19.7.1999 (druga izmena). Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja od 29. maja do 6. junija PRAZNIK TISKA NA TRGU HORTIS. Program: Danes, 29. maja, ob
18.30	uvodni govor: Fau-sto Sorini, Igor Canciani;
OBČINA ZGONIK 35. RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELI ZGONIK
Danes, 29. maja
°b 9. uri mednarodni balinarski turnir SK Kras : VI. pokal Krasa (finale ob 18. uri),
°b 16. uri mednarodni turnir v moškem in žei rokometu za V. pokal Krasa,
°b la. uri odprtje kioskov,
°b 19. uri finalna tekma v ženskem rokometu v Zgoniku,
°b 20. uri finalna tekma v moškem rokometu v Zgoniku,
°d 20.30 do 1. ure ples ob zvokih ansambla Za kvintet
Jutri,v nedeljo, 30. maja
16. uri odprtje kioskov,
■‘O. uri nagrajevanje likovnih izdelkov m : skih posnetkov o naravi otrok iz vrtca in o š°l zgoniške občine v organizaciji KRD Dom nagrajevanje vinogradnikov,
20.30 do 24. ure ples ob zvokih ansambli kvintet
v Ponudba tipične domače hrane
Sak dan so vam na ogled likovni izdelki in fo P°snetki o naravi otrok iz vrtca in osnovnih niske občine v organizaciji KRD DOM BRISCIKI
Zagotovljen parkirni PROsr
Vabljei
SKD JAKA ŠTOKA
Mladinska skupina	___
v sodelvanju z
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI KRAS Svetlana Makarovič
SHOW STRAHOV
mladinski muzikal Režija Suzi Bandi Glasba Tom Hmeljak
Ples Ivana Ban	.
jutri, v nedeljo, 30. maja,
ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
AVuA GLASBENA SOLA
PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE
Vabimo te, da prisluhneš našim mladim gojencem na
ZAKLJUČNI PRODUKCIJI
ki se bodo predstavili v različnih komornih skupinah Sodelovali bodo:
CICIBANI, TROBILNA SKUPINA IN MLADINSKI PIHALNI ORKESTER danes, 29. maja 1999, ob 20. uri, v Babni hiši - Ricmanje	pr^ku^mo TE!
glasba s skupino Maria del Carmen y su son Gubano. Jutri, v nedeljo, 30. maja, ob 18.30, srečanje s Časnikarjem Fulviom Gri-maldijem, glasba s skupino Expander. Ponedeljek,
31.	maja, ob 20. uri igra ansambel Bailando. Torek, 1. junija, ob 18.30 debata na temo: Imperializem in neokolonializem v Evropi; koncert skupine Paolo Paolin e i Roc-ciosi. Sreda, 2. junija koncert s skupinami Mo-ron Brothers, GPV, Rudi Mentali. Četrtek, 3. junija glasba s skupino Blues Rte. Petek, 4. junija, ob
18.30	debata na temo: Umetno oplojevanje in zakon 194, koncert skupine Kil Joy. Sobota, 5. junija: koncert Jose Ste-vens in Bianca Stella Croce. Nedelja, 6. junija: igra ansambel Expander.
KMETIJSKI OBRAT PAROVEL iz Mackolj (tel. 040-231908) vabi vse ljubitelje naših vin in naSega extra deviškega olivnega olja na ogled kleti in torklje v nedeljo,
30.	maja, od 10. do 18. ure, ob priliki mednarodne pobude ODPRTE KLETI - WINEDAY. Letos bomo prvič tudi predstavili malvazijo in olivno olje »Kasher Le-Pesach« proizvedena za židovske skupnosti iz vsega sveta.
KRIŠKA SRENJA obvešča elane, da so na razpolago dovoljenja za odvoz z lastnimi prevoznimi sredstvi posekanih drvi na Babci. Informacije pri odbornikih.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek,
31.	maja ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na okroglo mizo in pogovor z avtorjem ob izidu tržaško-argentinskega romana pisatelja Zorka Simčiča »Človek na obeh straneh stene«. Poleg avtorja bodo na kulturnem večeru sodelovali Se uredniki in literarni zgodovinarji dr. Jože Pogačnik, prof. France Pibernik in dr. Janez Dular.
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIR-GIL SCEK in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita ob izidu knjige dr. Milice Kacin VVohinz »Lavrenčič, Podgornik in Stanger v parlamentu« na predstavitveno okroglo mizo NASI POSLANCI V RIMU 1921-1929. Novo knjigo bo predstavil zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Sodelovali bodo avtorica dr. Milica Kacin VVohinz in urednika ze v prejšnjih letih izdanih zbirk parlamentarnih govorov Virgila Sceka Marko Tavčar ter Engel-berta Besednjaka in Josipa Vilfana dr. Egon Pelikan. Okrogla miza bo v
Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu, v torek, 1. junija ob 20. uri.
SRENJA BOLJUNEC, FANTOVSKA BOLJUNEC, SKD F. PREŠEREN in MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabijo vse vaščane na sestanek za čiščenje vasi ob priliki vaškega patrona in Sagre, v torek, 1. junija ob 20.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
SRENJA OPČINE sklicuje redni občni zbor, ki bo v TOREK, 1. JUNIJA v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri s sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo predsednika o dejavnosti v preteklem letu; 2.) blagajniško poročilo; 3.) stanje upravičenih posestnikov oziroma lastništva pri pose-stvovanih zemljiščih; 4.) razno.
SKD LIPA organizira fotografski natečaj na temo Majski sprehod po Bazovici. Fotografije bomo sprejemali 1., 2. in 3. junija, od 19. do 21. ure, na sedežu društva v Ba-zovskem domu. Vsak udeleženec lahko" odda največ Štiri posnetke za vsako kategorijo (barvna in Crnobela tehnika). Za informacije tel. St. 040^ 226505 in 040-226659.
KD FRAN VENTURINI vabi elane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za Sa-gro. Dela potekajo vsak dan.
TRŽAŠKO POKRAJINSKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV sporoča, da bo v sredo, 2. junija 1999 ob 17. uri v Modri dvorani	sedeža
Združenja tržaških trgovcev na drobno v Ul. S. Nicold 7, predavanje DIABETIS DANES - kako ga preprečiti in zdraviti. Predaval bo diabetolog dr. Francesco Dapas.
FOTOKROZEK TRST 80 vabi elane, ki so prispevali razne dia o Krasu, na srečanje z R. Jagodicem v petek, 4. junija, ob 20.30 v Gregorčičevi.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in založba MLADIKA,vabita v petek, 4. junija na predstavitev knjige Draga Stoke Po prehojeni poti. Predstavitev bo v dvorani Zadružne kraske banke, Ulica Ricreatorio 2 na Opčinah, s pričetkom ob
Frizerski salon
CECILIA
MELCHIONNA
v Boljuncu
tel. 040.228351
Od 1. junija 1999 posluje z novim umikom:
vsak dan
od 9.00 do 17.00 zaprto ob sredah
18. uri. Na predstavitvi bosta poleg avtorja sodelovala Se Časnikar Saša Martelanc in Livij Va-
IptiGiG
PD SLOVENEC Boršt-ZabreZec priredi 29. PRAZNIK VINA v parku Hribenca v Zabrežcu. V petek, 4. junija, ob 19. uri zaključek športnega dne osnovnošolskih otrok didaktičnega ravnateljstva v Dolini, zvečer ples z ansamblom Zamejski kvintet. V soboto, 5. junija zveCer ples z ansamblom Status symbol.
V	nedeljo, 6. junija ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, zvečer ples z ansamblom Status symbol. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov.
DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LET-NICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do
5.	junija, vsak dan, od
10.30	do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30.
MALČKI OTROŠKEGA VRTCA iz Ricmanj toplo vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo,
6.	junija. Urnik: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
SKD VIGRED vabi v nedeljo, 6. junija, ob 18. uri v športno-kulturni center v Zgonik na prireditev VSI SMO PRIJATELJI.
ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH obvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena jutranja smučarska sola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega Števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017.
SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289)
ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ŽAV - Kje?
V	MarijaniSCu na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne Sole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, Cas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi.
ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra,
na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški teCaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
NUJNO IŠČEMO diplomirane bolničarje ali bolničarke. Curriculum pošljite na naslov LA QUERCIA, Corso Italia 10, 34126 Trst.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu išCe tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in po možnosti ruskega jezika. Pisne ponudbe z navedbo curriculuma poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro TAJNIK/TAJNICA.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu išCe uradnika s tehnično usmeritvijo, z opravljeno višjo Solo (po možnosti na DPZIO J. Stefan) z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in po možnosti ruskega jezika. Pisne ponudbe z navedbo curriculuma poslati na Primorski dnevnik, UL Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK.
PRODAM traktor nibi 329 lombardini 24 HP in motokultivator (frezo). Tel. 040-228498.
PRODAM dve klavirski harmoniki, 60 basov, prva z dvema registroma, druga s tremi, generalno uglašene. Tel. 040-228168 v večernih urah.
CE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepremične, pokličite v večernih urah na tel. St. 00386-67-25202.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje na Goriškem išCe tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in po možnosti ruskega jezika in z večletno prakso pri vodenju knjigovodstva. Pisne ponudbe z navedbo »curriculuma« poslati na Servizi aizen-dali, Peric Adriano, Ul. S. Michele 334 - 34170
QoriCa
ZELO UGODNO PRODAM kompletno kuhinjsko pohištvo (kuhinjska omara se lahko razstavi). Informacije na tel. St. 040-421412.
V NAJEM DAJEMO 2 sobi (40 kv.m.) namenjeni za poslovne urade. Za informacije poklicati na tel. St. 040-300826, od 9. do 12. ure.
OMARO v orehovem lesu dim 300 x 60 x 265 cm z dvemi zunanjimi zrcali, notranjimi policami, v odličnem stanju, prodam. Tel. 040-575145 ali 350150.
OMARO z dvemi drsnimi vrati v lakirani beli barvi, dim. 175 x 65 x 260 cm v odličnem stanju, prodam. Tel. 040-575145 ali 3650150.
ZARADI SELITVE prodam pralni stroj Elet-trozeta rabljen 6 mesecev, za 250.000 lir, videokasete Recorder -SLV-E130 AE UHS Sony stare 5 mesecev za
350.000.	Tel. St. 040-212055.
NA KOKOSI smo našli ključe. Lastnik jih lahko dvigne v uradnih urah pri telefonski centrali na Občini Dolina.
PRODAM nov scooter aprilia 50 po zelo ugodni ceni. Tel 040-225297.
LOGOPED je na razpolago ob sredah in četrtkih na Skladu Mitja Cuk -Opčine. Tel. 040-212289.
PSIHOLOG v okviru svetovalnice za vzgojne
in razvojne probleme sprejema na Skladu Mitja Cuk - Opčine ob petkih. Tel. 040-212289.
V PREBENEGU so Ko-
cijančiči osmico odprli, da bi se ga nažrli in kmalu zaprli.
OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci št. 20.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen st. 32. V MAVHINJAH imata
osmico Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi ljubitelji dobre kapljice.
V	SALEŽU št. 61 ima osmico Jožko Škrk.
V	MEDJE VASI ima osmico VValter.
V	PRAPROTU je odprt agriturizem Lupine ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel.: 040-
200848.
OSTROUSKA, Zagradec 1, ima odprt agriturizem ob petkih, sobotah in nedeljah. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek.
PRISPEVKI
V	spomin na drago Lauro Pertot por. Kozina darujeta družini Pertot in Kozina 100.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za TFS Slu ledi.
Ob 50. obletnici smrti nepozabne sestre Gojke daruje Zdenka 50.000 lir za Krut.
Ob 18. obletnici smrti (30.5.1981 - 30.5.1999) Danila Baša darujeta Zena Lucija in hci Anna-maria 25.000 lir za TPK Sirena in 25.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na drago ženo in mamo Sofijo Blaže-vic daruje družina
100.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič, 200.000 lir za SPDT in 200.000 lir za Slovenski dijaški dom.
V	spomin na dragega Edija Peršiča daruje Ma-risa z družino 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Ladija Širco daruje družina Špan (Nabrežina)
100.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Zofijo Košuta vd. Zaccaria in Nazaria Zlatica darujeta Ida in Drago PuriC
50.000	lir za ponatis knjige »Križani v boju za svobodo«.
Olga daruje 50.000 lir za Slovensko dramsko društvo s Kontovela in Proseka.
V	spomin na Darka Švaba darujejo Nadja, Aldo in Martina Pettiros-so 30.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na dragega moža Rudolfa Kriz-mancica, ob 20. obletnici njegove smrti daruje žena Roza 25.000 lir za SKD Lipa in 25.000 lir za mladinski pevski zbor Bazovica.
29. 5. 1991	29. 5. 1999
Laura Pertot por. Kozina
Si nam vedno ob strani.
SVOJCI
Lakotisce, Barkovlje, 29. maja 1999
POEZIJA / DROBCI NA PARKETU ACETA MERMOLJE
»Kako ostati pribit doma in odkrit pod nebom?«
Sedma Mermoljeva pesniška zbirka je nedavno izšla pri ZTT
Zadnja pesniška zbirka Drobci na parketu, ki je izšla pri ZZT-EST v drugi knjižni zbirki Alkimije, razodeva in bralcu odkriva razdrobljeno, depoetizirano resničnost poezije slovenskega zahoda. Avtor »Drobcev« Ace Mermolja se tudi v svoji zadnji, že sedmi, zbirki odpoveduje inovaciji pesniškega jezika in svoje pesniško besedilo opre na zrelo recepcijo modernizma, ki razmišlja o položaju lirskega subjekta v sodobnem svetu.
Naslov zbirke delno že napoveduje bivanjsko problematiko: drobci opominjajo na fragmentarnost in morda tudi relativnost biti in njenega zrenja na necelovitost življenja, parket pa nas spominja na gladek pod, po katerem drsijo ne le stopala, ampak tudi misli, besede, katere vendar pesniška govorica hoče osmisliti in ponovno ovrednotiti. Lirski subjekt je razcepljen na drobce in svet opazuje skozi luknjice in špranjice: človek nima možnosti, da bi se oziral in se razgledal okoli sebe, vse se zreducira na detalje, parcialne in razbite podobe celosti. V tem svetu pa pomembne postanejo predvsem drobne stvari, obzidane med zidove domačega stanovanja, nekdanje vrednote, ki pesnika in posameznika še vedno obvezujejo. Iz pesnikovega izpovedovanja pa raste želja po življenju in raziskovanju sveta, da bi le ne obvisel kot »rakasti madež na belem zidu«, od-sušeni, viseči pajek ali končal kot »kup reci v sesalniku«.
Zbirka sestoji iz osmih razdelkov, ki pesniku nakažejo »svetlo« pot skozi brezciljno romanje brezizrazne množice (Troglava gora) do iskanja in hrepenenje po neCim več (Dom). Hiša ali še točneje soba je prostor, kjer se premika pesnikovo pero, ko ustvarja, in mu ni treba se sramovati svojega početja, ne zamolčati najbolj kočljivih misli. Zbeganje in strah pred lastno izmaličeno podobo v razdelku Drobci pa že v naslednjih pesmih, po istovetenju s še živo prirodo (Na-
rava), prerase v zavest o potrebi opore, razumevanja in vzorov (Nevesta, Prividi), ki bi ob vračanju (Izgubljena fronta) umirili njegovo neubogljenost. V razdvojenosti med zunanjimi vrednotami in pesnikovim notranjim svetom pa Mermolja pristaja večkrat na umik kot edino možno danost izobčencu (Odhod). Le z muko si bo pesnik priboril svobodo, si vzel sam srečo, zlezel na drevo in gledal na jaso z drugačnimi očmi, ko si bo zgradil lestev in prekoračil zid in takrat »mu bo veter odpihal prah s čevljev«. Osvoboditi pa mu pomeni tudi postati neusmiljen, divji in oster, strupen in hinavski, a vendar prost in sam.
V uvodni pesmi Vrč, se nam pesnikovo »prosto srce« bolestno odkrije in razgali temo in gluhost zamotane poezije, ki ji le odkrito pogrezanje vase vrne glas. V sporočilnost je vpletena tudi zamisel lastne avto-poetike: želja po razvozlanju skrivnostnega spleta »neznanih besed in nemih črk«. Lirika je tesno povezana s Človekovim Čustvenim življenjem in je torej podoba pesnikovega hrepenenja. Mermoljeva pesniška govorica prekriva
preobčutljivost človeka, ki najde v bolečini in strogem vrtanju vase moC in pogum, da se izpove. Zato bo vsak bralec v Mermoljevi zbirki in poeziji nasploh, našel odgovor tistemu, česar išče in si želi odkriti.
V vseh pesmih se ponavljajo isti melanhonični toni: ubesedovanje vsakdanje predmetnosti je občasno prekrito z bivanjskimi, vizionami-mi metaforami, ki v svoji neposrednosti znajo presenetiti. Po vsebinski naravnanosti so pesmi refleksije, mozaiki razmišljanj o zavestnem samotarskem življenju in predstavljajo čisto samosvoj pesniški svet, antipod Mermoljevi vsakdanji ujetosti v manjšinsko stvarnost. Mermolja se kot pesnik obrača vase, v svet intimnega jezika, ki je obenem nuja in beg v osamljenost doma. IzobCenstvo je tudi skupna tematika vseh Mermoljevih pesniških zbirk in predstavlja eno izmed oblik pesnikovega preživetja. Podobo modernega izobraženca - klateža z zvezdami v žepu, ki je popolnoma seznanjen z relativnostjo svojega bogastva, razberemo v na novo se-mantizirani podobi sodobnega cigana - seljivca, »ki v predmestju išče
svojo zelenico«, svoj odkrit prostor pod nebom. Pesnik noCe postati drugim podoben, zato z grozo v srcu išče v svetu divjih podob živo bitje, kajti mu množica ljudi ostaja tuja in odtujena. V četrtem razdelku uspe pesniku se najbolje skriti za danost Narave in njenih bogastev. Pesnik se zlije s svojo kraško okolico, za prepoznavnimi živalskimi podobami (ribe, jelena, lisjaka. Čebele,...) ali porazgubi v neskončni praznini živega toka Timave.
Bistvena značilnost Mermoljeve lirike je neiskanost stila in jezika. V tem svojem razumljivem jeziku pa pesniku uspe vsebinsko zamotano in globoko spregovoriti. Formalna preobleka pesmi s prostim verzom je tudi odraz pesnikovega notranjega poCutja. Pesmi so dolge izpovedi, ki le včasih prenesejo trganje na neenakomerno dolge kitice. Premori med posameznimi verzi lomijo sporočilne enote na drobce impresij, vizionamih podob ali preprostih slik iz vsakdana in ponudijo bralcu možnost, da se trezno zamisli. V zbirki ne prevladuje pesimizem, temveč demitiziran pogled na pesnika in njegovo ustvarjanje, ki s svojo simbolno in metaforično govorico še vedno zaupa sebi, bolestnemu trganju iri »izpraznjenju duše«. Naslovi posameznih pesmi pa so večkrat zavajujoCi, kajti kažejo vedno na predmetnost ali občutja, ki jih pesnik v svojem izpovedovanju zanika in sprevrže v njihovo antitetično prispodobo. Ravnotežje med izzivalno igro upesnjevanja in zaresenostjo se tako ohranja.
V bistvu so Drobci na parketu podlaga za razumevanje avtorja in njegovih prizadevanj. Poezija mu služi tudi kot sredstvo, medij za izrekanje prirojene nezaupnosti v imenu idealov, ki so vpeti v mladostnem stilu »stara in trdna pravila sem zamenjal za droben in negotov svet«. Katera pa je tista instanca, s katero poezija nekemu zgodovinskemu svetu ali slovenski družbi izreka nezaptmico?	(Ik)
LJUBLJANA / SINOČI
Startal je peti mednarodni festival odrskih umetnosti Exodos
V	Ljubljani se je sinoči začel peti festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos in do 5. junija bodo na osmih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru in Kranju gostje in domači odrski ustvarjalci predstavili izstopajoče dosežke sodobne produkcije s področij gledališča, plesa, mul-timedijskih in eksperimentalnih zvrsti.
Exodos, ki ga od letos pripravlja novoustanovljeni istoimenski zavod pod vodstvom v.d. direktorja Tomaža Toporišiča in predsednika sveta festivala Matjaža Bergerja, se tokrat ponaša z izčiščeno in deloma prenovljeno zasnovo. Kljub finančnim zagatam je pripravljalcem uspelo sestaviti pester in dokaj obsežen program najboljših domačih ter izbranih tujih sodobnih dramskih in plesnih uprizoritev ter drugih dogodkov. Odrske uprizoritve se bodo prepletale s posebnimi predstavitvami, razpravami in razmišljanji, manjkala ne bo niti delavnica - tokrat za kritike in dramaturge.
V	gledališkem delu festivala sta napovedani ta Cas sila zanimivi skupini iz Venezuele in Bolgarije, japonski mojstri buta in plesna "elita" iz Velike Britanije. Venezuelska skupina Neodanca, prihaja s predstavo Game en doce escenabolos. Bolgarsko "Gledališče malega mesta" bo predstavilo izrazito avtorsko videnje Goethejevega Trpljenja mladega VVertherja v režiji Lilije K. Abadjeve. Redka priložnost, ki jo obeta Exodos, je ogledati si enega še živih korpusov klasičnega japonskega plesa buto; skupina Torifrme bo izvedla plesno predstavo Kenka - posvetitev z rožami. Iz znamenitega londonskega plesnega centra The Plače Theatre prihaja Carol Brovm s skupino.
VeC premier oz. praizvedb napovedujejo sodelujoča domača gledališča, skupine in avtorji projektov: režiser Vito Taufer in SMG se bosta predstavila s slovensko praizvedbo Sna kresne noči (po Shakespearu in Rozmanu), Sebastijan Horvat in SNG Maribor pa z Makbetom (Macbeth - Horvatova priredba Ionescovega dela). Dragan Živadinov (Kozmokine-tiCno gledališče Noordung) je ob začetku festivala na Metelkovi postavil "naseljeno skulpturo" oz. komunikacijski stroj Tisoč let filma. V sporedu festivala- so še mnogi domači uveljavljeni umetniki in skupine z najnovejšimi predstavami: Prešernovo gledališče z Eduardom Milerjem (Eksplozija spomina III), Plesni teater Ljubljana (PTL) s Ksenijo Kribar (Sentimentalne reminiscence), PTL in Cankarjev dom z Matjažem Faričem (Otok), PTL s Sinjo Ožbolt (Skriti vrtovi pogleda) in z Matejem Kejžarjem (PiPiF - delo v nastajanju), Muzeum in Barbara Novakovič (Paracelsus in Frankensterin), Cankarjev dom in Mateja Bučar (Telborg), SMG s Pograjčevim Kdo se boji T. Williamsa?... (STA)
Razstava del z likovne delavnice v Abitantih
■ je sinoči v nastalih
na IH. mednarodni likovni delavnici Abitanti '99. Avtorje pa je predstavila umetnostna zgodovinarka in selektorica delavnice Nives Marvin.
Mednarodna likovna delavnica je v Abitantih, osameli vasi na skrajni meji Slovenije s Hrvaško, potekala od 3. do 8. maja letos. Organizirali so jo Lions Club iz Kopra, koprska mestna občina in krajevna skupnost Gradin.
S ciljem, da bi javnost opozorili na propadajoče istrsko podeželje in svojske vrednote materialne in duhovne tradicije tega območja, se je vabilu na delavnico odzvalo okrog trideset ustvarjalcev iz več držav. (STA)
Namenjneo bobnarjem
Bobnarjem se v ponedeljek ponuja izredna prilika, da si obogatijo znanje. Glasbena organizacija VVoodstock iz Portogmara v sodelovanju s Progetto giovani iz kraja S. Vito al Taghamento namreč prireja 31. maja, ob 21. uri glasbeno delavnico, ki jo bo vodil slavni bobnar lan Paice, torej prava zvezda hardrockovskega banda Deep Purple. Pred tečajem se bodo na koncertu »Deep Purple Night« predstavile skupine Riill, Arthur Falcone, Monica Guareschi Group in I caramel. Sledila bo delavnica z znanim mojstrom, na koncu pa se bodo vsi nastopajoči predstavili v jam session zaključku. Razpoložljivih je 370 mest, kogar pa zanimajo podrobnejše informacije, lahko poklice GO VVoodstock na tel. št. 0421 - 275431. Pan
En-Knap v VVeimarju
letošnji kulturni prestolnici Evrope, prvič izvec svojo najnovejšo predstavo DaleC od psečih psov plesno-glasbeno-nlmsko produkcijo, ki temelji na
pa jo videombc arhivskih filmskih gradiv v režiji Saša Podgorška na sceni Mirana Mohorja. Pleše mednarodna zasedba petih plesalk, ki so navedene tudi kot soustvarjalke predstave. (STA)
FILM TEDNA
La Balia (Dojilja)
Režija: Marco Bellocchio
Igrajo: Valeria Bruni Tedeschi, Fabrizio i Bentivoglio in Maya Sansa.
Film Marca Bellocchia je povzet po Pi-randellovi noveli iz leta 1913 in je edini italijanski film v tekmovalnem delu letošnjega festivala v Cannesu. Na filmskem j platnu se odvija življenje meščanskega para ob začetku stoletja. V ospredju sta dva ; ženska lika: matere in' dojiljke. Vittoria je mati, ki se po rojstvu prvorojenca zave, da ji je sin tuj in da ga ne more dojiti. Odtuji se od življenja in se povsem zapre vase. Annetta pa je dojilja s tipičnim sredozemskim značajem, ki izžareva veselje in toplino ob vsakem koraku in s svojo pristnostjo razvedri žalostno naveličanost in togost meščanskega okolja. Ob robu zgodbe stoji Vittorijin mož, psihiater, ki bi zelo rad pomagal ženi, a mu to ne uspe. Kljub temu, da se stalno pogovarjata, si ne znata prisluhniti; četudi se gledata, se ne vidita; vse poteka tako, kot da bi med njima bilo nevidno steklo.
Režiser Bellocchio je o svojem filmu povedal, da je to poklon dojiljam, ki so prihajale iz zelo revnih slojev in so nekako živele v senci družbe. Uspele pa so hraniti I in obdržati pri življenju na tisoče i dojenčkov bogatejših družin, katerih mate-i re niso mogle dojiti.
Film za sprostitev vseh
FILMI NA TV
The Flinstones, torek, 1. junija, Canale 5, ob 21. uri.
Režija: B. Levant
Igrajo: E. Taylor, J. Goodman, R. Monanis. Dva milijona let pred n.št. delata Fred in Barney v kamnolomu. Fred, ki postane s pomočjo Barneya podpredsednik družbe, pri kateri sta zaposlena, ni prijatelju ničkaj hvaležen. Kot vedno pa bo na koncu prevladala dobrota.
Pane, amore e..., sreda, 2. junija, Rete 4, ob 20.45.
Režija: Dino Risi
Igrajo: V. De Sica, S. Loren, A. Cifariello.
Po upokojitvi se marešal Carotenuto vrne v rodni Sorrento. V njegovi rojstni hiši živi zelo lepa vdova Sofia, v katero se seveda zaljubi. Sofia pa si izbere drugega, mlajšega moškega in Carotenuto se mora tako zadovoljiti s starejšo damo.
Are de Triomphe (Arco di trionfo), četrtek, 3. junija, Rai 1, ob 9.40.
Režija: L. Milestone
Igrajo: L Bergman, C. Boyer, C. Laughton. Zgodba se odvija v Parizu pred drugo svetovno vojno. Židovski zdravnik reši življenje mlajši ženski, ki se je odločila za samomor. Vanjo se tudi zaljubi, a ga nenadoma aretirajo in odpeljejo v koncentracijsko taborišče. Ko se po treh mesecih vrne domov, pa izve...
Scusate il ritardo, petek, 4. junija, Tele 4, ob 22.40.
Režija: M. Troisi
Igrajo: M. Troisi, G. De Sio, L. Arena.
V	Neaplju v osemdesetih letih živi mlad Vincenzo z mamo, bratom in sestro. Neprestano mora poslušati nesrečne ljubezenske pripetljaje najboljšega prijatelja, sam pa je zaljubljen v Anno, ki še je pravkar pustila s fantom in išče utehe prav pri Vincenzu.
VIDEOKASETE
L’albero delle pere.
Režija: F. Archibugi Igrata: V. Golino, N. Sermi.
Ena najperspektivnejših italijanskih režiserk je leta 1998 posnela film, o katerem se je veliko govorilo. Siddartha, majhen fantek, je primoran skrbeti za mlajšo sestrico zaradi popolne neodgovornosti ločenih staršev. Nekega dne se punčka zbode z mamino brizgalko in edini, ki ji lahl^o pomaga, je prav Siddartha.
Del perduto amore.
Režija: M. Placido
Igrata: G: Mezzogiomo in F. Bentivoglio.
Gre za enega najlepših filmov Micheleja Placi-da. Dogajanje, povzeto po resnični zgodbi, se odvija v polovici 50. let na jugu Italije. Protagonistka je Liliana, ženska, ki se kljub južnjaški zaprtosti družbe opogumi in odpre nekoliko neobičajno šolo.
Deconstructing Hany (Hany a pezzi),
Režija: W: Allen
Igrata: W. Allen in B. Crystal.
V	vrtincu psihoanalitikov, bivših žen, ljubic in prijateljev se odvija ta prisrčna Allenova k° medija, ki pripoveduje o šestdesetletnem pisa telju, ki si skuša urediti življenje s pisanj6111 knjig. (IGA)
VIDEM / STRAHOVITA PROMETNA NESREČA
NOVICE
V plamenih zgorela šofer ter potnik v tovornjaku
Do večera niso ugotovili njune istovetnosti - Težave v prometu
VIDEM - Strahovita prometna nezgoda na avtocesti »A4«, nekaj kilometrov od Latisane, je terjala dve smrtni žrtvi, dve osebi pa so odpeljali v bolnišnico v Palmanovi, vendar njuno zdravstveno stanje od vsega začetka ni zbujalo skrbi.
Na avtocesto so poleg policijskih agentov iz Vidma, osebja službe 118, ki je razpolagalo tudi z dvema helikopterjema, odhitele številne ekipe gasilcev, ki so se dolge ure mučili s plameni. Za promet so zaprli obe cestišči, tako da so avtomobilisti, ki so prihajali iz Trsta, morali izstopiti pri Palmanovi, tisti, ki so prihajali iz Benetk, pa pri Latisani.
Kot je ugotovila prometna policija, se je neki tovornjak (do večernih ur niso mogli ugotoviti, če je bil italijanski ali je prihajal iz tujine) iz nepojasnjenih razlogov od zadaj zaletel v avtocistemo z nemško registrsko tablico, ki je prevažala 30 tisoč htrov plinskega olja. Po trčenju sta vozili, ki sta prihajali iz-smeri Benetk, zajeli plameni. Šofer avtocisteme se je rešil, medtem ko sta šofer in potnik v tovornjaku ostala ukleščena v kabini in sta zgorela. V tovornjak se je zaletel še avtomdbil, a šoferka v njem se je le lažje udarila. Drugi ranjenec je bil šofer slovenskega tovornjaka, ki ga je oplazila avtocistema, pred katero je vozil, padel je v Sok ob pretresljivem prizoru, ki se mu je takoj zatem nudil. Do večernih ur niso mogli ugotoviti istovetnosti potnikov v zgorelem tovornjaku, v prometu pa je Prišlo do velikih zastojev.
Vlada včeraj ni sprejela napovedane reforme (in razredčenja) ministrstev
RIM - Ministrski svet je včeraj odobril šest osnutkov zakonodajnih dekretov in določil sklad 1.800 milijard lir, s katerim bo vlada v naslednjih treh letih (1999-2001) finansirala del stanovanjske najemnine za družine, ki imajo manj kot 20 milijonov lir letnega dohodka. Minister za javna dela Enrico Micheli, ki je med drugim včeraj podpisal napovedani odlok o privatizaciji avtocest, je izključil novo podaljašnje zamrznitve stanovanjskih izgonov, ki so ga zahtevali sindikati glede na veliko množico izgonov, ki naj bi zadevali kar 1.3 milijona družin.
Ministrski svet pa včeraj imel na dnevnem redu najpomembnejše točke, saj je bilo predvideno,
da bo sprejel že pripravljeno preureditev oziroma reformo ministrstev. Na tem projektu je dolgo delal podtajnik predsedstva vlade (in minister za javno upravo v Prodijevi vladi) Franco Bassanini, ki se je menda hudoval, ker včeraj njegovega predloga ni bilo na dnevnem redu. V pogovoru s časnikarji po seji vlade je dejal, da bo ukrep morda na vrsti na prihodnjem svetu ministrov.
Reforma, ki ima namen temeljito zmanjšati število ministrstev in še posebno ministrske birokracije, je očitno zelo razburila nekatere ministre na »prepihu«, tako da se je premier najbrž zbal za stabilnost svojega kabineta v tem občutljivem trenutku. Bassaninijev projekt
predvideva znižanje števila ministrstev od sedanjih 18 na 10, vladi pa se z reformo mudi, ker ji konec julija zapade pooblastilo, Id ga je v ta namen prejela od parlamenta. Minister Micheli je dejal, da je reforma še v razpravi in da išče D’Alema kompromisno rešitev, sicer bo prisiljen iti v parlament po novo podaljšanje.
Preložitev reformnega procesa je razburila sindikate javnih uslužbencev Cgil, Cisl in Uil, saj je bilo nekaj ukrepov že dogovorjenih in bi jih bilo treba čimprej uresničiti. Sindiktai dodajajo, da državljani ne bodo razumeli, zakaj »vlada grozi z reformo pokojnin, medtem ko odlaša s prepotrebno reformo lastne uprave«.
OZN / POZIV KOPIJA ANNANA
Ratificirati statut Mednarodnega sodišča
Doslej ga je podpisalo 82 držav, ratificirali pa sta ga le Senegal ter Trinidad in Tobago
NEW YORK/LUND -Generalni sekretar OZN, ki je na obisku na Švedskem, je mednarodno skupnost pozval k čimprejšnji ratifikaciji statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi to lahko začelo z delom. Annan je prav tako pozval svetovne vlade, da polno podprejo in sodelujejo s tožilstvom Mednarodnih sodišč za zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Ruande.
"Kot človeška bitja ne moremo biti nevtralni, ali vsaj nimamo pravice biti nevtralni, ko so dru-
ga človeška bitja izpostavljena trpljenju. Vsak od nas ima dolžnost, da posreduje, čeprav bi bilo mnogo varneje stati ob strani, " je dejal generalni sekretar OZN na predavanju na univerzi v švedskem Lundu. Annan je tudi zavrnil domneve, da je bila odločitev tožilke Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Louise Arbour politično motivirana. "Sodišče je ustanovil Varnostni svet, glede na statut pa deluje neodvisno. Tožilstvo mora zatorej slediti dokazom.
Pravica ne sme biti ovirana, " je dejal Annan. Po mnenju generalnega sekretarja "ad boe" sodišči za Ruando in Jugoslavijo nista dovolj, zato je potrebno čimprej zagotoviti delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo imelo univerzalno pristojnost.
Statut mednarodnega kazenskega sodišča je doslej podpisalo 82 držav, ratificirali pa sta ga le dve - Senegal in Trinidad in Tobago. Statut je bil sprejet lansko poletje na konferenci v Rimu. (STA)
Predsfavniki Sveta Evrope na procesu proti Ocalanu
STRASBOURG - Več predstavnikov Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) bo izmenično navzočih na procesu proti voditelju Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulahu Ocalanu, ki naj bi se začel v ponedeljek, je danes sporočila mganizacija "41". Ocalanu bodo sodili zaradi izdaje in kršitve ozemeljske celovitosti države na podlagi 125. člena turškega kazenskega zakona, ki predvideva smrtno kazen. Stalna komisija PS SE je v sredo pozvala Turčijo, naj pripadnikov PKK ne obsodi na smrtno kazen. Proces proti Ocalanu utegnejo takoj po začetku preložiti, ker skušajo turški voditelji zamenjati sestavo-sodišča. (STA/AFP)
Koalicijski pogovori o vladi v Turčiji uspešno končani
ANKARA - V Turčiji so se uspešno končali koahcij-ski pogovori o sestavi vlade. Voditelji Stranke demokratične levice (DSP), desničarske Stranke nacionalističnega gibanja (MHP) in Domovinske stranke (Anap) so danes podpisati koalicijski protokol in s tem dati zeleno luč za delovanje 57.turške vlade. Mandatar za sestavo vlade Buelent Ecevit je pojasnil, da bo predsedniku Sulejmanu Demirelu danes zvečer ati v soboto predložil seznam o zasedbi mest v vladi. (STA/dpa)
VS opozarja na poslabšanje položaja v Somaliji
NEW YORK - Varnostni svet OZN je v četrtek na odprti seji opozoril na resno poslabšanje političnega, vojaškega in humanitamega položaja v Somaliji ter obsodil napade na civiliste in humanitarne delavce. Predsedujoči Varnostnemu svetu veleposlanik Denis Rewaka iz Gabona je prebral izjavo, s katero je izrazil podporo Stalnemu odboru za Somalijo in pozval vojskujoče se skupine, da ustavijo boje in si prizadevajo za pomiritev. Varnostni svet je prav tako izrazil zaskrbljenost zaradi poročil o naraščanju tujega vmešavanja v somalske boje ter zaradi nezakonitega izvoza in prodaje vojaške opreme v Somalijo. Prodaja orožja v Somalijo pomeni kršitev embarga iz leta 1992 in po mnenju Varnostnega sveta prispeva k poglabljanju krize ter ogroža mir in varnost v regiji. Dolgotrajna kriza je v Somaliji pripeljala do obupnega humanitarnega položaja, zato je po mnenju Varnostnega sveta potrebno zagotoviti svobodo gibanja mednarodnemu humanitarnemu osebju in mu omogočiti dostop do pomoči potrebnim. (STA)
Varnostni svet podaljšal mandat UNDOF za 6 mesecev
NEW YORK - Varnostni svet OZN je na priporočilo generalnega sekretarja Kofija Annana za pol leta podaljšal mandat silam OZN, ki nadzirajo izvajanje prekinitve ognja med Snijo in Izraelom (UNDOF) na Golanski planoti. UNDOF je bil ustanovljen maja leta 1974, s sedanjim podaljšanjem mandata pa bo svoje delo opravljal do 30. novembra 1999. Varnostni svet pa je poleg resolucije sprejel tudi predsedniško izjavo, s katero je podprl mnenje generalnega sekretarja, da je položaj na Bližnjem vzhodu "potencialno nevaren", kar bo tudi ostal, dokler ne bo sprejeta celovita mirovna ureditev v regiji. (STA)
PREDSEDNIŠKE VOLITVE NA SLOVAŠKEM
lwrnillllMBlM	...
Danes v drugem krogu Schuster in Mečiar
BRATISLAVA- V drugem krogu predsedniških volitev na Slovaškem se bosta danes, 29. maja, Pomerila kandidat vladajoče koalicije na Slovaškem Rudolf Schuster in nekdanji premier Vladimir Mečiar, ki sta v prvem krogu 15. niaja prejela največ glasov.
V prvem krogu volitev noben od devetih kandidatov ni dobil absolutne večine, potrebne za izvolitev v prvem krogu volitev. Schuster je dobil 47, 47 odstotka glasov, Ideciar pa 37, 3 odstotka. Na ijetjem mestu po številu glasov je oila edina ženska med kandidati, Magda Vasarjova, ki je dobila 6, 61 °dstotka glasov.
To je prvič po razdelitvi nekdanje Češkoslovaške na samostojni državi Češko in Slovaško leta 1993, da približno štiri milijone volilnih dpravičencev neposredno volj Predsednika države. Volitve veljajo ddr za prvo resnejšo politično Preizkušnjo še ne enoletne zahodno
usmerjene vlade premiera Mikulasa Dzurinde.
Predsedniški položaj je v državi nezaseden že od marca lani, ko je petletni mandat potekel edinemu predsedniku neodvisne Slovaške doslej Michalu Kovaču. Parlamentu v devetih poskusih do lanske jeseni ni uspelo izvoliti novega predsednika, zato je na predlog vlade januarja lani izglasoval spremembo ustave, ki uzakonja neposredne predsedniške volitve.
Zaradi kandidature med zahodnimi vlagatelji in politiki nepriljubljenega Vladimirja Mečiarja so volitve zanimive tudi za mednarodno javnost, saj ob njegovi morebitni izvolitvi Slovaški vnovič grozi mednarodna izolacija in še večji odmik od strateških zunanjepolitičnih ciljev države, vstopa v EU in NATO.
Trikratni ministrski predsednik Mečiar (56) je imel vse do volitev septembra lani ključno vlogo v slo-
vaški politiki. Politično kariero je začel kot član komunistične partije, iz katere je bil leta 1968 izključen zaradi nasprotovanja sovjetski invaziji na Češkoslovaško. Po volitvah leta 1992 je kot predsednik najmočnejše stranke, Gibanja za neodvisno Slovaško (HZDS), na pogajanjih s Prago Slovaški izposloval neodvisnost in ostal premier vse do lani, ko ga je zaradi številnih škandalov, govoric o njegovem sodelovanju s podzemljem ter vse glasnejših domačih in tujih opozoril o kršitvah človekovih pravic in načel pravne države na oblasti zamenjala združena demokratična opozicija. Kriminalna preteklost Mečiarjevega režima se razkriva šele v zadnjem času, ko se je pod pritiskom policijskega zasliševanja zlomil eden od priprtih pripadnikov slovaške tajne službe SIS. Če bo spregovoril tudi šef SIS Ivan Lexa, kar je po napovedih precej verjetno, utegne Mečiar priti tudi pred sodišče. Mečiar je prilju-
bljen predvsem med revnejšimi sloji na podeželju.
Najresnejši kandidat za novega slovaškega predsednika je tako Rudolf Schuster (65), priljubljeni župan drugega največjega mesta v državi Košiče in predsednik Stranke državljanske sloge (SOP), ki ga na volitvah podpira vladna koalicija Mikulasa Dzurinde. Njegove možnosti za zmago so se še okrepile, ko je nekaj dni pred volitvami svojo kandidaturo v Schusterjevo korist umaknil nekdanji predsednik Michal Kovač. Tudi Schusterju nasprotniki očitajo predvsem njegovo 26-letno komunistično preteklost pa tudi politično povzpetništvo, saj je vstop svoje stranke SOP v vlado po lanskih parlamentarnih volitvah pogojeval prav z zahtevo, da ga vlada podpre na predsedniških volitvah. SOP na Slovaškem sicer velja za nekakšno psevdo-stranko, katere glavni namen je bil nekaterim politikom zagotoviti ugodne položaje in
ni nikoli izdelala jasnega političnega programa. Z obema predstavnikoma stare generacije se je v pr-■ vem krogu na volitvah spopadla neodvisna Magda Vasaryova, ki je do Mečiarjevega vstopa v volilno tekmo veljala za drugo najresnejšo predsedniško kandidatko. V politiko je vstopila leta 1990, ko jo je češkoslovaški predsednik Vaclav Havel imenoval za veleposlanico v Avstriji, pred tem pa je bila zelo priljubljena igralka, ki je nastopila v več kot sto televizijskih in filmskih vlogah.
Položaj predsednika je na Slovaškem predvsem protokolarne narave, predsednikove pristojnosti pa so se še zmanjšale z ustavno spremembo januarja letos. Tako predsednik na primer ne more na lastno pobudo nagovoriti parlamenta, ampak mora počakati na povabilo, ne sme se več udeleževati vladnih sej, pri imenovanjih pa mora obvezno upoštevati predlog vlade. (STA)
_____GORICA / NA URADNEM OBISKU_
Predsednik Brandolin v Kulturnem domu
Priznanje za izjemno vlogo no področju povezovanja dveh skupnosti
V Četrtek je predsednik Goriške pokrajine Giorgio Brandolin uradno obiskal in si ogledal Kulturni dom. Gosta so ob tej priložnosti sprejeli predstavniki upravnega odbora Kulturnega doma, ravnatelj Igor Komel ter elan Mariza Pelesson in Vili Prinčič, ki sta obenem predstavljala tudi ZSKD in ZSSDI.
Predstavniki doma so predsedniku goriške pokrajine predstavili v plodnem in prijateljskem vzdušju široko paleto dejavnosti, ki se redno odvijajo v prostorih doma od kulture pa do športa in rekreacijske dejavnosti. V tej zvezi so bili še posebej poudarjeni nameni in vloga, ki jo opravlja Kulturni dom v samem goriškem mestu kot izraz kulturnega stičišča ter sožitja med tu živečima narodoma.
Obenem sta se strani dotaknili tudi odnosov med goriško pokrajinsko
upravo ter Kulturnim domom, oziroma tudi z drugimi kulturnimi in športnimi slovenskimi dejavniki na Goriškem. Sodelovanje med Kulturnim domom in goriško pokrajino je prišlo še posebej v tem letu do izraza pri izpeljavi spominske razstave Ivana Čarga v mesecu marcu, ter v okviru filmske dejavnosti (Kinoatelje) pri ciklusu filmov in debat Bitka za mesto. Nato je bila nanizana vrsta možnosti nadaljnega sodelovanja (»Across the border«, razstave, športne manifestacije itd.) s pokrajinsko upravo in to v prid celotni goriški skupnosti.
Pokrajinski predsednik Bradnolin je ob slovesu pohvalil poslanstvo, ki ga na kulturnem področju goriški Kulturni dom uspešno opravlja v prid celotni posoški skupnosti. Izrazil se je, da “si je težko zamisliti Gorice
brez kulturnega centra kot je Kulturni dom”. (Foto Bumbaca).
BRDA / JUTRI
Dan odprtih kleti in tudi odprtih mejnih prehodov
Praznik v Krminski zadružni kleti
V vseh vinorodnih krajih bodo jutri z vrsto pobud obeležili ”Dan odprtih kleti”. Tokrat bodo promocijsko pobudo prvič izvedli tudi v Sloveniji. V Brdih pa so se odločili tudi za ”dan odprtih mejnih prehodov”. Po zanimanju goriške pokrajinske uprave so se namreč na meddržavni ravni dogovorili, da bodo ob jutrišnji pobudi maloobmejni prehodi Ste-verjan, Vipolže in Plešivo odprti do 22. ure, za prehod meje pa bosta zadostovala tudi veljavna osebna izkaznica ali veljaven potni list.
Na ta način, piše v sporočilu pokrajinske uprave, bodo zlasti gostje iz drugih dežel spoznali Brda, kulturne in druge zanimivosti ter najžlahtnejši sad te deželice.
K pobudi odprtih kleti so tako na slovenski, kakor na italijanski strani, pristopili številni vinogradniki. Posebej se na dogodek pripravljajo v Krminski zadružni kleti, kjer bodo prav jutri predstavili ("krstili”) največjo steklenico penečega se vina "Melkizedek”, ki bo našla mesto v Guinessovi knjigi rekordov. Steklenica, visoka 91 centimetrov, lahko sprejme 30 litrov žlahtne penine "Pinot Brut”. Z njo bomo nazdravili novemu tisočletju. Sicer pa si bodo obiskovalci Krminske zadružne kleti lahko ogledali razstavo slikarskih del, poslikane sode in še marsikaj ter pokusili odlično polento iz Tridentinske.
GORICA / OD 11. JUNIJA
V znamenju jazz glasbe
Do začetka julija sedem kakovostnih koncertov
V Gorici bodo junija in julija ponovili lansko nadvse uspešno pobudo koncertov jazz glasbe. Od 11. junija do 7. julija se bo zvrstilo kar sedem koncertov priznanih izvajalcev te glasbene zvrsti. Ciklus prireditev so predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarjna občini. Občina je namreč soorganizator zanimive pobude.
Niz koncertov zajema različna Časovna obdobja jazzovske glasbe, pri čemer velja posebej opozoriti, da bomo tokrat v Gorici lahko prvič slišali svetovno znane izvajalce (n.pr. Bill Priseli Group, ki prvič prihaja na evrospko turnejo). Prizorišče za prve štiri koncerte bo dežel-
GORICA / PODPISALI SO SPORAZUM
Sodelovanje med API in Telecomom
Podjetja bodo imela dostop, pod ugodnimi pogoji, do niza informacij
V Gorici so včeraj podpisali pomemben dogovor o sodelovanju med deželnim združenjem malih in srednjih podjetij in družbo Telecom Italia.
Dogovor sta podpisala predsednik deželne zveze podjetij Alessandro Zanier ter ravnatelj družbe Telecom za severovzhod inž. Lorenzo Grandesso.
Sporazum bo omogočil podjetjem precejšen prihranek, ali, povedano z drugo besedo, bolj smotrno uporabo finančnih sredstev na področju te-lekomuniciranja. Podjetja, člani omenjene zveze, bodo imela na razpolago niz informacij in to preko posebnih programov (Business voice, Li-nea valore top, Formula 5).
Na podlagi sklenjenega sporazuma bodo podjetja imela na razpolago, in to v realnem času, niz informacij o tržnih razmerah, o zakonskih predpisih in informacij z drugih področij, ki so danes, bolj kakor koli prej, potrebne za uspešno poslovanje. Razpolaganje z informacijami je osnova razvoja in rasti podjetništva ter pospešuje inovacije v gospodarstvu. (Foto Bumbaca).
ni avditorij, medtem ko bo gostovanje Billa Fri-sella in njegovih fantov na trgu sv. Antona, prav tako tudi koncert Brad Mehldau tria. Trg, ki se predstavlja kot zelo primerno okolje za tako prireditev, bodo seveda ob koncertu zaprli za promet.
Prvi koncert bo 11. junija - nastop kvarteta Giannija Coscie in harmonikarja Franca Cer-rija. Ansambel izvaja v glavnem starejše skladbe in se zgleduje po znanem italijanskem glasbeniku Kramerju.
14. junija bo nastopil trio Ceselli, Tavolazzi, Kaučič s programom "Poklon Billu Evansu”. 18. junija je napovedan koncert Iria De Paula in Renata Sellanija, 26. junija pa koncert nemškega pianista Kuehna in švicarskega glasbenika, mojstra na tolkalih, Daniela Humeira.
Za koncert 14. junija ne bo treba plačati vstopnine. Sicer pa so na razpolago tudi abonmajske vstopnice (po 100 tisoč lir) za vseh šest koncertov. Nekoliko dražje so vstopnice za posamične koncerte.
Vstopnice so že v predprodaji in sicer v Gorici, v trgovini Musič shop v Mazzinijevi ulici, v Trstu - Musič club via Settefontane, v Vidmu, Angolo della mušica ul. Aquileia ter v Novi Gorici, v trgovini Audio Video Center na Bevkovem trgu.
Torej obeta se junij v znamenju kakovostnih glasbenih prireditev.
NOVICE
Drevi Mittelmoda premio 1999
Na razstavišču ob loCniškem mostu bo drevi, ob 20.30, modni defile, kjer bodo predstavili kreacije stiriinštiridesetih mladih oblikovalcev, ki so bili izbrani v okviru letošnjega, mednarodnega natečaja za mlade stiliste in na katerega se je prijavilo skoraj štiristo konkurentov. Posebna žirija bo med finalisti izbrala najboljše in jih nagradila.
Uspeh razstave na gradu
Razstavo o življenju v srednjem veku na goriškem gradu si je doslej ogledalo skoraj trideset tisoč obiskovalcev. Okroglo število bodo dopolnili ob tem koncu tedna, ko bodo tudi poskrbeli za vodene obiske. Danes bo vodstvo ob 15.30 in 17. uri, jutri pa ob 10. uri in ob 11.30.
Na Peči solidarnostni pohod
Društvo krvodajalcev iz Sovodenj prireja danes ob 20. uri, solidarnostni pohod z lučkami, na Peci. Udeleženci bodo šli na približno 3 kilometre dolgo pot toCno ob 20. uri in sicer izpred sedeža KSD Vipava. Tja se bodo tudi vrnili in nato uživali ob nastopu kotalkarjev. Zbrana sredstva bodo namenili v humanitarne namene.
Predavanje o odnosih Izrael-ZDA
V sinagogi bo danes ob 18. uri predavanje prof. Danie-leja De Luče in sicer o odnosih med ZDA in Izraelom. Prireja ga Društvo prijateljev Izraela. V sinagogi pa je tudi na ogled dokumentarna razstava o Ani Frank.
Pagliara prevzel dolžnosti
Na županstvu je bila včeraj slovesnost ko je občanov branilec Francesco lentile predal posle Raffaelu Paglia-ri. Slovesnost pa ni potekala po predvidevanjih, kajti župan in sodelavci ter stari in novi funkcionar so se iz bele dvorane morali umakniti v drug prostor. V beli dvorani je namreč protestiral misovec Cosma - zaradi previsoke nagrade, ki jo prejema občanov branilec.
Romanje na Sveto Goro
Na Sveti Gori bo jutri vsakoletno romarsko in molitveno srečanje vernikov goriške in koprske škofije. Romanje bosta vodila koprski škod Metod Pirih in goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco. Ob 16. uri bo v baziliki slovesno bogoslužje v treh jezikih - slovenščini, italijanščini in furlanšCini. Ze ob 14.30 pa se bo pričela procesija ob postajah Križevega pota . Udeleženci bodo molili za pravičnost in mir med narodi, za. mir na Balkanu in po svetu.
Po končanem bogoslužju bo še krajša slovesnost ob obeležju "Concordia et Pax”, ki je bilo postavljeno na zunanji strani bazilike, v spomin na žrtve vseh vojn.
ZDRAVSTVO / PO SREČANJU V TRSTU
Sindikati ugodno ocenili dogovor o zaposlitvi osebja
Na sedežu Deželnega odborništva za zdravstvo je bilo včeraj srečanje na katerem so obravnavali status osebja, ki je danes zaposleno v bolnišnici Janeza od Boga in ki ga bodo čez dober mesec zaposlili v javni zdravstveni službi. Dosežen je bil načelni dogovor v treh točkah: vse osebje zaposleno v bolnišnici Janeza od Boga bo od 1. julija prešlo v pristojnost Deželne zdravstvene službe, oziroma Zdravstvene ustanove št. 2 za Goriško ; do 31. decembra letos bo Zdravstvena ustanova ugotovila kakšno je dejansko stanje glede prerazporeditve osebja ter se v primeru viška, odločila za premestitev tega osebja k drugim ustanovam v deželi. Uslužbenci bodo do dejanske premestitve ostali v pristojnosti goriške zdravstvene ustanove; Dežela se obvezuje zagotoviti dodatna fi-
nančna sredstva goriški zdravstveni ustanovi, da bo lahko krila strošek za "novo” osebje in tudi strošek za dodatek, zaradi različne delovne pogodbe. Panožni sindikati CGIL/FP, FIST/CISL in UIL/Sanita	ugodno
ocenjujejo sklenitev sporazuma, Čeprav sočasno opozarjajo, da ostajajo nerešena	številna
vprašanja s področja javnega zdravstva.
Ukrep zadeva okrog 200 uslužbencev reda Usmiljenih bratov, ki so že nekaj let ”na prepihu”, saj so bila njihova delovna mesta, ob stalnem krčenju storitev in nejasni usodi bolnišnice v sedanji režiji, pod vprašajem. To se je, kakor izhaja iz poročila za tisk, vsaj načelom rešilo, vendar pa ostaja nerešenih še kup vprašanj v zvezi z reorganizacijo javne zdravstvene službe na Goriškem.
GORICA /POZITIVNA IZKUŠNJA
Končan tečaj SDZPI
Za uradnice v informatiziranem okolju
V	četrtek, 17. maja, se je na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje v Gorici uspešno zaključil teCaj za uradnice v informatiziranem okolju. Namenjen je bil brezposelnim ženskam nad petindvajsetim letom starosti. Udeleženke smo bile v glavnem poročene žene z otroki, ki smo se svojčas odpovedale delu in poklicni karieri, da bi se lahko posvetile družini.
Tečaj bi se bil moral začeti že pred mesecem novembrom, vendar se zaradi premajhnega števila udeleženk prej ni mogel izvesti. To bi bila velika škoda, saj dajeta Dežela in Evropski socialni sklad na razpolago finančna sredstva, ki omogočajo brezplačno obiskovanje in celo štipendiranje tečajnic. TeCaj se je tako zaCel 11. novembra in je skupno trajal 650 učnih ur, vsak dan od 8.30 do 13.30. Bil je nadvse uspešen, saj smo na podlagi obširnega in zahtevnega programa pridobile veliko znanja.
V	mesecu marcu smo imele tudi štiritedensko delovno prakso, vsaka v različnem slovenskem podjetju. Ob tej priložnosti bi se rade javno zahvalile vodstvom vseh podjetij, da so nam omogočila to dragoceno izkušnjo. Tudi med udeleženkami se je že ob začetku pouka ustvarilo prijetno vzdušje, čeprav se med seboj nismo vše poznale in je med nami bila precejšnja razlika v letih.
Ob koncu bi se vse skupaj tudi zahvalile vsem predavateljem in Zavodu za poklicno izobraž6' vanje, ker so nam nudili možnost, da smo dosegi® potrdilo o poklicni kvalifikaciji, ki naj bi naT1 omogočalo lažje vključevanje v tržišč dela. (Tečajnice)
GORICA /POGOVOR Z ALEKSANDRO DEVETAK
LUDOTEKA /JUTRI NA LETALIŠČU
H
ČRPALKE iSl PRIREDITVE
Pred pomembnimi načrti za prenovo Dijaškega doma
Pričakujemo več pozornosti do vloge ustanove
13. Praznik letečih zmajev
No prireditvi bodo sodelovali člani društvo "Amici del vento"
Člani Združenja dijaški dom v Gorici so se pred nedavnim zbrali na obenem zboru, kjer so pregledali opravljeno delo in načrte, odobrili finančne dokumente in sprejeli še dva elana v odbor, ki mu predseduje Aleksandra Devetak. S predsednico smo se pogovorili o delovanju in nekaterih zahtevnih nalogah, ki Čakajo v bližnji bodočnosti upravitelje Slovenskega dijaškega doma Simona Gregorčiča.
Glavna skrb je v tem obdobju namenjena zagotavljanju sredstev za zahtevno investicijo v prenovo poslopja, v katerem deluje vzgojno-izo-braževalna ustanova. Strožji varnostni predpisi terjajo številne nujne posege, nekateri drugi pa so potrebni zaradi dotrajanosti.»Zamenjati bomo morali razne napeljave in inštalacije vključno s kotlom in sistemom ogrevanja, preurediti nekatere prostore in zasilne izhode, obnoviti streho in še marsikaj. Pridobiti želimo sedež za ludoteko, minitelovadnico in urediti prostore za druge dejavnosti, ki jih nudimo v domu«, pravi predsednica, ki pojasnjuje, da bodo za celoten prenovitveni naCrt potrebovali približno 600 milijonov lir, za sklop najnujnejših del pa 360. Skoraj 250 milijonov bo prispevala Dežela, pod pogojem, da dobi uprava doma preostali znesek za kritje vsaj prvega sklopa del.
Denar naj bi zagotovili iz sredstev, ki so namenjena manjšinski družbeni organiziranosti. Gasi morda niso najboljši, ugotavlja predsednica, ki pa je prepričana, da bi bilo treba pri delitvi sredstev upoštevati strateški pomen, kvaliteto dela in vlogo posameznih inštitucij. »Izkušnje zadnjih let niso najboljše. Ko je bilo treba krčiti sredstva vsevprek, je bil med najbolj oškodovanimi prav dijaški dom, ki je v zadnjih sedmih letih skoraj potrojil Število gojencev in nedvomno izboljšal tudi kvaliteto ponudbe, sredstva pa so se v tem Času krčila.«
»Problem je gotovo tudi v zamudah pri izplačilu deželnih prispevkov«, pravi Devetakova.»Sami smo si skušali pomagati z iskanjem dodatnih virov od gostovanj v domu, s krčenjem nabavnih stroškov in maksimalno izrabo osebja, ki je na razpolago tudi v poletnem času, ko prirejamo Poletno sre-
dišče, in na vseh prireditvah doma tudi izven rednega delovnega časa. Mislim, da se podobno ne dogaja v vseh manjšinskih ustanovah in da bi morali tudi te aspekte upoštevati, ko govorimo o potrebi po solidarnosti.«
Na dodatna krčenja stroškov ni mogoče misliti, saj so že minimalni in bi to pomenilo rezanje storitev, njihove kvalitete ali celo zavračanje gojencev.
»To bi bilo absolutno nedopustno, Ce pomislimo, na dragoceno vlogo, ki jo je dijaški dom pridobil prav v zadnjih letih in o kateri priCa iz leta v leto večji priliv gojencev. Letos jih imamo 70, za prihodnje leto jih pričakujemo že 80. Starši zelo cenijo našo ponudbo, ki obsega poleg pošol-skega pouka še razne dejavnosti: ludoteko, teCaje slovenščine, angleščine, računalništva, glasbeno vzgojo, pevski zborček itd. Se posebej bi poudarila nenadomestljivo vlogo pri sprejemanju otrok iz mešanih zakonov in družin, kjer je pogovorni jezik italijanščina: prav s pomočjo dijaškega doma, kjer sposobni vzgojitelji sledijo otrokom pri opravljanju domačih nalog, so lahko otroke brez skrbi vpisali v slovensko šolo -in tako ubrali pot deasimilacije in ponovnega odkrivanja lastnih korenin ali pa odkrivanja kulture sosedov, kot se dogaja za otroke iz povsem italijanskih družin.«
Vloga dijaškega doma je torej neločljivo povezana s slovensko šolo, kjer bi število učencev bilo gotovo manjše, ko bi ne imeli vzgojnih ustanov, ki so družinam v oporo tudi v popoldanskem Času. »Včasih se mi zdi, da se v naši manjšinski stvarnosti premalo zavedamo dragocenosti tega dela in da v težavah, ki jih preživlja naša družbena organiziranost ne znamo izbirati prednostne lestvice potreb. Upam, da tokrat ne bo tako. Nedopustno bi bilo, da bi se morali zaradi nesposobnosti kritja razlike pri finansiranju najnujnejših prenovitvenih del odpovedati že dodeljenemu deželnemu prispevku za prenovo dijaškega doma, s tem pa sploh bodočnosti te ustanove, ki je nenadomestljivega pomena za celotno našo narodnostno skupnost«, pravi Aleksandra Devetak.
V	občinski ludoteki te dni zaključujejo dejavnosti s katerimi so se ukvarjali v zimskiih in pomladanskih mesecih. Začenja se namreč poletna sezona in predvsem priprave na poletna središča. Ob zaključku gledališke delavnice, ki je trajala kar nekaj mesecev in ki so jo vodili elani združenja "Teatrilandia” so v petek pripravili gledališko predstavo ”Dai, fac-ciamo teatro” (Igrajmo se teater). Nastopili so Enrico Cian, Enrico Franco, Lorenze Pascoli, Ester Pavlic, Annalisa Perco in Franco Simionato. Režiser predstave je Albino Pavlic.
V	ludoteki pa se te dni zelo marljivo pripravljajo na jutrišnji praznik papirnatih zmajev. K pobudi so letos pritegnili učence dveh osnovnih šol (Pecorini in
Ferretti), ki so pod vodst-'vom animatorjev, v tem in prejšnjem tednu, izdelali kakih šestdeset letečih zmajev, ki bodo jutri poleteli na mirenskem leta-lišCu.Prireditev, letos že trinajsta po vrsti, se bo pričela ob 14.30.
Med prireditvijo si bodo radovedneži lahko od blizu, v velikem šotoru RdeCega križa, ogledali postopek izdelovanja papirnatih zmajev . Kako se to dela, bo vsem pojasnjeval Paolo Blasig.
Ob 17. uri bo prikaz izdelovanja papirnatih, oziroma lesenih izdelkov, na pobudo združenja Damatra, medtem ko bodo ob 18. uri elani društva ”Amici del vento” iz Vicenze prikazali svoje modele.
Takoj zatem bo nagrajevanje.
ANDOS / DANES V AVDITORIJU
Kulturni večer
Informacija o zgodnjem odkrivanju raka
Združenje ANDOS, ki skuša pomagati ženskam, ki so bile operirane na prsih pri ponovnem vključevanju v družbeno življenje, prireja danes v deželnem avditoriju 6. srečanje. To bo priložnost za izmenjavo informacij s specifičnega področja, nasvetov, priporočil, pa tudi srečanje v znam enju glasbenih, pevskih, plesnih in tudi zabavnih prireditev, ki se bodo pričele z nastopom baletne šole "Tersicore”, zaključile pa s koncertom zbora "Primavera di vita”. V veži avditorija
bo tudi razstava pletenin, medtem ko so bogato razstavo izdelkov postavili na sedežu združenja v ul. Scodnik 1. Odprta bo jutri, v ponedeljek, torek in Četrtek. Prireditev v avditoriju bo ob 18. uri.
Danes stopata na skupno Življenjsko pot
Tiziana
in
Marino
Obilo sreče in skupnega razumevanja Zeli
KD SOVODNJE
SODELOVANJE / LETOS 2E DESETIC
Deseto srečanje mladih iz Šempetra in Romansa
Zanimiva razstava o skupni preteklosti in doživljanju prve svetovne vojne - Izlet na Kostanjevico
Pobratenje krajev ali Plest zaživi polno življenje, ko se med dudmi stkejo pristne vezi v vsakdanjem življenju, še posebej Pied mladimi in najmlajšimi. Tako je bilo tudi na desetem jubilejnem srečanju učenčev cetrtega in osmega raz-reda osnovnih šol iz Šempetra pri Gorici in ^rstnikov bližnjega fur-Nnskega kraja Romans sosednji Italiji. Gsrnošolci so razisko-vali dogodke iz prve Svetovne vojne v Svojem okolju. Zbrali s° Številne fotografije, Predmete, pisma, Caso-Pise, celo dnevnik Pekega vojaka... Gradijo so razvrstili in ure-lli ter ustrezno °Premljeno razstavili v ernpetrski šoli, kjer so Uvoritveni del obogati-, s priložnostnim kul-, Pim sporedom. Mla-
di
sk
raziskovalci naše Ppne preteklosti so
pridobljena spoznanja muzeja prve svetovne poglobili še z ogledom vojne na Sveti Gori in
kostnice francoske kraljevske rodbine Bourbonov na Kostanjevici.
Učenci Četrtih razredov so se prav mojstrsko izkazali z likovnimi izdelki, ki so jih predstavili na skupni razstavi. Posebno pozornost so vzbudili stripi učencev iz Romansa, katerih tekstovni del so ob pomoči svojih babic izpisali v narečni slovenščini. V tem vidimo dragoceno pobudo v smeri preseganja tradicionalnih jezikovnih ovir in konkreten prispevek k zbliževanju dveh sosednjih kultur. Tudi ta skupina otrok je pripravila prisrčen nastop s petjem, dramsko igrico in recitacijami.
Nepozabno doživetje za vse skupaj pa je bilo popotovanje po gozdni uCni poti v Panovcu. Sredi sproščenega raz-
položenja so se učenci veliko naučili, zadihali so skupaj z zelenimi pljuči pomladno razkošne narave in se veselili svoje mladosti. Odmevala je slovenska in italijanska pesem, ubrana v soozvoeje prijateljstva in miru. Nastajanje skupnih likovnih izdelkov, perjanic iz listov, stripov,-se je prepletalo s smehom in razposajeno otroško govorico. Ob vsem tem pa ne gre prezreti prispevka učiteljev in ostalih strokovnih delavcev, vodstev šol, občinskih oblasti in številnih zunanjih sodelavcev. S prijazno podporo so omogočili uresničitev projekta, v katerem so izobraževalni cilji zaživeli v sožitju z občutji človeške bližine in prijateljstva.
Na sliki: mladi zaposleni s pripravo perjanic . (Neva Pahor)
Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke:
GORICA MONTESHELL -Ul. Trieste, 22 IP - Ul. don Bosco, 108 AGIP - Ul. Aquileia, 60 FINA -
Korzo Italia, 103
TRZIC
MONTESHELL -Ul. Matteotti, 23 ESSO-
Ul. 1. Maggio, 59 IP - Ul. Boito, 57 FINA - Ul. Cosulich, 21
KRMIN
MONTESHELL -na državni cesti štev. 56
GRADIŠČE
AGIP -
na cesti proti Marjanu
ROMKE
ERG - Ul. Aquileia
POLJAN
AGIP - Ul. Redipuglia
ROMANS
API - Trg Candussi
FOSSALON
MONTESHELL -
Fossalon
s_____________IZLETI
SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Doberdoba obvešCa, da je bil izlet na jezera Maggiore, Lugano in Orta prenesen na 3., 4. in 5. september 1999. Vpisovanje in informacije pri Mili.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni izlet z avtobusom v Miin-chen, Niirnberg, Hamburg, Oslo in Kobenhavn od sobote, 10. julija dalje (in ne od 19. junija, ko je bilo prvotno napovedano). Predpogoj je vsaj 40 vpisov.
^3 OBVESTILA
KD BRIŠKI GRIČ vabi elane na redni občni zbor v ponedeljek, 31. maja, ob
20.30	v prvem in 21. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Bukovju.
V DIJAŠKEM DOMU
bo od 14.6. do 23.7. in nato še od 30.8. do 10.9. SLOVENSKO POLETNO SREDISCE. Odprto bo od ponedeljka do petka od
7.30	do 14.30. Otroci bodo v središču ob igri, delu in športnih dejavnostih preživeli nepozabne dni. Za otroke iz sovodenjske in doberdobske občine bo urejen prevoz. Prijave (število mest je omejeno) v Dijaškem domu tel. 0481/533495.
UCENCI IN UČITELJI
osnovne šole Josipa Abrama v Pevmi vabijo na Čarobno junijsko noC. Prireditev bo v torek, 1. junija, ob 20. uri v kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici.
MLADINSKI ZBOR VRH SV. MIHAELA vabi v ponedeljek, 31. t.m. ob 20. uri na glasbeni in pevski poklon ob zaključku dejavnosti. V SKC Danica bodo nastopili mladinski pevski zbor, gojenci podružnice glasbenega centra E. Komel ter dramska skupina PD Stan-drež z igro "Tat s Čirom”.
KINO
GORICA
KULTURNI DOM od 16.
ure dalje retrospektivni pregled filmov Silvana Ago-stija in srečanje z režiserjem.
VITTORIA 1	17.30-
20.00-	22.20»The matrix«. I. Keanu Reeves in Carie-An-ne Moss.
VITTORIA 3 18.15-20.15-22.10»Harem suare«. Rez. Ferzan Ozpetek. CORSO Rdeča dvorana:
17.45-	20.00-22.15»Letters from a killer«. I. Patrick Swayze.
Modra dvorana: 18.00-
20.00-	22.15»Terapia e pal-lottole«. I. Robert De Niro in Billy Cristall.
Rumena dvorana: 17.30-
19.45-	22.00»Ed TV«. L Matthevv Mc Conaughey.
TRZIC
EXCELSIOR 17.45-20.00-22.10»Attacco al potere«.
ČEDAD
RISTORI 18.30-21.00 »Terapia e pallottole«.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 pri sv. Ani, ul. Garzarolli 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Man-lio 14/B, tel. 480405.
POGREBI
DANES v Gorici: 11.30, Silvestra Figelj vd." Leban (iz Trsta) v cerkev in na pokopališče v Podgori.
Iz TržiCa: 8.50, Aurelio Bobig iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Marcello Crasnich (iz Vidma) v cerkev sv. Nikolaja in na glavno pokopališče; 13.00, Ilva Fonzar por. Puntin iz splošne bolnišnice v Oglej.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
organizira v župnijskem parku Med lipami
PRAZNIK ŠPARGLJEV
DANES, 29. MAJA:
ob 17. uri slikarski ex-tempore, ob 20.30 plesna zabava
JUTRI, 30. MAJA:
ob 19. uri OŠ F. Erjavec iz Štandreža, MIPZ Vrh sv. Mihaela, Do-mi-sol; sledi plesna zabava
SOBOTA, 5. junija:
ob 20.30 plesna zabava
NEDELJA, 6. JUNIJA:
ob 17. uri srečanje pritrkovalcev, ob 19. uri MPZ Mirko Filej in MePZ Vrtojba, nagrajevanja, veseloigra štandreške skupine Selitev, sledi plesna zabava
Igrali bodo ansambli Souvenir, Kvintet mi, Oasi in Kraški kvintet. Na voljo bodo odlični šparglji, domača jedača in pijača, bogat srečolov, fotografski natečaj.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Sobota, 29. maja 1999
gospodarstvo in finance
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
LJUBLJANA / SREČANJE PREDSEDNIKOV ZBORNIC EUREGIO ALPE-JADRAN
Glavni cilj sodelovanja petih zbornic je uresničitev zasnovane evroregije
Sporazum Euregio nastal leta 1996 tudi za skupno olimpijsko kandidaturo
LJUBLJANA - Predsedniki gospodarskih in trgovinskih zbornic avstrijske Štajerske in Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Veneta ter Slovenije, ki so se vCeraj srečah v okviru sporazuma Euregio Alpe-Jadran, so se strinjali, da je prihodnost tega območja odvisna od sodelovanja med regijami, pri čemer lahko po besedah udeležencev že govorimo o evroregiji pod okriljem Evropske unije in njenih programov za mejna območja. V tem duhu je bila glavna tema včerajšnjega srečanja »Slovenija, vaš bodoči partner v EU«.
Predsednik videmske zbornice Enrico Bertosi je v zvezi s tem v svojem referatu opozoril, da se Slovenija s pridobitvijo položaja pridružene Članice EU sooCa s številnimi izzivi prilagajanja, med katerimi je tudi gospodarska globalizacija. Ta zahteva sistemsko prisotnost na trgu, v okviru katere morajo značilnosti in sposobnosti posameznih držav najti svojo dopolnitev in sinergijo. To
pa po Bertosijevem prepričanju še posebej velja za gospodarsko stvarnost sosednjih regij.
Poleg tega je predsednik koroške zbornice iz Celovca Karl Koffler opozoril, da je bila na zadnjem vrhu EU v Berlinu obmejnim regijam pristopnih kandidatk obljubljena pomoč, kar naj bi ugodno vphvalo na čezmejna vlaganja podjetij Članic unije. Zato bodo v okviru delovne skupine predsednikov petih zbornic letos poskušali pridobiti tudi sredstva, ki jih EU namenja tovrstnim aktivnostim.
Sodelovanje zbornic se je v treh letih obstoja sporazuma po mnenju predsednika trgovinske zbornice iz Belluna Gian Pietra Guadagninija že izkazalo za uspešen prispevek k razvoju gospodarstva regij ter procesu vključevanja Slovenije v EU. Kot je poudaril predsednik zbornice štajerske zbornice iz Gradca Peter Muehlbacher, uspešnost takšnega sodelovanja med drugim dokazuje tudi 700 skupnih
podjetij, holding družbe in hčerinska podjetja avstrijskih podjetij v Sloveniji.
Ob tem je za Slovenijo po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Cuka nadvse pomembno predvsem dejstvo, da sta sosednji Avstrija in Italija pomembna zunanjetrgovinska partnerja Slovenije, saj sta tako na uvozni kot tudi izvozni strani blagovne menjave s tujino med petimi najpomembnejšimi partnerji. Izvoz v Avstrijo namreC predstavlja 6, 9%, v Italijo pa 13, 9% skupnega slovenskega izvoza. Slovenija iz Avstrije uvozi 7, 9%, iz Italije pa 16, 8% celotnega svojega uvoza.
Namen leta 1996 sprejetega sporazuma Euregio Alpe-Jadran pa je poleg učinkovitega sodelovanja med zbornicami in podjetji obmejnih regij predvsem skupna kandidatura »regije brez meja« za zimske olimpijske igre leta 2006, je na plenarnem zasedanju poudaril Cuk. Projekt kandidature bo namreC po mnenju Bertosija ne
glede na izbor prinesel temu re-gijiskemu območju pomembno promocijo in razvoj tudi na področju turizma.
Predsedniki so v okviru srečanja sprejeti okvirni naCt dela za prihodnje leto, v okviru katerega bo med drugim marca v Celovcu srečanje 64 podjetij na temo energije in okolja, oktobra se bodo v Vidmu srečali predstavniki živilske industrije, načrtovan pa je tudi seminar na temo širitve EU in seminar o uvedbi evra. Prihodnje letno srečanje predsednikov zbornic Euregio Alpe-Jadran bo po napovedi udeležencev včerajšnjega srečanja v italijanskem Pordenonu.
V okviru srečanja predsednikov zbornic vsako leto poteka tudi študijsko potovanje gospodarskih novinarjev iz sodelujočih regij. Letos je GZS pripravila dvodnevni program za veC kot 20 avstrijskih in italijanskih novinarjev na obisku v Sloveniji, v okviru katerega so ti obiskati Dolenjsko in Belo krajino.
KONVENCIJA / ZKB IN OBE STANOVSKI ORGANIZACIJI
BANKE / OD 31. MAJA n
Kreditne olajšave za nova vlaganja v kmetijstvu
V kraški banki od prvega junija tudi pokojninski skladi
Sinoči nov močan padec evra, ki je izgubil že 10,7%
MILAN - Včeraj pozno popoldne je prišlo do novega, nepričakovanega strmoglavljenja evra, potem ko si je evropska valuta nekoliko opomogla od Četrtkovega rekordnega padca v New Yorku, kjer je veljala le 1, 0408 dolarja. Oluog 19. ure je evro na italijanskem trgu padel na 1, 0417 dolarja, kar pomeni, da je od začetka leta izgubil že 10, 7% začetne vrednosti v tečaju z zelenim bankovcem. Prav nova okrepitev dolarja do vseh svetovnih valut je glavni vzrok evrovega strmoglavljenja, vendar prispeva svoje tudi stopnjevanje pesimizma glede rešitve kosovskega konflikta.
OPČINE - Zadružna kraška banka ponuja po novem še ugodnejše storitve za kmetovalce. Predsednik banke Dragotin Danev je namreC vCeraj s predsednikom Kmečke zveze Alojzem Debelisom in s predsednikom pokrajinske Zveze neposrednih obdelovalcev Dimitrijem Žbogarjem (na posnetku - foto KROMA) podpisal konvencijo, po kateri bodo elani obeh strokovnih organizacij kmetov deležni posebnih ugodnosti pri najemanju posojil.
Kot nam je povedal direktor ZKB Klavdij Braini, je pobuda namenjena predvsem mladim kmetovalcem za njihova proizvodna vlaganja, še posebno v vinogradniškem sektorju, potem ko je Evropska unija nedavno sprostila omejitve za nove nasade s trto zaščitenega porekla (DOC). Za investicije obstaja tudi možnost posegov javnih uprav, v prvi vrsti Dežele FJK, ki prispeva za znižanje obresti na najeta investicijska posojila. Konvencija vsebuje ugodnosti tudi za druge storitve kraške banke, posebno pozornost pa si zasluži nov servis integracijskih pokojninskih skladov, ki bo operativen od 1. junija in ga bo banka nudila kot članica zadružnega gibanja.
NTKB sestavni del Antonvenete
V novem znaku sta obe imeni
TRST - VCeraj se je za Novo Tržaško kreditno banko končala še zadnja prehodna doba pred popolno spojitvijo z materinsko bančno družbo Banca Antoniana Popo-lare Veneta iz Padove, ki je na Čelu bančne skupine Gmppo Banca Anton-veneta. Od ponedeljka, 31. maja tako NTKB ne bo veC samostojni bančni subjekt, z lastno upravo in direkcijo, Čeprav bo njeno ime ostalo tudi na novem logu, kot je razvidno z našega ponatisa. Bolj kot na zunaj se bo torej novost Čutila v notranjem delu banke, kjer bodo po besedah direktorja Gianluigija Baldas-sija v knjige vpisovali novo dvojno ime, kajti z nekdaj samostojno banko je bil prevzet tudi njen logo N-BCTKB.
O postopkih prehoda, ki so biti končani vCeraj, so bile stranke pravočasno in podrobno obveščene z ustreznimi informativnimi dopisi. Pomembno je, da stranke ne bodo imele težav s svojimi tekočimi raCuni oziroma s Čeki, hranilnimi knjižicami in hranilnimi pismi, ki ostajajo veljavni, medtem ko so bankomat in kreditne kartice že zamenjati. Kar zadeva tekoče raCune, bodo od 31. maja spremenjene njihove kode (številka računa), dan prej pa bodo obračunane obresti, ki bodo potem
prenesene na nov račun, na katerem bodo zaračunani tudi vsi redni stroški računa in storitev. Skratka, za stranke bo prehod preprost in seveda brezplačen, pa tudi pri stikih z osebjem po besedah direktorja Bal-dassija ne bo nobenih sprememb. V vseh poslovalnicah NTKB bo poslovanje še naprej dvojezično, s strankami bodo delale iste osebe, skratka na zunaj se bo spremenil samo napis oziroma ime banke, medtem ko se bo spremenil status dosedanjega generalnega direktorja. Gianluigi Baldas-si bo namreC odslej odgovoren za Antonveneto v vsej Julijski krajini, od Gorice, Krmina in Gradeža do Trsta, njegov sedež pa bo poleg dosedanjega v drugem nadstropju Ulice Filzi še v glavni podružnici Antonvenete na Borznem trgu.
Na splošno je bil po Baldassijevih besedah prehod neboleč in z vidika osebja uspešen, saj je padovanska banka pokazala veliko razumevanje in odprtost za slovenske uslužbence, kar je omogočilo tudi ugodno rešitev vprašanj sindikalnega značaja. Seveda bo banka tudi še naprej sponsorizirala slovenska športna društva in s svojimi storitvami stala ob strani posebno tistim podjetnikom, ki delajo na trgih vzhodne Evrope.
TEČAJNICE
7 EVPO= 1-93A
7 EVRO= 1.936,27 URE
		
28. MAJ 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	28.05.	27.05.
ameriški dolar	1,0479	1,0473
japonski jen	126,70	128,05
grška drahma	325,10	325,00
danska krona	7,4320	7,4322
švedska krona	8,9950	8,9780
britanski funt	0,65460	0,65510
norveška krona	8,2445	8,2505
češka krona	37,585	37,800
ciprska lira	0,57824	0,57803
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	250,12	249,93
poljski zlot	4,1753	4,1667
slovenski tolar	192,0626	194,8187
švicarski frank	1,5941	1,5939
kanadski dolar	1,5463	1,5374
avstralski dolar	1,6046	1,6057
novozelandski dolar	1,9557	1,9543
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
28. MAJ 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt
italijanska lira_____
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
EVRO
K/OIMLE VMLUIE	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,0538	1,0374
britanski funt	0,6597	0,6467
švicarski frank	1,6057	1,5728
danska krona	7,5710	7,2854
norveška krona	8,4348	8,0566
švedska krona	9,2056	8,7654
kanadski dolar	1,5708	1,5130
grška drahma	340,86	296,71
japonski jen	130,22	122,34
avstralski dolar	1,6799	1,5693
slovenski tolar	203,82	193,62
hrvaška kuna	8,2394	7,4472
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
28. MAJ 1999	EVRO		LIRE	J	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,0520	1,0317	1840	1877
britanski funt	0,6629	0,6486	2921	2985
kanadski dolar	1,5552	1,5180	1245	1276
japonski jen	137,8878	124,9027	15,14	15,50
švicarski frank	1,6080	1,5780	1204	1227
norveška krona	8,3979	8,1964	231	236
švedska krona	9,1518	8,9209	212	217
grška drahma	326,8003	319,3955	5,94	6,06
danska krona	7,5538	7,3765	256	262
avstralski dolar	1,6231	1,5896	1193	1218
slovenski tolar	196,5917	192,6636	9,75	10,05
hrvaška kuna	8,2394	7,5932	235	255 _
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	LIRE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
MILANSKI BORZNI TRG
28. MAJ 1999		INDEKS MIB 30: +0,15%	
delnica	cena € var.%	delnica	cena € vat*.
AEM	1,960 -1,01	INA	2,250 -L'8
ALITALIA	2,799 -0,77	ITALGAS	4,095 -O,'2
ALLEANZA	10,556 -0,13	MEDIASET	7,705 -0,06
AUTOSTRADE	6,604 +2,13	MEDIOBANCA	10,808 -L87
BNL	2,926 -3,75	MEDIOLANUM	6,468 -2,50
COMU	7,007 -0,14	MONTEDISON	0,840 -1,29
BCA Dl ROMA	1,339 -2,71	OLIVETTI	2,701 -2,77
F1DEURAM	5,403 -0,44	PIRELLISPA	2,775 -2,52
INTESA	4,080 +1,26	RAS	9,293 -0,79
BCA POP BS	37,870 -1,27	ROLO BCA 1473	22,570 -O.44
EDISON	8,224 -0,02	SAN PAOLO IMI	12,975 -2,34
ENI	5,907 -1,99	TIM	5,592 -h56
FIAT	3,052 +0,06	TELECOM ITA	9,835 -k98
FINMECCANICA	0,871 -0,60	UNICREDIT	4,538 -3'0'
GENERALI	33,960 -1,07	UNIM	0,448 -2j^.
			
iJSMisr,« fr		■ ljubljanska banka j	
		Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljoblfi^^J	
SSG / GOSTOVANJE
Z Butalci bo ansambel nastopil v Tuzli in Sarajevu
Slovensko stalno gledališče se vraCa v deželo, v kateri je še pred desetimi leti redno gostovalo s svojimi predstavami in zanje prejelo pomembna priznanja. Čas, ki je temu sledil, je bil na žalost zaznamovan z vojno, ki je terjala nešteto življenj in nasilno pretrgala stike s kulturnimi ustanovami drugih narodnosti, katerih medesebojno sodelovanje je od vselej slonelo izključno na različnih umetniških izpovedih in se medsebojno bogatilo z novimi umetniškimi spoznanji, različnimi estetskimi prijemi in različnim kulturno-zgodovin-skim bogastvom. V prepričanju, da bo ponovno vzpostavilo stike s pomembnimi gledališkimi hišami Sarajeva in Tuzle, odhaja SSG na štiridnevno gostovanje. Tržaški gledališčniki potujejo v Sarajevo in Tuzlo na povabilo tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva Cankar, ki že sedmo leto zapored organizira Cankarjeve dneve. Slednji potekajo letos od 9. maja do 1. junija. Ob tej priložnosti se bodo tržaški gledališčniki srečali s predstavniki profesionalnih gledališč v Sarajevu in Tuzli ter z njimi navezali pomembne stike za medsebojno sodelovanje in izmenjavo predstav. Med drugim bodo ob tej priložnosti navezali tudi stike z odgovornimi enega izmed najpomembnejših gledaliških festivalov.
S predstavo Butalci Frana Milčinskega v priredbi in režiji Jaše Jamnika bodo potovali igralci, ki so z njo letos zasloveli: Vojko Belšak, Stojan Colja, Aleš Kolar in Danijel Malalan. Z njimi bodo potovali še ravnatelj Marko Sosič, elan upravnega sveta Marij Čuk, organizatorka in odgovorna za stike z javnostjo Valentina Repini, kostumografinja Marija Vidau ter odrska delavca Diego Sedmak in Peter Korošic. Tržaške gledališčnike bodo med drugim sprejeli na slovenski in italijanski ambasadi.
Gostovanje so podprli: podjetje Maxfer (prevozništvo, skladiščenje in distribucija), podjetje Koimpex, Zadružna kreditna banka Sovodnje ob Soči in Doberdob ter Tržaška knjigama.
H M »7^1 ET«
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
najbolj značilna filma iz začetnega obdobja: »Neveste prihajajo« in »Se spominjaš Dollv
Bell«
V četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa.
TRST
Rižarna pri sv. Soboti
Stalno gledališče FJK bo se jutri, v soboto, 29.
maja, ob 21.30 podalo delo »Pasijon« v režiji	_	. ,	„	,
Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi.	Pomladna sezona Gorice - Kinema	se bo
zaključila v četrtek 24. junija z večerom Gledališče Rossetti	»Film Video Monitor Previevv, na katerm bo
Stalno gledališče FJK bo od 1. do 13. junija	predstavljena 14. izdaja Film Video	Moni-
podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calen-	torja, ki bo oktobra in nova realizacija	Kinoa-
de, igra Piera Degli Espositi.	teljeja
GORICA Kulturni dom
V sklopu sezone Gorica - Kinema bo v četrtek 10. junija večer posvečen Emiru Kusturici in sicer bo Kinoatelje predstavil dva njegova
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Mestno gledališče ljubljansko
V torek, 1. junija, ob 20.00, Bernard Shaw
»Pigmalion«. Ponovitve do 4. junija, od 7. do 8. junija in od 16. do 19. junija vedno ob 20. uri.
V	torek, 1. junija ob 16. uri bo zaključna predstava dela Suzanne von Lohuizen »Primer Ronald Akkefman«.
V	nedeljo, 31. maja ob 20.00, Dario Fo, »Burkaški misterij«. Ponovitve bodo 9.,
10..	11., 14. in 15. junija vedno ob 20. uri
Danes, v soboto, 29. maja ob 20.00 Boštjan Tadel, »Policija, d. d.«.
LENART
Danes, v soboto, 29. maja ob 19. uri gostuje SSG iz Trsta s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Pomladanska simfonična sezona 1999 - izvaja orkester gledališča Verdi, dirigent Gary Berti-ni in sicer danes, v soboto, 29. maja ob 18.00.
V	nedeljo, 30. maja ob 18.00 koncert zbora gledališča Verdi.
V	soboto, 5. junija ob 21.00 bo koncertiral Quatuor Oliver Messiean z Myung-Whun Chung.
Gledališče Rossetti
Društvo »Ginnastica Triestina« predstavlja danes, v soboto 29. maja, ob 21. uri »Flash Dance«, vstopnice bodo na razpolago od
13.30	pri blagajni gledališča.
Društvo »Ginnastica Triestina« predstavlja jutri, v nedeljo, 30. maja, ob 21.45 »Klasični, sodobni balet in modern jazz«, vstopnice bodo na razpolago od 13.30 pri blagajni gledališča.
ROJAN
V	nedeljo, 30. maja ob 17. uri bo v cerkvi koncert.
PROSEK Kulturni dom
SDD Jaka Stoka Prosek-Kontovel vabi na premiero mladinskega muzikala Svetlane Makarovič »Show strahov« v nedeljo 30. maja, ob 18. uri. Režija S. Bandi, glasba T. Hmeljak, ples I. Ban.
RICMANJE Babna hiša
Danes, v soboto, 29. maja ob 20. uri bo v okviru Glasbene Sole pihalnega orkestra Ricmanje, zaključna produkcija cicibanov, trobilne skupine in mladinskega pihalnega orkestra.
GORICA Center »Emil Komel«
V	torek, 1. junija ob 20. uri bo zaključni nastop Osnovne Sole J Abram iz pevme z delom »Čudežna junijska noč«.
____________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, v soboto, 29. maja bo Slavnostni koncert ob 50-letnici Radia Koper-Capodistria. Izvajali bodo Simfonični Orkester RTV Slovenije s solisti.
NOVA GORICA
Cerkev na Kostanjevici
V	ponedeljek, 31. maja, ob 20.15 se bo pred-
stavila vokalna skupina Canticum, iz Maribora, zborovodja Jože Fiirst.
LJUBLJANA
SNG opera in balet
V	ponedeljek, 31. maja ob 11.00 Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«.
V	petek, 28. maja ob 15.00 Peter Iljič Čajkovski »Trnuljčica«.
Danes, v soboto, 29. maja ob 19.30 Johann Strauss »Cigan baron«.
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 7. junija ob 20. uri nastop francoskega nacionalnega orkestra. Dirigent Charles Dutoit.
Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila švedska skupina Balet Cull-berg. V nedeljo 13. 7. ob 20. uri s »Tmjuljčico Petra Ilijča Čajkovskega in v ponedeljek 14. 7. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ekmanove.
V torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssohna, Bartl)oldyja, Debussyja in Stravin-skija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije
V soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča.
^ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trsi
V	XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do
18.00.	Razstava bo odprta do 30. maja.
V	bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan °d 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen Vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih}. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): ^ec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto °d 9.00 do 13.00.
Gaffe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Anto-Oa Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja no-VejSa dela Ennio Steidler.
Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): do 4. julija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogle-oa: od torka do petka od 17.00 do 20.00.
^luzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja iean - Michel Bašquiat. Urnik: do 30. junija od IP-OO do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta '(ključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. 5° 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob
torkih.
knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3: do 4. junija 0 razstavljala Claudia Raza. Ogled možen ob ^rah odprtja knjigarne.
razstavnih prostorih paviljona A RAC v Ljud-Ajorn vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled razstava: “C Černigoj učenci po sledovih mojstra. Raz-ava bo na ogled do 6. junija z naslednjim ur-'kom ob delavnikih in praznikih: od 10. do 13. ^ °d 16. do 19. ure.
, razstavnih prostorih Turistične in letoviSčar-6 ustanove (Ul. S. Nicolo, 20) bo od 31. maja j^a °gled razstava slik »L’Adiriatico di Pisani«, zstava bo odprta do 15. junija in sicer od po-®deljka do petka od 9. do 19. ure in ob ne-6 Hh od9. do 13. ure.
j^SBENJ
2('1,ri Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo Q j Holetja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ° ed do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek
in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure.
MILJE
Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00.
REPEN
Do 30. maja bo v prostorih sedeža Konzorcija vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. St. 040-327124.
TRNOVCA - BAJTA
V	umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija.
GORICA
Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931).
Center »Emil Komel«
V	četrtek, 3. junija ob 20.00 bo v Komorni .dvorani zaključni notranji nastop S.C.G.V. E. Komel.
V	torek, 8. junija bo v Veliki dvorani zaključni nastop učencev S.C.G.V. E. Komel, z naslovom »NajmlajSi učenci pojejo, plešejo in igrajo«.
V	soboto, 12. junija bo v Komorni dvorani ob
16.30	»Državni klavirski nateča«j v izvedbi C.R.A.I. Poste Italiane.
V	soboto 12. junija bo v Veliki dvorani, ob
20.30	zaključni nastop gojencev sole klasičnega baleta »Tersicore« iz Manzana.
VENETO
BENETKE
Gallerie delVAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«.
____________SLOVENIJA______________
PORTOROŽ
Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza
Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
KOMEN
Stara sola: na ogled je razstava barvnih fotografij Boštjana Budihne, pod naslovom »Brez naslova«. Razstavo si lahko ogledate ob praznikih do 6. junija.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do
17.00.
V okviru poletne likovne kolonije Vipavski kriz 1998 bo od 28. maja do 19. junija skupinska razstava.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava.
KROMBERK
Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini nase mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soske fronte, stalna razstava.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon.
do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125.
DOBROVO Grad Dobrovo
V	galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SNEŽNIK
Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00.
BISTRA
V	Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi.
____NOGOMET / ZA POKAL UEFA_
Sinoči v Vidmu brez zadetkov
Udinese boljši, vsaj v prvem polčasu, od Juventusa - V ponedeljek povratna tekma
Udinese - Juventus 0:0
UDINESE (3-4-1-2): Turci 6, 5, Čargo 6, Zanchi 6, 5, Pierini 6, Bertotto 6, (34' dp Navas), Giannichedda 6, Appiah 6 (25' dp VValem), Jorgensen 6, Locatelli 5, 5, Poggi 6, Amoroso 6, trener Guidolin 6.
JUVENTUS (4-4-1-1): Rampulla 7, Pessotto 6, Tudor 5, 5, Montero 6 (35' Ferrara 5, 5), Di Livio 6, Conte 6, Tac-chinardi 6, 5, Davids 7, Henry 6, 5, Inzaghi 6, Perrotta 6 (23' dp Rigoni), trener Ancelotti 6.
SODNIK: Cesari iz Genove 6. RUMENI KARTONI: Gargo, Giannichedda, Amoroso, Ferrara. GLEDALCEV: 15.000.
VIDEM - V sinočnjem prvem dodatnem srečanju za uvrstitev v pokalu Uefa Udinese gotovo ni imel sreče. Videmčani so bili predvsem v prvem polčasu odločno boljši od Juventusa, ki je bil nvaren le v končnih minutah, ko je tudi z Zanchijem zadel prečko.
Gostitelji so začeli zelo poletno in že v 3. minuti je Appiah zadel vratni-
co in kmalu zatem je Zanchi zadel prečko. Udinesejeva premoč je bila več kot očitna, Juventusova vrata pa so bila kot začarana.
Tudi v drugem polčasu so imeli gostitelji v glavnem pobudo v svojih rokah, toda bili so neprisebni pri zaključevanju na gol. Proti koncu tekme so bili nevarnejši gostje, ki so nekajkrat tudi ogrozili Turcijeva vrata, izid pa je ostal nespremenjen.
Po tekmi je eden boljših mož na igrišču Amoroso izjavil: »Mislim, da smo si zaslužili zmago, saj smo v glavnem mi napadali. Želim se zahvaliti tem sijajnim navijačem, ki so mi vsa ta tri leta stali ob strani. V po-nedlejek bomo skušali zmagati in tako popeljati ekipo v pokal Uefa. To si Videm tudi gotovo zasluži.«
Videmsko moštvo čaka v ponedeljek zvečer povratno srečanje v Turinu. V boljšem izhjodiščnem položaju je po sinočnjem izidu Juventus, toda tudi Udinese ni brez možnosti.
KOLESARSTVO / NA GIRU VČERAJ PROSTI
Današnja etapa ugodna za Marca Pantanija Virenque spet v vrtincu
L'Equipe piše, do so mu dokozolijemonje dopingo - Slovenec Štongeljžol odstopil
BRA - Po včerajšnjem prostem dnevu se bodo udeleženci kolesarske dirke po Italiji spopadli danes s precej zahtevno 14. etapo s tremi gorskimi nagradami. Od teh je najzahtevnejša draga s ciljem na vrhu 2.511 m visokega hriba Fauniera. Gre za strmino z največjo višinsko razliko na Gim. Po tej vzpetini čaka kolesarje še vzpon na Madonno di Colletto in 20 km dolg spust proti cilju v kraju Borgo San Dalmazzo. Panta-niju, ki ga od vodilnega Jalaberta: ločijo le štiri sekunde, se torej danes ponuja možnost, da vnovič obleče roza majico, paziti pa se moral tudi svojih zasledovalcev.
Četrtkova 13. etapa je bila za ambicioznega slovenskega kolesarja Gorazda Stanglja, ki je na začetku dirke napovedoval visoko uvrstitev, pravi križev pot. Med spustom s predzadnjega vzpona je namreč padel in si zlomil zapestje. V bolečinah in z eno roko na krmilu je privozil na cilj kot predzadnji z zaostankom 26 minut 47 sekund, vendar mu je zdravnik poškodovano roko zavil v mavec, tako da se je za tek-
movalca Mobilvette Giro že končal. Položaj ostalih dveh slovenskih kolesarjev je sledeč: 104. Hvastija 1.12:31; 126. Hauptman 1:26:21.
Nad zmagovalcem četrtkove etape Francozom Richardom Virenquom so se včeraj spet začeli zgrinjati črni oblaki. Po pisanju francoskega časnika L‘Equipe je bil Virenque pozitiven na doping kontroh, ki jo je v začetku tega meseca odredil sodnik Michele Colin.
Virenque je jemal kortikosteroide, ki jih sicer uporabljajo za preprečevanje vnetij. To sredstvo je na seznamu zdravil, na katera mora zdravnik kolesarja opozoriti pred jemanjem, kar pa se v primera Virenqua, ki je bil vpleten že v škandal na lanski dirki po Franciji, ni zgodilo. Vandenbroucke pa naj bi posegel po amfetaminih in je imel v krvi previsoko število rdečih krvnih telesc. Po pisanju L’Equipe bi lahko iz zdravstvenih razlogovo »ustavili« kar 67 od 135 poklicnih francoskih kolesarjev.
Virenque je zavrnil vse obtožbe in dejal, da je jemal samo zdravila proti alergiji.
FORMULA ENA
Prvi dan najhitrejši Irec Irvine
Jutri VN Španije
BARCELONA - Pri Ferrari ju so se po zmagi na VN Monaka na vse kri-plje trudili gasiti navdušenje navijačev. »V Barceloni je McLaren nesporen favorit«, je v četrtek razlagal Michael Schumacher. Sodeč po prvem treningu pred jutrišnjo VN Španije pa kaže, da se je ferrarijevec uštel. Včeraj je bil namreč najhitrejši njegov klubski tovariš Irec Eddie Irvine. Drugi je bil Nemec Heinz-Harald Frenjzen (Jordan), Schumacher je bil tretji, Hakkinen je bil šele četrti, Coulthard pa sedmi. Oba dirkača McLama sta opravila malo krogov. Najboljši časi: 1. Irvine Ors/Ferrari) 1:23, 577; 2. Frent-zen (Nem/Jordan Honda) 1:23, 790; 3. Schumacher (Nem/Ferrari) 1:23, 895; 4. Hakkinen (Fin/McLaren-Mercedes) 1:23, 982; 5. Zanardi (Ita/WiUiams-Su-pertec) 1:24, 312; 6. Hill (VBr/Jordan Honda) 1:24, 318; 7. Coulthard (VBr/McLaren-Mercedes) 1:24, 339; 8. Barrichello (Bra/Stewart-Ford) 1:24, 347; 9. Villeneuve (Kan/BAR-Super-tec) 1:24, 458; 10. Schumacher (NemA/Villiams-Supertec) 1:24,559
NOVICE
Frosini domov
BIELI.A - Cenetr italijanske košarkarske reprezentance Alessandro Frosini ne bo nastopil na bližajočem se evropskem prvenstvu. Zaradi težav s hrbtom je namreč igralec bolonjskega Kinderja že zapustil sedež priprav. Trener Bogdan Tanjevid se je že odpovedal Rusconiju, Marconato zelo počasi okreva, tako da je s centri kar veliko težav.
Portland izločil lanske finaliste
NEW YORK - V polfinalu zahodnega dela severnoameriške košarkarske lige NBA je Portland Trail Blazers v šesti tekmi doma premagal lanske finaliste lige Utah Jazz z 92:80 ter se s 4:2 v zmagah uv-stil v finale zahoda oziroma v polfinale lige, kjer se je že danes ponoči pomeril s San Antoniom.
Budin ostaja, prihaja Petrovič
SEŽANA - Dosedanji košarkar mariborskega ZM Lumarja Dalibor Petrovič bo v naslednji sezoni igral v sežanskem Kraškem Zidarju. Štiriindvajsetletni in 196 centimetrov visoki krilni igralec je s tamkajšnjim prvoligašem v četrtek podpisal pogodbo. V Sežani še eno sezono ostaja tudi zamejec in novopečeni slovenski državljan Jan Budin, klub pa sta zapustila Aleš Sila, ki sicer še ima enoletno pogodbo, vendar uprava nanj ne računa več, in Zoran Lazarevski, ki odhaja po štirih letih, saj z upravo ni našel skupnega jezika glede višine honorarja. •
Boškov ni več trener Perugie
PERUGIA - Vodstvo nogometnega prvoligaša Perugie je prekinilo sodelovanje z vojvodinskim trenerjem Vujadinom Boškovom, ki se ne bo niti udeležil posezonskega gostovanjamoštva na Japonskem. Ime novega trenerja še niso sporočili.
KOnjSkO CHrkO piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka (Modena): Tamil Nes (X) je izkušen in vajen sheme. Petit Andre (1) je v fomri. Super Dechiari (2) bi lahko presenetil visoki Številki navkljub.
2.	dirka (Padova): možnost baze s konjem Serrada (X). Rambold Jet je najboljši konj skupine 2. Omembo si zasluži Olten (1).
3.	dirka (Turina): Uffi šport (2) si zasluži vlogo favorita. Raro OP (X) dirka učinkovito, Splinter (tj Starta iz dobrega položaja
4.	dirka (Milan, galop): The Potato (1) je konj višje kakvosti. Merlino (X) ima dobrega jahača. Astromar (2) bi lahko presenmetil.
5.	dirka (Rim, galop): Classico Karim (X) bi lahko imel več sreče kot na zadnji dirki. Valsodo (1) Starta
ugodno obtežen. Regularni Circeo (2) bo med prvimi.
6. dirka (Dunaj): Hironi-mus (X) je po dveh zaporen-dih zmagah spet favorit. Bella League (2) je baje odlično razpoložena. Little Nalive (1) zasluži omembo.
	
1. — prvi	X
drugi	12
2. — prvi	X2
drugi	1
3. — prvi	2
drugi	XI
4. — prvi	1
drugi	X2
5. — prvi	X
drugi	12
6. — prvi	X
drugi	12
_______TENIS / ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE__
Včeraj brez večjih presenečenj
Hingisova in Sanchezeva brez težav - Izločen Italijan Davide Sanguinetti
PARIZ - Prva teniška igralka sveta Švicarka Martina Hingis in branika naslova odprtega prvenstva Francije v Parizu Španka Aranbca Sanchez Vica-rio sta se uvrstili v osmino finala turnirja za grand slam v Parizu. Aranbca Sanchez Vica-rio je ugnala Romunko Irino Spirleo, Hingisova pa Čehinjo Kvestoslavo Hrdlickovo
V moški konkurenci Italijanu Davideu Sanguniettiju ni uspel podvig, da bi se uvrstil v šestnajstino finala. Po dobrem začetku v prvem setu (2:0 in 4:2) ga je v treh setih preamgal Britanec Greg Rusedski. Manj sreče je imel drugi Britanec Herman, ki ga je po ogorče-
nem boju izločil Spanec Bera-tasegui. Rios je po treh setih premagal A. Costo in po treh nizih je tudi Agassi odpravil Chrisa VVoodruffa.
MOŠKI
2. krog: Patrick Rafter (Avs/3) - Nicolas Escude (Fra) 7:5, 6:0, 2:6, 6:4; Alex Corretja (Spa/6) - Fernando Vicente (Spa) 6:3, 6:4, 3:6, 6:7 (4), 6:2; 3. krog: Alberto Berasategui (Spa) - Tim Henman (VBr/7) 4:6, 4:6, 6:4, 7:5, 6:4; Andre Agassi (ZDA/13) - Chris Woo-druff (ZDA) 6:4, 6:4, 6:3; Marcelo Rios (Cile/9) - Albert Costa (Spa) 7:5, 6:4, 7:5; Greg Rusedski (VB/12) - Davide Sanguinetti (Ita) 6:2, 7:6, 6:2; Mar-
celo Filippini (Ura) - Vincent Spadea (ZDA) 6:2, 6:4, 6:4; So-minik Hrbaty (Svk) - Andrew Ilie (Avt) 3:6, 7:5, 6:2, 4:6, 6:2.
ZENSKE
3. krog: Arantxa Sanchez-Vicario (Spa/7) - Irina Spirlea (Rom) 6:4, 6:1; Martina Hingis (Svi/1) - Kveta Hrdličkova (Ceš) 6:3, 6:4; Ruxandra Dragomir (Rom) - Mariaan de Swardt (JAR) 6:2, 3:6, 6:3; Barbara Schvrartz (Avt) - Nathalie Dechy (Fra) 6:2, 6:1; Venus VVilliams (ZDA/5) - Molik (Av-stral) 6:3, 6:1; Mary Joe Fer-nandez (ZDA) - Serena VVilliams (ZDA/10) 6:3, 1:6, 6:0; Sylvia Plischke (Avt) - Barbara Schett (Avt/15) 7:6, 6:4.
Svetovna odbojkarska liga: »Azzurri« pričeli z zmago nad Avstralijo
SYDNEY - V krstnem nastopu v letošnji svetovni odbojkarski ligi (world league) je pomlajena italijanska reprezentanca v Sydneyu s 3:0 (25:20, 25:16 in 25:18) premagala Avstralijo, s katero se bo pomerila tudi danes. V isti skupini igrata še Rusija in Poljska. V skupini B so Brazilija, Nizozemska, Španija in Kanada, v skupini C pa Kuba Portu-galksa, Argentina in Francija. V finalno fazo od 12. do 17. julija v Argentini, Mar del Plata se bo uvrstilo šest ekip. Italija je v devetih izvedbah svetovne fige vedno igrala v finalu, zmagala pa je šestkrat. Lani je prvo mesto osvojila Kuba.
Italija je proti Avstraliji igrala z naslednjo postavo: Meoni, Sartoret-ti, Mastrangelo, Nuzzo, Zlatanov, Fei, Casoli, Milone. Libero: Corsa-no. Vermiglio, Giombini in Molteni niso stopili na igrišče. Na klopi »az-zurrov« je debitiral novi trener Anastasi.
NAMIZNI TENIS / MLAPINSKO DP
Naraščajniški vrsti Krasa Telital le za malo brez medalje
Predzadnji dan mladin- raščajnic oziroma naraščaj-
skega DP, ki od srede poteka v Temiju, se bodo za medalje potegovali naslednji pingpongaši iz mladinske vrste Krasa Telital: v mešanih dvojicah dečkov in deklic: Matija Micheli/Lisa Ridolfi, Tom-maso Ramella/Mateja Kriz-mancic; Eva Carli/Matteo Moro (CUS Udine), Paola Zavadlal/Pastorino (CUS Udine),	ekipno
mladinci/ke (Bojap Simo-neta, Jurij Verč), Kras A (Daša Bresciani, Martina Milič), Kras B (Jasmin Kralj, Nina Milič), Kras C (Nadia Blasone, Roberta Ridolfi, Martina Zavadlal), nadalje dvojica dečkov (Mrcheli/Ramella) oziroma para deklic (Carli/P. Zavadlal, Krizmancic/L. Ridolfi) ter med deklicami posamično (Mateja Kriz-mancic).
Za ekipi Krasovih na-
nikov so se tekmovanja ustavila na pragu medalj (med prvo osmerico) prav tako v kategoriji najmlajših deklic in dečkov posamezno.
Vrhunec bo mladinsko državno prvenstvo doživelo jutri (zadnji dan), ko bo tekmovalo šest Krasovih mladink, dva mladinca in v konkurenci deklic Mateja Krizmancic, nosilka dveh svežih državnih naslovov. (J.J.)
Košarka: Breg zmagal v Miljah
V tretji in odločilni tekmi finala končnice košarkarske promocijske lige je Breg sinoči v Miljah po enem podaljšku premagal domači Momo Gio s 73:72 (32:42, 62:62).
Rekordnih 48 jadrnic na 14. regati Trst - Brioni
TRST - Včeraj je izpred S Ireninega društvenega sedeža v Barkovljah starta-la 14. regata Trst - Brioni, ki jo prirejata TPK Sirena in puljski JK Vega.
Bojazen organizatorjev, da bi bila letos udeležba manjša zaradi vojne na Balkanu, je bila odveč. Ne samo: regate se je tokrat udeležilo tokrat 48 jadrnic, kar je rekord. Pred dvema letoma se je tega tekmovanja udeležilo 47 jadrnic, lani pa 40.
Jadralci so startali ob »termičnem vetru« in pričakovati je, da bobo najboljši v cilju v brionski luki danes okoli 8. ure, seveda če bodo vremenske razmere vsaj delno naklonjene tekmovalcem.
Jutri ob 8. uri bo na sporedu še regata okoli Brionskega otočja.
ODBOJKA / DANES IN JUTRI »MEMORIAL POVSE«
Na turnirju Olympie bodo igrali z novimi pravili
Rally Sytem point in libero - Nastopile bodo šesterke HiJ-o, videmskega Camsta, Olympie in Vola
Igralke Olympie s trenerko Silvo Meulja
Športno združenje 01ympia bo danes in jutri priredilo že tradicionalni Članski ženski posezonski odbojkarski Cetvero-boj, ki bo letos veljal tudi kot »1. memorial Igor Povše« v spomin na lani preminulega mladega igralca in odbornika tega naSega goriškega društva.
Obeta se izjemno zanimiv turnir: zaradi ravni nastopajočih ekip, mogoče Se bolj pa zato, ker bodo celotno tekmovanje izpeljali po novih pravilih »Rally System point«, ki bodo stopila v veljavo v prihodnji tekmovalni sezoni. To pomeni, da bo vsak set trajal do 25. točke brez menjave servisa. Možna bo tudi uporaba prostega branilca, takoimenovanega »libe-ra«.
v 1. ligo, letos pa so se celo uvrstile v finale za naslov prvaka, v katerem so po treh tekmah podlegle pred favoriziranim mariborskim Branikom. Za HIT ne bo igrala 184 cm visoka tolkaCica Katarina PaCal, ki te dni z državno reprezentanco sodeluje na Savaria cupu, bo pa prisotna Spela Petrač, ki se je morala reprezentančnim nastopom odpovedati zaradi poškodbe in naj bi na turnirju 01ympie igrala kot libero. Člympia, ki je v letošnji C ligi glede na predprvenstvene obete povsem izpolnila pričakovanja, bo na tem turnirju lahko računala na pomoč dveh »zunanjih« okrepitev. Spet bo namreč 01ympiin dres oblekla Erika Brisco,
poškodovano standardno podajaCico Evelin Bulfo-ni pa bo nadomestila bo-rovka Tjaša Gruden.
SPORED MEMORIALA Danes ob 18. uri: Val Siderimpex - CAMST Videm; sledi Hit Nova Gorica - 01ympia Kmečka banka.
Jutri ob 16. uri: za 3.
mesto; sledi za 1. mesto.
Naj omenimo še, da SZ 01ympia pripravlja zanimiv posvet o raznih vidikih vplivanja športne dejavnosti na mlade. Posvet bo v Četrtek, 10. junija v mali dvorani centra Lojze Bratuž, predavala pa bosta Boris Klokočovnik in dr. Bernard Špacapan.
ROKOMET
Danes
Krosov
turnir
Osem ekip v Zgoniku
V okviru razstave vin bo danes v Zgoniku velik mednarodni rokometni turnir, na katerem bo v Zenski in moški konkurenci nastopilo kar osem ekip, med temi tudi dve Krasovi moštvi, ena v zenski in ena v moški konkurenci. SPORED
14.00: RK Duplje -RK Kočevje (z); 14.45: Kras - Izola (ž); 15.30: Kras - RK Duplje (m); 16.15: RK Mitol Sežana -RK Andor Jadran Kozina; 17.00: za 3. mesto (z); 18.00: za 1. mesto (ž); 19.00: za 3. mesto (m); 20.00: za 1. mesto (m); sledilo bo nagrajevanje.
V	današnji prvi polfinalni tekmi se bosta pomerila goriški Val Side-rimpes, eno najbolj prijetnih presenečenj komaj končane deželne C lige in videmski Camst, ki je v minuli sezoni dosegel napredovanje v BI ligo. Za VidemCanke igrata tudi našim ljubiteljem odbojke dobro znani Vivia-na Zotti (prej 01ympia) in Rossana Benevol (na posodo od Bora), ki sta bili med najzaslužnejšimi za letošnji veliki uspeh moštva. V ekipi pa ne bo bivše slogašice Vincen-zijeve, ki je baje že zapustila videmski klub.
V	drugi tekmi bo gostitelj turnirja 'O^mpia Kmečka banka igrala proti novogriškemu HIT-u. Pod vodstvom italijanskega trenerja Lorenza Sparella so Novogoričanke v zadnjih letih najprej napredovale iz 2.
ODBOJKA / TROFEJA POKRAJIN
V tržaških in goriških selekcijah več naših mladih
Danes in jutri se bo odvijala Trofeja pokrajin za odbojkarske reprezentance fantov do 16. in deklet do 14. leta.
Tržaški in goriški reprezentanci se bosta danes v telovadnici Don Milani na Alturi (od 16. ure dalje) pomerili med sabo, turnir pa se bo nadaljeval jutri v Pordenonu, kjer bodo še ostale tekme proti reprezentancam Vidma in Pordenona.
V vseh štirih selekcijah iz obeh pokrajin je lepo število naših odbojkarjev in odbojkaric, trener Goričanov je Lucio Battisti,
TržaCank pa Dragica Hrovatin. V moški reprezentanci Trsta so slogaši Ambrož Peterlin, Denis lozza in Marco Negrini, v moški reprezentanci Gorice pa so valovci David Corva, Luka Kuštrin, Danjel Nanut, Roman Rizzi in soCan Alan Černič.
Med dekleti so v tržaški izbrani vrsti med drugimi tudi Lara Legovi-ch (Bor), Breda Berzan (Breg), Aliče Sossi (Kon-tovel), Veronika Veljak in Fanika Starec (obe Sloga). V goriški selekciji (trener Mario Siega) pa bo tudi valovka Barbara Visintin.
rlKOSARKA / NA TURNIRJU SARTlh
Bor Radenska z novim trenerjem Martinijem
Na Don Boscovem košarkarskem turnirju »Sarti«, ki se bo pričel v torek, se bo moštvo Bora Radenske predstavilo z novim trenerjem. Luko Furlana, ki je sam prosil za »ti-me-out« (vsaj kar se tiCe elanov), je namreč že zamenjal Lucio Martini (na sliki) , ki je pri društvi doslej vodil mladince.
Na Sartijevem turnirju bo sodelovalo osem najboljših tržaških moštev, ki
jih je organizator razdelil v Santos_ SGT> Merniug-dve skupini. V em skupim gia in Don Bosco. Spo-so Jadran Nuova kreditna, rej prvega dne (torek): Bor Radenska, Servolana 20.00 Bor - Barcolana, in Barcolana, v drugi pa 21.30 Jadran - Servolana.
NOGOMET / BREGOV TURNIR CICIBANOV SE JE USPESNO IZTEKEL
V finalu Ponziana boljša od Brega
S finalnimi tekmami ii nagrajevanjem se je v pete! v Dolini konCal veliki nogo metni turnir za cicibane 1 priredbi SD Breg. Od 28 aprila do danes je osen ekip skupno odigralo dese tekem, po oceni organiza torjev pa je bil turnir na vi s°ki tehnični ravni, ekipi s° pokazale veliko borbeno sb obnašanje je bilo šport no, poškodb ni bilo, na tri minah pa se je zbiralo lepi Število gledalcev, tako di mhko govorimo o popol nem uspehu turnirja.
Zadovoljstvo priredi teljev ni zagrenilo niti dejst v°, da je Ponziana v finali Sladko premagala domaCi Bregovo postavo. TržaCan f° zmagali kar s 4:0, venda *°neni izid ne sme varati Sai je bila tekma večji de 'Zenacena. Po prvem polca Su je bil izid 1:0, ostali triji ^detki pa so padli v drug Polovici drugega dela. Ol em, da je Ponziana pokaza a res lepo igro, je treba tud J^ni. da je razpolagala z ve ik° večjim številon
menjav, tako da je bila na koncu tudi bolj sveža. Kljub porazu je treba Brežane vsekakor pohvaliti za borbenost.
Po tekmi za 1. mesto je bilo na vrsti nagrajevanje, na katerem je spregovoril tudi dolinski župan Boris Pangerc.
Organizatorji so ekipe bogato obdarili s pokali, veliko pa je bilo tudi
posamičnih priznanj. FINALNI IZIDI Za 7. mesto
Juventma - Primorje 2:0 brez boja
Za 5. mesto
Domio - Izola 3:0
Za 3. mesto
San Luigi - Esperia 2:1 po 11-m (0:0)
Za 1. mesto
Ponziana - Breg 4:0 (1:0)
BREG: Klun, Rossone,
Segulin, Kalc, Marconi, Kraljic, Carli, Skerlavaj.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Ponziana, 2. Breg, 3. San Luigi, 4. Esperia, 5. Domio, 6. Izola, 7. Juventina, 8. Primorje.
Najboljši vratarji: 1. Da-
vanzo (Ponziana); 2. Aljek Klun (Breg); 3. Loris Dobra-novic (Juventina). Najboljši branilci: 1. Tampieri (Esperia), 2. Baltic (Izola), 3.
Roberto Bordin novi trener Juventine
Na	četrtkovem
srečanju Juventine s sponsorji in Časnikarji je vodstvo kluba med drugim predstavilo novega trenerja Članskega moštva Roberta Bordi-na (38 let), ki je v minulem prvenstvu treniral Piedimonte.
Scocchi (Ponziana), 4. Mar-vin Pipan (Primorje). Najboljši napadalci: 1. Pigna-tiello (Ponziana), 2. Andrea Skerlavaj (Breg), 3. Marti-nelli (Izola). Najboljši strelci: Cappai (Ponziana) 7 golov; Peter Carli, Aron Kraljic (oba Breg), Clarich (Domio) in Niki Merigiolli (Primorje) 6 golov. Najmlajši igralec: Michele Kenda (Juventina, letnik 1991)
domači šport
Danes
Sobota, 29. maja 1999 ODBOJKA
1. MEMORIAL POVSE
18.00	v Gorici, Slovenski športni center: prireja SZ 01ympia
NOGOMET
CICIBANI
14.30	v Doberdobu: Mladost B - San Marco;
15.30	v Foljanu: Real Isonzo - Mladost A
TENIS
UNDER 12 MOŠKI
15.00	na Padricah: Gaja - Fontanafredda UNDER12 ZENSKE
15.00	v Gorici: Campagnuzza - Gaja
Jutri
Nedelja, 30. maja 1999 NOGOMET
TROFEJA VIDOZ ZA NARAŠČAJNIKE
10.30	v Vilešah: Villesse - Primorje; 10.30 v Gra-dežu: Gradese - Sovodnje
HOKEJ IN LINE
MOŠKA Al LIGA
18.00	v Milanu: Milano 24 - ZKB Kwins
TENIS
ITALIJANSKI MOŠKI POKAL
9.00	na Padricah: Gaja - Muggia B
ODBOJKA
1. MEMORIAL POVSE
16.00	v Gorici, Slovenski športni center: prireja SZ 01ympia
Ruzzier zmagal na ekipnem deželnem prvenstvu
Na deželnem ekipnem prvenstvu v Gorici v lahki atletiki je barve Atletice Goriziane branil tudi lonjer-ski hitrohodec Fabio Ruzzier, ki je na razdalji 10 km na stezi premočno zmagal v Času 45 minut 23 sekund 4 sekunde, s čimer je za dobri d ve minuti popravil društveni rekord. Ruzzier je s svojim uspehom prispeval k temu, da se je goriško društvu s 15.500 osvojenimi točkami (točkuje se na osnovi rezultatov in ne uvrstitev) uvrstilo na državno prvenstvo za društva od 17. do 32. mesta. Prvenstvo bo 25. in 26. junija v Padovi.
Rokomet: »Zoisu« medšolski troboj
V tržaški športni palači se je odvijal troboj v rokometu med višješolci. Zmagal je »Zois«, ki je po neodločenem izidu proti šoli »Galilei« zasluženo premagal šolo Prešeren. Slednji pa so pristali na drugem mestu po zanesljivi zmagi proti italijanskemu znanstvenemu liceju. IZID: Zois-Galilei 16:16, Zois-Prešeren 19:16, Prešeren-Galilei 20:14 VRSTNI RED: 1. Zois 3 točke, 2. Prešeren 2, 3. Galilei 1.
Obvestilo
SK BRDINA obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Gardaland, ki bo dne 6. junija z odhodom ob 5. uri pred barom Centrale na Opčinah. Cas vpisovanja še v torek, 1. junija od 20. do 21. ure. Za informacije pokličite na tel. 040-225804 ali 040-327284.
SD VESNA vljudno vabi elane in simpatizerje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v prostorih doma Alberta Sirka, jutri, v soboto, 29. maja 1999 ob 20. uri.
SZ SLOGA prireja odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika 87 in mlajše. Kamp bo trajal od ponedeljka, 14. do srede, 23. junija 1999 vsak dan od 9. do 17. ure, v soboto pa do 13. me. Prijave sprejemamo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na sedežu ZSSDI, ali na telefonski številki 040-635627.
SD PRIMORJE sklicuje 36. redni občni zbor v sredo, 2. junija v društvenih prostorih ob 20. mi v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Predsedniško poročilo; 2. blagajniško poročilo, 3. razresnica, 4. razprava, 5. razno.
SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od
19.	do 23. julija 1.1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska šola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v mah obedov na tel. 040-2024017.
SD VESNA obvešča, da bo v soboto, 29. t.m. ob 20. uri v prostorih Doma A. Sirk v Križu redni občni zbor. Dnevni red: 1. poročila predsednika; 2. finančno poročilo; 3. izvolitev rpedsednika; 4. razno. Vabljeni!
MLADINSKI ODSEK SPDT organizira v nedeljo, 30. maja izlet za osnovnošolce v dolino Glinščice. Zbirališče ob 9. mi na Gorici v Boljuncu. Informacije lahko dobite pri Maksiju Kralju (tel. 040-575250) ali pri Igorju Devetaku (tel. 040-55180) v večernih mah.
TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: I. od 21. 6. do 2. 7., H. od 5. 7. do 16. 7. in m. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Mira-marski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do
20.	ure, tel./fax 040-422696.
JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike ’87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858.
Dežela Yunnan, katere ime pomeni “južno od oblakov”, leži v skrajnem jugozahodnem kotu Kitajske in se ponaSa z najbolj pisano geografsko sliko vseh kitajskih provinc: od Širokih planjav vlažnih tropskih gozdov na jugu do tibetanskih visokih, mrzlih planot in višavij na severu. Tu je doma tretjina vseh kitajskih etničnih manjšin, ki so se tekom stoletij uspešno upirale kitajskim vplivom in ohranile močno krajevno identiteto. Tu živijo poleg Kitajcev Han Se Tibetanci, Mongolci, ljudstva Yi, Miao, Bai, Nahi in Se ostalih osemnajst uradno priznanih etničnih manjšin.
Ko je cesar Cin Shi (Si) Huang, čigar grobnico v bližini Kiiana (Siana) varujejo glineni vojščaki, skušal v 3. stoletju pr.n.st. zavladati nad temi predeli, je bil Yunnan naseljen s Številnimi nekitajskimi domačini brez močne politične oblasti. Toda v 7. stoletju n. St. je ljudstvo Bai osnovalo kraljestvo Nanzhao, ki je bilo na začetku povezano s Kitajci, da bi lahko kljubovalo Tibetancem. Njegova moč se je Se dalje krepila in v 8. stoletju je bila kos tudi vojski kitajskih Tangov. Kraljestvo Nanzhao je zavladalo velikemu delu jugozahoda in nadziralo trgovske poti, ki so Kitajsko povezovale z Indijo in Burmo. V 10. stoletju je njihova moč upadla in do 13. stoletja so zavladali kralji iz mesta Dali, in sicer do takrat, ko so v deželo vdrli Mongolci. Tako je po petnajstih stoletjih uspešnega odpora proti osvajalcem s severa tudi to ozemlje postalo del velikega mongolskega cesarstva.
Več kot dvajset ur je vlak iz mesta Guilin, ki se nahaja osemdeset kilometrov severno od Yangshuoja vozil proti glavnemu mestu province Yunan - Kunmingu. Pokrajina okrog mene se je neverjetno spremenila. Vozili smo se po kraskem pustem svetu in gole apnenčaste skale so zijale iz travnikov. Obšli smo Številna naselja, kjer je bela barva kamnitih zidov bleščala v sončni svetlobi. Razgledi so mi bili domači, saj sem v marsikateri hiši s kamnito Streho prepoznala poteze naSih starih kraskih vasic. Zal smo precejšen del poti vozili skozi Številne predore in bili tako prikrajšani za razgled na zanimivo pokrajino. Bližala se je deveta ura zvečer, ko so zavore vlaka zaškripale na kunminski postaji. Nenavadno fpi je bilo, da sem se 'znašla v teh prvih aprilskih dneh kljub pozni uri, v mestu, ki je bilo Se ovito v dnevno svetlobo. To pa zato, ker vsepovsod na Kitajskem, ne glede na njene razsežnosti, upoštevajo pekinški čas. Ko je v Pekingu ura dvanajst, je tudi v najzahodnejšem kotičku Tibeta poldan, čeprav bi glede na razdaljo moralo biti vsaj dve uri razlike. Ko sem izstopila iz železniške postaje, sta me zajela topel zrak in pravo poletno vzdušje.
Prodor Zahoda se je v teh krajih začel sredi 19. stoletja, ko so Britanci prevzeli kontrolo nad Burmo in Francija nad Indokino. Kun-ming je postal zlasti pomemben v času druge ■ svetovne vojne, ko je bilo mesto povezano z Burmo s tisoč kilometrov dolgo cesto, po kateri je na Kitajsko prihajala pomoč. To je bila tako imenovana Burmanska cesta, ki jo je 160.000 Kitajcev gradilo med leti 1937 in 1938.
Po ulicah Kunminga srečuješ Številne slepe muzikante, ki igrajo na tipična kitajska godala z eno struno. Zenske v tradicionalnih oblačilih ljudstva Sani so vsiljivo prodajale njihova ročna dela. Pred hotelom, kjer so se zbirali tujci, pa so v večernih urah sedeli na lesenih pručkah slepi maserji. V belih haljah s črnimi naočniki in z veliko tablo ob strani, ki je potrjevala, da so diplomirali na kunminski medicinski Soli, so za deset juanov to je bilo 2000 lir ponujali skoraj enourno masažo celega telesa.
Ze sem bila na tem, da vstopim v hotel, ko sem zaslišala svoje ime. Res si prijetno presenečen, ko sredi tujega sveta, zagledaš poznan obraz. Bil je Taihej, Japonec, ki sem ga spoznala v Hong Kongu in sva nato nekaj dni preživela skupaj v Guangzhoju. Da bi proslavila najino srečanje, sva odšla do bližnje tržnice in si za Sest juanov, kupila dva ananasa in lubenico. Z veliko strastjo sva nato pobasala slastna rumena sadeža. Lubenico pa sva naslednji dan vzela s seboj na pot do 120 kilometrov oddaljenega naravnega parka, ki ga krasijo celo trideset metrov visoki apnenčasti stebri, katere sta voda in veter izklesala na področju, kjer se je pred kakimi 270 milijoni leti Sirilo morje. Nihče nama ni povedal, da je bil med vožnjo predviden tudi obisk treh manjših jam in daljši
postanek za kosilo v neki restavraciji. Vse to pa je bilo treba plačati posebej. Sele po šestih urah sva tako prišla do najinega cilja. Pred vhodom v park sb čakala dekleta v narodnih noSah ljudstva Sani, ki so spremljale turiste po parku. S Taihejem sva tako dolgo kolovratila po stezicah, ki so bile speljane med visokimi apnenčastimi gmotami, da me je sonce prav pošteno opeklo. Kraj je bil po svoje zanimiv, vendar nama ni poplačal dolgega čakanja pred jamskimi vhodi in restavracijo ter drage vstopnice. Mnogo bolj privlačna se mi je zdela bližnja vasica, naseljena s prebivalci narodnosti Yi, katere v tem kraju imenujejo z njihovim starim imenom Sani. Ko sva se sprehajala po vasici, kjer so bile hiše zgrajene z zidaki iz zemlje, sem imela občutek, kot da bi prestopila v srednji vek. Vše je bilo tako preprosto in starinsko. Tega občutka pa je bilo kmalu konec, ko sva na koncu vasice prišla do tlakovane promenade, ki so jo polnile Številne stojnice, kjer so domačinke vsiljivo prodajale domače vezenine.
Po neprenehnem klepetanju ameriških Kitajcev, ki so modrovali nad »čudno« Kitajsko, sva se s Taihejem pripeljala proti večeru ponovno v Kunming Tu sva se Se zadnjič poslovila pred najinim odhodom iz mesta, on je odhajal proti vzhodu v rodno Japonsko, jaz pa proti zahodu v domovino ljudstva Bai, kjer kraljuje jezero Erhai s podeželjskim mestecem Dali.
V zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne sem pripravljena za odhod stopila v bližnjo okrepčevalnico, kjer so pekli okusne palačinke in prodajali dober jogurt z banano. Pri Stopnišču sta bila položena dva velika nahrbtnika in kar zazdelo se mi je, da je parček pri sosednji mizi namenjen v isto smer kakor jaz. Z Dancem Klausom in njegovo punco smo ob devetih že sedeli v minibusu, ki je bil do zadnjega kotička natrpan z ljudmi in prtljago. Vožnja ob odprtem oknu je bila prijetna in nenavadna tišina je vladala med potniki. Peljali smo se mimo Številnih opekarn in prav zanimivo je bilo videti, kako so že pred tisočletji izdelovali zemljene zidake, kajti nobene razlike nisem opazila med starodavno tehnologijo in yunansko tradicionalno obrtjo. V veliki kroglasti jami je bilo natlačeno blato in siv vol je v njej hodil v krogu in teptal oziroma mečkal zmes. Z njo so napolnili kalupe in zidake nekaj časa suSili na soncu, nato pa jih položili v peči. Te so izglodale kot zemljene gomile, v katerih notranjosti je bila velika odprtina za dim.
Cesta se je začela vzpenjati in avtobus je čedalje težje vozil. Se nekaj kilometrov nam je uspelo opraviti, nenadoma je močan hrup, ki se je razlegal iz motorja, dal razumeti, da je vožnje konec. Na srečo smo bili v neposredni bližini neke mehanične delavnice, ki nas je gostila za naslednje tri ure. Neizprosna radovednost me je popeljala do bližnje vasice, v kateri sem s presenečenostjo spoznala prisotnost zelo močne muslimanske skupnosti. Spopmnila sem se na Marca Pola, ki se je proti koncu 13. stoletja »potepal« tod okoli in pustil zapisano besedo, da živi v teh krajih mešano prebivalstvo predvsem nestorjanskih kristjanov in Saracenov oziroma mohamedancev. Ko sem se vrnila pred mehanično delavnico, so bili že vsi potniki zbasani v minibusu in Klaus je bil ves umazan, saj je pomagal pri popravilu motorja.
Odpeljali smo se dalje, čeprav ne brez težav in v večernih urah le pripeljali do našega cilja. Podeželsko mestece Dali zamejuje na južni strani veliko jezero Erhaj, na severni pa do 4000 metrov visoko gorovje Changshan (CanSan). Razen treh pagod na samem robu mesta, ki spadajo med najstarejše spomenike v jugozahodni Kitajski, mesto ne nudi drugih tako pomembnih zgodovinskih zanimivosti. Je pa s svojim jezerom in hribi prijeten kraj, kjer se lahko odpočijeS in nabereš dodatnih moči za obisk tibetanske dežele.
V bližini hotelov kar mrgoli restavracij, v katerih ponujajo tudi na evropski način pripravljeno hrano. V številnih krojačnicah ti lahko hitro in poceni sešijejo obleko. Tudi v Daliju, kot sicer v večini kitajskih mest, se življenje začenja prebujati v zgodnjih jutranjih urah. Ze ob Šestih je namreč zadonela glasba iz bližnjega rekreacijskega centra in spanja je bilo s tem največkrat konec. Za razliko od kitajskih univerzitetnih središč, kjer te zvoki revolucionarnih budnic dobesedno vržejo s postelje, je bila glasba v Daliju umirjena in sodila je v repertoar tradicionalnih pesmi. Stekla sem na teraso, ki se je Sirila pred oknom hotelske sobe in na bližnjem Športnem igrišču videla priletne Kitajke in Kitajce, ki so izvajali tajči. Kar skozi okno sem se vrnila v svojo sobo, pograbila fotoaparat in Se predno je rdeče sonce, ki se je svetlikalo skozi Sipe nasprotne zgradbe, doseglo vrh strehe, sem poslikala »telovadce«, ki sb z velikimi rdečimi pahljačami in dolgimi sabljami izvajali gibe te starodavne kitajske veščine.
Bil je topel dan in sonce je močno pripekalo, ko sva se z Mihaelom, študentom iz Švice, po narodnosti Cehom, vzpenjala na bližnji hrib. Obšla sva pokopališče, kjer so se zemljene gomile Sirile po pobočju. Ob nekaterih so sedele družine in imele pravcati “piknik” ob grobu svojcev. Nasproti naju so po zaprašeni stezi pritekli otroci s oprtanimi košaricami, ki so bile napolnjene z zelišči. Prepotena in na smrt žejna sva prišla do zapuščenega budističnega samostana, po katerem je skakala, tekala in kričala množica otrok. Prazni in poškodovani prostori so žalostno gledali na osrednje zaprašeno dvorišče. V neposredni bližini stranskega vhoda sta dve Zenici čistili zelenjavo. Vprašala sva ju za skodelico čaja in nato sta naju ženski povabili v skromno samostansko kuhinjo. Kljub umazani skodelici in vroči vodi, mi je čaj neverjetno teknil. Po prostoru z okajenimi kamnitimi zidovi in ožganim lesenim stropom se je z ognjišča, ki je bilo nameščeno kar na ilovnatih tleh, dvignil dim in naenkrat preplavil vso kuhinjo. Kljub temu se z Mihaelom nisva premaknila z lesenih pručk ob ognjišču in sva Se nekaj časa strmela v Zenici, ki sta pripravljali kosilo.
Se nekaj ur sva hodila po strmem pobočju in prispela do stare molilnice, ki je bila izklesana v steno na samem robu prepada. Od tu se je odprl čudovit razgled na mestece Dali in na Sirno jezero ob njem. V rdečkasti svetlobi sončnega zatona se je za jezerom Siril gričevnat svet. Ko se je velika senca hriba zgrnila nad jezero sva zapustila kamnito votlinico in se po gozdu začela vračati v dolino. Ob pihanju močnega vetra sva prišla do roba mesteca, takrat je bilo nebo že osvetljeno z neskončnim številom svetlikajočih se zvezd.
TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI
EDINOST
GLASIM POLITIČNEGA 9E0GTTA JGINOSf ZA PllORSKO.
Prva veselica pevskega društva "Dom" na Repenta-bru je kar se da dobro uspela. Udeležila se je je cela vrsta sorodnih društev, posebno razveseljiva pa je bila prisotnost "Bralnega h sadjarskega društva iz Krepelj, kije došlo korporativno in z zastavo, kar priča o lepi bratski vzajemnosti med sosednjimi si vasmi". Veselica je potekala v vseh prostorih gostilne gospoda Ozbiča; "v prvem nadstropju sta prepevala oddelek mešanega zbora "Slovanskega pevskega društva" iz Trsta in "Nabrežina", v pritljičju pa pevsko društvo "Zvon" z Opčin". "Ta vsestranski uspeh prve veselice bodi v vspodbudo mlademu društvu "Dom" in njega trudoljubivemu predsedniku Ozbiču in navdušenemu pevovodji Boletu. Vztrajata naj na plemenitem, zapričetem delu, da bo mlada rastlina, ki sta jo zasadila, živela, rastla, cvela in donašala lepega sadu. Vše po geslu: Bog in narod!"
"Slovenski romar" je poslal dolg dopis ob 150-letni-ci božje poti k sv. Jožefu v Ricmanjih, Slavnostno pontifikalno mašo v latinščini ja vodil "prevzvišeni vladika Andrej M. Sterk, a pevci na koru so peli slovenski. Glagolski misal iz leta 1483 priča, da je nekdaj bila vsa služba božja v Ricmanjih v staroslovenskem jeziku, katero so znani "prijatelji" zatrli pred oltarjem, a niso je mogli zatreti na koru!" 15.000 romarjev, ki so prišli iz bližnjih a tudi oddaljenih vasi so s solzami v očeh šepetalilako lepe, mile in pobožne božje poti nismo še videli nikdar".
V Rojanu se ponovno prebuja "nov zmaj, ki nas napolnjuje z največjim gnevom". Po pevskem zboru, ki ga je vodil učitelj Vanzeta pod pokroviteljstvom duhovnika Juriče, se namreč rojeva nov "coro, ki tuli lahonske pesmi". Najhuje pa je to, da so v tem zboru sami “hribovci, ki delajo nečast sebi in nam!" Na vajah, ki jih imajo "v neki gostilni v gozdiču prepevajo pesmi v slavo Benetk", petje pa poučuje neki pevovodja iz mesta. "Ali šene sramujejo vsi oni, ki so se dali zavesti do takega početja?! Kako že pravi naša pesem: Strela udri iz višine izdajalca domovine!"
TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI
PHIHOHSKI DNEVNIK
'v'	oe»o»o»iiL*B fmontb »voeoeNeo* m*«**««« o**eivi*
'Titova štafeta, ki je izraz ljubezni in predanosti ljudstva do maršala Tita je pričela svojo pot“ tudi v Trstu. Sestavljalo jo je semindvajset zastopnikov mladine, ZDTV in telovadne zveze, ki so po dva in dva pretekli vsak 500 matrov. Zastopani so bili najrazličnejši kraji “od Tržiča, Nabrežine, Rojana, mestnega središča, Lonjerja, Ricmanj pa vse do Flavij. Mejo je štafeta pretekla pri Škofijah11, kjer je v imenu “športne mladine Trsta spregovoril tov. Turk Danilo-Joco in tov. Hrovatin Sabini, ki pojde prav do Beograda, rekel: predajam ti titovo štafeto Trsta in te prosim, da tov. Titu zakličeš trikratni zdravo in da mu poveš, da smo mi v Trstu kljub nasilju in teroiju še vedno Titovi partizani11.
Strani Primorskega dnevnika so v teh dneh posvečene predvsem volilni kampanji v korist Ljudske fronte-Fronte popolare. S kratkim življenjepisom je bilo predstavljenih vseh 60 kandidatov oz. kandidatk; 39 slovenske, 19 italijanske in eden hyaške narodnosti. Kandidati zastopajo malodane vse plasti družbenega življenja in čeprav s precejšnjo prednostjo prednjačijo delavci, so med njimi tudi en odvetnik (Jože Dekleva) in dva zdravnika (Robert Hlavaty in Anton Daneu). V volilnem programu Ljudske fronte je zapisano, da se Ljudska fronta zavzema za mir, bratsko sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi demokrati, za delo, enakopravnost žensk in zato, da prepreči “da bi naši sinovi ponovno postali žrtev koristolovskih trgovcev z orožjem“-
Medtem pa še vedno bori duhove odločitev volilne komisije pri Zavezniški vojaški upravi, da črta ime tov. Franca Stoke s kandidatne liste Ljudske fronte, češ da nima stalnega bivališčav Trstu. Končno so tudi na tržaški mestni občini “ugotovili11, da se je tov. Stoka rodil v Trstu 11. avgusta 1902 ter da ima v Trstu rezidenco od svojega rojstva dalje. “Zaradi tega zahtevamo, da volilna komisija to krivico takoj popravi in tov. Štoko ponovno vpiše v našo kandidatno listo kot njenega nosilca”.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Prvi aplavz: Mladinski pevski zbor nižje srednje sole “Srečko Kosovel” z Opčin ■
TV dnevnik, nato Utrip evangelija
® RAI 1
Euronevvs
Nan.: Star Trek Voyager -(i. Kate Mulgrevv, Robert Beltran)
Otroški variete La Banda dello Zecchino (vodi Alessandra Bellini), vmes risanke Barbarossa in nan. Punky Brevvster Variete: Zgodbe «Plavega drevesa*
Aktualna odd. o TV programih: LaRaichevedrai Nan.: Družina kot druge Aktualna odd. o zdravju in dobrem počutju: Chek-up
Vremenska napoved in
dnevnik
Dnevnik
Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea blu - Vietri, Cetara, Amalfi, Positano Sedem dni v parlamentu Glasb, oddaja: Glasba in solidarnost
Variete: Disney Club, vmes risanke Dnevnik
Aktualno: Nabožna oddaja - A sua immagine Variete: In bocca dl lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport
Variete: Segreti e ... bugie (vodi Raffaella Carra) Dnevnik
Aktualno: Serata Tgl (vodi Lamberto Sposini) Nočni dnevnik Pregled tiska, zapiski, vreme, izžrebanje lota Film: Suppli (dram., It. '94, r. V. Verdecchi, i. Fulvio Falzarano) Aktualno: Segreti
RAI 2
7.00
7.05
7.30
10.05
11.30
13.00 13.25
14.00
14.05
16.00
16.35
18.15
18.55
19.05 20.00
20.30 20.50
22.40
23.40 23.55
Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia 8.00, 9.00, 9.30, 10.00 dnevnik
Aktualno: Domani e un altro giorno.
Variete: Ventanni Dnevnik Sereno variabile Vremenska napoved Film: Toto, Peppino e i fuorilegge (kom., It. ’56) Aktualni odd.: Millenium
Film: Profumo di donna (kom., It. 74)
Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: Sentinel Loto ob 8-ih Dnevnik
TV film: L’ ultimo velo della verita - Vergevval-tigt (thriller, Nem. '96, i. B. Auer, H. Knaup)
Boks: Piccirillo - Coggi (SP VVBU v velter kat.) Dnevnik, vreme Gledališče: Pinocchio ov-vero lo spettacolo della Provvidenza (r.-i. C. Bene, S. Bergamasco)
Jk RAI 3
7.45
9.00
9.15
10.10
12.00 12.30
12.55
14.00
14.50
18.50
19.00
20.00 20.30
20.50 22.45 23.10 0.10 0.20 1.25
Aktualno: Amor-Roma,
Media/Mente, 7.45 Sola
Napoved TV progrtamov
LaRaichevedrai
Rai Nevvs - Gospodarstvo
Kolesarstvo-Giromattina
Dnevnik
Kolesarstvo: 82. Giro d’ Italia
Avtomobilizem Fl Deželne vesti, dnevnik Šport: Giro d’ Italia, 17.05 Proces etapi, 18.00 Rugby
Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Šport: T-Giro Aktualno: Un pošto al sole... v New Yorku Aktualna odd. o ekologiji: King Kong Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Odd. o jadralcu G. Soldi-niju: S fr da ali’ oceano Dnevnik, deželne vesti, vreme
Šport: Giro notte, 0.50
avtomobilizem
Fuori orario
Š8 RETE 4		ITALIA 1	
	Nad.: Un volto, due don-		Nan.: Ocean Girl
	ne		Otroški variete, vmes ri-
	Pregled tiska		sanke, Ciao ciao mattina
	Film: Fronte del porto		Spot: Gymmy - Svet fit-
	(dram., ZDA '54, r. E. Ka-		nessa
	zan, i. M. Brando)		Film: Rainbovv - 11 mon-
	Variete: Sabato 4		do segreto dei colori
11$	Dnevnik		(fant., ZDA '95, r.-i. Bob
	Aktualno: Forum		Hoskins, Dan Aykroyd)
	Dnevnik		Šport, 12.25 Odprti stu-
	Kviz: Kolo sreče		dio
jBvS	Nad.: Sentieri - Steze	B	Nan.: V osmih pod eno
	Aktualne odd.: Eurovilla-		streho
	ge, 16.00 Zanimivosti o	B	Risanke
	svetu filma: Affetti spe-	B	Aktualna odd.: Tempi
	ciali, 17.10 Naturalmente		moderni
	su Rete 4, 17.40 Chi c’e		Glasb, odd.: Rapido
	c’e		Variete za najmlajše, vmes
	Dnevnik in vreme		risanke
	Nan.: Un giustiziere a		Nan.: Baywatch (i. David
	New York		Hasselhofi)
	Film: La baia di Napoli		Odprti studio
	(kom., ZDA ’60, i. C. Ga-		Nan.: Družina tretjega ti-
	ble, S. Loren)		pa (i. John Lithgovv),
	V parlamentu		19.30 Willy, princ Bel
	NoCni dnevnik		Aira
			Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
[Sj CANALE 5			Nan.: VValker Texas Ran-ger (i. Chuck Norris),
			22.30 Highlander
			Aktualna oddaja: Inviato
	Na prvi strani		speciale
	Jutranji dnevnik Tg5		Športna oddaja: Grand
	Jutranja oddaja o dobrem		Prix
	počutju: Vivere bene -Tedenski napotki		
	Variete: Affare fatto Nan.: Družina Hogan	S TELE 4	
	Nan.: Robinsonovi (i. Bill		
	Cosby, P. Rashad)		
	Nan.: Hiša Vianello		22.45 Dogodki in odmevi
	Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Variete: Finche c’e Ditta	1	Mix kultura Automobilissima Nan.: Sharky & George Zoom Šport
	c’e speranza	n	
	Film: Segni particolari:		Nagrada Trio di Trieste
	bellissimo (kom., It. ’83,	ESRr	Musichiamo
	r. Castellano, Pipolo, i.		Film: Squadra anticrimi-
	Adriano Celentano)		ne
	Film: Nientein comune (kom., ZDA '86, r. Garry		
	Marshall, i. Tom Hanks, Jackie Gleason)	($) MONTECARLO	
	Variete: Passaparola (vo-		
	di Claudio Lippi)		
	Dnevnik TG 5		19.30, 22.45, 1.15 Dnev-
	Variete: Striscia la noti-		nik, 19.50 TMC Šport
	zia		Film: Assalto al delo (pu-
	Variete: La sai 1’ ultima?		st., '50, i. H. Bogart)
	(vodita Gerry Scotti in		Nan.: 11 Santo
	Natalia Estrada)		Film: Ester e il re (dram.,
	Dnevnik		'60, i. J. Collins, R. Egan)
	Aktualna odd.: Nonsolo-		Film: Delitto al ristorante
	moda		cinese (81, i. T. Milian)
	Dnevnik		Nna.: Club Havvaii
	Striscia la notizia		Nogomet: Španska liga
	Nan.: Hill Street noC in		Montanellijev teden
	dan		Nan.: Tekivar
IT Slovenija 1
Slovenija 2
m	Napovedniki		0.-25 Teletekst
H	Zgodbe iz školjke, 8.30		Vremenska panorama
	Trojčice (ris. nan.)		Napovedniki
m	Otroška oddaja		Videoring
	Risana nan.: Don Kihot		Zlata šestdeseta - Nostal-
	(34. epizoda)		gija z Majdo Sepe
	Kino Kekec		Štafeta mladosti
	Film: Zbogom 13 (Nor-		Nan.: Davov svet - Zele-
	veška 1996, r. Svein		nooka pošast (ZDA, 11.
	Scharffenberg)		ep.)
	Tedenski izbor:		Nan.: Pearl (ZDA, 11.
	Nan.: Seinfeld		ep.)
	Tednik		TV prodaja
	Dobrodošli doma		Šport
	Poročila, vreme, Šport		Košarka NBA Action
	Vremenska panorama		Evropsko prvenstvo v
	Tedenski izbor: Homo tu-		SRG
	risticus, 13.45 Prisluhni-		Odbojka: Slovenija -
	mo tišini, 14.15 Petka		Švedska (EP, moški)
	Film: Američanka (ZDA	B	Rokomet: Slovenija - Fin-
	1996, r. J.-C. Sussfeld, i.		ska (kvalifikacije za EP)
	Pauline Pinsolle)	ES	Videoring z Natalijo
	Pomp	Pffij	Nanizanka: Noro zalju-
	Obzornik, vreme, šport		bljena - Zapuščina (5.
	Na vrtu		epizoda)
	Ozare		Film: Pilot (ZDA 1996, r.
	Dok.: Svet Čudes		Alan Metzger, i. Jack Wa-
	Risanka		gner, Shelley Hack)
	Dnevnik, vreme, šport		Sobotna noC
	Utrip		Ob 15-letnici Druge god-
	Osamljeni planet: Izrael		be
	Evrosong '99		Baaba Maal (dokumenta-
	Poročila		rec)
	Nanizanka: Življenje z		Nanizanka: Tvvisted -
	Rogerjem		Srhljivo (Avstralija, 5.
	Nan.: McCallum - Dotik (VB, 3. epizoda)		ep.)
	Polnočni kino Film: Dedek (ZDA 1995, r. Bradford May, i. Andy Griffith, John Ritter)		
		tK Koper	
			Euronevvs
			Gugalnica
			Pogovorimo se o...
	TV PRIMORKA	H	Dok.: Potopis Sredozemlje
			Vsedanes aktualnost
			Program v slovenskem je-
	16.00 Videostrani, 16.00		ziku: Brez meje
	Videospot dneva		Primorska kronika
	Hišni ljubljenčki v urba-		TV Dnevnik, vreme, šport
	nem okolju	il®	Jutri je nedelja
	Glasbeni premor		Risanke: Shogun
iTm	V znamenju dvojčka		Odmev
	Videostrani		Dokumentarna oddaja
	Program za otroke: Ri-'	RjB	Slavnostni koncert ob
	sanka		SO.letnici Radia Koper
	Videostrani	M Ml	TV dnevnik, Odmev
	Videospot dneva		Košarka NBA Action
	Duhovna misel		Rokomet: Slovenija - Fin-
	Parada humorja		ska (kvalif. za EP)
	Košarka: Slovenija -Makedonija (mladi)		Vsedanes - TV dnevnik
r

Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.25 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country mušic; 9.10 Od Milj do Devina; 9.50 Made in ltaly; 10.10 Koncert; 11.30 Filmi na ekranu; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Iz Rezije;
12.45	Utrip Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; Ivo v živo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, srečanje mladih 21.2.99; 18.00 Igra: Izvoz dečkov in deklic (F. Rudolf, r. J. Babic); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.,-10.00 Fover; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
6'30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.;
6.45	Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 9.15 Ne boj-te se klasike; 9.45 Du, jes! 11.00 Aktualno;
12.30	©poldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13.45 Turistična poročila; 14.00 Glasba 130 željah; 16.05 Svežih 20, modrih, glasbe-
na lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Novice iz slov. glasbene industrije; 19.30-
22.00	Športna sobota; vesti, prispevki in oglašanja s tekem.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla singlea; 10.33 Na prepihu; 11.00 Agenda Evropa, izmenično Doroty in Aliče; 11.30 Med vrsticami;
11.45	Odkrijmo jih znova; 13.00 L'una blu, čestitke; 14.00 Martinino podstrešje; 16.00 Ob 4-ih; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single;
19.30	Dnevnik in šport; 20.00 Večerni pr. RK.
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Slovenščina; 10.05 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.30 Obletnica Radia Koper; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.35 Obvestila; 13.30 Glasb. želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.30 Novice; 18.45 Črna kronika;
19.30	Šport; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport, promet; 22.30 Glasba J. VVebra.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13.05 Srednjeevropski obzornik; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zborovska glasba;
15.30	DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.25 V podvečer; 19.00 Opera: Tifus (W. A. Mozart, dir. G. Jenkins); 23.15 Do polnoči; 23.50 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00-2.00(105,5 MHZ).
Priimki dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 043? 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
/
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
^ SREDIŠČE TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE	ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
Težko je biti ženska, Ce vsi vedo, da si moški
CLUJ - Sorin Ratiu, ki so mu romunske oblasti dovolile, da je kot prvi Romun spremenil spol, bi bil rad ponovno moški. Sorin, ki se je po operaciji poimenoval za Sorino, je po petih letih dobil občutek, da je imela mati narava pri podelitvi spola vendarle prav. Kot je 23-letni Sorin priznal v sredinem Časopisnem pogovoru za Daily Monitorul, je težko biti ženska, ko pa vsi vedo, da si moški. Sorin sedaj upa, da mu bo sodišče dovolilo, da s pomočjo še ene operacije postane ponovno moški. Sorin je pred petimi leti, ko se je odločil za spremembo spola, postal središče pozornosti, kajti sprememba spola je v nekdanji komunistični Romuniji pomenila pregreho. Mediji so podrobno spremljali vseh šest operacij, ki jih je Sorin moral prestati, da bi postal ženska. V pogovoru za Časnik je Sorin še priznal, da je zaradi svoje odločitve težko dobil službo. (STA)
V Južni Koreji odkrili sto dinozavrovih jajc
SEUL - Južnokorejski znanstveniki so po lastnih navedbah ob južni obali države odkrili kakih sto okamnelih dinozavrovih jajc. Jajčne lupine so stare približno sto milijonov let. Dinozavri, Cigar jajca so odkrih konec minulega leta v okrožju Posung v pokrajini Cholla, naj bi bili rastlinojedi. (STA/dpa)
O prehrani moških in žensk
ZAGREB - Nevenka Sikic v svojem delu o prehrambenih navadah moških in žensk poudarja, da ženske potrebujejo manj kalorij kot moški. Pri vsakodnevnih aktivnostih bi morale ženske dobiti približno 1500 kilokalorij. Ženskam, ki bi rade shujšale, avtorica svetuje, naj dnevno zaužijejop 300 kilokalorij manj. S tem .naj bi v treh tednih na zdrav način izgubile en kilogram. Moški pa potrebujejo dnevno v povprečju 1900 kilokalorij. Brez velikih odrekanj lahko,zmanjšajo dnevni obrok na 1400 kilokalorij in na mesec izgubijo okoli dva kg.
rr
FAZ: Mercedes je zagrenil Slovence
j
A
ii1
' .
sni ■ '■
h
a ‘1 ^ v-—-v;
A* »'
y, g.

i>.
L

§
S
■M


A
Josip Broz Tito
11802 • 1980)
Imel je vse.
... prav vse.
j RUfOCOMMCACC «<>
AC-tttCBCMa
1
0
MereeflesBenz
FRANKFURT - V Sloveniji je stuttgartski Mercedes-Benz razjezil žrtve komunizma. Razlog je v Delu in na televiziji objavljen reklamni oglas (na sliki) , v katerem Tito oglašuje Mercedesove avtomobile, piše včeraj nemški dnevnik Frankfurter
Allgemeine Zeitung. Časnik dodaja, da so proti temu že protestirali elani Združenja žrtev komunizma in navaja odprto pismo nekega BlejCa-na vodstvu stuttgartskega koncerna ter nemškemu veleposlaništvu v Ljubljani. Avtor pisma je med drugim
pozval Mercedes-Benz in njegovega slovenskega partnerja Autocommerce, naj »prenehata s takšnimi oglasi v Sloveniji« ter se opravičita za »spodrsljaj«, v nasprotnem primeru naj bi zahteval odškodnino za psihično trpljenje. (STA)
NAGOTA - Japonki Gin Kanie (na posnetku AP zgoraj) in Kin Narita (spodaj) sta s svojimi 106 leti starosti najstarejši še živeči dvojčici na svetu. S tem sta si tudi prislužili mesto v najnovejši knjigi Guinessovih rekordov.
Dolgo življenje pa jima je omogočilo, da sta bili živi priči velikih sprememb, do katerih je prišlo na vseh področjih v zadnjih sto letih. Obe živita v Nagoyi v srednji Japonski, druga od druge pa sta oddaljeni le nekaj kilometrov. Toda zaradi visoke starosti se bolj poredko obiskujeta, vendar imata kljub temu še zelo tesne stike.	rega	lahko vsakodnevno	ta, predvsem pa	obujata
To še posebej zdaj, kos	pokramljata o vremenu	spomine na stare	Čase, ki
ta si obe nabavili vi-	in o	zdravju in istočasno	so bili precej drugačni od
deofon, s pomočjo kate-	tudi	vidita, kako izgleda-	sedanjih.