Zanintivo?*!. S sprehoda po © in okolici. >žu Pot me je zanesla v OrmcC ;.. ".o okolici, marsikaj sem slišal in videl. Videl sem do osem radijev, ki delajo imetnikom (ne berite umetnikom!) veselje, pa včasih tudi žalost in jezo, če katerikrat kot bi pihnil, pregori žarnica ali pa če radio, namesto da bi lepo muziciral, grdo kriči in piska, posebno kadar se ormoške dame (ali tudi gospodje?) masirajo z električnimi aparati. — Zadnjič som nastavil uho na vrata sobe, mislim da je štev. 4, tam v neki hiši na Glavnem trgu, pa sem čul prav zanimivo zgodbo o radiu. Strogi gospodje so spraševali nekega Matjaža iz Dolge vasi, če je res iznašel najnovejši radio-aparat. Bilo je enkrat po zimi, tako so Matjaža zatožili: On je prepričeval neko Lizo, da jo ima rad. Pa je imel pač v časti njen denar, nje pa ne kaj posebno. Kajti neki večer sta se podala k nekemu pisarju delat ženitovanjsko pismo in ko sta bila na pripravnem mestu pod električnim vodom, je on, iioseč s seboj nekakšen zaboj, vrgel žioo na električni vod in prijazno povabil svojo Lizo, naj trdno prime za ročaje, da bo slišala radio peti in igrati. Toda ta radio je lahkoverno Lizo strašno pretresel in tudi ožgal in le izredna sreča je bila, da je ni tok ubil. Nastai je takoj kratek stik, tako da je neka električna centrala poslala bojda račun za 10 tisoč Din. Tako so tožili, stvar še ni končana, toda če je resnična, je upanje, da bodo nekje v Mariboru dali Matjažu prvovrstno nagrado in diplomo za to r>reimenitno iznajdbo v radio-tehniki. Ob trgatvi sem slišal viničarje in druge siromake veselo pripovedovati, da jim je neki gospod v okolici pripovedoval to-le: Oblastni odbor mariborski je dovolil za tukajšnjo bolnico 200.000 Din podpore, tako da bodo siromaki, posebno viničarski, zastonj oskrbovani. Veselil sem se zaradi siromakov, pa šel vprašat onega gospoda, ki vodi bolnico. Ta mi je pokazal dopis oblastnega odbora, da bode bolnica dobila 15.000 D podpore, da si uredi izolirnico, t. j. pi-ostore za kužne in nalezljive bolezui. To se je že zgodilo, pa je bilo 15 »jur.icv« premalo. Oblastnemu odboru pre zahvala za lepo podporo, a žal, ila ne bo mogoče vstreči siromakom, kot si želijo. Zadnjič sem naletel na neko čudno agentinjo iz Maribora. Ponujala je skrivnostne, tajne potrebščine za :¦_?.ne in kazala, katere žene so že naročile. Mislil sem si, da bi dotičnim le ne bilo všeč, če bi vedele, da so nekateri zvedeli za n-jihove tajne potrebe. Hotel sem igrati orožnika, pa sem žensko vprašal za tozadevno dovoljenje. Pokazala mi je res neko izkaznico in scm videl, da je bil podpis in pečat od samega črnega peklenščka, ki hoče zapeljavati poštene krščanske matere v greh. Tako človeče, ki si ne zna na poštenejši način-služiti kruha, zasluži, da jo povsod ostro in resjio spodijo iz hiše, kjerkoli se pafi pokaže! Januš Golec: V visokcm dosfoianstvu. Po časopisju je bilo čitati, da Varaždinci niso naklonjeni politikl kmetsko-demokratske koalicije. Črno na belem je bilo beleženo: varaždinski mestni župan in sam. demokratski veljak dr. Krizman je odločno na čelu struje, ki je za sodelovanje s sedajno vlado, proti kateri proglašajo hrvatski listi bojkot. Da ljubko mesto Varaždin ni sovražno dr. Korošcu in njegovi vladi, naj služi v; podkrepitev ta-le resnični doživljaj^ Moj najmlajši prijatelj prebiva sicer na hrvatskih tleh, je pa po rodu ter mišljenju odločen Slovenec. Prirasel mi je v kratkem času k srci^ ne radi ugleda ter premoženja, pafi pa radi tega, ker sem doživel v njegovi družbi vsikdar kaj novega in izvanrednega. Na vseh najinih skupnih izletih me je znal zaplesti v doživljaje, ki so mi bili v zabavo radi izvirnosti. Na prijateljevem avtomobilu sva odfrčala v soboto popoldne v Varaždin. Rabil je potni list za inozemstvo in tega je botel dobiti baš v tako nenavadnem in neuradnem času, kot je sobota pODoldne. Obstala sva pred sreskim poglavarstvom. "Počakal sem pri avtomobilu v službi paznika, prijatelj je pa skočil v uradne prostore. Čakal sem nekaj časa pri vozilu in motril mimo idoče. Pri oknu glavarstva sem opapil meni neznane obraze in roke, ki Bo kazale v smeri proti meni. Kar se postavi pred mene lepo oblečen gospod in se mi predsta~7i v dostojanstvu namestnika srezkega poglavarja. Globoko uljudno me povabi v uradne prostore z opazko, da bo čuval avto sluga. Pred gospodom namestnikom sem moral stopati in me je koj oplazila slutnja: Januš, bratje Hrvati so te spoznali, da si na pobegu pred mariborsko policijo in te bodo povabili na hrvatsko kašo! —"V najlepšo sobo me je peljal gospod. Povabljen sem bil sesti v mehki naBlonjač. Vhod v uradne prostore se je vršil med pokloni in glasnimi izrazi popolne in najpokornejše udanosti g. namestnika. Ko sem se guncal v naBlonjaču ter razmišljal, kaj da bode pravzaprav z menoj, je vstopil moj prijatelj in mi pošepnil: »Ulogo dr. Koroščevega osebnega tajnika moraš igrati, da bom dobil potni list!« Tako torej! Prijatelja pozna ter čisla celi Varaždin in ni čuda, da so mu verjeli, da je dr. Koroščev osebni tajnik pri njem na dopustu. Priromale so na mizo najboljše cigarete. Gospod namestnik mi je pred stavljal uradništvo in povpraševal po mojih željah. Izrazil sem samo eno prošnjo: potni list za prijatelja. Moja želja je bila povelje. Prijatelj je prejel potni list v neuradnih urah in to z neprisiljeno, udano postrežljivostjo. Uradništvo se je vedlo spoštljivo, hvalilo dr. Korošca kot vladnega predsednika in notfanjega ministra, ter se priporočalo moji milosti in naklonjenosti. Da ste me videli, kako sem presedlal urno iz ubogega aretiranca v namišljeno dostojanstvo dr. Koroščevega osebnega tajnika. Bil sem prijazen, a to seve bolj od zgoraj navzdol in izražal radost, ker feo tudi bratje Hrvati zadovoljni z miroljubno ter pomirjevalno slovenBko politiko. Prijatelj je že držal v rokah potni list. Postrežljivi ter uslužni gospod namestnik je hotel izvabiti tudi iz mene kake morebitne želje, vendar mi ni padlo nič kaj pametnega v glavo. Po površnem ogledu najvažnejših uradnih prostorov nas je spremila gospoda k avtomobilu, katerega je čuval srezki sluga. Gospod namestnik mi je odprl vratca na vozu, mi pomagal na sedež, me odel in z živioklici na dr. Koroščevo pomirjevalno politiko sem se poslovil od gospodov v moči tajnika vrhovneg"a vladnega predstojnika. Prijatelj je bil vesel, da je tako urno opravil zadevo s potnim listom in mi zatrjeval, da mu Hrvati nikakor ne bodo zamerili, akoravno bi zvedeili, da jih je speljal na led ter na ko- lena v strogo neuradnem času v soboto popoldne. Uslužno ter postrežljivo vedenje hrvatskega uradništva mi je bilo dokaz: notranjost in srce Hrvata sta čisto drugačna, kakor ju poriva v javnost opozicijonalno časopisje!