60 98. Knautia drymeia Heuffel subsp. intermedia (Pernh. & Wettst.) Ehrend. Nova nahajališča taksona Knautia drymeia ssp. intermedia v zgornjem in srednjem porečju Iške (dinarsko fitogeografsko območje) New localities of Knautia drymeia ssp. intermedia in the upper and central river-basin of Iška (Dinaric phytogeographic region) 0052/4 Slovenija: Notranjska, ob poti blizu bolnice Krvavica, 506 m n. m. E. Det. m . a c c e t t o , 12. 9. 2008; Dolenjska, večji otoček pri Grabljicah, 370 m n. m., Det. m . a c c e t t o , 11. 12. 2007. 0152/2 Slovenija: Notranjska, soteska Zale, nasproti slapa Kotel, 708 m n. m. Det. m. a c c e t t o , 15. 1. 2008; soteska Zale, zgornji del pobočja nad prvim slapom na Rakiškem grabnu, 718 m, n. m. (Erico-Piceetum s. lat.). Det. m . a c c e t t o , 29. 6. 2008; gorvodno od izliva Črnega potoka v Iško, ravnica, levi breg, 500 m n. m. (Omphalodo-Fagetum s. lat. aegopodietosum podagrariae). Det. m . a c c e t t o , 17. 7. 2008; ob Rakiškem grabnu, Laščanlog, 732 m n. m. Det. m . a c c e t t o , 13. 8. 2008. 0153/1 Slovenija: Notranjska, Iška, ostenje nad Zelenim tolmunom, 553 m n. m. Det. m . a c c e t t o , 14. 10. 2008; Iška, gorvodno od Grabljic, manjši otoček, 369 m n. m. Det. m . a c c e t t o , 18. 8. 2008. 0153/3 Slovenija, Notranjska, Mala Iška, dolvodno od izliva potoka Borovnik, mokrišče ob Iški, 620 m n. m. Det. m . a c c e t t o , 24. 7. 2008; ob potoku Borovnik pod Mohorji, 658 m n. m. Det. m . a c c e t t o , 21. 9. 2008 (LJU); greben nad sotočjem dveh grap pod gozdnim območjem Resje pri Zahribu, 700 m n. m. (Rhododendro-Fagetum s. lat.). Det. m . a c c e t t o , 9. 11. 2008; Iška, gorvodno od izliva potoka Pri koritu (pod Bukovcem), 540 m n. m. Det. m . a c c e t t o , 21. 9. 2008; pri dvojnem slapu na potoku Opečník (spodnji tok), 634 m n. m. Det. m . a c c e t t o , 20. 6. 2008; Dolenjska, soteska Iške, log nasproti izliva Opečníka v Iško, 536 m n. m. (Omphalodo-Fagetum s. lat. aegopodietosum podagrariae). Det. m . a c c e t t o , 21. 9. 2008; dolvodno od izliva Rižnice v Iško, desni breg, pobočje (rezervat), 610 m n. m. (Erico-Piceetum s. lat.). Det. m . a c c e t t o , 21. 1. 2008; Mala Iška, gorvodno od izliva potoka z izvirom pod zaselkom Boštetje, 710 m. n. m. Det. m . a c c e t t o , 7. 9. 2008. Po razširjenosti srednje grabljišče uvrščajo med vzhodnoalpsko-apeninske vrste, fitosociološko pa v skupino vrst razreda Mulgedio-Aconitetea (Ae s c h i m a n n & al. 2004: 408). Uspeva na bazičnih, silikatnih in mešanih podlagah (ibid.), po vertikalni razširjenosti pa od montanskega do subalpinskega pasu (ibid., W r a B e r 2007). Razen enega (v kvadrantu 0252/1), so vsa nahajališča, ki so jih objavili Jo g a n s sodelavci (2001), v severni polovici Slovenije, takson pa je nekoliko pogostejši v zahodnem delu le- te. W r a B e r (2007) za ta takson navaja le alpsko, predalpsko in subpanonsko fitogeografsko območje. Nahajališči v dinarskem svetu, kjer sta srednje grabljišče nabirala Dolšak (LJU 17905, 1933) pri Rakitni in Mayer (LJU 57983, 1955) v Iškem Vintgarju, v obeh zgoraj navedenih delih še niso upoštevali. Notulae ad floram Sloveniae 61 Od vseh do sedaj opaženih nahajališč v porečju Iške in okolici, vključno s še ne upoštevanimi, to je v šestih kvadrantih srednjeevropskega florističnega kartiranja, smo takson opazili v dveh novih kvadrantih (0153/1, 0153/3). Pri tem moramo opozoriti, da je takson bolj pogost kot kaže šestnajst zgoraj navedenih nahajališč; nekatera nahajališča, ki so blizu navedenih, nismo uvrstili v notico. Opažamo ga lahko že na manjših razdaljah ob Iški, Zali, Črnem potoku, Opečníku in njihovih pritokih, oziroma strmih grapah le-teh, skoraj vedno na bolj vlažnih rastiščih. Zaradi tega ga fitosociološko lahko tudi pri nas uvrstimo med vrste razreda Mulgedio-Aconitetea (Ae s c h i m a n n & al. 2004). Za zdaj smo obravnavano ščetičevko opazili v združbah asociacij Omphalodo-Fagetum s. lat. aegopodietosum podagrariae, Rhododendro-Fagetum s. lat., Lamio orvalae-Fagetum s. lat., Blechno-Fagetum, Erico-Piceetum s. lat., Caricetum ripariae s. lat. in še nekaterih sestojih. Glede na prevladujočo dolomitno podlago obeh porečij (P l e N i č a r 1970, B u s e r 1974), raste predvsem na bazičnih tleh, ponekod na primešanih rožencih in celo na redkih oazah porfirita (P l e N i č a r 1970) na zelo kislih tleh. Od drugih dveh pri nas razširjenih podvrst (Knautia drymeia subsp. drymeia in K. d. subsp. tergestina) jo ločimo in prepoznamo po rumenkasto togoščenastih listih pritlične rozete in podolgastih ali suličastih stebelnih listih (W r a B e r 2007). Ti znaki nam omogočajo, da takson prepoznamo tudi v posušeni obliki po koncu vegetacijskega obdobja. Z novimi najdišči dopolnjujemo vednost o razširjenosti in nekaterih ekoloških lastnostih taksona Knautia drymeia subsp. intermedia v zgornjem in srednjem porečju Iške, oziroma v dinarskem fitogeografskem območju (M. W r a B e r , 1969). Literatura Ae s c h i m a n n , D., K. L a u B e r , D. M. M o s e r & J. P. T h e u r i l l a t , 2004: Flora Alpina 2, Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Bu s e r , S., 1974: Osnovna geološka karta 1:100 000. Tolmač za list Ribnica L 33-78. Zvezni geološki zavod, Beograd. 60 pp. Jo g a n , N. (ed.), Ba č i č , B. Fr a j m a n , I. Le s K o v a r , D. Na g l i č , A. Po D o B n i K , B. Ro Z m a n , S. St r g u l c K r a j š e K & B. T r č a k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo flore in faune, Miklavž na Dravskem polju, 443 pp. P l e N i č a r , M., 1970: Osnovna geološka karta 1:100 000. Tolmač za list Postojna L 33-77. Zvezni geološki zavod, Beograd. 66 pp. W r a B e r , M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199. W r a B e r , T., 2007: Dipsacaceae - ščetičevke. In: Ma r t i N č i č (ed.), t. W r a B e r , n . j o g a n , v . r a v n i K , a . Po D o B n i K , B. t u r K , B. V r e š , V. Ra v n i K , B. Fr a j m a n , S. St r g u l c Kr a j š e K , B. T r č a k , T. Ba č i č , M. A. F i s c h e r , K. E l e r , & Su r i n a , B. 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp. m a r K o a c c e t t o Hladnikia 24: 45-68 (2009)