Stev 136.
f MIlan!, v sotolo Sns 17. tonila 1922.
Leio L
t1".1: "i Naročnina m—r za dr2avo SHS:
ta oelo leto naprej Dla.120-— aa pol leta „ .. „ 60-_ ta četrt leta ,, .. „ 30-— B en mesec „ .. „ 10*—
za inozemstvo:
eeloletno.....Din. 2(6-—
mesečno . , , , , „ 18-—
& Sobotna izda]a: a
T Jugoslaviji. . . Din. 15 -▼ Inosemsltn ... „ 3S-—
Posamna Slev. 75 par.
HT Uredništvo |e v Kopitarjevi allol štev. 6/nt Rokopisi se ne vračajo; nelrr.nklrana pisma se ne sprejemalo. Uredn. telet štv. 50, oprem itv. 328.
^ Cene lnseratom:;
Enostolpna petltna vrsta mali/ oglasi po K 4-— la K 6 veliki oglati nad 45 mm itne po K 8 —, poslana 11 po K 12 —.
Pri večjem naročila popust^,
Izhaja vsak dan Imsmil
ponedeljka ln dneva po pias«* nI ko ob 5. uri zjutraj.
Besečna priloga; Vsstnik SKJt
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne hran.
ljubljanske št. 050 za naročnino In št 349 sa oglase, sagrob 9.011, ssrajev. 7583, praske In dunaj. 24.797
Oeačenje avtonomlzma.
Jugoslovanska muslimanska organizacija za Bosno in Hercegovino je imela v četrtek 15. t. m, svoje, v vseh političnih krogih z veliko napetostjo pričakovano zborovanje. Na tem zborovanju se je imelo odločiti, ali bodo bosanski muslimani še nadalje podpirali vlado ali pa bodo napovedali centralističnemu režimu neizprosen boj.
Zborovanja se je udeležilo 111 zastopnikov muslimanskih organizacij od upravičenih 116. Zadržanih in odsotnih je bilo torej le 5 zastopnikov. Že to dejstvo dokazuje velik pomen in veliko politično važnost zborovanja.
Na zborovanju sta nastopili obe skupini, vladna in opozicijonalna, s svo,imi najboljšimi močmi, Po razpoloženju, ki je v zadnji dobi zavladalo med bosanskimi muslimani zaradi neštevilnih grehov sedanjega režima nad muslimanskim prebivalstvom Bosne, se je dalo že davno pred skupščino sklepati, da bo zmagala na občnem zboru opozicijonalna skupina, ki jo vodi bivši trgovinski minister dr. Mehmed Spa-ho, nad vladno skupino pod vodstvom dr. Karamehmedoviča in posl. Meglajiča. A tudi največji optimist ni pričakoval, da bo zmaga opozicijonalnega krila nad vladinov-ci tako sijajna.
Po dolgi in živahni, mestoma zelo burni debati, ki je trajala skoro cel dan, je predlagal delegat Miljkovič sledečo resolucijo:
Glavna skupščina po poročilu centralnega odbora in po debati o politični situaciji odobrava sklep osrednjega odbora JMO od 16. aprila t. L Glavna skupščina poziva vse poslance, da se temu sklepu pokore. Oni poslanci, ki se temu sklepu ne bi podvrgli, se bodo smatrali, da so prenehali biti člani JMO. Glavna skupščina smatra odložitev mandatov onih poslancev, ki se sklepu ne bi podvrgli, za vprašanje časti.
Za to resolucijo je glasovalo 91 članov od navzočih 111. Trije delegatje so glasovali proti, ostali pa so se odstranili pred glasovanjem iz dvorane.
Glavna vsebina resolucije je odobritev sklepa izvrševalnega centralnega odbora muslimanske organizacije z dne 16. aprila 1.1., da preide muslimanska parlamentarna delegacija v opozicijo proti vladi in da se postavi organizacija na svoje prVotno avto-nomlstično stališče. Za prehod v opozicijo in za avtonomijo Bosne se je torej odločila ogromna večina bosanskih muslimanov.
Po poročilih iz Belgrada je vest o izidu glasovanja na muslimanskem zborovanju učinkovala v Belgradu uničujoče. To je naravno. Uničujoče pa ni vplivala ta vest na belgrajske politike samo zaradi možnosti vladne krize ali vsaj njene pospešitve, ampak tudi zato, ker resno ogroža doslej zlasti od srbske strani krčevito zastopano in branjeno politično doktrino o Bosni kot čisto srbski provinci.
Če se pridružijo muslimani politično Hrvatom, potem predstavljajo oboji znatno večino v deželi nad srbskim oziroma pravoslavnim elementom. To pa pomenja za dosedanjo srbsko politiko silno hud udarec pred celim svetom, ne samo doma, ker ravno zaradi neprestano naglašanega srbstva Bosne in Hercegovine je doživela Srbija in ž njo vred Evropa lepo vrsto resnih in težkih vnanje- in notranjepolitičnih kriz.
Ne smemo pa pozabiti še neke druge okolnosti. Izjava bosanskih muslimanov za avtonomijo Bosne — oziroma za princip: Bosno Bosancem — bo brez dvoma silno učinkovalo tudi na muslimane v Južni Srbiji, ki imajo istotako v svojem »džemijetu« močno politično organizacijo. Položaj v Macedoniji je zelo sličen onemu v Bosni. Za dokazovanje o srbstvu Macedonije je tekla kri v potokih in prelilo se je na hektolitre črnila za razne protibolgarske brošure. Kdo bo tem »dakazom« v svetu še verjel, če se »džemijet« pridruži bosanskim muslimanom in začne zahtevati Macedoni-jo za Macedonce? Položaj belgrajskih politikov ni zavidljiv.
Zavidljiv pa tudi ni položaj vlade. Bojna napoved bosanskih muslimanov pomeni za vlado in za državo sploh začetek težke krize. Sedanja vladna večina se bo znatno
skrčila. Vlada se utegne sicer z umetnimi interpelacijami parlamentarnih pravil še nekaj časa držati, toda ona nosi v sebi smrtonosno kal. Dnevi sedanjega režima so šteti in šteti so tudi dnevi centralizma. Bosanski muslimani so se odločili kot pametni in realni politiki pač za opozicijo, ne pa za abstinenco. Oni bodo po vsi verjetnosti zasledovali isto politiko, kot )0 zastopa Ju-
goslovanski klub. Oni ne bodo zanikali države in parlamenta, ampak pojdejo v parlament, da na lojalnih tleh z lojalnimi sredstvi zrušijo sedanji neznosni vladni sistem in pomagajo pripraviti pot do avto-nomistične ureditve države. Centralizem umira — na njegovo mesto pa bo stopil princip samoodločbe bodisi v tej ali oni obliki.
Moskva, 14. jun. (Izv.) Ruska delegata na liaaški konferenci sta Rakovski in Smolnikov. čičerin ostane več čas konference v Berlinu, da bo vzdrževal zvezo med Haagom in Moskvo.
Haag, 14. jun. (Izv.) Kot važen dogodek na predvečer haaške konference
Seja narodne skupščine.
INTERPELACIJA 0 PROSLAVI 1. MAJA.
Belgrad, 16. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine se je razpravljalo o interpelaciji socialistov glede prepovedi delavskih manifestacij 1. maja. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril posl. dr. H o h n j e c, ki je naglašal, da je proslava 1. maja proslava dela. Praznik 1. maja se ne omejuje na posamezno stranko ali državo, temveč je mednaroden običaj, mednarodna ustanova. Delo je gospodarsko dejstvo in potenca prve vrste. Četudi se stroji razvijajo do najvišje popolnosti, ne morejo delati brez človeške pomoči in ako pri produkciji ne stoji razum nad voljo, delo ne more imeti uspeha. Povsod se čuti, je treba v čim večji meri povečati produkcijo. Dan 1. maja je praznik subjekta dela. Delavcem se mora priznati pravica, da manifestirajo na ta dan za svobodo, ki je pogoj za uspešno delo in napredek, brez katerega je vsako delo mrtvo. Vlada prepoveduje proslavo 1. maja, ker ni gotovim krogom prav, da manifestirajo delavci proti kapitalistom. Vendar pa je protestiranje proti premoči kapitala, proti pretiranemu kopičenju dobičkov, proti premoči bankirjev in borzijancev, proti absolutizmu bank, dolžnost in pravica delavcev in vseh ljudskih zastopnikov. Če vlada ne daje delavcem ulice za manifestacije, se godi bržkone zato, ker jo hoče rezervirati za fašiste, ki v zadnjem času naravnost divjajo po nekaterih krajih države. Naj demokratska stranka preneha Ščititi fašMe, ker bodo sicer ostale stranke prisiljene, da se poslužijo samoobrambe v svrho zaščite zakona in svobode. Na koncu je govornik obsodil politično prepoved manifestacije 1. maja in vse vladne odredbe ter sklepe, ki bi bili naperjeni proti svobodi delavskega gibanja.
UKINJENE PODPORE BEGUNCEM IZ KOROŠKE IN PRIMORJA.
Belgrad, 16. junija. (Izv,) Danes dopoldne je bila na seji narodne skupščine na dnevnem redu interpelacija radi ukinjenja podpor beguncem iz Primorjji in Koroške. Vlada je vsak mesec določila vsoto 8 milijonov dinarjev kot podporo za ruske Wranglovce, ki niso v državni službi, hrvatskim in slovenskim pa noče dali pod-
J>ore, O tej stvari so govorili poslanci Go-ouh, Brandtner, E. Kristan in Zebot, — Posl. Zebot je opisal bedo in trpljenje slovenskih in hrvatskih beguncev iz Koroške in Primorja ter pri tem našteval velike napake, ki jih je zagrešila centralistična vlada. Naši rojaki ostajajo brez služb, ki jih dobivajo tujci poleg milijonskih podpor. Koroškim in primorskim beguncem vlada ne daje podpor, medtem ko študirajo Rusi udobno na državne stroške. Naši državni nastavljenci se reducirajo in so brez dela, na njihova mesta pa se imenujejo Rusi. — Na vse te očitke jc odgovoril namestnik ministra za socialno politiko dr. K r s t e 1 j, da naj se koroški in primorski begunci vrnejo, odkoder so prišli, ako niso zadovoljni s sedanjim položajem. Radi tega odgovora jc nastal v parlamentu silen hrup. Poslanci so proti tej izjavi burno protestirali.
PRIHODNJA SEJA.
Belgrad, 16. junija. (Izv.) Prihodnja seja narodne skupščine jc napovedana za ponedeljek od 4. uri popoldne. Na dnevnem redu bodo volitve odbora za prouče-
beležijo listi razgovor med angleškimi in ruskimi delegati o povrnitvi zaplenif»r.:ga zasebnega premoženja v Rusiji. Ruski delegati so izjavili, da je sovj^ska vlada pripravljena vrniti 90% zaplenjenega premoženja.
vanje izprememb in dopolnitev zakona o sodnikih v Srbiji in Črni gori,
1 volivnim zakonom se mudi.
Belgrad, 16. junija. (Izv.) Jutri bo seja zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je volivni zakon. Jutri bo glasovanje o tem zake-u, nakar se takoj predloži narodni skupseini, kjer bo v sredo brez debate po skrajšanem postopanju izglasovan in sprejet tako, da pride v četrtek na dnevni red že državni proračun.
R^rlikalci za spremembo viade.
Belgrad, 16. jun. (Izv.) V demokratskih krogih je razširjena govorica, da zahteva večji del radikalskih poslancev precejšnje izpremembe v vladi. Včeraj so bili nezadovoljni radikalski poslanci pri ministrskem predsedniku Pašiču in so mu sporočili svoje želje v tem pogledu. Zahtevali so, naj odstopijo ministri Triikovič, dr. Marko-via in Miladinovič. Na njihova mesta naj bi prišli radikalski poslanci Uzunovič, Joca Jovanovič in dr. Jankovič, Obenem zahtevajo, da mora odstopiti tudi finančni minister dr. Kosta Kumanudi in da se umakne zakonska predloga glede inozemskega posojila. Med radikalci dobiva vedno več tal naziranje posl. Nastasa Petroviča, po katerem inozemsko posojilo sploh ni bilo potrebno.
Belgrad, 16. junija. (Izv.) > Beogradski Dnevnik« poroča danes, da sta dospeli semkaj dve brzojavki iz Washingtona, ki se nanašata na vprašanje ameriškega posojila. V prvi, ki je dospela v sredo ob enajstih zvečer, se razvija ves potek pogajanj z ameriško vlado o tem posojilu. Druga brzojavka je dospela včeraj v Belgrad in javlja, da je ameriška vlada dovolila izvoz 25 milijonov dolarjev v gotovini, ki se smatrajo kot predujem na prvi obrok ameriškega posojila. Ko se izvrše še nekatere formalnosti, kar se zgodi v par dneh, sledi ostali obrok. Ameriške banke so že začele pod-pisavati to posojilo, — Finančni minister dr. Kumanudi je včeraj sprejel zastopnika ameriške finančne skupine Blair in ga je obvestil, da je zakonska predloga o ameriškem poso ilu izgotovljena, in da se je začela tiskati. Debata o tem vprašanju se bo v narodni skupščini začela dne 28. t. m. Fi-načni minister je včeraj poklical k sebi ravnatelja državne tiskarne in mu je dal posebna navodila glede tiskanja te novele,
PAŠIČ POTUJE V PRAGO?
Zagreb, 16. junija. (Izv.) >Riječ poroča iz Belgrada, da namerava ministrski predsednik Nikola Pašič te dni odpotovati v Prago, kjer bo podpisal listino o podaljšanju konvencije med češkoslovaško republiko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
RAZMEJITEV Z ROMUNIJO.
Belgrad, 16. junija. (Izv.) V ministrstvu za zunanje stvari se delajo zadnje priprave za razmejitev z Romunijo. Razmejitev se bo začela v drugi polovici prihodnjega meseca. Jugoslovanska delegacija razmejitvene komisije z Madžarsko je prišla dne 12. t. m. do madžarske komisije tri kilometre vzhodno Targe.
KOVINARSKA STAVKA V ITALIJI.
Rim. 16. junija. (Izv.) Kakor v Milanu, tako so k^vjparii tudi v Turinu sklenili, da začno v ponedeljek stavkati.
Javna prošnja.
Podpisani se obračajo tem potom nn vso slovensko javnost, na denarne zavode in občine vse Slovenije s prošnjo, da pri-skočijo na. pomoč medicinslci fakulteti v Ljubljani in ji omogočijo dograditi crnato-mično-fiziološki institut.
Ze pred dvemi leti je pričela fakulteta z zgradbo, ki naj bi napravila konec razmeram, s katerimi se ima boriti fakulteta ie tri leta v ozkih prostorih deželne pro-sekture, ki je dala v prvi sili zavetje trem medicinskim institutom. V pojasnilo teh obupnih razmer navajamo samo dejstvo, da razpolaga fakulteta samo z enim prostorom za dijake, ki služi obenem kot predavalnica in kot. sekcijska dvorana. V tem: razmeroma majhnem prostoru se predava vsako dopoldne od pol S. ure naprej, popoldne pa secira v istem prostoru 30—40 medicincev. Tu se vrše rigorozni izpiti in predavanja iz sodne medicine za juriste in iz sam-atologije za filozofe. Fakulteta nima prostora za številne pi~eparate, za knjižnico in za druga učila, dragi aparati leže nad leto dni v zabojih, mikroskopične vaje se vrše na ozkem hodniku, vse poslopje je do skrajnosti prenapoljneno;... v neposredni bližini pa sloji nova zgradba v vrednosti več milijonov, ki je že zdavna pod streho, ki se pa vsled pomanjkanja denarnih, sredstev ne more izročiti svojemu namenu. Že od konca meseca marca L l. počiva vse notranje delo v novem poslopju in bo glede na skrajno skrčene postavite univerzitetnega proračuna skoraj gotovo počivalo tudi v bodoče, če ne priskoči slovenska javnost fakulteti , ki vrši tudi v teh težkih razmerah v polnem obsegu svojo dolžnost, na pomoč. Vsi poizkusi fakultete dobiti potrebne državne kredite, so ostali do sedaj brezuspešni.
Blagohotni prispevki naj se blagovolijo poslati ljubljansici Icreditni banki v Ljubljani.
Ljubljana, dne 10. junija 1922.
Zvonimir Bernot, Anton Brandner, Ivan Deržič, Andrej Kalan, Dr. Vekoslav Ku-kovec, Dr. Danilo Majaron, Dr. Ljudevit Perič, Dr. Anton Korošec, Dr. Ivan Tavčar st., Dr. Karel Triller, Dr. Karel Vrstov-šek.
Slov.
Maribor, v prvi polovici maja.
Vsak teden izidejo v »Jutru«, »Slov. Narodu« in »Jugoslaviji« članki, pisani v Mariboru, ki opisujejo položaj na severni meji Eshaezije. Vsi imenovani listi in ž njimi seveda tudi »Tabor« vidijo kar naenkrat zopet opasno nemško nevarnost za Maribor in severne kraje. Ti bav-bav klici prihajajo koncentrično iz demokratsko-na-rodnosocialističnega tabora na Štajerskem z namenom, da se opozori Belgrad, naj sc volivna pravica pri bodočih volitvah absolutno ne da vsem državljanom, ampak sam0 »pouzdanim« elementom. Na ta način bi demokrati zopet radi odvzeli širokim masam ljudstva volilno pravico. Demokratska volilna geometrija bi cvetela! To dejstvo je znamenje, da parlamentarji, koje jc poslala JDS k Nemcem v snubitev, niso dobro rešili svojega posla. Po našem mnenju v sedanji demokratični dobi nikakor ne gre, da bi sc v naši državi tudi volilna pravica merila z dvojnim merilom. Število Nc-slovanov je v naši državi tako malo, da pač ni treba biti nam Slovanom v prav nobeni bojazni za naša narodna prava. Ako imajo drugorodci kot državljani dolžnost plačevanja davkov in dajanja vojakov, morajo dobili tudi volilno pravico. S tem še pač nikdo, najmanj pa vlada ne bo izdala narodnih interesov državljanov-Slovanov. Kako stališče bo zavzela v tem vprašanju SLS, ne morem reči, a kot pristaš prave socialne struje se mi jc zdelo potrebno zapisati te vrste.
Med delavci v mariborskem okrožju se opaža zanimivo gibanje. S social -demokratskim strankinim vodstvom in stranko samo so dclavci in posebno železničarji obsolulno nezadovoljni. V Mariboru samem ima rdeči župan Grčar le še borno število buržujskih socijev na svoji
strani. Ko je Grčar na slavnosti kraljev«
poroke otvoril v družbi okr. glavarja elitni ples, a na ples delavcev niti povabil ni, je ta čin nevoljo še povečal. Soc. dem. organizacije v Mariboru in okolici propadajo druga za drugo. Poslanca Kisovarja in Kopača delavci odklanjajo. Golouh je itak znan kot salonski socialist. V Studencih, kjer je štela soc. dem. delavska organizacija okoli 2000 članov, je rdeči vodja Nach-tigall izgubil ob priliki uprizoritve neuspešne pasivne resistence v žel. delavnicah ves kredit, ki ga je še imel med delavstvom. Od vseh strani se oglašajo delavci in želijo, da se ustanovije skupine JSZ, Prometne zveze i. t. d. Odkrito pa moramo tu priznati, da vidimo silno pogreško v tem, da delavsko tajništvo v Mariboru nima na razpolago prave moči. Delavci, posebno železničarji sami uvidevajo in priznavajo, da je pač tisti čas, ko je dr. Korošec kot odposlanec SLS bil prometni minister in za ishrane, bil položaj delavskih slojev za 1000 odstotkov boljši od današnjega. Delavske mase same spoznavajo, da je Slovenska ljudska stranka vendarle edina ljudska stranka. Te vrstice pa naj bodo tudi klic, da se vodstvo delavske organizacije bolj resnobno pobriga za podrobno izvedbo organizacije v mariborskem okrožju.
»Samostojna« izgublja vsak dan več tal. Noben shod se jim več ne posreči. Korupcija je prinesla v stranko jeti-ko. V stranki ostajajo edino še častihlepne-Si, nekaj podeželskih liberalnih magnatov, ter taki, ki se kregajo s celim svetom.
Papirnati »republikanec« dr. Novačan je sanjal, da postane slovenski Radič. A žc njegov politični uvod je pokazal, da iz Novačanovih otrobov ne bo kruha. Novačan je bil dosedaj že pri 4 ozir. 5 strankah, a nikjer se ni mogel povzpeti kvišku. Kar ni mogel doseči pri demokratih, ne pri srbskih zemljoradnikih, radikalih in samostojnežih, to upa doseči pod firmo republikanstva. Naše ljudstvo ni več tako slepo, da ne bi spoznalo Novačanove demagogije. Vsi tudi znamo, da bo Novačan samo še tako dolgo republikanec, dokler bo dobival od Radiča podporo, kakor prej od zemljoradnikov. Ko pa te ne bo več, si bo Novačanov »republikanski« Tonček poiskal zopet drugo torišče, mogoče zopet kako novo stranko. Mogoče, da bo Novačan imel delne uspehe kje ob Sotli, kjer mu gredo na pomoč Radičevci od preko Sotle.
Splošno pozornost je vzbudil turobni Kukovčev »M iserere« v »Jutru« od 13. t. m. Take jeremiade že dolgo nismo čitali v kakem listu, kakor je ta Kukovčev uvodnik. Ta članek pa je tudi znak o velikem razkolu v JDS. Afera v Jadranski banki je prinesla Žerjavu drugi in še hujši »Agro-Merkur«. Mariborski Žerjav — prof. Voglar hodi potrt okoli. Ni je stranke, ki bi prišla v naših krajih tako ob kredit, kakor ravno JDS. Ves trud Kukovca, Spind-lerja, Kodermana, Reismana in Voglarja s shodi in »Narodnim Listom« je prazen pljusk v vodo. Reveži napenjajo sicer vse svoje sile, da bi se obdržali na vodo, a ljudstvo predobro pozna demokrate kot krivce sedanjega obupnega položaja.
Ljudstvo si želi volitev. Ta želja je tako velika, da pride marsikje, kjer sc govori o nujnosti volitev, do izbruha ljudske volje. Nove volitve bodo za vladajočo demokratsko-samostojno kliko katastrofalne. O položaju SLS nočem izreči nobene trditve, da se mi ne bo očitalo ekstremnega optimizma. Ljudstvo bo ob volitvah samo govorilo.
Tak je položaj pri nas.
Darujte za gladujoee v Rusiji!
f Dr. ivan Janežič.
Dne 15. junija, ob 6. zjutraj, je umrl po dvamesečnem bolehanju g. dr. Ivan Janežič, profesor bogoslovja v p., škofijski konzistorijalni svetnik, predsednik cerkvene sodnije in pregledovale« cerkvenih računov. Rojen v čagoščah, župnije Št Vid pri Stični, 4. malega srpana 1855, se je šolal najprvo v Višnji gori pri sorodniku učitelju Vencajzu, potem pa v LjubljanL Po dobro prestanem gimn. zrelostnem izpitu 1. 1875 je odslužil kot prostovoljec enoletno vojaško službo na Dunaju pri pešpolku št. 17, ki je bil tedaj ondi nastanjen. Jeseni 1. 1876 je stopil v ljubljansko bogoslovnico ter se marljivo poprijel bo-goslovskih študij. Iz njih pa ga je iztrgal bojni klic L 1878; s kranjskimi »Janezi« je šel meseca malega sipana reševat bo-sensko »rajo« iz turškega jarma. Udeležil se je s polkom bojev pri Rogelju in Jajcu, mudil se dalj časa v Travniku in nazadnje v Livnu. Šele meseca listopada se je vrnil domov ter nadaljeval bogoslovne študije. Po tretjem letu bogoslovja je bil v mašnika posvečen 26. malega srpana 1879. Med njegovimi sošolci sta bila med drugimi tudi škof dr. Andrej Karlin in predstojnik gg. misijonarjev pri Srcu Jezusovem v Ljubljani, Val. Eržen.
Janežiča je že tedaj visoko cenil škof Anton B. Jeglič, takrat podvodja y duh. se-
USTAVA IRSKE.
London, 16. jun. (Izv.) Načrt ustave irske svobodne države je bil danes proglašen. Po načrtu je svobodna država Irska enakopraven član skupin, ki tvorijo britanski imperij. Državni jezik je irski, toda kot drugi državni jezik se priznava tudi angleščina. Moški in ženske uživajo enake državljanske pravice. Žensko imajo volivno pravico. Svoboda vesti je nekršlji-va. Noben zakon se ne sme izdati, ki bi delal razliko med veramL Člani parlamenta, tudi oni, ki se bodo volili v bodoče, morajo položiti prisego kralju Juriju oz. njegovim naslednikom. Obe zbornici se volita na podlagi proporčnega sistema. Ministrski predsednik pa imenuje polovico članov zgornje zbornice in senata na ta način, da bodo tu zastopane one skupine in stranke, ki niso dovoljno zastopane v \ jslan-ski zbornici. Drugo polovico članov senata voli poslanska zbornica. Vsi zakonski načrti morajo imeti potrdilo kralja, preden se vzakonijo. Izvzemši slučaj dejanskega napada, irska svobodna drŽava ni obvezana udeležiti se kakršnekoli vojne brez pritrdila svojega parlamenta. Krona bo tako kakor v Kanadi zastopana po generalnem guvernerju.
RAZKOL MED ITALIJANSKIMI SOC.
DEMOKRATI.
Rim, 16. jun. (Izv.) Socialistična parlamentarna frakcija je s 14 proti 10 glasovom sklenila prevzeti odgovornost za svojo politiko. Obenem se je izrekla za samostojno in je izvolila lastno načelništvo. Frakcija je dalje sklenila s 33 proti 14 glasovom, pri čemer so se trije člani vzdržali glasovanja, da bo vztrajala na svojem stališču napram strankinem svetu in je izjavila, da bo glede svoje odgovornosti poročala na strankinem občnem zboru.
NOVA MAŽARSKA VLADA.
Budimpešta, 16. junija. (Izrv.) Mažarski korespondenčni urad javlja: Ministrski predsednik grof Bethlen je svoj kabinet nekoliko izpremenil. Nova vlada je sestavljena tako-le: ministrski predsednik grof Štefan Bethlen, minister za notranje stvari bivši državni poslanec Ivan pl. Rakovszky, finančni minister Tibor pl. Kalai, trgovinski minister bivši državni tajnik Ivan Val-ko, minister za zunanje stvari grof Banffy, minister za prosveto grof Kuno Klebels-berg, minister za pravosodje bivši načelnik kraljeve kabinetne pisarne pl. Daruvary, poljedelski minister Štefan Szabo-Nagy-a"td, honvedski minister Aleksander Be-liczka, minister za javni blagor Josip Vass in minister za prehrano Bela pl. Terffy. Nove ministre bo jutri zaprisegel državni upravnik Horthy.
ČEŠKO POSOJILO AVSTRIJI.
Praga, 16. junija. (Izv.) Odbor za zunanje stvari narodne skupščine je na svoji današnji seji sprejel kredit 500 milijonov Avsftriji. Odbor je nato sprejel poročilo o pogodbi, ki se je sklenila dne 30. oktobra 1921 med Češkoslovaško in Poljsko. Zastopnik zunanjega ministrstva je naznanil, da je dobil od poljskega poslanika te dni obvestilo, da bo pogodba v kratkem predložena poljskemu deželnemu zboru v ratifikacijo.
Politične novice.
Shodi SLS v mariborskem okraju so se zadnji teden obnesli nad pričakovanje ugodno. V pondeljek 5. t m. je bil v L a -porju pri Slov. Bistrici velik tabor pod milim nebom. Na shod so prišli tudi številni bivši pristaši JSDS in SKS. — V soboto 10. L m. zvečer se je vršil prvi shod
menišču in namestili učitelj cerkvene zgodovine in cerkvenega prava. Izposloval je, da je škof Janez Zl. Pogačar Janežiča po končanem IV. letu bogoslovja jeseni leta 1880 poslal v zavod za višjo vzgojo duhovnikov pri sv. Avguštinu na Dunaju. Tu je z dobrim uspehom prestal dve strogi pre-skušnji. Ker je 1. 1883 nevarno zbolel na tuberkulozi, je dal 26. junija 1883 zavodu slovo in odšel v domovino, da se pozdravi. Nobeden predstojnikov in tovarišev tedaj ni upal na Janežičevo ozdravljenje. In vendar mu je previdnost božja dala zdravje, da je malodane 40 let vneto in uspešno deloval v raznih cerkvenih službah.
Jeseni L 1883 je postal kapelan na Breznici; od 1. 1884—1886 je bil kapelan na Bledu. V tem času je prestal še tretjo in četrto strogo skušnjo ter 1. 1885 dosegel na Dunaju doktorsko čast L. 1886 je bil premeščen za kapelana v Komendo pri Kamniku. L. 1887 je postal profesor morale na bogoslovnem učilišču v Ljubljani. To službo je zvesto opravljal do
1. 1919, ko je po 32 letnem poučevanju stopil v pokoj. Pretežna večina zdaj delujočih duhovnikov ljubljanske škofije in tudi nekateri iz tujih škofij so poslušali učenega profesorja Janežiča, ki jim je tolmačil krščanska moralna načela in z njimi reševal moralne slučaje.
Nekaj let jo učil tudi cerkveno pravo. Pri škofijslvu ie opravljal dolgo
SLS v nekdanji zagrizeni nemčurski vaai Razvanje pri Mariboru. Pri zadnjih volitvah je dobila SLS samo okoli 20 glasov. A sedaj so vaščani sami zahtevali, naj pride SLS v Razvanjo. — V Rušah pri Mariboru pa se je vršil v nedeljo 11. t. m. kmet-sko-delavski shod. Udeležba je bila zelo lepa. Posebno mnogo je bilo delavcev. Na vseh treh shodih je govoril poslanec Fr. Ž o b o t o političnem in gospodarskem položaju. Ljudstvo povsod odobrava sedanjo odločno taktiko poslancev Jugosl. kluba in si želi novih volitev. Shodi so po vseh naših župnijah in vaseh potrebni, ker jih ljudstvo želi.
+ Pardona prosijo. Demokratskim mladinom je Kamenarovičev svinec težko legelna živce. Očividno še bolj pa jih je razburilo odkritje, da so celo mariborskim Nemcem, kakor n. pr. Kokoschineggu, iz-poslovali izvoznice in si z nemškimi nagradami v obliki rekompenzacij napolnjevali svoje mladinske fonde. Tako je iz Koko-schineggove jajčje kupčije nastal misterioz-ni »kmečki fond«. Ali se je morda iz tega fonda jemalo, ko sc jc od demokratov opremljalo samostojneže za naval na našo stranko? Tudi samostojna stranka ima interes, da se odgrnejo zagrinjala nad »kmečkim fondom«. Mladoclemokratska struja očividno že omaguje pod pretežkimi udarci Kamenarovičevimi, kajti v četrtkovi številki »Jutra« prosijo pardona celo pri »klerikalcih«. Apelirajo na našo hvaležnost, ker baje dr. Kukovec ni hotel nastopiti pot tožbe proti dr. Korošcu zaradi nakupa amerikanske robe s slavnoznanimi Ribni-karjevimi »naramnicami« in s samostojnimi »moderci«. Dr. Kukovca nihče od nas ni in nc bo prosil prosil oardona radi nakupa amerikanske robe, nasprotno mi ga prosi-simo, naj jo še gotovo spravi pred sodni forum, da se bo enkrat dokazalo, kako so ravno politični tovariši demokratov in sedanji demokratski pristaši sami, ko je odšel dr. Korošec iz ministrstva prehrane, planili na amerikansko robo ter jo ugonab-ljali z malomarnostjo, goljufijo in tatvino. Videli in spoznali bomo novo sliko iz demokratske panamske dežele. Sicer pa še se hočemo o vsem tem pomeniti, ako gospodje demokrati to želijo, a sedaj je na dnevnem redu svinec, propagandni fond, stekanje milijonov v prostore ali žepe izven strankine kase, misterioznost »kmečkega fonda«, jajčje izvoznice, Kokoschi-neggov vagon manufakturnega blaga itd. Demokratski mladini so prerano začeli omagovati, kajti Kamenarovič še ima baje marsikaj na razpolago. S pardonom pa tokrat ni niči
+ Smešen je »Kmetijski list«. Nad vse ga bolijo sijajne manifestacije katoliške verske zavesti po naši deželi in zato ponovno grozi, da bo Pucelj romal peš k svetemu očetu papežu v Rim, naj prepove katoliške shode! Pri tem natvezuje svojim nesamostojnim čitateljem, da je pokojni papež Benedikt XV. prepovedal katoliške shode. Kakšno nerodno zavajanje bralcev »Kmetijskega lista«! Kar pa se tiče razmerja papeža Benedikta XV. do italijanske ljudske stranke, je bil ravno on največji prijatelj in pospeševalec ljudske stranke in se je še kot kardinal vdeleževal njenih shodov! Kar se tiče španskega episkopata, ie svaril pred vmešavanjem duhovščine v politična vprašanja, tičoča se boja med Alfon-zisti ter Karlisti na eni ter monarhisti in republikanci na drugi strani; kar pa se tiče krščanskega socializma, je ravno španski episkopat začetnik in voditelj tega gibanja ter se je pod njegovim pokroviteljstvom ustanovila mlada španska ljudska stranka. Kar se tiče stališča, ki ga hoče glasilo svobodomiselnega »Kmetijskega lista« naprtiti nadškofu dr. Sedeju in pokoj-
vrsto let službi svetnika zakonske sodnije in sinodalnega izpraševalca kandidatov za samostojne cerkvene službo.
Slovstveno je sodeloval kot sotrudnik raznih listov. V »Dom in Svetu« je 1. 1894 objavil z imenom J. Kraljev zgodovinski roman »Gospa s pristave«. Svoj čas je rajnemu Ign. Žitniku pomagal s članki pri »Slovencu«. Tudi »Bogoljub« in »Vzajemnost« sta ga imela med sotrudniki. Z rajnim šentviškim, pozneje šmarskim učiteljem Konradom Crnologarjem je sestavil zgodovino šentviške župnije na Dolenj-s k e m. Rokopis je, kolikor vem, že za tisk pripravljen.
Kjer je bilo mogoče kaj dobrega storiti, povsod se je rad udeleževal, ako je mogel. Tako je bil dolgo odbornik »Kat. tiskovnega društva«, v zadnjih letih je sodeloval pri raznih karitalivnih delih.
Starši in bližnji sorodniki, razen ene omožene sestre, so mu zgodaj pomrli, tako da je bil dalj časa posestnik »Kraljevine« v čagoščah, od katere je pač moral davke plačevati, a dohodkov od nje ni imel nobenih. Ko mu je še sestra umrla, je pred par leti »Kraljevino« prodal in sluipiček razdelil v dobre namene.
Naravi je bil lahkokrvne; vendar se je po samovzgoji znal tako premagovati, da bi ga bil človek, ki ga ni natančno poznal, imel za težkokrvnega. V družbi smo
ne mu mariborskemu Škofu, so to prazn«
kuhinjske čenče. Nadikol dr. Sedaj j« naf odločnejši pristaš uveljavljen ja. katoliška misli v javnem življenju in imamo zato od njega v rokah dokaz iz nedavnega časa. Nasprotno pa »Kmetijski list« n« navaja niti enega dokaza, da bi se na katoliških shodih izrabljala verska misel ▼ druge na/-mene. Navaja dr. Stanovnik o v govor v Kostanjevici; toda ravno ta govor dokazuje, da je govornik govoril o stvari, ki se emi-nentno tiče katoliške Cerkve: grajal je namreč oficielno uvajanje svobodomiselnega sokolskega duha v naše šole. Istotako je z govorom urednika Kremžarja o katoliškem časopisju. »Kmetijski list« vendar ne bo zahteval, da bi na katoliških shodih priporočali njega. Mesto polemike proti katoliškim shodom naj bi objavil »Kmetijski list« poročilo jugoslovanskih škofov z zadnje škofovske konfcrence v Zagrebu, da bodo tudi njegovi bralci izvedeli za proti-katoliško, kulturnobojno nastopanje seda>-nje vlade v kateri sedi tudi g. minister Pucelj. Stavimo, da bodo potem vsi čitatelji »Kmetijskega lista«, ki so še katoličani, vzkliknili: Vsi na katoliške shodel Kar se tiče papeževega nuncija v Belgradu, h kateremu se misli samostojna zateči, je novo-imenovani nuncij mož modernih nazorov iz Benedikt o ve in Pije ve šole, koje nazori so daleč od onih zastarelega staroliberal-nega »Kmetijskega lista«. Ostalo nam bo povedal minister Pucelj, ko se vrne od »romarske poti« iz Rima.
+ Neznosen položaj v demokratski strankL Položaj ni neznosen samo za slovenski del stranke, ampak tudi v centralni organizaciji poka stebrovje. Razmere V centrali slika belgrajsko »Videlo« po podatkih dolgoletnega člana stranke jako neugodno. Najidealnejši izmed vseh je dr. Radoje Jovanovič, ki ga pa na tihem vsi sovražijo. Pribičeviču gre samo za moč. Spočetka so še nekaj verovali v njegovo politično rutino, priljubljen pa ni bil nikdar. Kritik ovati ga je smel le dr. Veljko-vič in nihče drugi. Zato bi se ga vsi radi čim prej otresli. V stranki imajo glavno besedo le ljudje srednjih sposobnosti, katere samo še posest državne moči druži. Večina demokratov v svojem srcu gori le za Pašiča in se silno boji, da bo Pašič enkrat skupnost z demokrati pretrgal. Demokratska stranka je danes živ mrlič, ki predstavlja le korupcijo, nesposobnost in na-zadnjaštvo.
Upravne reforme v Italiji, V Italiji pripravljajo razne upravne reforme v zmislu decentralizacije. V to svrho izdelujejo tudi nov občinski in deželni zakon. Glasom tega zakona sc bodo delile občine v štiri razrede; njih avtonomna oblast bo večja aH manjša po tem, ako so sedež višjih ali nižjih oblasti. Občine se morejo v gotove gospodarske svrhe združiti v konzorcije. Vlada more dve ali več pokrajin združiti, ako to zahtevajo interesi in soglaša s tem večina občin. Vlada more posamezne občine odcepiti od ene pokrajine in jih pridružiti drugi. Kompetenca podprefektov se znatno razširi. V notranjem ministrstvu se ustanovi vrhovni občinski in pokrajinski svet, se-stoječ iz dveh senatorjev, dveh poslancev, petih generalnih ravnateljev in enajstih upraviteljev krajevnih avtonomij. Večina javnih del se prepusti kompetenci občin in pokrajin.
Dnevne novice.
— Kraljevo kronanje. Kakor javlja
belgrajski »Novi List«, se bo vršilo slovesno kraljevo kronanje okoli 15, avgusta. Kronanje bo v Belgradu. Po kronanju ▼ Belgradu bo odšel kralj v Žičo in v dalmatinski Beograd, kjer bo maziljen po starih
ga zato vsi radi imeli. Kakor se mi težko od njega poslavljamo, so sc ga pa razveselili, tako upamo, nebeščani. Med nami pa ti ostane blag prijateljski spomin ter hvaležnost mnogih vdanih src. »V večnem spominu ostane pravični.« Ps. 111, 7.
J. L.
• • »
Rajni profesor dr. Janežič in socialni problemi.
Ko je nastopil rajni dr. Krek z izpeljavo svojega velikega socialnega programa, je dobil med katoliško- narodnimi učenjaki tiste dobe v zadnjem desetletju minulega stoletja največ umevanja in sodelovanja pri rajnem profesorju bogoslovja dr. J a n e ž i ču.
Dr. Krek je za to profesorja dr. Janežiča visoko conil in spoštoval. Pred dr. Krekovim nastopom je še prof. dr. Janežič deloval na našem gospodarskem polju in se je po njegovi iniciativi ustanovilo Vzajemno podporno društvo z izrecnim namenom, kakor je sam rajni dr. Janežič večkrat povdarjal, da bi se delavci privadili varčevati in da bi bili deležni dobička, katerega bi napravil zavod. Ko je dr. Krek ustanovil ^Slovensko katoliško delavsko društvo«, je rajni profesor dr. Janežie gmotno podpiral društvo in je zelo velikokrat govoril na društvenih shodih, kateri so se v letih 1894—1897 prirejali vsako nedeljo.
V slovenski krščansko-socialni zvezi ni
šfe*. 136.
SLOVENEC, Sneli junija 1922.
Strta'(T
srbskih in hrvatskih običajih. — Lepo bi Ibilo, če bi se dal kralj ustoličiti po starih gosposvetskih običajih tudi kot slovenski knez.
—	Za rektorja ljubljanske univerze za leto 1922/23 je, kakor smo izvedeli i z zanesljive strani, izvoljen redni profesor dr. 'Aleš U š e n i č n i k.
—	Pomilostitev vojnih begunesv, Komanda dravske divizijske oblasti sporoča: »Povodom poroke Nj. V. kralja ie izšel ukaz o pomilostitvi vojaških oseb, ki so izvršile kako kaznivo dejanje; posebno o amnestiji kaznivega dejanja samovoljne oddaljitve ali bega podčastnikov, kaplarov in prostakov, če je bilo to dejanje izvršeno v času od 5. aprila 1920. leta do 8. junija 1922. Ta amnestija pa velja samo za one osebe, ki se bodo d o 1. j u 1 i j a 1922. same vrnile in prijavile svojim komandam in oblastem. — Z ozirom na to se priporoča občinstvu, da svoje pobegle sorodnike in prijatelje v državi in izven države opozorijo na ta ukaz, da bi se mogli okoristiti z njegovimi dobrinami.«
—	V Naklem je umrl dne 14. t. m. bivši župan Jožei' Legat. Pokojni je bil bližnji sorodnik tržaškega škofa Jerneja Legata. Bil je vedno pripravljen vsakemu pomagati in zato vsem priljubljen.
—	»Jutrova« raca. »Jutrom poroča po belgr. »Politiki«, da je poslal papežev drž. tajnik vsem katoliškim škofom ukor, ker so se udeležili kraljeve poroke v saborni cerkvi v Belgradu. Informirali smo se na merodajnih mestih in izvedeli, da tam o > Jutro vem ^ poročilu ni nič znanega. Pa za kak ukor tudi ni bilo nobenega povoda, ker pomeni prisotnost pri kraljevi poroki samo akt priznanja in spoštovanja do vladarske avtoritete kralja, kakor se sme vsak katoličan udeležiti recimo pogreba kakega pravoslavnega iz pietete do rajnega. Ne bomo ob tej priložnosti na ljubo protikatoliškim hujskačem razlagali, kaj določa v tem oziru cerkveno pravo, ker katoliški škofje sami najbolje vedo, kaj je dovoljeno in kaj ne, pa tudi kaj je pristojno in kaj zahteva od njih takt. Sodimo, da si je »Politika« lo vest izmislila, da bi pravoslavne hujskala proti katoliški cerkvi, kakor bi bilu hujskala proti katoliškim škofom, če ne bi se bili udeležili kraljeve poroke, češ, da so proti kralju in državi, da ie »klerikalizenu, (s tem mislijo vedno na kat. cerkev) največja nevarnost za državo.
—	»Lika«. Pojasnilo g. dr. A. Kramer-ja o »Liki« v »Jutru« je bilo nejasno, pa tudi tendenciozno. Brez vsakega povoda ln brez vsake zveze s kupčijo s svincem je spravil g. dr. Kramer v dotično svoje pojasnilo vest, da je bil g. Hochschild z Dunaja v Ljubljani pri g. dr. Brejcu, G. dr. Kramer ve prav dobro, da dr. Brejc s temi svinčenimi kupčijami ni bil v nobeni zvezi; zato si tudi tega ni upal trditi, spravil je pa namenoma dr, Brejca v zvezo z imenom g. Hochschilda, da bi v nepoučenih krogih vzbujal kak sum. Ta ne baš lepi poizkus, odvrniti javno pozornost od pro-tektorja takoimenovane svinčene kupčije na kroge, ki niso imeli s svinčenimi kupčijami nobenega posla, smo takoj pribili z željo, da bi bil g. dr. Kramer malo iasnej-ši. Dr. Kramer je podal sedaj v »jutru« novo pojasnilo, ki je pa ravno tako nejasno kakor prvo, ker konštatira samo; »Kolikor vem, je pogodbo sklenil sekvester z odobritvijo deželne vlade.« Verjamemo, da je v zvezi z »Liko« in svinčeno pogodbo težko priznati, da je bil protektor kupčije g. dr. Žerjav. Zato je g. dr. Kramer v »pojasnilo« za lase privlekel privatni obisk g. Hochschilda pri dr. Brejcu radi prodaje dr. Brejčevega posestva na Koroškem. Pa še v
tej privatni zadevi dr. Brejca s Hochschil-dom jo poročal dr. Kramer neresnico, č«š da je kupil Hochschild dr. Brejčevo posestvo na Koroškem »za takrat horendno ceno 4 milijonov«. Ko bi bil dr. Brejc dobil za svoje posestvo vsaj približno tako visoko svoto, ne bi bil čez 14 dni sam storniral do-tične pogodbe, Naravnost nerazumljivo se nam pa zdi, zakaj se g. dr. A. Kramer hu-duje, ker smo njegovo pojasnilo citirali, med drugim dobesedno, da je v ravnateljstvu »Like« dr. Kramerjev brat M. Kramer. Če mu to dejstvo ni všeč, zakaj je potem v svojem prvem pojasnilu sam s ponosom povdarjal, da igra pri »Liki« njegov brat odlično vlogo?
—	Dr. Žerjav obsojen tudi od demokratske mladine. Dr. Žerjav in njegovi tovariši so izgubili zaupanje tudi pri jugoslovanski demokratski mladini. Zagrebški »Pokret«, glasilo tc omladine, je v svoji številki z dne 14. junija naslovil na to gospodo z ozirom na znano afero med drugim sledeče ogorčene besede; »Dovolj je bilo zavlačevanja in skrivanja za raznimi izjavami in pretnjami s sodiščem. Stopite pred sodišče, gospodje Žerjav, Praprotnik, Kavč-nik in tovariši! Preje pa izginite iz javnega življenja, kajti poštena javnost ne more imeti spoštovanja napram oni stranki, ki ji pripadate, dokler ste vi v njej taki, ka!korš-ne vas javnost sedaj gleda ... Če nimate sami dovolj moralne moči, da bi šli pred sodnijo, pozivamo demokratsko stranko, da vas k temu takoj prisili. Sicer bo smatralo ljudstvo vso demokratsko stranko za umazano in koruptno ... Demokratska ideja ne bo trpela, če se za neke njene pristaše dokaže, da so lopovi i, t. d.« — Pisanje »Pokreta« je zelo značilno, kajti ono dokazuje, da demokratska mladina zametuje tistega Žerjava, ki je začetnik radikalno-nacionalnega mladinskega gibanja na Slovenskem.
—Češkoslovaška bo izplačala vojna posojila. »Venkov« poroča, da bo Češkoslovaška izplačala vojna posojila in sicer v iznosu 80%. — Glede ostalih 20 % se bo postopalo individualno. Posebno se bo oziralo na male posestnike in siromašne pod-pisovalce sploht er one, ki so podpisali četrto vojno posojilo. — Tako na Češkoslovaškem. Pri nas ni niti govora o tem, da bi se v doglednem času izplačalo predvojno posojilo, kaj šele vojno posojilo. — Tu bo treba pozvati vlado temeljito na odgovor.
—	Cestarje odstavlja ljublj. gradbena direkcija preko veljavnega sklepa finančnega odbora na cesto. Poslanec Žebot je dne 14. t. m. pri ministrstvu za zgradbe interveniral o tej zadevi. V ministrstvu so mnenja, da gradbena direkcija nima pravice metati cestarje na cesto. Saj je finančni odbor sklenil, da se ne sme niti en cestar odpustiti. Vse prizadete cestarje pozivamo, da pošljejo takoj poročila Jugoslovanskemu klubu v Belgrad (Narodna skupščina), zakaj in kedaj so dobili odslovilne dekrete. Naj navede vsak tudi svojo starost, službeno dobo, obseg delokroga in število družine. Dobro je tudi, če navede višino vseh dosedanjih mesečnih prejemkov.
—	Promocija. Danes 17. t, m, promovira na slavni češki univerzi v Pragi g. Valentin Fister iz Kranja za doktorja vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo!
—	Fašistovski teror v Opatiji in Voloskem. Kakor po drugih krajih Julijske Krajine se je te dni vršilo novačenje tudi v Voloskem. Hrvatski fantje so prišli po davni navadi na nabor 'prepevajoč in svirajoč na harmoniko. Hrvatsko petje je pa fašiste tako zbodlo, da so z volovskimi žilami napadli 'neoborožene fante in jih grozno pretepli. Letali so po Opa-
rajni dr. Janežič samo velikokrat predaval, marveč je tudi v organizaciji praktično sodeloval kot duhovni oče ženskega oddelka SKSZ pod predsedstvom zdaj že tudi v Bogu počivajoče gospe Marije Manfredo. V naši ljubljanski politični organizaciji je dr. Janežič v znanih mu krogih nastopal kot agitator celo v podrobnem delu pri agitaciji od moža do moža in to še pri volitvah v konstituanto, dasi je takrat bil že mečno bolan.
Neminljive zasluge si je pa dr. Janežič pridobil za delavstvo in za procvit in napredek Ljubljane z delom, katerega je izvedel skupno z Jožefom Gostinčarjem in s Francem Zillerjem v Delavskem stavbnem društvu. Rajni dr. Krek, ki je bil takrat državni poslanec, je pregovoril dr. Ja-nežiSa, da je prevzel predsedstvo v ravnateljstvu Slovenskega delavskega stavbnega društva in pod dr. Janežičevem predsedstvom so se gradile delavske hiše v Mostah, v Rožni dolini, v Štepanji vasi in ob Opekarski cesti in nastali sta dve mopočni delavski koloniji v Mostah in Rožni dolini, ker so zgledu dr.Janežič - dr. Krekove delavske stavbne zadruge sledili tudi zasebniki, ki so si tam v okolici gradili hiše. Posebno se je rajni dr. Janežič zanimal za varstvo izseljencev in ie bil prvi zelo aerilni in z uspehom delujoči predsednik slovenskega »Rafaela«, društva v varstvo izseljencev, kateremu jo začrtal smernice njegovega praktičnega delovanja.	M—c.
Mrtvom vodi.
(Prigodom smrti dr. I. Janežiču)
1.	Vetar i Febo Gonjahu tamu U ranu zoru Budiše zemlju More i goru.
2.	IJmorne Parke Prestaše presti Niti života Onog, što bješe Sama dobrota.
3.	Nema Te više ... S usana Tvojih Nestalo smjeha Nestalo riječi Naša utjeha.
4.	Vod si nam bio Kad mi ko djeca Tražusmo hrane Umu i srcu
Duh da nam brane.
5.	Umuk6 si sad ... Al' Tvoje riječi U našim zveče Dušam ko zvon
I jako ječe,
6.	Ječe, o jako... Harnosti zato Primi nam cviječe Bog, Tvoja nada, Bio Ti dio srečeI
Dalmatinski gojeuei-
(avkf [tfrJZvrTMic)
tiji in Voloskem iskat hrvatske mladeniče tudi f v zasebne hiše ln pretepli celo neko staro ženo, ki jim ni vedela povedati, kje je njen sin. I Zvečer so se pa fašisti navalili na dom društva ' »Zore«, uničili vse pohištvo in nazadnje na ! dveh mestih položili ogenj. Ogenj so sicer pravočasno pogasili, a škode ima društvo 35.000 lir. Vse to se je godilo pred očmi varnostnih organov, ki so pa aretirali samo enega izmed napadenih hrvatskih fantov, napadalci in po-žigalci sc pa ponosno izprehajajo po Opatiji ln Voloskem.
—	Proti Jugoiašlstom. V Gospiču v Liki 'so demokrati osnovali fašistovsko organizacijo (Orjuno), katere namen je napadati tamkajšnje Hrvate. Ob tej priliki so hrvatski meščani v Gospiču poslali na županstvo in poglavarstvo pismen sklep, da se bodo proti fa-šistovskim napadom branili sami, če bodo oblasti mirno gledale izzivanje Orjuncev. Kakor je videti, vživajo Orjunci prav malo simpatij.
—	Moilco učiteljišče v Ljubljani. Vpisovanje v I. letnik je v petek 30. t. m. od 8.—11. ure. Učenci, ki so dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole (nastavni razred), se sprejmejo brez izpita, za druge bodo sprejemni izpiti dne 11. in 12. septembra. Predložiti je treba krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
—	Na drč. ženskem učiteljišču v Ljubljani se vrši vpisovanje za 1. letnik za šol. 1. 1922/23 dne 30. junija od 9. do 12. ure. Učenke, ki so izpolnile 15. leto in dovršile meščansko šolo (nastavni razred) ali 4. razred kake src-dnje šole (liceja), naj prinesejo seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
—	Na državni realni gimnaziji v Novem mestu se vrše sprejemni izpiti v 1. razred v petek, dne 30, junija: pismeni ob 9., ustni ob 15. uri. K izpitu naj se priglase učenci v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov v četrtek, dne 29. junija od 9. do 11. ure ali v petek, dne 30. junija od 8. do 9. ure v pisarni zavoda. Sabo naj prineso rojstveni list in ob-iskovalno spričevalo, ki mora biti izdano izrecno v ta namen.
—	Državna nižja realna gimnazija v Kočevju, Prijave za sprejemni izpit v prvi razred se bodo vršile dne 29. junija od 9. do 11, ure. Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismeno s tem, da pošljejo do tega dne po pošti rojstni list in šolsko izpričevalo z opombo, da je izdano v svrho vstopa v srednjo šolo. Sprejemni izpit bo dne 30. junija pismeno od 8. do 10. ure, ustno pa popoldne po potrebi. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Sprejemale se bodo tudi prijave za »Dijaški dom«. — Po odredbi višjih šolskih oblasti se bo na jesen otvoril na zavodu V. realno-gimn. razred s slovenskim učnim jezikom, če se oglasi dovoljno število učencev, Reflektanti za ta razred naj se javijo pismeno do 15. avg., da bo mogoče pravočasno vse potrebno ukreniti. — Ravnateljstvo.
—	ViČ. 2. julija ima naše društvo poldnev-no prireditev, kjer nastopijo vsi odseki. Vabimo zlasti ljubljanske orlovske odseke, orllške krožke, Krekovo prosveto in vse prijatelje telovadbe, petja, godbe in poštene zabave,
—	Dohodnina od službenih prejemkov zasebnih nameščencev za 1. 1921 in 1922, Finančna delegacija objavlja: Z zakonom o proračunskih dvanajstinah za meseca marec in april 1922, se je uveljavilo načelo, da ne plačajo zasebni nameščenci dohodnine za 1. 1921 in 1922 od onega zneska, ki se plača ob enakih prejemkih pri državnih nameščencih. Pri primerjanju prejemkov se upošteva edino le višina skupnih službenih prejemkov brez ozira na kategorijo, čin ali druge okolnosti. Edino kar jc poleg višine skupnih prejemkov važno, je družinsko stanje, katero je presojati po načelih, po katerih dobivajo državni nameščenci draginjske doklade. Zaradi tega bodo davčna oblastva v najkrajšem času obnovila priredbo dohodnine za 1. 1921 in kolikor jc ta za leto 1922 že izvršena, tudi za to leto. Ako bi v tem oziru rabila davčna oblastva glede ugotovitve družinskega stanja in drugih razmer nameščencev sodelovanja službodajalcev, se ti v interesu nameščencev vabijo, da pozivom davčnih oblastev čimpreje ugode. Izkazi vsled obnovitve priredbe predpisanih davčnih zneskov sc razpoložc 'na 'vpogled pri občinskih uradih in obratovališčih, ki zaposlujejo večje število zasebnih nameščencev.
—	Zadruga sodavičarjev za Slovenijo nazna nja, da je počeuži z 20. junijem cona pokalicam in malim sifonom po 6 kron na obratovališču. — Povišanje cen je nastalo vsled podraženja sifonskih in pokaličnih steklenic. Tovarna zahteva za sifon-sko steklenico 120—200 kron, za pokalico pa 40 do 50 kron. Zguba steklenic je tako ogromna, da ni mogoče kriti izgube s dosedanjimi cenami; prosi se, naj blagovoli občinstvo vzeti na znanje povišanje con.	2354
—	Gasilno društvo Preska-.Med vode prirodi 2. julija povodom blagoslovitve Gasilskega doma rrtno veselico. Sosedna društva prosimo, da so pri določitvi svojih prireditev na to ozirajo.
—	Prostovoljno gasilno društvo VIč-GHnce priredi v nedeljo dne 9. julija t. 1. veliko vrtno veselico z bogatim sporedom v restavraciji »Amerika« na Glincah ter prosi prijateljska društva, da na ta dan ne prirejajo veselic. (K)
—	Izraba solnih rudnikov v Sloveniji in drugih pokrajinah. Na interpelacijo poslancev Rcškarja in Žebota jc odgovoril finančni minister, da hoče vse ukreniti, da se odpro solni rudniki po celi državi.
—	Direktna avtomobilna zveza Ljubljana— Bled. — Od 10. t. m. naprej vozi vsako soboto ln dan pred praznikom luksuriozni avto-omnibus iz Ljubljane na Bled in sicer odhaja iz Ljubljane pred .ladr. banko ob 4. pop., povratek z flleda od hotela Petran v nedeljo in na praznik ob 11. uri zvečer. Vozna cena za eno turo Din 60, sem in tja
110 Din. — Prijave za sadeže sprejema po telefonu
Jadr. banka, »Automobilna«.
. ~ Strašen umor na Rabu. Kakor poroča zagrebška »Slobodna Tribuna«, je bilo v vasi Lo-poru na Kabu nedavno najdeno Iruplo 21 letnega mladeniča Pranje Jandraševiča, edinca bogatega posestnika, ki se je nedavno vrnil iz Amerike. Iruplo je bilo popolnoma razsekano in jo bilo samo na glavi 27 ran. Aretiranih je 8 vaščanov, ki so osumljeni umora. Ti važčani so imeli dobro organizirano tihotapsko družbo, za kar je zvedel umorjeni. Da jih ne bi izdal, so ga ua tako grozen način spravili ob mlado življonje.
—	Izsledena tatvina. Orožniki z Jesenic so našli pri nekem obrtniku 65 kg medenine in 5 kg bakra, katera kovina je bila ukradena Kranjski industrijski družbi.
?e že ocl meseca decembra 192 43 letni gluhonemi Janez Zekoll, ki je srednjsvelike, precej močne postave.
—	Najdeno truplo. Dne 2. t. m. so našli v Mostariu pri Karlovcu med tračnicami popolnoma razkosano mrtvo, golo truplo nepoznanega moža.
—	Tatvine. Ivanu Kuraltu, mlinarju v Domžalah, ie bil ukraden tri mesece star psiček, vreden 3000 kron. — V Gor. Straži je bilo ukradeno Antonu Reparju iz Jame pri Dvoru kolo, vredno 3000 kron. — V Gor. Straži sta bili okradeni ženi trgovca Jenko in kočarica Marija Tomič, — V janeriii vevške papirnice sta bila ukradena dva gonilna jermena, vredna 1600 kron.
—	Utonil je v Krki pri Novem mestu poznani mož v starosti 40—50 let. Truplo, katero so potegnili iz Krke dne 9. junija, je ležalo v vodi približno 14 dni. Pri vtopljencu so našli srečko mokronoškega Sokola št. 15.206. Utopljenca so pokopali na novomeškem pokopališču.
—	Vlom. V Zagrobu je bilo vlomljeno v prostore »Hrvatskega katol. nar. saveza*. Tatovi so odnesli blagajno z vsebino približno 20.000 kron. Policija je tatovo, bila sla bivša uslužbenca, že dobila in ju oddala sodišču.
—	Tatvine na dan svečanosti v Belgradu. Ob priliki velikih svečanosti v Belgradu je večina ljudi odšla z doma, da jim prisostvuje. To so porabili tatovi in kradli povsod, kar jim je le prišlo pod roke. Policiji je prijavljenih nebroj tatvin denarja, dragocenosti, perila in obleke. Prav dober lov so imeli tudi žeparji, ki so marsikoga olajšali za denarnice, zlate ure in nakite.
—	Usmiljen tat. V Dubrovniku jc neznan tat ukradel iz stanovanja neki tamošnji obitelji 190 tisoč kron. Ker pa je bila ta vsota vse premoženje obitelji, je bila rodbina v voliki revščini. To je sentimentalnega tatu tako ganilo, da je nedavno skrivaj prinesel ukradeno vsoto nazaj.
—	Požar na Bregu. Dne 25. m. m. je izbruhnil požar v šupi posestnika Janeza Golmajerja na Bregu pri Križah. Šupa je pogorelo. Požarna bramba iz Dupelj je preprečila, da se ni požar razširil, škoda znaša 40.000—50.000 kron, Golmajer pa je bil zavarovan le za 8000 kron.
—	Nesreča. Med Tržičem in Pristavo se ie odtrgala skala, katera se je valila lo m po hribu navzdol in je na levi strani glave težko ranila delavca Vincenca Pernuša iz Leš.
—	Tatvine. Tovarni »Vintgar« v Gorjah je bilo ukradenih 40 m svinčenih vodovodnih cevi v vrednosti 7000 kron in z dveh voznih sedežev usnje. — Iz podstrešja je neznan vlomilec odnesel udovi Frančiški Jure iz Studenčic blaga in denarja v vrednosti 1130 kron.
—Kako se brani oficirska čast. V nekom sarajevskem lokalu je pred par dnevi nekdo ustrelil z revolverjem v zrak, kakor je to navada v južnih krajih naše države. Vsled tega je nastal prepir, tekom katerega je eden izmed navzočih jugoslovanskih častnikov izvlekel sabljo ter z njo udaril po glavi nekoga muslimana in ga težko ranil. Častnik jo v svojo obrambo navedel, >da je branil oficirsko čast«.
š Protituberkulozna liga. Na dan kraljeve poroke se je vršil pri okr. glavarstvu v Slovenjgradcu ustanovni občni zbor protituberkulozne lige za slo-venjgrajski politični okraj. Udeležba je bila mnogo-brojna iz mnogih občin slovenjgrajskega sodnega okraja, prihiteli so pa tudi zastopniki iz šoštanj-skega in marenbcrškcga okraja ter so kazali globoko razumevanje in živo zanimanje za novo ustanovljeno društvo. Predsednikom društva je bil soglasno izvoljen okr. glavar dr. Marko I p a v i c , podpredsednikom pa primarij tukajšnje javne bolnice dr. Vinko Želcznikar. Tajnikom je bi izvoljen okr. tajnik Miroslav Plctcršek, blagajnikom pa okr. tajnik Štefan Blažič, oba iz Slovenjgradcu. Odborniki društva so: mestni župnik Alojzij Čižek v Slovenjgradcu, notar Matija Marinčck, župan v Šoštanju, inž. Franjo Pahernik v Vuhredu, tovarnar Franc Pototschnig v Slovenjgradcu in lekarnar K, Rebul v Slovenjgradcu. Namestniki: župan Franc Marčič v Slovenjgradcu, župan Ivan Predan v Ma-rcnbergu, živinozdravnik Peter Rihtarič v Šoštanju, Ivan Guzej, župan v Št. Janžu, Ivan Areh, župan v Starem trgu. Pregledniki: upravitelj Lovro Vav. pot in ravnatelj Franc Vrečko, oba v Slovenjgradcu. — Predsednik društva je v svojem govoru naglavni važnost historičnega dne kraljeve poroke ter omenjal, da pričenja človekoljubno novo ustanovljeno društvo svoje živahno delovanje ravno tega dne in v spomin na kraljevo poroko. Primarij dr. Vinko Želcznikar jc očrtal smernice, v katerih bo treba z zdravniškega stališča delovati proti tej pogubonosni bolezni v slovcnjgrajskcm političnem okraju, ter izjavil, da je pripravljen predavati o tuberkulozi na željo občin in prebivalstva. — Priglasilo sc jc že več ustanovnikov s prispevki po 4000 K; drugi so prispevali po svojih močeh, članarina znaša leto 5 Din. V kratkem bodo razposlani oglasi in pozivi občinskim prcdstojnlštvom, župnim uradom, šolskim vodstvom in orožniškim postajam političnega okraja s pozivom kar najin-tenzivnejšega sodetovania ter živahne agitacije v procvit društva ter korist revnim, na tuberkulozi obolelim.
š H Keršlerjevi smrti poroča »Tabor*: »Mi konstatiramo, da se je v soboto vršila obdukcija pokojn. Keršlerja, ki sta jo izvedla sodni in vojaški zdravnik. Ugotovljeno je bilo sledeče: Na Keršlerju ni nobenih notranjih ali zunanjih poškodb. Bolehal je že dalj časa na slabosti srca. Zadnje dni je zbolel na akutnem vnetju trebušne mrene, bolezen, ki navadno konča s smrtjo, Keršlerjevo smrt pa ie pospešila kap.« Tako jc. Revež Kešler je bil več kot čudovit človek. Zbolel na akutnem vnetju trebušne mrene, gre iz Zagreba v Avstrijo, se vrača v družbi tihotapcev peš nazaj po tihotapskih potih preko meje, ljubeznivi Wranglovci mu ne verujejo, da je sploh bolan, zdravnik od Sv, Kungote konstatuje, d* m«

nič ni, razen, da ima malo kilo (o kateri ob-
dukcijska izvedenca sploh ničesar ne povesta »Taboru«), sc pusti prenesti in prepeljati v Maribor na cesto pred okrajno glavarstvo, kjer brez vsake pomoči v vozu sedeč groznih bolečin umira poldrugo uro, med tem ko mu ženo zaslišujejo v pritličju in prvem nadstropju. Zadela ga je kap ... Že v zadnjem poročilu smo dostavili, da se ne oziramo na dogodek s Keršlerjem, ko so ga \Vranglovci dobili v roke. Recimo, da se mu res ni nič zalega zgodilo in cla je s tem njegova žena in false »Damljanovič« lagala, obrekovala Wran-glovce. Ampak eno pojasnilo zahtevamo: Kdo je kriv, da je Keršler poldrugo uro brez vsake pomoči umiral na cesti pred okrajnim gla-.varstvom? In zakaj je isti uradni vir, ki je ravno na taki podlagi izpovedb prizadetih preje sam razširjal vesti o bestijalnosti Wran-glovcev, v tem slučaju naenkrat spremenil svojo taktiko?
š Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje gojencev in gojenk za šolsko leto 1922/23 se vrši 30. junija in 1. julija od 8. do 10. ure. K vpisu je prinesti zadnje šolsko spričevalo in krstni, ozir. rojstni list, Gojencem in gojenkam izven Celja je možno priglasiti se in poslati predpisane listine po pošti.
—	V pripravljalni letnik morejo vstopiti učenci, ki so uspešno dovršili VI. razred osnovne (ljudske) šole ali II. razred srednje oziroma
1.	razred meščanske šole ter so vsaj 13 let fttari. — V prvi letnik se sprejemajo brez sprejemnega izpita dečki oziroma deklice, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali na pripravljalni letnik dvo-razredne trgovske šole in so stari vsaj 14 let. Poleg teh morejo biti sprejeti v prvi letnik tudi oni. ki so dobili v IV. razredu srednje šole drugi red, ali tisti, ki so dovršili II. razred srednje šole ali VIII. razred ljudske šole oziroma predzadnji razred meščanske šole, ako so stari 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, zemljepisa, prirodopisa in prirodoslovja. Pri preizkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu avorazredne trgovske šole.
—	V drugi letnik se sprejemajo absolventi I. letnika dvorazrednih trgovskih šol.
š Ustanovni občni zbor podružnice SPD v Ljubljani se vrši dne 24. junija 1922 ob 8. uri ,v gostilni g. Petra Novak v Slov. Bistrici s sledečim sporedom: 1. Poročilo sklicatelja.
2.	Volitev odbora. 3. Raznoterosti.
g Žilni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšenica 1(3.00 K, ječmen 12.00 K, oves 12.20 kron, koruza 12.00 K, pšenična moka (št. 0) 22.40 kron, — Tendenca čvrsta.
g Štajerski vinogradi. »Slov. Gospodar< poroča, da je toplo, suho, solnčno vreme :"1 • ugodno uplivalo na rast in razvoj vinske trte, tako da se je zamuda v prejšnjem razvoju vsled slabega in pa hladnega vremena zopet popravila. Ta teden stojijo že vse trtne vrste v polnem cvetju, medtem ko so izabela, šjnarnica in rano cvetoče vrste, kakor burgundec, že odevetele. Vsled lepo dogorelega lesa v lanskem letu javljajo iz vseli krajev, da kažejo gorice bogat nastavek. Kaverki so veliki in lepo razviti. Druga kop je večinoma opravljena, istotako prvo žvepljsnje in prvo škropljenje. Začelo se je pleti in vezati. Vinska Irgovina miruje, vse čaka, kako bo odevetelo grozdje in kako bo vreme prve tedne po cvetu.
g Cene kozam na Štajerskem. Težke goveje kože se plačujejo 1 kg po 18 K, lažje 42—4-1 K, telečje 61—70 K.
g Stanje Narodne banke. l'o izkazu Narodne banke z dne 31. majnika je bilo v prometu papirnatega denarja za 4.752.367.078-35 Din. Od '/.adnjega izkaza se je stanje zvišalo za 21.820.288-35 Din.
g Gene kožam v Novem Sadu. V Novem Sadu stane kg podplatov 1650 K, kruponi prima 280 kron, secunda 250 K, box 60—140 K, chevreaux 100—180 K. — Tendenca bolj čvrsta.
g Davek na devize in valute na Mažarskem. Novi mažarski narodni skupščini bo predložen predlog o davku na devize in valute.
g Nova ogrska carinska tarifa. Mažarsko finančno ministrstvo pripavlja novo carinsko tarifo, ki bo znatno olajšana. Posebno bodo oproščeni carine poltabrikati strojne in tekstilne industrije, kakor tudi surovine, ki se bodo na Mažarskem predelovale in zopet eksportiralc. Isto olajšavo bodo imeli stroji, s katerimi sc razširjajo podjetja.
g Zaloge pšenice v Argentini. Ddne 1. junija so se cenile zaloge izvozne pšenice na 880.000 ton, od 1. januarja se je izvozilo 2.2 milijonov ton, tako da je ostalo za izvoz od cele lanske žetve okrog " milijone ton, nasproti predlanski žetvi dvakrat toliko, a polovico nasproti 1010. — Angle": pa računajo, da je količina 880.000 ton premalo označena.
g Ceim bakrenega vitriola na Mažarskem. Na Mažarskem se je cena bakrenega vitrijola dvignila na 150 o. K pri kilocramu.
BORZA.
Curih. 16. junija. (Izv.) Berlin 1.66, Ne\v York 525, London 23.49, Pariz 46.10, Milan 26.875, Praga 10.05, Budimpešta 0.51, Zagreb 1.80, Bukarešta 3.65, Varšava 0.125, Dunaj 0.03, avstrijske krone 0.0325.
Berlin 16. jun. (Izv.) Dunaj 1.755, Budimpešta 81.66, Milan 1588, Praga 607.20, Pariz 2776.50, London 1413.20, New York 316.35, Curih 6022.45.
Praga, 16. jun. (Izv.) Dunaj 0.2875, Berlin 16.40, "Rim 261.25, Pariz 157.50, London 232.375, New York 51.85, Curih 991, avstrijske krone 0.28, italijansko lire 258.25.
Dunaj, 16. jun. (Izv.) Devize. Zagreb 55.22— 55.28, Belgrad 220.88-221.12. Berlin 55.60-55.70, Pešta 16.73—16.83, London 75.725—75.775, Milan 844.70—845.80, New York 16.944-16.956, Praga 324.90—325.90, Sofija 109.95—110.05. Valute. Bolgarski levi 106.95—107.05, nemške marke 55.55— 55.65. angleški funti 75.375—75.425, francoski franki 1479.50—1480.50, italijanske lire 834.70-835.30, jugoslovanski dinarji 220.38—220.62, romunski leji 110.94—111.06, švicarski franki 3198.7S-3201.25, češkoslovaške krone 324.40—324.60, mažarske krope 16.87-16.98,
lj Procesije sv. Rešujega Telesa so se vršile ob najlepšem vremenu in ob ogromni udeležbi občinstva. Slovenski obredni jezik pri procesijah je na vse napravil najugodnejši utis. Procesije v stolnici se je med zastopniki civilnih in vojaških oblasti udeležil tudi fs. pokrajinski namestnik Ivan Hribar v gala-uniformi.
lj Pogreb f dr. Ivana Janežiča bo danes popoldne ob 3. iz hiralnice sv. Jožefa na pokopališče sv. Križa.
lj Pogreb p. Avguština Čamne, provin-cijala slovenske frančiškanske province, ki se je vršil v četrtek popoldne, je bil nad vse veličasten. Nepregledna množica občinstva vseh slojev je spremljala blagega pokojnika na poslednji poti od frančiškanske cerkve na viško pokopališče. Sprevod jc bil že pri župni cerkvi na Viču, ko konec še ni odšel mimo tobačne tovarne na Tržaški cesti. Truplo je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani blagoslovil škof dr. Jeglič, kondukt na Vič je vodil stolni kanonik dr. Mihael Opeka, v viški župni cerkvi pa se je poslovil od pokojnika tamošnji župnik p. Teodor Tavčar. Obširna cerkev jc bila do zadnjega kotička polna občinstva. Župnik p. Teodor je v svojem govoru omenjal apostolsko delavnost bivšega provincijala, ki je kot prvi župnik na Viču posvetil vse svoje delo tej župniji, kjer ni dvignil samo verskega življenja, temveč tudi z uspehom sodeloval na prosvetnem polju. Bil je soustanovitelj izobraževalnega društva, Orla, Društvenega doma in sploh vsega, kar je bilo v zvezi z javnim življenjem po katoliških smcrnicah. Zato ga je na njegovi poslednji poti spremilo tudi številno zastopstvo ljubljanskega orlovskega okrožja in viški Orel z viško društveno godbo na čelu. Tudi iz viške župne cerkve je spremila pokejnika ogromna množica na viško pokopališče, kjer so mu pevci zapeli v slovo dve žalostinki. Tako velikega pogreba Ljubljana žc dolgo ni videla. Bil pa je lep dokaz, da zna ljudstvo ceniti požrtvovalno in nesebično delo frančiškana, ki je posvetil vse svoje življenje za dobrobit drugih. Ohranimo trajen spomin blagemu pokojniku!
lj Pastoralna konferenca za mesto Ljubljana bo v torek, dne 20. t. m. v seme-niški dvorani. Začetek točno ob 15. uri.
lj Z ljubljanske univerze. Na filozofski fakulteti je bil izvoljen za dekana za študijsko leto 1922/23 gospod profesor dr. Fran Kidrič; kot prodekan bo pa fungiral dosedanji dekan gospod prof. dr. Artur Gavazzi.
lj Pevski zbor »Glasbene Matice«. Danes v petek dne 16. t. m. pevska vaia za ženski zbor ob 6. uri, za moški zbor ob 8. uri zvečer. — Odbor.	(K)
lj Umrl je na praznik popoldne znani krakovski ribič in posestnik Franc Novak. Pogreb bo danes ob pol štirih. N. v m. p.!
lj Umrla je včeraj dopoldne ob pol 10. uri po daljši bolezni g. Marija Bučar, soproga postrežčka Bučarja. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 4. uri popoldne iz hiše Pred Škofijo 21. N. p. v m.!
lj Zavod za slepe v Ljubljani priredi s svojimi gojenci v ponedeljek 19. junija ob 20. uri v Filharmonični dvorani javno produkcijo. Prijatelji in dobrotniki slepih, udeležite se polnoštevilno produkcije! Prepričajte se sami o lastnotvornosti iu življenskih silah naših gojencev! Pokažite jim z obilnimi prispevki svoje sočutje v dejanju! Čisti dobiček je namenjen za zgradbo bodočega zavoda za slepe, ki po njem tako željno hrepeni slepčeva duša. Fiat lux! Da, prižgite jim luč v njihovi temi, žrtvujte, kar je v vaši moči, da čimprej postavimo slepi deci nov dom, najlepši pomnik na kraljevo poroko. — Vstopnice dobite v predprodaji v tobačni trafiki v Prešernovi ulici nasproti pošte, na večer produkcije pa pri vhodu v dvorano.
lj Zabavna prireditev društva -Soča « se vrši nepreklicno v soboto, dne 1. julija v prostorih hotela »Tivoli«, na kar se že sedaj opozarjajo člani in prijatelji društva ter drugo, neprisiljeno zabavo ljubeče ljubljansko občinstvo.
lj Vojaški koncert sc vrši danes v soboto zvečer v hotelu »Štrukelj«.	2391
li Koncert 17. junija od 20. do 24, ure na razglednem vrtu hotela »Južni kolodvor«, Kolodvorska ulica 43. Vstop prost.
lj Znižani ostanek posojila, danega posestnikom barskih zemljišč za poglobitev Gruberjevega kanala in Ljubljanice. Glasom že objavljenega razglasa z dne 1. marca 1922 št- 7 se vrne letos ve3 od ^Pokrajinske uprave? znižani oslanek posojila, danega posestnikom barskh zemljišč za poglobitev Gruberjevega kanala in Ljubljanice. Tozadevni razdelili izkazi in izvlečki posestnih listin so v zmislu § 5 zakonu z dne 1. avgusta 1906 drž. zak. št. 16, 8 dni pri županstvu na javni vpogled razgrnjeni. Morebitne pritožbe proti vpisu v razdelni izkaz nli proti visokosti odmerjenih dineskov jc podati nn »Pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo« v 14 dneh po preteku prej oznnrcnega 8 dnevnega roka in sicer potom Glavnega odbora za obdelovanje barja v Ljubljani.«
lj Potepanje psov po trgu. V zadnjem času se je pojavilo na Pogačarjcvem in Vodnikovem trgu mnogo psov, ki tavajo okrog brez vsakega nadzorstva in delajo veliko nadlego ter ponesnažujejo razpostavljena živila. Vsled tega opozarja mestni magistrat lastnike psov, da jih v času, ko so razpostavljena živila, ne
puščajo na trg ter jc mestnemu konjaču naročil, naj vse take pse brez izjeme polovi in pokonča.
lj Preprečena nesreča. Dne 14. junija ob
0. uri je šla triletna Dragica Robcžnik z Viča k Malemu grabnu. Na stopnicah, katere vodijo k vodi, je deklica sezula čevlje in si umivala noge. Ko sc je sklonila preveč h kraju, je izgubila ravnotežje in padla v vodo. Deklica jc klicala na pomoč, kar je slišal kurjač Franc Belič, ki je v bližini nekaj delal. Belič ie hitro skočil k vodi in potegnil deklico iz nje.
!j Smrtna nesreča. Dne 15. t. m. sc jc zgodila na Sclu št. 43 smrtna nesreča. Dijak 6, razreda realke Radislav Klemen se jc igral v podstrešju z revolverjem, toda ker ni bil dovolj previden, se je revolver sprožil in krogla jc mladeniču prodrla srce. Nesrečnež se je zgrudil mrtev na tla.
lj Tatvina pri Verovšku. Jože Mazovec je služit pri trgovcu Juriju Verovšku. Ker je v skladišču marsikaj zmanjkalo, je g. Verov-šek naročil skladiščniku Egerju, naj pazi na delavce. Dne 18. januarja je g. Verovšek našel sam v Mazovčevem suknjiču, katerega je bil odložil med delom, 6 zavojev žebljev, katere je med delom ukradel. Orožniki so našli v Mazovčevem stanovanju še več reči. katere je ukradel g. Verovšku. Deželno sodišče je prisodilo Mazovcu tri mesece težke ječe.
Cerkveni vestnik.
c Procesija sv. Rešnjega Telesa pri sv. Jakobu v uedeZjo 18. junija. Ob 8. slovesna sv. maša. Takoj po maši se razvije sprevod po trgu sv. Jakoba v ulico sv. Florijana, kjer je pri hiši g. Le-skovica prvi blagoslov. Nato se pomika po sv. Florijana ulici, Karlovski cesti na Privoz, kjer je drugi blagoslov. Odtod gre na Prule, jc pred hišo g. H. Franzl tretji blagoslov. Od tam se vrača po Prulali, Žabjeku, Zvezdarski ulici na trg sv. Jakoba, kjer jc četrti blagoslov. Gospodarje hiš, mimo katerih gre procesija z Najsvetejšim, se prosijo, da razobesijo zastave in razsvetle okna. Pri procesiji igra sale-zijanska godba. Po končani procesiji bo pri glavnem oltarju sv. maša pred Najsvetejšim. Pctjo sla-vospevov pri blagoslovih spremlja godba.
c Božja služba v krakovski kapilici, V nedeljo, 18. t. m., bo ob 8. uri maša v starodavni krakovski kapelici Marije Pomočnice za vse dobrotnike tega starodavnega svetišča.
c Mednarodni misijonski kongres. V neposredni zvezi z evharističnim kongresom ie tc dni zboroval v Rimu mednarodni misijonski kongres, o katerem smo že poročali. Tu navajamo šc nekaj podatkov o hierarhiji, ki jc podrejena kongregaciji propagande, in sicer je: V Evropi 17 škofij (večinoma na Balkanu), 7 apostolskih vikariatov, 2 apost, delegaturi, 2 ap. prefekturi, 2 opatiji in 1 misijon. V Aziji predvsem jeruzalemski latinski patriarh, ku-stodija sv. dežele, latinski misijoni v Siriji in Palestini, apostolski delegaciji v Indiji in na Japonskem, 36 škofij, od tega 29 v Indiji, 75 ap. vikariat od tega 54 na Kitajskem, 10 ap. prefektur in 1 misijon (v Mongoliji). V Afriki 3 škofije, 57 vikariatov, 28. ap. prefektur in misijon v Kuncne. V Ameriki 5 škofij, 34 vikariatov in 13 ap. prefektur. V Avstraliji 23 škofij, 35 ap. vikariatov, 6 ap. prefetur, 1 opatija in 1 misijon. Brez števila je množica, ki jc v teh deželah tekom minolih treh stoletij s krvjo izpričala svojo vero. Znanih je sicer le 549 imen, toda dovolj je, ako navedemo imena Japonsko, Maroko, Annam, Kitajsko, Ugando, Cochinchino ali ako se spomnimo na preganjanje katoličanov na Angleškem in Holand-skem za časa takozvane reformacije, da se pojavijo pred duševnimi očmi tisoči slavnih mučencev za krščansko vero, katerih imena so znana samo Bogu.
2. obrok (400 K) nai plača takoj, kdor Se
ni poslal do 15. junija, sicer mu bodo odteg-niene neke ugodnosti, ozir. bo moral pozneje plačali povišano vsoto.
Priglašenih ie že skoro 1000 izletnikov; skoro polovica iz hrvatskih dežel.
Biatjc- Orli, ki so potrjeni k vojakom, naj sc ne nehajo pripravljati na tabor v Brnu, ker upamo, da bodo z dovoljenjem vojnega ministra mogli iti v Brno.	_ _
Taborski znani so shranjeni pri J. O, Z. Razdajali se bodo izletnikom šele v vlaku. Kdor se jc pravočasno (z denarjem) priglasil, dobi znak zastonj, drugi ga bodo morah plačati. Brez tega znaka ne bo nihče imel nobene ugodnosti in znižanih cen na železnicL
Priprave na tabor ugodno potekajo. Telo-vadišče v Brnu za 5017 telovadcev je že skoraj dogotovljcno; tribune so že vse obite, ena pa popolnoma dograjena. Število priglašencev iz tujine vedno raste. Za skupna prenočišča jc določenih 47 šol.
Kdor plača takoj cclo priglaševalno vsoto, znatno olajša priprave. Ta vsota se nikakor ne bo zvišala in bo zadostovala za pot,_ dobro prehrano, stan in še nekatere ugodnosti. Ven-! dar naj vsakdo varčuje, da bo mogel ugodnejše živeti in se udeležiti v Brnu raznih slavnosti in izletov v okolico, ki bodo radi valutne razlike precej dragi.
Pevci in zbiralci znamk — pripravite se! Ljubljana — Sv. Jakob. Danes točno ob' 8. uri sestanek vseh bratov v Šentjakobski prosveti. V nedeljo zbirališče ob 8. uri zjutraj v telovadnici-na Grabnu. — Načelnik.
Šentpeterski Orel, Orliški krožek in Šent-petersko prosvetno društvo v Ljubljani vabijo svoje člane in prijatelje na izlet na Vrhniko, ki bo v nedeljo, 18. t. m. Odhod ob 7.40.
d f Tov. Joško Pailovnik. Pri Sv. Tro-jici v Slov. Goricah je umrl včeraj stud. phil. Joško Padovnik, član ^Danice«. Tovarišem ga priporočamo v molitev.
Socialni vestnik.
s Podpiranje brezposelnih. Ministrstvo za socialno politiko je poverilo z dopisom 2125 z dne 16. maja Državnim borzam dela v Sloveniji izplačevanje brezposelnih podpor. Glasom tega odloka imajo pravico do brezposelne podpore vsi brezposelni, ki so ae prijavili pri borzi dela, a jim ta tekom treh dni ni mogla preskrbeti posla, odnosno ga niso našli medtem sami. Izvzeti so od podpiranja: 1. Poljedelski in gozdni delavci ter vsi sezonski delavci za čas sezone, tekom mrtve sezone imajo pravico do podpore le oni, ki so se nahajali v živi sezoni na delu. 2. Vsi bolni dolavci, kakor tudi oni, ki so za delo nesposobni. Podpora znaša za glavarja družine 3 Diu dnevno, za vsakega družinskega člana pa šc po 0.50 Din. Med člane družine se štejejo žena, oče, mati in otroci do 14. leta, vsi pa morajo dokazati, da so nezaposleni, da nimajo uikakega imetju, da ne uživajo nobene druge podpore (ludi invalidnine, katerekoli zavarovalnine itd. ne). Podpora se izdaja brezposelnemu nepretrgoma največ mesec dni v letu, izgubi pa podporo, kdor prostovoljno, brez tehtnega v/.roka ali vsled stavke zapusti delo; kdor ne bi sprejel od Drž. Burze Dela dodeljenega mu posla; kdor bi podporo trošil za igranje, pijančevanje ild. Ker jc v svrho podpiranja dodeljena vsota zelo omejena, se bo dovoljevala podpora le najpotrebnejšim (zlasti onim z družino) in tudi samo za kratek čas. Kdor torej reflektirn na brezposelno podporo, naj se zglasi od 20. m. dalje osebno pri podružnici v Ljubljani ali Mariboru z vsemi svojimi dokumenti. Le v izjemnih slučajih je (oddaljenim) dovoljena tudi pismena zglasllcv.
Orlovski vestnik.
O pripravah na orlovski labor v Brnu bo
obširno poročal zastopnik J. O. Z„ ki jc bival pet dni v Brnu in se je vrnil v sredo, v --Slovencu« prihodnjega tedna in v »Mladosti« št. 6, ki bo izšla koncem junija.
Tisrsstika en šport. -
Kolesarski podsavez za Slovenijo priredj v nedeljo dne 18. t. m. veliko Zvezdno dirko v' Ceije. Te dirke se udeleže vsi kolesarski klubi, včlanjeni v Podsavezu, ter tudi bratski hrvatski kolesarski in motocikliški klubi. — Skupni obed v hotelu Balkan«, po obedu zborovanje delegatov podsavezriili klubov, popoldne športna veselica pri Grcnadirju. Pri veselici tekmovanje z dirkalnimi aparati. — Ker je zanimanje za to dirko v športnih krogih jako veiiko, prosimo tudi od strani kolesarjev izletnikov najštevilnejše udeležbe. — Start ljubljanskih kolesarskih klubov ob 6. uri zjutraj pri km 1. na Dunajski cesti. Odhod izletnikov ravnotam ob 4. uri zjutraj. Sestanek dirkačev in zaključek prijav v petek ob 19. uri v klubovi kavarni Prcšern. — Podsavczni odbor.	(K)
»Prešernova koča« vrh Stola se o tvori v nedeljo 18. t. m. Koča bo čez poletje oskrbovana. Ob priliki otvoritve te koče priredi Kranjska podružnica SPD svoj 2. letošnji društveni izlet in vabi odbor k obilni udeležbi. Odhod iz Kranja z vlakom ob 12.33, ozir. 16.12.
Oče in hči ubijalca.
Porotniki so potrdili krivdo obeh obtožencev. Antonija Zorjan je bila obsojena na 10, njen oče France Hvalic na 18 mesecev težke ječe.
Obsojena tatica.
Imoviti vinski trgovec Štefan H. je prišel dne 20. marca v Maribor. Na kolodvoru se seznani z na videz poštenim kmečkim dekletom, katera mu je dala pojasnila o znancih iz Pesnice. Štefan jo je nato povabil v nek hotel, odkoder je dekle nenadoma izginilo, a ž njim tudi denarnica z 51.198 kronami gotovine. Orož-ništvo jo je izsledilo v Studencih, kjer je v veseli družbi popivala in spravila denar. Dobili so šc 45.841 K. Izkazalo se je, da je to na videz pošteno clckle že znana kurja tatica Katarina Lugeit iz Spičnika. Obsojena je na 1 leto težke ječe.
Tragedija iz Prckmurja.
V noči 20. marca je bilo v sicer mirni vasi Bodencih vse pokonci. Ob 9. uri zvečer so prišli k Caru Makarjevi. in sicer zet Janoš Veren, njegova žena Tereza ter mlajša sestra r ranča Mat cari vsi preplašeni s tožbo, da jim stari Makari, oče obeh deklet in tast Verena, grozi s pobojem. Malo prej pa, ko je šla županova žena mimo Makarjevih v gostilno po svojega moža, je slišala iz Makarjevc hiše Ma-karja vpiti na pomoč »ubijajo me«. Ko bi bila šla pogledat, kaj sc godi, bi bila morda preprečila najgroznejši zločin: umor očeta od lastnih hčera. Toda ona in kmalu nato njen mož sta šla mimo, ne da bi se bila prepričala o^ razlogih klicev na pomoč. Okoli 2. ure je Car odslovil Makarjeve. Trnili pa so se takoj nazaj s krikom; čoe se je obesil. Res so našli Makaria v kleti obešenega za tram, kjer je prej viselo meso. Pocl njim se je nahajal pre-vrnjen stolček, kakor da bi ga bil Makar sam prevrnil. Na Makarju pa se je poznalo toliko vidnih telesnih poškodb, da je nastal takoj sum, da stari Makar ni končal prostovoljno svojega življenja. Prsti ene roke so bili krvavi, nohti druge roke pa so bili polni ilovice. Orožniki so našli tri krvava toporišča in pri Verenu tudi krvave robce in še razne druge sumljive okolnosti. Prijeli so kar vse tri. Po prvem ta-ienju so priznali, da so očeta spravili ob življenje. loda le v silobranu, češ da jim je grozil s sekiro. Natančnejša preiskava je ta zagovor ovrgla. Ugotovilo se jc, da je Makar tisti večer še igral harmoniko, potem se je vnel mali prepir radi prodaje krme. Ko se je Makar že spravljal spat, se je moral izvršiti od strani vseh treh napad na očeta. Po udarcih s topo-rišči omamljenega so podrli na tla in mu tam z vrvjo zadrgnili vrat. Ker je Makari preveč krvavel, so ga umili, preoblekli in zanesli v klet ter ondi fingirali njegov samomor, _ Porotniki so vse tri spoznali krivim umora. Razsodba: Veren Janoš in Tereza smrt na vešalih, Frančiška Makari (ker še ni izpolnila 20. leta) na 15 let težke ječe. Vsi trije so izjavili, da kazni ne sprejmejo.
Dragocenost vsake hiše je lekarn. Feller-ia
prijetno dišeči »Elsafluid«, ki jn najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celcga telesa, kol kosmetikum za negovanje zob. zobnega mesa, utt rtave itd. Je. močnejši in boljši kot Frano. žganje.
3 dvojn. steklenice ali 1 speč. steklenico z zamotom in poštnino pošlje za 72 K: Kugen V. Feller, Stu-bica donja, Elsa trg 134, Hrratsko.
Kdor uporablja
M
Služb0 organista isi eerkov- PRODAJALKO
nllf"d^n pod jako ugodnimi pogoji Utrla podpisani urad. Nastop hitro. Ponudbe župneran uradu Št. Peter, pošta Grabštanj.	2385
UČENCA^
sprejme takoj za mesarsko obrt
Jožef Jeslfo, mesar
izurjeno v železnini in galanteriji, z dališo prakso — iudi z dežele — sprejmem. — Ponudbe pod »PRODAJALKA« na An. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5.
MEDVODE.
3
2359
Izurjene SODARJE
iščemo za takojšnji nastop v stalno delo pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe na: Anglo - Jugoslavensko Petrolejsko d. d. ZAGREB, Strossmaverova ulica 6.	' 2367
samca, k dvema konjema sprejme
tak°j L ROJSNA
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8.
Trgovski Disiavljcipc
železninar z daljšo prakso dobi trajno mosto z boljšimi pogoji. — Ponudbe pod »NASTAVLJENEM na An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
Potrtim srecem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat, stric, svak, gospod
hišni posestnik
v 48. letu svoje starosti 15, t. m, previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v soboto 17. t. m. ob pot štirih popoldne iz hiše žalosti, Gradaška ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru! V Ljubljani, 15. junija 1922. ŽALUJOČI OSTALL
Vinko Zorko, trgovec in »■posestnik pri Sv. Andražu v Slov. gor., javno preklicuje radi velike , zapravljivosti v obrambo posestva otrok svojo ženo MARIJO ZORKO, da se ji odtegne kredit.
PSeiilke!
dobro izurjene sprejmem pod ugodnimi pogoji takoj! Stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Pletenine CIRIL VAJT, Kranj.
za promenadne in Športne obleke v bogati izbiri
A. & E. SKABSFiNE
Ljubljana, Mestni trg 10.
sprejmemo v veliko manu-fakturno trgovino. Ponudbe na poštni predal št. 59. Ljubljana.
podaljša trajnost
svojega perila.
Glavno zastopstvo za Slovenijo in zaloga: B
K. iMC in ©MS	\
CELJE — LJUBLJANA — MARIBOR. | 2ja«orog|
Ove krasni mesečni sobi
s hrano za 4 boljše dijake oddam s prihodnjim šolskim letom. Naslov pri upravništvu »Slovenca pod štev. 2392.
Naprodaj O stn
Celovška cesta 99, Zgornja Šiška.
Stolpce (turnske) ure
popravlja IVAN SELIŠKAR, urar v Ljubljani, Zadružna ulica štev. 10.
event. tudi začetnica, zmožna slov. in nemške stenografije, dobi mesto s 1. julijem. Ponudbe pod: »Ljubljana 2307« na upravo SLOVENCA.
KUPIM vsako množino
borovih in smrekovih
brzojavnih drogov
od 8 m naprej. Pisni, ponudbe z navedbo poslaje na upravo Slovenca pod: »BOR«.
Arhitekt iu mestni stavbenik
: VILJEM TREO :
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Telet, inter. St. 103. Ustanov, leta 1850.
se priporoča za zgradbe vseli vrst ter izvršuje načrte in proračune.
z dobro vpeljanimi, plodonosnimi izdelki namerava ustanoviti v državi S. H. S. podružnico. —• Tovarne s 150 do 500 m' poslopja in parnim kotlom (vodna sila bi dobro došla, a ni pogoj), ležeče v obližjc železniško proge, iščemo na prodaj ali i najem (bodisi tudi deloma ali pa za združenje). — Ponudbe naj sc vpošljejo na upravništvo -Slovenca« pod znamko F. Z. št. 2346.
PRODAM več
konjskih oprem.
Naslov pove upravništvo .»Slo vencac pod štev. 2377.
VELIKA ZALOGA
klobukov in slamnikov
se dobi pri
Podpisani naznanjam si. občinstvu, da jo lastnik blaga na stojnici g.
Antona škrajnarja
podnajemnik
Fran Janežič, Ljubljana.
tovarnar v Slobu, pošla Domžale.
Prevzemajo se iudi slari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVAČEVIČ i TRSAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo. Z loga v Celju, Gosposka ulica 4.
Naprodaj: fr^OVSka
s celim inventarjem, blago po lastni ceni. Istotam tuili lovske puške. Pojasnila pri IVANKI FLIS, Škoija Loka št. 33. 2338
Škofijski ordinariat v Ljubljani sporoča duhovščini ljubljanske škofije in drugim znancem, da je prečasliti gospod
dr. Ivan Janežič
profesor bogoslovja v pokoju, konzist. svetnik, predsednik škofijskega cerkvenega sodišča itd. itd.
danes, 15. junija 1922, ob 5)4 zjutraj v 67. letu svoje starosti po večkratnem prejemu sv. zakramentov dobro pripravljen odšel k svojemu Bogu. — Pogreb bo v soboto, dne 17. junija, ob 3. popoldne iz hiralnico sv. Jožefa na pokopališče Sv. Križa.
Blagi pokojnik se priporoča v pobožen spomin in molitev. V Ljubljani, dne 15. junija 1922.
avtomobil, M\ in oprema
pnevmatika najceneje ™ ddre°bbe^
Liiiblpa, Gosposvetska cesta sten. 41.
Lastne garaže in delavnice.
Proa
slouensSEa
Zalnzi!)
V neizmerni tugi naznanjam imenom svojih otrok ter vseh ostalih sorodnikov, da je naš nadvse ljubljeni soprog, zlati papa, sin, brat, svak in stric, gospod
Hinko Seljak
trgovec in posestnik v Ljubljani
dne 16 L m. po dolgi, mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se pre-neso v nedeljo, dne 18. junija, ob pol 6. uri popoldne iz hišo žalosti, Vožarski pot št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. -
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, dne 16, junija 1922.
Žalujoča soproga Josipina Seljak in otroci. Marija Seljak, mati. — Leopold, Karel, Rudolf, bratje. — Mlnka Bonač roj. Seljak, Berta Urlič roj. Seljak, Fani, Alojzija, sestre — ter vsi ostali sorodniki.
tSj Isi
lesnaindustrijska družbaz o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 66
izdeluje vsakovrstne ža« luzije in sprejema vsa v to stroko spadajoča po« pravila.
Brzojavke: \VeissljRCher Ljubljana. Telefon 114.
Najkrajša in najudobnejša vožnja v Ameriko.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: S avenska banka d. d. v Zagrebu.
VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila daje:
Ivan Kraker,
zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41.
Jabione nad Orlicam 86, CehoslovaSka.
Tovarn.: cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav
in cerkvoncga orodja. — Priporoča sc prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašile plašče. pluvialo, dalmatike, cerkvene in društvene zastave, keliho, monštranco, svečnike itd,, sohe, križova pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Solidnost tvrdke jamčijo nobrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so carine prosti. _ Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce I. NEŠKUDLA, LJubljana, hotel „Tratnlk".
Najstarejša slovenska
PLESKARSKA IN UrM-SKA DELAVNICA
IVAN BR1CELJ, Dunajska cesta 16 v Ljubljani se priporoča.
Izvršitev iočna. Cene zmerne.
X K X X X X
Prodafa gozda.
Lepo zaraščen smrekov gozd v »Jelovici« pare. štev, 161 kat. obč. Dražgoše v obsegu 8 ha 75 a je naprodaj. — Kdor misli kupiti, naj stavi svoje ponudbe ali naj se osebno zglasi do 1. julija t. 1. v notarski pisarni v škofjl Loki.	2381
X X
X
X X
'X
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova ulica št. 1». — Tclclon 527.
SftliSi, podgane, stenice, SCurki
in v.a golazen mor* poginiti, »ko porabljalo moja najboljo proiitkušeuu in splošno hvaljen« sredstva, kot proti poljskim in hišnim mišim K IS, en podgane K ::u, za liSnrhe K 20; za .telilo« K 16 uničevaloc moljev K. 10 in 80) proti mrltiom K 10 in JO- mazilo proti ni.m nn ljudeh k 10—: ln živini K 10-—j k. nit t oblaki in n.rllu K 10 m 20; proti mrA.su na .nOju in zelenjadl proti mravljam lo in :o K. Pošilja po povKotju Zavo« ^a okspoi-t
M. Jiinter, PelrlnjBka nI. 3. Zagreb 39.
Trgov oem pri večjem odjemu popust.
R. RHNZINGER ffi™
Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice.
."nr.v^iiM^itMiiiiiiiiititAiiiiuiHii
!553RB5w-.v. ■ »<
ugodne oafufe
prodam večjo množino
»VULKAN"
po zelo nizki ceni od 50—90 cm dolgo, loan Saunlk, Krasi;.
Mirnimi

MENJALNICA v LJUBLJANI, KoSodvorsfea ulica Stev. 20.
Heln. olavn. K 200.000.000.
Centralo v Osijeku.
Rezerve K 5Q.ood.om
Podr.: Beograd, Brod na Savi, Crikvantea. Karlovac, Eni, HovI Sad, Biljet, Subottoa, VaraZdtn, ¥rtwar, Zairrt.
Kupn|c In prodafa devize In valnle nn|kalantneise. — Obreistoje vloge aa hranilne knjižice In na tekoči račun po na|vlš|l obrestni meri. — Telel. 58»
Sfratl 6,
SLdVENEC, 3neT7.
ŠHev. 136.
i 11 ,i i---
Slovensk
CENTRALA v Ljubljani v lastni palaei, Stritarjeva ulica Stev. 9. Podružnice: Novi Sad, Dolnja Lendava, Ljutomer, ekspozitura: Vrhnika. PlaCuje najviSje obresti na vloine knjižice in na vloga na takoifh računih.
DELNIŠKA GLAVNIM: K 30,000.000'-REZERVNI ZAKLAD: K 5,000.000-
So priporoma za Izvršitev vseh banCnih poslov pod najkulanf. nejlmi pogoji.
lerazdrte stelale in pudeSni
so na prodaj pri tvrdki FRANC KS. SOUVAN. — Nadaijna pojasnila se dobivajo v detajlni trgovini tvrdke na J^- Mestnem trgu 25 v Ljubljani.
Prvovrstna Puch kolesa
pnevmatiko in druge potrebščine kupite najceneje pri tvrdki
IGN. VOK,
Ljubljana, Sodna ulica Stev. 7.
ZA PLESKARSKA IN LICHRSKA DELA
SE NflITOPLEJE PRIPOKOCfl SLAVNEMU OBČINSTVU IN
prečastiti duhovščini
00 TONE MHLGAJ 00
PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA n KOLODVORSKA ULICA 6
Popolnoma varno naloilte svoje prihranke v
• • § * i i* *
ir.no. i
gen
(poleg nunske cerkve).
Hranilne vloge se obrestujelo s
4°/o
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštnoček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t, d.
Izvrševanje kssloEltnlh ta! In asfaltovanja prevzema
in ima vedno v zalogi
Karholinei- katran, lesni cement, strešno lepenko, Ruberoid (Anriuro), strešni lak, asfalt, Watproof,
Ceresit i. t. d.
Ljubljanska komercijalna družba
Ljubljana :: Bleivveisova cesta štev. 18.
Cenj. občinstvu priporočana svetovno
znane šivalne stroje
GRITZNER
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, Igle za vse sistoine. Edino le pri
JOSIP PETELINC,
LidUBLiJflj<lfl, Sv. Petra nasip 7.
Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebšč.ne za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje.
Dr. ing. MIROSLAV KASAL
Oblastveno poverjeni stavbeni Inž. In mestni stavbenik
LJUBLJANA, G AD SCE 13.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železobe-
tonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe.

po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi
Zagreb, Strossmagerova ul. 6. Zahtevajte ponudbe I
Otok
CRADO ŽI^:
Najlepše obrežje ob fldmji.
500 lesenih kabin, 2000 šotorov na obrežju, hoteli, penzije, slavnostl, športi, igre. Izleti na bližnja bojišča.
Pojasnila:
Zdraviliška komisija Grado.
I
Na prodaj je: 5 vagonov lepega sladkega
rdečega brinja
% vagona surovega pgflgjjpg
in 50 hI močan ^gj^j gfjjj
Kje, pove: F. CVEK v Kamniku.

VABILO
na
suliskripcijo delnic tretje emisije.
REDNI OBČNI ZBOR
d. d. „TR3GLAU" v Smerci pri Kamniku
je dne 11. junija 1922 sklenil na predlog upravnega sveta rvišati v zmislu § 6. pravil delniško glavnico, in sicer:
od l,2ao.ooo K na 2,003.000 K
z izdajo
IBgo delnic po 5oo K nominaloe vrednosti.
Razpisuje torej subskribcijo ob nastopnih pogojih: Dosedanji delničarji imajo v zmislu § 6. pravil pravico prevzeti na tri delnice L in II. emisije dve delnici III. emisije, in sicer proti dokazilu o posesti delnice I. oziroma II. emisije. Kurz optiranih delnic znaša 530 K, ncoptiranih 550 K. Poleg tega je plačati 30 K vpisnine na vsako delnico v kritje stroškov izdaje delnic.
Subskribcija se vrši od 15. junija do 15. julija 1922, in siccr pri: Zadružni gospodarski banki v Ljubljani in v pisarni d. d. »TRIGLAV« v Šmarci. Subskribovane delnice je v gotovini vplačati. Nove delnice parti-ciplrajo na čistem dobičku od 1. januarja 1922 in se za sedaj obrestuje njihova nominalna vrednost od 31. julija do konca leta 1922. s 6%.
Končno dodelitev pridržuje si po sklepu občnega zbora upravni svet. Subskribentom, katerim ni bilo mogoče dodeliti delnic, se vrne dotični znesek, drugim se izdajo proti vrnitvi potrdila o storjeni sub-skribciji dclnice.
Preostanek izkupička za novo emisijo proti nominalni vrednosti pripada v zmislu § 6. po odbitku stroškov rezervnemu zakladu. V Šmarci v juniju 1922.
Upravni svet d. d. »Triglav« v Šmarci pri Kamniku.
ase:
■BHB—B1WP8—
Hj EKSPORT.
Veletrgovina haloških vin.
B	Vinko Stokias,	1
iMi	sv. Andraž v Halozah, ieiez. postala Ptuj	®
Uši	priporoča svojo bogato zalogo namiznega, ka-	®
Ul	kor sortiranega vina, iz haloških in Jjutomer-	p|
OH	skih goric, posebno pa garantirano pristna ma-	p^
®	šna vina. Solidna dobava po ugodnih cenah. V	®
®	sredini vinogradov. — Cene brezkonkurenčne.	®
lillllllElllllIlIlllllllIlDIlllilBlllllllIlilllllEKil
Ako še niste, pošljite naročnino!
r. z. z n. z. v Ljubljani
obrestuje od 1. jul. 1922 dalje
hranilne vloge po 4%
Vezane lipon.uIogB {i. j. vloge, KI se njo poprej odpovedati), se obrestujejo po dogovoru.
Najboljši škrilj jugoslovanskega proizvoda
„SALONIT"
izdelan iz znanega cementa znamke SALONA od tvrdke SPLIT, dion. društvo za cement portland. — Najboljše in najcenejše sredstvo za pokrivanje streh.
Glavna zaloga: OBNOVA gradbena družba z o. z. v Ljubljani.
v.zmm&Bmastik
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopiu).
Brzojavke: Kredit LJubljana.	■	Telefon St. 40, 457 in it. 548.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vredn. papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihnel Aloškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,