Ameriška Domovina

NO. 1
AM€RICAN IN SRIMT FORCiGN IN LANGUAGE ONLY
MORNING NCWSPAPCR
CLEVELAND 3. O.. MONDAY MORNING, JANUARY 3, 1955
ŠTEV- LTV - VOL. LIV
FRANCOZI SO ODOBRILI OBOROŽITEV NEMČIJE
Francoski parlament je z malodušjem in neznatno večino odobril nemško oborožitev. — Francos-ski premier je odšel po glasovanju brez besede iz zbornice. — Legenda o nemškem vojaku z gladko odrezano gla;vo.
PARIZ. — Francoski parla ment je po dolgotrajnih trpkih debatah v četrtek zvečer odobril z malenkostno večino 27 glasov oborožitev Zapadne Nemčije-
Za oborožitev je bilo oddanih 287, proti pa 260 glasov. S to o-' dobritvijo bo obrambna zveza zapadne Evrope, katero tvorijo Britanija, Francija, Italija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska, okrepljena s pol milijona nemških oboroženih sil pod vrhovnim poveljstvom NATO-a.
To je bila trdo izvojevana zmaga premierja Mendes-Fran-ce-a, ki je položil na izid tega glasovanja vso svojo* poitično ni državniško bodočnost, čie bi ne dobil zaupnice, katero je zahteval, bi bila njegova vlada vržena, Francija bi bila pahnjena v zopetno kaotično politično krizo, in zapadni zavezniki bi morali zopet od kraja začeti z grajenjem drugačnega obrambnega sistema, ki bi bil dovolj močan, da bi se mogel zoperstaviti morebitni komunistični agresiji.
Sedaj morata sporazum odobriti še francoski senat kakor tudi Nemčija sama in še nekatere druge države.
Eisenhower je zadovoljen
Predsednik Eisenhower je izjavil, da pomeni odobritev od strani francoskega parlamenta “veliko dobrino ne samo za Zdr. države, temveč za ves svobodni svet.” Nemški kancler Adenauer v Bonnu je tudi izrazil svoje zadovoljstvo nad izidom tega glasovanja, a hkrati je posvaril, da preostaja še vedno več diferenc, ki jih bo treba poravnati.
Mendes-France, ki je bil telesno in duševno ubit od dolgotrajnih debat, je odšel po glasovanju brez zahvale in brez besede iz dvorane.
Komunisti besnijo
Med vsemi političnimi strankami so si bili edno komunisti edni glede glasovanja o tem velikem vprašanju. Ko je bil naznanjen izid glasovanja, so pričeli kričati in zmerjati one poslance, ki so glasovali za oborožitev, s psovkami:	“Morilci!
Zločinci! Nacisti!” Za njihove klice se ni nihče zmenil.
Mož z gladko odrezano glavo
Premier Mendes - France se dobro zaveda, s kakšno težavo je spravil skozi to vprašanje, — zato ni proslavljal svoje zmage, temveč odšel brez besede iz dvorane. Njegovi stalni opoziciji od strani komunistov in e-konomskih rojalisov se je pridružilo tudi mnogo ljudskih re-publikanev. Lepega jutra prihodnje leto se utegne zgoditi, da se bo premier, ki bi rad še ostal na čelu kabineta, da uresniči svoje reformske načrte, — zbudil in zavedel tako, kakor tisti nemški vojak v Rommelo-
vem afriškem zboru v drugi svetovni vojni. Legenda ve povedati, da je nesrečni Nemec v vojnem blisku uzrl pred seboj nočno patruljo Indijcev, katerih eden je zavihtel nad njim svoj ostri scimitar (zakrivljeni meč). “Ha, ha!” se je zasmejal Nemec, “zgrešil si me!”
“Kar z glavi stresi!” je rekel Indijec. Nemec je stresel in — gladko odrezana glava se mu je zakotalila pred noge v puščavski pesek.
Ukiniter mnogih dobrin oboroženim silam
Novi grobovi
Anna Smole
Po dolgi bolezni je umrla Mrs. Anna Smole, roj. Pirnat, 6112 Glass Ave., Umrla je v Charity bolnišnici. Stara je bila 43 let in rojena v Clevelandu, kjer je s svojim možem vodila vinarno na gornjem naslovu. Zapušča mpsža Josepha Jr. otroka Josepha in Darlene, starše Josepha in Anno Pirnat ter brata Josepha in Johna Pirnat, kakor tudi mnogo sorodnikov. Bila je članica društva Sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih iz Zajcrajškovega pogrebnega zavoda ob 9:30 v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob 2. uri.
Clifford Stiadle
Umrl je Clifford Stiadle, star 43 let in stanujoč na 454 E. 149 St. Zapušča tri hčere, starše, 3 brate in pet sestra: Zaposlen je bil pri Chase Brass Co. Pogreb bo v torek ob 8:45 zjutraj iz Že-letovega pogreb, zavoda na E, 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob 9.30 in od tam na Kalvarijo.
Državni tajnik pravi, da je nevarnost vojne zmanjiana
Svari pa svoboden svet, da mora ostati buden, združen in pripravljen.
WASHINGTON. — Združene države premotrivajo možnost organiziranja mobilne udarne sile, obstoječe iz ameriških, britanskih in francoskih zračnih in pomorskih edinic, katerih naloga bi bila, postaviti se po robu vsaki morebitni komunistič-ru ekspanziji v Aziji.
Državni tajnik Dulles je dejal, da se bo o teh naččrtih razpravljalo prihodnji mesec, ko se bodo v Thailandu sestali zastopniki osmih držav, ki so povezane v Paktu Južno - vzhodne Azije.
Časnikarjem je izjavil, da se nevarnost svetovne vojne stalno zmanjšuje in da svet lahko z zaupanjem zre v novo leto zaradi svoje narašščajoče edinosti in moči.
“Toda nikar se ne vdajajjmo prevelikemu zaupanju”, je dodal “Sovražne sile so močne in operirajo še celo z večjo pretkanostjo kot doslej. V očigled te njihove moči in pretkanosti ne moremo pričakovati neprekinjene serije uspehov.”
CLOUDY
Vremensb
prerok
pravi:
Danes deloma oblačno in toplo. Ponoči dež. -
Sen. McCarthy obsoja azijsko politiko predsednika
Prišel bi rad v senatni odbor za zunanje zadeve, toda ve da ima za to malo prilike. —
WASHINGTON. — Senator McCarthy je v torek izjavil, da ’e azijka politika Eisenhower-jeve administracije zavožena do točke, “ko utegne postati katastrofalna.”
“Eisenhower vrši dobro delo v Evropi, toda porazno delo v Aziji”, je rekel Me Carthy časnikarjem.
Senator je dalje dejal, da bi rad dobil sedež v senatnem odboru za zunanje zadeve, da bi upognil politiko administracije k svoji .miselnosti.
Ampak, je dejal, zaveda se, da ima malo prilik za to. Senator Bricker, predsednik odbora, ki imenuje nove člane v ta ko-mitej, je dejal, da ne ve za nobenega republikanca, ki je pri tem odboru, pa bi hotel biti razrešen svojih dolžnosti.
Eisenhowerjevo stališče je, da bi blokada Rdeče Kitajske, za katero se vnema McCarthy, pomenila vojno dejanje, in da bi strogo kontrolirana trgovina svobodnega sveta z Rdečo Kitajsko, kateri McCarthy tudi nasprotuje, ker hoče ukinjenje sploh vsake tozadevne trgovine, bolj pomagala nekomunističnim narodom kot pa komunističnim

Slovenska pisarna
Sl 16 Glftsa Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
Opozorilo: Ta teden bo' pisarna odprta ob sledečih urah. V ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 5:30 do 7:30, v soboto pa od 9 do 12 in od 2 do 7 zvečer.
Seja: V torek zvečer ob 8, bo v Slovenski pisarni seja čleve-landske podružnice Lige. Vsi prijazno vabljeni. — Matt F. Intihar, predsednik.
Vaja: Nocoj ob pol osmih zvečer je vaja za Glavni dobitek v Slovenski pisarni. — Režiser.
Knjige: Izšla je povest Karla JVIauserja: Večna vez. To je povest o zvesti ljubezni dveh ljudi, drobna zgodba starega naseljenca Sezite po knjigi! Stane $1.00 in se dobi v Slovenski pisarni. Istotam se dobi zajetni Koledar Svobodne Slovenije, ki je tako zanimiv, da bi ga morala imeti vsaka slovenska hiša. Stane $3.25, po pošti $3.50.
Malenkov: Oborožilev Nemčije ogroža svetovni mir
MOSKVA. — Sovjetski premier Malenkov je na novega leta dan izjavil, da nevarnost vojne narašča in da je ideja Zapa-da o konferenci štirih sil iluzija, dokler bodo potiskali naprej nemško oborožitev.
Malenkove izjave so objavili Pravda, Izvestija in vsi ostali važnejši sovjetski listi.
Sicer pa ni Malenkov direktno odrekel možnosti konference štirih sil, katero priporoča francoski premier Mendes - France za prihodnjega meja. Toda Malenkov pravi, da morajo vprašanje Nemčije reševati 4 sile, ne samo zapadni zavezniki.
Dejal je tudi, da se strinja z absolutno prepovedjo atomskega orožja ob strogi kontroli vseh prizadetih.
DJILAS IN DEDIJER OBTOŽENA
Oba sta bivša vrhova jugoslovanske komun, partije in bivša osebna Titova prijatelja.
BEOGRAD. — V četrtek je Jugoslavija pričela formalno kriminalno proceduro proti bivšemu podpredsedniku Milovanu Djilasu in Vladimiru Dedijeru, Titovemu življenjepiscu. Obtožena sta, da sta hotela podmini-rati Titov komunistični režim.
Oba moža sta bila svoječasno člana hierarhije komunistične partije in osebna Titova prijate-i Ija. Zdaj sta bila poklicana pred preiskovalnega sodnika k zaslišanju, kar je običajni uvod v kriminalne procese.
Skupno sta obtožena delanja sovražne propagande v inozemstvu in škodovala interesom dežele. Če bosta spoznana za kriva teh obtožb, utegneta biti obsojena v ječo do d\ ajsetih let.
Oba moža so zasiševali več ur, nakar so jima dovolili povratek domov.
Dejstvo, da str bila skupno nokli »am* ppv’ ' ‘	•»k0 pome-
ni, da grozi Djilasu skupen proces z Dedijerom, svojim dolgoletnim prijateljem. Dva dneva pred tem je dala jugoslovanska skupščina (parlament) državnemu tožilcu oblast in polnomoč, da uahko uvede kriminalni postopek proti Dedijeru.
Predsednikov eksekutivni ukaz prizadeva one vojaške novince, ki bodo pričeli služiti po 31, januarju. - Tiče se hospitalizacije, pokojnine, šolske izobrazbe, posojil veteranom in drugih dosedanjih dobrin.
Bivši vojaki ne bodo več deležni visokih podpor svojih univerzitetnih študij
HJIOTEJŠE VESTI
PANAMA, Panama. — Včeraj zvečer so atentatorji ubili Jose Antonio Remon-a, 46 let starega predsednika in “močnega moža” te strateškfe centralno - ameriške republike.
Morilci so ga ubili z brzostrelkami iz zasede na nekem dirkališču.
WASHINGTON. - Predsednik Eisenhower se je snoči vrnil iz Georgije v glavno mesto, kjer bo ta mesec predložil svoj legislativni program novemu
kongresu, v katerem bodo i-meli demokrati vtečino.
GALION, O. — Šerifi zaslišujejo nekega 17-letnega mladeniča, ki je bil menda zadnji, kateri je videl živo 16-letno dijakinjo višje šole Patricio Spears, katere golo truplo sta našla dva dečka v nekem grmovju, ko sta bila na lovu. Deklica je bila zadavljena.
CLEVELAND. — Obsojani dr. Samuel Sheppard bo danes izvedel, če mu bo dovoljena nova obravnava glede njegove obsodbe kot morilca svoje že-ne.
WASHINGTON. — Združene države bodo skoraj gotovo zavrgle sovjetsko zahtevo, da vrnejo enajst sovjetskih otrok, ki so zdaj v Zapadni Nemčiji in v New Yorku, pričakujejo pa, da bodo Sovjeti oprostili dva dolgo pogrešana Ameri-kanca, kakor so bili obljubili.
CLEVELAND. — Dve neomože-ni sestri, katerih ena je stara 76, druga pa 77 let, žalujeta danes za svojo 101 teto staro materjo Mrs. Evo St. Clair Chariot, 2111 Seymour Ave., ki je umrl«.
AUGUSTA, Ga. Predsednik Eisenhower je izdal 1. januarja eksekutivni ukaz, s kterim bo ukinjena novim članom oboroženih sil cela vrsta dobrin in doklad, ki so bile dovoljene vojakom po izbruhu sovražnosti v Koreji.
Dobrine, ki jim bodo ukinjene ,se tičejo hospitalizacije in penzij, ki niso v zvezi z vojaško službo, podpore in doklade za šolsko izobrazbo, pomoči pri najemanju posojil za nakup domov, farm in trgovin.
Moški in ženske, ki so zdaj v vojaški službi, bodo že do gotove meje prizadeti, toda v glavnem pa bo ta eksekutivni ukaz prizadel one, ki bodo postali člani amer. oboroženih vojaških sil po 31. januarju 1. 1955.
“S to akcijo pa ni ukinjeno stanje narodne nujnosti, ki ga je proglasil bivši predsednik H. Truman v zvezi s korejsko vojno”, je izjavila Bela hiša.
Konec davčnih izvzetij
Predsednikov tajnik Hagerty je dejal, da je imela vlada samo z izobraževalnim programom
,vsak mesec okoli $45,000,000 izdatkov in obligacij.
Poleg ukinitve gotovih dobrin novim rekrutom, preklicuje ta ukaz tudi izvzetje obdavčenj plač vojaškega osebja v korejski vojni zoni po 31. januarju.
Bela hiša pojasnjuje, da je ta ukaz v soglasju z ustaljeno prakso, da kongres ukine posebne dobrine veteranom po končanju sovražnosti.
Izjava nadaljuje:	“Ukaz ne
prizadeva tako imenovanih mir-no-dobnih veteranskih dobrin, iOsebe, ki služijo v oboroženih ‘silah, so še nadalje upravičene do mirnodobnih vojaških dobrin, ki jih nudijo veteranom obrambni department in ostale agencije.”
' V teh dobrinah so vštete hospitalizacija, kompenzacija za telesno onesposobljenje in smrt, $10,000 zavarovalnine in druge podpore
Ta eksekutivni ukaz pa bo m oral R potrditi kongresna zakonodaja, kjer bodo imeli demokrati večino in zadnjo besedo.
PREGLED VELIKIH DOGODKOV LETA 1954
GLEDAJOČ NAZAJ na leto 1954, se lahko reče, da je bilo leto, ki je pravkar zatonilo v večnost, dokaj ugodno za zapadno zveza narodov v njihovem boju proti Sovjetski zvezi in njenemu bloku komunističnih držav.
Na vrhu liste jeseveda odobritev načel Zapadnoevropske zveze od strani francoskega parlamenta, sankcioniranje nemške oborožitve in pripust Zapadne Nemčije v NATO.
OPOZICIJO proti oborožitvi Nemčije so tvctili trije glavni činitelji: Komunistični blok, — glede katerega se mora računati, da bo vedno izpolnoval želje in ukaze Sovjetske zveze. Drugi činitelj je bil vsebovan v o-sebni mržnji do premierja, tretji pa v globoko zakoreninjenem strahu Francozov pred Nemčijo in nemškim orožjem.
V	manj kot 75 letih so nemške armade trikrat vdrle v Fran cijo. Je pač tako, da Francoz ne zaupa nobenemu Nemcu, ki ima puško v rokah.
ODOBRITEV nemške oborožitve pomeni velik triumf ameriške politike proti sovjetskim načrtom. Idejo Zapadne zveze je prvi pričel potiskati v ospred-^ je Dean Acheson, ko je bil državni tajnik v Trumanovem kabinetu, nakar jo je prevzel J. F. Dulles. Na tej točki ni bilo ni-|koli najmanjše razlike med Trumanovo in Eisenhowerjevo ad-jministracijo.
V	letu 1954 imamo zaznamovati še sledeče stvari:
PORAVNAVO tržaškega spora. ■
KONEC indokitajske vojne.
SPORAZUM glede iranskega olja.
BRITSKO - EGEPTSKI pakt o Sueškem prekopu.
| Vidimo torej velik napredek v očigled dozdevno nepremostljivih zaprek.
Strune sovjetske diplomacije
so bile uglašene na “sožitje” — kar koli je že to — toda so brnele zdaj glasno, tdaj tišje, kakršno je bilo pač razpoloženje njihovih uglaševalcev v Moskvi. Sovjetska propaganda je postala strupena proti Zapadno -evropski zvezi. Moskva je utrpela občutno izgubo s smrtjo Andreja Višinskega, svojega najglasnejšega trobila v inozemstvu.
Rdeča Kitajska je postajala bolj in bolj bojevita, čim bolj je šlo leto proti svojemu koncu. — Vrhunec kitajske komunistične izzivalnosti je bil dosežen z za-tvoritvijo in obsodbo 11 ame-riških letalcev, ki so bili sestreljeni nad*korejsko fronto in ki bi morali biti z ostalimi vojnimi ujetniki vred že davno repat-rijrani.
NA SREDNJEM VZHODU vlada dejansko vojno stanje med Izraelom in arabskimi državami.
Sredni in Daljni vzhod ostajata še nadalje najresnejši točki napetosti, toda ob nastopu novega leta ni nikakega dejanskega streljanja, kar je nekaj, za kar je človeštvo lahko upravičeno hvaležno.
(Na zadnji strani objavljamo več velikih dogodkov tega leta v slikah.)
Strašne posledice bombe
CHICAGO. — Atomska bomba poškoduje oči osebe, ki je oddaljena 40 milj od eksplozije in ki ni sicer nikjer na svojem telesu ranjena.
------o------
Smrt 108-letne žene
HONOLULU. — Tukaj je u-mrla najstarejša ženama Havajskem otočju, 108 - letna Hannah Cark Josiah. Zapustila je 15 otrok, žena je v življenju rada jedla, pila in kadila.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
V Florido—
Louis in Mary Roitz, 22481 Ghardon Rd., sta se odpeljala za 3 mesece v Florido. Srečno pot! Žalostna vest iz domovine—
Mrs. Vera Gorenc, 5159 Miller Ave., Maple Hts., je dobila sporočilo1, da ji je v Brezovem, fara Sv. Križ pri Litiji, umrl brat Lojze Rismando v starosti 62 let. V domovini zapušča 6 otrok, brata in dve sestri, tu pa omenjeno in teto Josephine Meserko.
Zaroka—
Mr. in Mrs. John Sarisky, — 11230 Continental Ave., naznanjata da sta se na Svfeti večer zaročila njuna hčerka Joan in Pfc. Frank A. Turek, sin Mr. in Mrs. Frank A. Turek, 19170 Monterey Ave. Bilo srečno!
Nov odbor—
Podružnica št. 6 SMZ ima za 1. 1955 sledeči odbor: predsednik M. Zelle, podpredsednik J. Sau-fer, tajnik in blagajnik F. Macarol, 1172 Norwood Rd., — EX 1-8228, zapisnikar Leo Novak; nadzorniki L. Urbančič in J. Kodrič. Seje vsako tretjo nedeljo ob pol dveh pop. v šoli sv. Vida.
Društvo sv. Ane št. 150 ima za leto 1955 sledeči odbdr: preds. Josephine Mulk, podpreds. — Frances Lndic, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St. Dl 1-3545, blagajničarka Antonija Debelak nadzornice Franoea Adler, Anna Zbikowski, Helen Knofl, zastopnice za SND na E. 80 St., Mary Filipovič, Frances Lindich, za SND na Maple Hts. Verona Škufca in Anna Kresevic, za Ohio federacijo KSKJ Frances Lindich in Josephine Winter, za Ohio Boosters Club Annb Rose Urbančič in Bernice Zupančič, odbornica za mladinsko in žensko delavnost Aloise Fortuna. Seje vsako 3. nedeljo v SND na E 80 St ob eni popoldne Vaje za igro—
V torek zvečer ob sedmih bo vaja za igro Dekle z biseri, poleg c d ra SND na St. Clair Ave. Pridejo naj vsi igralci.
Seja—
Nocoj ob 7:30 bo seja društva Sv. Marije Magdalene v šoli sv. Vida. Po seji prigrizek in malo zabave.
Molitev—
Marijina družba pri sv. Vidu ima nocoj ob sedmih v Zakraj-škovem pogrebnem zavodu skupno molitev za pokojno Anno Mm. Smole, mater članice. Molitev—
članice društva Sv. Ana št. 4 SDZ naj pridejo v torek ob pol osmih v Zakrajškov pogrebni zavod molit za pok. sestro Ano Smole, v sredo zjutraj pa k njenemu pogrebu.
------o-----
Mrtvo dete na cesti
CLEVELAND. — V Silvestrovi noči so našli v Maple Hts. pred hišo št. 5077 Stanley Ave., mrtvega otroka v kovčeku, ki ga je nekdo vrgel iz avtomobila na cecsto. Policija je izjavila, da je bio dete rojeno okoli štiri ured pred njegovo najdbi.
Prebivalstvo Japonske
TOKIO. — Dne 1. oktobra je znašalo prebivalsto Japonske — 88,290,000 duš, kar pomeni prirastek 1,260,000 ljudi v enem letu.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in amanjiujmo Število ir-
Ameriška Domovi ima
— ■	■ds
•117 St Clalr Ave.
m ■vi ■ ic- v v
HEnderaon 1-0628
Clerelud t, Ohio
Publlsbed dally except Saturday«, Sundays, Holidays and the first areek In July
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na teto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
nosti sloni na zdravi osnovi, zato sodijo, da bo prineslo več znova v toplice, odkoder sem se resnične koristi kot ono v letih korejske vojne.	-zdrav vrnil. Sedaj sem spe u,
Navedli smo nekaj napovedi gospodarskih strokovnja- spet lscem iz1dr®;v:)a-. oba' kov. Sodbo o njih naj si ustvari vsakdo sam, ob letu bomo ^rat v preteklosti mi top ice po-..... i .	• i L...___________ mncrair« tudi tokrat. Počasi je
pa videli, kdo je imel bolj prav.
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for t months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at | Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879._____
3	No. 1	Mon., Jan. 3, 1955
Letošnje leto najboljše y vsej zgodovini?
Ljudje radi ugibljemo o tem, kaj nam bo bodočnost prinesla. Vsi bi radi vedeli, ali nam je pričakovati boljših ali slabših dni. Naša ugibanja morajo sloneti na dobrem poznanju življenja in zakonov, po katerih se to giblje, če hočemo, da bomo v resnici kaj uganili.
Napovedovanja za letošnje leto so na splošno zelo ugodna. Vsi gospodarski strokovnjaki trdijo, da smo stopili v leto, ki bo verjetno najboljše od vseh, kar smo jih doslej poznali.
Človeku se to soglasje v ugibanjih in napovedih zdi kar nekam sumljivo, saj zlih napovedovalcev ni nikdar manjkalo. Le čemu so zdaj utihnili?
V časopisju, na radio in televižnu o njih res ni dosti slišati, zato pa jih srečujemo vsak dan na cesti, v trgovini, pri brivcu in kjerkoli že smo. Mali ljudje dobrim napovedim ne verjamejo kaj prida. Oni vidijo, da je sedaj manj dela, da so nadure zelo redke, da je precej takih, ki zastonj letajo od tovarne do tovarne, da bi našli zaposlitev. Ti ljudje se boje. da ne bodo jutri ali pojutrišnjem ostali tudi sami na cesti. Kdo bi jim zameril? Preveč živo jim je še v spominu gospodarska stiska tridesetih let.
Oni, ki o gospodarskih vprašanjih javno govore, trdijo, da se nam podobne nesreče, kot nas je zadela pred vojno, ni treba bati. Današnje gospodarske in politične razmere jo onemogočajo same po sebi!
Ti gospodarski strokovnjaki so prepričani, da je gospodarskega zastoja konec in da smo že skoro sredi novega gospodarskega razvoja, ki bo ustvaril na stotisoče novih služb in dal nove milijarde dolarjev narodnega dohodka. To blagostanje bo zajelo vse stanove in vse pokrajine, zboljšanje naj bi izostalo edino pri farmarjih.
Božični prazniki so pokazali, da imajo ljudje sorazmerno dosti denarja in da ga ne mislijo spravljati v nogavice Letos so trgovci za božič prodali dosti več kot) lani.
Letošnje leto bo delalo v tovarnah, ki izdelujejo blago za vsakdanjo rabo, več ljudi kot kdajkoli v preteklosti in njihov zaslužek bo večji od lanskega, trdijo gospodarski strokovnjaki.
Pot k novemu blagostanju bi mogla zastaviti le nova vojna ali pa sprememba vladne gospodarske politike. Na vojno ne računa nihče. Preroki trdijo, da je nevarnost za njo iz dneva v dan manjša in ne večja. Tudi nove smeri v vladni gospodarski politiki ni pričakovati.
Blagostanje, ki ga napovedujejo, sloni na obilnem in cenenem kreditu, kot tudi na zaupanju denarnega sveta, da bo vlada vodila podjetnikom naklonjeno davčno politiko. K razširjenju gospodarske delavnosti pa sili tudi sorazmerno nagel porast prebivalstva.
Oni, ki imajo kaj prida pod palcem, imajo na razpolago obilico vsakovrstnega blaga, pa tudi skoro neomejeno možnosti za naložitev svojega denarja.
Nagel dvig delnic na borzi je povzročil v nekaterih krogih precej strahu in neugodja, vendar večina od njega ne pričakuje nobene večje težave. Kak borzni polom, kot je bil oni 1. 1929, ki je sprožil veliko gospodarsko depresijo, pravijo, da je izključen.
Splošen narodni dohodek se naj bi letos dvignil za 18 in pol milijarde dolarjev, osebni dohodek pa za blizu enajst milijard. Število brezposelnih naj bi padlo na tri milijone, torej precej pod lansko povprečje.
Trenutno je v polnem zaletu zlasti avtomobilska industrija, ki si obeta letos več posla kot kdajkoli v preteklih letih. Tudi gradbena delavnost je precejšnja, čeprav še ni dosegla one pred enim letom, na splošno pa sodijo, da bo
večja od lanske.	.	.
Kljub vsemu pričakujejo, da bo v pozni pomladi, ko bo avtomobilski trg zasičen, prišlo do malega zastoja, ki bo trajal nemara do jeseni, ko bo vse gospodarstvo zppet v za*-gonu. Ta poletni zastoj naj bi bil. omejen samo na nekatera gospodarska področja, v splošnem pa naj bi bila gospo-* darska delavnost v drugi polovici leta celo večja kot v prvi
Tu in tam je čuti, da se je republikanska vlada zatekla k inflaciji kot sredstvu, ki naj zagotovi povečano gospodarsko delavnost. Za to govori med drugim napoved o neuravnovešenem federalnem proračunu za bodoče leto, na splošno pa s porastom cen ni računati. V glavnem bo ostalo vse pri starem.
Od povečane gospodarske delavnosti, pravijo da bo imelo največ koristi delavstvo in uradništvo na eni strani, ker se bo povečalo njihovo število za okoli milijon, na drugi pa zato, ker bodo tudi njihove plače nekoliko višje. Farmarji, kot že rečenp, od novega blagostanja ne bodo imeli veliko, razen v kolikor računajo na dohodke od prihrankov. Delnice in vrednostni papirji bodo letos namreč vrgli več kot lani.
Povečani zaslužki in večje število zaposlenih bodo poživili trgovino, ki se v preteklem letu kljub zboljšanim razmeram, ni vedno pohvalila.
Letošnje povečanje in razširjenje gospodarske delav
Saj je vse davkom podvrženo, po 'desetkrat, dvajsetkrat, trideset-Jkrat in še večkrat. Nekdo, ki lima tudi dosti časa je izračunal, da je treba od zobotrebca, predno pride v tvoje roke in si z njim trebiš zobe plačati nekako 40 vrst raznih davkov. Porečeš, to je pa že več kakor dlakocepstvo! Kakor hočeš, tako je. Drevo je Waukegan, 111. — Danes se rastlo v gozdu, gospodar je pla-spodobi, da predvsem in najPr-,čeval davek od zemlje, kjer je vo voščim vsem čitateljem A. D. !drevo razstlo, iz katerega so pri
Pismo Vrhenikega i Tineta
in vsem Slovencem po širni Ameriki in vsem svetu SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1955! To prav iskreno želim vsem
šli zobotrebci. Treba ga je bilo posekati. Od vsakega orodja, ki se je pri tem rabilo, se je ob kupu plačal davek. Tako tudi od V novem letu smo. štiriinpet- ^seh drugih predmetov, kakor-deset let dvajsetega veka smo šni koli že. Računar jih je na-že pretolkli, še šestinštirideset štel nad 40 in vse je bilo na nek let in dvajseti vek bo zaključen, način podvrženo davkom. Po-Mene ob tem zaključku ne bo tem je pa taisti računar poka-več tukaj, razen, če mi je Bog zal s številkami za koga mi dela-določil tako visoko starost, ka-'jno. Za povprečno mero je vzel
kor tistemu Atu Turku, ki je delavca, ki zasluži na leto $4,500 vwu	^	v,..— —
dosegel starost 136 let. Pa se in dela po 8 ur na dan, njegovo $1.85. V enem izmed 18 bazenov mi zdi da ni, ker že pri seda-'osemurno delo je razdelil z ugo- ’	’• '	’ ’ ’	^	~~
njih mojih križih se včasih po- tovitvami za vsak dan tako le:
magajo tudi tokrat. Počasi je mi je zdravje začelo vračati. Upam, da bom tudi sedaj popolnoma ozdravel, čeprav ne gre tako hitro, kot bi želel.
Tukajšnje toplice leže v dolini med dvema hriboma, s katerih vznožja izvira 47 toplih studencev, ki se vsi stekajo v veli ko zbirališče. Voda ima do 147 stopinj Fahrenheita.
Zdravilnost teh toplic so poznali že Indijanci. Obiskovali so jih iz leta v leto daleč prej, preden je našel prvi belec svojo pot sem. Okoli 1. 1800 so se začeli seliti v to okolico belci, nakar je 1. 1832 federalna vlada določila upravljanje toplic.
V mestu Hot Springs srečavate vsakovrstne pohabljence in bolnike, vsi so prišli sem zdrav ja iskat in priznati je treba, da ga večina tudi najde. Seveda pa toplice ne pomagajo pri vseh boleznih. Sem se hodijo zdravit zlasti oni, ki jih mučijo revma, protin, arthritis, bolezni jetr in želodca. Vse zdravljenje se vrši pod nadzorstvom oblasti. v Cene so različne. Za eno dnevno kopanje se plača $1.45 do
VESTI
čutim, da bo treba oditi kmalu k raportu skozi vrata sv. Petra.
Ko sem bil še mjhen ter nagajal tam okrog sv. Pavla, sem včasih čul stare možakarje, ki so se zbirali pred cerkvijo, ali nut.
kje drugje, kako so se pogovar-1 Zdravila in osebne potrebe jali, da 2,000 let se ne bo nikoli 23 min.
Za davke dela 2 ure 35 minut. Za hrano 1 uro 37 minut.
Za stanovanje 1 uro 24 minut. Za obleko 36 minut.
Za potovalne stroške 42 mi-
pisalo. Te svoje ugotovitve so opirali na razne prerokbe in bili kar resno prepričani da bo tako. Ali bo res tako? Mogoče in mogoče ne. Le Bog ve to. Če bo res tako, potem se naj svet pripravlja na svojo zadnjo rajžo. Kajti le šestinštiridesetkrat še bodo ozenela naša polja, gozdi-in drugo! in — fin de siecle — bo tukaj. Tn od tu kam? Tudi to je važno — najbolj važno! Kam od tukaj? Vredno prav temeljitega premislika. Kam od tukaj ?
Leto ima 365 in V* dni. Dan 24 ur in če to pomnožiš s številom dnevov v letu dobiš 8766 ur časa v enem letu. Računstvo, porečeš, 'kaj naj se s tem mučim! Ne sili te nihče, pa je računstvo le zanimivo in malo kdo brez njega izhaja. Še vrabci menda računajo, kje je več in boljše proso. Ej, koliko bolje bi bilo za nas vse, če bi modro računali o naših načrtih, ki jih kujemo v svojih življenjih. Pa smo tako slabi računarji. Zase že vem, da sem.
Zopet zamahneš z roko, kaj se bom s tem ukvarjal! Mahaj, nihče ti ne prepoveduje tega. Računi pa stojijo pred teboj in menoj. Morda ti ne računaš — nekdo pa računa. Kdo?
Tvoja vada, ki jo ti izvoliš računa, koliko davkov ti bo predpisala. O yes, vsako leto to računa. In ti dobiš račun za to. Ali ti računaš kedaj za koga delaš? Well, ongavi France z Le-noxa bi dejal po našem coklar-skem narečju: “Za copake delam!
Točno. Delamo, da “copake” zaslužimo, da si s “copaki” skupimo, kar potrebujemo. Pri vsem pa le malokdaj računamo in ugotavljamo, kam naši zasluže ni “copaki” izginijo in kaj jih nam poje. Ta ugotovitev pa je za vsakega izmed nas važna in zanimiva.
Nekdo, ki se na “cifre” dobro razume je baš za letošnje novo leto izračunal, da je naša zvezna vlada dobila lansko leto nekaj nad 90 bilijonov dolarjev za vse razne davke. Baš lep dohodek. Bilijon veste kaj je — 1 milijon milijonov. Kdo je te bilijone prispeval? Ti in jaz in oni in pni, ki je nas vseh skupaj nekaj nad 160 milijonov v deželi Strica Sama. Tu so vključeni tudi tisti, ki še sesajo v zibkah, pa starši zanje plačujejo, ko jim kupujejo “nipelčke” in drugo od | česar se plačuje prodajni davek.
se kopljete lahko zastonj, če imate zato potrebna potrdila. Če hočete živeti brez dela in ugodno, je najboljše, da greste v kak hotel, če si pa hočete sami kuhati in vršiti vsakdanje opravke v hiši, si vsak čas lab ko najamete eno ali več sob.
Pozdrav vsem!
Frank Mervar.
Novi razgovor m,ed kat. Cerkvijo in Titom?
Ko je pomožni zagrelblški nadškof Seper obiskal predsednika hrvatske vlade Bakariča, so začeli namigovati, da niso izključeni novi razgovori med katoliškimi škofi in titovci. Nekateri poročevalci, ki so Titu posebno naklonjeni so spustili v svet celo neko vest o bližnjih pogajanjih med Beogradom in Vatikanom. Te vesti pa so bile zanikane od obeh strani. Katoli ška cerkev v Titovini trpi danes prav tako silo, kot jo je trpela v zadnjih letih.
Nemški minister na obisku v Jugoslaviji
Koncem novembra je obiskal Jugoslavijo nemški gospodarski [minister prof. Ekhardt. Ogledal si je razna gospodarska podjetja in ustanove ter imel tudi po-Isebno predavanje. — Upajmo, da so se Titovi planarji od nemškega gospodarskega strokovnjaka, pod katerega vodstvom |je Zah. Nemčija v povojnih letih dosegla tako blagostanje,
vsaj nekaj naučili.
Draginja narašča
Na sestanku Združenja tekstilne industrije Jugoslavije so razpravljali o bodočih cenah tekstilnega blaga, pri tem so ugotovili na skorajšnje znižanje ni računati. V zadnjih devetih mesecih so se cene nekaterih proizvodov dvignile za 70 odstotkov, pravi “Ljubljanski dnevnik” 18. novembra. Kdo naj bi se potem čudil, da se ljudje pritožujejo, da jim ni mogoče kupiti obleke. Zaslužki so o-stali isti, cene pa so se skoro podvojile!
Več jekla
300,000 ton več kot kdajkoli v preteklih letih. Povečala se je proizvodnja surovega železa, tako vsaj poroča “Ljubljanski dnevnik” 18. nov.
Slovenske železarne so proizvedle v prvih desetih mesecih letošnjega leta 249,000 ton jekla, znatno več kot v istem razdobju lani. Upajo, da bo do konca leta dosegla proizvodnja
Čtivo in odpočitek 20 minut.
Drugo blago in postrežba 23 minut.
Na podlagi teh številk gre od našega osemurnega dela na dan okrog' 32 in pol odstotkov časa za davke. To je skoro ena tretjina. Dve ure in 35 minut delamo vsak dan za davke.
Zanimiva ugotovitev ali ne?
To zahtevajo od nas davki Potem so še druge zahteve. Zato ni čudno, če marsikje v družini ne izhajajo, če samo eden dela.. Možu gre na pomoč žena in dela. Taisti računnar omenja, da točasno je zaposljenih pri raznih delih v Združenih državah 9,250,000 poročenih žensk. Samo ena plača ne zadostuje.
Še kaj drugega.
— Pri tukaj šni veletvrdki Johnson Motors je bila v novembru par tednov stavka, v kateri je stavkalo okrog 2,000 delavcev. Z 31. oktobrom je bila >otekla mezdna pbgodba med omenjeno družbo in organiziranimi strojniki, ki so včlanjeni v Independent Marine Machinist Association. Tik pred Zahvalnim dnevom je prišlo med druž-Do in zastopniki delavcev do kompromisnega sporazuma in stavka je janjala. Delavci so dobili 7c. povišanja na ur o in pisarniški nastavljene! 4c. na uro. Kakih neredov med stavko ni bilo. Tvrdka zopet obratuje s polno paro.
Pa še drugič kaj.
“Orel” in Slovenski narod
Zdravje se vrača počas
Hot Springs, Ark. — Skoraj čutim kot svojo dolžnost, da napišem nekaj vrstic o tukajšnjih toplicah, kjer si sedaj že tretjič preganjam bolezen.
Prvič sme bil tu 1. 1910, ko sem bil še pri vojakih. V vojaški službi ,se me je lotil talk revmatizem, da nisem mogel več hoditi. Najprej sem bil tri mesece v bolnišnici na Havajih, potem v San Franciscd, na kraju pa so me poslaili sem v Hot Springs-V šestih tednih sem bil popolnoma zdrav in sem se lahko vrni k vojakom.
Po odsluženi vojaščini sem se vrnil v Cleveland, kjer sem začel 1. marca 1911 s čistilnico oblek. V Clevelandu sem osta ves čas z izjemo let prve svetovne vojne, ko sem bil v službi strica Sama.
Leta 1930 se me je spet za čela lotevati bolezen. Moral sem
(Ob 25 letnici razpusta orlovske organizacije)
Cleveland, O. — Po usodnih strelih v Narodni skupščini poleti 1928 je kralj Aleksander 6. januarja 1929 uvedel diktaturo. Politiki, ki jih je kralj pritegnil t sovladanju so izrabili to priliko in hoteli iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev narediti Veliko Srbijo. Prenehati so morale z delom vse organizacije, katerih delo ni bilo razširjeno na vso državo. Takrat smo imeli po vsej državi več mladinskih telovadnih organizacij: v Sloveniji “Orla” in “Sokola,” na Hrvatskem “Orla” in Hrvatskega “Sokola” v Srbiji Da “Sokola.”
Da bi se tudi na tem področju dosegla enotnost je bil izdan poseben zakon, s katerim je ail ustanovljen “Sokol kraljevine Jugoslavije,” ki je predvideval, da morajo vsa obstoječa mladinsko-vzgojna in telovadna društva do 1. januarja 1930 vstopiti v “Sokola kraljevine Jugoslavije” ali pa prenehati.
Slovenska orlovska zveza je natančno razmotrila novi zakon in spoznala, da v več členih nasprotuje katoliški vzgoji mladine, zato je predlagala, naj se tisti členi popravijo. Ker je dobila odklonilen in nepovoljen odgovor, je sklicala za nedeljo med božično osmino — 30. decembra 1929 — zbor delegatov vseh orlovskih odsekov v dvorano Ljudskega doma v Ljubljani. Na tem — zadnjem — zborovanju je bilo dokončno skle njeno, da Slovenska orlovska zveza kot organizacija ne pri stopi v “Sokola kraljevine Jugoslavije.” S tem je bila Slovenska orlovska zveza razpuščena in orlovska organizacija je prenehala z delom med slovenskim narodom.
Danes po skoro 50 letih ustanovitve orlovske organizacije in po 25-letih njenega razpusta lahko že presodimo in ugotovimo vpliv “Orla” na slovenski narod.
Idejna zamisel za katoliško mladinsko organizacijo je bila vsekakor vsejana na I. katoliškem shodu v Ljubljani leta 1892. Njen dejanski uresničitel,
pa je bil (leta 1907) škof Jeglič.
Z ustanovitvijo “Orla” je imel škof Jeglič več namenov.
Predvsem je hotel zajeziti vdor liberalizma na podeželje. “Orel” naj bi bil tudi protiutež “Sokolu,” ki ga je ustanovil na Češkem svobodomislec Tirš, pa se je potem razširil tudi po o-stalih slovanskih deželah.
Druga misel škofa Jegliča ob ustanovitvi “Orla” je bila, kako koristno zaposliti mladega človeka v njegovem prostem času zlasti ob večerih in nedeljah. Fantje so bili zaradi svojega brezdelja v prostem času in ker jim ni nihče posredoval primernega razvedrila precej podivjani. Svoje mlade moči so izrabljali za medsebojne spore med vasmi, ki so imeli za posledico pretepe, poboje in umore. Skoro ni bilo nedelje,, da bi v tem ali onem kraju pretepači koga ne ubili.
Tretji namen mladinske organizacije pa naj bi bila vzgoja in izobrazba mladega človeka. Pri telovadbi naj bi izrabljali svoje mlade moči in nastopali od časa do časa v plemeniti tek mi.
Započeto delo je rodilo lepe uspehe.
V vsaki župniji je bilo usta novljeno Slovensko izobra|eval-no društvo s svojim telovadnim odsekom — “Orlom.” Ob večerih in ob nedeljah so se fantje in dekleta zbirali v Prosvetnih domovih k telovadbi, petju, predavanjem in igram. “Orel” je pričel z javnimi nastopi. Najprej po župnijah, nato na velif kih telovadiščih in končno si je zgradil v Ljubljani svoj veliki Stadion.
Nastopati pa je začel s svojimi vzornimi vrstami tudi na mednarodnih telovadnih prireditvah v Rimu, Strassbourgu, Brnu, Pragi itd. Celotne vrste in posamezniki so prihajali teh tekem kot zmagovalci.
Vsa ta delavnost je visoko dvignila kulturni, nravni in verski nivo našega naroda.
Pijančevanje, pretepaštvo in poboji so se iz leta v leto manjšali.
Iz orlovskih vrst smo dobili sposobne može kot župane, občinske odbornike, zadružne delavce, pa tudi mnogo poslancev v Narodni skupščini iz podeželja je črpalo svojo prvo organizacijsko izobrazbo v orlovski organizaciji.
Ob razpustu leta 1929 je slovenski “Orel” lahko s ponosom gledal na svoje veliko delo, ki ga je opravil med slovenskim narodom.
V rednem življenju posamez-
nika ne najdemo “skokov” niti ori izobrazbi niti v duhovnem napredku. Oboje se polagoma razvija in prisvaja. Tako je nemogoče, da bi kdo iz ljudske šole kar enostavno prestopil na univerzo. Prav tako tudi ni mogoče, da bi kdo kar preko noči Dostal popolen. Polagoma mora odpravljati napake in pridobivati kreposti. Pravtako je tudi z narodom. Če nas je Mohorjeva družba naučila brati, potem nas je orlovska organizacija naučila dela v organizaciji.
Vse kar je bilo pozneje — po razpustu “Orla” — velikega izvedenega v našem narodu: Katoliška akcija, posvetitve Brezmadežnemu Srcu Marijinemu, in tako močan odpor proti komunizmu je posredno delo orlovske organizacije. Res je, da vse to, kar sem naštel, ni naravnost izviralo iz “Orla,” ampak dejstvo je, da je bila ravno orlovska organizacija tista, ki je naredila naš narod volno testo. za sprejem poznejših nalog. “O-rel” je dal podlago za nadaljne delo, je dal narodu zagon, usposobil je mlade moči za delo v organizaciji.
Vse to mi je prišlo na misel teh dneh, ko mineva 25 let, kar je “Orel” prenehal s svojim delom. Po razpustu so bili časi laki, da smo le malokdaj pozneje razpravljali o “Orlu,” malo o njem pisali in malokdaj nanj pomislili. Naj bodo te vrstice v spomin na orlovsko organizacijo, pa tudi v zadoščenje onim, ki so delali pri Slovenski orlovski zvezi. Naj jih ob tej 25-let-nici napolnjuje zavest, da so z delom v orlovski organizaciji o-pravili veliko delo in da bi naš narod vseh poznejših preizkušenj in bojev ne zmogel, ako bi ga ne vzgajala več kot dvajset let orlovska organizacija.
Zdravko Novak.
Rentgenski posnetki v barvah
Na kalifornijski fakulteti za elektrotehniko so izpopolnili po-I stopek, po katerem so napravili prve barvne rentgenske posnetke. Na barvnih slikah se vidi vsaka posamezna struktura v drugem tonu, da človeško oko razloči vse organe, posnete na sliki. Barvni rentgenski posnetki se dobivajo v treh monohro-matskih postopkih, podobno kot običajne barvne slike. Napraviti je treba tri rentgenske posnetke, pri vsakem pa se uporabi neznatno spremenjena valovna dolžina rentgenskega žarka. Vse tri slike projicirajo skozi tri različne barvne filtre, nato pa jih sestavijo in dobe en sam barvni posnetek.
Dr. Jorip Ibl:
Zgodovina slovenskega naroda
Veliki francoski prevrat in slovenske dežele
8. CERKVENE ZADEVE Spremembe v cerkveno-politični upravi
Ljubljansko škofijo je v času francoskega medvladja v Ilirskih deželah vladal idrijski rojak škof Anton Kavčič. Bil je gojenec ljubljanskih jezuitov in je sam preživel v njih redu več let; ko so 1. 1773 red razpustili, je deloval na različnih krajih Avstrije in se dvignil do naj višjih duhovskih časti. Postal je končno stolni prošt in pomožni škof dunajskega metropolita grofa Žige Hohenwarta. Ko se je 1. 1806 nadškof Brigido preselil iz Ljubljane v mesto Spiš na gališko-ogrski meji, so imenovali Kavčiča za njegovega naslednika; vendar pa brez knežjega naslova in nadškofovske o-blasti. .
Bil je takrat že 63 let star in je mnogo trpel za tprotinom. Tako so mu, že telesno betežnemu, tudi s francosko okupacijo združene zmede onemogočale skoraj vsako uspešnejše cerkveno in dušnopastirsko delovanje.
Francoski guvernerji so pač zahtevali njegove pomoči, ko je bilo treba pomirjevati razburkane valove ljudskega upora na Dolenjskem, sicer pa mu v javnem in cerkvenem življenju niso dali priti do prave besede. Svoj dvorec v Ljubljani je moral prepustiti' za rezidenco guvernerju, sam pa se je umeknil v duhovsko semenišče.
Da bi se Iškofijska meja ujemala z novim političnim ozemljem, so priključili ljubljanski škofiji dobršen kos Koroške in tri dekanije na Tirolskem. Izgubila pa je župnijo Belo peč. Ta je s Kanalsko dolino vred takrat pripadla laški videmski nadškofiji, ki so ji priključili tudi vso desno stran dolnje Soče, kakor je šla pač politična meja. Governer Marmont se je sporazumel tudi z zagrebškim škofom, ki je potem poveril ljubljanskega, da je upravljal na desnem bregu Save ležeči del zagrebške škofije; po čl. 146 cesarskega org. dekreta pa je bil potem ta teritorij podrejen senj-ski vladikovini. Za nove koroške in tirolske župnje je škof Kavčič nastavil posebnega generalnega vikarja v Beljaku, on-dotnega uglednega župnika in dekana, ki je znal tudi napram frncoskim oblastnikom uveljaviti in zagovarjati cerkvene pravice.	'
Da nova državna uprava ne bo poznala posebne obzirnosti do raznih cerkvenih ustanov, to se je dalo spoznati že takoj po prvih njenih ukrepih. Ksfjti
Ali trpite vslcd plina, vzdiganja povzročenaga po zaprtnici? Se H počutite zabasani in vam pokvarja vaš apetit? Tedaj bi morali napraviti to kot je storilo tisoče drugih uspešno že od leta 1887—vzemite preskušeno zanesljivo želodčno-toniko, odvajalno zdravilo.
Trinerjevo Grenko Vino
Ta prijazno okusna zmes je 'znanstveno pripravljena iz naravnih zdravilnih korenin, zelišča in cvetja. Daje točno pomoč proti zaprtnici in nje simptonom. .Nabavite si steklenico tega še danes; dokažite samim sebi delavnost Trinerja.— (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevega vina v vaši bližnji prodajalnici, tedaj pošljite $1.75 z naslovom vašega prodajalca, na naslov: Jos. Triner Corp., i 4035 W. Fillmore, Chicago, in vaša 18 oz. velika steklenica Trinerja vam bo odposlana poštnino prosto.)
že v decembru leta 1809 je prevzela posestva nemškega in malteškega viteškega reda. Takoj naslednjega leta so razpustili ljubljanski kapucinski samostan in preselili menihe v Škofjo Loko. Ostalo je pri tej odločbi, četudi so meščani zanje pri maršalu prosili. Samostan in kapucinsko cerkev pa so porabili za topničarsko skladišče.
Francoska vlada, ki je odpravila tudi vse privatne patronate in izvrševala sama vsa duhovniška imenovanja, je v organizacijskem dekretu dovolila, da je obdržala duhovščina vse imetje in dohodke za preužitek. Izvzeta je bila le desetina, ki so jo dobivale istrske kolegiat-ne in kapiteljske cerkve. Razpustili pa so vse cerkvene bratovščine in njihovo premoženje združili s cesarskimi posestvi. Milost sta našli le dve bratovščini: Sv. iRešnjega Telesa in Vernih duš. A še od teh dveh je smela biti v fari le ena ali druga.
Silne težkoče so bile tudi z vzdrževanjem dobrodelnih naprav, ki bi naj po francoskem vzorcu skrbele zanje občine. Avstrija je dajala redne letne državne prispevke konventu u-smiljenih bratov v ljubljanski bolnici. Prior Faustus je prosil za nadaljnje izplačevanje in poudarjal, da njegov od cesarja Jožefa ustanovljeni zavod sprejema brezplačno uboge brez razlike vere in stanu in da so med zadnjo vojno oskrbovali tudi mnoge bolne in ranjene francoske vojake. A bilo je vse zastonj, podpore ni bilo mogoče dobiti, ker so Francozi brez nadomestila zasegli ves donos ustanov za dijake, bolnike in druge dobrodelne ustanove. Tako so usmiljeni bratje 8. marca 1811 zapUstili konvent.
Dne 7. decembra 1810 so Francozi razpustili radi njegove maloštevilnosti kolegiatni kapitelj v Novem mestu in združili njegove dohodke z državnimi posestvi. Šele po dolgih prerekanjih je vlada imenovala župnika in mu nakazala plačo I. razreda, t. j. 1000 frankov (drugi so imeli po 900 in 700 frankov), kaplana pa je morala kakor drugod tudi tu prevzeti občina na svoje rame. Tudi ljubljansko duhovsko semenišče je moralo prenehati.
Vzdrževalo se je doslej iz verskega zaklada (imovine razpuščenih samostanov), iz ustanov ter prispevkov župnikov. Prva dva gmotna vira je porabila ilirska vlada zase. Vojske so požrle vse in za plače dostikrat ni ostalo nič. Neplačana ali vsaj zelo neredno plačevana duhovščina pa sama drugim stroškom ni bila kos, ko je mogla komaj sebe vzdrževati. Trpeli so zlasti duhovniki malih j ožefinskih fara, ki so dobivali kongruo plačano iz verskega zaklada. Za leto 1811 so dovolili za 30 bogoslovcev 3600 frankov. Vlada si je lastila tudi pravico določevati število gojencev, ki jih je smel škof vsako leto posvetiti za duhovnike. Iz Kranjske je smel n. pr. dati letno le 6 semeniščnikom mašniško posvečenje. Zato je pa tudi kmalu nastopilo občutno pomanjkanje duhovnjkov, zlasti ker je mnogo starejše duhovščine odšlo rajši preko meje v Avstrijo.
(Dalje prihodnjič)
Tečaj za državljanstvo
Roosevelt Library, 551 East 200 St., pripravlja poseben tečaj za one, ki hočejo postati ameriški državljani. Tečaj se bo začel po Novem letu. Kdor bi se ga želel udeleževati, naj pokliče KE 1-0811.	(x)
1955 JAN. 1955
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
JANUAR
22.—Društvo Ložžka dolina priredi ples v Slov. nar. dmou na St. Clair Ave.
29. Društvo Kristusa Kralja prireja v SND na St. Clair Ave. ples.
FEBRUAR
5.—Društvo France Prešeren št.
17 SDZ priredi ples v SND na St. Claic Ave.
6. — Pevski zbor “ILIRIJA”
priredi koncert Ivan Zormanovih pesmi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti.
9.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima ples v SND na St. Clair Ave.
19.—Društvo Lilija ima pustno
prireditev v Slov. domu na Holmes Ave-
o<=>oo<=>oo<=r>oo
Sax Rohmer:
SKRIVNOST DR. FU-MANČUJA
o<=>0()<cr>oo<cr>oo<cr>oocr>o
Karamaneh je dvignila zaveso pred nekimi vrati in za hip pozorno prisluškovala.
Tišina je ostala neskaljena. Tedaj se je sredi kopice blazin nekaj zganilo in dvojo drobnih sijočih oči je pogledalo proti meni. Ko sem pogledal na-tančnje, sem videl, da je v mehkem razkošju čepela mala Fu-Mančujeva svilena opica.
“Tod,’’ je šepnila Karamaneh. Mislim, da še nikoli noben resen zdravnik ni bil na tako nespametnem opravku, toda ker sem bil že tako daleč, mi nikako modrovanje ne bi koristilo.
Hodnik onstran je bil pogrnjen z debelimi preprogami. Ko sva šla proti slabotni luči spredaj pred nama, sva prišla na
mijski aparati, cevi, retorte in druge priprave Fu-Mančuja, medtem ko je ob drugi strani tega nenavadnega prostora bil najbolj čuden predmet — ozko ležišče, na katerem je ležala negibna postava nekega dečka. Ob luči svetilke, ki je visela naravnost nad njim, je olivnobar-vno obličje kazalo presenetljivo podobnost s Karamaneho— le z razliko, da je bila dekletova polt bledejša. Imel je črne, kodrave lase, ki so se jasno odražali od belih odej, na katerih je ležal, z rokami, prekrižanimi čez prsi.
Ostrmel sem od začudenja in gledal navzdol. Čudeži “Arabskih noči” niso bili čudeži, marveč so se resnično razgrinjali
nekakšen balkon, ki je vodil z pred mojimi očmi tu v palači enega do drugega konca velike1 pravega čarodeja 'in nista jim
sobane. Zgoraj sva stala v senci in zrla navzdol, kjer se mi je nudil prizor, ki si ga nikdar ne bi mogel misliti. Ta soba je Dila skoraj še bolj razkošno o-premljena kakor tista, v katero sva najprej vstopila. Blešče-čebarvne blazine so bile po tleh nakopičene. Od stropa so visele na verigah tri svetilke, ki so jim bogati, svileni senčniki blažili sij.
Ena stena je bila skoraj popolnoma obložena s steklenimi omarami, v katerih so bili ke-
manjkala niti krasna sužnja niti začarani princ!
“To je Aziz, maj brat,” je rekla Karamaneh.
Šla sva po stopnicah navzdol v sobano. Karamaneh je pokleknila in se sklonila nad dečkom, mu gladila lase in ljubeče šepetala vanj. Tudij az sem se sklonil nad njim in nikoli ne bom pozabil skrbljivosti dekletovih oči, ko me je z naj večjo pozornostjo gledala, medtem ko sem dečka na hitro pregledal.
Zares na hitro, zakaj še preden sem se ga dotaknil, sem vedel, da v zalem telesu ni več iskrice' življenja. Toda Karamaneh je božala hladne roke in nežno govorila v arabščini, ki je morala biti njen materin jezik.	,
Ko sem potem ostal nem, se je obrnila in me pogledala, razbrala resnico iz mojih oči in vstala, se togo vzravnala in se me drhte oklenila.
“Saj ni mrtev — on ni mrtev!” je šepetala in me tresla ko kako dete, ki hoče koga prepričati. “Oh, recite mi, da ni
odkriti mož, ki je stopil v sobo, katero sva midva pravkar zapustila. Bil je dr. Fu-Man-ču.
V svojem rumenem oblačilu, negiben, z nečloveško zelenimi, sijočimi očmi, ki so se svetile celo, še preden je padala svetloba nanje, si je utrl pot skozi gomilo blazin in se sklonil nad ležiščem Aziza.
Karamaneh me je potegnila za seboj na kolena.
“Glejte!” je šepnila. “Glejte!”
Dr. Fu-Manču je potipal žilo dečka, ki sem ga bil še pred kratkim spoznal za mrtvega. Potem je šel k veliki stekleni omari, vzel iz nje dolgovrato, z zlatom brušeno steklenico in iz nje nalil v merilno steklenico nekaj kapljic motno rumene tekočine, ki mi je bila docela neznana. Napenjal sem oči in si zapomnil, kako visoko je segala tekočina. Napolnil je iglasto vbrizgalko, se sklonil nad Azi-om in mu vbrizgnil tekočino.
Ob tej priliki sem spoznal, da so vsi čudeži, katere so temu možu pripisovali, mogoči, in z grozo, ki bi jo vsak zdravnik občutil, sem spoznal v njem čudodelca. Zakaj ko sem tako gledal, mi je sapa zastala, kajti mrtvec se je pričel prebujati v življenje! Življenjska rdečica mu je stopila v olivna lica — deček se je zganil — dvignil je roke nad glavo in s pomočjo kitajskega zdravnika se je u-sedel!
Fu-Manču se je dotaknil ne-tega skritega zvonca. Ogaben, rumen človek z brazgotino na icu je vstopil, s seboj pa je prinesel pladenj, na katerem je bila skodela z neko kadečo se te-vočino, najbrž juho, in steklenica rdečega vina.,
Ko deček ni več kazal nika-dh posebnih znakov in kakor da bi se bil pravkar prebuUil iz običajnega spanja, je začel svoj obed. Karamaneh pa me je previdno vodila po hodniku nazaj v sobo, v, katedri sva najprej bi-a. Srce mi je poskočilo, ko je opica nenadoma skočila mimo naju v spodnji del sobane in iskala gospodarja.
“Vidite,” je rekla Karamaneh z drhteči/n glasom, “da ni mrtev! Toda brez Fu-Mančuja je zame mrtev. Kako naj ga pustim, ko ima življenje Aziza v svojih rokah?”
“Dobiti mi morate tisto steklenico ali pa nekoliko tiste tekočine,” sem ji razlagal. “Toda povejte mi, kako napravi videz smrti?”
“Ne vem povedati,” je odvrnila. “Nekaj dene v vino. Čez kako uro bo Aziz spet tak, kakršnega ste videli. Toda glejte!” Odprla je malo slonokoščeno škatlo in vzela iz nje stekleničko, ki je bila do polovice napolnjena z motno rumeno tekočino.
“Dobro!” sem rekel in jo spravil v žep. “Kdaj bo najpri hladnejši čas, da zagrabimo Fu-Mančuja in rešimo vašega brata?”
(Dalje prihodnjič)
ZAHVALA
Mandel Drug Co., slovenska lekarna, 15702 Waterloo Rd., daje ZASTONJ vsaki odrasli osebi, ki prinese ta-le odrezek, enotedensko porabo TONIC TABLET.
Lekarnar Lodi Mandel želi s tem izkazati svoje globoko priznanje in zahvalo vsem, ki so bili njeegovi odjemalci v toku zadnjih 28 let, odkar ta lekarna obstoja.
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovinoi obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St Clair Ave in E. 68 St
F blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA OČETA
JOHN ZALLER
ki je umrl 4. januarja 1949
Žalujoči ostali:
HERBERT, RAYMOND, in LEONARD, sinovi EILEEN, hči LUCY, snaha JOHNNY in GREGORY, vnuka
Cleveland, O., 3. jan. 1955.
"BARAGOVA PRATIKA"
(štirinajsti letnik)
Za leto 1955
je poučljiva in zanimiva slovenska letna knjiga za vsakega Slovenca in Slovenko.
Letos jo krasijo številne slike iz naše lepe slovenske domovine, kar mora slehernega slovenskega človeka zanimati. Naročite si jo dokler traja zaloga!
Stane s poštnino $1.25
kar je poslati v Money ordru,. čeku ali gotovini (znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo), Naročilo naslovite na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th Street
Berwyn, Illinois
FRANCE GORŠE ,
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opremo, kakor tudi načrte za slikana okna in pa-ramente. — Izvršuje tudi portrete v vsakovrstnem materialu, kakor vžgani glini, lesu, bakru ali marmorju.
6630 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
“Ne morem,” sem ji odgovori mehko, “ker je res mrtev.” “Ne!” je dejala z divjim pogledom in se z rokama kot na pol brez uma prijela za glavo. “Vi ne razumete — dasi ste zdravnik. Vi ne razumete.” Prenehala je in tiho zaihtela ter pogledala zdaj lepo lice dečka, zdaj spet mene. Bilo je zelo ganljivo, presunljivo. U-smiljenje do dekleta me je prevzelo. Potem sem od nekod slišal neki glas, ki sem ga bil že prej slišal v bivališčih Fu-Mančuja — glas ublaženega gonga.
*“Urno!” Karamaneh me je prijela za roko. “Gor!” On se je povrnil!”
Pohitela je po stopnicah na balkon, jaz pa za njo. Senca naju je zakrila, debela preproga pa je zadušila najine stopi-
Moški dobilo delo
STROJNIKI in izdelovalci orodja in modelov za| letala. Morajo imeti vsaj 5 let izkušnje. 55 ur na teden.
INDUSTRIAL ENTERPRISE 19308 Redwood (vstran od Nottingham Rd.) Cleveland 10, Ohio
(254)|
MALI OGLASI
NAPRODAJ
2 leti star bungalow z 21 spalnicami, kopalnica, z lesom | obita zasebna sobica, karpeti-ran; oddelek s kuhinjo, spal-l nico, umivalnico ter štedilnikom in hladilnikom. Cena sa-| mo $17,500.
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 |
(257)
Kupimo hišo
Starejšo hišo s 3 ali 4 spal-l nicami v bližini E. 185 St. Kli- [ nje, kajti sicer bi nas bil moral 'čite Wickliffe 3-3583.	(257)
Naznanilo in Zahvala
Prežalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog nenadoma poklical v nebeške višave našo ljubljeno in nikdar pozabljeno mamo
Gertrude Mauer
ki je nagloma umrla zadeta od srčne kapi dne 2. decembra 1954. Njeno blago dušo smo izročili Bogu, truplo pa materi zemlji dne 6. decembra na Kalvarija pokopališče.
Blaga pokojna mama je bila doma iz Škocjan pri Novem mestu in ob času prerane smrti stara 70 let.
Prav iskreno se želimo zahvaliti Msgr. Omanu za oprav-' Ijene žalne cerkvene obrede, za tolažilni govor v cerkvi in za spremstvo na pokopališče. Prav lepa hvala Father Slapšaku in Father Baragi za asistenco pri pogrebni sv. maši.
Hvala vsem številnim, ki so darovali za sv. maše. Enako hvala vsem, ki so položili ob krsti toliko vencev in tako lepo okrasili njeno zadnje bivališče na zemlji.
Lepa hvala Mrs. Urbančič in družina za vso pomoč in tolažbo ob veliki žalosti. Prav lepa hvala družini Louis Bergar iz Detroit, Mich., ki so prišli na pogreb in za vso tolažbo.
Prav lepa hvala članicam dr. Presv. Reš. Telesa, Tretji red sv. Frančiška in dr. sv. Ane št. 150 KSKJ za molitve in darovana sv. obhajila za dušo pokojne mame. Hvala tudi članom in članicam dr. Mir št. 10 SDZ, ki so molili za njo in jo spremili k večnemu počitku.
Hvala vsem, ki so prišli našo mamo kropit, so molili za njeno dušo in nas tolažili ter jo spremili do groba.
Hvala I. Zormanu za zapete žalostinke.
Hvala L. Ferfolia pogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in za vso postrežbo.
Ti, ljubljena mama, stara mama, kako je vse prazno v hiši, odkar Te ni več med nami. Ni več Tvojeiga prijaznega nasmeha. Tvoje blage ustnice so zaprte, ampak Tvoji dobri nasveti pa ostanejo vedno zapisani v naših Tebi hvaležnih srcih. Počivaj ^)o prestanem zemeljskem trpljenju. Bog, kateremu si bila vedno globoko vdana, naj Ti plačuje v raju večnemu.
Žalujoči ostali:
JOSEPH MAUER, sin
FRANCES por. URBANČIČ in MARY por. HOMER, hčeri VNUKI in VNUKINJE
Garfield Heights, Ohio, 3. januarja 1955.
Glavni dogodki leta 1954
v slikah
STRELI V WASHINGTONU, D. C. — Po vsej Ameriki je nastalo 1. marca silno razburjenje, ko so portorikanski nacionalisti z vzkliki ‘'Svobodni Portoriko!” začeli streljati v predstavniškem domu v Washingtonu, D. C. Na sliki vidimo prenos enega izmed petih ranjenih kongresnikov v bolnišnico. V juliju so bili štirje portorikanski teroristi obsojeni na dolgoletno ječo.
POMEMBEN ŠPORTNI USPEH — Angleškemu lah-koatletu dr. Rogerju Bannister je uspelo preteči eno miljo v 3 minutah, 59.4 sekundah. Avstralec John Landy je novi rekord zboljšal na 3 min., 58 sekund. Oba atleta sta nastopila tudi trn imperialnih tekmah v Kanadi.
V PRIPRAVLJENOSTI — Štiri “nike” rakete čakajo pripravljene na sovražna letala v Lorton, V a.
VODIKOVA BOMBA — Čeprav so Amerikanci razstrelili prvo vodikah’o bombo na Marshallovih otokih že l. 1952, je bilo uradno poročilo o njej objavljeno šele letos v aprilu. Napravilo je velik vtis na ves svet.	,	,
KUNEC KOMUNISTIČNEGA NASILJA V GUATEMALl — Ko se je vlada polkov-• nika Arbenza v Guatemali začela nagibati vse bolj in bolj na komunistično stran, je nastopil proti njej polkovnik Carlos Castillo A rmas in jo po daljšem boju prisilil k begu. Na sliki vidimo Armasov glavni stan v Esquipulas, odkoder je začel svoj pohod proti prestolnici države.
KUNEC LOČENIH ŠOL — V smislu odločitve Vrhovnega .sodišča so dobili črni otroci prost vstop v šole, ki so dotlej sprejemale samo otroke belih staršev. Slika nam kaže prizor iz enotne šole v Ft. Myer, Va. — Konec ločenih šol je naletel v nekaterih državah na ester odpor in zato odločba Vrhovnega sodišča še ni stopila povsod v veljavo.
končana. Severni Vietnam je prišel pod oblast komunistov. Okoli pol milijona domačinov, ki ne marajo komunizma, je zapustilo svoje domove in se umaknilo na jug. Dober del beguncev so prepeljale ameriške ladje.
as
VOLITVE — Huda borba za večino v Kongresu se je zaključilo z zmago demokratov. Na sliki vidimo predsednika Eisenhowerja na večer volitev v republikanskem glavnem stanu v Washingtonu, D. C. v razgovoru z glavnim načelnikom republikanske stranke Leonardom Hall.
SPOR MED SEN. McCARTHYEM IN VOJSKO — Spor med armadnim tajnikom R. Stevensonom in senatorjem McCarthyem je privedel do dolgotrajnih zasliševanj in preiskav, ki jih je z zanimanjem zasledovala vsa Amerika. Na sliki vidimo senatorja J McCarthya v razgovoru s pravnim svetovalcem senatnega pododbora Roy M. Cohnom.
•‘■ssa
FRANCOSKO-NEMŠKI SPORAZUM — Po francoski odklonitvi načfrta Evropske obrambne skupnosti so sklenili v Londonu ustanovitev Zahodnoevropske obrambne zveze. V okviru novega sporazuma naj bi dobila Zah. Nemčija popolno svobodo in pravico do oborožitve. Francija ni pristala na londonske sklepe, dokler niso Nemci priznali evropeizacije Posarja. Na sliki vidimo nemškega kanclerja dr. K. Adenauerja, ko v Parizu podpisuje sklenjene dogovore. Ob njegovi strani sedi francoski ministrski predsednik Pierre Mendes-France.
Use Our Lay-a-Way Plan
QUALITY AT A PRICE-EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH. Prop.
IVanhoe 1-8288	16305 Waterloo Road
STORE HOURS: Monday, Thursday, Friday—:9 A.M. to 9 R.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 1? Neon