240 din - Leto XL - Št. 94 Kranj, petek, 4. decembra 1987 sot^bsiglas m GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRAJEVNI GLAS JE ŠE VEDNO ŠIBAK stran 8 POPOLDANSKO DELO POSTAJA SLOG ŽIVLJENJA stran 16 PALČEK JE POSTAL VELIKAN J*]* *• je udeležil tudi predsednik republiške konference °*e Smole, ki je tokrat le poslušal. Foto: G. Šinik SZDL stran 8 KOZA - BERAŠKA KRAVA Proglašeni inovatorji leta Kranj, 3. decembra — Danes je bila v skupščini občine Kranj večja slovesnost, na kateri so bila podeljena priznanja Inovator leta in nagrade Janeza Puharja. Priznanja je dobilo 29 inovatorjev kranjskih delovnih organizacij, nagrade Janeza Puharja pa je prejelo 7 raziskovalcev, 4 za diplomske naloge, 3 pa za doktorske disertacije. (Več v torkovi številki). Na dnu evropske lestvice Jugoslavije se je vključila v program Svetne zdravstvene organizacije WHO za ^-odstotno zmanjšanje števila prometnih nesreč do konca tega stoletja. V sosedni Avstriji so korak pred nami in že žanjejo prve "spehe. V enem letu so z dobro organizirajo akcijo zmanjšali število nesreč z mrtvimi l!» ranjenimi za več kot šest odstotkov. Film o mrtvi vasi s 1400 prebivalci (približno toliko ljudi je namreč vsako leto umrlo na avstrijskih cestah) je, kot kaže, globoko prenesel ne le najodgovornejše ljudi v državi, temveč predvsem široke množice. . Pri nas je stanje katastrofalno. Jugoslavi-1* in njena najsevernejša republika sta po prometni varnosti povsem na dnu evropske lestvice. V Sloveniji pride na vsakih deset tisoč motornih vozil deset mrtvih, v Jugosla-gp štirinajst, v Avstriji pet, v Zvezni republiki Nemčiji štirje, na Madžarskem °sem... Že drugo leto zapored se nam povelje število nesreč, zlasti tistih z najhujšimi Posledicami. Na slovensk:h cestah cestah je do srede, 2. decembra, umrlo 508 ljudi, lani do tega dne 454. Med žrtvami je bilo letos že 49 otrok, lani 41. Zavarovalnice so letos izplačale za zvito pločevino 24 milijard dinarjev. Le kolikšna bi šele bila skupna škoda, če bi upoštevali tudi ceno človeškega življenja (v Avstriji ga vrednostijo s štirimi milijoni šilingov), bolniško odsotnost z dela, izdatke za oskrbo ljudi, ki so privezani na invalidski voziček, vse druge stroške... ?Šte-vilke so za dvamilijonski narod prava tragedija, sramota, katastrofa! Ne bi se smeli spraševati, koliko nas stane ta ali oni pločnik, koliko nov odsek ceste, koliko nove črte na cestišču..., temveč-ko-liko bi izgubili, če tega ne bi storili. Nismo revni, ker nimamo denarja za pločnike, črte, cestne odseke, revni smo zato, ker nimamo spoštovanje do človeka, ker se ne zmenimo za dejanko stanje, ker smo brezbrižni. Zadnja podražitev bencina, denimo, ni dala niti drobtinice za večjo prometno varnost. C. Zapotnik ^^^JJ^rai stran 5 stran * Prešernov Spomin — Ne z rojstvom, s smrtjo se dopolni celovita podoba človeka in njegovega dela; tako pravijo in to velja tudi za take pesnike, kot naš veliki Vrbljan. Toda 3. december, dan njegovega rojstva, je obletnica, ki jo kaže vendarle počastiti s priložnostno kulturno prireditvijo, ki jih je te dni bilo kar nekaj na Gorenjskem. Poleg tradicionalne v Prešernovi rojstni hiši so v Kranju podelili tudi Prešernove plakete. dvomljiva republiška solidarnost v zdravstvu__ Zakon za neposlušni občini? Ponovni referendum uspel Tržič, 27. novembra — Delavci Peka iz temeljne organizacije Komerciala in delovne skupnosti skupnih služb so pred dvema dnevoma ponovno glasovali o sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in sredstev za skupno porabo. Samo v teh delovnih enotah namreč po-prejšje glasovanje ni bilo pozitivno, kar je povzročilo zastoj pri nameravi uveljavitvi stimulativne j šega sistema nagrajevanja in zaplete v izpolnjevanju vodstvenih funkcij. Tokratni rezultati referenduma so spodbudnejši. Za sprejem sporazuma se je odločilo prek 73 odstotkov delavcev komerciale in prek 58 odstotkov delavcev skupnih služb. Sprejem tega akta bo omogočil nadaljnje delo pri pripravi novega pravilnika za nagrajevanje. S. ne n J> 'decembra — Smo za solidarnost v zdravstvu, vendar ne za bonitete, ki jim imajo »revne« obči-UkUn so,idarnosti' pravijo v Škofji Loki, v Kranju pa še dodajajo, da iz republike, zato ker niso c*. da sP°razunia o solidarnosti, doživljajo celo politično diskvalifikacijo. Da je v tem veliko resni -Uiih ugre r.«;PuDHški zdravstveni skupnosti očitno bolj za doseženo monolitnost kot za pogovor o večle-n°st i^rav,č*"ih 'oških in kranjskih pomislekih in pobudah, kakšna naj bi bila bolj pravična solidar-g* P?.1-, ,la tudi Predpraznična skupščina, na kateri so delegati sprejeli pobudo za izdajo posebne-<0|id«Kosti * Zak°na' k' b' PrisUil »grešni« občini Kranj in Škofja Loka k sprotnemu plačevanju pj^azlika med podpisnico in ne- Vendar, trdi Edo Resman iz —«—«•*-•• i camn kranjske strokovne službe sisov, f^Pisnico je pravzaprav samo ' da iz priliva občinske zdrav-/rene skupnosti - podpisnice ga j11 v iz8ubi) Služba družbene-|*. knjigovodstva vsak mesec od-i 'Pne določen znesek, medtem nepodpisnica svojo obveznost ravna, kadar pač ima denar. to ni razlog za zakonsko prisilo, saj v Kranju solidarnosti ničesar ne dolgujejo. Ko šo 5. novembra dobili iz republiške zdravstvene skupnosti terjatev za 300 milijonov dinarjev za prvih devet mesecev, so ugotovili, Jeseniški mladinci zavrnili osnutek poročila o delu Socialistične zveze Mladi so se naveličali lepih besed imenice, 27. novembra — Predsedstvo občinske konference £SMS Jesenice je zavrnilo osnutek poročila o delu občinske ok!?'erence SZDL in njenih organov v minulem štiriletnem "dobju. Mladi so se, kot kaže, naveličali lepih besed, praz-ln fraz, neživljenjskih poročil in izmikanja odgovornosti. Takšna in podobna poročila skoraj vedno iščejo vzroke za *bo delo in rezultate (neuspehe) Socialistične zveze v kriz-J}1". zaostrenih razmerah oziroma v objektivnih okoliščinah. a so razmere slabe, vemo vsi, so med pripombe zapisali mla-^jnci in zahtevali konkretno oceno dela občinske konference ?^t)L, njenih organov in vodstva. Poročilo niti ne omenja r°ntnih delov Socialistične zveze (mladinske in borčevske organizacije, sindikata, zveze komunistov), kaj šele, da bi ocenjevalo njihov prispevek k akcijam SZDL, denimo, k referendumu za tretji občinski samoprispevek. Ocena dela SZDL v krajevnih skupnsotih je preveč splošna. Predsedstvo občin-?*e konference ZSMS se tudi ne strinja s politično oceno al-^rnativnih gibanj in še manj z njihovo delitvijo na dobra in *aba. Ne soglaša z oceno varnostno-političnih razmer, češ da s° »ljudje postali vse dovzetnejši za razne, tudi škodljive in 'armantne informacije in da je zaradi tega močno omejeno aupanje ijucii « Nasprotno: zaupanje ljudi je omajeno zara-1 stanja, v katerem so se znašli, in ne zaradi informacij. Konec osnutka poročila je po mnenju mladinske organi-■ acije neokusen, saj govori o sreči ob skromnejših razmerah ,n o osrečevanju drugih. Mladim se je ob tem (nehote) zapisa a Pripomba, da iz osnutka ni razvidno, s katerimi akcijami srečevanja je SZDL v minulih letih izjemno pridobila na po-i menu C. Zaplotnik da so znesek že prej poravnali in v republiški zdravstveni skupnosti jim niso vedeli povedati, kako so prišli do te številke. Dokaz, da jim gre res predvsem samo za discipliniranje neposlušnih občin? Ločani so zaradi zakonsko za-blokiranih presežkov, ki jih ima njihova zdravstvena skupnost trenutno pri Narodni banki 500 milijonov dinarjev, letos za republiško solidarnost od 261 milijonov uspeli nakazati slabih 121 milijonov dinarjev. Upirajo se »ključu« za določanje obveznosti, po katerem se jim bo prihodnje leto prispevek za solidarnost povečal kar za dvainpolkrat. Po- sebno, ker je zdravstveni standard oziroma poraba na loškega človeka med najnižjimi v Sloveniji, celo nižja kot v marsikateri občini, kjer solidarnost dobivajo. Tu pogosto opravičujejo solidarnost celo s širitvami svojega programa zdravstvenega varstva. V loški občini (in drugih gorenjskih) svoje programe zaradi omejitvene zakonodaje nenehno krčijo, medtem ko se jim vzporedno solidarnost ne zmanjšuje. Z vprašanjem, ali je zakonska prisila res upravičena kazen ali pa bi se vendarle kazalo pogovoriti in dogovoriti o drugačni, pravičnejši solidarnosti, bi se najbrž v republiški zdravstveni skupnosti morali spopasti. S sistemom solidarnosti, ki spodbuja višji standard,kot ga »nerazvita« občina zmore in kot ga ima občina, ki solidarnostni denar daje, gotovo ne bo mogoče iti v nedogled. H. Jelovčan Kranj pred gradnjo zimskega bazena Na Koroškem se vrstijo protesti Sporazum je še mogoč Celovec, 2. decembra — Usoda dvojezičnega šolstva na Koroškem je še naprej negotova. Koroška deželna vlada je potrdila ločitveni model, po katerem bi učence v ljudskih šolah južne Koroške ločevali po jeziku že v primeru, če bi se sedem učencev želelo učiti v slovenščini; svobodnjaška stranka, z glavnim zagovornikom ločitve otrok Jorgom Haider-jem na čelu, še naprej trdi, da je samo takšna rešitev v duhu uresničevanja 7. člena državne pogodbe; deželni glavar VVagner, sicer socialist, pa sicer dopušča možnost kompromisa, če bi koroški Slovenci potem sprejeli celoten predlog reforme dvojezičnega šolstva. Glavar trdi, da se o šolstvu že predolgo pogovarjamo, in da je treba tudi v praksi kaj storiti. Ločitev otrok po jeziku, samo navidezno simpatična rešitev, prinaša škodljive elemente osamitve slovenskih šolarjev in tudi staršev, možnosti šikan in podcenjevanj ter zapiranja enih pred drugimi, kar ni v prid sožitja v deželi, pa tudi ne skladno z obvezami države po državni pogodbi. Razen Slovencev ločevanje ostro napada matična domovina ter avstrijska in vedno bolj tudi svetovna demokratična javnost. Da zdajšnji predlog ločevanja ni ravno pravšnji, trdijo tudi veljaki socialistične stranke s kanclerjem Vranitzkvm na čelu in tudi v ljudski stranki. Sporazum je pred sklepanjem v parlamentu še mogoč, vendar nikakor ne v škodo manjšine. J. Koš nje k Spomladi začetek Kranj, 2. decembra — Pokrit olimpijski plavalni bazen v športnem parku Stanka Mlakarja v Kranju je po zgraditvi osnovne šole na Planini prednostni družbeni objekt v občini, z njegovo gradnjo soglašajo pristojni republiški organi, prav tako pa je gradnja kranjskega bazena prednostna v programih telesnokul-turne skupnosti Slovenije in slovenske Zveze telesnokulturnih organizacij. Bazen olimpijskih dimenzij bo imel tudi spremljajoče objekte, od savn do trim kabinetov, restavracijski del, skratka vse, kar k taki zgradbi pritiče. Uporabljali ga bodo plavalci in vaterpolisti, na voljo bo rekreaciji, šolam, vrtcem, vojakom, sindikalnim organizacijam, krajevnim skupnostim itd. Z izgradnjo bazena bo kranjska telesna kultura večinoma združena tako po objektih kot po strokovnjakih v športnem parku Stanka Mlakarja. Ovir za začetek gradnje ni. Po junijskih cenah bo investicija veljala 570 milijard dinarjev. Tri četrt denarja je že zagotovljenega. Manjkajočo četrtino bi zagotovili: 12 odstotkov bo prispevala gostinska organizacija, ki bo skrbela za restavracijo in bifeje na bazenu, nekaj denarja bi dobili s prodajo starega bazena, svoj delež pa naj bi s prostovoljnimi prispevki dali ljudje. K zbiralni akciji bodo pozvani spomladi, pred začetkom gradnje. J. Košnjek 28. novoletni sejem kranij»i** ~ l*.'87 KMETIJSKA MEHANIZACIJA ■ REZERVNI DELI 1 0 D AKCIJSKE PRODAJE 1 RE OP 2m MM Tudi dedek Mraz kupuje darila na Gorenjskem sejmu KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 N0N STOP JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Nič izjemnega ne terjamo Predsedstvo Slovenije je poslalo posebno pismo predsedstvu države in v njem ostro in konkretno opozorilo na nepravilnosti, ki so v škodo slovenskih stališč do predlaganih sprememb zvezne ustave. Čeprav je pisanje najrazličnejših pisem posameznikov ali organov najvišjim telesom republik ali federacije že kar prepogosta praksa, gre v tem primeru za pomembnejše dejanje. Gre za oblikovanja najvišjega zakona države, ustave, ki mora veljati za vse in v nikogaršnjo korist ali škodo. Slovensko predsedstvo v pismu predsedstvu SFRJ sporoča, da zvezna ustavna koordinacijska komisija bistvenih slovenskih pripomb sploh ni upoštevala, niti jih ni uvrstila v besedilo kot alternativne predloge. Še posebej smo opozorili na 16 predlogov, ki presegajo temeljna načela zvezne ustave in spreminjajo odnose v federaciji. Slovenska stališča do sprememb ustave niso nastala v-glavah posameznikov ali ozkih skupin, temveč v široki razpravi, saj nikjer v Jugoslaviji ni bila tako temeljita in vsestranska kot prav v Sloveniji. Za Slovenijo nesprejemljiva so posebej stališča komisije za ustavna vprašanja zvezne skupščine, ki se nanašajo na monopolni dohodek, na pristojnosti federacije pri vzgoji, izobraževanju in organizaciji pravosodja, o pristojnostih zveznega sodišča, zveznega javnega tožilca in financiranju Jugoslovanske ljudske armade. Slovenija ne terja nič izjemnega. Prav tako ne zavrača vseh predlaganih ustavnih sprememb. Soglaša z vsemi dopolnitvami, ki bodo utrjevale temeljni samoupravni produkcijski odnos, krepile položaj delavca na temeljih delovanja tržnih zakonitosti in omogočale vključevanje v sodobne tehnološke procese ter krepile učinkovitost delovanja političnega sistema. Slovenija upravičeno predlaga državnemu predsedstvu, da se ponovno seznani s potekom oblikovanja ustavnih dopolnil, da oceni probleme, ki nastajajo, in da gredo v javno razpravo le amandmaji, ki bodo sprejeti v vseh republiških in pokrajinskih skupščinah. Argument naj se spodbija z argumentom, sicer lahko zaplavamo v nevarne politične vrtince, slabo naj se izloči in obdrži tisto, kar je dobro za večino. Turistični nagelj begunjskem Elanu Izdelovanje kvalitetne športne opreme od smuči do jadrnic je poneslo ime begunjskega Elana daleč po svetu. Ker je turizem široka dejavnost, Elan pa se je s svojimi izdelki za prosti čas in rekreacijo uspešno vključil vanjo, je bil v popularni televizijski akciji kolektiv Elana predlagan za dobitnika turističnega nagelj na. V. S. Kranj, 26. novembra — Na osrednji proslavi pred Dnevom republike so izročili tudi visoka državna odlikovanja, ki so jih prejeli štirje Kranjčani: Dušan Rihtaršič red dela z zlatim vencem, Janez Grašič red zaslug za narod s srebrnim znakom, Andrej Bitenc red dela s srebrnim vencem in Janez Valant medaljo zaslug za narod. Foto: G. Šinik ^©ISUGLAS« Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tr- Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek_ Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej 2alar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl -Žlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, malt oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Programsko volilna seja občinske konference SZDL Kranj Krajevni glas je še vedno šibak Kranj, 2. dec. — Programsko volilna seja občinske konference SZDL Kranj je izzvenela (kranjsko) tradicionalno, še vedno je glas iz krajevnih konferenc šibak, saj je razpravljal le en delegat, nekaj pa jih je vprašalo, zakaj v predsedstvu niso krajevne konference bolj zastopane in zakaj je kandidatna lista zaprta. Za predsednika občinske konference SZDL Kranj je bil ponovno izvoljen Ferdo Reuter, za sekretarja Tone Bajuk, nov pa je podpredsednik, ki je v Kranju prav tako poklicna funkcija, zanjo pa je bil izvoljen Lojze Godler iz Šenčurja, zaposlen pa je bil v Telematiki. Padlo je vprašanje, zakaj je kandidatna lista zaprta in zakaj torej ni več kandidatov , o čemer so v Kranju še večkrat govorili, prav socialistična zveza pa bi morala biti za zgled. Roman Nahtigal je odgovoril, da je bilo več evidentiranih le za podpredsednika in da ljudje vse bolj neradi sprejemajo funkcije Na začetek seje so premaknili sprejem pravil, poslovnika in sklepa o sestavi občinske konference in predsedstva, najbrž so računali, da bodo hitro sprejeti in da se bodo tako izognili morebitni nesklepčnosti ob koncu seje. Toda razprava se je zavlekla, saj je delegat krajevne konference Kranj —Center sprožil vprašanje o sestavi predsedstva, sodil je, da bi morali biti v njem delegati krajevnih konferenc namesto predsednikov svetov in koordinacijskih odborov. Na hitro kandidatne liste seveda niso mogli spremeniti, ostalo pa je vprašanje, če predsedstvo zategadelj ne bo preveč forumski organ, socialistična zveza pa se bo prepočasi spreminjala v gibanje. Ker se je razprava o formalnostih zavlekla, je ob koncu zmanjkalo časa za vsebinsko razpravo, tako da predsednik republiške konference Jože Smole, ki so ga na začetku z aplavzom pozdravili, sploh ni prišel do besede, saj je tik pred koncem seje odhitel na drugo. Uvodni referat predsednika občinske konference Ferda Rauterja je bil bolj ali manj splošen, dotaknil se je načina spre- jemanja protiinflacijskega programa in drugih sočasnih Pr0 -mov (seveda tudi Telematike), v ušesih pa je najbolj ostala nj gova ocena o socialni problematiki v Kranju, saj se med s0CiaL. ogroženimi vse bolj pojavljajo upokojenci, pa tudi družine, v terih sta zaposlena oba starša. • K Še slabše čase je napovedala Vida Prinčič — Gorjanc, v nju sta že letos upadla proizvodnja in izvoz, sedanji gospodar ukrepi bodo še upočasnili razvoj in pričakovati je moč, da brezposelnost v Kranju postala ekonomski in socialni probl Ob koncu se je retorično vprašala: kdaj bo v federaciji pnzj zelena luč za nadaljnji razvoj Slovenije? . Več razpravljalcev je omenilo probleme v Telematiki, n*. drej Babic je dejal, da bi moral njen sanacijski program ter°e^8 ti na dejanskih kadrovskih, finančnih in tržnih možnostiin* je grenka resnica, da nas v Kranju, pa tudi v Sloveniji zdaj re je stara industrija, pred časom takorekoč že odpisana. Na to lja pomisliti, ko kritiziramo, kako slabo delajo nove tovarn Makedoniji, Črni gori in na Kosovu .m Veliko razprav je bilo zelo posplošenih, tudi kritizerske soD . le vmes, še vedno se marsikdo izgublja v inflaciji besed, ki vsebinsko lahko sodile na katerikoli sestanek. u0 Iz krajevnih konferenc se je oglasil le en delegat, Me Hafner iz Žabnice, ki je dejal, da ga boli, ker se nihče drug. oglasi in ker tudi v Žabnici niso uspeli pravočasno izpeljati k ^ ference, saj je težko dobiti ljudi?ki bi prevzeli funkcije. šje se je v zadnjih štirinajstih dneh tako razpaslo, da me^f&iM katastrofo. Kako naj prepričujem ljudi, je dejal, saj se pocu . smešno, ko vidim, kako neživljenjsko pri nas rešujemo stvari, navedel svež primer iz Žabnice, kjer so razkopali tri železni prehode, kmetom, ki morajo čez železniško progo na pol]e' r! na njihove pritožbe odgovarjajo z zakonskim določilom, "a najbližji prehod lahko oddaljen šest kilometrov. M. Volčja11 S programsko-volilne seje OK SZDL Tržič Ljudi spodbuditi k boljšemu gospodarjenju Tržič, 27. novembra — Na včerajšnji seji občinske konference Socialistične zveze v Tržiču so ugodno ocenili delo v minulih štirih letih IM* predsednico konference ponovno izvolili Marico Praprotnik. Razprava ni mogla mimo vse slabšega položaja tržiškega gospodarstva, od W terega je v marsičem odvisno življenje in delovanje po krajevnih skupnostih. Aktivisti Socialistične zveze so se vse preteklo štiriletno obdobje trudili, kot je v uvodnem poročilu na programsko — volilni seji ugotovila predsednica Pra-protnikova, da bi razrešili čimveč življenjsko pomembnih vprašanj. Pri tem so privabili k sodelovanju širok krog prebivalstva po krajevnih skupnostih, kjer so z raznimi deli oplemenitili vsak vložen dinar v nove pridobitve, predvsem telefonijo in ceste. Veliko prizadevanja je zahtevalo kadrovanje pravih ljudi za razne dolžnostij>a pripravljanje in izvedba volitev. Po njih so se lotili izobraževanja delegatov, v katerem je žal sodelovala le tretjina izvoljenih. To se je poznalo predvsem v slabšem delovanju skupščin interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki so se le redko sestajale. V predsedstvu SZDL so pozitivno ocenili letne konference po krajevnih skupnostih, ki so jih združili z zbori krajanov. Tam so obravnavali vrsto perečih vprašanj. Zato je predsednica Praprotnikova tudi na programsko—volilni seji opozorila na težave tržiških delovnih organiza- Obubožano jeseniško zdravstvo Bodo zdravniki delavcem prisiljeni pokazati vrata? Jesenice, 26. novembra — Zaradi vedno slabših razmer v gospodarstvu se je občinska zdravstvena skupnost znašla v tako hudih težavah, da si ne vedo več pomagati. Izgubarji, predvsem železarna, iščejo pot iz svoje zgubaške finančne stiske tudi za zahtevo po refundaciji, kar je le še dodatno breme jeseniškemu zdravstvu. Precej zdravstvenih skupnosti se je zaradi težav v gospodarstvu zadnje čase znašlo v hudih finančnih težavah, nikjer pa niso tako hude kot na Jesenicah. Izračunali so, da bodo do konca leta imeli približno 1,8 milijard izgube, če pa bodo delovne organizacije, ki poslujejo z izgubami zahtevale vračilo svojih prispevkov, tako imenovane refundacije, bo izgube več kot za 2,4 milijarde dinarjev. V jeseniškem zdravstvu so zadnja leta spet začeli pripravljati načrte za napredek in razvoj zdravstvenega varstva, načrtovali so najbolj nujno zamenjavo medicinske opreme in obnove stavb, nujno bi morali zaposliti več strokovnjakov. Vsi ti načrti pa so v nekaj mesecih morali ostati čisto v ozadju, saj se Občinska zdravstvena skupnost ukvarja s tako hudimi finančnimi težavami, da se utegnejo zmanjšati celo najosnovejše pravice zavarovancev. Tak finančni položaj je v največji meri posledica manjšega dotoKa finančnih sredstev, ker so plače v gospodarstvu, predvsem pa v Železarni, začele močno zaostajati za zviševanjem življenskih stroškov in tudi stroškov zdravstva. Pri iskanju rešitev svojih težav imajo delovne organizacije z izgubo pravico do refundacije, ki si jo vsaj v Železarni in Telematiki, po besedah njunih predstavnikov na seji izvršnega sveta, ne mislijo odreči. To pa kljub temu, da se zavedajo, da je tudi zdravstvo v hudih težavah. Kljub temu, da so stroški za zdravstveno varstvo na Jesenicah nižji od slovenskega povprečja, da skušajo biti racionalni na vseh področjih dela, da jim je ostalo le še nalo notranjih rezerv, jim sredstev hudo primanjkuje. Zato so računali, da bi povišali prispevno stopnjo, ki je ena najnižjih v Sloveniji, vendar to zaenkrat ne pride v poštev. Bolj računajo na sredstva regijske in republiške solidarnosti, za katere pa se zavedajo, da jih ne bo prav veliko. Zato za naslednje leto predlagajo nekatere sistemske in druge ukrepe, ki bi zmanjšali stroške zdravstvenega varstva. Na delovne organizacije naj bi prenesli plačevanje nadomestil osebnih dohodkov za čas bolezenskih izostankov ter del stroškov zdravstvenih storitev. Zaostrili naj bi nadzor nad doslednim izvajanjem sporazumov o delitvi dela z bolnišnicami zmanjšali odliv v Univerzitetni klinični center. Poostrili bodo merila za prevoze z reševalnimi vozili, omejili izostanke z dela, smotrno predpisovali zdravila, ustavili zaposlovanje novih strokovnjakov in drugih delavcev in zmanjšali nadurno delo. Na četrtkovi seji izvršnega sveta so predstavniki zdravstvene skupnosti skušali najti razumevanje predstavnikov delovnih orga-nizacij, naj vendar sprevidijo, da morajo imeti njihovi delavci pravico do zdravstvenega varstva in da se z zahtevo po vračilu prispevka in manjšim dodatkom finančnih sredstev ta pravica lahko močno zmanjša. Kajti težko bo zdravnik delavcu železarju, ali lavki iz Telematike pokazal vrata in rekel, da nima denarja za njo govo zdravljenje. Tudi to naj imajo v mislih v delovnih organizacijah, ko se zahtevajo vračilo prispevka. V. Stanovnik ci j, od reševanja katerih je odvisna življenjska raven prebivalstva. Več o trenutnem gospodarskem položaju v tržiški občini je. udeležencem seje pojasnil predsednik občinske skupščine Ivan Kapel. Kot je med drugim dejal, sleherni ukrepi močno prizada-nejo njihovo izrazito predelovalno usmerjeno industrijo, zato bodo morali zoževati nekatere sedanje proizvodne programe in postopno preoblikovati gospodarstvo. Večina razpravljalcev je potrdila, da se slab gospodarski položaj močno odraža v vsakdanjem življenju. Mnoge družbene organizacije, tudi Rdeči križ, delujejo na prostovoljni osnovi, vendar nekaj denarja potrebujejo za organizacijske stroške. Denarna stiska hromi tudi razvoj kulturnih, športnih in drugih dejavnosti. Vse bolj pa sega celo na področje socialnega varstva. Glede slednjega problema je član predsedstva občinske kon- ference SZDL Stane JAešič *J nil, da ni rešitve v zniževan]^.^ cialnih izhod ozdravitev pomoči, ampak je e 9 zdravitev gospodars Te pa ne bo moč doseči, kot ^ naglasilo nekaj delegatov, ^ brezplodnim sestankovanjen^ delovnem času, omejevanj . samoupravljanja, ali celo p1*1 ^ vanjem gospodarskih zagat lavcem in politikom. Celotna Socialistična zvezaJ| bo morala še bolj prizadg^ kot je naglasil član repub«** konference Slavko Osredkar. bo spodbudila ljudi k pren1**, vanju gospodarskih težav. u0 1 javiti bo morala svojo družb ^ nadzorno vlogo in opozarja" spoštovanje dogovorjenega- Na seji so izvolili nov0C7pt stvo občinske konference S" ^ Tržič. Njena predsednica b0^. naprej Marica Praprotnik, 9 predsednik bo Ivko Bergant kretar pa Franc Pungeršek>-/ S. Saje Jeseniška občina ima dve »delavski unive-r^ Univerza ni za združitev s Centrom Jesenice, 24. novembra — Eden od članov jeseniškega izvrsn j, sveta se je na torkovi seji vprašal, ali je v Sloveniji razen Jf p^-ške še katera občina, ki bi imela kar dve delavski univerzi- r^ vega odgovora ni dobil, lahko pa je zvedal, da delavska un,vrtef Viktorja Stražišarja ni za »ženitev« s Centrom srednjega us jenega izobraževanja, v okviru katerega deluje enota za iz° zevanje odraslih, predvsem delavcev Železarne. Razprava o vprašanju, kaj storiti z delavsko univerzo Vik*0^ Stražišarja, so se začele pred dvema letoma, ko so zbori ^v^mJ* skupščine sprejeli stališče, da je treba izobraževanje odraslih ^ gniti na višjo kakovostno raven oziroma univerzo pripojiti k C0j* jjj Posebna delovna skupina je pripravila elaborat o ekonoms?( družbeni opravičenosti izločitve tozda Delavska univerza \e$e~ Stražišar iz delovne organizacije Vzgojnoizobraževalni zavod J v niče in združitve s Centrom, v katerem je predvidela tri možne o # nizacijske oblike. Samoupravni organi delavske univerze, ye srednjega usmerjenega izobraževanja in delovne organizacije Jesenice so ugotovili, naj univerza še naprej ostane del VIZ-3, fly tozd, ki ga je treba kadrovsko okrepiti in mu pomagati. Univerz^ ^. mreč še vedno dosega pozitivne finančne rezultate, čeprav seA.[p^< novnošolsko izobraževanje vključuje iz leta v leto manj kandio ^ upada število slušateljev tudi v drugih izobraževalnih oblikah ^jj-ubada še z nekaterimi drugimi problemi. Razpolaga le s tremi s*gj» mi učilnicami, sicer pa najema prostore v Centru srednjega jenega izobraževanja, v restavraciji Kazina in v osnovni šoli f* je hov Voranc; primanjkuje ji predavateljev za pouk tujih jezi*0 zlasti nemščine, se srečuje s problemi, ki imajo že dolgo brado-j^j Ko je izvršni svet v torek obravnaval poročilo o opravice -ce, delovanja delavske univerze kot temeljne organizacije VIZ Je,sf f0> je podprl v.d. direktorice Metko Mihelič pri urejanju notranja J mer, precej pa je okleval ob vprašanju, ali naj bi univerza še n rg-ostala tozd s petimi zaposlenimi ali naj bi jo osamosvojili in i°, $^ pustih neusmiljenemu boju za preživetje. Zdi se, da si je 'zvrfnnoV°' vzel čas za premislek, zaposlenim v delavski univerzi pa dal 1.^0' priložnost, da se izkažejo - dvignejo izobraževanje na višjo ?ažej° stno raven, z zanimivimi programi izboljšajo poslovanje, PoK večjo prodornost... ,njk C. Zapl°u PETEK fK, 4. DECEMBRA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @©[BS85SS[EE Igkrina konferenca trženja je bila posvečena poslovni kakovosti_ Iskra se bo še bolj usmerila v izvoz Brdo pri Kranju, 26. nov. — Iskra je na 16. konferenci trženja, ki je potekala tri dni, v središče pozornosti postavila poslovno kakovost in zanesljivost, kar v naših, izjemno nestabilnih gospodarskih razmerah, seveda ni preprosta stvar. Celo ocene, kaj so prinesli Ukrepi protiinflacijskega programa, se hitro spreminjajo, uvodna groba ocena, da Iskri dajejo možnosti, je na četrtkovi časnikarski konferenci dobila popravek, saj sveže obvestilo o vračanju cen na 1. oktober za petino Iskre napoveduje zelo slabe čase. k °večanje izvoza, skrb za ka-v v°st v proizvodnji in trženju, r 5. n°st in gospodarnost pri po-D 1 niateriala in denarja so bili poudarki, ki smo jih slišali na jSnikarski konferenci pred za-j ^Uckom tridnevne Iskrine kon-rence trženja. Tako torej Iskra Cj.g0varja na ukrepe protiinfla-šal Pr°grama> ta^o bo sku-Pad Premostiti stroškovni pre- Uvodno grobo oceno, da seda-J} ukrepi Iskri dajejo možnosti, rek ^anez Vipotnik, glavni di-Vn Iskre Commerce v pogo-j ru. s časnikarji dopolnil s po-Srnlom, da ga nikakor ne sme-0 razumeti, kot da podpira D^inflacijski program, ki je s ba '1X1 val°m dal ve^ prostora ,«zični industriji, kajti boji se, „Q,Se bodo nesorazmerja še po-Cala, kar bo potisnilo Jugosla- vijo v novo gospodarsko krizo. V rokah je imel namreč sveže obvestilo o vrnitvi cen nekaterih Iskrinih izdelkov na 1. oktober, kar zelo slabe čase napoveduje Videomatiki, Avtomatiki, Avtoe-lektriki in delu Kibernetike, ki predstavljajo približno 20 odstotkov Iskrinih zmogljivosti. Predsednik poslovodnega odbora sozda Iskra Franc Šifkovič pa je dejal, da trenutni izračuni kažejo, da z 20 odstotnim povečanjem izvoza lahko kompenzirajo negativni učinek dražjih surovin. Opozoril je tudi na zmanjšanje stroškov in boljšo organizacijo dela, zavzel se je za takšne spremembe zakona o združenem delu, ki bodo omogočile »gladkejše« odločanje v sozdu, ki ima kar 109 tozdov. Prav tako je izrazil bojazen, da bodo sedanji ukrepi čez nekaj časa zvode- neli in v Iskri se kaj lahko dogodi, da bodo imeli v prvi polovici prihodnjega leta več tozdov in delovnih organizacij z izgubo. Večji izvoz narekuje tudi zapiranje domačega trga Podrobneje si velja ogledati izvoz, ki bo, kot vse kaže, za Iskro postal še pomembnejši kot doslej, saj se domači trg zapira, kar velja tudi za države SEV-a, manj pa za razvite zahodne države. Zategadelj je razumljivo, da v Iskri zdaj poudarjajo poslovno kakovost, saj se predvsem v razvitih zahodnih državah srečujejo s tehnološko visoko razvito konkurenco, ki s pridom izkorišča naše slabosti. Med objektivne nedvomno sodi tudi splošni padec poslovnega ugleda Jugoslavije v svetu, v Iskri ocenjujejo, da na ta račun izgube v povprečju vsaj 10 odstotkov pri ceni pri sicer brezhibni izpolnitvi dogovorjenih pogojev. Kljub vsem težavam Iskra letos uspešno izvaža, v devetih mesecih je izvoz znašal 185 milijonov dolarjev, kar je bilo 4 odstotke več kot lani v tem času. Pri tem je bil zlasti uspešen konvertibilni izvoz, ki je dosegel 140 milijonov dolarjev, kar je bilo 12 odstotkov več kot lani v tem času. Spodbudna je tudi napoved do konca leta, pravijo, da bo izvoz vreden 270 milijonov dolarjev, odstotek več kot lani. Napoved za prihodnje leto je seveda tvegana, toda, če bo motivacije dovolj, pravijo v Iskri, se bo približal 300 milijonom dolarjev. Ob tem pa je treba reči, da so vse te izvozne vrednosti stvarne, saj so v Iskri napravili poseben sistem spremljanja zunanjetrgovinskih rezultatov, ki upošteva- jo medvalutna razmerja in torej izločajo vpliv cenejšega dolarja. Zato so seveda letošnji izvozni rezultati primerljivi z lanskimi. Če pa Iskrin izvoz preračunamo v tečaj, ki ga pri prikazovanju teh podatkov uporablja naša država, bo letošnji izvoz znašal 290 milijonov dolarjev, plan za prihodnje leto pa 333 milijonov dolarjev. Prvič v zgodovini Iskre so število zaposlenih zmanjšali_ Druga stvar, ki si jo velja pobliže ogledati so zaposleni. Na prvi pogled podatka, da bo letos porast zaposlenih le 2 odstoten, in da se je od 1. januarja do zdaj število zaposlenih zmanjšalo za 164, ne sodita skupaj. Toda spet je posredi statistika, ki delovne ure preračuna v zaposlene. Zato v Iskri sami štejejo, koliko jih je. Letos se je prvič v zgodovini Iskre število delavcev zmanjšalo. Zmanjševalo se bo še naprej, najbolj pereč je ta problem v kranjski Telematiki, kjer nove tehnologije terjajo temeljito zmanjšanje manj kvalificiranega dela, tudi v mnogih Iskrinih delovnih organizacijah pa je prenova povezana z radikalnejšo skrbjo za izboljšanje izobrazbene sestave zaposlenih. »Tradicionalno« vztrajanje na dohodkovno nedonosni proizvodnji in zaposlenosti »za vsako ceno« ne bo več možno, to pa seveda pomeni, da bo nekaj delavcev izgubilo delo. Na vse to pa, kot kaže, v Iskri niso bili pripravljeni, kakor seveda tudi drugod niso, saj so njihovi odgovori v zvezi s presežki delavcev dokaj nejasni, vselej dodajo, da računajo tudi na pomoč širše skupnosti. M. Volčjak V Merkurju interna banka V kranjskem Merkurju bo decembra začela poslovati lastna hranilna služba, ki bo v prid delavcem in delovni organizaciji. Denar, ki ga bodo Merkurjevi delavci zaslužili in hranili v svoji »banki«, se jim bo obrestoval po 115-odstotni letni obrestni meri (poslovne banke vloge obrestujejo le po 7,5-od-stotni letni obrestni meri), ta mera pa bo še višja za vezane hranilne vloge. Ugodnosti lastne hranilne službe so v Merkurju ponudili tudi svojim upokojencem (najbrž bi se jim z veseljem pridružil še kdo od zunanjih sodelavcev, če bi se smel). Delavci in upokojenci bodo torej s poštenimi obrestmi Pomagali k boljši likvidnosti Merkurja. Račun za novo jeklarno bo še večji od predvidenega___ Poskusna proizvodnja že decembra >JŽJQžbe v radovljiški občini Učinki so pomembnejši JJd rokov h) ''Ovljica, 27. novembra — Ko je radovljiški komite za družbeno ^ pranje in gospodars. /o preverjal, kako se uresničujejo naložbe, jj.P'sane v letošnji občinski resoluciji, je spoznal, da vlaganja v veči-Va °rKanizacij potekajo po načrtu, in da od resolucijskih predvide-jJJI se najbolj odstopata leska Veriga in blejske gosti nsko-turist i -organizacije. m0 Ugotovitev, da Vse poteka po načrtu (razen izjem), je preveč sa-q 2adostna, še posebno zato, ker so učinki naložb, kot je dejal na (jerJUpovih dnevih priznani gospodarski strokovnjak dr. Aleksan-nj °aJt, zelo skromni. Analiza, kakšne rezultate dajejo posamezne $0 ] be, bi bila zato koristnejša od suhoparnega naštevanja, kaj vse Vs et°s že naredile radovljiške delovne organizacije in kaj še bodo. tin f^šne ali podobne ocene bi morale dati poudarek rezultatom, 2„naložb, saj so ti bržčas pomembnejši od rokov. Enoletno He Ujanje pri gradnji obrata ali pri posodabljanju proizvodnje (in ^Poštovanje resolucije) je namreč manjše zlo kot zgrešena nalo- ■ Proč vržen denar, vlaganje, ki ne daje rezultatov. V«*- radovljiški občini najbolj odstopata od resolucijskih načrtov jaw§a in blejske gostisko-turistične organizacije. Jih gre zato obso-$tv ^'^akor ne' V Verigi so se odločili, da ponovno (z novim vod-Če 0rn) temeljito pretehtajo, katere naložbe so gospodarsko opraviva*? in katere niso. Do dveh spoznanj so že prišli: naložba v kovaško Jesenice, 26. novembra — Na četrtkovi seji delavskega sveta jeseniške Železarne je vodja projekta nove jeklarne Emil Ažman povedal, da bo investicijska vrednost še večja od predvidenih 70 milijard, vzrok temu pa je predvsem zamujanje in zato večji zagonski stroški. Izračunali so, da bo nov obrat stal 82 milijard, kar je 12 milijard več, kot so prej predvidevali. Delavski svet je zato na seji sprejel tretji aneks k projektu. Po njem naj bi večji del razlike pokrili z denarjem Interne banke Slovenskih železarn in kreditom konzorcija bank. Na seji so tudi povedali, da bo pred poskusnim obratovanjem, ki ga načrtujejo že pred Novim letom, potrebna še vrsta tehničnih pregledov. Pregled tehnološke opreme ni bil uspešno opravljen, veliko pripomb sanitarnega inšpektorja pa je bilo tudi na račun nereda v novi jeklarni. Kot pravijo, so vzrok neredu predvsem kas-nitve pri zaporednem testiranju naprav, saj je od pričetka vročega testiranja elektro peči do pričetka vročega testiranja konti liva preteklo več kot pet mesecev. Tako bo skupno testiranje nove Jeklarne trajalo več kot osem mesecev, kar je povzročilo tudi dodatne stroške, ki so jih predvideli v tretjem aneksu. Sicer pa so z zagonskimi preizkusi, s katerimi ugotavljajo uspešnost naprav in tehnološkega postopka zadovoljni, saj je bila večina uspešnih. Naprave dobro delujejo in začetna proizvodnja je blizu načrtovani. v. Stanovnik raJenJe ne bi bila smotrna (vsaj tako je pokazala analiza), iz istega it0J°ga pa so tudi odstopili od nabave opreme za proizvodnjo vija-Š06 2a nitro oviJanJe- Vlaganja v proizvodnjo pnevmatike bi bila mo-0p ft te z večjimi posojili, vendar za to zdaj ni možnosti. Za nabavo pr ejne, potrebne za proizvodnjo visokoodpornih verig, pa šele pričajo elaborat, ki bo osnova za posojilo in za uvoz opreme, (let- °grarn ureditve Bleda do svetovnega veslaškega prvenstva hršj*.l989) je bil zasnovan še v času, ko je turizem razpolagal z do-| .'^ delom deviz, in je zato za zdajšnje razmere dokaj nestvaren. *au e gostinsko-turistične organizacije sicer pripravljajo načrte Vi reditev in razširitev Festivalne dvorane, za izgradnjo trgovsko-iju^čnega in informativnega centra in za ureditev »garaž« Vile Srart PdPrto Pa ostaja vprašanje ureditve grajskega kopališča, iz-V v» ,Je večnamenske športne dvorane, hotela Belvedere, penziona Kj *an Zaki, depandanse hotela Golf. . . HTP tudi nima denarja, da Ša_ta*širil golf igrišče in zgradil gospodarski objekt na smučišču C. Zaplotnik Učinki gospodarskih ukrepov_ V Savi minus večji od plusa Kranj, 25. nov. — Kot vsepovsod so tudi v kranjski Savi izračunali, kaj so jim prinesli sedanji gospodarski ukrepi, ker so pasivni izvoznik, je minus veliko večji od plusa in razlika zategadelj negativna, kar seveda napoveduje slabše poslovne rezultate v prihodnjem letu. Trenutni izračun je pokazal, da je minus veliko večji, saj znaša 48 milijard dinarjev, plus znaša 20 milijard dinarjev. Razlika je torej negativna in znaša kar 28 milijard dinarjev, kar riše velik vprašanj ob poslovne rezultate v prihodnjem letu. Kranjska Sava je velik izvoznik, izvoz ima v celotnem prihodku 35-odstotni delež: pri avtopnevmatiki 40-odstotnega, pri velopnevmatiki 45-odstotnega, pri transportnih trakovih 50-odstotnega, pri ostalih izdelkih približno 20-od.stotnega. Izvoz je letos približno 13-odstotkov večji kot lani, toda Sava je še vedno pasivni izvoznik, saj mora veliko surovin in izdelavnega materiala uvoziti. V devetih mesecih je bil uvoz le za nekaj odstotkov večji od izvoza, toda vse kaže, da se bodo od tega, z velikimi napori doseženega razmerja, kmalu spet oddaljili. Oskrba z domačimi surovinami se utegne,kmalu poslabšati, pod to težo se bodo razblinile naše želje, da bi postali aktivni izvoznik, je dejal direktor Save Viljem Zener. Ob tem je omenil težave in izgube pri proizvodnji sintetičnega kavčuka v Zrenjaninu, kamor je Sava sovlagala, obnovila je proizvodnjo saj v Kutini, kjer imajo prav tako težave. Sedanji gospodarski ukrepi so dali več prostora bazični industriji, stisnili pa so predelovalno, zategadelj je razumljivo, da v Savi iščejo možnosti zmanjšanja stroškov, tako kot že večkrat pa spet zastavljajo vprašanje, zakaj tudi pri nas niso izvozne carine nižje v primerih, ko so bile surovine uvožene, saj bi bili tako njihovi izdelki na tujih trgih bolj konkurenčni. MV Brezposelnost bo postala tudi gorenjski problem Dolgo vrsto let je bilo na Gorenjskem moč zlahka najti delo, trumoma so prihajali delavci od drugod, na spisku brezposelnih so bili praktično le delomrzneži. Zdaj pa so kot vse kaže zlati zaposlitveni časi tudi na Gorenjskem nepreklicno minili, zaposlitvena vrata ostajajo odprta predvsem za tehnične strokovnjake. Upadanje proizvodnje, zapiranje trga v drugih republikah in likvidnostne težave, usahli uvoz opreme in z njim povezana počasna prenova gorenjske industrije, učinki sedanjih gospodarskih ukrepov so rdeča nit pogovorov z direktorji, ki se vrste na Medobčinski gospodarski zbornici v Kranju. Vsi problemi in težave pa se zrcalijo v zaposlitvenih možnostih, skoraj vsi direktorji po vrsti, z nekaj redkimi izjemami, pravijo, da novih delavcev ne bodo zaposlovali, režijo pa bodo zmanjšali tako, da odhodov v pokoj ne bodo nadomeščali. Poleg vse bolj perečih presežkov delavcev v kranjski Telematiki in še kje, se torej tudi drugod zaposlitvena vrata pripirajo, prihodnje leto se bodo bržkone še bolj, saj so sedanji gospodarski ukrepi stisnili predelovalno industrijo, kakršna prevladuje na Gorenjskem. Vsakdo bo skušal, kakor ve in zna, preskočiti stroškovni prepad, hkrati pa se zmanjšujejo tudi možnosti prodaje, predvsem v druge republike, ne administrativno, temveč ekonomsko, saj je tam življenjska raven še bolj okleščena kot pri nas. Če so doslej radi kupovali slovenske izdelke, predvsem zaradi kakovosti in vsled tega seveda dražje, jim zdaj manjka denarja, dobave se že ustavljajo zaradi neplačanih računov. Tudi pri nas vse bolj iščemo cenejše izdelke z juga, kar je opazno zlasti pri tekstilu. Napovedati je torej moč, da bo proizvodnja upadla, saj vsega ne bo moč prodati na tuje. Brezposelnost pa bo postala tudi gorenjski problem, ne le ekonomski temveč tudi socialni. Z brezposelnostjo se doslej na Gorenjskem resno ni ukvarjal nihče, kar je seveda razumljivo, saj je ni bilo. Ker nanjo nismo navajeni, tudi vse pogostejša opozorila skupnosti za zaposlovanje, koliko delavcev bo že prihodnje leto na cesti, še vedno poslušamo bolj ali manj brezbrižno, kakor da bo ta problem nekako moč razrešiti. Toda prav brezposelnost je najbolj občutljiv problem, s katerim bi se morali resno ukvarjati tudi politiki ne le gospodarstveniki, mu podrediti ne le ekonomski, temveč tudi politični sistem, snovati takšne razvojne možnosti, da bo zmanjševanje delavcev v industriji imelo ravnotežje v večjem zaposlovanju v drugih dejavnostih, denimo v drobnem gospodarstvu, o katerem je bilo pri nas izrečenih že veliko besed, stvari pa se ne premaknejo. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Bo mleka primanjkovalo Slovenski mlekarji zaradi učinkov protiinflacijskega programa pričakujejo konec leta 7 milijard dinarjev izgub. Stroški prireje dosegajo 377 dinarjev za liter mleka (kakor so izračunali v kmetijskem inštitutu), dosežena cena s premijo pa znaša 267,5 dinarja, pri litru mleka je torej 109,5 dinarjev negativne razlike. Takšne razlike pa so se pojavila tudi pri pitanem govedu. Mleka in mesa zdaj še ne primanjkuje, saj je država uvozila precejšnje količine mleka, mleka v prahu in sira. Toda kaj kmalu se to utegne zgoditi. Jugoslovansko-francoski hotel v Črnogorskem Primorju Po približno enoletnih pogovorih o pogojih gradnje in kasnejše skupne uporabe, sta pred dnevi sklenila pogodbo Montenegro-turist in francosko podjetje Enaco. To je prva pogodba o tujih vlaganjih v jugoslovanski turizem, gre pa za gradnjo razkošnega hotela s 600 ležišči, pa tudi obnovo nekaterih starih hotelov med Bud-vo in Svetim Štefanom. V Kamenovu, tik ob morski obali naj bi zgradili hotel, začetna naložba bo vredna milijardo frankov, graditi pa naj bi začeli septembra prihodnje leto. Kasneje naj bi obnovili tudi nekaj sedanjih hotelov, zgradili marine in obnovili letališči v Titogradu in Tivatu. Francoski partner bo vložil v gradnjo novega hotela 70-odstotkov sredstev, za obnovo starih pa le od pet do deset odstotkov. Nov hotel naj bi zgradili v treh letih, v tem času pa bi popravili tudi stare. Sodelovanje naj bi trajalo trideset let. Za gradnjo in poznejše poslovanje hotela bo skrbela skupna uprava, za zasedenost pa francoski partner. v-s- IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Za čevljarje odločilni zadnji meseci Žirovski čevljarji so v devetih mesecih prodali skoraj 1,4 milijona parov obutve, kar je za desetino manj kot v enakem času lani. V parih so prodajo povečali le na zahodnem trgu, in sicer za štirinajst odstotkov. Vrednostno so za obutev iztržili 81 odstotkov več denarja kot lani. Tudi izdelali so za poltretji odstotek manj obutve, kot so načrtovali. V proizvodnji so dosegali povprečno normo skoraj 119 odstotkov. Ob koncu devetih mesecev je bilo manj zaposlenih kot v začetku leta. Tudi zato so morali opraviti kar enajst odstotkov več nadur kot lani, 25.000. V Alpini računajo, da bodo v zadnjem trimesečju nadoknadili zamujeno in uresničili letošnje količinske in vrednostne načrte, saj je njihovo poslovanje izrazito sezonskega značaja; v zadnjih treh mesecih ustvarijo slabo polovico celotnega letnega prihodka. Vratna krila v Zahodno Nemčijo Škofjeloška Jelovica iz leta v leto povečuje izvoz vratnih kril v Zahodno Nemčijo. Medtem ko jih je pred enajstimi leti prodala le 3000, jih je lani že 54.500, letos pa vse tako kaže, da jih bo še več. Vrata so furnirana z limba ali macore furnirjem, lakirana ali nela-kirana. Kupci so s kvaliteto vratnih kril zadovoljni, zaradi stalnih kasnitev dobavnih rokov pa manj. Z uvedbo druge izmene v proizvodnji vratnih kril so v Jelovici slabost odpravili in spoštujejo dogovorjene roke. Letos so zaradi izpopolnitve linije za površinsko obdelavo vratnih kril kupili najsodobnejši brusilni stroj Stemac za kvalitetno brušenje temeljnega laka pred nanosom pokrivnega laka, razen tega pa še sušilnik laka. SEHGLAS 4. STRAN_ Uresničena želja _ Uredili prostor za kulturo Sovodenj, 29. novembra — Dan republike in hkrati tudi krajevni praznik, katerega praznovanje so odložili za dober mesec, so proslavili z otvoritvijo prenovljene kulturne dvorane. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 4. DECEMBRA 1987 Po gradnji telefonije, urejanju gasilskega doma, cest, avtobusnih postajališč in drugih skupnih akcijah krajanov skupaj z delovnima organizacijama Termopol in obratom Jelovice ter ob pomoči občinske skupnosti so v nedeljo na Sovodnju odprli tudi prenovljeno kulturno dvorano. Z delom in različnimi prispevki so vložili vanjo prek 20 milijonov dinarjev. Svečana proslava dneva republike in odloženega praznovanja krajevnega praznika je zato tudi pomenila uresničitev velike želje, da bi uredili prostor kulturi. »Hkrati pa je to odraz zaupanja v lastne sile in uspehe,« je na svečanosti poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Peternelj. Predsednik občinske skupščine Škofja Loka Jože Albreht pa je ob čestitki poudaril, da jih v prihodnji še vedno čaka precej nalog na urejanju cest. Na svečanosti so podelili tudi priznanja in pohvale krajevne skupnosti gasilskemu in planinskemu društvu, Toku Gozdarstvo Škofja Loka, Milki Burnik, Antonu Mpretu, Zinki Slabe, Janezu Trevnu, Vinku Ušeničniku, Mirku Kalanu, Viktorju Kavčiču, Izidorju Robniku in Janezu Primožiču. Svečani kulturni program pa so pripravili oktet Jelovica, folklorna skupina Sovodenj, učenci šole in člani Kuda Boštjan Jezeršek. A. Z. V Šenčurju začenjajo praznovanje Šenčur — V Šenčurju se danes začenjajo praznični dnevi v spomin na ustanovitev borbene enote pred 46 leti, ki je kasneje prerasla v četo in odred. Tako turistično društvo danes ob 18. uri organizira prireditev Prizma optimizma in razstavo krompirjevih jedi v Domu Kokrške čete. V nedeljo ob 9. uri je na programu propagandna vožnja AMD Šenčur, v ponedeljek, 7. decembra, ob 18. uri pa bo v Športnem domu odbojkarska tekma. V torek ob 18. uri je na programu tekmovanje v namiznem tenisu, v sredo ob 17. uri pa bo v Domu Kokrške čete šahovski turnir. Osrednje svečanosti za krajevni praznik bodo v četrtek, petek, v soboto in nedeljo prihodnji teden, A. Z. DOPISNIKI SPOROČAJO Vrtičkarji pomagajo Na Plavžu na Jesenicah se z vrtičkarstvom ukvarja Turistično društvo Jesenice, piše dopisnik Branko Blenkuš. Da bi bil pogled iz mednarodnih vlakov na okolico proge lepši, so delavci Kovinarja konec novembra poravnali prostor vzhodno od nove trafopostaje v Logu Ivana Krivca in med cesto Revolucije ter železniško progo. Prostor so dali zdaj v upravljanje istim vrtičkarjem kot pred ureditvijo. Z njimi pa bodo sklenili tudi pogodbe o urejanju in vzdrževanju. Sobe, ne topovi Informacija, da bodo Kranjskogorski žičničarji dobili dvanajst topov za umetni sneg, je bila napačna. Vodja kolektiva žični-čarjev Božidar Pristavec je poudaril, da to ne bodo topovi, kakršne so imeli do zdaj, marveč naprave, ki jim pravijo šobe. Letos bodo te naprave morali še premikati. Ko bo denar, jih nameravajo kupiti še nekaj in jih potem postaviti na stalna mesta. Šobe, ki jih delajo v Italiji, bodo dobili iz Avstrije. V nadaljevanju pa Branko Blenkuš tudi sporoča, da je bila informacija, da bo pri vstopu žičnice pod Koblo to zimo en delavec manj, napačna. Za zdaj je to le v načrtu, ki ga bodo uresničili, ko bo denar za računalniške naprave pri vstopu k žičnicam. Stari kamp dokler ne bo nov Po vseh zapletih o ukinitvi kampa v Gozd Martuljku je bilo 21. novembra sklenjeno, da stari kamp vendarle ostane in bo tako poskrbljeno tudi za prikoličarje. Vendar pa morajo v Gozd Martuljku čimprej najti prostor za novi kamp. O tem, da bi se kampu v Martuljku odpovedali, se nihče ne strinja, saj je to prvi kamp ob dveh mejnih prehodih in je hkrati tudi svojevrstna popestritev turistične ponudbe Kranjske gore. Tržičani o svojem mestu Drago Papler piše, da je krajevna skupnost Tržič med trinajstimi v občini ena tistih, kjer komunalne probleme rešujejo na občinski ravni. Vendar pa zato v krajevni skupnosti ne držijo križem rok. Skrbijo za vzdrževanje zelenic in nasadov, obnovili pa so tudi oporni zid nad Virjem in asfaltirali Partizansko ulico. Sicer pa so v krajevni skupnosti Tržič nezadovoljni zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov, onesnažene vode in zraka, želijo pa si tudi boljšo preskrbo s kruhom, ureditev prometa in kabelsko televizijo. Skrb za ceste V tržiški občini, kjer imajo : 28 kilometrov asfaltiranih lokalnih cest, je 32 kilometrov še vedno makadamskih. Pa tudi večina krajevnih cest še nima asfaltne prevleke. S temi cestami pa, imajo čez leto po vsakem nalivu veliko dela v krajevnih skupnostih. Treba je nasipavati pesek, ki ga je voda odnesla in čistiti obcestne jarke ter jaške. Med tistimi, ki je do nedavnega več kot dvajset let skrbel za šest kilometrov makadamskih cest v Seni-čnem, do Novakov, Zgornjega in Spodnjega Veterna, je tudi 77-le-tni Jaka Perko iz Seničnega. Dve leti od Čirč do Prebačevega Na kolesu ali v fičotu Čirče, 3. decembra — »V krajevni skupnosti Čirče že nekaj časa delamo in živimo zelo hitro. Tako nam nekateri očitajo, da še ene stvari nismo dokončali pa že razmišljamo o drugi. Prepričan pa sem, da nas prav to vodi k uspehom in zadovoljstvu,« ocenjuje pred kratkim končano veliko telefonsko akcijo v Čirčah ter Hrastju in Prebačevem (v sosednji krajevni skupnosti Voklo) novi predsednik krajevne konference SZDL Aleksander Belič. Pravzaprav se še ni prav iztekel drugi samoprispevek, za katerega so se v krajevni skupnosti Čirče odločili zaradi izgradnje Doma, ko so že na zboru krajanov imenovali gradbeni odbor za razširitev oziroma izgradnjo telefonije v Čirčah in še v sosednji krajevni skupnosti Voklo za naselji Hrastje in Prebačevo. Bilo je pred dvema letoma. Nekateri so takrat malce negodovali, češ, saj še Doma nismo končali pa se že lotevamo druge akcije. Miro Podrekar »Prepričan sem, da ni nikjer drugače oziroma da je vedno tako,« pripoveduje predsednik gradbenega odbora za izgradnjo telefonije Miro Podrekar. »Ko so me izvolili za predsednika 22-članskega gradbenega odbora, si pravzaprav nisem znal predstavljati, koliko težav bo, zapletov, na trenutke tudi nejevolje, pa tudi dobre volje in zavzetosti vseh v krajevni skupnosti. Ne le bodoči naročniki, kar vsi v krajevni skupnosti smo dve leti živeli za to telefonijo in na vsakem od 14 sestankov gradbenega odbora je bila ena sama točka dnevnega reda: uresničevanje akcij in finančno stanje.« Čirče s sosednjima naseljima Hrastje in Prebačevo v krajevni skupnosti Voklo so bile že v tistem programu izgradnje telefonskega omrežja, ko so projekte dobili pri Te-gradu in tudi izvajalec je bil potem Tegrad. Zaradi težkega terena so se kar strinjali, da dela prevzame delovna organizacija. Precej nezadovoljstva pa je med akcijo povzročila ugotovitev, da bo nekaj nad 400 novih naročnikov moralo poskrbeti tudi za prevezavo 230, ki so že imeli telefon, na novo omrežje. To je celotno akcije seveda precej podražilo. »Denar smo začeli zbirati takoj. Začeli smo z dvema starima milijonoma na mesec, potem nekaj časa pobirali po tri stare milijone, zdaj pa smo akcijo končali s šestimi na mesec. Vsak naročnik je tako v sedemnajstih mesecih prispeval 56 starih milijonov oziroma 560 tisoč novih dinarjev. Konec meseca, tik pred praznikom republike, je tudi pri vseh 353 naročnikih zazvonil telefon. V gradbenem odboru smo ocenili, da je bilo za celotno naložbo zbranih 250 milijonov (novih) dinarjev, njena realna vrednost pa je zdaj najmanj 500 milijonov. Tako imamo zdaj na celotnem območju 635 priključkov oziroma telefonov, kar trenutno pomeni okrog 90 odstotkov vseh gospodinjstev. Prihodnjih pet let pa bomo v krajevni skupnosti dajali tudi soglasje za vsakega novega naročnika. Kdor bo zdaj želel dobiti telefon, bo najprej moral plačati 4 pov- 470 novih telefonov v Begunjah_ Prehiteli so slovensko povprečje Begunje, 28. novembra — S proslavo ob dnevu republike so v Begunjah svečano odprli avtomatsko telefonsko centralo, krajevno telefonsko omrežje in prostore v družbenem centru. Večletno skupno akcijo za izgradnjo telefonskega omrežja in avtomatske telefonske centrale so v novembru končali tudi v krajevni skupnosti Begunje oziroma v naseljih Begunje, Slatna, Srednja vas, Zadnja vas, Mlaka, Poljče, Zgoša, Zapuže in Dvorska vas, kjer je skupaj 2258 prebivalcev. Svečana otvoritev je bila minulo soboto pred družbenim centrom v Begunjah. 470 novih telefonskih priključkov in avtomatska telefonska centrala pomeni korak k cilju, da v občini ujamejo zaostanek dveh srednjeročnih obdobij na tem področju v primerjavi z ostalo Gorenjsko. Zdaj so v Begunjah prehiteli slovensko povprečje, saj imajo na 100 prebivalcev 21 telefonskih priključkov, občinsko povprečje pa je skoraj enako slovenskemu in znaša okrog 16 priključkov na sto prebi-valcev.'Za izgradnjo omrežja so naročniki zbraU prek 110 milijonov dinarjev. Pri izgradnji prostorov in postavitvi centrale pa so poleg krajevne skupnosti veliko prispevali tudi Elan ter Podjetje za PTT promet Kranj. Na svečanosti je prebivalcem krajevne skupnosti in vsem, ki so sodelovali v akciji, še posebej pa komisiji za izgradnjo telefonskega omrežja, čestital predsednik izvršnega sveta Radovljica Pavel Žirov-nik in hkrati poudaril, da je v občini na podlagi sporazuma določen tudi vrstni red gradnje novih in povečanja sedanjih telekomunikacijskih naprav. Tako so poleg Begunj v programu še Bled, Bohinjska Bistrica, Bohinj-jezero, Lesce, Gorje in Radovljica. Za napore in prizadevanja v krajevni skupnosti Begunje pa se je zahvalil tudi tehnični direktor Podjetja za PTT promet Kranj Marjan Vovk. Po kulturnem programu, v katerem so nastopili godba na pihala iz Lest, moški pevski zbor Begunjščica in učenci osnovne šole 4. maj Begunje, je avtomatsko telefonsko centralo, krajevno telefonsko omrežje in prostore v družbenem centru svečano odprl "predsednik komisije za izgradnjo telefonskega omrežja Franc Pogačnik. A. Žalar prečne mesečne osebne dohodke in vse stroške delovni organizaciji PTT«. V Čirčah so konec minulega meseca dobili 202 nova telefona, v Hrastju 121 in v Prebačevem 30. Za KŽK v Hrastju, Mlekarno in KZ Slogo je bilo treba zagotoviti 51 priključkov. Izkopati je bilo treba skoraj le 10 kilometrov jarkov, položiti kable in potegniti še dodatnih 25 kilometrov zračnega kabla. Pri teh delih so naročniki naredili prek 600 delovnih ur. Za celotno akcijo so v glavnem zbrali denar sami, na pomoč pa so jim priskočile tudi delovne organizacije Sava, Iskra-Električna ročna orodja in Komunala KOGP Kranj. pa v teh dneh, ko ob dnevu republike zaključujemo veh*0 telefonsko akcijo z zadovoljstvom ugotavljamo, da sm bogatejši tudi za cesto s p'0' čniki od Čirč do Prebačevega. javno razsvetljavo, in obno* vi jeni vodovod,« pravi Franc Oblak. Podobno kot pred dvema letoma, ko še niso prav končan I gradnjo Doma, danes ob praV" kar končani telefonski akcij že razmišljajo o novi. Franc Oblak »Kot tajnik krajevne skupnosti Čirče, sem imel ves čas točen pregled nad celotno akcijo. Gradbeni odbor s predsednikom Mirkom Podrekar-jem je res vzorno in skrbno vodil delo. Lahko rečem, da je bil predsednik Mirko dve leti nenehno na kolesu ali v fičotu od Čirč do Prebačevega. Sicer Zavedam se velike odgo nosti, ki sem jo prevzel ob i* davni izvolitvi za predsednifp krajevne konference SZDl0 pravi Aleksander Beji ^ »Gradbeni odbor za telefon^ ki je začel iz nič, je opravil >rn liko delo. Na programsko Vrni lilni konferenci socialistični zveze pa smo v krajevni skute nosti že sprejeli dve novi * ii dolžitvi. Imenovan je bil »*h ciativni odbor za priključita na kabelsko televizijo v Drl < lovki in odbor za ustanovi*y. Turističnega društva Čir^1 Spet bo morda kdo rekel, ^ še ene stvari nismo povs*" c končali. Vendar pa so tovrs*^ hotenja in odločitve v krajei J€ skupnosti Čirče postale pravilo.« a. Žala™ Obnovljena soseskina hiša Delali smo zavzeto in natančno Rupa pri Kranju — »Prenova okrog 80 let stare soseskine hiše, nekdaje mežnarije, je do zdaj veljala okrog 10 milijonov dinarjev. Glavna dela smo zdaj končali, svečana otvoritev PiCT7 bo najbrž konec leta,« je povedal predsednik soseske Rupa krajevni skupnosti Vodovodni stolp Franc Perčič, ki je hkrati tudi predsednik gradbenega odbora za obnovo hiše. . Nekako pred petimi leti je nekdanja mežnarija na Rup ^ pri Kranju bila dodeljena soseski. Hkrati so se iz 80 let star^;ei hiše preselili tudi stanovalci. Maja letos pa so se prebivalci so. J ' seske Rupa v krajevni skupnosti Vodovodni stolp skupaj z Za vodom za spomeniško varstvo lotili obnove in hkrati začel^O uresničevati program za ureditev skupnih prostorov. ^ »Delali smo zavzeto in predvsen*1 « natančno,« pravi Franc Perčič, pred sednik soseske in hkrati predsednic gradbenega odbora. »Najprej je bih treba obnoviti streho in žlebove. Po tem smo se lotili fasade. Celoten ob jekt je bilo treba tudi spodkopati h meter za metrom zgraditi nove teme lje. Pri tem nam je z nasveti veliko pO magal in smo mu še posebno hvaležni zidarski mojster Jože Ovsenik s Prim skovega pri Kranju.« Veliko so prispevali za obnovo prebivalci v denarju in m terialu, saj so dali tudi les, opeko in pri akcijah skrbeli za p' hrano. Tudi precej prostovoljnih delovnih ur se je nabralo 1 maja do danes. Obnova pa je bila še toliko zahtevnejša, saj s dosledno upoštevati navodila Zavoda za spomeniško varstve »Zdaj je nekdanja mežnarija oziroma soseskina hiša tak rekoč obnovljena. Prostovoljno delo in material ocenjujem na okrog 5 milijonov dinarjev, krajani pa so prispevali bli~> 2 milijona. Razliko je primaknila krajevna skupnost in jekt, v katerem je pet prostorov za sestanke in srečanja kri tpRI nov, ocenjujemo na okrog 10 milijonov dinarjev. Sveča. I otvoritev pa načrtujemo za konec leta.« ^ Žalar " i"« o sa. a u f /an a> ost veti »i » °' PISALI ST N A Ribarnica, javna razsvetljava. V Radovljici je zelo lepo urejena in bogato založena ribarnica. Podobno si želijo tudi na Bledu, kjer je včasih že bila. Upajo, da bodo v kraju našli primeren prostor, da bi na ta način popestrili tovrstno ponudbo oziroma preskrbo Bleda. Želijo pa si tudi, da bi postaja Union spet dobila vozni red. Drugače pa je na Bohinjski Beli, kjer na avtobusni postaji imajo vozni red, nimajo pa javne razsvetljave . . . G. M. Ivan Petrič iz Kranja 'L,orj piše, da se čez javne ratjvdr*^ Ijave pritožujejo tudi na CSjJ | sti 1. maja pri skladišču ^'-^fi druge Sloga nasproti TOtefcflLekJ ne. Do nedavnega je tu gor£ega la vsaj žarnica, zdaj pa \,jmi< podrli še drog. Razsvetljavo^ s tem delu pogrešajo predvsc^ zr šolarji, ki se zdaj že v tc/j .sUi, vračajo iz šole. tliK. Pa klanec v krajevni sfcu^j p, nosti Čirče, ki vodi od -»'^Jce menja do tovarne Zvezda, C je veljalo čimprej tlakovati. S,jcvai danje nasipanje z gramozo oZ) je neučinkovito, saj ga voc.e$ o, po vsakem večjem nalivu ».emei naša, piše Ivan Petrič. „o z _<»rje HTiK, 4. DECEMBRA 1987 KULTURA .5. STRAN (^II^KJSSIEB Kranjske Prešernove plakete PRIZNANJA KULTURNI USTVARJALNOSTI Kranj — Kulturna skupnost Kranj je sinoči v kranjskem Prešernovem gledališču podelila letošnja priznanja za kulturno ustvarjalnost v tem letu. Prireditev je bila povezana s kulturnim večerom, ki ga je pripravila Literarna skupina Iskre. * PRIZNANJA KULTURNI USTVARJALNOSTI Letošnja priznanja Prešerno-Ve plakete za kulturno dejavni v kranjski občini je prejelo sedem ustvarjalcev. Veliko Prešernovo plaketo so Pojeli: Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple, Karel Kuhar in Jože Senk. SPD Zarja praznuje letos D-letnico aktivnega delovanja. I svojimi sekcijami sodi med i^jmarljivejša slovenska prometna društva na dvojezičnem Področju Koroške. Že 25 let te-j*no sodeluje z društvi v matični domovini, predvsem s kranjski-mi društvi. Kulturni stiki med zamejskimi Slovenci in kranj-rnV< mi kulturnimi društvi so po-jSpešili tudi družbenopolitične jJStike med občino Kranj in Železno Kaplo. B«!., KAREL KUHAR je vnet privr-Eo<|V -nec likovne govorice. Ob svo-vilH'm rednem delu je uspel z iz-iO 'ern.no delavnostjo prodreti v gti^m vrh likovne ustvarjalnosti. syP tem pričajo številne samostoj-»vi ^ m skupinske razstave. Od pr-,il 0h slikarskih poskusov je z $ ^trajnim študijskim delom pri-1 rjT1 do takih slikarskih posku-.nvfv* da je lahko razstavljal na *J*škem bienalu mladih (izbor Y£Jboljših mladih likovnih ume-;e|^ikov), bil sprejet v Združenje ,0^4 nin umetnikov Slovenije, >vT%ejel več slikarskih nagrad, itd. raj* ale JOŽE ŠENK deluje na področ-Žal« folklore že 30 let. Začel je pri V kulturnem večeru so svoja literarna dela predstavili tile literati Iskrine literarne skupine: Biserka Car, Nail Ko-mič, Janez Maver, Dolfe Mrak, Marijan Štancar - Mo-nos, Francka Tronkar, Zlata Volarič in Rafael Zorman -Raff. Ob tej priložnosti je Francka Tronkar predstavila tudi svojo najnovešo pesniško zbirko Košček zelenega. V kulturnem programu na sinoćnji prireditvi so sodelovali tudi recitatorji Anka Demšar, Janko Hvasti, Bojan Pretnar, Rudi Zevnik in Tatjana Legat, kitarista Stane Bitež-nik in Oliver Ogris ter harmonikar Nejč Slapar. otroški folklorni skupini v Pre-dosljah, kasneje pa je bil član folklorne skupine Predoslje in Sava. Poučeval je folklorno skupino na Primskovem, bil mentor folklorne skupine Iskra, poučeval folklorno skupino v Skofji Loki, zdaj pa pomaga poučevati šolske folklorne skupine v osnovni šoli Josip Broz Tito, pa tudi glasbenemu in tamburaškemu ansamblu pri folklorni skupini Iskra. Zapisoval je tudi izvirne gorenjske plese iz okolice Pre-doselj. Ima velike zasluge za uspehe folklorne skupine Iskra, ki jih je skupina dosegla v zadnjih letih. S pomočjo koreografa mag. Bruna Ravnikarja je v programu skupine poleg gorenjskih plesov vpeljal goričke in primorske plese, s koreografom Slobo-danom Markovičem pa makedonske in vlaške plese. Male Prešernove plakete pa so prejeli: Kiro Deskovski, Janez Kermelj, Janez Košnik in Marija Šenk. KIRO DESKOVSKI se je že leta 1949 lotil organiziranega dela z mladimi, ki so v delovni organizaciji Sava hoteli ohranjati folklorne plese naših narodov. Zaradi tega ga je Folklorna skupina Sava proglasila za pionirja Savske folklore, ki jo je strokovno vodil skoraj 15 let. Folklorna skupina Sava je tudi zaradi njegovega dela dosegla kakovostno raven, ki jo je lahko prikazala s številnimi nastopi. Skoraj petnajstletno delo Kira Deskov-skega je bilo prav gotovo tudi spodbuda naslednjim generacijam, da so delo nadaljevale, ga dopolnjevale in dosegle visoko JANEZ KERMELJ deluje v tamburaškem zboru folklorne skupine Sava že od leta 1970, bil pa je tudi uspešen organizacijski vodja zbora. Po letu 1980 je prevzel strokovno delo s tamburaškim zborom, ki žanje v Sloveniji velika priznanja. Svoje znanje je uspešno prenašal tudi na tamburaški zbor v Železni Ka-pli, nekaj časa je bil tudi mentor tamburaškega zbora pri DPD Svoboda Primskovo. JANEZ KOŠNIK je kot aranžer v Eliti Kranj pripravil nekatere izjemne postavitve izložb, v katere vključuje likovna dela ljubiteljev in akademskih slikarjev. Izložbi kot propagandnemu mediju je vdihnil novo kvaliteto ter tako približal umetnost na ulici vsakemu mimoidočemu. V zadnjih desetih letih je tako postavil 27 likovnih razstav v 18 izložbah. Njegove predstavitve pomenijo likovno vzgojo občanov, njegovo delo pa prinaša v kulturni ponudbi Kranja svojevrsten način uporabnosti likovne razstavne dejavnosti. MARIJA ŠENK se s folkloro ukvarja že trideset let. Začela je kot plesalka pri šolski folklorni skupini v Predosljah, kasneje je sodelovala pri folklorni skupini Primskovo. Pri folklorni skupini Predoslje je bila vseskozi tudi predsednica skupine. Z ustanovitvijo folklorne skupine Iskra je sprva sodelovala v skupini kot plesalka in tudi kot predsednica skupine, zadnja leta pa opravljala dolžnosti predsednika in organizatorja. Hkrati pa je tudi vodja šolske folklorne skupine v Predosljah. OGLED BOŽIČNE IGRE NA KOROŠKEM ionu*_______,--,-■--1-- ^ZKO ŠKofja Loka in ZKO Kranj ter Turistična agencija Alpetour organizirajo v nedeljo, 20. decembra ob 19. uri ogled Pastirske "Bi igre koroškega bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka v farni cerkvi v Št. Ilju pri Celovcu. Ru^ Krščanska kulturna zveza iz Celovca slavi letos 25 — letnico st a°jega gledališkega delovanja, zato bodo to božično igro uprizo-lcl !]i domači igralci iz doline Roža in z Gur. V predigri bodo pred-1 z '■rjVljene stare koroške šege in navade okoli božiča ter stare ko-zac 'Ške božične pesmi, ki jih je posnel in napisal dr. France Czi-j /n leta 1967 in 1968. Za to priložnost je Lajko Milisavljevič in ro za p' ralo 1 saj pesmi priredil za zbor. Živemu govornemu jeziku je Drabosnja-kovo delo prilagodila dr. Herta Lausegger. Režija je delo Francija Končana iz Ljubljane, scena je v rokah dipl.ing. Viktorja Molka, pesmi pa je z zborom pripravil Lajko Milisavljevič Doslej so pastirsko igro igrali navadno v Celovcu v mestnem gledališču, tokrat pa jo bodo igrali v dveh farnih cerkvah — v Št. Ilju in Št. Primožu. Tri zadnje predstave bodo namenjene predvsem rojakom iz Slovenije. Gorenjska Zveza kulturnih organizacij je z obema koroškima kulturnima organizacijama podpisala sporazum o sodelovanju, in ker gre za enkraten kulturni dogodek in ne nazadnje tudi za moralno podporo rojakom ob zadnjih dogodkih, je za nedeljsko predstavo rezerviranih 100 kart. Cena prevoza in vstopnice velja 10.000 din; prijave sprejemata ZKO Škofja Loka, Puštal 21 (telefon 61 - 535) in Turistična agencija Alpetour na Titovem trgu (tel. 60 — 960). V Kranju pa ZKO, grad Kieselstein (tel. 21-135). Odhod avtobusa iz Škofje Loke bo v nedeljo, 20. decembra, ob 15,30 uri izpred hotela Tran-sturist, iz Kranja pa izpred hotela Creina ob 15,45. M arstv* ša tak jujert1 li bli^ in - ' ikra >f >veča»'» - akofja Loka - V galeriji Ivana Groharja so pretekli teden Zalatodprli razstavo slik adak. slikarja Iveta Subica. Na otvoritvi o slikarju, ki se predstavlja tokrat z izborom del značilnih i & njegovo ustvarjanje zadnjih petindvajset in več let Dr. Jjk ;' '»n Sedej naglasi!, da sta doslednost in hkratna protislov- ----- ost v najbolj žlahtnem pomenu besede posebni značilnosti veta šubica. Slikar in grafik, ustvarjalec mozaikov in fresk . 9 • obenem tudi umetnik, ki si je s prijazno gesto polno hu-anJa foorja in prizanesljivosti privoščil tudi svojevrsten ekskurz v m2s1/*mečko umetnost. To so predvsem njegova znamenja in fre-i na (*ke na domovih v Poljanski in Selški dolini. Njegova ikono-lscu fcrafija se odvija med tremi zaključnimi krogi, ki se seveda mte prekrivajo — gre za partizansko tematiko, za prizore iz krneč-tu gokega življenja in za krajino. Obenem pa si je privoščil tudi za-l1 Va Jrimiv ciklus alegorij - pa naj gre za prijazne podobe kmeč-eujavjdh svetniških zaščitnikov ali za alegorijo štirih letnih časov ,redvs™ zn«nienju v Predmostu. e v ^^astanje po šubičevih grafičnih listih in ogledovanje njegovih »lik, ki so nastajale od partizanskih dni do danes, je umetni-praznik in dvogovor s čutečim in občutljivim pripovedo- °d zValcem, ki natančno ve, kako je treba stvar zaokrožiti. Potem vezaako je obvladal vse skrivnosti umetniške obrti, se je začel ivati. ikvarjati z lastnim slogom in iskanjem osebnih specifik. Kot ramo-nož, ki je zraste! v kmečkem okolju, je ohranil izredno stva- ga vO*n odnos do sveta in življenja, hkrati pa je znal vse tisto, o ahvu emer je razmišljal, spremeniti v izrazito poetično, nostalgije, no zvenečo slikano izpoved o vsem, kar ga je prizadelo in _iar Je doživljal v partizanih ali kasneje. - Foto: Gorazd Šinik Žiri — Do konca tega tedna je v galeriji DPD Svobode Žiri odprta razstava risb Vinka Podobnika. V spremnem listu k njegovi razstavi je Andrej Pavlovec zapisal, da se je Vinko Podobnik odločil za tako imenovano črtno risbo s tušem in peresom. Opustil je tudi drugi predmet razlagalca likovne ideje in se vrnil z risbo do enega samega predmeta, do narave ali še točneje do krajine in posameznih predmetov v njej, kot so na primer posamezne stavbe, drevesa ali posamičnosti, ki izrazito izstopajo iz okolja. Vrnil se je tako rekoč na začetek, zaobjel pokrajino na svoj način, ki je osvobojen vsakršne simbolične pomisli. Predmet - pokrajina ali pokrajina kot edini predmet upodabljanja je sedaj na Podobnikovih risbah vrnjen resničnosti, stvarnemu odšli ka van ju resnične biti; risba postane opredmetenje materije, je odraz stanja in dejstev, ki jih najde v naravi. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je na ogled razstava ob 200-letnici rojstva Vuka Stevanovića Karadžića. V galeriji Mestne hiše se s fotografskim opusom Umetnik v ateljeju predstavlja mojster EFIAP Tihomir Pinter. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta novoletna prodajna razstava likovnih del članov Likovnega društva Kranj. V Prešernovem gledališču Kranj gostuje danes, v petek, ob 19.30 Mestno gledališče ljubljansko z Alenke Goljevščkove predstavo Otrok, družina, družba — za red petek L Prešernovo gledališče pa gostuje danes, v petek, ob 15.30 s Strindber-,, govo Gospodično Julijo v Mestnem gledališču ljubljanskem.! Jutri, v soboto, 5. decembra ob 19.30 bodo predstavo Otrok, družina, družba ponovili za red sobota I. V kava baru Kavka razstavlja slike Jože Tisnikar. V Carniumu, Mladinskem kultur-+ C^/\R nem centru, Delavski dom, vhod 6, je ^1^11 danes, v petek, ob 19. in 21. uri na spo-I 1 Jjll redu video projekcija avstralskega ak-V. J I \ fiA cijskega filma Krokodil Dundee (igra ^tm^. Peter Faiman). Jutri, v soboto, ob 19. uri pa vrtijo video film Lovec na jelene — ameriška vojna drama z Robertom de Nirom v glavni vloei. V Galeriji Dom Stražišče odpirajo v torek, 8. decembra, ob 19. uri razstavo slik akad. slikarja Mateja Metlikoviča.Ob otvoritvi nastopa tudi pevski zbor 3. letnika Srednje glasbene šole Ljubljana. JESENICE — V galeriji Kosove graščine razstavlja fotografije Franci Sluga. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava likovnih del članov likovnega kluba Dolik. VRBA — Prešernova rojstna hiša je zaprta do 1. februarja. DOSLOVCE — Finžgarjeva rojstna hiša je zaprta do 1. marca. KRANJSKA GORA — Liznjekova hiša (etnografski muzej) je zaprta do 20. decembra. RADOVLJICA — V galeriji Kamen razstavlja slike akademski slikar Franc Novine. ŠKOFJA LOKA — Danes v petek, ob 19.30 gostuje na Loškem odru Gledališče Tone Cufar z Jesenic s komedijo Rodil se je oče. Vstopnice so razprodane. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Ive Šubic. Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa po dogovoru z upravo. V knjižnici Ivana Tavčarja prireja klub literatov v ponedeljek, 7. decembra, ob 18. uri glasbeno literarni večer. V LTHJe na ogled del fotografskega gradiva z razstave jugoslovanske fotografije Pokrajina 87. V ponedeljek, 7. decembra, ob 19. uri prireja Klub loških literatov literarni večer v knjižnici Ivana Tavčarja. ŽIRI — V galeriji DPD Svoboda je odprta razstava risb Vinka Podobnika. DOMŽALE — V novem likovnem razstavišču (preddverje hale Komunalnega centra) razstavlja retuše in akvarele Bernarda Zajec. Na otvoritvi novega likovnega razstavišča, danes, v petek, ob 18. uri nastopa tudi Komorni orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta. Danes, v petek, ob 19.30 nastopata v veliki dvorani Glasbene šole Domžale mešani pevski zbor DPD Svoboda Primskovo in dekliški pevski zbor ŠKD Osnovne šole Josip Broz Tito iz Domžal. Na koncertu sodeluje tudi Tomaž Plahutnik s citrami. DUPLJICA — V Stolovem Interieru razstavlja fotografije Tone Stojko. Pred koncertom PANKRTI Polnih deset let je že tega, odkar so v moščanski gimnaziji odigrali svoj, danes že legendarni, prvi uradni koncert. S Pankrti je prišla v Jugoslavijo nova verzija ročka, ki je v tistih časih postavila prenekatero stvar na glavo. Punk se je tako prijel tudi na naših tleh, čeprav je bila konec sedemdesetih let ob tem obilica težav, kar vedo najbolje povedati prav Pankrti. Fantje so odprli glasbi nov prostor. Leta 1978 je izšla prva mala plošča »Lepi in prijazni / Lu-blana je bulana«, dve leti kasneje pa se je v trgovinah s ploščami, opremljena z nalepko »šund«, pojavila tudi prva velika plošča »Dolgcajt«. Oba vinilna izdelka sta našla svoje trdno mesto v zgodovini jugoslovanskega ročka. Diskografija skupine zajema še pet velikih plošč in dve singlici, vse pa je močno podprto s številnimi koncerti, od katerih so se nekateri dogodili tudi izven naših meja. Pankrti so se v vseh teh letih dodobra spoznali tudi z gorenjsko rockovsko publiko. Ob Jesenicah je bil njihov stalni koncertni oder rezerviran tudi v Kranju. Začenši z diskoteko hotela Creina, pa kasneje Delavskega doma, kjer pa so se jim, po promociji LP-ja »Rdeči album«, dokončno zaprla vhodna vrata. Vendar to ni pomenilo konca koncertiranja Pankrtov v gorenjski prestolnici. LP »Pesmi sprave« je doživel svojo predstavitev na prostem (Titov trg), njihova zadnja velika plošča »Sexpok« pa je imela sploh svojo uradno promocijo v Kranju, točneje na Kokrici. Več kot dovolj podatkov, da bi lahko Pankrte v neki meri šteli celo za kranjski bend, kar bo zanesljivo potrdila tudi udeležba Gorenjcev na njihovem samoukinitvenem koncertu (četrtek, 10. decembra, ob 20. uri v hali Tivoli), kjer bo vsebina dostojna imena Pankrti. »Zadnji Pogo v Ljubljani«, dogodek, ki ga pravi ljubitelji ročka ne bi smeli zamuditi! Vine Be§ter FILMSKO GLEDALIŠČE Na vrsti je še zadnji film iz serije filmov Filmskega gledališča in sicer ameriški film Kdo mi ubije ženo. V kinu Dom Kamnik bo na sporedu v ponedeljek, 7. decembra, ob 20. uri, v kinu Tržič v torek, 8. decembra, ob 19. uri, v kinu Železar Jesenice v sredo, 9. decembra, ob 20. uri in v kinu«Center v Kranju v četrtek, 10. decembra, ob 20. uri. Kdo mi ubije ženo je komedija. Danny je nekakšen vikend — bogataš, ki mu revna zakonca ugrabita ženo, saj jima je Danny ukradel načrte za nek model mini-krila ter s tem obogatel. Z odkupnino, ki jo zahtevata, mlada reveža želita dobiti povrnjen vsaj delček svojega truda. Toda tu se začne komedija nesporazumov: Danny svoje histerične žene sploh noče nazaj ... Film je parodija na brezmejno hlastanje za denarjem in o vulgarnem okusu, ki preplavlja Ameriko. Izdelali so ga kar trije režiserji in sicer Jim Abrahams, David in Jerry Zucker, v glavnih vlogah pa igrajo Danny de Vito, Bette Midler, Wil-liam G. Schilling in drugi. D OMAGIIZDRAVNlK Olivno olje »Deviško olje«, ki se pridobiva s prvim, rahlim stiskanjem oliv, se uporablja za pospeševanje izločanja žolča, za odpravljanje žolčnih kamnov (oljna kura) in za klistiranje. Olivno olje mehča trde čire, uporablja se zunanje v obliki lahno pogretih obkladkov. Notranje se uporablja pri vnetju želodca in tankega črevesa, prav tako pri zastrupitvah z jedkimi tekočinami ali solnimi raztopinami. Olivno olje je blago in nedražeče odvajalo in se precej uporablja pri zdravljenju krvavečih hemoroidov. Olivno olje je pomembna sestavina mazil za vtiranje in je nepogrešljivo pri izdelavi kozmetičnih preparatov. Ljudsko zdravilstvo uporablja pri pljučnih boleznih tako imenovano »lilijino olje«, belo olivno olje, ki ga dobijo s čiščenjem z živalskim ogljem ali beljenjem pod vplivom sončne svetlobe. Po naziranju ljudskega zdravilstva se izboljša vid, če se z njim namažejo veke. Olivno olje je blago, neboleče odvajalo za otroke in slabotne osebe. Olivno olje ni zelo koristno samo v dietni prehrani bolnih na želodcu in žolču, tudi zdravi ljudje naj pokrivajo svoje potrebe po maščobah s tem rastlinskim oljem in naj ga ne uporabljajo le za pripravljanje solate. ZBIRAMO RECEPTE ZA ORIGINALNE GORENJSKE JEDI Ocvirkove pogačice Potrebujemo: 1,10 kg moke, 1/4 kg ocvirkov, 5 rumenjakov, 1/4 litra mlačnega mleka, 1/8 litra kisle smetane, slab deciliter ruma, 2 do 3 dkg kvasa, sol in malo popra. Vse sestavine damo v posodo in dobro umesimo, nato damo hlebček, zavit v ogret prtič, za dobre 3/4 ure počivat. Nato testo razvaljamo in oblikujemo okrogle pogačice. Če bomo razvaljale tanjše, bodo nižje, če debeleje, bodo višje. Po vrhu jih podolgem in počez zarežemo z nožem, da nastanejo kvadratki, nazadnje pa jih še pomažemo s stepenim jajcem. Pečemo jih pri 180 do 200 stopinjah C. Iz dobrega kilograma moke dobimo okrog 100 pogačic. Ko se ohlade, jih spravimo v kozarec ali škatlo, še bolj priporočljivo pa je shranjevanje v zamrzovalni skrinji. Ko jih potrebujemo, jih odmrznemo in postrežemo. Odlično gredo k pivu ali vinu. Morda še to: če jih bodo jedli otroci, jih ne poprajmo. Recept za ocvirkove pogačice nam je poslala naša naročnica Pepca Hlebec z Jesenic, Log Ivana Krivca 18. Ni poslala le recepta, temveč tudi celo škatlo pogačic za pokušino. »Moji glasovi družini^za praznike« je napisala v pismu. Hvala, Pepca, dobre so vaše ocvirkove pogačice in prepričani smo, da jih bo marsikatera gospodinja napekla za praznike ali pa za konec tedna, kot svetujete. NAGRADA TEDNA Moj kotiček na drevesu Opazujem njegove veje, ki se rahlo, a vendar vidno zibljejo v nemočnem vetru. Poskušam ujeti njih ritem, a mi ne uspe. Misli mi preveč uhajajo teden dni nazaj. V šoli poslušam zatežene učitelje, v glasbeni grozovito sonati-no, »made by Bach«, doma pa na mizi zagledam pismo. Takoj vem, kdo mi piše. Berem, berem, zadržujem solze in se vržem na posteljo. Toda tu ni rešitve. Moram nekaj storiti! Trdno odločena se napotim med veje, v krošnjo drevesa, ki me sprejme k sebi kot kakšnega ubogega popotnika. »Tako torej,« si pravim, »zdaj sem že koza.« Še vedno huda, mislim na vse, kar se je med nama zgodilo. Vem, da ni bil pravičen. V mislih premlevam samo stavek: «... ti si navadna koza, da veš, navadna koza, stokrat koza...« Pišem, pišem in pišem, tako da se še sama sebi čudim, kje jemljem vse te besede. Čez nekaj dni dobim prošnjo, naj mu oprostim, da ni vedel, kaj dela, je napisal. Jaz pa naglas izjavim: »Jaz sem pa zelo dobro vedela, kaj delam!« Hvaležno pogledam veje, ki so takrat moje pisanje budno spremljale. »Zdaj sva mu jih pa napela, kaj?« In kot da bi ravno tisti trenutek zapihal rahel veterc, drevo pokima. Vsaj tako se mi zazdi. Medtem ko odhajam, moje drevo spet pozibava veje v vetru, kakor včasih. Veter se igra z listi, drevo pa jih za vsako ceno skuša obdržati pri sebi, dokler veter močno ne potegne in se igra konča. Moja se šele začenja. Po cesti odhajam drugačna, spremenjena, in če me ne bi takrat kdo poklical po imenu, se ne bi spoznala. Katja Vizovišek, 7. r. OŠ F. S. Finžgarja Lesce KARO, ZADRGE Zadrge so velika moda. Uporabimo jih, kjer se le da: pri vratnem izrezu, pri žepih, pri stranskih razporkih in pri krilu spredaj, da se kar koraj-žno pokaže romantično spodnje čipkasto krilo. Dvodelna obleka, ki jo danes predstavljamo, je iz drobnejšega rdeče - modrega kara, tudi modre zadrge spominjajo na je-ans, zraven oblečemo jeans jakno, obujemo modre nogavice in rdeče čeveljce, pa smo modne kot le kaj. Pa še dobro se bomo počutile v prijetno božajoči in topli flaneli. PRAV JE, DA VEMO Zakaj so barve pomembne za dobro počutje V pravilni sestavi barv tiči več zdravilne moči, kakor pa se zdi na prvi pogled. Že v stari Kitajski je bil učinek čistih barv dobro znan: ker temeljna rumena barva po svoje žleze »podkuri« ter spodbuja čiščenje telesa prek vegetativnega živčnega sistema, so se črevesni bolniki v stari Kitajski po nasvetu zdravilcev dan in noč obdajali s toplo rumeno barvo. Medicina daljnega vzhoda se je pri tem sklicevala na teorijo, s katero barvni terapevti soglašajo še dandanes. Človek namreč ne sprejema barv smo z očmi: • rdeča učinkuje na srce, ožilje, kosti in mišice; • rumena je v zvezi z žlezami, prebavnim sistemom in dihali; • modra učinkuje na kožo in sluznico pa tudi na osrednji živčni sistem; • mešane barve, kakor zelena, oranžna in vijolična, vplivajo na povezovanje organskih sistemov med seboj: urejajo delovanje hormonov, vodijo vegetativni živčni sistem in učinkujejo na delovanje limfnega sistema. Tisti ljudje, ki živijo zelo podjetno, že nagonsko slutijo, s katero barvo se morajo vsekakor obdati, da se dobro počutijo v svoji koži. Komur nagaja preveč zagnana ščitnica, naj se po možnosti izogiba rumene barve, ki spodbuja žleze, in se raje obda z modrimi, sivimi ali zelenimi odtenki, ki učinkujejo pomirjevalno. Kdor ima stresno življenje, naj si telesa ne obremenjuje še bolj s stresno rdečo barvo. Nasprotno pa se ljudje, ki se otepajo s prenizkim krvnim pritiskom, pogosto počutijo veliko bolj sveže, če v dneh, ko je njihov tlak še posebno nizek, nosijo rdečo barvo. Močno navdušenje za rumeno barvo vseh odtenkov lahko tudi medicince opozori, da pri takih bolnikih nekaj ni v redu z jetri. Kako barve učinkujejo na možgane, je bilo že dodobra pojasnjeno: vse barvne dražljaje sprejmejo najprej oči in jih sporočijo naprej na zadnjo veliko možgansko opno — svetlobni žarki pa prek češarike v srednjih možganih dosežejo hipofizo. KIOPI Prve snežinke Promet v Kranju Prve snežinke bile so slabe, nič niso dale. Bile so debele in veliko jih je bilo. Ampak kmalu vse je bilo mokro, niti za kepo snega ni bilo. Domen Žepič, 3. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Namesto knjižnih nagrad — izlet z Alpinino karavano konec šolskega leta. Kam? K žirovskim čevljarjem, seveda, letošnjim »sponzorjem« naše rubrike. Vsak teden novo ime, en poln sedež več. Uganki V torbi sedi, se pridno uči in molči. Kaj je to? V vrečki je, se sladko drži, vsak ga rad dobi. Kaj je to? Rešitvi: kezevz, nobnob Simona Platiša, 3. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Sestra natakarica Letos je moja sestra sodelovala pri krajevnem prazniku kot natakarica. Na ta praznik se je že mnogo prej pripravljala. Sešila si je nov lep predpasnik. Stregla je gostom od mize do mize in nosila hrano in pijačo. Na sestro sem bila ponosna. Mateja Meglic, 3. r. OŠ Lom V ponedeljek smo se 1. a in 1. b razred peljali z avtobusom po Kranju. Ogledovali smo si promet. Z nami sta bila dva miličnika. Učila sta nas o prometu. Rekla sta, da moramo cesto prečkati samo na prehodu za pešce. Najprej pogledamo na levo, nato na desno, in ko je cesta prazna, gremo čez. Tudi pri semaforju moramo paziti. Pri zeleni luči pogledamo, če je cesta prosta. V Kranju je veliko prometa. Bilo mi je všeč. Alenka Šmid, 1. a r. DE Center OŠ Simona Jenka Kranj Poštni nabiralnik V razredu imamo poštni nabiralnik. Izdelan je iz lesa. Je rjave barve in visi na steni. V njem so predali. V nabiralnik dajemo pisma, ki smo jih napisali sošolcem. Med odmorom pogledam v nabiralnik, če je kakšno pismo zame. Nekaj sošolcev je že pisalo drug drugemu. Da smo obesili nabiralnik v razred, se je spomnila naša to-varišica. S tem nam je naredila veliko veselje. Simon Tičar, 3. r. Varčujmo Vsako leto v šoli zbiramo papir. Več papirja zberemo, manj je treba posekati gozda. S tem ohranjamo gozdove. Z zbiranjem steklenic, starega železa pa pomagamo tudi tovarnam. V šoli imamo hranilnico, v katero cicibani in pionirji vsak teden prinašamo svoje pikapolonice. Varčujemo tudi s tem, da ne uničujemo šolskih klopi, omar in garderobe. Andrej Štromajer, 2. b r. OŠ Janka in Stanka Mlakarja Šenčur Gorozd Govcz «vou *užn;^; Pri Kmečkem glasu je izšla knjiga____— MALI DRUŽNI PSI Bi radi imeli psa v stanovanju? Bi, kajne, vendar se že vn* prej bojite, kako boste to zmogli. Sprašujete se, kakšna pasma bila najboljša, najprimernejša za stanovanje, da bi vaš novi stanovalec ne bil sovražen do otrok, da se nanj ne bi jezili sosedje' da ga boste znali negovati... Če se boste odločili za psa, ki bo vezan na stanovanje, P°^j se vsekakor odločajte za majhnega psa. Prav te dni je pri zalo2■ Kmečki glas izšla v nakladi 5000 izvodov knjiga Gorazda Gave Mali družni psi, ki prinaša vse potrebno znanje ljudem, ki si žele nabaviti psa za stanovanje. V njej izveste vse o pasmah, to najprimernejše za stanovanje, kje in kako psa kupiti, kaksn opremo potrebuje, kako ga hraniti, vzgajati, negovati, kako % reševati bolezni in zajedalcev, kako mu nuditi prvo pomoč in P dobno. Knjiga je bogato opremljena, s številnimi barvnimi fotogr fijami. In ko pregledamo vse te pse in pasme, ugotovimo, da ni ni tako malo psov, primernih za stanovanje. Zanj naj bi bili o mreč veliki od 18 do 45 cm plečne višine, in seveda psi, ki i"1^ radi otroke, ki vzdrže v stanovanju, med ljudmi. Kar 34 P1*'111^. nih psov je tu opisanih in predstavljenih. V dodatku pa so nati njeni tudi naslovi rejcev večine teh pasem v domovini in tuji0?' Knjiga je tako lepo opremljena in urejena, fotografije mali štirinožcev pa tako privlačne, da jo bomo radi videli na svoji knj žni polici, tudi če letos še ne nameravamo kupiti psa za stanov nje. Če drugega ne, bomo z njo lahko potolažili otroka in ga z lep čas zamotili z izbiranjem psička, ki ga bomo »drugo leto kup , li«... D. Dolenc S PLANINCI V RADOVNO Nič dobrega ni obetalo vreme — slana, ivje, mraz, ko smo v soboto planinci krenili v Radovno. Bilo nas je nekaj čez dvajset, vodila nas je, kot običajno, tovari-šica Sonja Peternel. Ustavili smo se pri gostilni Psnak. Ogledali smo si krave in prašiče. V Radovni živi moj prijatelj in sošolec Matjaž, zato smo ga šli obiskat. Njegova mamica nam je ponudila čaj in piškote. Matjažev ded je oglar in kovač. Postavil je kopo. Seveda smo si jo šli ogledat. Od kope je ostala samo še prst. Ded nam je dovolil, da smo vzeli malo oglja in začeli smo risati po cesti. Vztrajali smo toliko časa, da nam je zmanjkalo oglja. Bil je pa tudi že čas, da se vrnemo. V Mlačci smo dobili nagrade. Za nami je ostala dolga cesta, poslikana z našimi črnimi, a veselimi ume-tnijami. Frenki Potočnik, 4. a r. OŠ 16. december Mojstrana Tole ljubko pordelo in porume" lo jesensko drevo poklanja doi",^ vini za rojstni dan Dejan Potoč"'^. iz 2. razreda podružnične šol* > Podbrezjah. Barve si morate misliti sami. HOROSKOP S SUPER NASVETI Vaša usoda v decembru STRELEC: Žepnino bolj premišljeno zapravljaj, družinski proračun ima plitvo dno, kako nerodno je, če nimaš niti za dve coca-coli, pa že veš. KOZOROG: Prazniki niso prida za tvojo lenobo. Podvizaj se k učenji oči, ki ti nenehno begajo v tretjo klop, pa raje uperi v tablo, bo več K0' risti. VODNAR: Tvoja strategija osvajanja zasluži kolajno. Z malo sreče 1° lahko tudi uresničiš, čeprav ne bo preprosto. Modra barva ti posebfl0 pristoja. . RIBI: V razredu ti bo ugled zrasel in končno se ti bo nasmehnila tu0' ljubezen. Ne predajaj se domišljavosti, sicer lah^o oboje hitro zgubi'-OVEN: V novi bundi šarmiraš. Malo več telovadi, da na smučeh ne 'z' padeš neroda. Na vidiku novo prijateljstvo, ki lahko preraste v kaj vef. BIK: Dan bolj pametno razporedi: podnevi misli na šolo, ponoči sanj3!' pa bodo pokončne ocene iz redovalnice izginile. Vidiš, sanje imajo s^0' jo (bridko) ceno. DVOJČKA: Puberteta je res težavno obdobje, a malo več strpnosti v domačem pogovoru ti le ne !;i škodilo. Več lahko dosežeš mirno kot5 trmo, tudi tisto, za kar že dolgo navijaš. < RAK: Najbolje bo, če ljubezensko zvezo za nekaj časa prekineš in ĆP obema priložnost, da preverita svoja čustva. V šoli pazi na matemati' ko! LEV: Ne zanašaj se na plonk listek ali na soseda v klopi. Prosi sošolci naj ti razloži, kar ti ne gre v glavo. Povedal ti bo še kaj drugega, lepš^ ga. DEVICA: Še mesec dni manjka, tebe pa že zvija novoletno razpolož^' nje. Lepo bo, a do takrat moraš, predvsem v šolo, še nositi trezno g'3' vo. TEHTNICA: Opravljanje bo pojenjalo in tvoje razpoloženje bo Poč?.s' boljše. Priložnost, da te nehajo gledati kot črno ovco, se ti bo ponudil3 sredi meseca. ŠKORPIJON: Lahkovernost se ti bo maščevala. Za naprej bolje glej, k°' mu zaupaš skrivnosti srca. Amor pripravlja zate novo puščico. Doma *e opraviči. 8 PETEK, 4. DECEMBRA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN (g®S^sgoJJ©IESGLAS TV SPORED PETEK 10.00 11.00 11.40 15.40 15.15 16.55 17.35 17.50 18.15 18.45 18.55 19.00 19.12 19.17 19.25 19.30 19.55 20.05 21.00 21.05 22.00 22.15 22.45 23.55 4. december Tednik Svet na zaslonu S. Lagerlof: Gosta Berling, ponovitev 4. dela švedske nadaljevanke Video strani Tednik Svet na zaslonu A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu. 2. del Super stara mama, 5. del angleške nadaljevanke 1000. udarcev rod po jubčka do zaušnice, izobraževalna serija Risanka Video strani Obzornik Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Planet zemlja: Zgodbe iz drugih svetov, 4. oddaja dokumentarne serije Propagandna oddaja J.Jakes: Sever in jug, 10. del. ameriške nadaljevanke TV dnevnik Rezerviran čas Bilo je nekega poletja, ameriški film Video strani Oddajniki II TV mreže 16.50 Test 17.10 Reka: SP v rokometu (mladinski): Jugoslavija : Romunija, prenos 18.30 Risanka T8.40 Številke in črke, kviz 19.00 Domači ansambli: Ansambel Tonija Hervola 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Marina Tu c kovic 20.45 Včeraj, danes, jutri "21.05 Film pred filmom, nemški dokumentarni film 22.25 En avtor en film 22.55 Šahovski komentar _TV I. program 8.20 8.25 8.55 10.30 10.35 12.30 15.00 16.00 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 .19.00 19.10 19.30 20.00 20.50 22.00 22 20 23.50 01.25 Poročila Dečki in čas, otroška oddaja TV v šoli: Zgodba, Volumen in prostor, Angleščina, Marin Držič Poročila TV v šoli: Repriza, Vuk kot pisatelj, Repriza, Risanka, Pester, Zadnje minute Poročila TV v šoli: Angleščina, Marin Držič, Dober dan Kronika Reke Dečki in čas, otroška oddaja Znanost Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Zakon v Los Angelesu, serijski film Kvižkoteka TV dnevnik Kulturni magazin BIS-nočni program Poročila SOBOTA 5. december 8.00 Video strani 8.10 Radovedni Taček: Riba 8.25 Pamet je boljša kot žamet 8.30 Kljukčeve dogodovščine, 15. del 8.45 P. Zidar-L. Troha: Utonilo je sonce: Ferenc 9.25 V. Jeraj: Bajke med rožami 9.40 A. S Pušnik: Pravljica o Carju Saltanu, 2. del 9.55 Srečanje na festivalu v Šibeniku 10.55 M PZ zagorje 86,15 oddaja 11.25 Aktualno 13.25 Video strani 14.25 Video strani 14.40 Ciklus F. Astaira: Velikonočna parada 16.30 Kulturna dediščina: Umetniška topografija Koprivnice •17.00DP v košarki (m) —Crvena zvezda: Cibona 18.25 Da ne bi bolelo: Hemoroidi 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Knjiga 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Mrtev človek, francosko ameriški film 22.00 Propagandna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.20 Pop satirikon — Ž. Petan — E. Fritz — U. Koder: Na Slovenskem je prima 23.05 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 14.40 Jugoslavija, dober dan 15.10 Mladinski servis 16.40 Slovesna obljuba, drama 17.40 Otroška predstava 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Svet na zaslonu 20.55 Rezerviran čas 21.45 Poročila 21.50 Feljton 22.20 Jazz 22.50 Športna sobota _TV Zagreb I. program 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 17.00 Poročila 17.10 TV koledar 17.15 Narodna glasba 17.45 Sedem TV dni 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.15 Navadni ljudje, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.10 Nočni program 23.40 Poročila NEDELJA 6. decembra 9.00 Video strani 9.10 Živžav 10.15 Super stara mama, ponovitev 6. dela angleške nadaljevanke Otroci naj se vesele svoje priljubljene risanke Racman Jaka in njegova klapa. To je celovečerni program ameriških risank, ki bo na sporedu v nedeljski matineji. Spet boste lahko videli Jaka, velikega ljubimca, Jaka, ki se spopada s spretnimi vevericami, Jaka, ki igra golf, Jaka — lakomnika pa še Jaka tako in drugače. Skratka, 85 minut prijetne zabave. Ponovno je odkupljena licenca za predvajanje filma M. A. S. H. Saj se spomnite, gre za vojno v Koreji, poljsko bolnišnico (M. A. S. H. je potujoča vojna kirurška bolnišnica). Trije mobilizirani kirurgi preživljajo težke dneve, ko se druga za drugo vrste opera cije težko ranjenih ameriških vojakov. Vsak prosti trenutek zato skušajo izrabiti kar najbolje: dvorijo prijetnim bolničarkam. To je v bistvu protivojni film, ki na nenavaden in moderen način prikazuje nesmisel vojne. Film je v Cannesu dobil Zlato palmo. Prihaja Policijska akademija 3. Spet bo tu film smeha, dobre volje in seveda akcije. Tokrat je podnaslov filma ReSi se, kdor se more. Gojenci Policijske akademije tudi tokrat urejajo red po ulicah mesta po svoje. V glavnih vlogah bomo videli Bubba Smitha in Michaela Winslowa. Ljubezen nam je vsem v pogubo pa je zadnji film Jožeta Ga-•ata. Gre za ekranizacijo treh Tavčarjevih novel, ki jih pripovedujejo lovci Prva govori o Jernaču, ki se je s Tomažem stepel zavoljo Rezike. Ker jo je Tomaž osramotil v cerkvi, Jernaču ne preostane drugega, kot da pobegne v Ameriko. Ko se vrne, dobi Reziko poročeno s Tomažem... Druga zgodba govori o Tinčku, šepavem najdenčku, ki se zaljubi, v skrbnikovo hčerko Lenčko. Ta pa je se veda namenjena drugemu... V tretji zgodbi film pripoveduje o bogatem Miholci, ki se je zagledal v revno Polonco, njegov oče pa noče, da se poroči z bogato Marušo.. V filmu igrajo Bernarda Oman, Aleš Valič, Silva Cušin, Jožica Avbelj in Brane Grubar, ki je bil v Celju na letošnjem Tednu domačega filmi proglašen za najboljšega igralca. 10.40 M. Lavvrence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 6 dela avstralske nadaljevanke 11.25 Domači ansambli 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Ljudje in zemlja 12 30 Planet Zemlja Zgodbe z drugih svetov, ponovitev 4 oddaje 13.25 Video strani 13.40 Risanka 13.50 Video strani 14.05 J. Janicki A Mularczyk: Hiša, 4 del poljske nadaljevanke 15.25 Stari grehi ne zarjavijo, nemški film 17.05 Slovenci v zamejstvu 17.35 EX libris M8iM 18 45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Kino 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 M. Vitezović: Vuk Karadžić, 5. del nadaljevanke TV Beograd 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Zdravo 22.40 Mesta: Beograd. 7 oddaja 23.10 Video strani _Oddajniki II. TV mreže PONEDELJEK 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Igrani film 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini 12 15 Rovinjska srečanja glasbenih akademij 12.55 »Sezam« športno zabavno popoldne Mladinsko SPv rokometu Jugoslavija ČSSR, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Avtomanija, poljubnoznanstveni film 20.25 Oddaja iz kulture 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 A. Strindberg, švedska nadaljevanka 22.15 Dokumentarna oddaja 23.00 Skica za portret: Ivan Slamnig _TV Zagreb I. program: 10.20 10.30 12.00 13.00 14.00 14.50 16.30 17.05 18.55 Poročila Otroška matineja Kmetijska oddaja Jugoslavija, dober dan Grizli Adams, serijski film Nedeljsko popolnde Reportaža Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film Čarovnik iz Oza, risana serija 7. decembra 10.00 Zrcalo tedna 10.20 Ciklus Axela Cortija-Kam in nazaj V nas bog ne verjame več, avstrijski film 16 50 Video strani 17.05 TV mozaik, ponovitev 17.25 Radovedni Taček: Maska 17 40 Pamet je boljša kot žamet 17.45 Znak, 3. del serije TV Sarajevo 18.15 Naša pesem Maribor, 12. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19 12 IzTV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19 25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik in poročilo s seje CK ZKJ 20.10 Propagandna oddaja 20.20 D. Steel: Usodna križanja, 3. dei ameriške nadaljevanke 21.10 Propagandna oddaja 21.15 Omizje 23.15 Video strani Oddajniki II. TV mreže 16 55 Test 17 10 TV dnevnik 17 30 Otroci pojte z nami, otroška nadaljevanke 17.45 Otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt 19.30 TV dnevni* 20.00 Svet danes, zunajepolitična oddaja 20.30 Mali koncert resne glasbe 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Sedma tančica, angleški film 22.35 Znanost 23.20 Šahovski komentar TV Zagreb I. program 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 P. Pavličič: Popivanje, TV drama 21.05 Manjšine-bogastvo Evrope, dokumentarna serija 21 30 TV dnevnik 21.35 Noč in dan TOREK 8. decembra 10.00 Šolska TV 11.05 Angleščina XXVI 11.35 Francoščina IX 16.25 Video strani 16.40 TV mozaik-šolska TV, ponovitev 17.45 Bratislavski zlati september, otroška oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 IzTV sporedov 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik, in poročilo s seje CK ZKJ 20.10 Propagandna oddaja 20.20 Shakespeare na TV, 2. oddaja: Henrik IV. 2. del 22.50 Propagandna oddaja 22.55 TV dnevnik 23.10Jntegrali 23.50 Video strani Oddajniki II. TV mreže 8.25 8.30 8.45 _9.00 12.30 16.00 17.10 17.30 Poročila Otroci, pojte z nami, otroška oddaja Otroška oddaja TV v šoli Poročila Dober dan Kronika Bjelovarja in Varaždina Otroci, pojte z nami. otroška oddaja 17.45 Otroška oddaja 18.00 Nekaj več, izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke, kviz 17.15 Test 17.30 Angleščina XXVI 18.00 Francoščina IX 18.30 Mostovi-hidak 19.00 Video glasba 19.30 Tv dnevnik 20.00 Kvaliteta življenja: Zdravlje in družina, 3. oddaja dokumentarne serije 20.30 Žrebanje lota 20.35 Manjšine-bogastvo Evrope: Katalonci 21.05 Narodna glasba-vključitev 21.50 V senci groze, TV nadaljevanka 23.05 Od strategije do tehnologije, izobraževalna serija TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 15.00 TVvšoli 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 20.00 Žrebanje lota 20.05 Kako čas hiti, serijski film 21.30 Teme in dileme, kontaktni magazin 23.00 TV dnevnik 23.20 Noč in dan SREDA 9. decembra 10.00 Mostovi 15.35 Video strani 15.50 TV mozaik, ponovitev 16.20 Angleščina XXVI 16.50 Francoščina IX 17.20 Kljukčeve dogodovščine, 16. del 17.35 P. Zidar - L. Troha: Utonilo je sonce -Amerika je predaleč 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 IZTV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Modestv Blaise, angleški film 22.05 TV dnevnik 22.20 Portret: Dr. Miha Potočnik 23.20 Video strani Odedajniki II. TV mreže ČETRTEK 10. december 10.00 11.00 16.15 16.30 18.25 18.45 18.55 19.00 19.12 19.17 19.30 19.55 20.05 21.05 21.10 22.10 22.25 Šolska TV Mož, ki je ubil Libertvja VValancea, ameriški film Video strani Tv mozaik Potrošniška porota Risanka Video strani Obroznik Iz TV sporedov Propagandna oddaja TV dnevnik Propagandna oddaja Tednik Propagandna oddaja S. Lagerlof: Gosta Berling, 6-zadnji del švedske nadaljevanke TV dnevnik Kratki film. Zeleni žarek upanja 22.40 Manjšine bogastvo Evrope: Katalonci 23.10 Video strani Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 Reka: Mladinsko SPv rokometu 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanstveni forum 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Umetniški večer TV Zagreb I. program 9.00 TVvšoli 15.00 TV v šoli 16.00 Dober dan 17.10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Igrani film 22.30 TV dnevnik 22.50 Noč in dan 16.55 Test 17.10 Tv dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18,30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Košarka PEP-Partizan : Orthez, prenos 21.30 Poročila 21.35 Goli evropskih nogometnih igrišč 21.40 Dokumentarni večer 23.10 Videopis 8.25 8.20 9.00 15.00 16.00 17.10 17.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.55 21.00 22.00 22.20 TV Zagreb I. prigram Poročila Otroška oddaja TV v šoli TV v šoli Dober dan Kronika Splita Otroška oddaja Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Politični magazin Izbrani trenutek Koncert za UNICEF, posnetek TV dnevnik Noč in dan RADIO PETEK, 4. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo - 8.35 Mladina poje -10.05 Rezervirano za... - 11.05 Živalski karneval — 12 10 Pod domačo marelo - 12 30 Kmetij ski nasveti - 12 40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtni ce, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodi je - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17 00 Studio ob 17 - ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in godemo — 20.00 Mladi mostovi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05- 4.30 Nočni program SOBOTA, 5. decembra Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 11.20 Minute za staro glasbo — 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.05 Kulturna panorama - 16 00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin — 17.00 Studio ob 17-ih - 19.45 Minute s Kvartetom godal — 20.00 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči — 00.05.5 - 5 00 Nočni program -glasba NEDELJA, 6. decembra Prvi program 5.00 - 8 00 Jutranji program -glasba - 807 Posebna oddaja - otroška redakcija - 9.05 Še pomnite, tovariši — 10.05 Pro-menadni koncert - 11.00—16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca doma- čih - 17.30 Amaterski zbori po-jo domovini - 18.00 Zabavna radijska igra - M. Pavičevič: Obveščevalec širi krog — 19.45 Glasbena razglednica — 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer -22.20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna Ponedeljek, 7. decembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Glasbena lepljen-iča — 8.40 Naučimo se novo pesmico — 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Tekoča repriza — 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Ponedeljkov križemkraž -15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 22.30 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program — glasba TOREK, 8. decembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja -11.05 Nenavadni pogovori -12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Dogodki in odmevi — 18.00 Sotočja — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Vodomet melodij — 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba SREDA, 9. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba — 8.30 Instrumenti se vrstijo — 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba — 14.05 Mehurčki — 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -22.30 Znane melodije - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 10. decembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce — 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali — 12.10 Pojemo in godemo — 13.30 Od melodije do melodije — 14.45 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Večerna podoknica — 23.05 Literarni nokturno — Edvvin Honig: Pesmi — 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba MUC KRANJ CENTER 4. decembra: amer. barv. srhljiv-ka MAŠČEVANJE V ULICI BRE STOV ob 16. in 18. uri, angl. barv. zgod. film MISIJON ob 20. uri, 5. decembra, amer. barv. srhljivka MISIJON ob 17.45 in 20. uri, prem. amer. barv. filma POLICIJSKA AKADEMIJA III. ob 22. uri, 6. decembra: prem. amer. barv. risanka RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 10. uri, amer. barv. srhljivka MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 15. uri, amg. barv. zgod. film MISIJON ob 16.45 in 19. uri, prem. slov. barv. filma novel Ivana Tavčarja LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO ob 21,15 7. decembra: amer. barv. srhljivka MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 16., 18. in 20. uri 8. decembra, amer. bare. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA III., (REŠI SE, KDOR SE MORE) ob 16., 18. in 20. uri 9. decembra: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16., 18. in 20. uri 10. decembra, amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16. in 18. uri. amer. barv. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO OB 20. uri KRANJ STORŽIĆ 4. decemba: amer. barv erot. komedija PROFESORICA FRAN COŠČINE IN. . ob 16., 18. in 20. uri 5. decembra: amer. barv ak cij film TEKSAŠKI RANGER MC QUADE ob 16. uri, amer. barv. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 18. in 20. uri, 6. decembra: amer. barv. risanke RA CMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 14. uri, amer. barv. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 16. in 18. uri, amer. barv. komedija M. A. S. H., amer. barv. komedija ob 20. uri, 7. december: amer barv. komedija M. A. S. H. ob 16., 18. in 20. uri, 8. decembra: amer. barv. komedija M. A. S. H. ob 16., 18. in 20. uri,9. novembra: amer. barv. komedija ŽEN SKA V RDEČEM ob 16., 18. in 20. uri, 10. december: amer. barv. akcij, film TEKSAŠKI RANGER MC OUADE ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 4. decembra: hongkon. barv. akcij, film KO UDARJA TAEK-VVANDO ob 16. in 18. uri, prem. amer. barv. komedije POLICIJSKA AKADEMIJA III. ob 20. uri 5. december: prem. amer. barv. srhljivke HIŠA ob 16. in 18. uri, prem slov. barv. filma po motivih novel Ivana Tavčarja ob 20. uri 6. december: amer. barv. risani film LARIFARI ZAJČEK ob 16. uri, amer. barv. srhljivka HIŠA ob 18. in 20. uri 7. decembra: amer. barv. komedija ŽENSKA V RDEČEM ob 16. in 20. uri, amer. barv. srhljivka HIŠA ob 18. uri8. december: amer. barv. akcijski film TEKSAŠKI RANGER MC OUADE ob 16., 18. in 20. uri 9. december: amer. barv. srhljivka MAŠČEVANJE V ULICI BRE STOV ob 16. in 18. uri, amer. barv. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 20. uri 10. decembra: amer. barv. srhljivka MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV ob 16., 18. in 20. uri KAMNIK 4. decembra: ang barv. srhljivka BOLNICA GROZE ob 18. uri, amer. barv. komedija, premiera TAJNA OBOŽEVALKA ob 20. un,5. decembra: prem amer. barv. risank RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 16. uri, amer. barv. komedija TAJNA OBOŽEVALKA ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. promantič drame PERFEKTNO ob 22. uri 6. decembra: amer. karate film GROMOVITI TIGER ob 15. uri, amer. barv. komedija TAJNA OBOŽEVALKA ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. akcij komedi je POLICIJSKA AKADEMIJA III. ob 21. uri 7. decembra: amer. barv. krim. film SUROVI UDARCI ob 18. uri, amer. barv. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 20. uri 8. decembra: amer. barv. film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 18. in 20. uri 9. decembra: Ni kinopredstav! 10. decembra: amer. barv. romantična drama PERFEKTNO ob 18. in 20. uri TRŽIČ 4. decembra: hongkon. barv. karate film ob 17. uri, prem. amer. barv. gangster, filma BOTER II., ob 19. uriS. december: nem. bra-zil. barv. pust. film ZELENI PEKEL ob 16. uri, angl. barv. znan. fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 18. in 20. uri, prem. hongkon. barv. akcij, filma KO UDARJA TAEKVVANDO ob 22. uri 6. december: ang barv znan. fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 15. in 17 uri, ital. barv. erot. komedija ŽENA NA DOPUSTU ob 19. uri, prem. amer. barv. ro-mant. drama PERFEKTNO ob 21. uri 7. december: hongkon. barv. akcij, film KO UDARJA TAEKVVANDO ob 17. in 19. uri, 8. decembra: ang. barv. srhljivka BOLNICA GROZE ob 17. uri, amer. barv. komedija KDO Ml UBIJE ŽENO ob 19. uri, 9. december: Ni kinopredstavUO. december: jug. barv. film OFICIR Z VRTNICO ob 17. in 19. uri DUPLICA 5. decembra: amer. barv. krim. film SUROVI UDARCI ob 20. uri 6. decembra: jug. barv. film OFICIR Z VRTNICO ob 18. in 20. uri, 9. december: amer barv romantična drama PERFEKTNO ob 20 uri, 10. decembra: slov. barv film LJUBEZEN JE NAM VSEM V POGUBO ob 20. uri KRANJSKA GORA 4. decembra: angl. barv. znan. fant. film VESOLJSKI VAMPIRJI ob 17. in 19. un,8. decembra: amer. barv. romantična arama PERFEKTNO ob 17. in 19. uri CERKLJE 5. decembra: hongkon. barv. karate film GROMOVITI TIGER ob 18. uri, amer. barv. erot. komedija PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 20. uri — Film ni primeren za otroke! RADOVUICA 4. december: amer. barv. film ČAST PRICIJEVIH ob 20. uri, 5. december: amer. barv. film ČAST PRICIJEVIH ob 18. uri, ital. barv. film SUŽNJA STRASTI ob 20. uri,6. decembra: amer. barv. zabavni film PEKOČA PAPRIKA ob 18. uri, amer. barv. film ČAST PRICIJEVIH ob 20. uri7. december: ital. barv. film SUŽNJA STRASTI ob 20. uri,8. decembra: amer. barv. zabav, film PEKOČA PAPRIKA ob 20. uri,9. decembra: ital. barv. film SUŽNJA STRASTI ob 20. uri,10. decembra: amer. barvni film LISTA SMRTI ob 20. uri BLED 27. novembra: 4. decembra: jugoslovanski barvni film PROTESTNI ALBUM ob 20. uri, 5. decembra: francoski barvni film NEDOTAKLJIVI ob 18. uri, amer. barv. film NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 20. uri,6. december: amer. barv. zabav, film DVIGNI SIDRO ob 18. uri, jugosl. barv. film PROTESTNI ALBUM ob 10. uri,7- decembra: amer. barvni film ČAST PRICIJEVIH ob 20. un,8. december: italijanski barvni film SUŽNJA STRASTI ob 20. uri,9. december: amer. barv. zabav, film PEKOČA PAPRIKA ob 20. uri, 10. decembra: amer. barv. film ČAST PRICIJEVIH ob 20. uri BOHINJ bra: ital. barv. film SUŽM. STRASTI ob 20. uri ŽELEZNIKI 27. novembra: 4. decembra: amer. drama POLICAJ ŠT.1 ob 18. in 20. uri, 5. decembra: amer. drama KRALJ DISCA ob 20. uri, 6. decembra: amer. drama KRALJ DISCA ob 18. in 20. uri,9. decembra: amer. kriminalka SUROVA ODISEJA ob 20. uri, 11. decembra: amer. kriminalka SUROVA ODISEJA ob 20. uri, 12. decembra: ital. drama NUNA IZ MONZE ob 18, in 20. uri, 13. decembra: KRONIČNI SA MOMORILEC ob 18. in 20. uri, 16. in 19. decembra: amer. drama NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 20 uri, 20. decembra: MOŽ IMENOVAN BULDOŽER ob 18. in 20. POUANE 4. decembra: amer. drama KRALJ DISCA ob 19. uri 6. decembra: amer. kriminalka SUROVA ODISEJA ob 17. uri, 8. decembra: amer. komedija KRONIČNI SAMOMORILEC ob 19. uri. 11. decembra: ital. drama NUNA IZ MONZE ob 19. uri, 13. decembra: amer. drama NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 17. uri 15. decembra: amer. melodrama DIRKA ZA ŽIVLJENJE ob 19. uri, 18. decembra: ital. akcijski film MOŽ IMENOVAN BULDOŽER ob 19. uri 20. decembra: amer. triler PRIČA ob 17. uri ŠKOFJA LOKA 5. december: franc. barv film NEDOTAKLJIVI ob 18. uri, amer. barv. film NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 20 un, 10. decem 4. decembra: amer. akcijski film MASKA ob 18. in 20. uri, 5. decembra: amer akcijski film POLICAJ ŠT 1 ob 18. in 20. uri, 6. decembra: amer. drama POLICAJ ŠT 1 ob 18. in 20. uri, 3. da-cembra. ital. drama NUNA IZ MONZE ob 20. uri, 9. decembra: ital. dram3 NUNA IZ MONZE ob 18. in 20. uri, 10. decembra: amer. komedija KRONIČNI SAMOMORILEC ob 20. uri (^IM1I^©IEHGLAS 8. STRAN PETEK, 4. DECEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI Kakovost življenja na Slovenskem in kranjski primer — sedemčlanska družina Jogić Popoldansko delo postaja slog življenja Kranj, 3. decembra — V Sloveniji se po nekaterih ocenah maje vsako osmo delovno mesto, ob tričetrtletju je imelo izgubo kar tristo organizacij združenega dela z več kot 80 tisoč delavci, ki bodo že za mesec november prejeli 90 odstotkov lanskega povprečnega osebnega dohodka, povišanega za podražitev življenja od lanskega do letošnjega novembra. Brezposelnost se povečuje, kriza je vse hujša in čedalje več je ljudi, ki kljub varčevanju le težko zvežejo začetek meseca s koncem. Kakovost življenja se je po oceni strokovnjakov v dobrem letu poslabšala za trideset odstotkov. Analiza je pokazala, da je oktobra letos le petina slovenskih gospodinjstev s svojimi mesečnimi prejemki pokrila povprečne življenjske stroške, dvema petinama gospodinjstev je še uspelo pokriti minimalne stroške, ostalima dvema petinama pa niti to ne. Še več: vsako deseto gospodinjstvo v naši republiki ni moglo z rednimi me- nazoren, smo našli na Planini v Kranju, kjer si je našlo zatočišče veliko mladih družin iz drugih republik, med drugim tudi Jogičevi. Husni-ja in Mesuada sta si ustvarila za današnje čase veliko družino, s petimi otroki. Vsi so še nepreskrbljeni: 17-letni Muharem in leto mlajši Edin se učita za avtomehanika v škofjeloški šoli, 14-letni Al- še, da bi popoldne sedel z družino ob televizijskem sprejemniku, da bi šli ob koncu tedna na izlet, da bi vsi moji otroci imeli popolno smučarsko opremo... Tudi jaz bi raje kritiziral družbo, češ kako revna je, da mi ne more dati takšne plače, da bi lahko brez dodatnega dela preživljal otroke... Pa vendarle: tega si ne morem pri- sečnimi dohodki plačati niti najnujnejših izdatkov — za stanovanje, ogrevanje, razsvetljavo, hrano, obleko, obutev... Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji (3,13 člana) bi moralo imeti oktobra na razpolago 835 tisoč dinarjev oziroma 260 tisočakov na člana, če bi hotelo živeti normalno. Gospodinjstev, ki bi imela takšno povprečje, je, žal, razmeroma malo. Naj za primer navedemo, da je v radovljiškem gospodarstvu povprečni mesečni dohodek v tričetrtletju znašal 218 tisoč dinarjev, da so delavke Almiri-nega tozda v Bohinju v tem času povprečno zaslužile 154 tisočakov na mesec, delavke v blejskih Vezeninah pa le nekaj več, in da tudi v zapu-škem Suknu kljub razmeroma ugodnim poslovnim rezultatom oktobra niso presegli povprečja 300 tisoč dinarjev. Kako preživeti, kako si zagotoviti standard, ki bo še omogočal življenje, vredno človeka (na pragu 21. stoletja) — sta vprašanji, ki se zadnje čase vse pogosteje zastavljata sindikalnim in socialnim delavcem, predvsem pa ljudem našega časa in naše stvarnosti. Uradno oceno o kakovosti življenja na Slovenskem nekoliko zamegljuje siva ekonomija — šušmarstvo, delo ob sobotah in nedeljah, postranski zaslužki. Tudi predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik priznava, da bi bilo pri nas veliko več socialnih problemov, če se ljudje ne bi pehali še za dodatnim zaslužkom. To je sicer res (čeprav vsi nimajo možnosti za dodatno delo), vendar ima siva ekonomija tudi senčne plati: ljudje se prekomerno izčrpavajo, popoldansko delo postaja njihov slog življenja, zmanjkuje jim časa za izobrašjpvanje, za kulturo, zabavo in športno življenje, vse več je bolezni čutil in živčevja, vse več mladih je zasvojenih z alkoholom in mamili... Želela sva si veliko družino — imava jo Kako živi in se preživi sedemčlanska družina? Primer, ki morda tudi ni najbolj mir ima težave z zdravjem in obiskuje šesti razred osnovne šole, 11-letna Edina je petošolka, najmlajši, Emini, je star tri leta in pol. Husnija je še do nedavnega delal pri. Vodnogospodarskem podjetju v Kranju, kjer je spomladi zaslužil okrog 200 tisoč dinarjev na mesec, zdaj pa čaka obrtno dovoljenje, saj si je za prodani osebni avtomobil in deloma s posojilom kupil devet let starega tovornjaka z nosilnostjo dve toni. Žena dela kot snažilka in ku-rirka v kranjski enoti zavoda za šolstva in dobi na mesec okrog 160 tisoč dinarjev. »S plačo sem zadovoljna, saj dejansko delam manj kot osem ur in imam tudi sicer pri izbiri delovnega časa dokaj proste roke. Takšen način mi ob peterici otrok zelo ustreza in to je tudi razlog, da se nad osebnim dohodkom ne prito-žujem,« je dejala Mesuada. • Samo plača pa verjetno ni dovolj za kolikor toliko normalno življenje? »Na mesec dobimo okrog 180 tisoč dinarjev otroških dodatkov, samoupravna stanovanjska skupnost nam plača del stanarine, otroci imajo popust pri šoli v naravi... Imamo družbeno stanovanje, veliko skoraj sto kvadratnih metrov.« # Vidim, da je tudi dokaj dobro opremljeno. »Z ženo sva se zavestno odločila za tako" veliko družino, sama sva-se tudi zavedala odgovornosti in tudi nikdar nisva zahtevala od družbe, da bi nama dajala več kot drugim mnogoštevilnim družinam. Že pred osmimi leti sem začel po končanem delovniku prijateljem popravljati avtomobile, čeprav se nisem nikdar izučil za mehanika, in to delam še zdaj — ne zato, da bi obogatel, temveč predvsem zavoljo tega, da bi otroci ne občutili revščine in da bi lahko živeli približno tako kot njihovi vrstniki. Nimam delavnice in tudi dobro vem, da ne bi smel popravljati avtomobilov na družbenem prostoru pred blokom (le kaj bi bilo, če bi tako ravnali tudi drugi stanovalci), vendar drugega izhoda nimam: delati moram tudi popoldne, ob sobotah in nedeljah. Tudi meni bi bilo lep- voščiti, kajti vsak dan mora biti na mizi štiri ali pet litrov mleka, tri kilograme kruha, vsako jutro moram starejšima sinovoma dati tisoč dinarjev za malico in vsak mesec za vozno karto več kot deset tisočakov, vsak mesec moram pripraviti denar za inkasante... Upam, da bom kot avtoprevoznik le nekoč toliko zaslužil, da bom vse zmogel sam in mi ne bo treba prositi družbe za otroške dodatke, za nadomestilo stanarine in podobno.« • Hrana, obleka, obutev, knjige, drugi šolski izdatki... Družinski proračun je kot finančni načrt majhne organizacije. »Čeprav je pri nas v Bosni navada, da z denarjem razpolaga in ga deli mož, sem jaz to zaupal ženi, ker vem, da ga ne bo zapravila za neumnosti. Z ozimnico nas je letos oskrbel prijatelj iz Velike Kladuše, ki po znani aferi ni mogel prodati pridelkov. Meso ponavadi dobimo p-e-cej ceneje, kot je v trgovini pri mojem bratu v Bosanski Krupi. Obleko nosijo otroci drug za drugim, nekaj dobi žena tudi od prijateljic in sodelavk. Rada vzameva, ni nama pod častjo. Knjige, ki niso zastarele, zdaj uporablja že »četrta generacija«, naša Emina. V gostilne in na zabave ne hodimo. Muharem in Edin sta dva meseca letošnjih počitnic delala — prvi na brniškem letališču, drugi je bil za sprevodnika in je za-shižil 670 tisoč dinarjev. Žena, Emina in jaz smo bili deset dni na morju, v prikolici zavoda za šolstvo, Almir skupno 36 dni, vendar mu je skoraj vse plačala zdravstvena skupnost. Nad smučanjem nismo preveč navdušeni, to bi bilo za nas predrago pa tudi to je res, da imamo Bosanci raje nogomet.« • Vi delate, vzgojo in vse drugo ste prepustili ženi? »Vem, da je zelo obremenjena, vendar ne gre drugače. Žena kuha, pospravlja, hodi na roditeljske sestanke, pomaga otrokom pri nalogah, skrbi, da je vedno pri roki kruh, mleko, meso... Žele la sva si veliko družino — in zdaj jo imava.« C. Zaplotnik POPULARNI NA GORENJSKEM Marko Misiak Elektrotehnik s trobento dneva počivaš, je slabo zaradi nastavka. Vadim z dušilcem " tako v hiši nisem najglasnejs • V tem me prekaša sosed, igra frajtonerico. Kaditi s nehal, ker bi to slabo ypm» na igranje. Glasbeniki, se P sebno pa pihalci, se moran1 veliko ukvarjati z rekreacij ' da smo kos naporom. ^ceT^. najmanj enkrat tedensko re no vadimo v Ljubljani, po" pa snemamo za potrebe ni za razne oddaje, reklame »Glasba ni noben kšeft, je lahko samo za zraven,« je rekel Marjanu Misjaku iz Kranja oče, ga poslal v Iskrino šolo za elektrotehniko in ga vsaj za nekaj časa spravil s poti poklicnega glasbenika. Marko je poldrugo leto vztrajal v Iskri, potem pa je tvegal in za eno leto odšel s skupino muzikantov (Štajner kvintet) igrat v Švico. Potem mu je Vaško Repinc iz Kranja pisal v Švico, da sta pri Privškovem orkestru nehala trobentača Koder in Sepe, in da iščejo nove. Marko je zagrabil, šel na avdicijo in bil sprejet. Sedaj je že 16 let poklicni glasbenik z osnovnim poklicem: trobantač. Nekdanji PORL ali sedanji Big bend RTV Ljubljana je njegovo delovno mesto. Igraš samo trobento? »Toliko denarja smo doma skupaj spravili, da smo kupili klavir in sedaj se ga skupaj z devetletno hčerko Spelo učiva igrati. Tekmujeva, kdo bo bolje zaigral. Mislim, da gre Speli hitreje v glavo kot meni. Moja prva trobentarska šola je bila kranjska godba na pihala, kjer sem začel z desetimi leti. Pokojni Ivan Hočevar je bil takrat kapelnik, on je bil moj prvi učitelj in prav on mi je za 60 jurjev prodal prvo jazz trobento. To je bila dragocenost! Dinarje sem lovil zanjo, znal sem jo ceniti. Potem sem se izpopolnjeval pri profesorjih Grin- podobno. Ta teden smo tri dn» vadili za koncert v Ajdovšctf£ sedaj pa se bomo začeli pnP koncert s vljati na novoletni pevko Jane Faulkner v karjevem domu Cao- talu in Grčarju na kranjski glasbeni šoli. Grčar še sedaj uči na glasbeni akademiji.« Koliko danes stane trobenta? »Imam dve trobenti: v Ljubljani službeno in doma svojo za vajo, pa še krilni rog. Trobenta danes stane od 1000 do 3500 mark braz carine. Službena je stara 10 let, domača pa 17. Negovati ju je treba, sproti popravljati. Se dobro, da imamo v Mariboru mojstra Mirka Macha, ki zna odlično popraviti instrumente.« Vadiš v Ljubljani, vadiš tudi doma. Greš sosedom na živce? »Doma delam dodatno dnevno najmanj dve uri. Če le dva Potem Pa ^ treba še kje igrati, tudi na selicah in ohcetih, da se pr^t viš. Pri plačah smo sedaj SP^ malo zadaj in so nas novina" prehiteli.« Marko je le eden od števil^ gorenjske glasbene druščine Big bendu. Vaje bi lahko kar v Kranju, se šali. š&^J da so zaradi prepičle družbe pomoči pogoreli jazzovski v, čeri v Kranju. Za kaj bolj noX\ ga se najde denar, za to pa n ' čeprav se je na večerih zbra. tudi do 80 ljudi. Škoda je, da s pri nas ta glasba načrtneje uči. Klasična je v prednosti, glasbo, kakršno igra Mar* ' pa je treba na visoko jazz° sko šolo v Graz. J. Košnje* Namesto vikenda kozji hlev Koza — beraška krava Če bi se svet zavedal, koliko dobreg nik, do neba visok. Koza je tista, ki i da koza dela standard. Koliko delavskih stala, pojedla le šavje, objedla grmovje, je s kozlići dajala meso, vsakdanje mleko, pičlo sicer, toda za Q°to do"' aif ograditi tudi z električnimi P'* $ jem. Letos mi je zadnje dni P A prvič zmanjkala ena koza. Sta^j} je bila, dala se je ujeti. Če jo ,e y pojedel, naj se mu zaleti, če J^j redi, naj jo pa drugo leto, k° ^ njo dobil mlade, nazaj Prl? ^ Manj kot petnajst starih mil'J0 p danes taka koza ni... Kozličkis^ sploh specialiteta. Dietno težko se dobi. Stari gostilničar j? mi v Lescah, ki je vsega ime y vse kozličke pokupil naokrog' mo zase...« .. D. Dol učitelju, ki v svo-vJ?. Poklicu dobiva navadno sebnn£\kot PriznanJ. še po-sW i Marjana Demšar, Cp|Vl5«a v osnovni šoli Fran-pr^^šerna v Kranju, je bila člani s svojimi učenci, uredniškega odbora gla-Stezice, nadvse vesela, ^fezice so najboljše med 231 |lasili iz osnovnih šol po vsej ^oveniji, njihov uredniški od-r°T prvak med 145, kolikor jih 1 !e °cenjevala posebna komisi-^ na 19. srečanju pionirjev do-I P^nikov v Ljubljani. P° oceni komisije Stezice I ?đllkuje pestrost izbora, sodo-| ^n in nevsiljiv pristop k obu- janju starosvetnosti in hkrati živa aktualnost. S posebno skrbjo so po mnenju komisije izbrani prispevki v literarni rubriki, ki presegajo vse ostale. . . »Stezice izhajajo že 23. leto. Mentorstvo sem prevzela pred petimi. Kakor vem, tako dragocenega priznanja še niso dobile,« je vzhičena pripovedovala Marjana Demšar. Glasilo ustvarjajo učenci vseh razredov, oblikujejo ga v uredniškem odboru, kjer je dvanajst, petnajst izbrancev s predmetne stopnje. Sami imajo velike ideje, ustvarjalni so, delavni, včasih jim zmanjka le vztrajnosti. Predvsem zato potrebujejo nekoga, ki jih usmerja in spodbuja. »Lani smo izdali tri številke. S prvimi Iskricami smo se vključili v natečaj Pionirskega lista Mi delamo tako, kako pa vi. Predstavili smo delo naše pionirske in mladinske orga- nizacije ter interesnih dejavnosti. Drugo številko smo izdali ob spominski svečanosti na Okroglem in tretjo ob koncu šolskega leta. Tudi letos bi radi pokazali vsaj tri številke. Prva naj bi izšla ob koncu polletja, druga, v kateri bi predstavili zgodovino mesta Kranj, ob kulturnem prazniku, tretja aprila ob obletnici tragedije v Okrogelski jami, četrta pa ... Načrtov imamo veliko, vendar pa se navadno zatika pri denarju za tiskanje glasila.« Marjana Demšar, ki poučuje slovenski jezik od petega do osmega razreda, da ne bi »otopela«, da je bolj pestro, zanimivo, zahtevno, zraven pa poučuje še srbohrvaščino, v delu z otroki vidi veliko lepega. Rada ima ure pouka, mentorstvo v uredniškem odboru Stezic in novinarskem krožku, ni ji pretežko, ko se doma sklanja nad spisi, piše priprave, hiti na sestanek sindikata, partije. Da bi le ljudje učiteljevo delo bolj spoštovali, vedeli, da se ne konča že po petih urah v razredu. H. Jelovčan -_f ^^zicu živi prapranečakinja Franceta Prešerna_ Dneva res ne pove nobena prat'ka V • ftosj^ll^.drobnih gubicah iščem Prešernove poteze. žvi;J !iaju tudi njen ni raven, v ustnicah, ki jih tudi Lahko bi bile v nekako srčasto ve? Ko bi se vsaj ena prava Prešernova podoba ohranila! ftjica * *e bi* podoben njeni sestri Franjici? Lepa je bila Fra-^» tudi nesrečna... kojeSipina Grom, 95-letna upo-^išk* UcitelJica- ki danes živi v sPes m domu upokojencev, je stra-^kom v sorodu po očetovi Grojl1' P° Gromovih. Marijana ^rk' Pesnikova nečakinja, J(w*a njegove sestre Mine in ^ain ^ovka- Je bila njena stara ^iniS ^ODro se Josipina še spo-jo J^tare mame Marijane, ko &ila •odila obiskovat v Smokuč. ^W"Je tam tudi takrat' ko ie WlJana' že na smrt bolna - toiu i™ela raka ~ Tomu Zu" i^j Pripovedovala svoje spo- »R na Franceta Prešerna. ll^o je bil pesnik v Kranju, je '&ta ^na Marijana, dobre pol 184» leseni 1847 in spomladi Sp^'.Ppmagala teti Katri pri go- pa.y nJstvu. Skupaj ji je nosila, W °erkev jo je Prešeren poši- djg' Potem mu je pa morala pri- Po otP°n°viti. In ko mu je tako kaj r°čje pripovedovala, je tudi pa Pomešala. »Ti, punca, zdaj Ho st.avil nekoč in popravil nje-,fldigo. *Uaj , 0 dODro je Prešeren po- da ^er°.« je prepričana Josipi-P^v- konca ie bil veren. Tudi sPov 6ti se ->e dal- Dekan §a Je ž8at-eda1- A moral ie pustiti se" LH.Pesmi, tiste, ki so bile po-^JSi]1Ve Tq je bU pogoj za odve. pr^a ga je imela Marijana, Pa. T1 stric ji je bil. Spominjam Sovo ' kako Je P°tožila> da J° P°" ^tfi?r s Tomom Zupanom hudo *0 *' nJemu ni potožila, le nacim. Vse podrobnosti mu je povedala o pesniku, Kar se je le spomnila.« Josipina je bila vse življenje učiteljica, tako kot njena sestra Franjica. Franjica je bila tista, ki je pripravljala za tisk besedila za Zupanovo knjigo o Prešernu. Na Okroglo je hodila k Zupanu po rokopise, jih jemala s seboj v Naklo, kjer je učila in jih prepisovala. Izredno lepo pisavo je imel. Večkrat sta s sestro šli tudi na obisk v Vrbo. Njuna teta Franja Zupan— Pogačar je živela tam, šli pa sta tudi k Ribičevim. Lepo so ju sprejeli, jima postregli, se spominja Josipina. »V Besnici je bila moja prva služba,« mi pripoveduje zbrano, »potem na Sorici, v Lešah pri Tržiču, v Lomu in drugod. Saj bi bila lahko doma, dovolj bogati smo bili, žaga, mlin, lesna trgovina so bili pri hiši, a moj ogenj je bil za učmje...« Še danes ve povedati, kako poredni so znali biti otroci na Sorici, sam orožnik jih ji je moral pomagati krotiti. Pa vendar se ji je na Sorici zdelo zelo lepo. Takrat, v njenih časih, so v cerkvi še po nemško peli in še danes se smeje, kako pokvečena nemščina je že to bila. Najlepše spomine ima pa na Tržič, kjer je nazadnje učila. Za vodo, ob Mo-šeniku sta stanovali s Franjico. Josipina je igrala na citre, z njimi je celo javno nastopila. Nekoč je Tržičanom predavala, kako se piše pisma višjim osebam. V Tržiču so ljudje prijazni, blagi, pravi. Tudi v domu. Za vse jim je od srca hvaležna. Ko je še lahko hodila ven, je šla vsak dan k šesti maši in potem k sosedom na čaj. Zdaj je privezana na posteljo. Še vedno ima rada novice o Tržičanih. Bližji ji je Tržič, kot so njene rodne Moste pri Žirovnici. Tu ima pokopano mamo in sestro Franjico. Ničkolikokrat vzame v roke fotografijo, na kateri so vse tri. Lepa je bila njena Franjica, tudi nesrečna. Morda je bila ona podobna Prešernu? Kdo ve? Prešernova podoba nam bo ostala večna uganka. Velikokrat je Josipina prebirala njegove pesmi. Nekaj jih zna celo na pamet. A najbolj ji je pri srcu njegov Memento mori. Počasi, z Občutkom, mi ga je zrecitirala. Nekoč, kdo ve kdaj, bo prišel tudi njen dan, se je spet zamislila. Kako prav je imel pesnik. » Dneva « res ne pove nobena prat'ka... D. Dolenc o Časnikarjih, Častilcih in Cistunih »Ko listam po časnikih, zmeraj najprej pogledam, kdo je napisal članek,« nam pove Janez Svoljšak v jubilejni številki Gorenjskega glasa 2.12.1987. J. Svoljšaka skrbi usoda slovenskega novinarstva, ker je — citiram — »MLADINO poplavil David Tasič, v DELU pa so se razbohotili Dragiša Boškovič, Jelena Gačeša, Milenko Šakotič, Vojko Radulovič, Vojko Šošta-rič... Dobrih slovenskih časnikarjev zmanjkuje. Koliko pa jih je med njimi, ki bi bili kos Bogdanu Pogačniku?« Priznam, da me je branje Svoljšakovega članka navdalo z občutkom krivde: kot zaveden Slovenec bi se vendar moral sramovati intelektualnega zadovoljstva, ki mi ga nudijo komentarji Dragiše Boškoviča v sobotnem Delu, pa tudi svoje dosedanje dobro mnenje o pisanju Davida Tasiča v Mladini bom moral spremeniti. Ta dva že ne moreta tekmovati z Bogdanom Pogačnikom, saj niti Slovenca nista, (četudi se trudita pisati slovensko — ali pa jima celo prevajajo!). Kako krivi se morajo šele počutiti Boškovič, Tasič in drugi v slovenskem časopisju delujoči drugorodci, ki so vse doslej živeli in pisali v zablodi, da ni pomembno, od kod si in kako se pišeš, pač pa kaj pišeš in kako! Nadaljujmo tam, kjer se je J. Svoljšak — vsaj za zdaj — ustavil. Ni v nevarnosti samo slovensko novinarstvo, ogrožena so tudi druga vitalna področja slovenskega bitja in ži-tja; književnost npr., nosilni steber narodove samobitnosti. — v trojanskem konju z one strani Sotle so se v trdnjavo naše lepe besede vtihotapila imena, kot so Dušan Jovano-vič, Marko Švabič, Boris Jukič, Ivo Antič, Goran Gluvič, Vera Pejovič, Marko Crnkovič, Esad Babačič... Da, Janez Svoljšak, tudi dobrih slovenskih pisateljev zmanjkuje. Koliko pa jih je med njimi, ki bi bili kos Bevku in Finžgarju? Ali sem vas prav razumel, Janez Svoljšak — ne le jezik, bo tudi raso treba očistiti tujerodnega plevela? In kam bomo, čistuni, skrili svoje umazane roke? Edo Torkar 40 let Gorenjskega glasa — 2.12.1987 SRAM NAJ VAS BO, JANEZ SVOLJŠAK! Pismo za vsakdanjo rabo. Janez Svoljšak si je drznil oceniti za »pravi trenutek«, da I je v svojem pisanju »razkrinkal« današnji trenutek slovenskega novinarstva. To je napravil na tako ponižujoč na- Srn Pet gj srečujemo se vso pot. Cez čas se oglasi Tadej: »Opice«. Zo-Lete nedarno proti drevesom. Tam se igrajo opice. Preskakujejo iz dajmo,« priganja Karu. Navajen je, da njegovi potniki ?°rnar ifgodaJ- se moramo privaditi drug drugemu. V veliko IN pr u vrečo ziagam spalno vrečo, trenirko ter kuhalnik z jedil-trdirn-r0rn' Moteni na verigo, s katero zapiram mornarsko vrečo, m žabico. »Gotovo,« zakličem. čin, da me že dolgo časa nekaj ni tako vrglo iz tira, kot njegovo pisanje. V pismu njemu in njemu podobnim želim napraviti eno novinarsko napako: za osnovo, citat, bom vzel samo tisti odstavek, kjer piše, da so se pri nas »razbohotili« novinarji s priimkom na ...ič, da so naše časopise in revije »poplavili«. Dragi moj Janez, vaša metoda intelektualne revščine me spominja na čase, o katerih sem sicer samo bral. Tudi nekoč, precej nazaj, so že ljudi preštevali na različne načine. Tudi s pomočjo »značilnih priimkov«. Dragi moj' Janez, kakšna sreča, ker nimate nobenega č ali č v svojem imenu in priimku. Danes je »moderno« čutiti tako, kot pišete vi. Sprašujem te le, kje ste bili vsa ta dolga desetletja s svojimi mislimi, kje je spal razum? Zakaj niste planili na dan in nam končno povedali, kaj je prav in kaj ne? Saj bi šli vsi za vami kot ovčice za pastirjem, ko pa imate tako presunljiv dar »razode- . tja«! Bojim se le, da zdaj, v zadnjem času, prisedate na »alternativni vlak«, prej pa ste pač modro molčali. Strah je človeško, človeka vredno občutje. Ko se iz njega rodi hi-navščina, človeka ni več. Moram zatrditi, da je v Dnevnikovi redakciji še nekaj kolegov, ki ste jih v svojem »preštevanju« izpustili. Imeli smo celo ministra za informiranje, ki mu je bilo ime Slobodan Rakočevič — in to sredi Slovenije! Ste nanj pozabili? Dragi moj Janez, sram naj vas bo. Ne za misli, ki jih v svojem slovenskem svetobolju gojite na domačem gnoju, za predrznost naj vas bo sram. S podobnim namenom kot je vaš, so nekoč pisali »Juden raus!« Upam, da ste spoznali, da take demokracije in take Slovenije in takega življenja in take svobode in takega novinarstva, kot si ga želite vi, ne želim. Ima me, da bi na svoj priimek dal strešico, samo zato, da bi dokazal, da sva si tako daleč, da tega ni mogoče opisati. Dragi moj Janez — ste eden tistih borcev za demokrat cijo in odprtost, ki ti dve lastnosti obuzdajo in posilijo takoj, ko ju začutijo ob sebi. Če je pomembno KDO KAJ PIŠE (Tasič ali Svoljšak} in ne KAJ KDO PIŠE (Tasič ali Svoljšak), potem naj vam Bog pomaga. In to tisti Bog, ki ga tako radi omenjate, da bi na tihem dali vedeti, da vi živite v »letu Gospodovem«, nekateri pa v letu Abdičev, Pozdercev in drugih... E, moj Janez, vključite svoj »boleče delujoči in razneženi perpetum mobile« in začnite preštevati Bosance na Jesenicah,... iče med slovenskimi novinarji in tako naprej. To omogoča ista demokracija, ki bi jo radi na svoje kopito nataknili in oblikovali. Strah me je za take, kot ste vi. Zlo nosijo v sebi. Strah me je zase, če vam bo nekoč to demokracijo (pod krinko boja zanje) uspelo do konca zlorabiti. Miran Šubic, slovenski novinar V jubilejni številki smo objavili različna mnenja in prispevke o novinarstvu in časnikarstvu in med njimi tudi prispe vek prof. Janeza Svoljšaka. Pri slednjem smo bili premalo po zorni in smo spregledali, da bi citirani stavek, če ga preberemo kot samostojno misel, lahko užalil naše poklicne kolege V uredništvu se vsem, ki bi jih prispevek Janeza Svoljšaka prizadel, opravičujemo. Leopoldina Bogataj Ozka asfaltna cesta vodi v mesto. Po strmih serpentinah pridemo na pot, ki vodi ob jezeru. »Tempelj Budovega zoba,« reče Karu in z roko pokaže na veliko zgradbo ob jezeru. Ustavimo se. Široka pot vodi do templja. Na obeh straneh, prav do templja so postavljene stojnice. Na njih prodajajo razglednice in različne spominke. Vstopimo skozi mogočen portal v notranjost. Tempelj ima več stavb. V osrednji je shranjena relikvija Budovega zoba. Zob leži na zlatem lotosovem cvetu. Zgodba o Budovem zobu je zelo zapletena, pa vendar vsi še ne mislijo, da je resnična. Zob izvira od samega Bude. Leta 1283 so ga od tu ukradli in ga odnesli v Indijo. Pozneje so ga našli in prinesli nazaj. Drugi pa pravijo, da zob v Kandvju ni od Bude, ampak le slab ponaredek, ker so pravi zob uničili Portugalci v Goi. Budisti verjamejo, da je v Kandvju pravi Budov zob. Naj bo tako ali drugače, občudovalcev pravega ali ponarejenega Budovega zoba je vedno veliko. Dolgo hodim po hodnikih tega svetišča, občudujem umetnine, gledam zlat lotosov list z Budovim zobom, potem zavijem na obalo svetega jezera, kjer budistični menihi hranijo svete žabe, ribe in vodne kače. V jezeru nihče ne sme loviti rib. »Kako lepe ribe,« rečem Ani. »Raje jih gledajo, kot da bi jih lovili.« Gledam, kako se zbirajo v jate in čakajo, da duhovnik prinese novo hrano. Pridruži se nam Karu. Morali bi videti Kandvjsko peraherajo junija meseca, velik obredni sprevod v Budovo čast, razburljiv dogodek, ki ga v Kandy prihajajo gledat tujci z vsega sveta. Takrat bogato okrašeni sloni nosijo vreče, ki ponazarjajo vrečo, v kateri je bil spravljen Budov zob. Mimo nas pride skupina bikhujev, budističnih menihov. V roki imajo posodice, v katere ljudje nolagajo svoje prispevke. Njihova hoja je vzvišena, odeti so v žafranasta oblačila, v roki nosijo črne dežnike, da se tako ščitijo pred vročim soncem. Za nami ostaja svetišče. Med stare zidove se prepleta vzdušje preteklosti in miru, da človek obstane. Hodim po mestu. Za zidovi starih hiš v mestnem središču se skriva preteklost. 1532 leta je Kandy postal prestolnica Singalskih vladarjev. Dolga stoletja je bil prestolnica velike države, ki so se ji pokoravali celo daljni Maledivi. Šele 1815. leta je Angležem uspelo zavzeti mesto in tako prekiniti 2300 letno vladavino Singalskih vladarjev. Stara kraljeva palača še vedno stoji. V njej so sedaj zasedanja vrhovnega sodišča. ALI VESTE da vas v Murkini prodajalni ELGO v Lescah že pričakujejo v novoletnem vzdušju. V tradicionalno lepo dekorirani trgovini vam nudijo res veliko izbiro novoletnih daril. (mdODiplkg) Stvar je treba prespati Jeseniški mladinci niso kakor drugi. Na svoji občinski konferenci dopustijo »bazi« temeljit premislek, pa ne le to, dovolijo celo, da najtehtnejše stvari tako rekoč prespi. Dobesedno! Kajti sejo občinske konference ZSMS Jesenice so pripravili na petek in soboto, 23. in 24. novembra. V petek so sestankovali, v soboto pa na okrogli mizi govorili o gospodar- skem položaju v domači občini. Seveda, tako pomembne stvari, kot je gospodarjenje, je treba prespati, morebiti se zjutraj potem ukreše kaka odrešilna misel. Pravi ljudje na pravih mestih? Zadnjič sem se pa resnično na-ježil. Obiščem namreč Merkurje-vo Gradbinko, da bi povprašal po cenah gradbenih materialov. Stojim, čakam, bodice pa se mi vse bolj jezijo .. . Tudi drugi kupci za mano so precej namrščeni, ker se noben od prodajalcev ne zmeni zanje. Potem pač odidem, jezen na ves svet in na tisti reklamni slogan »že 40 let pravi ljudje na pravih mestih«. In si mislim: morebiti so nekateri pravi ljudje pri Grad-binki že predolgo in bi kazalo katerega zamenjati. kje kaj Želite video kaseto »Superman IV. del« ali »Hamburger hill« DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI DEJAN ŠINK Sedemintrideset let je bil privezan v slaščičarski kuhinji. Sedaj, ko je dopolnil 60 let, se je upokojil. Vendar bo Šinkova slaščičarna v Kranju ostala. Vodil jo bo sin Franci, ki prav sedaj modernizira lokal. Škoda bi bila, da bi zamrlo znano slaščičarsko ime, ki ga uspešno nosijo že najmanj štirje rodovi. Hčerka Zdenka pa je ekonomist. Dejan Šink je znano ime kranjskega športa, saj je bil aktivni tekmovalec v plavanju in skokih v vodo ter smučarskih skokih, bil je trener, sedaj pa je sodelavec Smučarskega skakalnega kluba Iskra Delta Triglav in mednarodni sodnik za smučarske skoke. »V letih 1940 in 1941, ko je bil v Kranju zgrajen letni bazen, smo se navdušili za plavanje, jaz pa še posebej za skoke v vodo. Četrt stoletja sem bil aktiven v tem športu: ne vem zakaj, rad sem ga imel, za F očkom sem skakal v tolmun, še preden sem znal plavati. Takrat smo ta šport uganjali skupaj z Jožetom Kre-nerjem, Borisom Cofom in še nekaterimi. Potem sem se lotil trenerstva. Kar precej navdušencev je bilo za skoke v vodo: moj brat Ivko, pa Hafner, Janez Čuk, Miško Kranjčev, pa pet ali šest žensk. Jaz sem bil boljši v skokih z deske, kjer sem bil državni prvak, brat Ivko pa s stolpa, kjer je tudi osvajal naslove najboljših v državi,« govori Dejan. Dejan je bil pri skokih v vodo samouk. V Ljubljano, kjer je bil ta šport bolj razvit, se je hodil učit, udeleževal se je seminarjev in brskal po strokovni literaturi. Ko se je na kranjskem kopališču zlomila deska za skoke v vodo, za novo ni bilo denarja in s tem športom je bilo tako v Kranju konec. »Ker sem se v mladih letih poskusil tudi v smučarskih skokih (v tej panogi so v Kranju prirejali prave gorenjske olimpijade, na katerih je kot tekmovalec sodeloval tudi Dejan), me je po slovesu od skokov v vodo poiskal Jože Javornik in me nagovoril, da sem postal trener smučarskih skakalcev. Na marsikaj s tega področja sem se razumel, vzgajal tudi Norčiča, Mesca, Štefančiča in mlajšo generacijo, v kateri so bili Čimžar, Grilc, Bizjak, Peternel itd. Ko je klub dobil poklicne trenerje, sem se od tega dela poslovil, vendar sem klubu še vedno zvest. Ob 60-letnici so mi prijatelji poklonili sliko,« pripoveduje Sinkov Dejan. Dejan je mednarodni sodnik za skoke. Sodil je na številnih velikih tekmovanjih in tudi letošnjo zimo ne bo brez dela. Sodil bo v Planici in še na nekaterih tekmah v Evropi. Sicer pa o kakršnikoli primerjavi med časi, ko je bil še sam aktivni športnik, in sedanjostjo, skoraj ne moremo govoriti. Danes ima tekmovalec praktično vse na voljo, ni mu treba skrbeti za opremo, za prevoze, ni mu treba najprej v službo, potem pa na trening in tekme. Veliko se je spremenilo in prav je tako, meni Dejan. J. Košnjek Top lestvica: 1. Hamburger hill (Platoon II.) 2. Robocap (Policaj robot) 3. War zone (Vojna zona) 4. Iron vvarrior (Železni vojaki) 5. Back to school (Vrnitev v šolo) 6. Black window (Črna vdova) 7. Masters universe (Gospodar vesolja) 8. The Hanoi hilton 9. Maid to order (Nenavadna služkinja) 10. Project X (Projekt x) Janko Hausman iz Video studija Bled, ki sestavlja našo top lestvico, tokrat zastavlja nagradno vprašanje: kako je ime in kako se piše glavni igralec v filmih »Superman« od I—IV? *0 (S£ JjideoStudio., &fcd LJreja: Vine Bešter = ŠTAJERSKA ROČK SCENA O težavah in uspehih skupine Center za dehumanizacijo smo več napisali pred dvema tednoma, tokrat pa vsebino rubrike v celoti prepuščamo Bojanu Tomažiču, ki vam(nam) sporoča: Severovzhodna Slovenija nikoli ni bila posebno naklonjena bolj izzivalnim in skrajnim oblikam ročk glasbe, zato še tistih nekaj skupin, ki so se pojavile okrog osemdesetega leta, ni imelo nobenih pravih možnosti zaradi okolja in zaradi nemogočih razmer za obstoj in delovanje. Drugačne v tistem okolju so bile takrat skupine: v Ljutomeru Herrpes, v Ormožu Gnile duše, v Murski Soboti Azil, v Mariboru Masaker in na Tratah pri Mariboru Butli in Džumbus. Vse omenjene skupine so igrale garažni, začetniški punk, eni bolj, drugi manj uspešno. Pa o tej zgodovini le ne bi bilo vredno razglabljati, če se iz te scene ne bi razvila močna in zanimiva štajerska drugačno-rockov-ska scena z akterji, ki sodijo še danes v vrh tovrstnega glasbenega ustvarjanja. Skupin in glasbenikov je po prvem punkovskem obdobju nastalo veliko. Omeniti pa je potrebno Masaker, Center za dehumanizacijo, PUJS, Soft and Simple, Anarchromixz, Z. O. S. in Direktna akcija iz Maribora, Maria Marzidovška iz Slovenske Bistrice ter skupine iz celjskožalske scene — Lokalno televizijo, Sfinkter, Juhuhu Stric Vinko in njegovi. Na Štajerskem sta se pojavili tudi dve neodvisni založbi kaset Marzidovshek-minimallaboratorium (MML) v Slovenski Bistrici in založba Centra za dehumanizacijo s Trat pri Mariboru (naslov prve je Titova 39, Slovenska Bistrica, druge pa Trate 14/a, 66213 Zg. Velka. Za Masaker in Center za dehumanizacijo je značilna samoniklost. Masakrov industrijski hardcore je svojevrsten odgovor na totalno dokončnost Maribora, na to sivino in kričečo praznino. Tudi CZD so ozvočitev videnja in čutenja tega občutka. PUJS, Anarchromixz, Direktna akcija in Z. O. S. (ženska skupina) so hardcorovci. Direktna akcija je med njimi najbolj radoživa in dejavna. Mario Marzidovsek je industrijski minimalist, ki je izdal že celo vrsto kaset s svojo glasbo, med industrijce lahko štejemo tudi nekdaj izvrstno Lokalno televizijo. Sfinkter se poskušajo z dobrim popom. Juhuhu stric Vinko pa v svojo na bluesu slonečo glasbo vgrajujejo skajevske elemente. (Na posnetku — foto BT — je skupina Direktna akcija) Vsi, ki boste do prihodnje srede poslali pravilne odgovore na nagradno vprašanje, boste sodelovali v žrebanju za tri nagrade: celoletno naročnino za Gorenjski glas, kaseto s filmom Superman IV. del in kaseto s filmom Hamburger hill. Tisti, ki pri žrebanju ne boste imeli sreče, pa boste lahko vse kasete z današnje lestvice, pa tudi vrsto drugih, kupili na novoletnem sejmu v Kranju, kjer bo imel svoj prostor tudi Video studio z Bleda. ZABAVNA GLASBA OBVEZNA SMER NA VESELICI »Prva kaseta skupine Obvezna smer z naslovom Srce je popotnik je dosegla zavidljiv uspeh, zlato naklado. Upamo, da bo tudi druga kaseta. Na veselici, tako všeč našim poslušal; cem,« je po promociji nove kasete, ki je izšla pri Kasetni produkciji RTV Ljubljana, dejal Toni Kapušin. Na novi kaseti je deset skladb: naslovna Na veselici, Črnolaska, Obvezna smer, Rumeni pes. Utrip srca, sete > hod v dežju in Poljub mi daj. Besedila so delo Ivana Sivca, glasba pa Iva Žav-bija, Tonija Kapušina, Slavka Vesela in Jožeta Jerine, v skladbi Obvezna smer kot pevec sodeluje Primož Jovan. Po nesoglasjih se je zasedba skupine nekoliko spremenila. Jedru skupine (Žavbiju, Veselu, Kapušinu) sta se pridružila kitarist Božo Bohinc in bobnar Jani Salomon. »Igramo preprosto zabavno glasbo s poudarkom na bogatem aranžmaju. Skladbe so melodične, gredo hitro v uho. Nova člana sta prinesla skupini svežino,« pravi Toni Kapušin. Obvezna smer ima novo glasbeno opremo in ozvočenje Elektro Voice. Na radijskih valovih je dostikrat slišati že priljubljeno skladbo Utrip srca, pa Maj, ki so jo prvikrat zapeli na letošnjih Melodijah morja in sonca v Portorožu. »Do Novega leta smo praktično zasedeni. Sodelujemo z diskoteko Sora v Škofji Loki, po tradiciji vse sobotne večere igramo v tamkajšnjem hotelu Transturist, ob nedeljah popoldne pa na Prim-skovem. Pripravljamo se na novo Pop delavnico, na izbor za popevko Evrovizije smo poslali melodično skladbico v našem slogu,« je povedal Toni Kapušin in nam še zaupal, da jih bomo morebiti videli tudi v TV oddajah Glasbeni ropot in Zdravo. D. Papler PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO TONE PIVK Že petnajsto leto prodaja pohištvo, zadnje leto v Zlitovem salonu na Deteljici v Tržiču. Pohištvo se vse težje prodaja. Kaže, da so mimo časi, ko je Jugoslovan za enega življenja zamenjal vsaj troje pohištev. Tone Pivk je vesel, da v njegovem salonu nudijo res kvalitetno pohištvo slovenskih podjetij, kjer skorajda ni reklamacij. Včasih so bili pa primeri, ko so ljudje po dve leti hodili v trgovino zaradi ene reklamacije, pa jim prodajalci, kljub vsemu prizadevanju niso mogli čisto nič pomagati. Le prijazni so bili lahko še naprej, če ob 4;ako nemogočem obnašanju dobaviteljev tudi njim niso popustili živci. Za Toneta Pivka nam je neka njegova stranka telefonirala, naj ga obiščemo, da tako prijaznega prodajalca pohištva zlepa ne bomo našli. In kaj pravi on o prijaznosti prodajalcev? »Prijaznosti se ne da naučiti-Za to ni formule. Prijaznost moraš imeti v sebi. Če je nimaš, se ne odloči za poklic prodajalca. Vendar en sam prijazen prodajalec v trgovini ne pomeni nič. Celotna ekipa mora biti takšna. Že en sam neprijaznež ti pokvari ves ugled prodajalne. Pri nas, lahko rečem, smo kar se tega tiče, »uglašeni« in zares lepo je delati v takem timu. Najbolj zadovoljen pa sem, kadar se stranka vrne, potem ko ima pohištvo že doma postavljeno, in pove, kako zelo je zadovoljna z nakupom, da je resnično dobro izbrala. Lepo ti je pri srcu ob zavesti, da si tudi sam doprinesel delež k njegovemu zadovoljstvu.« D. Dolenc Male gorenjske vasi Piše: D. Dolenc Prašičja nadloga »Včasih,« pripoveduje Čema-žarjeva mama, »so kmetje tu pod Mohorjem vse doma pridelovali. Ajdo so sejali, ječmen, Cemažarjeva mama iz Zabrekev jih Ima že 80, pa poleti še kuha za družino, tudi na polju še kaj postori, za kmečki turizem pa ni več navdušena. ZABREKVE (2) oves, rž, pšenico. Ovsa pri nas zdaj že šest let nismo niti zrna pridelali, vse so nam divji prašiči pomendrali. Njivo so dobesedno povaljali. Še slama je bila neuporabna, ker je tako zelo smrdela. Prav vse uničijo. Letos so hodili nad krompir. Polovico so nam ga gotovo požrli. Ponoči so se spravili nadenj, zjutraj smo ga po tri gajbice pobrali za njimi. Ni kazalo drugega, kot da smo ga že sredi avgusta zorali in spravili v kleti. A bilo je prezgodaj in zdaj nam gnije . . . Nadloga, ki ji ni videti konca. Ena divja svinja ima po devet mladičev in vso to drhal pripelje na njivo. Lovci iz Selc jih imajo na skrbi. Morda jih premalo časa čakajo. Vso noč bi morali biti na preži. Različno prihaja ta žival. Včasih že zvečer, ko se znoči, včasih šele sredi noči ... In dokler bo tako, se kmetu tu gori ne bo splačalo nič sejati. Le krompir, zelje in zelenjavo pridelamo za doma. Živino največ redimo. Pri nas je bilo včasih pet govedi težko rediti, zdaj, ko je pa sin splaniral zemljišče in se povsod lahko kosi s kosilnico, jih imamo po osem. Le »gromšelša« (brusnic) ni več. Ko je planiral, je potrgal rušo in jih tudi za doma več ne naberemo. Včasih jih je bilo pa toliko, da smo jih v Kranj na trg hodili prodajat. Brusnice so odlično domače zdravilo za vročino zbijat. Le mala žlička brusnic že zadostuje, da najhujša vročina pri bolniku pomine.« Za kmečki turizem ni navdušenja Pri Čemažarjevih so nekaj let imeli malce kmečkega turizma. Star vodnjak med hišami je le še spomin na tisoče in tisoče prenošenih škafcev vode ... Od 1980. leta imajo vaščani vodo v pipah. Vsaj slišati je bilo tako, da si tu dobil čaj, domače žganje, celo kaj za prigriznit. Zdaj pa o tem ni ne duha ne sluha. »Tri leta je bila pri nas nekakšna hribovska okrepčevalnica, pripoveduje Čemažarjeva mama. »Šlo je, dokler so bila doma dekleta. Ko so pa te šle, smo jo opustili. Noč in dan so bili tu ljudje. To ni za kmeta. Ves dan trdo delaš, zvečer pa še spat ne moreš iti, ko se ljudem nikamor ne mudi. Pa če je bil samo eden, si ga moral ,vahtati'. Za kmečki turizem morajo biti posebej za to usposobljeni ljudje, ali pa domači, ki jim to res leži in si vzamejo posebej za to Čas. Saj smo se potrudili, nič ne rečem, tudi krofe sem cvrla takole ob nedeljah, ko je največ ljudi prišlo na 'Mohorja, zdaj pa ne gre več. Morda potem, ko bodo otroci zrasli in bodo spet dekleta pri hiši. Res pa je, da ljudje pogrešajo gostilno, bife tu gori. Včasih, če je v mežnariji kdo doma, že skuha kakšen čaj. Več pa že ne.« Hkavščovu hiša spominja na Prešernovo v Vrbi Tudi pri spodnjih kmetijah, ki leže na selško stran, ni gospodinje, ki bi se lotila kmečkega tu rizma. Škoda. Morda se bo kakšna skoraj žila zdaj, ko so postavili velike lepe nove hiše. Pri Knapovcu, pri Hkavšču? No, morda tudi kje drugje, jaz sem slučajno videla le ti dve. H Hkavšču me je prignala posebna zanimivost: nekje sem prebrala, da stara Hkavščova hiša po zunanjosti spominja na Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. In res spominja. Morda je Hkavščova malce večja, toda vse kaže, da ju je zidal isti zidar, ali pa se Staru Hkavščova hiša živo spominja na Prešernovo v Vrbi. — Foto: D. Dolenc je eden zgledoval po drugem. Kot pove sedanji gospodar Janez Pogačnik, so vse do konca lanskega leta v njej živeli, šele letos so se preselili v novo hišo. In dokler bo on živel, bo hiša stala, ne bodo je podrli, prej obnovili, da bo še vedno lahko koristila za stanovanje. Dve njegovi teti, Angela in Terezija Bebar sta živeli v njej. 1895. leta je hiša skoraj pogorela, pa so jo obnovili. Kar zadovoljni so danes ljudje tu gori, čeprav je v hribih življenje še vedno zelo trdo. Da bi končno asfaltirali cesto. Te dni, ko je bilo takšno deževje, se je pod Topoljami spet usadilo na cesto. K sreči ima krajevna skupnost Selca veliko razumevanja za njihove težave in takoj dobe pomoč iz doline. ★★★★★ P. S. Popravek: Obeh kmetij na Bezovnici marca 1945 niso požgali Nemci temveč partizani. Partizani so spomladi 1944 minirali tudi cerkev Sv. Mohorja, da se v njej ne bi utrdili beli. Cerkev, od katere je po miniranju ostal le zvonik, je bila po vojni obnovljena. ©EK, 4. DECEMBRA 1987 RAZVEDRILO 11. STRAN (^MlIi^^GLAS j NAGRADNA IGRA | VSA GORENJSKA SMUČIŠČA j Kobla: z vlakom prav do smučišč Smučarski center Kobla, edino smučišče v Sloveniji, do katere-«a PHpelje tudi vlak, ima 95 hektarov smučarskih površin, 23 kilometrov smučarskih prog z višinsko razliko 940 metrov. Nanje vodijo Jn2aPoredne dvosedežnice in tri vlečnice, ki lahko prepeljejo 5600 jnučarjev na uro. Ti lahko izbirajo med »družinsko progo«, progo a smuk in številnimi smučišči za začetnike, tekači pa se lahko za-aa?i P° ureJenin tekaških progah. Člani bohinjskega smučarskega kluba vas nauče smučati, tu pa izposojajo tudi opremo in popra-'"jajo smuči. Nagradno vprašanje: Kolikšna je dolžina najdaljše, »družinske proge« na Kobil? Odgovor na nagradno vprašanje pošljite na kuponu do srede, 9. decembra, na naslov Gorenjski glas, Moša Pijadeja 1, Kranj (za nagradno igro). Med pravilnimi odgovori jih bomo izžrebali pet v prvem in pet v drugem kolu. Izžrebancem Smučarski ter? ^°k'a poklanja pet smučarskih vozovnic: prvonagrajenemu s ensko, drugonagrajenemu tridnevno in ostalim trem enodnevne rske karte. Prav takih pet nagrad čaka tiste, ki jih bomo iz-2rebali v finalu. i KUPON JdMEUGLAS ek in ime ovor ^atrnik nagrajuje nis ^rav tako 0,0 ^' decembra podaljšujemo nagradno igro iz prejš-J Praznične številke Gorenjskega glasa. Na nagradno vprašanje, s 0 9a postavili žičničarji z Zatrnika, kdaj je začelo obratovati to I "|UCl8če, nismo prejeli dovolj odgovorov, da bi lahko žrebali. Zato nie k ^e ^ec'en ^™ možnosti odgovoriti na to ne pretežko vpraša-Pra pozabite, nagrade (5 dnevnih smučarskih kart v prvem in av toliko v drugem kolu) so prav vabljive! ^eJica asparagusa je prišla iz Švice Mm tajcu,. »^te, ki imajo najlepše in ''sleWSe asPara§use> smo P° Pre_ tilj t ^.'n ogledu na terenu uvr-'Om'J. Jožefo in Ilija Pavelič iz ^Martuljka. HI izp|ragus, ki ga je mož Ilija do-n^L ^vice pred osmimi leti — le ii^na vejica je bila — je v Pave-ti *an- i začel hitro rasti. Jožefa, ^stil P"zaf*evno skrbi, ga je na- ko- Križe- Cena zemlJ»šča je 11.600,28 n za kvadratni meter in meri 2960 kvadratnih metrov. Pnir>a se poravna ob podpisu pogodbe. ^ "avedenem zemljišču je predvidena gradnja objekta za rvisno dejavnost — avto servis. Uredil6 se ureja v skladu s 34. členom Odloka o prostorskih spi -/t em^ Pogojih za območja izven ureditvenih območij na- (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/86). nan 6 ^e zazidljivo, opremljeno s komunalnimi objekti nrf ravami individualne rabe in s komunalnimi objekti in i Pfavami skupne rabe. tW za Pričetek gradnje je januar 1988, rok za dokončanje pa ^cember 1989. serviaVru razrJis lahko konkurirajo interesenti, ki opravljajo klepar*16 dejavnosti za avtomobile: — ^Ikaniler -"car' — ajehanik -električar -Pralnica' ^stoječi objekti so predvideni za rušenje, najemne pogodbe Poslovne prostore se bodo odpovedale. Horn • moraJo predložiti svoje ponudbe skupaj s progra-javp ln "?eJno zasnovo objekta v pisni obliki v 15 dneh od ob-Tro razPlsa na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Tržič, p^g svobode 18, 64290 Tržič. g0-nu°-Di mora biti priloženo tudi dokazilo o izpolnjevanju po-2a Za °Prav^anJe dejavnosti. ^j^v^oservisne dejavnosti, predvidene na tem zemljišču, je lav, ana lokacijska dokumentacija, s katero se interesenti vat« 2 SeznaniJo na sedežu Komiteja za urejanje prostora in pastvo okolja občine Tržič. Ši n1ZD*r' naJugodnejših ponudnikov bodo upoštevani najbolj-Ce^r?Srani, najboljše zasnove objekta in kriteriji po odloku o in Dovečani vrednosti ter o odde'-vestnik Gorenjske št. 12/86). . — in povečani vrednosti ter o oddajanju stavbnih zemljišč R ifdni vestnik Gorenjske št. 12/86). za sklenitev pogodbe je 15 dni po izbiri. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS —Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. ORGANIZIRANJE POSLOVNE AOP 1 delavec 2. NADZIRANJE DEL V JAMI 2 delavca 3. KV RUDAR —3 letna šola več delavcev 4. RAZNA RUDARSKA DELA—obvezna prekvalifikacija v poklic KV rudar več delavcev 5. VZORCEVALEC 1 delavec 6. OPERATER III na predelovalnem obratu več delavcev 7. POMOŽNI OPERATER na predelovalnem obratu 2 delavca Pogoji;___ pod 1.: dipl. programerski inženir, dipl. inž. računalništva ali organizator AOP, 4 leta delovnih izkušenj; pod 2: rudarski tehnik, strokovni izpit za nadzorno tehnično osebje, 18 mesecev delovnih izkušenj; pod 3: KV rudar, vozniški izpit B oz. C kategorije, 12 mesecev delovnih izkušenj pod 4: najmanj osnovna šola, zaželena končana poklicna šola raznih strok, vozniški izpit B kategorije, obvezno šolanje—prekvalifikacija v poklic KV rudar; pod 5: KV delavec (geovrtalec ali drug ustrezen poklic), 9 mesecev delovnih izkušenj; pod 6: kemijski procesničar, elektrikar, ključavničar, avtome-hanik ali strugar, 9 mesecev delovnih izkušenj; pod 7: upravljalec kemijskih strojev in naprav, pomožni orodjar ali pomožni strugar, 3 mesece delovnih izkušenj. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Poskusno delo traja po pravilniku. Troizmensko delo in starost nad 21 let na delih pod 2, 3 in 4. Štiriizmensko delo na delih pod 6 in 7. Kandidati naj prijave z dokazili o izpoljnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor in ogled delovnih razmer. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. LESNA INDUSTRIJA 64260 BLED Ljubljanska cesta 32 TOZD FILBO, Ajdovska 2, Boh. Bistrica Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD FILBO objavljamo licitacijo f za odprodajo kombiniranega vozila, znamke IMV TRAFFIC, tip RT533 D, prevoženih 142.747 km, vozen, izklicna cena-5.500.000,- din. Licitacija bo v petek, 11. decembra 1987 ob 12.00 uri v prostorih TO FILBO, na Ajdovski 2 v Bohinjski Bistrici. Ogled je mogoč istega dne na mestu licitacije. Vozila prodajamo po sistemu videno— kupljeno, brez kasnejših reklamacij. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vjpišejo varščino 10% od izklicne cene vozila. Najmanjši dvig cene je 10.000,- din. V ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec v 15-ih dneh od prevzema vozila. Kupec plača izklicno ceno najkasneje v treh dneh od dneva licitacije. Ob prevzemu vozila mora kupec pregledati št. šasoje in motorja ter jih primerjati z dokumenti vozila. ^ETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA °bJavlja prosta dela in naloge ^MOČNIKA VODJA MLEKARNE P°GOJI: Srednja strokovna izobrazba živilske usmeritve (V) ali KV mlekar (IV) ter 2 letne delovne izkušnje pri predelavi mleka. plovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim de- jV^m časom. . ... '".lave z dokazili o strokovni izobrazbi ter opisom dosedanjih ZaPoslitev sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja ^a, Jegorovo predmestje 21, 8 dni po objavi oglasa. DO ZAVOD ZA URBANIZEM BLED ZUB BLED Cesta svobode 13 objavlja po sklepu zbora delavcev JAVNO PRODAJO KOPIRNEGA STROJA TECHNOMATIC 275, ki bo v prostorih DO ZUB Bled—cesta Svobode 13, v sredo, 9. decembra 1987 ob 12. uri. Javne prodaje se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Prometni davek plača kupec. Prodaja bo potekala po načelu videno—kupljeno. Kupec mora kupljeni stroj plačati in takoj odpeljati. Vrednost bo določena na dan javne prodaje. L LONČARSKO PODJETJE KOMENDA objavlja prosto delovno nalogo: SPLOŠNA VZDRŽEVALNA DELA Od kandidata pričakujemo znanje varjenja, drobna mizarska in zidarska dela in manjša elektrikarska dela. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s pogojem, da kandidat uspešno opravi 3 mesečno poskusno delo. Prošnje naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Lončarsko podjetje Komenda, Mlaka 4. OSNOVNA ŠOLA PADLIH BORCEV ŽIRI Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge GOSPODINJSKE POMOČNICE-POMIVALKE, in sicer za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prednost imajo kandidatke s polkvalifikacijo in petimi leti delovnih izkušenj. Nastop dela je takoj. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite do 15. decembra 1987. Ali ste jo že poskusili? Kakovostno vino iz izbranega grozdja REBULA 87 SAJ JO GOTOVO ZE POZNATE! Galerija KAMEN in ZLATARNA na Linhartovem trgu v Radovljici je odprta že dve leti. V galeriji je stalna prodajna razstava priznanih slovenskih slikarjev in kiparjev ter izdelkov domače obrti. V istem prostoru pa si lahko ogledate in kupite umetniško oblikovane in modne izdelke iz zlata in dragih kamnov. Odprto vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure ter ob sobotah dopoldan. GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 4. DECEMBRA 1 i — MALI OGLASI tel 27 960 ceiia J1A16 aparafl.itfojl Prodam TRAKTOR ZETOR 5911. Faj-far, čirče 18, telefon 39-026_ Prodam nov laserski GRAMOFON ICS. Tel.: 28-861, interna 28-83. Prodam barvni TELEVIZOR ris telefun-ken, ekran 65 Tel.: 23-880, Kranj, Kaju- hova 16_20255 Prodam črno-beli TELEVIZOR 107, star tri leta. Milje 26, Šenčur_20258 4 stranka VVEINIG za obdelavo lesa na avtoprikolici, primerno za opaž, prodam z ali brez prikolice Janez Zaje, Forme 12, Žabnica_20279 Prodam industrijski šivalni STROJ sin-ger z motorjem. Od 14. ure dalje. Drago Družinec, Sv. Duh 120, Škofja Loka _20291 Prodam barvni TV iskra. Robar, Dvorje 83, tel.:42-108 _20299 Prodam barvni TV iskra, star pet let. Tel.: 38-104_20303 Ugodno prodam nov CEPILNIK za drva. Lojze Jeraj, Vodice, Vodiške c. 45, tel.: 21-161_20311 Prodam novo polavtomatsko tračno ŽAGO za razrez hlodovine. Tel.: 64-378, od 16. do 20. ure_20338 Prodam TV iskra color, daljinsko upravljanje, starost 1,5 let, cena 60 SM. Igor Šubic, Dobje 1, Poljane 20339 Prodam črno-bel TV gorenje in pralni STROJ obodin. Tratnik, Zelenica 12, Tržič 20342 pumo . r^aupanja /O ljubljanska banka Prodam prenosni Šuceva 9, Kranj TELEVIZOR sonv. 20487 FOTOAPARAT canon AV 1 z objektivom, TOKINA 35 do 70 mm in usnjeno torbico, prodam Tel: 35 900 20496 Prodam STROJ za šivanje usnja sin-ger Tel.: 68 119_20358 Prodam TRAKTOR deutz 4006 in 20 vreč perlita. Tel: 64-258_20377 Prodam mizarsko KOMBINIRKO. Tel.: 70-232 20382 Drulovka 20399 Prodam nov pralni STROJ. 13/a, tel : 24-558 Prodam MLIN na kamne za mletje vseh vrst žita in šivalni STROJ veritas Tušek, Rovt 10, tel: 64 011 20403 Technics dvojni KASETOFON RS T 60R, ojačevalec SU-V 1x in zvočnike S B 3450. ugodno prodam Tel.: 38-268 _20406 Prodam motorno ŽAGO stihi elektro-nik za 40 SM in barvni TV iskra azur, star pet let za 20 SM Tel 51 032 _20409 Prodam trivrstno diatonično HARMONIKO melodija mengeš Nahtigal, Vo-glje 25, Šenčur_20419 Prodam diatonično HARMONIKO tri in pol vrstno C, ES, B znamke prostor Tel 39 669_20427 Prodam dobro leto star PS gorenje v brezhibnem stanju za polovično ceno Tel 37-117, popoldan_20432 Barvni TV gorenje prodam Tel 22 718 20438 Prodam MLIN šrotar, rabljen eno leto, za mletje vseh vrst žita in celih koruznih storžev, znamke pintar Roblek, Bašejj 20 _20443 Prodam krožno ŽAGO mio standard 2 kw (cena 110.000 din). Srakovlje 6, tel.: 27-236 20337 Prodam barvni TV gorenje, ček, Mencingerjeva 3, Kranj Medveš-20445 SAMSUNG, barvni TV 37 cm, v garan-ciji, prodam. Tel.: 33-670_20466 Prodam hidravlično rotacijsko KOSILNICO vicon 165 cm in TELIČKO simen-talko. Krt, Kurirska 7, Kranj Primskovo _20472 Ugodno prodam TV lovveopta, ekran 1966, daljinsko vodenje. Tel.: 39-552 20478 gradbeni mal. Prodam pleskana enokrilna VRATA-steklo, dim. 195 x 81 cm. Tel.: 61-087, v popoldanskem času 20277 Prodam 6 notranjih vrat mahagonij, novo stikalno uro in električni radiator. Tel.: 27-928 _20296 Prodam suhe ŠPIROVCE in žensko no-vo poročno obleko. Tel.: 49-025 20313 Prodam 500 kosov strešne OPEKE ve-sna Novo mesto, sive barve. Peter Urbane, Deteljica 2, Tržič 20327 Prodam suhe smrekove in macesnove obloge notranje ali zunanje(opaž), širina 5,7,9 cm, dolžina 1-4 m in bukova DRVA. Tel: 64-103_19943 Ugodno prodam malo rabljeno zastekljeno OKNO 140 x 80, ter umivalnik širine 50 cm z mešalno baterijo in sifonom. Savska 26, Lesce, tel.: 74-462 20476 razno prodam Pod nujno rabim posušene češnjeve peclje Tel: 45-159 20369 Ugodno prodam motorno KOLO to-mos sprint elektronik, desno stranico za 126 P in zamenjam 500 kg semenskega krompirja igor za desire. Milan Zavrl, Pšenična polica 12, Cerklje, tel.: 42-639_20411 Prodam nove elanove SMUČI 170 cm z novim okovjem salamon, rabljene pancerje št. 41 in nove smučarske hlače, cena za vse skupaj je 30 SM Per-ko, Žiganja vas 42, Tržič 20426 Prodam litoželezni vzidljiv KOTEL za kuhanje prašičje krme in 125 P po de-lih. Suha 24, Kranj_20433 Prodam semenski krompir igor. Sp. Brnik 25_20451 Prodam drobni KROMPIR. Zg. Bitnje 23_20464 Ugodno prodam ročno URO citizen vodotesno, ei pralni STROJ z okvaro, malo rabljene PANCERJE heierling št. 41 in nove SUPERGE kronos št. 43. Virje 8, Tržič 20481 Prodam ZIBKO z vso opremo. Pungar-čar, Begunje 63, tel.: 73-457 20268 Prodam drobni KROMPIR Predoslje 3 _20271 Prodam SNEGOLOVILCE nove. Tel.: 80-409_20275 Prodam FIŽOL v zrnu. Češnjevek 8, tel.: 42-406_20284 Prodam enoosno novo kiper PRIKOLICO 5 ton. Štefan Kociper, Podboršt 5, Komenda 20288 Prodam dve elegantni italijanski moški obleki št. 46 po ugodni ceni. Tel.: 45-527 20294 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK peg. Janez Hašaj, Frankovo naselje 173/3, Škofja Loka_20320 Prodam PEČ plamen, štedilnik plin elektrika, telefonski aparat, pralni stroj, kuhinjsko mizo, stoli, avto prtljažnik, priključek za prikolico za Z 750 fička in verige, dve ležišči z jogijem, verige za 125 P in TV ei niš. Tel.: 40-065 20334 Ugodno prodam Z Tel.: 42-020 750, letnik 1975. 20250 vozila JUGO 45, letnik 1985, 30.000 km, prodam. Hrastje 123, Kranj_ GOLF J, letnik 1978, 78.000 km prodam. Savnik, Trg Prešernove brigade 4, Kranj, tel.: 35-418_ R-4 TLS, 4/77, 78.000 km, prodam za 1,35 M. Majce, Sp. Besnica 84 b, 64 201 (Pesnica — popoldne)_ Prodam R 4, letnik 1978. Tel. 26-429 20380 Ugodno prodam Z 850, letnik 1985. Stražiška 18, Kranj Stražišče 20381 Prodam Z 101, letnik 1976, neregistrirano, vozno. Tel: 81-018 20383 Prodam Z 750 LE, letnik 1984, julij, 47.000 km. Brezje 17, Tržič, tel.: 51-694 _20384 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979 in zvo čnike 40 W hitachi. Janja Bešter, Doslovce 22, Žirovnica 20385 OPEL KADET, letnik 1983, 1,12, pro-dam. Kozamernik, Jama 44, Mavčiče _20387 Prodam Z 621, letnik 1979, generalno obnovljeno 1,5 tone, zelo ugodno. Henri Potočnik, Beleharjeva 35, Šenčur 20390 TOZD AGROMEHANIKA Kranj — Hrastje 52/a nudi brezobrestni kredit ali popust za traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar in program lastne proizvodnje (Škropilno tehniko) Telefoni: Centrala (064) 36-461, 36-751, 36-764, 34-033. 34-034, 34-032, PSC Hrastje (064) 34-035. Prodam dve novi zimski GUMI 155/15 in ZIBKO za dojenčka Tel : 24 883 _20335 Prodam pralni STROJ gorenje PS 603 v dobrem stanju za 100.000 din, dober raztegljiv KAVČ ,100 000 din, ženski usnjen PLAŠČ črn št 44 s krznenim ovratnikom in podlogo, 140.000 din in ženski športni plašč št 44, 50000 Tel: 33-210, popoldan 20336 Prodam drobni KROMPIR za krmo, poceni Anton Uranič, Križe 17, tel.: 57 060_20341 Manjši kovinski montažni BIVALNIK, prodam Dolinšek, Cesta talcev 8/c, Jesenice 20349 Z 750 L, registrirano do aprila 1988, prodam. Tel.: 34 910_20392 Ugodno prodam Z 101 confort, letnik 1980. Andrej Kavčič, Gorenjesavska 58, Kranj_20395 Prodam Z 101, letnik 1979. dobro ohranjeno. Jože Ambrožič. Ledina 27, Zasip Bled, tel : 75 140, int 266, dopol dan_20398 AUDI 80, letnik 1979, 38 317 prodam Tel : 20402 Ugodno prodam Z 101 confort, 1979 Tel : 23 416, popoldan letnik 20404 DEŽURNI VETERINARJI OD 4. DO 11. 12. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Ivana Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občino Kranj: Bedina, dipl. vet. Anton, Betonova 58, Kranj, tel.: 23-518 za občino Škofja Loka: Hebjan, dipl. vet. Janko, Polje 1, Žiri, tel.: 69-280 za občino Škofja I>oka: Globočnik, dipl. vet. Anton, Poljska pot 3A, Lesce, tel.: 74-629 za občino Tržič: Sajovic, dipl. vet. Borut, V. Rejca 1, Naklo, tel : 47-063 ali 79-055 Ugodno prodam ŠKODO 120 LS, le tnik 1977 Stane Potočan, Gregorčiče va 18, Radovljica, tel : 75-936 20405 VW 1303 J, lepo ohranjen, prodam. Pavel Jane, Sebenje 4, Križe 20407 Prodam LADO, letnik 1973, s plinsko napravo Jože Rajgelj, Zasavska 43F, Kranj Orehek 20414 Zimske gume ! okroglo luč za 33 336 platišči 145 x 12 in Z 101, prodam Tel : 20415 Prodam avto Z 101. letnik 1980 Drago čajna 16, Smlednik 20421 Prodam Z 101, letnik 1976, registrira no, ohranjeno za 60 SM Stojakovič, Juleta Gabrovška 30, Planina 20423 Ugodno prodam avto 126 P, letnik 1980, registriran celo leto. Kocjančič, Brezje 70/a 20425 Prodani OPtl KADET, letnik 1974 Lončariček Slavko, Retnje 1/a, Križe Tržič_20429 Prodam Z 101, letnik 1979 Vučenovič, Tuga Vidmarja 2, tel 38 917 20435 Z 750, letnik 1981 Prevoženih 35 000, registriran do decembra 1988 Tomič, Cesta 1 maja 69 20439 VW kombi prodam dan Tel 22 718, vsak 20440 Prodam VW starejši letnik Danijel, Ul 31 divizije 48_20245 VVARTBURG turist prevoženih 82 000 km, prodam Bezovšek, Tupaliče 67, Preddvor 20248 Ugodno prodam Z 750, letnik 1978 in VW 1303 S, letnik 1976. Tel.: 42-560 __20251 Prodam nov cilinder in bat za FIAT 126. Tel: 37-550_20254 Prodam Z 750, potrebna manjšega popravila, letnik 1973 in osebno tovorno PRIKOLICO. Burgar, Voglje 53/b, Šenčur_20259 Ugodno prodam dele za Z 101, razdelilne kable, bobnaste zavore, dvigalko, okrasno masko, žaromete H4, havbo, vzvratne luči, lovilec zraka. Tel.: 28-342 _20260 Prodam Z 101 confort, letnik 17. no- vember 1980. Tel.: 33-441_20263 Prodam R 4, letnik 1978. Tel.: 84-627 _20267 Ugodno prodam GRUNDIG super color, star tri leta. Tel.: 36-194 20278 Prodam LADO 2105, letnik 1984, pre-voženih 25.000 km. Tel: 64-081 20283 Prodam Z 128, staro 18 mesecev. Tel : 61-822, popoldan_20285 Prodam 126 P, letnik 1977, registriran do septembra 1988. Stanislav Meglic, Sebenje 21/b, Tržič_20293 Prodam Z 1500 elegant, letnik 1979, re-gistriran do 1988 maja. Vojislav Pare-žanin, C. revolucije 1/a, Jesenice _20295 Z 750, letnik 1977, prodam. Tel.: 37-797 _20300 Prodam zimske GUME in letne s platišči za Z 750 ter prednji pokrov. Anton Dolmovič, Žiganja vas 44/a, Duplje 20301 Prodam R 4, letnik 1977. Tel. 70-269 20302 PEUGEOT 505 SPI, lepo ohranjen, prodam ali zamenjam za manjši avto. tel.: 28-820_20304 R 4 1976, 92.000 km, generalno obnovljen, prodam, cena po dogovoru Branko Ravnik, Brod 4, Boh. Bistrica _____20306 SPAČKA, registriranega do oktobra 1988, prodam. Tel.: 27-336, popoldan _20307 Zimske GUME nove in rabljene za VW, prodam. Tel.: (061) 737-190, po 15. uri _20310 Prodam FIAT 750, letnik 1972. J.Puhar- ja4, Kranj, tel: 35-692_20312 Prodam GOLF JGL, letnik 1981 in Z 750, letnik 1976. Tel.: 47-768 20314 Ugodno prodam GOLF JGL diesel, november 1982, registriran, nemški z dodatno opremo. Voklo 85, popoldan _20319 Prodam tovorni KOMBI, letnik 1978, Z 415 TK diesel. Tel: 50-524 20322 Poceni prodam dva kompleta zimskih gum s platišči, centrirane in šest le tnih št. 15 za hrošča. Tel.: 33-753 20323 FIAT 125 P, letnik 1977, garažiran, ugodno prodam. Tel.: 88-185, od 7. do 15. ure 20324 Prodam Z 128, letnik 1985, dobro ohra-njen. Peter Urbane, Deteljica 2, Tržič _20326 Prodam GOLF JGL, letnik 1982 junij. Babic, Zlato polje 3, Kranj 20330 R 4 prodam za dele, razen stroja. Kr-žan, Preddvor, tel.: 45 026 20333 R 4, rdeče barve, letnik december 1979, dobro ohranjeno prodam. Tel : 50 249_20346 Prodam karambolirano Z 750 v voznem stanju, letnik 1977. Ulica Staneta Rozmana 3, Kranj 20347 Prodam MOTOR MZ ETZ 250 in Z 101, letnik 1978, nevozen. Kuhar, Dolina 7, Tržič_20348 Prodam Z 101, letnik 1976, v voznem stanju, neregistrirano, cena 35 SM Tel.: 75-820__20194 Prodam BMvV 2002, letnik 1974 za 350 SM. Trojarjeva 5/a, Stražišče 20355 Prodam Z 101, letnik 1975. Tel. 66 340 20360 Prodam desni blatnik za Z 101 zašči ten. Rudi Penič, Železniki, Trnje 12, tel.: 66-270_20363 Prodam motor in vrata za FIAT 750 Jože Kr/ismk, Ožbolt 23, Škofja Loka _20364 Prodam FIAT 850 Grenc 2. Škofja Lo-ka_20366 Prodam avto Z 101, letnik 1967, obno vljen, karamboliran, za 45 SM ali po delih Tel.: 39 453 _20367 Prodam R 4 TLS, prva registracija september 1977, obnovljen, registriran do 30 oktobra 1988 Tel : 21 313 20371 Ugodno prodam R 4, letnik 1978, pre voženih 68 000 km Jože Pucelj, Dete Ijica 5, Tržič_20372 Prodam ŠKODO 100 L v nevoznem stanju za 20 SM Tel: 42-571 20373 Prodam FORD CAPRI 1300, letnik 1970, izredno ohranjen, registriran do aprila 1988 Tel : 27 923 20374 Prodam Z 27 9220 101, letnik 1979 Tel: 20375 Prodam dobro ohranjen FIAT 850, sta rejši letnik Tel 80 610 20378 Prodam Z 750, letnik 1978, obnovljen, ugodno Vopolje 24, Cerklje 20379 Ugodno prodam tomos cross umor 50 Virje 8, Tržič__20482 Prodam školjko za JUGO 45, letnik 1984 delno karambolirano Tel.: 42 825_20483 Prodam avto OPEL KADETT. letnik 1970, potreben manjšega popravila Gartnar. Britof 187 20484 Nujno prodam Z 128, letnik 1984, pre voženih 53 000 km Pipanova 76, Sen čur, Ašanin 20490 NISSAN SUNNY karavan, oktober 1985, 21 000 km, brezhiben, prodam Ogled vsak dan Markelj. Brezie 78 _20491 Z 101, prva registracija 1977, prodam, cena 400 000 din Tel 77 782 20492 Poceni prodam FIAT 126 P, letnik 1980 Mlakarjeva 23. Šenčur, tel 25 861, int 223. dopoldan 20495 OD 3. - 19. DECEMBRA 40% TOVARNIŠKO ZNIŽANJE MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH HLAČ PROIZVAJALCEV TRIKON, ELKROJ IN NOVOTEKS. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA J) Prodam FIAT 126 PGL, star 7 mesecev, v garanciji. Tel.: 82-861, int. 25, dopoldan 20442 Poltovorni avto B kategorije, Z 615 AN, letnik 1983, prodam. Belhar, Slap 16, Tržič, tel.: 50-485_20444 Nujno prodam OPEL KADET, letnik 1969, neregistriran in dve zadnji obrobi za Z 101. Cesta železarjev 19, Jesenice 20446 Prodam nov desni sprednji BLATNIK za OPEL KADET, letnik 1973. Silvo Babic, Zelenica 10, Tržič 20447 Prodam GOLF, letnik 1980. Tel : 83-926 _20452 Prodam Z 101, letnik 1977, v odličnem stanju. Tel.: 22-554, petek po 14. uri in soboto ves dan 20459 Prodam GOLF, letnik 1979 bencinar in tomos MOTOR T 14 nov. Suha 39, Škofja Loka_20461 AUDI 80, letnik 1976/77, prodam ali za-menjam za cenejši avto. Tel.: 39-290, v soboto in nedeljo od 16. do 18. ure. Preradovič, Planina 2, Kranj 20463 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, 17°°° km. Zupan, Maistrova 13, Radovljica^ Z 126 P, letnik 1979, zelo ohranjen, j* gistriran, ugodno prodam. Lidija Hg vat, Šempeterska 14, Kranj živali Prodam PRAŠIČE za zakol, krrnije° 1 domačo krmo. Okroglo 13, ^a^° Prodam TELIČKO, staro šest ledno* za rejo. Žabnica 15__202», Prodam mlado KRAVO za zakol 8,1 menjam za mlado brejo. Sp. Brnik 40 Prodam BIKCA simentalca star 14 dni. Tel.: 77-654 20269 Prodam PRAŠIČA za zakol Zalog ^ Cerklje__20276 Odstopim sedem tednov staro MU£ KO, belo sivo tigrico z malo daljšo ^ ko. Zelenica 4, Tržič, tel.: 50-403 20287 KOM PAS JUGOSLAVIJA Komisija za delovna razmerja TOZD KOMPAS BLED objavlja prosta dela in naloge: 1. KUHINJSKA BLAGAJNIČARKA za nedoločen čas Pogoji: V. stopnja gostinske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečna poskusna doba. Prednost imajo kandidati iz okolice Bleda, zaradi deljenega delovnega časa. 2. NATAKAR za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja gostinske smeri, pasivno znanje dveh tujih jezikov, 2 leti delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečna poskusna doba. 3. BARMAN za nedoločen čas Pogoji: Enaki pogoji kot pod tč. 2 in strokovna usposobljenost za barmana. 4. KUHAR za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja gostinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo. 5. VODJA SOBARIC za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja gostinske smeri.pasivno znanje enega tujega jezika pasivno, 2 leti delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo. Rok prijave je 8 dni po objavi. Kandidati naj svoje ponudbe z ustreznimi dokazili pošljejo Komisiji za delovna razmerja TOZD Kompas hoteli Bled, 64260 Bled. Cankarjeva 2. Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Vid mar, Nedeljska vas 5, Mlaka Kranj 20465 Prodam R 4, letnik 1977 Smledniška 47/a, Čirče Markelj, 20467 Prodam LADO 1300 S, letnik 1984 in dele karoserije R 4 Tel : 33 133, zvečer _20469 Prodam OPEL KADET, letnik 1967, re gistriran do 20 januarja 1988 Prešer nova 10, Bled_20471 Po delih prodam R 4, ter nove blatnike za R 4, tudi en blatnik za Z 101, star tip in končnika, vse novo Markovič, S. Rozmana 4, Kranj 20475 Prodam lepo tri leta staro KOBILO,^, jeno vseh del Dvorje 44, Certdje20f>- Prodam TELETA za zakol Tel Prodam 7 dni staro TELIČKO~Br''f<; 315 2046? --—Al- Prodam KRAVO z drugim teličkom .^j bin Mesec, Sv Lenart 14, Selce20*^ Prodam dva BIKCA simentalca, lO^j1' stara, kontrola A Tušek, Rovt 10, tJL. 64 011_ Prodam TELICO 9 mesecev brejo J kravo s prvim teletom Krivic ^esr]?^8 Zgoša 22, Begunje__20^ /O ljubljanska banka TEMELJNA BANKA GORENJSKE, n.sub.o., KRANJ Poslovna enota Jesenice, Jesenice, Titova 8 Popravek oglasa z dne 27. novembra 1987. Pravilno se glasi: objavlja prosta dela in naloge v novi ekspozituri Hrušica, ki je bil objavljen v Glasu 27. novembra 1987: l.OPRAVIJANJE DINARSKO VALUTNIH TERMINAI-SKIH POSLOV (dva izvrševalca) Za opravljanje nalog poleg izpolnjevanja splošnih pogojev zahtevamo še: — končano V. stopnjo ekonomske, upravno-administrativne komercialne, PTT, splošne ali druge ustrezne družboslovne smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo Delo združujemo za nedoločen čas in se bo opravljalo v delje' nem delovnem času. Prijave z dokazili oddajte v 8 dneh po objavi na naslov: Lju' bljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Poslovna enota Jesenice, Titova 8, *>4'.'.7I) Jesenice, komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po iz* teku prijavnega roka. DECEMBRA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE_15 STRAN GLAS rP^dam Poceni nemške OVČARJE z 'oaovmkom, stare tri mesece Pred- ^Ll_____20328 fodam 8 mesecev starega PUDUA --^IUgl^R Papeža 3, Kranj 20329 £roI-'^^KE dve svinji po prvi 901 o 28 doP'tanJe in prašiče težke ^JigJfejSrnik 60, Cerklje 20396 tali,«8!? & mesecev breje telice simen-p!^45-29J_20400 rodarn KONJA. Frančiška Dežman, pSigg«*. Bled, tel.: 37-865 20401 rodam TEL|C0 simenta|ko brej0 8 Se; Metod Kržišnik, Volča, tel.: ^*29____^_20408 '0danTp-RAS|CE kg težke. Bašelj ^l^ddvcr_20410 b^am mlado KRAVO za zakol in eno nit'0' Pr«ska, Bergantova cesta, Rav P^l^lič__2_^ olii0^co m,ade KRAVE prodam Vo- JT^1L______20428 1^d/am~PRAŠIČA za zakol, težkega od ^SiPOj^Mavčiče 109 20431 zakol 20434 ^.jŠpdva PRAŠIČA i -^LJgOfcg Sifrer, Žabnica 23 ^rodam KRAVO brejo v 9~mesecu ali s ,nJam za mlado jalovo kravo Visoko ii^čur 20474 mesecev 20474 brejo 20486 rodam KRAVO 9 n g^y^e_25, tel .: 40-276 jr^^f^več mesnatih PRAŠIČEV do "Udo 120 kg. Oman, Zminec 12, Škof JJJJ-oka on.««« 20488 **poillfoe a. ern popoldansko honorarno delo. j^jlektrotehnik _ 20318 I ,ad Par nujno sprejme delo na dom, jjjjjg^labše plačano. Šifra: 777 20350 ^ llfirf oseDe, ki imajo veselje do dela k s h ' 'n *e''i° dobro zaslužiti vabim I "delovanju pri zbiranju naročil. De-DrJ6 '*U?n*ko, zato je zaželen lasten ^°i_Sifra: Poštenost_20353 nu^'m osebam z lastnim prevozom l ..,rn honorarno zaposlitev-prodajo y3*SLXgii: 37 9457__20354 dei°' sPreJmem mlajšega delavca za Tcp_ na terenu. E LEKTRO IN ŠTALA-i Jože Rupar, Podlubnik 152, j^JlLoka_20357 pr °Vna organizacija nudi sposobnim tjr dai° zelo iskanega artikla na po-Cel Slovenije, ^er sama ne pokriva q e9a terena Zaslužek zelo dober na ,0v'na tedensko Resne ponudbe 4i,lel-: (061) 261-358 dopoldan ali pod 52! Resnost 20470 KOI> JJOVINSKO PODJETJE K,RANJ, p.o. KRANJ Sučeva Ulica 27 ^javlja na podlagi sklepa f^ornisije za delovna razmer-Ja Prosta dela in naloge JjBRAČUN OD, BLAGAJNIKA ^°goji:srednja ekonomska šola in najmanj dve leti delovnih izkušenj v knjigovodstvu elovno razmerje sklenemo ,a Nedoločen čas s polnim de-ovnim časom, trimesečno P°skusno delo.Pisne vloge z °kazili o izpoljnjevanju po-s°Jev sprejema 8 dni po objavi KOVINSKO PODJETJE ^■RANJ — komisija za delo-razmerja. Kandidate bo-^° o izbiri obvestili v 15 j^n°h po izteku prijavnega ro- ^oscsil "Is: ZVEZDA KRANJ. Savska cesta 46 vabi k sodelovanju 1. TEKSTILNO - KEMIJSKE TEHNIKE ali TEKSTILNE KEMIKE 2 delavca Pogoji: V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe tekstilne usmeritve; zaželene delovne izkušnje v tekstilni industriji; 3 mesečno poskusno delo za opravljanje del oziroma nalog vodenje razpenjalno—sušilnega stroja in vodenje plastificirnega stroja 2. Delavce za dela oz. naloge PLASTIFICIRANJE II. 1 delavec PLASTIFICIRANJE III. 1 delavec Pogoji; tekstilni kemik (III. stopnja strokovne izobrazbe tekstilne usmeritve) ali osemletka in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v tekstilni industriji;dvomesečno poskusno delo 3. Delavca za dela oz. naloge VZDRŽEVANJE STROJEV 1 delavec Pogoji strojni ključavničar (V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe) in najmanj 3 leta delovnih izkušenj—zaželeno v tekstilni industriji; 3 mesečno poskusno delo. Kandidatom nudimo: — stimulativne osebne dohodke — možnost strokovnega izobraževanja možnost reševanja stanovanjskega vpražanja. Kandidati naj pisne prijave z doakzili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri. Zelo poceni prodam dve pisalni MIZI Tel. 34-568 20430 Poceni 33-382 prodam HLADILNIK. Tel.: 20441 Ugodno prodam dobro ohranjen tro-sed z dvema foteljema in otroško posteljico. Simon Samardžija, Tuda Vidmarja 2, Kranj 20448 Poceni prodam več kosov POHIŠTVA s tepihom. C. Kokerškega odreda 22, Kranj_20454 Prodam čisto nov ŠTEDILNIK kup-persbusch, 10 odstotkov ceneje Tel : 39-552 20477 Britof 20485 Prodam sedežno GARNITURO. 187, tel.: 35-909 Prodam zložljivo italijansko otroško POSTELJICO. Ogled vsak dan po 15. uri Stegnar, Novi blok, Podnart 20493 Prodam novo kopalno KAD, ŠKOUKO IN UMIVALNIK bež barve ter rabljen trajnožareč štedilnik kUppersbusch in 4 KW termoakumulacijsko PEČ. Marinka Malovrh, Galetova 15, Kokrica 20494 kupim Kupim TELIČKO 6 do 7 tednov staro simentalko. Tel.: 80-387 20273 Kupim TELIČKE stare od 10 do 15 dni in drobni krompir. Tel.: 79-876 20274 Kupim večji starejši MEŠALEC beto- na.Tel.: 68-001 20286 itanatanja Prodam dvosobno STANOVANJE 64 m2 na Planini. Tel: 38-905_20256 V bližini Kranja oddam samostojno enosobno STANOVANJE v lastniški hiši s 15. decembrom 1987 za dobo 1-3 let, delno opremljeno s telefonom in možnostjo garažiranja. Šifra: Garanci-ja izselitve_20298 GARSONJERO, lahko neopremljeno najamem v Škofji Loki. Tel.: 66-640, popoldan 20325 Prodam v Škofji Loki enosobno stano-vanje, novo, gotovina. Ogled vsak dan po 18 uri. Frankovo naselje 160, Škof-ja Loka_20362 Mlada družina išče enosobno STANO-VANJE v Kranju. Tel.: 21-778 20297 Družina najame stanovanje v Kranju ali širši okolici za 2 do 3 leta. Mesečno lahko plačamo 10 SM in stroške. Možno je polletno predplačilo. Cenjene ponudbe pod šifro: Januar 1988 20423 Uslužbenka išče sobo na relaciji Rado-vljica-Jesenice. Tel.: 80-068 20450 Družbeno dvosobno STANOVANJE (45 m2) brez centralne menjam za večje. Tel.: 24-135 20460 Na Planini prodam takoj vseljivo novo STANOVANJE (2 + 2), 82 m2. Šifra: Lepa panorama 20473 ilan.oprema Ugodno prodam trajnožarečo PEČ rabljeno eno sezono. Tel: 80 194 20257 Prodam dnevno OMARO, kavč, fotelje. Kokaš, Moše Pijade 44 20262 Prodam dvojno pomivalno KORITO, štedilnik iskra (2 + 2), kuhinjski jedilni kot in enoročno mešalno BATERIJO armal. Trček, Grmičeva 3, tel.: 38-234, Kranj_20270 Po polovični ceni prodam trajnožareči KAMIN N05. Vili Lang, Pristava 110, Tržič 20272 Prodam 70-588 PEČ" kurilno olje. Tel.: 20281 v*a Ma relaciji Radovljica, Lesce, Bled nja Tern v najem, možnost adaptirali^75 970' popoldan 20266 r,Jarr?'°Valno *em|l° na P°dn8Ci zame-d0q *a zazidljivo parcelo, doplačilo-4jv?0vor. Samo Fujan, Rhedaerstr 22, >fiL9uetersloh 1, BRD ZRN 20282 ljQ w"O vzamem v najem (Zlato po-Dn'u odovodni stolp) Tel 22 675, po po 20290 a"l zazidljivo PARCELO v Javor-' 65-191__20309 hišo ali stanovanje na morju, najem za silvestrovanje _20316 Š0a'T|err» v najem manjšo pritlično Hl-j6 '11 vsaj dve sobi s toaleto v delu hi rnjr Možnostjo dovoza z avtom, za blij 0 dejavnost (pisarne) v Kranju ali n" okolici Tel 60 855, dopoldan 19983 UVo-T--.__----- nju Qru*insko novo hišo, 250 m2 v Kra-tri e,?en,ra'na telefo.i, zamenjam za V h 1 ustfezne kvadraturi hiše ši ^^ediči 20462 Poceni prodam eno leto rabljeno PEČ za centralno ogrevanje tam stadler 25.000 kalorij. Tel.: 24-630_20289 Prodam ŠTEDILNIK na plin, na dva go-rilnika, tip kekec, s plinsko jeklenko in reducirnim ventilom, pol leta rabljen za 100 000 din. Tel : 82-041 20292 Ugodno prodam rabljeno trajnožarečo PEČ in 90 kosov rabljene salonitne OPEKE. Mlakar, Koširjeva 20, Škofja Loka, tel 60-056 20308 Prodam HLADILNIK, vgrajen v omaro Stevanovič, Kidričeva 19, tel.: 24-536 _,■ . , ,_20264 KUHINJO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Tunič, Kajuhova 2, Kranj __ 20315 Ugodno prodam KAVČ in kombiniran štedilnik. Marko Fabjan, Štrukljeva 22, Radovljica 20340 Prodam BOJLER 80 litrski in 100 W OJAČEVALEC melodija z mikrofonom, stojalom in kitaro. Tel.: 60 432 20344 Ugodno prodam kotno sedežno garnituro, trosed, dvosed in fotelj ter klub- .sko mizico Tet : 50 368_20345 Prodam ŠTEDILNIK (2 elek, 2 plin). Tel: 61-843_20356 Prodam pomivalno KORITO z omarico (120 cm), tel.: 62 385 20361 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), nerjaveče pomivalno korito in kotno garnituro, podarim nekaj kuhinjskih elementov Tel.: 70-176 20368 Prodam otroški POGRAD, otroško po steljo in športni VOZIČEK Tel : 36 904 _20376 'Prodam SPALNICO, dobro ohranjeno. Novakovič Smiljana, Koroška 23, Kranj _19574 Prodam nov električni oljni RADIA TOR 2 KW za 8 SM Draga Zarnik, Ol ševek 5, Preddvor 20412 Prodam kotno sedežno GARNITURO. Tel: 42 9429_20416 Prodam delovni pult gorenje kuhinje G 142, dolžina je 2,20 m z dvema rostfrei koritoma Tel.: 34-549, po 20 uri 20417 Prodam električni ŠTEDILNIK (2 + 2), baterijski polnilec 12 W 8 AmpH in ra bljen pralni STROJ. Tel : 35 250 20422 Prodam 3009-litrsko LTH SKRINJO. Ivan Zadražnik, Sr. Bela 33 20317 Etažno PEČ central 20 S, malo rablje-no in šivalni STROJ bagat Jadranka, poceni prodam. Korošec, Gorjuše 7, Bohinj _20321 Prodam kiippersbusch trajnožarečo PEČ, zamrzovalno SKRINJO 210-litr-sko gorenje. Žura, Mlaka, Mlaška 19 _20331 Prodam trosed z dvema foteljema. Budja, Planina 70, stanovanje 6 20332 Kupim en teden starega BIKCA simentalca. Tel.: 70-222_20297 Kupim manjšo HARMONIKO za otroka in prodam otroško zibelko. Tel.: 44-674, popoldan 20351 Kupim MERCEDES 508, starega do 5 let, registriran za dve tone. Tel.: 60-928 _20365 Kupim manjšo kmečko hišo ali manjše gospodarsko poslopje s cca 1000 m2 zemljišča v okolici Bleda, šifra: Obno-va-zdomec ali tel.: (061) 552-615 20370 Kupim dve rabljeni gumi, dim. 750/16. Tel.: 68-650_20033 Kupim KOSILNICO BCS s samore-zom. Tel: 62-613 20449 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, ata in starega ata DONATA PUSTOVRHA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu podarili cvetje in nam izrazili sožalje. Vsem še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Umrla je moja zlata mamica, babica in prababica AMALIJA REJC iz Kranja, rojena 1904 Pokopali smo jo v družinskem krogu, 24. novembra, na pokopališču v Kranju Renata z družino ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in starega očeta ŠTEFANA VUČKA se iskreno zahvaljujemo zdravniku, sosedom, sorodnikom, pevcem in g. kaplanu VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi brata in strica FRANCA STRŽINARJA roj. 1936 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, in znancem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih dneh, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo za lajšanje težke bolezni zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice, posebno dr. Ažmanu in dr. Novoselu. Posebna zahvala Tončki Sever, njegovim nekdanjim sodelavcem Železarne Jesenice — obrat žebljarjev, Gasilskemu društvu Rečica Bled in gasilcem iz Hotavelj, govornikoma za lep govor, gostilničarju Jožetu ter g. župniku iz Gorenje vasi za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Hlavče njive, Hotavlje, Gorenja vas, Škofja Loka, Bitnje, , Golnik, Sydney-Avstralija Kupim kuhinjsko OMARICO, stensko dolžine 80 do 120 cm, belo, navad-no(marles). Cveto Kotnik, ul. Tončka Dežmana 8, Kranj 20489 VODOVODNO INSTALACIJO na hiši. tudi popravila, vam naredi obrtnik. Tel: 28-427 20249 OITAtO OBVESIILA IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.. (061)216-673 _18497 IZDELAVA IN POPRAVILO avtocerad, popravilo baldahinov in šotorov. AV-TOTAPETNIŠTVO Rautar, Lesce, Ro-žna dolma 12, tel.: 74-972_19529 Športno društvo Radovljica organizira v TVD Partizanu s pričetkom v nedeljo, 6. decembra: začetni plesni tečaj za mladino ob 17oo uri nadaljevalni tečaj ob 18.30 uri začetni za starejše ob 20oo uri četrtek, 10, decembra AEROBIKA ob 17.oo uri S seboj prinesite primerno obutev! 20436 Plesni klub organizira na Podnu v Škofji Loki, v petek, 4. decembra (pri-četek malo plesno šolo za otroke od 1 do 4. razreda ob 17.30 uri začetni plesni tečaj ob 19 oo uri, nadaljevalni plesni tečaj ob 20.30 uri 20437 Obveščam osebo, ki je odpeljala strešno OPEKO v Sp. Dupljah, naj se javi lastniku. Bili ste opazovani! 20253 Iščem varstvo za 20 mesečnega otroka v dopoldanskem času na dom. Okorn, Jaka Platiše 9, Kranj 20280 Poučujem klavir na svojem domu, lahko tudi na vašem. Tel : .22-221, int.'. 3253 Primož_20343* V varstvo sprejmem otroka od 1-2 let. Šifra: Planina _20352 Instruiram angleški jezik za osnovne šole. Tel: 21-409_20386 V najem vzamem garažo na Planini. Če garažo oddajate se oglasite po 20. uri na tel.: 34-549_20418 Šivam ženska krila po meri iz prineše-nega blaga. Informacije po telefonu 24-314, med 15. in 17. uro_20420 Oddam GARAŽO na Planini pri toplar-ni s predplačilom. Tel.: (061) 574-058 20455 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, očima, starega očeta, brata in strica ANTONA ZLATETA iz Vogelj 13 se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala vaščanom, predstavnikom gasilskih društev Voglje—Voklo—Šenčur ter ZBNOV Voglje—Voklo—Šenčur in Društvu upokojencev Šenčur. Posebna zahvala govorniku Janezu Vrtačniku za poslovilne besede, pevcem iz Šenčurja, enako se zahvaljujemo tudi delavcem ALPETOUR tozd PP Kranj in vsem praporščakom. Prav lepo se zahvaljujemo medicinskemu osebju infekcijske klinike-urgentni oddelek, Japlova 2, Ljubljana, ter župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam na kateri koli način pomagali. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zapustila nas je v 86. letu starosti draga žena, mati, sestra in babica ŠTEFANIJA RAUTER roj. VVeinberger Pogreb pokojnice bo na kranjskem pokopališču, dne 5. decembra 1987 ob 15. uri. Žalujoči: mož Ferdo, sinovi: Ferdo, Janez in Miha z družinami, sestra Milka in ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Preddvor V SPOMIN JOŽETU PAVLICU Že dve leti v hladnem grobu, dragi ata, zdaj počivaš, klic nobeden te ne zdrami, tudi solze ne zbude. Napis na grobu pa spominja, da tu najdražji nam leži. 1. decembra mineva že dve leti, kar si zaprl svoje trudne oči, a spomin na tebe ne zbledi. Hvala vsem, ki se ga spominjate ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Nepričakovano nas je v cvetu mladosti, v 27. letu zapustil naš dragi sin, brat, stric, nečak in vnuk DUŠAN KOCJANČIČ Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje, nas pa tolažili in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedi Mari in Betki, ki sta nam nesebično pomagali. Hvala dr. Šolarju za lajšanje bolečin, hvala GRS, alpinistom iz Radovljice, sodelavcem tovarne Iskra Otoče in Iskra Telematika Kranj. Prisrčna hvala govornikom za lepe poslovilne besede, pevcem bratov Zupan in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat lepa hvala. Neutolažljivi: mami, ati, sestri Barbara in Marjanca z družino Brezje, 21. november 1987 's NOVICE IN DOGODKI V Tržiču so zgradili nov vrtec Palček zrasel v velikana Tržič, 27. novembra — Na prostoru, kjer je nekdaj stala stara lesena stavba vrtca Palček, so postavili veliko in sodobno zgradbo. V njej so pred letošnjim praznikom republike odprli prve tri oddelke za varstvo malih Tržičanov. Ko bodo dogradili tudi zgornje prostore, bo vrtec lahko sprejel še 140 predšolskih otrok. Malčki iz tržiških vrtcev so s svojimi vzgojiteljicami pripravili pester spored, prepleten s pesmijo, igro in plesom — Foto: G. Šinik Nov vrtec Palček je pričakal goste okrašen z zastavami. In tudi malčki iz treh tržiških vrtcev so jih pozdravili s svečano pesmijo »Ko zastave zavihrajo«. Izgradnjo nove varstvene enote je narekovalo pereče pomanjkanje prostora v nekdanjem vrtcu Palček, kot je v svojem nagovoru zbiranim naglasil Tomislav Zupan, predsednik odbora za razvoj otroškega varstva pri tr-žiški skupnosti. Za širjenje zmogljivosti so se odločili tudi zato, ker je v varstvo vključenih le 1425 predšolskih otrok oziroma dobrih 41 odstotkov tega prebivalstva, kar pa je manj od republiškega povprečja. Izgradnjo so sicer načrtovali že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, vendar so se je lahko lotili ob pomoči tr- žiških delavnih organizacij in podpori tamkajšnjega izvršnega sveta šele lansko jesen. Doslej so uredili kuhinjo in kleti in tri varstvene oddelke v pritličju, za kar so že porabili 630 milijonov dinarjev in predvidevajo še okoli 400 milijonov dinarjev stroškov. Z nadaljnjo izgradnjo notranjosti bodo v vrtcu pridobili 1231 kvadratnih metrov površine. »Ponosni smo, da smo objekt zgradili kljub vse bolj zaostrenim razmeram,« je v svojem govoru dejal podpredsednik trži-škega izvršnega sveta Marko Valjavec in ocenil: »To je v zadnjih letih najpomembnejši odse-žek v družbenih dejavnostih naše občine, ki bo osnova za nadaljnji razvoj otroškega varstva.* Nove prostore je odprla vodja enote Palček Erna Anderle.Obi-skovalcem jih je razkazala ravnateljica vzgojno varstvene organizacije Tržič Tilka Jan ki je povedala, da jih bodo vselili, ko se bodo dovolj presušili in bo vlažnost v dovoljenih mejah. S svečanostjo v vrtcu so Trzi-čani proslavili tudi letošnji praznik republike. Potem ko je predsednik občinske skupščine Ivan Kapel izročil državno odlikovanje Marti Kendovi iz tržiške banke, so otroci iz varstvenih enot Deteljica, Grad in Križe izvedli prisrčen kulturni spored. S. Saje Novo sindikalno vodstvo v Peku Tržič, 27. novembra — Na današnji seji sindikalne organizacije v tovarni obutve Peko so pregledali delo v preteklih dveh letih. Ocenili so, da je bilo plodnejše v konferenci, manj pa v osnovnih organizacijah sindikata. Novi predsednik konference je postal Franc Hrgovič, podpredsedniško dolžnost pa je prevzel Rudi Berlot. Konferenca sindikata, v katero je povezanih 12 osnovnih organizacij v tržiškem Peku in njegovih zunanjih organizacijah, je delovala v zaostrenih gospodarskih razmerah v družbi in tovarni. Kolektiv Peka vseeno pričakuje uspešen konec poslovnega leta, kakor je ugotovil v uvodu poročila o dveletnem delu konference njen dosedanji predsednik Miha Rožič. V nadaljevanju je opisal razvejano samoupravno dejavnost, katere vsebina zaenkrat ne dohaja obsega. Naštel je prizadevanja za izboljšanje standarda zaposlenih, pri čemer je podčrtal Nogometno srečanje Vabimo vas na nogometno tekmo med uredništvom mladinskega časopisa Naprej in fotogrupo M, ki bo v petek, 4. decembra ob 19.30 v dvorani osnovne šole Predoslje. Uredništvo Napreja pomen organizirane skrbi za zdravje delavcev. Razložil je tudi vlogo sindikata pri organiziranju športne in kulturne dejavnosti, ki privlačita številne delavce. Med drugim je omenil vključevanje v naloge socialne službe in sodelovanje pri organiziranju cenejših nakupov za njihove delavce. Kot je predsednik Rožič ocenil v sklepu poročila, so sprejeti program v celoti izpolnili, vseeno pa ne morejo biti zadovoljni s povezanostjo članstva s sindikatom. Večina sindikalnih skupin ne deluje, ker so sindikalni poverjeniki neaktivni. Glede na take razmere bo za sindikat v prihodnosti še veliko dela, da bi izboljšali zaupanje vanj. Večina razpravljalcev je pohvalno ocenila delo sindikalne konference. Ob tem se je strinjala, da bi njenemu zgledu morale slediti tudi osnovne organizacije, katerih aktivnost ni povsod dobra. Družbenopolitično delo bi morali, kot je opozoril eden razpravljalcev, z ramen posameznikov prenesti na širok krog ljudi in aktivnost usmeriti zlasti v ustvarjanje rezultatov. O prihodnjih nalogah delavcev Peka, predvsem pri izboljšanju učinkov dela, pa je spregovori) tudi Franc Grašič, direktor Peka. Na volilni seji so razrešili dolžnosti staro vodstvo in imenovali novo vodstvo konference, ki jo bo poslej vodil Matjaž Hrgovič, kemijski tehnik v Peku. Sprejeli so tudi predlog programskih usmeritev za bodoče delo sindikalne konference. S. Saje NESREČE Radovljica, 27. novembra »V radovljiški občini je 716 obrtnikov, od teh največ avtoprevoznikov in taksistov (105) ter gostincev (76). število delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, upada. Poslovanje se je zadnja leta poslabšalo, naročil je manj, še zlasti v obrteh, ki so navezane na »velike sisteme«, je ob odprtju novega doma obrtnikov dejal Danilo Korošec, predsednik Obrtnega združenja Radovljice. Dom so začeli graditi pred tremi leti, letos so še olepšali okolico, čaka pa jih še ureditev kleti in podstrešja. Obrtno združenje je del prostorov oddalo v najem Beograjski banki in zasebnici za obrt knjigovodski servis. Na slovesnosti ob odprtju novega doma (zgradili so ga s sredstvi, ki so jih obrtniki prispevali za delovanje združenja) so Kristina Prislov, Danilo Korošec, Vinko Magister in Filip Urh prejeli priznanja Zveze obrtnih združenj Slovenije za razvoj obrti v radovljiški občini in v Sloveniji, podobno priznanje pa sta ob drugi priložnosti prejela tudi obrtno združenje in Slavko Kene. Dom je svečano odprla ena najstarejših obrtnic v občini, Marija Wagner iz Radovljice. -CZ. Otrok zanetil požar Kranj, 27. novembra — V stanovanju Kola Merdita na Ulici Jake Platiše je pred prazniki izbruhnil požar. Lastnik je odšel od doma, tam pa pustil 3-letnega in 14-mesečnega sina ter ostarelega očeta. Starejši otrok se je ob spečem dedu igral z vžigalicami in zažgal sedežno garnituro, nato pa se je ogenj razširil po prostoru. Ded in starejši vnuk sta se še pred prihodom poklicnih gasilcev rešila iz gorečega stanovanja, najmlajšemu pa so iz ognja pomagali gasilci. Otroka so pregledali v kranjskem zdravstvenem domu in ugotovili, da jima ogenj ni prizadejal hudega, stari oče pa je utrpel nekaj lažjih opeklin. Škoda, nastala v požaru, presega 400 milijonov. Prikolica se je odpela Žiri, 28. novembra — Lahki priklopnik, ki se je med vožnjo nenadoma snel z avtomobila, je podrl pešakinjo, 62-letno Terezijo Gregorač, da je z glavo udarila v betonski robnik in obležala mrtva. Nesreča se je primerila na Jezerski cesti v Zireh, tovorna prikolica s prazno kletko za prevoz prašičev pa je bila pritrjena k avtomobilu 31-letnega Romana Pagona iz Gorenje vasi. Sodni izvedenec je ugotovil, da se je prikolica snela, ker se je bil izrabil spoj med vlečnim in priklopnim vozilom. Vinjena hodila po cesti Črnivec, 2. decembra — Na magistralni cesti pri Črnivcu je voznik avtomobila z avstrijsko registracijo, 60-letni Alexander Pescenka, povozil pešakinjo, 15-letno Brigito S. iz Škofje Loke. Potem ko se je ločilo od skupine vrstnikov, je dekle hodilo po sredi magistralne ceste. Pescenka jo je sicer z lučmi in hupo opozarjal, naj se umakne, ker pa očitno vinjena teh znakov ni upoštevala, je voznik močno zavrl, da bi preprečil nesrečo, vendar prepozno. Dekle je bilo v nesreči hudo ranjeno. D. Ž. GLASOVA ANKETA Kazni so prenizke Kranj, 3. decembra — V času, ko druge evropske države že izvajajo program Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za 25-odstotno zmanjšanje števila prometnih nesreč do leta 2000, se pri nas prometna varnost celo poslabšuje. Na gorenjskih cestah je v tričetrtletiu umrlo 46 ljudi oziroma 13 več kot v enakem lanskem obdobju, hudo ranjenih je bilo 17 vec, lažje ranjenih 106 več.. Kaj ukreniti, da bi se prometna varnost boljšala in da bi tudi pri nas v petnajstih letin za četrtino zmanjšali število prometnih nesreč • Srečko Šter iz Tržiča: »Če bi se miličniki po končanih petkovih, sobotnih in predprazni-čnih zabavah postavili pred gostilne in vse voznike preskusili z alkotestom, bi verjetno vsi, od prvega do zadnjega, ostali brez vozniškega dovoljenja. Alkohol je tudi še vedno eden od glavnih vzrokov za prometne nesreče. No, pred nekaj minutami sem videl za volanom starejšo žensko, ki se ji je že od daleč poznalo, da zelo malo vozi, da se težko znajde. Ne, v sedanji prometni gneči niso vsi sposobni za vožnjo!« • Marko Gorjanc iz Kranja: »Kazni so smešno nizke. Če voznik ni privezan z varnostnim pasom, mora plačati 500 dinarjev kazni. Če prevozi polno črto, je ob 1500 dinarjev. . . Kazni bi morale biti desetkrat višje, da bi vplivale na ravnanje voznikov.« • Jože Peternel s Pšate: »Samo s kaznimi ne bomo odvrnili ljudi od kršitve cestno-prometnih predpisov, če ne bomo razčistili sami pri sebi, spremenili mislenosti... Premalo se tudi zavedamo posledic, ki jih lahko povzroči nepremišljena vožnja. Ko sem pred nedavnim videl nesrečo v Lahovčah, me je kar minilo, da bi šel delat šoferski izpit. Motoristi so še posebno neprevidni. Tu gre za prestiž — kdo bo večji »frajer«, kdo lahko vozi hitreje in drzneie.« • Alenka Markove M Ljubnega: »Ceste so slabe, skozi Podbrezje Je podobna situ — luknja pri luknji. Za kolesarje je slabo poskrbljeno, se zlasti v mestih, kjer si morajo dobesedno utira-ti pot med tovarnjaki. hitrimi avtomobili, mo-torji... Osveščenost udeležencev v prometu je še razmeroma nizka. Ko skušam pred tekstilno šolo v Kranju prečkati cesto na prehodu, moram dolgo čakati, da kdo ustavi. Tujci so uvidevnejši, domačinom se, kot kaže, bolj mudi.« • Roman Udir iz Šenčurja: »Število nesreč bomo zmanjšali za četrtino, če bomo dali vec poudarka izobraževanju voznikov, poostrili nadzor nad prometom, PoV1' šali kazni, izboljšali ste- nje cest... Upam si trdi- ti, da 80 odstotkov m?" pedistov ne spoštuje omejitve hitrosti in drugih predpisov, in da je 70 odstotkov cest slabo vzdrčževanih. Mislim, da bi morali vozniki p° določenem času na ponovno usposabljanje, starejša vozila pa dvakrat na leto na tehnični pregled.« C. Zaplotnjf Slike: G. Sin* Papirji za prenovo starega jedra so nared Naprej od lepšanja fasad Škofja Loka, 2. decembra — Prizadevanja za ohranitev srednjeveškega mestnega jedra in za nj* govo oživitev segajo v 1973. leto, ko je Škofja Loka praznovala tisoči rojstni dan. Zal je bila saPjj slaba in prenova ni segla dlje od zunanjega lepšanja, pleskanja pročelij, starih stavb, Pre"vSf0. na Mestnem trgu. Šele 1980. leta so Ločani na pobudo takratnega župana Viktorja Žaklja usta vili odbor za prenovo starih mestnih in vaških jeder v občini. Odboru predsednikuje Ivan Hafner, ki je dejal, da so se brž zedinili, da se prenova ne bo ustavila zgolj pri zaščiti, ustavitvi propadanja dediščine, ampak bodo po vzorcu strokovnega pristopa prof. dr. Petra Fistera segli globlje, v jedro starih zidov, ga posodobili, mu vdihnili življenje. Seveda so najprej napravili posnetek stanja vsega, za kar so menili, da je vredno ohraniti in oživeti, potem pa izdelali vsestranske študije: znanstvene, arhitekturne, sociološke, etnografske in druge. Prednost so dali staremu jedru mesta Škofje Loke. »Študije, idejne načrte in predloge namembnosti posameznih stavb oziroma kompleksov imamo, 1984. leta smo sprejeli načrt prenove oziroma zazidalni načrt,« je povedal Ivan Hafnmer. »To je osnovni dokument za vse nadaljnje posege: obnove, preureditve, popravila, dozidave. Vzporedno s tem skušamo pospešiti prenovo s sklenitvijo družbenega dogovora o prenovi, kjer naj bi se po eni strani našli strokovnjaki iz urbanizma, spomeniškega varstva, Zavoda za družbeni razvoj, po drugi pa ljudje iz organizacij, ki imajo v mestnem jedru poslovne prostore ter iz kulturne, stanovanjske, komunalne skupnosti, pod katerih finančni plašč prenova najbolj sodi. Po domače rečeno: namen družbenega dogovora je, da bi prenovo s papirjev prenesli v življenje. Sprejetje se vleče, čeprav ni predvidenega stalnega priliva denarja, ampak za začetek bolj moralna obveznost, ki naj bi jo posamezni udeleženci ovrednotili z letnimi plani. Formalno je članov že doy | menimo pa, da ga brez kulturne skupnosti«^ še ostaja zunaj, ne moremo sprejeti.« Venj°» . brez stalnega vira denarja prenove ne o°p daleč prignali. Zato se dogovarjamo, da b> * i novanjska in komunalna skupnost pri P^P^ji novih srednjeročnih planov vendarle s^0%t« najti dinarje tudi za ohranitev in oživitev me, nega jedra. Nekaj stanovanj smo na ta naČ»n pridobili in mislim, da so velike površine še izkoriščene. Žalostno kaže z ugodnejšimi čnimi posojili. Pogrešamo tudi speializirano vajalsko ekipo, ki bi bila sposobna strokovno^ ceneje opravljati prenovo. V tujini so str^ prenove približno za petino nižji od novog1^ denj, pri nas enaki ali celo višji.« Tretji pomemben dokument, ki je tudi P' sprejetjem in je doživljal že neštete poPraV^ in dopolnitve, pa je odlok o razglasitvi stare& mestnega jedra za kulturni in zgodovinski sn menik. Z njim se bodo v Škofji Loki lahko " neje in odločneje uprli vsem posegom, k1 j. razhajajo z načrti prenove oziroma predvide mi strokovnimi pristopi. Odlok našteva vg stavbe, ki jih ščiti, in določa varstvene rezin1 Odbor za prenovo je v galeriji loškega Sfft^ pripravil razstavo na temo prenove, ki bo . ogled do 10. decembra, nakar se bo prešel'1 L Železnike. Poglavitni namen razstave je> ljudi seznani in spodbudi k prenovi. H. Jelovi Eno uro v plazu Lavinski pes Ibor našel zasutega, a živega reševalca Tržič, 3. decembra — Trži-čan, 34-letni Marjan Gros, se je v ponedeljek dopoldne tako rekoč znova rodil. Plaz nespri-jetega snega ga je potegnil vase. Njegov prijatelj 37-letni Marijan Štamcar, s katerim sta šla s smučmi skozi »Muldo« pod Velikim vrhom, je nemočen opazoval, kako je plaz odnesel prijatelja, gorskega reševalca. Označil je mesto, kjer ga je nazadnje videl in hitel v kočo na Kofcah po pomoč. Tam je bil gorski reševalec Janez Kavar z lavinskim psom Iborjem. Skupaj še s šestimi planinci so utrli gaz do mesta nesreče. Pes je po dobrih osmih minutah iskanja našel Grosa, ki je bil že skoraj eno uro v plazovini z zlomljeno stegnenico. Iz snega pod smrečjem, kjer ga je plaz odložil, je štrlela le desna dlan. Tržičan je bil vseskozi pri zavesti. Dopovedoval si je, da ga bodo našli, saj je tudi on vedel, da bo to dopoldne na Kofce prišel Janez Kavar z lavinskim psom pogledat, zakaj tamkajšnja sprejemno oddajna postaja zC dalj časa ne deluje. Hudo ranjenega so odko(W*' iz plazovine in ga v akia čolnu peljali do Matizovca, od tafl1 pa z avtomobilom v ljubljansk' Klinični center. V reševanju Je pomagala tudi skupina g.0.1" skih rševalcev, ki so prihiteli iz Tržiča. Lavinski pes je ponovno d°' kazal, da je najzanesljivejši pri iskanju zasutih v plazi',