DOLENJSKI LIST Iskreno čestitamo! 4. oktobra je podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej razdelil v imenu predsednika republike Josipa Broza-Tita odlikovanja 37 predvojnim revolucionarjem. Med odlikovanci sta tudi naša rojaka dr. France Hočevar, ki je dobil red zasluge za narod z zlato zvezdo, in Miha Počrvina, ki je prejel red bratstva in enotnosti z zlatim vencem. V imenu vseh znancev in prijateljev ter širše Dolenjske: iskrene čestitke! V soboto: »Poslovilni« polhov večer na Gorjancih Polhi v lovski omaki, polhi na »gorjanski način«, krvavice s kislim zeljem, pristna dolenjska kapljica, pa še marsikaj drugega se obeta vsem, ki se bodo v soboto, 19. oktobra zvečer, udeležili »posloviilnega« polharskega večera pri Pa-deršičevi planinski koči nad Gospodično. Že dosedanja dva polharska večera sta bila lepo presenečenje za izletnike in domače tu-rjste. pojutrišnjem zvečer pa se bodo v Pa-deršičevem domu »uradno« poslovili od polhov za to leto. Pridite, polhi vas vabijo! Predsednik Tito s predstavniki trebanjske občine na poti v DANIN obrat brezalkoholnih pijač (Foto: Jakopec) VISOKI OBISK V TREBNJEM. NA MIRNI IN V MOKRONOGU Predsednik Tito je obisiial Mirno v petek, 11. oictobra, se je predsednik Josip Broz-Tito s soprogo in sodelavci pomudil na zasebnem obisku v trebanjski občini - Navdušeno pozdravljen od množice se je peljal skozi Trebnje, se ustavil v mirenski DANI in v Mokronogu, nato pa odšel na lov na polhe na polhe na Trebelno. Več o tem berite na srednji strani v posebni reportaži. Bo proga N. mesto - Metlika ukinjena? Sekretariat za gospodarstvo izvršnega sveta SRS je 11. oktobra sklical v Metliki posvet predsednikov občin Črnomelj, Metlika in Novo mesto. Obvestil jih je, da ima železniška proga Novo mesto —Metlika po ugotovitvah ŽTP 300 milijonov Sdin izgube na leto, izvršni svet pa je pripravljen priznati 124 milijonov Sdin izgube. 80 odst. te izgube (99 milijonov) je pripravljen kriti izvršni svet, preostanek pa bi si morale porazdeliti prizadete tri občine, ki morajo svoje stališče sporočiti sekretariatu za gospodarstvo do 20. oktobra. Predstavniki občine Metlika so izjavili, da so pripravljeni prispevati 6 milijonov Sdin. Ukinitev proge bi najbolj prizadela industrijo in rudarstvo v občini Črnomelj. Marko Bulc in Danilo Mohar -delegata Člani občinske konference ZK v Ribnici so izvolili za delegata na VI. kongresu ZKS Danila Moharja, sekretarja komiteja občinske konference ZK, za delegata na IX. kongresu ZKJ pa inženirja Marka Bulca, ki je hkrati del&gart še za občine Grosuplje, Vrhnika in Logatec Avstrijec ujel 15-kilogramskega sulca Avstrijski državljan Henrik Liber je 7. oktobra ujel v Krki pri Soteski 15 kilogramov težkega in 119 cm dolgega sulca. Ribiči letos nimajo večjega uspeha, saj sta do zdaj bila ujeta samo dva sulca. Naš dopisnik Boris Debelak iz Krmelja nam je sporočil, da je ribič Ludvik Korak iz Krmelja ujel v reki Mimi ščuko, težko 4 kilograme, kai je posebna redkost aa to vodo. Malo pred 12. uro je z avtomobilske ceste zavila proti Trebnjem kolona avtomobilov, v kateri se je peljal predsednik Tito. V Trebnjem SO' z obeh strani ceste ljubljenega predsednika navdušeno pozdravljali občani in šolska mladina. Kolona je zavila po novi cesti proti Mirni, kjer je pred tovarno rastlinskih specialitet »DANA« že čakala množica Mirenčanov. Dobro razpoložen je predsednik Tito s soprogo Jovan-ko in EJdvardom Kardeljem in njegovo soprogo, Vladimirjem Popovičem, Ivanom Mačkom, Francem Popitom in drugimi sodelavci stopil iz avtomobila. Pri vhodu v tovarno DANA so ga pričakali predsednik ObS Ciril Pevec, sekretar občinskega komiteja ZKS Roman Ogrin, direktor tovarne DANA Alojz Krhin in predsednik DS Avgust Gregorič, ki so gostom izrekli prisrčno dobrodošlico. Predsednik Tito si je s sodelavci ogledal Danine proizvodne prostore. Pomudil se je v polnilnici in v skladišču alkoholnih pijač in si ogledal postopek polnjenja steklenic. Nato je (^el v obrat brezalkoholnih pidač, kjer so mu pripravili majhen prigrizek. m Tovariš Tito je omenil, da si ni mislil, da je DANA tako velika, ko je slišal o njej. Dejal je: »Vidim, da znate dobro delati!« Ko so mu ponudili alkoholne pijače, je dejal, da jih iz zdravstvenih razlogov ne sme piti, vendar je poskusil vodko apostolsko in jo zelo pohvalil. Poklical je tovariša Kardelja in dejal: »Poskusi jo, zelo je dobra! Zlato medaljo je dobila!« Pred odhodom so dali tovarišu Titu nekaj steklenic vodke apostolske. Zahvalil se je in rekel: »Jaz je ne bom pil, to bo za prijatelje in znance. Z njo vam bom delal reklamo...« Visoki gostje so nato odšli proti avtomobilom, kjer jih je spet čakala množica ljudi, 13-letni učenec Srečko Pust pa je tovarišu Titu izročil šopek rož in mu zaželel še dolgo življenje. Avtomobili so nato odpeljali v Mokronog ter se ustavili v gostilni Deu- Potem so se odpe:jali na kosilo na Vrh, proti večeru pa je tovariš Tito s sodelavci odšel na lov V nedeljo v Dobrnič! Izredno bogat kulturni Dbletnice ustanovnega spored na proslavi 25. kongresa PŽZ Slovenije Na praznični dan 25-let-nice ustanovnega kongresa Protifašistične ženske zveze Slovenije bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 9. uri zjutraj najprej razvitje prapora pionirskega odreda dobmiške šole, ki nosi ime narodnega heroja Jožeta Slaka-Silva, zatem pa bo pri zadružnem domu odkrit spomenik temu junaku Dobmiške doline. Kot smo že poročali, bo ob 11. uri veliko zborovanje, na katerem bo govoril Janez Vipotnik, predsednik republiške konference Socialistične zveze. Zatem bo na vrsti izredno kvaliteten kulturni program in je že zaradi tega vredno ta dan priti v Dobmič. V kultumo-iunetniškem programu bodo sodelovali: godba milice in partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane, • mladinski zbor pionirskega doma iz Ljubljane in harmonikarski orkester iz Šentvida. Člani Slovenskega narodnega gledališča in ljubljanskega Mestnega gledališča: Vida Levstikova, Sava Severjeva, Nada Vidmarjeva, Zdenka Stritarjeva, Franček Drofenik, Saša Miklavc, Vladoša Simčič ter Milena Zupančič so pripravili vrsto umetniških točk. Dirigenta bosta Radovan Gobec in Miro Kokol, kultiimi del prireditve pa bo režiral Jože Voznjr iz RTV Ljubljana. M. l! Atleti na Gorenjskem Na Vinjem vriiu, kjer se je pred 60 leti rodil skladatelj Anton Lavrin, se je v nedeljo zbrala množica domačinov in tudi nekaj uglednih predstavnikov slovenskega kulturnega življenja. Gostje pred Lavrinovo hišo, kjer je bila vzidana spominska plošča. Več o (em na 8. strani. (Foto: R. Bačer) Atletska reprezentanca Dolenjske, ki 30 jo sestavljali atleti iz Kočevja in Novega mesta, je nastopila preteklo nedeljo na tradicionalnem četveroboju pokrajinskih reprezentanc Dolenjske, Gorenjske, Primorske in Zasavja v Prospekt Mokric Gostinsko podjetje Grad Mokrice bo iadalo dvodelni prospeikt v 50.000 izvodih. V glafvnem'bo props^^iral konjski šport, ki se tu že lepo uveljavlja. Kranju. Dolenjski atleti so v moški in ženski konkurenci zasedli tretje mesto, pred reprezentanco Zasavja, ki Je nastopila nepopolna. Od dolervjskih atletov so se najbolje odrezali Borut Hočevar, Stane Sega, Meta Zagorjan in Meta Zagorc. Omeniti moramo tudi nov rekord Doleix)ske na 100 m, ki ga je postavila 12-letna Ivica JakSe. Rezultati: ženske — 60 m: 1. Osovnikar (G) 7,9, 3. do 4. Ga*-voda 8,6, 6. Henigman 8,8. ]100 m: 1. Osovnikar (G) 12,4, 4. do 5. JakSe 13,2, 6. Ju^ič 13,0; 400 m: 1. GaSperSič (P) 64,2, 3. Perše (Nadaljevanje na 9. str.) OD 17. do 27. oktobra Do 18. oktobra nestalno, včasih nekaj dežja in občutna ohladitev. Po 18. oktobru lepo, vendar hladnejše vreme in zlasti okrog 21. oktobra nevarnost slane. Okrog 24. oktobra kratkotrajno poslabšanje s padavinami. Dr. V. M. „če bi bila vojna.. Pred sprejetjem novega zakona o narodni obrambi — Vsakdo izmed nas ima pravice in dolžnosti v obrambi svobode in neokrnjenosti naše domovine! Pogled na londonsko avtomobilsko razstavo, ki so jo odprli včeraj v Earls Courtu. lA‘tos je razstavljenih več kot 70 modelov iz 14 držav, med katerimi je tudi Turčija, ki letos razstavlja prvič. Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled \ Moskovsko sodišče je obsodilo skupino sovjetskih državljanov, ki so pred Kremljem demonstrirali proti zasedbi ČSSR, z nekaj leti izgnanstva ali zapora. Obtožnica je krivcem med drugim očitala, da so kalili javni red in onemogočali tujim turistom, da hi si ogledovali kremeljske znamenitosti... Francoz Cassin je prejel Nobelovo nagrado za mir. Pred dvajsetimi leti je bil eden izmed tvorcev deklaracije OZN o človeških pravicah, ki vsebuje vzvišena načela o pravicah in dostojanstvu človeka. Toda praksa po svetu je marsikje prav nasprotna. Zato se kritik dnevnika ' »Le Monde« sprašuje, ali ne bi bilo bolj umestno, če bi Ca-ssinu podelili Nobelovo nagrado za literaturo ... Svetovne olimpijske igre v mehiškem glavnem mestu so se ve'idarle začele slovesno in v miru kljub silovitim neredom v zadnjih dneh. Mehiški topničarji so med drugim streljali s slepimi naboji, medtem ko so bili v primerni oddaljenosti od stadiona skriti mehiški vojaki s strojnicami in puškami, ki pa 7ii-so streljali. Imeli pa so ostre naboje — za vsak primer... Na pogajanjih v Kremlju je Breznjev baje zahteval od Dubčka, černika in Husaka, naj bi čimprej uredili prezimovališča za sovjetske vojake, ki bodo čez zimo — in kako dolgo še? — ostali v ČSSR. Dubček je govoril, da še za češkoslovaško armado ni dovolj vojašnic. »Jo bomo pa premestili na sovjetsko-kitajsko mejo,« je posmehljivo odvrnil Breznjev .. . Perujskega predsednika Belaundeja so sredi noči prebudili vojaki, ko so generali izvedli državni udar. Ko so ga vojaki peljali iz predsedniške palače, je Be-launde zavpil ljudem, ki so se zbrali pred palačo: xTo so izdajalci domovine!« Izdajalci so ga brez ceremonij peljali na letališče in ga posa-(lUi na prvo letalo, ki je odletelo v Buenos Aires ... Minilo je leto dni od nasilne smrti revolucionarja Che Guevare Takrat je dnevnik »New York Times« zapisal, da je z njegovo smrtjo pokopan mit o revoluciji, čas se je nekoliko zmotil. Mit se je takrat šele rodil. .. »Smisel naše zasnove vseljudskega odpora napadalcu je predvsem v tem, da celotno strukturo družbe: državlja- ne, delovne organizacije, družbenopolitične skupnosti, skratka sploh vso družbeno skupnost usposobimo, da bi lahko zadala udarce po živi sovražni moči in njenih materialnih sredstvih ...« Te besede tovariša Tita veljajo za vse primere in okoliščine, naj bo to v splošni, lokalni, omejeni ali atomski vojni. V vseh okoliščinah, katere bi nam napadalec vsilil, bi moral biti pripravljen vsak delovni človek, vsaka delovna organizacija, vsaka vas in mesto in vse družbeno-politične skupnosti, da se organizacijsko in materialno lahko upro .lapadalcu in vodijo oboroženi odpor. Ta želja'- preveva vse naše ljudi, ko v zadnjem času razpravljajo o vse- TELEGRAMI CAPE Ki’NNEDY — V petek so izstrelili v tir okrog zeni'je vesoljsko ladjo »Apollo« s tremi astronavti. Po programu naj bi »Apollo« krožil enajst dni po tej poti. Ce bo šlo vse po sreći, bp prihodnje leto človek pristal na Me-•secu. Le tega ne vedo, ali bo prvi Rus ali Američan. WASHINGTON — Po razgovoru med predsednik(wn Johnsonom in ameriškim veleposlanikom v Beogradu so objavili tole uradno »poročilo: »Predsednik je omenil naša dolgo tradicijo pomoči Jugoslaviji in izrazi’ občudovanje do ju-Roslovansk^a ljudstva in njegove privrženosti svobodi. Predsednik je nedvoumno povedal, da nenehno z zanimanjem spremlja neodvisnost, suverenost in ekonomski razvoj le države.« PRAGA — Sir»dlkalni odbor velike praške tovarne CKD je označil »namerne napade« tiska varšavske peterice na državne in partijske voditelje CSSR kot kršitev moskovskih sporazumov. NE^V y0RK — Gen^a'ni sekretar U Tant Je po3al pisma vladam štirih velesil — ZDA, ZSSR, Francije in Velike Britanije — s pozivom, naj bi se sestali na,'višji voditelji teh držav in se pogovorili o najbolj perečih svetovnih problemih. ljudskem odporu proti slehernemu napadalcu. Novi zakon o narodni obrambi in vojaški obveznosti daje temu polno pobud. V o’ ižitvi tega zakona najdemo v glavnem eno in isto misel: novi zakon o narodni obrambi in vojaški obveznosti se še bolj kot doslej us-klaja z našim samoupravnim družbenim sistemom in zasnovo splošno ljudske obrambne vojne. ■ Kar je bistveno v tem ušli klajanju s samoupravnim I sistemom, je želja, da sle- ■ -herni državljan in slelier-I na družbena-politična skup- ■ nost uresniči svoje pravice B in dolžnosti v obriunbi svo- ■ bode, neodvisnosti in ne-I okrnjenosti i^ciallstičiie ■ Jugoslavije. Skrb za , pripravljenost dežele in za krepitev narodne obrambe ni in ne more biti izključno stvar, ki spada v pristojnost države. Za to, :e rečeno v obrazložitvi zakona o narodni obrambi, mora skrbeti vsak naš državljan, delovna organizacija, republika in zveza. Saj je naša dr žava sestavni del samoupravnega mehanizma, ki temelji na odločanju in sporazxmie-vanju delovnih ljudi po celi vrsti samoupravnih teles. In ko gre zk narodno obrambo in. krepitev odpornih moči naše dežele, mora to biti skrb vsake enote te naše samoupravne in demokratske družbe. Ce bi prišlo do napada na našo državo, pa bodi od katere koli strani, mi ne bomo branili država kot državo, temveč nedotakljivost njenih meja in la^itno pot, po kateri gremo v našem socialističnem samoupranem razvoju. Zatorej mora biti skrb za narodno obrambo tako skrb vsakega posameznika, vsake naše enote, obenem pa skupila skrb vseh državljanov naše dežele. Načrt zakona o narodni obrambi predvideva, kako je mogoče najbolj učinkovito braniti našo svobodo in neodvisnost, 6e bi ta bila ogrože- na. Ta način, ta zasnova, je splošno ljudska obrambena vojna, v kateri bi bila vseljudska oborožena borba glavna oblika odpora, jugoslovanska ljudska armada pa eden od odlučujočih faktorjev za uspešno vodenje te borbe. V sklopu take zasnove splošno ljudske obrambene vojne novi zakon določa mesto, vlogo in dolžnosti delovne organizacije, občine, širše pokrajine in republike v krepitvi njenih sposobnosti v mirnem razdobju, kakor tudi v reševanju tistih nalog, ki bi se pojavile neposredijo v vojni, obenem z oboroženo borbo za neposredne j šo obrambo prebivalstva, materialnih dobrin in ozemlja. V to so zajete tudi vse potrebne službe civilne zaščite in razpolaganje z oboroženimi enotami — vodi, četami, bataljoni in večjimi oboroženimi formacijami. % Brez tako uresničene zamisli, začen.ši z delovnim človekom in družbeno-polilič-nimi skupnostmi, ni mogoče uspe.šno realizirati vseh u-krepov za ojačanje naše narodne obrambe, kakor ne uspešno vodenje oborožene borbe v primeru vojne. V lem je tudi tisto bistveno, kar vsebuje novi zakon o narodni obrambi. D. BO.IANIC I 1 Na dnevni red jesenskega zasedanja generalne skupščine OZN niso postavili tako imenovanega češkoslovaškega vprašanja. Novi češkoslovaški delegat v OZN je sam zahteval, naj tega vprašanja ne obravnavajo. Zahod pa jc tudi izračunal, da je bolje, če tega vprašanja ne postavlja na dnevni red. Kljub temu je okupacija CSSK prisotna v govorih skoraj vseh delegatov. Najsi je CSSR na dnevnem redu ali ne, je za vse, posebno srednje in male države, opomin, številni govorniki se ne omejujejo samo na obsodbo okupacije. V svojih razmišljanjih in zaključkih gredo dalje: ugotavljajo, kakšne posledice utegne imeti za odnose med narodi teptanje suverenosti miroljubne in socialistične države prav po tistih državah, ki se imajo za socialistične in miroljubne. Med drugimi delegati je v generalni debati govoril tudi naš državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič, ki je omenil vojno v Vietnamu, napetost na Srednjem vzhodu in oboroženo intervencijo v CSSR kot tista žari.šča spopadov, ki ogrožajo same temelje mednarodnega reda. .Marko Nikezič je temeljito razčlenil pomen teh dogokov — predvsem nedavnih v CSSR— za odnose med državami in narodi. Svet ne more večno ostati razdeljen med Vzhodom in Zahodom, je dejal Nikezič, na svet super sil, katerih trenja bi vodila svet do roba vojne in obsojala druge narode na podrejenost. Tisti, ki zagovarjajo blokovsko razdelitev, vidijo v njej stalno rešitev in dopovedujejo malim in srednjim narodom, da brez članstva v enem ali drugem bloku ne bi bile varne. Toda prav blokovski sistem jih najbolj ogroža. Nikezič je tudi odločno nastopil proti tako imenovani 'eoriii o »pogojni suvereno-nosti« oziroma suverenosti, ki bi bila podrejena nekim »višjim interesom« bodisi socializma ali kake druge ideologije. Samo enakopravno sodelovanje vseh držav, velikih in malih, lahko zagotovi trajen mir. Podobne misli so izrekli tudi drugi delegati. Med njimi je bil belgijski delegat, ki je poudaril, da Evropa noče LONDON — Britanski premier Harold Wilson se je vrnil z letalom v London Iz Gibraltarja, kjer se je pogovarjal z rodezijskim pre-mierom Smithom. Čakalo ga je kekih petdeset novinarjev, toda Wilson ni hotel nič izjaviti. MOSKVA — V sovjetsko glavno mesto je prispela ce&koslovažka delegacija pod vod.stvom premiera Cemika, da bi podpisala protokol o umiku dela sovjetddh okupacijskih det iz CSSR. biti razdeljena na interesne sfere, ampak hoče postati območje, v katerem vsi narodi in države enakopravno sodelujejo. Pravkar končani sestanek med britanskim premier.om \Vilsonom m šefom rodezijske rasistične vlade lanom Smithom na bojni ladji »Fe-arless« v Gibraltarju, ki je trajal štiri dni, je spet pokazal dvoličnost uradne britanske politike do rodezijske- ČSSR v OZN ga vprašanja in jalovost kakršnih koli pogajanj z rodezijskimi rasisti. Samo pet dni potem, ko so delegati na letni konferenci laburistične stranke v Blac-poolu sprejeli resolucijo, ki zahteva od vlade, naj pripravi za Rodezijo novo ustavo, ne da bi se ozirala na zahteve in želje reodezljskih rasističnih upornikov — preti tremi leti so tl enostr; .isko razglasili »neodvisnost« Rodezije — je Wilson odletel v (iibraltar. Zelo se mu je mudilo. To je bil že drugi \Vilso-nov sestanek s Smithon na bojni ladji v (Gibraltarju. I’r-vi je bil pred dvema letoma. Ze takrat so Afričani go\ori-li, da teh pogajanj ne morejo priznati ali odobriti, ker jih ni zraven. Pogajanja so se takrat — prav tako kakor zdaj — razbila. Zakaj je Wilson venilarle spet poskusil, čeprav je vedel, da lahko pride do sporazuma samo v primeru, če bo Britanija popustila v bistveni točki: če bo priznala nadvlado bele manjšine v Rodeziji in na tej osnovi podelila rasistom tudi uradno neodvisnost? Brez dvoma je v zadnjem času posebno v konservativnih vrstah v Britaniji čutiti čedalje hujši pritisk, da bi se Britanija znebila rodezijskega bremena in do konca izdala Afričane. Morda je hotel Wilson zadovoljiti prav te kroge v Britaniji, češ, poglejte, naredil sem vse, kar je bilo v moji moči, toda sporazum je nemogoč zarolitični, kulturni in humanistični razvoj. ■ SESTAV STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI se le počasi spreminja: zato bo treba posp>ešiti delo, da bi vplival na miselnost, odločitve in ukrepe delovnih skupnosti, da čimprej le dobimo ustrezne skupine strokovnih in vodilnih delavcev. V ospredju mora biti naloga za dosego take*izobrazbene ravni, ki jo bo zahteval naš nadaljnji razvoj. Pri tem pa ne smemo misliti samo na reševanje, ki ga zdaj že zadovoljivo opravlja visoko in delno strokovno šolstvo. Bistvene odločitve potekajo glede tega že v srednji šoli: prek temeljnih izobraževalnih skupnosti bodo morale delovne organizacije in občinske skupščine zavzeti predvsem odgovornejši odnos glede štipendiranja in kreditiranja dijaške mladine. Po novem proste cene Novi zakon o družbeni kontroli cen. o katerem razpravlja zvezna skup^ina, pomeni po sodbi strokovnjakov pomembno potrditev us-pe£nega uresničevanja gospodarske reforme, ne glede na to, da se na njeni poti začasno kažejo tudi nekatere težave. Dejstvo, da ta zakonska odredba omogoča, da se za več kot SO'/'o industrijskih in drugih proizvodov oblikujejo proste cene, nedvomno Prira. kako se je že utrdila ponudba in povpraševanje na domačem tržišču, kot posledica enakomerne proizvodnje, vpliva svetovnega trga }n drugih dejavnikov. brez »zamrznjenih« cen Po novem zakonu kontrole In »zamrznjenih« cen sploh več ni, razen za majhno število proiCTO. dov, katerih cene se te administrativno odi-ejajo. Proizvajalcem je namreč dana možnost, da v okviru zbornic in v dogovoru s potrošniki odločajo o spremem-o* cen, ki so določene z reformo. Za nove proizvode je prav ^?ko omogočeno, da se jim cene prosto oblikujejo, tako da bo Ime. ■a kontrola v prihodnje bolj značaj »varovanja«, intervencija pa je predvidena lo v primerih resnih “otei • motenj na trZiSču. VLOGA OBČINE Vloga občine glede politike cen stopa še bolj v ospredje. V njeni pristojnosti so cene osnovnih živilskih proizvodov, storitev in listih proizvodov, od katerih je življenjska raven prebivalcev najbolj odvisna. Prav zaradi takega položaja bq. Predsednik republike tovariš Tito je v petek zvečer po obisku na Mirni, v Mokronog^u in na Vrhu nad mokronogom prišel na polšji lov v Mirno dolino pod pobočja Radulje na Dolenjskem. Na sliki: predsednikova lovska druščina, v kateri so bili tudi tovarišica Jovanka Broz, tovariš Kardelj s soprogo Pepco, Ivan Ma^k, Franc ^ Popit, Franček Mirtič in predstavniki družbeno-političnega življenja iz Trebnjega, je ob tabornem ognju pred gozdarsko kočo ob potočku Lipovcu med čakanjem na prvi obhod pasti pekla kostanj, ga zalivala s cvičkom in pridno pela ter kramljala (Foto: M. Moškon) Škripci zaradi zaostajanja splošne porabe Posebna komisija republiške skupščine pregleduje prijavljene potrebe in razpoložljiva sredstva — Vedno bolj se kaže potreba po moderno urejeni finančni in davčni službi do občine pogosteje prišle pod udarec kritike, včasih opravičeno, včasih ne. kar terja novo kadrovsko okrepitev teh služb. Primer z nenehno podražitvijo storitev ka. že, da bi morali pristojni organi v občinah na zboru volivcev posvetiti več pozornosti razlagi nekaterih načel ekonomske politike, da ne bi potem izključno nanje »letele« kritike. Potrošniki namreč pogosto zamerijo »občinskim možem«, da po-dražujejo promet in nekatere druge storitve. Pri tem pa pozabljamo, da smo šli v gospodarsko reformo z namenom, da vse dejavnosti naredimo rentabilne, da stanarine nazadnje vendar postanejo ekonomske in da komunalna in storitvena podjetja počasi postavimo na trdne temelje. ZAUPANJE V OBČINE Ce v primerih različnih storitev Irhko rečemo, da so občine v glavnem »nedolžno krive«, pa zadeva z maloprodajnimi cenami mesa terja, da posamezne občine pridejo do določenih izkušenj. Suša je zmanjšala pridelek krmil, zato so živinorejci poliltell, da se rešijo živine. Zaradi tega so se začele odkupno cene naglo zniževati in v nekaterih krajih so prodajali živino skoraj zastonj. Bilo bi logično, da so se znižale tudi cene mesa v nadrobni prodaji, zaradi večje potrošnje. Vendar se to ni zgodilo, zato so nekatere republike, kot je Srbija, znova vpeljale administrativno kontrolo cen, da bi tako uskladile cene odkupa in prodajne cene mesa. Novi zakon pa daje komunam polno zaupanje, predvsem pa sl obeta od njih največje sodelovanje na področju cen. M. S. Naj si priznamo ali ne, zgodilo se je tisto, kar se je prej ali slej zgoditi moralo: prišli smo v škripce zaradi zaostajanja na nekaterih pK>dročjih splošne porabe. Stiske so z denarjem na področju izobraževanja in vzgoje, pokojnin nikakor ne moremo spraviti v sklad z rastjo življenjskih stroškov in odpraviti razlike med starimi in novimi upokojenci. Zdaj se pojavlja še vprašanje narodne obrambe, ki terja tudi svoj denar, da o otroškem varstvu in še o drugih zadevah niti ne govorimo. Vse naše oči so bile obrnjene bolj v osebne dohodke in osebni standard, pri ©©©©©©©©©< Lahko bi bil »jugoslovanski vic« Dogaja se v 21. stoletju. Direktor tovarne je dejal delavcem; »Od prihodnjega meseca bo naše podjetje popolnoma avtomatizirano. Delali bodo samo elektronski možgani. Toda, nobenega ne bomo odpustili, prejemali boste plače, delali pa boste ob sredah od 10. do 10.30.« Vse je bilo tiho. Nenadoma je neki glas vprašal: »Ali vsako sredo?« PO LJUBLJANSKEM DNEVNIKU t«m pa je splošni standard zaostajal in zdaj je napočil čas, da se nesorazmerij resno lotimo. To je zdaj tudi osrednja zadeva, o kateri razpravljajo v republiški skupščini. Vprašanje je seveda, kako najti rešitev. Eno je gotovo: gospodarstvu ni mogoče nalagati novih bremen, saj tudi letos kljub vsem zagotovilom ugotavljajo, da so se obremenitve gospodarstva povečale in da je njegov delež v delitvi narodnega dohodka spet manjši. Gospodarstva pa seveda brez denarja ni mc^oče modernizirati, od tega pa je odvisna nadaljnja rast tudi standarda. Ena izmed rešitev je v še večji racionalizaciji gospodarjenja vseh tistih, ki so udeleženi v splošni porabi, in to od proračunov do vseh mogočih institucij. To pa je le ena plat, kajti npr. za izobraževanje in vzgojo je treba dodatna sredstva. Zato so trije zbori republiške skupščine (republiški, gospodarski in organizacijsko-politični) ustanovili skupno komisijo, ki je pretekli teden pregledovala, kje so možnosti, da bi staknili oba konca. Komisija je pripravila predlog izhodišč za oblikovanje dohodkov iri kritje potreb splošne porabe v prihodnjem letu. Vse pa kaže, da bo treba delno omejiti osebno porabo in iščejo možnosti, kako bi zbrali sredstva v njej. Nekateri pa že oix>zarjajo, da je to dvorezno in da bo to pritisnilo na povečanje osebnih dohodkov, kar pa bi navsezadnje si>et pomenilo zmanjšanje skladov gospK>darskih organizacij. Pri vsem tem pa je nekaj vendarle res: bremena namreč niso enakomerno razdeljena. Najlažje je pritisniti tistega, katerega dohodek je zapisan do zadnjega dinarja, dosti težje pa je ustrezno obremeniti tiste, katerih dohodek zdaj ni evidentiran. Za to pa je seveda potrebna dobro organizi-xana davčna in finančna služba, ki ju pa pri nas nhnamo. Naj bo kakorkoli že, komisija nima lahke naloge. Pred njo so raa^njene potrebe posameznih področij in te zdaj pregledujejo, če so namreč res tudi realke. Hkrati pa bo morala te potrebe soočiti z razpoložljivimi sredstvi • ter poiskati tudi nove vire zanje. Rezultat njenega dela bo zapisan v izhodiščih za oblikovanje dohodkov in kritje potreb splošne pK>rab». To pa bo treba kmalu opraviti, da ne bomo spet zadnje dni v letu ali pa celo kar v prihodnjem letu sprejemali odločitve v skupščini in bi se spet t^iko mudilo, da bi marsikatero i>o-membno odločitev sprejeli v naglici, pa bi jo morali nato popravljati. V. J. Italija še vedno na prvem mestu Pri izvozu in pri uvozu blaga iz oz. v našo državo je le-t<)s Italija še vedno na prvem mestu, medtem ko je Zahodna Nemčija glede uvoza našega blaga na 2. mestu. — Julija se je izvoz iz SRS močno povečal, a še vedno je vrednost izvoženega blaga za 7 letošnjih mesecev za 3 odstotke manjša od lanske ▼ enakem času. Kmetijski nasveti — Včeraj je trajal naš proizvodni sestanek kar polnih osem ur ... — Ni mogoče! Daj, ponovi mi v nekaj sekundah, o čem ste govorili... (Karikatura iz JE2A) Zdravstvena pomoč živini v tem, preprostemu bralcu namenjenemu sestavku, seveda ni namen pisati o množici sodobnih zdravil, ki jih pozna živinozdravstvo, marveč o nekaterih domačih zdravilih, za katere mora vedeti živinorejec, da mu ni breba za vsak primer klicati živinozdravnika. ■ Laneno seme ali olje je znano izvrštno zdravilo proti črevesnim ali želodčnim obolenjem, razen tega pa ga uporabljamo tudi za obloge in premaze zunanjih delov živali. Za sušenje ran se obnese zmleto živalsko ali rastlinsko oglje, čreslovina ali tanin pa za posipanje krvavečih ran in vlažnih izpuščajev. Cinkova mast je splošno znan premaz; proti oteklinam in ranam, ki se slabo celijo, pa zaleže galun. Ten>entinovo olje uporabljamo za masažo. Ce ima žival slabo prebavo in nerada je, ji lahko pomagamo s soljo, živinske ali grenke soli lahko damo veliki ži\'ali do 50 dkg. Ricinovo olje uporabljamo za čiščenje črevesja, za zapiranje pa tanin ali čreslovino. I Za zdravljenje različnih črevesnih in jetrnih zaje-dalskih bolezni je znanih precej zdravil. V Sloveniji ocenjujejo, da je več kot polovica goveda okuženega z met-Ijavostjo, ki se s pašo hitro širi. Bolezen zatiramo s pripravki kot protumetilj in crvomor, preprečujemo pa tako, da spomladi travnike in pašnike škropimo z raztopino modre galice, ki uničuje posrednika bolezni — polža mlakarja. Zahvaljujoč se novim pripravkom, zlasti neguvonu, smo ogrčavost, ki jo povzroči zolj ali bezljava muha, že precej omejili. Trakuljavost preganjamo z modro galico ali zdravilom mansonilom, nalezljive lišaje z defungitom in fungomoorom, gliste pa z rjavordečim praškom — kamalom. I Vsak dober živinorejec si bo preskrbel vsaj nekaj najvažnejših zdravil in razkužil, da bodo vedno pri roki, če bodo potrebna. Za težje primere je seveda potrebno poklicati živinozdravnika, ki ima na voljo tudi druga zdiavila in jih zna uporabljati. Inž. M. L. NAMESTO VAS SMO OBISKALI NAŠE FANTE, KI SO TA ALI PREJŠNJI MESEC STOPILI V VRSTE JLA I Kako gre našim fantom? Koliko se naša skupnost prizadeva, da svojo armado čimbolj pripravi in opremi in izsoljša standard njenih pripadnikov, ve vsak Jugoslo* van. In sleherni delovni človek naše domovine se zaveda, kako potrebne so dajatve za armado; jasno mu je, da mora biti njegova armada sleherni trenutek pripravljena za morebitni sovražni napad. Mladeniči, ki so v zadnjih letih služili svoj rok, dobro vedo, kako je naša armada opremljena, in vedo tudi, kaj vse je bilo narejeno, da se poboljša osebni standard njenih pripadnikov. Zato tokrat o tem ne bomo govorili, kakor tudi ne o nadzvočnih letalih, ne o tankih, ki lahko vozijo na kopnem in po vodi, ne o kopačih rovov, ki zamenjajo delo nekaj sto vojakov, ne o raketah. In tudi ne o copatah, vojaških pidža-mah, o kravati, nizkih čevljih in podobnem ... Pač pa bomo na kratko spregovorili o tistem, kar se imenuje družbeni, skupni standard naših vojakov, za katerega je naša skupnost veliko naredila in kar lahko vidimo v sleherni naši vojašnici. Moderno In udobno Obiskali smo enoto, kateri poveljuje tov. Alojz Gabrovec. Videli smo polno novega, pravzaprav je vse novo in vojašnica je bolj podobna lepo u-rejeni zdravstveni ustanovi kot vojašnici. Po običajnem preverjanju so se vhodna vrata pred nami avtomatsko odprla in stopili smo na prostreaoo asfaltirano dvorišče, ki je bilo podobno manjši letalski pisti. Z dvorišča se med ozelenelimi drevoredi vijugajo ozke steze, ki peljejo do paviljonov — vojaških bivališč. Najprej smo obiskali kuhinjo, saj je prav kuhinja najboljše spričevalo, kakšno je življenje v vojašnici. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bi bil take kuhinje z njeno o-premo, redom in natančnostjo vesel tudi najele-gantnejši hotel v naši deželi. Isto je z jedilnico, kjer se vojaki hranijo po sistemu samopostrežbe. Vse je vzorno urejeno, vse skrajno čisto. Vojak, ki iz enega ali drugega vzroka zamudi kosilo, je lahko brez skrbi: njegov obrok ga čaka v posebnem parnem kotlu in jed ničesar ni izgubila na kvaliteti in okusu, tudi je ni treba segreti. Iz kuhinje smo zavili v servis za obleko in perilo, ki sestoji iz pralnice, likalnice, kemične čistilnice in delavniice za popravila. Našli smo le nekaj delavcev, kajti vse delo je avtomatizirano. Ko vojak izroči servisu osebno in posteljno peri- lo, ima edino skrb, da ga gre iskat, ko je oprano, zlikano in zakrpano. Stanovanja kot v hotelu V stanovanjskih objektih je nemara največ novosti, zlasti za tistega, ki je služil vojaški rok pred nekaj leti. Vojaška pravila določajo, da mora biti v spalnicah na enega vojaka 15 kubičnih metrov zraka. V teh spalnicah spi le od 8 do 10 vojakov in kjer postelje niso v »nadstropja«, ima vsak vojak dvakrat več zraka. Postelje z žičnato mrežo in blazinami so bile pokrite z belimi rjuhami, odeja pa primjena na zadnji stranici postelje, da se zrači. Ob vsaki postelji stoji lična omarica, v kateri ima vojak svoje osebne drobnarije. Nobena omarica ni bila zaklenjena. Ni jih treba več zaklepati, kot je to bilo včasih, so nam povedali. Vse je varno in osebnih stvari še nihče ne dotika, če včasih starešina pogleda v omarico, je to le zaradi kontrole, če je vse urejeno in čisto. Na hodnikih tudi ni več običajnega prizora iz vojašnice: ni stojal za orožje, ne obešalnikov za plašče in drugo opremo. Hodniki so povsem prazni in le požarni, ki hodi sem in • tja, nas še spomni, da smo v vojašnici. Vsak vojak ima omaro, v kateri hrani svojo osebno vojaško opremo in orožje. Tudi skupna oborožitev je na dosegljaj. Siss? toda v posebnem prostoru. V umivalnicah in kopalnicah, kjer pride na vsake tri vojake ena pipa ali tuš, je zmeraj topla in mrzla voda. V stenah umivalnice so ogledala in vtičnice za britje z električnimi aparati. Za tiste, ki se brijejo z navadnimi aparati, je ogledalo nad pipo. Pred kopalnico je prostor, kjer se vojak sleče, gre pod tuš, nato pa v dnig prostor ,kjer ga čaka čisto perilo. Vojaki se kopljejo dvakrat na teden, tisti, ki imajo bolj umazano delo, pa tudi večkrat. Učilnice so prostorne; če je treba, se ena pregradi s premično steno v dve ali tri. V vsaki je nekaj umetniških slik, premična tabla, radio in televizor. Vsa druga učila prinašajo v učilnico sproti, ustrezno snovi predavanja. »Nismo se nadejali . . .« Obiskali smo še druge objekte v vojašnici; vojaški klub, ambulanto, delavnice, sprehajališča. Vse izredno lepo in udobno urejeno. Na koncu smo skupini vojakov zastavili še vprašanje; Kako se počutite v tem pravcatem vojaškem mestecu?« Odgovor je bil po vojaško kratek in jedrnat: »Nismo se nadejali, da je za vojake tako poskrbljeno. Zatorej nas sploh ni treba vprašati, kako se počutimo. Sleherni nas se bo iz življenja, kot ga živimo tukaj, marsikaj naučil, kar mu bo pozneje koristilo.« Nazadnje je še eden rekel na pol za šalo, na pol za res: »Strašansko je dela z urejevanjem in sploh s splošnim redom, tako z osebnim kot s skupnim. Eed pa od nas strogo zahtevajo.« ■ Razumeli smo te fante. Kajti doma so vse to opravljale mame, sestre ali žene. Tukaj pa morajo za vse poskrbeti sami. Pa nič zato — v življenju jim bo še kako koristilo, kot BO sami rekli. V modemih umivahiicah s toplo in mrzlo vodo se vojaki vsak dan umivajo in masirajo do pasu (slika desno zgoraj). Medtem pa četni starešina skrbno pregleda vojaške spalnice, kjer je zaradi drugačnega načina postiljanja xduj nnanj »zaguljeno« pa zato bolj zračno, svetlo in predvsem čisto (slika desno), Vojaški kuharji so razen stare.šin osrednje osebnosti vojaškega življenja: delo v supermodernih kuhinjah jim Je zelo olajšano (slika levo). ^ Jesen je. Kot vsako leto so tudi v tem A in prejšnjem mesecu odšli vojaški obvezni-$ ki na odslužitev roka. Mnogo jih je ostalo I kar blizu domačih krajev, nekaj jih je od-potovalo v sosedne republike. Pridno se $ oglašajo svojim dragim domov: materam ^ in očetom, bratom in sestram, pa seveda ^ tudi dekletom. Vsak teden pričakujejo pošto od doma; domači časnik jih razvedri in prinese vzdušje njim znanih krajev in drobnih novic, ki poživljajo sicer zanimivo in napeto življenje, ki teče v vojašnicah od $ jutra do večera po točno določenem A urniku ... $ Jesen je. Mame so v skrbeh, ali fanta ^ morda ne zebe, če se ne bo prehladil, če A ima dovolj hrane in toplo obutev ... Oče $ se muza v brke, ko prebira fantova pisma ^ - kje so časi, ko je on »vse to že sam A skusil, pa še veliko teže je bilo ...« Bratci in sestrice sprašujejo, kdaj bo poslal »njihov vojak« prve fotografije v novi obleki... Je res: nekaj skrbi je v sleherni družini, kako gre njihovemu fantu pri vojakih. ^ Zato stopite z nami, dragi bralci in A bralke, pa nenapovedani obiščimo eno iz-$ med naših sodobnih vojašnic, ki je zdaj ^ drugi dom našega mladega vojaka. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTN!K= vsak četrtek 60.000 izvodov ! POSVET O VODNEM GOSPODARSTVU ZAVOD ZA KOMUNALNO DEJAVNOST KRŠKO razpisuje na podlagi soglasja občinske skupščine Krško (št. 1-36-6/68 z dne 2«. 7. 1968) javno dražbo za prodajo enodružinske stanovanjske hiše v Brestanici št. 15 Javna dražba bo 30. 10. 1968 ob 10. uri na kraju samem. — Stanovanjska hiša ima 74 kvadr. metrov uporabne stanovanjske površine, izklicna cena pa znaša 44.281,60 din. Na JAVNI DRAŽBI bo prodana tudi stanovanjska hiša na Dovškem št. 14 s skupno površino 179 kvadr. metrov, za izklicno ceno 54.062,80 din. Dražba bo 30. 10. 1968 s pričetkom ob 7. uri na kraju samem. POGOJI: interesenti, ki želijo sodelovati na dražbi, morajo do 25. 10. 1968 položiti varščino v višini 10 odst. od izklicne cene stanovanja. Prednost do nakupa imajo sedanji stanovalci. Novi lastnik pa mora sedanjim stanovalcem priskrbeti primerno stanovanje. Komisija za sklepanje delovnega razmerja ONPZ »METAL« Jesenice na Dolenjskem razpisuje prosto delovno mesto BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE Za to delovno mesto zahtevamo razen splošnih pogojev, predpisanih v zakonu, še naslednje pogoje: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri s triletno prakso na delovnem mestu blagovnega knjigovodje; — nastop službe 1. decembra 1968 ali po dogovoru. Stanovanja podjetje nima. OD po pravilniku o delitvi OD. Prijave sprejema sprejemna pisarna 15 dni po objavi razpisa v časopisu. VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE Kdo in kako nai ospoda z vodo ? o posvetu, ki ga je sklicala in vodila skupina poslancev odigra za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo republiškega zbora skupščine SRS 1. oktobra v Novem mestu, smo na kratko že poročali. Tokrat posredujemo bralcem obširnejši pregled iz razprave o treh točkah.' do kod je voda skrb širše družbene skupnosti in kje se spremeni v ekonomsko dobrino — blago; kako naj se financira vodna gospodarska dejavnost in končno, kako razmejiti pristojnosti, ki so se, kar se vodnega gospodarstva tiče, doslej zelo prepletale. Sodelujoči so bili mnenja, da se v vodnogospodarski dejavnosti prepletajo splošni družbeni interesi in izrazito gospodarske težnje tako močno, da je skoraj nemogoče trditi, da je vodno gospodarstvo bodisi družbena služba, bodis-i gospodarska dejavnost. Malo laže je postaviti nieje in reči, do kod se lahko vodnogospodarska dejavnost smatra kot dejavnost, za katero mora skrbeti družiba, in od kod jo lahko prepustimo gospodarskim pobudam. Dejavnost širšega pomena naj bo družbena skrb Varstvo pred poplavami, regulacije vodotokov, varstvo pred lavinama in plazovi, zagotovitev virov pitfie vode, zagotovitev virov termalne vode, čuvanje voda pred onesnaženjem in čiščenje že onesnaženih voda so naloge širše družbene skupnosti. Ta je dolžna zagotoviti tudi denar za uresničevanje teh nalog, ki morajo biti začrtane v republiških programih razvoja. Zagotavljanje virov pitne vode naj bo skrb širše družbene skupnosti zaradi nekaterih področij (Kras, Suha krajina itd.), ki so brez vode in gospodarsko nezmožne rešiti ta problem. Razen t«ga si moramo povsod prizadevati za večja zajetja pitne vode, ki so cenejša, in graditi medobčinske vodovode. Takšna večja zajetja pitne vode bo treba upoštevati pri lociranju industrije, ki ima veliko onesnaženih voda. Sprejet je bil tudi predlog, po katerem naj širša družbena skupnost skrbi tudi za zagotovitev virov termalne vode. K regulacijam vodotokov bodo prištete tudi regulacije pritokov, ki se vanje izlivajo. Glede varstva voda pred onesnaženjem so menili, naj republika to varstvo le organizira. Vsekakor je boljše in ceneje, da se gradijo skupne čistilne naprave, kot pa posebne za vsako tovarno. Pri čiščenju že onesnaženih voda pa bi morala republika zagotoviti vsaj 50 odst. potrebnih sredstev. Predlagali so izdelavo programov za posamezna področja Slovenije. Davek za osnovno naložbeno dejavnost Denar za vodno gospodarsko deja\Ti03t se je zbiral do-sedaj na dva načina: z re- publiškim vodnim prispevkom in z odškonino za uporabo vodnih naprav, ki so jo določale občine s svojimi odloki, razen tega pa je kot tretji vir bila soudeležba zainteresiranih. Republiškega vodnega prispevka se je v republiškem vodnem skladu zbralo v SlC'veniji na leto okoli 3,5 milijarde S din. Približno 2 milijardi S din na leto sta bili porabljeni za vzdrževanje obstoječih vodnogospodarskih naprav, preostanek pa za nove naložbe. Ko se odločamo za delitev vodnogospodarskih dejavnosti v tiste, ki so v splošnem družbenem interesu, in v tiste, ki so ekonomske, je treba določiti tudi vire za financiranje obojega. Denar za naložbe, ki so v splošnodružbenem interesu, bi se v bodoče zbiral z davkom. Glede na svoje plačilne zmožnosti bi ga plačevali občani in vse delovne organizacije. Predpisan bi b:l enotno za vso republiko, zbiral pa bi se v republiki, ker lahko edinole združevanje denarja omogoči večje vodnogospodarske posege. Vodnogospodarski davek bi bil neke vrste solidarnostni prispevek tistih, ki vodo že imajo in nimajo z njo težav, in tistih, ki vode še nimajo in imajo z njo težave. Kot že rečeno, bi se uporabljal samo za naložbe in bi bil torej osnova za uresničevanje vodnogospodarskih nalog širšega družbenega pomena. Denar za vzdrževanje naprav in ekonomske naložbe Denar, potreben za uresničevanje vodnogospodarskih nalog, v katarih se voda že pojavlja kot blago, bi se zbiral na tri načine: z vodnim prispevkom (ta je bil doslej republiški), z odškodnino za uporabo vodnih naprav (do zdaj so jo odločale občine z odloki) in s soudeležbo zainteresiranih. Krog zavarovancev vodnega prispevka naj bi bil odslej širši in naj bi bil določen na realnejši osnovi. Odškodnina za uporabo vodnih naprav bi se zbirala na dosedanji način, prav tako pa soudeležba zainteresiranih. Denar iz vodnega prisp>evka bi se nalagal samo za namene, za katere je zbran, torej za vzdrževanje obstoječih vodnogospodarskih naprav in za čistilne naprave. Razmejitev pristojnosti in dejavnosti organov Do zdaj so se v vodnem gospodarstvu prepletale zlasti upravne pristojnos'ti. Te so biile deljene med sekretariatom za urbanizem in zavodom za vodno gospodarstvo, v manjši meri pa so j-ih opravljale tudi vodne skupnosti. Na -posvetu so predlagali razmejitev pristojnosti predvsem v vrhu, ker je to najbolj pereče. Pri sekretariatu (kateremkoli) republiškega izvršnega sveta naj bi se osnovala komisija ali samostojni oddelek za vodno gospodarstvo, lahko pa bi se osnoval tudi samostojni sekretariat za vodno gospodarstvo pri republiškem izvršnem svetu. Temu republiškemu upravnemu organu bi se priključile še hudourniška služba in hidrometeo-ro-loški zavod. Zavod za vodno gospodarstvo v dosedanji obliki nato ne bi bil več potreben in naj bi kot strokovni organ prevzel pr^ijektivno in študijsko službo za vso SRS. Kot strokovni organ bi usklajeval vodnogospodarske naloge v SRS in določal prioriteto. Takšna organizacija bi omogočila enotno reševanje vodnogospodarskih problemov v republiki tako z upravne kot s strokovne plati. To je nujno potrebno tudi zategadelj, ker se ob dosedanjem mešanju upravnih pristojnosti odvija dedo po več tirih hkrati. Razen tega sta bili doslej projektivna in študijska obdelava vodnogospodarskih problemov v Sloveniji premalo enotni. Vodne skupnosti naj ostanejo v dosedanji obliki v Sloveniji deluje 7 vodnih skupnosti. Na posvetu so se zavzeli, naj bi ostalo število teh skupnosti nespremenjeno. To so utemeljili s tem, da so se dosedanje vodne skupnosti v več letLh obstoja že uveljavide, predvsem pa je važno to, da pokrivajo področja s specifično vodno problematiko. Takšno vodno problematiko pa lahko rešujejo edinole vodne skupnosti v dosedanji obliki. Oblike združenega dela so se med vodnimi skupnostmi že do sedaj uveljavljale tako glede združevanja denarja kot tudi v poslovno-tehnič-nem sodelovanju. Za več vodnih skupnosti pa govori tudi sam koncept organizacije vodnogospodarske dejavnosti, v kateri se nismo odločili za združevanje sil in denarja fK) vodotokih, pač pa za taik-šno združevanje, ki bo pomagalo reševati celotno problematiko. Zakonodaja ne ustreza zahtevam Glede vplivanja občin na vodnogospodarsko politiko je bilo ugotovljeno, da to vplivanje sicer obstaja, da pa daje zakonodaja premaJo pristojnosti občinskim skuip-ščinam in njihovim službam. Marsikaj bo glede tega rešeno že z novo, predlagano organizacijo vodnogospodarske službe v republiki, ker bodo pristojnosti jasno razmejene, največ težav pa je bilo prav tu. Zvezni zakon o vodah naj vsebuje samo splošna načela, republiški zakoni pa naj bi vsebovali točna določila. Veliko težav je zato, ker ni urejeno vprašanje vodnih zemljišč. Definicijo, kaj je vodno zemljišče, naj bi vseboval zvezni zakon. Zasebno lastništvo vodnih bregov zelo otežuje vodnogospodarska dela, ker se postopki za razlastitev in odškodninski zahtevki vlečejo v nedogled. Vodne skupnosti razen tega komaj zmorejo denar za vodnogo-podarska dela, ureditev lastninskega vprašanja pa v posameznih primerih zahteva skoraj toliko denarja kot sama naložba. Vodo smatramo za skupno dobrino, toda vsak lastnik obrežnega pasu ima pravico onemogočati kopalcem pristop do vode, ob raznih strokovnih ogledih in posegih pa imajo s tem težave tudi vodnogospodarski strokovnjaki in delavci. Predlagali so, naj se z zakonom dovoli pristop k vodi z uvedbo vodnega pasu. Z zakonom naj bi določili tudi medrepubliške vodnogospodarske meje, ki so neurejene, niso pa v pristojnosti občin, čeprav so te zanje najbolj zainteresirane. M. JAKOPEC Seimisca Novomeško sejmišče 14. oktobra je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 781 pujskov, prodali pa so jih 666. Ker je bilo precej povpraševanja, so cene nekoliko narasle. Tokrat so zahtevali za prašičke 90 do 250 din. Brežice: manj živahno Na tedenskem sejmu 12. oktobra v Brežicah je bilo naprodaj 575 mladih in 30 starejših prašičev Prvih so prodali 410 po 6 do 6,4 din kg žive teže, drugih p>a dobro polovico (16) po 5,5 din. / Medobčinski posvet SZDL v petek, 11. oktobra, je bilo v Brežicah področno posvetovanje sekretarjev občin-ikih konferenc SZDL iz Krškega, Sevnice in Brežic. Udeležil se ga je predstavnik republiške konference SZDL, direktor brežiške enote komunalne skupnosti SZ Celje m predsednik ObS. Razpravljali so o predlogih, ki so jih omenili občani v javnih razpravah v zvezi s pokojninskim in socialnim zavarovanjem. Zavzemajo se za enotno komunalno skupnost v Sloveniji, za izravnavanje pokojnin za dokončno ureditev kmečkega zavarovanja ter za ureditev zaposlovanja delov-nin, za dokončno ureditev še o zač.asni upokojitvi žensk, da bi s tem debio rešili problem zaposlovanja, otroškega varstva ipd. Na seji so se predstavniki dogovorili, da mora vsaka občina pripraviti volilni program in še poseben pravilnik za izvedbo volitev. i Prospekt Novega ; mesta pred izdajo i Turistični prospekt Novega mesta je že pripravljen za tisk. Prikazoval bo turistične znamenitosti ožjega področja Novega mesta, imel pa bo tudi nekatere posnetke Otočca, Dolenjskih in šmarjeških Toplic ter Žužemberka. Tiskan bo v 50.000 izvodih in bo štiridelen. Turistično društvo Novo mesto, ki bo založilo prospekt, ga je naročilo v Italiji. Revna občina — bogati obrtniki Ce bodo iz brežiške občine odslovili vse obrtnike, ki so doma iz drugih krajev, se bo to močno poznalo v proračunskem žepu. Manjkala bo-jsta kar dva milijona dinar-Ijev. Občina jih ne bo mogla ; nadomestiti z ničimer, saj pravijo, da je tako revna, da celo ona dolguje obrtnikom, in ne obratno, kot je to vsakdanji primer drugod. Preostre ji le še to, da se vrine v spisek dotiranih slovenskih občin. TRIKOJV TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE* Gostinsko-turistični zbor na Bledu 17. in 18. oktobra bo na Bledu gostinsko-turistični zbor. Strokovni odbor za gostinstvo in turizem Novo mesto bo koordiniral nastop gostinskih podjetij iz Dolenjske na tem zboru. Za nastop se pripravljajo zlasti v šolskem centru za gostinstvo s svojimi kulinaričnimi posebnostmi in pogrinjki, razen tega pa še na Otočcu in v čate-Ških Toplicah. !;■->V : J! ■ ■ v " •••VI \ ^ ^ Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja otroškega vrtca Šentjernej razpisuje prosto delovno meslo RAVNATELJA POGOJI: višja ali srednja pedagoška izobrazba ali šola za socialne delavce in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Ponudbe je treba dostaviti v roku 15 dni po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah na komisijo za razpis delovnega mesta ravnatelja otroškega vrtca Šentjernej. Pred začetkom nedeljskega republiškega tekmovanja: prof. Milan Smerdu iz Novega mesta razlaga tekmovaliiini ekipam pravila tekmovanja (Foto: Tone Gošnik) „Zveneča žoga'*- šport v rokah slepih Tovarna zdravil KRKA je prevzela pokroviteljstvo nad republiškim tekmovanjem članov Zveze slepih Slovenije, ki so se v igri z »zvenečo žogo« v nedeljo pomerili v Novem mestu I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA | g Preteklih 14 dni so darovali kri na novomeški translu- m š sijski postaji: Avgust 1’avlič, Franc Aiidrejilč, Alojz Pavlin, J = Adoir iviaševec, .MeksandiT Zupan, Ljubo Rabič, Ivan Ka- g I s(clic, Anton Zoran, Jože Sere, Miha Banič, Marjan Liiio- g g vec, Jože Smrke, inž. Stanku Humar, Martin Avbar, Jože g g Košifek, Slavko Košak, Janez Golob, Polde Božič, Antun s s Siišfk, Anton Pavlič, Stane Pust, Jože Komar, Avfnist Uaovč, g g in Silvo Jelenc, člani IMV Novo mesto; Rudi Zupan, član_ = y| NTovoteksa, Novo mesto; Vida Ban, Pavla Vidmar, inž. Ko>.i- ’ g p rad Mehle, inž. Vili Balič, Janez Sašek in Boris Špitalič, g j člani GG Novo mesto; Ivan Bobič, obrtnik iz Irče vasi; § g Anton Hrovat, Drago Hrupek in Vlado DošUč, člani Pio- g -- nirja, Novo mesto; .Vlojz Ko.šir, Kazimir Vurošič, Edi Jak. s g še, .Marjan Klančar, Anton GrcRorčič, Janez Pirh, ZdraviiO = g Salomon, Marija Košir, Tone Prime, Anton Vidmar, Lojze g = žCupančič, Jože Cvitkovič in Rado Ilič, člani Opekarne Za- m g log; Anica Reba, Slavka i\liklič, Ana Grah, Emilija Buko- g ^ vec, Jožefa Rozman, Hemka Pate, Slavka Pueelj, Stetka š = Vidic, Marija Cesar in Ana Slak, članice Beti, Mirna peč; š g Gabriel Obrekar, član Mercatorja, Mirna peč; Jože Udovič g g član Novoteksa Novo mesto, Slavka Pitamic, članica GG g g Novo mesto; Jo^ Canželj, član IMV Novo mestO; g g Anton Srebrnjak, obrtnik iz Brusnic; Ivan Jakše, g g član KZ Krka, Novo mesto; Marja Srebrnjak, Marija Božič, Jo- g g žefa Blatnik, Ana Kotnik, Marta Gazvoda in Rozalija llrajtnr, g g gospodinje iz Brusnic; Pavel Golob, član Iskre Novo mesto; g g Štefka Simič, članica Dolenjke, Novo mesto; Štanko Ba.-bo- g g rič, član Pionirja, Novo mesto; Mara Blažič in Antonija Skr- g g bec, članicd Lal^a, Novo mestc; Marija Kastelic, Jelka Jar- g g ni. Ruža Kovačič, Mira Lovšin, Biljana Jarc, Milka Zupančič, g g Anica Vrščaj, Andreja Bozovičar, Slavka Kovačič, Jožica Kit* g g indinst, Marija Novak, Milena Maliajnc, Irena Lebar in Tat. g g jana Rožanc, dijakinje šole za zdravstvene delavce Novo me- g g sto; Nežka Drčar, članica SDK Novo mesta Olga Kastelic g g in Milka Janežič, članici zdravstvenega doma Novo mes.o; g g Marija Slak, članica Novoteksa, Novo mesto; Francka Bro- g g darič, članica UJV Novo mesto; Marija Sašek in Marija Bar- g g bo.ič, gospodinje iz Dolnjega Suhadola; Marija Jaklič ir g g Sla\'ka Brinjavec, članici Beti, Mirna peč; g V nedeljo so sc v telovadnici novomeške gimnazije pomerili tekmovalci 6 osnovnih organizacij Zveze slepih Slovenije ter Centra za rehabilitacijo slepih iz Škofje Loke v novi igri »roll-balU ali »igri z zvenečo žogo«, kot so poimenovali to prijetno in koristno zabavOv,^za slepe pri Zvezi slepih .Slovenije. Republiško tekmovanje je poteklo v lepem in \-zornem i-edu, že to nedeljo pa bo.sta zmagoviti ekipi iz Ljubljane in Maribora nastopili na tekmovanju v Celovcu. Tekmovanje je začel in vodil zaslužni telesnovzgojni delavec prof. Milan Smerdu, navzoči pa so bili tudi: Mimi Breznik, predsednica ZSS, inž. Oblak kot predstavnik tovarne KRKA, ki je prevzela pokroviteljstvo nad sre<^-njem, Peter Hladnik, sekretar ZSS. ravnatelj gimnazije prof. V. Troha in direktor zdravstvenega doma dr. A. Spiler. Igra z zvenečo žogo omogoča slepim popolno telesno sprostitev; kleče na 3 blazinah jo skuša moštvo treh igralcev ujeti — po zvoku, ki ga žoga povzroča zaradi mehanizma v svoji sredini. Videli smo močni ekipi 6 slepih telefonistov iz Celja in Gorice, še bolj pa smo se naravnost začudili izredni kondicij'i ekip iz Kranja in Maribora, ki sta dajali nehote videz, da igrajo ljudje z idravim vidom! Fantje in možje so se metali na žogo in za njo kakor pravi vratarji — in le redkokate-ra je ušla med dvema igralcema ... V prvem hipu si presenečen in skoraj meniš, da boš opazoval tekmo z občutki sočutja in morda celo pomilovanja do ljudi, ki so zaradi nesreč ali vojne izgubili vid. Tekma slepih in njihov neverjetni zanos, poln izredne volje in ix>žrtvovalnosti, pa gledalca spremeni: pozabiš, da igrajo slepi, in napeto slediš tekmi. Na obrazih igralcev ni bilo žalosti ali potrtosti: polni življenjske moči in dobre volje so, do kraja se predajo igri in se v njej tudi sprostijo. V nedeljo je njihovo igro opazoval tudi .predstavnik ^eze slepih iz Bosne in Hercegovine, v načrtu pa imajo, da bodo igro pokazali tudi slepim v Tr- PRIPRAVE NA VSELJUDSKO OBRAMBO RK že uresničuje svoj program — Kako se RK kot organizacija vključuje v povečevanje obrambne sposobnosti občanov? — RK je zdravstveno-vzgojna organizacija, zasnovana na človekoljubnosti. Zavoljo teh ciljev je poklicana opravljati to svojo vlogo tako v miru (večje elementarne nesreče, razvijanje ■socialnega dela, zdravstvena vzgoja in skrb za krvo-dajalsvo) kot v vojni, ko vojne strahote ustvarjajo še večjo potreba po takšni dejavnosti. Dosedanja poseganja RK ob elementarnih nesrečah so bila uspešna, vendar premalo načrtna in niso imela značaja stalne organiziranosti. Ko se vključujemo v vseljudsko obrambo, F>a že načrtno in programska ustvarjamo pogoje za organiziran poseg naSe organizacije tako v primeru elementarnih nesreč kot v primeru vojne. — Kakšne so konkretne naloge RK v obeh primerih? — Naša naloga je ustanavljati in organizirati ekipe za prvo pomoč, ki morajo biti strokovno u-sposobljene in opremljene. Glede tega smo že veliko naredili: že vrsto let prirejamo 20- in 80- urne tečaje prve pomoči in opremljamo ekipe z najnujnejšo opremo. V bodoče bomo za to delo usposobili čimveč občanov in dodatno izobraževali tiste, ki so prve osnove že dobili. V novomeški občini poteka to delo v sodelovanju s civilno zaščito ter zdravT stveno in prosvetno službo. — Kaj pa socialno delo in krvodajalstvo? — V elementarnih nesrečah in V vojni se vedno pojavi problem oskrbe onemoglih, bolnih in otrok. Zato bo RK v svojem programu usposabljal ljudi za to dejavnost. V te namene potrebujemo zalogo raznega blaga (živila, obleka, posteljnina), ki smo ga zbirali že do zdaj v nabiralnih akcijah, zaloge pa moramo povečati. Naslednja, zelo pomembna je skrb za krvodajalstvo. Novomeška bolnišnica potrebuje letos 6001 krvi, ustvariti pa moramo zalogo krvne plazme za elementarne nesreče in vojno. Prav zato bi morali dojemati krvodajalstvo kot splošno družbeno nalogo in pa-triotično dolžnost, ne pa ga prepuščati zgolj organizaciji RK. stu. Na Hrvatskem se je igra z »zvenečo žogo« po zaslugi Slovencev že lepo razvila. Tekme trajajo dvakrat po 5 minut, zmaga pa moštvo, ki »zabije« nasprotniku več golov. Da se razleze po dvorani navdušeno navijanje po vsakem golu, ni treba posebej poudarjati. V nedeljo so zmagali: 1. ekipa osnovne organizacije ZSS iz Ljubljane, 2. Maribor, 3. Center iz Škofje Loke, 4. Kranj, 5. Celje, 6. Novo mesto, 7. Nova Gorica. — Pri dekletih, ki so tokrat igrale prvič, pa je dekliška ekipa iz .Škofje I.«ke premagala mešani ekipi osn. organizacij iz Novega mesta in Celja. Tg. »Nič zato, bo pa za drugo leto« v trgovski poslovalnici LJUDSKE POTROŠNJE v Brežicah sta dve tovarišici izbirali konfekcijo. Prodajalka jima je razkazala, kar sta želeli videti. Za nakup se nista mogli odločiti. Pa je pristopil vajenec, ki je s strarii opazoval dogajanje. Začel je hvaliti odlično kakovost izdelka, nakar mu reče stranka. »To je vse res, toda kroj je na žalost prevelik.« »Nič zato, bo pa za drugo leto,« se je odrezal vajenec in šele ob vsesplošnem smehu dojel, da ga je v 'stK>ji vnemi polomil. Kje ga' nikoli ne zmanjka? Te dni nam je prišla v roke številka »ilegalnega Dolenjskega lista«, ki ga je za neko posebno priložnost izdala v Novem mestu, skupinica ljudi, ki imajo dovolj časa (pa precej smisla za humor itd.J. Glava, gesla in rubrike so si »sposodili« pri pravem .Dolenjcu', v eno izmed rubrik pa so zapisali tole: »RES JE: VČASIH GA ZMANJKA. Toda le za tiste, ki kupujejo Dolenjski list v trafikah. Za tiste, ki ga berejo v pisarnah, ga ne zmanjka nikoli...« Pa smo tam: tudi tisti, ki se vedno jezijo nad nami (po potrebi in brez potrebe), »nas« berejo — če drugje ne, med delovnim časom v uradih. Uredništvo DL »DOLENJKA« trgovsko podjetje na debelo in drobno NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto razvažalca blaga POGOJI: — vozniško dovoljenje za A kategorijo, odslužen vojaški rok ter fizična in zdravstvena sposobnost za opravljanje dela na delovnem mestu. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo bo trajalo določen čas, in sicer 5 mesecev. Interesenti naj pošljejo ponudbe v 8 dneh po objavi. ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE sprejmejo na delo v jamske obrate Rudnikov HRASTNIK, TRBOVLJE in ZAGORJE večje število JAMSKIH KOPAČEV, KOPAŠKIH POMOČNIKOV in VOZAČEV POGOJI ZA SPREJEM; 1. starost od 18 do 35 let, 2. telesno in duševno zdravje, i. discipliniranost, ki je potrebna v rudarstvu, 4. poskusna doba 1—3 mesece. Nastop službe je možen takoj. Stanovanje je zagotovljeno v sodobno urejenih samskih domovih, prehrana pa v rudniških menzah. Za disciplinirane in delavoljne delavce je zaposlitev stalnega značaja. Vse kandidate za zaposlitev vabimo, da se s potrebnimi dokumenti javijo v kadrovskem sektorju Zasavskih premogovnikov, Trbovlje, zaradi dokončnega dogovora. Komisija za delovna razmerja skupnih služb ZP — Trbovlje PODJETJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN UREJANJE NASELIJ, NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto KURJAČA za novo naselje na Znančcvih njivah POGOJI: — kvalificiran kurjač s strokovnim izpitom, ki zna upravljati z napravami centralne kurjave s tekočim gorivom. Zaželena je kvalifikacija elektro ali kovinarske stroke. Poleg kurjenja in vzdrževanja naprav za centralno kurjavo bo kandidat opravljal tudi hišniška in oskrbniška dela v obsegu polne zaposlitve. Dvosobno stanovanje je zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave je predložiti Podjetju za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij. Novo mesto, Prešernov trg 8, OBVESTILO ŠOFERJEM Združenje šoferjev in avtomehanikov SRS - podružnica v Novem mestu obvešča voznike motornih vozil brez strokovnega izpita za poklicnega voznika, da bo organizirala TEČAJ ZA PRIDOBITEV STROKOVNEGA IZPITA Prijave bodo sprejemali 20. in 27. oktobra ter 3, novembra 1968, vsakič od 9. do 11. ure dopoldne v pisarni gasilskega doma v Novem mestu. Začetek tečaja bo predvidoma že 15. novembra 1968. OAIVA TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET J 4 številni bralci Dolenjskega lista so pokazali pri zbiranju prispevkov za televizor Glavanove Stanke veliko širokogrudnost, precej bralcev pa je Stanko v težki bolezni spodbujalo s pisnu in razglednicami. Za vse te in druge bralce Dolenjskega lista je naredil tov. Srečko Kodre iz Žužemberka sliko Stanke in njenega očeta ob podarjenem televizorju. Ko so Stanki dali televizor, je prejela tudi hra-nilii'> knUž’co 7. 22 sl?nmi tisočald, razen tega p& je zbral Jože Fiac iz Žužemberka pri članih kolektiva Cestnega podjetja v Novem mestu 10 in pri občanih na terenu 12 starih tisočakov. Tudi ta denar bodo naložili na hranilno knjižico, da ho ’cla Stanka še za televizijsko mizico. (Tekst: Milan Senica, foto: Srečko Kodre) Ponekod imajo cene previsoke pete Po čem je bilo prešnji mesec meso na Dolenjskem in v Ljubljani? Brežice in Trebnje med najdražjimi mesti in občinami na Dolenjskem če ste slišali, da je črnomaljska govedina cenejša od trebanjske, ste prav slišali. Ce mislite, da je krška teletina dražja od brežiške, prav mislite. Če sodite, da se izplača kupovati kranjske klobase v Novem mestu, prav sodite. Gotovo vam ne more biti vseeno, če morate hrenovke v domači mesnici dražje plačati kot v sosednjem kraju. To, da imajo ceaie ponekod previsoke pete in da so za potrošnike povprečne plačilne sposobnosti skoraj nedoseglji-\e, ni za lase pri^eč^na ugotovitev, marv^ ^sta resnica. Na pomoč bomo' poklicali- podatke o septembrskih cenah v dolenjskih mesnicah, ki so jih zbrali v Novem mestu. Navedli bomo cene za govedino, teletino, svinino, rebra, suho slanino, kranjske klobase, hrenovke in navadno salamo v brežiški, črnomaljski, krški, metliški, nofvomeSki, sevniški in trebanjski občini in jih primerjali s cenami v Ljubljani. Previsoke pete pa samii poiščite! (Cene so za kilograme!) Brežice: govedina 10,9 din, teletina 12,3, svinina 12, kranj- ske klobase 21, hrenovke 18, navadna salama 11,5, rebra 17,4 in suha slanina 10,75 din; Črnomelj: govedina 8,2 din, svinina 11,5, kranjske klobase 18, hrenovke 15, navadna saJa-ma 10, rebra 15,25 in suha sda-nina 6 din; ^ Krško: govedina 10,15, tede-tina 14, svinina 13,15, kranjske klobase 20,6, hrenovke 17,8, navadna salama 12,2, rebra 17,8 in suha slanina 10,3 din; Metlika: svinina 13,6 din, kranjsike klobase 20,1, hrenovke 17,7, navadna salama 9,5, rebra 16,87 in suha slanina 11,8 din; Novo mesto: govedina 9,10 din, teletina 13,25, svinina 12,34, kranjske klobase 17, hrenovke 16, navadna salama 9.5, rebra 15 in stiha slanina 6.5 din; Sevnica: govedina 10,78 din, teletina 13,05, svinina 13, kranjske klobase 18,7, hrenov- 16.5, navadna salama 10, rebra 16 in suha slanina 10 din; Trebnje: govedina 10,95 din, teletina 13.54, svinina 13,9, kranjske klobase 17,7, hrenovke 18, navadna salama 10,3, rebra 16,8 in siuha slanina 10,2 din. Ljubljana: govedina 10,74 din, teletina 13,9, svinina 11,56, kranjske klobase 20,4, hrenovke 17, navadna salama 10, rebra n in suha slanina 10,2 din. m „Ne bomo več dajali podatkov!” Ali ima pomočnik direktorja NOVOLESA Erno Šali prav, ko zelo avtoritativno izjavlja, da »novinarjem Dolenjskega listartile). Slikarja je pred nedavnim obiskal ravnatelj te galerije. Razstava, ki je predvidena za december, bo predstavila le pet slikarjev, med njimi tudi Generalica. Viktor Magyar je januarja letos razstavljal tudi na skupinski razstavi v Filadelfiji. Njegova dela odkriva slovenska javnost šele zadnji dve leti, potem ko so ga v sosednjem Zagrebu že pred šestimi leti sprejeli v društvo liko\Tiih umetnikov naivne Biblija v 700 izvodih j Založba Mladinska knjiga j bo izdala letos v sodelovanju z neko miinchensko založbo fakiimilirano indajo Dalmatinove »Biblije« iz leta 1584. Natisnili bodo vsega 700 izvodov, knjiga pa bo veljala 750 dinarjev. Lavrino ve pesmi pojo v molu Na Vinjem vrhu pri Semiču so v nedeljo odkrili spominsko ploščo skladatelju Lavrinu Kralj Oidipus na kostanjev iškem odru v okviru krajevnega praznika, ob 25-letnici zverinskega streljanja talcev v Kostanjevici na Krki, bo v soboto, 19. oktobra 1968 zvečer ob 19.30 v domu kulture gostoval ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja s Sofoklejevo tragedijo KRALJ OIDIPIUS. — Predstava, Id jo je zrežiral DINO RADOJEVIČ in v kateri nastopa ves moški zbor celjskega gledališča, v naslovni vlogi pa prvak in Prešernov nagiajenec SANDI KROŠL, je naletela na izredwi odmev med občinstvom in dosegla laskava priznanja pri najvišji strokovni kritiki. Dolenjski kulturni festival vabi k številni udeležbi! • SEVERIN ŠALI - DELOVNI PREDSEDNIK OBČNEGA ZBORA Uspešno zborovanje slovenskih slavistov Belokranjsko muzejsko društvo se je pokojnemu rojaku skladatelju Antonu Lavrinu • oddolžilo s spominsko ploščo, ki je bila v nedeljo dopoldne ob 11. uri odkrita na njegovi rojstni hiši na Vinjem vrhu. V prijazni vasici nedaleč od Semiča, obsijani z. izredno toplim okt-obrskim soncem, se je na slovesnosti zbrala množica domačinov, Semičanov, Črnomeljčanov in gostov. Med njimi so bili tudi nekateri najuglednejši predstavniki slovenskega kulturnega življenja: profesor dr. Andrej Rijavec, dr. Jože Sivec, prof. Andrej Jarc, pisatelj Ivan Potrč, akademik Božidar Jakac, dr. Anton Slodnjak, prof. Janez Bitenc, Božo Račič-Kume in drugi. O življenjski poti in delu pred tremi leti umrlega skladatelja Belokranjca, ki je večinoma živel in ustvarjal v Sarajevu, so govorili prof. Janez Bitenc, prof. Andrej Rijavec in delegat sarajevske glasbene akademije prof. Mladen Pozajic. K prisrčnosti prireditve, na kateri sta bili tudi skladateljevi sestri, sta prispevala še ubrana pesem semiškega okteta in godba na pihala. Spominsko ploščo je sprejel v varstvo prof. Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja, nakar so pionirji odnesli venec na skladateljev grob na semiškem pokopališču. Na plenumu v šmarjeških Toplicah je bil za novega predsednika Slavističnega društva Slovenije spet izbran akademik dr. Kreft v Novem mestu so se v so- udeležence zborovanja s po-boto, 12. oktobra, zbrali na globljenimi pogledi na Can-občnem zbo-ru Slavističnega karjevo prisotnost v sloven-društva Slovenije številni sla-'"skem kulturnem in politič-\'isti iz vseh področij Slove- nem življenju v času, v kate- Prešeren prepovedan na Kitajskem Na Kitajskem so prepovedali brati Prešernove pesmi, Prešeren je edini jncfoslovanski umetnik, čigar dela, prevedena v kitajščino, so dale oblasti na indeks. Na indeksu prepovedanih del so dela večine največjih svetovnih pesnikov in pisateljev. Kaže, da je to ena izmed pridobitev kitajske kulturne revolucije. Jarm v Mestni galeriji v ljubljanski Mestni galeriji so nedavno odprli razstavo del Janeza Sedeja, Iveta Šubica in Staneta Jarma. Kriti, ka je razstavo ugodno ocenila, predvsem pa pozorno rpremlja Jarmov razvoj. Stane Jarm iz Kočevja je razstavil izbor skulptur iz lesa, nastalih v zadnjih dveh letih. RAZVESELITE SVOJCE IN PRUATELJE V TUJINI z mesečno rcvijji RODNA GRUDA in z najlepšim novoletnim darilom, s knjigo SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1969 Naročila sprejema: Slovenska Izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva l/II. Telefon 21-234. nije. V dvorani Doma kulture je bilo več kot 170 slavistov in gostov, da bi v dopoldanskem, slavnostnem delu zborovanja poslušali referate, ki so bili razen prvega (Jože Sever, De’ež Dolenjske v slovenski književnosti) posvečeni Ivanu Cankarju ob 50-let-nici njegove sanrti. Zborovanje je bilo v programu prire-diev ob letošnjem občinskem prazniku in občinska skupščina je organizatorju, novomeški podružnici Slavističnega društva Slovenije, priskočila na pomoč z izdatnimi denarnimi sredstvi. Akademik dr. Bratko Kreft, ki je odprl letošnje zborovanje, je pozdravil prisotne, med njimi so bili zastopniki občinske skupščine s predsednikom tov. Fr. Kuharjem, ter se zahvalil za pomoč pri organizaciji zborovanja še Tonetu Gošniku, uredniku Dolenjskega lista, ter občinskemu sindikalnemu svetu. Po enajstih letih je bila novomeška podružnica Slavističnega društva Slovenije znova gostitelj občnega zbora, delovnega sestanka slovenskih slavistov. Zborovanja v Novem mestu se je udeležil tudi republiški sekretar za šolstvo tov. Lipu-Žič in član predsedstva RK SZDLS Marjan Javornik. Po uvodnih besedah dr. Bratka Krefta ter predsednika novomeške podružnice književTiika in prevajalca Severina šali j a so bili v dopoldanskem delu zborovanja trije referati. Referat Delež Dolenjske v slovenski književnosti je bil predstavitev cele galerije ustvarjalcev, ki so povezani z Dolenjsko, in s kratkimi oznakami je prof. Sever seznanil udeležence občneg[a zbora z imeni pomembnih in manj pomembnih literatdv, ki jih je dala dolenjska zemlja, od Trubarja do Zidarja. Akademik dr. Bratko Kreft je v referatu na temo »Cankar in nacio-nalno vpra.šanje« seznanil rega se je mojster slovenske besede in občutja ter prodoren slikar slovenskega življa tako krepko zapisal. Cankar je še danes prisoten, živ. Dr. Fran Petre je govoril o strukturi Cankarjeve proze. Znan-stve:ii problem je razgrnil z besedami tako, da je nazorno IhUli' ' Udeležence zborovanja slovenskih slavistov in številne goste je prisrčno pozdravil predsednik SDS akademik dr. Bratko Kreft, ki je predaval tudi o^ Can-karjir v zvezi z nacionalnim vprašanjem. povedal svoja nova dognanja o Cankarjevem umetniškem delu. 2e na plenumu, ki je bil v petek, n. oktobra, v Šmarje&kih Toplicah, jo bilo povedano, da so večji deV laiiskih sklepov in priporočil tudi uveljavili. Tako snv dobili slovenski televizijski dnevnik, za katerega se je prav Slavistično društvo Slovenije tako živo potegovalo. To so ugotavljali tudi na popoldanskem občnem zboru. Komisija za mednacionalno odnose, ki Je bila izbrana iz vrst članov Slavističnega društva, je svoje delo vzorno opravljala. Prav tako je bila velika skrb posvečena zamejskim Slovencem. Na občnem zboru je o tem poročal dr. Kreft. Med drugim je opozoril rva razmere v dvojezičnih šolah v severovzhodni Sloveniji ter povedal, da je bila v Pr^murju ustanovljena podružnica SlaViStač-nega društva. Občni zbor je sklenil podpreti prizadevanje za uvedbo slovenščdne v konzularnih službah ter odgovoriti češkim m slovaškim slavistom na njihovo pismo, v katerem slaviste \^s^a sveta obveščajo o položaju, v katerem se je znašla njihova domo-\’ina Po poročilih posameenih podile je stekel pogovor o raznih problemih, ki zadeva.io šolstvo, znanost ter publicistiko. Za novega predsednika je bil no izvoljen akademik dr. Bratko Kreft. Udeleženci občnega zbora Slavističnega društva «> , "a^lednj^a dne odšli iz Smpjeških Toplic, kjor so prenočevali, na izlet v Belo krajino. Ogledali so si zname-nitosU Metlike (muzej in Ganglo-vo hišo) ter se v Dragatušu srečali z izvirnimi belokranjskimi folklornimi plesi. To je bilo za mnoge doživetje, ki ga ne bo mogoče pozabiti, saj so x spoznali z belokranjsko tradicijo, z mladimi plesalci, ki so podedovali od staršev plese, last davnine. Po ogledu Vinice in Lukovega dola na Hrvaškem, rojstnega kraja Gorana Kovačiča, so se udeleženci zborovanja vrnili v Novo mesto ler se razšli po Sloveniji. Odmev zborovanja slavistov v Novem mestu bo v slovenski kulturni javnosti prav gotovo mogoče slišati, saj je bilo na njem povedanih veliko ugotovitev, ki govore o narpedku, pa tudi kritičnih misli. Dolenjska metropola, Grumovo mesto, je sprejela goste tako, kot sprejme človek v hišo dobrega prijatelja. PETER BREŠČAK Pol Stoletja Narodne galerije v slovenskem glavnem mestu praznujejo letos pol stoletja delovanja Narodne galerije. Akademik dr. France Stele je v slavnostnem govoru dejal, da je galerija ustanova, ki je od ustanovitve zasidrana v razvoju slovenske zavesti. V Narodni galeriji so ob jubileju odprli razstavo Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem. Dr. Emili, jan Cevc je to razstavo označil kot resnično in Iskreno umetniško zapuščino 17. stoletja. Komisija za nabavo in odpis osnovnih sredstev pri podjetju Rudnik rjavega premoga Kočevje razpisuje JAVNO PRODAJO DOSTAVNEGA AVTOMOBILA COMBI letnik 1963, v voznem stanju. Izklicna cena je 15.000 din. Prodaja bo v četrtek, 24. 10. 1968, ob 9. uri na zunanjem obratu rudnika. Interesenti morajo pred pričetkom^ prodaje položiti kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene oziroma predložiti bianco barirani Ček. Informacije dobite osebno ali po telefonu št. 86-110. 4 KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO oddelek za zdravilna zelišča NOVO MESTO, Novi trg 9 telefon: 21-304 NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ priporočamo, da v mesecu septembiu in Zb- tobru nabirajo predvsem naslednja zdravilna zelišča;' LIST; rdeče jagode, jetrnika, siczenovca, ozkoliste-ga trpotca, regrata RASTLINO: navadne plahticc, krvavega mlečka, vodne kreše, škržolice, zimzelena KORENINE IN KORENIKE; preobjede, gladeža, velikega divjega janeža, sladkih koreninic, regrata Na vašo željo vam pošljemo cenik. Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih dobro poznate! Vsem nabiralcem sporočamo, da odkupujemo zdravilna zelišča in suhe gobe tudi v naši odkupni postaji v Novem mestu. Novi trg 9 (avtobusna postaja). Pošiljke nad 30 kg pošljite po železnici na naslov; Krka, oddelek za zdravilna zelišča, železniška postaja Novo mesto. ORGANIZATORJEM IN ZBIRALCEM priznamo za njihovo delo provizijo po dogovoru. Zdravilna zelišča in suhe gobe, ki jih oddaste osebno, vam izplačamo takoj pri prevzemu. Za blago, ki ga pošljete po železnici, pa najkasneje^ v 3 dneh po prejemu blaga. Stroške za prevoz po železnici plača »Krka«. Vsa potrebna navodila o nabiranju in odkupu zdravilnih zelišč lahko dobite v našem Oddelku za zdravilna zelišča v NOVEM MESTU. NOVI TRG 9. Po določilih zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42/66) in 11. člena odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list št. 20/67) razpisuj e ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča v uporabo interesentom za graditev družinskih stanovanjskih hiš v k. o. Trebnje Predmet natečaja je oddaja stavbnega zemljišča za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu Trebnje—Cviblje. Po tem natečaju bo oddanih 8 parcel. Parcele ležijo na severni strani centra naselja Trebnje, na pobočju med poslopjem osnovne šole in nasproti ležečo vrsto stanovanjskih hiš. Natančnejši pogoji javnega natečaja bodo od 22. 10. 1968 razglašeni na oglasni deski občine. Pojasnila pa bo dajal od tega dne dalje tudi oddelek za gospodarstvo in finance, soba št. 20-11. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE ObS TREBNJE M V« VASA KORIST inSe NAGRADE POVRHU! RES JE: DOLENJSKA BANKA IN HRA-NILNICA NOVO MESTO S podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM je namenila vlagateljem vezanih vlog z odpovednim rokom nad 1 leto 30 nagrad: • 1 osebni avtomobil »Zastava 750« • 1 mdtorna kosilnica »Alpina« • 1 šivalni stroj »Mirna« • 2 kolesi »Pony«, Rog • 5 mikserjev z mlinčkom za kavo • 5 transistorjev Captain de*luks • 5 likalnikov z regulatorjem • 10 Jedilnih priborov za 6 oseb, »Kordun« m Pri nagradnem žrebanju bo udeležen vsak vlagatelj, ki bo imel na dan 31. X. 1968 na svoji hranilni knjižici pri banki naloženih najmanj 2.000 din z odpovednim rokom nad 1 leto. Vsak vlagatelj dobi pri nagradnem žrebanju toliko žrebnih listkov, kolikorkrat izpolnjuje pogoj nagradnega žrebanja, vendar je lahko nagrajen samo enkrat. Nagradno žrebanje bo v prostorih banke 11. XI. 1968 Izid nagradnega žrebanja z izžrebanimi varčevalci bo objavljen v Dolenjskem listu ter s posebnim obvestilom v prostorih banke in pošt, ki poslovno sodelujejo z banko. Občani, ne zamudite priložnosti! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO Dolenjska atletska reprezentanca, ki je uspešno nastopila na nedeljskem atletskem četveroboju pokrajinskih reprezentanc Dolenjske, Primorske, Gorenjske in Zasavja. (Foto: S. Dokl). Dolenjski atleti na Gorenjskem (Nadaljevanje s 1. str.) 69.2, 4. Lavriha 70,0; višina: 1. Klemenc (G) 1,45, 5. Mervar 1,30, 6. Debelak 1,25; daljina: 1. Bizjak (G) 4,89, 4. Saje 4,56, 6. Fer-folja 4,52; disk: 1. Zagorc 25,98, 2. Facija 24,65; krogla: 1. Zagorjan 10,07, 3. Zagorc 9,15; 4 x 100 metrov: 1. Primorska, 51,3, 2. Gorenjska 51,4, 3. Dolenjska 53,8. Moški: 100 m — 1. Hočevar 11.3, 6. Hribernik 11,9. 400 m: 1. Kaštivnik (G) 50,5, 4. Divjak 54,4, 6. Cvelbar 56, 8. 1000 m; 1. Hafner (G) 2, 32.9, 4. Kolenc 2,56.1, 5. Gričar 2,56.4. .3000 m: 1. Sitar (G) 9,21.8, 3. žužek 9,42.4, 6. Bučar 10,12.8. Višina: 1. Makarovič (P) ''1,85, 4. Kristan 1,75, 6. Somrak 1,55. Daljina: 1. Makarovič (P) 6,96, 5. Štrunibelj 6,32, 6. Klarič 6, 18. Disk: 1. Šega 39,0.5, 4. Virant 37,31; krogla: 1. Satler (G) 14,55. 2. šega 15,06, 5. Virant 12,34. Kopje; 1. Solar (G) 54,71, 4. Smodej 51,56, 6. Su-hy 46,57; 4 x 100 m: 1. Primorska 44,3, 2. Gorenj.ska 44,3, 3. Dolenjska 45,2. Končni izidi: mo.ški — 1. Gorenjska 101 točko, 2. Primorska 67, 3. Dolenjska 55, Zenske: 1. Primorska 75,5, 2, Gorenjska 54,5, 3, Dolenjska 49. Tekmovanje je iztekalo v lepem vremenu in je postreglo z vrtso osebnih rekordov nastopajočih atletov. s. DOKL ODBOJKA Šenčur - Trebnje 2:3 v predzadnjem kolu druge republiške odbojkarske lige je v Šenčurju Trebnje premagalo domače moštvo z rezultatom 3:2. čeravno je srečanje odločalo, katero moštvo bo osvojilo četrto mesto, je bila tetoa nezanimiva. Za trebnje so naslo{)ili: Opara, Stor, Mišma.š, Mrvar, Pavlin, Babnik in Legan. Skupaj z ekipo se je v S«ičur peljalo tudi velilra število navijačev iz Trebnjega in žužemberka. Kamna gorica - Kočevje 1:3 v predzadnjem kolu tega tekmovanja so Partizanovi odbojkarji gostovali v Kamni gorici in porazili domačo ekipo s 3:1 (15:12, 9:15, 15:6 in 15:11). Pred zadnjim kolom je vrstni red prve četverice naslednji: Novo mesto 15 12 3 38:14 24 Kočevje 15 12 3 40:17 24 K. gorica 16 11 5 38:29 22 Trebnje 15 9 6 33:23 16 Brestanica - Celje 0:3 v zadnjem kolu republiške ženske odbojkarske lige so odbojkarice Brestanice doma doživele poraz z odlično ekipo Celja s 3:0. Bresta-ničanke z ekipo Branika iz Maribora delijo 5. in 6. mesto. B. R. ROKOMET Brežice - Topol (Ilirska Bistrica) 27:21 Novinec v moški republiški rokometni ligi je prikazal v Brežicah hiter in moderen rokomet in do srede drugega polčasa bil enakovreden nasprotnik domačini. Sele pioti koncu tćkme je gostom pošla sapa in so domači zabeležili pomembno zmago, s katero so se odlepili od repa razpredelnice. Brežice: Berglei, Mars, Rovan 9, Antolovič 3, Avsec 7, BrScc 1, Bo-sina 2, Svažič 3, Stangelj 1, Koles-nik in Pa\-lič 1. V. Podgoršek Piran : Ribnica 38:15 Piran je katastrofalno premagal oslabljeno Ribnico, kateri se je poznala odsotnost enega od stebrov sedanjega moštva Mateliča. Ribnica: Kersnič I, Erčulj, Radič 4, Ponikvar 2, Češarek Z, Kersnič II 3, Kersnič III 1, Tanko 3 in Puželj. T. NOSAN Brežice : Selce 6:9 Prvouvrščena ekipa v ženski republiški ligi je tokrat iz Brežic prvič odnesla obe točki. Zmaga je povsem zaslužena; domačinke so se uspešno zoperstavile le v prvem polčasu. Brežice: Božičnik, Bužančič, Molan 1, Zorko, Mišič II, Kolar, Ltvs 1, Mišič I 4 in Bobnar. v. PODGORŠEK vodili z 12:6, vendar jim je kasneje zaradi slabe pripravljenosti zjnanjkalo moči in so doživeli poraz. Krško; Levičar, Slamnik. Gane 4, Kovačič 1, Božič 1. Humar 1, Arh 4, Mlakar 8, Sulc 7, Turk in Katic. L. HARTMAN Sevnica - Cerklje 13:24 v prvenstveni rokometni tekmi zasavske lige je bilo srečanje med Partizanom iz Sevnice in rokometaši iz Cerkelj. Gostje so bili boljši in so zasluženo zmagali s 24:13. v tem srečanju smo zabeležili .slabo sojenje sodnika Vučovnika, daljt prerekanje med rokometaši in odigran je tekme brez delegiranega vodstva. Sploli je treba v tej zasavski ligi napraviti red. Sevnica: Krejan. Valant, I.ovrek, Kojonus, Drugovič, Trbovc. Bizjak, .la/.b(>c, Krnc. Božič in Iljevec. J. BLi\S NOGOMET Krmelj - Novo mesto 24:9 Drugi dolenjski derbi v LCRL se je končal z visoko zmago domačinov, Domači napadalci so s hitrimi in premišljenimi akcijami večkrat ukanili vratarja gostov. Pri domačih so bili najboljši M. Papež, Koprivc in Zaman, pri gostih pa je ugajal Pelko. B. DEBELAK Krško - Radovljica 26:30 Krčani so pričeli v prvem polčasu z močnimi napadi ter že CKLULOZAR — RUDAR (VELKNJE) 3:0 STORE — BREZICE 6:2 ENOTNOST (JEVNICA) — MIRNA 1:5 BOC (POLJČANE) — RUDAR (SENOVO) 1:3 ODRED (PONOVA VAS) — BELA KRAJINA 1:4 ELAN -• DOB 1:0 INDUPLATI (JARisE) — MIRNA 4:2 Zaradi stiske s prostorom, danes nismo mogli objaviti poročil o tekmah, ki so nam jih poslali naši sodelavci. Olimpijska številka „GIMNASTIKE" Gimnastična zveza Slovenije izdaja že drugo leto svoje glasilo — »(iIMNA.STIK.A« (uredništvo: Ljubljana, Dvorana Tivoli, celoletna naročnina samo 9 dinarjev). Pred nanai je najnovejša, olimpijska številka GIMNASTIKE (letošnja 4.— 5 št.1, ki preseneča tako s pestro, razgibano vsebino, kot tehnično urejenostjo; oboje vabi bralca, da S5 z dobro urejevano revijo resneje seznani. Naj koj za uvod povemo, da priljubljena gimnastična revija ne dobiva nobenih dotacij; vzdržuje se sama, z zbiranjem oglasov. Tokrat ji je novomeška tovarna zdravil »KRK.\« še posebej Izdatno pomagala, saj ji je omogočila tisk baiTnega ovitka. Olimpijec Miro Cerar se je sam še posebej potrudil, da je po delovnih kolektivih zbral lepe prispevke za to številko revije in tudi s tem omogočil, da je dvojna, olimpijska številka zares kvalitetno in mikavno urejeno branje, ki pritegne tudi netelovadce. Predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja Zoran Polič je napisal uvodnik z naslovom »Gimnastika pred olimpijsko preizkušnjo!« Dobro vemo, da so te dni oči vsega sveta uprte v Mehiko, kjer se tudi naši najboljši športniki borijo s prvaki sveta za najviS- ja priznanja in uvrstitve. Tovariš Polič med drugim razpravlja zla-, sti o pogojih, v katerih naj bi delali naši fantje, člani vrhunske vrste, v bodoče. Orodna telovadba naj bi v Jugoslaviji končno ponovno le dobila mesto, ki ji gre. O naših telovadcih razpravlja tudi Marjan Jemec, o najboljših,^ ki so Na igrišču pustili veliko žuljev Viniški šolarji že dve leti s prostovoljnim delom urejajo šolsko igrišče na izrazito skalnatem terenu. Doslej so žrtvovali že okoli 17.000 delovnih ur in ustvarili za 140 tisoč vrednosti v delu. Igrišče pa še ni končano; morali bi še izravnati teren in ga asfaltirati, za kar pa v šoli nimajo denarja. Cestno podjetje je obljubilo po znižanih cenah opraviti strojne usluge z buldožerjem "in valjarjem, vprašanje pa je, kje dobiti 28.000 din za asfalt. vedno boljši, pa govore lepe fotografije in pregledne tabele. Med njimi srečamo tudi Leona Štuklja, Novomeščana in prvega Jugoslovana, ki je domovini 1924. priboril v Parizu zlato kolajno in 1928. v Amsterdamu bronasto olimpijsko kolajno s svojo odlično telovadbo. — Nadvse zanimiv je tudi pregled zlatih olimpijskih odličij od Aten leta 1896 do Tokia 1964. Ivan Vir-nik je posebej pripravil intervju z Leonom Štukljem, nosilcem 6 olimpijskih odličij. čez dve leti bo v Ljubljani svetovno prvenstvo v gimnastiki, zato objavlja Matjaž Vizjak v reviji pogovor z g. A. Ganderjem, predsednikom FIG (mednarodne gimn, zveze), drugi sestavki pa nas seznanjajo z najboljšo telovadko sveta Vero Caslavsko. Miro Cerar govori o svojih srečanjih z Japoncem Vukiom Endom. Zanimivi so vzgojni sestavki Zdenke Cerar, Jelice Vazaz, B. Gregorke in drugih stalnih sodelavcev revije, ki je slovenskemu športu v ponos. Revijo urejajo Zdenka Cerar, Danilo Domanjko, Marko Knafeljc in Milan Živkovič (odg, urednik). Novembra bo izšla nova številka GIMNASTIKE, ki bo dala celoten potek telovadnih srečanj iz Mehike. Tg. Od tu in tam ■ ČATEAKE TOPLICE — V to-rek so iz čateških Toplic odpotovali člani jugoslovanske reprezentance, ki so se tu pripravljali za šahovsko olimpiado. Enotedenskih priprav so se udeležili velem'>jstri Gli.i;orič, Ivkov, Parma, Matulovie, IVTatanovič in Čirič. V. P, ■ KOČEVJE — Mladi košarkarji Kočevja so odigrah zadnji dve tekmi v jesenskem delu lige. Mladinci so gostovali na Ježici in izgubili s KK Črnuče z 52:42. Pionirji pa so odigrali v Ljubljani tekmo, ki bo šla v športne anale kot neka posebnost: v sestavi Simčič, Papež, štemberger, M. Smola, D. Smola, Dekleva in Slu-lar .90 premagali moštvo Most kar z 111:0, (A. A,) ■ METLIKA — Preteklo nedeljo je bilo tu odigrano medobčinsko prvenstvo v košarki. Prijavile so se ekipe iz S<‘miča, Straže, Metlike in Novega mesta. Prvo me^o je osvojilo Novo mesto, Metlika drugo. Straža tretje in Semič četrto, Rezultati: Novo mesto — Metlika 68:34, Straža — Seraič 43:37, Novo mesto — Semič 72:20, Metlika — Straža 53:26, Novo mesto — Straža 41:14 in Metlika — Semič 20:0 b. b. Za Novo m&Uo so igrali: Ž. Kovačevič 4‘2, Gošnik 38, Pezelj 31, Počrvina 12. Sept*-tavec 12. šetina 10, Uhan 10, žipi-lar 7, J. šetina 6, S. Kovačevič 6 in Bencik 6. (M. G.) ■ ŽUŽEMBERK — V kratkem bodo tu ustanovili šahovsko sekcijo v okviru TVD Partizan. Kljub temu da še nimajo šahovske sekcije, redno igr.-vjo mesečne hitropotezne turnirje. (S. P.) ■ KOČEVJE — Gimnaisija je že desetič organizirala atletsko tekmovanje v troboju med razredi za moške in ženske. Tekniovanja so se udeležili vsi dijaki in dijakinje. Za ekipo razreda so šteli pet najboljših J, tekmovalcev pri moških, pri ženskah pa csem tekmovalk. Mnfhi .so tekmovali v teku na 100 m, v višini in krogli, dekleta pa v teku na 60 m, krogli in daljini. Najlx>ljši posamezniki: 1. B. Hočevar 17B0 točk, 2. V. Knavs 1600 točk, 3. S. Mikulič 1-177 točk; pri dekletili: 1. M. Lev.stik 1249 točk, 2. N. Zamida 1137 točk, 3. A. Ožura 1134 točk. V razrednem tekmovanju je pri moških zmagal TII. b, pri dekletih pa I. a. (A. A.) ■ NOVO MESTO — Na športnem dnevu dijakov gimnazije je bilo doseženih nekaj boljših rezultatov. Najboljše so dosegli Zdravko Slak, Marjan Hriberiuk. in Meta Zagorc. (T. V.) ■ KOC:EVJE — V počastitev 25, obletnice Zbora slovenskih odposlancev in občinskega praznika je bilo več športnih prireditev. Na rokometnem turnirju so sodelovale tri ekipe. Zmagala je gimnazija, pred kovinsko in osnovno šolo. V kegljanju jo nastopilo 15 ekip. Zmagal je IT.\S (Legan, Oznič, Kozina) s 010 keglji, 2. TRGO-PROMET 606, 3. PROSVCTA 570, Med posamezniki sta 1, in 2, mesto delila Mira Trpin in Jože Kozina z 220 keglji. 3, mesto Stane Sega z 214 keglji, (A. A.) ■ BREZICE — V soboto je bilo končano tekmovanje v mini-golfu, ki je bilo letos prvič na programu v okviru sindikalnih športnih iger. Sodelovalo je 7 moških in 5 ženskih ekip. Med moškimi so prva tri mesta zasedle ekipe zdravilišča Čateške Toplice. Ravno tako ženska, sledita pa Zavod za kulturo in ObS Brežice I. (V. P.) ■ KR,‘5KO — Sodniška sekcija plavalnih sodnikov je bila obveščena. da bodo v letošnjem letu napredovali iz republiških v zvezne plavalne sodnike naslednji člani: Marjan Pri'skar. Marjan Žibret, Mirko Arh, Stanko I.skra, Niko Žibret, Jože Boltln. Loj-«* Šribar, Marjan '1'nma, Lojze Jelovšek, Kranci Vardi.ian, Fredi in Marija Istenič. (L. H,) ■ BRE2K:E — Sindikalne delavske športne igre so v polnem razmahu, Nad 70 ekip tekmuje v šahu, namiznem tenisu, odbojki in malem nogometu. Prehodne pokale in priznanja bodo najbplj.^im podelili pred svečano sejo občine Brežice 27. oktobra v Artičah. (V, P.) Kje, kdaj in kdo? v II. republiški nogometni ligi bo Celulo/ar gostoval na-Ravnah pri Fuzinarju. V republiški rokometni ligi bo v Ribnici gostovala ekipa Tržiča., Brežičani pa pri Braniku v Mariboru. Dekleta Brežic bodo tako kot fantje gostovala v Mariboru. Nogometaši Elana bodo gostovali na Vrhfiiki pri t'sn.jarju, Belokranjci pa v Dobu. V II. republiški odbojkarski ligi bo zadnje kolo. N«>vo-me.ščani gostujejo v Kamniku, Kočevarji pa bodo doma imeli srečanje s Šeiičnrjem, Manj zaposlenih in manjši promet Obrtno podjetje KROJAČ v Novem mestu je imelo lani 45 zaposlenili in je ustvari- lo 1,337.000 din vrednosti. Letos je v podjetju zaposlenih 36 delavcev (za 20 odst. manj kot lani),Ustvarili pa bodo v najboljšem primeru za 1 milijon vrednosti. Približno polovico prometa ustvarjajo s storitvami zasebnim naročnikom, drugo polovico pa s serijsko izdelavo imiform za gozdarje, želesmičarje in druge. Letos je opaziti občuten padec v naročilih uniform, medtem ko je zasebnih naročil za delo po meri toliko Kdo naj skrbi za komunalne objekte? Občani Dolenjskih Toplic sprašujejo, ali so za komunalne objekte — most in cesta skozi Dolenjske Toplice, sedaj je zanju skrbelo turistično društvo — dolžni skrbeti om. Cas je, da bi pK>-iskali še koga, ki bi skrbel za to! Obisk iz Amerike 27. septembra je prišla na Otočec ve5ja skupina zastopnikov ameriških potovalnih agencij, ki so iskali dobre nastanitvene in ostale turistične pogoje. Ta obisk naj bi jim pomagal pri usmerjanju svojih gostov. Iskadi so objekte z velikim udobjem. Precej nočitev v kampingih Avtomobilski kampingi v Njvem mestu, na Vinici in na Otočcu so do konca septembra zabeležili 2593 obi-Siiuvaicev in 3903 nočitve. Lovska koča na Plešivici Lovska družina iz 2užem-bcr.ia gradi lovsko kočo na Plešivici nad Dvorom. Zgradili so že teme je in pripravili ves gradbeni material. Krajevna skupnost žuemberk je podprla prizadevanja lovcev z 2.500 N din. Za novo šolo več kot 1,8 milijona! Sklai za zidanje nove osnovne šole v Novem mestu se je do 12. oktobra povečal na 1,817.298,45 dinarjev. Zaposleni občani so do zdaj prispevali 1,015.688,5 din, delovne organizacije 748 198,55, kmetijski zavezanci 10.292, obrtniki in drugi 28.524,45 ter upokojenci 14.594,95 din. ZVEZA KOMUNISTOV O VSELJUDSKI OBRAMBI Smoter je: za obrambo politično in telesno pripravljen občan Občinska konferenca ZK Novo mesto je na seji 1. oktobra med drugim razpravljala tudi o nalogah komunistov v pripravah na vseljudsko obrambo. Končni cilj in smoter teh priprav mora biti občan, ki naj bo politično in telesno pripravljen in usposobljen za obrambo. Posebno in pomembno mesto v vseljudski obrambi naj ima mladina. Pri ostvarjanju vseljudske obrambe torej ne gre i^olj za ozko, vojaško dejavnost, p>ač pa za širše naloge: za utrjevanje politične in telesne obrambne sposobnosti prebivalstva. Priprave, ki se odvijajo in uresničujejo že nekaj časa, teko na dveh področjih; na političnem in na drugem, organizacijsketn, ki naj občana usposablja za neposredne obrambne naloge. Globlje spoznavanje oiiljev. za katere smo se pripravljeni boriti, in nenehno odpravljati slabosti v našem sistemu, ki bo skozi oboje postajal bolj simpatičen najširšemu krogu samoupravljavcev, je politična naloga. Takšna politična priprava pomeni v bistvu hitrejše in uspešnejše uresničevanje smernic CK ZKJ. Pomeni tudi izgrajevanje in izpopolnjevanje sistema samoupravljanja ter hitrejšo gospodarsko rast, hkrati s tem pa tudi iz- Akvareli nadarjenega gimnazijca B. Suhyja /' v Branko Suhy med svojimi akvareli v Dolenjski galeriji (Foto: S Dokl) V spodnjih prostorih Dolenjska galerije so 9. oktobra odprli razstavo olj in akvarelov novomeškega gimnazijca Branka Suhyja. To je že druga, samostojna razstava mladega likovnika, enkrat pa se je javnosti predstavil na skupinski razstavi. Na otvoritvi je ravnatelj Do- KOMUNA" lenjskega muzeja prof. ko Jarc poudaril, da bo galerija še večkrat odprla vrata mladim nadarjenim slikarjem. Branko Suhy se je tokrat predstavil z obsežnim akvarelom iz zadnjih treh let in z nekaj olji, ki izpričujejo predvsem resnejši poskus ustvarjati na večji likovni površini. Na splošno pa je njegov napredek precejšen. Suhy upodablja tako v akvarelu kot v olju preproste motive iz narave, domačega okolja in s popotovanj, pri čemer mu gre predvsem priznati smisel za opazovanje. O samostojni poti je še težko reči, saj se Suhy zdaj predvsem uči. Razstava pomeni osvežitev likovnih prireditev v Novem mestu, predvsem pa je spodbuda in priznanje mlademu ustvarjalcu na njegovi težki in zahtevni poti v svet likovne umetnosti. I. Z. Kaj mora biti res tako? Na zadnji seji krajevne skupnosti v Dolenjskih Toplicah so odborniki odobrili posojilo 3000 N din za obnovo ostrešja šole v Gornjih Sušicah. Ob tem pa so pripomnili, da bi morali prizadeti v taksnem primeru iskati pomoč pri širši družibeni skupnosti, ki odgOArarija za materialni raavoj šolstva. boljševanje življenjske ravni občanov. Pri odpravljanju slabosti naj bo razen drugega v ospredju tudi boj proti špekulantstvu, neopravičenem bogatenju in podobnem. Nepjosredno usposabljanje občanov za vseljudsko obrambo se bo kot drugi del priprav odvijalo z oživitvijo vseh enot občinske teritorialne vojske, civilne zaščite, predvojaške vzgoje itd. Te enote bodo v pfi>pravah spoznale svoje naloge in se nanje tudi pripravljale z vajami. Pri tem je potrebno podpreti dejavnost vseh organizacij, ki s svojimi programi že same po sebi prispevajo k povečevanju obrambne sposobnosti občanov. Prizadevati si moramo za čim večjo udeležbo občanov, zlasti mladine v organizacijah, kot so taborniki, strelstvo, ljudska tehnika. Rdeči križ, TVD Partizan, gasilska organizacija, tem organizacijam pa moramo zagotoviti tudi večjo dnižbeno-politično veljavo in materialno ix>diporo. Naloga drvižbeno^litičnih organizacij, delovnih kodefctdvov in njihovih samoupravnih organov, občinske skupščine, učiteljskih zborov, skratka vseh je, da v teh organizacijah sodeluje čim več prebivalstva in da tem organi-cijam zagotovimo čimveč denarja za njihovo dejavnost tudi iz sredstev delovnih organizacij. ' M. J. Do kod je prišla mladina? Nadaljnja skrb za sprejem mladincev v ZKS Kako v novomeški občini uresničujejo sklepe letošnjega velenjskega kongresa slovenske mladine, kakšne so možnosti in kolikšna je pripravljenost mladine in družbeno-političnih organizacij, da v medsebojnem sodelovanju pomagajo mladini' na ustrezno mesto v družbi? Na ta vprašanja so poskusili odgovoriti 2. oktobra v Novem mestu najprej na sestanku vseh občinskih političnih vodstev, nato pa še na seji občinskega komiteja ZMS. Do srečanja je prišlo na željo predsedstva ZMS, ki je v Novo mesto poslalo dva člana. Ob obisku članov predsedstva Zx\IS ' Novem mestu „e sklical cbr;nski komite ZMS 2. okt^jbra popoldne izcedno sejo, na kateri so razpravljali o deiu mladine in komiteja od zadnje občinske konference do zdaj in o problemih mladine na splošno. Na seji so se dalj časa zadržali predvsem pri izdelavi pravil in drugih aktov ob iin-ske organizacije Zveze mladine. Poročah so, da je tričlanska komisija, v ka.teri Sl) člani komiteja, že za"3«ja pripravljati osnutek taikih pravil, dogovorili pa so se, da mora biti osnutek narejen do 20. oktobra, ker bo še! potem v javno ra^ravo. Posebno p>ozomost so člani komiteja posivetili razvoju nekaterih družbenih orga nizacij, v katere se vključuje mJadina, in menili, da mora mladina — še bclj kot do zdaj — poživljati dejavn->st, ki jo imenujejo tudi £i\’^obod-ne aktivnosti. Komite je tehtno raziprav-Ijal tudi o včlanjevanju m'a-dine v Zvezo komunistov Posamezni člani so menu , da si komite s tem, da bo začel pripravljati mladino za sprejem v ZK, nalaga odgovorno in težko dolžnost, zlasti še, če ne bo dobil čakovane moralne in mate-rialae pomoči. Na seji komiteja so no kaj minut pK)svetili tudi vpraša-nju' mladinskega kkiba v No vem mestu. Iniciativni odbor za ustanovitev tega kluba so aiova zadolžili, naj išč^ mož-nosti, da bi mladina že kmalu prišla do svojih prostorov in v njih pričela gojiti dejavnost, ki jo je nakazala že v anketi o potrebi po mladinskem klubu v Nov ;m mestu. Koliko časa bodo še čakali? Krajevna skupnost Dolenjske Topilce je spomladi sklenila pogodbo za izvršitev del na javni razsvetljavi z Elektrom v naselju Dolenjske Toplice. Razsvetljave, ki je že skoraj v celoti plačana, pa še do danes ni, ker Eleklro Novo mesto ni izvršil vseh del. Občani zato upravičeno n^odiujejo! Tudi šola vpliva na vzgofo mladih Mladi vajenci, ki so pred kratkim zapustili osnovnošolske klopi, so začeli navdušeno delati v številnih krožkih na poklicni šoli Vsa zadnja leta močno poudarjamo, da bo treba v prihodnje izboljšati pouk na naših šolah. Vse prepogosto pa pozabljamo, da je tudi vzgoja mladih, zlasti tistih, ki so prepuščeni zamimi sebi, prav tako važna. Vzgojna zanemarjenost je pMDgosto vzrok za nedelavnost in nezanimanje mladih, ki se pok ončani osnovni šoli težko vključijo v različna društva in v novo okolje. Na poklicni kovinarski in avtomehaniški šoli v Novem mestu so se že lani odločili, da bodo svojim učencem posvečali več pozornosti in da jim bodo pomagali z nasveti in delom v organizaciji ZMS in najrazličnejših krožkih. Ob koncu lanskega šolskega leta so dijaki na mladinski konfe- renci, ki so se je udeližili tudi vsi učitelji, izvolili komite, k je med šolskim počitnicami pripravil okvirni program za delo na šoli. Člani mladinske organizacije delajo sedmih različnih komisijah in tako skupno rešujejo težave, ki jih tarejo. V posameznih razredih imajo posebne odbore razredne skujMiosti, ki šteje 6 članov. Odborniki so člani komisij, ki delajo na šoli. Predsednik razredne skupnosti so člani šolske skupnosti. Taka oblika samoupravljanja je na šoli že rodila prve uspehe. Komisije, ki odgvarjajo za delo šolskih skupnosti, za delo RK, za kultumo-prosvetno dejavnost, za ideološko vzgojo, za socialno kadrovske zadeve in za koordinacijo dela v času obvezne učne prakse, so pod vodstvom svojih svetovalcev že izboljšale dosedanje stanje na šoli. Mladi vajenci so polni načrtov. Posebna anketa, ki so jo izvedli na šoli, je pokazala, da bi sem nogi radi vključili tudi v izvenšolsko dejavnost. Med njimi je mnogo navdušenih športnikov, mnogi pa se zanimajo tudi za delo v kulturnih krožkih. Letos so na šoli ustanovili celo vrsto krožkov, ki jih bodo vodili učitelji in nekateri znani strokovnjaki. Na zadnjem sestanku so sklenili, da bodo v teh krožkih delali vsi učenci tudi tedaj, ko bodo zaradi obvezne učne prakse razkropljeni po najrazličnejših delovnih organizacijah. STANJE IN PROBLEMI PROGRAMIRANJA GOSPODARSTVA V OBČINI NOVO MESTO Podjetja zanemarjajo planiranje Značilen je tudi odgovor podjetij na vprašanje, ali imajo ustrezne strokovne kadre za delo na področju planiranja. Kar 62 odst. anketiranih delovnih organizacij odgovarja z »da«, pri industrijskih podjetjih je ta odstotek večji, t. j. 86 odstotkov. če primerjamo te odgovore s tistimi v točki 5, potem lahko sklepamo, da razpoložljivi kadri niso ustrezno izkoriščeni ali pa da pojmovanje v podjetjih o tem, kakšno raven in vlogo naj bi imelo planiranje v poslovanju podjetja, ni razčiščeno. Analiza o stanju kadrov v gospodarstvu, ki je bila izdelana po naročilu občine in zavoda za zaposlovanje, je pokazala skrajno neugodno kvalifikacijsko strukturo, ki je še posebej neustrezna v tako imenovanih »strokovnih službah« večjega dela gospodarskih organizacij. Zato nas ne morejo začuditi Strokovnjake z našega področja, zlasti ekonomiste, vabimo, naj se oglasijo v našem listu s svojimi prispevki o tem, kakšen naj bo razvoj gospodarstva v naši občini in v širšem področju Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja. To je zelo potrebno, saj je zadnji čas, da tudi mi povemo, kaj mislimo o razvoju v SRS, v katerem je vse preveč poudarka na tako imenovanem »severovzhodnem trikotu« in področju ob slovenskem cestnem križu. Dolenjska se omenja samo kot izrazito kmetijsko področje. Dokažimo, da je ta trditev glede nas pobrana iz predvojnih priročnikov, da je naše področje povojni razvoj zelo spremenil in da želimo tudi mi najti v programu srednjeročnega razvoja SRS tisto mesto, ki nam gre! Prostor za take prispevke s področja 9 občin bomo dobili ali na rednih straneh našega pokrajinskega tednika ali pa tudi v posebni prilogi, ki jo nameravamo v kratkem začeti izdajati v Dolenjskem listu. prejeti odgovori, ki izhajajo iz miselnosti, da je planiranje le neko dodatno administrativno delo in da so plani sestavljen; mnogokrat le zaradi zahtev organov družbeno-poU-tičnih skupnosti in da ne služijo kot instrument upravljanja. Ce uporabimo trditev, ki je v industrijskih državah osvojena, namreč, da ni toliko važno samo spremljanje poslovnih odločitev v sedanjosti, ampak priprava teh, t. j. planiranje ciljev in sredstev, kakor tu-di ukrepov za realizacijo zastavljenih nalog, potem ob primerjavi s konkretnim stanjem pri nas (da ne posplošujemo — na območju občine) lahko izrazimo situacijo z oceno, da podjetniško planiranje ni doseglo bistvenih premikov. S stališča občinskega planiranja stanje ni bistveno drugačno. Kot je bilo že omenjeno, je bil zadnji plan narejen za leto 1965, kasneje pa so bile izdelane resolucije oziroma ocene, ki pa še vedno, z manjšimi korekturami, predstavljajo .seštevek planov go«p. organizaciij Z razvojem samoupravljanja je postal občinski plan nova kvaliteta, nastajajoča na osnovi analiziranja posameznih planov delovnih organizacij in vseh planov delovnih organizacij na območju občine, upoštevajoč prostorske, širše geografske in prirodne komponente območja, na katerem se občina nahaja. Vsebina plana občine mora biti zato plod sodelovanja vseh nosilcev gospodarske in družbene aktivnosti na njenem območju. Izvrševanje plana bi bilo potrebno ves čas spremljati in analizirati ter na podlagi tega sprejemati ustrezne ukrepe za njegovo realizacijo, 2e doslej, ko se je problematika vseh komponent planiranja obravnavala ločeno in nenačrtno, je bilo čutiti potrebo po neki instituciji, ki bi na zadovoljivi .strokovni ravni izvrševala potrebna dela, z uvedbo načrtnega razvoja občine pa bo ta problem še toliko bolj pereč. ANDRKJ ROUS Prepičla sredstva za zdravstvo Pret«>klih 14 dni so v novome^i poi-odniSnici rcxlile; Tatjana Ce-rovšek iz KrSkega — Tadejo, Marija Vovko iz Brezja — Antona, Rozalija Koščak iz Ragovega — Martino, Darinka Turk iz Gornjega polja — NataSo, Justina Korale iz Goljeka — Alojza, Ana Omerzel iz KrSkega — Andrejo, Anica Butala iz Radencev — Janeza, Marija Vidmar iz Drame — Ireno, Štefka Dular iz Prečne — Stanislava, Marija Povhe z G.Mega vrha — Antona, Zdenka Hrastar iz Šmihela — Sabino, Marija Perme iz Smavra — Martina, Nežka Malerič iz Črnomlja — Tatjano, Angela Mihelčič iz Malin — Marijo, Antonija Sintič iz Oštroa — Antonijo, Ana Breznikar iz Trebnjega — Melito. Jožica Klobučar iz Loke — Roberta, Ljubica Kne-zetič iz Brihova — Željka, Majda Kukec iz Brusnic — Polonco, Frančiška Štepec iz Breze — deklico, Angela Svetlin iz Cešče vasi — deklico, Frančiška Kambič iz Kašče — dečka, Ana Vidovič iz Črnomlja — deklico, Silva Musar i/. Gabre — deklico in Justina Troha iz Brezovice — deklico. Angela Žlogar iz Bereče vasi — Anico, Ivanka J51ogar iz Radoviče — Petra, Anica Zidar iz Mokronoga — Tatjano. Julka Zago iz Prelesja — Renato, Jožica Vidic iz Jelš — Alenko, Ana Rus iz Prečne — Andrejo, Marija Turk iz Dolnjih Kamene — Natašo, Pavla Kosec iz IiOkev — Sando, Ljudmila Piž-moht iz 2abje vasi — Antona, Kristina Drčar iz Podgore — Sandija, Pavla Ceme iz Kronova — Mojco, Anica Korelc iz Vapče vasi — Heleno, Marija Prosen z Luže — Marijo. Francka Jerman s Kota — Zdenko, Marija Lukman iz Velike Bučne vasi — Marjana, Jožica Srbčič iz Zakota — Mateja, Marija Bokun iz Metlike — deklico, Marija ■ Krakar iz Rebri — deklico, Marija Kdre iz Svibnika — deklico, Francka Obrč iz Dolnje Težke vode — dečka, Ljubica čulig iz Metlike — delclico, Anica Gomilšek iz Krškega — dečka, Tončka Peterca iz Vevč — deklico, Antonija Kovačič iz Zameškega — deklico in Marija Kralj iz Dolnjih Kamene — deklico. ^rutelfa j » 8 •■■■■•■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■Vi če bodo sredstva, ki so namenjena za zdravstvo, tudi v prihodnje tako pičlo odmerjena, se zdravstvena služba ne bo razvijala tako, kot bi se mo-rala - Novomeški zdravstveni delavci so preobremenjeni - Pokrajinski značaj novomeške bolnišnice ne kaže okrniti, saj je zares regionalna zdravstvena ustanova z zelo kvalitetnim kadrom - Usklajevanje dela in služb v zdravstvenem domu, ki pokriva zdaj občine Trebnje, Krško, Črnomelj, Metlika in Novo mesto - Dolenjska potrebuje samostojno kompletno transfuzijsko službo z vsemi potrebnimi pripomočki in aparaturami 8. oktobra je bila v Novem mestu razširjena seja sveta za zdravstvo, socialno varstvo in delo. Na seji, ki so se je udeležili člani sveta in predstavniki novomeških zdravstvenih ustsmov, so razpravljali o dosedanjem delu in o nekaterih perečih problemih. Ugotovili so, da so v zadnjem času zmanjšali primanjkljaje na račun skladov, poudarili pa so, da se zdravstvena služba ne bo mogla uspešno razvijati, če ji bodo tudi v prihodnje odmerjena tako pičla sredstva. V novomeških zdravstvenih ustanovah je povprečno število zaposlenih manjše, kot določajo republiški predpisi. Zdravstveni delavci so zato bolj obremenjeni z de- lom, za svoje delo pa ne dobivajo višjih osebnih dohodkov. Vrednost njihovega dela je prav zaradi odmerjenih sredstev pravzaprav manjša, čeprav razen svojega rednega dela opravijo tudi večje število nadur. V novomeški bolnišnici nudijo oskrbo in zdravstveno pomoč okolišu s 130.000 prebivalci, nekaj bolnikov pa prihaja tudi od drugod. Čeprav se nekateri zavzemajo zato, da bi po ponovni potrditvi in uvrstitvi bolnišnice preusmerili zdravljenje na nekaterih odelkih v ljubljanske bolnišnice, je treba poudariti, da so bili v Novem mestu v zadnijem času ustanovljeni vsi najbclj potrebni oddelki in specializira- Do občinskega praznika bodo urejeni vsi spomeniki NOB Do 29. oktobra bodo urejeni spomeniki NOB — Nekatera dela bodo nadaljevali tudi spomladi ne ambulante in da kvaliteta dela nikoli ni zaostajala. V zadnjih letih se je cena oskrbovalnega dne res dvignila, vendar pa ne smemo pozabljati, da se je povsod povišala tudi cena najrazličnejših zdravil, dražji pa je tudi sodobnejši način zdravljenja. V zdravstvenem domu, ki so se mu letos priključili še zdravstveni domovi Trebnje, Krško, Črnomelj in Metlika, se v zadnjem času ukvarjajo z usklajevanjem dela in reorganizacijo po službah, kot jo predpisuje zakon. Sklenili so, da bodo dokončno reorganizacijo izvedli v vseh domovih do konca letošnjega leta, poskrbeli pa bodo tudi za boljšo kadrovsko zasedbo na nekate- rih delovnih mestih. V prvem polletju so dobro go-spadarili. Čeprav so osiromašili sklade, jim je uspelo znižati materialne Straške za približno 6 odst., obnovili so prevozni park in uskladili osebne dohodke. Na seji so člani sveta ugotovili, da so v zadnjih letih močno porasle cene zdravil. Farmacevtska industrija je ponekod začela proizvajati stara zdravila z novimi imeni in jim z\'išala cene. Dvignila se je tudi cena receptov, vendar pa je treba na drugi strani priznati, da kupujejo zavarovanci v zadnjem času čedalje več zdravil sami. Kritika, da nekateri zdra\"niki predpisujejo zdravila po nepotrebnem, pa ni utemeljena, saj podatki kažejo, da smo v preteklem letu prav na Dolenjskem potrošili za 10—20 odst. manj zdravil kot drugje. Zaradi večje potrebe p>o krvi bodo v bolnišnici ▼ kratkem povečali zmogljivost transfuzijskega oddelka, v zdravstvenem domu pa bodo uredili in povečali patronažno in babiško službo. M. PADOVAN Produktivnost je za 8 odst. večja Lani je vsak zaposleni v gospodarstvu novomeške občine ustvaril v prvem polletju 10.902 din narodnega dohodka, letos pa 11.776 din, kar je za 8 odst. več. Produktivnost, ki jo izražamo z narodnim dohodkom na zaposlenega, se je tcrej prav tako povečala za 8 odst. Letos usvarjeni narodni dohodek v gospodarstvu je za 13,6 odstotka večji od lanskega in se je torej povečal počasneje kot celotni dohodek. Novomeški invalidi so obiskali Kumrovec Pred kratkim je Zveza vojaških invalidov iz Novega mesta organizirala la člane izlet v Kumrovec, kjer so o-biskali Titovo rojstno hiilo in si skrbno ogledali razstavljene fotografije, dokumente in predmete. Ko so se vračali, so se 2» kratek čas ustavili tudi na Bizeljskem in v čateških To-pficah. Z lep€^ izleta — večjo denarno podporo zanj je prispevala tovarna zdravil »Krka« — so se vrnili polni lepih vtisov in prijetnih spo-minoiv. M. E. ZZB NOV Novo mesto se je odločilo, da bodo do občinskega praznika uredili nekaj partizanskih grobišč in spomenikov. V kratkem bodo začeli urejati grobišče pri O-točcu, za kar bodo potrebo- Novomeška Kronika ■ TR(;OVINA BARV IN LAKOV na Kidričevem trgu bo dokončno urejena do konca prihodnjega meseca. Investitor je Podjetje za sta-novanj.sko izgradnjo in urejfuije naselij, izvajalec del pa Obrtno Snvdbeno podjetje. Preurejena tr-sovina bo morala biti zgrajena tako, kot določajo predpisi. V dogovoru s stanovalci bo Podjetje za stanovanjsko izgradnjo in preurejanje naselij preuredilo tudi stanovanja in pročelje stavbe. Investicija bo znašla približno IfiO.OOO din. ■ KKVODA.FAL.SKI PL.AN za no vonieško bolnišnico je letos olxse-gal (500 1 krvi. Zaradi čedalje večje potrebe po krvi — transfuzija je potrebna mnogim ponesrečenim voznikom motornih vozil — je novomeška bolnišnica povečala plan Za 200 1 krvi. Občinski odbor RK, ki organizira krvodajalske akcije, si močno prizadeva, da bi pridobil večje število krvodajalcev. Da bo plan izpolnjen še do konca letošnjega leta. bodo morali našim krvodajalcem priskočiti na i>omoč tudi krvodajalci iz drugih obmo-čii. B KKO^IFIK IN J.ABOLK.'l za 07.iinnic0 kupuje večina Novonie-.št’uinov kar v trgovini kmetijske zadnige »Krka«. Prvovrstna jabolku sorte jonatan, carjevič, orta-rio. mošancelj in bobovec so po l.!Ki din. drugovrstna pa 1x1 K.'iO din kg. Na zalogi imajo tudi dovolj krompirja sorte igor in cvetnik jx) «5 par kilogram. ,1abolku so pridelali na ix)sestvu Brezovica pri Šentjerneju. ■ »1I(H,KN,IK.\« JK NAMKKA- Zgradit! letos Se dve samopostrežni trgovini. Za eno, ki jo je predvidela v Kristanovi ulici. iVIarjana Deržaj jutri v Novem mestu Jutri, 18. oktobra zvečer, bo pela na plesu v spodnjih prostorih kavarne na Glavnem trgu v Novem mestu priljubljena pevka zabavnih melodij Marjana Deržaj iz Ljubljane. Pevko bo spremljal anspin-bel Dehors. je že sklenila s »Pionirjem« pogodbo za gradnjo, ker pa ni dobila gradbenega dovoljenja, je gradnja preložena na prihodnje leto. V kratkem bo za^la »Dolenjka« obnavljati drogerijo na Glavnem trgu. Prodajalna se bo povečala za sedanji lokal »Usnje« in vežo, tako da bo v preurejenem lokalu okoli 130 kv. m prodajne površine. P TRŽNICA JK BILA TUDI zadnji ponedeljek kot pravcato mravljišče, s katerega so gospodinje odna^le domov sadje in zelenjavo. Izbira je še zmeraj velika. Glavnato solato so prodajali fK) 3 din kg, ledenka je imela isto ceno, endivija pa je bila 1 din cenejša. Jabolka so prodajali po 1,20 do 2,50 din kg, gobe po 8 din kg, jajca po 0,8 din, papriko po 2 din, grozdje 1» 2 din kg, čebulo po 2 din, zelje po RO par, krompir po 1 din kg. ter lazno jušno zelenjavo v šopkih tx) različnih cenah. ■ GIB.ANJK PRKBn \LSTVA — Rodile so; Ana Gazvoda s Purti-zaaske 20 — deklico, Cvetka Knap iz Kettejevega drevoreda 41 — Milana in Cvetka Medle iz Fader-šlčeve 27 — Petra. / »Ena gospa mi jci rekla, da je njen mož prišel čisto zelen domov in ni mogla izvedeti, kaj mu je. Cez dva dni pa ji je le ziiupal, da je bil v Ribji re.stavraciji v Novem mestu in da jo šel tam na stranišče in se mu je želodec obrnil, ko je bilo stranišče tako po.svinjano. Tu gospa mi je rekla, da je moža komaj s kamilicami pokonci spravila . . .« vali skoraj 3000 din. V prihodnjem letu bodo na tem grobišču poetaviM ploščo s 87 imeni padlih borcev in talcev, ki doslej niso bila zapisana. Skoraj 3.700 din bodo potrebovali tudi za ureditev steze na grobišču v Gaberju. Krajevna organizacija ZB NOV Straža je sklenila da bo do občinskega praznika uredila pokopališče v Vavti vasi. še letos bodo poskrbeli za lepšo podobo sp>o-menika, postavili bodo nekaj marmamatiih plošč, na katerih bodo kovinske ploščice z imeni padlih borcev, ria spomenik pa bodo vgradili peterokrako zvezdo, izklesano iz kraškega marmorja-Prihodnje leto bodo spomenik dopolndU tudi z bronastim refiefnim odlitkom, ki naj bi simbolično prikazoval NOB. Za vsa ta; dela bodo p>Qtrebovali približno 20 tisoč din, ki jih je že začela zbirati krajevna organizacija. V letošnjim letu so začeli ponekod obnavljati tudi obledele napise na spomenikih. Najprej so prišli na vrsto spomeniki na območju Dolenjskih Toplic in v Suhi krajini. Tudi spomenik v Žužemberku je i>otreben preureditve. Za ta dela pa bi potrebovali mnogo več denarja, zato bo morala Zužemberčanom priskočiti na pomoč tudi komisija za spomeniško varstvo pri GO ZZB NOV. Primorski vojni invalidi na Dolenjskem Vojni in družinski invalidi iz Idrije so pred kratkim obiskali šmarješke Toplice, Otočec in Novo mesto. Bili so močno navdušeni nad lepimi kraji in pozornimi ljudmi, V Novem mestu so si idrijski gostje ogledali spomenike NOB in nekatere druge zanimivosti. S predstavniki ZVVI Novo mesto so se pogovarjali tudi o nekaterih skupnih izkušnjah. Poslovili so se z željo, da se ponovno srečajo v Idriji, kjer bodo novomeški invalidi lahko spoznali znane partizanske kraje in Iji-idi. M. E. žužemberški pionirji se radi vključujejo v krožke. Gospodinjski krožek vključuje tudi pionirje, ki jih vodi tovarišica Helena Novak. (Foto: S. D.) Izvenšolska dejavnost bo zaživela Prosvetni delavci sprejeli mentorstvo nad izvenšolsko dejavnostjo — Vsa dela bodo opravljali brezplačno — Kmalu prvi sadovi načrtnega dela Na pionirski odredovi konferenci v osnovni šoli Žu ženiberk sp učenci predh’gaJi učiteljskemu zboru, da bi jim omc^očil udeč<3tv >v.i:ije v krožkih, ki naj bi jih vodili mentorji — pr \3v0tni c’elavci. Do sedaj je dejavnost rta tej šoli tekla samodejno na kulturnem, športnem in še na nekaterih drugih p.>drcvč-jih Na osnovi poda tikov med učenci so ugotovili, da je največ zanimanja za draniatski. folklorni, kulturni, telesno-vzgojni, taborniški, šahovski, glasbeni, prometni, novinarski in strelski krožek. Ce bo vse talko, iod hruško pa so se z:birali ddmačini, ki so pustili vse dmgo in pritekli, da bi videli in pozdravili tovariša Tita. Tudi šopek nageljnov in rožmarina so nabrali. »Mogoče ni tako lep kot kakšen mestni, je pa od srca!« je rekla Marija Kožuh, ki ga je potem v*imenu vaščanov dala predsedniku, preden je sedel v avtomobil. Trebeno je včasih vsak dan videlo in gostilo kolone partizanov, le redkokdaj so si t.ja upali prodreti okupatorji, še nikoli pa ni doživelo, da bi se v temačne grape pod Raduljo spustila ko’.ona državnega poglrvarja in njegovega spremstva. Pri gozdarski koči v Mini dolini je bilo že vse priprav- ZA NAS LIST Ijeno za polšji lov. Ko je tovariš Tito zagledal odojka in purane na ražnju, -je na mah pregnal prvo zadrego: »Prmejd'Uš, tole so pa lepi polhi!« »Ne bo tftkb lahkose je opogumil Mestnikov Tone, ki je vrtel ražeinj, »ta pravi so še v hosti . . .« »Kaj, ^m jih bom moral pobirati iz pasti? Bodo morali biti pa že veliki, da jih bom videli« se je pošalil maršal. Ko je sonce zahajalo, je Titova skupina, ki jo je vodil polharski strokovnjak Domine Gimpelj iz Mokronoga, nastavila pas-ti ob potoku navzgor, »^nska ekipa«, v kateri sta bili tovarišica Jovanka in Pepca Kardelj, pa na drugo stran, »Bomo videli, kdo ima bolj srečno roko!« Potem smo se spet zbrali pri tabornem ognju. Marjan Marinc je povedal nekaj polš-j*ih zgodb v pristni dclenj-ščini, potem pa je še cvičsk začel dvigati razpoloženje in smeh je odmeval od bukev, da. so še polhi pozabili na pi^pvidnost., I, ■ »Zagorcem”^ so očitali, ^ da so dali samo enega moža v partizane,« je razl:gai tovariš Kardelj, »in veste, kaj so odvrnili: ,Eden je šel, pa jie postal maršal, kaj bi bilo, če bi jih dali več! « »Poslušaj, Kardelj,« ga je takoj zavrnil Tito, »mislim, da smo mi danes zgrešili pot. Tukaj jemo kostanj, gobe, orehe, odojka in druge mirodije, pripovedujemo si vice, o polhih pa niti sledu!« Tovariš Krištof s svojim pevskim zborom pa se ni dal ugn^iti: »Primi Tito, pa'imi Tito kupico, izprazni jo, povezni jo ...« in takoj na to: »Kedo je takšen mojster bil, k’je tebe Tito pit' učil?« Peli so kot zvonovi vse od kraja tako ubrano, kot da bi vadili že leto dni! No, medtem je bilo pečenih tudi nekaj polhov, ki so se ujeli prejšnji večer, in hitro so jih prinesli za pokušnjo. »O, to je pa poslastica!« je pohvalil tovariš predsednik pečenko in ipospravii kar štiri polhe. Ko je v soboto povabil na Brdo na polhe, ki so jih ujeli v Mirni dolini. m prijiteJja slikarja Božidarja Jakca z ženo Tat>no, je rekel: »Saj so tile tudi dobri, ampak tisti, ki smo jih spekli ob ognju v petek ponoči, so bili bolj okusni!« Miniute ob ognju so tek e kot blisk. Čeprav je bil predsednikov lov ob Ra dulji popolnoma zaseben izlet in razr/edrilo, je pogovor nanesel tudi na politiko. V tre-nutiltu se je predsednik zresnil in živžav cb Cijuju je utihnii, kot bi odrezal. Predsednik je vstal. V eni roki je še držal kO'zarec z vinom, v drugi pa košček kruha, ko je z mirnim, pa hkrati ognjevitim glasom govoril: »Res je, tovariš', v teh mračnih časih lahko prija-kujemo tuc'i najhuje —vojno! Vendar sem ponosen na naše ljudi, ki so tako hladnokrvno sprejeli položaj, v kakršnem ' smo. Povsod po svetu nas občudujejo, saj tam panike še zdaj ni konec, ko smo pri nas že zdavnaj premagali prvo presenečenje. Branili bomo samostojnost in samoupraivljanje, to je za nas tudi najboljši izhod. To, kar ustvarjamo mi, si želi čedalje več ljotoček pod bregom šelestenje gozda so sipreffljali predsednikove besede, vsi dmgi smo zadrževali čih, da nam ne bi ušla nO’be'3’ njegova misel- Pili sano i>tudenec pri izviru, pri Sutje-^if Uncu, Plivi... Bil je pniv tak, prav tako svež in ćiJt kot v tistih krv'avih dneh f^aše zgodovine. Tei^o je v takem zapisu zajeti vse, kar je v petnajstih miittitah povedal, pisati je bilo tsžko, saj razen nas to noč ’ Mimi dolini ni bilo nobe*i®ga novinarja ali za-pi.snil!^rja, pa vendar je prisoj.jm ostalo 'globoko v srcih- Za vse, ki smo Tita poslušali prvič tako neposredno in od blizu, pa je bilo pfS'V gotovo enkratno in najl^^ doživetje. ^.\RJAN MOSKON MIRKO VESEL Čarovnice ,^^&(lohi atomov ; osvajanja vesolja v vsej Franciji je skupni dohodek šarlatanov, ki bogatijo na račun lahkovemežev, nad tri milijarde novih frankov. To je veliko večja vsota od tiste, ki se daje za znanstvenoraziskovalno delo. Francoski časopisi in revije pogosto objavljajo oglase »čarodejev«, ki za »primerno« ceno ponujajo svoje »čaro\Tie« usluge, želite morda »nu-meroskop«, ki bo docela točno uganil številke loterijskih srečk? Vzemite, ne pomišljajte sel Za »pametno« ceno lahko kupite »izreden aparat, ki bo zganil nevidne« moči, da se bodo podredile vaši želji«. Domiselni čarovnik Hara-Droglu prodaja na drobno amulete, »ki jih je odkril stari indijski prerok v Benaresu«. Samozvani profesor Conaro prodaja talismane, »katerih blagodejno izločanje vam bo pomagalo uresničiti vaše želje in doseči cilj«. Glede tega ni veliko bplje niti v drugih deželah zahodne Evrope. »Zvezna republika Nemčija je raj za šarlatane,« je nedavno pisal neki švicarski časnikar. In ni se 2mctil, kajti zahodnonemški listi so polni zgovornih dokažov. Dobro vpeljana vedeževalka, znana pod psevdonimom Buchela, stanuje blizu Bonna. »Da bi zvedeli za prihodnost, jo obiskujejo ministri, znani funkcionarji vseh partij, ma- MORIšfcE (bakrorez iz začetka XVIII. stoletja) gnati industrije in visoki državni uradniki,« piše zanodno-nemški časopis NUrnberger Nachrichten. V Hamburgu s polno paro dela firma, ki proizvaja 150 ra:&ličhih sredstev proti čarovnicam in črni magiji. Oblast zatiska oči,'ko lekarne prodajajo vsakovrstne praške iz posušenih miši, žab, martinčkov itd. Neka zahodnonemška firma prodaja »čudežne spirale« po 24 mark in 80 pfenigov. »Čudežna spirala«, ki baje pomaga pri vseh boleznih, je navadna žica, ki stane le 12 pfenigov. V Zahodni Nemčiji še danes izhaja veliko šar-latanskih knjig, ki vsebujejo opise čarodejnih receptov, kakršni so bili v rabi v 16. stoletju. V Zahodni Nemčiji še danes najdemo ljudi, ki jedo talismane (ta način zdravljenja je bil močno razširjen v srednjem veku). Mazač napiše citat iz biblije na navadnem papirju, ki ga potem bolnik pogoltne kot zdravilo. Iz istega vzroka pogoltnejo tudi slike svetnikov — v drugi polovici 20. stoletja! V ZDA letni »proračun čarovništva« doseže velikanske vsote, Nad sto tisoč »prerokov« in vedeževalk jemlje denar iz žepov praznovernih ljudi. »Mrliči niso mrtvi - živi so!« Skoraj v vsaki ameriški trgovini lahko kupite za dva dolarja majhen aparat, ki »napoveduje prihodnost«. To je škatlica s steklenim okencem, podobna kaleidoskopu. Uporaba aparata je zelo preprosta: aparatu postavite vprašanje, ga potresete in jpogledate v okence. Na zasloncu se bo pokazal tak ali drugačen napis: »Sedajle ne morem napovedati«, »Zelo mogoče«, »Zberite se in vnovič vprašajte« iW. V mnogih zahodnih deželah lahko vprašate kar vedeževalski avtomat. Spustite vanj denar, pa dobite list papirja, na katerem so napisane vse skrite lastnosti vašega značaja. Obenem vam bo avtomat povedal še, katera je vaša »srečna« številka, kamen'ali cvet. V Švici je nekaj drznih klatežev ustanovilo tako imenovani kozmobiološki inštitut. Njegove reklame se pojavljajo vsak dan na straneh največjih časopisov in zmeraj se začno z besedami; »Izračunamo vam vaše momosti za uspeh v poklicnem delu, pri finančnih operacijah in v ljubezni.« Ne preslišite klica za kri! v dneh od 23. do 25. oktobra bo v brežiški občini druga krvodajalska akcija. Priprave je prevzel tokrat občinski odbor RK in pričakuje večji odziv občanov kot v prvi akciji. Po republiškem programu so dolžni v brežiški občini zbrati 1200 krvodajalcev. Spomladi se jih je odzvalo 193 in s tem skromnim številom se je občina uvrstila na poslednje mesto v Slovenili Težko je najti vzroke za takšno nerazumevanje. Pohvalo zaslužijo prav gotovo Cerkijani. Tam so zbrali 60 prostovoljcev, medtem ko sta prišla iz Tovarne pohištva le dva defavca. z Bizeljskega dva itd. Naj se tokrat nihče ne izmakne humani dolžnosti in naj vsakdo pomisli, da bo morda tudi on med tistimi, ki bodo nekoč potrebovali kri. še posebej obvezuje občane za darovanje krvi potreba po zbiranju krvne plazme &3 ustanavljanje zalog, potrebnih za primer vseljudske obrambe. Kako uresničujemo sklepe in smernice v torek, 15. oktobra, je bila v Brežicah četrta redna seja občinske konference ZKS. Komunisti so na njej ocenili prizadevanja za izpolnjevanje smernic CK ZKJ in obnovili naloge, ki jih nalagajo organizacijam in posameznikom sklepi tretje seje konference ZK v občini. Olani konference so obravnavah teze za statut Zveze komunistov Slovenije, izvolili delegata za IX. kongres ZKJ ter obravnavali predloge za sestav vodstvenih organov ZKS v republiki in zvezi. Sprejeli so tudi sklep za letne konference krajevnih organizacij 7/K. Brez filmskih predstav je dolgčas Prosvetno . društvo v Globokem se bo to zimo predstavilo z dramskim delom. Občinstvo si želi tudi kako filmsko predstavo, zato bodo Globočani organizirali nekaj filmov na svojo pest. Za začetek bodo poskusili vrteti filme na 14 dni. Krajevna skupnost sodeluje z društvom in pomaga tudi šoli. Učencem je dala na voljo neizkoriščeno dvorano, da si bodo v njej uredili telovadnico. Vse bo napravljeno bolj za silo, toda dobro bo. saj ob deževnih dneh otroci niimjo pokritega prostora za pouk telesne vzgoje. OBRTNIKI IN ZAPOSLENI PRI NJIH ŽELE PREDSTAVNIKA V SZ Odločali stekajo bodo o milijonih, ki se iz žepov zavarovancev v brežiški občini želijo imeti zavarovanci odslej boljše stike s predstavniki Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Celju S potekom volitev predstavnikov skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Celju so v brežiški občini zadovoljni. Na razpravah so delavci dali veliko predlogov za uspešno delo skupščine v naslednjih dveh letih. Nove predstavnike so izvolili v drugi, tretji, četrti , in peti volilni enoti. V drugi volilni enoti, kjer je bila nosilka AGRARIA, so izvolili Franca Kebeta. V tretji enoti je bila nosilka LJUDSKA POTROŠNJA; izvoljen je bil Boris Rožič. V četrti volilni enoti s splošno bolnišnico na čelu je bil izvoljen dr. Franc Kocjan. Ivana Starmana so izbrali v peti enoti kot pred-sta.vnika upokojencev. Priprave na volitve so bile temeljite. Pri vsakem volilnem telesu je sodeloval na sestankih predstavnik socialnega zavarovanja iz Celja, predstavnik podružnice SZ v Brežicah in dosedanji član skupščine. V brežiški občini je veliko delavcev zaposlenih pri za- OBČINA V BREŽICAH ŽELI SODELOVATI Prašičja farma v Dubravici bo odkupovala na Slovenskem živinorejcem ob Sotli obetajo lep zaslužek Inštitut za živinorejo pri zagrebški agronomski fakulteti gradi v bližini Dubravice veliko farmo za vzrejo prašičkov. Dokončana bo še letos. Za začetek bo njena zmogljivost 25.000 prašičkov na leto, pozneje pa se bo število dvignilo na 100.000. Predstavniki brežiške obči- računih bi kmet z desetimi ne so si 7. oktobra farmo plemenskimi svinjami zaslu-ogledali. Povabili so jih na žil na leto 12.000 do 15.000 di-ogled in razgovor in jih in- narjw. J. T. formirali o zastavljenem na- sebnih delodajalcih. Obrtnikov je 747, ti.pa zaposlujejo 364 ljudi. Prav zaradi tolikšnega števila so ti zavarovanci predlagali, naj bi obrtniki in zavarovano! pri zasebnikih tvorili samostojno volilno telo in volili v skupščino SZ svojega predstavnika. Le tako lahko pričakujejo, da bo skupščina prisluhnila njihovim problemom, ki so specifične narave. Po vseh volilnih enotah so poudarjali, da morajo izvoljeni predstavniki zares aktivno sodelovati pri odločitvah • in delu skupščine ter vzdrževati dobre stike z zavarovanci, ki so jim zaupali to funkcijo. Na njihovih ramah je zdaj velika odgovornost — odgovornost za 'delitev milijonov, ki jih prispevajo v sklad za zdravstveno zavarovanje, vsi delovni ljudje. Tudi za želje zavarovancev ne bodo smeli biti gluhi. Morali jim bodo raztolmačiti vsak ukrep skupščine, ki bo posredno posegel v njihov žep^ Do sedaj so se zavarovanci bolj redko srečali s člani skupščine, zato ravno želijo, da bi bili v prihodnje bolje obveščeni o njenem delu. Pri izbiri kandidatov so bili .zelo pazljivi. Želeli so, da bi jih zastopali ljudje, ki o teh stvareh nekaj vedo. , J. T. Bizeljska kmetijska zadruga bo v prihodnje bolj smotrno gnojila svoje vinograde. Za kmetijski inštitut v Mariboru so v vseh večjih nasadih odvzeli vzorce zemlje in trtnih listov, da bodo v laboratorijih ugotovili, katere sestavine bodo morali zemlji dodajati z gnojili. (Foto: J. Teppey) Za občinski praznik pridite v Artiče! Artičani so končno le dočakali, da bo njihov kraj prizorišč« osrednjega slavjii za praznik brežiške občine. bogat. Artičani vabijo bližnje in daljne občane, naj obiščejo akademijo. kulturne in športne prireditve, ki s- poniagajo pripravljati pro- činskega praznika. gram prireditev za prazno- - - — vanje. Občani so ponosni na pridobitve« za katere so sami precej prispevali. S prosto- voljnim delom so pomagali obnavljati dom in šolo. 2e pred tremi leti so začeli zbirati samoprispevek za dograditev prosvetnega doma. Nateklo se je 50.000. Zdaj so uredili v njem telovadnico in artiška šola ho edina v občini, ki bo imela svojo telovadno dvorano.. Šolo so med počitnicami popolnoma prenovili, napeljali vanjo centralno kurjavo in ji dozidali nekaj prostorov, dolarji so pridno pomagali delati in so žrtvovali za to svoje proste dneve. Praznih vi program bo želo „Iskušnje pomagajo človeku graditi mostove nad prepadi" Ves čaa, odkar imajo Do- v pogodbah z zasebnimi dokončali, kmetovalci. Brežiški predstavniki so med drugim zve- Love; so za i^radnjo veli- deli, da bodo minimalne od- prispevali. Pomagali so s kupne cene pra.šičkov zago- prostovoljnim delom in de- tovljene, to pa daje rejcem narjem. Družina šteje 42 čla- večjo gotovost. Rizika ne bi *^ov. Vsak od njih je moral niliče rad nosil. Za te mini- opravit; 100 delovnih ur. malne cene bodo na farmi Kdor ni delal, je moral to zahtevali predvse'm dogo’vor- nadomestiti z denarjem. jeno količino in kvaliteto. Družina je ugodno naložila linoi in Jeseničani svoj po- Brežiška občina kaže zanl- y investicijo denar, ki so ravnalni svet, predseduje An- manje za tako sodelovanje, jj prinesli lovski turisti drej Bukovinsky.‘ Nikdar mu Veterinarsko mrežo ima do- tujine. Za goete niso v skr- ni odveč, če je treba pomiriti volj razširjeno. Plemensdzovem povabilu, Cundrovčli’ —‘d^ka; Jožefa” vo manj'kuje, rejcev bi se pa za vedaie svoj prihod za prihod- z velikim čutom dolžnosti, za- ~ • .i-ipn« kooperacijo gotovo tudi pre- ^ije leto. Družina si bo za- to je t* svet eden najus- cej prijavilo. Po površnih ia- gotovila obisk v domu tudi pešnejših v občini. O svojem ------------------------------- s sodelovanjem z domačimi delu tovariš Bukovinsky rad PKTKK, 18. oktobra: 18.00—18.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame; 18.25—19.30 Glasbena oddaja — Izbrali ste sami. NEDKLJA, 2«. oktobra: 11.00 — Domače zanimivosti — S seje občinske skupščine Brežice poroča bpela Pirnat — Vzgojno predavanje: Kaj vpliva na učni uspeh in oblike sodelovanja družine in šole — Za naše kmetovalce: inž. Olga Lupšina: Skladiščenje bolnega sadja — Zabava vas ansambel Toneta Kmetca — Nedeljska reportaža s 4. redne seje občinske konference ZK Brežice — Pozor, nimaS prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila, reklame in spored kinematografov: 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TORKK, 22. oktobra: 18.00 -19.00 — Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki: Mihallo Lalić — Iz naše glas-l>ene Sole — Obvestila in film.skl pregled — Tedenski športni komentar; 19.00—19.30 — Slovenske ljudske pe.snii poje zbor slovenskih madrigalistov IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški P9' rodnlSnicl rodile; Anica Zorko i* Krškega — Bei'nardko; Zofija gostinskimi podjetji. NOVO V BREŽICAH ■ v MK.STI ZA OnCINSKI l*KA/.NIK ne bo večjih prireditev. Na .sjKjredu Je nekaj športnih .srečanj In slavnostna akademija. Združenu bo s koncertom okteta GAIJ.US iz I.jubljane, Pevoi bodo v onoumem programu za))eli vrsto umetnih, narodnih in borbenih pe«nw. Pred pričetkom koncerta lx) zbranemu občinstvu govoril pretRi:ziSiKI or v hipu vzplamti. Za nas opazovalce v poravnalnem svetu so taki vzroki malenkostni. Resnično si želimo, da bi trenutna jeza ne pustila trajnih nesporaziunov, saj so nas postavili zato, da bi z uspehom posredovali v sporih. Ce vsaka stran malo popusti, je pot k spravi hitro odprta. Ce pa je prepad med ljudmi le preglobok, se spor ------------------------- - nadaljuje pred sodiščem. Tu- Eriko; dl te, za stOJMljo hujše pri- Majda Mlakar iz sentlenarta ■-mere poznam. Sem sodnik Romana; zlata 2mavc iz Bojsnega 1 J * 11- — Metko; Ana Lipej iz Vitne vu-^ porotnik, ui kadar me pokli- — dečka; Veronika Pinterič ^ i-!^ „ _j , Cundrovca — dečka; Jožefa V0‘ Razprav se bom udeleževal, ~ J""”"’' S! . ,... ' Pelko « Novega mesta — MiiJO' dokler bom mogel hoditi. Olo- Katarina Ogorevc iz Pišec — ^ ,2 vek nima niki^ar dovolj iz- la; Ivanka Bača Iz Ključa — ■" kušenj, če hoče pomagati so- J®^J“i'^Slna;Xbril« SSfe iz Brežic — Davorja; Ana JT iz Trebeža — Roberta; Štefanij*! Zupevc z Vel. Kamna — Kaf'®’ _ Neža Košar iz Lončarjevega cioi» —■ dečka; Darinka Sonc iz KrSkcC — deklico; Nada Hočevar iz .škega — Korana; Vida Corič ' Brežic - Aleksandro; Zora vič iz Samobora — Giorgia. BREŽIŠKA . KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesreč^* in l.skall pomo<'i v brežiški hoin*^ ntel: Tercaija Mirt, go.spodinja PreSne I^oke, so je usekala s sc* ro v levo nogo; Zofija Vovk, podinja iz Jesenic na Dol.. dla na dvorlSču In si zlomila . nogo; Ivan Baribak, dclavPc Viher. Jc padel z mopedom in bil pofikodlM) po glavi; Ciril 1«^, ko, uslužbenec Iz Križa pri sl Je pri padCTi z mopedom P® doval glavo; Mihael Pirman, kojenec iz KrSkega, sl Je P*"* cu poškodoval vrat in glavo; ‘ , ko Petan, sin kmeta iz Zg. ce, se Jo prevrnil s traktorjoni si zlomil levo nogo; Miju AntoU ^ upokojencu ir. Ivanič je puj-pretepu po.škodoval glavo; mund Hodinn, kmet iz Treb^ j padel pod voz In sl hrbet; Krnest Hode, trg. iz Globokega, Ju pri padcu fj sa dobil iKj-ilkodbe po glavi .jj. roki; Franc Pi‘rllnuk. kmet i* ^ kega Dola, sl Jo pri padcu na a ri.Vu zlomil df'sno nogo. ANDRFJ BUKOVINSKV Kostanjevica praznuje spored prireditev ob krajevnem prazniku in 25-letnici streljanjatalcev v Kostanjevici Sobota, 19. oktobra ob 18. uri; V Lamutovem likovnem salonu otvoritev razstave PARTIZANSKI PLAKAT z uvodno besedo Bogdana Osolnika. Po otvoritvenem govoru slovesna razgla-sitev častnih članov Dolenjskega kulturnega festivala in Izročitev diplom. Ob 19.30 uri: Sofoikles: KRALJ OIDIPIUS. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Nedelja, 20. oktobra ob 16. uri: Ivan Goran Kovačič; JAMA. Recital članov PD »Lojze Košak«. Dom kulture. Po prireditvi komemoracija pri spomeniku talcem in prižig spominskih bakel. Ob 20. uri: Ameriški fUm EKSPRES POLKOVNIKA RY-ANA. Vojna drama. Ponedeljek, 21. oktobra ob 9. uri: Slavnostna seja kraijevne sikupnosti. Ob 20. uri: Ameriški film EKSPRES POLKOVNIKA RY-ANA. VLJUDNO VABLJENI! Ne samo s pravicami, tudi z dolžnostmi so jih že dobro seznanili Delavci pri zasebnikih so se izrekli za ustanovitev sindikalne podružnice -Doslej se niso še nikoli srečali na skupnem sestanku, zato so pozdravili pobndo ObSS za pogovor pred dnevi Pri zasebnih delodajalcih je v občini zaposlenih 220 delavcev. Vajenci v tej številki niso upoštevani. Na sestanku so se prvič zbrali letos 7. oktobra. Sklical jih je občinski sindikalni svet. Izvolili so delegate za volitve v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v' Novem mestu. podružnice v okviru sindikata so se izrekli vsi brez obotavljanja. Kot organizacija bodo svoje težave laže reševali in tudi bo-lj poučeni bodo ne le o pravicah, ampak tudi o dolžnostih. ObSS PREDLAGA UKREPE ZA ZAPOSLOVANJE Pot za postopno odpiranje novih delovnih mest začrtana Ključ za zbiranje denarja ima v rokah občinska ^ skupščina - O njem bo še razpravljala .^^činska skupščina v Krškem bo na eni izmed prmodnj^ sej obravnavala predlog za ustanovitev uada, iz katerega bi lahko financirali odpiranje ^ovih delovnih mest. Pobudo daje občinski sinfli-še prej pa so na to opozorili prcdstav-delovniii kolektivov. t^Ključ za, zbiranje denarja v preti predvsem tiste delovne t)i sestavili organiz&cije, ki so najbolj Sčine o^^inske skup- akumulativ^ne. na merila predlaga- Sklai bo imel pri delitvi Sindikainn^^^ Odborniki, zbranih sredstev veliko odgodi morni ''^^'^tvo jiaeini, da vornovl. Nezttpj'lenOsti ne ■c Sklad izdatno pod- bo re.ševal kar na oko. Na- -------------------- ložbe v nova delovna mesta bodo mo'rale biti strokovno dobro utemeljene, šele ko bo računsko dokazano, da je investicija zares dobro naložena, bo denar lahko uporabljen. Nekatere delovne organizacije so že p2kazale pripravlje- Zazidalnih površin ne manjka ^ krški občini so si pravo-^^t>eli vso urbani-tak^ *^^^unientacijo. in se Je pri občanih. Ljudje toč- sklad, zlasti tiste, ki imajo v Za lahko gradijo- načrtu modernisacijo in avto- 2;dalnih parcel je dovolj tnatizacijo proizvodnje in jim nikomur čakati, da jo dobi. ^Snili izbruho'm slabe nost za prispevke v takšen bo sčasoma nekaj delovne sile odveč. Jt vii^ ^Oistanjevici je zazidlji-okni , parcel, v Krškem na <5 ' Vidmu blizu 70, ivip, 40 in v Bresta- tudi približno 40. Ot$lawiijj(e > »lA Razen tega so se pogovorili o odnosih z delodajalci. Predstavnik podružnice SZ tov. Drobež jih je seznanil s pravicami' in dolžnostmi, ki izhajajo iz zakona o delovnih razmerjih. Pogovor je hitro oživel. Delavci so spraševali za dopuste, za osebne dohodke, za prosti čas v različnih poklicih, za pravice iz socialnega zavarovanja v času bolezni in podobno. Predsednik ObSS Edo Komočar jim je pojasnil, da imajo vsak drugi torek v mesecu na razpolago pravno posvetovalnico. Strokovnjaki pravniki dajejo članom sindikata brezplačne napotke. Večina delodajalcev ima pri zavodu za socialno zavarovanje prijavljen tak dohodek zaposlenih, kot ga jim v resnici izplačuje, so pa še vedno zasebniki, ki dajejo zaposlenim več. Sicer pa zdaj ni več strahu, da bi kdo prijavil dohod.ke delavcev pod minimalno vsoto, ki jo je skupščina sprejela za posamezne dejavnosti. Zavod se pri zaračunavanju prispevkov ravna po tem izračimu in naj nižji prispevek določa sam. »Kaj pa v primeru, ko dobimo po deset tisoč dinarjev manj, kot je minimalni osebni dohodek?« so spraševali prisotni. Konkretnih napotkov na sesta.nku niso dobili, svetovali T>a so jim, da ta vprašanja rešujejo sporazumno z delodajalci in da Delavci pri zasebnih delodajalcih se želijo organizirati Delavci, ki so zaposleni pri zasebnikih, so predlagali občinskem sindikalnemu svetu v Krškem ustanovitev samo-stojne sindikalne podružnice. Sami so spoznali, da bodo kot organ iz rana celota laže urejali nekatera vprašanja v zvezi z dopusti, prostim časom, osebnimi prejemki in podobno. jih spražijo tudi v sindikal- Predlog za ustanovitev sin-ni podružnici, v katero se dikalne podružnice ima ob-vključujejo. činski sindikalni svet tudi za Za ustanovitev samostojne zasebne delodajalce. PREUTRUJENOST VPLIVA NA UČNE USPEHE Za otroke z Bohorja ni avtobusa, da bi jim skrajšal pot Učitelji jim pomagajo, kolikor morejo - Za pomoč se obračajo na širšo skupnost Za otroke z Bohorja je pot v šolo dolga dve, tri in celo pet ur hoda v eno stran. Iz teh vasic se vsako leto vpi.še v osnovno šolo na Senovem po dvajset otrok. Od šolskih klopi se ti učenci poslovijo že v četrtem, petem, šestem in sedmem razredu. V zadnjih šestih letih sta samo dva otroka z Bohorja končala osmi razred. »Letos pa v osmem razredu sploh ni nikogar izmed jih,« je na seji temeljne izobraževalne skupnosti v Krškem povedala učiteljica Darinka Kolarjeva s Senovega. Te stvari je osvetlila zaradi prevoza otrok in pa zato, da bi TIS šoli vendarle izjemoma priznala sredstva za obdržanje bohorskih otrok iz prvega razreda v samostojnem oddelku. Po normativih jih mora biti v razredu najmanj 6. V tem primeru je normativ za otroke krivičen, saj potrebujejo ravno ob vstopu v prvi razred največ individualnega dela. Ob tako poraznih uspehih bi se družba vendarle morala zganiti. Otroci so že tako ali tako prikrajšani za prevoz, ki bi ga morali biti de- Ne prenesejo mrzlih sap in megle ... Na osvovtii šoli Videm so določili 23 učencev od šestega do osmega razre-da za prešolanje na desni breg Save. Pot v šolo bi se tem učencem podaljšala, to pa nikomur ne diši. Od 23 jih je kar 13 prineslo zdravniška potrdila, da so bolni. Tudi šolarji sami so dokazovali, da ne prenesejo mrzlih sap na savskem jnostu in megle prav tako ne. J. T. ležni po zakonu. V šolo prihajajo preutrujeni, zato ne morejo slediti pouku enako kot otroci iz bližnje okolice, kjer so tudi življenjske razmere veliko udobnejše. J. TEPPEY Krško: še vedno ni urejena naselitev Ciganov Cigani neprestano ogrožajo premoženje in varnost občanov v krški občini. Njihova naselitev še ni dokončno rešena, ker je bila lokacija sporna. Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela več sklepov, ki nakazujejo rešitev ciganskega vprašanja. Odborniki so ponovno priporočili gospodarskim organizacijam, naj vzamejo na delo Cigane, da bi jih kar največ zaposlili in jim omogočili reden zaslužek. Občanom skupščina priporoča, naj ne delajo težav pri izbiri lokacije za naselitev ciganskih družin, sicer bodo te stvari ostale še lep čas neurejene. S predstavniki dolenjskih občin, v katerih živijo Cigani, in z republi.škimi poslanci bo občinska skupščina sklicala poseben posvet in obvestila o težavah s Cigani republiške organe. Več izpodbud za lovski turizem Lovske družine v Spodnjem Posavju so ix>niembne za turizem. Zelo so prizadevne in ustvarijo precej deviz, ki jih spet vlagajo v lovišča. Morda bi bilo treba nekoliko več sodelovanja z občinskimi turističnimi zvezami, saj bi goste, ki prihajajo v naše kraje lovit, lahko seznanili še . z drugimi kulturnimi in zgodovinskimi zanimivostmi. Nujno je torej, da načrte lovskih* družin vključimo v občinske in medobčinske turistične programe. Ogrožen obstoj godbe na pihala Sindikalna godba na pihala pri tovarni papirja v Krškem se ukvarja z vprašanjem, kako pridobiti v svoje vrste nove godbenike predvsem iz vrst mladine. Izučeni godbeniki pogosto zapuščajo godbo. Zaradi tega se morajo še posebej potruditi, da bi zbudili med mladimi ljudmi veselje za igranje v pihalnem orkestru. Brez vključevanja novih članov je obstoj godbe ogrožen. Tega si nihče ne želi, saj godba že enajst let usipešno izpolnjuje svoje poslanstvo. Določene cene za katastrske usluge Kadar bodo uslužbenci krškega katastrskega urada opravljali po naročilu in željah občanov dela, ki ne sodijo v njihov službeni delokrog, bodo te storitve zaračunavali. Občinski odlok natančno določa tarife za posamezna opravila, ki jih bodo morali plačati občani. DROBNE IZ BRESTANICE ■ AVTOIJLS.NA POSTAJA pri Kuneju ni primerna in bi jo kazale prestaviti h gostilni Na polju, kjer se cesta odcepi k šoli. Ob slabem vremenu bi bili potniki vsaj pod streho. ■ v MUZKJ SLOVANSKIH izgnancev in gostišče v gradu vabi mimoidoče tabla pod brestaniškim gradom. Postavili sta ga Turistično društvo in Združenje borcev NOV. ■ l'ROMETNO ZUCAI.O je treba postaviti na križi.Sču pri gostilni »Pod lipo«, ker je zaradi ozkega mostu in gostega prometa precej nevarno. Zrcalo bi biio potrebno poblaviti tudi zaradi otrok, ki hodijo tam v šolo. ■ >lRLIš»KO VKŽO želi krajevna skupnost še letos dokončati, vendar jo ovira drvarnica, ki so jo svoj čas postavili brez dovoljenja k cerkvi. Obiskovalci pokopališča se sprašujejo, kdaj bo kdo odstranil to drvarnico. ■ CE.Si lSt;!-: F‘iU gasilskem domu ni zavarovano, rato ljudi skrbi, kdo bo odgovarjal, če se bo zaradi naraslega potoka zgnila nesreča. Tisti, ki so cesto gradili, so na to nevarnost, kot kaže, pvczabili. krSke novice i K Save je zavarovan, zdaj utrjujejo še desno obrežje. Delavci polasaj«) ^tiri metre globoko, nato zabijejo pilot^s navozijo skale ter vse skupaj ‘Jo z vrlikiini kvadri. Za utr.j<*vanje brežine je vodna skupnost dala 500.000 (Koto: J. Tep<‘y) Namesto opuščenih poti nove Na območju občine Krško so ukinjene vse javne poti, ki ne služijo več svojemu namenu in ki so v urbanističnem oz. zazidalnem načrtu nadomeščene z novimi. Zimska obutev prihaja Prodajalna čevljev trgovskega podjetja PRESKRBA v Kr.škem dobiva ta mesec obsežne pošiljke zimake obutve. Naročili so tudi škornje v barvah, ki jih trenutno nima nobena druga trgovina s čevlji. (Foto: J. Teppy) ■ NOVKMBUA CErUKNJK 1‘KOTl GRIPI. Zdravstveni dom b,) tudi letos organiziral cepljenje proti gripi. Z akcijo bodo pričeli v začetku noveml^ra. Sedaj zbirajo prijavljence po delovnih orga-nizf.cijah, da bodo nabavili prinr*r-no količino cepiva. StroSki za trikratno cepljenje bodo znašali 675 din. Polovico teh bodo morale kriti delovne organizacije. Precej de-lo\Tiih organizacij je že privolilo v cepljenje delavcev, ker so bi'e cla>3danje akcije vedno uspešne. ■ Oli SOBOTAM BRKZ POROK. Zti lansko leto .smo v tej rubriki pisali, da v Krškem ob sobotah ni mogoče skleniti zakonske zveze. Uslužbenci imajo pro.ste sobote in kr.tki matičarji se tega zvesto držijo. Občani pa menijo, da je takšno poslovanje občit»ske uprave nepravilno in da bi morali vpel juti c*ežurno matično službo. Večina kandidatov za poroko se želi namreč poročiti v .soboto, in ns sredi tedna. ■ KDO BO POPRAVIL CAN-K.\R.li;VO CKSTO? Tovarna papirja je preteklo leto razen stanovanjskega naselja asfaltirala tudi Cankarjevo cesto. Letošnje deževno vreme je poškodovalo kanalizacijo. Okvara je na približno .sto metrov dolgem odseku uničila asfalt na cesti. Čeprav se Skoda povečuje, se nihče ne počuti dolžnega, da bi i'^falt popravil. Stanovalci naselja upajo, da se bosta komunalno in cftlno podjetje vendarle spnrazu-niela o popravilu poškodovanega cestiš''a. B NA KOPAl.IsiC l' DKI VIO ŠKODO. Čeprav je kopališče že ntkaj časa zaprto, posamezniki še vedno zahajajo na bazen čez ograjo. Razen tega, da se ukvarjajo s feportom, povzročajo na kopališču tudi škodo. Največ škode napravijo na kabinah, omaricah in drugih napravah. Opozorila uprave bazena ne pomagajo, zato bodo od-;lej vsakega povzročitelja škode prijavili sodniku zn prekrške. Danes o zdravstvenem domu Na danainji seji sveta za zdravstvo in socialno varstvo bodo obravnavali gradnjo sevniškega zdravstvenega do-mn, ki je na dnevnem redu različnih sestankov že leta in leta. 2e spomladi so gasilci zahtevali, naj bi prostore, ki jih zdaj uporablja zdravstveni dom, izoraasnili, ker gasilci svojo dejavnost razširjajo. Na današnjem s^tanfcu, na katerem bodo sodelovali predstavniki ceLjskega zdravstvenega “tioma, zavoda za socialno zavarovanje ter zasitop-niki občinsike skupščine in delovnih organizacij, se bodo pogovorili, na kaJc način bodo zbirali potreben denar. Na občini računajo na veliko podporo delovnih ' organizacij in občano(v, ki se zavedajo, da v takih razmerah zdravstveni dom ne more več delati. Tita predlagali za predsednika ZKJ ^ Na zadnji seji aktiva ZK občinske uprave v Sevnici so člani ZK predlagali, naj bi tov. Tito tudi vnaprej vodil KPJ. Tudi tokrat so pri obravnavanju zunanjepolitičnih dogodkov obsodili vojaško inten’-encijo na Češkoslovaškem ter sklenili povečati število članov Zveze komunistov. Vsak dinar prav pride Letos bodo obrtniki, ki imajo nad 20.000 dinarjev letnega osebn^a dohodka, vplačali v sevniški občinski proračun 13.000 din davka na osebni dohodek, kar morajo plačati tudi ljudje, zaposleni v družbenem sektorju. Po približnem izračunu bosta oba sektorja lastništva vpla-šala približno enako. Šentjanž: gasilcev ni bilo blizu v začetku oktobra je bil v Šentjanžu posvet predstavnikov družbeno-političnih organizacij in društev, na katerem je bila zelo slaba udeležba. Od povabljenih gasilcev se je sestanka udeležil le eden. Tak odnos je nerazumljiv. Od družbe ni mogoče samo zahtevati denarno pomoč, potrebno je pokazati tudi zanimanje za družbeno življenje in pripravljenost za sodelovanje. m ■ Kaj je z otroškim varstvom? Konferenca za družbeno aktivnost žensk je po-, stavila več uresničljivih zahtev in predlogov Pred kratkim dograjeno zelo lepo športno igrišče v Sevnici že privablja mladino in je redkokdaj prazno. Veljalo je skoraj 6 milijonov starih dinarjev, Ker za telesno kulturo ponavadi zmanjkuje denarja, je svet za prosveto, kulturo in telesno kulturo sklenil predlagati občinski skupščini, naj bi del dajatev od alkoholnih pijač dobivale športne organizacije. (Foto: Legan) Z OBISKA PRI HRIBOVSKIH KMETIH V MOZIRSKI OBČINI Tudi pri nas moramo enkrat začeti! o ogledu kmetij v mozirski občini govori Franc Radišek z Orehovega - Prvi rezultati: »električni pastir« in važen posvet o kmetijstvu Hitreje je treba urejati varstvo, šola naj ‘ preuči, zakad se nekateri otroci branijo varstva, občinsiki siaidi-kalni svet pa naj z anketo ugotovi, kaj mislijo v delotv-nih organizacijah in ka/ko si predstavljajo urejevainje tega starega problema. Tako so sklenile udeleženke na zadnji seji konference za družbeno aktivnost žena. čeravno so težave zmane, bo po mneno'u konference potrebno paifikati vse možnosti, da bi vsem šolskim otrokom zagotovili enolondni-ce za malico, ni^jna pa je tudi fluorizacija zob in večja skrb za zdravstveno varstvo. Odslej samostojna veterinarska postaja s prvim oktobrom je sev-niška veterinarska postaja postala samostojen zavod, ki ga sami sebi. Nekdaj je bila vodi začasni direktor’ Alojz vsaj zadruga. Prepričan sem, Mihev. Doslej je delovala pod da vsi skupaj ne smemo sa- okriljem kmetijskega kom-mo čakati, kaj bodo v prid binata ZASAVJE, ki je za po-kmetijstva ukrenila naša vod- stajo opravljal tudd admini-stva. Tudi v naši občini je strativne posle. Predstavnik treba poiskati take kmete, veterinarske postaji je na ki bodo voljni preurediti zadnji seji skupščine predla-kmetije in ki bodo »vleikli gal, naj bi v pristojnost po-naprej«. Zdaj moramo hodi- staje spadal tudi ogled mesa Na segi so obravnaivali prevoz otrok s podružničnih šol na matično šo3o v Sevnico in zahtevali, naj tudi v prihodnje vozijo šolarje z Jablanice, Podvrha in Zabu-kovja. Ker manjka denar ^ plačilo teh strdkov, ga j« treba zagotoviti. Lansko !ebo, ko je SZDL ▼ sodelovanju z drugimi organizacijami priredila po vaseh mnogo predavanj, j® ^odbudilo konferenco, da je tudi za letoši^o sezono predvidela celo vrsto predavanj, kuhar!^ in šivilstei tečaj, kar vse lahko olajša delo zaposleni ženi. Na seji so tudi predlagali, naj bi Jutranjka priredila revijo sy<> jih izdelkov tudi v Sevnici, ker je to priložnost za estetsko v^ojo za’poslenih mater. Drožanje: v nedeljo o davkih in delu SZDL Odbor krajevne organizacije SZDL v Drožanju pri Sevnici je pred nekaj dnevi sprejel okvirni program dela za bližnjo zimsko sezono. Da bi pritegnil kar naj^’«^ ljudi, je odbor sklenil v nedeljo, 20. oktobra, sklicati še 25 ljudi iz sevniške občine, med njimi 14 kmetovalcev, je pred kratkim obiskalo mozirsko občino in si ogledalo 8 sodobneje urejenih kmetij. Obisk ima celo že rezultate: Jože Strnad iz Sevnice je kupil prvega »električnega pastirja« v občini, 15. oktobra pa so na občini že razpravljali o tem, kaj je treba ukreniti za kmetijstvo. Obiskali smo udeleženca ckskur/ije, 37-letnega Franca Radiška z Orehovega pri Sevnici, ter ga povprašali o vtisih. Takole je povedal: ti na ogled k drugim, upam in naravni pripust, kjer je »Na obisku v mozirski ob- kolikor je le mogoče. Vsi se pa, da bomo tudi pri nas za- več zaslužka kot stroškov, s širši sestanek, na katerem čini sem dobil ponovno po- zavedamo, da tako ne more čeli. Naše gostitelje smo že tem pa bi delno pokrili dru- bodo raaen programa dejaiV' trdilo, ĆA se morajo tudi več naprej, ne vemo pa, kaj povabili, naj čez čas pride- ge izdatke, ki jih ni mogoče nosti obravnavali še davčno naše kmetije specializirati, bi bilo treba narediti. Ne- jo pogledat, kaj smo nare- v celoti prevaliti na ceno ---------------------------------mogoče je, da bi vsakdo sam dili.« M. L, uslug. vložil toliko v nakup kme- _____________________________________________________________________________ tijskih strojev, nujne so nekakšne strojne skupnosti; da se bomo lahko bolj usmerili v živinorejo, pa je treba or-Komaj 54 let star je mno ganizirati tudi odkup mleka. go prezgodaj umrl Andrej Mar ni nespametno, da Ju- politiko in mednarodne politične dogodke zadnjega časa. Andreju Božiču v spomin Božič, pokrtvovalni in marljivi krmeljski rudar in ko- goslavija kupuje toliko masla, kmetovalci pa mleka ne vinar. Odlikovale so ga člo- morejo prodati? veške vrline, med znanci in Ekskurzija, ki jo je orga- prijatelji pa je bil posebno niziral sevniški referent za kmetijstvo, mi je bila še posebno všeč zaradi tega, ker so se je udeležili tudi vidni predstavniki naše občine. To nam je zagotovilo, da se bo premaknilo tudi pri nas, da bomo vendarle začeli z oprijemljivimi akcijami. V Mozirju smo bili vsi presenečeni nad izredno po- zornostjo ter razumevanjem predstavnikov občinskih vodstev za težave kmetovalcev. SKRB ZA OBRAMBO JE TRAJNO DELO Namen vseh priprav je - preprečiti I vsakršno zmedo v primeru napada Predsednik sveta za narodno obrambo Franc Molan o obrambnih pripravah v sevniški občini: »Sedanji čas zahteva'dejanj, ne tarnanja« Na zadnji seji občinske skupščine je bilo slišati nekatere očitke na račun priprav za vseljudsko obrambo v občini; sklenjeno pa je bilo. naj svet za narodno obrambo o pripravah poroča na pri-hodji seji. predsednik skupščine Pomislite, sekretar ni poznal pred.sednik sveta za narod' samo vseh kmetovalcev, tem- •'o obrambo. Kaj pravite k več celo njihove krave. Za tamkajšnje kmete je razen občine pokazalo veli-priljubljen kot ljubitelj lepe ko razumevanje tudi gozdno opremiti, izuriti ljudi in ekipe v delovnih organizacijah. Zdaj je priložnost, da podpremo gasilce ter še nekatera druga društva, ki imaijo pomembno vlogo, če bi bili — Tovariš Molan, vi ste kot to, ki pa doslej poi;osto ni- napadeni. V težkih trenutkih tudi so bili vzeti dovolj resno. Kaj je brez pomena tarnati, menite o tem? — Cas je, da to naredimo zdaj. Treba se je primemo temu? trebna je akcija, pa tudi žrtvovanje. M. Legan slovenske pesmi. Njegova za dnja pot je pokazala, koliko da — Ne bi rad ponavljal znanih stvari, toda reči moram, da smo se šele ob resni negospodarstvo. Moram reči, varnosti zavedeli, da je pri- se pri nas kmetovalci smo ga cenili. Pogrešil ga preveč počutimo prepuščeni bomo prav tako kot njegova družina. B. D. SEVNIŠKI PABERKI ■ 60 OAKA2 ZA TRG. Se letos bo gradino podjetje Zagorje začelo pri stanovanjskih blokih v Sevnioi graditi sodobne garaže, ki bodo v treh etažah. Garaže bodo naprodaj posameenltn ali skupinskim interesentom. ■ .SPRKJEM ZA UDKLKŽUNKK K()N(iRK.SA rz7..S. Občinsko vodstvo SZDL pripravlja sprejem za udeleženke ustanovnega kongresa Protifašistične ženske zveze, kate-reua 251etnico bomo proslavili v Dobrniču v nedeljo, 20. oktobra. Sprejem je predviden za 25. okto- ■ V KOPITARNI O OTROS-KKM VARSTVU. Da je tudi delavski svet KOPITARNE preJSnJl teden razpravljal o pomanjkljivem otroškem varstvu v Sev.nici, je dober zsiiak, da .se bo na tem področju vendarle premaknilo. ■ JUTRANJKA BO GRADILA niX)K. Se ta mcsec se bo, kot je predvideno, začela gradnja novega stanovanjskega stolpiča, ki ga Im gradila JUTRANJKA za svoje zaposlene. ■ VCKRAJ O PR(KNJAI1. Za včerajšnjo sejo sveta krajevne skupnosti Je bilo pripravljenih več proSenJ za denarno pomoč. Prošnje so poslali z Zletiča, Ledino, Lukovca, prosili pa so tudi za denarno pomoč pri gradnji ceste k sv. Roku. ■ KO.STANJEVA NKDKUA IN POLHOV VKCKR. Planinsko dništ-vo Ijisca Je v soboto in nedeljo priredilo na Lisci polhov večer in kostanjevo nedeljo. Take prireditve postajajo že tradicionalno in privabljajo veliko ljudi. ■ SE TR(;OVINO Z ZELENJAVO. Sevnica je zadnje loto dobila nekaj lepih sodobno urejenih trgovin, vendar prebivalci pogre.^^ajo še moderno prodajalno za zelenjavo, ki bi bila potrebna posebno p<^mi. ■ III RES TOLIKO STAIX)? Pri sevniški železniški postaji šc vodno ni asfiJtlrano prometno križi Dve tretjini skladov ima LISCA Ostanek dohodka, ki ostane po plačilu vseh stroškov in osebnih dohodkov zaposlenih, je v podjetjih sevniške občine znašal v prvi polovici letošnjega leta 9,326.104 nove dinarje, kar je za 36,7 odst. več kot v enakem obdobju lani. Kar 66 o(^t. tega odpa- prečiti zmedo, za to pa je prava za obrambo naša stalna naloga. Za našo občino lahko rečem, da so ljudje sprejeli zamisel vseljudske obrambe, vendar še manjka konkretnih akcij, predvsem v delovnih organizacijah, občani pa tudi premalo vedo o tovrstni obrambi in jih bo treba stalno vzgajati in poučevati. — Kaj pa ukrepi za primer napada? — Glavni smoter je pre- de na konfekcijo LISCA, ki je sklade v primerjavi z drugimi podjetji najbolj povečala in dosegla čez 6 milijonov ostanka dohodka. V LISCI strojna obravnava podatkov Po zadnji številki tovarniškega glasila konfekcije LISCA smo povzeli sklep osrednjega delavskega sveta. potreben načrt, vse nadrobno zapisano na papirju, da bo vsakdo vedel, kje mora biti in kaj delati. Po sestanku štaba za civilno zaščito in predstavnikov delovnih organizacij bo sestav- Franc Molan Ijeni načrt še natančneje do- ----------------- ločal posamezne naloge. — Vse to bo stalo tudi denar. V jami so skriti mopedi v Artu pri Velikem TrnU sta dve veliki jami, kamor j® nekdo spretno skril ogrodij mopedov »Colibri«* KostanjevišJci jamarji so se predzadix)o nedeljo spustili jamo, kjer so odkrili to ^ bro zavarovano skladišč«-Med najrazličnejšimi deli so našli tudi registrsko številko mopeda CE 52-534, ki J® bil ukraden v aprilu zakljenjene barake v pri Sevnlol. Lastnik trdi, ^ je bil njegov moped vreden približno 2500 din. V 40 m globoki kateri ni kapnikov in kih drugih posebnosti, »o J mar ji odkrili le brisalec tomobilskega vetrobrana Spet pritožbe zaradi vzdrževanja cest Šče. Kor je promet precejšen, bi jjnenovano mehanograf- nb delo. Ce se dogovorimo: Uporabniki nekaterih cest hi Sko obdelavo podatkov. V to in to zaklonišče bo na drugega in tretjega reda, za sreče. jama je zelo nevarna, globoka, na dnu jame P® Ta saj J® se — Denar ali pa prostovolj- nablra v(xia. Krajevna nosit jo bo morala zavaro tl, da ne bi prišlo do ne bi toliko stalo, korist pa bi bila velika delovni organiimclji, ki šteje primer imela Kopitarna in katere v sevnlSki občini .skr-že čez 900 zaposlenih, sl ni bližji prebivalci, potem mora bi novome.^ko cestno podjet- KostanjevlSkl jamarji ki pogumno spustili ^ SliVNISKIJ(ESTNIie več mogoče piodstavljati, da ona zanj skrbeti in ga uspo- je, so se na občinski skup- mo, so tako pom:iKali o ........ - skrivališče. Va.ščanl, ki vzdrževanjem, se zbrali ob jami, so J bi s pomočjo manjših račun- šobiti. To ni več samo pri sklh strojev In pripomočkov poročilo, saj gre za zaščito ali celo brez njih lahko do- prebivalstva In materlailnlh volj hitro In zanesljivo Izra- dobrin manj'kljlvim Posebno cesta Sevnica—Blan- dovodno ca—Brestanica je tako zdela UUVBUMU opazovali In pripovedovali najrazličnej- čunall najrazličnejše podat- — Delovne organizacije na, da Je normalen promet ba>ke o jamah v okolici. ^ ke In osebne dohodke. imajo načrte za civilno zašči- skoraj onemogočen. Topei sprejem v Obrenovcu Delegacija trebanjske občine je bila navdušena nad prisrčno gostoljubnostjo Obrenovca v so3oto in nedeljo je gostovala v pobrateni občini Obrenovac pri Beogradu 43-Clanska delegacija trebanjske občine, v kateri je bil razen zastopnikov delovnih in družbeno-političnih organizacij tudi pevski zbor iz Mokronoga. Gostje so bili deležni nadvse prisrčnega sprejema. Prvi dan so si v Beogradu ogledali muzej »25. maja«, obiskali Avalo in letališče Sur-dmgi dan pa so bili v Obrenovcu. Tam jih je sprejel predsednik občinske skup-skupaj z Obrenovčani so položili venec h grob- nici padlih. Ogledali so si tudi gradbišče ene največjih termocentral v Evropi, ki nastaja v tem kraju. Ko se je v ponedeljek zjutraj delegacija vrnila v Trebnje, so bili udeleženci navdušeni nad izredno toplim sprejemom v Obrenovcu ter gostoljubjem, ki so ga bili povsod deležni. Povabili so Obrenovčane, naj obiščejo trebanjsko občino. Na tem obisku nameravajo izmenjati tudi listine o pobratenju, kar bo še bolj povezalo prebivalce obrenovške in trebanjske občine. Ni deležen samo graje 9-iriesečna izkušnja: nov delovni čas daje več fnožnosti za konkretno delo upravnih delavcev 51 delavcev občinske upra-'■e v Trebnjem, kar je polo-'"ica tolrko, kot jih je bilo pred leti, je v šestih mesecih etošnjega leta opravilo prav o*iko dela kot lani. Sprejeli so 2801 upravno zadevo in jih ^®^ili 2584, razen tega pa še neitajlcrat toliko drugih za-ki so zunaj upravnega Pr’?t3pka. Podatki o izobrazbi uprav-delavcev kažejo, da manj-^ še precej ljudi z visoko in visjo, posebno pa s srednjo ®^0- Tako naj bi p>o sistemi-zaciji delovnih mest imela uprava le 6 odst. ljudi z nižjo zobrazbo zdaj pa jih ima 21 večina od dolgoletno prakso, ki po ©nju vodstva precej odteh-šols-ko izobrazbo, 5 delav-*'^di izredno študira. ?? 1^)41 Občinska uprava stane skupaj z medobčinskimi inšpekcijskimi službami 1,33 milijona novih dinarjev na leto. Povprečni mesečni zaslužki delavcev z visoko izobrazbo so bili v prvem polletju 1776 din, z višjo 1353 din, s srednjo 961, z nižjo ali nepoix>l-no srednjo 798 din ter tehnično osebje povprečno 670 din. Zanimiva je 9-mesećoa izkušnja, da novi delovni čas ni prinesel posebnih težav, daje pa možnosti za več konkretnega dela v popoldanskem času in stjankam več časa za ureditev zadev. S slovesnosti ob polagranju venca na grobnico žrtev NOB v Obrenovcu (Foto: Bukovec) O GOSPODARJENJU KOMUNALNO OBRTNEGA PODJETJA „So samo nesoglasja, ki nastajajo zaradi iskanja cenejših rešitev„ v prihodnjih treh mesecih je nujno sistemsko urediti še nekatera komunalna vprašanja, med njimi tudi odločiti, kaj je s kanalščino Sentlovrenc: združitev moči zagotavlja uspeh Krajevna skupnost Sentlo-vrenc bo letos popravila ce-ki vodijo v Vel. Videm, "*ačjl dol in njive. Za ponedeljek, 14. oktobra, je sklican sestanek vašča-na katerem se je bilo 'feba dogovorili, kako bo de-y Pptekalo in koliko naj bi Judje prispevali v delu ali Obstaja bojazen, da ^o nekateri sodelovanje “tonili, pa tudi svet kra-Skupnosti bo moral P^Kazati več volje in priza-j^^^®5ti. Ko bi se prejšnji moral sestati, namreč * prišlo niti toliko članov, bili sklepčni Potuha za nezakonitost K» je .spunilad^ občin-ska skup-ščina legalizirala nekatere »črne« pradnje in soiclušala s tem, da graditelji naknadno dobijo gradbena dovoljenja, .smo javiiojit opo/arjali, da t^i ukrep ne sme biti potuha za nove »črne« gradnje. Opozorilo je bilo toliko bolj upravičeno, ker je bilo malo prej sprejet ur-bani.stičeii red, ki j<* zožil ^radb<‘ne okoliše. Zgodilo pa se je prav to: trebanjska občina, ki doslej ni imela tovrstnih težav, ima trenutno na spisku 11 novih »črnih« gradenj. ln.špektorJi, ki imajo na papirju veliko moči^.v resnici pa mnogo manjšo, se sprašujejo, kaj ukreniti, da bo učinkovito. V dobrih petih ietih obstoja je trebanjsko Ko-'nnuialno obrtno podjetje kljub težavam \idno napredovalo. Zdaj zaposluje čez 80 delavcev, celotni letni dohodek se že bliža 5 milijonom novih dinarjev, zaslužki zaposlenih so znašali v pn^ih šestih mesecili letos po\’prečno 857 din, skladi pa 155.500 din, kar vse je mnogo več kot prejšnja leta. ____________________________________ Podjetje se usmerja predvsem na različne obrtne dejavnosti, ki dajejo več dohodka. Zadnja leta sta se razvila posebno gradbeni in kovinski obrat, ki zaposlujeta skupaj 50 ljudi. Potrebno je bilo celo dopolniti ime podjetja. Ze na več sestankih so predstavniki podjetja izjavili, da kljub dobrim finančnim rezultatom še ne gre tako, kot bi moralo, tega pa so krivi predvsem nekateri neurejeni odnosi med pKxljetjem in občino. ?o njihovem »politika« pri urejanju komunalnih zadev ni enotna, dobivajo pa tudi »polena pod noge«. Na zadnji se ji občinske skupščine je podjetje predlagalo, naj bi se oddelek za gospodarstvo občinske uprave več ukvarjal s komimalnimi problemi, razen tega pa je nujno uvesti kanalščino za vzdrževanje kanalizacije, sprejeti cenik za odvoz smeti ter še nekatere druge ukrep«. Si'danji predpisi onio-’ gočajo ilve skrajnosti: denarno kazen, ki sploh ni v sorazmerju z vrednostjo zgradlM* in jo marsikdo rad plača, samo da gradi tJim, kjer hoče, ter rušitev zgradbe, kar nikjer ne naredijo, največkrat iz socialnih razlogov, pa tudi iz boja/ni pred odporom prizadetih ljudi in sosedov. Torej bomo tudi v prihodnje priča nespoštovanju in izsiljevanj<‘m; vtis je, da se bo občina še dolgo biidla s »črnograditelji«. Je pač tako, kot vsepovsod ugotavljamo: premalo učinkoviti, premalo delujemo preventivno, nezakonitost dobiva potuho, samouprava pa raclične razlage. M. L. Oadelek za gospodarstvo zavrača očitek, da so nekakšni stalni spori, in trdi, da nastajajo nesoglasja samo zaradi pomanjkanja denarja in iskanja možnosti za pocenitev komunalnih del. Po pripombah načelnika je naloga podjetja dobro organizirati delo, pri tem pa se je seveda treba podrejati zalitevam tistega, ki delo naroči in plača. Ker nekaj stvari resnično še ni urejenih, je občinska skupščina sklenila, naj oddelek za gospodarstvo v treh mesecih preuči, kaj pri komunalnem urejanju in financiranju še ni sistemsko urejeno in kaj je še treba ukreniti. M. L. m , ‘'^‘deljo bo v Dobrniču proslava 25-letnice ustanovnega kongresa l»rotifa-š!stične zvrze. na katerem je sodelovalo čez 200 delegatk iz vse Slovenije. Na sliki je •‘Hzor z dohmiške proslave leta 1953, ko smo .slavUi 10-letnico kongresa. Ivanka Pavlin — delegatka za kongres ZKJ Občinska konferenca ZK je na zadnji, peti seji odločila, da bo občinsko organizacijo ZK na decembrskem kongresu Zveze kooiunistov Jugoslavije zastopala Ivanka Pavlin. Delegatke za republiški kongres ZKS — Romana Ogrina, Avgusta Gregorčiča in Staneta Hribarja — pa je konferenca izvolila že prej. Prihodnje leto mladinska brigad«? Republiško' vodstvo ZMS je poslalo občinski skupščini predlog, da bi prihodnje leto organiziralo v občini niladinsko delorao brigado, ki bi jo zaposlili pri komunalnih delih. Brigada bi štela najmanj 45 mladincev, vnaprej pa se organizator obvezuje, da bo delala po veljavnih gradbenih normah. Prelog bo preučila koordinacijska komisija krajevnih skupnosti, ki bo sestavljala načrt dela krajevnih skupnosti v prihodnjem letu. S stolom v roki na sestanek Za 10. oktobra je bil sklican sestanek stanovalcev dveh stanovanjskih blokov, ki sta bila nazadnje zgrajena v Trebnjem, da bi izvolili predsednika hiftnega sveta. Na v>abilu je pisalo tudi tole: itStole prinesite s seboj, da boste lahko sedeli.« Dokaz, da je samcu pr a- I va motna tudi brez ma- j terialne podlage ... V Dobrnič 27 avtobusnih voženj Na nedeljsko proslavo 25-letnice pn-ega kongresa SP2Z v Dobrniču bo iz vseh večjih krajev trebanjske občine zagotovljen avtobusni prevoz. Skupno bo kar 27 avtobusnih voženj, tako da se bo prireditve lahko udeležilo zelo veliko ljudi, krajevne družbeno-politične organizacije že imajo načrt voženj in zbirajo prijave. Izredno kvaliteten program dobrniške proslave imamo objavljen na prvi stran: našega lista. Dodamo naj še, da bo po prireditvi ljudsko rajanje, za dobre jedi in pijačo pa bo poskrbelo gostišče »Grmada« :z TrebniP'ra, Novembra šiviljski tečaj v Trebnjem v sodelovanju z delavsko univerzo bo mirenska Tovarna šivalnih strojev prihodnji mesec priredila v Trebnjem 100-urni tečaj krojenja in šivanja. Prijavite se lahko do prvega novembra pri delavski univerzi. Mirna: vendarle prometni ogledali pred gostilno Ker se je na nevarnem ovinku in križišču pri Kolenčevi gostilni na Mimi zgodilo že veliko prometnih nezgod, ni čudno, da so Ljudje stalno opozarjali cestno podjetje, naj na križišču vendarle že postavi prometna ogledala. Odkar je bila cesta asfaltirana, je bila nevarnost še večja, opozorila pa še pago-stnejša. Pred nekaj dnevi je kraj na tem križišču vendarle dobil ogledali. »To je za naš kraj dogodek,« je dejal ravnatelj mirenske osnovne šole in pristavil: »Ker je naša šola v bližini tega križišča, smo se vedno bali, ko so šolarji šli na ce3*^o.« Z evidentiranjem je treba začeti Ko je prejšnji teden koordinacijska organizacijsko kadrovska komisija obraraa-vala osnutek volilnega pra-vilnika, so člani menili, da je treba s pravilnikom počakati, dokler ne bosta sprejeta nov volilni zakon in ustava, vendar pa je treba z evidentiranjem kandidatov ^ Krajevnih in občinskih orgar nizacijah začeti takoj. Na se ji so določili tudi sestav občinske kandidacijske konference. Vanjo bodo krajerae organizacije SZDL ie-volile pc enega člana na 150 članov Socialistične zveze, občinsk« družbeno-politične organiza cije pa bodo v njej udeležene vsaka s 7 predstavniki. NOVICE IZ MOKRONOGA 0 Gradbena dejavnost je lani v Mokronogu močno oživela. Postavili so spom^ik NOB, obnovili pročelja nekaterih hiš, preuredili pa so tudi ruševine mokronoškega gradu. L/etos so začeli na novo graditi pet stanovanjskih zgradb, ki bodo dokončane prihodnje leto. V bližini šole je začela graditi kmetijska zadruga Trebnje črpalko za tekoče gorivo. Zgradba še ni dokončno urejena, priznati pa je treba, da ni postavljena na najprimernejšem kraju. 9 Vodnjak-kapnica je bil zgrajen pred nekaj leti poleg mrliške veže na mokrono-škem pokopališču. Črpalka. ki močno iniKa nekatere mlade ljudi, je že dalj časa pokvarjena. Pokopališka uprava se za popravilo ne zmeni, čeprav ji za to denarja najbrž ne manjka. 0 Pred obema vojnama jt bil Mokronog kulturno in dru žabno zelo razgiban kraj. V zadnjih letih pa je ta razgibanost izumrla. Prosvetno dru štvo žs nekaj let ni imelo občnega zbora, več kot deset let niso pobirali članarine ii/ obstaja ie še fonnalno. To enoličnost pretrgajo od časa do časa samo še pevci, ki za-poijejo na proslavah in p>ogre-bih. S. P- Kaj so povedali v Predgradu, Koprivniku in Vimolju Na se^tanK h SZDL v Predgradu, Koprivniku in Vimolju so razpravljali o ustavnih volilnih spremenitjah ter obsodili okupacijo CSSR. Na vseh teh sestankih so menili, naj bi imeli zvezna in republiška skupščina manj zborcv (dva do tri). V KOPRIVNIKU so bili zelo zadovoljni, ker obnavljajo njihovo šolo. V PREDGRADU in VIMOLJU pa so menili, da so priznavalnine prenizke in pogoj'i za njihovo pridobitev precs'tri. Razen tega so kritizirali lovske organizacije, ker niso primerno povrnile škode, pt)vzročene po divjadi. Povsod so razpravljali še o pripravah na konference in volitve novih vodstev krajevnih organizacij SDL, ki bodo zaključene do decembra. Vsi trije sestanki so bili bolo slabo obiskani, ker so ljudje izkoristi- li težko pričakovano lepo vreme za trgatev in druga dela. Odstranite ograjo! Krajevna skupnost Stara cerkev je predlagala gozdni upravi, naj cxistrani ograjo pri vrtu ob glavni cesti proti Kočevju. Ograja namreč zakriva avtomobilistom, ki peljejo iz Sjtare cerkve na glavno cesto, pogled na cesto, zaradi česar lohko pride do hude prometne nesreče. Predstavniki goadne uprave so obljubili, da bodo ograjo od'itraniH. ko bodo z vrta odstranili pridelke. Pridelki so že zdavnaj pospravljeni, ograja pa še stoji... Nevarna postaja Avtobusna postaja v Stari cerkvi je zelo nevarna, saj staji avtobus kar sredi glavne ceste. Zaradi tega se je tu zgodilo že več zelo hudih in celo smrtnih nesreč. Krajevna skupnost je že zahtevala. naj občinska skupščina poskrbi, da bo SAP uredil primemo postajališče izven ceste. Skup>ščina je zahtevo odstopila SAP, ta pa doslej ni še nič ukrenil za varnost svojih potnikov na tej postaji. Ozimnica za Kočevarje Poslovalnica Sadje-zelenjava trgovskega podjetja TRGO-PROMET iz Kočevja je oskrbela za potrošnike tudi ozimnico, in sicer; sveže zelje po 0,45 din, jabokla (jonatan) po 1,80 din, krompir (cvetnik in igor) po 0,70 din in hruške za vlaganje po 2,00 din. Te cene veljajo le, če potrošnik kupi nad 50 kg posameznega blaga za ozimnifo. Izobraževanje je nujno Program družbenega izobraževanja naj bo tak, da bo sprejemljiv za javnost in kolektive Komite občinske konference ZK Kočevje je pred kratkim organiziral ožji posvet o vprašanjih dnižbenega izobraževanja. Udeležili so se ga predstavniki dr;ižbeno-političnih organizacij, občinske skupščine ter delavske univerze Kočevja in Ljubljane. Pevski zbor kočevske gimnazije je na proslavi (Foto: Primc) v Kočevski Reki zapel 5 pesmi Na sestanku so ocenili dosedanje delo na področju družbenega izobraževanja in se hkrati pogovorili o oblikah in vsebini bodočega dela. Sklenili so, da bodo usta-ustanovili samostojen svet za družbeno izobraževanje, v katerega bi bili vključeni tudi člani iz delovnih organi-zaciij. Pogovorili so se o okvirnem programu družbenega izobraževanja, o katerem pa bodo zainteresirane družbe-no-politične in delovne organizacije še razpravljale ter na podlagi svojih potreb in finančnih možnosti predlagale njegovo dopolnitev ali spremembo. Menili so, da PROSLAVA 25-LETNICE PRVEGA KONGRESA SLOVENSKE MLADINE Mladina pomagala OF, KP in NOV Kočevski Reki je bil pred 25 leti kongres slovenske mladine - Prisrčne proslave so se udeležili med drugim tudi predstavniki CK ZMS V četrtek, 10. oktobra ob 17. uri. je bila v domu Svobode v Kočevski Reki proslava 25-letnice prvega kongresa slovenske mladine, ki so se je razen domačinov in ostalih gostov udeležili tudi zastopniki CK ZMS na čelu s predsednikom Milanom Kučanom in predstavniki družbeno-političnih organizacij kočevske ol>čine. Prisotne je najprej po2dra-vila predsednica mladinske organizacijo v Kočevski Reki Frida Gabri4; o pomenu prvega kongresa sloven.ske mladine pa je zbranim spregovorila ravnateljica domače osnovne šole Danica Piber. V svojem govoru je posebno poudarila, da se je kongres mladine začei komaj teden dni po Kočevskem zboru predvsem zato, ker je tudi mladina začutila potrebo, da še ociločneje pKMnaga narodnoosvobodilni bjrbi. Slovenska mladina se je takrat povsem strinjala s sklepi Kočevskega zbora in sklenila, da bo storila vse, da bo sovražnik čimprej pre- Maročite svoj lisi na domači naslov f gnan iz naše domovine. Mladi so naši vojaki pomagali v boju, razen tega pa so jo podpir£li še iz zaledja Mladina je sta'a trdno za Osvobodilno fronto. Komunistič-tv) partijo in Glavnim štabom NOV. v kulturnem delu proslave so nastopile še domače reci-tatorke z več recitacijami, pevsša Humeka več pesmi. Na proslavi je v imenu domačih množičnih organ'za-cij Janez Piber predal predsednici m adinske organizacije Fridi Gabrič ključ in listino o predaji Doma Svobode v upravljanje mladini. V imenu založbe Mladinska knjiga iz Ljubljane pa je Nace Borštn"r, urednik Mla- dine, predal v dar mladinski organizaciji Kočevske Reke več krjig v skupni vrednosti 3000 din. S temi knjigami so mladinci Kočevske Reke, kjer je bil pred 25 leti prvi kongres slovenske mladine, obogatili svojo knjižaiico. Po končanem slavnostnem delu proslave so domači mladinci in predstavniki družbe-no-,i>olit’čnih organizacij povabili goste na sprejem. Mojster Ivačič se je poročil v Kočevju Znani slovenski kuharski mojster Ivan Ivačič iz Ljubljane in Slava Repolusk, uslužbenka iz Ljubljane, sta se 11. oktobra ob 17.30 poro čila v Kočevju. Poroka je bila v pK>roč'i: dvor?ni občinske skupšč ne; poročni priči sta b!la Ljubo Peč3r, odvetn'k iz Ljubljrne. in Janez Merhar, prcdssdrik občinske konference SZDL Kočevje- Po poroki so odšli na pc>-ročno večerjo v hotel Pugled. Ob tej priložnosti je kolektiv hotela obdaril pcr'^B’.nca s steklenico šampanjca. mora biti program sprejemljiv za širšo javnost in delovne kolektive. Seveda so se zavedali, da bo treba za družbeno izobraževanje zagotoviti tudi potrebni denar. Poudarili pa so, da bo ta denar treba kar najbolj ekonomično upora-" 'biti. Ugotovili so še, da bi morale občinska skupščina, družbene in delovne organizacije odgovorneje delati in več napraviti za uspešno družbeno izobraževanje, ker potreba po njem je. Družbe-' no izobraževanje bo namreč tudi pomagalo razreševati družbene probleme. Na proslavo SPŽZ v Dobrnič Na proslavo 25-letn'ce ustanovnega kongresa S ovenske protifašistične ženske »veze, ki bo 20. oktobra v Dobrniču, je Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije povabila tudi delegatke prvega kongresa SP2Z iz kočev-ke občine, in sicer; Pavlo Br?dač, Marijo German, Nežko Gorše, Marijo Knap č, Julko Mohar, Marijo Poje, Ivano Tanko, Katico Rauh, Micko Rauh in Francko Žnidaršič; razen tega pa kct gostje še 12 drugih žensk. Po^ vablj-snke se bodo skupaj z ostalimi udeleženci prosi ve odipeljale v Dobrnič s pose-b-nim avtobusom. \ Enota naj bo pedagoška ura Najpi-imernejša osnovna enota za merjenje dela v šolstvu je pedagoška ura - Materialni položaj šolstva se mora zboljševati skladno z rastjo narodnega dohodka - Dohodki TIS pritekajo letos po planu V sredo, 9. oktobru, je izvršni odbor skup.ščine temeljne izobraževalne skupnosti Kočevje razpravljal o poročilu Zavoda za prosvetno-pedagoško službo Ljubljana o učno-vzgojnih zavodih in o finančnem obračunu TIS za pr\'ih devet mesecev letos. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ PROŠTOM »UNO GA-SIUSKO DKl'STVO sl je pred pro slavo 90-letnice svoje ustanovitve urodilo arhiv, v katerem je veliko prav zanimivih in do sedaj malo znanih podatkov o prizadevanju obćanor v boju proti požarom skozi desetletja. Većina Članov društva Je mišljenja, naj bi seMa-vili društveno kroniko z vsemi po drobnostmi in kasneje izdali po možnosti društveno brošuro o razvoju gasilstva v Kočevju. ■ ■ ■ v HODNiKIll OIU:I.M': je postavljeno nekaj skulptur domačega kiparja Staneta Jarma. Razstavljeni kipi so poživili hodnike, ki pa so žal precej temni. Tako se bodo mogli obiskovalci občinskih uradov gredoč spoznati z lepimi deli domačega umetnika ■ ■ ■ PKi ZADNJI IZDAJI OIKIN.SKIll DOVOUKNJ se posveča vse premalo pozornosti oceni strokovne usposobljenosti pro-si’ca. dtevilo oseb, ki v proitem času opruvljajo dopolnilno obrt, se jf zelo povečalo, hkrati pa je tudi vedno več pritožb, da opravljajo svoje delo zelo nekvalitetno. V bodoče bo treba posvetiti obrt- ništvu več skrbi, ker bodo sicer ntikatere obrti čisto zamrle, z dopolnilno obrtjo pa ne bo moč opravljati vsega. Dosledneje bi bilo treba izvajati tudi davčno p>oUtiko in nadzor, saj niti šuftmarjev ne manjka. ■ ■ ■ /-A iiO-I.KTMCO SM)-NKNSKK (iIMNA/JJK v Kočevju, k! bo v maju prihodnjega leta, se že sedaj marljivo pripravljajo. Priprave vodi gimnazijski direktor profesor Herman Kotar. Izdali bodo tudi jubilejni zborni^ — urejuje ga profesor Robert Puhar, ki bo prikazal razvoj kočevske gimnazije. Opremljen bo bogato, tudi s slikovnim materialom. ■ ■ ■ KKKKLTAC;iJA MLADEN ICKV je bila minuli četrtek in petek. Komisija je uradovala v Itpo okrašeni dvorani Doma tele«-tv? kulture. Mladih nabornikov je bilo letos več kakor druga leta. Rekrutacija je potekala zelo mirno in dostojno ter gre mladim fantom vsa pohvala. Vinjenih mladeničev ni bilo In to je dalo Sc lepši poudarek temu prvemu stiku mladeničev z vojaškimi, pred-stav-niki. V Strugah prenavljajo spomenik Krajevna organizacija ZB T Strugah zbira skupaj z ostalimi organizacijami prispevke za prenovitev spomenika padlim borcem, ki s^to-ji pred osnovno šolo. Vaščani bodo prispevali v prostovoljnem delu, materialu in denarjii, nekaj pa jim bo prispevala tudi občinska organizacija ZZB. Prenovljeni spomenik bodo slovesno odkrili predvidoma 1. novembra popoldne. Slab september v mestecu .septcinbni letos so v hotelu PUGLED v Kočevju zalxjle-žili rekordno majhno Število nočnin. in sicer le medlem ko so jih v istem mesecu lani za)x;Iežili skoraj še enkrat več ali točno 899. Najol)čutneje je padlo število nočnin domačih gostov, in sicer od 673 na 320; dosti t>olJše pa ni tudi pri tujih gostih, saj so v preteklem mesecu zabeležili le 1.3« njihovih nočnin, v istem mesecu lani pa 224. Tudi v prvih devetih mesecih letos so v hotelu našteli manj nočnin kot v istem obdobju' lani. Gostinci menijo, da je za letošnji slabi turistični promet najbolj krivo slabo vreme, ki se je kisalo vso glavno sezono. Ko so razpravljali o finančnem obračunu, so se pogovorili tudi o raznih predlogih financiranja vzgoje in izobraževanja, predvsem pa osnovnega šolstva. Tako so menili, da je najprimernejša osnovna enota za merjenje dela v šolah pedagoška ura. Posebno so poudarili, da morajo materialna vlaganja v šolstvo naraščati v skladu z ras'tjo narodnega dohodka republike. Šolstvo v posameznih občinah ne bi smelo biti odvisno le od materialnega položaja posameiine občine ali celo posamezne go-spodar.^ke panoge. Prisotni so bili posebno zadovoljni s predlogi izvršnega sveta o lireditvi materialnega položaja šolstva, medtem ko so podoben predlog sekretariata za finance kritizirali. Ko so razpravljali o dohodkih temeljne izobraževalne skupnosti, so ugotovili, da so v pn'ih devetih mese- cih letos zadovo'j:vo doteka- li. Nekateri viri dohodkov so sicar nekoliko zatajili in je bil dote k iz njih pod planom, ven^r pa so hkrati bili iz nekaterih drugih vi- rov doseženi večji dohoiki, kot so bili predvideni. V celomi so dohodki znašali 76,90 odstotka letnega plana, kar pomeni, da so bili nekoliko večji, kot je bilo planirano. Hkrati so bili v istem obdobju doseženi planirani izdatki le s 70 odstotki, kar pomeni, da ima TIS trenutno celo okoli 300.000 din pozitivnega sklada. Tečaj prve pomoči 21. oktobra se bo v Stari cerkvi pri Kočevju začel petdnevni tečaj prve pomoči za sanitetno ekipo civilne zaštii-te. Trajal bo po 4 ure na dan. Predavatelja bo os-kr-bel občinski odbor RK. Tečaj je med prvimi podobnimi v občini in ga organizira krajevna skupnost s pomočjo nekaterih občinskih organom’. v teh dneh je bila tudi v kočevski občini rekruta-cija mladincev za službo v JLA. Potekala je slovesneje kot običajno, saj je bila dvorana v Domu telesne kulture za to priložnost okrašena (Foto: Primc) Mladi si urejajo klub Sodraška mladina si ureja prostore v oljarni v nelcdariji, trenutno opu-ščni oljarni v Sodražici so debili mladinci prostore. Ma- lo klubsko sobo že urejajo-Pospravili so električno napeljavo, iz železnih cevi in lesa so naredili preprosto, a lično pohištvo in prepleskali stene. Nato bodo uredili še večjo sobo, v kateri bolo imeli predavanja, seje in družabne prireditve. Vcdstvo mladine je že pripravilo pro^rram, ki bo potekal v komisijah, kar najbolj ’ ustreza krajevnim razmeram. Razveseljivo je, da pri delu sodraške mladine sodelujejo tudi mladinci, ki delajo ali študirajo drugod, predvsem v Ljubljani. To sodelova^lje zagotavlja moderno delo mladine v Sodražici. V zadnjih letih j« dejavnost Zveze mladine v Sodražici skoraj zamrla. Nekdaj aktivni člani so se postarali, novih pa ni bilo. Toda na pobudo mladih prosvetnih delavcev osnovne šole je Zveza mladine znova zaživela. OBISK V GLASBENI ŠOLI RIBNICA Letos prvič tudi kitara » ____________________________ Tudi v Sodražici so ustanovili oddelek - V načrtu imajo nastop na RTV Ljubljana Glasbena Sola v Ribnici dela že šesto leto. V tem .šolskem letu ima vpisanih kar 104 učence. To je v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je obiskovalo .š«)lo 80 do 85 učencev, velik napredek. Uspeh je tudi, da se je v tem šolskem letu priglasilo za nadaljnji študij G5 starih učencev, kar priča o priljubljenosti in uspešnosti šole. Letos so odprli tudi podružnični oddelek šole v Sodražici, s čimer je bilo temu kraju zelo ustreženo. Tako obiskuje glasbeno šolo v Ribnici 87, v Sodražici 17 otrok. Novi učenci so predvsem iz delavskih dmžin, med njimi je tudi nekaj mladih delavcev, šola se je pri ljubila med mladino, .saj jo ob 'iiujejo tudi učenci iz od-dr’ r-.nlh krajev. Ni glasbeni šoli poučuje šest glasbenih pedagogov: štirje v Ribnici, dva v Sodražici. V Ribnici ima šola šest oddelkov, in sicer: za godala (violine), klavir, pihala (flavta, klarinet), harmoniko, trobila in kitaro. Številčno je najmočnejši, odde- Tajen preizkiss gasilcev Ribniški gasilci so nenapovedan preizkus sposobnosti zelo dobro prestali v petek, 27. septembra, je bila organizirana za zaključek tedna požarne varnosti ga:ilska akcija, ki je zajela vsa gasilska društva v občini. Najprej so izdelali načrt gasilskih vaj, ki je ostal v tajnosti vse do začetka akcije, ki je bila določena za okrog 18. ure zvečer. Izbrani so bili posamezni objekti, ki bodo v nevarnosti zaradi ognja, vode ali drugih ele-m»nlarnih nesreč. Vse je potekalo po načrtu, pri katerem je imel pomembno besedo poveljnik občinske gasilske zveze in znani gasilski 'veteran Anton Sobar iz Ribnice. Ko je bil dal znak za zače- lek za harmoniko, drugi pa je oddelek za klavir. V Sodražici imajo dva oddelka: za harmoniko in kitaro. Kitare poučujejo letos prvič. Šolnine niso zvišali. Nekaj višja je le za kitaro, in sicer 35 din mesečno, Kakor v lanskem šolskem letu bo tudi v novem glasbena šola sodelovala na vseh javn.h prireditvah in akade mijah samostojno ali v sodelovanju z drugimi. Program za javne nastope v počastitev prazničnih dni in pomembnih obletnic imajo že izdelan. Vanj je vključen tudi nastop na RTV Ljubljana. Tudi oddelek iz Sodražice bo sodeloval pri nastx>pih. Licenci j^lasbene šole v Ribnici iz malega trobilnega ansambla pri redni vaji. (Foto; Mohar) RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OSS FRANCEM ZAJCEM Slabo sodelovanje med sindikatom in samoupravnimi organi v Ribnici Sindikalne podružnice se niso znašle pri delu - O prevelikih razponih pri osebnih dohodkih naj spregovore sindikalne podružnice v prizadetih podjetjih - Sindikat je tožil TORBICO V ribniški občini bodo predvidoma do konca decembra končani občni zbori sindikalnih podružnic, na katerih bodo volili tudi nova vodstva. Obiskali smo predsednika občinskega sindikalnega sveta Franceta Zajca in mu ^ zastavili nekaj vprašanj. tek ackije, so kurirji hitro odbrzeli na odrejena mesta z nalogami za kacije. Vsa gasilska društva so pokazala veliko disciplino in izvežba-nost pri uresničevanju zamišljenega načrta. V nekaj minutah so bili nared in hitro na mestu, kjer je bil »požar«, »poplava« in druge neprilike. Gasilci so s to akcijo dokazali, -da so dorasli svoji službi in da- v primeru kakršnekoli nesreče lahko zaupamo v njihovo sposobnost, saj so poleg pripadnikov ljudske armade najbolj organizirana sila za reševarvje človeških življenj in ljudske imovine. -r — Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom sindikalnih podružnic in kako se pripravljate na nove volitve vodstev .sindikalnih podru'iiic? — Tudi v naši občini — podobno velja za vso Slovenijo — nismo zadovoljni z delom sindikalnih podružnic, kftr se .niso anašle pri delu. Prav zato Somo poskrbeli, da bodo na letošnjih občnih zborih izvoljeni v sindikalna vodstva čim boljši ljudje. Ponekod, prav v Kovinskem podjetju, pa je bila sindikalna podružnica zelo delavna. ko je bilo podjetje v težavah, zdaj pa gre spet po starem . .. — .le občinski sindikalni svet pomagal organizacijam, (la bi .se zna.šle j)ri delu, in kak.šen vpliv ima sindikat na samoupravne organe? — Za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic smo organizirali več predavanj, ki so bila zelo dobra, žal pa je bila udeležba slaba. Sindikalni svet je tudi tožil »Torbico«, da je nepravilno izvedla likvidacijo obrata v Sodražici. Tožbo smo dobili, vendar se je zdaj »Torbica« pritožila, članom sindikata smo dajali tudi denarno pomoč, če so bili zaradi elementarnih- nezgod ali kako drugače materialno ogroženi. Sodelovanje sindikalnih podružnic s samoupravnimi organi pa je bolj šibko in ga bo treba okrepiti. Pred-sta\Tiikov sindikata običajno niti ne vabijo na seje delavskega sveta. — v Ribnici slišimo govorice, da so v posaniezniii delovnih organizacijah veliki raziM>ni v osebnih dohod- kih, na primer pri Stanovanjsko komu.ialnem podjetju. Je občinski sindikalni svet o tem kaj razpravljal in kaj nameravate storiti? — Občutne razpone v osebnih dohodkih znotraj posameznih delovnih kolektivov smo že kritizirali, ukrepov pa nismo storili. O tem pojavu sem seznanjen le načelno, podrobno pa ne. Menim pa, da bodo morale o teh pojavih razpravljal in sprejeti ukrepe sindikalne podružnice tistih kolektivov, kjer so taki pojavi. J02E PRIMC Jelen opoldne v Ribnici Poškodoval je dve ograji, nato pa se sprehodil mimo zadružnega doma in cerkve Za izobraževanje premalo denarja Pomoč republike TIS - Ni sorazmerja med osebnimi dohodki v prosveti in gospodarstvu V nedeljo, 5. oktobra oko- li 11.30, se je sprehajal po Ribnici jelen. Na sprehodu so ga motile ograje. Najprej je poškodoval Skrabčevo, nato pa še Pakiževo. Priče pravijo, da jelen žične ograje pri Pakiževem vrtu verjetno ni videl, ker se je vanjo zaletel s tako močjo, da jo je zvil in močno poškodoval, sam pa je odletel čez njo in pristal na drugi strani na hrbtu.' Jelen se je nato pobral in jo mahnil za Bistrico mimo zadružnega doma in cerkve. Otroci in odrasli, ki so vi- deli jelena sredi Ribnice, so cvilili in vpili. Nato se je jelen tako splašil, da je komaj našel pot iz naselja. Ribničani pa ne bi bili Ribničani, če ne bi na račun jelena in lovcev marsikatere razdrli. Tako so se razširile govorice, da so se lovci tistega dne krepčali v neki gostilni pri Ribnici, njihovi psi pa so to izkoristili in podili jelena, da je zašel v Ribnico. Vendar te govorice ne drže, vsaj popolnoma ne. Priče so nam namreč vse zatrdile, da psi niso zasledovali jelena, ko se je sprehajal po Ribnici. J. P. Seja ObS Ribnica Za torek, 15. oktobra, je bila sklicana seja občinske skupščine Ribnica z naslednjim dnevnim redom: poročilo o izvajanju zakc0 (cenil za kos) 0,70 O.fiS in 0,75 '^IBNIŠKI ZOBOTREBCI Na nedavni seji Izvr.šnega odbora Temeljne izobraževalne skupnosti v Kibnici so obravnavali več pomembnih točk. Seveda tudi tokrat ni šlo br<‘/ de-uiirnili vprašanj, s katerimi se mora baviti TIS skoraj na vsaki seji. Republiška izobraževalna skupnost Slovenije bo med drugim dodelila ribniški TIS :il.270 din dopolnilnih sredstev. Ta denar je namenjen za osebne dohodke predmetnim učiteljein in profesorjem. Po posebnih kriterijih je do tega dodatka upravičeno 18 prosvetnih delavcev, in sicer: na šoli v Ribnici 10, Sodražici 6 in Loškem potoku 2. Seveda je ta dodatek bolj/ simboličen, ker so po- trebe veliko večje. Šolski zavodi na območju občine skrbno gospodarijo z zaupnimi sredstvi. Na seji so ugotavljali, da so osebni dohodki pro.svetnih delavcev v občini razmeroma nizki in vp primerjavi z osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu ter zavodih, precej nižji. Seveda so primerjali delovna mesta, ki zahtevajo enako izobrazbo. Zahtevali so tudi, naj bi šole za svoje delo redno dobivale denar. Ugotovili so nr.mreč, da znaša zaostanek že nad 110.000 din. kar se pri pičlo odmerjenih sredstvih pozna. Na seji so obravnavali tudi izhodišča za izračunavanje potrebnih sredstev za financiranje šol ter zavodov, ki spadajo v sklop TIS, za leto 1S)(!9. Obširneje so spregovorili tudi o spremembah zakona o finansiranju vzgoje in izobraževanja. Novi zakon bo prinesel več sprememb, ki bodo nadaljnjemu razvoju našega šoistva brez dvoma v korLst. — r Posojilo kovinskemu podjetju Ribnica Na zadnji seji upravnega odbora sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ribnica so r.az-pravljali o prošnji Kovinskega podjetja Ribnica za odobritev kredita za nakup opreme. Podjetje ima opremo (razne stroje in orodje) precej iztro.šeno, sami pa nimajo dovolj denarja '/a nakup nove. Upravni odbor je odobril podjetju posojilo v višini 70.000 din za dobo treh let m s 6-odstotnimi obrestmi. Nadalje so razpravljali in sklepali o danih posojilih bivšemu podjetju Gradbenik in drugih zadevah. —r ■ ■ ■ ZKUt VKSKU) JK KlU) te dni v Ribnici. Bil je nabor in mladi fantje, godni za vojaSKo službo, so razigrani prihajali na odrejen omesto. Po stari navadi so se priijeljali na nabor z okTa.4eni-mi kmei-kimi vozovi in zastavami. ■ ■ ■ CKST.V ()I> IM.KS Kib- nica do Hrovač«; ni dolga. Je pa slaba. Zaradi velike obremenitve je l)oIna lukenj, ki jih je iz meseca v mesec več. Vsekakor bi morala biti ta cesta spričo velikega prometa in pomembnosti boljo oskrbovana. će bi bil na cesli sta ni cestar, ne bi pri.Mo do tega, da bi bila cesta v takem stanju, v kakr-inem je sedaj . — r ■ ■ ■ L'S!’IC!^KN M)V N.4 r<)Liiic je bil letos. Strastni polharji so noč za noćjo nn>lav jali pasti; eni v gozdovih Male gore, (iiugi pa v Veliki gori. V domu na Travni gor: so imeli dvakrat zapored ob sobotnih večerih pol-l>arske ve^re, združene s prijet4iim rajvedrilom. Tu so prišli na račun tisti, ki so polhe lovili, in tisti, ki polhov sicer he lovijo, jih pa rudi jedo. Jedilni list je namreč takrat obsegal tudi polšje poslasci-ce Zanimivo je, da jc polharjev lX)d vznožjem Male In Velike gore iz leta v leto več. ■ ■ ■ PREBlV.%lX:i STOLPNIC, to je novega stanovanjskega predela v Ribnici, so že večkrat izrazili nejevoljo zaradi tega, Ker je okolica zgradb še neurejena. O tem v^raSanJu je že večkrat razpravljala krajevna skupnost Ribnica. Ker iO načrti za komp eksno ureditev zemljišča okoli eiolpnic že pripravljeni, je ribniSka krajevna skupno^ naročila Stanovanjsko komunalnemu podjetju v Ribnici, naj že letos začne s prvimi tieli pri urejevanju tega dela Ribnice. Matija Kobetič iz Drežnika je s sinom Zdravkom pripeljal pred viniško šolo poln voz krompirja, zelja in kolerabe. To so zbrali v vsej vasi za šolsko kuhinjo. Zbiral- ne akcije za šolo so po vseh vaseh na viniškem koncu organizirale krajevne organizacije RK. (Foto: R. Bačer) , TOKRAT SO BILI NA VRSTI TRGOVCI Nobena štruca ni tehtala kilogram Leteča kontrolna akcija v več trgovinah na črnomaljskem področju — Mesarji so se poboljšali, peki pa so inšpekcijo razočarali V nedeljo praznik na Vinici Za krajevni praznik po asfaltu do Črnomlja, vendar slovesne otvoritve ceste še ne bo Viničani so računali, da bodo za letošnji krajevni pra2aiik 21. oktober slovesno odprli novo cesto, vendar so si premislili, čeprav bo. do praznika asfalt do Vinice narejen, bodo z otvoritvijo ceste počakali do spomladi, ko bo cesta povsem dograjena in opremljena s prometnimi znaki. Novo cesto bodo uradno odprli enkrat maja, ko bodo pripravili večjo proslavo ob 50-Ietnici viniške republike, medtem pa bo že možno voziti po njej. V nedeljo, 20. oktobra, bodo obč^ prisostvovali le proslavi v šolski dvorani. četudi bo slavje skromno, so ljudje zadovoljni ob napredku, ki ga kraj doživlja letos. Vsa leta po vojni ni Vinica toliko pridobila kot prav v letu 1968. Imajo cest-o, dograjujejo šolo, gradijo sodobno mesnico, v pripravi pa je še gradnja trgovine z bifejem in gradnja bencinske črpalke. Vse to pomeni za Vini-čane začetek novega življenja v okviru tiu'izma in konec dosedanjega životarjenja. Da pa bi se oddolžili delavcem — graditeljem ceste, bodo vaščani skupno s Cestnim podjetjem pripravili »li-kof«. ISKRA ima že dovolj stanovanj V malokateri tovarni lahko izjavijo: pri nas je stanovanjski problem rešen. V ISKRI je tako! Kdo pojde v Dobrnič? Obveščamo občane, ki se žele udeležiti proslave 25—letnice ustanovnega kongresa AF2 v Dobrniču, da bodo šli lahko z ' vlakom, ki bo odpeljal iz Črnomlja v nedeljo, 20. oktobra, ob 6.46. Vlak se bo vračal iz Trebnjega ob 17.30, v Črnomelj pa pride ob 18.42. Iz Trebnjega do Dobrniča bo vozil poseben avtobus. Cena prevoza do Dobrniča in nazaj znaša samo 7.20 din. Občinska konferenca SZDL priporoča občanom, naj se proslave udeleže v čim večjem številu.' »Naše delo« je izšlo črnomaljska tovarna BELT je pred dnevi izdaia prvo številko svojega tovarniškega glasila »Naše delo«. Na 6 straneh prinaša Beltovo glasilo vrsto člankov in vesti, s katerimi seznanja kolektiv z gospodarjenjem in na črti podjetja ter z delom samoupravnih organov. Razen tega prinaša »Naše delo« pojasnilo o spremembah temeljnega zakona o deiovnih razmerjih, nekaj fotografij, za razvedrilo pa tudi križanko. Glasilo bo izhajalo občasno, ureja ga širši uredniški odbor, odgovorni urednik pa je diplomirani ekonomist Janez ' Kure. V šoli nova razstava člani vmiškega kluba OZN pripravljajo v šolski avli razstavo, posvečeno dnevu OZN. Na dveh panojih bodo s fotografijami in literaturo prikazali pomoč OZN beguncem in zdravstveno pomoč nekaterim afriškim državam. Del razstave pa bo rvamenjen pK)-častitvi 10-letnice deklaracije človekovih pravic. Semič dobil bencinsko črpalko Po večmesečnih razgovorih je padla odločitev, da ’oi>do v Semiču postavili bencinsko črpalko. Verjetno jo bodo začeli graditi že letos Podjetje PETROL bo dalo na razpolago cisterne in avtonja-te, Semičani pa bodo skupaj s krajevno skupnostjo poskrbeli za izkope rci se je bodo zmeraj hvaležno spominjali, saj jim je hodila v najtežjih časih, že leta 1&42, na Brezovo reber prevezovat rane, med prebivalstvom je bila zelo priljubljena, zato jo je na zadnji poti spremljalo veliko ljudi. Z govori sta se od nje poslovila domačinka Orličeva in Tone Vergot iz Metlike, sožalno pismo pa je v imenu republiškega odbora ZZB poslal tudi dr. Novak- Luka. Lastna ambulanta se obnese v selniški tovarni ISKRA že dva meseca dela ambulanta, v kateri dr. Kvasičeva v.sak dan ordinira od 6. do 14. ure. Tovarna je uredila ambulantne prostore in kupila najnujnešje instrumente, za kar pa jim ni žal denarja, saj so ugotovili, da je bolniških dni že občutno manj. Z lastno ambulanto v tovarni se je močno izboljšala preventivna služba, v ordinaciji ni treba čakati in tudi Izgube na delovnem času skoroda ni več. din pogodb z domačiiaii kupci, medtem ko so dobili nekaj manjših najočil tudi iz Švice in Francije. Trenutno je v podjetju celotna proizvodnja že tri mesece vnaprej prodana, nekatere' izdelke pa bodo lahko dobavili šele v «e=t;'h mesecih, toliko imajo naročil. V podjetju KOMET je zdaj 60 odst. vseh proizvodnih zm.^j>ljivosti namenjenih izvozu na zahodno tržišče. Največ delajo za svetovno znano tvrdko TRIUMPH. Na Obrhu novo črpališče Na Obrhu pri Metliki gradijo novo črpališče za vodovod, ker je staro dotrajano in tudi zmogljivosti že davno ne ustrezajo več. Komunalno podjetje Metlika gradi nov objekt, v katerem bosta 2 črpalki, obenem pa bodo položili nov cevovod do rezervoarja na veselici. Objekt bo kcHičan še letos, cevovod pa v letu 1969. Preskrba z vodo se bo kmalu občutno izboljšala. Vsa dela financira občinska skupščina s pomočjo gospodarskih organizacij, ki so del letošnjega vodnega prispevka namenile gradnji novega črpaliiiča. Poljskim mišim preti pogin Na pritožbe kmetovalcev, da so se poljske miši na metliškem področju hudo raz-nmožile, je komisija strokovnjakov na terenu ugotovila, da bi bila res nujna akcija za uničevanje teh škodljivcev. Uničevalno akcijo bodo izvedli še ta mesec, ni pa še določeno, na kak način. Verjetno bodo miši uničevali tako, da bodo v luknje na poljih natresli zastrupljeno pšenico. S tem pa bi pretila nevarnost tudi pernati divjadi. Vrane, ki so pred kratkim na 2 hektarih koruze naredile za 1.600 din škode, bodo poginile hkrati, lovno divjad pa bi morali zaščtiti. ni ostali brez doma in sorodnikov. Vsak dan vneto skrbi za svoje oskrbovance. Ne deli jim samo zdravil in hrane, pač pa jih neguje, pogovarja se z njimi in jih tudi pb ves dan ne zapusti. Posebno skrb pK>sveča tistim, ki duševno niso nikoli povsem odrasli in so prav zato potrebni ljubezni in razvimevanja. Njen delavnik se pogosto podaljša na ves dan, Viktorija pa tudi ponoči ne odreče oskrbovancem svoje pomoči. Ni čudno, če so se je staJi ljudje oklenili z vsem srcem. Svoje hvaležnosti nikoli ne izražajo naglas, saj so prenerodni in premalo pogumni. Zahvala se izraža v prvih spomladanskih šopikih, ki jih ji prinašajo, v domačih dobrotah, ki jih hočejo deliti z njo, in v posebnem lesiku oči, ki jo povsod spremljajo. Tudi tistih, ki so unmrli v zadnjih letih, Viktorija ni pozabila. Večino srvojih prostih dni prebije na pokopališču, urejuje njihove grobove in skrbi, da na njih vse leto lepo cvete. Takrat se spominja, koliko ljudem je že pomagala, kolikim je že lajšala zadnje ure in jim pomagala v stiski. V domu počitka se zbirajo stari ljudje, ki so največkrat brez don^ in pozabljeni od svojih najbližjih. Potrebni so naše opore in pomoči, toda priznati je treba, da je med nami le še malo Viktorij, ki bi jim nesebično ponudile roko v pomoč. M. P. Metlika-Trans čaka . Kakor smo izvedeli, novoustanovljeno prevozno p>od-jetje METLIKA TRANS ne bo tako hitro začelo delati, kot je bilo mišljeno prvotno, ker so se pojavile nekatere težave. Razlike med slovensko in hrvaško politiko do prevoznikov so povzročile nenadno oklevanje pri Avtoprevoznikih, od katerih je METLIKA-TRANS hotelo odkupiti kamione. Medtem ko je metliška občina s 1. oktobrom dosledno upoštevala predpise in izgubila že več kot 30 avtoprevoznikov, pa menda na drugi strani metliškega mostu, na Hrvaškem, ne ukrepajo tako strogo. Prav zato so avtoprevozniki dobili upanje, da lahko še pride do zakonskih sprememb, in raje čakajo. Zadnje tri hiše dobijo luč Tik pred Metliko, v Bočki, so ob glavni cesti še tri hiše, kjer svetijo s petrolejkami. V kratkem bo tudi * v teh hiSah posvetila električna !uč. Podjetje Elektro Novo mesto gradi nov daljnovod do Metlike, ob tej priložnosti pa bodo elektrificirali še Bočko. Prebivalci treh hiš so sami izkopali jame za drogove, prispevali 36 drogov in pomagali pri napeljavi, občina je dala 6000 din, medtem ko strokovna dela opravlja podjetje Elektro. — v zadnjem letu je zrasla v Metliki ob Cesti bratstva in enotnosti cela vrsta novih stanovanjskih hiš. Večina še ni vseljivih, vendar nekateri močno hite z deli, da bi še pred zimo stanovali v svojem (Foto: R. Ba-čer) Letos prekrški naraščajo Do konca septembra že 600 zadev pri metliškem sodniku za prekrške - Pretepov ni malo! Medtem ko je bilo v mapi sodnika za prekrške v Metliki do konca maja letos 250 zadev, jih je prišlo v naslednjih štirih mesecih še nadaljnjih 350. Kakor je izjavil Jože Došen, sodnik za prekrške, ima največ dela s kršitelji cestno--preometnih predpisov, nato z občani, ki se pregrešijo zoper javni red in mir, v manjšem številu pa sledijo vsi drugi prekrški, kot sta kro-šnjarjenje in šušmarstvo. V najštevilnejši skupini prekrškov, cestno-prometni, je največ takih, ki ne upoštevajo prometnih žhakov, prehitro vozijo, kjer je hitrost omejena, ali pa so jih zalotili pri vožnji vinjene. Po številu zavzemajo drugo mesto kršilci javnega reda in miru. Vse večkrat se ljudje pretepajo, pa tudi število takih, ki se na javnem prostoru nedostojno obnašajo, ni majhno. Nekaterih kazen prav nič ne spametuje, saj pridejo tudi po 4- ali 5-krat pred sodnika za prekrške. Povratnikom pa se kazni stopnjujejo. Letos je bilo izrečenih že 10 zapornih kazni, največja denarna kazen pa je v letošnjem letu znašala 500 din. Zadnje čase je bilo kaznovanih tudi nekaj igralcev na srečo-hazarderjev. Zal pri teh kazni niso učinkovite. Če- prav jim sodnik za prekrške izreče na j več j o možno kazen — 100 din, se jim še vedno izplača poizkušati v igri, saj lahko v nekaj urah priigrajo desetkrat več. Gnojnica teče v Kolpo Krasenec je ena izmed bogatejših nižinskih vasi v metliški občini, vseeno pa se v rasi še z velike večine kmetij gnojnica odteka v Kolpo. Kmetje bi radi napravili gnojnične jame, da bi lahko gnoj vozili na njive, toda tolikih stroškov ne zmorejo. Ce bi dobili posojila pod dostopnimi pogoji, pa bi se za tako modernizacijo kmetije marsikdo odločil. Na Seniku dražje kot v hiši Sezonski delavci, ki so FK>le-ti prišli v Metliko, niso mog- li dobiti stanovanja drugje kot na senikih pri nekaterih zasebnikih. Ker niso imeli nobene izbire, so morali za »stanovanje« odšteti, kolikor so gospodarji zahtevali. Za udobje na seniku pa morajo plačati na mesec po 60 ali celo 80 din, medtem ko velja v Metliki dvosobno stanovanje v bloku 10 dinarjev. Pa naj kdo reče, da to ni izkoriščanje! SPREHOD PO METLIKI Lokvica ima slabo cesto Zaradi sedmih zasebnih pe-skolomov imajo na Lokvici zelo slabo cesto. Kamioni vsak dan odvažajo pesek, vendar tisti, ki pesko’.om izkoriščajo, za popravilo ceste ne prispevajo. Posamezn'ki sicer odstopijo kdaj pa ' kda.i kak kubik peska, nekateri pa sploh nič. Krajevna skupnost ludi nima toliko denarja, da bi lahko iz svojega cesto popravljala. Vaščani nočejo tega problema načenjati na sestankih, ker se boje, da bi priš.|0 v vasi do slabih sosedskih odnosov, menijo pa, da bi lahko pomagala občina. Ne z denarjem, kar pa z obdavčenjem tistih, ki pesek prodajajo. Spet prošnje krvodajalcem Občinski odbor Rdečega križa v Metliki mora zbrati še precej krvodajalcev za potreb novomeške bolnišnice. Vse dosedanje prostovoljne dajalce krvi, kakor tudi ostar lo prebivalstvo naprošajo, da se v čim večjem .številu priglasi za krvodajalsko akcijo, ki bo novembra. Še letos regulacija Suhorja Na nedavnih razgovorih med predstavniki Vodne skupnosti Dolenjske in metliško občino je bilo rečeno, da bo le prišlo do uresničitve obljub glede regulacije in pokritja hudournika Sulior. S tem bo odpravljen smrad, ki nastaja zmeraj ob nizki vodi, posebno pa ga občutijo prebivalci predela »Majlant«. Po pogovoru naj bi bila dela še letos končana, veljala pa bodo okoli 80.000 din Polovico bo prispevala metliška občina, polovico pa Vodna skupnost Dolenjske. Katarina Bajuk — 90-letnica Minuli niesec je v metliškem Domu počitka praznovala svoj življenjski praznik najstarejša Metličanka Katarina Bajuk. Sicer se >3 rodila 14. septembra v Drašičih. vendar že dolga desetletja živi v Metliki in si je tako tu pridobila domovinsko pravico. Pred zadnjo vojno je delala kot trgovska pomočnica pri takratnem Konzumnem društvu, ko pa je bila upokojena, je prebivala in pomagala pri gostilničarju Vuikšiniču in kasneje pri bivšem trgovcu Korenu. Tu je živela do letošnjega aprila, ko si je zlomila nogo v kolku in je morala v novomeško bolnišnico. Od tu se je vrnila v Metliko, kjer ima v Domu počitka na voljo vso oskrbo. Sicer pa je Katarina Ba>uk še prav pri močeh. Nogo si je pozdravila in kar dobro hodi naokrog. Tudi spomin ima bister in se je z njo prijetno razgovarjati o nekdanjih časdh. Želimo ji še vrsto zdravih let! ^ Metliški delegat bo Vinko Šprajcer v sredo, 9. oktobra, je bila v Metliki občinska konferenca ZKS. Za delegata na IX. kongresu ZK je bil izvoljen Vinko šprajcer iz Črnomlja. Razpravljali so še o predlogih za člane centralnega komiteja, o organizacijskih zadevah in ocenjevali politično vzdušoe v občini. Obširneje bomo o konferenci poročali prihodnjič. ■ ŠESTINTRIDESET GRADBENIH DOVOUENJ je bilo letos izdano privatnikom v metll&ki občini, od tega 18 na področju mesta. Tu gradijo najveC ob cesti proti železniški postaji. Većina stavb je že dograjenih do tretje faze, mnogi pa hite, da bi hiše Se pred zimo spravili pod streho. ■ METLIŠKI DOM POCITK.A gradi s sodelovanjem Društva upokojencev na komendskem dvorišču dei>iindanso, pri kateri so pred > kratkim nad kletnimi prostori položili betonsko ploščo. Gradnjo bodo nadaljevali. ■LOV NA DIVJE ZAJCE je bil odprt s 1. oktobrom. Metliška lovska družina je v nedeljo, 6. oktobra, na območju Radoviče priredila prvi skupinski lov, ki se ga Je udeležilo 27 članov. Lovska sreča pa se je nasmehnila le enemu: do-niačin Veljko Malešič, direktor ljubljanske Semenarne, jo na dlako položil mladega 2iajca. ■ KOSTANJ JE LETOS dobro obrodil in so bile zadnje tedne kostanjeve loze polne vnetih nabiralcev. Ob nedeljah ga vesele družbe pečejo ob zidanicah in zalivajo z leanim moštom. ■ HV.ALEVREDNO JE, DA Mb-1 LISKO KINO podjetje velikokrat l>ovabi malčke iz otroškega vrtca v kino dvorano in jim brezplačna zavrti krajše filme, zlasti filmske risanke. Tudi nekatera domača podjetja (KOMET, lekarna itd.) jih zalagajo z razno embalažo in drugim materialom, ki pride otrokom prav pri Igranju. ■ V BEOGRADU JE UMRLA hč: zadnjega lastnika metliške postil jonske pošte — ta je posled-njič vozila čez Gorjance 27. maja 1^4 — zasebnica Stanka Guštin, poročena Svetek. Prepeljali so jo v Metliko In jo 6. oktobra pokopali pri Treh farah. Pri Šerfeziju nabita dvorana Pretekli teden, ko je v Metliki gostoval znani pe\ec Ivica šerfezi s svojo skupina, je občinstvo do zadnjega Kotička napolnilo dvorano TVD Partizan. To se sicer v Metliki malokdaj z^odi. Med mladimi in starejšimi poslušalci v dvorani je bilo nav-dušei^je tolikšno, da nekajkrat zaradi ploskanja ni b.lc slišati programa. Št. 42 (969) ★★ '' ' ' " ' UPORABLJAJTE Kmetovalci! AGROTEHNIKA export-import, LJUBLJANA obvešča cenjene interesente, da PRODAJA ZA DINARJE TRAKTORJE STEYER in naslednje kmetijske stroje; • TRAKTOR STEYER 86 — standard s kosilnico 31.790 ND • TRAKTOR STEYER 86 — standard 28.514 ND • TRAKTOR STEYER 30 36.960 ND V gornji ceni ni vračunan prometni davek Razen traktorjev Steyer imajo na zalogi tudi: • TRAKTORJE ZETOR 2511 in ZETOR 3511 ^ • TRAKTORJE IMT 533 z vsemi priključki • IZKOPALNIKE ZA KROMPIR z rešetkami FUX • MOLZNE STROJE IN HLEVSKO OPREMO ALFA-LAVAL • MOTORNE KOSILNICE S PRIKLJUČKI • MANJŠE STROJE ZA ZAŠČITO RASTLIN S©©©©©©©©©©©©©©©0©©©©©©©©©©^ WD-40 IN TUDI VAŠ AVTO BO DOSEGEL TAKO STAROST UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE VVD-40 • # WD-40 lahko uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po razdelilniku, grel* nih vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo odstranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča kondenzirana vlaga. WD-40 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilnika: tako ga posušite in izboljšate električne lastnosti vžigainega sistema. # WD-40 penetrira, maže in odstranjuje vlago, zato je njegova uporabnost v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in maže, vam je v veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice kljuke, vo* de brzinomera, sestavljive antene itd. # WD-40 ne škoduje laku! TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • TTIDl VI UPORABLJAJTE VVD-40 • TUDI VI UPORABLJAJTE Wb-«0 • KRKA KRKA TOVARNA ZDRAVil NOVO MESTO IZŠLE BODO ŠE: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA i|WWI!!yi!W||M^^^ bogastvo . .ilt.ftN V »tM.B ZGODOVINA >s( > n() H\ A i s r R \ ha \ a r n t: i k i <, > p i ; i ji j a GEOGRAFIJA, TEHNIKA, JEZIK IN KOMUNIKACIJE NAROČNIŠKA CENA ZBIRKE JE 720 DIN, POSAMEZNA KNJIGA JE DRAŽJA IN STANE 120 DIN. ZBIRKO LAHKO ŠE NAROČITE V VSEH KNJIGARNAH, PRI ZASTOPNIKIH IN POVERJENIKIH ZALOŽBE ALI PRI ODDELKU ZA DIREKTNO PRODAJO ZALOŽBE MLADINSKA KNJIGA, TITOVA ŠT. 3, LJUBLJANA - S PRILOŽENO NAROČILNICO. NAROČILNICA DL - 1 SODOBNA Ime in priimek zaposlen(a) pri ILUSTRIRANA ENCI KLOPEDIJ A natančen naslov 8 KNJIG nepreklicno naročam SODOBNO. ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO v 8 knjigah. naročniška cena zbirke 720 din V 20obrokih po 36din Naročniško ceno 720 din bom plačal(a) v 20 zaporednih mesečnih obrokih po 36 din na tekoči račun; Mladinska knjiga, Ljubljana 501-1-30/1. Datiim Podpis J. LEONOV; ČUDEŽNI OTROK »Res ne vem, kaj naj bi še počela z njim,« mi je potožila mati in si brisala solze. »Včeraj, na sprehodu, je populil vse cvetje v parku. Sedel je na tuje motorno kolo in napravil z njim dva kroga. Spet bomo imeli opravka s policijo. Pomagajte mi, prosim vas!« Sedela sva v stanovanju, ki je bilo videti, kot da je v njem pred nedavnim pustošil polk barbarov. Ogledalo je bilo obrnjeno k zidu, po steni so bodli v oči sledovi umazanih sandal približno št. 30. Polica za knjige je ležala na divanu, okoli pa je bilo vse polno drobcev razbitih kozarcev. »Včeraj je streljal s fračo,« mi je pojasnila mati in vzdihnila. »Toda kako je meril! Niti enkrat ni zgrešil.« Mati je povzdignila roke v tragični pozi. Na noben način nisem maral spoznati tega čudnega otroka. Toda- prav ta hip so se vrata odprla in v sobo je stopil močan človek petih ali šestih let, s pentljo okoli vratu. Spoštljivo je pozdravil in . ponudil materi čelo v poljub. »Si se že vrnil s sprehoda, Mucek?« je z nenavadno sladkim glasom zapoj-čkala mati. »Da, privoščil sem si majhno rekreacijo,« je korektno odgovoril Mucek. »Zdaj pa sem prišel prosit za azil. Hišnik mi je na sledi.« »Se je mar kaj zgodilo?« je razburjeno vprašala mati. »Malenkost. Razbito je le izložbeno okno pekarne. Mislil sem, da imajo debelejše steklo.« Mucek je počasi stopil k oknu, ki je bilo obrnjeno na dvorišče. O — Pravim »da«, toda pod pogojem ... PETER ROJE: ŽENITEV Potem ko sem pregledal« zbrane ženitne oglase, sem sklenil odgovoriti dekletu s ^ijro »Kratko in jedrnato«. Kakor je pač v navadi, je dekle v oglasn kar najbolj poudarilo lastne kvalitete. Napisal sem ponudbo, priložil fotografijo in vse skupaj poslal na označeno šifro. Ni minil niti teden dni, pa sem že prejel odgovor: »Spoštoi^ani tovariš, licitacija ženitovanjskih ponudb je bila 19. maja tekočega leta, v mojem stanovanju. Vse ponudbe so bile odprte v pristojnosti Komisije za mojo poroko, ki so jo sestavljale: ma- ma, teta Mica, soseda Cica in jaz. Po skrbnem pregledu vseh ponudb je Komisija enoglasno sklenila sprejeti ponudbo tovariša N. iz Zaječarja, ki je bila najbolj ugodna. Vaše pismo in fotografijo vam hvaležno vračam. Želim vam več sreče na kakšni drugi licitaciji.« Sledil je podpis, datum in kraj. Manjkala je samo še številka delovodnika in pečat, pa bi bil ta zakonski predmet z administrativnega stališča popoln. Dvorjenje, ljubimkanje, sanjarjenje ... Kje neki! Samo ponudba — pa kar na licitacijo. »Vidite?« je šepnila mati,« ali je to otrok? Brž ko se prikaže na cesti, se že kaj primeri...« Mati še ni končala, ko se je Mucek vrnil k njej in ji nekaj pošepnil na uho. Zaslutil -sem nesrečo in vstal, da bi odšel. »Ne, ne. Mucek... Ni treba. Ni treba. Stric je dober...« »Ni treba?« se je namr-godil Mucek. Vrgel je s sebe mornarsko majico, legel na tla in naenkrat tako zatulil, da so se stresle šipe v oknih. Mati je lomila roke, nenadoma pa se je njen pogled ustavil na meni in postal tako krvoločno materinski, da sem zledenel. »Otrok bi rad preskusil svoj lok,« je rekla ljubeznivo. »Kaj pa je v tem slabega? Striček ti bo gotovo ustregel in si posadil jabolko na glavo ...« Opazil sem, kako mi mati z lastnim telesom po-skitša onemogočiti beg. Vendar se mi je na neki način le posrečilo, da sem se ji iztrgal, za spomin pa odnesel sledove manikiranih nohtov in nekaj, resda nenevarnih, ugrizov. Lojze Jakopič: AKCIJA Književnik Octave Mir-beau ;e jx)vabil svojega prijatelja zdravnika na kosilo. Zdravnik pa ni utegnU in je odgovoril, da mu bo čez nekaj dni pismeno sporočil, kdaj bi lahko prišel, čez dva dni je Mirbeau res dobil pismo, toda pisava je bila tako nečitljiva, da ni mogel prebrati niti besede. Naposled se je spomnil in odšel v lekarno, ker je pomislil, da znajo lelcar-narji brati vsako pisavo. Lekarnar je dolgo gledal pismo, potlej pa je odprl predalček in ponudil začudenemu Mirbeauju stekleničko z nekim zdravilom, rekoč: »Osem frankov, prosim!« Ako nimaš napake, se pojdi ženit, pa jih boš takoj dosti imel. ~ Iz malega raste veliko. Ako ni sladkega jabolka, je dobro kislo. Hočem rajši nasičen kopati, kakor lačen ležati. Ako niso prida planine, tudi ne doline. Hoče letati prej, kakor so mu peruti porasle. Ako pravica ne pomaga, krivica ne bo. Bog je sam sebi najprej brado ustvaril, potem šele drugim. Vendar, kakor je bilo v Ljubljani vse videti preprosto in lahko, je postala naloga v taborišču, kjer niti nisem bil enak med enaldmi, temveč novinec sredi razmer, ki sem jih slabo poznal, silno težko. Skoraj nemogoče. Šestnajst tisoč je bilo jetnikov v taborišču. Razporejeni so bili v tridesetih barakah. Vsaka baraka je imela po štiri sobe. Od šestnajstih tisočev je bilo okrog tisoč pet sto Jugoslovanov. V glavnem so bili nastanjeni na dvajsetem bloku, pa seveda tudi na invalidskem, v revirju in na sedežih komand. Kje in s kom naj začnem? Treba pa je bilo začeti takoj. V Ljubljani so aktiviste zapirali in streljali talce, trgali in uničevali so mrežo in organizacijo OP. To nasilno delo sovražnikov, ki so jim pomagali neznani izdajalci v taborišču ali neodgovorni hvalisavci in gobezdači, je bilo treba takoj preprečiti. Med Jugoslovani v taborišču je bilo veliko takšnih, ki so v domovini v zaporu pretrpeli grozovite muke, pa niso niti ust odprli. Tu, v taborišču, so svojim sotrpinom, misleč, da so vsi dobri in pošteni, povedali vse. Sovražniku ali izdajalcu ni bilo treba drugega kot vesti sporočiti dalje. To je sovražnik tudi delal. Z velikim uspehom. Na razpolago sem imel dve možnosti: odkriti izdajalce in jih uničiti ali pa z lansiranjem propagandnih gesel ustaviti neodgovorno pripovedovanje iz domovine. Po Klemenovih navodilih v Ljubljani in po lastnem preudarku se mi je zdelo pametneje odkriti sovražne agente, celotno mrežo in jo razbiti. Nikogar med šestnajstimi tisoči kneflingov nisem poznal. Prav o nobenem nisem imel najmanjšega podatka. Lahko sem le razpoznaval rdeče trikotnike političnih jetnikov od zelenih, ki je bila barva kriminalcev, ali od črnih trikotnikov, ki so jih nosili homoseksualci. In na trikotnikih sem lahko razbiral po črkah, čigavi narodnosti spada kak zapornik. Toda tudi rdeča barva, ki je označevala, da je vzrok kazni v taborišču politične narave, je bila lahko varljiva. Samo zanka. študent Plevnik, ki je prišel hkrati z menoj s transportom iz Ljubljane, je bil zagrizen belogardist. Nosil je rdeč trikotnik in v njem črno veliko začetnico J, kar je pomenilo Jugoslovan ali pa tudi jugoslovanski partizan. Za Plevnika sem že v ljubljanskih zaporih ugotovil, da je belogardist. In isto pozneje med transportom. Plevnik mi je bil torej tista po- glavitna oporna točka, s pomočjo katere bom poskušal izpolniti nalogo. Priti do cilja! Plevnik se bo v taboriš^^u povezal s svojimi pajdaši, katerih imena so mu dali njegovi belogardistični šefi, in zanesljivo bo hotel navezati tesne stike z aktivisti OF, od katerih mora izvabiti skrivnosti. Tako sem sklepal. Vsak drug na mojem mestu bi sklepal enako. Moja naloga je bila potem, ko bi ugotovil vse Plevnikove vezi, le v tem, da bi znal ločiti prijatelje in zaveznike od sovražnikov in izdajalcev, pa da svojo mrežo razširim in poglobim. Kljub prestanemu trpljenju in zasliševanju v prostorih taboriščnega gestapa sem bil podviga gestapovcev vesel. Ugotovil sem, da je Plevnik organizirano poslan v taborišče, kajti samo njemu sem že med transportom povedal skrivnost o Kušarjevi družini v Ljubljani, v kateri se skriva v reji otrok visokega partizanskega funkcionarja. To lažno skrivnost sem lansiral po Klemenovem navodilu načrtno zato, da bi v Ljubljani po reakciji, ki bo sledila, ugotovili, da sem živ prispel v taborišče, jaz sam pa naj bi tako spoznal, da sem skrivnost povedal pravemu sovražniku. To mi je torej uspelo. Zašel pa sem v težave in v resno nevarnost z nalogo, v katero me je prisilil gestapo. Vendar ko sem v baraki na pogradu v miru premislil priložnost, ki mi jo je s tem dal sam gestapo, da uspešno izvršim svojo nalogo, nalogo partizanskega obveščevalca, je le-ta odtehtala nevarnost in strah. Usodno zame in za uspešno izvršitev moje naloge je bilo to, da sem premalo, pravzaprav nič, razmislil o tem, zakaj in s kakšnim namenom je gestapo izbral prav mene, da bom vohunil v taborišču za sovražnimi agenti in pomagal gestapu odkriti sovražno, vohimsko mrežo. Prav mene, ko je imel vendar na razpolago svoje, dobro izšolane in za taboriščno špijonažo specializirane agente pa mrežo taboriščne policije, kopico izdajalcev, ki so bili za košček kruha sleherno minuto pripravljeni povedati vse in izdati najboljšega sotrpina. Nisem razmislil o vsem tem, da je pri moji izbiri odločal globlji motiv. Zato bi me malomarnost kmalu veljala glavo. Apel se je nekoliko zavlekel. Več časa kot ponavadi so iskali številko, ki so jo tega dne hoteli pretresti v uradu taborišča gestapa. Ko je bilo apela konec, je bil že svetel, vlažen dan. Južni veter je lizal ledeno skorjo in na tleh puščal v razpokah in kotanjah ledeno vodo, po kateri smo čofotali skozi glavna taboriščna vrata na delo. S skupino pred nami nekaj ni bilo v redu. Ustavili so jo na prehodu čez obrambni jarek in preštevali vrste. Tudi udarci s palicami so padali in sočne kletvice v vseh evropskih jezikih. Naposled so skupino nagnali nazaj v taborišče. Mi smo rinili na povelje naprej in izpod obrvi skrivaj škilili po nesrečnikih, ki bodo ta dan ostali v taborišču. Nekaj posebnega so zagrešili. Lahko, da nihče ne bo odšel na delo. Da so bili zapisani transportu...? Lahko. Njihova usoda se nam je zajedla v duše. Sočustvovali smo zaradi strahu, kaj bo z nami Nenadoma sem zagledal med vračajočo se kolono oči, ki so se zagrizle z enakim presenečenjem vame. Odmaknil sem svoje in otrpnil od strahu, ko je iz njihove vrste neznanec poklical v slovenščini moje ime. »Nejc!« — Koliko moči je bilo treba, da sem na klic v materinščini ostal hladen. Na zunaj hladen, kajti moja notranjost je gorela. Gorela v silni napetosti zaradi bližine nevarnosti. Neznanec je klic ponovil. »Nejc, saj si ti, ne?« — Pospešil sem korak za vrsto pred seboj in še čul, kako je neznanec vprašal nekoga zadaj v moji skupini: »Iz katere barake ste? Katera komanda?« PRIHODNJI ČETRTEK: — za staro in mlado, za šoferje In za vse pešce: NAŠA NOVA SLIKANICA — S Paradižnikom, z njegovo Klaro in njunim avtomobilčkom boste doživljali sladke in grenke urice. Nova slikanica vas bo razveseljevala teden za tednom, vse tja do pomladi, ko si boste morda tudi vi omislili — voziček na štirih kolesih ... DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov/ 21 ■'■r- .rdečila ustnice iii laki za hphfe^^^^ vsak četrtek ZA MLADE PO SRCU POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE In ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNO VAM PRIPOROČAMO; # kranjske klobas« 9 Ibvsko salamo # šunkarico 9 vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pcčenice in safalade sprejemamo posebna naročila. OBRAT KLAVNICA tel. 72-231 03 KMETOVALCI- uqodna priložnost! NA OBRTNIŠKEM SEJMU V KRANJU, ki bo od 12. do 22. 10. 1968, si oglejte razne traktorje, enoosne in dvosne. Moč: od 9—35 KM. Prodajamo tudi na kredit — s seboj morate imeti posestni list. Kupili boste lahko poceni traktorske priključke in razne kmetijske stroje. Priporoča se KZ »SLOGA«, Kranj Hotelsko gostinsko podjetje Metlika bo prodalo na dražbi v petek, 18. oktobra 1968, pred hotelom »Bela krajina<( FURGON ZASTAVA 1300 nosilnosti 1230 kg Dražba bo od 8. do 9. ure za družbeni sektor, od 9. do 11. ure za zasebni sektor. Z H V A L A Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta in brata LUDVIKA ZAJC A 8 Podboršta pri Mirni peči se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin z darovanjem cvetja, s svojo udeležbo pri pogrebu oziroma so sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prav tako se iskreno zahvaljujemo železniškemu kolektivu iz Novega mesta za oskrbo pogreba in drugo pomoč, PGD iz Mirne peči, govornikom za poslovilne besede in pevcem za žalostinke ob odprtem grobu. 2 a 1 u j o č i: žena Vida, otroka Jelka in Bogiliin, bratje in sestre ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob težki izgubi našega očeta, starega očeta, strica ANTONA MOKOTARJA upokojenca iz Krškega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto za skrbno nego, ZWI Krško, ZB Krško za godbo, ZK Krško, Društvu upokojencev kakor tudi govornikom za tople poslovilne besede. Posebna zahvala družini Klinčevi za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči; žena Fanika, hčerki Silva in Vida z družniama in drugo sorodstvo Z A H V A 1. A Ob težki, boleči izgubi našega ljubega očeta, brata in strica Andreja Božica-Ludvika upokojenca iz Krmelja se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvala kolektivu METALNE Krmelj, SZDL Krmelj, govornikom za v srce segajoče poslovilne besede, pevcem za žalostinke, kakor tudi vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Posebno se zahvaljujemo dr. Humarju za nego v zadnjih urah. Žalujoči; žena Tanja, sinova Anton in Andrej, mama Marija, brata Robert in Viktor, sestri Emica in MulČi z družinama in drugo sorodstvo Najboljša igrača; HRANILNIK! Že otroci naj se mimogrede nauče varčevati in v igri bodo spoznavali življenjsko resnico: zrno do ^zrna pogača, kamen do kamna palača! Tudi vi lahko dobite hranilnik za svojega otroka pri i Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU In njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere; za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1.5 do 2,5 odstotka v dinarjih! Svet delovne skupnosti uprave OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO razpisuje 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI Prošnje s prepisom zadnjega spričevala oziroma potrdilom o opravljenih izpitih, kratkim življenjepisom ter potrdilom o premoženjskem stanju oziroma osebnih dohodkih staršev naj pošljejo kandidati svetu delovne skupnosti uprave občinske skupščine Novo mesto v 15 dneh po objavi razpisa. Prednost imajo študentje višjih letnikov in z boljšimi učnimi uspehi. Prodamo PEČ • »TERMOGEN« tip 50, toplotni učinek 50.000 KCal/h. Količina zraka 3.700 m’/h. Potrošnja energije 1,1 KW. Proizvod: Ventilator — Zagreb Vse informacije dobite na Tehniški srednji šoli v Krškem vsak dan, razen sobote, od 6.—14. ure do 25. oktobra. TSŠ KRŠKO ZAHVALA Ob težki izgubi mojega moža in očeta Franca Črnela iz Vavpče vasi se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Martinu Golobiču za poslovilne besede pri odprtem grobu. Žalujoča žena in sinn Marjan in Zvonko IšIšIšIšSfšlaišIšiEilšIsIlIšIšIllagIšIšIšlEilšIšIšIšIšlalilgl la KAJlg VAM ji nudi jg i TOLENJKA: j| GRADBENI MATERIAL IN PEČI NA OLJE V prodajalni BRŠLIN - nasproti žel. postaje nudimo cement, zidno in strešno opeko, betonsko železo, stavbno pohištvo in drugo. Na zalogi imamo tudi peči na olje, štedilnike na plin, elektriko, trda goriva in kombinirane, hladilnike ter drugo tehnično blago. Stalna zalbga - konkurenčne cene! iši 151 131 IdI 151 lal J3I RApiO LJUBLJANA ■ rKTEK. 18. OKTOBRA: 8.08 Cilasbena matineja. 9.25 NaSi ansambli in vokalni solisti zabavne Klasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Julija Smole: .Ugotovitve s prvega mednarcdncRa simpczi-ja o CeSnjah in višnjah v Bonnu. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 NaJ?i poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermeazo. 13.40 Turistična oddaja. IG.CO Vsak dan z« vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.40 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Metko Stok. 20.00 Poje zbor Slovenske filhamionije. 21.15 Oddaja o morju in pomor-št-iik.'h B SOBOT.\. 19. OKTOBR.A: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 »Cez travnike zelene« z narodno zabavnimi melodijami. 10.15 Pri vas doma. 11.0«J Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski počivajo. 13.30 Priporočajo vam . . vam . . . 14.20 V vedrem razpolo- 14.20 V vedrem ritmu z velikimi zsibavnimi oikestri. 15,40 Naš podlistek — Zima Vrščaj-Holy: Ska-barjeva mati. 17.35 Trije prinx)rski zbori. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knj.žtiega trga. 19.00 Lahko noč, oUoci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Sobotni zabavni mozaik. 2C.30 Zabavna radijska igra — Dr Walter Gerteis: Vozli inšpektorja Braina. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.15 Od. dnju za naSe izseljence. ■ NKI)KIJ.\. JO. OKTOIIR.4: 6.00 - 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Muse Dal-bray: Godec d—Pahan. 9.05 Rogaška Slatina vabi Sežano. 10.05 sse pomnite, tovariši . . . Janez Švajncer: Za seveaiK) mejo. 10.30 Pcf«ni borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.(»O—11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50—12.00 Pogovor s poslušalci. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 15.30 Humoreska tega ledna — Branislav Nut-ic: Povišanje. 17.30 Radijska igra — GUnther Wei-fenbon: Lovca na čaplje. 19.00 r.ahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer. ■ PONKDDIJEK, 21. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Cicibanov svet ;n Pesmica za najmlajše. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Slavko Gliha: Kaj je pokapala anketa na kmečkih gospodar. s;vih v Vipavski dolini. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.20 Glasbeni iiitermez-zo. 16.00 Vsak dan za vas. 18,15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ire-IV) Kohont. 20.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TORKK. 22. OKTOBRA: 8.08 Ope.Tia matineja. 8.55 Radijska fola za srednjo stc^njo — Film »Kekec«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Tiiristični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetij.ski tiasveti — inž. Milan Novak: Uradno preskušanje strojev aa poljedelstvo drugod in pri nas. 12.40 Slovenske narodne p>esmi. 13.30 Priporočajo \-am . . . 14.05 Gla.sb<c — (Beograd) 13.35 Poročila (Beograd> 14.00 Atletika — posnetek z olim-piade v Mehiki (Beograd) 15.15 Plavanje — posnetek z olim-piade v Mehiki (Zagreb) H;.20 Propagandna oddaja (Ljub. Jjana) 16.30 Filmski pregled (Skopje) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Propagandna medigra (Ljub. Ijana) 18.25 Zloženke in njih pssava — oddaja iz cikla Slovenščina (Ljubljana) 16.50 Prekmurje Miška Kranjca — kulturna report.nža — iLjub. Ijana) 19.30 Vokalno mstrumentalni soh. sli: Andy Irviae (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Vojo Kuzmanovič: Sezona Lova — TV drama (Zagreb) < Zagreb) 22.00 Poročila (Ljubljana) TOREK, 22. OKTOBRA 9.35 TV v Soli (Zagreb) 10.30 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.35 Poročila (Zagreb) 14.40 Plavanje — posnetek z ollm-piade v Mehiki (Zagreb) lf.20 Propagandna oddaja (Ljub. Ijana) 11 Peko model BIT 15-037 bronze iiunting 39-46 88,00 Ndin 12 Peko model BIT 12-008 safari iuinting 39-64 109.0« Ndln 13 Peko model !VIATO 13-022 alge hunting ali havana 40-46 95,00 Ndin >4 Peko model MATO 12 027 Havana anilin 40-16 109,00 Ndin 54 Peko model BERTA 25-023 bronze hunting ali umbcr ali črn anilin 3G-39 85,00 Ndin 16.30 Filmski pregled (Sarajevo) 18.00 Risanka (Ljubljana) 18.10 Obrežje — oddaja za itali. jansko narodnostno skupino (Ljubljana) 18.35 Novosti iz Studia 14 — za. bavno glasbena oddaja (Ljub_ Ijana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.40 Ljudje na morju — ameriški celovečerni film (Ljubljana) Jazz festival v Ljubljana — Poročia (Ljubljana) SREDA, 23. OKTOBRA 1* .35 TV v šoli (Zagreb) 14.25 Poročila (Beograd) 14.30 Plavanje — posnetek z olim-piade v Mehiki (Beograd) 15.20 Propagandna oddaja — (Sa. 13..30 Filmski pregled (do 17.00) — (Skopje) 17.05 Madžarski TV pregled (Beo. 17:20 Poročila (Zagreb) 17.25 Oddaja za otroke i Zagreb) 17.45 Risark (Ljubljana) 18.20 Dvajset slavnih — oddaja za otroke (ZUigreb) 19.05 Od baleta do veselja m na zaj (Ljubljana) 19.45 TV prosp>ekt (Zsgreb) 2t'.00 TV dn?vnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 D^kleia iz Patarazuke — japonska zabavnoglasbena oddaja (Ljubljana) 21.55 Inšpektor Maigret — serijski film (Ljubljana) 22.55 Poročila (Ljubija^) Gimnastika — prenos z ohm-piade v Mehiki bo ali obl7.00 ali ob 23.00 ČETRTEK, 24. OKTOBRA 9 35 IG.30 11.00 14.15 14.20 16.10 lb.30 l.l.OO 18.15 18.20 1C.45 19.05 :^o.oo 20.35 21.25 22.35 22.45 0.35 T\' v šoli (Zagreb) Ntmščina • Zagreb) .^nsleščlna (Beograd) Poročila (Ljuo. 'ana) Plaviuije — post"! e^ z ol:m. piade v Mehiki (Ljubljana) Kolesarstvo — ix)snetek z olinipiade v Mehild (Ljubljana) Filmski pregled (Sarajevo) Po Sloveniji (Ljubljana) Propagandna medigra < Ljub. Ijana) V narodnem ritmu (Beograd) Po sledeh napredka (Ljubljana) Zabavno g.asbena oddaja — I Beograd) TV dnevnik (Ljubljana) Saga o Forsj-tih — serijski film (Ljubljana) Kulturne diagonale (Ljub. Ijana) Poročila (Ljubljana) Gimnastika — prenos z olim. piade v Mehiki (do 0.30) — (EVR) Poročila (Zagreb) PETEK. 25. OKTOBRA Đ.35 11.00 14.00 14.50 16.30 18.00 1820 19.15 19.45 23.00 T\’ v Soli (Zagreb) Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) Gimnastika — pojnetek z olimpiade v Mehiki (Zagreb) Boks — posnetek z olimpln-de v Mehiki (Beograd) Olimpijski filmski pregled — (Skopje) Znoči se, melodije drsalk — M'adinski koncert (Beograd) TV dnevnik (Ljubljana) Otvoritev gledališke sezone v Drami SNG — prenos pred. stavo Hamlet (Ljubljana) Plavanje in kajak — posnetek z olimpiade v Mehiki — ■do 0.10) (Ljubljana) SOBOTA. 26. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 14.55 Poročila (Zagreb) 15.00 Plavanje — posnetek z oltm. piade v Mehiki (Zagreb) 16.30 Olimpijski filmski pregled — ido 18.00) (Sarajevo) 18.15 Poročila (Ljubljana) 18.20 Robin Hood — I. del m ad:n ske igre (Zagreb) 19.20 S kamero po svetu — Sprehod po .^ng!lJl (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 Hu.noristična oddaja — (Boo. crad) 21.35 Os'.vajalcl — serijski film — (Ljubljana) 22.25 Muzika in Se kaj — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana) 22.50 T\' kažipot (Ljubljana) 23.05 Poročila (Ljubljana) 27. in 28. oktobra 1968 LICITACIJA pri Carinarnici L.jubljana Carinurnica Ljubljana bo prodajala 27. in 28. ok-> tubra 1%8 motorna vozila in ostalo blago in to: avtomobile 27. okt. a motorna kolesa in ostalo blago 28. oktobra 19(»8, od 8. ure dal.je v prostorih Ca-rmarice F.jubljaJia, Smartinska 152 a — Javna .skla-dLšča. Ogled blaga za prodajo bo v petek 25. oktobra od 9 — 13 ure in v soboto 26. oktobra IDCS od 9 — 13 ure in od 14 — 17 ure v prostorih Carinarnice Ljubljana. .MOTOKNA VOZILA Začetna cena v Nl>: Tovorni a-/to: magirus deutz — kiper 8 t, 1. 1961, v nev. st. Osebni avto; opel rekord coupe, letnik 1965, v nevoz. st. VW — 1500, letnik 1984-65, v voznem stanju Tovorni avto; hanomag 3 t, letnik 1962, v nevoz. st. peugeot 404. letnik 1962, v voznem stanju opel — caravan, letnik 1964, v nevoznem st. opel rekord coupe, 1. 1962, v nevoznem st. opel rekord, letnik 1966, karamboliran sim<3a 1000, letnik 1962, (motor razstavljen) mercedes 180 b, letnik 1960, v nev. st. opel rekord, letnik 1965, karamboliran opel karavan, letnik 1963, karamboliran ford taunus 12 M, letnik 1964, karamboliran ford tavmus 12 M, 1. 1965, karamboliran triumph, letnik 1967 karamboliran citroen AMI — 6, 1. 1965, karamboliran BMW — 700 luxus, 1. 1962, v nev. st. DKW F — 12, 1. 1963, karamboliran ojjel kapitan, 1. 1962, v nev. st. prikoli(» — kiper za tov avto, 1. 1965 , 5t simca 1300, 1. 1963, karamboliran opel rekord. 1. 1962, (motor razstavljen) ford taunus 17 M, 1. 1962, karamboliran DKW jimior, letnik 1961, karamboliran peugeot 404. 1. 1968, karamboliran VS, 1. 1960, v nevoznem stanju fiat 1500, letnik 1965, karamboliran opel rekord, 1. 1961, v nev. stanju opel rekord, letniK 1958, v nevoz. stanju BMW — 700, 1. 1960, karamboliran DKW F 11 junior, 1. 1963, v nev. stanju opel rekord, 1. 1963, karamboliran opel rekord, 1. 1960, v nevoz. stanju VW, letnik 1965, karamboliran opel karavan, 1. 1959, karamboliran opel rekord, 1. 1961, karamboliran VW, letnik 1953, v nevoz. stanju opel caravan, 1. 1959, v nevoz. stanju mercedes 190, letnik 1958, karamboliran Dostavni avto — keson, 1. 1959, v nev. st. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13- 14. 15. 16. 17-18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30- 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 4. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56 57. 58, 59 60 61 62 63, 64 65 66 67 68 69 Tovorni q,\^o; , magirus deutz — kiper, 1. 1959, (brez motorja) Osebni avto; opel kadett, 1. 1967, karamboliran . VW, letnik 1956, v nevoz. st. , VW — 1300, 1. 1965, karamboliran . ford Anglija, 1. 1958, v nevoz. st. , VW, letnik 1960-61, karamboliran ford Capri, letnik 1961, karamboliran , škoda oktavia, 1. 1961, v nevoz. stanju VW, letnik 1965, karamboliran opel kapitan, 1. 1960. karamboliran Dostavni avto; VW keson, letnik 1960, nekompleten Osebni avto , Renault 4 CV, 1. 1958, v nevoz. stanju , citroen ID — 19, žaba, 1. 1958, karamboliran opel rekord, 1. 1955, v nevoz. stanju DKW 3—6, letnik 1956, v nevoz. stanju . citroen ID — 19. žaba, 1. 1963, karamboliran renault R4, 1. 1963, karamboliran fiat steyer 110 R, letnik 1957, karamboliran . renault R 10, letnik 1%5, nekompleten renault R 10. letnik 1963, nekompleten , VW, letnik 1954, karamboliran , opel rekord, 1. 1962, karamboliran opel kadett, 1. 1966, karamboliran , opel kapitan, 1. 1961, karamboliran , VW, letnik 1961, (brez motorja) opel rekord, 1. 1957, karamboliran Chevrolet, letnik 1958, nekompleten karoserija za VW, 1. 1960, karambolirana Praga, letnik 1934, v nevoznem stanju 19.000.— 13.300.— 12.000.— 12.000.— 11.000.— 9.800.— 8.500.— 7.900.— 7.800.— 7.300.- 7.200.— 7.200.— 6.900.— 6.900.— 6.900.- 6.700.-6.600.— 6.200.— 6.000.-6.000.— 5.900.— 5.800.— 5.600.— 5.600.— 5.500.— 5.500.— 5.300.— 5.000.— 4.800.— 4.800.— 4.COO.— 4.700.— 4.500.— 4.500.— 4..300.— 4.300.— 4.200.— 4.200— 4.200.— 4.200.— 3.900.— 3900.— 3.800.-3 800.— 3.800.— 3.700 — 3.700.— 3.40(.).— 3.400.— 3.200.— 3.200.— 3200,— 2.900.— 2.000.— 2.800.— 2.800.— 2.800.— 2.800.— 2.5.50.— 2.100.— 1.900.- 1.900.-1.800— 1.500.— 1.500.- 1.500.— 1.000.— 900.— 800.— PONOVNO NA l.lCrMCMI: Osebni avto; 70. rambler, letnik 1958, v nevoznem sttanju 4*900.— 71. opel rekord, letnik 1962, karamboliran 4.300.— 72. ford combi, letnik 1960, karamboliran 4.200 — 73. renault dauphine, i 1958, v nevoznem stanju 3.200.— 74. škoda oktavia, letnik 19.59, karamboliran 2.600.— 75. ford taunus, letnik 1S62, nekompleten OSTALO BL\GO: Motoma kolesa, brusilni stroj za avtomobilske osi (motorne), kolesa, moto^^ji za osebne in tovorne avtomobile, avtodeli, tehnični predmeti in tekstil. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh določenih za ogled vplačati kavcijo v višini 10 odst. od začetne cene na Carinarnici Ljubljana, a zastopniki podjetij tu(ii pooblastilo. Vse Informacije o licitaciji se dobijo cxl 21. 10. 1968 dalje na telefon 316-588 — Carinarnica Ljubljana. • Seznam ostalega blaga v prodaji bo izobešen na oglasni deski Carinarnice Ljubljana. Istočasno Carinarnica Ljubljana obvešča trgo\’ska podjetja in ostnle zainteresirane, da ima na zalogi za prodajo večje količine ženskih naglavnih mt, gospodinjske škarje in ostalo blago, za katero zbira pismene ponudbe. IZ C-AillNARNICE LJUBLJANA v TEM TEDNU VAS ZANIMA OKTOBRSKO VREME V PREGOVORIH ECakor je Uršula pričela, bo zima vse izpela. — Se nerado listje obleti, vsak se zime naj boji. — Luka sneg prikuha. — Gal deževen ali suh, prihodnjega poletja ovaduh. — če vinotoka burja brijć, prosinca In svečana sonce sije. LUNINE MENE: 14.10. € ob 16.05 21.10. % ob 22.44 28.10. ) ob 13.40 Nedelja, 20. oktobra — Irena Ponedeljek, 21. oktobra — Urška Torek, 22. oktobra — Zorislav Sreda, 23. oktobra — Severin Četrtek, 24. oktobra — Rafael Anton Turk, Vel. Cerovec 18, Stopiče, prepovedujem pašo živine po vseh mojih parcelah. Kdor pre. povedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklicujem besede, ki sem jih govoril o Francu Virantu in nje-govi ženi Angeli Virant Iz Gorenje vasi št. 8, Ribnica, ker so bile neresnične. Janez Bojc, Gorenja vas 10, Ribnica. TEDENSK(l)LED7^-p Petek, 18. oktobra — Luka Sobota, 19. oktobra — Etbin Albina Kum, Potok št. 25, p. Straža, prepovedujem vožnjo in odlaganje listja v gozdu p. št. 1935 v Praprečah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Opozarjam vsakogar, ki bi raz. širjal lažne vesti o moji hčerki Ismetki Alijevlč ali o meni, njeni materi, da ga bcHn sodno prega. SLUŽBO DOBI PtKOVSKEGA POMOČNIKA, vojaščine prostega, takoj sprejmem. Samsko stanovanje zagotovljeno. Semenič, pekarna, Sodražica. SI’REJME.M mizarskega pomočnl. ka ali priučenega mizarja. Stanovanje preskrbljeno. — Kamin, Avsčeva 36, Ljubljana. ZAPOSLIM dimnikarskega pomočnika, prostega vojaščine, za stal. no delo in enega vajenca, ki ima končano osnovno šolo. Stanovanje v hiši. Hrana oddaljena 50 metrov, ostalo po dogovoru. Stefan Kolar, dimnikar^ mojster. Krško. SLIJ2BO DOBI priučena kuharica in natakarica za priučitev. Sta. novanje in hrana zagotovljena. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Gostilna Mlakar, Lož 52, p. Stari trg pri Ložu. If^CEM gospodinjsko pomočnico k 4.članski družini. Ugodni pogoji. Naslov: inž. Dušan Garzarolli, Stanovanjsko podjetje Koper, Trg revolucije' 12, Koper. ISCEM pošteno kmečko dekle za pomoč v gospodinjstvu. Možna izučitev za kuharico. Gostilna Kocjančič, Loška vas, Dol. Toplice. GOSPODINJSKO pomočnico, čisto in pošteno, sprejme takoj 4.član-ska družina. Pišite; Kovačič, Ko. per, Glairoljaška 1/B. S.AMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico ljubiteljico otrok, sprejmem takoj k 4-članski dn^ini. Lastna soba. Saša Vatovec, Ko. per. Prekomorske brigade 7. ZA VARSTVO 2-letne deklice iščem mlajŠQ žensko od 6. do 15. ure. Vse ostalo po dogovoru. Inž. Zlatko Rostočil (od 16. do 17. ure). Novo mesto, Nad mlini — nova vrstna hiša brez številke. DEKLE za vsa hišna in zunanja dela dobi takoj stalno zaposlitev. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Marinšek. Naklo pri Kranju. DVE gospodinjski pomočnici dobita sliisbo v Kranju. Inž. Marko Rant, Zlato polje 11 b. Slave Švigelj, Valjavčeva 4. stamovanja CEZ ZI.MO oddam opremljeno sobo na Vrtači dvema samcema z uporabo kopalnice. Vprašati: Franc Derganc, Semič 3. ZAKONC.A brez otrok Iščeta sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu ali najbližji okolici. Naslov v upravi lista (1752/68). STAREJSA ZAKONCA iSOeta ne-opremljeno sobo in kuhinjo ali večjo sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačata za nekaj časa vnaprej. Naslov v upravi lista (1753/68). DVOSOBNO stanovanje lahko dobite za 35 dinarjev, lahko pa tudi vikend ali hišo. Poiščite številko 10 revije Naš dom, ki je lahko ključ do vašega novega stanovanja! ODDAM sobo s posebnim vhodom. Trebnje 29. 13. 14 in 16 col gumi vozove pro-dam. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana. PRODAM trodelm kuhinjski pult, dodatno peč na drva In otroško košarico. Ogled v popoldanskem času Herma Vukoslavovič, Jerebova 16, Novo mesto. UGODNO PRODAM stroj za izde-lavo cemetne strešne opeke — kompletno. (Cenjene ponudbe na naslov: Jakob Plašnik, Vinska go. ra, p. Velenje. UGODNO PROD.AM lahek voz In kosilnico. Gumberk 6, Otočec ob Krki. PRODAM montažno garažo in prikolico za fička. Naslov v upravi lista (1736/68). POCENI PROD.\M mizarski debelinski stroj (lahko še tudi poravnava) in rezkar domače izdelave na 3600 — 5000 — 7000 obratov. Vlado Polak, Brežice. MOTORNA VOZILA PROD.^M tovorni avtomobil »opel blic« 2 t v odličnem stanju ali zamenjam za »fiat 750«. Ješelnik, Ljubljanska 17, Kočevje. UGODNO PRODAM »renault 4 L«, odlično ohranjen. Meta Borštnar, Ljubljana, Večna pot 8. prodam AVTO »fiat 600 D«. 4.000 Ndin takoj, ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. (1714/68). KUPIM KUPIM telico N 120 do 200 kg teže. Ponudbe: France Flajs, Go-renja vas 23, Ribnica na Dol. KUPIM motorno kolo BMW 250, novejši tip, od 1958. leta naprej. Naslov v upravi lista (1747'68). •POSEST RAZNO PRODAM DVODELNO OMARO, divan, ku. halnlk in enofazni števec pro. dam. Jože Klobučar, Zagrebška 7, Novo mesto. PRODAM kuhinjsko pohištvo, spal. nico, električni štedilnik Tobi in štedilnik na drva — Vse v do. bretn stanju. Drago Andič, Dol. Toplice 25. PRODAM posteljni mreži 79x175 in M X 179. Medle — Gubčeva 16. PBODAM dva lepa oleandra. Stefan fiuštertič, Smhel 45, Novo tnesto. PRODAM sobne Upe In kakteje. Vončina, RegerC« vm 72, Novo meeto. njala. Marija Hlišč, Strojarska pot 1, Novo mesto. Matija RabzelJ, Prekopa 11, Kostanjevica, prepovedujem hojo in pašo živine po mojem travniku v Šentjakobu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Franc Kump, UrSna sela 12, prepovedujem pašo kokoši in delanje škode po mojem vrtu Km>lini Mavsar, UrSna sela, in Mariji Rauh, Uršna sela. Ce tega ne bosta upoštev'ali, ju bom sodno preganjal. MMSiEg Dragi mami in stari manti Tereziji Koren iz Žužemberka 130 za njen praznik še mnogo zdravih in srečnih let želi sin Janez z ženo iz Jesenic in vnuk Janko, ki služi vojaški rok v Pulju. darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahva-ljujemo Komunalnemu podjetju iz Novega mesta in osnovni šoli Sto-piče za podarjena venca ter gospodu župniku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Lojzka, sinova Milia in Vinko, hčerka Slavka ter drugo sorodstvo Ob prerani izgubi moža in dragega očeta RUDOLFA ROZMANA iz Zg. Kašlja št. 83 — Ljubljana Polje se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojniku daroval vence in cvetje, ga spremili na zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoča žena Marija in sin Rudi 2 družino ^ Dragima Nadi in Ivu Sariču iz Frankfurta za drugo obletnico skupnega življenja Iskreno čestitajo in želijo vse najboljše mama, Mirko In Anita. Gregorju Rcijerju iz Velikih Bru.snic, ki slirži vojaški rok v Kragujevcu, iskreno čestitajo za 20. rojstni dan in mu želijo srečno vrnitev domov ata, mama, sestre in brata. Ob težki izgubi naše mame MARIJE KUŽNIK, roj. Može iz Mal, Lipovca se iskreno zahvaljuj«no teti Pavli, vsem sorodnikom ter dobrim sosedom za pomoč. Se enkrat srčna hvala. Žalujoči: otroci Tovarišici Martini Beceletovi iz Novega mesta, ki Je diplomirala na višji šoli za grganizacijo dela v Kranju (na trebanjskem oddelku) — čestitajo Beceletovi iz Ljubljane. Zahvaljujemo se vsem znancem, sorodnikom ni sosedom, ki so nam pomagali ob nenadni izgubi našega ljubega moža, sina in brata LOJZA DRAŽUMERiČA Posebna zahvala podjetju Komunala Kočevje za vso pcžtrtvovalnost. Zah »joči: žena Juliu, mama, bratje in sestre Ob nenadni Izgubi dragega moža, očeta in brata ALOJZA MEŽNARJA iz Hivšice 6 pri Stopičah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji _^oti, mu Ob bridki Izgubi dragega očeta, starega očeta, in brata JAKOBA BLAŽIČA iz Ragovega se zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, ZB Novo mesto, SZDL Kandija, TNZ Maribor in GG Grosuplje. Žalujoči: hčere z družinami in sinovi H?OB/ESTILA I ŠČETKE ZA LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. KUPIM enostanovanj.sko hišo i vrtom v bližini Novega mesta ali ob avtocesti Novo mesto—Ljub. Ijana. Naslov v upravi lista — (1734/68). PRODAM posestvo z gospodarskim poslopjem ob cesti. Franc Gregorčič, Sred. Lakenc 1, Mokro, nog. PRODAM dve hišici z vrtom in njivo ter gospodarskim poslopjem 3.000 m^ zemlje — oddaljeno 10 minut od železniške postaje Brežice; zelo lepa lega. Naslov v upravi lista (1744/68). PROD.VM hišo z lepim vrtom, hlev in garažo. Pavel Sauer, Crni potok 17, Kočevje. V BREŽICAH prodam komunalno opremljeno zemlJiSCe in dograjeno I. fazo cnod/ atrijske hiše. A. Berložnik, Trbovlje, Kovinar, sko naselje 5 II. ZAK;\J OBUPUJETE pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter ali žolča ali morda drugih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško DONAT vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. V Novem mestu ga dobite pri HMEUNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) In pri DOLENJKI. ŽENIN IN NEVESTA, ne poza. bita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidari, cu, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). NUJNO POTREBUJEM večjo vsoto posojila, dam garancijo. Za nagrado brezplačen dopast na morju in visoke obresti. Črtalo osebno. Naslov v upravi lista (1726/68). 10. 10. 1968 se je izgubil pes volč. jak, črne barve, sliši na ime Luks. Kdor bi kaj vedel o njem, naj proti nagradi sporoči na na-stov: Gazvoda, Mule Brusmioe 3, Brusnioe. J more ostati ravnoduSen Prav je, da zveste: NAJ ČLOVEK pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče! ■ TAKO LJUDSKA MO- ■ DROST. Pa vendar se ■ radi ozremo po svetu ■ naokrog, saj se zgodi ■ vsak dan toliko nove- ■ ga, zanimivega, napete- ■ ga, pa tudi slabša in ■ dobrega, da 6lovek ne ■ do dogajanj, ki pretresajo Zemljo in spreminja- ■ jo naše predstave o Vesolju. Dnevnd tisk, radio ■ in televizija nam brez oddiha prinašajo vse novo ■ od blizu in daleč. Oistaja pa še marsikaj, kar je ■ treba prebrati, vedeti, videtd in slišatd. Domače ■ novice, sosednja vas, trg ald mesto, domača ob- ■ čina in naša pokrajina živijo svoje razgibano, B pestro in vedno bogatejše življenje, Kaj je' tu ■ novega — danes, včeraj in ta teden? ■ ZA TO POSKRBI VAS DOLENJSKI LIST: vsak četrtek vam postreže z vsem, kar morate vedeti, da bi bili dobro obveščeni. 2e tolikokrat smo zapisali znano resnico: brea obveščanja ni samoupravljanja, neobveščen človek ne more o ničemer odločati. Domači pokrajinski tednik bere zdaj nekaj nad 130.000 ljudi doma in po svetu; njegovih 29.200 izvodov prihaja že v premnoge domove in go^odinjstva v 9 občinah širše Dolenjske. Vaš sosed pa si ga morda še vedno sposoja pri vas in nerodno vam je odreči. Zato mu povejte, prosimo, razveseljivo novico: ■ VSAK NOVI NAROČNIK, ki si bo naročil DOLENJSKI LIST v tej jeseni, ga bo dobival do konca decembra 196« brezplačno! Ta ugodnost vedja samo za nove naročnike, nudimo pa jim jo zavoljo tega, da bi spo2mali naš domači časnik In se lažje odločili za vstop v vrste stalnih bralcev in naročnikov. Svetujte jim, prosimo, naj si naš list naročijo. Zadostuje dopisnica, ki naj jo pošljejo upravi lista v Novo mesto! Vse naročnike in bral<;e lepo pccxiravljata UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Šentrupert: umrl pod traktorjem 11. oktobra se je Slavko Jurek, delavec KGP Brežice, s traktorjem odpravil v vinograd Zadraga pri Dragi v okolici Šentruperta. Peljal se je po ozki poti, nenadoma pa je zavil na strmino in zgrmel s traktorjem 40 m globoko. Jurek je umrl pod kolesi traktorja. Bič: sopotnica umrla, voznik v bolnišnici 1. oktobra popoldne je Zagrebčan Srečko Leskovar s volkswagnom pri Biču prehitel dva tovornjaka. Ker je pren-aglo zavil na desno, ga je vrglo s ceste na njivo, po kateri se je prevračal 44 m. Voznik je med prevračanjem padel iz avtomobila, sopotnico Smiljo Spalatin pa je vrglo 8 m daleč, preden je vozilo obmirovalo. Poškodbam je podlegla na kraju nesreče, medtem ko so težko ranjenega voznika odpeljali v bolnišnico, škodo so ocenili na 15.000 dinarjev. Suhor: mopedist v delavko Pred pošto na Suhorju je mopedist Marjah Ratkovič 7. oktobra zbil delavko Antonijo Turk z Dol. Suhorja. Poškodovano Antonijo Turk so odpeljali v novomeško bolnišnicco. Zbure: junec sedel na renault Ljubljančan Janko Cvetek je 13. oktobra ob 17.45 v Zburah za- CEMENTNO STRESNO OPEKO dostavim takoj po 1 Ndin. Cemen-tarstvo, ulica Milana Majcna 47, Ljubljana. Črnomelj: od 18. do 20. 10. ameriški barv. film »Maček detektiva. 22. in 23. 10. angl. barv. film »Fa-lireinheit 451«. Kočevje •— »Jadran«: 19. in 20. 10. neip. barv. film »Velika kača«. 21. 10. amer. barv. film »Fantastično potovanje«. 22. in 23. 10. amer. barv. film »Serif iz Dodge cltjrja«. 24. in 25. 10 .amer. barv. film »Operacija puščica«. Kostanjevica: 20. in 21. 10. amer. barv. film »Expres polkovnika Rya-na«. Metlika: 18. do 20. 10. ameriški barvni film »Prva zmaga«. 19. in 20. 10. franc, film »Desrnona«. 23. in 24. 10 franc, film »2ivljenje v dvorcu«. Mokronog: 19. in 20. 10. amer. barv. film »Ne pošiljaj mi cvetja«. Novo mesto: od 18. do 21. 10. amer. barv. film »Vrnitev revol-verašev«. Od 22. do 24. 10. češki film »Romanca za trobento«. Od 1. oktobra dalje Je pričetek Itino predstav ob delavnikih ob 17 in 19. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 15, 17 in 19. uri. Ribnica; 19. in 20. 10. nem. film »2ivo blago«. Sevnica: 19. In 20. 10. franc, film »Izlet na Tahiti«. 23. 10. Ital. film »Gepard«. Sodražica: 19. in 20. 10. ital. barv. film »Včeraj, danes, jutri«. Trebnje: 19. in 39. 10. nem. barvili film »Labirint smrti — Win-netou«. ■■(»■■■■■■■■■■■■■■■a Pijte domači | brandy del z renaiiltom dve leti starega junca, last Antona Derganca iz Zbur. Žival Je sedla na vozilo, ko pa se Je Cvetok ustavil, je s poškodovanimi zadnjimi nogami odšepaia čez cesto proti hlevu. Kronovo: s škodo v ograjo Zagrebčan Mladen Snidaršič se je 13. oktobra popoldne s škodo pripeljal iz Smarjete v Dol Kronovo, kjer se Je preveč izognil nekemu fičku in se zaletel v smernik in ograjo, škodo so ocenili na 4.000 dinarjev. Žvirče: z avtomobilom čez zid 13. oktobra se Je čez p>odpomi cestni zid med Strugami in Zvir-čami prevrnila z zastavo P50 Rozalija Korošec z Jesenic na Gorenjskem. Škodo so ocenili na 3.500 din. Dragatuš: jamski nadzornik v kup zemlje 13. oktobra popoldne se jo Ftanc Butala, Jamski nadzornik v kanižarskem rudniku, pri Dra-gatušu s fickom zaletel v kup zemlje. Voznik se je tako p>oško-doval, da so ga morali cdpeljati v bolnišnico. Črmošnjice: mopedist obležal vinjen 13. oktobra zvečer se je pri Crmošnjicah prevrnil mopedist Stane Muhič iz Koroške vasi in obležal. Pri padcu s? ni poškodoval. Ugotovili so, da je vozil vinjen. • Trčenje zaradi izsiljevanja prednosti Voznik osebnega avtomobila Ivan Hanzlr iz Laduča Je 8. oktobra popoldn« vozil od Jesenic proti Bregani. Na križišču v Obrežju Je izsiljeval prednost voznik osebnega avtomobila Stanko Tutavac iz Zagreba, s katerim sta trčila. Pri tem Je nastalo za okrog 3500 dinarjev škode Nesreča pri prehitevanju 3. oktobia popoldne se Je pripetila prometna nesreča v Cmcu. Iz smeri železniške postaje proti Brežicam je vozil voznik ošabnega avtomobila Franc Voglež iz Črnca in v bližini bencinske črpalke prel^teval skupino pešcev. Tedaj je iz nasprotne smeri s precejšnjo hitrostjo privozil voznik osebnega avtomobila Sefik Cuslovid iz Zagreba in trčil v leva vrata Vo“-;eževega avtomobila. Na vozilih je za okrog 230 din škode. Mopedist je umrl Mopedist Martin Piltaver iz Krške vasi ae Je 5. oktobra zvečer peljal iz Mrzlave vasi proti domu. V Vel. Malencah mu Je pripeljal nasproti mopedist Franc Pirc iz Mrzlave vasi, s katerim sta iz neznanega vzroka trčila. Pirc sc Je pri tem tako hudo poškodoval, da je takoj po prevozu v zagrebško bolnišnico umrl. Piltaver je bil lažje poškodovan. Na mopedih Je za okrog 500 din škode. Z avtomobilom v jarek ob cesti Voznica osebnega avtmobila Ber-ta Zobarič iz Brežic Je 6. oktobra popoldne na ovinku v vasi Mali vni pri Glolx>kem iz neiznanega vzroka zapeljala s ceste v obcestni Jarek, od tam pa v živo mejo. Škode je za okrog 1500 din. Z neprimerno hitrostjo in brez vozniškega dovoljenja Motorist Ivan Kukovič iz Brežic Je 6. oktobra zvečer v vasi Zupelevc zaradi neprimerne hitrosti vožnje padel po cestišču. Vo. zil Je brez vozniškega dovoljenja. Odpeljali so ga v zagreško bolnišnico. Škode je za okrog 600 din. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE: Novo mesto, GlaviU trg 3 — PoStnl predal: 33 — Telefon; (068)-2I-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CP »Delo« v Ljubljani