SiAH_svx>jo sla,y«Q v 'bodočnosti *;jjfcjeyati. SIAU i iw^ -ljudske fronta 3 PRINESLA II. KONGRESU KP STO-POVEZANOST NAŠEGA LJUDSTVA 3T IN ZAUPANJE VANJO. drugi in tretji dan dela ii. kongresa kp sto-ja v izoli mamslzma-leilnlma imli reilzloalznu! | Organizacijsko poročilo tov. G. Sorte - Diskusija o političnem in organizacijskem poročilu - Sindikalno poročilo je podal tov. B. Petronio &iion;_>!'GKn sodeluje 361 delegatov, od teh 86,9°[0 moških in 13,1/}.. žena; od tega: 184 aii 50,4"|a delavcev, 156 ali 42“|, malih kmetov, 18 ali 4,9'i, intelektualcev, 10 ali 2°j0 obrtnikov in malih trgovcev v,4°|o vseh delegatov kongresa fe sodelovalo v osvobodilni borbi |W. Iwji HfajžnJim *n včeraj, drugi % kongresa Kompar- v v nedlrSa ozemUa, sta minila ^cikv ~~ med čitanjem or-IMJ1 tov 5?. poroe*Ia> k* sa je to razumljivo, kajti ravno tov. Petronio je tisti dosledni borec, ki jih vsakodnevno razkrinkuje — danes jih je pa pokopal. Tovarišici in tovarišice! Te metode karakterizirajo njihov položaj in njihovo stanje in nam dokazujejo ter nas še bolj vzpodbujajo in vsmerjajo, kako se moramo boriti, da bi preprečili, da bi se podobne metode uvedle v mednarodno demokratično gibanje in da bi mednarodno delavsko ginanje napredovalo varno in čvrsto po svoji revolucionarni poti. Naša Partija si šteje v čast, da more dati k temu svoj mali, toda zavestni doprinos, zavedajoč se, da se bori za združitev vseh svojih sil za zmago proletariata in za to, da se linija mar-ksizma-leninizma ne bi zmaličila«. Z prepevanjem Internacionale so nato kongresisti zaključili tretji w-tne op«, -----dan dela svojega kongresa, ki ga cih-. n.,zac'je tržaškega de- -D0(j0 nadaljevali danes zjutraj ob IV anja- Giordano Sorta in ki tiji iJ'1.jamo danes v celoti na ^ v srrti slrani našega dnev-strani 0venšžini> na peti in še-Da v italijanščini; v toku “tV ,8a. ane Pa je podal tov. Nistif. Vo-ie P°ročilo o vlogi Ko-' cone o p5rtUe v ljudski oblasti % .™v- Petronio pa je v 111 ikiajal J Porodu ori’ Jiiiih ,„1 vlogo kominformi-s i, , eliev V Enotnih sindikatu itn ie — kakor je ob Sfesa vterajšnjega zasedanja ! Htpobj.®0uaaril tov. Laurenti — * *ržašk - dejstv‘ dokazal, da 'i'«i jJ ^idalijevi kominformi-Sj . alPatrioti dokončno po-Siič0e v oditelj i najvažnejše Cani ljudskih množic n ° Pa so dokazale iznad Ne dp|„ricall’ovanja številne dele-S s Vnesa ljudstva obeh con, Vile V°pm* Pozdravi in darili t‘arts.Voie zaupanje in privržena *ak° da se *e "“oralo jt jj »resa, ki je bilo predvideli * dn*> podaljšati še na V an- pa moramo poudariti dej-se Je — kot izhaja iz po-V.*r'fikacijske komisije — % • vseh delegatov, ki sode-kongresu — udeležilo Parodno osvobodilne bor- i iV mnogi, ki so preizku- itov pa je šlo skozi za-'Bcentracijska taborišča, ijti^loameriške okupacij-! (i *0%fcJpfle A. To dejstvo daje Kp STO-ja tisto legi-»atero se kongres lahko h, jt “vetom postavi in doka-v8 -'lin na*a Partija tista, AjTJvo je s puško v rokah C5eIa ( eh fašističnega in na-i Jiilo. er°rja dokazalo, da je °žbno kC z desedami, temveč t^i s “Orbo in nadčloveškimi VJ) 5 °io komunistično dolž-žv»°kga naroda in do So-&0,Je >n Stalina. Vinje np ie spričo tega dejstva L,v lat i ko°*informističnega ti- S, *®°®d! gC»«»Ja na čelu komin- rjnt i? s» Pa ni Potrebno ™Ud; ;0Se" 134» !?a Klasila KPI milanske V° ntkvek' ki se je lak0 re' » . al mesecev pred našo 5*1 kot oficir Mussoli- C *•» t5uarjati, zlasti če pomi-b0l V^bl.ikinskil* razbojniških Hff. «o je opravil svoje *V v Sn kot fašistični dobro-, iiig0sianiii v borbi proti ti-u st tjjP.Vanskim komunistom, P «U0v„J borili ob strani špan-i^hPisr8a ljudstva in katere ) danes obmetujejo s špijoni. Ivj-»e h |tj°n’° Ponovno poudarja-W“*itta ,s° jo odigrali za časa I 1 borc er°rja razni zvesti fa-55 ~~ kot se sami izra- *|i it,) ači> Malalani, Hadichi, Hit,,!1 er Vidalijev indipen-|k 1 sCdrepnik Paulin, ki je ki-No 22 raesecev po 200 i kv dentsko raboto od t0vesture- Navedemo naj V^Oori’ Kaurentija, ki Jih je iVu^edan. zaključku včerajš-VVa/!ja kongresa: S So P p°trebno poudariti, 2». Ukvirt ,.ninIormisti- revizio-AS n-, a °rji hrabrost govo-Nt^ilan kongresu. V «l’U-^kitna?,; *,as*lu KPI Javlja-K*1 so ^‘dneni mestu — kaj-,,®oraH storiti zaradi Ss!res v mesa’ ki £a vzbuJa da je 5stu ‘n povsod dru-nli '** ofm kongres, kongres Cbi^rifa 1 Tovariši de-Ssii °bUo ,n. ,em’ da je dal naš o aiaieriaia za načelno l,S sHo ^arksizmu-leninizmu. A v yi*rašani’ bi anal*zirali la1 a'erem obupne*a pol°* se nahaja danes ^ s. %I.W,L nezaslišani in o--om Kom*nforma. S k^li >izma' "a temelJu mark-i|?i t|5,tvete ’ bi5"10 dobesedno ^»rtiii b° jih sprožiU ■ bfot) 1- .5° lih spr0‘ Ko*ninforma kS *Uu n epl kongresu smo k'Vo^Uo, / sizma-leninizma VM tU marko, ’ odnovort-*1‘e8a kstzma-ieninizma. V 't. Zern u0!,° 'nogli, kajti .jSlm' Ojen,nizem je tisti, S !4ti$i,Sklei tlBi^e5,,'čni revizio- ,7; ker ^"'nizem je tisti, SjtNiii41*'«! deile,',itni Ievlzio-S . On, avjkega razreda. \ "jih" kot ,ngovarJaJo tako bt0ti°Ve Dušf.°rej0' IVaV tC loy, p.yi(;e naperjene ifoniu. Nam Je 8. uri. Drugi dan kongresa V nedeljo 9. t. m. je II. kongres KP STQ-ja nadaljeval svoje delo z organizacijskim poročilom tov. Giordana Sorte, ki ga objavljamo v celoti na 3. strani. Med njegovim poročilom so prispelo številne delegacije in prinesle kongresu pozdrave. Prva je bila delegacija Zveze, antifašistične mladine Tržaškega ozemlja, ki je kongresu poklonila v dar kip udarnika, katerega so mladinci dobili v dar od Jugoslovanske mladine na avtomobilski cesti Zagreb-Beograd. V njenem imenu je pozdravil tov. Mesesnel. Pionirji otroškega vrtca v Izoli so zbrane delegate obsuli s cvetjem. Sledile so sledeče delegacije: delavske mladine iz tovarn v Izoli, delegacija sektorja Sv. Justa iz Trsta, mladine iz Manžana, delegacija delovnega. kolektiva tvrdke «Fructus», delegacija pionirjev iz Cezarjev, delegacija iz mehanične delavnice «Adrija» v Izoli, delegacija mladine iz Pobegov, delegacija iz bolnice v Izoli, delegacija mladine II. okraja iz Trsta in delegacija sindikalne podružnice «In-tereuropea«, Gorivo in «Tobak-orienti). Vsaka delegacija je prinesla s seboj svoje darilo. Nekatere delegacije so obdarovale kongres, nekatere pa so v počastitev kongresa obdarovale kmečke obdelovalne zadruge v Istrskem okrožju in delovne kolektive. Delegacije iz Istrskega okrožja pa so obdarovale posamezne organizacije v Trstu in okolici. Zaradi velikega števila delegacij in zaradi tega, da bi se delo kongresa kljub temu nadaljevalo z istim tempom, so delegacije prihajale na oder zdržema druga za drugo in tvorile tam cele skupine, ki so manifestirale povezanost kmetov in delavcev ter povezanost ljudstva iz cone A in cone B. Zelo učinkovita je bila delegacija iz nove bolnice v Izoli. Bolničarke so prinesle kongresu v dar velik šop cvetja in povedale, da so v predkongresnem tekmovanju njihovi delovni kolektivi vključno z zdravniki in ostalim osebjem napravili 3143 prostovoljnih ur. Delovno predsedstvo kongresa jim je poklonilo cvetje, ki ga je samo prejelo v dar, da ga ponesejo v bolnico svojim bolnikom. Pozdrav delegacije SHPZ V imenu SLOVENSKO-HRVAT-SKE PROSVETNE ZVEZE je pozdravil kongres tov. Miro Presl. Naslednjo skupino delegacij so tvorili pionirji iz Plavij, ki so kon- ENA IZMED ŠTEVILNIH DELEGACIJ, KI JE V NEDELJO SVOJE POZDRAVE IN DARILA, S ČIMER JE IZRAZILA NJEGOVO PARTIJO IN SVOJO PRIVRŽENOST IN gresu objubili, da bodo tudi oni tako zvesti Komunistični partiji in borbi, kot so bili njihovi očetje in matere v najtežjih dneh. Zapeli so tudi svojo pionirsko himno: ({PIONIRJI SMO PRIMORJA«. Zveza antifašistične mladine iz Plavij obljublja kongresu, da ne bo nikdar dopustila, da kdo razbije njene vrste. V delegaciji iz Plavij so bile seveda tudi žene. V imenu Zveze partizanov iz Kopra je pozdravil tov. Benčič Franc in poudaril, da so prepričani, da bo kongres začrtal daljnjo pot borbe proti vsem likvidatorjem. Kongresu je Zveza poklonila dve borbe n sliki. Množične organizacije iz S. Antona in iz Nove vasi so želele kongresu uspeha v borbi proti vsem nasprotnikom. Organizacije S. Antona so poklonile tov. Beltramu v znak priznanja za njegovo p&žrtvo. valno delo radio-aparat. Tej skupini delegacij je sledila druga skupina. V njej so bili ASIZE iz Marezig, ASIZZ iz Izole, Kort, Ankarana, Sv. Lucije, Tribana, Portoroža, Pobegov, okrožni odbor ASIZZ za Istro, ASIZZ rz Cežarjev, Vanganela, Kopra, Buj, Škofij, študentje slovenske gimnazije iz Kopra, gospodarska šola iz Kopra, pioniri iz II. okraja v Trstu, ASIZZ II. okraja sektor Barriera iz Trsta in ASIZZ sektor Portici, pionirji Sv. Ivana pri Trstu, žene iz S. Ivana pri Trstu, QF II. rajona iz Trsta, masovne organizacije sektorja VQM iz Trsta, Sv. Ivana v Trstu, žene iz sektorja Seneni trg iz III. rajona in študentje iz slovenskih šol Istrskega okrožja. Delegacija OF pozdravlja kongres Nato je pozdravila kongres delegacija OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE na čelu s tov. dr. Kukanjo, tov. Rupenovo, tov. Žnidaršičem in drugimi. Tov. Kukanja je pozdravil kongres v imenu glavnega in izvršilnega odbora OF in poudaril, da bo kongres sprejel na temelju analize dosedanjega dela in borbe KP STO-ja potrebne zaključke in sklepe ter dal nove vzpodbude za nadaljnje delo. Svoj govor je tov. Kukanja zaključil z vzkliki: Na živi II. kongres KP in njeni voditelji. Naj živi nova Jugoslavija v izgradnjo lepše bodočnosti, v izgradnji socializma! Naj živi bratstvo vseb narodov! Dopoldansko delo kongresa se je zaključilo z delegacijo delavcev iz tvornice ILVA v Trstu. Delegacija je prinesla na kongres rdečo zastavo, katero poklanja delovnemu kolektivu v vasi Babiči. V Izolo so prihajale tudi popoldan nove številne delegacije, ki so "vanjo. " hotele prinesti kongresu pozdrave delovnih ljudi iz Trsta in iz Istrskega okrožja. Tako se je kongresu popoldan pretvoril za nekaj časa v spontano manifestacijo delovnega ljudstva za svojo Partijo. Popoldan je kot prva pozdravila kongres delegacija glavnega odbora ASI2Z iz Trsta in v njegovem imenu sta govorila tov. Grozdana in tov. Crollini iz Kopra. V dar je prinesla kip žene, katerega so glavnemu odboru ASI2Z poklonile žene iz Trbovelj.' Sledila je večja skupina delegacij, in sicer: rajona Opčine, iz rajona - Nabrežina, iz rajona S. Jakob, pionirji iz Trsta, kmetijske obdelovalne zadruge Puče, ki je v svojem pozdravnem govoru poudarita, da v začetku niso imeli nič, a da so danes, iahko ponosni na svoje uspehe. Dalje delegacija krajevnih podjetij iz Pirana, mladine iz Novega grada, kmetijske obdelovalne zadruge S. Onofrio in kmetijske obdelovalne zadruge iz Šmarij. Poročilo verifikacijske komisije Poročilo verifikacijske komisije je podal tov. Pahor Mirko. Komisija je ugotovila, da je od 368 iz- II. kongres KP STO-ja političnim pripornikom v tržaških zaporih Objavljamo pozdrav, ki ga je poslal II. kongres KP STO-ja političnim pripornikom: II. kongres KP STO-ja pozdravlja komuniste in antifašiste, ki se nahajajo v tržaških zaporih in ki so vedno ostali zvesti svojemu prepričnju, ker se borijo v samih zaporih proti oportunizmu in revizionizmu marksistično-leninistične ideologije, katerega je uvedel Ko-minform. Tov. Imurcnti V diskusiji o političnem in organizacijskem poročilu je prvi povzel besedo tov. EUGENIO LAURENTI, ki je pozdravil kongres v imenu SLOVANSKO - ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE, tiste množične organizacije, ki jo je rodila narodno-osvobodilna borba in ki je cementirana s krvjo, ki so jo skupno prelili narodi našega ozemlja y borbi proti fašizmu in za dosego ljudske oblasti. Tov. Laurenti je poudaril, da mora kljub delovanju Vidalijevskih ko-minformistov, ki hočejo SIAU uničiti, ker nočejo ljudske fronte zato, ker so sovražniki slovansko-italijanskega bratstva, ker se bojijo ljudstva, da mora naša slavna borbo y preje-se bolj slavno mora biti tista ki je vedno Diskusija o političnem in organizacijskem poročilu znala mobilizirati množice in jih povesti v dosledno borbo. Ta SIAU mora združiti z delavstvom vse demokrate, ki bodo s to svojo organizacijo preprečili, da bi naše ozemlje postalo predmet barantanja kot se je to zgodilo s Slovensko Koroško. Danes se nahajamo skoro v enakem položaju kot za časa narodno osvobodilne borbe, ko so se italijanske množice hotele vpisovati v OF, ker niso imele svoje organizacije. Tržaško delavstvo noče sodelovati v Vidalijevi SIAU, kajti ta njegova SIAU je samo krinka za Vidalijevo izdajalsko politiko. Zato je nujno, da naša prava, borbena SIAU ponovno vstane, mogočna v svoji organizaciji od temelja pa do vrha, ponovno živi in postane krepka vez, kakor je bila v preteklosti. Zaradi tega mora naš kongres skleniti, kakor sta v svojih poročilih poudarila tov. Babič in Sorta, da članstvo Partije podvzame vse potrebne korake, da bi SIAU ponovno postala tista naša slavna SIAU, ki bo okrepila slovansko italijansko bratstvo in postala nepremagljiva SLOVANSKO ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA. Tov. Petronio Nato je tov. Petronio govoril o tistem delu poročila tov. Babiča, ■ki obravnava zelo važno vprašanje usode Tržaškega ozemlja, o novi (Nadaljevanje na 8. strani) TOV. FR. BOSSI IZ UMAGA, DELAVEC IZ TOVARNE STROJEV PRI SV. ANDREJU V TRSTU, Ki JE DAROVAL II. KONGRESU SVOJO ZLATO KOLAJNO, KATERO JE PREJEL OD SVOJIH TOVARIŠEV OB 40LET-NICI SVOJEGA DELA X TOVARNE SSR BI SE RADA POGODILA z zahodnimi silami na račun Grčije ■■■■■■■■■■■■■■*»•'* MBKMnaM———»CM—TTfniHi^M Pod pogojem,' da bi se ZDA odrekle podpiranju kandidature FLRJ za Varnostni svet, ne bi Szf vztrajala, da je treba v Grčiji izvesti amnestijo, svobodne volit v c, prepoved represalij proti pristašem narodnoosvobodilnega gibanja itd. NEW YORK 10. — V Lake Suc-cessu se je zvedelo za poskus sovjetske delegacije, da bi se v svoji nenačelni borbi proti Jugoslaviji pogodila z zapadnimi silami na račun Grčije. Na hodnikih poslopja glavne skupščine OZN govore samo o tem. «New York Timesa je objavil poročilo svojega dopisnika pri OZN pod naslovom ((Funkcionarji OZN hočejo, da bi se ZDA pogodile. Hočejo, da bj opustile podpiranje Jugoslavije pri izvolitvi v Varnostni svet v zamenjavo za rusko popuščanje na Balkanu«. V začetku poročila pravi «New York Timesa: ((Kakor smo zvedeli iz verodostojnih virov, so visoki funkcionarji OZN predlagali, da bi ZDA opustile podpiranjg jugoslovanske kandidature v Varnostnem svetu v zamenjavo za ruske koncesije v vprašanju Balkana«. Novinarji jn delegati OZN so kmalu zvedeli, da so visoki funkcionarji OZN dejansko samo neka- ki posredniki. Gre za to, da bi na «diplomatičen» način, se pravj skrivaj, prenesli to neposredno ponudbo sovjetske delegacije za «diplo-matični dogovora z ZDA. Konkretno se je zvedelo, da je sovjetska delegacija pripravljena odreči se tako imenovanim Gromi-kovim uslugam za ((rešitev spora v Grčiji« (amnestija, razpis demokratičnih volitev itd.), če bi se ZIDA odrekle podpiranju kandidature Jugoslavije za Varnostni svet. Z drugimi besedami, ZSSR ne bi vztrajala pri tem, da je treba izvesti y Grčiji amnestijo, svobodne volitve, prepoved represalij proti pristašem narodnoosvobodilnega gibanja itd. s pogojem, da Jugoslavija ne b0 izvoljena v Varnostni svet. Kakor se je zvedelo iz neuradnih izjav oseb, k; so blizu upravnemu aparatu QZN, so funkcionarji OZN sprejeli vlogo /posredovalca z o-mejitvijo, da ne bodo mogli preprečiti publicitete. Tako je ta trgovski poskus sovjetske delegaci- (Nadaljevanje na 8. strani) iiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiuuiiiiiiiiititi(iuii!iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiHitiiHiiiiiiiniiiiiii!iniiiuiiiiiiiiiiiiinniuiiiiHiiiiiuiiiiiniiiiiiiiii ii^iniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiifiitMitiiiiuiiimiuiiiiiiiMiuiitHiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiHiiiiiitiH Veličastna ljudska manifestacija v Izoli na čast II, kongresu K P STO-ja Zaslužni tržaški prvoborec za pravice delavskega razreda tov. Ivan Regent, član CK KPJ, je zbranemu ljudstvu obrazložil herojsko borbo KP Jugoslavije in njenih narodov za zmago pravice in resnice je prodrl med novinarje in s tem v javnost. «New York Timesa odkrito piše, da bodo moral; ponudniki pokazati svoje blago, s katerim hočejo trgovati. Gotovo je, piše «New York Timesa, da ZDA ne bodo razpravljale o tem, ali naj ne podpirajo Jugoslavijo prej, preden bo ZSSR dokončno povedala, koliko je pripravljena popustiti na Balkanu. Koliko je sovjetska delegacija pripravljena ponuditi glede na Grčijo in druge balkanske narode, še hi znano. Ker je prišla ta zadeva v tisk, Je izgubila svoj smisel in se spre-menila v odkrivanje nenačelnosti delegacije ZSSR. Delegacija ZDA Je včeraj potrdila, da obstaja taka ponudba delegacije ZSSR. «Ntw ork Timesa piše o tem: ((Delegacija ZDA je izjavila, da ZDA ne bodo pristale na to, da bi se odrekle podpiranju kandidature Jugoslavije ja Varnostni svet v zamenjavo za ruske koncesije na Balkanu. V ameriških krogih ((neuradno!) potrjujejo to vest, pravijo pa, da ameriška delegacija ne zeli imeti s tem nobene zvezea. _ Glede vprašanja atomske energije so Avstralci predlagali ustanovitev nove komisije, ki naj bi bila odgovorna glavn; skupščini in ne Varnostnemu svetu. Kanadski zunanji minister Pear-son je izjavil, da bo nadzorstvo nad atomsko energijo lahko uspešno, ce se b0 izvajalo s stališča vmešavanja v suverenost drugih držav. Danes je pred gospodarskim odborom sovjetski delegat Arutinjan V odgovor na ugotovitve jugoslovanskega delegata v zvezi z gospo, darsko politiko FLRJ zatrjeval, da posojilo 20 milijonov dolarjev' ki ga ie Jugoslaviji dovolila Exp’ort-import bank, ter posojilo, ;;j ga bo dovolila Mednarodna banka, pod-rejujeta Jugoslavijo tujemu kanj. talu. * Jugoslovanski delegat Joža Vilfan in V .5?dgovor omenil posojilo «ne 20 milijonov, pač pa 40 milijonov dolarjev«, ki ga je Eksportna in lmportria banka dovolila Poljski, ter je poudaril, da Sovjetska zveza takrat n; obtoževala Poljske, ker je sprejela posojilo. Jugoslovanski delegat je nato pripomnil, da Sovjetska zveza ni še odgovorila na jugoslovansko vprašanje, ali je SZ pripravljena nuditi svojo gospodarsko pomoč prijateljskim državam na podlagi dvostranskih dogovorov »li Pa gospodarsko pomoč Sovjetske zveze vodijo politični vidiki, ^^25? številka vsebuje 8 strani in obširno obravnava delo II. kongresa Komunistične partije Tržaškega ozemlja GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V - Štev. 241 (1331) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST torek 11. oktobra 1949 Cena 15 lir - 5. ČITAJTE NA TRETJI STRANI: organizacijsko poročilo tov. G. Sorta na 11. kongresu KP SlO-ja LEGGETE SULLA V. PAGINA: la relazione organizzativa del conip. G. Sorta al 11. congresso del PC TLI VOLITVE V AVSTRIJI hovonacisti na tretjem mestu To je dobrota Marshallovega plana v Avstriji DUNAJ, 10. — Avstrijsko notranje ministrstvo je sporočilo sledeče uradne dokončne rezultate volitev v parlament: Vpisanih volivcev 4.391.815; volilo je 4.246.239; udeležba 97 odstotkov; neveljavnih glasovnic 56.873; veljavnih glasov 4.189.366. Prejeli so: Volkspartei (ljudska stranka - klerikalna) 1 milijon 844.850; socialisti 1.621.275; zveza neodvisnih 489.132; levi blok (komunisti in progresivni socialisti) 212.651; demokratska z.eza 12.176; demokratična fronta delovnega ljudstva 2.107; avstrijska demokratična stranka 5; stranka posestnikov 3 glasove. Sedeži V skupščini so razdeljeni takole: ljudska stranka 77, socialisti 67, «neodvisni» 16, levi blok 5. Pri včerajšnjih volitvah je značilno sledeče: 1. Velika volivna u-deležba; 2. dvig nove volivne skupine «neodvisnih», ki je zavezniki še niti niso priznali kot politično stranko. Splošno mnenje je, da je ta skupina zakamuflirana novona-cistična stranka. S svojimi skoraj pol milijona glasovi je dobila 5 poslancev v Zgornji Avstriji, 1 na Tirolskem, 1 v Vorarlbergu, 5 na Štajerskem in Koroškem, 1 v Salzburgu, 2 na Dunaju in 1 V Spodnji Avstriji; 3, neznaten napredek komunistov: levj blok (komunisti in progresivni socialisti) so dobili 5 poslancev od teh 3 na Dunaju, 1 v zgornji Avstriji in 1 na Štajerskem. Pri prejšnjih volitvah so i-meli komunisti sami 4 poslance; 4. opaziti je nazadovanje ljudske stranke, ki je izgubila 8 mandatov in pa socialistične, ki ima 9 poslancev manj kot prej. Razmerje med ljudsko in socialistično stranko je ostalo približno enako. Prej sta imeji strank; 85, oziroma 76 poslancev. 2e površna primerjava z volitvami 1945 nam pokaže, kam so šli izgubljeni glasovi ljudske in socialistične stranke. Te glasove so si prisvojili »neodvisni«. Vedeti je tudi treba, da je bilo prav pred kratkim amnestira-nih 400 tisoč bivših nacistov, ki so vsi imeli volivno pravico. S pojavom te nove stranke je ljudska stranka izgubila absolutno večino, vendar to ne bo bistveno vplivalo na sestavo nove vlade, kajti klerikalci in socialisti so se že izreki za medsebojno sodelovanje Jutri bo vlada podala ostavko in verjetno bo Fiegel spet dobil mandat za sestavo nove vlade. se prior PARIZ, 10. rizu isi Člani kitajskega poslaništva v Franciji in generalnega konzulata v Parizu so danes sklenili pridružiti se kitajskj ljudski republiki. V podpisani izjavi izjavljajo člani poslaništva in konzulata, da prekinjajo vse vezi z reakcionarnim kuomintangovim režimom in da ostajajo na svojem mestu, da prevzamejo zaščito interesov kitajskega ljudstva v pričakovanju navodil centralne ljudske vlade. Iz Kantona javljajo, da je nacionalistični zakonodajni svet sklenil preseliti se v Cung King. Začeli so že priprave za prevoz letal. OB 30. OBLETNICI USTANOVITVE SKOJA Mladina FLRJ bo i/odila burim do dokončne zmage BEOGRAD, 10. — Jugoslovanski listi posvečajo svoje uvodnike trideseti obletnici ustanovitve SKOJ-a. «Borba» poudarja, da je bil SKOJ od svoje ustanovitve glavni sodelavec in podpornik KPJ. Leta 1937. t. j. ko se je maršal Tito postavil na čelo Komunistične partije Jugoslavije in ko je bil ustanovljen centralni komite partije, se je začela nova faza razvoja SKOJ-a. Na podlagi direktiv maršala Tita je bi) SKOJ reorganiziran in očiščen sektarizma. SKOJ združuje vedno večje število mladincev obojega spola in jih vzgaja politično ter jih vodi v borbi. «Borba» ugotavlja, da ustanovitev močne mladinske antifašistične organizacije — ZAM —, ki je bila ustanovljena leta 1942, ko je bila osvobdilna vojna najbolj ostra, predstavlja nov važen korak za bližanje med SKOJ-em in mladino vse Jugoslavije. Od osvoboditve združuje Zveza antifašistične mladine Jugoslavije v®o mladino države. Spremenila se ie v enotno organizacijo mladine — Ljudsko mladino Jugoslavije, ki jo po navodilih Partije vodi SKOJ. List nadaljuje; V ognju revolucije in povojne izgradnje je Ljudska mladina Jugoslavije pridobila lastnosti SKOJ-a. Člani Ljudske mladine Jugoslavije se posvečajo delu, njihova politična zavest se vedno bolj dvige, vedno bolj ljubijo svojo domovino in ne štedijo z napori pri njeni izgradnji. Ker je SKOJ pokazal ljudski mladini pot, po kateri mora hoditi, in jo po tej poti vodi, je postalo potrebno usta-naviti enotno organizacijo jugoslovanske mladine. Zato je bila »a V. kongresu KPJ sprejeta zgodovinska odločitev, da se SKOJ in Ljudska mladina Jugoslavije združita v enotno organizacijo: Ljudsko mladino Jugoslavije. Ljudska mladina Jugoslavije odgovarja na vse protijugoslovanske klevete držav In-formbiroja, s te.m da se ie bolj zgrinja okrog KPJ in maršala Tita ter še z večjim zanosom dela za izgradnjo socializma v državi. List «Politika» poudarja, da je ljudska mladina od leta 1942 do osvoboditve Jugoslavije nudila 35 milijonov prostovoljnih delovnih ur. Od leta 1946 do 1948 ie vrednost prostovoljnega dela, ki ga je opravila ljudska mladina, znašala 11.600 milijonov dinarjev. List zaključuje: Jugoslovanska mladina bo, opirajoč se na slavne tradicije SKQJ-a, vodila borbo za boljšo bodočnost našega ljudstva pod vodstvom KPJ, njenega centralnega komiteja in maršala Tita do zmagovitega zaključka. brigade jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske, ki sta bili u-stanovljeni jeseni 1942. Pri proslavi so bili navzoči številni bivši borci in voditelji teh brigad, ki jih je pozdravil član centralnega komiteja in minister za mornarico zvezne vlade Krstulovič, ki je bil eden od organizatorjev ljudske vstaje v Dalmaciji. S proslave so poslali maršalu Titu pozdravno brzojavko, y kateri izražajo borci teh dveh slavnih brigad svojo odločnost, da bodo dali življenje, če bo to potrebno, za obrambo svoje domovine. iierova v f lanscu Kriza francoske vlade še ni rešena PARIZ, 10 — Glavni sekretar KP Francije Maurice Thorez je na zborovanju v Hauthrinu v Alzaciji dejal, da bi pomenilo imenovanje notranjega ministra Mocha za ministrskega predsednika iziva-nje delavskega razreda. «Zaman je vsako prizadevanje«, je rekel Thorez, «da se obnovi Francija brez dela vsakega razreda in proti komunistični partiji«. Jules Moch se je v vlogi ((informatorja« ves včerajšnji dan in še danes do 4. popoldne posvetoval z raznimi političnimi in strokovnimi osebnostmi. Popoldne pa so se sestali politični predstavniki skupin večine pri Mochu; konferenca je trajala do 18. ure. Moch je postavil predlog za enkratni prispevek 3 tisoč frankov za tiste, katerih plača znaša manj kot 15 tisoč. Na ta njegov predlog je pristal MRP in socialistična stranka, medtem ko so se predstavniki ostalih skupin pokazali dokaj rezervirani, češ da se cene v oktobru 1949 niso spremenile glede na isto dobo prejšnjega leta. Zvečer je Moch poročal o svoji nalogi predsedniku republike Au-riolu. ((opozicijo«, da bi jih kako prepričal, in pridobil. Ce mu bo jutri uspelo, potem je zelo možno da mu bo predsednik republike dal mandat za sestavo nove vlade. (I VODI TRŽAŠKI DNEVNIK Izrednega »benega zbora SHPK ni bilo RIM, 10. — Založništvo «Edito-ri&le periodici italiani« je izdalo knjigo znanega jugoslovanskega publicista Vladimira Dedijera jugoslovansko-albanskih odnosih. V uvodu se poudarja dokumentarna vrednost Dedijerove knjige, ki opisuje ustanovitev albanske komunistične partije s pomočjo vodstva KPJ, osvobodilno borbo v Albaniji ter usmeritev Albanije k socialistični izgradnji ob politični in materialni pomoči Komunistične partije Jugoslavije, PRAGA, 10. — Člani jugoslovanskega diplomatičnega predstavni štva v Pragi, ki jih je češkoslovaška izgnala brez vsakega vzroka iz CSR, so poslati maršalu Titu brzojavko, v kateri izjavljajo, da sta odpoved prijateljske pogodbe in izgon jugoslovanskih diploma-tičnih predstavnikov ponoven do' kaz, da so češkoslovaški voditelji postali pohlevno orodje Moskve in da x borbi proti Jugoslaviji pod rejajo interese svoje države egoističnim interesom tistih, ki so sle' po krenili na pot revizionizma in protirevolucije. Splovili no parnik „ Skopje** I. In II. rsKe nri BEOGRAD, 10. — V Beogradu so slovesno proslavili 7. obletnico ustanovitve I. in II. proletarske REKA, 10. — Včeraj so srečno splovili v reških ladjedelnicah ju goslovanski 4000-tonski prekocean ski parnik «Skopje». Dolg je 101 m, širok 14. Ob poizkusni vožnji so na proslavi delavci reških lad' jedelnic obljubili, da bodo nadalje vali borbo za visoko delovno storilnost in da bodo do konca dokom čali druga dva prekooceanska parnika. Izrednega občnega zbora SHPZ, ki so ga prejšnji teden oznanjali varajoči, nepodpisani lepaki nasprotnikov SHPZ, ni bilo. Kako naj bi se vršil, ko ga SHPZ ni ne napovedala ne skličala? Kar koli se je godilo v nedeljo 9. t.m. ob 8.30 v dvoran; Škamperle pri Sv. Ivanu — izredni občni zbor SHPZ to gotovo ni bil. SHPZ že več časa nima dostopa v tiste prostore, ker sq se jih po tujem ukazu polastili njeni nasprotniki, Ce se je tam kaj vršilo in se je to po tujem ukazu krstilo, z očitnimi nameni temnih nakan zoper enotno slovensko ljudsko kulturo na Tržaškem, »izredni občni zbor SHPZ« — tedaj se je moglo to vršiti samo zato, ker živimo pet let po zmagi nad fašizmom še zmeraj v deželi s fašistično zakonodajo, v deželi, kjer so usede slovenske napredne ljudske kulture, SHPZ, prosvetnih društev, SNG, slovenskega šolstva in raznih drugih ustanov cesto izročene na milost in nemilost novofašističnih, šovinističnih in drugih sovražnih podvigov zoper tržaške Slovence. Ce se je tam vršil zlagan in ne-postaven ((izredni občni zbor SHPZ«, je moral biti tako izreden, da se občinstvo in zlasti članstvo SHPZ presenečeno vprašuje, kako je bilo to mogoče. Ce se je nekakšen varljiv »izredni občni zbor« zares vršil, pomeni to, da ščiti, brani, varuje in krije se.danje oblastvo tiste skrivnostne sklicatelje, ki se na lepakih niso podpisali, z isto naklonjenostjo in ljubeznijo kakor njihove gospodarje. Kaj bi jih ne? Saj se trudijo složno vsi vkup za priključitev STO-ja k Italiji, kjer z resničnostjo in z vsem, kar pišejo in govorijo ((zaščitniki napredne ljudske prosvete« zoper sedanje vedstvo SHPZ! Njih ((duhovni in tvarni napredek« se kaže najbolj očitno v plohah psovk, s katerimi obsipajo SHPZ že več kakor leto dni. Kljub temu pa jih mika to ime in bj si ga radi pri- lastili. V ta namen ne štedijo ne žrtev ne naporov, razmetavajo ljudsko imovino za varajoče lepake, zatekajo se k zlorabi podpisov in pečatov, oklepajo se opsovanega in opljuvanega imena SHPZ, kakor da je to njih edina rešilna bilka, in ravnajo, kakor bi se norčevali iz članstva SHPZ, iz napredne ljudske kulture, iz oblastev in iz samih sebe. Vse zaman Izrednega občnega zbora -SHPZ ni bilo. Redni občni zbor bo 6. novembra 1949. A. BUDAL Časopisi ide bodo izšli? Slavka tiskarskih delavcev bo trajala dva dni Na sindikalnem polju so stopili v borbo za svoje pravice tiskarski delavci. Na izredni skupščini predstavnikov tiskarskih delavcev, ki so včlanjeni v obeh sindikalnih organizacijah, so predstavniki po posameznih poročilih in diskusijo sklenili, da potrdijo predlog o njihovi borbi na strani italijanskih tiskarskih delavcev, kj jim je bil dan v pregled meseca maja. Predstavniki so izjavili, da so temu predlogu naklonjeni. Posledica tega sklepa ;e bila tudi napoved stavke, ki se bo začela, danes ob 18 in se bo končala v četrtek ob 18. Kartotehniki se tega stavkovnega gibanja ne bodo udeležili, ker so za njihovo stroko pogajanja v teku. Po zadnjih vesteh, ki smo jih prejeli, so se sinoči pogajanja med grafiki in delodajalci prekinila ter se bodo nadaljevala danes zjutraj. Od izida teh današnjih pogajanj bo odvisno, ali bo prišlo do stavke tiskarskih nameščencev, kakor je bila napovedana. ŽELEZNIŠKA PROGA TRST-SV. ANDREJ-ZAVLJE TRST, 10. (PIO) — Nedavno podpisani ukaz ZVU št. 195 razglaša gradnjo železniške proge Trst-Sv. Andrej - 2avlje za nujno potrebno in javno koristno. Načrt proge so izdelali zaradi bodoče važnosti žaveljskega industrijskega področja, ki je zdaj povezano s Trstom z enotirno preobremenjeno progo, katero uporabljajo ladjedelnice, jeklarna, lesna skladišča in čistilnice olja. PROMETNA NESREČA Trije Križani ranjeni V nedeljo zvečer sta se peš vračala domov v Sv. Križ 44-letni Viktor Sirk in 43-letnj Josip Hussu. Med potjo na cesti, ki pelje iz Nabrežine v Sv. Križ, se je vanje zaletel motociklist Tence Oliver, 19-letni fant prav tako iz Sv. Križa doma. Pri tem so bili ranjeni vsi trije. Z rešilnim avtom RK so jih takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jih tudi sprejeli v oskrbo. Sirk Viktor ima zlomljeno levo zapestje in druge telesne poškodbe. V bolnišnici bo moral ostati mesec dni. Drugi, Russu ima lažje poškod- be po obrazu in zadnjem delu teše obeta tržaškim Slovencem po- lesa; deset dnj bolnišnice oskrbe dobna useda, kakršno uživajo go-riški in beneški Slovenci: v večjih ali manjših presledkih pogromi na slovensko prebivalstvo, oc-Žiganje slovenskih knjig, peklenski stroji in bombe zoper slovensko imovino, pravde zoper slovenski tisk, omejevanje ali popolno odrekanje slovenskega šolstva, napadi na slovenske kulturne prireditve s pretepanjem, pljuvanjem in psovanjem slovenskega prebivalstva, večno odrekanje enakopravnosti in dvojezičnosti z nenehnim kršenjem podpisane mirovne pogodbe in italijanske ustave, izkoriščanje in tlačenje slovenskega prebivalstva, večno zastraševanje po vzorcu fašističnega zatiranja itd. To je resničnj smisel tistih nepodpisanih lepakov, ki oznanjajo zgoraj: «Napredna ljudska prosveta je orožje delovnega ljudstva v borbi za mir in za bratstvo med narodi«, spodaj pa: »Za demokratične svoboščine ter za duhovni in tvarni napredek človeštva«. Kakšna krvava ironija vpije iz teh lepih -besed, če jih primerjamo mu bo zadostovalo. Tence pa, ki je pri udarcu odletel na tla, ima najhujše poškodbe. Fant ima precej potolčeno gornjo čeljust, tako da je izgubil nekaj zob. Nesreči na delu Na kirurški oddelek glavne bolnišnice so sprejeli v zdravniško oskrbo 23-letnega Emilija Torren-zinija 5 Salitta Gretta 14. Omenjeni je zaposlen v delavnicah Ace-gata v ul. Broletto, kjer gradijo nov' paviljon in obenem postavljajo okna. Med tem delom je Torren-zind Padel s. pet metrov visokega odra. Fri tem se je mož ranil v čelo in podbradek. Ranjenec toži tudi o bolečinah v trebušni votlini. sovaščana. Bivši škedenjski župnik Macarol je umrl Čeprav je bilo treba čakati le še smrt, je vendarle v nedeljo zjutraj le z melanholijo sprejelo vse ljudstvo iz Skednja, tam s Kolonkovca in Sv. Ane žalostno vest, da je umrl njihov nad vse priljubljeni 82-letni stari župnik Josip Macarol. Pa saj je ljudstvo ves čas, sedaj na stara leta od upokojitve (l. 1945) in med boleznijo stalo ob strani svojega župnika, tako rekoč že pravega Pokojni Macarol je bil človek duhovnik, ki je prišel iz ljudstva, z njim ves čas živel in hotel med njim umreti. Svojega ni imel ničesar, dal je od sebe vse kar je mogel in imel. Kdor je iskal pri njem pomoči, jo je bil deležen. Njegovo srce je bilo vsakemu odprto. Ves čas med trpljenjem našega naroda mu je pokojnik kot pravi sin Ijudstva-ostal vedno ob strani. Prav zaradi tega ni Macarol iskat slave in naslovov tam, kjer jih je lahko dobil samo z izdajstvom svoje krvi in prepričanja. Ne, žaloval je z narodom in veselil se je njegove osvoboditve. Včeraj ga je njegovo ljudstvo pokopalo na škedenjsko pokopališče. Pokopalo ga je tako kot si je zaslužil. Ni bilo štiristopov v pogrebnem sprevodu, bil je val ljudstva, ki je še enkrat in to poslednjič spremljalo svojega starega Macarola. Naj počiva v miru na škedenjskem pokopališču med svojim ljudstvom! Svojcem v Trstu in v njegovem rojstnem kraju v Sv. Križu pa izrekamo sožalje v imenu vseh vaščanov. Policija odkrila tatove ki so odnesli čez 2 milijona lir 29. septembra ie bila okradena Quargnali Ana, ki ima svojo to-bakamo y ul. Pascoli 4. Pri tej tatvini so ji odnesli usnjato torbico, v kateri je bilo čez milijon lir in hranilno knjižico z vknjiženimi 1.098.000 lirami. Policija je 2. t. m. aretirala 56-letnega Pelosa Jožefa iz ul. Molino a Vento 14. Pri tem so načli usnjato torbico, Si jo je Quargnalijeva spoznala za svojo, in 125.000 lir. Po dolgem zasliševanju na policiji je izdal še svojega pajdaša Peren-tina Marija. Oba sta vztrajno trdila in še trdita, da ni bilo v torbici več kot 365.000 lir. Kakor pravi policija, je bila v zvezi s to tatvino tudi Pelosova ljubimka Cimaro-sti Alojzija. Vse tri je policija predala sodnim oblastem. No? za rezanje sira je imel v rokavu Gospod Neglia Santo je doma iz Castellamare (Trapani). Dasi živi tu, mu je še vedno ostala v žilah južnjaška kri. V nedeljo zvečer je mož v ul. Pane bianco v precej vinjenem stanju iz neznatnih razlogov napadel in hotel raniti ženo Josipa Benčiča iz ul. Giardini 71. Policijski agenti s škedenjske policijske Postaje sq Neglio aretirali malo kasneje v kavami Benussi v Skednju. Možu so potegnili iz notranjosti rokava dober nož, ki ga mi običajno rabimo le za rezanje POPRAVEK Izjavo članov Prosvetnega društva s Kolonkovca od 8. t. m. je podpisalo 33 članov. S tem popravljamo, kar je pomotoma izostalo. 142 tisoč je odnesel skozi okno > soboto zvečer so v Saiežu aretirali 19-letnega Miliča Ivana, ker je ukradel 142 tisoč lir gostilničarji Pavli Grilanc. Bilo je okrog 8. ure zvečer, ko je bilo v gostilni okrog dvajset gostov. Milič se je tedaj neopaženo vtihotapil v prvo nadstropje nad gostilno, kjer je stanovanje gostilničarke. Potem ko je fant prišel v stanovanje, je v spalnici odprl omaro, potegnil železno skrinjico in iz nje odnesel 142 tisoč lir. Na tihem se je nato Milič spustil skozi odprto okno spalnice in izginil v noč. Denar pa je za vsak primer zakopal na bližnji njivi. Medtem pa je Požarjeva stopila v stanovanje in opazila odprto omaro ter kajpada tudi tatvino. Gostilničarka pa se je takoj znašla. V mislih je iskala tatu. Spomnila se je takoj mladega Miliča, ki se je nekam sumljivo smukal v go- stilni, Požarjeva je naglo stekla na tamkajšnjo policijo v vasi in javila zadevo, obenem Pa povedala, koga sumi, da ji je zagodel. V manj kot dveh urah so policijski agenti iz vasi prijeli fanta. Ta jim je takoj brez oklevanja priznal svoje dejanje, poleg tega Pa jih je še povedel na kraj, kjer je skril denar. Torek 11. oktobra Samo, Negoslava •Sonce vzide ob 6.15, ob 17.27. Dolžina dneva h-Luna vzide ob 19.11, za ob 10.46. Jutri, sreda 12. oktobra Maksimilijan, Drugishv SPOMINSKI DNEVI 1941 je v Makedoniji počila prva puška v znak upora proti okupatorjem. Bil je izvršen oborožen napad na policijsko postajo v Prilepu. Predsedstvo Narodnega sobranja je sprejelo odločbo, naj bo 11. oktober praznik makedonskega naroda. PRESKRBA Opozorilo trgovcem. Vsi trgovci na drobno morajo danes vrniti na prehranjevalnem uradu odrezke za semensko bije in bele testenine. Urad je odprt nepretrgoma od 8 do 19. ENOTNI SINDIKATI Danes zaključek prijav. Sindikat prosvetnih delavcev priredi v nedeljo 16. t.m. izlet v Buje-Novi grad. Prijave sprejema odbor do torka 11. t.m. Vabljeni so tudi svojci članov. Redni seslanek lajnikov OF Danes 11. t.m. bo ob 16. uri v ul. R. Manna 29 redni sestanek vseh tajnikov okrajnih odborov OF. Prosimo za točnost. Tajništvo Burja je zapihala Prav zares je začelo. Mimo vogalov piha. Električne žice pojejo, ob večeru pa se nekam čudno pripogibajo sence pod zibajočimi se obloč-nicami. Nekam čudno diši v zraku. Burja je pa spet prišla! Letos je prvič pošteno zapihala ta naša znanka, s katero je tako radodaren naš sicer skopi Kras. S hladnimi nočmi smo začel! jesensko dobo in burja nas je obdarila tudi s hladnimi dnevi. Nekam čudno se ljudje stiskajo. Sama obleka je kar že premalo. Na noben način ni prijetno stati zunaj, ko burja pošteno piha okrog oglov. Prvi znanilec bližnje zime? Znanilec vse mogočih nevšečnosti, povišanje izdatkov za kur-javo? Morda pa je to le intermezzo, kateremu bo sledilo še lepo vreme, kajpada jesenskega značaja! Upamo! Kajti lepega vremena si vsakdo želi. TR2ASKA BORZA Zlati sterling 9000, papirnati ster-ling 1800, telegrafski dolar 690, dolar 680, švicarski frank 160, 100 francoskih frar.kov 160, avstrijski šiling 26, zlato 1120. Jugoslavija - Francija 1.1 (1:0) Na nedeljski nogometni tekmi za svetovno prvenstvo v Beogradu so Jugoslovani proti pričakovanju dosegli samo neodločen rezultat 1:1. Prihodnje srečanje bo 30. t. m. v Parizu. 1 m kolesarske dirke za pokal mirti Kolesarska dirka za pokal miru na 172 km dolgi progi je končana. Zmagovalec Fontanot Renato iz Trsta je v ostri konkurenci pokazal vztrajnost in moč svojih mišic. Na cilj so prišli dirkači v sledečem vrstnem redu: 1. Fontanot (Kolesarski klub Trst), ki je prevozil progo v 5 urah 17’40” ali s povprečno hitrostjo 33,189 km np uro; 2. Rinaldi Walter (Kolesarski klub Trst); 3. Cok Milan (Opčine); 4. Coretti Carlo (Fiaccola Trst); 5. Montanaro Bruno (Torino); 6. Bo-sek (Jugoslavija); 7. Grio (Istra); 8. Germar.-i (Trst); 9. Jesič (Jugoslavija); sledijo Gotti (Torino). Ci-moroni (Trst), Micič (Jugosla- ^ 0; m /v/v w*a t V četrtek 6. t. m. je bilo ustanovljeno zopet novo telovadno društvo, in sicer v Saiežu. To, v tako kratkem času že četrto telovadno društvo, nam daje lepe perspektive za bodoče. Mladina iz Saleža je pokazala veliko zanimanja za razvoj telesne vzgoje, ko se je tako polnoštevilno zbrala na ustanovnem občnem zboru. Zaenkrat so vsi izrazili željo, da bj poleg telovadbe gojili tudi odbojko in šah. Delegat ZDTV, ki je prisostvoval .temu občnemu zboru, jo povedal tudi nekaj o pomenu telesne vzgoje in o njenih nalogah ter obljubil ob koncu vso pomoč za pravilen razvoj društva. Fri živahni diskusiji je bilo sprejetih tudi nekaj sklepov. Določeno je tudi, da bodi članarina 50 iir mesečno za odrasle, za deco 5 lir. Podporni član; pa bodo plačevali 70 lir. Razpravljali so tudi o telovadnici, ker jim je v dvorano vstop prepovedan. Po skrbnem pretresanju so bili v novi odbor izvoljeni sledeči: Oskar Milič, predsednik, Karel Gri-lanč, tajnik, Karel Milič, načelnik, Anica Milič, načelnica, Alojz Auber, ekonom, blagajnik, referent za propagando in statistiko. Nadzorni odbor pa sestavljajo: Anton Milič, Janko Obad in Just Rebula. Toliko torej o novoustanovlje-njem društvu, kateremu želimo mnogo uspeha v delovanju. * Lalikoalletshi Mol „liMr tiiiMi ■ loihSioiMiii Lahkoatletski dvoboj v Kopru med sindikalnim fizkulturnim moštvom «Zelezničar» iz Ljubljane in atleti ZDTV Tržaškega ozemlja je prinesel z majhno razliko 107:101 zmago Ljubljančanom, Tekmovali so moški in ženske v raznih disciplinah in so bili doseženi sledeči rezultati: vija) itd. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMI IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin he, Vedomec ne hodi tako zlahka. Ali nazaj grede je bila bridkost!« Razširitev in izboljšanje cestne razsvetljave Ker so bili odobreni krediti, se bo v kratkem izvedla razširitev in izboljšanje cestne razsvetljave v sledečih krajih: Elizijske poljane, Skoljet, Sv. Sava. Sv. Ivan, Rocol-Callaia, Montefiascone, Rovte, Rocol v dolini, Rocol na hribu, ul. del Veltro, Opčine. Stroški bodo znašali približno 18 milijonov. INPS bo gradil novo poslopje INPS je sporočila, da so razne komisije že odobrile načrt za gradnjo novega poslopja z 12 nadstropji, katerega misli institut zgraditi na lastnem zemljišču v ul. Battisti. avod misli graditi tudi sanatorij, a katerega je treba le še izbrati primerno zčmljišče. Uresničitev obeh načrtov bo stala okrog 700 milijonov lir. ILUSTRIRA M. BAMBIČ SPISAL Krdelo se je pošibilo v silni grozi, vsa kolena so se pripognila in vse ustnice so prosile: »Milost, gospod, milost, prizanesi nam!« Izmed klečeče množice se Je dvignila v sivem jutru motna postava, odeta v dolgo haljo. »Epafrodit, prejasni gospodar, Radovan te pozdravlja!« Trgovcu se Je razvedrilo mračno lice, ko je zagledal gugajočo se postavo Radovanovo. Prijazno ga je pozdravil. »Od kod, očka? V Jutro se javiš sredi dvorišča?« »Ne razumeš pevca, ki spiš na svoji postelji' in večerjaš pri svoji mizi; ne razumeš ga. Kakor utrinek zvezde kane z neba na severu, kane na jugu. To je pevec, gospodar.« »Zakaj nisi prišel snoči? Zdaj vendar nisi mogel v mesto, ker bi ti straža ne odprla vrat.« »Prišel bi bil, gotovo bi bil. Ali obnemogel sem od strašne žeje. Toda dobili so se dobri ljudje in so rekli: Sedi in pij z nami, zagodeš in zapoješ nam. In sedel sem in pil, godel in pel, da me prsti bolijo, da so strune razpraskane in da je moje grlo raskavo kakor podplati na razhojeni nogi. In tedaj sem rekel: Dosti tega, Radovan! Dvignil se je iz pivnice, šel ter se naslonil na tvoja vrata. Nisem razbijal, nisem dramil, na bogove, da nisem. Pa so prišli tvoji ljudje, z nosilnico so prišli in Numida me je spoznal, me poklical, odprl in peljal na dvorišče. Dobri so tvoji ljudje, gospod, odpusti jim!« Grk je zamahnil z roko, trepetajoči sužnji so vstali. »Sedaj grem takoj do sina, do Iztoka. Važne reči mu povem.« »Iztoka ni doma. Straže nadzira.« »Ga ni doma! Prav za prav čeden sin, da ga ni doma, ko pride oče.« Radovan je utrujeno govoril. «Radovan, truden si in počitek bi se ti prilegel. Numida, pospremi gospoda v stan. Ko se prebudiš, bo sedel sin ob tebi.« »Tako se spodobi. Modre besede. Počitek se mi tudi prileže, seveda. Dokler sem jezdil na tvojih zlatih bizantincih se je potovalo, Radovan se je oprijel Numide in se prestopil. «Dobro me drži! Moje oči so slabe! Počakaj! Se nekaj!« — «E-pafrodit, gospod, jasni gospod!« je kričal Radovan za Epafroditom, ki je že izginil pod arkado. «Kaj želiš, očka?« »Ko bi ukaza) požirek vina! V taberni je bilo slabo. Tvoje je boljše. Hvalil sem ga na vsem potu!« «Samo poželi! Numida je tvoj hlapec!« »Hvala, gospod, hvala!« Radovan je odšel, trdno oprt na sužnja, prek dvorišča. (Nadaljevanje sledi.) Moški: tek na 100 ra: Trapi (STO), na 3.000 m: Špacapan (Lj), na 800 m: Barduki (Lj), na 1.500 ra: Pierobon (STO), na 400 m: Barduki (Lj), skok v višino: Jerman (Lj), disk: Brod (Lj), skok v daljavo: Zetto (STO), troskok: Zet-to (STO), kopje; Zuliani (STO); utež: Iliade (Lj), štafeta 4x100 (STO). Zenske: tek na 800 m: Jamnik (Lj). na 100 m: Giarj (STO), skok v višino: Rebec (Lj), skok v daljavo: Pettener (STO), disk: Cole-va (STO), utež: Ljubojevič (Lj). kopje: Coleva (STO), štafeta 4x100 m: (STO). SLOVENSKO NABUHNI) glkdališcb zu Tržaško uz8inlie Jutri 12. tm. ob 28 gostovanje v gledališču v KOPRU z d’Ussesujevo GLOBOKO SO KOBE« V petek 14. t.m. ob * gostovanje v gledal * KOPRU z igro Mire Pucove OGENJ IN PEPEL Koncert pevskega & Ivan CanKar Glasbo ljubeče občinstvo j jamo na koncert, ki bo P ^ petek v dvorani kina na t Nastopil bo moški, žen5 ... f šani zbor «1. Cankarja« buraški zbor. Sodeloval p dramski odsek tega drustv ^ Obeta * nimi recitacijami, ooei* ~ lep pregled celotnega de: ga našega agilnega društva. Teden za našega {SS Vsem društvom vclarn v SHPZ 4 Kakor vsako leto pr A ^ letos Dijaška matica od ' oktobra »Teden našega d« ^ jaška matica opravlja ^ f bojenja tiho in skromno LjP l . J—2-r. lit lA slanstvo, da podpira revne slovenske dijake >n s j(e generav«. spešuje rast nove »»— venskih izobražencev na .Sf|t ozemlju. Dolžnost vsake* ^eP nega društva, vsakega de’ Slovenca je, da to ple 2jW -Dijaške matice podpre- jj SHPZ vsa včlanjena drUd‘fgjei11 ’ »Tednu našega dijaka« žjo« denarju ali živilih in jaški matici pri izvedb* akcije. „ GLAVNI ODBOJ* Še la leden slikarskar' Lukežiča V galeriji «ScorpioDe,s pD- ■ \i. j]iVrS l Spiridione 12 b je do prta razstava tržaš*®^ ^ Avrelija Lukežiča. 5jj, V11 Ljubitelji lepe unteu in si oglejte! Nočna služba AUa Mnerva, trg 1, tel. 6862: Al Galeno. 114, tel. 6325; Madda; ul. 43, tel. 90274; Corso 14, tel. Barkovljah, tel. 5728 Skednju, tel. 93245, nočno službo. jj pizzul' L., Cen kolo imeli lokom zo msiio IrMkege ozemlja Četrta športna nedelja za prvenstvene nogometne tekme Tržaškega ozemlja je za nami. Borba jc končana in sedaj ogledujemo rezultate, ki nam marsikaj povedo. Predvsem nas je presenetila zmaga Opčin nad Ponzianino, katere nismo predvidevali. Tekma v Ankaranu, katero je sodil Sticotti, je pokazala lepo igro Opencev, ki nas je zadovoljila. Na prvi gol. ki jim ga je v 12’ zabij Velussi so v 24' in 40’ energično odgovorili z dvema goloma tako, da je bil prvi polčas 2:1 za Opčine. Po odmoru sta Durante in Sbernini zopet napravila dva gola in je Ponzianina zmanjšala razliko šele 8’ pred koncem. Za zmago pa ni imela več časa. Prav tako nas je presenetil neodločen izid v Kopru med Meduzo in Brtoniglo. Domačini so vsekakor upali, da bodo odnesli dve točki z igrišča; tudi mi smo bili tega mnenja, a Brtonigla nam je prekrižala račune. Sedaj je Po treh tekmah s tremi točkami na lestvici, oziroma na četrtem mestu. Kaj je bilo Aurori, da je v Novem gradu proti tamošnjemu moštvu igrala neodločeno, si tudi ne vemo razlagati. Ali so bili Koprčani ta dan slabo razpoloženi, ali ra so Se preveč zanašali na svojo moč in se le »igrajčkali«. Točko, ki so jo s tem zgubili, bodo prav gotovo kasneje pogrešali. Popoldanska tekma v Ankaranu med Sv. Ivanom in Montebellom je končala z zmago Sv. Ivana in potrdila staro pravilo, da veliko pomaga dobra volja in pridnost. Svetoivančani so se s to zmago pokazali zelo nevarne, posebno če pomislimo, da so prvi polčas vodili celo z 3:0. Tekma v Sovodnjah med Sv. Ano in Gorico je prinesla visoko zmago Sv. Ani. poričani niso zabili niti častnega gola. Popolnoma so popustili. Kaj je temu vzrok ne vemo. Q tekmi med Arrigomjcm in Novo Gorico pa bi se dalo veliko povedati, Predvsem to, da so Izolani do sedaj še nepremagljivi, da imajo 6 točk, da so krepko v vodstvu in da so najresnejši kandidati za zmagovalca. Njih lepa zmaga 4:1 na tujem igrišču dovolt zgovorno to dokazuje. Le tak0 naprej! H koncu ie podrobne rezultate tekem: Opčine - Ponzianina 4:3 (2:1); Meduz.- . Brtoniglu 1:1 (0:1); Novi grad Aurora 1:1; Sv. Ivan Montebello 4:2 (3:0); Sv. Ana - Gorica 5:0 (3:0); Arrigoni - Nova Gorica 4:1. IRADIO^ JUG. CONA (Oddaja na srednjih val«1 vi» jii ali 1250 KO TOREK ll-l°lW 8.30: Prenos z za »L, gresa KP STO-ja. ital. in slov.). 13.15- ^ pranistke Batistutove. 5. hut lahke glasbe. *|^j: V J nn it/or v.. (y ital.)- * f ^ ‘ univerza opere (orkester radia « ital del. del. 18.15: Plesna d o gl 18.45: Kulturni Pre® ,a]flbeL in nn. r ..,.,1; ans3’ W ,3 19.00: igra_, mah0 »,noCila. ..• J*l LjubljanaT 19.15: P?,0^ndfel in slov.). 19.45: Pnjc 'njlce-ob spremljavi bar ^al.)- jd Kulturni pregled *v ^jasb3: j!’ Opera: 22.30: Lahka » joV-*'/ Zadnje vesti (v ital- in ^ Jutrišnji spored, z-*-*, ----------------- KlN° ROSSETTI. 15.00: «Hr.Ly\V«rdl Van Heflin, Susan * Karloff. »parada EXCELSIOR ,K30: * opere lorKesier E1 14.30: Pregled tiska* -z jto hjn n in slov.). 17.48- m M 18.15: Plesna *n,‘d N 1 d 16.30: zvezdnic«. FENICE. 16.30: (lIj°!lkcl Ledenem Fa3u>>-„ j4. FILODHAMMATICC’. va(t . meseci brez r*1**1 ’ Ester VVilliams. , A>»V 'ALiA. 15.30: *®f *jUtrl v 16.*>°’ K«*1 K*J 0'3rt eO;,,,na»-.y »Za ' ITALIA ALABABDA. ce« Margaret rfubU‘n,«l*8 IMPERO. 14.00: ( Feilx, Pedro Arnie Fernaridez. .,rovnIK °‘ s 11 VIALE. 14.30: »Car« J GARIBALDI. *4 0D' g v Ronald Reagan, .j^rn’1* .pš a MASSIMO. 16.00. »UP. fD*l skega pasu«, Sabu, , ■ a ARMONIA. 15.30- ,g Julle Bisl-.of. jcaf0 NOVO CINE. 14-30- ^ nlk OZ«. ..Mar'43*' J SAVONA. 15.30. « n- fiJ’ O'Brit-11, Junc o / o, v ODEON. 16.00: Ha$>/ Stan Laurel, O ^ IDEALE. 16.00: MARCONI. 'Rn0- eini A1,CV,„. 16-00: “^sinfV, Allda valli, Frank ^ p, KINO OB MORJU- de, fli Mehika« Dolort ,t, mendarlz- ,rragiCnl v.uD|H1^ ADUA. 15.00:.«Tra*nji J« DuV,*n0št RADIO. 16.00: _ «2a^ver:r VITTOUIA un . AZZURHO. !8'0°: nje«, Datiny K« VENEZIA. »lamar stef ✓ gor.v Peck. *Siav9' v BELVEDERE. 18^ noblla Robert t Teden zn na!?gd dijaka od 9. do 16. oktobra 1^' Organ ki referat tov. GIORDANA SORTE na h L kongresu KP STO-ja v Izoi H VELA dosledna voditeljica borbe delovnih množic STO-ja P°d^ati orga,™- ®enu rw,’ ki ga bom podal v nroj nega komiteja, ho-nakazati nekaj pjjres t 1 -bn b° nioral rešiti naš ) sed"r,;: vPrašanja so povezava J ^.PPldžajem, ki je nastal gredica resolucije Informa-«0i j, urada, ki je dovedla do *bvsWe y Praksi in ideologiji lin°a gibanja širita oportuni-: ^Vjzionizem. Ta revizioni-ti njs Phsel do izraza predvsem ?“>• Od p Posebno surov in jasen 4 v,;*-- d nujnost, da naša Par-plotanjf150 Prernaga ves ta val antimarksističnih in .ko t0 Jetičnih idej. Le, ko bo-feogte3 ^gorično obvladali, bo dal Partiji možnost, iši„ krizo, v kateri se je v-sies V C 0 uuviauau, uu h (uevj^k<) dal Partiji možnost, kašlo h, krizo, v kateri se je »anje j °kratično delavsko gi-Wolt/°ni A našega ozemlja, 84 Poim 0 imperializma. ter da h na Pravo Pni dosledne »oij|i orbe, antiimperialistične fteia , Je torej izreči presojo de- la, ki ga je opravila Partija, napraviti nepristransko analizo linije naše Partije, analizo načel, na katera opira svoje revolucionarno delovanje. Dokaz z dejstvi je za marksiste vrhovni kriterij, na podlagi katerega lahko presodijo, ali je teorija načel pravilna, ali ustreza praksi. Da bo olajšana presoja dela, ki ga je opravila Partija od svojega ustanovnega kongresa do danes, bo potrebno pregledati to razdobje v dveh ločenih delih. Prvi gre od prvega kongresa do resolucije In-formbiroja, drugi od te resolucije do danes. Zdi se nam, da je ta kriterij najboljši, ker bomo na ta način prišli v nekem smislu do neposrednega dokaza, v praksi za objektivno sodbo o bistvu načel ter politične in organizacijske linije naše Partije in bomo torej lahko podali tako objektivno sodbo o pomenu in posledicah revizionističnih in oportunističnih teorij, ki jih je ko-minformizem sugeriral našim frak-cionistom. Ustanovni kongres KP *fO-ja in organizacijska načela ite ^ ie’ da ie bii ustanov- * ie s » KP STO-ja v času, ko kf^viL01?^0 mirovne pogodbe ^ Halo T0' s te§a vid!ka 5e &ftaci'i ®a kongresa ustvariti or- 5bili komunistov, ki »biia j JUa?ni v to ozemlje. Ni ,xo njegova edina naloga, Sitifjo moral začrtati, izdelati tiUst;n organizacijsko linijo, J%nae,2a'a novim pogojem, ka-SME, , i s sklenitvijo mirovne j, 2 Italijo. Kakšna je bila nova politična linija, to je našim komunistom kakor tudi delavcem in ljudskim množicam znano, ker so tej liniji v oporo oni sami vodili odločno in dosledno borbo na vseh področjih, v tovarnah in na cestah, v obrambo miru, političnih in narodnostnih pravic demokratičnih množic, v obrambo gospodarskih pravic delavstva. V bistvu je nova politična linija postavila za cilj obrambo miru, konkretno mirovne pogodbe, obrambo gospo- darske in politične neodvisnosti našega ozemlja kot poroštvo, da se bo uveljavila volja delavskih množic, ki so se borile za instavracijo demokratičnega reda, ki bi jamčil in varoval njihove gospodarske, politične, narodnostne in kulturne interese. V to je treba tudi vključiti borbo za razširjenje pridobitev, ki so jih dosegle s pomočjo ljudske oblasti. !"tdske množice v coni B. na vse ozemlje. Bilo je jasno, da so včerajšnji sovražniki ljudskih množic, imperialistični okupatorji in tržaška šovinistična reakcija ostali njihovi sovražniki tudi danes. Sredstva njihove borbe, njihova taktika ločitve na narodnostnem področju, njihova taktika policijskega in gospodarskega pritiska se je izpopolnjevala z njihovim načrtom, da preprečijo uresničenje mirovne pogodbe. Zato so se zagrizeno zagnal) proti tisti mogočni ljudski fronti italijanskih in slovanskih demokratičnih množic, ki so se organizirale v SIAU-.iu in v drugih demokratičnih organizacijah pod vodstvom komunistične partije. Ustanovni kongres KP STO-ja je komunistom postavil nalogo, da ojačijo, konsolidirajo ljudsko fronto, ki je prišla v svoji organizcijski in politični obliki do izraza v Slovansko-itali-janski antifašistični uniji. Poleg tega, da je začrtal politično linijo, je moral prvi, ustanovni kongres KP STO-ja načeti tudi problem organizacijskih načel, določiti organizacijsko linijo, ki naj ji Partija sledi v svoji nadaljnji borbi. Pri reševanju tega problema je moral kongres izreči sodbo o prejšnjem revolucionarnem delu Partije, o delu Partije v času osvobodilne vojne, kakor tudi po njej. Kongres je moral torej izreči svojo sodbo o organizacijskem delu Partije v prejšnji dobi, ugotoviti na podlagi analize praktičnih revolucionarnih akcij vse organizacijske oblike, ki jih je Partija v teku borbe zasno- vala in ustvarila za izvedbo ustrezne in uspešne razredne borbe. Dejansko se je med osvobodilno borbo kakor tudi v težki in komplicirani razredni borbi, ki se je razvila po zaključku vojne, skovala Partija trdnih in preizkušenih kadrov. Predstavljala je važno pridobitev delavskega pokreta. Množični ljudski značaj, ki so se ga navzele politične borbe pod vodstvom Partije, ji je zadal nalogo, da išče in najde take oblike množičnega organiziranja, ki bi omogočile in ki so tudi dejansko omogočile koncentracijo in koordinacijo revolucionarnega delovanja ljudskih množic. Te organizacijske oblike so bile v prvi vrsti ljudska Osvobodilna Fronta, ljudski odbori, partizanske formacije, Delavska enotnost od začetka, enotni sindikati potem in končno ostale politične množične organizacije, organizacije antifašističnih žena, antifašistične mladine in drugih. Po osvoboditvi se je formirala SIAU, organizacija, ki je zrasla iz borbene enotnosti italijanskih in slovanskin demokratičnih množic. V njej je prišla do organizacijskega izraza mogočni ljudski protifašistični pokret, Ljudska fronta. Na ta način je Partija realizirala osnovna organizacijska načela leninistične partije, postala je dejansko priznana in organizirana avant garda delavskega razreda in hkrati je izpolnjevala nalogo organizatorja delovnih množic v mestu in na deželi, zaveznic delavskega razreda, in bila je obenem vrhovna razredna organizacija, ki je bila sposobna voditi in usmerjati vse razredne in ljudske množične organizacije, tako da jih je koordinirala in usmerjala v er.otno revolucionarno akcijo. Na ta način je omogočila vsem svojim članom, da so razvili revolucionarno akcijo na vseh področjih množičnega udejstvovanja. Opozicijske tendence v razvoju organizacijskega dela Partije revolucionarne borbe tako v času Osvobodilne vST* r tudi poseje, so se kV tendence, ki so bile na-IjC organizacijskemu razvoju 2Va2voju njenega organiza-političnega delovanj.a ? C.0 neizbežno, če upošteva-dela, ki ga je opravila B težave, ki jih je morala m&v svoji revolucionarni y*V«uslim na odklone, proti ojH&ie Partija morala boriti »tShS in ki P*1 obširneje iljj S^htični referat. Ker so vf2Sa? organizacijska vpraša-ktJ% jna politične naloge a--klavskega razreda in Vezi ^e )■ .Se razredne borbe, tri °st ]‘ije te borbe, je ta po-"as i-TSična tudi pri nas in On,''el, tile toliko boli jasna, ga stališča je na prl- tiSborg.edu CLN-a mislim na kalilo J*.e.ne borbe — osnovno ‘ A)ie®rišlo zaradi dveh različ- distis^1 ki sta se pripisovala 11 * kr oboroženi borbi v L%ej a);n<. in v tem primeru borbi bistvu za dve različni Iteba92 s« tiče ciljev, ki jib je ■J bn! d°seči. Prva tendenca, Ciilično dosle strahu za svoje lastne ■ 'j.fva tendenca, lenini-smatrala .. - 1 bi Ouj8ko razširjenje fron- jc Sv° Dr,aaŽil° in koncentriralo l, i hacifašizmu in reak-Veiun Urz°aziji. Leninistični V 2diu?B tendenci ie bila po-/ Vtri„' na ljudska fronta Ben; r«m. ljudska sposobna, da se bo- , i ’,asn"',^a razrednega sovraž- kamn^’ da je b!la tcndcn- "*tniJ‘Promis s CLN-om, z ami, v bistvu e organizirane fron- J 2lHin b°lje t' strank ^ ten^ke Potrtn^41’ k' jc praktično za-Ps j'rebo. da se formira ho- i^v>m^r§anizirana *ronta’ v K-homogena slovan- f ’a odk, fronta’ jo stvarno rtle n„-9n 2 dosledne revo-Partija je na eni Je j tendenco, med-strani mogočno ,'*t omogočilo nadalj-in utrditev ljudskih nizi ‘ ' •išlo krajjno in v izgrad- kar je do izraza or- na »lhiebie ur ra j?Vkki))r5,arl12uci.i. J^^hovn do lzra2a na 'i ^‘‘isko kongresu SI ATT W kon,k,r,aiino m v izgrad-. 9jidirane, homogene ^alijanske ljudske fc^M/^ta50 1 °kviru Partije ni el odkl''>n, so bili o- l^.X!renti- katcrih fe 'V'!, v"nnu el do izraza pr-Jib ip ,, ?VPm nacionaliz- -d sP i di Privedlo do te- lo '»Hj i vlr,isti? redili interesom C ODnrm0. buržoazije. Ti PPistične tendence ker jih K Prišle °-.?lbanie proga- vsakikrat ‘ia J Vajn-“, ie Partija mo. i?^erhenHi kc 8'ede na v^bisti na naš'p'’jnlh značilnosti s U ®i or •• klavne napade S > V*"11 SIAU-Iu in v H l%“»£c£r,3“lc «ei, . ... strukturi ipvani« 8 edu ie treba N in 2bagnii-miliskih frak’ t 0 se v1 so budnosti P Daka^nii" l^h>iiniie f'- da bi čl CtM p°sluJn- } akeionaske W°tl 1 taktike Vnn. bi se članske mno vrst so prihajale parole proti politični liniji Partije. Na organizacijskem področju so poskušali na eni zmanjšati avtoriteto centralnih organov Partije, na drugi strani pa so v svoji organizaciji vzpostavili režim, ki je bil le še karikatura kadrovske Partije ter so se poslu-žili sistema spletk, frakcije v notranjem sestavu partije. Kar se tiče SIAU-ja, so zavzeli pasivno stališče, skušali so izpodkopati njegovo organizacijsko strukturo in si- Pacor (Pacco) Giordano, Prodan Carlo in Vasco Robba. Z njimi so se združili proti Partiji avanturistični elementi, kakor Postogna Giovanni in drugi. Partija je na zahtevo najbudnejših članov svoje miljske partijske organizacij-- intervenirala. Po obšisni diskusiji so bil; na zadnjem sestanku v Škofijah ti elementi-vpričo vseh članov Partije razkrinkani in odstranjeni' iz vodstva miljske partijske organizacije. . \ T Žfrv -■ ki ga je vodil Giordano Fratolon-go, okrog katerega so se združili oportunistični in izdajalski elementi z Radichem na čelu. Taktika tega centra je bila, da združi nezadovoljne, oportunistične, neozdravljivo nacionalistične elemente, ki naj bi služili oslabljenju partije ir: ostalih organizacij. Tej frakciona-ški skupini so pripadali tudi elementi, kakor Ressaure, Maurovich, Visotti, ki so bili' izključeni iz Tomažičeve celice in iz Partije. TUDI PIONIRJI SO PRINESLI SVOJA DARILA KONGRESU. rili so mnenje, da komunistom ni treba aktivno sodelovati v SIAU-ju, da bi moral SIAU služiti zgolj zbiranju nekomunističnih in slovanskih elementov. Glavni zastopniki te frakcije v Miliah s- bili Niso pa bili ti ljudje ed'ni v naši Partiji, Tu je treba nasprotno odkrito reči, da je njihovo konspi-racijsko dejanje dejansko vodil neki center, ki se je ustanovil pri zloglasnem «Informatore del Pcpe!o», Spričo ostre razredne borbe, ki so jo delavski razred in tržaške demokratične množice pod vodstvom partije vodile proti imperializmu in reakciji v prav posebno težki situaciji, je bilo jasno, da je mnogo partiji sovražnih elementov kakor tudi neposrednih agentov raznih imperialističnih agencij na vsej črti podpiralo vsakršen pojav oportunizma, nacionalizma v Partiji. Tudi reakcija se je s svojo politiko in s svojim tiskom neposredno vmešavala v razpravo o politični in organizacijski liniji Partije. Najočitnejši in najznačilnejši primer za to je bila diskusia o rdeči zastavi. Celo neki visoki funkcionar imperialistične policije je ob priliki 1. maja 1947 v vlogi pokornega medveda zastopal stališče, da naj se za 1. maj uporabijo zgolj rdeče zastave. Kar se tiče stališča reakcije do SIAU-ja, je to pač vsem na dlani. Nekdanji CLN se je med vojno po-služil vse politične demagogije, da bj preprečil ustanovitev enotne in borbene organizacije antifašističnih Slovanov in Italijanov, po vojni pa se lahko reče brez nadaljnjega, da je ostala ta politika eden izmed temeljev vse politične doktrine reakcije in imperializma, kakor tudi njunih satelitov, psevdo-demokratičnih strank in psevdo-demokratične levice, kakor na primer italijanske republikanske stranke Julijske krajine. Tudi na ustanovnem kongresu je bil izvršen poskus, da se ustvari politična in organizacijska platforma oportunističnega In nacionalističnega frakcionaštva, ki je pomenila stvarno kapitulacijo teh elementov pod vplivom nacionalistične in šovinistične buržoazije. Kongres je obsodil to platformo oportunizma in nacionalizma ter je zastavil partiji široke organizacijske naloge, med njimi na prvem mestu nalogo, da se konsolidira kot borbena avantgardna partija, in sicer a) z zboljšanjem organizacijskega dela v partijskih komitejih, v celicah in ostalih partijskih organizmih, pri čemer je bila posebej podčrtana potreba, da se ojačita kolektivno delo in kolektivna odgovornost v komitejih in hkrati ojači individualna odgovornost, b) z doslednim izvajanjem metode kritike in avtokritike kot osnovnega sredstva za zboljšanje vsega dela, c) s pritegnitvijo novih kadrov, ki so rasli s terena, iz ostre revolucionarne borbe, d) tem, da se izločijo iz partije sovražni, oportunistični in kapitulantski elementi, ki so se vanjo infiltrirali, e) z dviganjem ideološke ravni kadrov ter z ideološko borbo za čistost partije. Druga temeljna naloga je bila, da se nadalje organizacijsko ojači SIAU na ta način, da se člani partije močneje povežejo z množičnimi organizacijami. Za posebno važno je bilo označeno delovanje komunistov v sindikatih za njih nadaljnje razširjenje in utrjevanje. Prav tako je bila postavljena perspektiva vpetega organizacijskega dela komunistov v okviru ostalih množičnih organizacij in še posebej v ASI23Z-U in ZAM-u. V tem pogledu je treba ugotoviti nekaj zaključkov. 1) Ta organizacijska struktura kadrovske partije in ostalih pomožnih partijskih organizacij, kakor tudi organizacijska struktura množičnih organizacij sta rezultat zgodovinskega procesa in v našem primeru rezultat ter pridobitev osvobodilne borbe ter ražfednih bitk, ki so ji sledile, sta rezultat političnega in organizacijska izkustva komunistov, delavcev in demokratičnih množic. 2) Naša Partija, borbeno avantgardna partija, naše ljudske organizacije, naša Ljudska fronta, SIAU, so se izkazal; v najtežjih pogojih razredne borbe za neob-hodno potrebne in nenadomestljive instrumente. 3) Vsakršen poskus, da se te organizacijske oblike spremene, bi bil v sedanjih pogojih pomenil razorožitev, demobilizacijo, likvidacijo dosledne revolucionarne borbe. V pogojih imperialistične okupacije cone A in glede na sredstva ter cilje imperializma in reakcije, da likvidirata STO in oropata ljudske množice vseh pridobitev, doseženih v antifašistični vojni, bi tak poskus neizbežno pomenil izdajstvo delavske in ljudske stvari. Glavni referati, ki so bili podani na kongresu, kakor tudi diskusija so pokazali, da je Partija pravilno ocenila delo, ki je bilo opravljeno v prejšnjem obdobju, odobrila politično linijo in taktiko Partije v teku revolucionarnih akcij in zato sta bil; tudi proglašeni za dosledni tako partijska linija, kakor tudi uspešnost organizacij, ki jih je Par-tija ustvarila. V resnici je organizacijska linija Partije neposredno ustrezala njeni politični liniji in taktiki. mi predlogi. Tudi ta izdajalska linija je imela svoj izvor pri že znanih oportunistih in izdajalcih Ra-dichevega tipa. Na kongresu 19. oktobra je bil izvoljen centralni komite Enotnih sindikatov in je bilo sklenjeno, da se organizirajo volitve strokovnih odborov. V naslednjih mesecih so bili ti strokovni odbori tudi zares izvoljeni. Partija je kar največ pomagala tej .tako bistveno važni organizaciji delavskega razreda in dejansko so se čla.ni Partije izkazali za najaktivnejše in najborbenejše v vrstah organiziranih delavcev. Člani Partije so bili spričo svojih izkustev in svoje požrtvovalnosti povsod v zvezah, kakor tudi na delovnih mestih in v tovarniških odborih inspiratorji in vo- načelo, po katerem se je imela utrditi in ojačiti organizacijska struktura mladinske množične organizacije, tako da bi v njej vsak mladinec sodeloval pri kakem organizacijskem delu. Tudi tu imamo 'o-tem ustanovna kongresa mestnega in okrožnega komiteja, skupščine okrajnih, sektorskih in krajevnih komitejev ter terenske aktive, ki sestavljajo osnovne edinice mladinske organizacije, tako, da je ta u-sposobljena voditi in usmerjati vse delovanje mladine tudi na terenu. Po kongresu Partije se je razvilo intenzivno delovanje ludi na vseh drugih področjih množičnih organizacij tako na primer v Partizanski zvezi za STO. Tudi Pri tej se je skušala konsolidirati organizacija, se usposobiti, da bi izpolnila DARILA, KI JIH JE LJUDSTVO PODARILO KONGRESU. O organizacijskem delovanju po kongresu Sledeč smernicam, postavljenim na kongresu Partije, se je razvilo obsežno organizacijsko delovanje tako v coni A kakor v coni B. O delovanju Partije v coni B bo posebej govoril tajnik okrožnega komiteja KP STO-ja tov. BclUam. To poročilo pa bo obravnavalo delovanje Portije v splošnem v obeh conah in posebej v coni A. Dne 21. oktobra 1947. je bila v Izoli važna konferenca Partije, ki jc bila sklicana izrecno zato, da preuči linijo Partije v luči varšavske izjave 9 komunističnih partij. Naša Partija je, kakor je znano, na svojem zadnjem kongresu oprla svojo splošno politično in organizacijsko linijo na osnovo političnih in organizacijskih izkustev iz osvobodilne borbe ter hkrati iz-knristil-1 revolucionarna izkustva KP Jugoslavije, s katero je bila v neposredni zvezi med to borbo Konferenca je našla v izjavah 9 komunističnih partij poti pra- vilnosti svoje splošne politične m organizacijske I>nJie. Konferenca Partije je analizirala varšavsko izjavo ter je zlasti poudarila po- ^iuj-i- ----------- men konsolidacije Ljudske fronte., Parni-1 taktike kon- naše SIAU, katere politična in orga-iz njihovih nizacijska linija je ustrezala naj- naprednejšim oblikam ljudskih front, s pomočjo katerin so morali v smislu deklaracije 9 partij komunisti delovati in se boriti v revolucionarno obrambo miru, za neodvisnost in suverenost narodov nasproti imperializmu. Dne 26. oktobra se je pričel ustanovni kongres SIAU STO-ja. Partija je po svojih organizacijah ponesla med demokratične množice temeljne parole, ki so izražale cilj, katerega je bilo treba doseči v dani zgodovinski fazi. Ljudske množice so si prisvojile ta gesla in se odzvale pozivu Partije. Dejansko sta na ustanovnem kongresu SIAU-ja prišla do izraza navdušenje ljudstva in pripravljenost množic, da nadaljujejo borbo pod vodstvom KP STO-ja. Kongres je osvojil borbeno linijo, ki jo je nakazala Partija. Zaključna resolucija, je pozivala vse antifašistične demokrate, da se postavijo ob stran sto tisoč dotedanjih članov SIAU in nadaljujejo borbo za dosego ciljev Ljudske fronte. Ustanovnemu kongresu SIAU-ja za STO sq sledile skupščine nižjih organov te organizacije: mestni kongres, okrožna skupščina za Istro in okrajne skupščine. Volitvam mestnega in okrajnih odborov so sledile volitve sektorskih in krajevnih ter terenskih odborov tako, da so iz teh od spodaj navzgor izšli odbori in njih izvršilni organi. S temi kongresi se je izpopolnila organizacijska struktura Ljudske fronte in omogočeno je bilo sodelovanje množic pri izdelavi linije in postavljanju nalog organizacije. Tako se je hkratu v danih okoliščinah do najvišje mere omogočila demokratizacija notranje strukture Ljudske fronte. Vse to delo je imelo namen napraviti iz Ljudske fronte živ organizem, ki bo stalno navezan na množice in sposoben za borbo. Dne 19. oktobra istega leja se Je vršila ustanovna skupščina Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja. Enotni sindikati in ljudska fronta SIAU sta glavni in najvažnejši nosti so bili zarodki Enotnih sindikatov, ki so se ustanovili takoj po nastopu ljudske oblasti v Trstu. V vsaki tovarni, v vsakem podjetju so se ustanovili tovarniški odbori kot neposredni organi sindikatov, najširše razredne organizacije delavstva. Tovarniški odbori na vseh delovnih mestih so predstavljali borben in učinkovit organ nasproti kapitalistom, proti imperializmu. Ze leta 1945. so reakcija in imperialisti hoteli likvidirati te borbene organe tržaškega delavskega razreda. Toda ogromna večina delav-9®Y’ ki so videli v svojih tovarniških odborih pomembno orožje v borbi proti razrednemu sovražniku, Rh je vselej s svojo borbeno solidarnostjo zavrnila. 2e v letu 1945 so lažne levičarske stranke v Trstu spletkarile, da bj odpravile tovarniške odbore in so predlagale množični organizaciji za razredno j Enotnim sindikatom da bi pristaie borbo proletariata proti imperia- ; na takozvane tovarniške svete ka-lizmu. V Enotnih sindikatih je zbra- kor so nastali v Italiji. Toda tovarno, en nnn Man™ in t, ! niški sveti niso bili sindikalni or- gani, marveč organi izven sindikalne organizacije, pa zato sUbotn in za borbo neprimerni. Poleg pseudosocialističmh strank pa so se pojavili še drugi elementi in tokrat v naših lastnih vrstah s taki- nih 60.000 članov in ta organizacija je postala prava revolucionarna šola tržaškega proletariata. Fašizem je uničil razredne sindikate pri nas. Enotni sindikati pa so nastal; prav v času odločilne borbe proti fašizmu. Prvi komiteji Delavske enot- diteiji sindikalne borbe. V celi vrsti mobilizacij množic in političnih ter ekonomskih borb so bili sindikalna organizacija in še posebej tovarniški odbori brez nadaljnjega na čelu tržaških antifašističnih množic v vseh najvažnejših in odločilnih trenutkih. Partija je kot vrhovna organizacija delavskega razreda organizirala najrevolucionarnejše in najdoslednejše elemente ter je v okviru ES izpolnjevala svojo vlogo priznane voditeljice v borbi. Oportunistični elementi, ki so na vse načine skušali zmanjšati vodilno vlogo Partije, kakor Radich in drugi, s.o bili razkrinkani še pred ustanovnim kongresom Partije. V coni B so opravili ES važne naloge pri konsolidaciji gospodarstva in ljudske oblasti v dobi, ki je sledila ustanovnemu kongresu. Kolikor je bilo nedostatkov v vodstvu Enotnih sindikatov v coni B, pomanjkljivosti, kj so šle v škodo organizacije, je bil zanje odgovoren prav eden izmed sedanjih naj-vnetejših vidalijevcev — kominfor-mistov — Semilli. O delu sindikatov v coni B bodo podrobneje govorili drugi tovariši. Za zaključek se bom omejil na to, da podčrtam, da je imela Partija delavnih množic v Enotnih sindikatih revolucionarno in borbeno organizacijo, ki je bila strah reakcije in imperializma. Danes pa, 15 mesecev po resoluciji kominforma in likvidatorski akciji kominformistov, ki so se polastili vodstva ES v Trstu, skušajo za vsako ceno tej bistveno važni organizaciji odvzeti sleherno revolucionarno vsebino. Danes jo skušajo izriniti iz borbe pod dvojnimi udarci imperializma in kominformistov, ki so sklenili, da jo likvidirajo. Druga zelo važna množična organizacija v okviru organiziranih protiimperialističnih sil je ASIZZ. Tudi tej organizaciji je Partija posvečala in posveča vse svoje sile. Zene, ki so članice Partije, kakor tudi antifašistične žene izven Partije, so pokazale v borbi visoko zavest, borbenosti in požrtvovalnega duha. Močna organizacija ASIZz je bistveno pripomogla, da se je dvignila politična zavest in revolucionarna. delavnost žena. Tudi tu se je Partija ravnala po kriteriju, da je treba ustvariti živo in delavno organizacijo žena, ki bo z njo ženam omogočeno aktivno sodelovanje v protiimperialistični borbi na vseh področjih revolucionarnega delovanja. Dne 6. marca 1948. je imela ASIZZ za STO, ki je štela 45.000 članic, svoj ustanovni kongres. Kongres, na katerem je bilo izvoljeno vodstvo, je dal poleg tega možnost, da se obnovijo organi organizacije od temelja do vrha. Tudi ob priliki tega kongresa sta se izpričali navdušenje in predanost tisočev in tisočev žena organizaciji, tako da je postal kongres tudi manifestacija zavesti in borbenosti naših ljudskih žena. Širok obseg je zavzelo sodelovanje pri volitvah nižjih organov, mestnega, istrskega okrožnega odbora, okrajnih, sektorskih, krajevnih in terenskih odborov, pri čemer je prišla do izraza moč organizacije, ki je naraščala za sto in tisoče preprostih žena iz ljudstva, ki so se na tak način oblikovale v aktivistke svoje lastne organizacije. Na poziv Partije je Slovansko-italijanska antifašistična mladina 14. septembra 1947 organizirala svoj lastni ustanovni kongres ZAM za STO. Mladina je nenehno aktivno posegala v ulične borbe proti reakciji in fašizmu, v stavke in borbe naših delavcev po tovarnah in to je dvigalo njeno zavest, njeno borbenost. Gesla Partije mladih komunistov so privlačevala vedno širšo množico mladih ljudi. Iz obširnih^ nalog ljudskega proti-imperialističnega pokreta glede na formiranje STO-ja so izhajale vedno nove naloge tudi za našo mladinsko organizacijo, za našo mladino. Obširna področja dela: potreba da se mladina mobilizira za dosego boljših delovnih pogojev po tovarnah, vprašanje vzpostavljanja mladine v obrti, pospeševanje kulturnega razvoja, zagotovitev šolske vzgoje širokim plastem mladine, rešitev problemov, ki zadevajo telesno vzgojo itd., vse to je terjalo od mladinske organizacije novih organizacijskih in političnih naporov. Kongres ZAM-a je dal novega poleta mladini, ki se je tako pripravljala skupno z vsem demokratičnim pokretom, da reši daljnosežne naloge, ki so izhajala prav jz novega položaja. Tudj kongres ZAM-a je uveljavil organizacijsko naloge, zaradi katerih je bila u-stvarjena. Na tem področju dela je bilo mnogo pomanjkljivosti in, če izvzamemo podporno delovanje, organizaciji še ni uspelo razviti vse svoje delovne sile. Vzrok tega je bilo deloma dejstvo, da so giavni partizanski kadri vodili druge organizacije in je tako organizaciji sami manjkalo politično in organizacijsko izkušenih kadrov, medtem ko mlajšim kadrom ni bila dana zadostna pomoč, da bi razvili svojo iniciativnost. Skupščina, ki je bila 26, junija 1948, bi bila morala vsaj delno odpraviti te pomanjkljivosti. Na. pobudo Partije se je vršil 1. februarja 1948 ustanovni kongres političnih preganjancev. Ta organizacija je bila velikega pomena, če se vzame v poštev dolga doba borb, ki so se razvile po nastopu fašizma in ki so požele mnogo žrtev, v mestu in na deželi, žrtev, ki so se okrog njih zbrale simpatije ljudstva., Kongi-ja ,je-dal .priliko za 'mogočno lfnaiiil§it«ci5t>, kV Se je je udeležilo okrog 40.000 ljudi. Ta manifestacija je izpričala ljubezen ljudstva do njegovih najboljših sinov. Naloga organizacije je bila vzdrževati zveze med političnimi preganjanci, ki so bili v velikem delu aktivni člani partijske in drugih množičnih organizacij. Razen za te politične organizacije se je Partija zanimala še za mnoge druge organizacije in je podpirala njihov razvoj. Posebno važna s.ta bila ojačenje in razširjenje italijanskih in slovanskih prosvetnih krožkov. Dejansko so komunisti. članj Partije in njeni simpatizerji opravili veliko delo za ojačenje progresivnega prosvetnega delovanja. Geslo je bilo: razviti prosvetno delovanje ljudstva v vsakem ljudskem rajonu, v vsaki vasi, v vsaki tovarn; ter tako u-stvariti zarodek in premise za razvoj ljudske prosvete. To delo je Pritegnilo tisoče in tisoče delavcev in kme.tov, mladincev in mladink. Vse to je ustvarilo osnove za široko in aktivno organizacijo, ki se je delila v dva centra, v center italijanske Ljudske prosvete in v Slovensko-hrvatsko prosvetno zvezo. Da bi se nekoliko ocenila obseg' in vitalnost teh organizacij, bomo navedli nekaj podatkov. Italijanski prosvetnih krožkov, ki jim je bil Center za ljudsko prosveto na čelu, je bilo pred resolucijo Inform-biroja 33 krožkov in v njih 38.000 članov. Nadalje je bilo 12 pevskih zborov s približno 1.000 zbornih pevcev, 8 dramskih skupin s svojo posebno centralo fer 12 lutkovnih, filharmoničnih in tamburaških sku-Pim. Obstajalo je 30 krajevnih knjižnic in poleg njih centralna, ki je dobavljala knjige in drugo gradivo tudi raznim prosvetnim hudo zadelo. Zato je reakcija skušala za vsako ceno odvzeti prosvetnim organizacijam prostore in jih tako onemogočiti njih delovanje. Po resoluciji so kominformisti močno podprli reakcijo v tem pogledu in so se vrgli na fo, da likvidirajo množično delovanje na tem področju. Se prav posebej si prizadevajo likvidirati slovensko prosveto v Trstu. Partija je bila zainteresirana tudi na pospeševanju ljudskega športa in mnogokod so njeni člani dali pobudo za športne organizacije in jih organizirali. Znano je, koliko naša mladina ceni organizacijske izkušnje in požrtvovalnega duha članov Partije. Tako se je vnašal v vrste naše mladine duh iniciative in iz nje so zrasl; novi organizatorji in voditelji vedno novih športnih skupin v raznih športnih panogah. Znano je, kako se je pomnožilo število športnih aktivistov med našo mladino tako v coni A, kakor y coni B. Preden je prišlo do preloma v ZDTV, ko so bili Vi-dalijevi frakcionaši iz nje izključeni, je ZDTV štela na našem ozemlju okrog 100 športnih organizacij. Skoraj v vsaki športni panogi sc je razvijalo intenzivno delovanje. Po svojem pomenu, po množici udeležencev in po svoji športni višini so znani tradicionalni telovadni nastopi o prilik; 1. maja. Ti nastopi so veličastno izpričevali življenjsko silo in borbeno navdušenost tržaških protifašističnih množic. Organizacijsko delovanje Partije je prišlo do izraza še na mnogih drugih področjih. Aktivno je posegala v vse panoge ljudskega delovanja. Svoje organizacijske izkušnje in požrtvovalnost svojih članov je posvečala pionirski organizaciji, Roditeljskim svetom, Rdečemu križu, raznim Delavskim zadrugam po tovarnah, Kmetijskim zadrugam in še drugim. Menda ni treba posebej govoriti o podpori in iniciativi, ki so jo Partija in njeni člani pokazali pri izgradnji in velikem razvoju zadružnega pokreta v coni B. O tem po posebej govoril odgovorni tovariš iz Istrskega okrožnega sveta. Tako ni bilo nobene pobude, ne organizacije, ki bi kakor koli deloval v interesu delavcev in ki ne bi bila uživala podpore Partije in y kateri komunisti ne bi opravljali svojega dela. Dogodki, ki so sledili ustanovnemu kongresu KP STO-ja, komunistov in ljudskih množic niso našli nepripravljenih. Dejansko imperialistični sovražnik ni varčeval z napori, da bi ohromil odpornost in borbenost ljudskega pokreta. V ta namen se je posluževal mnogolične taktike policijskega pritiska in provokacij. Napadi na sindikalne pravice delavcev po tovarnah, proti tovarniškim odborom, so se menjaje vrstili z napadi na enakost v narodnostnih pravicah (taktika, narodnostne ločitve), z atentati na svobodo združevanja in besede. Policijsko akcijo so izpopolnjevale akcije fašističnih tolp, ki so segle po taktiki oboroženega terorja. Na področju utemeljenih mezdnih zahtev delavstva pa so reagirali s pritiskom gospodarjev. Vse to je dopolnjevala politika ogražanja miru, ki so jo izvajali imperialisti in se jim je v tem pridruževala tržaška reakcija, namreč politika za revizijo mirovne pogodbe, ki je v bistvu šla za tem, da oropa delovno ljudstvo njegovih pridobitev v protifašistični vojni ter možnosti, da si izvojuje demokratično ureditev na politično in gospodarsko neodvisnem ozemlju. Odločen odgovor na ta načrt sovražnikov ljudskih množic je bil neizbežen in nujen in ves ta naklep je bilo treba onemogočiti. Partija in množice se niso plašile manevrov reakcije. V primerjavi s prejšnjo fazo so bile perspektive novega položaja daljnosežnejše. Ljudsko gibanje ie bilo trdno organizirano pod vodstvom borbeno - avantgardne Partije, bil je utrjen v hudih borbah in je moral in mogel z zaupanjem gledati v razvoj teh perspektiv. O tem so pričale tudi takojšnje in učinkovite reakcije in ofenzive, s katerimi je ljudsko gibanje odgovarjalo na napade svojih sovražnikov. Omeniti je. treba le nekaj najvažnejših akcij, ki so sovražnika prisilile k umiku Ko so uveljavili mirovno pogodbo je reakcija, nahujskana od imperialistov, menila, da je nastopil trenutek, ko naj bi se sprožila njena akcija, da je bilo dano znamenje za celo serijo atentatov in oboroženih izpadov, s katerimi naj bi OD .VSEH STRANI SO PRIHAJALE DELEGACIJE IN PRINAŠALE SVOJA PARILA. krožkom, ki delujejo v Jugoslaviji. Ti krožki so zasnovali intenzivno prosvetno delovanje na vseh področjih. * Slovenskih in hrvatskih prosvet- CHD7™ S’ so včlanjena v bHFZ je bilo z malone 10.000 člani. 32.Pcvskih zborov (1. maja 1948. so imeli ti skupen na-stoP- katerega se je udeležilo 1.500 zbornih pevcev), 9 godb, 31 dramskih skupin. Ustanovilo se je 50 krajevnih knjižnic z 12.800 knji-gami In vse to delovanje je stalno naraščalo. Ta moč protifašističnih množic m sposobnost, da se organizirajo iuai v najtežjih materialnih pogojih (pomanjkanje društvenih prostorov itd.) je; reakcijo posebno se teroriziralo ljudstvo in premo-ni« aJeg°va budnost. Ze pri prvem ?ap?du na nek ljudski prosvetni krožek, je bila ubita Passerinijeva. ,n a ™?ožice so pri priči reagirale »»Proglašena je bi'a enourna generalna stavka kot prvo opozorilo, o stavko so se množice z delavci na. celu pripravljale na akcijo za ta -b 11118 P°trebna. Reakcija je skusaia odgovoriti na stav- k?i ™ inscenirala po mestnih uticah šovinistično komedijo proti liovm pogodbi, ki jo je spremlja-8 ? , vrsta provokacij proti de-mokratom Odgovor n; izostal in se istega dne so delavci iz fovarn Pritisnili v središče mesta ter o»i- .(Nadaljevanje na 4. stranijT' Organizacijski referat tov. Giordana Sorte na II. kongresu KP STO-ja v Izoli Ohranimo in utrjujmo revolucionarno enotnost naše Partije (Nadaljevanje s 3. strani) demokratično prebivalstvo. Znana jejn so se uprizarjali vojaški ma- ostale revizionistične sile, da se ---------------------------------------------------------------------------------- nevri na Krasu z vojaki v polni Trst nrikiinči t italiii stili ulice fašističnih tolp. Fašisti so se skušali ubraniti z bombami, ki so jih nanje metali iz oken. Dan nato se je 150.000 ljudi udeležilo po-greba Passerinijeve. Mogočnost te demonstracije je preplašila in ohromila reakcijo. Imperialisti so bili nezadovoljni spričo tega poraza, ki ga je doživela tržaška reakcija, in so skušali njene akcije usmeriti drugam. Namen teh diverzij je bil znova le ta, da bi oslabili borbenost množic in izolirali Partijo. Znane so neštete akcije, s katerimi so množice odbijale te poskuse. Vrsta delnih in splošnih stavk je bila orožje delavskega razreda v obrambo njegovih mezd in sindikalnih svoboščin ter v splošnem v obrambo demokratičnih pravic, ki jih je reakcija ogražala. Poleg stavk se je vrstila še cela vrsta množičnih akcij, resolucij, manifestacij, pasivnih rezistenc in demonstracij. V dobi, ki gre od kongresa do resolucije Informbiroja, torej v času 9 mesecev, je bilo 22 stavk, med temi 6 splošnih in 16 delnih, in po svojem značaju 14 političnih stavk v obrambo sindikalnih pravic in 8 ekonomskih stavk. Kompaktnost in borbenost, ki sta prišli pri teh stavkah do izraza, sta bilj rfsočni posebno y veliki industriji. Skoraj vse stavke so spremljala zborovanja po tovarnah ali na trgih in stavkajoče ie podprlo vse in pomembna je bila kompaktnost in borbenost ob 24urni stavki zaradi aretacije partizanov na Opčinah. Prav tako važno je bilo vztrajno stavkovno in zborovalno gibanje v tovarnah CRDA v obrambo tovarniških odborov in sindikalnih svoboščin. Važna je bila tudi borba o prvem maju 1948. Dejansko je moral postati 1. maj, prav tako kot v prejšnjih letih, dan borbe in revije ljudskih sil. Bilo je jasno, da so si reakcija in imperialisti na vse načine prizadevali, da bi ovirali manifestacijo sil tržaških antifašistov. Da bi preprečila tradicionalne manifestacije, je vojaška u-prava prepovedala, da bi se te priredile na Velikem trgu. Ta ukrep vojaške uprave je izzval zgražanje množic in prišlo je do protestnih zborovanj y tovarnah in po raznih mestnih okrajih. Tako ravnanje vojaške uprave in še posebej namera Delavske zbornice in reakcije, da bi prav na Velikem trgu irvsceni-rali svojo prvomajsko manifestacijo, sta pripravila množice tako daleč, da so začele kar vzdržema demonstrirati na trgu ex Impero in Garibaldijevem trgu, kjer je policija mobilizirala proti njim močne sile. a ji vendar ni uspelo, da bi jih obvladala. Ko se je tako bližal dan 1. maja, je napetost v mestu naraščala in delavstvo je bi. lo vse razgibano. Vojaška uprava je pripravljala velike sile. da bi izzvala množice in preprečila manifestacijo. Ves teden pred 1. ma- bojni opremi, ki so kopali jarke in razmeščali strojnice po strateških točkah. V poslednjih dneh so se pojavili v mestu celo frizižki konji in cele kolone vojaških kamionov in jeepov, ki so nanje montirali strojnice ter oklepnikov, ki so križarili po tržaških ulicah. Vsi ti manevri so imeli namen preplašiti demokrate in opogumiti reakcijo. Toda kljub vsemu se je 1. maj praznoval; dopoldne je bila mogočna manifestacija, popoldne tradicionalne množične športne p rire-ditve na stadionu. Preplašena reakcija pa se je pozaprla po hišah. Bila je to važna zmaga, ki je pričala p vztrajnosti, kompaktnosti in borbenj odločnosti množic. Akcije, ki so se organizirale 15. septembra in 8. januarja, ko je prišlo zarad; aretacije partizanov do 24ume splošne stavke, ter 1. maja, so do kraja izolirale fašistične tolpe, nazadnje pa jih prisilile k umiku. 27. junija je bilo ob priliki partizanske skupščine veliko zborovanje. na katerem se je zbralo 30.000 ljudi. Ta dan so mladi antifašisti in partizani manifestirali sredi mesta in prepevali revolucionarne pesmi v opomin reakciji in fašističnim tolpam. To so bile glavne množične akcije, ki jim je treba dodati še deset in deset drugih akcij, ki so stalno jačile budnost množic in utrjevale sile antiimperialistične fronte na njenem tržaškem sektorju? Trst priključi k Italiji. Nekaj zaključkov Iz rezultatov na organizacijskem področju, kakor tudi na področju revolucionarnih množičnih akcij je torej mogoče izvajati, da je bila organizacijska linija Partije v splošnem začrtana tako. da je ustrezala nalogam, ki so izhajale iz dosledno revolucionarne politične linije. To Pa ne pomeni, .da bi pri izvajanju te linije ne bilo nikakih napak ali slabosti, kar je naravno, saj se sleherna Partija razvija in jači piav na ta način, da premaguje napake ki so same po sebi integralni del težav, ki jih mora premostiti slelierna Partija, če hoče zmagati v odločilnih bitkah proti buržoaziji. Dejansko se lahko glavne pomanjkljivosti partijske organizacije smatrajo v nekem smislu kot nekake otroške slabosti. V mnogih organi-zacijah Partije se ni uvedel pravi način dela in tako je na primer v mnogih celicah in tudi v raznih komitejih manjkala metoda kolektivnega dela Tudi niso skrbeli v zadostni meri za čut odgovornosti in bilo je nekaj sektorjev Partije, v katerih je prevladoval sektaški duh, ki se m V ie hkrati pridružil vse prevelik liberalizem, kar se tiče nalog in dolžnosti člana Partije. Bili so funkcionarji in člani Partije. ki so v svojih odnosih do tovarišev kazali birokratske tendence ki so škodljive za razvoj zavestne discipline v Partiji. Tako so se pojavile tudi napake -n slabosti, kar se tiče izvajanja organizacijske linije v pogledu množičnih organizacij. Najhujša napaka pa je bilo sektaštvo. ki je imelo za po-»ledico, da se zoži množično udejstvovanje Partije se ie borila Pro: ti tem slabostim in napakam in si je v splošnem sodeč p° celoti rezultatov. ki so bili doseženi v organizacijskem delu Partije, zagotovila vlogo avantgarde kot organizirana voditeljica delavskega razreda in širokih delovniji množic. Partiji je uspelo: a) da je ustvarila mogočno Ljudsko fronto, SfAU, in napravila iz te Ljudske fronte, silo. ki je bila sposobna za borbo, ki ie bila organizirana: Glavni odbor, glavni svet. izvršilni odbor, mestni svet, istrski okrožni svet, rajonski in krajevni sveti vse do tovarniških, vaških in uličnih odborih. P.odobno je nila svojo nalogo organizatorja ne samo v svojem razredu, marveč tudi organizatorja najširših delovnih množic, ki se pod vodstvom delavskega razreda borijo proti imperializmu. c) Partiji je na ta način, da je ustvarila enotnost delovnih množic pod vodstvom delavskega razreda, uspelo koncentrirati, koordinirati in prevzeti vodstvo revolucionarne akcije množic proti glavnemu sovražniku proletariata m vseh de- lovnih ljudi, proti imperializmu, proti reakcionarni buržoaziji ter hkrati razkrinkati in poraziti njihove hlapce. d) Partiji je vse tp lahko uspelo. ker je bila organizirana avantgarda delavskega razreda in ker je v ta namen zbrala najborbenejše razredne elemente, ker je bila kadrovska Partija, ker je le tako lahko dvigala zavest in borbenost vsega razred., in z njim tudi vseh delovnih ljudi. V krajevnem merilu torej predvsem razbitje slovansko-italijanske fronte, ločitev cone A od cone B, likvidacija SIAU, Enotnih sindikatov in drugih množičnih organizacij, kar je vse pogoj za revizionistično politiko y škodo Trsta. Trst, ki v njem vladajo izjemni zakoni, naj bi se dodelil Italiji, kajti za imperialiste je naš položaj izjemen jn bi s tem spremenili naše mesto v vojaško kolonijo y okviru italijanske države. Pozivamo zaradi tega vse komuniste, vse demokrate in vse delovno ljudstvo, da se upro taki politiki in razkrinkajo njene namene. Potrebno je okrepiti enotnost tukajšnje demokratične fronte na osnovi borbe za spoštovanje mirovne pogodbe in demokratizacije javnega življenja, kar je predpogoj za sleherno nadaljnje uveljavljanje tukajšnjih demokratičnih sil. Z lažnimi gesli skušajo zmešati pojme v množicah in prikazujejo vse one, ki nadaljujejo politiko Komunistične partije STO-ja kot sovražnike internacionalizma, kot nacionaliste. Naše parole so: ohranitev in utrditev enotnosti demokratičnega gibanja, izvedba programa, ki ga je izdelal in sprejel kongres leta 1947. Razčiščevalna akcija med vsemi elementi, ki so se v dobri veri pustili za vesti na podlagi lažnih in demagoških gesel. Naprej v borbo za enotnost demokratičnih sil na deželi in X mestu z bratsko in nesebično pomočjo demokratičnih sil nove Jugoslavije in Italije! Naprej v norbo v okviru svetovne Demokratične fronte, ki jo vodi Sovjetska zveza in njen vodja ge-neralisim Stalin za resnični inter-nacionalizem. Pozivamo vse člane in organizacije Partije, da se še trdneje sklenejo vrste okrog Centralnega komiteja ter se borijo za enotnost Partije s tem, da izločijo vse frakcionaše, provokatorje in protipartijske elemente. Naj živi KP Tržaškega ozemlja! Naj živi enotnost demokratičnih sil pod vodstvom KP! Lahko bi se reklo k.akor da so bile parole tega proglasa preroške. Toda bile so rezultat pravilne na marksistično-leninistično dialektiko Resolucija Informbiroja in naša Partija Kominformaka resolucija je v svojem bistvu zunanji izraz krize delavskega gibanja, krize, ki je nastala zaradi pojava novih nalog, ki jih mora delavski in komunistični pokret izpolniti. Sedaj je pač že jasno. ds so nastale te naloge spričo potrebe, da se uredijo novi odnosi med državami novega tipa, med so-cialističnimi državami, tako da se premagajo stari kapitalistični meddržavni odnosi, ki predstavljajo zgodovinske ostanke izkoriščevalskih in zatiralskih odnosov v kapitalističnem in buržoaznem sistemu. ki pomenijo oviro za nadaljnji razvoj socializma v svetu. Zaradi tega je prva internacionali-stična dolžnost komunistov prav ta, da se borijo za pravično rešitev problemov, ki so povezani z izpolnitvijo te naloge. Naša Partija v trenutku informbirojske resolucije ni bila pripravljena, da bi se lahko lotila teh problemov, ali bolje rečeno še ni imela izkušenj, ki bi H služile v ta namen. Ta problem odnošajev se je vsilil naši Partiji prav z resolucijo Infoimbiroja. Vsi veste, kakšna je bila metoda, ki so se je poslužiii z resolucijo Informbiroja. Ze od kraja je prikrivala in maskirala pravo bistvo spora in tako je ostalo skrito bistveno vprašanje, ki zadeva socialistične odnose. To seveda ni moglo komunistom olajšati orientacijo, nasprotno so si tako stari krajevni m ZASTOPNICA BOLNIČARK POZDRAVLJA KONGRES. Partija stavila svoje izkušnje na razpolago tudi drugim razrednim organizacijam, kakor sindikatom in ostalim ljudskim organizacijam kakor ASIZZ ZAM in dr. Vsi ti odbori so od vrha do temelja vzgajali množice v demokraciji za organizacijsko delo, za borbo. Partija je pritegnila tisoče in tisoče delavcev in kmetov, žena 1» mladincev k organiziranemu delu ter je vzgajala in pripravljala množice na revolucionarno borbo. 'J. ceni B je to pomenilo pritegniti najširše množice k aktivnemu političnemu delu, k aktivnemu sodelovanju Pri izvajanju demokracije, je pomenilo ustvarjati neobhodno potrebne pogoje za mobilizacijo množic v borbi proti izkoriščevalskim in špe-kulantakim sovražnikom, za gospodarsko obnovo, za gospodarstvo, ki ga ljudstvo samo v svojem interesu kontrolira in vodi. b) Partiji je kot avantgardi delavskega razreda uspelo ustvariti trdno zvezo med delovskim razredom in najširšimi plastmi ostalih delovnih množic v mestu in na deželi (zvezo, ki je nujen rezultat tedanjih protislovij v imperializmu) in »tvoriti organizacijsko strukturo te zveze ter v niei zagotoviti delavskemu razredu vlogo uvant frakcionašl. kakor tudi vsa fcomin-formovska propaganda postavili in sl ie postavljajo nesmiselno in v bistvu protirevolucionarno nalogo, da preprečijo orientacijo komunistom delavcem in delovnim množi cam, da bi lahko pravilno raziska le i nos: mi Naši Partiji je bilo mogoče iz ogniti se frakcionaiki akciji, lab ko bi bila ostala združena na osnovi dosledne protiimperialistične borbe. Lahko bi končno 7. vse večjo naglico premagala ideološko kri zo. ki jo je izzvala resolucija Informbiroja, ker ie bila tako neposredno blizu Jugoslaviji. To ji je tudi v večji meri omogočalo, da bj razčistila zmešnjavo klevetniške kampanje ter ge je s tem približal spoznanju bistva problemov" in na log, ki »o izšle iz te žal tako zloglasne resolucije. Toda znano je, kako so zarotniški elementi'in sovražniki dosledno revolucionarne linije naše Partije izkoristili nastali položaj. Njim ni bila mar enotnost Partije ne borbena enotnost množic in toliko mani ideološka čistost in ideološka enotnost komuni stov ki bj se bila ohranila, ko bi >e bila resolucija Informbiroja ob dila. Navidezno avtoriteto Inlorm- garde. Partija je na ta način izpol- biroja so izkoristili ter s« tako po skusili preprečiti sleherno diskusi jo. da bi se napotili naravnost na sproti likvidaciji tržaškega revolu cicnamega gibanja. Vzrok te nepo-trpežljivosti frakcionašev je tičal dolgo zadržani ambiciji, da bi vsilili naši Partiji likvidatorsko politično in organizacijsko linijo, na-cionalistično-buržoazno linijo, social patriotsko linijo, ki bi jo dovedla ob stran tržaške reakcionarne bur žoazije in njenih aspiracij, da likvi dira STO in ga vključi v De Gaspe-rijevo Italijo. Frakcionaši so uspavali budnost komunistov in delavskega razreda ter jim je tako uspelo porušiti enotnost Partije v coni Tržaškega ozemljo, zato pa so coni B doživeli popoln neuspeh. To je treba v prvi vrsti pripisati dejstvu, da je cona B imela svojo ljudsko oblast in da so si komunisti kot avantgarda delavcev pridobili izkušenj pri izvajanju oblasti, tako da frakcionašem z njihovo demagogijo in pustolovstvom nj moglo uspeti, da bi napravili kako resnejšo vrzel v Partiji in še manj drugih organizacijah. Ko ie nastal ta novi položaj, so se frakcionaši pod pretvezo resolucije naglo napotili nasproti likvidaciji revolucionarne linije in so se kai kmalu znašli ob strani tržaške reakcionarne buržoazije v vseh glavnih vprašanjih, ki ze tičejo bo doče uprave Tržaškega ozemlja in ljudskih množic. Postavili so si dve glavni nalogi: likvidirati v coni A odpor množic, ki sq se borile, da bi preprečile revizijo mirovne pogodbe, v coni B pa likvidirati ljudsko oblast. Bilo je jasno, da je taka linija pomenila likvidacijo borbe prati buržoaziji. V možganih frakcionašev je nastal načrt, da se formira širša fronta skupno z bur. žoazijo. Frakcionaši so zapustili re volucionarno linijo in si zastavili nalogo likvidirati organizacijske oblike dosledne protiimperialistične fronte. Prvj udarec ie bil naperjen proti Ljudski fronti, proti SIAU-ju kot enotni množični organizaciji in po tej poti so zaporedoma likvidirali ostale množične organizacije ASIZZ. ZAM in celo Enotne sindikate To razkrojevalno delo ie v taboru frakcionašev danes v polni meri do. vršeno. Večina centralnega komiteja Partije je pravilna presodila postojanke in politično te ideološko bistvo frakcionaštva ter je zato tudi pravilno napovedala sedanje rezultate njegovega delovanja V takem položaju se je morala Partija odločiti za borbo proti tej revizionistični in oportunistični tendenci, da bi rešila ideološko in politično premoženje, ki so si ga Partija in množice pridobile s svo-jiimi dolgoletnimi revolucionarnimi izkušnjami. Ko se je razdor Y Par-tiji poglobil in je postalo tudi jasno. kakšni so bili nameni frakcionašev. je bil sklican centralni komite Partije in ljo frakcionašev ni bilo poleg, je večina centralnega komiteja sprejela sklep, s katerim je bil izgnan iz Partije frakcionaš Vidah, in izdala nekaj ukrepov političnega in organizacijskega značaja, poleg tega pa tudi poseben proglas. x katerem je razkrinkala frakcionaštvo ter hkrati ponovno razglasila linijo in odločitve konstitutivnega komiteja Partije. Glede na pomen proglasa, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku 13. julija 1948 v okviru sklepov večine centralnega komiteju KP STO-ja, ga tu ponavljamo: «Resničnl cilji, ki so si jih v svo ji politiki zadali frakcionaši, so; 1.) Postopno trganje vseh vezi z Jugoslavijo. 2.) Cini večje omejevanje vpliva napredne in demokratične Jugoslavije med prebivalstvom v tej coni. 3.) Prikazati kot posledico neizogibno in nujno naslonitev izključno le na Italijo. 4.) Navezati svoje delovanje na ti v tej resoluciji, ki sq bili: j 1.) Konferenca v celoti odobrava politično Unijo CK po objavi resolucije Informbiroja nekih Komunistični partij v zvezi s KP Jugoslavije. 2.) a) Najodločneje obsoja frak-cionaško delovanje Vidalija in njegove skupine, ki izkorišča resolucijo Informbiroja z namenom, da 3.) Proglaša takoimenovani kon- zveze, posebno pa gradivo V. kom . . , -i -__r___ <1_ ______ Trn Jn 4olrr gres Vidalijevih frakcionašev kakor tudi vse njihpvo bodoče delovanje za ilegalno. 4.) a) Ugotavlja, da je resolucija Informbiroja glavni vzrok in povod razbitja enotnosti Partije in celotnega demokratičnega gibanja na Tržaškem ozemlju, ker je omogočila frakcionašem, oportunistom opirajoče se presoje pozicij ter politično in ideološke vsebine vidali- jevskega frakcionaštva, ki je po drugi strani konkreten odraz sedanje kominformistične politike. Tovariši, ki so se udeležili osvobodilne borbe, kadri, ki so se še V ilegali borili za enotnost slovanskih in italijanskih delovnih ljudi v ilegalnih organizacijah OF in Delavski enotnosti, so se še trdneje združili okrog Centralnega komiteja, da bi organizirali borbo proti temu novemu sovražniku demokratičnega delovnega gibanja, proti kominformskemu frakcionaštvu. nositelju oportunizma in nacionalizma. V Trstu se je mestni komite Partije postavil ob stran Centralnega komiteja, tajništvo OF pa je obsodilo revizioniste in potrdilo staro borbeno linijo. V coni B je bila sprejeta vrsta resolucij, ki je obsodila nacionalistični kominfor-mizem ter skoraj v celoti so se komunisti in antifašistične množice združili okrog Okrožnega komiteja Partije, okrog večine Centralnega komiteja. Tako navajamo resolucijo Okrožnega komiteja z dne 6. julija 1948, resolucije partijskega aktiva za Istrsko okrožje z dne 9. julija, resolucijo okrožnih odborov Partizanov. SIAU, ASIZZ itd.. V Trstu je aktiv OF STO-ja odobril linijo tajništva in izjavil, da hoče nadaljevati borbo na osnovi slavnih tradicij OF slovenskega naroda ter je s tem obsodil frakcionaše Centralni komite Partije je skušal preprečiti, da bi se razdor zanesel v Ljudsko fronto, v SIAU, in v druge množične organizacije, da bi se tako ohranila enotnost protiimperialistične fronte. Frakcionaši, ki so spočetka obetali, da se ne bodo dotaknili te fronte, so bili odločno razkrinkani, ker so zanesli razdor tudi na tp področje. V dneh 24. do 27. julija 1948 so izzvali razdor v glavnem odboru SIAU in potem so po tei liniji zasejali tudi razdor v ASIZZ. ZAM, Enotnih sindikatih in postopno še v ostalih organiza cijah. 20. julija se je drugič sestal Centralni komite KP STO. Na tej drugi seji Centralnega komiteja, je bilo kooptiranih v komite 5 članov, so bili izločeni iz Izvršnega komiteja frakcionaši in je bil izvoljen nov Izvršni komite. Centralni komite je sprejel vrsto disciplinskih ukrepov in je proglasil za ilegalno sleherno delovanje frakcionašev, ki bi ga razvili v i-nienu Partije. Centralni komite je poveril izvršilnemu komiteju nalogo. da skliče partijsko konferenco. V dneh 21. in 22. avgusta so Vi-dalijevi frakcionaši organizirali svoj kongres, s katerim so hoteli prelomiti enotnost Partije in komunistov v coni A in v coni B. Konferenca Partije je bila 28. av gusta. Razvoi dogodkov in izkušnje, ki so se pridobile l njimi po resoluciji, so bile konkretna osnova za orientacijo Partije, ki_je bila privede našo Partijo in celotno demokratično gibanje na pozicije najhujšega oportunizma in likvidacije njegovega revolucionarnega bistva, da tako ustvari pogoje za odkrit prehod na revizionistične pozicije v pogledu Trsta in njegove priključitve k Italiji. b) Obsoja obrekovalno gonjo proti novi demokratični Jugoslavi-in ljudski oblasti v con j B, ki vodi Vidalijeva frakcionaška skupina na isti liniji kampanje mednarodnega imperializma in CLN domače reakcije. Delovanja Partije in upravne volitve v Trstu tedaj zadostno točna. Dejansko je konferenca pokazala, da je Partija dobro spregledala razvoj frakcionaštva in spoznala nevarnost, ki je iz njega izhajala za tržaško demokratično — delavsko gibanje. Partija s; je poleg tega pridobila ne samo dragoceno izkustvo glede na učinke, ki jih je imela resolucija Informbiroja za Tržaško ozemlje, marveč se je lahko hkratu prepričala, da je bila resolucija Informbiroja proti KPJ in njenemu vodstvu napačna in da očitki resolucije niso ustrezali dejstvom, kajti narodi in delavski razred Jugoslavije so pod vodstvom KPJ gradili socializem. Iz konkretne in objektivne analize splošnega položaja, iz sedaj že konkretnih smernic, ki jih je konferenca dala Partiji. se je podala važna osnova za nadaljnje delovanje naše Partije. Zaključna resolucija konference, ki jo tu navajamo, je dokument, ki priča, kako je borba proti imperializmu tesno povezana z borbo proti kominformskemu revizionizmu. Prečital bom to resolucijo konference KP STO-ia. ki se je vršila 29. avgusta 1948. in na ka teri je bilo pred sprejetjem resolucije podano politično poročilo in se ie o njem razvila odgovarjajoča diskusija. Sklepi konference, našte- DELEGACIJA LJUDSKE ZAŠČITE. vseh barv, nacionalistom do odkri tih razrednih sovražnikov razbijanje tržaškega revolucionarnega gibanja izključno v interesu imperializma in lokalne reakcije. b) Ugotavlja,- da trditve resolucije Informbiroja ne ustrezajo resničnemu stanju v KP Jugoslavije, kakor tudi ne celotnemu stanju y Jugoslaviji, ki odločno koraka socializem. 5.) Nalaga partijskemu članstvu, da študira vse gradivo o vprašanju ideološkega spora KP Jugoslavije in Boljševiške partije Sovjetske gresa KP Jugoslavije, da tako spozna bistvo spora in poglobi svoje ideološko znanje. 6.) Izraža prepričanje, da se bo ta ideološki spor rešil v korist resnice in mednarodnega komunističnega gibanja. 7.) Poziva vse članstvo, da se V tem težkem trenutku še bolj strne okrog svojega Centralnega komiteja, da povede odločno borbo proti fra-kcinašem, oportunistom vseh vrst ter izdajalcem revolucionarnega gibanja na Tržaškem ozemlju, in da na liniji, ki jo je določil ustanovni kongres KR STO v avgustu preteklega leta, nadaljuje borbo za demokratične pravice tržaškega ljudstva, sledeč na ta način revolucionarnim tradicijam naše junaške Partije. 8.) Poziva yse demokratične množice tržaškega ozemlja, da razkrinkajo Vidalija in vse razbijače e-notnosti našega demokratičnega gibanja in da pod preizkušenim vodstvom KP nadaljujejo brezkompromisno borbo proti imperializmu ter za zmago resnične demokracije na Tržaškem ozemlju. Partija je zastavila svoje sile, da izpolni smernice konference. Da bi nadaljevala dosledno pro-tiimperialistično borbo je morala" Partija X prvi vrsti obnoviti in ojačiti svojo organizacijsko strukturo v coni A V coni B je morala partija nadaljevati borbo za ojače-nje ljudske oblasti, da bi premagala težave na gospodarskem področju. Poleg organizacijskega dela je bilo treba boriti se za višjo ideološko raven partijskih članov. Hkratu je bilo treba povezati se z množicami in jih mobilizirati za nadaljno dosledno borbo proti imperializmu in reakciji. Iz tega je izhajala neposredna naloga, da se organizacijsko in politično ojačijo množične organizacije. Kar se tiče organizacijskih nalog, je Partija v coni A reorganizirala svoje rajone, a partijske celice so se organizacijsko pa tudi z vidika discipline utrdile. Tako je bil ustvarjen pogoj za pomoč, ki jo je bilo treba zagotoviti množičnim organizacijam v njihovem organizacijskem delu in ustanovili so se rajonski odbori OF, ASIZZ, ZAM, Partizanov, kakor tudi sektorski in terenski odbori teh organizacij. Na ta način se je pritegovala vedno večja množica aktivistov k političnemu in organizacijskemu delu. Važno je bilo, da se prične delo in da se aktivizirajo ljudje v slovenskih prosvetnih društvih, katera so skušali frakcionaši paralizirati. Glavna ovira aktivizacije množic je tičala v splošni pasivnosti, ki je zavladala spričo delovanja frakcionaštva Tržaški mestni komite je periodično organiziral aktive Partije, v katerih so se obravnavale in obeleževale glavne pomanjkljivosti organizacije, kakor tudi neposredne naloge za politično akcijo. Tako partijska, kakor množične organizacije so razvile pomembno organizacijsko delovanje. Važna je bila konferenca OF v Skednju. P^^^f^odbor močan itnpuls. Giaviri cj j« ki je bil izvoljen na pripravil splosen ppUUK“ seben organizacijski Pr°S konfet®" Prav tako je bila ASIZZ za Tržaško ozemlF; ^ p ferenca je postavila P-Jjjc!1 organizacijski temelj Z« se delo ženskih organizacij- uidi tiče partizanov, so °r8- svojo konferenco v coni A, lo-f sprožila konkretno pol1 ■ nizacijsko delo. V coni B s J @ tako vrstila serija k.onl?[ yse # nih množičnih organizacij' j( aolitično in organizacijsko ^ silo potrebno, da se 018 spet urede in da lahko jf jo do največje mere » Af spričo neposrednih in aa J; ljev dosledne borbe pro 1 h * nemu sovražniku V vse« ^ kretnih vprašanjih borce j jjf ■ a smer, oblikovaUT, ja dajala smer, za mobilizacijo množic. - <• cija. si je prizadevala parole med množice m sc K rala, čestokrat, še prav ko je šlo za osnovne P^r, prav Poi vne p0* protiimperialistične bonbe ’ ^ boriti proti kommfois ^ -a ziratt, ■no«! Znane so parole naše njena akcija kar se ti®- nJif izkaznic. In prav tako je gf . in ni a v icuw gg *.* dajstvo kominformistov,"- 0) šile fronto, ki so j? ,us žice v obrambo načel o n* j# enakopravnosti. P°meiilbl“ b l in ostane še nadalje °oi 1-tSB vodi Partija v obramb sindikata, proti kateien x < na tradicije te organi«*®11 reakcija postavila s taso .£ $ nostjo. Znano je, kag^js* sin^ ter likvidatorskega minformistov nasproti Prav to jih tudi na ^ objektivno obeležuje k- Ljjaš*? ke reakcije. Partija sl Ljzaf da bi mobilizarala .Ysesile nejše in najborbenejse * rev«“ pri tem opira na tradKg; ^ cionarne borbe v obrani«^ ‘"delf- skega in italijanskega ^jjti r •az< * ki prav v sedanjih bi ijuiisiva, xi sq ga l^razceP'!) 1 reakcija vselej skušali bolj napenjajo svoje sjj®> segli ta svoj cilj Znan® in akcija naše Partije jA ročju borbe, medtem ko . realf“ formisti tudi tu podPffli P tako v coni A kakor V L V obrambi miru in k® obrambi mirovne poSSjh tudi v obrambi teni®« ;e f.K;1 kratičnih pozicij priffltjSf postopno uspelo mot» " % večje število prebiva«P'.,,, je bil v tem pogledu ■■ Opčinah, kakor tudil. je s svojimi parola«11 tegi tc množice in sj je s MteP1,; pomembne pozicije, s lahko vlila novega tcSuin y ha in odpora vedno v® : cam, ki jih je komim? fr cionaštvo demoralizir01 kapitulantskimi gesli. L m manifestacij proti koncč -jife' dne 6. junija na ip°f m Fj? pri Sv. Ivanu. ReakcU“.e(1| formisti so bili Prese«>JS stanovitnosti in vztrajn^, množic. To delo. ki 10 Partija in množične ° jim j! Dne 31. oktobra 1948 je Partija izdala proglas za enotnost demokratičnih sil glede na upravne volitve v coni A. Vsem je znano, kako potrebna je bila ta enotnost spričo načrtov reakcije. Množice so instiktivno čutile to potrebo. Kominformisti so to enotnost odklonili. Dne 7. januarja 1949. je bil ustanovljen volivni odbor Slovansko-italijanske ljudske fronte, katerem so sodelovali zastopni- ki raznih demokratičnih organizacij. Dne 27. marca 1949. je bila skupščina zastopnikov demokratičnih organizacij, na kateri se je obravnaval politični položaj in volivni program. Nato je bila sklenjena udeležba na volitvah kot Slovansko-italijanska ljudska fronta. Partija in posamezne demokratične organizacije so s tem pričele priprave za volivno borbo. V ča- su volivng kampanje je bila partijska organizacija postavljena na preizkušnjo. Vršilo se je mnogo shodov po vseh krajev (po številu teh shodov smo bilj na tretjem mestu). Hvalevredni so'bili napori članov Partije kakor tudi mnogih aktivistov množičnih organizacij. Parole Fronte so zanesli povsod, tudi s pomočjo letakov (n lepakov. Največje organizacijsko delo v lem je pričalo, da je po«'" jJB nizacijsko delovanj® om, ' <>Js znatno raven in da 51 cija v svoji celoti uSLia dno bazo, kakršna je bila 1 za izpolnjevanje bodf as nih nalog. Dokazala J®'r3V v revolucionarno jedro P je bilo že v pretekl°j” se n1 -volucionarnih akcij, u»k0ll ■ rožilo in da se ne b° hra®' F žilo ai; nehalo čas,lp° iti* • iucionarnc tradicij® okviru je bilo napravljeno o priliki I škega pokreta. Organizacijska načela Partij® in kominformski likvidatorji pri Naše poročilo bi ne bilo popolno, tako ne bi preučili oportunističnih in revizionističnih načel, ki jih širijo naši kominformisti glede organizacijskih načel KP. V splošnem spadajo te ideje organizacije v okvir likvidatorske politične akcije in predstavljajo v nekem smislu neobhodni obod te politike pri nas, ki smo jo obeležili že prej kakor pred letom dni. Tu ne bomo razglabljali o tej plati teh idej, pač pa bomo pokazali njihov značaj, tako da jih bomo primerjali z organizacijskimi načeli revolucionarne Partije. Ze v preteklosti smo obeležili te likvidatorske organizacijske tendence naših kominformskih junakov, sedaj pa imamo zanje dokaze, med katerimj je v tem smislu najbolj zgovoren dokaz poročilo De-stradija na zadnjem frakcionaškem predkongresnem aktivu. Poročilo Destradija zares ni ravno dovrše-obravnava kominformističnih idej o organizacijskih vprašanjih, vendar so v njej dragocene trditve, ki jasno kažejo zmešnjavo in oportunizem, ki vladata v kominformi-stičnem taboru, kar se tiče organizacijskih načel revolucionarne Partije. Potrudili se bomo, da iz meglenega in zmešanega Destraai-jevega poročila izluščimo elemente, ki definirajo stališče tukajšnjih kominformistov glede osnovnih organizacijskih vprašanj. 1.) Glede Partije kot avantgarde delavskega razreda, 2.) glede odnosov Partije do ljudske fronte in množičnih organizacij ter njihovih funkcij. I. Preučimo najprej, kaj pravi Destradi v svojem poročilu o Partiji: «Treba je absolutno premostiti krajgerjevsko tezo o sloviti kadrovski Partiji*, in dalje «Partija, ki se identificira s sekto, ni v internacionalnem komunističnem gibanju*'. V prvem stavku se zatrjuje .da je kadrovska Partija krajger jevska teza ln da jo je treba zaradi tega likvidirati. Drugi stavek je primer kominlormistične metode, kako je treba zavestno zmešati ideje. Dejansko je bilo treba trditi da kadrovske Partije (ki nai bi bila Kraigherjev izum) ni y inter. nacionalnem kadrovskem gibanju. Ker pa Destradi ve, da je to njegova iznajdba za potrebe in rabo naših kominformistov, si tega ne upa odkrito izreči, marveč pravi, da v mednarodnem gibanju ni kadrovske partije, ki se identificira s sekto. To očitno pomeni, da je kadrovska Partija, ne pa sekta, obstajala in še obstaja v mednarodnem delavskem gibanju in da torej ta ni Kraigherjeva iznajdba. Kakor je očitno, je stvar v tem, da kominformisti v Trstu ne marajo kadrovske Partije, marveč ((množično » partijo, kar je končno v zvezi z likvidacijo ljudske fronte, namreč SIAU-ja. Da bi dopovedali to tako enostavno stvar, nas komin-formis.li pod pompoznim naslovom uPartija in ne sekta prav na način žonglerjev zavajajo z navadno besedno igro. Ta metoda je že značilna za kominformiste. To, da se poslužujejo takih impozicij, je postalo zanje že potreba. Razen teh dveh trditev v omenjenem poročilu ni ničesar, kar bi kazalo na pravo pot na tefn razpotju #med Partijo kadrov in množično Partijo*. Kadrovska Partija je leninistična Partija. Ko govori Stalin o potrebi proletariata v novem zgodovinskem razdobju, da si ustvari Partijo drugačnega tipa, kakor je bila Partija II. internacionale, pravi: «Od tod potreba po novi Partiji, po revolucionarni Partiji, ki bo dovolj pogumna, da bo povedla proletarce v borbo za oblast, dovolj izkušena, da se bo znala znajti v zapletenih pogojih revolucionarne situacije in dovolj okretna, da se bo znala izogniti vsem mogočim podvodnim čerem na Doti, ki vodi do cilja*. In nekoliko nižje: «Ta nova partija je Partija leninizma. Partija, ki iP avangardni oddelek delavskega razreda*. ((Partija mora zajeti vse najboljše elemente delavskega razreda, njihovo izkustvo, njihov revolucionarni duh, njihovo brezmejno predanost stvari jnoletariata*. in še dalje: «delavski razred brez revolucionarne Partije je vojska brez generalnega štaba. Partija je generalni štab borbo proletariata*, (Stalin - Vprašanja leninizma). a) Sodimo, da ta Stalinova definicija ni le naključna. Se več. Smatramo, da jc leninistična Partiju v razvoju proletarske Partije dognano dovršena, potrebna v pogojih buržoazne diktature, kakor tudi v pogojih proletarske diktature in vse dotlej, dokler ne bo odmrla. b) Partija se razvija v teku razredne revolucionarne borbe in lahko doseže boljševiško raven zgolj v stalni in ostri razredni borbi. c) Naša Partija je šla skozi ogenj osvobodilne vojne in ie vodila ostre borbe, za katere je znala mobilizirati velike množice, zato je bila in je naša Partija na poti v boljševizem. Samo ljudje brez značaja, oportunisti in izdajalci lahko vse to čez noč pozabijo. Prepovedovati zamenjavo kadrovske Partije za ((množično* Partijo pri nas, ne poitictii samo korak nazaj, marveč pomeni v pogojih naše razredne borbe enostavno izdajstvo. II. Preučimo sedaj nekoliko, kaj pravijo naši kominformisti o odnosih med Partijo ter ljudsko fronto in množičnimi organizacijami. Najprej izvemo pri Destrodiju, da «jc bila SIAU v preteklosti napačno imenovana naša fronta, kajti če je na eni strani zajela slovenske demokrate, združene v OF, tej dopustni ljudski fronti med Slovenci, je v italijanskem taboru zajela zgolj komuniste in dobre simpatizerje. Njena organizacija je bila nadalje vse preveč toga. Naše mnenje, da mora biti tudi za člane Partije popolnoma na prosto voljo dano ali se vključijo v SIAU* -to je dejal Destradi. Za likvidacijo SIAU je bilo treba predvsem trditi, da se je SIAU po krivici imenovala naša ljudska fronta, kajti v SIAU-ju so bili res da Slovenci, organizirani v 9F' ki je zajeiu vsp demokratične Slovence, toda izmed Italijanov so bili v SIAU-ju le tisti, ki so bili komunisti in njihov! dobri simpatizerji. Zvesti kominformistlčni metodi. hočejo likvidatorji tudi tu enostavno zmešati ideje. Kai je SIAU? SIAU je enotna organizacija slovansko-italijunskih množic, ki , ,Kulf je zrasla na temelju pj-oti j teh možic za oblast 1 jo j azni diktaturi Dan® «• zaciju, na kateri * oblast v c. -ii B in ^ Vtcrja hi mirovno pogodbo,^ ,■i®°”0m no in gospodarsko ozemlja pod 5il„ uveljavljanje b'1 ir: i« , ,ie ,JV*" je: meni ozemlju. Jamo jja je slovenska bur*os^g ker slovenske t,nd. :nia J1"*1) na ozemlju sploh n*- stl » •buržoazija večje 11 .0 i^Hl nevrira proti e demokratičnih sil, mali žoiiz resolucijo Kcmin£°! ic P1": ita«idi v ta Zn ucuiuKraiiviii.. .’■( *n,V Tortilj* korišča nacional'**** ie |/j naporom burioaz^ ^g pr®v#i j 1113 log, s.«i>a la nevarno si 1° r N z njim mirovna da bi se .uveljaVjLodf»- gM i z njim mirovna POc,| v V glAh m isti hočejo P"110!! d» ‘j t to m danes pr®'PJ kfrJj/, bila zl PflI> f bri veri naveza^ K ^ tekioVt,” ki jim če"nikoli ni kominformisti s & ' irf Ii*. da SIAU m “n bil* fl* ta*, marveč, da J, .g iti litična linija J nija vseh Korm -j-ešeP* j* f JI zen italijanske. . infja jVc. Vi zgrešena sedam P°fjtičHa rf v obrambi ^ A česar je revizije niirocp® goje, bodo ustvarjeni Pj» vrst i% priča. Tako Lepa f, gibanje v v^y.i|Zir»tI..'jinf]»1 zbrati in V®8 delovnih ljuf koli ni buržoaziji^ bran«. Ali I" — "..ic I«* Nadali*va",e A La relazione organizzaHva de 1 compagno GIORDANO SORTA al II. Congresso del PC TLT a Isola EVVIVA I :l : O gnida conseguente nella lotta IT • %#• detle masse lavoratrici * wr Hk" *««*! , H. Giordano sorta p^?riSn- e comPa8ne •tl tef ai iniziare 1’esposizione organizzativo che VAoi?ome del Comitato Cen-H a]Cnn Innanzi tutto indica-Oj|w e guestioni che il nostro ®esti^° dovra risolvere. Tali ffPtioiu “no legate all’attuale si* fflla r;come conseguenza ? ^ Brni ne dell’U. r.. la qua-Nun;s 10cato il dilagare delTop-S Prati,.,, e del revisicnismo ncl-npH’ideologia«del mo-^ Si z 0Peraio. Questo revistani-Jji con ^nifestato soprattutto da ‘c°larin n Crudezza pd evidenza ■ “a qui la necessita per il nostro Partito di superare criti-camente tutto questo contrabban-do di idee antimarxiste e antilen-niste. (Soltanto risolvendo decisa-mente questo quesito il Congresso dara modo al Partito di superare la crisi nella quale e stato getta.to il movimento operaio democratico nella zona A del nostro territorio occupata daH’imperialismo. per ri-portarlo sulla giusta via della lot-ta di classe conseguente. della lot-ta anti-imperialista. Occorre dare percio un giudizio sui lavoro svolto dal Partito. fare un’analisi obbiettiva della linea del Partito, un’analisi dei orincipi sui quali esso basa la sua azione rivo-luzionaria. La riprova dei fatti e per i marxi-sti il criterio supremo per giudica-re la rispondenza in pratica. la va-lidita della teoria dei principi. Per facilitare l'esame del lavoro svolto dal Partito dal suo Congres-so costitutivo ad oggi, sara neces-sario considerare questo periodo di tempo diviso in due parti. La prima, che va dal I.o Congresso al-la risoluzione dell’U. I.. la seconda, che va da questa risoluzione ad oggi. Questo criterio ci sembra il mi-gliore, poiche potra fornire. in un certo qual senso, una prova diretta nella pratica per un giudizio ob-biettivo sulia essenza dei principi e della linea politica ed organizza-tiva del nostro Partito e. quindi, per dare un giudizio obbiettivo sulia portala e suile conseguenze delle teorie revisioniste ed oppor-tuniste che il cominformismo ha suggerito ai nostri cominformisti. 5%, tit fisso costitutivo del PC del ed i principi organizzativi ^ - —v M Per£ii_pp del ^LT si e svolto Sli boto il Congresso Costi- h ? ™UI per mezzo dello > ,1' Trattato di pace ve-fcNtn si!tui.rsi il TLT. Da que-A cosii, .v‘Ela G Congresso do-?lito h.- re Torganizzazione di 3 inoil! ,Cornunisti‘ che si trova- V(£*lU: ™estQ |s; nel delimitato territo-Perd non fu il suo uni- co compito bensl esso dovette trac-ciare. elaborare, una linea politica ed organizzativa che rispondesse alle nuove condizioni createsi jn seguito alla conclusione del Trattato di pace con 1’Itaiia. Quale fu la nuova linea politica, essa e nota ai nostri comunisti, come agli altri operai ed alle masse popolari, poiche a suo sostegno venne condotta dagli stessi una caparbia e conseguente lotta in tutti i campi: nelle fabbriche e nelle strade, in difesa della pace, dei diritti politici e na-zionali, delle masse democratiche, in difesa dei diritti economici e degli operai. In sostanza la nuova linea politica poneva comg obbiettivo la difesa della pace, čonereta-mente. del Trattato di pace. difesa delTindipendenza economica e politica del nuovo territorio quale garanzia per 1’affermazione della volonta delle masse popolari le quali lottavano per Tinstauramento di un ordine democratico che fosse di garanzia e tutelasse i loro inte-ressi economici, politici, nazionali e culturali. Qui va compresa la lotta per 1’estensione a .tutto il territorio delle conquiste delle masse popolari della zona B, che si sono conquistate per mezzo del Potere popolare. Era chiaro che i nemici delle masse popolari di ieri, gli oceupa-tori imperialisti e la reazione scio-vinista triestina rimanessero i nemici di oggi. I loro mezzi di lotta, la loro tattica di divisione nel cam-po nazionale, la loro tattica di pressione poliziesca ed economica si integrava nel loro piano di im-pedire la realizzazione de! Trattato di pace. II loro accanimento prin-cipale era rivolto percio contro quel poderoso Fronte popolare delle masse democratiche italiane e slave organizzate nelTUAIS e nelle alire organizzazioni di massa guidate dal PC. 11 Congresso costitutivo del PC TLT indico ai comunisti il compito di rafforzare, consolidare il Fronte popolare che si esprimeva nella sua forza politica ed organizzativa nelTUnione Antifascista Italo-Slava. II I.o Congresso costitutivo de! PC TLT oltre ad aver tracciato la linea politica ha dovuto affrontare i] problema dei principi organizzativi, la linea organizzativa che il Partito avrebbe dovuto seguire nella lotta futura. Affrontando questo problema il Congresso ha dovuto dare un giudizio sulTattivita rivo-luzionarig passata del Partito sui lavoro del Partito nel periodo della Guerra di liberazione comp pure dopo la guerra d.i liberazione. II Congresso ha dovuto dare cioe un giudizio suj. lavoro organizzativo del Partito nel periodo precedente, verificando attraverso Tanalisi delle azioni pratiche rivoluzionarie tutte le forme organizzative che il Partito nel corso della lotta aveva ispirato e creato per condurre una battaglia d; classe coerente ed ef-ficace. Difatti nel corso della Lotta di liberazione, come nel corso della difficilg e complicata lotta di classe che segui la fine della guerra, si era forgiato un Partito di qua-dri temprato ed esperto, esso rap-presento un’importante conquista per il movimento operaio. II ca-rattere popolare di massa che le lotte politiche hanno assunto sotto la guida del Partito avevano de-terminato per esso ji compito di cercare e di trovare quellg forme necessarie di organizzazione delle masse che avrebbero permesso. e che hanno permesso di concentrare e di coordinare 1’attivita rivoluzio-naria delle masse popolari. Queste forme organizzative sono state in primo luogo: il Fronte popolare di liberazione, i comitati del Potere popolare, le formazioni partigiane. 1’Unita operaia prima ed i S. U. poi. infine le ailre organizzazioni politiche di massa. le donne antifa-sciste, la gioventu antifascista ed altre. Dopo la liberazione si forma la UAIS, organizzazione che, traen-do origine dalTunita di lotta delle masse democratiche italiane e slave, era 1’espressione organizzata del potente movimento popolare antifascista, era il Fronte popolare. In tale maniera il Partito realizza-va i principii organizzativi fonda-mentali di un Partito leninista, cioe esso era l'effettiva, riconosciu-ta ed organizzata avanguardia della classe operaia ed assolveva nel medesimo tempo il compito di or-ganizzatore delle masse lavoratrici della citta e della campagna, al-leate della classe operaia, esso era nello stesso tempo Torganizzazione suprema della classe. capace di guidare e dirigere tutte le organiz-zazioni della classe e delle masse popolari, coordinandole ed indiriz-zandole in un’unica azione rivolu-zionaria dei suoi membri in tutti i campi deiTattivita delle masse. Opposizione di tendenze nel corso dello ^iluppo del lavoro organizzativo del Partito jHl°DSo della lotta rivol hVfartito tanto nella Si "tior.e come pure c rivoluziona-Guerra j«—- come pure dopo di manifestavano tendenze sviluppo organizzati-v limito ed allo sviluppo del. '■■■ ■ . ?*’e i! inevitabile se si tiene I politico ed organizzati' (f0l, fin« Vtoole di lavoro svolto tivJ‘k e le difficolta che esso Hi .erare nella sua lotta Cn3ri»^ia- Voglio qui riferir-.uazioni che il Partito ha t^Jtii? bel passato e delle qua-^™liti^labiente tratla il referen-' In generale essendo le J^panizzative legate ai Cia,, tiči dell’avanguardia f^Iti a.,® operaia e quindi ai 69 n lotta di classe e del-che *ca di buesta lotta, e t frijo . anche noi, arjzi da r.oi ie„!°re evidenza, si riveli S°’ «tl I' diverso atteggia-W ’ tafpSemPio nei confronti del ll p? *IeI periodo della lotta V* l!a d fondamentalmente ed tlt’ obhi . ^Prminato da due di-]; * lo(ta e«ivi che vermero dati ^antifascista nel ■ *»*• e Giul:- ----------*- ---- kiattj , '-uulia, in questo caso C| hiip i1 “stnza di due diverse iettlv Ibanto riguardavano ■ Vl da raggiungere, la conseguentemente leninista eome obiettivo della W Stlio li pabo nella sconlitta del lijnbda “orghesia traditrice; la l, ' Is v. ebdenza. ormnrtur.ista. vSotnaer-2a Wf‘^favaia 'narxisla V 41 t - 001 K>?ZoiODe la presa del 1“^ i b°r’ C? Im hafn,denza. opportur.ista, ‘ bbrdine falsa (lat-Hf^bti Sanientoi) del fronte tj j) p Cercava il compromes- *Mian °*le tenleva )a guer-i 'a 8uerra antifasci- !« l 5 Pri^m'!Va Vcv i suoi privi-inist- lcndenza, la tender.-’ eonsiderava effettivo lCli'alIar«amcnto del 1’ofr ’ rafforzato c con-K.% e beiisiva contro il r.azi-v?, r®az>°ne borghese. La * k, biSo *v°luzionaria leninista K U0, Saia° uu Ir°nte popola- N * lot,rmentc rafforzato, ca-•m^i (,| are e di vinccre il ne* ža di E’ chiaro che la k^i Orof0 ,¥UMl"li») au uu ijl* “70>ni)mJ?122ativo- La tenden-a c^i ‘ssn con il CLN, la begava praticamente eompromesso con il tost' PartUi della borghesia ■> contrario ad un tp- pl^tc una formazione di S Vtr° j1)60 ccl organizzato, S-sl-n? Un fronte omoge-C0' . rabPrcsc ' JC^fia ‘dZl°bo deli; qUe?,nSegUente- . I, dei, cMnt0 i? tendenze, mentre biasJ Poderoso movimen-^"MraBr*fese Possibile l’ul-2 flMeile ^.menl° e consolida-Am biassa e.';r-'iz2azioni popola-KCativan°^ che si espresse Nt ilUtiV(l i11® nel I. Congrcs-i “t s !uUa ell’uAIS della Re-pbltio ** bellp coslituzione ^'•bH^lida? popolare italo- C Mlp®he ^ cd omogenco. Gli artitn ^.PPrcsentavano in M M.i^bti ur,, devlazloni era- ?'> >&nisli 'I culop-“ i * lor Primeva prlncipal- la struttura organizzativa del Partito. A tale riguardo e importante ricordare 1’attivita dei frazionisti di Muggia. Essi, sorprendendo la vigilanza del Partito, Si erano an-nidati nella direzione dello stesso a Muggia e praticamente nella direzione di tutte le organizzazioni di massa. Per evitare ’1 pericolo che la massa dei membri del Partito e le masse operaie scoprissero le loro interjzioni frazioniste, avevano addotato la tattica della cospi-razione contro il Partito. Da loro provenivano le parole d’ordine contro la linea politica del Partito. Nel campo dell'organizzazione cer-cavano da una parte di diminuire 1’autorita degli organi centrali del Partito, dall’altra avevano instau- rivolta a raccogliere elementi mal-contenti, opportunisti, nazionalisti inguaribili i quali dovevano ser-yire per indebolire il Partito e le altre organizzazioni. A questo grup-po di frazionistj appartennero pure gli elementi come Ressauer, Mau-rovich, Visotto espulsi dalla cellula Tomasi e dal Partito. Data 1'aspra lotta di classe che la classe operaia e le masse democratiche triestine sotto la guida del Partito conduce-vano contro 1’imperialismo e la reazione in una situazione partico-iarmente difficile, era chiaro che molti elementi nemici del Partito come pure agenti diretti delle varie agenzie imperialiste avessero so-stenuto su tutta la linea ogni ma-nifestazione dell’opportunismo, del ■mm PURE LA DELEGAZIONE DELL’ILVA DI TRIESTE HA PORTATO IL PROPRIO SALU TO AL CONGRESSO. »Qf0n,1!lazionalismo, per sottomettersi Jsl feunt11* bor«hcsia selo. e Icbdenze Slo lavailA Uzi°nario, esse pc-*Sl ba(lveva “F1 dualvolta il ■til stva«li„ doflr°ntare impor- ifS dal barvava ^A,laivlacc^di<*-.®Ue.rra- 11 Prln' Hh-Sm8 caraH„'an]?nie mutabiie d°Pr. itilstica nel nostro |~“Dre Cvl^40cPo >a 1'S1^ »empLqUe?u opportunl-bo £ S rP]a rivolto contro r* fstt« r£lazIone a ci6 ve- obbiezioni al- rato nella loro organizzazione un reglme che era una caricatura di un partito di avanguardia, addottan-do un sistema di intrigo, di lrazio-ne nell’interno del Partito. Per quanto riguarda 1’UAIS addottava-no un atteggiamento passivo, cer-cando di minarne la struttura organizzativa e propagavano 1’opinio-nc che non era necessaria ai comunisti la partecipazione attiva al-l’UAIS, che esso doveva servire u-nicamentc a raccogliere elementi non comunisti e principalmente gli slavi. I principali rappresentanti di questa frazione a Muggia furono: Pahor (Pacco) Giordano, Prodan Carlo e Vasco Robba. Coalizzati ad essi contro il Partito sl schierava-no avventuristici e disonesti come Postogna Giovanni ed altri. II Partito interviene su richiesta dei suoi membri piii vis>11 dell’organizzazio-ne di Partito di Muggia; dopo una ampia discussione, d fronte a tutti i membri del Partito, nella nota riunionc di Scolie, questi elementi furono smaseberati ed allontanati dalla direzione dclTorganizzazione del Partito di Muggia. Qucsto fu il pili importante tentativo di at-tacco »Da :inea rivoluzionaria e conseguente dopo la guerra da Par* te degli opp )rtunisti e frazionisti-Essi non furono i soli nel nostro Partito anzi bisogna dir qui aper-tamente il >0>'0 iavri'o di cospira-zione veniva di fatto diretto da un centro costituito presso il famoso «informatore del Popolo* guidato da Giordano Pratolongo attorno al quale si erano riunitt elementi op-portuni.ti e traditori con Radich fii testa. La tattica di questo centro era nazionalismo nel Partito. Anche la reazione direttamente con la sua politica ed attraverso Ja sua stam-pa si immischiava nella discussione della linea politica ed organizzativa det Partito. Esempio piu fla-grante e tipico era la discussione sulla bandiera rossa. Persino un alto funzionario della polizia imperialista aveva in occasione del I.o Maggio del 1947 sostenulo, fa-cendo servizio delTorso servizievo-le, la necessita di fare il 1-0 Maggio soHanto con la bandiera rossa. L’atteggiamento pol della reazione verso 1’UAIS 6 piii che noto. Tutta la demagogia politica dell’ex CLN nel corso della guerra era rivolto ad impedire la creazione di una organizzazione unitaria e combatti-va degli italiani e sloveni antifa-scisti, dopo la guerra si pud senza altro dire che tale politica rimane come uno dei maggiori capisaldi di tutta la dottrina politica della reazione e delTimperialismo. come anche dei loro satelliti, i partiti pseudo democratici p pseudo di sl-nistra, come il partito republica-no italiano cd il partito socialista deMa Venezia Giulia. Anche al Congresso costitutivo ci fu _un tentativo di presentarc una piattaforma politica ed organizzativa del fra-zionismo opportunista e nacionalista che rappresentava di fatto una capitolazione di questi elementi al-1'influenza della borghesia naziona-lista e sciovinista. II Congresso aveva condannato la piattaforma dell’opportunismo e del nazionalismo ed aveva pošto va-sti conipiti organlzzat:vi, primo fra di essi 11 comoRo d ! e r>v>idf*-mento clel Part 'n d, consolidamento che si aov refc Sul lavoro organizzativo dopo il Congresso be effettuare attraverso: a) un miglioramento del lavoro organizzativo nei comitati di Partito nelle cellule e negli altri organi-smi di Partito, particolarmente fu sottolineata la necessita di rafforzare il lavoro collettivo e la re-sponsabilita coMettiva nei comitati assieme al rafforzamento della re-sponsabilita individuale. b) adosione conseguente del metodo della critica ed autocritica come mezzo fondamentale per il miglioramento di tutto il lavoro. c) elevamento di nuovi quadri che sorgevano dal basso in seguito al-1’aspra lotta rivoluzionaria. d’ epurazione dal Partito di elementi infiltrati, nemici. elementi opportunisti e capitolardi. e) elevamento ideologico dei quadri e lotta jdeologica per la pu-rezza del Partito. Secondo compito fondamentale fu quello d’un ulteriore rafforzamento organizzativo dell’UAIS per mezzo di un colleganiento piu forte dei membri del Partito con le organizzazioni di massa. Come particolarmente importante fu indicato il lavoro dei comunisti nei sindacati per l’ulteriore allargamento c rafforzamento di questi. Cosi pure fu prospettato un lavoro organizzativo intenso dei comunisti in seno alle altre organizzazioni di massa e specialmente nelFUDAIS e nel-1’UGA. A questo riguardo 6 necessario fare aleune considerazionj conclu-sive; 1. questa struttura organizzativa di Partito di quadri e delle oltre organizzazioni ausiliarie del Partito come pure la struttura organizzativa delle organizzazioni di massa sono il risultato e la con-quista della Guerra di liberazione e delle battaglie di classe che ne seguirono. Esse sono il risultato delfesperienza politica e organizzativa dei comunisti, degli operai e delle masse democratiche. 2. il nostro Partito di avanguardia, le nostrc organizzazioni popolari. il nostro Fronte popolare, la UAIS, si sono rivelati come stru-menti indispensabili ed insosGtuibili nelle condizioni piu difficili di lotta di classe. 3. qualslasi tentativo che sareb-be stato rivolto a sostituire quc-ste forme di organizzazioni, nelle alluali condizioni, sarebbe equival-so al disarmo, alla smobilitazione, alla liquidazione della lotta rivoluzionaria conseguente. Un tale tentativo nelle condizioni delFoccupa-zione imperialista della zona A dati i mezzi cd i fini dell’imperiali-sinn e della reazione di liquidare il TLT e di defraudare le masse nopolari di tutte le cono niste della guerra antifascista sarebbe stato inevitabilmente un tradimento de.-la causa operaia e popolare. I referati principali tenutisi al Congresso come pure le discussio-ni mostravano che il Partito aveva giustamente valutato il lavoro svolto nel periodo precedente appro-vando la linea politica. la tatticn del Partito nel corso delle azioni rivoluzioritrie, per cui fu ricono-sciuta conseguente la linea del Partito e 1’efficacia delle organizzazioni che esso aveva creato. Difatti la linea organizzativa del Partito corrispondeva direttamente alla sua linea e tattica politica. Seguendo le direttive poste dal Congresso il Partito svolse una va-sta attivita organizzativa tanto nella zona A quanto nella zona B SulTattivita del Partito nella zona H in nartieolare parlera il segreta —Io dei Comitato Circnndarialp de' r>c tt.t ’ 1 coinn. Beltram mentre rel->7ione traftera 1’attlvitft j«, in generale delle dup —ed in particolare della zona A. II 21 ottobre 1947 fu tenuta una 1 importante conferenza del Partito ad Isola, convoca.ta eapressamente per esammare la linea del Partiio alla luce della dichiarazione di Var-svia dei nove Partiti Comunisti. II nostro Partito aveva, come e noto alTultimo Congresso foildai j 'a sua li.iea politica ed organizzativa naila lotta di liberazione Jruendo nello stesso tempo dell’esperienza rivoluzionaria del PC Jugoslavo con il quale fu in relazione diretta du-rante qjesta lotta. La co ifereiiza trovo nelle dichiarazioni di Varsa-via, rilevo sopra tutto 1’importanza di un consolidamento del Fronte popolare, del nostro UAIS, la cui struttura politica ed organizzativa corrispondeva alla forma tra le piu avanzate dei Fronti Popolari per i quali, secondo la dichiarazione dei nove Partiti i comunisti dovevano ,'avorare e lottare per la difesa rivoluzionaria della pace, per l’indi-pendenza e la sovranita dei popoli contro l’imperialismo. II 26 ottobre viene convocato il Congresso costitutivo delTUAlS del TLT. II Partito, attraverso le sue organizzazioni, aveva portato tra le masse democratiche le parole d’or-dine fondameniali che rappresenta-vano ’’obbiettivo da raggiungere nella data fase storica. Le masse popolari avevano fatto proprie que-ste parole d’ordine. rispondendo all’appello del Partito. Difatti al Congresso costitutivo delTUAIS si esprime 1’entusiasmo popolare e la prontezza delle masse di continuare la lotta sotto ’a guida del PC TLT. II Congresso adotta la linea di lotta che il Partito aveva indicato. La mozione conclusiva invitava tutti i democratici antifascisti. a schie-rarsi assieme ai 100.000 gia iseritti dall’UAIS g continuare a lottare per il raggiungimento degli obiettivi del Fronte poDolare. Al Congresso Costitutivo dellUAIS del TLT se-guono i Congressi e le Assemblee delle organizzazioni inferiori della Organizzazione. II Congresso citta-dino, il Congresso circondariale del-1'Istria ed i Congressi rionali. Oltre alle elezioni dei consigii cittadini e rionali seguirono le elezioni ner la formazione dei comitati settoriali e locali e dei comitati di base, per mezzo dei quali vengono a formar-sj dal basso alTalto i consigii con i loro comitati esecutivi. Per mezzo di teli Congressi si perfeziona ’a struttura organizzativa del Fronte popolare e si stimola la partecipazione delle masse alTelabora-zione della linea e dei compiti del-1’organizzazione, democratizzando cosi, nel medesimo tempo, al mas. simo le condizioni esistenti, la strut-tura interna del Fronte popolare. Tutta questa attivita era rivolta a fare del Fronte popolare un orga. nismo vivo, legato continuamente alle masse e capace di lottare. Il, 19 ottobre dello stesso anno si tenne 1’Assemblea costitutiva dei S. U. del TLT. Sindacati Unici e Fronte popolare, 1’UAIS, sono le organizzazioni di massa piu impor-tanti Per la lotta di classe del proletariate contro 1’imperialismo. I S. U. raccolgono 60.000 iseritti e sono una vera scuola rivoluzionaria del proletariata triestino. II fascismo a-veva distrutto i sindacati classisti da noi, i S. U. sorgono proprio nel periodo della lotta decisiva contro il fascismo. I primi comitati di U. O. sono 1’embrione de; S. U. i quali si costituiscono dopo Vinstau-razione del Potere popolare a Trie-ste. In ogni fabbrica e azienda sono costituiti j comitati di fabbrica, organi diretti, della piu larga organizzazione di classe degli operai, dei sindacati. I comitati di fabbrica sui posti di lavoro sono organo combattivo ed efficace contro i ca-pitalisti, contro 1’imperialismo, Giži dal ’45 la reazione e gli imperialisti volevano liquidare questi organi di lotta della classe operaia triestina, ma furono sempre respin-ti dalla solidarieta combattiva della enorme maggioranza degli operai nei loro comitati di fabbrica, un’ar-ma importante nella lotta contro il nemico di classe. Gia dal ’45 i pseudo partiti di si-nistra a Trieste tessevano intrighi allo scopo di eliminare i comitati di fabbrica e si proponeva ai S.U. di aecettare i cosidetti consigii di gestione come in Italia. I consi-gli dj gestione non erano organi sindacali, bensl organi fuori della organizzazione sindacale, percio deboli ed inadeguati alla lotta. Oltre i partiti pseudo socialisti ci sono stati anche altri elementi e que-sta volta nelle r.ostre file, a fare tali proposte. Anche questa linea di tradimento faceva capo ai gia opportunisti e traditori del tipo di Radie ecc. L’Assemblea del 19 ottobre oltre ad eleggere il Comitato centrale dei S.U. stabiliva le elezioni dei comitati di categoria. Nei mesi seguenti si tennero le e-lezioni dei comitati di categoria. II Partito dava il massimo aiuto a questa organizzazione della classe operaia; difatti i membri si di-mostravano i piu attivi e combat-tivi tra gli operai organizzati. I membri del Partito per la loro esperienza ed abnegazione erano ovunque nelle federazioni come nei posti di lavoro e nei comitati di fabbrica gli animatori ed i dirigenti deli? lotta dei sindacati. In tutta una serie di mobilitazioni delle masse c di lotte politiche cd economiche Torganizzazione sindacale c specialmente i comitati di fabbrica erano senz’altro alla testa delle masse anlifasciste triestine in tutti i momenti piu impor-tanti e decisivi. II Partito quale organizzazione massima della classe operaia, organizzando gli elementi piu rivoluzionari e conseguenti, assolveva nei S.U. il suo ruolo di guida riconosciuta nella lotta. Gli elementi opportunisti che cercavano ad ogni modo di diminuire il ruolo dirigente del Partito, come Radich ed altri, furono smascherati gia prima del Congresso Costitutivo del Partito. (Nella zona B i S.U. hanno svolto un ruolo importante per il consolidamento delTecono-mia e del Potere popolare nel periodo che segui il Congresso Costitutivo, anche se vi sono stati dei difetti nella direzione dei S.U. della zona B, difetti che portaror.o del i d anno alTorganizzazionc). Respon- sabile di cio fu proprio uno dei piu accesi vidalisti - cominformista di oggi - Semilli. Sul lavoro dei sindacati in zona B parleranno gli altri compagni piu dettagliatamente. Dat.a 1’importanza e 1’attualita del problema sindacale verra esposto a questo Congresso un referata a parte dei Sindacati. lo mi limiterd a sottolineare per concludere che il Partito delle masse lavoratrici eb-be nei S.U. un’organizzazione rivoluzionaria e combattiva che la reazione e 1’imperialismo temevar.o. Mentre oggi, a distanza di 15 mesi dalla risoluzione del Čominform e dalTazione dei cominformisti che si sono impadroniti della direzione dei S.U. a Trieste, si cerca ad ogni costo di svuotare il contenuto rivo-luzioriario di questa essenziale or- ehe alla nostra organizzazione gio-vanile, alla nostra gioventu. La včistita dei campi di attivita; la r.e-cessita di mobilitare la gioventu per >1 raggiungimento di migliori condizioni di lavoro nelle fabbriche, la questione delTabilitazione della gioventu nelTartigianato, per favorire lo sviluppo culturale, per favorire 1’educazione scolastica a larghi strati di giovani, per risolvere problemi dello šport ecc., tutto cio richiedeva dalTorganizzazio-ne giovanile nuovi sforzi organizzativi e politici. II Congresso del-TUGA dette nuovo slancio ai giovani i quali si preparavano cosi, assieme a tutto il movimento democratico a risolvere i compiti a piu lunga seadenza che scaturiva-no appurzto dalla situazione nuova. deiTattivita culturale progressiva: II moto era: in ogni rione popolare, in ogni villaggio, in ogni fabbrica sviluppare 1’attivita culturale del popolo, creando cosl 1’embrio-ne e le premesse per una cultura popolare. Migliaia e migliaia di o-perai e contadini, di giovani e ra-gazze furono cosl attirati in que-ste attivita. Tutto cio dette le basi ad uta vasta ed attiva organizzazione che si divideva in due centri: Centro di cultura popolare ita-liana, e Slovensko - hrvatska prosvetna zveza. Per dare una valutazione delte ampiezza e della vitalita di queste organizzazioni daremo aleune cifre. I Circoli di cultura italiana fa-ceriti capo al Centro di cultura popolare erano prima della risoluziCH v: ganizzazione.’ Si vuole respingerla dalTarena di lotta sotto i duplici colpi delTimperialismo e dei cominformisti che hanno deciso a li-quidarla. Unlaltra organizzazione di massa molto importante nel quadro delle torze organizzate arti-imperia-liste e appunto Torganizzazione delTUDAIS. Anche a qucsta organizzazione il Partito dedico e dediča i suoi sforzi. Le donne membre del Partito come pure le donne an-tifasciste senza partito mostraror.o nella lotta un’elevata coscienza, combattivita e spirito di sacrificio. Ad elevare la coscienza politica, 1’attivita rivoluzionaria delle donne, contribui essenzialmente la forte organizzazione delTUDAIS. Ar> che qui il Partito segui il criterio che era necessario avere un’orga-nizzazione delle donne, viva ed o-nerante per mezzo della quale le donne potessero partecipare atti-vamente nella lotta ar.fi-imperiali-sta in tutti i campi deiTattivita rivoluzionaria. I DELEGATI DELL'UGA', Anche il Congresso delTUGA adot- to il principio organizzativo secondo cui doveva consolidarsi e raf-forzarsi la struttura organizzativa delTorganizzpzione di massa del giovani, affinche in essa ogni gio-vane potesse contribuire ad un'at-tivita organizzata. Anche qui ab-biamo il Congresso costitutivo del Comitato cittadino, il Congresso del Comitato Circondariale, dei Comitati rionali, dei Comitati settoriali e locali e gli attivi di base che costituiscono Torganizzazione basilare della gioventu adatta a svolgere e dirigere tutte le attivita giovanili alla base. Dopo il Congresso del Partito si svolse un’intensa attivita pure negli altri campi delTorganizzazione di massa, come ad esempio 1’A.P. del TLT. Anche qui si cerco di consolidare Torganizzazione, di renderla capace di assolvere compiti per i quali fu creata. In que-sto campo di lavoro ci furono mol-te debolezze e se si astrae 1’attivi-ta assistenziale, Torganizzazione —-v . tj.,-,. PARTE DEI REGALI, CHE SONO STATI OFFERTI DALLE DELE-GAZIONI AL CONGRESSO. II 6 maržo 1948 si tenne il Congresso Costitutivo delTUDAIS per il TLT, organizzazione che com-prendeva 45.000 iseritte. II Congresso, oltre ad eleggere una direzione, dava la possibilita di ririnovare gli organi delTorganizzazione dal basso alTalto. Anche in occasione di questo Congresso si dimostrd 1’en-tusiasmo e Tattaccamento alTorga-nizzazione di migliaia c migliaia di donne, per cui il Congresso fu pure una manifestazione della coscienza e della combattivita delle nostre donne del popolo. La larga partecipazione nelle elezioni degli organismi ir.feriori: del Comitato cittadino. del Comitato circondariale per ristria, dei Comitati rionali, dei Comitati settoriali e locali e de Comitati di base indicava 1’efficenza delTorganizzazione la quale si rinnova con centinaia, con migliaia di donne semplici del popolo, che si trasformano cosi in at-tiviste della propria organizzazione. Rispondendo alTappeilo del Partito la gioventu antifascista italo-slava organizzo il proprio Congres so costitutivo delTUGA del TLT il giorno 14 diccmbre 1947. Le conti-nue battaglie di strada contro la reazione ed il fascismo, gli scio-peri e le lotte che i nostri operai delle fabbriche hanno sostenuto, furono attivamente appoggiati dal la gioventu, cosa che elevava la loro coscienza, la loro combattivita. Le parole d’ordine del Partito e dei Giovani Comunisti pttraeva-no una massa sempre piu larga di giovani. I vasti compiti del movl mer.to popolare anti-imperialista in relazione alla formazione del TLT ponevano compiti nuovi an- non era ancora riuscita a sviluppare tutta la sua attivita. Cio in parte fu dovuto al fatto che i principal! quadri partigiani dirigevano altre organizzazioni, per tale ragio-ne Torganizzazione mancava di quadri non avevapo sufficiente aiu-tivamente esperti, mentre i giovani quadri non avevano suficiente aiuto per sviluppare la loro iniziati-va. L’Assemblea che si tenne il 26 giugno 1948 doveva in parte eliminare queste deficenze. Per iniziativa del Partito, si tenne il Congresso costitutivo dei Per-seguitati politici il I. febbraio 1948. Questa organizzazione aveva una grande importanza se si tiene con-to della lunga storia di lotte che si svilupparono con il sorgere del fascismo, lotte che hanno mietuto vittime nella citta e nelle campa-gne, vittime attorno alle quali si concentravano le simpatie popolari. II Congresso dette occasione ad una manifestazione imponente alla quale partecipavano circa 40 mila cittadini. Cid testimonia lo amore del popolo verso i suoi fi-gli migliori. Questa organizzazione aveva lo scopo di mantenere il le-game tra i perseguitati politici che di fatto in gran parte erano membri attivi delle organizzazioni del Partito e delle altre organizzazioni di massa. Oltre a queste organizzazioni politiche il Partito appoggiava e si interessava allo sviluppo di molte altre organizzazioni. Specialmente importante per il rafforzamento e 1’allargamento dei Circ vi di cultura italiani e slavi. Difadi i comunisti, i membri del Partito ed i suoi simpatizzanti realizzavano un grande lavoro per Tincremento nei delTU.i;; 33, con 38 mila sod; vi erano inoltre 12 cori con un mi. gliaio circa di coristi, 8 filodram-matiche piu una filodrammatica centrale, 12 complessi liutistici, fi-larmonici e mandolinistici. Inoltre c’era una biblioteca centrale con oltre 30 locali; quella centrale for-niva libri e materiale diverso ai vari Circoli di cultura che si tro-vano in Jugoslavia. Questi Circoli organizzavano una intensa attivita culturale in tutti i campi. I Circoli di cultura sloveni e croati facenti parte della Slovensko - hrvatsk prosvetna zveza, erano 53 con quasi 10 mila membri vi erano inoltre 32 cori — (il I. Maggio del ’48 cantarono in un complesso di 1.500 coristi) — 9 complessi bandistici 31 compagnie filodrammatiche 50 biblioteche locali con 12.800 libri. Tutta questa attivita tendeva continuamente ad aumentare. La reazione era particolarmente colpita da questa capa-cita delle masse antifasciste ad or-ganizzarsi anche nelle condizioni materiali piu difficili (mancanza di locali ecc.). La reazione cerca-va ad ogni costo di togliere i la-cali per impedire Torganizzazione della cultura popolare. Dopo la risoluzione i cominformisti dettero man forte alla reazione in questo riguardo e si misero di lena per liquidare 1’attivita delle masse in questo campo; specialmente mira-vano a liquidare la cultura slove-na a Trieste. Cosi pure il Partito fu interessa-to alTincremento dello šport popolare ed in molti luoghi i suoi membri si fecero promotori ed organiz-zatori di societa sportive E’ noto come la nostra gioventu apprezzas-se. * esperienza organizzativa e lo gnnto di sacrificio dei membri del Partito. In tal modo fu stimulato 10 spirito d’iniziativa dei nostri giovani dai quali sorsero nuovi or-ganizzatori e dirigenti di nuove squadre sportive nei vari rami dello šport. E’ noto come si molti-plicasse il numero degli attivisti dello šport tra la nostra gioventu tanto nella zona A come nella zona B. Prima della rottura avvenuta nelTUCEF dopodiche furono^ espulsi i frazionisti di Vidali, TUCEF contava circa un centinaio di societa sportive nel territorio. In qua-si ogni ramo dello šport si condus-se una intensa attivita. Noti per la loro imponenza, per la massa e per ja qualita sono i saggi ginnici tradizionali del I. Maggio. Questi saggi davano un magnifioo spetta-colo della vitalita e delTentusia-smo di lotta delle masse antifasciste triestine. In molti altri campi si esplied 1 attivita organizzativa del Partito, esso_ si interessd attivamente in tutti i rami deiTattivita popolare, esso porto la sua esperienza organizzativa e 1’abnegazione dei suoi membri, alTorganizzazionc dei pio-nieri ai consigii dei geritori, alla Croce Rossa, alle varie Cooperati-ve degli operai delle fabbriche, alle Cooperative agricole ed altre ancora. Non occorre parlare poi delTappoggio e delTiniziativa che 11 Partito ed i suoi membri hanno dimostrato di dare nella creazione e nel grande sviluppo del movi-mento cooperativistico in zona B. Di cio in particolare parlera un compagno responsabile del Comitato Circondariale deUTstria. Non vi fu iniziativa ed organizzazione che lavorasse nelTinteresse dei lavora-tori che non fosse appoggiata dal Partito e nella quale i comunisti non prestassero la loro opera. Gli avvenimenti che seguirono il Congresso Costitutivo del PC del TLT nor.- trovarono impreparati i comunisti e le masse popolari. Difatti il nemico imperialista non le-sfnava gli sforzi ner noter fto^ca- {Continuaz. in VI pag.)t La relazione organizzativa del compagno GIORDANO SORTA al II. Congresso del PC TLT a Isola Salvaguardiamo e rafforziamo 1'unitd rivoluzionaria del nostro Partito (Continuaz. dalla V pag.) re la resistenza e la combattivita del movimento popolare. A questo scopo usava una tattica multiforme, la pressione e la pro-vocazione poliziesca, gli attacchi contro i diritti sindacali degli ope-rai nelle fabbriche, contro i Co-mitati fabbrica, si alternavano agli attacchi alla parita dei diritti na-zionali (tattica di divisione nazio-nale) agli attentati alla liberta di associazione e di parola; l’azione poliziesca veniva prolur.gata con la azione delle squadre fasciste le quali adottavano la tattica del ter-rorismo armato. Mentre nel campo delle giuste rivendicazioni salaria-li degli operai si risponteva con la pressione padronale. Tutto cib si integrava con uta politica di mi-naccia alla pace da parte degli imperialisti ai quali e alleata la rea-zione triestina, politica ciob di re-visione del Trattato di pace. Politica che mirava nella sostanza a privare il popolo lavoratore delle sue conquiste nella guerra antifa-scista e della possibilita di conqui-stare urj ordinamento democratico in un territorio politicamente ed economicamente indipendente. Era inevitabile e necessario risponde-re decisamente a questo piano dei nemici delle masse popolari e ren-derne impossibile 1’attuazione. II Partito e le masse non si spaventa-vano delle mosse della reazione. In confrorjto al periodo precedente, le prospettive della nuova stiuazione erano a piu lunga scadenza. II movimento popolare, solida-mente organizzato, guidato da un partito di avanguardia temprato nelle dure lotte, doveva e poteva guardare con fiducia in faccia al-. le prospettive. Cio fu dimostrato j dalle pronte ed efficaci reazioni ed offensive con le quali il movimento popolare rispondeva agli attacchi mossi dai suoi nemici. Occor-re qul elencare alcune azioni piu importar.ti che costrinsero i nemici a ritirarsi NelToccasione delltentra-ta in vigore del Trattato di pace, la reazione ispirata dagli imperialisti penso che fosse il momento di entrare in azione; il segnale di cio doveva essere una serie di attentati e di azioni armate allo scopo di terrorizzare il popolo e sorprer,-derne la vigilanza. Alla prima ag-ressione ad un Circolo di Cultura popolare, cadde uccisa la Passeri-ni; le masse reagirono prontamen-te. fu proclamato lo sciopero generale di un’ora come primo av-vertimento. Con lo sciopero, gli operai in testa alle masse si prepa-ravar.o ad agire in caso di neces-isita. La reazione cerco di rispon-idere allo sciopero con 1’organizza-re una gazzarra sciovinista contro il Trattato di pace, per le vie del centro citta, a cui si accompagna-rono numerose provocazioni contro i democratici. La risposta mn imanco. e lo stesso giorno gli operai delle fabbriche si riversarono nelle strade del centro spazzando le bande fasciste. I fascisti cerca-rono di resistere gettando bombe dalle finestre. II giorno dopo 150 mila persone parteciparono ai fu-rjerali della Passerini. L’imponen-za della dimostrazione spavento e fiacco la reazione. Gli imperialisti erano malcontenti per questo scac-co subito dalla reazione triestina e cercarono di dar mano ad azioni di diversione. L’obiettivo di que-ste diversioni era di fiaccare la combattivita delle masse e di iso-lare il Partito. Sor.o note le innu-merevoli azioni con cui le masse respinsero questi tentativi. Una se-xie di scioperi parziali e generali furono fatti dalla classe operaia in difesa dei propri salari e della liberta sindacale ed in generale in difesa dei diritti democratici che la reazione mir.acciava. Oltre gli scioperi numerose furono le azioni delle masse: mozioni manifestazio-ni scioperi bianchi dimostrazioni. Nel periodo che va dal Congresso lino alla risoluzione dell’U.1. cioe nel periodo di r.ove mesi si sono avuti 22 scioperi di cui: sei scioperi generali, sedici parziali, dei quali: quattordici scioperi politici in difesa delle liberta sindacali ed otto scioperi economici La compatezza e la combattivita dimostrata in questi scioperi era elevata, specialmente nei settori della grande industria; inoltre qua-si tutti gli scioperi erar.o accom-pagnati da comizi nelle fabbriche o nelle piazze, ed appoggiati da tutta la popolazione democratica. Nota importante era la compatezza e la combattivita dello sciopero generale di ventiquattro ore, cau-sa 1’arresto dei partigiani di Opici-na. Altrettanto importante fu la continuata azior.e di comizi e scioperi al CRDA in difesa dei comita-ti di fabbrica e delle liberta sindacali. Importante fu la lotta per n I. Maggio 1948. Difatti il I. Maggio doveva essere, come lo era negli altri anni passati, una giornata di lotta ed una rassegna delle torze operaie. Era chiaro che la reazione e gli imperialisti avessero cer-cato di ostacolare irj ogni modo una manifestazione di forza degli antifascisti a Trieste. Come prete-sto per impedire lo svolgersi detle tradizionali manifestazioru, n Governo Militare si rifiuto di con-cedere la piazza Unitb. Tale lnten-zione del Goverr.o Multare mdi-gno le masse, per cui vi 1_u™n0 !’°‘ mizi di protesta nelle fabbriche, nei rioni cittadini. Questo atteggia-mento del Governo Miljtare e so-prattutto l’intenzione della Camera K . , .. rea7innf' dl ir> toblinde incrociavano le vie di Trieste. Tutta questa messa in scena aveva lo scopo di intimorire i democrdtici e di ir.coraggiare la reazione. II I. Maggio si fece, mal-grado tutto. La manifestazione fu imponente al mattino, nel pomerig-gio seguirono manifestazioni spor-tive di massa, tradizionali allo sta-dio. Mentre la reazione spaver.ta-ta si rinchiuse nelle caSe. Questa fu una vittoria importante che di-mostrava la tenacia, la compattez-za e la volonta di lotta delle masse. L’azione del 15 settembre e del-1’8 gennaio, data dello sciopero generale di 24 ore per 1’arresto dei partigiani, ed il I. Maggio, avevarjo dapprima isolato le bande fasciste ed infine le avevano costrette a ritirarsi. II 27 giugno, in occasione delTAssemblea dei partigiani, si tenne un grande comizio al quale parteciparor.o 30 mila persone. In questa giornata gruppi di giovani antifascisti e partigiani, manifesta-vano per le vie del centro, cantan-do canzoni rivoluzionarie, quale monito alla reazione ed alle bande fasciste. Queste furono tra le piu importanti azioni di massa a cui si devono aggiungere decine di al-tre azioni che tenevano sempre vi-gili le masse e consolidavpno la forza del fronte anti-imperialista nel settore di Trieste. Alcune conclusioni Dai risultati nel campo dellterga-nizzazione come pure nel campo delle azioni rivoluzionarie di massa, si pud quindj constatare che la impostazione della linea organizza-tiva e stata corrispor.dente ai com-piti posti dalla linea politica con-seguentemente rivoluzionaria. Ci6 non significa perd che nel corso delTapplicazione di questa linea non ci siar.o stati degli errori e delle debolezze; cid e naturale in quanto ogni Partito si sviluppa e si rafforza proprio superando gli errori poiche essi sono una parte integrante delle difficolta che ogni Partito deve superare se vuole vin-cere le battaglie decisive contro la borghesia. Difatti le principali de-ficienze dellterganizzazione di Partito possono, in un certo qual mo- do, considerarsi debolezze di cre-scenza. In molte organizzazioni di Partito non si addottava uno stile di lavoro giusto; ad esempio in molte cellule ed anche in diversi Comitati mancava il metodo del lavoro collettivo. Non si curava suf-ficientemente il senso della respor> sabilita, vi erano settori del Partito nei quali predominava uno spi-rito settario, accompagnato nello stesso tempo da un eccessivo libe-ralismo verso compiti e doveri di un membro di Partito. C’erano fun-ziorzari e membri di Partito che manifestavano nei loro rapporti con i compagni tendenze burocra-tiche, dannose allo sviluppo della disciplina nel Partito .Cosi pure ci sono stati errori e debolezze per quanto riguarda 1’applicazione del- la linea organizzativa nei confron-ti delle organizzazioni di massa. 1 a deficenza piu grave era costitui-ta dal settarismo che aveva come risultato la tendenza di restringe-re l’attivita delle masse. II Partito lottava contro queste debolezze ed errori, ed irj complesso, nella som-ma dei risultati conseguiti dal lavoro organizzativo del Partito esso si era assicurato il ruolo d’avan-guardia quale guida organizzativa della classe operaia e delle masse lavoratrici. II Partito d riuscito: a) Dare vita ad un potente Fronte popolare, l’UAIS, a fare di que-sto Fronte popolare una forza ca-pace di lottare. una forza organiz-zata. II Comitato Centrale, il Con-siglio Centrale, il Comitato Ese-cutivo, II Consiglio Cittadino, il Consiglio Circondariale dellTstria, i Consigli rionali e settoriali e lo-cali giu giu sino ai comitati di fabbrca, villaggio e di strada. Si-milmente il Partito presto tutta la sua esperienza alle altre organizzazioni di classe, come i Sinda-cati ed alle altre organizzazioni popolari, come l’UDAIS, l’UGA ed altre. Tutti questi comitati dai piu alti ai piu bassi educavano le masse alla democrazia, all’organizza-zione alla lotta. il Partito aveva attirato migliaia e migliaia di o-perai e di contadini di donne e di govani nel lavoro organizzato edu-cando preparando le masse alla lotta rivoluzionaria. Nella zona B questo significava attirare le piu larghe masse alla vita politica attiva alla partecipa-zione attiva al potere, allo esercizio della democrazia, condi-zioni indispensabili per la mobili- tazione delle masse nella lotta contro i nemici sfruttatori e specula-tori, per la ricostruzione economi-ca e per un’economia controllata del popolo e diretta nel suo inte-resse. b) II Partito e riuscito, quale a-vanguardia della classe operaia, a costruire una solida alleanza tra la classe operaia ed i piu larghi stra-ti delle altre masse lavoratrici della citta e della campagna (alleanza che b il risultato indispensabile delle attuali contraddizioni dello imperialismo) e dare una struttura organizzata a questa alleanza ga-rantendo il ruolo d’avanguardia alla classe operaia. II Partito ha assolto cosi il compito di organiz-zatore non solo della sua classe, ma anche di organizzatore delle pid larghe masse lavoratrici, che con alla testa la classe operaia lot-tano contro 1’imperialismo. c) II Partito e riuscito, realiz-zando cosi l’unita di lotta delle masse lavoratrici con alla testa la classe operaia, a concretare, a co-ordinare, a guidare 1’azione rivoluzionaria delle masse contro il ne-mico principale del proletariato e di tutti i lavoratori, 1’imperialismo, la borghesia reazionaria, smasche-rando e battendo nel medesimo tempo i loro servitori. d) il Partito poteva riuscire a cio peiche era l’ayanguardia organizzata della classe operaia e che, per poter essere tale, raccoglieva gli elementi piu combattivi della classe, poiche era un Partito di quadri, giacche solo cosi poteva e-levare la coscienza e la combattivita di tutta la classe e con esso di tutti i lavoratori. La risoluzione del Cominform ed il nostro Partito del Lavoro e della r.eazion® ?ta' la scenare proprio m piazza Umta 1 loro contromamfestazione per il L Maggio esaspero ancora di pluje masse; tale esasperazione si espres-se in continuate dimostrazioni che ebbero luogo nelle piazze.e* Impe- TO polizia e Garibaldi, contro le quali la mobilitava grandi forze, riuscire a dominarle. Mentre si avvicinava la data del I. Maggio la tensione in citta = ed i La risoluzione del Cominform 6, nella sua sostanza, l’espressione e-steriore d'una crisi nel movimento operaio. Crisi che e stata determh nata dal sorgere di nuovi compiti che il movimento operaio e comu-nista deve assolvere. Oggi b ormai chiaro che questi compiti proven-gano dalla necessita di realizzare nuovi rapporti tra stati di tipo nuovo, tra stati socialisti, superando i vecchi rapporti capitalistj o tra gli stati che sono storicamente il residuo dei rapporti di sfrutta-mento e di oppressione del sistema capitdista e borghese, e che sono ostac olo allo sviluppo ultrio-re del sociahsmo nel mondo. Per cui primo dovere internazionalista dei comunisti e, appunto quello, di lottare per una giusta soluzione dei problemi che sono legati allo assolvimento di questo compito. II nostro Partito al momento della risoluzione dell’U.1. non era pre-parato ad affrontare questi problemi o per meglio dire essi erano ancora lontani dalla sua esperienza. Questo problema dei rapporti si b imposto al nostro Partito proprio con la risoluzione deU’U.1. Voi sapete tutti, quale era dvesto metodo della risoluzione deli U.I. Esso nascondeva e mascherava gia dall’inizio la vera essenza della controversia ed i problemi esen-ziali dei rapporti socialisti veniva cosi nascosto. Cio non ha certa-mente aiutato l’orientamento dei comunisti da noi, anzi, tanto i vecchi frazionisti locali come tutta la propaganda cominformista si era posta e si pone tuttora 1'assurdo ed in sostanza controrivoluzionario di-segno di impedire 1’orientamento dei comunisti. degli operai e delle masse lavoratrici a considerare ed esaminare i nuovi problemi dei rapporti tra gli stati socialisti. II nostro Partito aveva la possibilita di evitare 1’azione fraziom-sta. esso poteva rimanere unito sul-la base della lotta conseguente anti-imperialista. Esso poteva infine superare con maggiore rapidita la crisi ideologica provocata dalla risoluzione delTU.I. poiche esso era immediatamente vicino alla Jugo-slavia. Cib gli dava una maggiore possibilita di dissipare la confusio-ne della campagna di calunnie e con questo avvicinarsi nell’essenza dei problemi e dei compiti che a-vevano dato origine alla tristemen-te famosa risoluzione. E’ noto pero come gli elementi cospiratori e nemici della linea conseguentemen-te rivoluzionaria del nostro Partito avessero sfruttato la situazione. Ad essi non importavu l’unitb del Partito ne 1’unita di lotta delle masse e tanto meno la purezza ideologica e 1’unita ideologica dei comunisti brandendo la risoluzione dell’U.I„ sfruttando l’apparente au> lorita di questa, vollero impedire ogni dlscussione per marciare diritti alba liquidazione nel movimento rivoluzionario di Trieste. La ragione di questa impazienza dei frazionisti era determinata dall*am-bizione lungamente contenuta di imporre al nostro Partito una linea politica ed organizzativa liquida-trice, una linea nazional-stica borghese, una linea socialpatriottica che lo avrebbe portato a fianco della berghesia reazionaria triestina e delle sue aspirazioni di Lquidare il TLI e portarlo in seno allTta-lia di De Gasperi. I frazionisti, sorprendendo la vigilanza dei co-munisti e della classe operama, riU' scirono a rompere l’unita di Partito della zona A del TLT, mentre, fallirono completamente nella zona B. Cio e dovuto in principal luogo al fatto che in zona B c b il Potere popolare e che i comunisti, nuale avanguardia dei lavoratori, avevano 1’esperienza del potere per cui la demagogia e lo av-venturismo dei frazionisti non P?-teva riuscire a fare qualche seria breccia nel Partito come nemme-no nelle altre organizzazioni. Con il ricrearsi di tale nuova situazione frazionisti marciavano spedita quidazione della lotta contro la borghesia. Nella mente dei frazionisti si formo il progetto della for-mazione di un fronte piu largo con la borghesia. Abbandonando la linea rivoluzionaria i frazionisti si posero i compiti di liquidare le forme or-ganizzative del fronte antiimperia-lista conseguente. II primo coloo fu diretto contro il Fronte popolare. contro 1’UAIS, come organiz-zazione unitaria di massa e se-guendo questa via si procedeva man mano alla liquidazione delle altre organizzazioni di massa, 1’UAIS, l’UGA, persino i S. U. Oggi e gia pienamente realizzata questa opera di disfacimento nel campo del frazionismo. La maggioranza del Comitato a-veva giustamente valutato le posi-zioni e l’essenza politica ed ideologica del frazionismo ed aveva percio giustamente previsto i risultati attuali. Data questa situazione il P. ha dovuto dec'dere di dare battaglia a questa tendenza revi-sienista ed opportunista per sal-vare il patrimonio ideologico e po-litico che il Partito e le masse si sono conquistate attraverso una lunga esperienza rivoluzionaria. Essendosi approfondita la rottura in seno al partito e poichb e dive-nuto chiaro quali erano gli obiet-tivi dei frazionisti, venne convo-cato il Comitato Centrale del Par- se della lotta per ‘1 rispetto del Trattato di pace e della democra-tizzazione della vita pubblica, con-dizione per ogni ulteriore affer-mazione delle forze democratiche locali. Con false parole d’ordine si cer-ca di confondere le idee alle masse facendo appar-re i continuatori della politica del P-C. del T.L.I., come dei nemici dell‘internaziona-lismo, come dei nazionalisti. Le parole d’ordine nostre sono: Mantenimento e rafforzamento delTunita del movimento democratico, realizzazione del programma, elaborate ed accettato dal Congresso 1947, opera di chiarificazio-ne presso tutti gli elementi in buo-na fede che si sono lasciati trasci-nare da parole dterdine false e de-magogiche. Avanti nella lotta per l’unita delle forze democratiche della campagna e della citta, con 1’aiuto fra-terno e disinteressato delle forze democratiche della nuova Jugosla-via e dTtalia. Avanti nella lotta nell’ambito del fronte democratico mondiale guidato dall'Unione So-.vietica e dal suo capo il generalis-simo Stalin, per Teffettivo inter-nazionalismo. Ci apelliamo a tutti i membri e le organizzazioni del Partito di serrarsi ancora piu attomo al Comitato Centrale e lottare per la unita del Partito stesso, eliminan- LA DELEGAZIONE DEGLI OPERAI DELUEDILIZIA. lavoratori erano in agitazione. U Governo Militare preP^ava grar, ai fnr7f> per provocare le masse, per Impedire la manifestazione Tutta la settimana precedente al I Maggio si svolgevano manovre militari sul Carso con in assetto di guerra si s^vano tnn-ree si piazzavano mitragUatnci nei punti strategici. Negli ujt mi g.orn comparvero pure in citta cavam dl Frisia (filo spinato). mentre co-lonne di autocarri militari, di jeeps con mitragliatrici montate ed au- mente sotto il pretesto della risoluzione, verso la liquidazione della linea rivoluzionaria e si trova-rono ben presto a fianco della borghesia reazionaria triestina, in tut-te le questioni principali che ri-guardavano la sorte futura del TLT e delle masse popolari. Essi si erano posti due obiettivi principali: liquidare nella zona A la resistenza delle masse che lotta-vano per impedire la revisione del Trattato di pace, in zona B liqui-dare il Potere popolare. Era chiaro che tale linea significava la li- tito, al quale i frazionisti non si presentarono, per cui la maggioranza del Comitato Centrale voto una decisione in seguito alla qua-le venne espulso dal Partito 51 fra-zionista Vidali e preši alcuni prov-vedimenti di ordine politico ed organizzativo. inoltre viene lanciato un proclama in cui si smaschera il frazionismo e nel medesimo tempo si riafferma la linea e le deci-sioni del Comitato Costitutivo del Partito. Data 1’importanza del proclama contenuto nel documento lo alleghiamo alla relazione. II seguente proclama b stato pubblicato sul «Frimorski dnevnik« il 13 luglio 1948. «1 reali obiettivi che si propone la politica ed i frazionisti sono; 1. Graduale rottura di ogni le-game con la Jugoslavia. 2. Limitare al massimo 1’influ-enza progressiva e democratica della Jugoslavia tra la popolazione di questa zona. 3. Indicare come conseguenza la inevitabilita e la necessita dell’ap-poggio esclusivi allTtalia. 4. Allineare la propria azione con le altre forze revisioniste per unire Trieste allTtalia. Sul piano locale anzitutto rottura del Fronte fra gli italiani e slavi, fra la zona A e la zona B, liquidazione delTUAIS, dei S. U. e delle altre organizzazioni di massa, condizione di politica revisioni-sta a danno di Trieste; Trieste da leggi eccezionall andrebbe allTta-lia, perche eccezionale b per gli imperialisti la nostra situazione. trasformando cosi la nostra citta in una colonia militare nell’ambite dello Stato Italiano. Sj invita percib tutti i comunisti tutti i democratici e tutta la popolazione lavoratrice ad opporsi a tale politica smascherandone gli l> biettivi. Bisogna rafforzarc 1’unitb del fronte democratico locale sulla ba- do tutti i frazionisti e provocateri e gli elementi anti-partito. Evviva il Partito Comunista del TLT. Vi-va l’unita delle forze democratiche sotto la guida del P. C.». Firmato; II Comitato Centrale del Partito Comunista del T. L. T. Le parole del proclama poteva-no sembrare profetiche. Esse furono pero il risultato di una valu-tazione giusta basata sulla dialetti-ca marxista-leninista. delle posi-zione e della sostanza politica ed ideologica del frazionismo vidali-sta che e poi a sua volta una manifestazione concreta della politica attuale dei cominformismo. I compagni che hanno fatto la guerra di liberazione. i quadri che ancora neinilegalitu lottavano per 1’unita dei lavoratori italiani e slavi nelle organizzazioni illegali dcl-l’OF c delTunita operaia si strin-sero attomo al Comitato Centrale la segreteria c dichiara di voler continuare la lotta, sulla base delle gloriose tradizioni della Osvobodilna fronta del popolo sloveno, indi condanna con cio i frazionisti. II Comitato Centrale del Partito cerco di evitare che si por-tasse la divisione in seno al fronte popolare delTUAIS ed alle altre organizzazioni di massa, allo scopo di salvare 1’unita del Fronte antiimperialista. I frazionisti che da principio promettevano di non intaccare questo Fronte si srna-scherano decisamente portando la divisione anche in questo campo. Nej giorni 24r26 luglio 1948 essi rompono il Comitato direttivo del-1’UAIS, seguendo questa linea, rompono pure 1’UDAIS, TUGA, i S. U. e progressivamente le altre organizzazioni. II giorno 20 luglio si tiene la seconda riunione del Comitato Centrale del P. C. del TLT. La seconda riunione del Comitato Centrale coopta nello stesso cinque compagni, sospende dalla funzione del Comitato Esecutivo i frazionisti ed elegge un nuovo Comitato Esecutivo. Prende una serie di prov-vedimenti disciplinari e dichiara illegale qualsiasi attivita dei frazionisti fatta a nome del Partito. II Comitato Centrale incarica il Comitato Esecutivo di convocare la conferenza del Partito. I frazionisti di Vidali organizzano il loro Congresso il 21-22 agosto con cui intendono rompere 1’unita del Partito ed i comunisti della zona A e della zona B. II 29 agosto e convo-cata la conferenza del Partito. Lo sviluppo degli avvenimenti e l’e-sperienza che ne deriva dalla risoluzione in poi, fomivano base concreta per un orientamento gia abbastanza preciso del Partito. Difatti la conferenza ha dimostrato che il partito aveva bene intrav-visti gli sviluppi del frazionismo e la minaccia che ne deriyava per il movimento operaio democratico triestino. II Partito inoltre aveva fatto una preziosa esperienza non solo degli effetti che la risoluzione del Cominform ha avuto pr il TLT. bensl ha potuto nel frattempo con-vincersi che la risoluzione delTU.1. contro il P. C. Jugoslavo e la sua direzione, era falsa e che le accu-se della risoluzione non corrispon-devano ai fatti, perche in Jugoslavia il popolo e la classe operaia, sotto la guida del P. C. Jugoslavo, costruivano il socialismo. DalTanalisi concreta ed obicttiva della situazione generale, dall’in-dirizzo ormai completo che la conferenza dava al Partito essa for-niva un importante base per 1’ul-teriore lavoro nel nostro Partito. La risoluzione conclusiva della conferenza, qui allegata, b un documento che dimostra come la lotta antiimperialista sia strettamen-te legata alla lotta contro il revi-sionismo dei ccnnnformisti. Leggo la risoluzione della conferenza del Partito Comunista del TLT che ha avuto luogo il 29 ago-sto 1948, risoluzione fatta previa relazione politica e relativa di-scussione. DECISIONI: 1. La conferenza approva inte-gralmente la linea politica del Comitato Centrale dopo la risoluzione delTU.I. di alcuni partiti comunisti in merito alla situazione del Partito Comunista Jugoslavo. 2. a) condanna nella maniera piu aspra 1'attivita frazionista di Vidali e del suo gruppo che si propone vimento democratico del Territorio di Trieste perchb ha dato la possibilita ai frazionisti, agli opportuni-sti di tutti i colori, ai nazionalsti ed ai dichiarati nemici di classe di rompere il movimento rivoluzionario triestino nelTinteresse esclusi-vo delTimperialismo e della rea-zion locale. b) che le affermazioni della risoluzione delTU.I. non risponde alla reale situazione del PCJ e nem-meno alla situazione del suo complesso nella Jugoslavia la quale marcia decisamente verso il socialismo. 5. invita i membri del Partito a studiare tutto il materiale che si riferisce alla questione del dissidio ideologico fra il PCJ ed il PC(b) delTUnione Sovietica ed in specia-le modo il materiale del V. Congresso del PCJ onde conoscere la essenza del dissidio ed approfondi-re le loro mozioni indeologiche. 6. esprime la convinzione _ che questo dissidio ideologico verra ri-solto nelTinteresse della verita e del movimento comunista interna-zionale. 7. invita tutti i membri di strin-gersj in questo difficile momento ancora maggiormente attorno al loro Comitato Centrale, di condur-re una lotta decisa contro i frazionisti ed opportunistj di tutti i colori, traditori del movimento rivoluzionario del TLT e di continuare la lotta sulla linea stabilita dal Congresso costitutivo del PC del TLT nel settembre delTanno scorso, per i uiritti dsuiucratic5 del popolo triestino seguendo cosi le tradizioni rivoluzionarie del nostro eroico Partito. 8. invita tutte le masse democratiche del TLT dj smascherare Vidali ed i disgregatori delTunita del nostro movimento democratico e continuare sotto la rovata guida del PC, la lotta alliena da compro-messi contro Timperialismo, per la vittoria della vera democrazia del TLT. II Partito si mise alTopera per realizzare le direttive della conferenza. Per continuare la lotta antiimperialista conseguente il Partito dovette in primo luogo ricostruire e raffcrzare la suo struttura orga-nizzativa in zona A. In zona B il Partito doveva continuare la lotta per il rafforzamento del Potere popolare per superare le difficolta nel campo economico. Accanto al lavoro organizzativo era necessario lottare per un piu alto livello ideologico dei suoi membri. Nel medesimo tempo fu necessario le-garsi e mobilitare le masse per la contir.uazione della lotta conseguente contro Timperialismo e la reazione. Da qui derivava il compito immediato di rafforzare organiz-zativamente e politicamente le organizzazioni di massa. Per quanto riguarda i compiti organizzativi. ji Partito nella zona A riorganizzo i suoi rioni, le ceflnre di Partito vennero a rafforzarsi organizzati-vamente e dal punto di vista debla disciplina. Cosi fu data la condizione per un aiuto necessario al lavoro di organizzaztone nelle organizzazioni di massa, si costitui-rono i comitati rionali delTOF,- del-1’UDAIS, delTUGA, dei Partigiani come pure i comitati settoriali e di base, di queste organizzazioni. Una massa sempre maggiore di at-tivisti venne cosi attirata nel lavoro politico ed organizzativo. Importante fu Tavviamento e l’atti-vizzazione dei Circoli di cultura siovena, che i frazionisti cercava-no di paralizzare. L’ostacolo principala per 1’attivizzazione delle masse era costituita dalla passivi-ta che regnava generale per 1’ope-ra svolta dal frazionismo. II Comitato cHtadino di Trieste organizzo peric,"Tcamente degli attivi del Partito per mezzo dei quali si discu-tevano e si indicavano dtbolezze principal' delTorgamzzaztone come pure i compiti :mmed;ati dalla' azione politica. Tanto nelVorganiz-zaziorie del Partito come pure le organizzazioni dj massa svolsero un importante attivita politico-organiz-zativa. Importante fu la conferenza delTOF tenutasi a Servola. Essa dette un forte impulso alTorga-nizzazione. Il Consiglio generale delTOF eletto alla conferenza aveva per suo mandato elaborato un programma politico generale ed un programma organizzativo (Statute). Cosi pure fu tenuta la conferenza delTUAIS per il TLT. Questa conferenza dette la base politica organizzativa per Tulteriore lavoro delle organizzazioni. Per quanto riguarda i Partigiani essi hanno organizzato 'a loro conferenza nella zona A, la quale dette inizio ad un lavoro politico organizzativo con-creto. Nella zona B si tennero pure una serie ci cnnferenze delle varie organizzazioni di massa. Tutta questa attivita politico organizzativa fu necessaria per ii riasse-stamento delTorgatozzanone e per poter mobilitare al massimc dellb forze in vista degli ob ettivi imme-diatj e futuri delhs lotta conseguente contro il nemtoo d. classe. In tutte le questioni ccncrete della lotta il Partito dava Tir.dirizzo, for-mulava le parole d’ordme di mobi-litazione delle masse Torganizza-zione si sforzava di pcriare queste parole dterdine tra le masse do-vendo molto spessc- e specialmente per quanto riguarda le parole dterdine fcridamentaT della nostra lotta imperialista a Trieste, lottare contro 1’oppertunismo cominformista, che mirava a smobilitare le forze ad ogni costo. Sono note le parole dterdine del nostro Partito e la sua azione per quanto‘riguarda le carte d’identita. Come pure e noto il tradimento dei cominfor-misti che hanno rotto quel fronte che le masse hanno formato per la difesa dei principi di eguaglian-za nazionale. Importante era e rimane la lotta che il Partito con-duce per la difesa del sindacato classista contro il quale la reazione si accanisce (date le tradizioni di questa organizzazione) b, notp quale sia 1’indirizzo delTazione li-quiaatrice dei cominfox'misti verso i smdacati. Cio gli caratterizza anche qu; obiettivamente qualf alti-tanti della reazione. II 'Partito cer-ca di mobilitare tutte le forze piu cosc:enti e compattive basandosi suile tradizioni della lotta rivoluzionaria della difesa de', popolo lavoratore degli italiani e degli slavi che gli imperialisti e la reazione hanno cercato sempre di stanza intensificano i per raggiungere questo °Dle ,. sfera ttivo. e la Sono note le parole azione del nostro Partito sto campo di lotta, mentre qui i cominformisti aiutano cominformisti aiutano tanto n nella zona B. . ,, ceffl- zione tanto nella zona Per la difesa della Pace ^ cretamente per la difesa ta to di pace, come per ^ crati* ■ basilari demo” delle posiziom Dasnau che da noi, il Partito e n mobilitare progressivamen numero sempre maSgioreaye5to:i' laziong. Importante a guardo fu il Tabor delii OF ^ čina come pure il 1 bilitando attorno alle P31® 3 dine del Partito queste m 'g Partito consolida hnportanu ^ zioni che varranno ad i™ JC. un nuovo spirito di l°ua ,® c.,dsl- sistenza a masse sempre P1 gja-derevoli che il frazionismo j, formista ha demoralizzato n sue parole capitolatrici. Attivita de! Par^ e le elezioni nistrative a Trie^ U 31.10.1948 il Partito proclama per 1'unita den g democratiche per le el^1 ministrative della zona A. . . jjO necessaria fosse questa 3 0i5 > i piani della reazione 3 ne»H tutti. Le masse mstintiva^ ^ sentivano questa necessna.^ ^ iuesta Coj minformisti respinsero. q- B ta. II 7.1.1949 fu costituitu ^ frp0- mitato elettorale del JStfM lare italo-slavo al j C. LOin, UUIIIIU vcivutv I v/invi v. J C, U CVU J.Z.H_71iI - -J| spezzare e che nelTattuale circo- 1 del nostro movimento P0F I principi organizzativi del Partij ed i liguidatori cominformisti da f per organizzare la lotta contro , lo scopo, sfruttando la risoluzione questo nuovo nemico del movimento democratico, il frazionismo cominformista, portatore dellteppor-tunismo e del nazionalismo. A Trieste il Comitato cittadino del Partito si schiero con il Comitato Centrale, mentre la segreteria delTOF condannb i revisionisti e confermb la vecchia linea di lotta. Nella zona B si prendono una serie di risoluzioni di condanna al cominformismo nazionalista. La quasi totalita dei comunisti e le masse antifasciste si stringono attorno al Comitato Circondariale del Partito attorno alla maggioranza del Comitato Centrale. Abbiamo cosi la risoluzione del Comitato Circondariale del 6 luglio 1948, la risoluzione delTattivo del Partito per il Circondario dell’1-stria il giorno 9 luglio, la risoluzione del Comitato Circondariale dei Partigiani, delTUAIS e dello UDAIS ecc. A Trieste 1’attivo delTOF del TLI approva la linea del- dell’U.1. di condurre il nostro Par tito c tutto il movimento democra tico sul peggiore degli opportuni-smi e della liquidazione, della sua essenza rivoluzionaria, per poter creare cosi le condizioni per un passaggio aperto su posizioni re-visionistiche nei confronti di Trieste e la sua annessiane *lTItalia. b) condanna la campagna deni gratoria contro la Jugoslavia democratica ed il Potere popolare nella zona B che viene condotta dal gruppo frazionista di Vidali sulla stessa linea della campagna delTimperialismo internazionale, del CLN istriano e della reazione locale. 3. proclama il cosiddetto congresso dei frazionisti di Vidali come illegale e come tale definisce tut-ta la loro attivita futura. 4. a) constata che la risoluzione delTU.I. e stata la causa ed i! mo-vente principale della rottura del 1'unitb del Partito e di tutto il mo- La nostra relazione non sarebbe completa se non facessimo un esa-me delle idee opportuniste e revisioniste, che i nostri cominformisti propagano sui principi organizzativi del Partito Comunista. In generale queste idee sullterganiz-zazione, si inquadrano nelltezione politica liquidatrice, esse rappre-sentano in certo qual modo un corrolario inevitabile di questa politica da noi gia da piu di un anno denunciata. Noi qui non conside-reremo questo lato delle idee bensl mostreremo la loro natura com-parandola ai principi organizzuti-vi del Partito revoluzionario. Noi in passato abbiamo gia' denuncia-to queste tendenze organizzativo liquidatrici dei nostri eroj del cominform, ora ne abbiamo dei docu-menti, il piu eloquente in questo senso era rappresenlato dalia relazione di Destradi, alTultimo atti-vo precongressuale dei frazionisti. La relazione di Destradi non e in-vero un capolavoro di elaborazio-ne delle idee cominformiste sul-l’organizzazione, tuttavia, esso contiene delle affermazione prezio-se che mostrano chiaramente la confusiong e 1’opportumsmo che regnano nel campo cominformista per quanto riguarda i principi organizzativi di un partito revoluzionario. Dalla nebulosa e confusa relazione di Destradi ci sforzeremo di trarre degli elementi, per defi-nire Tatleggiainento de; cominformisti locali sui problemi fonda-mentali dell’organizzazione: 1. II Partito avanguardia della classe operaia. 2. I rapporti del Partito con il Fronte popolare c le organizzazioni dj massa e le loro funzioni. Esaminiahio dapprima cosa si di-ce nella relazione di Destradi sul Partito: «Bisogna assolutamente superare la tesi Krajgeriana del fa-moso partito di quadri...» e piu avanti... «il Partito identificato in una setta non esiste nel movimento comunista internazionale«. La prima preposizione uiferma che il partito dei quadri b una tesi Krajgeriana e che percio bisogna liquidarlo La seconda preposizione e un saggio del metodo comin-formista di confo.ide-e v lutamtn-te le idee. Difatti cccorreva affer-niare che il Part ‘o di quadri (che b invenzione ci Krajgeri nen esiste nel movimento eperaio internazionale. Ma uoiclie Destradi sa, che questa b una invenzione sua ad uso e consumo dei nostri co-minformisti, non sj arnschia a dire cib apertamente percio dice che nel movimento internazionale novi esiste ur, partito (tj riuadri tdenlv j, ca to in una settu Cib vuol dire evidentemente oe il purt.tr dei qu-'. 'c non setta eslsteva rd esiste o-1 n-vimenli ■ peraio ipterna/i cominformisti non voglumo un partito di quadri a Trieste, ma un partito di massa cib che e poi le-gato alla licjuidazione del f ronte popolare, cioe alTUAlS. Per dire questa sempiice cosa; cominformisti sotto un titolo pomposo «pai-tito e non setta» ci amaniscono un giro di parole alla maniera dei giocolieri. Questo metodo b diven-tato caratteristico per i cominlor-misti. L’uso delTimposture b per loro divenuta una necessita. Oltre a queste due aflermazionj non vi b nulla nella relazione che paesse risolvere il dilemma ('.partito di quadri o partito di massa« II Partito di quadri e un partito leninista. Stalin parlando della necessita, nr,l nuovo periodo storico, per il proletariato di avere un Partito diverso del tipo dej partiti della seconda internazionale, dice: «di qui la necessita di un nuovo partito di un partito rivoluzionario abbastanza audace per condurre i proletari alla lotta per il potere, abbastanza ricco d; esperienza per sapersi orientare nelle intricate condizlonj di una situazione rivoluzionaria ed abbastanza agile per evitare ogni sorta di scogli su-bacquei sulla via che conduce alla meta« ...e piu giu: «Questo nuovo partito b U partito del lenlnismo. II partito, reparto d’avanguardia della classe operaia. II partito deve assorbire tutti j migliori elementi della classe operaia, la loro esperienza il loro spirito rivoluzionario la loro devozione sconfinata alla causa del proletariato«. E piu avanti: «la classe operaia senza un partito rivoluzionario b un eserci-to senza stato maggiore, il Partito b lo stato maggiore di lotta nel proletariato«. (Stalin — questioni del leninismo). a) No, consideriamo questa defi-nizione di Stalin non affatto con-tingente. Non soltanto, ma consideriamo che il partito leninista sla un punto d’arrivo del partito del proletariato. necessario nelle condizioni della ditattura borghese. come anche nelle condizioni della dittatura del proletariato e sino alla sua estinzione. b) II Partito si sviluppa nel cor-della lotta rivoluzionaria di classq esso pub raggiungere un livello di bolscevizzazione soltanto attraverso un’aspra e continua lotta di classe. c) II nostro Partito b passato attraverso if fuoco della Guerra dl liberazione ed ha condotto aspre battaglie con le quali ha saputo mobilitare grandi masse, esso era ed b percio un Partito di avanguardia sulla via della bolscevizzazione. Soltanto elementi senza caratte-re, opportunistj e traditori possono dimenenticare tutto cib nel gi- sa, non significa šolani lc0tK indietro, ma nelle nostre j(,a & ni di lotta di classe sl^ a plice tradimento. cJl£ 2. Esaminiamo un ,P*rtnisti jt j nnclvi rOiniflt® dicono nostn commia-teP^ rapporti tra Partito e 1 gj i;l ne ' A an lare ed organizzazion® (h 6 Prima di tutto apprenoia (0ft t stradi che: 1’UAIS, che 3 0 ji ,-nntn nel )5i stata denomfnata nel P®1’ unn V11'ati-. stro fronte, perchb se c*TenioCI d' essa comprende i ji sloveni nelTOF. unicahile Fronte popolare PlaUS!talianl’hiitf sloveni, nel campo » »te »ti e , coinuni® njzza- ^ simpatizzanti. La sua^“ j-igi"®'gf comprende solo ... .inoltre trr>pP° jeSiofevc nostra opinione b, $ TU/vib ueve essere 1 ontaria anche per J A"" Partito« queslo ha dei J]ec w Per liquidare 1’UAIS rlTiarf rio prima di tutto aft torto 1’UAIS si chiamava a pe^ nostro Fronte pop(Ta jj s'te nelTUAIS c’erano, 3‘ che 3 organizzatj nelTOF, L jAttt^.,1 prendevano tutti J sloveni, ma gli italiani ed i . ; rnm\ints..v. al F< sono soltanto i c°teluJt’edcli j{ buoni simpatizzanU. (1»^ todo cominformista anj quidatori npllC vogliono seinf;t,,e L 'j“°c9e lM unitaria delle lliavf su113 pl8!, anizzate che e so -uest«# Ir« 1/-.44.. /»rufllinP jjj _ I1«. confondere le_ }^^'0rg£n £ 1'UAIS? L’UA1S b ne org della lotta comune se per il potere c °ntf° ‘"ii Es tura della borghesia. j« ganizzazione che sta g e .. Poleri popolar; m z ,..atiat° Trieste difendeva d i'irtd|P jete ce, che si batteva Pc , a d|} za politica ed eC'>n° irid- P dc torio quale condiaeio a*io tt(ri, bile per la lib ra. aff« ‘ le forze popolari "gheff ,e 3, stesso. Mentre la ® 0n na b debole, (P(-'rc .iht.,ia 'ji »te Territorio una 0“}* che ria siovena) b ch^. avU ^ rntlS V. ghesia italiana possibilita maggi'01!® torlL contro 1’unita delle rfo K nazi tutto h sf rhf; na«°.° Ji * de*!f cratiche i ta lian e, . j; mo-., via maigradosgha3geng^ ghesia TUA1S ,J“^*'jel ma dclia risoluzio.ne ga. , una forza ^», principale per ‘'ul sf^apP.'1^^/ non volevano ci1e.„atn d). ^ Statuto ed il fafte; cominformisti vogl‘0,ed nate c che percio nrn ( una in- I ro di una notte. Fredicare da noi venzione di Krajger. I^a auestione la sostituzione di un Partito di come si vcdq sta nel fatto chq i avanguardia con un partito df mas- ticare tutto d,uc3J°' era no che 1’UAIŠ n^on . ^°ffg Fronte«. Pfrch%.j ital!°ten1? tutti i democratici hi J te che Per/,®anf mocratici italia i tr raccoglierc anc D(,i:tra-M.S.I. come ' tl t1"' lz in V (Continuaz- ISTRSKI D N E V N’ I K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 VELIKO DELO ZA 1V9ŠE NA.IMLAJ8E BOJ PROTI ZAVIRANJU D E L Al MALOMARNIM UPRAVLJANJEM HOČE RAVNATELJSTVO iATI DELAVSTVU VOLJO DO DELA IN NAPREDKA Delo v tovarni «Ampelea» je tieba reorganizirati dni °*‘ s1;a kar dve veliki to-Hnr* Servirauje rib, in sicer O^Arrigoni« jn «Ampelea». Utri P, ietii Prispevata v veliki liirsk« S°sPt>darskj neodvisnosti hj* okrožja. Istočasno je za-ii*j mltai veliko število delav-k deiavk. Dobra uprava, zdru-bočilo voljo dvigniti in (J, Q panogo naše industrije, . ronogo več prispevala L ksnju življenjske ravni nu- ti^vaktva- ^ a kljub temu da so dani vsi bkofV85 5tvari ne razvijajo tako, i*lina ^hko. Za dosego še več-te industrije je po-* HVtogf. nde med delavstvom t, jtt*jisU'orn, ki morata skup-teliJB »mp za tem, da pod-®tjob,?^0, izboljšajo ter dvig-ij Vo produkcijo. Na žalost 'n P°g°j> vsaj v tovarni ,^^njka. **> obiskali Ampeleo ^iilt VSe delcnne prostore, '*e naprave mizarjev, me-"to ekktričarjev in sodarjev, (jj yUkntoviii mnoge pomanjklji-^li fira2s°''rjru z delavci smo lopobio ^ržuje delo zlasti ne-% 7aorodie. Tako nam je v od-^ti- ,^'^rje tov. Vaseotto Er-*t*ija T*e vprašanje, kako se delo So b ®OVOril, da b* bi*° ^abJco ’ *e bi imeli mizarji {tj ^ Potrebno orodje. Mi-■ da hoče tov. Vaseotto z tfcoiihr0(i3e* Poudariti potrebo Ivo l ■ kar bi bilo deloma um-k(jL r je nabava strojev res s težkoča.mi. f*,Wina 40 sm° vprašali delav-n° °rodje jim v glavnem St** Tov <4*: ariši so izjavili. «privi-'eljniki. klini za skobelj- ' **bjniV 6n. odgnvor smo prejeli j ’ kjer sta nam tov. Ju-°&o jn Copettarj Marcel izjavila, da jun manjkajo zlasti pile, žeblji, dleta itd. V mehanični delavnici smo vprašali vodjo delavnic in gospoda Gandusija, če tudi v njegovem oddelku nimajo žag, pil, žagic, svedrov in podobno, Z negotovostjo ter z neodločnostjo — prisoten je bil namreč ravnatelj tovarne — nam pokaže majhen zabojček, v katerem je bilo samo nekaj pil, svedrov in ničesar drugega. Toda istočasno je zatrjeval, da je več tega orodja v skladišču. Prisotni ravnatelj je potrdil Gandu. siovo izjavo. Tudi tovariši Benvenuti El, Fra-giacomo Bruno ia Russignan Mario so povedali, da vlada v tovarni veliko pomanjkanje orodja. Prav drastično so izjavili: «Ce potrebujemo eno samo pilo, jo moramo posoditi drugemu, m če dela eden, ne dela drugi. Manjkajo nam tudi dleta, skratka vse, kar nam delo ovi-ra.» Tako pritožbe smo slišali v oddelku električarjev in sodarjev. Tov. Fragiacomo Libero, kakor tudi tov. Pecchiar Anton sta se podobno pritoževala Predno smo zapustili tovarno, smo si ogledali še skladišče, kjer najn ie skladiščnik potrdil besede tov. Gandusia in nam pokazal prostor, v katerem je bilo razvrščenih na desetine pil dveh vrst. Ce bi ne bila stvar resna, bi se morali smejati: ha vsak način pomeni vse to norčevanje z delavci in z njihovim delom. Nekateri gospodje ne poznajo najosnovnejših potreb tovarniških delavnic in zalog orodja. Čeprav- v tovarni Ampelea morda nimajo vsega orodja, vendar imamo ljudsko oblast, ki doprinaša toliko naporov za dvig produkcije v naših tovarnah, da smo prepričani, da bi ljudska oblast tudi tovarni Ampelea nabavila, kar potrebuje. Kako je mogoče bitj tako brezbri- peščenci solin v Leri izpolniti !!i» dolžnost v tekmovanju za II. bonfires »a čast It. kongre-'-'•ijTO-ja se je udeležila tudi j t a Podružnica solin v Le-^ Prav uspešno. Sjpdružnice so se z delov- najmanj 2600 f bili ; obvezali, da bodo v 53 izvršili ar prostovoljnega dela. elanu so predvideni ejprekoračili, kajU že h 3 |so delavci, nameščen-A oj,1 fridelovalci soli opravi-h f(«! ^ostovoljnega dela. Vo "Nil 111 so ba raznih objek-5 ji "tiroma zgradili na noti . Jej metrov nasipov, da se topj, s tem pred poplavam, v ob času visokega mor-l^lto Poglobili na dolžino 7etrov številne kanale Vm “"ikot, "pbbili 15 metrov kame- vN » ji in obrtniki, vsak v ilti. dročju, pa so popravili Shk We ifl l!dbiwe'avnico, medtem ko so v ?rar,deIal[ Pr* sestavi sta-jflitv- J*°n0v in pomagali pri A h, ,a‘;llega blaga, ki ga je ^C^icaj *!ii'. ' ,deiavcev pa je prispe- V I« ri i ov° namesto prostori tv_ v gotovini 3.070 di- da ■1"»- °rurnice so člani imeno-solin v okviru .„aj — ....i, da bodo po-2? !?rnizvodnjo soli za pri- « ,a sklenili l^)o odst. te Tako bo letna pro- tolikšna kot tekmovanja C’ Oh* enVrat (j S - Za^etku j- S Ntv0a!Us‘8 je d^sojla ti»™-1.5 J^nia že približno 35 000 Vi, 'rn’, da so naši solinar-• is ^kongresnega tekmo-i8t. . * Proizvoduio za oko-„'.n s tem zopet preko- H načrt, rt Cg"^n3u na bodisi čast partij-r^šlfu58. so nekateri tova S* Ovtlo na novo. bodi-častne naslove tre, b'9 tov' b’b razglašeni Kj^bti j -{ukomin v tint '^5‘kov \ za Nazarij, zi-z!dar in Fonda V drugič so pre-ahje Bernardi Ivan, oderlp Jože, delavec. » Šolskih klopeh ._,®o »n„ se je zo- ° solsk° leto. Kot na >\i‘Siri ',SP sc začeli tudi va A iijehn^umu v N, »Hi spl v dijaškem % le 5ep(, Piranu domu. k Z'-nbra so prihajale ■- “Pino hi M. septem- 2>' ',n,° tih seveda ' tri0 Pr, 1 ” aove razmero, J w3#Jnfli z v*em 50 f" \ 0 Bi, j strU t>red krstom \ Nor,,. U’ ker s« menda ? bodo. Kljub te-A n»° «elik Nestrpnostjo ta VA A - Praznik zanje in IotJari«e- \ llt„ a orpanizacija K hi1 no, 'I v kra*em bo-SsSl bn iot,ko-mladinskI SsC •C*0 reS spOI°bne Vi !% djpuaij Prevzete nalor,e HA. ‘ako da bo na naši močna kot ie h a,i. ie ' »af vsak način C tBto l01' in ie boli ‘io. 0 mornarji * ne:: FR. EN. — Prvič pa so dobili ta naslov Bernardi Benedikt, delavec, Benčič Peter, delavec in Cimerman Anton zidar. Poleg imenovanih bo prejelo odlikovanja še nadaljnjih približno 40 najboljših delavcev, rokodelcev, obrtnikov in nameščencev. Pridelovalci soli bodo po vskladiščenju šoli dobili odlikovanja glede na kakovost soli, višino proizvodnje in na vzdrževanje solinskih naprav. V tem oziru bodo posebne komisije izrekle svoje mnenje. Sindikalisti v Leri so se trudili tudi pri ureditvi notranje organizacije svoje podružnice. Tako so imeli pe.t sestankov, pri katerih so vodili točno pregled o doseženih uspehih tekmovanja. Sklicali so izven tega tri množična zborovanja, kjer so obravnali poleg zadev podružnice še krajevni in mednarodni politični položaj s posebnim ozirom na spor Kominfor-ma. Podružnica je gledala tudi na to, da je dvignila in razširila ■ krog čitateljev demokratičnega tiska. To je kratek pregled dela sindikalne podružnice solin v Leri, ki je v vsakem pogledu pozitiven. V tem trenutku se tekma še nadaljuje, kajti solinarji hočejo ravno za kongres partije dokazati svojo solidarnost in vdanost njej ter njenemu vodstvu. žen in ne preskrbeti orodja posameznim delavnicam, kr so najvažnejši del tovarne?! Znano nam je tudi, da se že od novembra meseca 1948 vleče montiranje cinkularne žage in motornega skobeljnika za delavnico sodarjev. Tx stroji bi pospešili delo in olajšali delavcem trud, hkrati pa bi dvignili tudi norme, kar bi bilo v korist delavcev. Se enkrat poudarjamo, da uporablja v nekaterih oddelkih po 6 oseb eno in isto orodje. Gospodu ravnatelju ni bilo mor-da težko voditi na teh osnovah in načelih podjetje, ko je še bila tukaj akcijska družba Gospod Gan-dusio, vodja delavnice, ni nikoli napravil seznama predmetov in orodja, ki ga potrebuje, čeprav mu je bilo to večkrat naročeno Ko ie bilo treba napraviti žago ali nabaviti druge stroje, ie vedno dobil izgovor, samo da ni dokončal dela. Iz tega opisa je jasno razvidno, kakšne cilje zasleduje stara družba voditeljev tovarne. Očitno je, da gre za zavestno m organizirano zmedo v notranji organizaciji tovarne. To je taktika, katere so se vedno poslužilj in jo bedo tudi v bodoče poskušali uporabiti bivši gospodarji na škodo ljudstva, ki je dobilo oblast in katero hoče še okrepiti. Delovanje te skupine dobro poznamo, ker je podobno akcijam v vseh onih deželah, kjer je politični položaj enak kakor v našem okrožju. Toda vemo tudi, kakšen konec čaka vsakogar, ki hoče na vsak način ovirati pohod in napredek delovnega ljudstva. Delavci tudi vedo, da bj ti krogi nekdanjih voditeljev hoteli pokazati, kakor češ da je ljudska oblast nesposobna voditi tovarne, ubiti bi hoteli delavcu veselje do dela in uspehov. Vendar se naše delavstvo ne bo pustilo omamiti in se bo borilo z vse. mi sredstvi, ki mu jih daia ljudska oblast na razpolago, proti tem zajedalcejn. Delo v tovarni Ampelea je treba reorganizirati in učinek bo ta, da se bo proizvodnja takoj dvignila; nadaljnja korist pa bo ta, da bo delavstvo doseglo nagrade za večjo proizvodnjo, zlasti, ko bodo uvedene norme. Toliko o Ampelei, ki pa ni edino industrijsko podjetje, kjer vladajo podobne nepravilnosti, Vsekakor je treba opisane sisteme dela odpraviti. Gostovanje SNG iz Trsta v Kopru Jutri 12. t.m. ob 20. uri bo gostovalo v prenovljenem gledališču v Kopru Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje z D’Us-seeaujevo igro «Globoko so korenine«. V petek 14. t.m. ob 20. uri bo nastopilo SNG z igro Mire Pucove (i nepravilno izpolnjeno olniir , ' PreJme)o, opozorilo, da pristopnice naknadno do- trdiloo nri !n?,reT?i0; nakaVim moremo šele dostaviti po-prijavi Zato je v interesu kandidatov, da zaprošene naknadne dopolnitve izvršijo takoj. Sekretariat organizacijskega odbora n. jugoslov. glasbenega tekmovanja DRUGI IN TRETJI DAN II. KONGRESA KP STO-ja Diskusija o političnem in organizacijskem poročilu (Nadaljevanje s 1. strani} vidalijevski liniji imenovanja guvernerja za vsako ceno, zalo da bi mogel nato Tržaško ozemlje priključiti polfašistični italijanski državi. Vidali hoče pri tem kriti vse to z linijo boljševiike partije, obrniti na glavo nacionalno vprašanje, zaradi katerega so se tržaške demokratične množice borile za priključitev k FLRJ. Danes so razlogi za to borbo za vidalijevce izginili, ali pa so bili napačni. Tedaj boljševiška partija in drugg niso prav ničesar razumčle, grešile so Pač, kajti danes se hoče za Trst druga rešitev, tista režitev, ki jo predlagajo trije veliki in ki se glasi: Trst Italiji; Tov. Petronio je citiral nato stališče Sovjetske zveze: «Mi ne moremo smatrati Tržaško ozemlje kot kolonialno ozemlje ali kaj podobnega: vojaško bazo za ero ali drugo tuje vmešavanje«. O statutu pa je Molotov dejal: «Vprašanje oblasti v rokah ljudstva ali v rokah guver. nerja je največje važnosti, mi hočemo, da prevzame oblast ljudstvo samo. Ne moremo smatrati tržaškega prebivalstva kot katero drugo zaostalo prebivalstvo, ker to prebivalstvo zahteva demokratično vlado. Ne moremo zapreti oči pred dejstvom, da zavzema Jugoslavija posebno stališče glfde Trsta. Bilo bi neoportuno zanikati njene gospodarske vezi z mestom.« Tov. Petronio poudarja, da so bili vsi mednarodni pogoji z.a uveljavljanje mirovne pogodbe in določb statuta, da bi delavstvo zadržalo dobre pozicije. Nato poudarja govornik Vidalijevo delovanje v zvezi s tristranskem predlogom o priključitvi k Italiji, kajti to delovanje je delovanje Komunistične partije Italije v zvezi s sedanjo di-plomatično linijo ZSSR, linijo barantanja s Koroško in razna druga trgovanja. Poudarja dalje, da poskuša reakcija s kominformisti na čelu razširiti svoje apetite tudi na cono B s pravljico o guvernerju, t.j. likvidatorju, ki naj bi zapravil vse ozemlje. Pri vsem tem ima naša Partija realistično politično linijo: Vmešavanje angloameriško-francoskih imperialistov je prizadejalo zelo ve- odpovedujejo ljudski fronti in revolucionarni politiki proletariata? Ko so «teoretično» likvidirali SI Al) liko škodo delavstvu. Nato citira sporazumne rešitve tržaškega vpra- 8 borbeno fronto organiziranih slL. ljudskih množic, hoceJo kominformisti SIAU vendar ohraniti. Kaj Organizacijska načela Partije in kominiormski likvidatorji pri (Nadaljevanje s 4. strani.) Poročilo verifikacijske komisije (Nadaljevanje s 1. strani) voljenih delegatov prisotnih 361 delegatov, 7 pa upravičeno odsotnih. Od teh delegatov je 320 moških, in sicer 86,9 odst., 48 žena ali 13,1 odst. Socialni sestav delegatov pa je sledeč: delavcev 184, in sicer 50,4 odst., malih kmetov 156, in sicer 42 odst., intelektualcev 18 ali 4,9 odst., obrtnikov in malih trgovcev 10 ali 2 odst. Pred 1941. letom je vstopilo v Partijo 10 delegatov, za časa osvobodilne borbe jih je vstopilo 249 in po osvobodilni borbi 109. V OSVOBODILNI BORBI JE SODELOVALO 296 DELEGATOV, IN SICER 80,4 ODST. 93 DELEGATOV JE SLO SKOZI ZAPORE IN NEKATERI OD TEH, T. J. DELEGATI IZ CONE A SO BILI V ZAPORIH TUDI PO OSVOBODITVI. Verifikacijska komisija ugotavlja da je kongres sklepčen. Na politično poročilo tov. Babiča in organizacijsko poročilo tov. Sorte je v imenu žena govorila tov.ca ALMA RESCHITZ. Njen govor bomo objavili s celoti prihodnjič, v imenu mladine tov. Gorazd Vesel, Zadnji se je oglasil k diskusiji na referat tov. Babiča tov Stoka. govornik izjave, ki jih je podal Togliatti 7. novembra 1946, ko je dejal: »Glede odprtih vprašanj med obema državama se morejo in morajo najti demokratične rešitve. Togliatti je poudaril, da v Jugoslaviji obstaja danes novo stanje, demokratično, katerega suverenost se opira na globoke temelje, ki so y zavestnih ljudskih množicah neuničljivi. Togliatti je dejal, da so Jugoslovani likvidirali z fašističnimi ostanki in postavili nove temelje demokratičnega režima, ki odpirajo Jugoslaviji pot v hitro napredovanje v socializem. Nato je omenil govornik razgovor Titc-Togliatti, katerega pa KPI ni hotela izkoristit; za mobilizacijo demokratičnega ljudstva v svoji državi, temveč so napravil; iz tega le politično-demagoško špekulacijo, ne pa revolucionarne akcije, ki bi bila globoko demokratična ob udeležbi širokih ljudskih množic. Pod geslom obrambe interesov Italijanov in italijanstva Trsta so se skrival; in se skrivajo načrti, da bi Trst ostal »obrambna trdnjava za-padne Evrope«. Zato poudarja govornik poudarja besede iz poročila tov. Babiča o tem vprašanju glede šanja med obema zainteresiranima državama, kajti takšen sporazum bi moral pomeniti začetek nove dobe glede odnosov med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom ter konec vmešavanja imperialističnih in tujih sil v tržaške zadeve in v slovansko-italijansko vprašanje. Nato je tov. Petronio poudaril, kako dnevnik «Corriere d; Trieste« y svojem poročilu o kongresu iz preminja dejstva, ko trdi, da je tov Babič y svojem poročilu na dolgo pojasnjeval stališče Jugoslavije coni B, zlasti v sedanjem mednarodnem trenutku, s čimer je hotel list ustvariti napačno stališče o n: šem kongresu, ker hoče dckazati da ima ves kongres namen razprav ljati o interesih jugoslovanske politike na tem področju. To je neresnično, kajti vsi vi ste slišali poročilo tov. Babiča in opazili njegov izredno internacicnalistični znaiaj popolnoma revolucionarno bistvo in uvideli, da se obravnavani problemi tičejo vprašanj, ki zanimajo ves delavski razred in vse delovno ljudstvo tega ozemlja. Vsebino govorov ostalih govornikov ,V diskusiji po političnem in organizacijskem referatu bomo objavili v jutrišnji številki Ena izmed številnih delegacij na kongresu Partizani pozdravljajo konqres Na oder je prišla bučno pozdravljena od vseh delegatov In z vzkliki «Heroj Tito, Tito-armija, Tito-Partija, Partija-narod«, delegacija partizanov Tržaškega ozemlja. Delegacijo je pozdravil v slovenščini tov. Furlan Dušan vojni invalid in večkratni odlikovanec, v italijanščini pa tov. Tomas ini Plinio, Tov. Babič se je partizanom zahvalil v imenu predsedstva in kongresa za pozdrave ter poudaril, da je pozdrav partizanov najdražji pozdrav, ki jih je kongres sprejel. Preko njih pozdravlja kongres vse najdoslednejše borce za zmago delovnega ljudstva in resnice. Partizani so intonirali borbeno pesem »Na juriš«, s katero so šle brigade v pohode na sovražnika. Z njimi vred so jo stoje peli vsi navzoči delegati. Po tej pesmi so zapeli še pesem «Hej brigade«, «Bandiera rossa« in »Internacionalo«, s katero je kongres zaključil drugi dan svojega dela. Tretji dan kongresa Včeraj, tretji dan kongresa se je oglasil k diskusiji na politični in organizacijski referat najprej tov. GORJAN. Nato pa je govorila tov. ŽIVA BELTRAM o kadrovski politiki naše Partije. Njen referat objavljamo v izvlečku. Tovariš BOLE TOMAŽ je govoril o pre-blemih tržaškega podeželja. Dotaknil se je naje slavne preteklosti in naših bodočnih nalog. Tovarišica MILICA SIROLA iz Bujščine se je v svojem kratkem, toda prisrčnem govoru vprašala: V katerih tovarnah in v kateri deželi ae rodijo vsaki dan novi ra-cionalizatorji in novatorji? Ti se rodijo lahko samo v socialistični deželi, kakršna je Jugoslavija! Vprašajte to, samo tri in štirikratne udarnike delovne brigade »Branka Babiča« in oni vam bodo to povedali. Tov. FRANC KRALJ-PETEK je govoril o razdiralnim delu reakcije in kominforma v Istrskem okrožju. Sledilo je zelo obširno poročilo tov. JULIJA BELTRAMA, tajnika okrožnega komiteja KP STO-ja za Istrsko okrožje, katerega so zbrani delegati večkrat prekinili z navdušenjem med klici: «Bratstvo, edin-stvo«, »Živela ljudska oblast«, «Ti-to-Armija», itd. Celotno poročilo tov. Beltrama bomo objavili v našem časopisu v prihodnji številki. Pozdrav Zveze bivših političnih preganjancev Takoj za govorom tov. Beltrama so prišle ponovno pozdravit kongres razne delegacije iz Istrskega okrožja in iz cone A. Tako je pozdravila kongres med drugimi tudi delegacija ZVEZE POLITICNin PREGANJANCEV iz Trsta, v katerem imenu sta spregovorila, tov. JELINČIČ v slovenskem jeziku in tov. HREŠČAK v italijanščini. Eveza političnih preganjancev iz Trsta je poudarila Centralnemu komiteju KP STO zbirko knjig v namen, ki ga bo ta določil. Tov. Medico se je političnega preganjancem zahvalil za pozdrave in darilo v imenu vseh kongresistov. Sledile so delegacije tovarne «Jaksetich» navtične šole, učencev zidarske šole, ki so poklonile kongresu razna simbolična darila kot n. pr. peterokrako zvezdo, majhno ladjo in pa načrt novega zadružnega doma. Popoldanska delo kongresa je otvoril tov. Laurenti, ki je predlagal, naj bi se sestavila posebna komisija, ki naj bi izdelala resolucijo na podlagi referata tov. Petroma Bortola o sindikalnih problemih. Komisijo naj bi se sestavljali: tov. Petronio, Luxa, Sorta, Colja in Medica. Vsi navzoči so ta predlog z navdušenjem sprejeli. Pred mikrofon je stopil tov. BORTOLO PETRONIO s svojim referatom o sindikalnih vprašanjih. Navzoči delegati so ga pozdravili z vzkliki: «Zivelo bratstvo, edin-stvo!« in «Fratellanza!». Tudi govor tov. Petronia bomo objavljali v celoti v prihodnjih številkah. Svoj govor je moral tov. Petronio za nekaj minut prekiniti, ker je prišlo precej novih delegacij, ki so hotele pozdraviti kongres. Prišle so delegacije vseh množičnih organizacij iz Buj, delegacije novoustanovljenih zadrug v počastitev kongresa, in sicer zadrug S. Lovrenc, Umag, Materada, Valiča, Savudrija itd. Med njimi je bila tudi delegacija S. Tomaž pri Bertokih. V imenu vseh teh organizacij je spregovoril tovariš iz Buj, ki je v kratkih, a zelo prisrčnih besedah želel kongresu obilo uspeha ter mu v imenu vsega istrskega ljudstva obljubil, da bo nadaljeval borbo za končno zmago pravice in resnice. Kongres je pozdravila tudi mala pionirka, ki je prav tako obljubila, da bo tudi njihova organizacija prispevala k utrditvi ljudske oblasti v Istrskem okrožju. Kako je ljudstvo Istrskega okrožja povezano s svojo Partijo in ljudsko oblastjo, nam je najbolj jasno dokazal star kmet iz Bujščine, ki je ob koncu pozdravnih govorov delegacij želel objeti in poljubiti vo- ditelje naše slavnet Komunistične partije Tržaškega ozemlja. Tov. Laurenti se je v toplih besedah zahvalil številnim delegacijam ter jim želel obilo uspeha pri ustanavljanju nbvih zadrug. Delegacije so podarile kongresu več prekrasnih daril, med katerimi tudi' dragoceno preprogo. Navzoči delegati kongresa so pozdravili odhajajoče delegacije z vzkliki «Bratstvo-edinstvo» in «Partija, narod«. Po odhodu delegacij je tov. Laurenti prečital še brzojavsko dijakov iz italijanskega dijaškega doma v Kopru, nato brzojavko tvrtke Riba pri Izoli, brzojavko mladine Sv. Jakoba in članov šentjakobskega prosvetnega društva «7. Cankar«, ki bo na čast kongresu imel svoj koncert tudi po radiu. Po Petronijevem sindikalnem poročilu je predsedujoči član predsedstva tov. LAURENTI odprl diskusijo o referatih tovarišev Beltrama in Petronia. Prvi je govoril tov. GINO GOBBO, drugi pa tov. dr. Peterin. O vsebini obeh govorov bomo poročal; prihodnjič. Med popoldanskim potekom kongresa so razne organizacije poslale pozdravna pisma in brzojavke. Italijanski dijaki, ki se nahajajo v italijanskem dijaškem domu v Kopru, so poslali pismo, v katerem poudarjajo, kako ljudska oblast ščiti m podpira gojenje njihove kulture, šol, jim pomaga pri študiranju. Pismo je podpisalo 53 italijanskih dijakov. Tov. Laurenti se je v imenu II. kongresa dijakom za pozdrave in zaupanje zahvalil, kajti njihovo priznanje je najboljši dokaz nacionalne svobode v coni B ter najkrepkejši odgovor vsem šovinistom in kominformistom, ki trde, da so Italijani v coni B zapostavljeni. Sindikalna podružnica jugoslovanske vojaške uprave iz Kopra je poslala kongresu šop rdečih nageljnov ter prispevek 15 tisoč dinarjev, ki so ga zbrali uslužbenci VUJA-e za Partijo. Tovariš Beltram, kateremu so vaščani iz Sv. Antona darovali radio se tem ponovno zahvali za zaupanje, ki so mu ga z darilom izrazili ter poklanja radio tisti zadrugi, ki se bo ustanovila z največjim številom zadružnikov. Mladina od Sv. Jakoba javlja, da je priredila koncert v radiu jugoslovanske cone na čast II. kongresu. Pozdrave so poslali tudi ZAM iz Istre, sindikalne podružnice, kulturna sekcija Enotnih sindikatov iz Kopra, žene iz Ankarana. Podjetje »Riba« iz Izole, novo ustanovljena zadruga iz Pobegov, dalje iz Materade, kongresu so poslale svoj pozdrav tudi partizanske vdove. Po tolikih pozdravnih brzojavkah in pismih, darilih in navdušenju delegatov na kongresu, je tov. Laurenti ožigosal pisanje «Unita», ki imenuje II. kongres KP STO-ja kot kongres OZNE. Klevetniki nas napadajo, ker ne znajo odgovarjati na našo revolucionarno delovanje. Napadajo tov. Petronia prav zato ker jih je po resoluciji Informbiro-ja razkrinkaval, danes jih je pa v svojem referatu pokopal. bo tak SIAU? Kakšna bo njegova funkcija? Destradi «poziva tovariše iz SIAU-ja, da preučijo funkcijo, program in bodoče značilnosti organizacije...«. Poglejmo malo usodo .te njihove SIAU. Prej nam je Destradi povedal, da so se zbrali v SIAU-ju izmed Italijanov le komunisti in njih dobri simpatizerji ikar pomeni, da navadnih in slabih simpatizerjev v njej ni bilo), kakor tudi ni bilo v njej vseh ostalih «demokratov». ki so jih stranke Giunte d’intesa zavedle. To je logično, če se pomisli, da so se lahko zbrali y SIAU-ju sagno politično najzrelejši elementi. Kakšna pa bo SIAU v bodoče, ko ji bodo zmanjkali razen vseh ostalih. «demokratov» tudi komunisti in dobri simpatizerji, ali vsaj znaten del teh, zaradi pripravljenosti komunistov, da v njej sodelujejo? V isti sapi pa obljublja Destradi. da bo razširil STAU in odpravil »to- gost« njene organizacije. (Lepa logika!). Zares lepa kombinacija idej. ki pa ima svoj namen, tega namreč, da likvidira SIAU in z njo ljudsko fronto, da bi se nato dosegel sporazum z vsemi italijanskim; »demokrati«, ki jih je SIAU-ja in slovansko -italijanskega bratstva strah. 2e v preteklosti smo čuli tako .teorijo prav ;z ust Pratolonga. Ta teorija pravi nekako takole: SIAU je ovira za razširjenje demokratične fronte in je treba v glavnem SIAU spremeniti v nekakšno organizacijo. ki bo služila politiki »kulturnega« sodelovanja, ki bo pospeševala neke vrste «mirnega, kulturnega« sožitja med Slovani in Italijani. Kar se tiče strukture in funkcije ostalih množičnih organizacij, ni mnogo konkretnega povedano v poročilu Destradija, vendar je mogoče zaradi poznavanja splošne likvidatorske linije frakcionašev izvajati iz njega generalno linijo, po kateri naj bi se specializirale njihove funkcije, kar naj bi se zaključilo s popolno izločitvijo političnih in organizacijskih funkcij iz teh organizacij. Kakšen nauk morajo komunisti črpati jz vsega tega? Pravimo, da je neizbežno, da se bo vsakdo, kdor bi opustil v praksi do- sledno revolucionarno pot, prej ali pomanjkljivosti. Glede nato je po- od- slej znašel na poziciji, da bo moral na eni strani zatajiti duha in besedo marksističnoleninistično revolucionarne teorijg in na drugi izdati interese proletarskega razreda v korist razrednega sovražnika. Zadnji frakcionaški kongres v bistvu ne pove ničesar novega, kar se tiče organizacijskih načel. Pravkar citirano Destradijevo poročilo se ponavlja po svoji vsebini na njihovem kongresu. Ko bi to bil komunistični kongres, bi na njen tako lažno komunistično organizacijsko poročilo Destradija zares ne bilo dopustno. V ostalem pa orii, ki je kreni] na pot likvidacije in izdajstva, nedvomno ne more razvijati resnično globokih idej, marveč lahko skuje kvečjem lepe fraze po Vidalijevem zgledu, kar je tudi zares poklicno delo vseh politikantov, pustolovcev in provokaterskih agentov. Vsa politična doktrina komin-formskega kongresa tiči v tem. da je treba defintivn0 likvidirati organizacije in borbenost množic, preiti nato na vsej črti v tabor italijanske imperialistične reakcije in zakriti vse to s pseudokomunistič-nimi frazami. Naloge partijske organizacije in njen razvoj Da bi se zboljšala organizacija Okrožnega in Mestnega komiteja Partije je potrebno, da se na eni strani ojači individualna odgovornost njunih članov, na drugi strani pa kolektivno delo predvsem za reševanje občih problemov, ki se tičejo vsakega posameznega področja v partijskem delu. Da se realizira politično in organizacijsko vodstvo Mestnega in O-krožnega komiteja je potrebno boriti se proti čistemu prakticizmu, ki se nahaja v prenašanju direktiv, ki imajo zelo često značaj kampanje, kateri sledi vedno znova in stalna nova kampanja in tak prnkticizem se prenaša na nižje organizacije in ne vzgaja, ne pripravlja Partije na delo v globino in s perspektivo. Revolucionarna perspektiva partijske organizacije se s tem namreč zožuje. V zvezi s tem je potrebno: a) Partijski komiteji morajo skrbno pripraviti prenašanje praktičnih delovnih direktiv in ne smejo nikoli opustiti njih vključevanje v okvir obče perskektive o partijskih nalogah. Naloga partijskih komitejev se ne izčrpa v dnevnih praktičnih delovnih direktivah. Zelo mnogokrat se zanemari funkcija teh komitejev, da namreč vodijo politični in organizacijski razvoj Partije. Gre tu za stalno pomoč nižjim organi- zacijam, za izpopolnjevanje njihovega organizacijskega dela. Tu gre za podporo tem organizacijam, da stalno dvigajo svojo politično in ideološko raven, posebno v zvezi z njihovimi konkretnimi nalogami. Vse to je potrebno, da bi se utrdila zveza partijskih organizacij z množicami in te mobilizirale za izpolnjevanje nalog v borbi proti njihovim sovražnikom. b) Terenske celice: tovarniške, ulične in vaške celice morajo ojačiti svojo funkcijo organizacijskega in iniciativnega političnega centra za borbo množic na vseh področjih revolucionarnega delovanja. Da bi izpolnile te naloge, je potrebno dvigniti politično in ideološko raven celice, stalno izpopolnjevati njeno organizacijsko delovanje, prav tako kakor je potrebno, da komunisti jačijo svoje zveze z množičnimi organizacijami. Potrebno je, da partijski člani znajo nemud-no izkoristiti sleherno iniciativo, sleherno pozitivno tendenco množic in jih organizirati na vseh področjih revolucionarne borbe. Tu gre za jačenje in širjenje ljudskih množičnih organizacij, za pospeševanje in podpiranje vseh množnih oblik množičnih organizacij: ljudske fronte in SIAU, OF, sindikatov, ženske, mladinske organizacije, zadrug, prosvetnih in športnih organizacij itd. V zvezi s tem je treba nenehno izgrajevati v vsakem partijcu zavest, da so te njegove naloge potrebne. Kritika in autokritika morata tu služiti kot najboljše orožje za odpravo napak, za jačenje individualne odgovornosti, kakor tudi za izpopolnjevanje v kolektivnem delu tako v višjih, kakor v nižjih in v terenskih organih Partije. Kritika in autokritika morata spremljati vse naše partijsko delo. Samo tako bo Partija lahko premostila svoje lastne pomanjkljivosti, pa tudi objektivne težave, ki ni mogoče ločiti od slehernega revolucionarnega dela. Kakor vidite gre torej predvsem zato, da ojačimo Partijo kot avantgardo in glavno revolucionarno jedro, da ojačimo ostale organizacije delavskega razreda in množic delovnih ljudi v mestu in na deželi: v coni B ljudsko oblast, v obeh conah ljudsko fronto, SIAU, OF in ostale množične organizacije. Izpolnjevanje teh nalog mora biti predmet vsakodnevnega dela Partije. Nekaj finančnih vprašanj partije Na tem področju partijskega dela se je zlasti v coni A pojavilo nekaj trebno odpraviti: a) neke pomanjkljivosti v določanju kvot partijske članarine. V nekaterih sektorjih zanemarjajo pravično progresivno odmerjanje prispevkov. Ne smemo pozabiti, da partijski prispevki niso samo izvor finančnih sredstev, marveč tudi važen faktor za utrjevanje partijske discipline in je zato neob- hodno potrebno, da.,s® ten pravijo vse pomanjkljivosti v ta» pogledu. nančn* b) Da bi se povečala im sredstva Partije, bo treba ^ ^ ti ojačiti jo ficirati prostovoljne Pr'sPeV^ey člani Partije in simpatizer)1; namen bo treba razširiti 111 partijske finančne komisije terenskih organizacij. Ideološka izgradnja kadrov Ce se ozremo na sedanje naloge Partije v coni B, kakor tudi na naloge Partije v coni A, lahko brez nadaljnjega ugotovimo, da je naše delo za ideološko izgradnjo partijskih članov popolnoma nezadostno. To potrebo po ojačenju' ideološkega dela narekuje v coni B posebej razvoj ljudske oblasti in nujni razvoj gospodarstva, katerega socialistični značaj mora biti nenehno utrjevan, kar je neizbežno že spričo značaja oblasti, v splošnem pa obstaja za obe coni našega ozemlja ta čas potreba, da' se razkrinka in premaga oportunizem in nesremna revizija revolucionarnih načel Marksa in Lenina, ki ju tukajšnji kominformisti skušajo vnašati v delavsko gibanje. Obramba načel marksizma in leninizma, revolucionarne teorije proletariata pomeni vztrajen razvoj v socializem, to pa je glavna naloga vsakega komunista, brez katerega ni mogoče voditi dosledne revolucionarne borbe proti imperialističnemu zatiranju in izkoriščanju. Zato je v vse širšem merilu kakor prej potrebno organizirati ideološko izgradnjo partijskih kadrov. Vsi člani Partije morajo poglobiti svoje poznavanje revolucionarne teorije. V ta namen je treba organizirati študij v naših celicah. Vodstvo našega agit-propskega dela bo moralo podrobno pripraviti to delo. Tovariši in tovarišice! Poročilo tov. Babiča in pravkar prebrano poročilo kažeta pot, ki jo je prehodila naša Partija. Ce sta se morali obe poročili na sedanjem kongresu navezati na revolucionarno delo naše Partije pred ustanovnim kongresom, je bilo to potrebno spričo dejstva, da je bilo treba še enkrat pregledati zgodovino našega revolucionarnega gibanja in postaviti v vse še bolj jasno luč figuro izdajalcev, ki zaradi naglice, da se podvržejo nacionalizmu italijanske imperialistične buržoazije niso niti za trenutek oklevali pred sramotno zatajitvijo slavne borbe naše Partije, našega delavskega razreda, naših slovenskih in italijanskih ljudskih množic. Najnovejša zgodovina naše Par- tije kaže, kako je^ bila posameznim napakam m ^ nim slabostim SF0S0 jjjir« ;e tesno s svojim razvedo™ j-^, kimi množicami slovansK janskih delovnih ljudi vesti v ostro in težko 3 Ij*. rednemu sovražniku. V c Aj šega ozemlja Pu^1)3,^ razvija pridobitve |)uclstlLvaP<'' cije; v coni A, si mora boriti pozicije, ki Jih J= ^ nasproti imperializmu, v^ce«. kontrarevolucionarnih Ce je naši Partiji uspelo,^ revolucionarno borbo v ■* ni vojni in po njej, se je , sfljji zaradi dejstva, da Je rpv-ol# “ ,■ rpVOl- akcijo na trdne temelje name znanosti Marx?' r;stila' Lenina in Stalina. 1*“^» izkušnje Boljševiške Faf\Lj»f | kušnje Komunistične Par LjpioJ -i— vse 61 P “"EM slavije, ki nas je v naši borbi. Le če bom na tej poti, le če bomo v ^ teli zastavo nepremaglJ^JJUft1’ cionarne znanosti marks jjj nizma, bo naša Partija ^ id svoje naloge, svoje dol ■ našega delavskega razre voj0i!‘.‘' šega delovnega ljudstva. nost do svetovnega Pr°fdializ®*:,: proletarskega internacio Noben komunist ne sm®i[)jevi,lJ da se bo znašel pri & j ^ ua uu Miaaci h4;, 'il teh nalog in teh dolznos reakcionarni buržoaziji P ‘jmpoa sproti internacionalnemu lizmu ter vsem oporton . malomeščanskim nacio ^ p in kapitulantskim letariat je v borbi^ za^ t nepremagljiv prav tako. nepremagljiva naša partija tuf bi, ki jo vodi v obrafflb marksizma-leninizmtn ( _______________ Tovariši in tovarišice- £]l0tiio» in utrdimo revolucionai naše Partije! Ohranimo in razširim v ,([!, enotnost delovnih množi .ja;jana' in na deželi. Slovanov id .^a 5 Naj živi KP STO.V& diteljica delovnih iun0 za boljše življenje! Naj živi slavna Kr ^ s tov-^j in njen Centralni komite ellsti tom na čelu, doslednji branitelj marksizma- l principi ofcanizzaiiui M mn en l lloiiBori cmiinianiisii (Continuazione dalla 6.a vagina) nel M.S.I. vi, sqna. dei giovani tra-viati e legati in buona fede ad un rovinoso passato la cui natura nes-suno a loro ha- mai spiegato« (Pe-tradi). E’ chiaro che qui i comin-formisti non »dimostrano« che 1’UAIS non č il nostro Fronte po-polare, ma che la linea politica passata del Partito che era quella di tutti i partiti comunisti meno di quel!o jtaliano, era sbagliata, e che la linea del nostro Partito per la difesa del Trattato d; pace era sbagliata, per cui e giustg la linea politica nazionalista della reyisio-ne del Trattato di pace. Cosi sa-ranno date le condizioni per con-vincere anche i giovini traviati del M.S.I. Cosi i cominformisti metteranno in sacco la borghesia e 1’imperialismo. Bella strategia rivoluzionaria! Nessun movimento rivoluzionario nella storia ha po-tuto mai raccogliere e mobilitare tutte le masse dei lavoratori senza eccezione, e mai la borghesia e ri-masta del tutto isolata. E’ questa forse una ragione per rinunciare al Fronte popolare ed alla politica rivoluzionaria del proletariato? Dopo aver liquidato «teoricamen-te» 1’UAIS come Fronte di lotta delle masse popolari organizzate, i cominformisti vogliono tuttavia mantenere 1’UAIS- Cosa sara UAIS? Quale sara la sua funzio: ne? Destradi: «inyita i compagni delTUAIS a studiare la funzione, il programma e la caratteristica futura dell’organizzazione» ...Esa-miniamo noi un po’ la sorte di questo loro UAIS. Prima abbiamo sentito da Destradi che nelTUAIS, degli italiani, vi erano soltanto i comunisti e dei buoni sinmpatiz-;anti (cio vuol dire che dei sem-plici e cattivi simpatizzanti non vi erano) come non vi erano_ tutti gli altri «democratici» traviati dai partiti della Giunta d’intesa. Cio e logico che soltanto gli elementi piu maturi potevano essere nel-1’UAIS. Cosa sara 1’UAIS quando oltre a mancarle tutti gli altri «de-mocratici« vi mancheranno anche i comunisti ed i buoni simpatizzanti (per lo meno una parte con-siderevole di essi) data la volon-tarieta dei comunisti di partecipar-vi? Nello stesso tempo Destradi promette di aliargare 1’UAIS elimi-nando la «rigidita» delTorganizza-zione (bella logica) Una bella combinazione di idee che ha pero il' suo scopo, quella di liquidare 1’UAIS e con esso il Fronte popolare per fare un’inte-sa con i «democratiei italiani« che hanno paura delTUAIS e della fratellanza italo-slava. Noi abbiamo gia inteso nel passato quesia teoria proprio dalla bocca di Pra-tolongo. Questa teoria suona circa cosi: 1’UAIS e d’impedimento per Tallargamento delle forze democra-tiche e bisogna al massimo orga-nizzare 1’UAIS in una specie di organizzazione per una politica di collaborazione «culturale» fra italiani e slavi. Per quanto riguarda la struttura, la funzione delle al-trg organizzazioni di massa non e detto molto di concreto nella rela-zione di Destradi, tuttavia, cono-scendo la linea generale liquida-trice dei frazionisti si puo ricavare una line generale, secondo cui si tende ad una specializzazione nel-le funzioni di tali organizzazioni che ha i suoi limiti nello svuota-mento completo delle funzioni po-litiche organizzative dj queste organizzazioni. Quale insegnamento devono trar-re i comunisti da tutto cio? Npi diciamo che e inevitabile per chiunque abbandonj nella pratica la via rivoluzionaria conseguente, esso prima o poi si trovera nella posizione, da un lato, dover rinne-gare la lettera e lo spirito della teoria rivoluzionaria del marxismo leninismo e dalTaltra, di tradire gli interessi di classe del proletariato a favore del nemico di classe. L’ultimo congresso. dei frazionisti per quanto riguarda i principi organizzativi, non dice nulla di nuovo nella sostanza. La relazione di Destradi, teste citata, viene ri- petuta, nel suo contenuto, al loro congresso. Se questo fosse un congresso comunista la relazione or-ganizzativa pseudo comunista di Destradi sarebbe veramente una cosa inamissibile. Del resto colui che che si e messo sulla strada della liquida:’ione q del tradimen-to non puo certamente esporre delle idee molto profonde, tutt’al piu, puo sfoggiare delle belle fra-si alla guisa di Vidali, cio che č proprio al mgstiere d; tutti i po-liticanti, avventurieri o agenti provvocatori. Tutta la dottrina politica del congresso cominformista consiste nel liquidare definitivamente 1’or-ganizzazione e la combattivita delle masse, per passare quindi su tutta la linea nel campo della rea-zione imperialista italiana e ma-scherare tutto cio con delle frasi pseudo comuniste Compiti deli' organizzazione e sviluppo deli'organizzazione del Partito Predsednik kongresa je zaključil tretji dan zasedanja. Danes zjutraj ob 8. uri nadaljuje kongres s svojim delom in bo verjetno danes tudi zaključen čeprav je bilo predvideno, da bo trajal samo tri dni. Nihče ni, namreč predvideval, da se bo v teku zasedanja javilo toliko pozdravnih delegacij darili in govori, ki so hotele izraziti kongresu svoje Partije, svoje neomajno zaupanje in priznanje, s čemer je najbolje izpričana tesna povezanost našega ljudstva s svojo avantgardno Partijo. * * » Po zaključenem zasedanju je bil za delegate in goste II. kongresa v kinematografski dvorani Izole prikazan prv: slovenski umetniški film «Na svoji zemlji«, ki j' žel v vsej Jugoslaviji, kakor tudi v tujini, ogromne uspehe. * Delegate je film silno navdušil saj prikazuje tisto borbo, ki so jo za osvoboditev izpod fašizma m nacizma sami vodili in dali zanjo toliko žrtev.. II Uomiiuto ctrcondanale ed U Cornitato citladino; Onde miglio-rare 1’organizzazione in questi Co-mitati e necessario rafforzare da un lato la responsabilita individua-le dei membri, dalTaltro rafforzare il lavoro eollettivo sopratutto per la soluzione de; problemi generali che riguardano ogpi campo particolare di lavoro del Partito. Per realizzare la direzione politica ed organizzativa dei Comita-ti Cittadino e Circondariale e necessario combattere il piu puro praticismo che si riscontra nella trasmissione delle direttive, che hanno molto spesso il carattere di una campagna alla quale succede continuamente una nuova campagna. Tale praticismo si trasmette alle organizzazioni inferiori e non gd.uca o prepara il Partito al lavoro profondo in prospettiva. Si restringe cioe la prospettiva ri-rivoluzionaria delTorganizzazione del Partito. In relazione a cio 6 necessario: a) I comitati dj Partito devono preparare accuratamente la trasmissione delle direttive pratiche, non trascurando mai di inserirle nelTambito della prospettiva generale dei compiti del Partito. 11 compito dei Comitati di Partito non sj esaurisce nelle direttive pratiche del lavoro quotidiano, molto spesso si trascura la funzione dei comitati di dirigere lo sviluppo politico ed organizzativo delle organizzazioni del Partito. Si tratta qui di aiutare continuamente le organizzazioni inferiori,di perfeziona-re il loro lavoro organizzativo. Si tratta di aiutare queste organizzazioni ad elevare continuamente il loro livello politico ed ideologico sopratutto in relazione ai loro coinpiti concreti. Tutto ci6 č necessario per rafforzare il legame delle organizzazioni di Partito. con le masse e per mobilitarle a risolverle i compiti di lotta contro i loro nemici b) Le cellule di base: le cellule di fabbrica, di strada, di villaggio devono rafforzare la loro funzione di centro politico organizzatore ed animatore della lotta delle masse in tutti i campi delTattivita rivoluzionaria. Per assolvere questn compito e necessario elevare il livello politico ed ideologico della cellula, perfezionare continuamente il suo lavoro organizzativo. cosi come e necessario che j comunisti rafforzino il loro legame con le org. di massa. Bisogna che i mem- bri del Partito sappiano utilizzare con prontezza ogni iniziativa, ogni tendenza positiva delle masse ad organizzarsi in tutti i campi della lotta rivoluzionaria. Si tratta qui di rafforzare ed aliargare le org. popolari di massa, si tratta di fa-vorire e promuovere tutte le pos-šibili forme di organizzazione delle masse: II Potere popolare 1’UAIS, TOF, i S.U. e 1’org. delle donne, della gioventu, le cooperative le org. culturali e sportive ecc. In rapporto a cio e necessario elevare continuamente in ogni membro del Partito la coscienza della neces-sita di questi suoi compiti. La critica e 1’autocritica devono fungere qui come Tarina migliore per 1’eliminazione degli errori, per il rafforzamento della responsabili-ta individuale, come pure per il perfezionamento del lavoro collet-tivo, tanto negli organ; superiori del Partito, come negli organi inferiori e di base. II lavoro di critica ed autocriti-ca deve accompagnare tutto il nostro lavoro di Partito cosi il Partito potra superare le sue stesse de-ficienze come pure le difficolta obiettivc che sono inseparabili da ogni attivita rivoluzionaria Si tratta come vedete di rafforzare prima di tutto il Partito qua-le avanguardia e nucleo rivoluzionario principale; di rafforzare le altre organizzazioni della classe operaia e delle masse lavnratrici della citta e della campagna. In zona B il Potere popolare e in tutte le due zone il Fronte popolare, TUAIS e TOF, e le altre org. di massa. L’assolvimento di questi vasti compiti deve essere 1'oggetto del lavoro quntidiano del Partito. Alcune guestioni finanziarie del Partito ln questo settore del lavoro di Partito ci sono alcune deficienze specialmente nella zona A. A que-sto riguardo 6 necessario ellmina-re: ie delficienze nelTapplicazione delle quote del Partito Ci sono certi settori che trascurano la giu-sta applicazione della' politica delle quote Progressive. Non bisogna dimenticare che le quote di Partito oltre ad essere una sorgente di mezzi finanziari sono nello stesso tempo un'importante fattore per il rafforzamento della disciplina del Partito. e percio indispensabile eli-tutte le deficienze in questo cam-po. b. Per aumentare i mezzi finanziari del Partito bisognera inten-sificare le sottoserizioni volontarie tra i membri del Partito ed i simpatizzanti. A questo riguardo sard necessario aliargare e rafforzare fino alla base le commissioni fi-nanziarir del Partito. zione dettagliata di <3' dovra essere fatta dalj*' reziano del lavoro deli’ w ganda. Compagni e conP^no^J La relazione dei co»? °iiioSllG e la relazione teste le"f-0 psjS la via percors.a dal n°,(lialc .J la roloTinni d 011 2* . < Se le relazioni dell’a^je»ijt gresso hanno dovuto ^eUrd lavoro rivoluzionario , Partito precedente * ila Costitutivo, cio e dovd ^ ^ che si do veva ancora vyg ripercorrere la storia ° --x-ju ^^(jjf movimento rivoluzionarj0 tere in evidenza ancora j auli,|a mico di classe. Nella ^jto nostro territorio il ^ nua a sviluppare *e c°„i'oeU?,f la rivoluzione popol« jafe na A esso deve sizioni perdute in c°nf(icj eausa perialismo, a ™ controrivoluzionari. . j-ji)Scl.[il Se il nostro Part'4®' sviluppare la lotta ne e i nella guerra di ^ d di essa cib e dovum. slia 3 (i fatto che esso basaya sCjen sulla base solidai5n^s,cs(£ voluzionaria di Ma!^'de]le.. m nin e Stahn irtioncl?nnlun>s f rienze del Partito Con dcly scevico e deli'Psper^si51^/ [ il quale ci ha semP>® copt,;^B Educazione ideologica dei guadri la nostra lotta. Soltanl°0jta do su questa strada, de|Pi nendo alta la band* .onari « cibilc scicnza rlvolu* nOStro J marxismo-len:nismo j„veri i f tito assolvera . suoieiJU la nostra classe oper . su#|l_ str0 popoln lavo.ret rtffp ri verso il proh'ta '.jcnio ,,, Tinternazmnah. ^ jr verst tario. Nessun comunista menticare che Per^. gues1' i ...itn 18 (juesti compiti o 'j to u« 'e^l 5 contro di sc tan |f P,p ,m no». • .4^(7 I#1 olo avra uumi" ,,,«1 «-- sia rcazionaria da ^ tdt4_In 6 Se pensiamo ai compiti attuali del Partito nella zona B come pure ai compiti del Partito nella zona A possiamo senz’altro dire cfie il r.ostro lavoro per Televazione ideologica dei membri del Partito č oggi ’ assolutamente insufficente. Questa necessitk di rafforzare il lavoro ideologico č dettato per la zona B in particolare dallo sviluppo dei Poteri popolari e dallo sviluppo necessario delTeconomia il cui indirizzo socialista deve venire raffor^ato continuamente, cib che č inevitabile dato 11 carattere del Potere. In generale per tutte le due zone del nostro Territorio esi-ste oggi la necessita di smaschera-re e vincere 1’opportunismo e la stracciata revisoine del principi e della teoria rivoluzionaria di Marx e Lenin che i cominlonmsti locali cercar.o di introdurre nel movimento operaio. La difesa dei principi del marxismo e leninismo, della teoria rivoluzionarie del proletariato. signilica difesa della via al socialismo; questo č 11 dovere ‘principale di ogni comunista. senza di che non o possibile condurre una lotta rivoluzionaria conseguente contro 1’opprcssione e lo sfrutta-mento dellTmperialismo. Occorre percib ln una misur* piu larga di prima organizzare lo elevamento ideologico del quadri di Partito. Tutti 1 membri di Partito devor.o sviluppare la loro co-noscenza della teoria rivoluzionaria. A questo scopo si deve organizzare lo studio del nostri comitati e nelle nostre cellule. L’clabora- .mrnNKtTVO- UTICA MONTECCHl Štev 6, III. nad. - Telefon štev. »3-808. - UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29- Telefonska štev lka 83-51. ASI- od 8 30 12 ln od 15-18 tel 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-upravnl 60. osmrtnice 70 lir. OGLASI, od 8.30-12 In tel. « ^ vsak mm 5|flne , sto,pca „ vse vrste oglasov po I0 Din a . podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 • KOper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70. smo internazionale p-cC. } mento opportuni* ‘ cilpi pff , ghese. nazionahst t riat • pi >‘3 d Partito rafforziathbjjp ^ ^ 1’unita di e ^e\. s\&''d ratrici della t'llt‘ dc«1' >,/ gna. degli >43lla!',t0 / Evviva 11 Pi,r‘'uPnt® TLT guida ('on* *;rici pc f delle masse laV° ‘ ullist8 Cv ta migliore. Co^ ^ ,\(/ Evviva H Paa,[ testajntc^ goslavo con <1''lJcpnses^r^>s'^ mitoto Cenlr-ile- de; 11 . trepido difenso . leninismo. jiii- 55 165 ^ t|5k%f l'LHJ. 5 sl