Naša mednarodna srečanja v letih 1956 in 1957 FEDOR KOŠIR I. ŠPANIJA Slovenska planinska organizacija je bila že pred vojno članica Mednarodne zveze planinskih združenj (UIAA) in so se njeni predstavniki aktivno udele­ ževali dela v tej organizaciji. Po vojni je bilo delovanje te mednarodne organizacije obnovljeno in zato je tudi Planinska meza Slovenije ponovno pristopila k sodelovanju. Ker pa se je planinski pokret pri nas po vojni močno razširil in dobil tudi nove organizacijske oblike, so se izvršile določene spre­ membe pri članstvu v mednarodni planinski organizaciji. Ustanovljena je bila naša centralna organizacija - Planinarski savez Jugoslavije, iki je postal član UIAA in je dobil tudi mesto v izvršnem komiteju 1e organizacije kot pred­ stavnik vseh p1anincev v FLRJ. Republiške ,planinske zveze Slovenije, H1-vatske, Srbije in Makedonije pa so tudi članice UIAA, vendar brez pravice glasovanja, tako da ima Jugoslavija v organizaciji skupno le en glas, vse republiške zveze, ki so članice ie mednarodne organizacije, pa imaj, o pravico sodelovanja na rednih letnih skupščinah z vsemi ostalimi pravicami članov. Osnovna naloga in namen tega mednarodnega planinskega združenja je predvsem ,prijateljska povezava vseh planincev sveta pod geslom, da meje med državami in različne dnwbene ureditve posameznih držav članic ne morejo biti ovira temu medsebojnemu sodelovanju in izmenjavi izkušenj na planinskem področju. Torej - koeksistenca tudi v planinstvu! Ena od važnih nalog je izmenjava i2;kušenj rtako na področju alpinistike, organizacije gorske reševalne službe, prirejanja m'.ednarodnih alpinističn:ih taborov in podobno. Za posamezne panoge planinskega udejstvovanja so bile v okviru UIAA ustanovljene posebne komisije, -tako n. pr. Komisija za mednarodno gorsko reševalno službo (IKAR), za preizkušanje trdnosti ,plezalnih vrvi in še druge. O delu teh komisij je Planinski vestnik že večkrat priobčil podrobna poročila. Leta 1956 je zasedala Generalna skupščina UIAA v Madridu v Španiji. Ker je špansko p laninstvo zelo razvito in ke,r je tudi sicer Španija znana kot turistična dežela, bom skušal čitateljem v tem članku posredovati nekaj vtisov iz našega desetdnevnega bivanja v tej državi. Trije predstavniki jugoslovanske planinske organizacije smo odšli na dolgo pot v maju 1956. Popreje smo seveda dobili zagot()IVilo predsednika španske planinske organizacije (Federacion espaiiola de montanismo) g. Juliana Delgada Ubede, da bomo v Španiji prijateljsko sprejeti, čeprav prihajamo iz države, ki nima diplomatskih stikov s Španijo. Kljub temu zagotovilu smo bili rado­ vedni, kakšno bo potovanje in kako nas bodo sprejeli ljudje države, ki ima še danes fašistično državno ureditev. Pred nami je bilo v Španiji nogometno moštvo beograjskega kluba Partizan, ki je v Madridu odigralo in izgubilo tekmo za srednjeevropski pokal s tamkajšnjim nogometnim prvakom Real, vendar • od njih nismo dobili kakih podrobnih podatkov, tako da smo bili navezani le na nas same in na lastno iznajdljivost. V Parizu so nam v španskem konzulatu brez posebnih ovir i~ročili potna dovoljenja za vstop v Španijo, ker so bili o našem prihodu že poprej obveščeni. Imeli smo tudi srečo, da smo v Pariz.u srečali nekega Danca, ki je v trgovskih odnosih z našo državo. Ta nam je ponudil sedeže v svojem udobnem avto­ mobilu, kajti potoval je preko Španije v Afriko. Vožnja po Zapadni Franciji 578 Od leve na desno: dr. l\llb a Potočnik, Tensing, Fedor Košir je bila prijetna in ,po dveh dneh voznJe smo se v poznih popoldanskih urah v bližini svetovno znanega kopališča Biarritz na obali Atlantskega oceana približali španski meji. Mejo smo prestopili brez kakih večjih težav in formal­ nosti in že smo bili v španskih mestecih Irun in San Sebastian, ki sta dobro znani našim španskim borcem i~ časov držav:ljanske vojske. Pot nas je vodila po obronkih Pirenejev, k i segajo tu prav do morske obale. V centralnem delu so Pireneji mogočno gorstvo z strmimi stenami in divjimi vrhovi, ka,terih bizarne oblike so se v daljavi lepo odražale na večernem nebu. Čim bolj pa se go!I'ska veriga Pirenejev približuje morski obali, tembolj izgublja značaj velegorja; oblike vrhov so kopaste, pm:asle večinoma s travo in nizkim grmičevjem in so me nehote spominjale na našo Sar-planino v Makedoniji. Voz.iti smo se skozi divje gorske soteske, mimo mnogih tovarn za celulozo, ob gorskih potokih in mimo redkih, ubožnih vasi, vedno navzdol do reke Ebro. iPonoči smo prispeli v mesto Burgos, kjer smo iprenočili. To mesto je znano po svoji mogočni katedrali in ipo ,raznih drugih stavbah velike arhitektonske w-ednosti, znano pa je tudi iz državljanske vojne. Ko smo naslednjega dne potov-anje nadaljevali, smo prišli v pusto, ikamenito pokrajino brez ~elenja in brez vode. Rdečkasta zemlja in redko skalovje je nudilo pravo podobo kraškega terena tn revnih ljudi, ki smo jih poredkoma srečavali. Oblečeni so bili v žakljevino, prikrojeno v nekako oblačilo, ki bi jim 579 ga zavidala mairsikatera modna hiša. Bili so ,podobnim pravim nomadom. Že tu je bilo opaziti, da vlada v španiji blagostanje le v oz,kem krogu velepo­ sestnikov in režimu vdanih ljudi, medtem ko je delovno ljudstvo brez lastne zemlje in brez praviic in verjetno z najnižjim standardom v Evropi. Vedeti moramo, da je Španija v glavnem bogata dežela, da ima mnogo rudnin, lepo obalo in tudi bogata polja, toda vsa ta , bogastva so v rokah nekaj desetin bogatašev in pa cerkve, ki igra tudi danes zelo pomembno vlogo v političnem in gospodarskem življenju dežele. Čimbolj smo se približevali Madridu, tem lepša je postajala pokrajina, pomladansko zelenje je bujno brstelo in pšenična polja so se razprostirala daleč naokoli. Končno smo dospeli na cilj. Madrid leži na vzvišeni ravnici, saj je vsa Španija granitno apnenčasta planota s povprečno nadmorsko višino ca. 700 m in s 30 milijoni prebivalcev. Špancev je nekako 23 milijonov, Kataloncev 6,5 milijona in Baskov pod Pire­ neji nekako 700 000. Baske takoj spo:maš po njihovih. tipičnih čepicah. Madrid je dvamilijonsko mesto, ki ga obkrožajo gorske verige Sierre de Guadarrama, ki loči Staro od Nove Kastilje in Katalonije in Sierre de Gredos. Ti gorski sklopi dosežejo višine do 3000 m, medtem ko so Pireneji visoki do 3300 m. Najvišji vrhovi ,pa so na jugu Španije v Sierri Moreni in Sierri Nevadi z višino 3481 m. Okolica Madrida ima torej alpski značaj in nudi ugodne pogoje za širok razvoj planinstva. Sprejem v Madridu je bil , planinsko prisrčen,