Naročuina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izd«ja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/UI Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050, — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Uusirirani Slovenec« Ček. račuu: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga - D uu u j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 l/.liaju vsak duu zjutraj, razen pondeljku in dneva po prazniku Slavnemu spominu prvega jugoslovanskega kralja Rapsodija ob kraljevem dnevu Strmel sem in strmel v pravljično lepi čur, ki ga na jug in seoer, na zapad in vzhod razgrnila je naša zemlja pred menoj, in sem zamaknil se in oidel sem poliod iz krajev zarje in, prevzet ko še nikdar, sem klical si: »Poštoj, moj duh, postoj!.... Jih vidiš ob bregovih dolgopote Save, jih vidiš ob bregovih šurnne Drave, jih vidiš tam ob Muri in ob Soči. kako se zgrinjajo tisoči in tisoči in samo sobice jim žari v očeh. ko po ravnicah širnih, zelenih bregčh in poljih sočno plodnih se razgledujejo in ustavljajo in iz veselja prekipevajočih src svobodnih glasno svoj novi dom pozdravljajo: Pozdravljene gore, pozdravljena polju in lepu podolja — oko se ne more dovolj vas nazreti! Najlepša na sveti pokrajina tod je, ki nam jo Usod je v svoji no odločil in nam jo izročil, da se v njej hranimo in da jo branimo svobodno svobodni zdaj in vse dni!... Kot J oz v c solnce, rad bi ustavil čas, da mogel bi poslušati na veke sladki glas in pesmi naše svobodne uživati opoj, a čas beži... Postoj, moj duh, postoj! Jih vidiš ob bregovih dolgopote Save, jih vidiš ob bregovih himne Drave, jih vidiš tam ob Muri in ob Soči. kako so sklonjeni tisoči in tisoči in ni več ognja živega v očeh in jim neznan je jasen smeh? — Prisluhni pesmi njihovi! Ali ne poje, kako jim v rodni žemljici težko je: Težka jc. težka našega r bo v veke Lrujiui, usode svoje svoj gos/tod! I a' vkup, le vkup. uboga gmajna, dovolj trpljenju, dovolj srag! 1 nas samih moč je neomajna, ko vsi borimo .sc in vsak za staro pravdo! O tisoč- pet sto sedemdeset tretje leto, uli si od Hogu biht prekleto, ali je Bog nam le trpljenje v delež tlal, da kdaj naš rini sred lepih svojih tal v nesluteni bi slavi poveličun ostal? ... Oči, poglejte, ob bregovih dolgopote Save, oči. poglejte, ob bregovih šumne Drooe, oči, poglejte, tam ob Muri in ob Soč:i vsi sklonjeni neme tisoči in tisoči v usodo vdani in bremenu obnemogli nosijo in tujca v svoji zemlji miloščine prosijo!... O. lepe zemlje bedni, nebogljeni rini. mar v veke sužnjil tujcu boš helot? — — /astri sem si oči, da bi ponižanju ne zrl. in čutil sem. kako so otekli se in vlekli m'ki. podobni, ki se ne mudi ji v ravni. reki. dokler peroti času niso vzplamenele ob nočeh Nujkrajih in se ni vzgiba! stari svet v spojili tečajih ... Prišel je dan, veliki (lun. ko naš poldrugi milijon, okovov sužnjih se zavedel je in težkih spon. in kur preroki vidci klicali so in oznanjeoafi. uresničilo se je. ko je bila najhujša noč: v poldrugi milijon se nas je povrnila moč. du razdrobil vekdvne težke je okove in vriskajoč- v svobodne, solnčno jasne dnooe. na zemlji svoji se je združil z brati in beli orel vzpel se je v svobodi zlati mogočno v našega nebu sinjino in bdi poil zvezdo na šili kraljev zdaj nad domoomo! Osebnost kralja Petra L Vel. Osvoboditeija Ljubljana, 5. septembra. Nam Slovencem je osebnost kralja Petra I. vedno vzbujala globoke simpatije in sicer ne samo od 1. decembra 1018, ko smo se, osvobojeni tuje nadvlade, strnili okoli njegovega prestola ter ga pozdravili kot prvega našega narodnega vladarja in prvega jugoslovanskega kralja. Zo ko se je boril pred več ko pol stoletja v Bosni za svobodo svojega naroda in svobodo križa, že tedaj smo se Slovenci navdušili za njegovo osebnost, ki se je pojavila kakor pravljični junak, osvoboditelj. Že tedaj so se z njim borili ramo ob rami nekateri Slovenci, In ko je leta .1003 zasedel srbski jire.stol, tedaj so mnogi Slovenci pohiteli v Belgrad poklonit se mu in pozdravit ga kot prvega jugoslovanskega kralja. Z občudovanjem in z globoko vdanostjo so slovenski prostovoljci spremljali njega in njegovo vojsko skozi krvave poljane v Srbiji in Albaniji. S jionosom in z vencem zmage ovenčani so se slovenski |iro-stovoljci vrnili pod njim, ko je propadla solunska fronta. Tradicije vdanosti, ljubezni in spoštovanja Slovencev za kralja Petra I. trajajo torej neprekinjeno nad pol stoletja. Zato je bilo prav, da smo se Slovenci ob desetletnici njegove smrti spomnili Velikega Osvoboditelja in mu po svojih možnostih jiostavili primeren spomenik iz kamna. Drug, vse večji in močnejši sjio-menik pa že ima kralj Peter v srcih vseli Slovencev, namreč spomenik hvaležnosti. Življenjepis kralja Petra Kralj Peter je bil jn-vorojeni sin Aleksandra Karadjordjeviča in vnuk slavnega Črnega Jurija, Karadjordja, osvoboditelja svojega naroda izpod turške jiete ter ustanovitelja sedanje jugoslovanske dinastije. Kralj Peter se je rodil 13. junija 1844 v Belgradu. Njegova mati je bila Persida, hči Kara-djordjevega vojvode Jevrema. Do leta 1858. torej do svojega 14. leta, je živel kralj Peter v Belgradu. Tedaj se je moral njegov oče, knez Aleksander, umakniti s kneževskega prestola in se naseliti na Madjarskem. Kneževič Peter je nadaljeval z učenjem ter jc obiskoval šole v Švici in Franciji. Junak leta 1870. V Franciji je leta 1864 dovršil višjo topničar-sko šolo ler |>ostal podjioročnik. Bil je izredno talentiran dijak iu ljubljenec svojih učiteljev. Leta 1870 se je boril na francoski strani proli Nemčiji. Nemci so ga ujeli, toda pobegnil je in v največjem mrazu preplaval reko Loiro in se vrnil k svoji četi. Za svoje junaštvo je bil odlikovan z redom legije časti. Peter Mrkoujič Leta 1875 je v Hercegovini izbruhnila vstaja. Peter Karadjordjevič se je postavil upornikom na čelo, junaštvo Petra Mrkonjiča, kakor se je tedaj nazival, in njegove čete je vzbudilo v vsej Bosni veliko navdušenje vseh kristjanov. Avstrija se je tedaj ustrašila akcije Petra Mrkonjiča in ga je z intrigami spravila iz Bosne. Leta 1883 se je Peter Mrkonjič nn Cetinju oženil s kneginjico Zorko, hčerko Nlkole L. črnogorskega kneza, poznejšo materjo našega sedanjega kralja. Iz tega zakona se je porodilo četvero otrok, Irije sinovi iu ena hčerka. Najmlajši sin, Andrej, je kmalu umrl. Peter Karadjordjevič je živel skromno na Cetinju v jireprosti meščanski hiši. Po sedmih letih zakona mu je umrla žena kneginja Zorka. Knez Peter se je leta 1800 preselil v Hvico, kjer je živel zelo skromno do letu 1903. Posvetil se je le vzgoji svojih otrok. Kralj Srbije Po usodnih političnih dogodkih \ Srbiji letn 1903 ga je narodna skupščina v Srbiji ^oglasno izbrala za kralja Srbije. Z nastopom kraljevanja kralja Petra je naj>očilo novo razdobji- v zgodovini Srbije in vsega jugoslovanstva. Ko je |x>1ov;H it Prihod kralja Petra iz izgnanstva v Belgrad. Levo ua konju poročnik Peter Živkovif, sedanji odmomico »Nautilus«, katero izvrstno razume, vendar pa zaradi tajnosti brzojavnega prometa poročil ne more objaviti.P ostaja samo ugotavlja, da vzroki, zakaj je podmornica tako dolgo molčala, niso prav nič vznemirljivi. Marinhovičevi razgovori v Ženevi Paril, 5. sept. tg. Finančni minister Flandin je imel včeraj v Ženevi razgovore z raznimi zastopniki jugovzhodnih evropskih držav, med katerimi je bil najvažnejši razgovor z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. MarinkoviČem. . '' T * * »' * ' k /v A-' k' V v *♦ » •> » Sehober odstopil? Dunaj, 5. sept. ž. Danes so se tukaj razširile vesti, da je dr. Sehober iz Ženeve podal ostavko. Govori se, da je dr. Sehober že pred odhodom v Ženevo j>odaI ostavko, vendar pa se ista še nahaja v predalu mize zveznega kanclerja dr. Burescha, ki jo bo dal v rešitev predsedniku republike, čim se dr. Sehober vrne iz Ženeve. Ce odstopi dr. Curtius, je le malo verjetno, da bi dr. Sehober mogel še dalje ostati na svojem mestu. Kramerjeva izjava „Politiki" Belgrad, 5. sept. Današnja »Politika« priob-čuje razgovor svojega urednika z gradbenim ministrom dr. Albertom Kramerjem. G. minister je izjavil, da nova ustava povsem potrjuje državno ureditev, kakršna je bila dana Jugoslaviji z zakonom 3. oktobra 1929. V tem pogledu ni mogoče več govoriti o kompromisih in dvoumnostih. Jugoslovanska linija, ki predstavlja popolno enakost Srbov, Hrvatov in Slovencev v vseh področjih državnega in narodnega življenja in to v vsakem pravcu našega razvoja, je končno začrtana. Minister Kra-mer meni, da dobimo v kratkem konkretne zakone, potrebne za uveljavljenje našega parlamentarnega življenja, tako da lahko računamo, da bodo še v teku tega leta izvoljeni roslanci pričeli sodelovati i vlado. Istočasno se bo izvedla tudi organizacija občinskih in hanovinskih samouprav v smislu nove ustave, to jo z razpisom volitev. Glede ustanovitve velike državne stranke jc minister izjavil naslednje: Res se potreba takšne velike politične organizacije čuti toliko bolj, ker je narod prepričan, da se ne sme vrniti stara razcepljenost na stranke in slrančiee, ki bi se medsebojno pobijale. Najboljši ljudje iz nekdanjih političnih skupin se trudijo, da bi se pozabili stari spori in da bi se nn fiodla^i jugoslovanskega programa ustanovila ve-ika edinstvena jugoslovanska politična organizacija, ki bi zajela od Triglava do Djevdjelije vse po-nilivne sile našega naroda. Nadalje je g. ministor dejal: da je potrebno, da se zbere vse, kar v Jugoslaviji misli pošteno in trezno v veliko fronto, ki I bo zajela polno silo našega naroda za sodelovanje i njegovim najvišjim voditeljem, našim kraljem. Izza časov naših prababic... pozna in čisla sleherna gospodinja milo „Jelen"! Štirje rodovi perejo že zdaj s tem čistim, izdatnim milom — kar priča, kako je dobro 1 SCHICHT ovo MI LOJ ELEN" ze več ko 80 let vedno enako dobro Slava o o $tm f Na Bazovici so počili streli. Štiri žrtve so pale. Štiri matere so zajokale, Štirje heroji bodo večno živeli. P. Golia. V petek 5. septembra 1930 eno uro predpol-noči je v Trstu milični general Cristini, predsednik fašističnega izrednega sodišča izrekel to-le razsodbo: »Obsojajo se: Alojzij Spanger na 30 let ječe, Nikola Kosmač na 25 let, Vladimir Stoka na 20 let, Karel Rupel in Lovrenc Cač vsak na 15 let, Ivan Obad in Andrej Manfreda vsak na 10 let, Slavko Bevk, Miroslav Pertot, Marij Zaher in Josip Kosmač vsak na 5 let; Zofija Frančeškinova na 2 leti in 6 mesecev. Alojzij Valenčič, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš, Ferdinand Bidovec se obsojajo na smrtno kazen, ki se mora izvršiti na ta način, da se ustrelijo v hrbet.« Dne 6. septembra ob 5.40 je bila v Bazovici na vojaškem strelišču izvršena krvava razsodba. 2e opolnoči, ko še ni bilo odgovora na milostno prošnjo, ki so jo podpisali obsojenci, so se izpod cipres na pokopališču pri Sv. Ani začuli udarci motik, ki so jih na povelje fašistov zavihteli slovenski grobarji, da izkopljejo grobove svojim sotrpinom. Izkopati so jih morali dvanajst na raznih koncih pokopališča, da ne bi nihče zvedel, kam so pravzaprav položili slovenske mučenike. Težko so dvigale slovenske roke ilovico, ki naj pogrezne sinove slovenske matere. Ko so opravili delo, so se slovenski grobarji morali odstraniti. Kmalu po 6. uri je Sv. Ana sprejela štiri nove goste, ki so jih pripeljali vojaški avtomobili v spremstvu fašističnih bajonetov. Pokopali so dva na enem koncu pokopališča, dva na drugem. Njihovih imen niso smeli vpisati v pokopališčni imenik mrličev. Na njihovih grobovih raste trava, ne starši ne sorodniki ne zaročenke ne vedo zanje, nikdo jim ne prinaša cvetja in ne prižiga lučke. Po razglasitvi razsodbe, ki so jo fašisti sprejeli z vzkliki »Bravo! Smrt!*, je sprejela nesrečnike v varstvo milica. Obsojence so odpeljali vsakega v posebno celico njihova prošnja, da hi vsaj zadnje trenotke pred smrtjo preživeli skupaj, ni bila uslišana. Okoli 3 je prišel k njim duhovnik, da jih pripravi 11.1 smrt. Ko so prejeli sv. jiopot-nico, so se še nekaj časa razgovarjali z njim in mu sporočili svoie zadnje želje do staršev, sorodnikov in znancev; Marušič je izročil duhovniku molitve-nik s posvetilom svoje zaročenke. Ob slovesu so se plemenitemu božjemu namestniku, ki je bil njihova edina tolažba v tržiških zaporih, zahvalili za vse dobrote in ga prosili oproščenia za morebitne žalitve. Na Bazovico jih je spremil drugi duhovnik, to je milični kurat. Radi celodnevne razprave so bili strahovito izmučeni, žejni in lačni. Večerje jim sploh niso dali. V jutranjih urah so obsoienci prosili ječarja, naj jim prinese malo kave. Odgovor: »»Nimam, ne smem!« Končno so se mu vendar zasmilili in skrivaj jim je prinesel nekaj nad polovico kozarca vina, ki so ga popili v treh, tako da za zadnjega ni ostalo nič. Ko se je zdanilo, so nesrečneže posadili na vojaške avtomobile, ki so v spremstvu drugih vozil, na katerih so se peljale milica, policija in štiri krste, naglo zdrčali proti bazovskemu strelišču. Komaj so se avtomobili premaknili, ko so fašisti doživeli nepričakovan prizor: Bidovec je na ves glas ubral »Lepo našo domovino« in vzpodbudil druge, da so mu sledili. Milica je kar strmela, nihče ni pričakoval takega junaštva tik pred smrtjo. Na strelišču je po prečitaniu razsodbe Rido-vec prosil poveljujočega častnika, naj jih ne da streljati v hrbet, pač pa v prsa, ker niso ntt w» častnega zagrešili s tem, da so se borili za an> bodo svojega naroda. Častnik je prošnjo odbiL V trenutku, ko je milični poveljnik dal znamenje za salvo, se je Bidovec s stolom vred, na katerega je bil privezan, z neznansko silo tako zasukal, da so ga streli zadeli v prsa. ne v hrbet. Njegova želja se niti je torej izpolnila. Bil je na mestu mrtev, ne tako Miloš, ki mu je moral dati častnik še dva strela v uho. »Po salvi so bili baje vsi štirje takoj mrtvi, To je javil vojaški zdravnik, in vendar se nam zdi, da so črne srajce streljale slabo. Mogoče, da so streljali usodepolno. Padla je vsaj ta salva tudi na telo Evrope iu jo ranila. Vzdramila jo je, kajti danes se vpraša vsak človek: Kaj imajo opraviti po grozni vojni v Evropi vojaški streli? Zopet maščevanje? Zopet novi grobovi? In zopet izzivanje novih strasti, novih sovraštev in morda tudi nove vojne?« (Pravo Lidu, 0. sept. 1930.) »Vidljivih in direktnih posledic tržaški proces ne bo imel. Bilo bi pa lahkomiselno sklepati iz tega, da ne spada k dogodkom, ki pripravljajo zgodovino. So rane, ki se zacelijo, ki pa kljub temu nikdar ne ozdravijo. Bolest se v njih ukore-nini globoko, takorekoč zaspi, toda ne zamre. Prebudi se pri vsakem sledečem tresljaju.« (Venkov, 10. sept. 1030.) •Podeželsko prebivalstvo vse julijske krajine do tržaškega predmestja Sv. Ivana je preživelo noč pred usmrtitvijo s posebnim obredom. Pri vsaki mizi, h kateri so sedli onega petka k večerji, ro bili štirje pokriti prostori, ki pa so ostali nezasedeni. In kakor moli vernik: »Pridi Oospod Jezus, bodi naš gost!« — triko so molili brez besed za šliri nevidne goste, ki so bili to noč navzoči v vsaki primorski hiši. In vse od dela ožuljene roke, ki so lomile oni večer svoj kruli, so se sklenile ter stisnile v pesti, in oči vseh so bile obrnjene na one štiri prazne prostore. Noč in jutro so preživeli ljudje v molitvi. Po težki tlak> uklonieno liudstvc je to, ki se v svoji stiski obrača k Rogu. Toda v oni noči je molilo k Bo^u, ki je dal, da je raslo železo.« (Arbeiter Zcitunrr. 14. sept. 1030.) »V Trstu sn Izkopal grob n* samo štirim slovenskim mučenikom. ampak tudi nadam na možnost prijateljskega sožitja S'ovanov z Italijo.« (Narodni l»isty. 14. sept. 1030.) -Preseneča nas, da je bil ta str*š««i zločin izvršen pred pogledi civiliziranega sveta brez protesta, da so bili izvršeni brez protestnega vzklika onih, kateri so znali klicati prokletstvo na Ameriko radi usmrtitve dveh italijanskih anarhistov, kateri znajo nrirej:'ti protestne shode radi usmrtitev na Kitajskem. To nas preseneča! Ali pa molči svet samo zato, W gre za Slovane? Molči pa tudi Zveza narodov! A prav sedaj zaseda v ženevi evropska manjšinjska konfcr.nca. Gorje, če bi se kje kaki nemški manjšini dalo mani. nego določa zaščila mnnišini^e pravice. Ves svet bi zvedel o tem. V Italiii pa ne le, da ne priznavajo pravic svojih manjšin, v Italiji te manjšine sirovo iztrebljajo. In svet molči, svet o tem ne ve. svet o tem noče vedeti. Molči Zveza narodov, molči manjšinjska konferenca! Ali je Zveza narodov res samo zato. dn bi v njej vladala le pravici velikih, malim pa da bi se n.ilagale le dolžnosti?!« (Narodni Listy, 7. sept. 1930.) FOTOAMATERJI! Vse fotopotrebščine dobite v Jncoslovanski knjigami Ljubljani Zahtevajte ceniki Delavstvu kruha! Ljubljana, 5. septembra. Jesen je v deželi, ziina pred vrati, stotine in tisoči delavcev pa na cesti. Včeraj je »Slovenec« poročal, da je v Vevčah zopet šlo na cesto 40 delavcev. Večina njih ima družine, a ne vedo, l;nko bodo preživeli sebe in otroke čez grozečo zimo. Danes poročajo z Vrhnike, da je vrhniškega delavstva strah pred bližajočo se zimo, ker je večinoma že na cesti — brez dela in jela. Litijska predilnica je sicer zopet pričela obratovati. Toda za vse, ki so prej delali v njej, ni še dela. Ali ga dobe za ziuio nli ne? Mnogokatere ugodnosti, ki so jih delavci prej imeli, so izgubljene. Na Jesenicah delavstvo sicer še dela, toda pod pogoji, ki so neizrečeno slabši od starih. O Trbovljah neradi slišijo nekateri. In vendar tam na tisoče delavcev obupno žilavo dela, a za plačo dobiva plačilni listek brez denarja. Vso plačo je požrl rudniški konzum. Iz tega se vidi vsa beda trboveljskega prebivalstva. In drugi kraji? Povsod ista slika in stiska. Za vse te stradajoče tisoče se moramo brigati. To je dolžnost vsakogar! Dobrodelna društva so sicer poklicana lajšati bedo — druga svobodna javnost pa je poklicana bedo preprečevati! Od podjetij pričakujemo in zahtevamo, da se odreko svojim protitom, da se rešijo lakote tisoči. Od oblasti pa pričakujemo, da bodo to zahtevo svobodne javnosti podpirale in uveljavile. Delavcem — kruha! Radarska beda v Trbovljah Trbovlje, 5. septembra. Življenjski standard rudarjev se je znižal za 20% z novodiktirano pogodbo, ki je stopila v veljavo s 1. avgustom t. 1. Počasi prihaja na dan, kako je delavstvo udarjeno z novo delovno pogodbo. Prvotno ni zgledalo tako hudo, ko je bilo objavljeno, da se plače uradnikom znižain hi 10%, poduradnikom za 5%, delavske minimalne za 5%, akord 1 Vi do 12% in premije, na kaiere je bila itak večina nevoljna, ker je le majhen odstotek delavstva prišel na tiste res lepe plače, ki so jih potem očitali vsem brez izjeme, tistim pa, ki so za premije delali, pa so iztisnile zadnjo moč in tudi preudarnost, samo da bo boljši »calunga« in pri tem niso dosti pazili na varnostne predpise in ukrepe, kar je povzročilo v zadnjih letih izredno veliko smrtnih nesreč. Te premije so bile znižane kar za 45—00%. Pozna se to na različnih obratih različno, n. pr. na tereziji bolj ko na za-padnein okrožju ali v centrali, kakor je pač bilo delo bolj usmerjeno v premije ali v akord. Prizadeti so delavci pa še povrh s tem, da se redno praznuje poleg nedelje še eden do tri dni. Počez vzeto pa so se po novi pogodbi znižali življenjski pogoji rudarjev za 35%, medtem ko so se življenjske cene po zatrdilu gen. ravnatelja Skubeca znižale v zadnjem letu za 15%, kar pa se niso, pa če bi tudi se, potem je padel življenjski standard rudarjev za 20%. Razumljivo, da s tem pada ludi delovna moč in je padla tudi storitev okoli 8%, kar znese približno 25 vagonov 15 tonskih na dan. Pri tem pa ni udarjeno podjetje, ampak zopet delavslvo. Pri tolikem znižanju pa družba ni znižala, vsaj kakor zatrjujejo privatni kupci, TPD niti za dinar pri toni premoga, kar bi bilo na meslu z ozirom na splošno gospodarsko krizo, na kar je tudi vlada opozarjala s posebno okrožnico vse gospodarske kroge, da pomagajo k ontiljenju sedanjega težkega stanja. Je pa tudi splošna škoda, ker premnogi raje kupujejo tuj premog, katerega se jim zaradi boljše kakovosti splača tudi boljše plačati. Posebno pa bi svarili družbo, naj ne sili v promet slabega premoga z dnevnega kopa, znanega Dukičevega izvoza, ki je toliko škodoval ugledu podjetja. Danes se premog dobi od vsepovsod in nihče ne mara drago plačevati Dukičevega blata, četudi lepo izgleda. Posledic pa ne nosi saino podjetje, ampak tudi delavstvo. Zalo bi bilo pravično, da podjetje nosi riziko sedanje krize in je ne prevaljuje na najbednejšega našega trpina, ki ustvarja toliko blagostanje TPD in širši in daljši okolici vsakega rudnika. Beda vrhniškega delavstva Vrhnika, 4. sept. Tovarne se zapirajo. Zima pred durmi... To soboto je zaprl K. Poliak svojo tovarno z usnjem. V času največjega obrata je delalo v tovarni okrog 150 ljudi, v zadnjem času jih je bilo le še 25. Za mnogimi žagami, strojarnami in »Globusom« še Pollak! Huda bo zima za vrhniške delavske družine, ko že sedaj nima revež kaj dati v lonec. Litijska predilnica zopet dela Ne delajo še vsi reduciran« Litija, 5. septembra. Ker je v teku meseca avgusta prejela litijska predilnica precej naročil, poleg tega je zavedno delavstvo odklonilo čezurno delo, ki bi mnogim delavcem jemal vsakdanji kruh, je bilo ravnateljstvo prisiljeno, da je zopet uvedlo obratovanje na dva pasa, in sicer od 6 zjutraj do 2 popoldne prvi, drugi pa od 2 do 10 zvečer. Prej je delalo okoli 900 delavcev, reducirali so v času gospodarsko krize nad 400 delavcev, nazaj so jih pa sprejeli nad 300, tako da je trenutno zaposlenih okoli 800 delavcev. Nazaj so sprejeli v prvi vrsti že vpeljane delavce oziroma delavke. Ker se je konjunktura prodaje vsled občutnega padca bombaževe cene precej izboljšala, nekoliko upamo na še intenzivnejše obratovanje oziroma povečanje predilnice v Litiji. Vsa kriza v litijski predilnici pa je seveda končno le poslabšala položaj delavstva, ki je prišlo ob tako zvane četrtletne nabavne prispevke. Upamo, da bodo zopet uvedli nabavne prispevke. Zopetn« uvedba nabavnih prispevkov bo delavstvu dala več veselja do dela in ustvarjanja, ki pride končno le podjetniku v korist. Norčevanje iz obubožanega kmeta Višnja gora, 4. sept. Zadnji Tilnov sejem v Višnji gori je bil kla-vern, kakor so navadno vsi naši sejmi. Sicer se je prodalo nekaj glav živine, pa kaj ko se pa cene živini niso nič izboljšale, raje še poslabšale! Zdi se, kakor je dejal neki kmetski možiček, da se živinski prekupčevalci in mesarji pridejo na sejem samo še norčevat iz popolnoma obubožanega Vajdragocene'ši venec Ljubljana, 5. septembra. Na drugem mestu poročamo o veliki priglasitvi za jutrišnje svečanosti pri odkritju spomenika kralju Petru I. Posebej pa moramo Se podčrtati veliko in plemenito gesto, ki jo je pokazalo Kolo jugoslovanskih sester v Trbovljah. To človekoljubno in dobrodelno društvo, ki ga tvorijo plemenite trboveljske dame, se bo jutri med vsemi društvi, ki bodo položila venec pred spomenik, najbolj izkazalo. Poklonilo bo med vsemi 50 venci najdragocenejšega. Zlat lovorov venec, ki ga položi to društvo jutri pred spomenik, najbolj nazorno kaže veliko delavnost in patriotizem tega humanitarnega društva. Slovo vestfalskih otrok od Jesenic Jesenice, 4. sept. V četrtek zvečer ob četrt na enajst so se z brzovlakom pripeljali nn svojem potu v Nemčijo vestfalski otroci. Bilo jih je tri vagone. Na Jesenicah jih je čakalo še par tovarišev, ki so bili nn oddihu v bližnji okolici, dva celo v Kranjski gori. Z istim vlakom se je odpeljal tudi bivši jeseniški kaplan č. g- Joško Kastelic, ki deluje med slovenskimi izseljenci v Franciji. Otroci prvega vagonn pa so doživeli tu neprijetno razočaranje, ker so morali izstopiti, kajti, vagon je bil poškodovan, da je bil nesposoben zn tako dolgo vožnjo do Oelsenkirchena. Nevoljni so izstopali. Ko pa so videli, da bodo v novo priključenem vagonu mnogo na boljšem, ker bodo spali na mehkih blazinah prvega in drugega razreda, so bili zelo zadovoljni in se s par minutno zamudo veselo vzklikajoč odpeljali proti daljni Vestlaliji. kmeta. Če je komu res na skrbi sedanji težki in pomilovanja vreden položaj kmetov, in če ne more zvišati cene živini in pridelkom, naj se pa vsaj preveliki izdatki zmanjšajo. Tudi po trgovinah in gostilnah, in tudi pri obrtnikih naj 6e cene primerno znižajo! Če so se prehranjevalne potrebščine znatno i>oceni!e, naj se pa še cene njihovim izdelkom znižajo in s tem bo tudi kmetu dosti pomagano! Cirkus žrtev viharja Neurje in vihra razdejala Fischerjev cirkus na Jesenicah Jesenice, 4. sept. \ i likanska senzacija je bila za mesto Jesenice prihod velikega evropskega cirkusa Fiseher. Imel bi priti žc pred tednom, ali radi najrazličnejših šikan od italijanskih oblasti, se jc zamudil najmanj pet dni. V Gorici je moral fašistični milici priredili eno gratis predstavo, eno pa za vojaštvo. Prispel je na .lesenire v dvainlridesetih vagonih. Vse, kar je bilo službe prosto, je prisostvovalo zanimivemu izlaganju in iztovorjenju Živali in ogromnega materijala. V petek zvečer bi se imela vršiti otvoritvena gala predstava. Vse je bilo pripravljeno na la dogodek in brez dvoma bi se bil cirkuški lastnik pohvalil. Toda prišlo je drugače. V petek popoldne, kmalu po treh je nastal nad Jesenicami silen vihar s treskanjem in nalivom. Ulice so 6e na mah napolnile z vodo, od vseh strani so drvili hudourniki. Cirkus, ki je postavljen na travniku ob Savi, je kljuboval viharju z vso silo. Bilo pa je prehudo in vsa stavba se je skoraj v trenotku zrušila. Vsa velikanska streha cirkusa je docela uničena ter vsa cirkuška nolranjost razdejana. Ubogi, plemeniti konji so rezgetali in se vspe-njali tako, da so jih uslužbenci le s težavo pomirili ter odpeljali v hleve bližnjih posestnikov na Savi. Predstave se najbrže nili v nedeljo še ne bndo mogle vršiti, lako da ima lastnik dvojno škodo, Jeseničani pa se bodo zopet morali zadovoljiti na čakanje. Z lastnikom Fisoherjem pa vse sočustvuje, ker je v resnici silno oškodovan. Naši ljudje (Zgodovinski profil naroda Slovenske Krajine; po Od Kobiljanskega potoka do Kučnice, od Rabe do Mure, severna polovica gričevja tercijarna, na Jugu ravnina — slovenskn je to okroglina. Nje zgodba: trpljenje v življenje 1919. 600 let, odkar je jlog bil človek — rod naš ječi pod Obrom. Za manj kakor pol stoletja ga osvobodi kralj Samo. Na prelomu osmega stoletja v deveto stre A vara Karel Veliki; naš človek le zamenja gospodarja. Evangelij se oznanja, Pribina zavlada, Kocel. Svetel žarek — sveta brata; Kiril vzgaja 50 niladeničev, sinov naših davnih babic. Žarek ugaša, ugasne na mejniku stoletja devetega v deseto. Madjari. Tragedija raste, nn višku je: v Kordovi straži kalifa 4000 mož, robov iz naše krajine. — Vsrkavala tužna jo Istra bolest naših dedov, od Ogrov prodajanih Židom, beneškim in Grkom. Je tudi zato okamenela?!... Nasilna prodaja jo sina rodila, ki zdaj še živi: izselitev. Tragedija pada: v 11. stol. Madjari — kristjani. Porušene cerkve se dvignejo, več jih je kakor v davnini. A boj med Madjari in Nemci za žemljico našo še traja do 1. 1867. "Vendar Slovan poljedelec nauči svoje široke Madjara nomada — z njim v dan je bil na dij. zborovanju v Murski Sobot!.) miru živi in slamnati domovi se z okenci, očkaml smejejo v svet ob sanjavi topoli in Krist na znamenju ob poti svoj blagoslov diha, svoj mir, na otožne, ki s tiho molitvijo gledajo bičano lice. Pa zrastejo gradi in grofi mogočni. Tragedija zopet naraste: v 16. stol. sam Su-lejman tu ropa, in luterstvo, z njim še kalvinstvo v stoletjih 17—18. Graščaki izrabijo: cuius est re-gio — eius religio. To skoraj 200 let, je prišlo v kri, v meso, zato — še zdaj živi. Zaton stol. 18. nas par let združi z brati t Napoleonovi Iliriji. Katarzis. Požar je šel prek nas — svetovni Očistil je, združil, kar skupaj teži, le Rabska dolin« še vedno ječi. * 1300 let sami, od bratov ločeni, smo vztrajali, zakaj? Da zdaj ljubezen nesemo po širnem svetu — svetni in duhovni blagovestniki. 1300 let pod tujim nakvalom, zato — Abiturus vstopi k jezuitom. Drugo jutro ie -izstopi. Pri slovesu mu magister pravi: »Dobri ste Prekmurci, toda mehki, mehki...« Besede zvenijo, njih zvok ne zamre. Popolna razprodala inantifaKlurc Vsled opustitve obrata oblastno dovoljena detailna razprodaja vse zaloge po izredno nizkih cenah I MANUFAKTURNA VELETRGOVINA JOS. RAVNIKAR, LJUBLJANA, Miklošičeva c. Podzemeljska čuda v Suhi krajini Žužemberk, 4. septembra. Tudi v našem kraju imamo velezanimive podzemeljske lepote narave. Tako se nahaja pod Sv. Petrom, najlepšo razgledno točko tukajšnje okolice, v gozdu kneza Auersperga kakih 250 m globoka tako zvana Tominčeva jama. Obliko ima lijaka, čigar gornji premer meri okoli 20 m, ki se nato v globini zoži v nevidno žrelo, iz katerega še dolgo odmeva v njega vrženi kamen. Pogled v to brezno vlije človeku kar strah v kosti. Ljudje trdijo, da ima v podzemlju zvezo s Krko, čeprav je od nje oddaljena kaka 2 kilometra. Enakih in tej sličnih jam je še vse polno v tem pogorju. Ne daleč od tu opisane se nahaja druga po Kočevarjih tako zvana Eisgrube, kjer se dobi sko- raj ob vsakem letnem času led. Že dolgo je bil poznan prepad v Kamni rebri pri Lipovcih. Nihče se ni zmenij za njega, vsak se ga je ognil. Te dni je pa radovednost izvabila nekaj izletnikov z namenom, da si ogledajo tudi njegovo notranjščino. Ni bilo brez uspeha. Lahko-atletik Tone, ki je bil najpogumnejši in edini raziskovalec te jame, priča, da je kar osupnil nad prizorom, ki se mu je nudil ob svitu plamenice, kakih 200 kvadratnih metrov prostrane jame, polne kapnikov, v obliki piščal orgel se bajno zrcali in dela veličasten dojem na obiskovalca. Dalje se ni moglo, ker ni bilo dovolj vrvi. — Zatrjuje se, da je polno še drugih manj in bolj zanimivih podzemnih votlin in škoda bi bilo, ako bi to naravno bogastvo lepote za vedno ostalo zaprto človeku. Milijon dinarjev je šlo po vodi Tako so „ffradili" hrastniško šolo Hrastnik, 5. septembra. Komisija, ki je prišla na novo pregledal stav-bišče za novo šolo, ga je proglasila za neprimernega za vsako večjo stavbo in vsa dela končno-vejjavno ustavila. Na ta način je bilo proč vrženih za zemljišče in vsa dosedanja dela na en milijon dinarjev in se bo iskal nov prostor za šolo in vse delo začelo znova, šolski odbor je svojčas sklenil, da kupi Roševo zemljišče za šolo pod pogojem, da je prostor za to primeren, ko je g. prof. Hinler-lehner slavbišče izvrgel, so pa iskali drugih »geologov« in »strokovnjakov«, ki so vse »merodajno« odobrili, da imamo sodaj kup razkopanega pro- Grobnice v škofjeloški cerkvi Škofja Loka, 5. septembra. V obnovljeni župni cerkvi v Škofji Loki po-kladajo nov tlak. Tik pred prezbiterjem so pod slavolokom naleteli na kamnito ploščo, ki so jo dvignili. Pokazale so se stopnice, ki vodijo v grobno kapelico, ki je vsa poslikana in obdana na obeh stranskih stenah in na obokanem stropu z napisi. Napisi nam povedo, da je grobnico dal slikati staro-loški plemič Mihael Papler 12. maja 1617, ko je še živel. Umrl je (I. okt. 1632 in bil v grobnici pokopan. Tu leži tudi njegovn mati Agnes. umrla dne 15. februarja 1619, njegova žena Katarina Oktavia, umrla 9. novembra 1624. Tu počivajo še I. 1646. umrli Patija Papler in 1. 1648. umrla Elizabeta Papler. Kot zadnji je vpisan Baltazar Papler, umrl 16. junija 1628. Napisi so naslikani z velikimi črkami v črni barvi, dostavki z rdečilom. Čitljivi so lahko, le semintja se je kak odlomek zabrisal. Zanimive so slike v rdeči, sedaj že precej počrneli barvi. Na vsaki strani vhoda je po en angel z vihtečo kadilnico, ob stranskih stenah pod napisi svečniki z gorečimi svečami, vmes dekornlivni križci. Zadnjo steno krasi velika slika Kristusovega vstajenja. Tehnika slik je priprosta, a zelo značilna za začetek 17. stoletja. Na tleh so razpadle lesene krste z lobanjami in kostmi in ostanki obleke. Grobnico so odprii že I. 1864., kar kaže letnica z znakom M. S., ter jo nato zopet zakrili. Ker se je slučajno mudil v Loki g. konserva-lor dr. Štele, je posnol tudi slike v grobnici in si zabeležil vse važne zanimivosti. Polog prve je še par drugih, ki pa no vsebujejo nobenih posebnosti. Grobnice bodo zopet zazidali. slora, denarja pa nikjer, čakajo pa Hrastnik še druge nerodnosti in težave s podjetniki, ki so jim bila razna dela na stavbi že oddana. Že svoj čas se je opozarjalo pri sejah in v »Slovencu«, da je prostor predrag po 5 Din za 1 m» in neprimeren. Vse to so tedaj imenovali »politiko«. Mislim, da proč vržen milijon ne pomeni ravno »gospodarstvo«. — Pričakujemo od oblasti, da pokliče krivce na odgovor in da ljudje, ki so tako pripravljali zidanje nove šole v Hrastniku, ne bodo imeli še priložnosti lako gospodariti z občinskim denarjem. Je prehudo za njega ob tej gospodarski krizi- Prazdroj ! MESTANSKY PIVOVAR PLZEN Prazdroj! t MESTANSKY PIVOVAR Paviljon na razstavišču velesejma! Najboljše in najzdravejše pivo sveta. — Zastopstvo za Slovenijo LOJZE KLASEK Ljubljana, Dunajska 2 — Telefon 3645 Novosti za damske plašče pravkar došle/ A. & E. Skabernfc Ljubljana Velik fantovski tabor na Polzeli Za Savinjsko dolino bo prihodnja nedelja, dne 13. septembra, pomemben dan. Na Polzeli so vrši tega dne velik fantovski tabor, združen istočasno z blagoslovitvijo temeljnega kamna Društvenega doma. Na tabor pridejo funtje iz Št. Petra, Žalca, Griž, Gotovelj, Št. Pavla ob Preboldu, Braslovč, št. Jurija ob Taboru, Gotnilskega, Vranskega, Sinartnn ob Paki, št. Andraža pri Velenju, St. Uja pri Velenju, Šoštanja, Skal in Velenja ter župnij gornjegrajske dekanije. Govorit" *=»tnr>niu» Prosvetne zveze iz Maribor«. Svete gore pri Sv. Petru Danes je na Sv. gorah zbrano na tisoče romarjev, ki so prišli od daleč, da za nekoliko ur, ali dni odložijo vsakdanje skrbi in se napijejo ob osvežujočem vrelcu novih moči. Vse je prignala skupaj le ena misel, da se poklonijo podobi svete Bogorodice. Slehernega romarja pač zanima zgodovina cerkve in kapelice in božje poti, ter ga veseli, ako zamore kupiti kak spominček, ki se nanaša na to božjo pot. Najlepši spomin na svetogorsko svetišče je gotovo »Ilustrirani Slovenec« s slikami in opisom Sv. gor. Želji romarjev je gotovo ustreženo, da se danes »Sloveneckolportira na Sv. gorah, kateremu je pridana zadnja štev. »Ilustriranega Slovenca«, ki prinaša zanimivosti iz Svetih gor. Vsled po-nadaljujemo z besedilom k objavljenim slikam v nastopnem: Za veliko vrsko gorečnostjo šestnajstega in sedemnajstega stoletja, nastopila je koncem osemnajstega in v prvi polovici devetnajstega stoletja doba verske mlačnosti, takoz. »prosvitljena doba«, v koji dobi se je jela cerkev na Sv. gorah zanemarjati in število romarjev nižati. V nesrečo je bilo še to, da je Sent-Peter imel tedaj zaporedoma stare in bolj slabotne župnike, ki niso na Sv. gore hodili, vsled česar je umevno, da je božja pot pešala. Streha je preperela, dež in sneg je padal na cerkveni obok, znotraj pa so bili oltarni nastavki zaprašeni in umazani, okna preperela, sploh vse je bilo v razpadu. Nova doba je dala Šent-Petru goreče župnike, ki so cerkev v 70. letih ne ie popravili, temveč popolnoma preobrazili. Župnik Jurij Stepišnik (1857- 1862) je napravil novo streho na duhovnišču in nabiv nov tabernakelj ter križev pot. Največ je storil župnik Martin Sevnik (1862—1892), ki ga Šentpetrani ne morejo pozabiti. Dal je leta 1867 narediti nov venčni okrajek okoli in okoli cerkve. Leta 1873— 1875 je dal ladjo cerkve in vse štiri kapele na novo prekriti in kapelam omislil nove stolpe. Vse oltarje v cerkvi je dal prebarvati in prezlatiti, enako tudi prižnici in prestol Marijin v ladji, celo cerkev pa leta 1868 — 1872 okusno poslikati od Italijana Tomaža Tantoni iz Genove. Župnik dr. Jan. Lipold (1892—1897) je spremeil kapelico sv. Bolfenka v Lurško kapelo in postavil v njej nov Marijin oltar. Župnik Jos. Tombah (1898—1912) je dal položiti nov Samotna tlak v glavni cerkvi in Lurški kapeli ter cementni tlak pod zvonikom in na galeriji pozlatiti spodnji del velikega oltarja, nabavil nove svečnike za glavni oltar ter prekril cerkveno hišo. Sedanji g. župnik Ivan Lah je pa dal cerkev prekriti z opeko. Zanimalo pa bo romarje predvsem, katere dneve se vrši romanje na Sv. gore in odkod vse romajo na Sv. gore. Skoraj vsak dan v poletnih mesecih se vrši 6V. opravilo na Sv. gorah, bodisi domačih ali pa sosednih duhovnih gospodov. Na velikonočni in binkoštni ponedeljek in prvo nedeljo v novembru se zbere na Sv. gorah sicer precej ljudi, vendar so povečini iz bližnjih župnij. Velkia romanja pa se vrše 24. maja, 4. in 5. ter 15. avgusta, dalje 6., 7. in 8. septembra z začetkom že 5. septembra. V celi osmini od 8. septembra do 15. septembra romajo na Sv. gore predvsem iz okoliških župnij in domačini;'15. septembra je sklep romanja. Privlačna sila evetogorskega svetišča sega tja do severne meje našo države in na jugu vseskozi do Zagreba in še dalje. Nemogoče je našteti, odkod vse prihajajo Vašemu finemu perilu Jubilej zaslužnega moža M. Sobota, 4. sept. V vsej širni okolici ni moža, ki ne bi poznal trgovca škafar Jožefa iz Beltinec. Malo jih je, ki bi my bili podobni. V vsakem oziru je mož na svojem mestu: je dober katoličan, navdušen narodnjak, pošten trgovec, dobrosrčen mož itd. G. Škafar se je odlikoval že v Času, ko smo bili pod madjarsko nadoblastjo. Bil je v vrsti narodnih delavcev. Ob čitanju slovenskih knjig in časopisov se je sam navduševal za slovenstvo, navduševal on ie tudi drutre. Osvoboienie ie pozdravil z velikim navdušenjem. Svoje narodno delo je nadaljeval še v večji ineri. S svojim vzgledom in vplivom je razgreval tudi srca tistih, ki v prvih dneh sprememoe niso sprejeli z navdušenjem. G. Škafarja že skozi desetletja vidimo kot neumornega delavca pri vseh javnih ustanovah. Že dolgo vrsto let pomaga vodili občinske posle. V bivših političnih časih je bil eden najodličnejših borcev ljudske stranke. Pri vsakem delu ga je odlikovala in odlikuje še sedaj vztrajnost in velika poštenost. Njegovo nesebično delo je večkrat dobilo priznanje. Bil je tudi odlikovan z redom svete Save. Kot trgovec z usnjeni uživa sloves daleč naokrog. V zalogi ima samo prvovrstno blago, zaradi tega si je pridobil mnogo odjemalcev. Trgovino jo otvoril pred desetimi leti in je ravno v sredo obhajal desetletnico otvoritve. Kes zaslužnemu možu-poštenjaku, ki je že dolgo vrsto let naročnik Slovenca?, želimo tudi v drugem desetletju obilo sreče. Zdravilišče Lassrrtshohe blizu Graza. Avstrija, v prekrasni legi, obdano z bogatimi gozdi 555 m. za živčne in notranje bolezni, posebej še zn vse dihalne organe, kakor ludi za one. ki jim ie potreben počitek. Od septembra zni žane cene. Zdraviliški upravnik q f»|' no. In tudi roke osta* nejo lepe in nežne. PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA! LUX PERE TAKO UDOBNO! V VROČI VODI RAZTOPITI V MLAČNI PRATI V MLAČNI IZPI.AKNITI Strela ubija in uzigo MoJe žrtev strele Stražišče pri Kranju, 4. sept. Daues popoldne ob 5 je na polju pod kozolcem ubila strela Marijo Z i h e r 1, poseetnico v Srednjem Bilnju Št. 18. Kranj, 5. septembra. Po pardnevnem lepem vremenu se je včeraj nenadoma pripravilo k nevihti. Ze dopoldne je silen veter podil grozeče oblake |>o nobu sem in tja in pričakovali je bilo vsak čas, da nastane neurje. Vendar je veter razganjal oblake in zadrževal naliv do pozno popoldne. Ozračje je bilo lako nasičeno z elektriko, da je ob vsakem blisku zažnrelo po žarnicah. Ko st> je popoldne med 4 in 5 zopet pripravilo k nevihti in je že i»aodstrošja ler uničil kljub takojšnji pomoči od strani vojaštva in logaških požarnih bramb hišo z vsem pridelkom, orodjem ter deloma tudi pohištvo in obleko. Zgorelo je tudi nekaj denarja. Rešili so le živino. Nesrečni Kune je bil zavarovan za 20.(XM) Din, škode pa ima de 50.000 Din. Moravče, 5. septembra. Danes v soboto dopoldne po 9 je strela udarila v hlev in gospodarsko poslopje župana g. A. Cerarja. Naenkrat je bilo vse v ognju. Prvič smo videli, kako velika dobrota je bila napeljava vodovoda v Moravče. Gasilci so bili v trenutku nn mestu in v par minutah so gasili iz petih cevi, ki so bile napeljane deloma od hidrantov, delomn od brizgaln. Kljub lemu, da sloji županov dom sredi trga, gospodarsko poslopje se hiše skoro drži, druge hiše, hlevi in gospodarska poslopja so tesno druga poleg drugih, so neumorni gasilci ogenj v teku pol ure loknlizirali, tako da smo bili rešeni največjega strahu. Gasijo še, ker je bilo nad hlevom zelo veliko mrve, ki jo razmetavajo in se še vedno užiga. Okusna in zdrava je KOLINSKA KAVA Žužemberk Domačo slovesnosl je v nedeljo praznoval g. Stupica Josip. Zgradil si ic namreč takoj v pri-četku našega trga prav raično in okusno hišo, ki jc gotovo lahko v kras in ponos trga. Posvetitev je izvršila domača č. diihovStinn ndplpžho nev-skega društva Večerno slavje v Ljubljani Litibljniia, 0. septembra. Nocojšnje slavje na predvečer odkritja spomenika kralju I'etra je bila velika manifestacija |ialriotičnega duha nušeua mesta. Nn drugem mestu poročamo, kako se je Ljubljana čez dan pripravila za jutrišnje slavje. Kmalu po nastopu mraka so zažarele po vsem mestu nebrojne lučke in mesto s« je krasno razsvetlilo. Vsako okno je bilo primerno razsvetljeno, krasno so bila razsvetljena javna poslopja in sploh vse hiše. Vse osrednje ulice mesta so bile krasno razsvetljene s tisoč in tisoč žarnicami. Prelep je. bil pogled nn Marijin trg. Ui ga je okrog in okrog obkrožal venec električnih luči. Krasno je bila razsvetljena sodna palača, nij katere pročelju se je lesketala velika črka A. Prelepo je bilo razsvetljeno pro-či Ije hotela Union in sploh vsa večja poslopja v mestu. Dovršeno lepo je bilo razsvetljeno magistralno poslopje, nn katerem se je v velikih črkah bleščal napis Slava , krona in pa črka A. Zelo lepo je bil okrašen tudi Mestni dom. Grad pa je bleščal v prelepi nežni, a daleč vidni luči. Proti večeru pa so zagrnieli z Gradil topovski streli v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika. Ves prostor pred magistratom je bil že proti popoldnevu okrašen z mlaji in zelenjem. Tudi obe tribuni, tako tribuna za slavnostne go-,ste, kakor govorniška tribuna, sta bili že postavljeni in okrašeni z zelenjem. Venci zelenja opletajo vsa poslopja okoli slavnostnega prostora. Med okrašenimi poslopji omenjamo še prekrasno razsvetljeno fasndo bolnišnice in pa tobačne tovarne. Komaj je napočil mrak, so se na ulici pričele zbirati neštete množice. Le malokdaj je do sedaj Ljubljana še pokazala toliko živahnosti. Ko je približno ob pol 8 korakala železničarska godba /Sloga.; po Miklošičevi cesti in Pred škofijo na Grad, so jo že spremljali tisoči in tisoči navdušene množice. Na Krekovem trgu pa se je že pričel formirati sprevod z bakljado, ki je nato v pohodil odkorakal čez Zmajski most po Šentpeterski cesti, Ljubljana, 3. septembra. Trinajst let je že. odkar je minula vojna, 17 let pa je že od lega. odkar so izginili z ljubljanskih hišnih vrat listki s približno tako vsebino: : Odda se lepo stanovanje prav poceni! Od poletja 1914 dalje traja v Ljubljani in po vseh slovenskih mestih neizprosna slartovanjska beda, Ui se do setlaj ui prav nič ublažila, temveč postaja prav sedaj, v času splošne gospodarske krize, vedno ostrejša, število družin, ki živi v Ljubljani po luknjah in brlogih in katerim je skoraj že izginilo vsako upanje, da dobe kdaj primerno stanovanje, moremo mirno računati na 100!). Pač so se v zadnjem času zopet pojavili na ljubljanskih hišnih volili listki s podobno vsebino. kakor smo zgoraj navedli. Toda taka slano-vanja so tako neznosno draga, da si jih mali človek nili poželeli ne sme. Saj največkrat nili toliko ne zasluži, kolikor eno samo tako stanovanje velja. Kdor iina vpogled v razmere, v katerih živi nešteto družin in ve. kako se te družine tresejo še celo za te svoje skromne i n Iffijskromneišiin higienskim zahtevam nasprotujoče brlog,e da jih danes ali julri ne izgube, ta ve, kako krula je stanovanjska beda. Vse pa, kar so napravile javne oblasti, mestna občina in bogatejši zasebniki za omiljenje stanovanjske be is, vse lo je bila le kapljica v morje. Res, v Ljubljani mnogo gradijo, res je dceti javnih del, res rastejo v Ljubljani nove palače in vsako leto jih je nekaj novih, ali revežu to ne koristi nič. Malih, pečeni stanovanj v Ljubljani ni, palače pa niso za reveže. Gradbena delavnost v Ljubljani ne pomaga dosti k omiljenju stanovanjske bede, ker ni socialno zasnovana. Saj še ni dolgo od tega. ko smo bili nad eno desetlelje priča najsramotnejšenni socialnemu škandalu v Ljubljani. Videli smo. kako v kabinah nekdanjega kopališča, v teh zasteničenih, smrdljivih luknjah, nedostojnih celo ta jamskega medveda, prebiva sedem družin. Res so la škandal odpravili. Ali kako? Uboge družine s svojimi pomilovanja vrednimi otročiči. so morale prenočevati v Meslnem logu več noči sredi dežja in nalivov — brez slrehe. Komaj, kotnaj so ti revčki preprosili mestni magistrat, da jini je dal napraviti vsaj zasilne strehe. Strah nas je pomisliti, kaj sc bo godilo s temi družinami pozimi. Ta teden, lo se pravi 1. septembra, so štiri ljubljanske družine izgubile svoja beraška slano-vanja. Družine, vse seveda s številnimi ofrocf, so bile naenkrat na cesti. Mestni socialni urad se je sicer zanje zavzel, ni pa jih vedel kam dali. Dandanes je namreč v Ljubljani lažje spraviti ka- čez Marijin trg po Prešernovi ulici, Aleksandrovi in Bleiwoisovi cesti pred bansko pulačo. Na balkonu banske palače so bili tedaj ban dr. Marušič s podbanoin dr. Pirktnajerjem, divi-zljski general llič in minister brez listnice g. PucelJ. Pevci so pred bansko palačo zapeli lepo pesem Naša zvezda«', godba pa jo odigrala tujčevo V boj . Po Rimski, Emonskl in Cojzovl resti, čez Šentjakobski most, po Sv. Jakoba, Starem in Mestnem trgu je sprevod odkorakal pred magistra). V sprevodu so korakali Sokoli v kroju in rivilu, vojaška godba, ki jo je vodil dr. Čerin, vojaška čela 10. pešpolka, sokolska godba, ljubljanski pevci |K>d vodstvom g. Prclovca in dr, Šviglja, skavti, primorska mladina, okoli ">00 gasilcev in godba Zarja' pod vodstvom g. Dolinarja ler godba Vič-Glince. Sp"eV0d. Ui ga je spremljalo okoli .r>00 pestrih lampijorčkov, ie ves čas korakal skozi gost špalir. Ves prostor pred magistratom so ined tem že zavzeli tisoči množice. Varnostna straža je komaj še vzdržala red ter obdržala prosto vsaj cestišče, da je mogel sprevod mimo. Ali iz Stritarjeve ulice, od Vodnikovega trga in iz Starega trga so že silile nadaljnje množice. Med tem ko je množica čakala na prihod sprevoda, so jo kratkočasili zvočniki, Ui so oddajali radijsko glasbo in poročila, med temi ludi poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. Približno ob pol 10 je' prikorakal vos dolgi sprevod. Godbe so igrale razne koračnice. Ljubljanski pevci so se razvrstili pod zakritim spomenikom in zapeli dvoje pesmi: Bodi zdrava domovina« in Buči morje :. Pesmi sla vzbudili navdušen aplavz. Prav tako tudi godba Zarja , Ui je zaigrala Dolinarjev venček Mlada pota '. Na oUnu svoje pisarne je opazoval \;so navdušenost in veličastni sprevod župan dr. Ptic. Po končanih glasbenih točkah je sprevod odkorakal mimo spomenika ua Krekov trg, kjer se je razšel. Sprevodu so sledile šc dolge množice občinstva. melo skozi uho šivanke, kakor pa dobili za ubogo delavsko družino najskromnejše stanovanje. Kani naj te 4 družine torej gredo? Socialni urad jih je f-pravil v azil za brezdomce. Toda zima pride prav gotovo in z njo pridejo brezdomci .Družine se bodo morale stisnili v dva kota! — Pomislite ljudje, štiri družine v dveh kolih ene sobe! — V druga dva kola pa se bo stisnilo 50 ali (50 brezdomcev! Ako bi bila Ljubljana v stanovanjskem oziru moderno, socialno urejeno mesto, bi že davnaj odpravili podobne stanovanjske škandale kakor so na Gradu, na starem ZabjakU, pa tudi v Kolizeju in drugih delavskih stanovanjskih kasarnah. Ali v tem času pa živi še na stotine družin v Ljubljani, ki bi bile vse srečne, če bi imela stanovanja vsa) v ieh kasarnah. No zatiskajmo si oči in poglejmo resnici v obraz: vsi javni činitelji so z vso odgovornostjo dolžni, da preskrbe in da delajo za to, da Ljubljana dobi v najkrajšem času dovolj cenenih in zdravih delavskih stanovanj. Povemo še enkrat: Vsako skrivanje in beg pred resnio, zlasti pred resnico ljudske bede se slej ko prej maščuje. Zagonetna smet kmečke zene Ljubljana, 5. septembra. V bližnjih Dravljah jc vzbudila danes precej govoric in različnih domnevanj zagonetna sinrt mlade kmečke žene, posestnice Šetina v vasi Kamni-gorici. Zjutraj so jo našli mrtvo, ležečo na postelji, opravljeno v delavno obleko. Žena je imela na vratu znamenja, ki so kazala, eta ji je nekdo delal silo. Tudi drugod po telesu so ugotovili podplutbe. Danes popoldne se je v Dravlje napotila sodna komisija, ki je truplo pokojne obducirala. Medtem, ko so moža pokojnice, ki je mati dveh otročičev, že prej zaprli zaradi težkega suma, je sodna obdukcija dognala, da ie smrt nastopila najbrž naravnim potem. V glvi poleg mo/gan je namreč žena imela veliko zrno kompaktne oblike, ki je moralo hudo pritiskati ua možgane. Vsled tega je morala žena hudo trpeti ter je lahko mogoče, da je tudi umrla na posledicah tega pritiska. Vendar so moža umrle začasno še pridržali v preiskovalnem zaporu. Priporoča se staroznana gostilna Keršič, Sp. Šiška Od solnca sagorelo sz&rav® Jcoi© mhidenlške svežosti, zdravega izgledu Vam dasta (olje za koio in masažo) Oiioio vsnbu.lo • edino fvojo. vrsto • cuoeril ki upirula kožo. oboje ubjn/.uje nevarnost soli Marice, in daje toloiu erekriismi Iv.rvo iiult oli •»blatnem nc u. N ven er.-.in- hladi lotu kadnv io vru.v Nivoaoliouu varil le prod prehladu ., v-'od nrehitrojia olila.ioii.in oli urdoin vroineiiu Takn so lahko tndi ob hladnih dneh k op! Je te na /raku In v vodi. -Nivon oreme Din 5"— do Din . Nlvea olje Din 2.V— Din »J'—. Proizvaja: Jugosl. P. BElHtSDORK i < <>., d. s. <>. i., MARIBOR, Grego) Hčera ulica št. 21. Kaf bo dane s Stolnica. Ob ,H ponlifikalna služba božja v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra. Ob 19. Odkritje spomenika kralju Petru. Nato sprevod. Terasa hotela Tivoli: Ob 17 Gorenjski slavček. Jakopičev paviljon: Razstav,-t umetnic. Velesrjni: ka proslava. Union. Film Skale: V kraljestvu Zlatoroga.". Ob 15, 18 iu 21. Vojaško vržbališče: Konjske dirke. Nočna službo imata lekarni: mr. Trnkoczj' d.. Mestni trg 4. in mr. Ranjor. Miklošičeva 20. KAJ BO JUTRI? Kongresni trg: Ob 19 Slehernik . Jakopičev paviljon: Razstava umetnic Vclesejiunka razstava. Union. Film Skale: V kraljestvu Zlaioroga. Ob 15. 17 in 20. Oh pni !) zvečer nastop slovenskih akrobatov v Vegovi ulici. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustfik, Res-ljeva 1; mr. Bohince ded., Rimska 24, in dr. Stanko Kmet, Dunajska 41. Novo otvorieni d umski modni ate/fe 9osipina Jglic Ljubljana, Aleksandrova cesta 4\II1 se najbolje priporoča © Koncert Pevske zveze, ki bo v torek, dne H. I. nt. na Kongresnem trgu ob pol 3 bo brez-dvonia največja pevska prireditev kar jib ie imela dosedaj Ljubljana. Veliko število nastopajočih društev (113) in iinpontijoče število izvršnjočega članstva (2424) nam jasno kaže s koliko vnemo se goji pr) 11Hs na deželi zborovsko petje. Občinstvo ljubljansko in zunanje vabimo, da v obilnem številu poseli največji pevski nastop, kar jih je bilo kdaj pri nas. Vstopnice v Matični knjigarni. Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, L!nblfana, Aleksandrova cesta t2 0 Pevski vrfer v Hokndelskem daniti. Danes ob 8 zvečer bo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. pevski večer z zanimivim pevskim sporedom. Upamo, da bodo vsi, Ui so se udeležili dosedanjih pevskih večerov, prišli ludi danes v Rokodelski dom in pripeljali s seboj ludi svoje prijatelje in znance.- Denl. telrsira. se je preselila s svojim zobnim ateljejem iz Dunajske ceste (Gospodarska zvez«) v palačo Vzajemne zavarovalnice. (I. nadstropje, kjer zopet redno sprejema. - Vhod na vogalu Masarykove in Miklošičeve ceste (nasproti kolodvora) liikovič Joža: (Ob jesenski razstavi.) Slovenski Betlehem z blagoslovljenimi griči, lihimi lokami kraj Večne poli in solnčnim Posav-jem. Čedno in čisto mestece s prikupno skromnostjo! še zaprtim in visokim tujcem /.»igra mrko oko, razvnamejo se ter radi pohvalijo poslrežlji-vost naših ljudi. Tudi okolica miče! Za Ljubljanskim poljem se plete srebrnomodri pas žuboreče Save z belimi brežinami. Ob njej se razgrinjajo polja in plodne njive okoličanov, tam se zibljejo žita, tam se svobodno igrajo vetri, tam se pretaka kr! hitreje. Pokrajina je mirna, polna snnjavih tihožitij. Šmarna gora. nežni Rožnik, hudourne globoče peti polhov-grajskimi grebeni, pozabljeni Krim. dolenjski hribčki, barje, obilica tihih vasi ... Pod temi griči bi se iinaki dolgočasili, angeli bi pa prepevali hvalnice. V ozadju se blesti beli planinski svet. Pod njim se preliva zelenina zdravih gozdov. Kadar se odpre zlato okno nad Gorenjsko, pokaže očak Triglav svoje orjaško Teme. sredi tega božjega stvarstva pn I /.i Ljubljana, bela in drobna kakor pika-polonlea ua zelenem listu. Zadnjič sem se po dolgem času odpravil na T rud. Po Študenlovskili ulicah sem se zlagoma eponjid kvišku pod rtV/.oruna rebra in kanienite bregove, na katerih se tiščijo akacijo in revni ko-fUinji. Izza slemen kor,irskih hiš je raslla kupola glofne cerkve, njena ofcha so bila potna zlalega soja. Večerilo se je. Zalon je bil jasen; oblaki so se lopili kakor čisto maslo, končno se je razžarelo nebo nad RožrtikOfti krtkor suho zla I o. Grajski drevored je bil skoraj prazen; nekaj zaljubljencev <« ttlt)i'U> na kfrtpicah. kos se je dolgočasil sredi trtic1. Večer je bil mi', poln fišine (rt lepih prizorov, ki se sučejo okoli človeka kakor ljubke prikazni z drobnimi obrazi. Pod Krimom so se dvignile Inrffce meglico, seiree -o razlezle kakor za-Jarani stožci. Pred menoj je ležala Ljubljana, oblila z, jarko večerno lučjo, rahlo uspavana od srebrnega zvoka zvrmov ... Cerkve z zlatimi čeli. strogi samostanski dvori, starinska stopnišča zn Starim trgom, zakotne strdbe, šopi brzojavnih žic, lahen dim, zvedavi dimniki nnd predmestnimi tovarnimi. edina gruča nebotičnikov pred pošto, drevoredi starika-vih kostanjev za vodo. Plečnik pred nunami, nn katerega se jezijo tobakarji v Zvezdi. Pred pošlo se začne velemesto z barom; ob Emoni se košati jo nvto-izvoščki, konjske kočijo so .ic. umaknilo pred Slona, kjer se zbira težki trgovski svet. Pri frančiškanskem mostu se končat« velemesto in hrezhožiiost. Onstran Ljubljanice začne kraj, ki Je posvečen rrmzirti, čednosti in golobom. Tod se nehajo banke, lifti in advokati. Pred magistratom mora biti mir, beračenje je prepovedano. Za zmajskim mostom se razprostirajo Poljane. Tod dotnujejo rokodelci, ki tftedajo meščane, malce po strani. Mesto in dežela. Diši po senu In mleku. Tu ti! znamenitih in privlačnih starožitnosfi raz-veiT puščobno zgradbe, ki prevladuje nad nizkimi hišicami. To je slara rukrarna, svetišče in kasarna. kjer so umirali slovenski pesniki. Tnlaij tudi naselil sv. Ignacij iz Lojole, v Mar.iimiščn skrbi za revno in Zgubljeno deeo. Onostfan Ljubljanice pa kraljuje Sen t Peter, kjer se začno udobnejše življenje. Tukaj se bahati Jo rdefeled mesarji z obilnimi družinami. Ui uživajo meščan ko ugodje. Obrt prehaja od OČrtn do sina. fiučne prireditve, mogočni pohodi telovadcev skozi mesto. glasna godba, velike maše, rodoljubne slavno*!! z lampijonf, v obilju obhajani prazniki vse (o daje tem ljudem značaj ponos* nili meščanov, ki radi rožljnjo s šmarnimi polica mi na verižicah fer šumijo v težki svili. /;\ politiko se rte brigajo, klopi v cerkvi imajo večinoma plačane. Njihova dekleta so dovolj posvetna, a vendar polna neke plemenite umirjenosti. Malce visoko, zagorelo čelo, rožna lica brez umetnih ličil, nežni gibi, vznesen stas, prijetna hoja spominja-joča na Posavke... V maju se udeležujejo šmarnu-. v adventu pa plešejo! V nekdanjem gosposkem delu Ljubljane se vrstijo patricijake hiše nemških baronov; toda ti plemenitaški dvorci s prazničnimi vežami, zaprtimi mostovži in železnimi grbi so večinoma prešli v domače roke, seveda lepo, poštenim potom. brev. revolucije. Ljubljanski meščan je žlahtno vzgojen, deviško rahločuten in moralno visoko sloječ. Spoštuje dekalog, on ne krnder in ne ubija. Tndi politični prešestniki so redki! V krčmah pri stalnih omizjih se rešijo pereča vprašanja in ustvarja regulacijski načrt. Tukaj se rodi volja naroda, kateri se mora vsakdo pokoriti razven Prešerna pred frančiškani in mojstra Plečnika. Univerza tabori pri Kolovralu in Mucu. Penatje pri Figovcu, ■'tudenfje pod Skalco in zjutraj pri Tičktt na gričku. Politične glave se slikajo v Unionu. pevska grla se leščajo pri Načelu, pri Križu se ustavljajo perico • i* Bizovika... Sicer pa leče življenje v LJubljani silno enakomerno. Megla leži do desc!e ure, ko se vračajo kuharice s tfga. Prah se poleže po večernem zvonenju. Mladina se zbira na šetali-ščib pod Tivolijem, ob nedeljah celo dvakrat. Uradniške družine zahajajo v začetku meseca v Zveztjo ali na Hellevue, kjer poslušajo pri cvičku sladko nudodije: 0, donna Klara.. Časopisja stalno poroča početkom tedna o ljubljanski nedelji, ki je minila lepo iti brez razburljivih dogodkov. In še trnovske božje veže! Tamkaj še vedno zvoni ob petkih tretjo uro v čast Kristusovemu trpljenju. Tam ininjo najlepši božji grob; tja je šel Prešeren veliko soboto ter zagledal lepo Julijo. Tam jO pnla v njegovo srce ognjena iskri', ki j" ni mogel pogasili. Ljudje se še vedno pehajo z zemljo, ki jo /, ljubosumno skrbnostjo obdelujejo na vrtičkih. Iliše kažejo še vaško lira 7. odprtimi linami, po katerih se skrivajo predrzni netopirji. Ako greš še nekoliko dalje, prideš mi skrivnostne bafske loke, zarnšeiine z jelšami in hrasti. Tam d on i oje jo poligoni i n deseti bratje, Le sijaj, sijaj sončene na slovenski Bellchem. Bog je šel s svojim prslom preko ljubljene slovenske zemlje, ustvaril nad njo bleščečemodro nebo, ozaril daljave nad planinskim svetom, odprl morje pod Krasom in kanil kapljo posebne nii-losli ined nas: ljubezen do rodne grude, ljubezen do naše bele Ljubljane. Finančna dihMma Fran c!ie Nevvynrk, 5, sept. ž. V tukajšnjih finančnih krogih hc trdi, da ic med Morguiium in Kraiicoskn bančna skupin«, ki jc delala v imenu vlade, pri-šb> do sporazuma, .»lasimi katerega se M«rx»ii obveže, da Fvropi ne !»» dajal nobenih kreditov brez privolitve Francije in francoske Narodne banke. Hoscra Pariz. 5. sepl. tg. V Iraku razsaja huda kolera. Od do sedaj znanih slučajev, katere so zdravili v bolnišnicah, je od 730 bolnikov umrlo :ws2. /Vajeni drai*td'i London, r>. sepl. Iu. Iz Dublina prihajajo vesli, da .so se sedaj ZOpel pojavili kronski ju-veJi, Ui so bfll pred 24 leti ukradeni. Neznan človek jih ponuja na prodaj proli odkupnini 50.000 angleških futilov, Juveli so bili skrbno zavarovani v nekem gradu v okolici Dublina in so pred 24 leti brez sledu Izginili. Wm\ ,,V 01G TLA N D ER"-|evo Jubilarko. Sedaj smo oddelfli: 50 Voigtlanderjcvih JUBILARK (glej cenik stran 7) ki so priznano otroško lahke v manipulaciji. Ie i»aroere n»<*o do VjLi in od 2 dn 5> iiie. Tefefon 21-12 i Dospel je /.nait-siveniniicjboijf hiroinani in cjrnfoio ki TKntEonnl Z d'nn Oi^rota pro^lesl. s, flfliijosl in btvd. nosf, ■ Ob »ko tprCcmo v -(lun ocl 'f ilo 1 J. ur" lil 2. dtf 1. nfo v fil.*i Hi strti Iffi šl. 5, It. iiiid:. v LJubljani. Nc /emudlle prilike, oslci tu samo par dni! I »ji P . v. j v.''1 Kabel - nit v oceanu Lov za raztrganim kablom v globini 4700 m Boj z viharjem in točo Cetverojambornica »Hussar«, ki so jo izdelali v ladjedelnici »Germania« v Kielu za nekega Američana. Ladja ima diesel-električni pogon in obsega 3100 ton, tako da je ena največjih razkošnih jaht na svetu. merju z dolžino voda, to se pravi v tem slučaju kabla. In električna vrednost, ki jo ima vsaka milja kabla, je znana, ker so jo določili ob polaganju. Enostaven račun. Manj enostavno je seveda, v seniku najti šivanko — majceno točko v svetovnem morju. Pa smo jo slednjič našli, tudi s pomočjo radia. Potem so začeli delovati globinomeri, odmevna grezila, s pomočjo katerih se da izračunati globočina — po času namreč, ki ga potrebuje zvok, da pride do dna in potem nazaj na ladjo. In potem je napravila ladja lok in manevrirala tako, da je stala navpično proti kablu v razdalji približno 5 milj od domneva-nega položaja kabla. Da doženejo talne razmere, so zajeli z dna poizkušnjo. Po kakovosti tal izbero nato vlačilno sidro. Nekatera imajo obliko klešč, druga ploskega jezika; ena so zelo težka, druga .lažja. Vsa pa se avtomatično oklenejo kabla, kakor hitro zadenejo nanj. 2200 kg vodnega pritiska teži tu na vsakem kvadratnem palcu kabla ... Vihar, hrumeče morje. Toda Sivingston spusti sidro in začnemo ga vleči za seboj. S hitrostjo ene milje na uro. Nu, imeli smo srečo. Toda polagalec kabla se ne zanaša zgolj e,-«*,-,. Pred startom smo izpostavili v morje tako hitro, tako točno kakor on. Kapitan sedi v viharju na vrvi, ki ga preti razrezati, čaka, išče. In potem zakriči... Kabel imamo ... i Naniah se mora ladja ustaviti, kajti naš kabel I je star 40 let in zelo občutljiv... Utegnejo ga zagrinjati težke plasti blata in nasilen poteg bi utegnil pretrgati kabel na desetih mestih. Previdno se preizkusi pritisk, kazalec je šinil navzgor, sidro je zgrabilo. Osem ur bo trajalo, predno se bo prikazal kabel na površini. Slednjič je tu. . Kakor orjaška kača, ves pokrit z rastlinjem in morskimi živalmi, se dviga iznad vode. Nismo pa ujeli konca. Glavni inžener ukaže izpostaviti bojo, urediti na njej električno napeljavo; s pomočjo posebnih galvanometrov izračuna nato do metra natančno pot do raztrganega mesta, do konca. Počasi vozi ladja ob kablu do konca, ki ga pritrdijo na ogromno bojo. Toda kje je sedaj drugi konec pretrganega kabla?... Tri do 78 milj od prvega ... Zopet taisto delo, strah in muka v neprestanem boju z oceanom. 2000 do 5000 dolarjev stane vsaka milja kabla. Iskali smo osem dni in ničesar našli. Gramofon v čitalnici se je redkeje oglašal, pogovori v jedilnici so postajali redkobesednejši. Obrat na ladji stane 5000 dolarjev na teden. Mnogo večja je izguba na -brzojavnih pristojbinah. Iskati... iskati! Drveli smo za niikro-skopično tenko nitjo v jezeru. Zemlja je morala zasuti kabel ali je morsko dno izpreme-nilo svoje oblike. Kapitan je dal najdeni prvi konec zvezati z novim kablom in voziti dalje 12 milj, 20 34... Dan kakor peklo — tema, j megla, večno hil.jenje roga, njihanje ladje; ' 12 mož od 93 je do smrti izmučenih. Potem je napočil edini solnčni dan in ta dan smo 1 našli drugi konec kabla. Prvi hidrograf je že 34 let v službi, strojni mojster 40 let, pa je vse popadla taka neugnana radost, kakor bi bili prvič v življenju doživeli najdbo drugega konca kabla. Delo je bilo sedaj kmalu opravljeno in | »John W. Makay« je krenil proti domu, a ni vedel, če ga že na pol poti ne bo pozvalo povelje na novo vožnjo, novo iskanje pro»rr.""f5 niti v oceanu. I »Nobene kapljice ni več nolri, senor!« (Brazilija je v strašni gospodarski krizi, ki jo tare, uvedla je moratorij za vse obveznosti nasproti inozemstvu. Ni še jasno, če so s tem inozemska posojila izgubljena.) Za dolar Američani delajo le za dolar, a za dolar tudi nekaj nudijo. Tako je neka brzojavna družba organizirala poseben Service depart-ment, ki ima nalogo, da oskrbuje za svoje naročnike vse, karkoli le prinese pisano življenje. Neka dama s podeželja dopotuje n. pr. v Ne\v York s svojim 2-letnini dečkom. Sedaj bi rada uredila vse mogoče opravke, a kam bi z otrokom tačas? Nič skrbi! Dovolj je, da iz hotela telefonira brzojavni družbi svojo željo in v pol uri pride zanesljiva oseba p' otroka, da ga prevzame v varstvo za poljubne število ur. »Ura stane dolar, napitnine nif prosimo!« — Ali pa začne koga na vožnj Chicago — Ne\v York boleti zob. Zopet ni Ireba drugega, nego javiti brzojavni družb in na prihodnjem kolodvoru bo čakal zobozdravnik. Morda ne vesle, kaj bi temu al onemu podarili za god? Brzojavite Servicc-departmentu! Vse, vse vam oskrbi družba sobo v hotelu, opremo za severni tečaj, nakup zemljišč, smoking in večerno obleko. In posli ji uspevajo sijajno. Zdravnik: »Ali je soprog tožil, da ga žeja ?« »Izprva zelo, gospod doktor. Ko sem mu pa parkrat ponudila vodo, je kmalu nehal.< Mis Hamilton iz Newyorka se je vrnila z zabavnega potovanja po Evropi. Nekdo jo je vprašal: »Ali ste videli veliko lepili razvalin?« »O da, zelo veliko,« je odvrnila dolarska prin-eezinin. »in osem od njih me-je zasnubilo.« Pariški časnikar A. E. Zischka se je udeležil neke vožnje na ladji »John W. Mackay«, ki ima nalogo, da popravlja podmorske kable; iz njegovega izreduo zanimivega poročila posnemamo: Dvaindvajset kablov veže Evropo z Ameriko. Kje leže, je znano, kajti polagalci kablov imajo skoroda najboljše zemljevide na Bvetu. Toda kak ribič ob Irski je spustil svoje sidro natančno na kabel in ga vlekel za seboj ali so ledene gure pri Novi Fundlandiji segale do dna in se zataknile v kabel ali pa je viharno morje butalo s kablom sem in tja ali pa je slednjič razsajal podmorski potres; bodisi eno ali drugo, posledica je vselej pretrgani kabel. Sedaj pa lovite konce po svetovnem morju v globini približno 4700 metrov! Kajli konca ne ostaneta mirno na svojem mestu — neglede na to, da zaneso tokovi ali talno premikanje tudi cel kabel kdo ve kam. Treba je torej v resnici iskati. Z galvanometrom in ladjo, ki je videti kakor luksuzna jahta — blesteče bela, brhka, le da je trikrat tako velika. I^adja, ki ima tanke z mnogimi miljami kabla in ki se tudi z napol izpraznjenimi zalogami liblje kakor kamela v puščavi. Ze ob mirnem morju. Toda kabli se trgajo običajno ob viharnem vremenu. In polagalci kabla gredo na delo nemudoma po nesreči. 24 ur na dan mora biti kabelska zveza v obratu, da prinaša dividende, vsaka ura, ko obrat počiva, pome-nja izgubo stotisočev ... »John W. Mackay« se torej prebija skozi hrumeče valovje, v megli in viharju. Telegrafisti so neumorno na delu. Glavni elektrik je v svojem preizkuševališču, ki je podoben uče-njaškemu laboratoriju, navigator računa in računa. Kajti pluti je treba v smeri čisto določene točke sredi oceana. Točke, ki je na kabelskih zemljevidih zabeležena in ki jo je navedla kopna postaja, katera je izračunala, da se je moral kabel pretrgati 899 milj od New-yorka. Kako so mogli to izračunati? Učili smo se, da je električni odpor v neposrednem raz- Nove vrste ameriški padobran s katerim se letalec baje ne more jKinesrečiti. Padobran se odpre že po treh metrih, tako da ga je mogoče rabiti tudi iz neznatnih višin. Tragičen beg zločince- Pred mesecem dni jc pobegnilo z Gujane 12 robijašev, med njimi dva posebno nevarna vlomilca — Desplats in Lagarde, ki sta bila obsojena vsak na 25 let robije, Bcgunci so sv 14 dni prebijali skozi gujanski pragozd, boreč se na življenje in smrt z raznimi živalmi in drugimi nevarnostmi. Slednjič so dospeli do oceana. Tu so jim domačini prodali dva primitivna čolna, s katerima so odrinili proli Kolumbiji, kjer zločincev ne izročajo. Na mor ju jih je zalotil silovit vihar; ena izmed obeh lupin se je prevrnila ter je utonilo vseh šest beguncev. Desplats s petorico tovarišev je dospel v luko na otoku Santa Maria v Venezueli, kjer so jih takoj prijeli. Vložena je prošnja za pomiloščenje vse šestorica. Proslavn Sauvage-ve stoletnice pred iznajditelje-vim spomenikom v Boulogne. Frederic Bauvatfe j« iznašel ladijski vijak Podmornik »Nautilus« s katerega ni več nobenih poročil. Bati se je, da je \ polarnem ledovju ponesrečil. jekleno bojo s premerom 6 flevljev in opremljeno z blesketajočimi lučmi. Mnogokrat kri-žari ladja po tri tedne. Zato treba vedeti, kje naj bi kabel pravzaprav bil. Kapitan Livings-ton je na krovu-in ne pušča iz vida velikega koluta, ki kaže poteg, odpor vlačilnega sidra. Gori na mostu stoji »drugi« in krmari ladjo s strojnim brzojavom, kajti veslo pri taki vožnji ne služi. Iščemo uro in še eno, še dve in še štiri. Livingston sedi na jekleni vrvi iščočega sidra, kajti njegova umetnost, njegov prirojeni dar je ravno v tem, da čuti, kdaj sidro zadene ob kabel. Pritiskomer ne reagira P. Schulte (levo) in oceanski letalec Kohl pred predstavo filma »Leteči misijonar« v Berlinu. P. Schulte, katoliški misijonar v Ovambolandu, je v misijonski službi v Afriki organiziral modern promet z letali, motornimi čolni in avtomobili in tako na tisoče ljudi rešil smrti zaradi lakote. Sedaj se je udeležil prvega predvajanja filma »Leteči misijonar«, ki ga je bil v Afriki sam posnel. V znanem berlinskem mesečniku »Aus-lese« odgovarja Herman Reisner na sestavek grofa Polzer-Hoditza v istem časopisu, v katerem vali krivdo za svetovno vojno na Pruse-Vsenemce. Reisner priznava, da je bilo proti koncu vojne — od 1. 1917 dalie — v gospodu-jočih avstrijskih krogih najbrže več dovzetnosti za spoznanje nego v nemških. Toda glavno ni 1. 1917, marveč 1914. Iz uradne Gossove knjige »Dunajski kabinet in postanek svetovne vojne« navaja Reisner: Seja avstro-ogrskega ministrskega sveta z dne 7. 7, 1914: »C. kr. ministrski predsednik je pripomnil... Kako naj se spor začne, je podrobno vprašanje, in če je ogrska vlada mnenja, da s presenetljivim napadom ne gre, potem je pač treba najti drugo pot.« Ob sklepu ministrskega sveta je bilo mogoče ugotoviti... »da bi se morale staviti Srbiji tako dalekosežne zahteve, da bi bilo mogoče v naprej pričakovati, da bodo odklonjene in na ta način napraviti pot za radikalno rešitev z vojaškim nastopom.« Ta zapisnik je prejel cesar Franc Jožef vsekakor šele 16. avgusta v podpis! Dalje! Grof Tisza je pisal 1. julija 1914 cesarju Francu Jožefu, da bi bila njegova najmanjša skrb, najti primeren »casus belli« — »vzrok za vojno.« — Tako so veliki državniki razpihavali ogenj, dasi je Konrad v. Hot-zendorf izjavil nemškemu poslaniku Tschir-schky-ju še 27. julija, da bi se mogla izvršiti mobilizacija proti Srbiji šele 12. avgusta. Podpis vojne napovedi je grof Berthold od cesarja prisleparil s tem, da je vtihotapil vanjo mesto o izmišljenem srbskem napadu, čeprav je dobro vedel, da tega najiada ni bilo. Danes zelo točno vemo —- pravi Reisrtei — da je bila vojna Avstriji vsiljena — po grofu Berchtoldu namreč! In še beseda o »izdajstvu« -— zaključuje Reisner. Ce govori grof Polzer-Hoditz o namišljenem izdajstvu avstro-ogrskih čet, nima prav, če to izdajstvo primerja z »izdajstvom« nemških čet. Izdati je mogoče le nekega, s komur nas veže zaupno razmerje, pa to zaupanje zlorabimo. Zakonska žena more izdati svojega zakonskega moža — toda 28. pešpolk Avstrije ni izdal, kajti tujemu narodu vsiljena vojaška dolžnosl ni nikako zaupno razmerje.« Dnevna kronika Koledar Nedelja, 6. septembru (15. pobinkoštna nedelja): Caharija, prerok; Peregrin, »poznavalec. Ponedeljek, 7. septembra: Marko in tovariši, mučenci. Privai detehtiv. zavod Rimska cesta 9 F.Toplikar Osebne vesli = Poročil se je v Ljubliani g. med. univ, dr. Leo Mogilnicki de 1 ubič z gdč. Zoro Adamičevo, hčeko pokoj. Viktorja Adamiča, inšpektorja drž. žel. Častitamol Novi grobov! + Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Minule dni je umrla tukaj po«. Ana Krumpak iz TeržišČR. V starosti 82 let. Bila je vzorna Marijina druž-benka in tretjerednica. Ob toplih pomladanskih in poletnih dneh je bila kljub svoji starosti skoro vsak dan pri sv. maši in pri Evharistični mizi. Zelo je bila priljubljena med farani, kar ic tudi pokazal njen pogreb. Jezusa in Marijo je celo življenje iskreno nad vse ljubila, zato upamo, da že pri Njih uživa zasluženo plačilo. ■ ■■■■■■■■■fliiSIIBRtllIGRaBSiKRRiB ii „ILUSTRACIJA številka 9 je pravkar izšla kot slavnostna številka! V vseh trafikah in knjigarnah po 10 Din ■ ■■■BBH&Ba8iBaaai8i2Si&II9ilBai Osta!e vesti — Pevcem Pevske zveze sporočam, da veljajo poslane jim legitimacije za znižano vožnjo za dohod v Ljubljano tudi še dne 7. in 8. septembra, ker je ministrstvo v tem smislu podaljšalo njih veljavnost in so dobile tudi železniške postaje že tozadevno obvestilo. Če bi se bila pošiljka za kateri zbor zakasnila, naj vzame legitimacije pri občinskem uradu. To sporočamo, ker sta dva zbora sporočila, da nista š e prejela legitimacij od nas. AKROBATI vabijo k veliki gala predstavi v ponedeljek zvečer £> K — Film »V kraljestvu Zlatoroga« se bo predvajal za šolsko mladino z dežele in za podeželsko publiko v izredni predstavi v ponedeljek 7. t. m. ob 15 v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. S tem je omogočeno zunanjim posetnikom pravočasno doseči večerne vlake. Za šolsko mladino v naprej prijavljenih skupinah je določena izjemna znižana vstopnina 4 Din. Prijave se pošiljajo klu-bovemu tajniku g. Milanu Khamu, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. Zunanje posetnike opozarjamo, da si pravočasno rezervirajo vstopnice. Usabcursllne sire zlatnina, srebrnina in optični prerfmei po znižanih cenal: L. VJLHAR urar LJUBLJANA Sv. Petra cesla 36 — Treznostna akcija v Sloveniji Vljudno prosimo vse udeležence velesejma in kraljevega tedna, da prežive v Ljubljani slavnostne dni v duhu treznosti in resnične zmernosti. Nikjer ne smemo opaziti v teh svečanih dneh vinjenih ljudi, vsi naj to resno prošnjo upoštevajo, zlasti gostilničarji. — Ijovorov vence slovenskih učiteljev. Jugoslovansko učiteljsko združenje, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani, položi ob odkritju pod spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja veliko srebrno palmovo vejo z zlato pentljo. Palmova veja ima 35 listov in na vsakem listu je vgravirano ime okr. učiteljskega društva, ki jih je v banovini 35. Za palmovo vejo je prispevalo vse učiteljstvo JUU iz Dravske banovine. Na pentlji je napis: »Spominu kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja — poklanja Jugoslovansko učiteljsko združenje sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani — 6. IX. 1031. Na palmovih lističih sta tudi že novi društvi Črnomelj in Metlika, ki sta v zadnjem času zopet pripadli k Dravski banovini. Tudi učiteljski pevski zbor položi z ostalimi pevskimi društvi pred spomenik lovorev venec s trakovi in napisi. — Vojni invalid s 40% prosi kakršnokoli službo. Naslov: Klajnšek Alojzij, Grosuplje 43. _ Prošnja za prekmurske višje gimnazijce. Zopet so prišli v Ljubljano prekmurski študenti. Sinovi revnih staršev, a nadarjeni in lepega vedenja. Zopet trkajo na vrata in usmiljena ljubljan- — Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef« grenčica močno pospeši prebavo in napravo telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josef« vodo kot celo proti odebelelosti srca jelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, droge-riiah in špecerijskih trgovinah. ska srca. lansko šolsko leto so bili prekmurski dijaki v Ljubljani po večini odlični in prav dobri učenci. Kr. banska uprava, Salezijanski zavod na Rakovniku, Ljudska kuhinja, plemenite ljubljanske gospe in podporna društva so skrbela zanje. Hvala tisočera vsem. Žrtve niso bile zastonj, uspehi so vidni. Prosimo vso plemenito ljubljansko in slovensko javnost, da se ob teh slavnostnih dneh spomnijo ubogih prekmurskih dijakov in nakažejo' primerne zneske bodisi ravnateljstvom drž. realnih gimnazij v Ljubljani, Mariboru in Ptuju ali pa banovinskemu šolskemu odboru s pripombo za prekmurske viSje gimnazijce. Postavili bodo s tem na severu živ spomenik in zanesljive narodne stražarje naše domovine. Potrebovali lioslc izdatnega okrepčila kot: golaž, vampe, hrenovke kranjske klobase, zemlriče, shišč ce torte, notice, ledeno hladne pijače,svetlo in temno pivo,vino,likerje, malinuvec. oranžailo. citronado, aroma-tični sl idoled, aperative. cuctaile i. t. d. Za tisoče jc prostora dovolj, kajti hitra automatična postrežba jc dostopna < sem. \ sp to za mal denar. Le kdor si sam postreže — si postreže najbolje. Toda samo v autnmatičnem bnffetu ..Sito" d. z o. z., Šeienburgova ulica. — Obupanec. Iz Kranja 5. t. m.: Pri svoji materi in sestri, ki stanujeta v kokrškem predmestju v vili g. Klemenca ob Jezerski cesti, se je te dni mudil na lOdnevnem vojaškem dopustu Traven Anton, rojen 28. aprila 1907 v Vodnjah, pristojen v Kranj. Traven je bil po poklicu čevljar in je bil že oženjen, sedaj pa ločen od svoje žene. Pri vojakih je bil kakih 5 mesecev, in sicer pri mitralješki četi I. bat. v Skoplju. Kot pripovedujejo, je bil Traven že pri vojakih bolan in je tudi vse te dni dopusta kazal nekakšno duševno zmedenost. Govoril je zmedene stvari in se uda-jal topemu razmišljevaniu. Domnevajo, da je bila glavni vzrok njegovi bolezni ločitev od žene. Njegova duševna depresija se ie lako stopnievala, da je davi — čas se točno ne more ugotoviti — izvršil samoumor. Prerezal si je z britvijo in čevljarskim nožem žile na obeh straneh vratu in začel strašno krvaveti. Ko je zjutraj sestra vstala, je šla pogledat k bratu in ga je našla v strašnem polo?a:u. Vpraša!a ga ie, če naj pokliče zdravnika, kar je brat pritrdil. Preden pa je zdravnik prišel, je Traven umrl. Materi in sestri je zapustil namreč lis1 ck, da on po nedolžnem ne more prenašati svojih razmer. Travna so prenesli v mrtvašnico, pokopali ga pa bodo v pondedeliek. — Močno deževje je nastopilo v Ljubljani ter po Slovenskem v petek pozno popoldne. V presledkih so padale močne plohe in nalivi. Deževalo je po malem vso noč, zgodaj zjutraj v soboto pa je padala celo gosta in precej debela toča, ki se je ie zlasti v bližnji okolici Ljubljane I ob 9. uri — po ..Sleherniku". Godba! | Najtežje točke — sloja na glavi, r nasulo precej. Hudi nalivi so se ponovili še večkrat v zgodnjih dopoldanskih urah, potem pa ie počasi prisiialo solnce. Ozračje se pa kljub deževju ni tolikanj spremenilo. Ponoči in v soboto zjutraj je bilo močno soparno. —• Gospodinjska šola v Krarju. Kmetijska gospodinjska šola v Kranju sprejema v svoj 6-mesečni gospodinjski tečai, ki traja od 15. okt. do 15. aprila, zdrava in duševno primerno razvita dekleta, ki se žele priučiti vseh v gospodinjstvo spadajočih del. Teoretični in praktični pouk vodijo šolske sestre iz Maribora v zvezi s strokovnimi učitelji. V isti zavod se sDrejema'0 na stanovanje in prehrano tudi gojenke osnovne šole in gimnazije. — IzJcl je nov, na povsem modernih principih sestavPen »Vcdnik po 1,'ub'pni«. Knjiga, na katere na.slovni strani se nahaja slika nebotičnika z naslovom »Ljublana«, obsega tri dele: kulturni del, deloma sestavljen na podlagi umet-nostno-zgodovinskih in drugih virov, deloma pa obstoječ iz prispevkov raznih uglednih strokovnjakov; praktični del in trgovski del. V kulturnem delu se nahajajo med drugim članki o arhitekturi, politični zgodovini Ljubljane, slikarstvu, kiparstvu, na^em gledališču, literaturi in glasbi; trgovski del obsei?a med ruOrlu« na Glavnem trgu. Občni zbor Mcdklubskcga odbora v Celju. V nedeljo 6. t. m. bi se moral vršiti občni zbor MO v Celju. Kakor pa čitaino v »Jutru« od 3. t. m. je ta občni zbor v »sporazumu« s celjskimi klubi odložen. Kakšen je la sporazum, se vidi tnkoj po tem, da ni bil SK Celje o tem obveščen niti od MO niti od LNP razen po omenjenem poročilu v Jutru«; tudi S K Celje ne ve, kakšni so bili razlogi za to. Zahtevamo od LNP, dn nam pojasni, zakaj je bil občni zbor preložen — če ne bomo smatrali, da so resnične govorice, ki se širijo v Celju, o čemer smo že tudi enkrat nekaj pisali o leni na tem mestu — in pa, da se čimprej vrši občni zbor MO. Ako pa hočete, gospodje, že res favorizirati »nemške« športnike v Celju zaradi event. glasovanja na občnem zboru, bomo znali tudi mi nastopiii proti temu. Slovenski športniki. £r Pevski zbor KPD. Kakor nas obvešča železniška uprava, je za pevski koncert Pevske zveze v Ljubljani R. t. m. dovoljena četrtinska vožnja v Ljubljano in nazaj nn podlagi istih legitimacij kot za odkritje spomenika. To za informacijo, da ne bo nepoirebnega razburjenja. Istočasno smo prejeli obvestilo, da vozi v torek 8. t. m. zjutraj ob 8 poseben vlak iz Celja v Ljubljano Pevci pa morajo odpotovati zadnji čas z brzovlakom ob 4.29 iz Celja, ker se udeležimo generalne vaie tia dvorišču realke ob pol U. za riscenic hrvi pro« slabi prebavi žclodca Mi i-aMg.-gv«! i - rr.Krjr: c Jesemce Tudi Jeseničani doživimo včasih kak vesel dan. Ta je bil te dni, ko je tukajšnji mesar g. Ambrožič Jože z lepaki razgl-sil, da bo odslei prodajal goveje meso po 10 in 12 Din. Gotov > bodo zgledu sledili tudi drug številni jeseniški mesarji lako, da bodo jeseniške mamice lahko večkrat skulale utrujenim možem osvežu očo govejo juhico. Prav tako. »Slovenčevi« članki so torej zalegli ludi za Jesenice, Stralaiki film »V kraljestvu zlatoroga« se bo na Jesenicah predvajal v kinu Kr-ekovega prosvetnega društva, na kar opozarjamo cenj. občinstvo z Jesenic in okolice. Premijera na Jesenicah bo v soboto 12. t. m. ob 8 zvečer. Jeseničani se bodo predstav gotovo .v obilnem števila . udeležili, sai bodo v filmu videli lep kos Jesenic, tovarne KID in pa glavnega junak* v filmu, domačina, splošno znanega Čopovega Joža Kakor se čuje, bo predstavi nrisoslvoval tudi uslva-ritelj filma g. prof Janko Ravnik. Med. univ. 1*81 prične ordinirati nB J e $ is S c a ti pri „PfcKL*RjU" ob kolodvoru t5. septembra Danes v nedeljo popoldne se vrši na Jesenicah Hazcna tekma med članicami športnega kluba »Borec« z Jesenic in šport, kluba »Žiri«. Tekma obeta biti zelo zanimiva. V kinu Krekovega presv. društva se bodo odslej pri predstavah predvajale tudi reklamne slike raznih trgovcev in obrtnikov. Kdor želi ta-- ko reklamo, nai se javi v KPD. Velika konfekcijska iitmn Jugoslavije za gospode »Tivar« v Varaždinu je sklenila, da otvori na Jesenicah, Gosposvetska cesta 21 svojo filijal-ko in je s tem poverila g. Štefana Šulerja. Tovarna izdeluje ves potrebni materijal sama in je opremljena z najmodernejšimi stroji ter je lako brez konkurence. Prosimo cenj. občinslvo, da sc irvnli I ob priliki o tem samo prepričati Citate lje m „Slovenca" za ne deti o BmMmmmmmmmmnmmmmmcsmammmBmammmammammm^mmm maummmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm■■■KnmnBooBaBBBBnBBBaani Vilmar Scharf: Vožnja po Volgi Očka kapitan ne sme igrati z nami. In tretjega moža rabimo! V vodi tičimo, v megli in dežju, s palube Volginega parnika smo se zatekli v salon. Tu — v salonu razkošnega parnika — se suše ostanki čebule in tam pod mizo leže jesetrove kosti. Vendar stoje usnjati stoli še vedno iz carskih časov in skoz visoka ter široka okna vidiš daleč po deželi. Oh, očka kapitan be ne smel zmerjati snažilke in čeprav je službeno bilo še tako potreba. Ko bi mignil, je šla dol v »Klub skrajnih rdečkarjev«, ladjino celico, kjer se je stran-karilo in rešetalo vse vprek. Mogoče že jutri bo snažilka vodila parnik in bo očka kapitan opravljal njena dela. Zlasti pa mu je prepovedano, zaradi stvari same mu ni dovoljeno, da bi se družil s potniki prvega razreda. »Na zdravje vaše matere! — luk, luk — zdravje vaše bodoče žene! Ta sovjetski sestre! — na zdravje vašega brata! — na na zdravje vaše bodoče žene! Ta sovjetski komisar, ki sedi meni nasproti, mi podtika vse mogoče sorodnike — Bog me obvaruj! In za vsakega posebej kozarček vodke na en dušek. Mati Volga dobi druščino: hčerkico Oko. »Sestrica Oka!« se smehlja komisar. Spet stojimo na rtu — čakamo, da poje natakar — in v vetru držimo za klobuke. »No, sestrica Oka ...« Kaj je tem neskončnim daljam do naših besed! Naj sc ljudje tu smejejo ali izkr-vavijo, naj tudi nekaj let prežive v Katarini-nem ali (čisto po novem) v Marksovem mestu; ravnodušno se veletok vali naprej. Griči, sami griči, gozdovi, stepe, močvirje in pesek. In vmes se brez presledka čujejo enakomerni takti gonilnih strojev. Splavi drse mimo, tiho in neslišno. Koča, kamnolom, ki je zapuščen. Nekaj ribičev ob vrbovju. Najbrž si juho kuhajo. Še ena koča. Vse mirno, samotno in resno. Tedaj pa se v oblake zapodi svež veter ■— tako leni in sivi so se zgrinjali izza Kam-akih močvar sem — žene jih proti zapadu in svetlo solnce sije na Nižnij Novgorod! Na zlate cerkvene kupole in križe, na trdnjavske zidove, zelene strehe in umazane hoče. »Zaprite okna po kajutah! Smolijo!« opozarja moj tovariš. Ljudi kar mrgoli po obali — berači, branjevci in perice; rute, gole noge. Na kopnem! Tu nakladajo vodene dinje, na stotine in tisoče. Tiste, ki leže na dnu, kmalu dobe otiske in se brž pokvarijo. Kaj zato — medtem zori že na milijone novih. Tudi tem gladujočim tu v pristanišču in po ulicah je življenje vtisnilo svoja znamenja. »Hm, kaj hočemo,« si mislijo in zro na veletok. Gledajo Volgo vse svoje življenje in sc ne delajo tako važne kakor mi... To je torej Nižnji Novgorod, mednarodno trgovsko in sejmsko mesto, ki razobeša tako lepe in vabljive lepake po Rusiji! Karavane s kamelami in trgovce s turbani, kučmami in zapadnoevropskimi blobuki vidiš na teh slikah. Ljudje gredo na sejm, po vnanjosti zelo kapitalistični in zelo kupčljivi... Svinja, redka čcna, visokonoga, azijska svinja tiči s svojo levo zadnjo taco v kretnici mestne železnice — sredi Nižnjega Novgoroda — in se ne premakne. In okoli in okoli se pode druga črna ščeneta in si ob hišah drgnejo kožo. Vendar zato manjka karavan, karavan s kamelami orijentalskih trgovcev. Nikjer ne vidim nobene kamele, samo velikega nagačenega medveda, ki straži hotelsko vežo. Ta hotel — za Evropca komaj znosen — je preozek. Celo po stopnicah čepe gostje: pijejo čaj, kade in se živahno razgovarjajo — ruski, tatarski, kav-kaški in še sam'ne vem kako. Vendar za velike trgovske lepake se jim njih obrazi niso zdeli primerni, niti ne njih čepice in suknje in njih večno kramljanje. Opolnoči plovemo mimo majhnih otokov, »ipin in brezovih gozdov, ki se srebrni in negibni svetijo v mesečini. Soseda v kajuti čepi, s koleni malone pod brado, na svoji žimnici ob oknu in bere knjigo s strašnimi podobami. Tiho, tiho šumi reka. Bere in z lasnico odpira stran za stranjo. Dvanajst družin, v vsaki po devet do štirinajst članov, je v Nižnjem Novgorodu zasedlo tretjo in četrto kajuto: Tatari, Čerkezi, ruski delavci, ki se vozijo v Astrahan, kozavi godci z goslimi in harmoniko, slep prosjak, tri morske svinjke, Zdaj v notranjščini ladje smrad nafte iz strojev ni več tako močan. Otroci jokajo, kakor povsod po svetu, in matere ja-dikujejo. Tedaj pa močno zatuli parnik in obstane. Dva vozača z rdečo svetiljko in z merilnimi pripravami v čolnu iščeta globlje struge. Čisto črn gozd se razprostira na vzhodni strani. Tu nemara prebivajo medvedi in razkolniki, ki se ne dajo ujeti. Na krovu imamo celo krdelo — »mladih volkov«, malih boljševikov, izbranih za bodoče voditelje. V veletoku škriplje in ječi, vijaki se sunkoma zadevajo — plovemo! Struga mamice Volge je v zadnjih petnajstih letih menda precej zanemarjena, nič je kaj prida ne trebijo, preveč stane. Trije sovjetski zdravniki, ki so si drug drugemu »napisali« zdravniška spričevala in zato plačajo znižane cene (vožnja po Volgi je že od nekdaj veljala za najboljše zdravilo), s svojo gizdalinsko prešernostjo razveseljujejo ves salon. Dva sta bila med vojno v nemškem ujetništvu. »Da so naju vsepovsod spremljali z nabitimi puškami, sicer ni bilo prav gosposko...! Ampak vseeno bi spet rada videla Nemčijo!« (V sovjetski deželi so oblasti Se veliko strožje.) Ljubezniva sta in se nikakor ne ogrevata za stranke. Tretji je ves razigrane volje, svojo razporoko praznuje — star »samec« s profesorskim naslovom. »Pomislite, moje strašilo doma, moja gospodinja, je pod novim režimom postala naravnost neznosna in nikakor nisem vedel, kako naj se je odkrižam. Veste, pri nas z odpovedjo ni tako lahko. Tedaj sem se kratko in malo ž njo poročil — seveda samo za nekaj dni — in se nato dal ločiti. Stalo me je samo 15 rubljev. Predraga se je pa zdaj kajpada morala izseliti! — Na njeno zdravje!« Moj komisar me pa ne pozna več. Ima svoje razloge. Pri šahu sem »kralja« omenil. Hm, saj s tem nisem nič mislil. Pa me je popravil, prvič z nasmeškom, drugič me je malone rotil, češ, da je to »predsednik«! In sem vendar spet imenoval kralja... Kar zardel je. Človek bi ne verjel, pa je bilo res! »Kaj hočete, to je igra, mednarodna igra brez vsake politike — in še sam sem čisto nepolitičen!« Spet je noč za nami. še trudna, zasanjana se okolica vije iz senc. — Kdo ve, koliko ljudi je v tej deželi Volge preživelo svoja otroška leta in nikoli več ne smejo videti reke, širnih step in gozdov! Ure in ure dolgo plovemo v jutrnjem svitu vzdolž samega vrbovja. Megla in — molk. Tam blizu sidra leži na kolenih mož, najbrž kak musliman. Čelo prislanja na ograjo in zbrano moli. Tok zanese ladjo malo vstran, a on se ne gane; možje v malem čol-ničku hočejo ugasiti rdečo luč ob sidru in ustrele dvakrat mimo. Na vsem obrežju niti enega človeka. Šele nekaj milj navzdol po reki — solnce pripeka na stepo — nam plovejo nasproti »burlaki« — Volgini čolnarji. Pojo in toku nasproti ped za pedjo rinejo svoj čoln s krompirjem, ribami in dinjami. In kadar je tok najmočnejši, kadar morajo napeti vse svoje moči, tedaj fantje najlepše zapojo: »Kako mehak in mil je ta napev, sladko otožni domovinski spevi V meni prazno je in zapuščeno vse, srce mehko je, a slednji v njem mi up mrjfc.« Nobenih ponosnih gradov, prikupnih vinskih goric in prirodne lepote ni na bregu. Resna, prostrana krajina in neskončno nebo. Nedaleč tam je povodenj strahovito razrila zemljo. In hrasti in breze, izrvani od viharja, brez življenja leže ob globeli. In burlaki še vedno pojo in vlečejo svoj čoln. Tako majhen slaboten čolniček po velikem širokem veletoku ... Pierre Mille: S (roj Dogodek, ki vam ga hočem pripovedovati, seveda ne pomeni nobenega junaštva: pravzaprav je samo zabaven. A težko je verjeti, da bi se resnično vtegnila odigrati slična stvar. Kljub temu vam jamčim z mojo besedo, da ne bo v tej zgodbi niti za besedico izmišljotine. Polkovnik B. nas je nekam poredno pogledal, kot da bi pričakoval srečati v naših obrazih prve sledove nezaupanja ali dvome. A vsi smo spoštljivo in pričakujoče molčali. Polkovnik se je menda pomiril, ko je videl, da smo ostali resni, in je nadaljeval: To se je dogodilo na Ruskem v onih letih, ko se je še zdelo, da bodo beli prav lahko premagali boljševike. V kraju, kjer sem takrat bival, se je nahajalo do 700 francoskih častnikov, podčastnikov in tehnikov. Imeli smo lasten štab, prehrano, inženerje z moštvom, telefonsko službo in si. Nahajali smo se v malem mestecu na Južnem Ruskem, bili v stikih z belim poveljstvom in od kraja nismo imeli nobenih vzrokov za pritožbe. Boljševiki so se umikali na celi črti, beli oddelki so napredovali, mi pa smo pošiljali naši vladi bo-drilne brzojavne vesti. A pozneje prav nepričakovano in čudno — kakor je pač vse nepričakovano v tej neumljivi deželi — se je kolo vojne sreče na mah zasukalo v drugo smer. Namesto rdečih so se pričeli umikali beli. Boljševiki so pričeli napadati. Vse to se je odigralo tako presenetljivo naglo, da nismo imeli časa za potrebne protiukrepe. Nekega lepega dne pa smo zvedeli, da so pomandrali boljševiki zadnje bele oddelke in korakajo naravnost proti našemu gnezdu. Morali smo ga čim prei zapustiti. Kot poveljnik sem lahko računal samo na lastne moči pa sredstva. Beli, jako maloštevilni štab je takoj zapustil mesto. Rešiti sem moral blagajno, računske spise, važne listine, moje moštvo in vojne zaloge. To je bila težka naloga. Razen tega nisem smel pozabiti na ruske begunce, nesrečno okoliško prebivalstvo, ki je bežalo pred boljševiki kakor pred kugo in nas rotilo, da bi ga rešili krute smrti... Vse le izredne težave so mi torej narekovale odločno in naglo postopanje. Naše mestece je bilo postaja ozkotirne stranske železnice. Zato sem seveda takoj planil na kolodvor. Po dolgem iskanju, moledovanju in grožnjah sem srečno zaplenil več osebnih vozov, kakih deset tovornih platform in lokomotivo, staro razvalino, ki je hripala in pljuvala kakor oboleli velblod, a vendar je bila v stanju potegniti mešani vlak, V naglici sem na-tovoril vse, kar sem vlegnil, nalrpal ljudi v tovorne vagone in dal znamenje za odhod. Odrinili smo na jug proti Odesi, kjer so se nahajale francoske in britske vojne ladje. Lezli smo naprej s polževo brzino in napredovali kvečjemu 15 km na uro. Brzojav je še deloval, in smo se ustavili na sleherni postaji, da bi navezali stike z zeledjem ter zvedeli zadnje novice. Poročila so bila jako turobna: »boljševiki napredujejo, boljševiki plenijo, boljševiki streljajo jetnike«. To je bilo vse, kar so nam vtegnili sporočiti telegrafisti in postajcnačclniki. Koliko moči je bilo boljševikom pravzaprav na razpolago? Tega nam ni nihče vedel povedali. Govorili so zdaj o 50, zdaj zopet o 5 tisočih. A število je bilo pravzaprav brez pomena, ker bi zadostovala boljševikom tudi polovica zadnje manjše številke, da bi nas popolnoma pohrustali. Ni bilo nobenega dvoma, da moramo pospešiti naš umik čim bolj, in smo torej hiteli, kolikor smo mogli. A preden smo prevozili polovico proge do Odese, nas je doletela usodna nesreča. Naš stroj je odpovedal in obstal. Niti naši francoski, vsega vajeni monterji mu niso vedeli pomagati. Obtičali smo sredi stepe, in boljševiki so nam bili za petami. Kaj storiti? V daljavi 2 km spredaj sem zagledal neko postajo. Pohitel sem tja peš z dvema vojakoma in poiskal po-stajenačclnika. Obvladam ruščino — zato so me tudi poslali na jug — in sva sc takoj sporazumela. Ali imate za nas kak stroj? — sem vprašal. Postajenačelnik je od začudenja izbuljil oči, kot da bi zahteval dvoglavo .tele .ali vsaj ptičje mleko. Saj vendar morate imeti v bližini postaje katerikoli rezervni stroj, — sem vztrajal, ker je bilo to dokaj veliko križišče. — Če ne stoji blizu, se mora nahajati kje v remizi ali na stranski progi. Govorite no! — Postajenačelnik je postal zamišljen. Razumel sem, da je napočil odločilni psihološki tre-notek, v katerem morata obe strani pokazati pravo barvo. Seveda, — sem pripomnil mimogrede, — bo francoska misija brez pomisleka plačala poljubno odškodnino. Postajenačelnik je raztresen uprl oči v svoje čevlje. No, v tem primeru... — je odvrnil počasi, — se bi morebiti res kaj našlo, če bi poiskal... Koliko? — sem ga naravnost vprašal. Pričela vsa barantati in se kmalu domenila. Za pet tisoč rubljev je obljubil postajenačelnik podkupiti strojevodjo, ki je čakal z lokomotivo na bližnji postaji. Kdaj pa bo prišel stroj? — sem vprašal in poskušal na videz ohraniti mirno kri. O, le bodite brez skrbi, — je odgovoril postajenačelnik. — Takoj bom rekel telegrafistu, da pozove stroj. Dospel bo v eni uri. * Čakali smo eno uro, dve uri, a stroja še vedno ni bilo. Pričelo se je mračiti, in postal sem hudo razburjen. Postajenačelnik je venomer zagotavljal, da bo stroj takoj tu, a mu nisem več verjel. Ali mi je res hotela nakloniti usoda bitko v stepi? Kako bi kljuboval 5000 boljševikom s stotnijo vojakov in edinim poljskim topičem? Kaj bi počel z neštevilom ruskih beguncev, ki so se bali za svoje življenje, za žene in deco ter nas v pričakovanju boljševikov obsuli z razburjenimi vprašanji? Postajal sem obupan, ko sem nenadno zaslišal ropot bližajočega se vlaka. Planil sem iz čakalnice, pogledal na progo — in od začudenja široko odprl oči. Postaji se je bližal z nezmanjšano brzino vlak z novim strojem. Štel je kakih 20 tovornih vagonov in drvel v naši smeri — proti jugu. Ali so tu prihajali novi begunci? A nisem imel časa za ugibanja. Pobral sem železniško rdečo zastavo, skočil med tračnice in jo pričel vihteti kakor besen. Vlak se je ustavil, in z njega se je vsul ter v trenutku poplavil progo človeški val. Zagledal sem čudovito pisano množico: capine v napolvojaški noši, bradate kmete in delavce z bledimi, jetičnimi obrazi.., Nekateri izmed njih so bili oboroženi s puškami, drugi pa so vlekli vreče, cule in si. Prepričal sem se, da nas je dohitela nova tolpa beguncev, ki se je rešila pred bližajoče se rdečo vojsko. Iz edinega osebnega voza z razbitimi okni je prilezel zaspan potepuh, ki je kadil izredno smrdljive cigarete in venomer vneto pljuval. Vprašal me je, kaj se je zgodilo, in s katero pravico sem ustavil »njegov vlak«? Odgovoril sem temu dvomljivemu vitezu, da se malo brigam za »njegov vlak«, potrebujem pa za vsako ceno njegov stroj. Potepuh mi je seveda odgovoril, da ga to prokleto malo briga. Nisem pričakoval nobenega drugega odgovora, a opazil, da smrdi potepuh po žganju kakor star sod, in takoj razumel, koliko je ura. Povabil sem ga na razgovor. Ob žganju in prigrizku j« postala vplivna oseba takoj prijaznejša. Lahko mi boste storili veliko uslugo, — sem pijancu brez ovinkov povedal. — Posodite mi, prosim, vaš stroj. Povrnil vam ga bom takoj, čim bom dospel do prvega večjega križišča. Pristanem v naprej na vse vaše pogoje. Mm, kako bi rekel... — je zamrmral potepuh, — pravzaprav se mi res nikamor ne mudi... No, torej, — veselo sem zaklical. — kaf povejte, koliko zahtevate ... Zahteval je 15.000 rubljev in ni maral po« pustiti niti kopejke. To je bil velik zmesek za takratne prilike. A moral sem na vsak način rešiti svoj oddelek; in zato sva takoj sklenila kupčijo. Potepuh je poklical svojega vlakovodjo, in se je pričelo premikanje, ki mu ni hotelo biti konca. Hudo sem se bal, da ne bi nas presenetili boljševiki. Naposled so srečno priklopih stroj na naš vlak. Sel sem, da bi se poslovil od postajenačeln.ka, ki sem ga naše! v izrednem ogorčenju. Zakaj vendar niste hoteli počakati na svoj vlak? — mi je zaklical naproti. — Saj bo kmalu tu . .. kako sem se veselil na zaslužek, a zdaj je šlo vse po vodi, in plačali ste trojno ceno temu potepuhu. Vrag ga je prinesel v pravem trenutku. Seveda je razumel, da ljudje hitijo, in je izrabil priliko.« Kaj mi je za denar! — sem odgovoril. — Nisem mogel čakati na vaš stroj, ker sem se bal, da me bodo dohiteli boljševiki. Moj oddelek je premaloštevilen, da bi tvegal spopad. Postajenačelnik me je tako pogledal, kot da bi me bil imel za blaznega. Kaj pa je? — sem ga vznemirjeno vprašal. Ali ste pri pravi pameti ali ne? Saj so boljševiki že dve uri tu. Saj ste vendar kupili stroj od njihovega komisarja! • Polkovnik B. se je trenotek naslajal ob našem presenečenju in na to dodal: Ponavljam, da je vse to gola resnica... A človek je pač moral biti v onih letih na Ruskem, da vsaj malo razume, kaj se na Ruskem dogaja. Ada Gralf: Prijatelj »Torej za nobeno ceno mi ga nočeš prodati?« Stanhopove pohlepne oči se niso mogle odtrgati od kipca iz redkega kitajskega belega nefrita. V stanju je bil žrtvovati vse premoženje in na stara leta postati berač, da bi dobil ta kip. »Seveda ga na noben način ne bom prodal,« je odgovoril njegov prijatelj Karen. »Mar nisem tudi jaz nabiralec! Samo starinarji prodajajo vse, kar staknejo.« V sobi je zavladal tako globok molk, da je čul Stanhope utripanje lastnega srca. Kakor Karen je bil bogat, odljuden in strasten nabiralec. Vse življenje in do danes sta bila prijatelja. Eden se je zanimal za porcelan in slike, drugi je nabiral redke starine. Kot ljubitelja sta do sedaj redno podpirala drug drugega. Od kraja je imel Stanhope samo štiri drobne, iz belega nefrita izklesane malike, a Karen — to je bila njegova zasluga — je pozneje ugotovil, da so le del zbirke, ki je obsegala sedem bogov višjih čednosti in sedem bogov smrtnih grehov. ♦ Stanhope se je trudil 15 dolgih let, da bi nakupil sedmorico nebeških in šestorico peklenskih malikov. Slednji so predstavljali: po-žrešnost, tatinstvo, lenobo, razuzdanost, ošab-nost in svetoskrunstvo. Ko mu je Karen po telefonu sporočil, da je nepričakovano našel sedmega peklenščka, boga morilcev, je Stanhope navdušeno pohitel k prijatelju, Nikakor ni slutil, da mu prijatelj ne bo hotel odstopiti tega štirinajstega kosa, a na svoje presenečenje je zvedel, da mu Karen nikakor ne misli odstopiti svoje lastninske pravice »Menda nisi praznoveren?« je nazadnje vprašal. Na hrbtu posameznih izmed 14 malikov je bilo namreč zapisano, da bo lastnik popolne zbirke postal morilec ali pa žrtev morilca. Najbrž so bili kipi poprej last nekega svetišča, ki se je na ta način brez posebnega uspeha hotelo zavarovati. Karen se je zaničljivo nasmehnil: »O ne! A imam druge, pametnejše razloge.« Stanhopu se je dozdevalo, da se mu beli, lesketajoči bog morilcev posmehuje. Njegov najboljši, zvesti, edini prijatelj je preprečil njegovo srečo in življenjsko delo. Koliko je sanjal o tej popolni zbirki. A kaj je hotel! Stanhope je videl, da je nadaljnji razgovor brez pomena. Vstal je in se ledeno poslovil. Če je ' rekel Keren, da kipa ne bo prodal, je to po-i menilo, da je neomajen. Opolnoči, deset ur pozneje, je sedel Stan-i hope popolnoma sam v svoji sobi. Sestra, ki i mu je vodila gospodinjstvo, je šla spat kakor tudi njegov edini služabnik. Še vedno je mislil samo na prijateljevo neumljivo trmasto ozko-srčnost. Polagoma je podivjal od jeze. Saj ni imel kip za Karena res nobenega pomena, dočim je Stanhopu pomenil najvišjo srečo. Vedel je, da ni nikjer na svetu drugega stičnega malika. Vsi njegovi petnajstletni napori so se razblinili v nič radi Karenove muhaste trme. Sedel je in mukoma ugibal, kaj bi storil. O pol eni ponoči je izpolnil Stanhope ček: podvojil jc znesek, ki ga je bil plačal Karen za kipec. Nato se je oblekel in vtaknil v žep električno luč, šop ključev pa kljukec. Njegov načrt je bil jako enostaven. Imel je ključ od Karenovih hišnih vrat, ki ga mu je poklonil gospodar sam. Poznal je njegovo stanovanje tako natančno, da bi se lahko spoznal v njem tudi z zavezanimi očmi. Upal je, da se mu bo posrečilo s pomočjo kateregakoli ključa ali v sili tudi kljukca oz. dleta odpreti ono sobo, kjer se je nahajal bog morilcev. Prihodnji dan bo našel Karen na mestu kipa krat-komalo Stanhopov ček. Seveda bo pomenilo to konec njunega prijateljstva, a kaj za to' Menda ga le ne bo ovadil kot vlomilca ... O pol dveh ponoči jc Stanhope neslišno stopil v sobo Karenove zbirke. Odprl je omaro, kjer je moral stati malik, a polica je bila prazna. »Stanhope! O, moj Bog!« Električna luč je nenadno razsvetlila sobo. Karen v pijami je široko razpel roke m stopil prijatelju nasproti. Stanhopu se je stemnilo pred očmi. Kakor besen je dvignil in spustil pest. Karen se je nemo zgrudil na tla. Presenečen je Stanhope za trenotek premagal svojo strast in se sklonil nad prijateljem. Karen je ležal kakor lesen. Stanhope je od groze zopet postal razsoden, razumel, da je njegov prijatelj umrl, in v nepopisni grozi planil ven. * Prihodnje jutro je zajtrkoval Stanhope v družbi svoje sestre. Pogovarjal se je z njo o brezpomembnih stvareh, a ni bil v stanu spoznali lastnega glasu. Venomer mu je hodilo po glavi eno in isto: »Zakaj me še niso prijeli? Saj so ga že našli na tleh? Takoj bodo videli, da je umorjen. Ali me bodo sumničili? Kaj bo? Če tudi bodo iskali morilca kje drugje, imam dolžnost policiji prijaviti svoj zločin. Nisem zaslužil boljše usode. Podlež sem. Umoril sem edinega, najboljšega prijatelja, da bi zadostil lastni sebični pohlepnosti in pridobil kitajskega malika. Mar nc romajo v ječo tudi oni, ki vlomijo vsled obupa in lakote? Zaslužijo več usmiljenja kakor jaz ,..« Sestrin glas je prekinil Stanhopovo mrko zamišijenosl. »Kai ti je? Tu je današnja oo- Sta. Ali ne bel odprl zavitka? Najbrž bo to darilo za tvoj rojstni dan«. »Saj res, danes imam rojstni dan. Popolnoma sem pozabil...« Stanhope je prestrige! vrvico in strgal rdeči pečatni vosek. Notri je našel zabojček iz dišečega sandalovega lesa. Dvignil je pokrov. Pod njim je ležal v rdečo vato skrbno zavit bog morilcev, oni malik, katerem« na ljubo je posta! Stanhope na stara leta zloči-ncc. Zraven jc bilo priloženo Karenovo pismo: »Dragi Stanhope! Sprejmi priloženo kot darilo za tvoj rojstni dan z željo, da bi ga še večkrat skupaj srečno obhajala. Uživam že 40 let tvoje zvesto prijateljstvo, in nepopisno me veseli, da morem izpolniti tvojo največjo življenjsko željo. Upam, da mi ne boš preveč zameril včerajšnjo šalo, ker sem ti namreč odbil prošnjo o prodaji kipa. Saj ti nisem hote! pokvariti presenečenja. Menda si dobro spal in se nisi zmenil za staro bedasto napoved, da mora lastnik vseh 14 bogov postati morilec. V zvestem prijateljstvu tvoj vdani Karen.« * Stanhope je zaihtel na veliko začudenje svoje stare, spodobne sestre, ki ni bila vajena sliv.nili izbiuliov. V tistem trenutku se je oglasil telefon. »Detektivi!« je prešinilo Stanhopa, ko je z drhtečimi rokami dvignil slušalo. Na njegovo nepopisno presenečenje mu je zado- nel v uho dobro znan Karenov glas: »Dobro jutro! Šc enkrat ti želim vse najboljše za rojstni dan! Ali boš prišel po kosilu? Povedati mi moraš, kaj si hotel tako pozno sinoči pri meni? Menda si kaj pozabil? Ko sem te zagledal, sem od presenečenja omedlel in se zavedel šele pol ure pozneje na tleh. A nisem se skoro nič potolkel. Kaj hočemo! Saj veš, da mi nagaja včasih srce. Včasih imam napade. Menda si ti odšel že poprej? Ne morem se spomniti. A danes se zopet izvrstno počutim. Na svidenje! Stanhope je popolnoma pozabil na svojih 14 malikov in hvaležne solze so mu privrele iz oči. »Usmiljeni Bog!« je zašepetal, »hvala Ti za Tvojo dobroto. Rešil si me!« Njegova sestra ni ničesar razumela. Vedela je, da je njen brat zelo vnet za kitajsko starine, a nikakor ni mislila, da je postal tako otročji. Zaničljivo je pogledala belega, drobnega malika, ki se je režal na mizi. E. Beck: Osamela mati Srečamo jo včasih. Ne v cestnem vrvežu, ki je ne miče. O poletnih dneh jo utegnemo srečati na kaki klopi v javnih nasadih. Tu sedi na solncu, nekoliko negotovo in čez vse skromno, da ne l>i komu jemala prostora, prostora na solncu. Tako rada opazuje otroke, ko se igrajo. Pri tem sanja o minulih lepih dneh. ko je še sama kot mlada mati polagala na snežnobele blazine svojo rožnato, smehljajočo se srečo. Vselej, kadar privozi mimo otroški voziček, se nekoliko dvigne, da bi bolje videla malega. Pogosto jo vidimo ob oknu njene sobice. V tresočih se, suhih rokah drži nogavico in mehanično nabira petljo za petljo. Tu sedi in čaka — kakor toliko mater, ki jih je starost osamila. Na kaj čaka? Sama ne ve. Toda navadila se je čakati. Dolgo ni hotela, ni mogla pomniti, da hodi mladina svoja lastna pota in da ima zanjo vedno manj časa. Ali ni svoj najlepši čas in najboljšo moč podarila otrokom? Ali ni presedevala ob bolniški postelii v netifntdljivi potrpežljivosti dneve in noči, tedne in mesece svojega življenja? Kako zelo jo je vsako posamezno dete potrebovalo! Bila je središče njihovega življenja. >Mamica, povej mi praviiico, tako lepo kakor ti ne zna nihče« — in »Mamica, zapoj mi pesmico,« tako ji je žuborelo nasproti iz otroških posteljic. In pripovedovala je pravljice, pela pesmice, čeprav je bila včasih utrujena, tako utrujena od vsakdanjega dela in skrbi. In vse to, je menila, mora vedno tako ostati: ona in otrori. otroci in ena. Kdo jo pn sedaj še kliče? Hčere slede možu v lastni dom, sina žene ven v svet Njene solze jih niso mogle zadržati Sedaj bi mogla ljubkovati in varovati vnučke, in kako rada bi to sti.rila, toda nihče je no prosi za to. In tako je postalo samotno krog nje, pusto in prazno. Pač jo pridejo tod in tam obiskat otroci, ji pripovedujejo o svojem življenju, se vesele, da se godi materi na starost »čisto dobro«, ker ji ni treba za nikogar več skrbeti, potem pa zopet gredo. Kako rada bi Se skrbela za koga, tega ne slutijo. Tudi pisma prihajajo in vprašujejo, če je mamica zdrava, če je sobica topla in če ji česa drugega ne manjka. Nobena vrstica pa ne vpraša, če ni — osamljena. Ona pa ne toži, prenaša svojo usodo in živi od s|>oininov, cd minulega življenja. Enkrat na leto obišče svoje mrtve, opirajoč se ob palico, kajti pot na pokopališče je dolga. A zmore jo še. Potem stoji pred grobovi svojih mrtvih, se z njimi tiho pogovarja, prisluškuje v grobove in ve: Kmalu, kmalu boš tudi ti ležala »u. Da. mamica, kmalu že pride tvoja ura. Potem bodo zbrani ' rog tebe vsi, ki so imeli v življenju tako i «sa zate. in pekoče bo v marsikaterem vstal kes: »Prepoznol Malo smo se zinem.i zale, redko smo te obiskali. Tujci so ti slregli, tujci so slišali tvoje zadnje besede, tvoje zadnje pozdrave za nas. Sedaj si umrla in nič ne moremo več zate storiti, nič popraviti, le tvoj grob moremo obiskati.« Seveda se bo oglasila tudi samo-opravičba in nas skušala premotiti: »žlvlje-nje je pač tako. raztrrra družim) in vrže enega sem, drugega tja, stiki se poizgube — kratko-malo drugače ne gre.« Vsekakor, življenje je kruto. Gusll ma beseda • i« »A«tn, ta pulumi- ja sm s že ugledu, i (j Na katera plat ja 3 —\r sva pa adej udar- la?« me je prašu Cene, ke sm mu enkat ud m usta na suhem use natančn ekšpliciru. »A sa tle naprej še kašne znamenitast za videt?« »Ta nova »Iblan-ska kulunija« u Statbolt b t tud še rad pukazu. Ampak preveč se uva zamudla, ke tu je precej deleč, jest sem pa žejen ket iouna,« sm mu reku. »Kua m na puveš! A ma Iblana tud že soje kulunije? Pa mende ja ne k u Atrik?c »Pena z luči A misleš, da sma Iblančani tku zarukan, da uma delal kulunije u Afrik, ke jh mama lohka čist pr rok? Tigru, levu al pa elefontu res nimama u naš kuluni, kokr jih maja dol u A trik, zato mama pa kumarju in brenclnu, ke sa tud hedu krvoločn, nč kulk. Še kašn kači pastir se empake narajma. Te žvali nam pa glih tnlk zaležeja, kokr levi dol u Afrik. Astn, če glih čl, pa ja pejva pugledat.« »Na bod no sitni Komarju sm že dost vidu pu svet, brenclne pa tud. Če nimate nč druzga na tem konce za pukazat, pa stopva na kašna drnga plat.« Jest b mu mou tam še marskej za pukazat, ampak žeja me je gnala, de sm ga pelu preke Cojzum grabne, de sva se spotoma u Aškrru klet mat iz dalmatincam pukroftala. Kumi sva pa stu-pila na Kmonska cesta in zagledala pred saba Cojzu grabn u usm sojem veličanstvu, ja pa Cene kar zjou. »Kua pa tu pumen? je reku. »A prča-kujete kašnga ministra, al kašna druga viži glava u Iblana, ke je use tku lepu iz rožcam ukrancan, pa na usak stran en lauftepih pulužen? A gre žihr tud kašn navadn čtouk, kokr sva midva, pu tem tepihe? Kaj prani?« »Za kua pa ne? Sej jest sm vnder iblanskl purgar, ke pušten danke plačujem, ti t pa kot moj prjatu in gost. Kar pejva.« »Astn, pa pejva, ampak tu t puvem, de na toja udguvornast, ke jest nečem, de b mou na- Pa vendar, vendar 1 Nekoliko večkrat par ljubeznivih, toplo pisanih besed bi bilo prineslo toliko sotnea v sobicol in prisrčen poziv: »Pridi k nam!« bi bil obudil novo srečo. Par cvetk, poslanih iz tujine, majhna pozornost bi bila za nekaj ur pregnala samoto iz sobice. Vse cvetlice zemlje, natrešene na materin grob. pa ne morejo odtehtati, kar je ona storila, žrtvovala, se odpovedala zate in ne morejo povrniti nobene ure, ki si Jo zamudil, da bi ji izkazoval ljubezen. zadne še iz pulcija kašne komendje. Če se u nama kašn tepih strgu al pa kej pufleku, na um jeat uržah, ampak ga uš ti plaču. Viš, jeet mam pod-kuvan čeul.« »Kar brez skrbi s žihr. Te tepihi sa hedu trpežen. A na videš, da sa iz kamna? Tlet cizo-tlčki notr sa pa iz enga druzga trpežnga blaga. Kurajža vela. Kar stopva! Sam tulk morš pa merkat, da nauš kašneh rože, al pa kašna 6mrckea pumendrou. Veš, ta špas precej kušta.« No, in tku sva puSas pu enmu lauftepihe bre« usake nesreče prkreusala dol du tiste špice, prou za prou je pa tu piramida. Lde pa prauja, de jt lu rank Cojz. Buh mu dej nebesa. Cene se je 6trašn začudu te špic, ke ja je zagledu. »A takla je biu Cojz?« je reku. »Veš, sej jest sm že brau, de Cojz ni mogu hodet in da sa ga mogl vozet, pa jest nism mogu tega vrjet Zdej pa sam videm kaku in kaj. Ti srumak, ti.« Kumi je Cene tu izguvuru, mu je pa že en pulcaj pulužu roka na rama: »Kua stujeta tle ia zjata! A na vesta, de se na sme pu cestah pu-stajat in prumet gor držati Kuku se pišete?« >a uzeu je iz varžeta ene buklce, uslinu plajbes ia začeu pisat. Ke naj je enkat uba natauk pupisu in tud najne ranke starše in žlahta, je uzeu ia varžeta še en tak meter, kokr ga maja žnidari in naj je zmeru pu dougem in pučez. »Zdej sva pa u lebet,« je zajamru Cene, ke je mal k seb pršou. »A t nism reku, de nkar na hodva pu Cojzum grabne? Men 6e je kar zdel, de nau prou. Viš, zdej pa mava. Tu s use ti uržah.« »Kua sm jest uržah. Sej s se ti tle ustava in zjou. Na cest se pa pu ta noum cestnem pul-ciskem rede na sme stat, kokr s slišu. Jest tega nism vedu, ke tam ukul pošte jh pa zmeri tulk stoji, de b še kašna bi rejena pudgana na mogla sku« pridet, ne pa člouk. Viš, pa je u«e dobr. Tukaj na reče žou besede nubenmu, sam iz roka ukul maha, da kaže kot morja automobili voret, de jih na u kdu puhodu. Tu je use. Zdej pejva pa le hltr naprej, de na prideva nazadne še o bržon « F. O. Za hratek čas »Rad bi kako dobro sliko za poročno darilo.« »Potem vam priporočam to krasno pokrajino: »Pred nevihto!« »To je izvrsten dežni plašč, milostljiva; jamčim vam, da v njem nili opazili ne boste, da dežuje!« ' »Hm, po čem bom pa potem spoznala, kdaj neha?« »Videti ste zelo v skrbeh. Kaj se Je pa zgodilo?« »Naš mali Andrejček je v finančnih te. žavah!« »Slaba šala — saj je otrok šele leto star.« »Seveda, toda požrl je novec za 20 pari* L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov jgg&SSl solnčnlkov in sprehajalnih palfr J Popravita točno tn solidno KRASNE TLAKOVE za cerkve, veže izdeluje in poklada Cementarna Gostinčar, PeSata. ooSta Pol pri Lhibllanl. SALDA-KONTE STRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. j ■«! se os NCDl PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 6 II. NADSTROPJE Tntll letos to na prvem mesto francoska kolesa Prvovrstni izde ek in materijal Najlažji tek. One brei konkurence! VIKTOR BOHINEC - LJUBLJANA. Dunajska ccsta 21 Cenikibrezplačnol Surovo maslo (Tafelbutter) najfinejie, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30'— Din proti povzetju. Franc Kolleritsch APAČE PRI GORNJI RADGONI fiaSPOBARSSA ZilEZA UM um Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske slroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna mofea Iz milna Forgacs, OaCha Topola, jc stalno na zalogi. (NSERIRAJTE V »SLOVENCU«! GROZDJE prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori po 3.50 Din za kg franko postaja Središče vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bolfenk pri Središču. — Naročite takoj! Ogledala teb vrit, velikosti io obiik Steklo zrcalno 6—8 mailnsko 4—6 mm, portalno. Ieua*c alabaster itd. SpecSrum d. d- Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri Ljudski posojilni« reu. iiidr. z n. i. f (Cljll refc /adr. i n i. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Raznovrstne knjlgoveške potrebščine: platna, usnje, marmor papir, ilato, sukance itd Vam nudim po najnižjih cenah NA DEBELO! NA DROBNO! A- Janežič Ljubljana, Florjanska ulica l/.iieijujejo se najnovejši model lolreških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F. D L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlorska cesta št. 4. Dva kamnoseška pomočnika za stalno delo sprejme ALOJZIJ VURNIK v Radovljici. Naročajte .Slovenca'I Garantirana kaastrrtcllal FRANC 1A6ER. tapetništvo Liubliana, W. Patra a. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst modroce, otomane, žimo, zložljive postelje patentne divane itd- Kajmodarnajta aMkal Osvalil Dobcic-ljubljana Pred SKofiio M. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C in C. M. S. predmetov. Na de ei o i Na drobno l M Pridna Marjetica Pisano krilce, predpasnik pa bel je, na njega golobček se v zarjici vsel je. Marjetica pridna mu kruhka je dala, golobček odletel je, rekel ji: »Hvala!« Enooki divjak Dva rokodelska pomočnika sta potovala po svetu. Nekega dne sta prispela na veliko planino, kjer ju je zalotila noč. Sklenila sta zato, da prenočila na planini. Dolgo časa sta se zaman ozirala naokoli, da bi našla pripraven prostor za ležišče. Tedaj je eden od rokodelcev splezal na visoko drevo in jel pozorno motriti okolico, ki jo je narahlo ožarjal svit božjih zvezd. Zagledal je nekje daleč pod strmimi pečinami plapolajoč ogenj. Splezal je z drevesa in se uapotil s prijateljem v ono smer. Prišla sta do velike skalnate votline, v kateri je gorel ogenj. Previdno sta obstala pred votlino in zaklicala vanjo: »Dober večer! Ali ni nikogar tu?< V tem hipu je vstal izza ognja divjak, strašno kosmat in bradat. Srepo je uprl edino cko, ki mu je gorelo sredi čela, v neznana popotnika in zagrmel: >Kdo pa sta vidva, a?« »Revna rckodelca sva, ki potujeva po svetu. Na planini naju je zalotila noč in zdaj ne veva, ne kam ne kod,« mu je pohlevno odgovoril krojaški pomočnik. »Lepo vas prosiva, dovolite, da prenočiva pri vas,« je pristavil čevljarski pomočnik. Tudi njemu je bilo nekam čudno tesno pri srcu, a bil je tako truden in zaspan, da je bila želja po slamnatem ležišču v njem večja od strahu. >Naj bo,« je osorno zabrundal divjak in odvalil od jame težko skalo, ki je napol zapirala vhod in ki mu je služila namesto vrat. »Vstopita?« Rokodelska pomočnika sta vstopila, sedla k ognju in si jela greli premrle ude. Divjak pa je medtem zavalil skalo nazaj k jami. Ko so nekaj časa tako sedeli pri ognju, je divjak nenadoma vstal, »topil brez besede k rokodelcema in ju jel s svojimi ogromnimi rekami tipati po rokah in nogah. »Ti si debelejši U je zadovoljno zabrundal krojaškemu pomočniku in potegnil izza velik, ostro na brušen nož. »Usmiljenje!« je v smrtni grozi zakričal krojaški pomočnik in se vrgel na kolena. Divjak ga je knito pogledal z edinim očesom in se porogljivo zagrohotal: »Redak! Kdaj si pa že slišal, da bi pri divjaku kdo našel usmiljenje? Hehehe. bratec, pojedel te bom — pa konec besedi!« Rekši je zgrabit ubogega rokodelca za vrat, ga zaklal, nataknil njegovo truplo na raženj in ga jel peči nad ognjem. Čevljarskega pomočnika je spreletavaln smrtna zona. Spoznal je, da čaka enaka usoda tudi njega, če se mu no posreči pobegniti ali iztuhtati kakšno posebno zvijačo, s katero bi divjaka ugnal. Ko je bilo truplo krojaškega pomočnika »pečeno, je divjak odrezal z njega dva kosa; prvega — večjega — je obdržal zase. drugega — manjšega — pa j© pomolil čevljarskemu pomočniku in dobrohotno zamomljal »kozi polna usta: »Na, viemi in jeJI Gotovo si lačen.« Čevljarski pomočnik s« je stresel po vsem telesu in se s studom obrnil proč. »Jej!« je oblastno ponovil divjnk »Saj bi,« se je zlagal čevljarski pomočnik. >pn nisem nič lačen.« »Morail« je zarenčal divjak in na grozeče pogledal. »Ce nočeš zlepa, boš moral pa zgrdal« Rokodelski pomočnik je vzel pečeno meso in se delal, kakor da ga jč, naskrivaj pa je metal odtrgane koščke proč, »Le jej, le!« je zadovoljno mlasknil z jezikom divjak in se krvoločno zarežal: »Jutri bom spekel tebe!« Ko se je divjak najedel, si je pripravil udobno ležišče ob ognju in legel. Čevljarski pomočnik pa je medtem tuhtal, na kakšen način bi se rešil krvoloka. Tuhtal je... in je slednjič iztuhlal. Pobral je lesen drog ter ga jel z žepnim nožem špičiti kakor ogromen svinčnik. »Kaj pa delaš?« ga je pobaral divjak. »Igram se,« je odgovoril mladenič. »Kar igraj se,« se je zlobno zarežal divjak, »jutri se ne boš več!« Rekši je zaprl oko in kmalu glasno za-smrčal. Ko se je mladenič prepričal, da divjak trdno spi, je položil ošiljeni konec droga v ogenj. Ko je konica jela tleti, je mladenič vzel drog iz ognja, ga zapičil divjaku v oko in ga oslepel. Divjak je nlanil pokoneu in presunljivo zarjul cd bolečine. Mladenič se je umaknil v temen kot, divjak pa je ves besen lomastil po votlini in tipal z rokami predse, da bi ga ujel. »Čakaj me, kajon!« je razjarjeno tulil. »Pripravil si me ob edino oko, jaz pa bom tebi izdrl obe očesi!« Ko se je dolgo časa zaman trudil, da bi zgrabil ujetnika, se je upehan postavil pred skalo in molče čakal jutra. Ko je sinilo jutro, je divjak odvalil skalo od vhoda ter jel vabiti ovce, ki so bile v votlini, k sebi. Da bi se mu mladenič ne izmuznil, je natanko pretipal vsako ovco po-i sebej, preden jo je spustil na prosto. Mladenič pa se je hitro domislil zvijače. Zaklal je največjo ovco, jo odri in se oblekel 1 v njeno kožo. Nato se je jel z ostalimi ovcami previdno pomikati proti izhodu. Divjak je otipal tudi ujega, ga zagrabil I in ga kakor druge ovce vrgel na piano. Ko je mladenič videl, da je rešen, je i zakričal: »Hoja hej, divjak, ne išči me, sem že ! zunaj!« Divjak se je strašno razjezil. Pritajil pa je svojo jezo in skušal z zvijačo zvabiti svojo i žrtev nazaj. Napravil je sladek obraz, pomolil I mladeniču dolgo pastirsko palico in dejal: »Na, vzemi to palico! Brez nje se ti no-i bena ovca ne bo hotela pokoriti!« Mladenič se je res pustil pregovoriti. Pri-j bližal se je divjaku, slegnil roko in prijel palico. Tedaj pa se je — o groza! — kazalec roke kakor pribit oprijel palice in se ni dal 1 več odstraniti. V smrtnem strahu je mladenič skakal ; okoli divjaka in mu srkušal izviti palico iz ; rok. Zastonj. Divjak se je škodoželjno režnl | in vlekel mladeniča čedalje bliže k sebi. V tej grozni smrtni stiski se je mladenič ' domislil žepnega nožtfa. Potegnil ga je iz žepa in odrezal z njim prst. ki mu je bil pritrjen na palico. Tako je Iznova ut*kel krvoločnemu dlv jnku fer se mu jel od daleč posmehovati in mu striči korenček. Divjak je razjarjen odlomastil za njim. Pritekla sla do globokega tolmuna. Mla-| denič se je zevnjočetnu žrelu previdno umaknil in se splazil divjaku, ki je obstal na robu prepada, za hrbet. Zaletel se je z vso silo vanj in ga sunil v globočino, kjer je divjnk ' utonil. Trko se je Čevljarski pomočnik z« vedno rešil krvoloka. Odgnal je njegovo čredo s planine in s« srečno vrnil domov. Za bhire gl a ve Rešitev zloženke Slovenka sem. Slovenka čem ostati. rodila men« je slovenska mati! Pravilnih rešitev je bilo topot ckoli 100. Za nagrado izžrebana je bila: Marica Skoči r. učenka IV. rezr. v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani. Nagrada: »Zakaj — zato«. (Povesti od Rudvarda Kiplinga.) Tinček in Tonček Tonček: »Moj atn pa zna z obema rokama plsitl.' Tinček: »To pa že ni res!« Tonček: »Pa je, če ti rečem I« Tinček: »Kako bi mogel pi«atl t obrms rokama?« Tonček: »Cisto lahko. — Na pisalnem stroju!« STRICKOV KOTIČEK Kako sem se imef na počitnicah. Dragi Kotičkov stričekl — Danes Ti pa jaz pišem. Povedati Ti hočem, kako sem se imel na počitnicah in kod cem vse hodil in. 6e vozil. Ker sem prinesel domov odlično spričevalo 3. razreda, je očka odločil, da pojdemo na počitnic*. Lepega jutra smo sedli na vlak in se odpeljali v Radovljico. Vožnje Ti ne bom popisoval, ker si se gotovo že sam tudi vozil tam okrog. V Radovljici smo izstopiU. Seveda bi se jaz rad še naprej vozil. No, pa sem se vseeno, ker je na postaji že čakal voz. J« bilo tako zgo-vorjeno, pa nisem vedel. Naložili smo sebe in našo kramo in se odpeljali na Gorico, Gorica je prijazna vas na hribčku. Zelo hitro sem se privadil. Najbolj sem bil prijatelj z domačo Jožo in Milko z Jesenic. (Ti jih ne poznaš, pa tudi one Tebe ne. Veš, smo se menili o Tebi.) Ker je bilo na vasi vse novo zame, sem v vsako reč vtaknil svoj no6. (Je precej majhen, toda zelo »firbčen«.) Oblezel sem hleve, pod, kozolce itd. Pujski, kure in maček niso imeli miru pred menoj, krav sem se že malo bal, konja sem pa v velikem spoštovanju samo od daleč gledal. Pozneje, ko sva postala prijatelja (sera mu večkrat dal kaj za pod zobe), sem ga pa že božal, pa mi ni nič naredil. Da pa ne boš mislil, da sem s?mo živalim nagajal, Ti povem, da sem tudi delat. Na polju sem pomagal snope nositi na voz, doma pa dajati jih v kozolec. Bil sem tudi pri mlačvi. Podajal sem snope našemu gospodarju, ki jih je tlačil v stroj. Kadilo se je tako, da sem imel precej dela, preden sem se umil. Sedaj Ti bom pa Se povedal, kje sem vse bil in kaj sem videl. Bili smo v P od na rtu, na Otočah, v Mošnjah in na Otoku. Povedati ti moram, da na Otoku zvoni ob 11 in ob 12, kakor v Ljubljani. Povedali so nam, da zato, ker so pred davnim časom ravno ob 11 napodili Turke v beg in zato zvoni ob 11 v spomin. Bili smo tudi v vasi V r b n j e , kjer ima gospod Koroščev Janez prav lep radio. Sedaj Ti pa moram povedati, da so Resma-nov gospod prav dober mož, tako dober, da so nam dali kar konja in lep voz, pa smo se tudi »fnrali«. Peljali smo se v Begunje na obisk k neki gospodični, ki jc prišla iz Amerike na počitnice. (Striček, to bi se smejal, če bi jo videl! Veš, oblečena je bila v široke hlače.) Stanuje pri Kovatkotih, Tako se pravi namreč pri hiši. Prav dobro so nas tam pogostili. V Begunjah sem videl star grad, ki se imenuje Kamen. Zvedel sem, da je tam stanoval Lambergar. Najbrž ga Ti bolje poznaš kot ja«. V Begunjah imajo pa še en grad, ki je obdan z visokim zidom. Očka je v Begunjah govoril z gospodom dr. Prešernom (pa ne s tistim, ki je ie umrl) in je rekel, da ima U gospod v Skolji Loki tako besedo, da lahko pošlje gospodične v ta grad na počitnice. Bili smo z vozom tudi v Vrbi in videl sem hišo. v kateri je bil leta 1600 rojen pesnik dr. France Prešeren. Na hiši je spominska plošča. Pa tudi na Brezje smo se dvakrat peljali. Teh Ti pa ne bom popisal, ker si gotovo že bil tam. Povedati Ti pa moram, da sem v Zapužah videt, kako se moka melje. Če še nisi nikoli videl, pojdi po-, gledat. Jc zelo zanimivo. Samo na psa pazi, ker je zelo hud in je ie marsikomu hlače pomeril. pali v Savi. Jaz sera ee kar notri zakadil. Pa iogo smo tudi metali. Tam nas je fotograf goepod Slavko Vengar dvakrat »iliknil«. Jaz sem prav fejst zadet, kakor vidiš na sliki, ki jo prilagam. Prilagam Ti tudi sliko, katero je naredil moj prijatelj Mihec. Veš, on zna imenitno risati. Oni • črno kapo in petelinjim peresom je Mihec, oni • klobukom sem pa jaz. Ali nisva kolosalna? (Kaj je kolosalno, mi je očka razložil.) Ljubica (to je moja sestrica) je mislila, da sme tudi tega psa pobožati kakor druge, pa je tako zarenčal, da mu je kar koj pete pokazala. Pa tudi v Radovljici smo večkrat bili in smo se ko- Povedati Ti moram tudi, da sem gledal, kako je na J e 1 o v c i gozd gorel. Tako velikega ognja še nikoli nieem videl. Ali ci ga Ti že kdaj? Zvečer smo pa navijali gramofon ali se pa igrali »Človek ne jezi se«. Ali veš, kakšna je ta igra? Če ne veš, pa pojdi vprašat b Krisperju. Gotovo Ti jo bodo pokazali. Ali pa pridi k meni. Vidiš, dragi etriček, tako sem se imel na počitnicah. Se splača biti v šoli priden) Tudi leto* se bom potrudil, da bom še drugo leto kam šel na počitnice. Kakor vidiš, mi je to pismo dalo zelo veliko dela, zato bom zelo žalosten, če me boš vrgel v koš, kamor jih toliko zmečeš. Vedno sc kdo pritožuje. Lepo pozdravljen! Pavle Golmajer, učenec. 3. razr. v Ljubljani m DrafH Kotičkov striček! — Iz Bohinj« Ti menda še ni nihče pisal. V zgornji dolini imamo dve šoli: eno na Fužini, kjer imajo precej suho gospodično za učiteljico, in eno v Srednji vasi, kjer pa nimajo tako suhe učiteljice. Pa jezero imamo tudi. V njem je polno rib. Poleti sr vozijo s čolni po jezeru. Počitnice mi potekajo zelo lepo, samo pre» kratke so. Tisti Tvoj Požgančev oča (ker se pišejo Poigancc, gotovo radi žgance jedo, ali ne?) so najbrž kakšen melislcr, ko so tako imenitni in učeni, zato hi lahko tako naredili, da bi ae nam počitnice podaljšal*. Daj no, prosi jih v našeo imenu! Te lepo pozdravlja Lojzek Cvetek, učcnec IV. razr. v Srednji vasi pri Bohinju. Dragi Lojzek! — Nc vem, kaj bo gospodična, ki j* na Foiini za učiteljico, k temu dejala, da oznanjaš njeno auhoto vesoljnemu svetu. Sicer suhota še ni nobena sramota (saj sem jaz tudi suh kakor ližolova prekljal), toda kljub temu bo gospodično morda popadla ljuta jezica, ko bo izvedela, da si jo »v časopis dal«. No. upam, da ji bo lo jezico ohladila moja ugotovitev, da bi bila v Ljubljani marsikatera gospodična raje suha kot debela, kajti debelost dandanes ni več »moderna« (čc n* veš, kaj ta čudna beseda pomeni, pobaraj mamol). Gospodična je torej lahko celo ponosa* na to, da je suhal Pišeš: »V jezera je polno rib. Poleti se vozij« s čolni po jezeru.« — Kdo se vozi • čolni po jezeru? Ali ribe? Hoho, to morajo biti pa rea čudne tiste vaše ribe! Kako pa veslajo, ko nimajo ne rok ne nog? Pojasni nam to čudno uganko, pojasni, drugače bomo vsi vprek prepričani, da te je takrat, ko si videl ribe v čolnih veslati po jezeru, trkala ljuta gospa luna... S podaljšanjem počitnic pa ne bo nič, dragi moj. Požgančev oča niso noben »melistcr« (minister ai hotel reči, kajne, pa se Ti je zaletelo?), zato kaj takega ne bodo mogli nikoli narediti. Počitnice ostanejo dolge, kot so. Saj so dolge dovolj. Mi odrasli še tako dolgih nimamo, pa se kljub temn nič ne pritožujemo. Pozdravljen! Kotičkov striček. NMMIMKNIII Ali že imate novo kniigo Kotič-hovega stričha ,Za zidano voljo'? Dobrosrčni striček 3. Vse to razmišljanje in ves ta gnev sta povzročila, da je postal striček silno lačen. Stopil je na vrt, da bi si natrgal nekaj salate, redkvic in košarico jagod. Sklonil se je in že nameraval utrgati prvi vršiček salate — ko je taisti zaječal z bolestnim glasom: »Joj, joj! Ali bom moral zdaj umreti?« Striček je zavzet omahnil nazaj in prestrašen strmel v salato. »Ali »i ti tudi živa?« jo je pobaral. »Kako ne bi bila?« se je začudila salata. »Mar zato ne, ker nc pojem kot ptička, ne cvilim kot miška m ne plezam kot muca? Ti si mi čuden patron! Ali nc vidiš, kako rastem in uspevam? Sprejemam hrano s koreninami, kakor jo prejemaš ti z ustmi, in jo pretvarjam ▼ sočne sokove v svojih lističih, kakor ti v svojem želodcu. Veselim se solnca, kakor se ga veselijo ptički in se ga veseliš ti. Pusti me živeti, da poženem cvctove in da dozorijo semena v meni; slednji so moji otročički, da boš vedel. Kruti Človek! Povej: ali me hočeš še usmrtiti?« »Nikdar in nikoli,« je vzkliknil striček. »Za vse na svetu bi ti ne hotel storiti žleda. Potolažil si bom glad z redkvicami.« Krenil je k gredici, kjer so rastle redkvice. Ročno je izpulil eno iz zemlje. »Ah!« je vzdihnila redkvica v njegovi roki in umrla. Striček je iznenaden glasno zakričal in spustil redkvico na tla. »Ali si bila tudi ti živa?« jo je vprašal. Na to vprašanje mu mrtva redkvica seve ni mogla več odgovoriti. Odgovorila mu je ena od ostalih redkvic na gredi: »Seveda smo žive. Kaj pa si mislil? Toda predobro vemo, da moramo umreti, kadar pride naš čas. Saj zato nas scjcio, da dozorimo in služimo kot hranivo. Joj, Kakšni požeruhi ste ljudjel Vse mora poginiti, kar pride pod vaše roke, samo da zadostite nenasitnosti vaših želodcev. Krvoločncjših morilcev pač ni na svetu.« »Nak, jaz nisem morilec in ludi nočem biti!« je striček kakor k prisegi svečano dvignil roko. »Nikoli več ne bom položil svojih rok na vas. Potolažil si bom glad z jagodami, če ni drugače.« »Kokopak,« je prezirljivo dejala redkvica. »Umor mora biti. Mar misliš, bedak, da jagode ne žive, da rastejo in zorijo mrtve!?« Striček je pobegnil z vrta, sc zaprl v svojo samotno sobo in milo zaolakal. Bil ie oreori- čan, da mora umreti od gladu, kajti morilec ni hotel biti. Bil je pač neskončno blag in usmiljen — naš striček. Toda ker smrt ni hotela priti takoj in je glad postajal čedalje hujši, je striček stopil h polici in vzel z nje debelo, lepo dišeče jabol- »Tega si bom vendar lahko privoSčil,« je menil. Že je hotel slastno ugrizniti vanj, ko je jabolko zdajci globoko vzdihnilo: »Joj, joj — saj se mi je zdelo, da bo takol 2e tedaj, ko so me utrgali z veje, se mi je zdelo . .Ta hudobni človek me bo pohrustal in moje pečke — mojo ubogo deco — vr>Jel med sm<,ti. nrmesto v zemljo. Nikoli ne bodo zrast-lc mladike iz njih... Joj, joj, joj!« Stričku je zdrknilo jabolko iz rok in se zakotalilo po tleh ... Nekpj časa jc stal kakor okovan na mestu in slrmcl izgubljeno predse Potem je sunkoma dvignil glavo in pogledal na okno; rahel šum je prihajal od tam. Bila je muca. Prekanjeno so se ji svetile oči. »No,« je vprašala, »kako se ti godi, striček? Si dobil kaj za pod zobe?« »Nič.« ie zatcdnil sinček. »Tako je, striček, vidii, če je človek preveč blag in usmiljen!« »S palico bi ti dal po grbi, pa sem preslab,« ji je odgovoril. »Vem,« je modro pokimala muca, »slab si, slab, ker si nečloveško lačen. Ti si največji bedak na svetu! Čemu si po nepotrebnem beliš glavo? Živi, kakor te je ustvaril Bogi Vzemi, kar ti je namenjeno, da ne pogineš od gladul Miška pohrusta slanino, če jo dobi, muca pa pohrusta miško, če jo ulovi. Vsakemu svoje Življenje je večen boj.« Se nekaj trenutkov je striček ves zmeden bulil v modro muco, potem je planil k durim, jih s truščem odprl in zakričal v kuhinjo: »Nežikal ... Nežika! ... hitro mi skuhaj kosilo! ... Strahovito sem lačen. Najprej mi postreži z redkvicami ... potem s kosom sveže gnjati ... potem mi prinesi pečeno piško — s salato, kakopak — in nazadnje še zvrhano košaro jagod... Ali si razumela? Brž, brž, brž!« In se je striček, kakor da mu je padla gora od srca, oddahnil. Pobral je jabolko in ga pohrustal, kakor bi trenil. Ogrizek jc vrgel muci v gobček. Muca je kihnila, skočila z okna na prosto in odbrzela, kot bi ji kdo kuril ood nogami.. • Konte. Domače ognjišče Naš v • zdravnik S. A. — S. Bledemu človeka, ki ima v prsih majhne bolečine in Bluzast izmeček, treba vsekakor skrbnega zdravljenja po navodilih zdravnika, ki mu je najbolj pri rokah in more stalno nadzirati zdravstveno stanje. Ali se da doseči izboljšanje doma z domačimi sredstvi (zrak, hrana, mirovanje oziroma omejeno delo) ali je treba zdravljenja v bolnišnici ali zdravilišču, to naj določi zdravnik. Vedite pa, da se zamujeni čas ne da več dohiteti in da je ogenj pogasljiv brez večje ali trajne škode samo v prvih početkih! A. R. — S. Sladkorna bolezen in — prehrana? Različni zdravniki vam predpisujejo različno dieto iu zdaj »v resnici« ne veste, česa se držite. Glavna napaka tiči v vašem načinu zdravljenja, ne pri zdravnikih, ne v dietetnih predpisih. Razna so pota in ceste, ki vodijo v Rim, celo na ljubljanski Grad poznam kakih sedem potov in stez, ki se dn priti po vsaki na vrh. Ali hočete hoditi po dveh ali treh potih hkrati ali hočete vsak trenotek spotoma smer izpreminjati? Ker je vaša sladkorna že starejšega porekla, menda ni huda in se da zadrževati in celo izboljšati s primerno prehrano. Med svetovno vojno se je sladkorna bolezen v Srednji Evropi kar izgubila, očitno zavoljo pičle prehrane; po vojni se je zopet razpasla zavoljo obilja. Ze iz tega dejstva si pameten človek, ki ga nadleguje sladkorna bolezen, lahko napravi smernice za prehrano. Poglavitno ni, kaj naj je, marveč, da sploh ne je dosti, torej čim manj in da zavžito hrano resnično iztroši, to je vporabi za delo! Hrana se mora ravnati po opravilu; kdor hoče in mora delati telesno naporno, mora imeti radi sladkorne bolezni drugačno dieto kakor oni, ki ždi ves dan pri pisalni mizi ali skrbi samo za nego svoje piškave telesnosti. Na splošno svetujem svojim bolnikom tak-le red v prehrani. Pet dni v tednu navadna prehrana, ki naj vsebuje čim manj sladkornin (oglikovih vodanov in sladkorja, kakor je v žitnem zrnju, moki, krompirju, sladkem sadju, mleku i. dr.), malo beljakovin (meso, jajca), a obilo zelenjav in navadnega sadja, tolšče pa po želji in potrebi. En dan v tednu naj se bolnik strogo posti, vživati sme rfeoslajen ruski čaj (ali kateri drugi, posebno priporočljiv je iz borovničevega listja), kavo, čisto juho in 1—1^ kg navadnih, kislatih jabolk ali drugega nepreslad-kega sadja ali tudi vrtnine (paradižnik, koren, redkev, zelene solate), kolikor se da v presni obliki. Za ta dan posta se sme bolnik en dan v tednu (na nedeljo ali praznik) odškoditi, da je vse in toliko, kakor zdravi ljudje, le v sladkih Jedeh naj bo zmeren 1 V navadnih primerih lažje in srednje hude »sladke jetike« zadošča ta prehrana, ki se je bolniki ne naveličajo in uspevajo ob nji. Pa poskusite še vi, a resno 1 M. M. — B. B. Vzroka nerodovitnosti v vašem primeru ni mogoče pogoditi iz prepičlega vašega poročila, sklepati se da samo na bolezen v vas samemu. Kakšna je bila ta bolezen in s kakšnim uspehom je bila zdravljena, ni razvidno iz pisma, tudi ne vaša starost in mnogo drugih važnih okolnosti. Treba je poleg vaSega opisa ugotoviti tudi dejansko stanje pri obeh, zato izročite to svojo zadevo bližnjemu zdravniku, ki naj vam pomaga sam ali pokaže pot do smotra. »Na slepo« ne hodite ne v bolnišnico ne k specialistom, vaš zdravnik naj določi, kam pojdite in kaj napravite, njega samega se držite kot vodnika! J. B. — V. Jedilne buče so pri nas bolj v nemar puščena vrtnina, krmilnih buč pa, ki jih je na kmetih mnogo, ne jč skoroda nihče izmed ljudi. In vendar so dobra in za nekatere bolezni zdravilna jed. Na Ruskem slove jedilne buče že od nekdaj kot zdravilo pri obistnih boleznih. Moje pičle izkušnje potrjujejo vporab-nost jedilnih buč; trem ali štirim bolnikom te vrste sem svetoval vživanje jedilnih buč v sirovem stanju, pa tudi kuhane (brez soli, sladkor ne škoduje) in za zimsko rabo shranjene (brez soli). Menda enako vporabne so krmilne buče, ki jih je lažje dobiti povsod. J. I. — Lj. Solata s kislo smetano zabeljena je sijajna jed za stare in mlade. Priporočam jo posebno za otroke, ki jim običajni kis, kakršen se dobiva v trgovini in sestoji navadno iz razredčene esence in je morda samo začinjen s pravim vinskim kisom, vtegne mnogo škodovati. Ne samo naši hribovci, ki so bolj pametni kakor menijo o njih meščani, marveč tudi gosposki Nemci, ki jim pač nihče ne more očitati zaostalosti, si naprav-ljajo zelene solate s kislim mlekom. Ako se ne morete privaditi tej obliki, belite solato z dobrim oljem in kisajte jo z limonovim sokom. Seveda, pristen vinski ali sadni kis zdravemu človeku ni škodljiv. M. M. — M. Zastoj v razvoju štiriletnega dečka, ki je prišel pravočasno in krepak na svet in se je na prsih lepo razvijal, zapažate od drugega leta sem; otrok kar ne more naprej ne duševno, še manj pa telesno, zdi se, da je obtičal na razvojni stopnji drugega leta. — Dajte vsekakor otroka pregledati in opazovati po kakšnem strokovnjaku za otroške bolezni, menda tiči vzrok v motenju tako zvanih krvnih žlez. Poleg tega dajajte otroku en dan rumenjak kurjega jajca v sirovem stanju (sam ali zmešan s sladkorjem ali mlačnim mlekom ali mlačno juho) drugi dan pa zrel paradižnik, tudi sirov, sam ali osla-jen s sladkorjem ali zabeljen z oljem in limonovim sokom, nekaj mesecev zaporedoma. Ko ue bo več paradižnikov, naj dobiva otrok jabolko. Poročajte o uspehu čez tri mesece! A. Š. — B. še enega otroka si ielite? To vašo željo, ki priča o zdravi ženski čudi v vas, s polnim odobravanjem hvalim in želeč vam uspeha, ki je vsekakor še možen, nujno svetujem, da ne begate od zdravnika do zdravnika, temveč se držite samo enega! Zadnje vaše zdravljenje se mi zdi primerno, zdaj pa si dajte vsaj za tri mesece popoten mir. Pazite na ta predel, morda pride v tem času na vrsto še nekaj, kar vas vtegne zanimati. Za zdaj vedite, da je post najboljše zdravilo zoper vsakovrstne motnje prebavil. Drugo drugič! Modne novosti Pravni nasveti Draginjska doklada. V S. D. Ali se državnemu oslužbencu, ki službuje v mestu, ki ima prvi dra-ginjski razred, draginjska doklada zniža, če stanuje v okolici? — Ne. Draginjski razred obsega področje politične občine onega kraja, v katerem je sedež urada, kjer je uslužbenec postavljen, ne pa onega kraja, kjer državni uslužbenec stanuje. Obrtno dovoljenje ze sladoledarstvo. J. L. M. Kako morete dobiti obrtno dovoljenje ze izdelavo in prodajo sladoleda? Ali je to prosta obrt? — Sladoledarstvo je del slaščičarske obrit, ki je rokodelska obrt. Ce hočete dobiti obrtno dovoljenje za to obrt, morate dokazati svojo usposobljenost in sicer dovršeno učno in pomočniško dobo in poma-gaško preizkušnjo. Kuluk v dveh občinah. H. A. S. Pritožujete »e, ker vam je občina P. naložila odkupnino za kuluk, ne da bi vas vprašala ali hočete osebno delati. V tej občini plačujete le davek od zaslužka. Stanujete pa v drugi občini, kjer imate svoje posestvo. Tudi ta občina vam je naložila posebno delo za ceste. Ali je to pravilno? — Občine so ravnale po predpisin, zoper katere ne morete ničesar ukreniti. Obveznost ljudskega dela vas zadene v vsaki občini, kjer plačujete davek. Ce plačujete v tuji občini na leto nad 100 Din direktnega davka, kar je tudi uslužbenski davek, ste v tej občini obremenjeni z odkupnino in torej ne morete osebno delati. Poleg tega vas zadene tudi v domači občini delovna obveznost ali odkupnina. Ce pa plačujete v tuji občini manj, kakor 100 Din neposrednega davka, ste v tej občini oproščeni delovne obveznosti in odkupnine. Svoje letne davčne obveznosti pa morate, naznaniti občini svojega domovanja, ki vam nato odmeri cestno dajatev na osnovi skupne davčne moči. Tako določajo predpisi, ki se jim pač moramo pokoriti. Nesposoben a vendar vojaški obveznik. F. R. S. Pri naboru so vas spoznali za nesposobnega, a vojaška oblast vas vodi v evidenci kot vojnega obveznika. Ali je proti zakonu, če sam ne ukrenete ničesar, da se napaka popravi? — Zakon ničesar o tskih slučajih ne določa. Ootovo je pa v vašem interesu, da ugotovite, kaj je pravzaprav z vami. Opozarjamo vas pa, da vojnica zastara v petih letih. Lahko se vam pripeti, da jo boste morali plačati za več let nazaj, če se končno ugotovi, da ste nesposobni in torej oproščen vojaške obveznosti in, da ves le pomotoma vodijo v evidenci kot vojaškega obveznika. Plačilo stroškov zemljemerca. V. š. R. Brat Vam ie odstopil polovico njive kot dodatek k dediščini in je ta polovica že na Vas prepisan. Ker je njiva take oblike, da je ne morete kar tako razpoloviti, vprašate, kdo ima plačati geometra? — Ce se ne morete z bratom zediniti na novo mejo, Vam bo moral zemljcmerec razmeriti in bosta vsak do polovice morala plačati tozadevne stroške. Zemlje-picrec bo pač držal za plačilo tistega, ki mu bo dal naročilo. , „ _ . Napeljava električnega kablja. J. H. S. Cez sosedov svet (dvorišče) imate pot, po kateri hodite, gonite živino in vowzite vse potrebno za svojo domačijo. Ko ste pri svoji hiii žagali z žago na električni pogon, je strojnik čez sosedovo dvorišče napeljal električni kabel za žaganje Vaših drv. Sosed Vam ie zapretil, da v bodoče ne bo več do- voljaval napeljave kabla po svojem dvorišču. Vprašate, če to sosed sme? — Ker gotovo še ne žagate 30 let s pomočjo elektrike, niste mogli še priposes-tvovati pravice polagati kabel čez sosedovo dvorišče. V morebitni pravdi bi najbrže sosed usjiel s svojo prepovedjo. Svetujemo Vam, da se s sosedom z lepim poravnate, ker od take negotove pravde bi obe stranki imele le škodo. Odgovornost staršev za otroke. A. Z. M. Peljali ste se s kolesom po cesti mimo hiše, pred katero se je nahajal 2—3-letni otrok brez nadzorstva. Na Vaše vpitje se je otrok začel umfkati, vendar tako nerodno, da bi prišel pod kolo, da niste kolesa na mestu ustavili. Pri tem ste sami padli s kolesa in se precej poškodovali. Vprašate, če so dolžni otrokovi starši Vam povrniti zdravniške stroške? — Ne. Krivda na nezgodi zadene pač Vas. Ci mste zagledali otroka na cesti, bi pač morali lako zmerno voziti, da bi lahko vsak čas kolo ustavili brez nezgode. Starši pač odgovarjajo za škodo, ki jo nedorasli otroci t. i. v starosti do 14. leta sami povzročajo, ker so brez nadzorstva. V gornjem slučaju pa ste sami prenaglo vozili in ste sami zakrivili svojo nezgodo in morate sami trpeti vse posledice. Vknjižena stanovanjska pravica. L. F. T. Ker ste stregh staremu možu, Vam je v oporoki zapustil dosmrtno stanovanje, hišo samo pa je zapustil nečaku. Nečak pa je hišo z vknjiženim stanovanjem prodal neki ženski, ki se je kar naselila v hišo s svojo materjo in bratom. Vprašate, če imate pravico, da sama stanujete v hiši ali ne. — Svetujemo i Vam. da greste k sodišču ter prosite za vpogled ' dotične oporoke iz katere bo razvidno, kakšno , pravico do stanovanja v pokojnikovi hiši da ste pridobili. Ce Vam sedanja lastnica to pravico krti, jo boste morali tožiti. Naročilo čevljev po meri. Lj. R. V. Naročili ste čevlje po meri in čevljarju izrecno naročili, da ne marate modernih čevljev pač pa široke in ko-modne. Ko je čevljar napravil čevlje, ste jih pomerili in ugotovili, da so pretesni. Zahtevali ste druge, ki jih je čevljar tudi napravil. Ko ste te nrevzeli, so se Vam zdeli sicer ozki, vendar ste jih kljub temu plačali. Šli ste z obutimi novimi čevlji pol ure daleč v cerkev: noge so Vam tako zatekle, da ste morala bosa domov. Čevljarju ste vrnili čevlje in mu sporočili, da mu pustite 15 Din za obrabo in zahtevali ostanek kupnine v znesku 170 Din nazaj; vendar čevljar denarja noče vrniti. — V morebitni pravdi bo sodišče dalo po zvedencih ugotoviti, ali odgovarjajo čevlji naročilu ali ne. Ce se bo ugotovilo, da so čevlji pretesni, potem čevljar še ni izpolnil pogodbe in bo moral že prejeti denar za čevlje vrniti. Svetujemo Vam, da zaenkrat čevljarju še enkrat določite n. pr. 14-dn»vni rok, v katerem Vam nai čevlje po naročilu izvrši in mu zapretite, da boste drugače odstonili od pogodbe. Ce Vam v tem roku ne bo napravil odgovarjaiočih čevljev, smete odstopiti od pogodbe in Vam bo moral čevliar vrniti ostanek kitnnine. Posledice vsiljivega potnika. H. A. A. V Vaši odsotnosti je potnik neke tvrdke premotil s prigovarjanjem Vašo ženo tako, da je podnisala naročilnico za šivalni stroj. Ker je potnik hotel takoj nekaj denaria, ie Vaša žpna šla k sosedu po d*nar. ki ga ie sosed Vam dolgoval. Sosed je Vaši ženi za Vas izročil znesek 400 Din, žena pa je ta denar plačala potniku na račun šivalnega stroja. Vprašate, če smete sami ali pa sosed ta denar zahtevati od tvrdke nazaj. — Nc. Ker je žena podpisala pogodbo in tudi plačala na račun tvrdki, je tvrdka povsem upravičeno smela sprejeti denar, ce je sosed izročil denar Vaši ženi za Vas, ie s izplačilom denarja sosed dolg poravnal. Od Vaše žene smete zahtevati ta denar; ker pa morata biti mož in žena eno, bo pač ostalo pri naročenem stroju. Dedovanje po možu. A. R. Z možem ste si pridobili posestvo, ki je vknjiženo na Vaše ime. Ker je mož zelo bolan in imate le enega sina, Vas plašijo moževi sorodniki, češ da po novem srbskem zakonu bodo po možu dobili vse njegovi sorodniki, Vi pa nič. — Bdite brez skrbi. Ce je psestvo na Vaše ime vknjiženo, potem je Vaše in ostane Vaše, če Vaš mož živi ali pa umrje. Kar pa ima mož svojega premoženja, to bodo dediči dedovali. Ce bi umrl mož brez oporoke, potem dobi žena K zapuščine, sin pa Vk zapuščine. Drugi moževi sorodniki pa sploh ne pridejo v poštev. Tozadevno je merodajna pri nas še vedno postava, ki je v naših krajih v veljavi že 120 let. Dave hod neoddanega stanovanja. R. S. V. Lastnik hiše začasno ne more oddati stanovanja v najem. Ali je oproščen davka? — Ne. Davek na dohodek od zgradb ali zgradarina se mora plačati v mestih, trgih in kopališčih od zgradb, ki so namenjene za prebivanje ali drugo trajno uporabo. Vseeno je torej, ali je hiša dana v najem ali ne. Najemnina pride v poštev le kot davčna osnova. Če pa stanovanje ni oddano v najem, je davčna osnova vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje. • Prestavitev ograje. F. S. V. Sosed namerava za vašo ograjo, ki stoji tik na meji zgraditi hišo in zahteva, da prestavite ograjo za jx>1 metra proč od meje. Ali je ta zahteva utemeljena? — Na Vašem svetu ste gospodar vi. Sosed nima nobene pravice posegati v Vašo lastninsko pravico in torej tudi Vam ne more ukazovati, kje naj stoji ograja. Drugače je seveda, če ima sosed za mejo po Vašem svetu kakšno služnostno pravico (poti, vožnje itd.) in ste mu Vi tam postavili ograjo. V tem slučaju Vas bo lahko prisilil, da isto odstranite. Zavarovanje. K. P. U. Mlad mož se je pred 1 letom dal zavarovati na življenje in smrtni slučaj za znesek 20.000 Din in še posebej za nezgodno smrt in nezgodo tudi za 20.000 Din. Po enem letu pa so ga našli mrtvega v gozdu; blizu njega je ležal zarjavel samokres. Drugi dan po najdbi je privatni zdravnik pregledal mrliča in oddal mnenje, da se je mladenič v duševni zmedenosti ustrelil. Sodne raztelesbe mrliča ni bilo. Koliko je dolžna zavarovalnica plačati svojcem pokojnika. — Če je pokojnik izvršil premišljen samoumor, ni dolžna zavarovalnica plačati svojcem nikake zavarovalnine, čeprav je pokojnik skozi celo leto redno plačeval premije. Če pa svojci pokojnika dokažejo, da je bil pokojnik ubit po zločinu, oziroma, da e pokojnik izvršil samoumor v duševni zmedenosti, e dolžna zavarovalnica izplačati celo zavarovalnino. Oče ne odgovarja za ikodo povzročeno po mladoletnem sinu. F. M. M. Vaš 17 letni sin si je brez Vaše vednosti sposodil kolo od ravno toliko starega sovrstnika. Pri tem ie imel nesrečo tako, da se je s kolesom prevrnil in poškodoval sebe in kolo. Kdo odgovarja za to škodo? — Popravilo kolesa bo moral plačati Vaš sin, ki je dolžan kolo v istem stanju vrniti, kakoršnega si je sposodil. Če pa Vaš sin sedaj nič nima, niste dolžni kot oče za sina plačati to popravilo. Da pa mladoletnega sina obvarujete pred tožbo in tej sledečimi izvršbami, svetujemo, da se poravnate tako, da bo vsaka stranka prispevala nekaj za popravilo. — Vsled padca zadobljene poškodbe je sin sam zakrivil in ne more za to zahtevati odškodnine od izposojevalca kolesa.! Zagonetne ničle. P. C. D. Imate 3 srečke državne razredne loterije s številkami No 017.559, No 078.526 in No 006.335, ki ste jih kupili od neke banke preko Sotle. V uradnem seznamu pa niste našli nobene izžrebane številke, ki bi imel^ spredaj 0 (ničlo) ali celo dve ničli. Vprašate, če niso morda Vam poslane srečke bile potvorjene. — Vaše srečke so pristne. Ničle pred številkami so natiskane predvsem zato, da se preprečijo goljufij«. Če ne bi bilo natiskanih ničel, bi lahko goljufi namesto ničel napisali druge številke ter tako sestavili n. pr. številko, ki je bila izžrebana. Če pa bi ničle zbrisali, pa se to takoj pozna. V uradnem seznamu izžrebanih številk seveda teh ničel pred številom ne tiskajo. Odpravnina za rento. J. K. N. Radi telesne poškodbe, ki ste jo dobili pri delu v Franciji, prejemate sedaj mesečno rento v frankih. Rsdi pa bi dobili namesto rente enkratno odpravnino. Obrnite se pismeno na francoski konzulat v Ljubljani. Dobili boste vsa potrebna pojasnila, kako morate po< stopati, da dobite odpravnino. Odpoved stanovanja. A. J. R. Imeli ste ita< novanje proti pogojeni mesečni najemnini in mesečni odpovedi. Stanovanje ste odpovedali gospodarju 1. julija za prvi avgust. Izpraznili pa ste stanovanje šele 6. avgusta. Gospodarju ste plačali za teh šest dni sorazmeren del najemnine. Kljub temu pa zahteva gospodar najemnino za cel mesec avgust češ da niste stanovanja že drugega avgusta izpraznili. — Ker ste stanovanje v dogovorjenem mesečnem roku odpovedali, je s prvim avgustom prenehala najemninska pogodba in bi morali že prvega avgusta izročiti gospodarju izpraznjeno stanovanje. Ker ste pa oetali do 6. avgusta v stanovanju, ste dolžni ?a ta čas plačati gospodarju odškodnino, ki jo določite sorazmerno najemnino. Odškodnino za celomesečno uporabo stanovanja pa ste dolžni plačati le tedaj, če gospodar ni mogel stanovanja oddati zato, ker ni bilo že prvega izpraznjeno. V morebitni pravdi bo to okolnost moral gospodar dokazati. Obleke za deklice. Obleka iz križastega volnenega blaga (le* vo) z belim ovratnikom in manšeti iz piquče-ja. Obleka iz zelenega volnenega georgetta (na sredi) z velikim revernim ovratnikom iz bele svile. Bluza na štiri gumbe, širok pas in v gube položeno krilo. Obleka iz drobno vzorčastega jerseya okrašena s pletmi, sprednji del krila položen v gube. - Vrt UGANKE Rešitev: »Nerodnemeje H Kdor hoče imeti prihodnje leto manj preglavice s plevelom, naj vrt sedaj še enkrat temeljito opleve. Sedaj je dež zeljo zrahljal, zato plevel laže izpulimo s korenino. Posebno pazimo, da nam plevel ne dozori in se ne osuje, drugače ga ne bomo nikoli zatrli. Ce imamo zelo razrasle večletne dišavne rastline — majaron, materina dušica, pehtran itd. — jih moremo sedaj razdeliti in presaditi. Zimske zelenjave ne spravljajmo prezgodaj v klet. Ohrovt, karfijole, zelje, endivijo, zeleno, peteršilj, korenje, črno redkev i. dr. pustimo v zemlji do konca oktobra ali srede novembra — kakor je pač jesen toplejša ali hladnejša Zelenjavi tudi nekoliko prvega snega in do 4 stopnje mraza nič ne škodi. Če jo pa spravimo prezgodaj v kleti, nam bo do decembra vsa segnila. Tudi zimska jabolka in hruške oberimo še-le oktobra ali novembra — dva do tri stopinje mraza tudi njim ne škoduje in se potem čez zimo mnogo lepše ohranijo, kakor če jlb zgodaj spravimo. tMU Sobne cvetlice in druge rastline, ki smo jih imeli čez poletje zunaj, bomo sedaj kmalu spravili v sobe. Druge rastline, ki prezimujejo v zaprtih prostorih, pa čim dlje pustimo zunaj. Kadar se čez noč bojimo slane, jih postavimo pod kako košato drevo ali v zračno lopo. Sadna drevesa in oporne kole sedaj čimprej opremimo z lepljivimi pasovi ali obroči proti lazečemu mrčesu, posebno cvetoderu. Pasovi naj ostanejo na deblih do pozne pomladi, a večkrat jih obnovimo. Marsikdo, ki je vsadil marelice in breskve, ne ve, kdaj in kako naj jih obreže. Za to drevje — kakor za vse koščičasto sadje (črešnje, slive, češplje) — velja pravilo, da ga ne obrezujemo kakor jabolka in hruške, marveč da ga pustimo svobodno rasti in ga le »čistimo«. To se pravi, da popolnoma odstranimo vse suhe in zlomljene veje, kakor tudi veje, ki so obrnjene naznotraj ali sploh pregoste veje. Veje odstranimo tik ob deblu, a tako, da debla ne ranimo. Rane zamažimo s cepilno smolo. T t delo opravimo ob toplem vremenu v zimskih mesecih. Jedilnik za september (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek. 7. septembra: Kosilo: 1. Sadje. 2. Melancani s paradižnikom in zabeljen krompir. 3. Solata. 4. Cešplje-vec iz nekuhanih češpelj vlit na Črne kruhove rezine. Večerja: Srbski golaž z riženi. Solata. Torek. 8. septembra: Kosilo: L Sadje. 2. Nadevane kumare«, pražen nž. 3. Pariški zrezek in solata. Večerja: 1'armezanovi krapi na presnem zelju. Caj s pecivom. Sreda, 5). septembra: Kosilo: 1. Sadje. 2. Fižol v stročju v paradižnikovi omaki, pretlačen krompir. Večerja: Krompirjevi rezanci s paradiž niki. Brusnice. Četrtek, 10. septembra: Kosilo: 1. Sadj«. 2. Duveče (srbska jed). 3. Solata. 4. Jabolčna kremn in angleški Cakea. Večerja: Pečen krompir s kislim inlekon. Citronov naraslek. Petek, 11. septembra: Kosilo: 1. Sadje. 2. Ribe z različno zele-njadno doklado. 3. Pečen sirov štrukelj. 4. Spe-njena jagodna hladetina. Večerja: Omlete s sirom. Solata s krompirjem. Sobota, 12. septembra: Kosilo: 1. Sadje. 2. Presna sladka repa in črn kruh. 3. Rižota s kuretino, solata. 4. Cešpljev naraslek. Večerja: Gobov riž in ocvrti možgani Solata. Nedelja, 13. septembra: Kosilo: 1. Sadje. 2. Nadevan paradižnik 3. Posiljeno zelje, pečen krompir, telečji zrezek 4. Piškotna torta. Večerja: Narezek in črn kruh. Marmornata pogača in lipov čai Maribor □ Z redom Sv. Save V. stopnje je bil odlikovan včeraj šolski vodja v Radvanju Štefan Firm. Zaslužhemu šolniku iskreno častitamo. □ Učiteljski diplomski izpiti. Na drž. moškem učiteljišču so položili učiteljske diplomske izpite Josip Bertoncelj, Maks Česnik, Vladimir Gal, Ri-hard German, Stanko Hinterlechner, Miran Kolšek, Maks Lorbek, Josip Rojic, Alfonz Stajnko, Stanko Stanič, Gvido Stres in Avgust Zidar. □ Ma-a zadušnica v spomin na bazoviške irtve. Na praznik, dne 8. t. in. bo v tukajšnji frančiškanski cerkvi maša zadušnica v počastitev spomina mučenikov. Med sv. mašo bo pel pevski zbor »Jadrana«. □ Posestne spremembe. Od mestne občine so kupili zemljišča: Anton Hrvatin, Koroška 43, parcelo Grajska vrata za 18.360 Din; Ivan in Ada Zieser parcelo pri Sv. Magdaleni za 10.710 Din; Viktor Vičič parcelo v Principovi ul. za 3920 Din. □ Posledica gospodarske krize. Znana mariborska tvrdka Franc Gulda, trgovina .kolonialnega blaga na veliko se nahaja v konkurzu. Aktiva znašajo 670.414 Din, pasiva pa 2,007.206 Din. — Prvi zbor upnikov bo 17. septembra, obči ugotovitveni narok 5. nov.; konkurzue terjatve naj se prijavijo mariborskemu sodišču do 24. septembra. □ Vpisovanje učencev na javno šolo Glasbene Matico v Maribora se bo vršilo od 9. sept. dalje dnevno od 10—12 in od 15—17 ter traja do preklica. Gojenci, novi ali stari se naj priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Novi gojenci morajo predložiti zadnje šolsko spričevalo. Stari gojenci-instrumentalisti predložijo zadnje Matičino spričevalo. Poučujejo se sledeči predmeti: klavir, violina, violoncello, kontrabas, harfa, flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna, sluhovne vaje, harmonija, kontrapunkt, kompozicija, oblikoslovje, nauk o instrumentih, zgodovina glasbe, klavirsko spremljevanje. komorne vaje, orkestr. vaje, zborova šola in dirigiranje. Pri vpisovanju se vplača letna članarina 25 Din, vpisnina 15 Din in polovica šolnine za mesec september. Mesečna šolnina znaša za klavir in godalne instrumente 80 Din, ob podaljšanem pouku 100 Din. Za instrumentalne gojence zavoda znaša šolnina za obli-gatne stranske predmete mesečno: za sluhovne vaje 10 Din, glasbeno harmonijo 5 Din, zgodovino glasbe 10 Din. Mesečna šolnina za kontrapunkt, kompozicijo, oblikoslovje, nauk o instrumentih fer dirigiranje se določi po dogovoru. Za zborovo petje je mesečna pristojbina 3 Din. Komorne vaje in vaje v šolskem orkestru so za redne gojence zavoda obvezne. Za druge gojence znaša mesečna pristojbina zn te vaje 10 Din. Razdeljevanje ur pouka bo: za gojence, ki imajo v svoji šoli predpoldne pouk; v sredo, dne IC. septembra ob 17: za gojence, ki imajo popoldan pouk; v četrtek, 17. t. m. ob 10. uri. V to svrho se zberejo gojenci v sobi št. 6. — Redni pouk se prične v četrtek, 17. septembra popoldne. □ Izbrisane obrtne pravice. Vrbnjak Matija, pek, Koroška c. 47; Kunstek i Gaspari, galanterija na debelo. Kralja Petra trg 6; Fridrih Adolf. trgovina z lesom, Koroška 46; Pernat Jožef, mesar, Glavni Irg; Viljem Badl, trg. z usnjem, Glavni trg 11; Krempl Josip, trg. z meš. blagom, Meljska c. B; Krempl Jos., prevozništvo, Meljska c. 9; Rnkuš Rudolf, čevljar, Mlinska ul. 39; Požar Anton, trg. i meš. blagom. Gosposka 4; Rogina Blaž. krznnr, Gosposka 26; Stibilj Franc, mesar, Lekarniška 27; »Melistroja« instalacije, Aškerčeva 22. □ Tombola v prid pnčitniškeea dum« kraljice Marije na Pohorju se vrši v nedeljo. dn» 20. sept. Krasni dobitki bodo razstavljeni v izložbi tvrdke VVesiak na Aleksandrovi cesit. □ Tridesetletnico mašništva je obhajal dne RO. avgusta na Kapli stolni dekan mariborski, kanonik dr. Maks Vraber. Občina Kapla ga je ob priliki njegovega jubileja izvolila za častnega oočana. O Razgledni stolp na Radiju. Nn Kapunnrje-vem vrhu nn Radiju, ki je s svojimi 1019 metri ena najvišjih in najbolj razglednih točk našega Kozjaka, stavita naša in avstrijska vojaška uprava skupno razgledni stolp, ki bo ob«nem služil kot trigonometer. Stolp bo dostopen tudi izletnikom, ki bodo vojaški upravi zalo gotovo zelo hvaležni. Vpisovanje » enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru je dnevno od 10—11 Zrinjskega trg 1 (Državna trgovska akademija). Sprejemajo se tudi pismene prijave. Zahtevajte brezplačno prospekte od ravnatelja tečaja. □ Mestni žnpan dr. Juvan je včeraj pozval w posebnem razglasu mariborske meščane, da ob priliki proslave rojstnega dne prestolonaslednika Petra izobesijo na svojih hišah državne zastave. □ Dr. Kran Toplak, ženski zdravnik in porodničar zopet redno ordinira, Glavni trg št. 18. □ Sobotni trg je bil, kot po navadi, zelo bo-gato založen, vendar ni bilo več toliko blaga, kot običajno dosedaj. Opaža se to zlasti pri krompirju In čebuli; za to blago so se prijavili kupci na deželi, ki ga izvažajo v drugo banovine. Cene so radi tega pričele malo naraščati. Na mariborskem trgu se ta porast na žalost kmetov sicer ne pozna, ker je konkurenca prevelika, poleg tega pa naše tržno nadzorstvo budno pazi na dobrobit meščanov. Ra trgu je bilo 11 voz krompirja, cena 1.50—2 Din, 8 voz čebule po 3—6 Din, zelja v glavah 6 voz po 1—3 Din, kumare 4 vozovi po 0.5O 1 Din, fižola 12 vreč po 1—2 Din, kokoši je bilo 87 kom. po 30 do 45 Din komad, piščancev pa kar 1655 kom.. 1 par po 20—50 Din, rac 52 po 18—23 Din, gosi 60, Komad 40—60 Din; puranov 27 po 40—60 Din, domačih zajcev po 6—30 Din. — Zelo veliko je bilo nadalje sadja in grozdja. Cene slednjemu so občutno padle vsled silno velike ponudbe. Jabolka so se prodajala 1 kg po 3—4, hruške po 3—5, breskve po 6—10 in grozdje po 3—6 Din. Sena je bilo 6 vozov, po 80—85 Din 100 kg. otave 6 vozov po 70—75 in slame 2 voza po 55—60 Din. Nn mesnem trgu je bilo pripeljanih 62 svinj. Cene so bile običajne. □ Boben poje... Dne 5. oktobra ob enajstih bo pri tukajšnjem okrajnem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Zgornje Hlnpje, vi. št. 100. Cenilna vrednost 81.071 Din; vrednost pritikline 1250 Din, najmanjši po-nudek 54.047.35 Din. □ 50-letnico obhaja te dni vrli in znani mariborski planinec Bruno Rotter, faktor v Cirilovi tiskarni. Bog ga živi še na mnoga letal □ Licitacija divjega kostanja. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Mariboru bo oddalo letošnjo žetev divjega kostanja, polom ustmene licitacije, ki se bo vršila v sredo, dne 9. sept. t. 1. ob pol 15 v mestnem gradbenem uradu v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8-1, soba št. 2. □ Nobenih uradnih ur. Na mestnem gradbenem uradu se v ponedeljek, dne 8. t. radi čiščenja uradnih prostorov ne bo urnHnv«if» □ Trda roka na trgu. Tržno nadzorstvo je izvršilo včeraj na trgu racijo na tehtnice. Tržni organi so zaplenili 15 komadov tehtnic, ki so malo preveč^ kazale na škodo konzumentov. □ Smrtna kosa. V Pristanu je v petek preminula znana gostilničarka gospa Marija Leben, v najlepši dobi 42 let. Pogreb blage pokojnice se vrši danes, v nedeljo popoldne ob treh iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim ostalim pa naše globoko sožalje. □ V gostilni okraden. V neki gostilni v Dajn-kovi ulici se je nahajal v veseli družbi tudi Filip ReS. Ko je bil že precej dobre volje, mu je njegova sopivka Magdalena F. z rahlo roko izmaknila iz žepa denarnico ter z njo neopaženo pobrisala. Reš je tatvino opazil šele pri plačevanju. V denarnici je imel 600 Din. Tatinsko Magdaleno je policija že izsledila. □ Prevarjena občinska sirota. Terezija Roš-kar preživlja v Stojncih svoje borno življenje kot občinska sirota. Popolnoma je pohabljena, hoditi sploh ne more in usmiljeni ljudje jo prenašajo na nosilih od hiše do hiše po občini. Dolgoletni sen te sirote je invalidski voziček, v katerem bi se dala prevažati do dobrih ljudi, da je ne bi trebalo nositi. Dolga leta že zbira bore dinarje, katere si prisluži s pletenjem, tako, da je slednjič zbrala skupaj vsoto 600 Din. Tega denarja se polakomnila delomržnica Marjeta K. Pod pretvezo, da. jo je poslal župan občine Stojnci po denar, za katerega ji bo kupil v Mariboru zaželjeni voziček, je izvabila od sirote vso prihranjeno vsoto. Revica se je zastonj veselila, da se ji bodo njene sanje uresničile. Danes se je sleparka zagovarjala pred sodiščem v Mariboru. — Raznrava je bila prekinjena radi zaslišnnja novih prič. □ Prevaro sadnega mešetaria. Lanska dobra sadna letina-je zapeljala Franca C. na pot prevare. Trgovcu Rudolfu Pevecu v Ormožu se je ponudil za sadnega mešetarja. Dobil je denar kot aro za nakupovanje, pa ga je hitro zapravil; nato se je še večkrat oglasil v Ormožu in vsakokrat mu je dal Pevec po par sto dinarjev. Dne 16. sept. lanskega leta pa je izvabil od Pevca kar 2000 Din obenem; od tega časa se v Ormožu ni več prikazal. Pevec pa je dolgo čakal v upanju, da bo prisleparjeni denar vendarle vrnil, toda C. je raje počakal, da ga je zgrabilo sodišče za vrat. Danes se je zagovarjal pred okr. sodiščem. — Razprava je bila prekinjena radi zaslišanja novih prič. □ Dr. Mariuič Fran, Trubarjeva ulica 11, zopet redno ordinira. □ Današnje motorne dirke so odpovedane, Luštno je na deželi! Krcmii Simpatičen nastop mladega obrtnika. V okvir letošnje jesenske velesejmske razstave spada tudi poseben in znalno zastopan oddelek, ki je ves posvečen novodobnemu, modernemu pohištvu. Fina mizarska dela so vsa izključno izdelek slovenskih podjetij. Letošnje jesenske razslave v Ljubljani se je kot prvi in dosedaj edini izmed kranjskih mizarjev udeležil tudi mladi mizarski mojster g. Jurij Pollak, ki ima dobro uspevajočo delavnico na Fa-rovški loki. Ta je razstavil v okusno opremljeni koji elegantno izdelano moško sobo, ki je bila že prve dni razstave večkrat prodana in je vzbujala si>lošno zanimanje. Podjetju g. Pollaka izrekamo priznanje in želimo veliko napredka. Otvoril sem v poslopju hotela „Stara pošta" dpicijlno trgovino vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka od priproste donadineiše izdelave kot moških, damskih, otroških itd. Izdelujem tudi gojzerje in škornje. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem čnsu. Sprejemajo se vsakovrstna popravila. Cene niikr ! Postrežba ločna f Priporoča se za obilen obisk Cernllec Andrej CevJIarslvo Kranl Dahnaliner r boju r branjerkami. V Kranj jo je pred kakimi 14 dnevi primahal s trebuhom za kruhom — ali bolje — za zaslužkom podje'ni Dal-matinec Nazor Vlado iz Splita, ki je med branjev-kami povzročil veliko nezadovoljstvo. Prodaja namreč grozdje kg po 5 Din, in ima zlasti ob ponedeljkih cele gruče ljudi okrog sebe. One grozdju so vsled njegovega nastopa in močne konkurence splošno pa tle. Dalmntinec pa pravi, da bo prodajal tod i južno sadje in zelenjavo ler obeta, da bo odprl tudi vinsko klet. Noro mesnico ali tako rekoč podružnico je odprl s 1. sop'embreni na Gorenji Savi št. 11 v hiši g. Hrastnika znani kranjski mesar g. Osterman Mihael. Gorenja Sava je p-> zadnji razdelitvi mesta poslala kranjsko predmestje. Pozor! P(»zorl OtvoriS sem v prostorih gospoda Ljud. Sirca pri Zvezdi poleg g:mnnzije irsovino koles in Dosamezr,;!! lielcv in e-smnTonnv. Istotam se spre ema o v popravilo kolesa in vsa v to stroko spadajoča dela. Za obilen obisk se i riporoča Ivan BI«pnc splošno ključavničarstvo in trgovina kole« Kran) Iz raznih krajev Šmartno pri Tuhinju. Preteklo nedeljo nam je »Prosvetno društvo* zopet uprizorilo žaljivko: »Moč unilorme«. Igra je proti pričakovanju zelo dobro izpadla. Igralci le pogum in nam kaj kmalu zopet kaj pokažite! Vrhnika. Vrhniško gasilsko društvo bo priredilo 8. t. m. veliko vrtno veselico na sejmišču pred gasilnim domom. — Poletje se bliža h koncu in s tem začetek dela v prosvetnih društvih. Tako bo imelo tukajšnje prosvetno društvo svoj občni zbor dne 13. septembra 1931. ob K8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Vabljeni vsi, katerim leži napredek in prospeh katoliških organizacij na srcu. — Bivšo Kržanovo trgovino, ki jo je imel Kranjc in jo opustil je prevzela gdč. M. Petavs. Hoče. Pridite danes popoldne v dvorano Bralnega društva. Igralci iz Sv. Lovrenca na Drav. polju bodo uprizorili igro: »Prisega o polnoči«. Ker je naša dvorana premajhna in nimamo prave garderobe, bomo prav kmalu začeli z akcijo za povečanje. Upamo, da nam bodo srca in roke odprta, kjer bomo notrkali Bogatini pošiljajo v počitnicah svoje otroke I na morje, da se okrepijo in razvedrijo; drugi, ki imajo denar, pa tudi po raznih skupnih kolonijah, kjer otroci ob sami zabavi in sprehodih in igrah preživljajo solnčne dneve. Naši delavci v Hrastniku | pa nimajo toliko denarja, da bi lahko svojim otrokom privoščili tako brezskrbno življenje. Toda kljub temu tudi našim delavskim otrokom ni manjkalo veselih počitnic. Pomožni odbor za revno rudarsko deco je po svojem članu g. vikarju AL Žalar, naprosil po raznih župnijah Prlekiji dobre posestnike, da sprejmejo delavske otroke čez počitnice. Tako jih jo šlo v Središče ob Dravi 22 otrok, k Sv. Miklavžu pri Ormožu 6 otrok, v Ljutomer 24 otrok, v Cezanjevce 30 otrok, k Sv. Križu 16 otrok, k Sv. Juriju ob Sčavnici pa 42 otrok. Med ukanjem in petjem so odhajali od doma, še enkrat pomahali solžečim se mamicam, pa so šli. To je bilo petja in smeha med dolgo vožnjo; naenkrat se je pa tu-patam kateri zamaknil skozi okno in postajali so mnogim vlažne oči. So bridkeje je pa bilo, ko je trebalo vzeti slovo od prijatelja nn posameznih postajah. Mnogokomu so se orosile oči, ko so prišli dobri ljudje po otroke, dn so jih odpeljali na svoj dom. Prvikrat pod tujo streho, prvikrat od domačih, od mame. očeta, od bratov in sester; prvikrat pri tujih ljudeh. To je bilo pa res hudo. Nekateri so pisali domov, da so potopili toliko solz, da imajo mokre vse robce, drugi, da bi mama mogla s solzami pomiti kuhinjo in sobo, tretji, da se pri vsakem koraku jokajo. Dva večja sta jo celo popihala nazaj, seveda sta bila vsem v posmeh, eden se je napravil bolnega, samo da so ga poslali domov. In še par drugih se je pripravljalo nn pobeg, toda niso imeli denarja in pot je bila neznana. Pn brzo je bilo tudi žalosti konec. Zabavala je otroke živina, ki so jo pasli, izvrstno so jim šle v slast prleške pogače. Kmalu so priromale dopisnice s poročili, kako se debelijo, kako pobirajo in jedo sadja. Vsaka dopisnica je šla iz roke v roko, vsi so jih brali in se pomenkovali o poročilih otrok. Sel je g. vikar koncem meseca juliia in obiskal vse otroke, ter prinesel veselo poročilo, da so vsi zdravi in zadovoljni, da se jim lica debelijo in rdečijo. Že takrat se je marsikateri pobahal s predpasnikom, ki ga je prislužil. Kako so se postavljali, ko so pravili o svojih kravicah, ki jih pasejo, o delu, ki ga zvesto opravljajo, o jedeh, ki jih s silnim tokom pospravljajo. Tako dobro so se privadili vsemu delu, da so jih ljudje od srca vzljubili skoraj bolj kakor svoje lastne otroke. Neverjetno dobro so bili uporabni in priročni za vse. Tako so jim minevali med zelenimi gozdovi, rodovitnimi polji, pod bogato obloženimi drevesi v kmečkih domovih pri mleku, pogačah in drugih dobrotah dnevi počitnic. Prišel je dan 31. avgusta*, ilan vrnitve; Nabito so bili polni nahrbtniki, v zaboje in vreče so nabasali sadje in druge dobrote, ki so jih prislužili. Na dveh vozovih sta jim vozila prtljago od Sv. Jurija ob Sčavnici na poslajo v Bu-čečovce gg. Peršak iz Janine in Mihael Brumen ir. Biaerjan. Vso skrb za otroke je imel dobri gospod župnik Franc štulec, ki jih je spremljal skoraj do Ormoža. Na vsaki postaji do Ormoža so vstopali, s cvetlicami v rokah in tako težko obloženi s prtljago, da so se odrasli spremljevalci potili, ko so prenašali zaslužke otrok. Vso zahvalo smo dolžni železniški upravi, ki nam je dala direktne vozove Ljutomer—Hrastnik. To jo bilo vrvenja med vožnjo. Stari znanci so si segali v roko in si pripovedovali dogodivščine s počitnic. F.ni so peli, drugi krmili zajčke in piščance, ki so jih prislužili, tretji se zalagali z dobrotami, ki so jih prejeli ob slovesu. Saj so marsikje tekle solze, ko so si za slovo segali v roke in so si obljubljali svidenje nli ob trgatvi ali pa drugo leto. Mnogi so se hvalili z oblekami in perilom, ki so ga prislužili. Eden je dobil celo škornje, ki jih ima tako rad, da bi jih kar pojedel. Drugi so zraven vsega dobrega prislužili še denar itd. Otroke, ki so bili v Središču, je do Celja spremljal in jim prenašal prtljago požrtvovalni g. kaplan Amlrej Stakne, ki jih je vse počitnice zelo pridno nadzoroval in na nje pazil. Tema je že ležala nad hrastniško dolino, ko je na vlaku čez sto otroških src burno utripalo, da zopet zagledajo svoje domače. Komaj se je vlak ustavil, že so prihiteli nekateri, ki niso mogli pričakali, da pridejo otroci z avtobusom do rudnika. Zopet se je začelo prenašanje prtljage in sedemkrat je avtobus prišel, da je zvozil otroke in obilno prtljago do rudnika. In tam... Na stotine ljudi je čakalo, starši, bratje in sestre. Ponosno so stopali otroci bogato obloženi v objeme svojih domačih, ki se jih niso mogli naglejati. V mnogoterih očeh so blestele solze veselega svidenja Dolgo proti polnoči je bilo vrvenje po koloniji in I.ogu, ko so poslušali otroško pripovedovanje in gledali njihove darove. Globoko si je pa oddahnil tisti večer tudi hrastniški g. vikar Al. Želar, ko jo brez vsake nezgode vrnil zopel vse otroke okrepčane v roke njihovim domačim. Vsi dobri ljudje iz kmetskih domov tam v Prlekiji, ki so tako lepo skrbeli za naše delavske olroko, so pa z ljubeznijo in hvaležnostjo zapisani v srcih delavcev. Iskreno smo hvaležni tudi vsem gg. dušnim pastirjem v omenjenih krajih, brez katerih podpore bi bila naša akcija nemogoča. Vsa hvala pa tudi Delavski zbornici v Ljubljani, ki nam ie s svojo podporo omogočila brezplačno vožnjo otrok. na novem Hermssovem igrišču Včeraj se je izvršil prvi del nogometnega turnirja, ki ga je hvalevredno priredil ŽSK Her-mes ob priliki otvoritve novega igrišča. Ljubljana je s tem dobila svoje tretje igrišče, ki leži morda najlepše od vseh ostalih. Članstvo Hermesovo zasluži vse priznanje, kajti zares se je potrudilo v kratkem času tako* izpopolniti in dograditi športni spomenik Šiške. Odigrale so se po programu tri tekme, ki pa so se morale nekoliko skrajšati radi že zgodnje teme. Zadnja tekma je kljub temu v drugem polčasu trpela radi nastopilega mraka Grafika : Ilermes 1:0 (1:0). Grafika, ki je odigrala vso tekmo skoraj lo z 10 igralci, je ugodno presenetila s svojim nastopom. Nekatero akcije napadalne vrste so bile prnv odlične in videti je bilo vsaj v moštvu veliko voljo do napredka. Ni bilo opaziti kakega brezplodnega nabljania žoge, temveč so skušali igralci pokazati pravi sistem nogometne igre. Ilermes, ki je nastopil oslabljen, saj ie v zadnjem času zopet izgubil dva svoja najboljša igralca, nekaj časa ni mogel nuditi odpora razpoloženi enajstoriri Grafike. Pa tudi potem, ko jo prišel v igro, radi oklevanja, nepotrebne kombinacije pred golom ni mogel vsaj izenačiti igre. Primorje : Rnpid (Maribor) 3 : 2 (2 : 1). V živahnem tempu je bila odigrana borba med obema tekmecema. Primorje. ki je nastopilo skoraj kompletno, gotovo ni mislilo, da bo naletelo na* lak odpor Mariborčanov. Rnpid je pokazal v celoti prnv lepo znanje, fino obvladanje žoge in silno voljo do zmage. Odličen start Mariborčanov je v prvem polčasu skoraj zmedel igro primorskih igralcev. Ljubljančani so se povsem šele v drugem polčasu zavedli svoje dolžnosti in z vohe-mentno igro nadvladah nasprotnikn. Ako bi Primorje svoje napadalne igre ne otcžkoČilo samo z nepotrebno hiperkombinacijo, hi bila zmaga bolj izrazita. V tem pogledu so Ranidovci prednjačili, kajti s svojo priprosto napadalno igro so bili ve- liko bolj nevarni. Vsekakor pa je doseženi rezultat za Rapid prav časten in z njim so Mariborčani opravičili svoje težnje po vstopu v osnovano ligo LNP-ja. Kapid je nasprotnik, ki bo dal mnogo) posla vsem boljšim klubom Slovenije. Ilirija : ŽAK (Sabotira) 3 : 3 (2 : 0). Simpatični gostje iz Subotice so presenetili v vsakem pogledu. Dolgo časa že nismo videli v Ljubljani igre, ki bi bila podobna igri ŽAK-a v drugi polovici tekme. Dočim je v prvem polčasu prevladovala Ilirija, ki je predvedla čeprav le z 10 igralci prav učinkovito igro, so zaigrali v drugem delu igre gostje z doslej redkokdaj videno spretnostjo. Prenašanje igre, obvladanje žoge, taktične poteze, start in izredna naglica, to so bilo posebne odlike tega moštva. Posrečilo se je Iliriji, dn je odnesla neodločen rezultat, kajti ŽAK je proti koncu pokazal izredno igro, ki bi zaslužila vsekakor zmago. Zdelo se je. ila je Ilirijo predvsem presenetil prav peklenski tempo, ki ga je diktiral ŽAK v drugI polovici tekme. Rezultat je za Ljubljančane laskav in radovedni smo, knko se bo danes z ŽAK-om pomerilo Primorje. — Tekmo je vodil g. Schneller. Športno društvo »Vrhnika« razpisuje med-klubske kolesarske dirke za »Prvenstvo Notranjske', zn Prvenstvo Logaškega polja« in ghikhana igre, ki bodo v nedeljo 13. septembra. — Spored: I. Za prvenstvo Notranjske: Proga: Vrhnika—Logatec— Planina—Unec—Rakek—Cerknica in nazaj Cerknica — Rakek—Unec—Planina—Logatec- Vrhnika in nazaj Logatec. — II. Za prvenstvo Logaškega polja: Proga po drevoredu 2.800 km — III. Dirka za prvenstvo Logatca. Logaški novinci, proga 2.800 km. — IV. Dirka v vrečah s kolesi, 200 m. V. Polževa dirka, 200 m. — VI. Rakova dirka, 100m. — VIL Vožnja med steklenicami in zaprekami. Kolesarske dirke »Save« nn praznik 8. t. m. ob 15 na SK Iliriji. Cerhlfe Vodovodna zadruga se je ustanovila zadnjo nedeljo. Kačeluje ji g. Marinček Anton iz Župeče vasi. Zložba zemljišča v Župeči in Račji vasi bo uresničena. Nadgcometer g. prof. Bydlo in g. geo-i meter Fakin že pridno delata z va4ča"i kot pomočniki na polju, kjer se meri itd. Ko bo to d jo izvršeno, bodo še nezadovoljneži (v teh vaseh jih nit) zadovoljni. Pokopali so v ponedeljek v BuSeči vasi dobro Schroifovo mamo. Marsikatera učna moč (kate-heti in drugi) se je bo s hvaležnostjo spominjala, ko je pa ljubezniva rajna mama znala tako lepo postreči. Bog ji bodi bogat plačniki Cerkveni vestnih II. vnanja kongregacija pri čč. uršulinknh v Ljubljani ima danes popoldne ob 2 shod. Udeležba obvezna. K rižanska moška in mladeniška Marijina družba proslavi Marijin praznik 8. septembra z duhovnim opravilom zjutraj in zvečer ob šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo. Ir društvenega iivlienitr Oblastna zadrnea slaščičarjev, medičarjev. vo-ščeninarjev iu Izdelovalcev kandit v Ljubljani bo imela svoj redni, letni občni zbor 16. septembra ob 14 v dvorani hotela Miklič, Kolodvorska ulica, nasproti glavnega kolodvora. Vabimo člane, Is se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Strelska družina t Kranju priredi 8. septembra na svojem strelišču v Strževem tekmovalno streljanje z vojaškimi in lovskimi puškami. Tarče: srnjak, 20 krožnn, 10 krožna, streljanje na leteče golobe. malokalibrsko streljanje. Dragocena in krasna darila. Vabljeni vail Litija Duhovniška vest. Ker vsled občutne gospodarske krize trenotno ni pričakovali, da bi se ustanovila v I itiji prepotrebna fara, šmaraki gospodje duhovniki so pa s svojim dušnopastirskim delom itak preobremenjeni, da ne morejo redno opravljati še Litije, se je trenotno našel izhod, s katerim bo zaenkrat ustreženo vsem, ki v Litiji opravljajo svoje verske dolžnosti. — Škofijski ordi-narijat ie namreč z dekretom nastavil v Litiji za kaplana g. Vinka Lovšina, ki je doslej bil v Šmart-nem, odkoder je hodil v Litijo poučevat veronauk in sploh opravljal dušnopastirsko službo za litijski okoliš. G. kaplanu Vinkotu želimo na novem mestu obilo uspehov in zadovoljstva. — Za kaplana v Šmartno pa ie istočacno bil imenovan gosp, Klemenčič, tako da ohrani Šmartno vse tri gospode duhovnike. K odkritju spomenika kralju Petro pohiti skoro vsa Lilija. Litijska občina je namreč izdala preko 500 legitimacij za četrtinsko vožnjo v Ljubljano, tako da bi skoro bilo umestno, da vozi ia Litije poseben vlak. Iz vse litijake okolice pa gre na to proslavo nad 2000 ljudi. Poizvedovanja Zlata ienska očala (lorgnon) so se izgubila v četrtek nn živilskem trgu ali Resljevi cesti. Najditelj se prosi, da jih odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. Izgubljeni siv moški telovnik. Ker so se javile priče, da so videle osebo, ki je 28. avgusta na cesti pobrala telovnik, se tem potom poziva, da izroči telovnik tekom treh dni na Celovški cesti 53 ali na mestni stražnici. Še štirje dnevi jesenske razstave i Obiak jesenske razstave je vedno veijl. V soboto je bila na velesejmu cela vrata šoL, osnovnih, meščanskih, strokovnih in ostalih. Zlasti je bilo na velesejmu lepo šitevilo okoliških šol. Pozna se nadalje tudi, da so prišli v Ljubljano številni tujci, ki so že tudi obiskali velesejem. Se večjega navala pa je pričakovati danes. Kupčija v vseh branžah napreduje in zopet ao bili zabeleženi lepi zaključki v skoraj vseh predmetih. Tudi ostale razstave obisknje veliko število tujcev, ki se zanimajo zlasti za tujsko prometno razstavo in razstavo slovenskih mest. Interesa je za razstavljeno notranjo opremo veliko. Tudi higijenska razstava ima mnogo obiskovalcev, kajti vodstvo Higijenskega zavoda (g. dr. Pire) je razstavo zelo izpopolnijo in jo uredilo še privlačnejšo. Znatno je ludi število obiskovalcev paviljona, kjer so razstavljeni pripomočki novodobnega gospodinjstva. Tu se dobi vse tako za luksuzen kakor skromen dom. Kuhinjska oprema na razstavi. Na tuisko-pro-jnetni razstavi vzbuja v hotelski skupini veliko pozornost razstava moderne kuhinjske opreme za hotele in boljše kuhinje, ki jo je razstavila -železninarska tvrdka Franjo Stupiea. Ta iva nazorno kaže, kako mora biti moderna kuhinja opremljena. Tvrdka ima kuhinjsko opremo stalno v zalogi v svojem skladišču na Gospoevelski c. 1. Kuhinjsko opremo pa na vsak način dobro izpopolnjujejo ludi aparati svetovne tvrdke Frir/i-daire, ki na dovršeji način in s tehnično popolnostjo hladijo živila, tako, da ostanejo vedno sveža. Tudi ti aparati so razstavljeni po domači tvrdki Jugotehna in vzbujajo splošno zanimanje in pozornost. Mlekarska razstava V okvirju letošnje kmetijske razstave, katera je nameščena v paviljonu G ljubljanskega velesejma, se vrši tudi razstava mlečnih izdelkov in poučna mlekarska razstava, katero jc letos aranžiralo Centralno mlekarsko društvo. Mlečne izdelke je razstavilo 13 mlek. zadrug in dve zasebni mlekarni. V primeri z nekaterimi prejšnjimi razstavami je to majhna udeležba, ki pa sledi iz dejstva, da so zaloge mlečnih izdelkov docela razprodane. Razstavljene izdelke je ocenila komisija, v kateri so sodelovali dva kmetijska strokovnjaka (g. ing. Eiselt in g. Rožet) in dva trgovca (g. Verbič in g. Sarabon). Način ocenjevanja oz. odlikovanja izdelkov se je letos v toliko predrugačil, da so se mesto dosedaj običajnih kolajn podeljevale diplome (mala in velika) in priznanja. Velike diplome so dosegli: Mlekarska zadruga Vrhnika za svoj topljeni sir »Jason« v škatljicah in Mlekarska zadruga Naklo pri Kranju za svoj sir »Imperial«. , Male diplome so dosegli: Mlekarska zadruga Naklo, mlekarska zadruga Vrhnika in banov, m e-karska šola v Skofji Loki, za ementalski sir; mlekarska šola je nadalje dosegla malo diplomo za »voj edamski in trapistovski sir. Priznanje so dosegli: Sirarska zadruga Stara Fužina, mlek. zadr. Rateče-Planica in sirarska družba na Cešnjici za ementalski sir. Gospodarska zadruga v Šmarju p. Jelšah za tilsitski in mlekarska zadruga Moravče za trapistovski sir. Velike diplome za maslo so bile podeljene: Osrednjim mlekarnam v Ljubljani in banov. mlek. Zakon o prode ji pšenice Belgrad, 4. septembra. AA. Kralj je na predlog ministra za trgovino in industrijo in v soglasju e predsednikom ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o prodaji pšenice v tuzemstvu. /" § L Vsi trgovski mlini so dolžni kupovali pSenico za mline pri Privilegirani akcijski družbi ca izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Trgovski mlini so mlini, ki pšenico kupu-|ejo, moko pa prodajajo. Tem ni dovoljeno mletje proti desetini v naturi. § 2. Mlini, ki meljejo proti desetini, smejo mleti samo posamezno (kmečko moko) za kmečke potrebe, vendar pa ne smejo prodajati. Instalacije, ki izdelujejo tipizirano moko, je treba zapečatiti ali pa iz mlina odstraniti. § 3. Prodajne cene pšenice v tuzemstvu določa minister za trgovino in industrijo v sporaz-ttmu s Privilegirano akcijsko družbo za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Naslednje cene za pšenično vrsto Tisa I. bodo podlaga: 240 za prevzem v septembru, 250 za prevzem v okt., 260 za prevzem v nov., 270 za prevzem v decembru. Po potrebi »me minister za trgovino in in-d-ostrijo te osnovne cene izpremeniti. Cene za druge kraje kakor tudi cene za druge vrste pšenice bodo določene napram tej gornji osnovi s posebnim pravilnikom, ki ga bo predpisal minister za trgovino in industrijo v sporazumu s Privilegirano akcijsko družbo za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije. § 4. Vse zaloge pšenične moke v mlinih, pri pekih in v prodajalnah kruha, v komisijskih skladiščih, kakor tudi v drugih obratih in pri zasebnikih, kadar presegajo 200 kg, a pri mlinih tudi vse zaloge pšenice nad 200 kg je treba prijaviti glavnim oddelkom oziroma izpostavam finančne kontrole, kjer pa teh ni, občinskim oblastvom zaradi popisa. Prijavo mora predložiti oseba, pri kateri je blago, v treh dneh po razglasitvi tega zakona. Navedene oblasti morajo popisati zaloge v naslednjih treh dneh, rezultate popisa z imenom lastnikov zalog pa je treba dostaviti finančnemu ministrstvu, davčnemu oddelku najpozneje v treh dneh po popisu. Potrebne določbe o tem bo izdal finančni minister. § 5. Lastniki popisane pšenice in pšenične moke morajo plačati razliko med kupno in prodajno ceno pšenice, ki je določena za september, v posebni žitni lond, ki bo ustanovljen pri finančnem ministrstvu zaradi pokritja eventualnih izgub Privilegirana akcijske družbe za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije pri kupljeni pšenici. Razliko bodo določile v § 4 navedene oblasti na podlagi popisa. Lastniku oziroma ko-misijonarju pšenic« ali moke bo dostavljen izpolnjen ček, da plača razliko v desetih dneh. § 6. Ako bi ti dohodki po tem zakonu pokazali presežek, se bodo uporabili po pravilniku, ki ga bo predpisal v to svrho minister za trgovino in industrijo. § 7. V tuzemaitvu a« atne prodaiati samo moka, ki se zmelje v trgovakib mlinih. Prodaja kmečke moke je prepovedana. Moka, ki pride v promet, mora »imeti pačai, kakor ga pr«dptf« šoli v Skofji Loki. Ker je ta poslednja dosegla vseh 20 dosegljivih točk, se ji prizna naslov prvenstva za 1. 1931. Male diplome za maslo so bile podeljene: Mlek. zadrugi Naklo pri Kranju, Mlek. zadrugi Radomlje in Mlek. zadrugi Ponikva, ter zasebni mlekarni 1. Ferlež, St. Jurij ob juž. žel. Šentviško mizarstvo Od nekdaj so gojili v St. Vidu nad Ljubljano mizarsko obrt. Da je pa ta obrt baš v tem kraju tako krasno napredovala in da je šentviško mizarstvo zaslovelo kot žlahtno delo ne le v naši ožji domovini, marveč po vsej Jugoslaviji, je zasluga profesorja Tratnika. Kot strokovni učitelj na obrtni šoli je že pred 30 leti uvajal šentviške mizarje v skrivnosti strokovnega detajlnega risanja. S tem je zbudil v svojih učencih smisel za lepoto linije in za plemenitost mizarskega izdelka, dal jim je pre-potrebno strokovno podlago za podvig njih obrti. Danes je profesor Tratnik sedemdesetletnik, upokojenec. Toda še vedno z vsem srcem sledi razvoju šentviškega mizarstva in se zavzame zanj kjer in kadar more. Velepomembno je bilo njegovo prizadevanje za organiziran nastop šentviške mizarske obrti na ljubljanskem velesejmu. Z njegovo pomočjo so šentviški mizarji dobili samostojen paviljon po ugodnih pogojih. Pred desetimi leti je bilo na ljubljanskem velesejmu že razstavljeno pohištvo šentviškega izdelka in obiskovalci sejina se niso mogli načuditi napredku te obrti pri nas. šentviški mojstri, ki so izšli iz Tratnikove šole, so se izobrazili po svetu, na sejmih in razstavah pohištva, ki jih redno obiskujejo. V poslednjih letih so pritegnili k sodelovanju naše domače arhitekte, ki jim delajo načrte za pohištvo in drugo opremo; med njimi je imenovati zlasti Se-rajnika, Omahna, Kosa, Faturja in Platnerja. Tako smo naposled dobili obenem s prvimi početki moderne stanovanjske kulture tudi moderno produkcijo pohištva, ki je tem bolj razveseljiva, ker je plod neumornega dela, lastnih žuljev. Tako je n. pr. firma F.rman & Arhar pred desetimi leti začela izdelovati pohištvo skoraj brez vsakih obratnih sredstev. Danes je največje podjetje v St. Vidu poleg že davno vpeljane Kregarjeve tovarne pohištva. Zaposluje 35 pomočnikov in izdeluje pohištvo za Hrvaško, Primorje, tudi za Srbijo. Povsodi poznajo kvalitetno delo šentviških mizarjev in naročila iz krajev izven Slovenije zavzemajo že danes pomembnejše mesto kot iz domačih krajev; podoba je da bo v bodoče šentviški mizarski izdelek prvačil po vsej naši domovini. Sedanja gospodarska kriza je postavila tudi šentviške mizarske mojstre pred težko nalogo: vajeni so bili izdelovati najfinejše, a zato tudi zelo drago pohištvo. Danes niti ljudje, ki veljajo za premožne, ne zmorejo več tolikega denarja. Na letošnjem velesejmu opažamo, da so šentviške tovarne pohištva vpoštevale ta položaj in postavile na trg cenejše, dasi kvalitativno izvrstno blago. Pohištvo se je začelo izdelovati v večjih partijah na isti osnovi hkrati, le dokončna izvedba daje vsakemu kompletu individualen značaj. Ta način izdelave opažamo n. pr. pri tovarni Erman Rt Arhar, ki je razstavila 3 v osnovah podobne, v izdelavi pa povsem različne spalnice po razmeroma nizki ceni. Upati je, da se bo šentviško mizarstvo tudi v bodoče znalo prilagoditi gospodarskim prilikam, ne da bi v estetskem in kvalitetnem pogledu nazadovalo. 0BLAČILNICA Kdor obišče Uubllanr, g obkče JURIJO" ! Če Je to veljalo že sedaj, velja toliko bolj za velesejmske dni, ko si je „Iiiriia-' nnbnvila zadnje novosti za jesen tn zimo in pridejo zlasti starši z otroki-šolarji na svoj račun. Obleka, perilo in čevlji na dolgoročno odplačevanje! __B8.S___ NA OBROKE ! LJUBL3ANA MESTNI TR& 17/1 Privilegirana delniška družba za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije. § 8. Nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov tega zakona bodo opravljali uslužbenci finančne kontrole in posebpi nadzorniki Privilegirane delniške družbe za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Podrobne določbe o tem nadzorstvu bo predpisal finančni minister v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo. § 9. Mlini, ki bodo kupili pšenico proti določbam § 1 tega zakona, mlini in osebe, ki boiii prodajali kmečko moko (§ 2 in 7), osebe, ki bouo prodajale in kupovale moko v vrečah brez predpisanih pečatov (§ 7) kakor tudi osebe, ki ne prijavijo svojih zalog (§ 4) bodo kaznovane z zaplembo moke ali pšenice, z zaporom do 30 dni in z denarno kaznijo, ki je lahko 3 do lOkrat večja od prodajne cene pšenice po tem zakonu. Trgovski mlini, ki meljejo proti desetini (§ 1), desetin-ski mlini, ki meljejo trgovsko moko (§ 2) kakor tudi osebe, ki nasprotujejo popisu (§ 4), ki ne plačajo v določ. roku predpisane razlike (§ 5), se kaznujejo poleg denarne kazni do 10.000 Din z zaporom do 30 dni. Kazni izreka upravna oblast 1. stopnje. Proti tem odlokom je dovoljen v treh dneh priziv na drugo stopnjo upravnih ob-lastev. § 10. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da po potrebi z uredbo uredi cene moke in kruha. § 11. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih no-vinah«. Pojasnilo o žitnem režimu Belgrad, 5. sept. Ob priliki sprejetja zakona o prodaji pšenice smo dobili s pristojnega mesta to le pojasnilo: Z zakonom z dne 5. julija t. I. je kraljevska vlada predpisala cene, po katerih se mora kupovati pšenica od pridelovalcev. Zakon je upošteval posebne težkoče malih pridelovalcev, ki zaradi padca vseh vrst žit na svetovnih tržiščih v zadnjih letih niso mogli dobiti za svoje pridelke niti toliko, kolikor so potrebovali za pokritje pridelovalnih stroškov, kaj šele da bi govorili o drugih izdatkih. Brez dvoma je, da je vlada, ko je sprejela nase velike gmotne žrtve, imela pred očmi ta posebni položaj naših kmetov, in odredila kupno ceno v državi, ne da bi se ozirala na cene, ki vladajo v drugih konzumnih državah. Veliki izvozni prebitki letošnje žetve pri nas in drugod ter ogromne zaloge v konkurenčnih pre-kooceanskih državah so vplivali na kupce v konzumnih državah, da je postal uvoz žita in speci-jalnih vrst pšenice iz držav dunavske kotline skoraj nemogoč. Tako Rtimunija kakor tudi Madžarska sta takoj po končani žetvi vrgli na srednjeevropska tržišča velikanske množine žita, zaradi česar so cene pod pritiskom velike ponudbe padle, tako da so danes že pod nivojem predvojnih cen. Privilegirana akcijska družba za izvoz poljskih pridelkov, ki je na temelju zakona pooblaščena 7$ kupovanje pšenice od pridelovalcev preko obstoječih zadrug in trgovcev, je do danes prejela prijav za okoli 58.000 vagonov. Znaten del teh prijavljenih količin je natovor-jen na vlačilcih in delegiran deloma v srednjeevropske luke, deloma pa na srednjeevropske dunav- ske postaje, kjer so ga morali ponekod spraviti v zasilna skladišča. Prodaja je zaradi relativno majhnega popraševanja in zaradi velikih zalog zelo padla, tako da je treba čakati, da se bodo te količine prodale. Država ima voljo, da še nadalje vzdrži žitno akcijo, in to z ozirom na položaj na svetovnih tržiščih in da pospeši promet v državi. Del izgube naj bi se pokril s poviškorn, ki bi se pravično razdelil na vse državljane. Z novim zakonom, ki reorganizira kupovanje pšenice po mlinih v državi, bi se del teh izgub porazdelil na vse konzumente, vendar se cena kruhu ne bi občutljivo povišala. Tako bi vsakdo prispeval k temu, da se pravilno reši to vprašanje. Efektno finansiranje, čeprav neznatno, ker se nahajamo že v pozni sezoni izdelovanja moke nove setve, bi bilo zadovoljivo, če bodo prizadeti krogi mlinske produkcije pravilno razumeli položaj in se pravočasno okoristili z ugodnostmi, ki jih jim zakon daje z nabavo potrebnih količin pšenice za daljšo dobo po relativno dosti nizkih cenah. S popisom zalog, ki se ima takoj izvesti v mlinih in pri zasebnikih glede pšenice oziroma moke, je dana prilika za pravilno presojo f>opraševanja, ki vlada v državi. Nadzorstvo državnih organov in kontrola Privilegirane akcijske družbe za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije mora biti učinkovito, da se onemogočijo morebitne zlorabe. V ostalem določa zakon za vse zlorabe kazni. Naša solčavska ovca na zagrebškem velesejmu. Dne 2. septembra je izvršila posebna komisija oceno razstavljenih ovac na zagrebški razstavi ob priliki jesenskega velesejma. Komisija je glede solčavske ovce ugotovila, da bi jo bilo treba izboljšati glede volne. Z ozirom na to, da je volna solčavske ovce vporabna za kvalitetnejše predivo, se mora varovati in izboljšati na celem njenem področju in sicer v čisti krvi. Drugo nagrado so dobili: Roka Klemenška sinovi iz Solčave, Klemen Robnik vulgo Logar iz Logarjeve doline, Matko Janez z Jezerskega in Martin Vršnjak, vulgo Roban iz Solčave. Zadružna zveza v Splitu je imela na koncu leta 1930. 197 članic, v teku leta 1930. jih je bilo izključenih 31, novih pa je pristopilo 7, tako da jih je bilo vseh na koncu leta 1930. 167, in sicer (v oklepajih podatki za leto 1029.): kreditnih 82 (103), konzumnih 16 (22), ribarskih 33 f34), oljar-skih 12 (11), rožmarinskih in čebelarskih 7 (8), vinarskih 8 (6), ostalih produkcijskih zadrug 3 (8), obrtnih 4 (3) in gradbenih 2 (2). Zveza pravi v svojem poročilu, da je prečistila svoje članstvo. Letos je pristopilo definitivno že 8 zadrug. Zveza je zbrala podatke za leto 1928. pri 189 zadrugah, kjer so znašale hranilne vloge 44.3, lastna sredstva pa 8.8 mili. Zadružnikov ie bilo 23.786. Leta 1929. je bilo pri 191 zadrugah 21.752 zadružnikov in so znašale hranilne vloge 46 milj., lastna sredstva zadrug pa 8 mili. Din. Revidiranih je bilo lani 103 zadrug (192.074). Da je zveza tako dolgo odlašala z občnim zborom, je pripisovati dejstvu, da še ni bilo rešenih dvoje vprašanj: garancije za posojilo Narodne banke, ki ga je dala d. d. Sardina v znesku 4.5 mili. Din. Narodna banka se je odrekla te garancije. Druga stvar ie bila s posojilom, ki ga je dala Narodna banka z garancijo države zvezi v znesku 10 mit j. Din za tri leta do 1931. Sedaj Narodna banka tega posojila ni nro-longirala in sedaj je bil sklenjen dogovor z državo, po katerem bo zveza letno plačevala letno anuiiiteto pol milj. Din (za amortizacijo in obresti). Obrestna mera znaša 4 odstotke. Ostalo pa ie nerešenih par manjših vprašanj odnos do Zadružne banke in Providnosti). Borro Ljubljana, 5. septembra. Denar Ta teden je znašal denarni promet na ljubljanski borzi 27.9 milj. v primeri s 11.65 in 19.25 milj. v pret. tednu. Curih. Belarad .0.04.5. Pariz 20.4. London 24.9275, Newyork 512.87, Bruselj 71.375. Milan 20 82. Madrid 45.20, Amsterdam 906.65, Berlin 121.35. Dunaj 72.10, Stockholm 137.25, Oslo 137.125. Kopenhagen 137.10, Sofija 3.815, Praga 15.19. Varšava 57.45, Atene 6.65, Carigrad 2.4325, Bukarešta 3.05375, HelsingEors 12.90. Dunaj. Dinar notira (deviza) 12.5525. Vrednostni papirji Notacije dri papirje v v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 58.125 - 59. Ne\vyork: 8% Bler. pos. 68-70, 7% Bler. pos. 58.50- 59.50, 7% pos. DHB 58.60—59.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 89. \Viener Bankverein 14, Esconipleges. 149.50, Aussiger Chomisehe 105, Mundus 09, Alpine 11.40, Trboveljska 20.75. Žitni trsi Novi Sad. Pšenica, moka in otrobi ne bodo več nolirali. - Vse ostalo je brez spremembe. — Promet: Koruza 39 vagonov. Tendenca: neizpre-men.iena. Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: src-den. Pšenica: dec. 9.78-10.0f,, zaklj. 9.84—9.85; marec 10.98—11.29, zaklj. 11.01-11.02. Rž: dec. 10.20—10.31; marec 11.14—11.42, zaklj. 11.30 do 11.31. Koruza: maj 11.85—11.95, zaklj. 11.83—11.85. Živina Marib<*rski sejem. Na svinjski sejem 4. sept. je bilo pripeljanih 362 svinj in 4 ovce: cene so bile aledeče: Mladi orašiči 5—6 tednov stari kom. 50—80 Din, 7—9 tednov stari 90—110 Din, 3—4 mesece stari prašiči 150—200 Din, 5—7 mesecev Ji ari 340—400 Din, 8—10 mesecev stari 440—500 Din, prašiči stari eno leto komad 560—700 Din, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 10—11 Din, ovce komad 200 Din. Prodanih je biio 138 svinj in 2 ovci. Jajca Jajčno tržno poročilo. Inozemske cene so se stabilizirale tako, da se tudi nakupne cene od časa našega zadnjega poročila niso bistveno spremenile. Hmelj Nilrnberri, 5. sept. tg. Pripeljanih je bilo na trg 40 bal, prodanih pa 25. Kupčevalo se je za srednji hallertauski hmelj po 60 mark. Za inozemski hmelj ni bilo nobene kufičije. Razpoloženje je še mirno. Žalec, 5. sept. tg. Vreme .ie bilo ugodno in trganje hmelja je povečini končano. Pričakovana količina žetve 150.000 do 160.000 stolov se bo najbrž dosegla. V zadnjih dneh se je na vseh kraiih zelo hitro kupovalo. Kupovali so predvsem eks-jK>rtni trgovci in več švicarskih velikih pivovarn. Za prvovrstni hmelj in za hmelj dobre barve je razpoloženje zelo čvrsto. Cene so se zvišale za 20 Kč. Mnogi dobri kraji so prodali polovico ali dve tretjini svojih zalog. Iz prve roke je bilo nakup-ljenih 45.000 do 50>W) stotov. Zadnje cene so bile: za visoki I. hmelj 280—300 Kč, za I. 240—275 in za dobri srednji hmelj 200—230 Kč. Radio Programi [{ar!io-l.1ab!?ana t Nedelja, 6. septembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje. — 10.30 Prenos odkritja spomenika kralju Petru I. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. — 14.30 Koncert godbe Krekovega prosv. društva z Jesenic. — 16.30 Prenos opere »Gorenjski slavček« izpred hotela Tivoli. — 19.45 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugo-slov. prvak dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.00 Monstre koncert »Sloge« in »Drave« (100 godcev na pihala), prenos s Kongresnega trga. — 21.00 Salonski kvin tet. Vmes časovna napoved in poročila. Ponedeljek, 7. sept.: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Prof. Pengov: Krmljenje srebrnodlake lisice. — 20.00 Poročilo o šah. turnirju na Bledu, poroča jugoslov. prvak dr. Milan Vidmar v slov., nem. in franc. jeziku, — 20.15 Slovenska glasba, izvaja salonski kvintet. — 22.00 Čas, dnevne vesti. Torek, 8. septembra: 9 30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Versko predavanje. — 10.30 Vseuč. prof. dr. Vcber: Etika in socio'ogija evangelijev. — 11.00 Prenos promenadnega koncerta »Sloge« iz Zvezde. — 12.00 Čas, dnevne vesti. — 14.30 Prenos velikega koncerta združenih pevskih zborov »Pevske zveze« s Kongresnega trga (2500 pevcev). — 15.30 Magistrov šramel kvartet izpod Šmarne gore. — 16.30 Salonski kvintet. — 20.00 Poročilo o šah. turnirju na Bledu, poroča jugoslov. prvak dr. Milan Vidmar v slov., nem. in franc. jeziku. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas. dnevne vesti. Drugi programi t Ponedeljek, 7. sept Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.30 Citra-ški koncert. 18.00 Lahka glasba. 20.30 Komedija. 21.00 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 19.45 Proslava lOOletnice Viktoriie Sardon. 10.30 Francoska glasba. 22.10 Lahka glasba. — Budapest: 17.30 Popoldanski koncert. 19.00 Narodne pesmi. 20.15 Ciganska glasba. 21.35 Koncert kvarteta, nato poljudni koncert. — Dunaj: 20.00 Schu-bertov večer. 20.50 Godalni kvartet. 22.50 Plesna glasba. — Milan: 12.13 Pestra glasba. 21.30 Komorna glasba. 22.30 Plesna glasba. — Oslo: 20.30 Petje. 22.05 »Pitt et Polt«, igra. — Praga: 21.00 Radio orkester. 22.15 Moravska Ostrava. — La'(ie -beig: 20.00 lOOletnica Viljema Raaeba. — Rim: 21.00 Poljudni koncert. — Biriiu: 70/15 Slike iz današnje Rusije. 21.10 Dunaisko življenie. 21..r>0 Plesna glasba. — Katovice: 20.30 Varšava. 23.00 l ahka in plesna glasba. — Slut!gart: 20.30 ? oč v Newyorku. 21.10 i'adio orkester. 22.30 Zabavni koncert, — B»»cclora: 21.10 Radio orkester. 22.20 Vojaška godba. Torek, 8. septembra. Belgrad: 17.45 Radio orke ter. 15.00 Ljubljana. 17.00 Narodne pesm»* 17.30 Voka ni koncert. 18.00 Narodne pesmi. 20,00 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 15.C0 Ljubljana. JO 30 Koncertni večer. — Budapest: 11.15 Vojaška godba. 14 00 Radio orkester. 17.00 Orgelski koncert. 17.45 dopoldanski koncert. 19.20 Poljudra glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 13.15 Plošče. 20 00 »Das Donauvveibchen«, igra. 22.15 Večerni koncert. — Milan: 11.18 Lahka glasba. 13.00 Plošče. 21.00 Simfonični koncert. 22.10 Plesna glasba. — Oslo: 18.45 Koncert balalajk. 20.00 Radio orkester. — Praga: 19.15 Chopinov večer. — Langen-bfcrg: 20.00 Pester večer. — Rim: 21.00 Vokalni in instrumentalni koncert. — Berlin: 20.00 Simfonični koncert. — Katovice: 20.15 Poljudni k?n-cert. 22.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 19.45 Radio orkester. 21.30 Klavirski koncert. 22.35 Zabavni koncert. — Barcelona: 19.10 Radio orkester. 20.20 Radio orkester. 21.00 Plošč* Vlaka beseda 50 par ali prostor drobne vrsficel 50Dln. Najmanjši, znesek 5Din.Oglasi nad Ovrstic se računajoviije.Zaoglasestrp-go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjsi zneseklODin. Pristojbina za šifro 2Din.Vsak oglas treba plačali pri . naročilu.Na,pismena vprašanja odgovarjamo le.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. - - " - I nodl tvrdka ul* iil m* l « ml tssausj t H^anitm 22 pri nakupu blaga 7.a zimsko suknje in obleke, pliša, volnenega blaga za plašče in kostume, finega baržuna in flanelc zu obleke •/ ' .,.,• ■ v ■i'' »f ; • • Enoletni Zajtrkovalnica in delikatesna trgovina J. Buzzolini, Ljubljana, Lingarjeva ulica (za škofijo) se oriporoča. Hotel »Turist« Bled, priporoča krasne sobe, izborno kuhinjo in najboljše pijače. Službo prodajalke v modni trgovini želim dobiti v Ljubljani, Celju ali kje drugje. Cenjene ponudbe je poslati na podružnico »Slovcnca« v Novem mestu pod šifro »Pridna«. Cene Službo lov. čuvaja zmerne, Točna postrežba, iščem. Imam petletno pra-j kso. Jožef Verko, Ojstrica, pošta Dravograd. Trgovski pomočnik mlad, s šoferskim izpitom, dober vozač, išče službo. Cenjene ponudbe poslati na upravo »Slovenca« Celje pod značko »Zanesljiv«. Prodajalka izurjena v mešani stroki, Sbjga z 2 razredoma meščanske šole išče službo v pisarno ali trgovino v Mariboru. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. | Kot gospodinja išče mesto gospodična k j boljšemu gospodu event. j v oficirsko kuhinjo. Iz-vežbarta v kuhanju. Več se izve: Hotel Lloyd — Ljubljana. Mizar, pomočnika za stavbna in pohištvena dela išče za takoj L. Jug, Ljubljana — Cankarjevo nabrežje 23. Služkinji najraje sestri ali rojakinji, dobita službo v Srbiji pri dveh rodbinah blizu Niša. Opravljali bi vsa hišna dela in pazili na otroke. Natančneje se poizve: Lipovšek, Sredina 8 III, Prule. za-12 urna dnevna in nočna služba«. Vpoko-jenci načelno ne prihajajo v poštev. Za graščino se išče 15 do 16 let star krepak kmečki fant, ki ima veselje do vrtnarstva.. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10327 Trgovskega vajenca krepkega, pridnega in poštenega iz boljše hiše z najmanj šest razredi osnovne šole, sprejme Friderik Homann, trgovina z železnino in špece-rijo v Radovljici. Dobra kuharica in eno dekle za vsa hišna opravila se išče za rodbino dr. Puljo v Ze-munu. Ponudbe naj se naslove na: Dr, Puljo, Rogaška Slatina, Aleksandrov dom. Širile »Slovenca«! želi službo kjerkoli. Gre tudi za blagajničarko. Po- j nudbe na upravo »Slov.« I Krojaški pomočnik pod . Dobra moč- 10.289. ' mlaJ išče boljšefja dela. Bolničar ; J^Sr' 26 let star, z dve in pol leti prakse, želi primerne službe. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Bolničar«. Organist izvrstne kvalifikacije išče službo. - Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 10.348. Pridna prodajalka vešča slov. in nemškega jezika v govoru iu pisavi, z dobrimi spričevali, želi mesta v mešani trgovini na deželi ali v mestu. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.351. Šivilja gre krpat na dom, kamorkoli. Naslov v upravi »Slovenca' pod št. 10.335 Sluga išče primerne službe z lepimi spričevali. Položi kavcijo 10—15.000 Din. Cenjene ponudbe pod »Primerno« na upravo »Slovenca« v Mariboru. Prodajalka mešane stroke želi službe na deželi. V prostem času bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 10322. Mlinar oZenjen, z malo družino, Star 29 let, pošten in trezen, z dobrimi letnimi Spričevali, zmožen tudi samostojno voditi manjši ali srednji valjčni mlin, I5če primerno službo s 15. septembrom ali po dogovoru. Gospodje interesenti naj se obrnejo na naslov: Menjalnica, Trni-če 7, Sv. Janž na Dravskem polju. Kuharico starejšo, samostojno, katera bi hodila kuhat za | 3 do 4 mesece kosilo in I večerjo, iščem. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Perfektna kuharica« št. 10.143. Vaj3nca za avto-ličarsko in tapetniško obrt sprejmem takoj. Leop. Sušteršič, Ljubljana, Dunajska cesta 41. ! Iščem pletiljo veščo na flahmašini. Mesto dobro, nastop" takoj. Ponudbe poslati na Strojno pletilnico Marko Kovačevič, Otočac. Pisarniška moč vešča slovenska in nemške stenografije, išče za-poslenja. — Naslov pove uprava Slovenca« Maribor, ffis^ss- p£T£l\NC " VODO- 3G$. ik feleioo štev •2913. vz.oo? £a časa vele*|J? navUion 11 ' Preklic Prislovnik Miroslav, pos. in kovač v Oplotnici, preklicujem in obžalujem žaljive govorice o gosp. Zottel Heleni, pos. in trg. v Konjicah, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Miroslav Pristovnik. Razpisujemo nabavo 1000 m (tisoč) jeklene žične vrvi. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 17. septembra t, 1. se dobijo pod št. 3969'11 pri Direkciji državnega rudnika v Zabukovci pri Žalcu. Smučarji! Iz ljubezni do Vas Vara priporočam, da si nabavite dobre »dilce« in popravite stare. Pričakujemo ugodne zime. Delavnica smučk in sank Potrebuješ, Vrhnika. V krščansko hišo na deželi se sprejme starejši moški takoj za hlapca. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.361. Krojača sprejmem za moško konfekcijo. Prednost imajo prikrojevalci. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Konfekcija«. Učenca in učenko z lepo postavo in potrebno šolsko izobrazbo sprejme konfekcijska trgovina. Vešči nemščine imajo prednost. Ponudbe pod »Vljuden« št. 10.353 na upravo »Slovenca«. Ženitna ponudba Vdovec star 50 let, ki ima 25.000 Din gotovine, se želi poročiti z gospodično ali vdovo od 30 do 40 let staro, ki bi imela posestvo ali temu primerno gotovino. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 10302. Vdovec 53 let star, državni uslužbenec, posestnik, z odraslimi otroci, želi znanja z dobro situirano gospodično ali vdovo 35 do 48 let v svrho ženitve. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Dolenjsko«. Boljše dijake sprejmem na stanovanje z dobro hrano ali zajutr-kom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10326 Sprejmem dijake na stanovanje, eventuel-no tudi s hrano. V bližini obrtne šole, realke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.231. Dijaka real. gimnazije sprejmem na stanovanje k svojemu sinu z vso oskrbo za zmerno ceno. - Naslov v upravi pod št. 10.253. Dva dijaka srednješolca sprejmem na stanovanje z zajtrkom. — Sv. Petra cesta 38. Dve dijakinji se sprejmeta kot sostanovalki z vso oskrbo, sredi mesta. Informacije se dobi: Kralja Petra trg 1-L, soba 97. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana Prosoeiu št. 16 zastonj Pišite ponjl Gosli poučuje bivši učitelj konservato-rija. Študentovska ul. 9-1. Učenkam pletiljam brezplačen pouk, čc si nabavijo pri nas pletilni stioj. »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 23/1. Gojko Pipenbacher koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevalte informacije. Inštrukcije za vse razrede ljudske šole prevzame učitelj. Prijave na upravo »Slovenca« pod »Inštruktor-učitelj« št. 10.354. Dame, pozor! Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ate-Ijeja za izvrševanje damskih oblek Rozi Medved, Ljubljana, Mestni trg 24, I. nadstr., nasproti magistrata. Uspeh zajamčen, kroji po meri. lili ks&i&i »fiVa i ni/JI i 11-I M ii U val '.irfr.-. t:*: v, m Trgovsko vajenko pošteno in marljivo, s pri- I merno šolsko izobrazbo, I sprejme trgovina z mešanim blagom S. J. Rozman, Št. Vid nad Ljubljano. — Hrana in stanov, v hiši. Ponudbe je staviti osebno ! Službo dobi oseba, ki zna voditi malo gospodinjstvo pri samemu starejšemu gospodarju. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.349. Čevljar, pomočnik dobro izvežban, se sprejme; prednost imajo oni, ki so zmožni šivanega dela in gojzerjev, Delo stalno, hrana in stanovanje v hiši. Travnik, Trebnje. Kovaškega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Janez Pokom, sekira! kovač, Škof-ja Loka. Vajenka za šteparico se sprejme, dobro vzgojena, tudi z , vso oskrbo. Travnik, Trebnje. ■■ " ...... ......... Trgovski vajenec zdrav, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, se takoj sprejme pri Alojziji Remic, Dra vograd. Kuharico starejšo, takoj sprejmem začasno. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Dobra kuharica«. Perleklna kuharica za vse, ki zna tudi likati in govori nemško, se išče za na deželo. Gosposka hiša 10 minut izven mesta. Kuhati treba za 7 oseb, Din 400 mesečne plače. Dopisi pod »Perfektna kuharica« na n-pravo »Slovenca« pod št. 10329. Krojaški pomočnik Jakob Leskovec, Rovte 38, vajen splošnega dela, želi stopiti v službo kjerkoli bi bilo. 500 dinarjev tedensko plačamo zgovornim osebam s številnimi poznanstvi, — Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor, Kuharico starejšo, dobro, iščem za časno. Ponudbe i Siliajo na upravo venca« pod »Perfektna«. vsokovrslno v modernem slogu kakor tudi lz različnega ekso* ličnega lesa, Izvršuje lovoma pohišlva fraiif© Vebovar, Cclfc »* Razstavljeno ludi no Veleseimu, paviljon o nizkih cenah in kvalileli Tam dobile vsakovrstne informacije. Oglejle si, ler se prepričajte Uradništvo dobi tudi na obroke ZaJopia: CeJfe, Glavni tref 12 Deklico pridno in pošteno, sprejmem v strogo krščansko hišo v Ljubljani, Izučila bi se kuhe in vsega hišnega dela. Ponudbe z natančno navedbo se pošiljajo na upravo »Slovenca« pod »Dekle z dežele«. Potniki za povečanje slik proti visoki proviziji se sprej-mejo za Kranjsko in Hr-»Slo- valsk°- '0r stalni zastopnik za Ljubljano. »Mina«, Maribor, Pobre-žje, Nasipna 16. Sprejme se takoj za posestvo v kamniškem srezu oženjen gozdni in lovski čuvaj z izpitom in prakso, nekoliko izobražen v kmetijstvu in živinoreji; on aH ona z osebno pravico za gostilno. Vston po dogovoru. Graščinska uprava Črnelo, p. Dob pri Domžalah. 200.000 Din š č e m proti zastavitvi dobrega blaga in dobrim obrestim za dobo 3—6 mesecev. - Ponudbe pod zn. »Hitra odločitev« na upravo »Slovenca«. Veščak (tujec) specijalist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi poseduje že lepo popolno urejeno tovarno — Išče družabnika s potrebnim kapitalom. Tozadevni odgovor pod »Družabnik št. 10.356 na upravo »Slo venca«. Dijaka (dijakinjo) 1-2-3 šolca sprejmem za 500 Din v dobro Oskrbo. Solino stanovanje, elektrika, klavir, pomoč v učenju. 10 minut od Gospa visoko izobražena, z diplomo pariške univerze, temeljito poučuje angleščino in francoščino. Ku-lahova, Škofja ulica 17. 12—2, »-20. Novo tneftto Dijak višješolec želi in-struirati iz kateregakoli predmeta ali vseh predmetov dijaka (-injo) proli dnevni hrani opoldne in zvečer. Uspeh zagotovljeni Poizve se v trgovini Kraje. Mi iščemo Va9 Vi pa zopet nas! Vi iščete stalno, dobro plačano zaposlenje, mi pa zopet posebno agllne in zanesljive moči za domača dela, za potovanje, za vodstvo podružnic itd. Marljivim osebam se nudi prilika za breskrbno bodočnost. - Če vprašanju priložite znamko, dobite izčrpne informacije pri tvrdki Berenyi, Osijek. Christofov učni zavod v Ljubljani najstarejša, najbolje obiskovana privatna šola vpisuje še zadnji mesec september dnevno na Domobranski cesti Štev, 7. Vsakoletne javne steno-grafske in strojepisne tek me, Prilika za prinčenje nemškega jezika in nemške stenografije. Vpisnina 20 Din, šolnina nizka, Stanovanje krasno, solnčno, tri sobe, kuhinjo in pritikline, oddam za takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.228 Lepa soba z opremo ali brez, elektrika, se odda gospodo ali pa gospodični z vso oskrbo. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod Štev, 10.115. Petsobno stanovanje na Miklošičevi cesti se odda v najem s 1. nov. t. 1. Stanovanje je komfortno in je pripravno za zdravnika ali pa za odvetnika. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.121. Sobo z uporabo kuhinje dobi mirna, priprosta družina dveh oseb. Stepanja vas, Kodeljevo 87. Stanovanje suho, snažno, v centru aH bližini, išče mala družina. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.282. Zvezde«. Naslov v upra- revni gojenci popust. — vi fcSlov.« pod št. 10324. | Šolsko leto prične 1, okt. Šestsobno stanovanje na Miklošičevi cesti se odda v na|em s t. nov. t. 1. Stanovanje je komfortno in je pripravno za zdravnika ali pa za odvetnika. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.122. Stanovanje dve sobi, kuhinja, shramba, vrt in sadje, se takoj odda za več let v Drav-ljah. Naslov v upravi pod št. 10336. Zanesljive nasvete v gospodarskih, osebnih zadevah, vprašanjih, posojila, izbire poklica, vnovčevanje sadja, grozdja, nakupa, prodaje po sestev, zidanja itd,, daje Posvetovalnica »Marstan« v Mariboru. (Priložiti za 3 Din znamk). Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila dne 9. septem-, bra ob 9 na postaji Ljubljana, glavni kolodvor. G 1 a v o b o I, omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA Steklenica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu se lobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjclovar, Savska banov. V Kamniku na glavnem trgu oddam takoj 3 sobno parketira-no stanovanje, s kopalno napravo, pralnico in pri-tiklinami. Istotam oddam takoj 2 sobni trgovski lokal. — Olga Rebol. Stanovanje dvoriščno, obstoječe iz dveh parketiranih sob in kuhinje, se odda. Povprašati: Rimska c. 18-1 med 13 in 15 uro. Komlort. stanovanje v visokem pritličju, 3 sobe, kuhinja, kopalnica in druge pritikline, par minut od tramvaja, se odda za november v Vodmatu, Ciglerjeva 18. Večjo prijazno sobo z balkonom in 2 posteljama ter eno manjšo z 1 posteljo, v bližini obrtne šole, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.310. Stanovanje 2 sob in kuhinje se odda poročenemu paru brez otrok za takoj ali za oktober. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.309. Dve prijazni sobi lepi, v centru, za pisarno ali solidnemu gospodu takoj oddam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 10321. Soba ▼ novi hiši, opremljena z dvema posteljama, se odda s 1. oktobrom: Moste, Poljska pot 29. Trisobno stanovanje komfortno, z vrtom, se odda za oktober-novem-ber. Oddaljeno 10 minut od glavne pošte in 3 minute od tramvaja. Ponudbe pod »Zmerna cena« na oglasni oddelek »Slovenca«. Dvosobno stanovanje lepo, s kopalnico in ve- j liko solnčno teraso, se odda za oktober ali no- ; vember. — Ponudbe pod »Mirna stranka« na ogla- , sni oddelek »Slovenca« j Stanovanje sobo, kuhinjo, oddam s 1. oktobrom. Ciglerjeva 37, Moste. . i Stanovanje štiri sobe, kuhinja, kopalnica, poselska soba in pritikline, plin, elektrika, I. nadstropje, Dvorakova ulica, se odda s 1. oktobrom t. 1. mirni stranki. Več se poizve Dunajska i cesta št. 25, dvorišče — pisarna. Sobo in kuhinjo oddam stranki brez otrok. Val, Vodnikova št. 15 — Moste. Mlekarna v lepem kraju, na prav prometnem prostoru tik železniške postaje, v bližini Zagreba, se takoj odda v najem ali tudi po primerni ceni proda z vsem inventarjem in z vso pritiklino. Cena in vsi drugi pogoji se poiz-vedo pri hranilnici in posojilnici v Dobovi. Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana. Mestni trg 25/1 Stavb-2 parcele lepa solnčna lega, ob Dunajski cesti — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8376. Kmečki mlin kupim: najraje na Dolenjskem. Ponndbe na upravo »Slovenca« pod »Kmečki mlin«. Kupim hišo v kraju, kjer je meščanska šola. Cena do 100 tisoč Din, ako bi ista bila tudi za trgovino ev. gostilno ali delikateso: ako pa je hiša samo za privatno stanovanje, potem bi reflektiral samo do cene 50.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod znač. »Poštena družina« št. 10261. Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se istotam. Lokal 3 prostori za pisarne ali pa za trgovino, s skladiščem, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.109. Lepa skladišča prostorna, in vinske kleti z vležno posodo se oddajo v najem. - Poizve se: Celovška cesta 50. Trgovino z mešanim blagom, staro vpeljano, s stanovanjem, v okolici ali v mestu Ljubljani, z inventarjem ali brez, vzamem v najem. Resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 10330. Trgovski lokal na prometnem kraju v Ljubljani se odda s 1. novembrom, event. tudi takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovski lokal« št, 10.339. Pisarne Tri dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostala s 1. novembrom t. 1. -Reflektanti dobe pojasnila pri upravi »Slovenca« pod št. 10269. ti redno „kO .U' tll^^MBSi. 1 V\ orala, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, električna luč, štiri sobe, voda v kuhinji, primerno za rokodelca ali upokojenca, proda za 72.000 Din Ignac Jevšenak, Spodnji trg, Muta 56, ob Dravi. »POSEST" Kealilelna pisarna, družba z o. z. LJUB! JAN A -— PHODfi:- Vilo, enonadstropno, novozidano, tri stanovanja po 2 sobi, kuhinja, pritikline, 1200 m2 vrta, krasna lega, Mirje, 360.000 Din. Vilo, enonadstropno, novozidano, dve štirisob-ni komfortni stanovanji, eno dvosobno, 1100 m* vrta, Bežigrad 480.000 Din. Vilo, enodružinsko, 6 sob, pritikline, kopalnica, centralna kurjava, 6000 m5 ograjenega vrta, preko 200 sadnih dreves, trnovski okraj, 320.000 Din. Hišo, novozidano, dve trisobni stanovanji, eno dvosobno, lep vrt, Bežigrad, 290 000 Din. — Hišo, novozidano, pod-kleteno, 2 stanovanji po 2 sobi, pritikline, lep vrt, Moste, 150.000 Din. Vilo, enonadstropno, dve trisobni stanovanji, krasen vrt, blizu tobačne tovarne, 250.000 Din. Hišo, pritlično, 2 sobi, kuhinja, pritikline, 800 m! vrta, Hradeckega vas, 80.000 Din. Hišo, novozidano, eno tri-, dve dvosobni stanovanji, 800 m' vrta, blizu Martinove ceste, 280.000 Din. Hišo, novozidano. dve dvosobni stanovanji. 500 m- vrta, blizu Stadiona, 155.000 Din. Hišo, enonadstroono, pod-kleteno, tri- in dvosobna stanovanja, trgovski lokal, 800 ms vrta, Šiška, 280.000 Din. Hišo, pritlično, 2 sobi, kuhinja, pritikline, vrt, pri Domžalah, 35.000 Din. Hišo, novozidano, z gostilno, 12 oralov posestva, 2 uri od Ljubljane, 120 000 Din. Kavarno, moderno, novo urejeno, lepa novozidana hiša, veliko zemljišče, kompleten inventar, v re-nomiranem letovišču Gorenjske, 480.000 Din. — Kmečko posestvo, 19 oralov, zidana, z opeko krita hiša, gospodarska poslopja, pri Rimskih toplicah, 60.000 Din. Kmečko posestvo. 52 oralov, hiša 4 sobe, hlev za 10 glav živine, polovica njiv in travnikov, ostalo lepi gozdovi, celiski okraj. Din 151.000. Hišo, pritlično. 2 sobi, kuhinja. pritikline. 4500 m' zemli'*'"a. nri Domžalah, 70.000 Din. Več krasno ležečih stavbišč 600 -650 m', Podrožnik 40 Din. Krasna parcela. 900 m2, pri bolnici, 8n.DOC Din. — Poleg tega stavbne parcele blizu glavnega kolodvora, za Bežigradom, v centru mesta in vseh ostalih predmestjih, v največji izberi in po najugodnejših cenah Velika izbera trgovskih gostilniških hiš, kmečkili 1 oosestev itd. Hiša trgovska, podkletena, v občini Rakek, naprodaj ali se da v najem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Unec 22«. Posestva, graščine od 2 do 400 oralov prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Gostilno v Mariboru enonadstr., dobro idočo, proda za 220.000 dinarjev Posredovalnica, Maribor, Sodna uWca 30. Gostilno hribovsko, posestva 150 oralov, gozd za sečo — proda za 96.000 dinarjev Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Trgovsko hišo pri veliki postaji proda za 160.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Mesarijo, gostilno v trgu pri farni cerkvi proda za 145.000 dinarjev Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Hiše in vile v Mariboru prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Kdor želi v Zagrebu kupiti ali v vzeti v najem hišo, tvornico, mlin, posestvo, gradišče, trgovino, gostilno ali lokal — naj se obrne na zastopstvo »Centrala«, Zagreb, Slovenska ulica 7. Pritlična hiša pripravna za obrt, se proda. V hiši je gostilna trafika, prodajalna, poleg veliko dvorišče. Na zelo prometni točki. Dopisi na upravo »Slovenca« pod št. 10320. Prodam ali zamenjam moderno 2-stanovatijsko vilo z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom v Novem mestu, za vilo ali več stanovanjsko hišo v centru Ljubljane proti event. doplačilu. Direktne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom »Zamenjava« št. 10331 na upravo »Slovenca«. Drž. razredna loteriia Poročilo iz kolekture A nt. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Pri žrebanju državne razredne loterije včeraj, dne 4. septembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki. Za tiskovne pogreške ne odgovarjamo. Premija 250.500 Din srečka št. 27.335. 80.000 Din srečka it.: 86.261. 60.000 Din sreika it.: 29.022. 40.000 Din sreika il.: 75.676. 30.000 Din sreika it.: 83.371. 24.000 Din sreika il.: 86.368. 15.000 Din sretki it.: 95.794, 97.635. 8.(XX) Din sreike it.: 6.291, 8.712, 32.139. 6.000 Din srečike št.: 833, 3.263, 61.154, 66.705 in 96.755. Po 1000 Din srečke štev.: 4.691, 4.835, 5.566, 8.576, 18.114, 18.517, 20.943, 25.126, 30.863. 41.017. -11.334, 45.685, 47.637, 48.595, -19.017. 49.368, 49.627, 50.666, 51.527, 52.288, 53.741, 61.326, 65.191, 71.651. 75.742, 76.403, 78.059, 80.597. 83.947, 86.881, 92.407, 94.401, 94.768, 96.897, 99.857. Hišo z velikim sadonosnikom, v Gorici, med Rimskimi Toplicami in Sv. Jedert-jo, proda za 12.000 Din Šoper, Linhartova ulica 25 v Mariboru. Enodružinsko hišo s 3 do 4 sobami in vrtom, v Mariboru ali bližini, kupim. — Ponudbe Vole, Tomšičeva 15 — Maribor. Ugoden nakup! Hišo, enonadstropno, v industrijskem kraju, na najlepšem prostoru, z dobro vpeljanim trgovinskim lokalom pekarske obrti, v Sloveniji, se proda takoj. Informacije daje Herman Loibnegger, Celje, Glavni trg 4._ Hiša z dvema stanovanjema, vrtom, pol ure iz mesta Maribor, se takoj proda. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Posestvo 26 oralov, nove stavbe, v Gorici, okraj Maribor, naprodaj. Pojasnila daje Štefan Čelofiga v Bre-sternici 36 pri Mariboru. Zastaklenje novih stavb in popravil isvršuje po zelo nizkih cenah M. Rauch, Prešernova ulica 4. Enodružinska hiša na najlepši cesti v Rožni dolini. 2 prostorni sobi, veranda, kuhinja, drvarnica, shramba, vrt, elektrika, vodovod, kanalizacija. Cena 95.000 Din. Cesta V, št. 21. Hišico zidano, z opeko krito, in nekaj vrta, naprodaj za ca. 15.000 Din v Srednjih Gameljnih pri Ljubljani št. 36. — Prodajalec: Fr. Volčič, Sr. Gameljne 41. Kupim posestvo kmečko ali z obrtjo, pri Ljubljani. Ponudbe pod »Srednje« na upravo Slovenca št. 10.340, kjer se izve tudi lahko naslov. Na prodaj v celem ali v parcelah lepo posestvo za farmo perutnine in kožuhovine, 115 ha v enem kompleksu, gozd in v sredini ena petina travnika s sadjem, njivami in hišami: 4 sobna hiša z verando, hiši za lovca in oskrbnika, 2 hleva, skedenj, pod, dopler-kozolci, vse večinoma s cementom krito, lov in ribolov. Lepa solnčna lega na griču pri Lipoglavu, Dobrunje, blizu avtoprometa Sp. Lenart. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10331. Čitajte in širite »Slovenca«! Pianino malo rabljen, krasen glas, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.362. Harmonij s 4 in pol oktavami, brez registrov, naprodaj za 1200 Din. Turin, Celje. Klipimd Kupi se kovaško orodje za ročnega kovača. Ponudbe je poslati v podružn. »Slovenca« Jesenice. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur« Liubliana Šelenburgova ulica 6 II oadstr Srebrne kro^e staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Liubliana. Ilirska ulica 36 vhod z Vidovdanske ceste pn gostilni Možina Vsakovrstno ttnnnfe po najvišjih cenab ČERNE, luvelir. Liubliana. Woltovg ulica St 3. Mizarski stroj kombiniran, dobro ohranjen, se kupi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.119. Kupim ' poltovorni avto 1500 do 2000 kg, dalje ključavni-: čarsko orodje, vse v dobrem stanju. Naslov v u-' pravi »SI.« pod št. 10337. Bukov les, testom in rezani les, tudi celo produkcijo, kupi R. SCHENK, SUŠAK. Obiskovalcem jesenskega velesejma v Ljubljani priporočamo za nakup strojev in orodja za poljedelstvo in vsakovrstno obrt, kakor tudi za nakup vsakovrstne železnine, posode, okovja, peči. stavbenega materi-jala itd. itd. z bogato zalogo v največji izbiri tvrdko: Schneider & Verovšek v Ljubljani, Dunajska cesta 16 Cenj. odjemalce opozarjamo, da na vele^ejmskem prostoru nismo razstavili in da nimamo nobenih provizijskih potnikov, vsled tega smo v prijetnem položaju Vam nuditi vsako v našo stroko spadajoče blago po izrednih in najnižjih cenah. Blagovolite si na vsak način preje ogledati našo zalogo, predno potrebno blago drugje kupite. C© m m @f€§ otvarja jesensko prodalo im' uMarutnmvtinF-flff* N?>še cene lasno pričalo: Šivane koton odeje, ročno delo.......komad a Din 80"— Šivane saten odeje, fina vata................« « « 165'— Fino češko sukno za ženske plašče 140 cm . . m « « 55' — Fina umetna svila.......................« « « 10 — Jugoslovanski cefir za srajce ........ « « « 4'50 Šiton 80 cm..................................4 « « 6'— Najfinejši šifon brez apreture 80 cm..........« « « 10'— Moderno sukno za ženske obleke 130 cm . . « « « 48*— Gladko volneno blago 110 cm................« « « 28'— Angleško sukno za moške obleke............« od 150'— do 250'— Češki štofi za moške obleke..................« « 60 — « 120'— Pralna bombažna tourist flanela..............« a Din 6'80 Velour pralni barhend........................« « « 9' Commerce d. d Uubljana, Tavčarjeva (Sodna) ul. 2 I. nadstr. NOVOST: Moderni trpežni čevlji kolosalno nizke cene. Zadovoljni ste bili pri spomladanski prodaji, a še bolj boste sedaj. Kis za vlaganje Špirit za vlaganje Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul. 9. Tet.25 80 Pisarna Francoske linije (French Line), zastopnik ivan kraker se preseli 1. oktobra t. 1. las Koiodvorske uSice št. 35 ria MASARYKOVO CESTO št 14 nasproti izhoda glavnega kolodvora. Kupim več vagonov zdravega krompirja. Le ponudbe z navedbo cene in količine je poslati na upravo »Slovenca« pod št. 10334 Kupi se parni kotel ali reservoar zaprte, ravne, valjaste oblike, z vsebino 2500—4000 1. Kotel mora biti v popolnoma dobrem stanju, ker se rabi za vodni reservoar pod pritiskom 3—4 atm. Ponudbe s popisom oblike in navedbe najnižje cene, ter kdaj se lahko ogleda, na upravo »Slovenca« Dod štev. 10.352. Poljsko peč nakovalo, srednje težine io precizno stružnico — se kupi. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stružnica«. ^UDffiO divji kostanj, želod in smrekove storže, cele vagone, od zanesljivih trgovcev dravske banovine. — Ponudbe na upravo pod »Oktober 1931 Želod« št. 10.319. Pisalni stroj Undervvood, dobro obrnjen, poceni naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št, 10.252 Stružnice in razne druge stroje, že rabljene v strojni tovarni so radi likvidacije ugodno naprodaj. — Pojasnila daje Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva c. 30. Prvovrstno blago za obleke, od najcenejšega do najfinejšega lahko izberete na domu. Tudi na dolgoročne obroke. -Prinesem vzorce brezob-vezno na ogled. Sporočite Vaš cenjeni naslov na upravo »Slovenca« pod »Dobra postrežba« štev. 10.194. Namizna jabolka po najnižji ceni razpošilja — lepe suhe gobe kupuje po najvišji ceni Peter Še-t-ina, Radeče, Zidani most. Prst (humus) za vrtove v vsaki množini dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta št. 38 v Ljub- Pletilne stroje vseh številk, na enoin-p.Iletno odplačevanje! -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307. Premog, drva, koks prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Tel. 33-13. Pristen med cvetlični ali jelka razpošiljam 5 kg za 95 Din franko. Franc Markelj — Vrhnika. Puhasto perie čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Dio kg. čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82 Kemična čisti), oica perm Kolesa na 12 mesečna odplačila! »Tovarna koles«, Ljubljana, Poštni predal 307 Prodam ekspresno tehtnico, kopalno opremo, gramofon in koleselj, vse v najboljšem stanju. — Naslov v upravi SI. pod št. 10.350. Auto Fiat 501 vožen 48.000 km, prodam ali zamenjam za motorno kolo. Kupim fotografični aparat 9X12, - Ponudbe pod »Haplecezapi« štev. 10.250 na upravo »Slov.«. Stiskalnico dobro ohranjeno, proda Ruech Kari, Tržič. Renault auto zastopstvo, Cesta na Rožnik 19, priporoča svojo popravljalnico avtomobilov, Renault-Service. Cene konkurenčne. Velika zaloga najnovejših avtomobilov, motornih brizgah in vseh rez. delov. Iščemo podzastopnike. Terrazzobrusilni stroj z bencinskim motorjem ter brusilne stroje z elektromotorji za brušenje umetnega kamna, marmorja itd., ima na zalogi Feliks Toman ml,, Ljubljana, Resljeva cesta 30. Vinskih sodov več dobro ohranjenih, 300—600 1, prodam po nizki ceni. Vinko Košir, Tržič. Ia gonilna jermena šivalna jermenca, jermenski vosek »Prima«, lesene jermenice, nudi najceneje tvrdka Brcar & Co., Ljubljana, Kolodvorska št. 35. Gozdne sadike: Smrekove, 3- in 4 letne, ter mecesnove, 2- in 3 letne, se bodo oddale za jesensko in spomladansko saditev po primerni ceni iz lastne drevesnice (Bukova gora gorenja). Naslov: Andrej Ožbalt, oskrbnik, Koprivnik pri Kočevju. Kunce belgijce oplojene po 130 Din, ne« oplojene po 100 Din, mladiče komad 25 Din, rekse stare, komad 50 Din, ter zajčjo kletko, praktično izdelano — proda Josip Devetak, Šelenburgova 4. Pletilni stroj 8/50, nov, radi smrti poceni prodam. — M. M., Ljubljana, Rožna ulica 25/111. MIZARJL POZOR! Uporabljajte v Vaših delavnicah mrzel lim! Z njim boste zelo zadovoljnil Vzorec in pojasnilo dobite pri Turinu, Celje. Plemenski bikec in teličicci, čistokrvna, montafonska, 7 tednov stara, naprodaj na pristavi hotela »Slon« v Ljubljani, Cesta v mestni log 31. Žensko in moško kolo naprodaj v garderobi gostilne »Figovec«. Pohištvo Vsakovrstne spalnice, pisalne mize ter ostalo pohištvo Vam nudi edino le tvrdka Ivan Kuhar, mizarstvo, Vižmarje 69, Št. Vid nad Ljubljano. Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje 5/1. Razprodaja vzidnih štedilnikov vseh vrst, lepega, močnega domačega dela, po zelo znižanih cenah. Tomaž Šu-šteršič, Sodražica 110 pri Ribnici. Pohištvo! Spalnice, jedilnice vseh vrst, pisalne mize, kuhinje, po zelo znižanih cenah dobite pri: Ivan Napast, Vižmarje 9 (čez železniško progo, pri kapeli, levo), p. Št. Vid nad Ljubljano. Stiskalnico za sadje hrastovo, navadno —- in sode proda Ana Wolf, Sv. Peter v Savinjski dolini. Fotoaparat 9 X 12, s Zeiss lečami, skoro nov, se proda ali zamenja za dobro ohranjeno moško kolo. Ižanska cesta 62. Pletilni stroji skoro novi, zelo ugodno naprodaj: Walter: 8/27, 8/70, 10/60; Ideal: 14 27, 14/35, 8/22, 8/50, 12-27, 9/70; Wedermann: 8/50, 12/60; Vasanta: 10/100; Jaquard: 8/80. - Ponudbe na S. Kos, Ljubljana, Židovska ulica 5. Vinske sode 100, 150, 300, 500—800 vsebinskih litrov, prodaja: Ma:ibor, Tattenba-chova 21, Bencinski motor 10 KS, prevozen, na železnih kolesih, se vsled nabave elektro-motorja ugodno proda. Ponudbe ni upravo »Slovenca« pod »Bencin-motor«. Jabolka, grozdje, hruške, 1—2 Din, 3—4 Din, 2—3 Din, najfinejše, slovite, plemenite, štajerske, razpošilja s povzetjem od 15 kg dalje: Postržin, Krško. 3 pletilne stroje popolnoma dobre, prodam radi bolezni. Bab-nik Zg. Šiška 41, Ljufc-liana VIL @ žmisha banka Kraljevine Jugoslavije a. a. podružnica ijebSfana Telefon štev. 30-20. Dunajska Cesta Stev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Centrala: BEOGRAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in loinlmr-dira državne vrednostne papirje. Glavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaje kavcije in garancijska pisma. Podružnica: SARAJEVO Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikom in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. registrovana zad uga z neome eno zavezo v Liubliani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. vezane vloge po dogovoru ter brez v akega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred voj-ko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drusio lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, k presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 miliionov dinarjev. RADIO-TERF1ALNO KOPAL&CE i\%m pri cciJti V jesenski seziji od 19. IX. dalje Prvovrstna kuhinja. Knjižnica izbranih najnovejših del. Kopališče in vse naprave na novo urejene. Milo podnebje, prijetna okolica. Radio-termalne zdravilne kopeli (37'5 'C) v bazenu in kabinah. Zdravljenje revmatizma, živčnih bolezni, ženskih bolezni, arterioskleroze siensioit po 55- Elehfrolcraplia! Prospekti in informacije pri upravi »Radio-Terma«', Laško Zahvala Ker nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej za izraženo sožalje povodom smrti naše nepozabne, dobre mame, gospe MARIJE PLASKAN se tem potom vsem zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni č. duhovščini, g. župniku Atelšek za tolažilne besede, g. dr. Červinka za izredno skrb ob času bolezni, pevskemu društvu za petje, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem, ki so našo ljubo mamo spremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu zahvala. Braslovče, dne 4. septembra 1931. Rodbina Plaskan. Trnovčanke — Krakovčankc! Poslužujte se damskega frizerskega salona Cerkvena ulica 21, Trnovo. Brusilne pasove na platnu in papirju, za vsakovrstne industrije — ima vedno na zalogi Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva cesta 30. ^odroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga ta prevleke pohištva Ure popravlja renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec — urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55, vhod Vidovdan-ska 1. Brusilne kamne iz la amerikanskega sili-cium-carbida za brušenje terrazza, pečnic, kanuja itd., v vseh velikostih in oblikah, vedno najceneje razpošilja Feliks Toman mL, Ljubljana, Resljeva cesta 30. Voluharje, miši in podgane zanesljivo pokonča »Pantiganin«. Zor, Dunajska cesta la/IV. Varilni aparati »Griesogen« in vse raznovrstne potrebščine za av-togensko varenje. — ima vedno najceneje na zalogi Feliks Toman mL, Ljubljana, Resljeva cesta 30. Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Komen-skega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se vsa popravila. -Takojšnja postrežba. pianini najboljših svetovnih tvrdk po znatno znižanih cenah. Ugodna mesečna odplačila. Preigrani klavirji. Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško M. ROPAŠ, CELJE. Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej), poleg skladišča »Alko«. — Sprejema tudi popravila. iaiinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. P1CC0L1, Ljubljana. Dunajska c. (i Električne ŽEPNE SVETILKE in prvovrstne BATERIJE »ZMAJ« na debelo in drobno po nizki ceni ter razno železnino in špece-rijo priporoča Jos. Jago-dič, Celje, Glavni trg. KLAVIRJI I Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št. 32 J/ V Opekarna »Emona« d. d., Ljubljana-Vič. Velika zaloga vsakovrstne opeke: zidak, votla opeka, oblikovna opeka za železobet. strope, strešniki: zarezni in bobrovci, drenažne cevi. Na zahtevo postavljeno na stavbi-šče ali na kolodvor. Cene izredno nizke, za kakovost blaga jamčimo. Razprodajo ima Ogrin Ivan, Gruberjevo nabrežje št. 8, Ljubljana, tel. 24-26, kateri daje vsa pojasnila. V Mariboru je galanterija, parfumeri ja, papir, šolske potrebščine, nogavice, motvoz, vrvi itd. — najceneje pri Drago Rosina Vetrinjska ulica št. 26. »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Pred nakupom žimnic otoman, spalnih divanov i. t d., se blagovolite potruditi k tapetniku A. Kobilica. Ljubljana. Dunajska cesta 25, vhod z Dvorža-kove ulice 3, dvorišče, ki Vas s svojimi solidnimi izdelki, nizkimi cenami in praktičnimi nasveti gotovo zadovolji. Gonilna jermena firme Gehrckens, v najboljši kvaliteti, ima najceneje v prodaji Feliks Toman mL, Ljubljana — Resljeva cesta 30. Zidarska deia nove stavbe In hiSnn popravila solidno |n ugodno vrši Stavbno podjetje I. Umni n, Ljubljana Močnlkota ulica 13 (zadaj za voješko bolnico) ! Svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri musica Sv. Petra cesta štev. 40 -Najceneje izposojuje, popravlja in uglašujel Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike, ga-maše, kovčke, " 1. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13 Lovci, turisti in smučarji, ako želite res nepremoč-ljive čevlje, obrnite se na staro priznano tvrdko A.ZALOKAR,Mestni trg 19 Popravita se sprejemajo! »TnpNI INSTRUMENT?! harmonike direktno u Tovarne oi tov skladišč« mn.1 vjjvrrns^i MeinefčKerofd Maribor St. 102-A CF^OST Din 2900 - Troelekironsk aparat z visokofrekv. elektronko z zamreženo anodo ter kompletnim stavkom vglašenih Philipsovih elektronk te z vdelano lučno anteno mm f Naši Radio trgovci: Celje: Mestna elektrarna Ing. Gust. Schmidinger Cakovec: Mavro Spitzer lesenice: Markež lože Kranj: Schilling & Čo. Karlovac: Ing. Singer Lud. Novo mesto: Ogrizek Josip Ljubl|nna: Radio ljubljena Kadiovol — Verbajs Kadiotehnika Maribor: Josip Wippllnger Murska Sobota Janez Nemecz Slov. Gradec: Magušar Jakob Varnždin: Davorin Sobeslavskj Zidani most: Alojzija Maurin LJUBLJANA Miklošičeva 34/1 Naznanilo I Usnjarno Jos. Bloha na Aleksandrovi c. 24 sem odkupil in jo opuščam vse tam dane kože v strojenje se dobijo za naprej pri U O }□» T 2R? S ŠT*ISHF tr«ovina usn.ia in J^t/fvJf- _Bt~.a.Jtra g.*^ SLO., nakup surovih kož Marilbor, Aleksandrova c. 21 Potrudil se bom vstreči, vsako predelavo in strojenje kož. kakor tudi nakup po najvestnejših dnevnih cenah. Usnje, jermena vsake vr-de vedno v zalogi. S solidno in ceno postrežbo si nadejam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva. Se priporočam j. PliSTUCitflč, Zagreb, Zrinjevac 15 Glavno zastopstvo za Jugoslavijo tvornice: F. N. ITrnSJe, rciunicFa, smodnik, iousSts pctreMčIne IZDELKI: F. N., Forgeron, Sauer & Solin, Boyard, Armaf, Dame, Mauser, R. W. S., Walther, „Renio" Slanley, Remington, Steyr, Ferlach, Neuman in drugi IS Si e* Za veliki Ilustrirani cenik je poslati Din 10'—, kar se pri prvem naročilu iznad Din 100'— odbije Ha;czri2jši uir la prepada',aScz in taaska druStoa PopoSnonrsa varno naložite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestuieio nsi&sgcdne!®. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa po. odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudiio lastna paiača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Mot vozGrosuplj e domači slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno P. VIII 221/30 125 Prostovoltna sodno dražba v $t. Vidu nad Ijinujmu* V nedeljo, dne 20. seplembra ob 2. popoldne se bode na licu mesta v Št. Vidu prodalo: hišo št. 16 v St. Vidu, takozvano „Fernadovo hišo", stoječo sredi vasi ob državni cesti, pripravno zlasti za obrt in k lej hiši spadajoči vrt z dvema šupama in kozolcem Vrl se razdeli na štiri stavbne parcele. Izklicna cena za hišo je 80.000 Din, za posa mezne parcele pa po 18.000 Din. Kupnina se plača v obrokih. Dražba se vr-d v vsakem vremenu. — Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V1I1„ dne 1. seplembra 1931. Gurisii, lovci, smučatti vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje, na višku so danes v kvaliteti in izdelavi „%aro" §omrii Zahtevajte cenik od „KARO" in. ustrije MARIBOR, Koroška 19 Xa vse več,e kraie oddamo zastopstvo aii sam oprod« Jo. Odi?malce m izven Zagreba kamnoseški mojstei v Liliji!, Reslim c. 31 priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmorna te plošče za mobilje po najnižjih cenah. Vsem, M frp&... zaradi bolezen prenašajoče golazni: stenic, ščurkov, podgan, miši itd., sporočamo, da smo svoj postopek pri pokončavanju le golazni izboljšali in pričeli uporabljati najnovejši CIANOV PREPARAT, da je uspeh razkužitve zajamčen. Zlasti opozarjamo na to vse hotelske in gostilniške podjetnike. Obrnite se še danes z dopisom na nas, da Vam sporočimo podrobnejše informacije. O&lastv. kcnces onirani zavod za pokončavanje mrčesa in golazni LJUBLJANA, Dunajska la/IV Direhclia drž. rudniha Velenif razpisuje na rtan 16. sept. 1931 ob 11. uri nabavo: 25.000 kg pšenifne moke ebnost: kLIŠEjl MER.ll/ANSkA RETUSA Samo kdor v miru !jid ra - dobro Hupi Ako morate iz trgovine do trgovine, da pregledate blago, se boste v naglici odločili morda za nekaj, za kar se boste pozneje kesali. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA. Tu imate Čas, da pregledate in precenite vzorec kos za kosom.; nihče Vas ne bo prigovarjal zn nekaj kar n«1 bi ugajalo Va;emu okusu. ZAHTbVAJlE ZATO NAŠO KOLEKCIJO tkanin za ž i rt s ko o*»»eke, kostume »n clsš^e in v par dneh jo bost* imeli doma, seveda brezplačno in brez.ibvtzn . Potem sedite in izber te ono. kar najbolj odgo varja Vašemu stasu in Vašemu okusu. Ker nabavljamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo direktno Vam, odpadejo razne provizije; Vi kupite lorej boljšo kvaliteto za manj denarja. Ze pol stoletja strežemo zadovoljnim odjemalcem. Največju trg. in odpr. tvrdka ' 2iujwb. Ako še nimate nagega glavnega kataloga, zahtevajte ga. Cez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. i TrgovEna miVM ROGELJ Lftcb lanfl. sv. Peiro c. 2© priporoča klotaste halje, predpasnike za deklice-šolarice v vseh velikostih. PcufiscfMS Tocfttertieim Graf ItlostciTVKSta^e 34 Izborne reference! Zmerne cene! Tuds v nas« podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormaci]e — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I |x>f>olJne in od 2 do 0 popoldne Telefonska štev 3030. 8.000 koruze 500 n ječmenove kave 10(1 ji čaja 2.000 riža Splendor la glace 1.000 >» bučnega olja 2.000 svinjske masti domače. Iz pisarne Di- Pogoji se dobe pri podpisani, rekcije drž. rudnika Velenje. is priznano dobre kakovosti iz DEZIDER FORGACS-evega mlina. Bačka Topola, zopet stalno nu zalogi pri I Gospodarski zvezi __v Ljubljani M. Osterman, Kranj mesarija in prekajevalnica. Vedno sveže meso in vsakovrstni mesni izdelki- SOLIDNO BLAGOI NIZKE CENE! Modro ce - otomane divane, fotelje, »Couch« zofe, mreže in vse tapetniške izdelke dobite najceneje pri IGNACIJ NAROBE jetnik in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu). — Točna postrežba. Kreditni zavod za „„..„.„... LIUBLJANA. Prešernova ulica šle? 53 (v iastncia posiopio) UbmtouanjB vloti niikun in nrotiala vsako vrstnih vrednostnih napirlEV dev .j* T 'a/"' Na odprti cesti vozi Chevroletov tovorni avto t hitrostjo osebnega avtomobila. 'TVvorni avto pocenf poslovnim ljudem vseli strok prevozne troške in jim pomaga ustvariti nove poslovne zveze. Nak up tovornega avta je važna re2 — stvar, ki zahteva premisleka in primerjave. Avto mora kiti čvrsto zgrajen, da vzdrži več let, kiti mora ekonomičen v obratu in ne sme poznati reparatur. Skratka, dokler je v prometu, mora jamčiti kar najcenejši prevoz tone na 1 km. Svojo veliko priljubljenost je Chevroletov tovorni avto dolžan prepričanju več ko 1 milijona lastnikov tega voza sirom sveta —prepričanju, da je z njim prevoz tone na 1 km najcenejši. CHEVROLET IMA SESTCILINDRSKI MOTOR! TOVORNI AVTO CHEVROLET Q E N E R A L MOTORS CONTINENTAL S. A. Kadar je treba voz ustaviti, se Chevrolet r trenutku podvrie šoferjevi volji. Njegove zavore so take, da obvladajo mogočni šestcilindrskl motor. Njegovo mogočno sasijo ao izdelali v skladu s šesteilindrskim motorjem najs! .v« nejsi avtomobilski inženjerji sveta —in sicer na preizkusevalnem terenu družbe General Motors blizu Detroita, kjer so umetno napravili vse mogoče vrste cest, po katerih tovorni avto dan za dnem vozi. Stopite ie danes k našemu zastopniku. Prosite ga, naj vam razloži, kako bi vam Chevroletov tovorni avto mogel pomagati pri rešitvi vaših transportnih problemov. Z veseljem vas l>o seznnnil z drugimi lastniki Chevroletovih tovornih avtomobilov, da vam bodo sami povedali o svojih izkustvih. TRI DOLŽINE ŠASlJEi Sasija dolga 2.77 metra Sasija dolga 3.33 metra Ša«ij« dolga 3.0D metra Na teljo tudi b dvojnimi kolesi. Za vsako vrsto karoserija primerna iatija i Kai je zopet novega v Ljubljani? V Prešernovi ulici št. 54 se je pričela prodaja ogromne zaloge jesenskega in zimskega manuiakturnega blaga po neverjetno nizkih cenah. Kaj dobite tnin? Vse, kar rabite t tej stroki za dom in družino. Kakšno korist imate od tega? Da kupite za mal denar res prvovrstno, ceno blago. Ta prilika »a Vam nudi samo sedaj, dokler traja zaloga tega ugodno nakupljencga blaga. — Prepričajte sel — Ogled je neobvezen! Josip Ivančič, L j a b 1 j a n a , Prešernova ulica 54 (poleg kavarne »Slon«) fljIZtfJUOSO Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel, preuredil in odprl obče znani vinotoč »Jadran«. Vhod Puharjeva ulica št. 1 in Dunajska ccsta št. 9. Postregel bom vedno z najboljšimi dalmatinskimi in domačimi vini. Špccijalitete: D i g n a č , Grk in P r o 5 e k vedno na razpolage Sardine in ostale konservirane ribe iz lastne tovarne Velaluka. otok Korčula. Vljudno se priporoča F. K. Pndovan, veletrgovina z vinom, Ljubljana, Dunajska cesta 9. ia w j?;-5 ^ a! i. S. ~ -5 ■s3 NO »jo g f^J« * — o 2 * -nJ ž i ■ e . I 03 . o = 1 > b«Cm .O 0 _ o 1 I S Si " a ° ™ ii tj ~ > e«i -f -o ai .. Mr. " 5 » S » ^ | S S S S S »s » .c. > <0 -i = a -o I = 2 a g^D og-^S ^ ŠD > ^ . S 8 f I*,- Je ~ — S1" Josip Lavtižar: Bled in Brihsen 13 Zgodovinska povest iz 17. stoletja. Briksenška družba je prispela v Beljak, glavno mesto gornje Koroške, dne 31. julija 1628. Bila je torej šesti (lan na potu od Briksna do Beljaka. Škof Welsberg je ostal tukaj dva dni. Všeč mu je bilo to mesto ob Dravi zaradi živahne trgovine med Benečijo in avstrijskimi deželami. Prav tako inu je ugajala lepa okolica, obrobljena ob severni strani /, zelenimi planinami, ob južni pa s skalnatimi vršaci. Tudi bel jaška velika gotska cerkev z visokim zvonikom je vzbujala škofovo zanimanje za to monumentalno stavbo. Naši popotniki so premišljevali v Beljaku, po kateri cesti naj bi šli čez Karavanke na Kranjsko: ali po oni, ki pelje v Celovec in čez Ljubelj, ali po oni, ki pelje iz Beljaka naravnost čez Koren v savsko dolino. Cesta čez Ljubelj v Tržič jc bila boljša, vendar pa še precej slaba, ker so jo razširili šele sto let pozneje (172S) o prihodu cesarja Karla VI. na Kranjsko. Poleg tega je bila ta j>ot daljša kakor pot Čez korensko sedlo. Zalo so se odločili za vožnjo čez korensko sedlo (1071 metrov nad morjem). Domov pa so potovali čez Ljubelj. Ko so se pripeljali čez reko Ziljo, je postajala strmina vedno večja, pot pa še slabša. Vendar so konji premagali vse ovire na ta način, da so morali v najhujših klancih popotniki stopiti iz vozov in peš hoditi na vrh. Tukaj so ugledali savsko dolino in velikane Julijskih Alp v ozadju. Cesta jih je pripeljala v selo Koren in poleni v večjo vas Kranjsko goro, kier so bile takrat večinoma same lesene hiše. Kranjska gora je imela lepo gotsko cerkev z eno ladjo. Župnišče je bilo le deloma zidano, prav tako gostilna pri Vrbnneju. Kranjskogorski župnik Jakob Čube je sprejel prišlece kolikor mogoče prijazno. Škof, kanonik dr. Edor in škofov tajnik Kolb so prenočili v župnišču, drugi so dobili stanovanje v Vrba-nejevi gostilni in sosednih hišah. Drugo jutro je izročil Welsberg župniku Cubrtu zlat križec v pri-znaje gostoljubnega sprejema. Potem ej vsa tovarišija odrinila proti Jesenicam. Zgornjesavska dolina je bila zelo samolna. Saj je še sedaj ondotno potovanje dolgočasno, koliko bolj je bilo v sedemnajstem stoletju. Turist najde tukaj krasne točke gorskih oblik, kdor pa nima čuta za naravne lepote, smatra to okolico za puščavo. Z Jesenic je družba nadaljevala pot v Lesce in dospela od tu čez savski most na Bled. Bilo je že proti večeru 4. avgusta, ko se je bližala župni cerkvi sv. Martina pod blejskim gradom. Sprejeli so jo »inter sonituni campanarum et inter explosiones tornien-tonim« (z zvonjenjein in s streljanjem iz topičev). Tako beremo v župnijskem zapisniku iz leta 1628. Nekaj uslužbencev škofovega spremstva je došlo že prejšnji dan na Bled. Povedali so, da se pripelje škof drugi dan popoldne. Zato se je zbralo k pozdravu veliko ljudi pred cerkvijo. Vsi so želeli poznati pravega gospodarja blejskega gradu in z gradom združenih posestev. Pod tisto mogočno steno nad cerkvijo in nad župnijskim dvorcem so pričakovali Blejci visokega gospoda. Pri sprejemu so bili navzoči: Prošt ljubljanskega stolnega kapitlja Gašper pl. Bobek. Ta je v imenu škofa Tomaža Hrena pozdravil vladiko iz Briksna. Prošt z blejskega otoka Jurij BurncL Mihael Popal, župnik iz Srednje vasi v Bohinju. Tobija Stajdler, župnik iz Zaspega. Matija Orehar, domači župnik. Podpisal se je rad z nemškim imenom Nusser. Oskrbnik blejskih posestev Krištof Waidmann. Zvezdoslovec Herman Fink, \Velsbergov nečak. Adolf NVaidmann, puščavnik na otoku blejskega jezera. Vsi so šli v cerkev, kjer je zapel škof zahvalno pesem in podelil blagoslov. Visoki cerkveni dostojanstvenik je napravil s prijaznim vedenjem najboljši vtis na ljudstvo. Deveto poglavje. Škof Welsberg na blejskem gradu. Drugo jutro po škofovem prihodu je bilo nebo brezoblačno in gore so kazale vse svoje velfčastvo. Bled je že sam na sebi krasen; šc lepši ra je, kadar plava nad njim solnčni sijaj, škof je ogledoval z visokega grajskega stališča divno okolico in rekel gospodom, ki so bili zbrani okrog njega: >Lepo je na Tirolskem, toda težko bi našel drugje tako ljubezniv kraj. Tukaj je raj na zemlji. : »Res nekaj izrednega« — je dostavil kanonik dr. Edor. »Še lepše kakor smo pričakovali.« »Ako bi bilo ljubo Vaši Prevzvišenostk — je pripomnil nekoliko boječe župnik Orehar — bi pojasnil razgled s te višine.« »Prav rad bi izvedel kaj več,« je odvrnil Wels-herg. Tedaj je župnik imenoval najvišrje gore, opisal doline in temne gozde, predvsem pa cerkev na otoku. Škof jc bil šc bolj zavzet ob leni prizoru. Pozneje je sprejel oskrbnika Krištofa in ga mnogo izpraševal o stanju posestev in (x>slopiu <> številu grajskih uslužbencev in o njih plači. POPRAVILNICA V ZA PISALNE • RAČUNSKE -RAZMNOŽEVALNE - STROJE FOTO-APARATE SE PRIPOROM: ludv. mim LJUBLJANA ŠEtEKBURGOVfl ULICA 6 TEl. 29-80 A.LBIN SIFRER, pušk«. Poceni in dobro LJUBIJANA, Gosposvetska c. 12 poleg restavracije »NOVI SVET« Potrebščine za lovslca ni rilbatrslci šport. Delavnica za popravila, montiranje daljnogledov. — Cene najnižje, postrežba točna fr Priporoča se prvi slovenski zavod tfzslemra saoaroazi^ca Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje Palača Ljudske posojilnice. Zagreb. Starih ičev trg b, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica Xl.puka 22, lieograd, Poineareova 2 kupite ure. zlatnino in srebr-uino pri svetovnoznam Ivrdki H. SUITNER LJUBLJANA 2 Prešernova ulica 1 Lastna protokol,.ana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope. Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznam-kami Glasluitte, J W.C. Scliaffhausen, ^olvil, Ornega, Lnngines, Doxa,( tmiko, Iko. * vo itd. Zahteva te veliki ilustr cenik zas.on in poštnine prosto od P SUITNER. LJUBLJANA 2 Pridobiva te nov;h naročnikov! Ivon Savni Kroni uiaača fvornica vsakovrstnih, leiniln in zimskih iriko rokavic Zahtevajte ponudbe in vzorce! Motom! avto ps 3 ko^rh MALA PORAliA BfcN/INA, OLJA IN PNliU-MATIKE - MALO ALI NIC POPRAVIL ZALOGA IN ZASTOPSTVO: VIKTOR BOHiNEC, LJUBLJANA, DirajsVa 21 a 4. a a a a a a a a a ^ * a a a a a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ,taa aaaaa/ 'met stlsbiiiEi, m n aen e- HlMO se prati' sadje lh\Ak Kepic Fran sodarsko podjetje iijubliana, Ko esi,ska 18 Se pripor ča obiskovalcem velesejma za ogled razstavljenih del v paviljonu E zunanje lope. Detajlna prodaja. pt? m m m m m m ~ m m w m m m m m m fl Stiskalnice zn sail.i in Kro/Uje. kot r i (gan.iekiiho i i krni., rrpaike za vido u gnojnico, slaniorrz-nirp, 01 ig. »Listrr-niotur; poijedeiske stroje ogteite n • moji raz tnvi nn VELESKJ MU in v MOJIH SK! AIH*« tU uge ¥7. Stup;ca veletrgovina z }eleznino in polje-de^kitni stroji, monopolna zaloga razslreljiv in nakup starega železa UllriUna, m«k1 tu lomafo iuri»vi ii indiiHlriiHkt- »vrhe Premog Kovaški premog v»nh vrst Koks ivnruisHi pluvžuisKi Ui plluslU. Brikele. Prometni »vod za premog d. d. v (Jubilant Mir*"™ 15/1. Bele in barvaste p lože ice za štedilnike in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd dobavlja in izvršuje najceneje MAIfMM TPO 019. Z O Z. Linbliana, Uunaish« ce.sla 30/11. Telclon 27-16 Divolnvi Malcrlal Latseno olje, laneni SIrnež, lanenc tropine 3S % ricinovo o!fe, tekstilna in usnjarska olja, tovetne nitasti pločevinaste sede po 60, 120, 235 lit. M* V: proizvaja v prvovrstni kakovosti, po najnižjih dnevnih cenak Tovarna kranjskega lanenega olja in Sirneia Hrovat & Komp., Ljubljana Telefon Interurban 29- 01. 11316 Brzojavi :Hrovatport. ZADRUZMA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA O. D. V LJUB L JAMI (MIKLOŠIČEVA CESTA 10) TELEFON STEV. 2057. 2470. 207V Vloge nad Din 500.000.000'- Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-- Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne sevessc s prvovrstnimi zavotii na vseh trži$£ih v tuKemstvu in Inozemstvu Zb Juvoslovnn^kn tiskamo » Ltubtiam Karel Čut. IzU.ijulc.ij Ivan Uukuvec. Urednik: Frane. Kromžar. Svete gore pri Sv. Petru Danes je nu Sv. goruh zbrano na tisoče romarjev, ld so prišli od daleč, da za nekoliko ur, ali dni odložijo vsakdanje skrbi in se nnpijejo ob osvežujočem vrelcu novih moči. Vse je prignala skupaj le ena misel, da se poklonijo podobi svete Bogorodice. Slehernega romarja pač zanima zgodovina car-kve in kapelice in božje poti, ter ga veseli, ako i zamore kupiti kak spominček, ki se nanaša na | to božjo pot. Najlepši spomin na svetogorsko sve- j tišče je gotovo »Ilustrirani Slovenec« s slikami in | opisom Sv. gor. Želji romarjev je golovo ustreženo, da se danes »Slovenec; kolportira na Sv. gorah, kateremu je pridana zadnja štev. »Ilustriranega Slovenca«, ki prinaša zanimivosti iz Svetih gor. Vsled po-nadaljujemo z besedilom k objavljenim slikani v nastopnem: Za veliko v rs k o gorečnostjo šestnajstega in sedemnajstega stoletja, nastopila je koncem osemnajstega in v prvi polovici devetnajstega stoletja doba verske mlačnosti, takoz. »prosvitljena doba«, v koji dobi se je jela cerkev na Sv. gorah zanemarjati iu število romarjev nižati. V nesrečo je bilo še !o, da je Šent-Peter imel tedaj zaporedoma stare in bolj slabotne župnike, ki niso na Sv. gore hodili, vsled česar je umevno, da je božja pot pešida. Streha je preperela, dež in sneg je padal na cerkveni obok, znotraj pa so bili oltarni nastavki zaprašeni in umazani, okna preperela, sploh vse je bilo v razpadu. Nova doba je dala Šent-Petru goreče župnike, ki so cerkev v 70. letih ne le popravili,' temveč popolnoma preobrazili. Župnik Jurij Stepišnik (1857 — 1862) je napravil novo streho na duhovnišču in nabiv nov tabernakelj ter križev pol. Največ je storil župnik Martin Sevnik (1862—1892), ki ga Šentpetrani ne morejo pozabiti. Dal je leta 1867 narediti nov venčni okrajek okoli in okoli cerkve. Leta 1873— 1875 je dal ladjo cerkve in vse štiri kapele na novo prekriti in kapelam omislil nove stolpe. Vse oltarje v cerkvi je dal prebarvati in prezlatiti, enako tudi prižniei in prestol Marijin v ladji, celo cerkev pa leta 1868 — 1872 okusno poslikati od Italijana Tomaža Tantoni iz Genove. Župnik dr. Jan. Lipold (1892—1897) je spremeil kapelico sv. Bolfenka v Lurško kapelo in postavil v njej nov Marijin oltar. Župnik Jos. Tombah (1898—1912) je dal položili nov Samotni tlak v glavni cerkvi in Lurški kapeli ter cementni tlak pod zvonikom in na galeriji pozlatiti spodnji del velikega oltarja, nabavil nove svečnike za glavni oltar ter prekril cerkveno hišo. Sedanji g. župnik Ivan Lah je pa dal cerkev prekriti z opeko. Zanimalo pa bo romarje predvsem, katere dneve se vrši romanje na Sv. gore in odkod vse romajo na Sv. gore. Skoraj vsak dan v poletnih mesecih 6e vrši sv. opravilo na Sv. gorah, bodisi domačih ali pa sosednih duhovnih gospodov. Na velikonočni in binkoštni ponedeljek in prvo nedeljo v novembru se zbere na Sv. gorah sicer precej ljudi, vendar so povečini iz bližnjih župnij. Velkia romanja pa *e vrše 24. maja, 4. in 5. ter 15. avgusta, dalje 6., 7. in 8. septembra z začetkom že 5. septembra. V celi osmini od 8. septembra do 15. septembra romajo nu Sv. gore predvsem iz okoliških župnij in domačini; 15. septembra je sklep romanja. Privlačna sila svelogorskega svetišča sega tja do severne meje naše države in na jugu vseskozi do Zagreba in še dalje. Nemogoče je našteti, odkod vse prihajajo romarji. V naslednjem naj bodo navedeni le kraji, odkoder vsako lelo prihajajo procesije in večje skupine: lz Slivnice pri Mariboru, Sv. Tomaža pri Vel. nedelji, Možgane. Ptuju, Sv. Marka pri Ptuju, od Sv. Marjete pri Ptu ^ Žuneče vasi (št. Lovrenc na Dravskem polju), iz Cirkove, Slovenske Bistrice. Črešnjevca, Makol. iz Majšperga, Poljčan, Žetal, od Sv. Florjana na Boču, Rogatca, od Sv. Trojice v Halozah, iz Poljan, Deslnica, Sel Zagorskih, Tuh-Ija, Pregrade in Klanjca, Kraljevca iu Zagreba ter Podsusedn; dalje iz Rajhenburga, Vidma, Brežic, iz Zdol, Sromelj, Artič, Pišec, Dobove in Kapel ler Bizeljskega, dalje iz Podčetrtka, Olimjega, Buč in Polja, iz Podsrede in Kozjega, Pilštajna, Prevorja, iz Zagorja itd. Posamezni pridejo iz večje daljave, vendar vseli krajev ni mogoče našteti. V cerkvi kažejo romarji veliko pobožnost. Po kolenih gredo okoli Marijinega kipa v ladji, ali pa okoli velikega oltarja. Kako ginljivo pa je slovo od Marije, se pa sploh ne da popisati. Kdor opazuje te prizore, mu oko ne more ostati suho. Po večini gredo romarji k svetim zakramentom. Za tri glavne shode se dobijo popolni odpustki, podeljeni leta 1871 od papeža Pija IX. Po 10 d'* 15 duhovnikov spoveduje pozno v noč. Ponoči stopijo pevci v zbore in ločeni po soseskah pri .ajo celo noč. Zgodaj zjutraj se zopet prčne spovedovanje in pete svete maše 6e vrste neprestano od 5 pa do poldne. Zunaj cerkve je ob romanjih pestro in živahno življenje. Ves hrib je poln romarjev. Med njimi so po bregovih postavili kolibe kramarji, ki jih od daleč pride včasih do sto. Tu prodajajo rožne vence, molitve-nike, svele podobice in druge spominke. Bizeljan-ke ponujajo hrušk in grozdja, pristni Turek iz Bosne pa kuha pod večstoletno lipo črno kavo. Prodajalcev kar mrgoli. Četrtega avgusta in 7. septembra sta ob priliki romanj na Sv. gorah tudi velika živinska in kramarska sejma, ki ju posečajo naj-oddaljenejši kupci in prodajalci. Ti sejmi slove kot eni najboljših v celem šmarskem okraju in okoliških farah. Veliko zaslug za svetogorsko svetišče ima zaslužni sivolasi. 85 letni Anton Mošet, dolgoletni cerkveni ključar, ki ga je letos zamenjal v poslu cerkvenega ključarja njegov sin Jožef. Tudi Kobek Miha, cerkveni ključar je v vsakem oziru desna roka cerkvenemu predstojništvu. Njemu je pripisovati, da se je Marijina cerkev s sodelovanjem sedanjega g. župnika z opeko prekrila. Predvsem pohvalno je omenili, da lako agilnega cerkvenega pevskega zbora, kakor je svetogorski, ne najdeš z lepa. Pri vseh svetih mašah od 5 pa do poldne prepeva in povečuje cerkveno slovesnost, kar je že svojčas tako laskavo omenil v Bogoljubu g. Janez Kalan. Da se je zamogla cerkev, ta dika kozjanske de-kanije, ohraniti v tako dobrem stanju, so imeli vedno velike zasluge sosednji župljnni: Bizeljčani. Pišečani in SromeljČani ter domačini, ki so dajali obilno vinsko bero. koje vino je cerkev lahko vedno dobro vnovčila. Dandanes pa je pobiranje bere radi prevelikih trošarin skoraj opuščeno in pripetilo bi se lahko to, kar je omenil profesor dr Ste-genšek v opisu Svetih gor: »Ko bi se morala cer-ker edino z milodari romarjev vzdrževati, bi ji zopet grozila puščoba razdejauja.t Dal Bog, da s* to ne zgodi in se to prekrasno svetišče ohrani šj poznim rodovom. V to pomozi Bog in pobo/ni romarji I L. Z. Vašemu finemu perilu daje dvakratno trpežnost LUX! Jubilej zaslužnega moža M. Sobota, 4. sept. V vsej širni okolici ni moža, ki ne bi poznal trgovca škafar Jožefa iz Beltinec. Malo jih je, ki bi mu bili podobni. V vsakem oziru je mož na svojem mestu: je dober katoličan, navdušen narodnjak. pošten trgovec, dobrosrčen mož itd. G. Škafar se je odlikoval že v času, ko smo bili pod madjarsko nadoblastjo. Bil je v vrsti narodnih delavcev. Ob čitanju slovenskih knjig in časopisov se je sam navduševal za slovenstvo, navduševal '»> "'idi druee Osvobojenie >e pozdravil z velikim navdušenjem. Svoje narodno itelo je nadaljeval še v večji meri. S svojim vzgledom in vplivom je razgreval tudi srca tistih, ki v prvih dneh spremembe niso sprejeli z navdušenjem. O. Škafarja že skozi desetletja vidimo kot neumornega delavca pri vseh javnih ustanovah. Že dolgo vrsto let pomaga voditi občinske posle. V bivših političnih časih je bil eden najodličnejših borcev ljudske stranke. Pri vsakem delu ga je odlikovala in odlikuje še sedaj vztrajnost in velika poštenost. Njegovo nesebično delo je večkrat dobilo priznanje. Bil je tudi odlikovan z redom svete Save. Kol trgovec z usnjem uživa sloves daleč naokrog. V zalogi ima samo prvovrstno blago, zaradi tega si je pridobil ivnogo odjemalcev. Trgovino je otvoril pred desetimi leti in je ravno v sredo obhajal desetletnico otvoritve. Kes zaslužnemu možu-poštenjaku, ki je že dolgo vrsto let naročnik Slovenca ', želimo tudi v drugem desetletju obilo sreče. Zdravilišče Lassnltzhdhe blizu Graza, Avstrija, v prekrasni legi, obdano z bogatimi gozdi 555 m. /a živčne in notranje bolezni, posebej še zn vse dihalne organe, knkor ludi zn one ki jim je potreben počitek. Od septembra zni ione cene. Zdraviliški upravnik q Misliti Za vse fino perilo samo Lux! Na ta na* čin boste varovali barve in tkanino, ker t* je mencanje nepotreb: no. In tudi roke osta? nejo lepe in nežne. PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA! •k LUX PERE TAKO UDOBNO! V VROČI VODI RAZTOPITI V MLAČNI PRATI V MI.AČNI IZPLAKNITI Turistovski klub »SKALA« predvaja za slavnostne dni Kraljevega tedna prvi jugoslovanski alpinski vclefilm Jf h a^slvu Ua^oroga" v veliki dvorani hotela »UNION« Predstave v nedeljo in na praznik ob 15, 18 in 21, v ponedeljek ob 15, 17 in 20 uri. Predstava ob 15 uri je ugodna za občinstvo z de žele, da zamere doseči večerne vlake. Jubilej dela Ljubljana, o. sept. V petek 4. t. m. jc praznoval gospod Aleksander Korenini, prokurist Kredilnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, redek in lep jubilej štiridesetletnega bančnega službovanja. Jubilant. ki šteje med najstarejše slovenske ban ne uradnike in je živa priča razvoja slovenskega ban-karstva od prvih začetkov do današnjega obsega, je pričel pred štiridesetimi leti pri nekdanji zasebni banki L. C. Luckmann; nato je do leta 1919 služboval pri bivši podružnici avstrijskega kredilnega zavoda v Ljubljani in je od leta 1920 prokurist Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Strogo vestni in požrtvovalni uradnik uživa polno zaupanje uprave zavoda in je spričo svojega mirnega in odkritega značaja v krogu svojih stanovskih tovarišev zelo priljubljen. K lepemu slavju mu prisrčno čestitamo! Dentist-tehnik Milan Virant je otvoril v Ljubljani Sv. Jakoba trg 7/1 zobni ateiie ter sprejema od 9 — 1 in 3 — 7 ure Šivilja ob vse prihranke Hecna Šivilja izgubila svoje dolgoletne prihranke v znesku od IH.noo' Din. Lilija, 5. seplembra. Pretekli leden se je odpeljala 45 letna šivilja j Ana B rezan s svakinjo z dopoldanskim vlakom 1 iz Lilije v Ljubljano k zdravniku Specialistu. S 1 seboj je pri tej priliki vzela tudi ves, v teku | leta s šivanjem trdo prihranjen zaslužek 25.000 Din, da jih naloži v kak ljubljanski denarni zavod, da bi imela na stare dni kaj denarja. Denar v 1000dinarskih bankovcih je spravila pod nogavico leve noge. Ko sla obe prišli v Ljubljano, sta najprej šli k aprovizacnemu oddelku železničarjev, kjer sla nekaj nakupili. Tam jc uboga Šivilja Se ugotovila, da ima denar pod nogavico. Nato -la odšli k zdravniku v središče mesta, kjer je reva na svojo grozo ugotovila, da je denar izpod nogavice izginil. — Seveda sla obšli takoj vso progo nazaj denar iskal, pa brez uspeha. Ker je kaka tatvina skoraj izključena, je moral denar pasti po nesreči iz nogavice na ta način, da je ves ovil« sam od sebe zlezel izpod nogavice. Morda s,, najde pošten najditelj, ki bi revni šivilji p-oti nagradi povrnil » ,o1'" '»tirih irt trdo ■i>.?oni denar nazai. Sšrela ubija in a žiga 9 zjutraj. Družini, ki je izgubila svojo mater, rarte sožalje! Strela užiga Dol. Logatec. 5. septembra. Meil močnim nalivom je danes j>o|H>lohištvo in obleko. Zgorelo je tudi nekaj denarja. Itešili so le živino. Nesrečni Kunr je bil zavarovan za 20.000 Din. škode pa ima de 50.000 Din. Moravče, 5. septembra. Danes v soboto dopoldne pn 9 je strela udarila v hlev in gospodarsko poslopje županu g A. Cerarja. Naenkrat je bilo vse v ognju. Prvič smo videli, kako velika dobrota je bila napeljava vodovoda v Moravče, (iasilei so bili v trenutku na mestu in v par minutah so gasili iz petih cevi, ki so bile napeljane deloma od hidrantov, deloma od brizgnili. Kljub temu, da stoji županov dom sredi trga, gospodarsko poslopje se hiše skoro drži, druge hiše, hlevi in gospodarska poslopja so tesno druga poleg drugih, so neumorni gasilci ogenj v teku pol ure lokalizirali, tako da smo bili rešeni največjega strahu, (iasijo še, ker je bilo nad hlevom zelo veliko mrve, ki jo razmetavajo in se 5e vedno užiga. Mati žrtev strele Stražišče pri Kranju. 4. sept. Danes jiopoldne ob 5 je na polju pod kozolcem ubila strela Marijo Z i h e r 1, poseslnico v Srednjem Bil n ju št. 1H. Kranj, 5. seplembra. Po pardnevnein lepem vremenu se je včeraj nenadoma pripravilo k nevihti. Že dopoldne je silen veter podil grozeče oblake |ki nebu sem in tja in pričakovati je bilo vsak čas, da nastane neurje. Vendar je veter razganjal oblake in zadrževal naliv do pozno popoldne. Ozračje je bilo lako nasičeno z elektriko, da je ob vsakem blisku zažarelo pn žarnicah. Ko se je popoldne med 4 in 5 zopel pripravilo k nevihti in je že padal prvi dež. je šla l>4-letna posestnica, vdova Marija Z i h e r I iz Srednjega Bitnja, k svojemu nekako 150 metrov oddaljenemu kozolcu, da pospravi vozove pod streho. Ves čas med njenim delom je močno treskalo in nenadoma je ognjena strela zadela liesrečnico, ki se je takoj mrtva zgrudila. Slrela je užgala na njej ludi obleko, ki je bila mahoma vsa v plamenu, tako da se je od nje vnela slama v kozolcu Kozolec, ki prej od strele ni bil nič zadet, je začel goreli. Sosedje v \asi so opazili, da gori Ziherlov kozolec in so prihiteli gasit. Našli so pa lam po-sestnico mrtvo in vso obž-gano. Marija Ziherl ima več otrok, ki pa so že vsi odrasli. Nesrcčnico bodo |>okopali v nedeljo ob pol Slo venski javnosti Pred leti je bita ukinjena višja gimnazija v Murski Soboti, kar je zadalo težko rano našemu kulturnemu življenju. Prekmursko ljudstvo, ki vse do priključitve k Jugoslaviji ni moglo kulturno živeti, ker je bilo odtrgano od ostale Slovenije, je z veseljem pozdravilo gimnazijo kot svoje kulturno središče. To radost pa mu je uničila I. 1927. redukcija višjih razredov nn niursko-soboški gimnaziji. Veliko so si prizadevali tedanji naši politični voditelji in kulturni delavci, da bi se naša gimnazija znova izpopolnila. Pa ves njihov trud je bil zaman, čeprav bi tedanji merodajni činitelji morali razumeti, že samo kolikega nacionalnega pomena bi bila naša popolna gimnazija ob avstrijski in madjarski meji. Tako imamo danes na naši gimnaziji samo nižje štiri razrede, kjer se vzgaja le gimnazijski proletarijat. Naši ljudje namreč nimajo sredstev, da bi lahko dali svoje sinove naprej študirati v oddaljena mesta, zlasti v današnji Gospodarski krizi ne. In tako morajo ostajali dijaki po četrti gimnaziji doma. S tem nam ui zadan samo kulturni, temveč tudi socialni udarec. Zato smo prekmurski akademiki, člani SKAD Zavednosti na svojem VII. rednem občnem zboru sklenili, apelirati na vso slovensko javnost, dn naj nas skuša vsaj razumeti. Usoda popolne gimnazije je bila za enkrat že pred štirimi lel i odločena, vendar se zaklinjamo pri Bogu, da bo naš prvi in najvišji cilj: doseči zopotno upostnvitev popolne gimnazije v Murski Soboti. V dosego tega cilja smo pripravljeni žrtvovati vse svoje sile iu stiosobnosti, zavedajoč se, da bo moglo naše ljudstvo edino s tem, da bomo imeli popolno gimnazijo v itlurski Soboti, kulturno rasti in si odpoinoči socialno. TVORNICA CIKOItlJl ŽIVINOREJCI Razkužujte hleve in umivajte živimi s sred ;tvom SANEOLIN« ! Izdeluje g.. -CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg 10 (dvorišče). Okusna in zdrava jo IMUNSKA KAVA Žužemberk Domačo slovesnost je v nedeljo praznoval g. Stupica Josip. Zgradil si jc namreč takoi v pri-četku našega trga prav mitno in okusno liišo, ki je gotovo lahko v kras in ponos trga. Posvetitev je izvršila domača č. dnhnvžčinn r nHoUžhn n»v-skeua društva Ljubljana Od solnca scagorelo adravo kosto 11s ^ mladeniike svežosti, zdravemu Ugleda \'um dasta NIVEA-CRENE (olje ta kožo in masažo) Oho.lo vsebuje • edino svojo vrsto viicerlt ki nPituje kožu. oboje ubltuujo liuvarnost soluOurlee. in ila,io telesu iirokritsnu b.rvo tudi oh iililaOiioin nc' u. Nlvcu cruiue li 1 u < I i lelo kmlar jc vrof-o. Nivou ulje i;u varuje pred prehladom v-slml inoliltroHra oblajenju ob irrilein Vriitniiiu Tuko so lahko tudi ob blutlulk duoli kopljr.tu na zraku iu v votli. ■ Nlven-uremo Din V— do Din 2'J'—. Nlvcu oljo l)ln Dhtfla'- Proizvaja: Jtigosl. P. BEIERSDORE & <'0.. d. s. o. j., MARIBOR. Gregorčičeva ulica št, 21. Dajte nam Ljubljana, 5. septembra. Trinajst let je že. odkar je minula vojna, 17 let pa jo že od tega, odkar so izginili z ljubljanskih hišnih vrat listki s približno tako vsebino: Odda se lepo stanovanje prav poceni! Od poletja 19t-l dalje traja v Ljubljani in jm vseh slovenskih mestih neizprosna stanovanjska beda, ki se 11 o sedaj ni prav nič ublažila, temveč postaja prav -e laj, v čflstl splošne gospodarske krize, vedno ostrejša, število družin, ki živi v Ljubljani po luknjah in brlogih in katerim je skoraj že izginilo vsako upanje, da dobe kdaj primerno stanovanje, moremo mirno računati na KiOt). Pač so se v zadnjem času zopet pojavili na ljubljanskih Hišnih vratih listki s podobno vsebino, kakor smo zgoraj navedli. Toda laka stanovanja so tako neznosno draga, da si jih mali človek niti poželeli ne sme. Saj največkrat niti loliko ne zasluži, kolikor eno samo tako stanovanje velja. Kdor ima vpogled v razmere, v katerih živi nešleto družin in ve, kako se te družine tresejo še celo za te svoje skromne in ilUjakroinnejšim higienskim zahtevam nasprotujoče brlog,e da jih danes ali jutri ne izgube, ta ve, kako kruta jo stanovanjska beda. Vse pa, kar so napravilo javne oblasti, mestna občina in bogatejši Zasebniki za omiljenje stanovanjske bede, vse lo je biLa te kapljica v morje. Kes. v Ljubljani mnogo gradijo, res je dosli javnih del, res rastejo v Ljubljani nove palače in vsako leto (tli je lt(?ki tj novih, ali revežu lo ne koristi nič. Malih, poceni stanovanj v Ljubljani ni, palače pa nis;> za reveže. Gradbena delavnost v Ljubljani ne pomaga dosli k oinlljenju stanovanjske bede, ker ni socialno zasnovana. Saj še ni dolgo od tega, ko smo bili nad eno desetletje priča najgfamolnejšeinu socialnemu škandalu v Ljubljani. Videli smo. kako v kabinah nekdanjega kopališča, v leh zasleničenih, smrd- „VOIG T L A N D E Ru-jevo .lubilarko. Sedaj smooddelili: 50 Voiglliinderjevih JUBILARK (glej cenik stran 7) ki so priznano otroško lahke v manipulaciji. Te hamere posodimo vsakomur če nam yjloži jamstvo ali kavcijo za vrednost kamere Din 450'—. So IJuilip. ki nc znalo zabiti /elilin - »m .ic lo vendar lako lahko, 1 ri so I iiuljo, ki ne znajo fotografirati — i>a jc vendar turtl tu lako tjiliku !• Aparat Vam oosodimu iii naučimo Vas fnt, irraiiiali ! !'rn> vsak liihku fotosraffra ! llrogcrija GREGORIC, Ljubljana. Prešernova ul. 5 Podivjanec zadavil svojo ženo Ljubljana. 5. sept. V mali vasici sredi gozda. Kamni gorici, v i občini Zg. Šiški je živelu bedna in vsega pomilova- ] nja vredna družina mizarja Vinka Soline. Pa ni i bila samo črna beda. ki Je spreminjala življenje ; le družine v pekel, temveč ludi prav neznosno rodbinsko nesoglasje, ki je koreninilo v sovraštvu rv_'-lolnegn Vinka Soline (|o njegovo žene. Solina i" ' svojo ženo grozovito pretepal in uničil. Vsi sosedje #o govorili že poprej, ila bo Solina svojo ženo prav gotovo ubil. Ko se je davi raznesla vest. da je letna Ano umrla, ni nihče verjel v naravno smrt, temveč so vsi govorili, da jo ie Vinko prav gotovo ubil. Smrt svoje žene Ane je davi o pol osmih prijavil na šišenski stražnici Vinko Solina sam. Dejal je, da se je ob 0 zbudil in da je našel poleg sehe iia postelji ženo Ano že mrtvo. Na policiji so pa Likovič Joža: Ljubljana (db jesenski razstavi.) Slovenski Belleheni z. blagoslovljenimi griči, lihimi lokami kraj Večne poli in snlnčnlm Posav-jem. Čedno in čislo mestece s prikupno skrouinosl-jo! Se zaprtim in visokim tujcem zaigra mrko oko. rizvnamejo se ter radi pohvalijo postrežlji-vost naših ljudi. Tudi okolica miče! Za Ljubljanskim poljem se plete srebrnomodri pas žuboreče Save z belimi brežiuami. Ob njej -e razgrinjajo polja in plodne njive okoličanov, tam ao zibljejo žita. tam se svobodno igrajo votri. tam se pretaka kri hitreje. Pokrajina je mirna, polna sanja v ih tihožitij. Šmarna gora. nožni Rožnik, hudourne globoče pod polhov-grajskiml grebeni, pozabljeni Krim. dolenjski hribčki, burjo, obilica tihih vasi... Pod temi griči bi se junaki dolgočasili, angeli bi pu prepevali hvalnice. V ozadju se blesti boli planinski svet. Pod njim so preliva zelenimi zdravih gozdov. Kadar se odpre zlalo okno nad Gorenjsko, pokaže oč) k Triglav svoje orjaško temo. sredi tega božjega stvarstva pa leži Ljubljana, bela in drobna kakor pika-polonica na zelenem listu. Zadnjič sem se po dolgem času odpravil na GnuL Po fttudentovslvlh ulicah sem se zlagomn spenjnl kvišku pod razorana rebra in kamenite bregove, na katerih se tiščijo akacije iu revni kostanji. Izza slemen korarskih hiš je rastla kupola stolno cerkve, njena okna so bila polna zlatega soja. Večerno so je. Zaton jo bil jasen; oblaki so so Inpili kakor čisto maslo, končno se |e razžarrlo nebo nad Rožnikom kakor suho zlalo. Grajski drevored je bil skoraj prazen: nekaj zaljubljencev je čemelo na klopicnh. kos se je dolgočasil sredi trale. Večer je bil mil. poln tišine in lepih prizorov. ki se »učejo okoli človeka kakor ljubke prikazni z drobnimi obrazi. Pod Krimom so se dvignilo tanke meglice, sence so se razlezle kakor začarani dtožci. Pred menoj je ležala Ljubljana, obliln z jarko večerno lučio. rahlo uspavana od srebrnega zvoka stanovanj! ljivih luknjah, nedostojnih celo za jamskega medveda, prebiva sedem družili. Res so ta škandal odpravili. Ali kako? llboge druiiue s svojimi poni i I tovanju vrednimi olročičl. so morale prenočevati v Mestnem logu več noči sredi dežja in nalivov — brez strehe. Komaj, komaj so ti revčki preprositl mestni magistrat, da jim je dal napravili vsaj zasilne strehe. Strah nas jo pomisliti, kaj so bo godilo s temi družinami pozimi. Ta teden, to se pravi 1. septembra, so štiri ljubljanske družine izgubile svoja beraška stanovanja. Družine, vse seveda s številnimi otroci, so bilo naenkrat na cesti. Mestni socialni urad sc jo sicer zanje zavzel, ni pa jih vedel kam dali. Dandanes je namreč v Ljubljani lažje spraviti kamelo skozi uho šivanke, kakor pa dobili za ubogo delavsko družino najskromnejše stanovanje. Kam naj le 4 družine torej gredo? Socialni urad jih je spravil v azil za brezdomce. Toda zima pride prav gotovo in z njo pridejo brezdomci -.Družine sc borlo morale stisniti v dva kota! — Pomislite ljudje, štiri družine v dveh kotili ene sobe! — V druga dva kola pa še bo stisnilo 30 ali 00 brezdomcev I Ako bi bila Ljubljana v stanovanjskem oziru moderno, socialno urejeno mesto, bi že davuaj odpravili podobne stanovanjske škandale kakor so ua Gra lu, na starem Žabjaku, pa tudi v Kolizeju in drugih delavskih stanovanjskih kasarnah. Ali v tem času pa živi šo nn stotine družin v Ljubljani, ki bi bile vse srečne, če bi imela stanovanja vsaj v ich kasarnah. Ne zatiskajmo si oči in poglejmo resnici v obraz: vsi javni činitetji so z vso odgovornost;,) dolžni, da preskrbe in da delajo za to, da Ljubljana dobi v najkrajšem čilsii dovolj cenenih in zdravih delavskih stanovanj. Povemo še enkrat: Vsako skrivanje In beg pred resnico, zlasti pred resnico ljudske bede se slej ko prej maščuje. Prireditve kraljevega tedna ob slabem vremenu Zunanje goste in ljubljansko občinstvo opozarjamo, da se bodo prireditve ' Kraljevega tedna vršile ludi ob slabem vremenu; v lem prime.a I a seveda ne na prostem, temveč . zapri h prostorih. Dramska predstava' •SVhe.rnik in obe operni predstavi .-c bos>a vršili ob iseui «\a»u V it jo napovedan v dramskem gledališču. Monstre-koucert Sloge iu Drave bo v SokoUk.i dvorani ua Taboru. Koncert Pevsko zvezo se bo pa vršil na več mestih, ki jih bomo objavili v ponedeljek v listih. Vse lo pa velja seveda le za primer skrajno -iabega vremena. Dent. tetin. Pavla narilalfocfanCiC se je preselila s svojim zobnim ateljejem iz Dunajske ceste (Gospodarska zveza) v palačo Vzajemne zavarovalnice. II. uadstropje, kjer zopet redno sprejema. - Vhod ua vogalu Masar.vkove in Miklošičeve ceste (nasproti kolodvora) zvonov... Cerkve z zlatimi čeli, strogi samostanski dvori, starinska stopnišča za Starim trgom, zakotne stolbe. šopi brzojavnih žic, lahen dim, zvedavi dimniki nad predmestnimi tovarnimi, edina gruča nebotičnikov pred pošto, drevoredi starika-v ih kostanjev za vodo. Plečnik pred nunami, na katerega se jezijo tobakarji v Zvezdi. Pred pošto se začne velemesto z baroni; ob Emoni se košatijo avto-izvoščki. konjske kočije so <«> umaknile pred Slonu, kjer se zbira težki trgovski svet. Pri frančiškanskem mostu se končata velemesto in brezbožnost. Onstran Ljubljanice sc začne kraj. ki je posvečen muzam, čednosti in golobom. Tod -e nehajo banke, tifli in advokati. Prod magistratom mora biti inir. beračenje je prepovedano. Za zmajskim mostom se razprostirajo Poljane. Tod domujejo rokodelri, ki gledajo meščane uialce pn strani. Meslo in dežela. Diši po senu in mleku. Tu ni znamenitih in privlačnih *tarožitno*ti rnz-ven puščobne zgradbo, ki prevladuje nad nizkimi hišicami. To je stara cukrarnn, svetišče in kasarna. kjer so umirali slovenski pesniki. Tukaj so : ludi naselil sv. Ignacij iz Lojole, v Marjanišču skrbi za revno in zgubljeno deco. Onostran Ljubljanice pa kraljuje Boni Peter, kjer se začne udobnejše življenje. Tukaj se bohotijo rdečelasj mesarji z obilnimi družinami, ki uživajo meščansko ugodje. Obrt prehaja od očetu do sina. Bučne, prireditve, mogočni pohodi telo-vadeov skozi meslo. glasna godba, veliko maše. rodoljubno slavnoMi z Inmpljonl. v obilju obhajani prazniki — vse lo daje toni ljudem značaj ponosnih meščanov, ki radi rožljajo s šmarnimi poticami na verižicah ler šumijo v lež.ki svili, /a politiko se no brigajo, klopi v cerkvi imajo večinoma plačano. Njihova dekleta so dovolj posvetna, a vendar polna neke plemenite umirjenosti. Maleo vi*nkn. zagorelo čelo, rožna lica brez umetnih ličil, nožni gibi, v/.nešen sta.«, prijetna hoja spominja-joča na Posuvke... V maju so udeležujejo šmar-nle, v advontu pa plešejo! V nekdanjem gosposkem dolu Ljubljano se vrsliio palrtcij-ko hiše nemških baronov; toda ti Kai bo danes Stolnica. Ob K ponlifikalna služba božja v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra. 0I> 10. Odkritje spomenika kralju Petru. Nato sprevod. Terasa hotela Tivoli: Ob 17 Gorenjski sla v ček. Jakopičev paviljon: Razstava umetnic. Velesejniskii proslava. Union. Film Skale; V kraljestvu Zlatoroga-. Ob 15, 18 in 21. Vojaško vežbališčo: Konjske dirke. Nočno službo Imata lekarni: mr. Trnkoczy d., Mestni trg t, in mr. llamor, Miklošičeva 20. KAJ 110 JliTltl? Kongresni Ir«: Ob H) Slehernik . Jakopičev paviljon: Razstava umetnic. Vclcisejmska razstava. 1'nion. Film Skalo: V kraljestvu Zlatoroga. ■ Ob lo, 17 i n 20. Ob pol !l zvečer nastop slovenskih akrobatov v Vegov i ulici. Nočno službo imajo lekarne: mr. LeUsiek, Res-Ijeva 1: mr. Bohincu (led.. Rimska 21. iu dr. Stanko Kmet, Dunajska U. Novo o tvor jen i damski modni atelje Sosipina Jgiii Ljubljana, Aleksandrova cesta 4\III se najbolje priporoča 0 Koncert Pevske zveze, ki bo v torek, dne is. t. m. na Kongresnem Irgu ob polil bo brez-dvoma največja pevska prireditev kar jih je imela dosedaj Ljubljana. Veliko število nastopajočih društev (113) in imponujoče število izvršujočega članstva (2424) nam jasno kaže s koliko vnemo se goji pri nas na deželi zborovsko petje. Občinstvo ljubljansko In zunanje vabimo, da v obilnem številu poseli ttn j večji pevski nastop, kar jih jo bili kdaj pri nas. Vstopnice v Matični knjigarni. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospo de in deco nudi v največji izbiri tvrdha J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 y Razstava cerkvenih puramculov. V škofijski palači je tc dni razstava cerkvenih para-meutov, ki jih jo oskrbela bratovščina sv. U-ešnje-ga Telesa za ubožne cerkve. Vsi razstavljeni predmeti odgovarjajo vsem zahtevam cerkvene umetnosti in bodo v izpodbudo in v veselje vernikom v vseh cerkvah, kjer se bodo rabili. Danes je otvorjena razstava -samo popoldne od 2 do (I, v ponedeljek, torek in sredo pa bo otvorjena dopoldne od K do 12 iu popoldne od 2 do 0. • Pevski večer v Rokodelskem dotuu. Danes eb 8 zvečer bo v Rokodelskem domu, Komenskega ulira 12. pevski večer z zanimivim pevskim sporedom. Upamo, da bodo vsi, ki so so udeležili dosedanjih pevskih večerov, prišli tudi danes v Rokodelski dom in pripeljali s seboj tudi svoje prijatelje in znance. Q Vaiua navodila po>rtnikoui gledaliških predstav na prostem. Opera Gorenjski slavČek : so vprizori v nedeljo 0. in torek 8. t. m. točno ob pol o popoldne na terasi hotela Tivoli. Poslovala bo ena blagajna za prodajo vstopnic, iu sicer pod glavnim stopniščem za gladom Tivoli. Blagajna se odpre točno ob II popoldne. Vstop nu teraso pa bo plemcnitaški dvorci s prazničnimi vežami, zaprtimi inoslovži iu železnimi grbi so večinoma prešli v domače roke. seveda lepo, poštenim polom, brez revolucije. Ljubljanski meščan je Žlahtno vzgojen, deviško rabločuteu in moralno visoko stoječ. Spoštuje dekalog, on ne krade in ne ubija. Tudi politični prešeslniki so redki! V krčmah pri stulnih omizjih so rešijo pereča vprašanja in ustvarja regulacijski načrt. Tukaj se rodi volja naroda, koleri so mora vsakdo pokorili razven Prešerna pred frančiškani in mojstra Plečnika. Univerza tabori pri Kolovratu in Mucu, Penatje prt Figove«, študentje pod Skalco in /julraj pri Tičku na gričku. Politične glave se slikajo v Unionu, pevska grlu se teščajo pri Nacetu. pri Križu so, ustavljajo perice iz Bizovika... Sicer pa teče življenje v Ljubljani silno enakomerno. Megla leži do desete ure, ko se vračajo kuharice s trga. Prah se poleže po večernem zvonenju. Mladina se zbira na šotuli-šč.ih pod Tivolijcm, ob nedeljah celo dvakrat. Uradniške družine zahajajo v začetku meseca v Zvezdo ali na Bcllevuo, kjer poslušajo pri cvičku sladko melodije: O, donna Klara., časopisje slalno poroča pofelkom tedna o ljubljanski nedelji, ki je minila lepo in brez razburljivih dogodkov. In še. trnovske božje veže! Tamkaj še veduo zvoni ob petkih tretjo uro v čast Kristusovemu trpljenju. Tam imajo najlepši božji grob; lja_ je šel Prešeren veliko soboto ter zagledal lopo Julijo. Tam je pnln v njegovo srce ognjena iskra, ki jo ni mogel pogasili. Ljudje se še vedno pehajo i zemljo, ki jo z ljubosumno skrbnostjo obdelujejo na vrtičkih. Iliso kažejo še vaško lice z odprtimi linami, po kalnih so skrivajo predrzni netopirji. Ako greš še nekoliko daljo, prideš nn skrivnostne barsko loke. zaraščene, z jelšami in hrasti. Tam domujejo polegoni in deseti bratje. Lo sijaj, sijaj sončenc; na slovenski Betlehcm. 1'iog je šo) . svojim prstom preko ljubljene slovenske zemljo, ustvaril nad njo bleščečemodrn nebo, ozarll daljave nad planinskim svetom, odprl morje pod Krasom in kanil kapljo posebno milosti med nas: ljubezen do rodne grude, ljubezen do naše belo Ljubljane. odprt ob 4. — Drama vprizori luisterij Sleherniku v ponedeljek 7. t ni. ob 7 zvečer pred nunsko cerkvijo. Blagajna za prodajo vstopnic bo pred univerzo in začno poslovati ob pol U. Vstop na prostor za poslušalstvo pa bo odprl ob pol 7. Začetek mlslerija točno ob 7 zvečer. Opozarjamo, da se tako operno kakor tudi Slebernikovo dejanje vrši brez, vsake pavze. Prosimo p. u. občinstvo, da pride zgodaj nn prostor za poslušalce In pred napovedano uro začetka zasede svoja mesta. MED. UNIV. Dr. ROBERT HC,\VATY ZOBOZDRAVNIK Je začel ordlnirail na Aleksandrovi c. 4/II (palača Viktorija) od 10—1 in od 3—7 t'mrli so v Ljubljani. Vnvlar Av guštin. 0 tednov,_ sin delavca, Ilovica 1; s. Prelesnik Marija Ludovika, 47 let, usmiljenka, Slomškova ul. 20; folija Zvonka. o mesecov, hči doli. paznika, sva-bičevn 15; grofica Auersperg Ema, zasebnim. («$ let. Gradišče'10. — Umrli so v bolnišnici: Cof Dušan, I mesece, sin delavke, Zelena jama: l(0 do '/jI- in od 2 do 3 ure. i Telefon 21-12 z.i kašo po 8.50 do I Din liter, — Zelo malo s« prinesli nu Irg gob, komaj par košar jih jo bilo. Prodajale so se po uradno določeni ceni: 3 Din merica, 10 Din kilogram. — Veliko več je bilo sadja, zlasli lepih jabolk, večinoma po 3 Din kilogram. Hrušk jo bilo manj, pač pa izbrane, line sorte. Grozdja to bilo največ iz Bclokrajinc _ po 3. 4 in 5 Din kilogram. Za sadje na trgu ni bilo prevelikega zanimanja, blaga jc mnogo ostalo. — /elo živahna kupčija se je razvila pri polov kali. Največ jc bilo pISčet, cona se je vrtela okrog 30 dinarjev za par. V očlgled bližnjih slavnostnih dneh se je perutnine zelo mnogo prodalo. Jajc pa tudi zdaj ni bilo mnogo, samo nekaj košar. Prodajala so se po 1 Din kos ler po 2 kosa za 2.25 Din. Priporof-u so stiirozmina gostilna Keršič, Sp. siška • Uprava policije objavlja sledeče: V zadnjem času se m nože slučaji zlorabe avlogaražuih številk pod pretvezo poskusne vožnje . Z ozirom na to je uprava policije odredila najstrožje nadzorovanje prometa z atilogaružnimi številkami in bo zlorabe po zakonu kaznovala ler vsako zlorabljeno garažno .številko dotlčneinu trgovcu brez odlogu odvzela, ludi osebni promet s tovornimi avtomobili jo pn zakonu strogo prepovedan. 'j Commcrec zopet prodaja. Glej današnji iifilas. Dospel Jc 7,nan-r slveni in najbolje hiromant in grafoloc ki vsakemu r dlflnl proinkie V>io»lo*l. >. itsrjosl in Voiti noji. - Ol) »ke »prHnmn t v d«n oil •) Ho 12. nn- In i 2. do 7, ure v hI i Mt sini Iru III, 3, II. naristt 1 l.jubtjnnl. Ne zamudili- prfllkr, r.sliti tu samo par dni t , Proti fedensfti odškodnini Dill 16 - posodimo takoj osumili, da Ana ni umrla uaravue smrti ter so poklicali policijsko komisijo. Policijski zdravnik dr. AvramoviČ in uradnik Jože Gruden sta si ogledala truplo. Dr. AvramoviČ je ugotovil, da ima žena na levi strani vratu vse znake davljenja, na lovi roki pa podplutbe, ki prav gotovo izvirajo od j udarcev ali stisnjenja. Ker sla se Setina in njegova žena vodno tepla in ker jo Solina znan nasilnež, je policija takoj sklepala, da je Setina svojo ženo med običajnim pretepom zadavil. Truplo je bilo na odredbo komisije prepeljano v mrtvašnico, kjer se bo vršila obdukcija. Zločin jc že prijavljen državnemu pravdni-štvu in je bil Vinko Setina aretiran. Kar jo pa še najbolj žalostno je to. da je pokojna Ana Setina zapustila dva mala in nepreskrbljena otroka, za katera nihče ne ve. kdo bo zanju skrbet. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din. Najman^i znesek 5 Din.Oglasi nad 0 vrstic se računajo viSja. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega enačaja vsaka vrslica2D'ui.Najmanjši zneseklODln.Prlstojbitia za iifro 2 Oin.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odgdVarjamole.Ce je priloie l na znamka. Čekovni račun Ljubljana-lO-SM?: . • ' Same horlsll Vam nudi lirdka a. mmm MubliaEio, Mestni !rs> 22 pri nakupu blaga za zimske suknje in obleke, plisa, volnenega blaga za plašče in kostume, finega baržuna iu 1'lauelo zu obleke Dobro blago! Velika izbira! t|| Strogo solidno postrežbo! Zajtrkovalnica | 5n delikatesna trgovina J. Buzzolini, Ljubljana, Lingarjeva ulica (za škofijo) se Diiporoča. Hotel »Turist« Bled, priporoča krasne sobe, izborno kuhinjo in najboljše pijače. Cene žlnerne. Točna postrežba. Službo prodajalke | Mizar, pomočnika modni trgovini želim za stavbna in pohištvena Ljubljani^ Celju dela išče za takoj L. Jug, Ljubljana — Cankarjevo nabrežje 23. Trgovski pomočnik «>lad, s šoferskim izpitom, dober vozač, išče službo. Cenjene ponudbe poslati na upravo Slovenca- Celje pod značko »Zanesljiv«. Prodajalka Izurjena v mešani stroki, želi službo kjerkoli. Gre tudi za blagajničarko. Ponudbe na upravo. Slov. pod - Dobra meč« 10.289. Bolničar 26 let star, z dve in pol leti prakse, želi primerne službe. Ponudbe na upr. »Slov.« pod Bolničar«. Organist izvrstne kvalifikacije išče službo. - Naslov v upravi 'Slov.« pod štev. 10.348. Pridna prodajalka vešča slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, z dobrimi spričevali, želi mestu v mešani trgovini na deželi ali v mestu. -Naslov v upravi »Slov.« pod it. 10.351. Šivilja gre krpnt na dom, kamorkoli. Naslov v upravi »•Slovenca« pod št. 10.335 Sluga išče primerne službe z lepimi spričevali. Položi kavcijo 10—15.000 Din. Cenjene ponudbe pod »Primerno« na upravo »•Slovenca« v Mariboru. Prodajalka mešane stroke želi službe na deželi. V prostem času bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na upravo Slovenca« pod -Poštena« št. 10322. Mlinar oženjen, z malo družino, star 29 let, pošten in tre-een, z dobrimi letnimi spričevali, zmožen tudi samostojno voditi manjši ali srednji valjčni mlin, Išče primerno službo s 15. septembrom ali po dogovoru. Gospodje interesenti naj se obrnejo na naslov: Mcnjalnica, Trni-čc 7, Sv. Janž na Dravskem polju. dobiti v ali kje drugje. Cenjene ponudbe je poslati na podružnico Slovenca« v Novem mestu pod šiiro Pridna«, Službo lov, čuvaja iščem. Imam petletno prakso. Jožef Verko, Ojstrica, pošta Dravograd. Sluga z 2 razredoma meščanske šole išče službo v pisarno ali trgovino v Mariboru. Naslov v Upravi Slovenca« Maribor. Kot gospodinja išče mesto gospodična k boljšemu gospodu event. v oficirsko kuhinjo. Iz-vežbana v kuhanju. Več se izve: Hotel Lloyd — Ljubljana. Krojaški pomočnik mlad, išče boljšega dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.355. Služkinji najraje sestri ali rojakinji, dobita službo v Srbiji pri dveh rodbinah blizu Niša. Opravljali bi vsa hišna dela in paziti na otroke. Natančneje se poizve: Lipovšek, Sredina 8/I1I, Prule. Pekovski vajenec se sprejme z vso Oskrbo v hiši pri L. S,, Brežice št. 11. Pekovskega vajenca tako! sprejmem. Takoj nekaj mesečne plače. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 10.224. Ant.ftud.LKAT- Enoletni v TRGOVSKI TEČAJ MARIBOk.VRAZOVA IIL.4 ZateteR dne 9-šepf. Mizarski vajenec se sprejme. Jurij Polak, strojno mizarstvo, Kranj. Učenka sc Sprejme k strojnemu pletenju. Ana Trebnje. Zavec, Učenca s primerno šolsko izobrazbo, zmožen slov. in nekaj tudi nemškega jezi, sprejme takoj trgovina Alois Preaz, Rogatec. Večja industrija v okolici Ljubljane išče energičnega porlirja z jezikovnim znanjem, Dopise je nasloviti na uprav-uištvo »Slovenca« pod označbo 12 urna dnevna in nočna služba . Vpoko-jenci načelno ne prihajajo v poštev. Za graščino se išče 15 do 16 let star krepak kmečki fant, ki ima veselje do vrtnarstva.. Naslov v upravi > Slovenca« pod št. 10327 Preklic Prislovnik Miroslav, pos, kovač v Oplotnici, preklicujem in obžalujem žaljive govorice o gosp. Zottel Heleni, pos. in trg, v Konjicah, ter se ji zahvaljujem, da jc odstopila od tožbe. Miroslav Pristovnik. Trgovskega vajenca krepkega, pridnega in poštenega iz boljše hiše z najmanj šest razredi osnovne šole, sprejme Friderik Homaiin, trgovina z železnino in špece-rijo v Radovljici. Razpisujemo nabavo 1000 m (tisoč) jeklene žične vrvi. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 17. septembra t. 1. se dobijo pod št. 3969/11 pri Dirckciji državnega rudnika V Zabukovci pri Žalcu, Dobra kuharica in eno dekle za vsa hišna opravila se išče za rodbino dr. Puljo v Ze-munu. Ponudbe naj se naslove na: Dr. Puljo, Rogaška Slatina, Aleksandrov dom. Širite »Slovenca«! Pisarniška moč vešča slovelisk - in nemške stenografije, išče za-poslcnja. — Naslov pove uprava Slovenca Maribor. Kuharico starejšo, samostojno, katera bi hodila kuhat za 3 do 4 mesece kosilo in večerjo, iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Perfaktna kuharica« _št. 10,143._ Vajenca za avto-ličarsko in tapetniško obrt sprejmem lakoj. Leop. Sušteršič, Ljubljana, Dunajska ce-sta 41._ Iščem pletiljo veščo na flahmašini. Mesto dobro, nastop lakoj. Ponudbe poslati na Strojno pletilnico Marko Ko-vačevič, Otočac. _ ovl&OM** pttevmc - »a. vodo Z,a Časa V krščansko hišo na deželi se sprejme starejši moški takoj za hlapca. Plača po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10.361. Krojača sprejmem za moško konfekcijo. Prednost imajo prikrojevalci. — Ponudbe na upravo Slovenca« pod -Konfekcija«. Učenca in učenko z lepo postavo in potrebno šolsko izobrazbo sprejme konlekcijska trgovina. Vešči nemščine imajo prednost. Ponudbe pod »Vljuden« št. 10.353 na upravo Slovenca-. Službo dobi oseba, ki zna voditi malo gospodinjstvo pri samemu starejšemu gospodarju. - Naslov v upravi -Slov.« pod št. 10.319. Čevljar, pomočnik dobro izvežban, se sprejme; prednost imajo oni, ki so zmožni šivanega dela in gojzerjev. Delo stalno, hrana in stanovanje v hiši. Travnik, Trebnje. Kovaškega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Janez Pokom, sekirni kovač, Škofja Loka. Trgovsko vajenko pošteno in marljivo, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina z meša> Vajenka za šteparico se sprejme, dobro vzgojena, tudi z vso oskrbo. Travnik, Trebnje. Trgovski vajenec zdrav, s primerno šolsko nim blagom S. J. Rozman, izobrazbo, poštenih star-fit. Vid nad Ljubljano. — šev, se takoj sprejme Hrana in stanov, v hiši. , pri Alo|zi|l- Rcmic, Dra-Ponudbe je staviti osebno ' vograd. Kuharico starejšo, takoj sprejmem začasno. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod »Dobra kuharica«. Periektna kuharica za vse, ki zna tudi likati in govori nemško, se išče za na deželo. Gosposka hiša 10 minut izven mesta. Kuhati treba za 7 oseb, Din 400 mesečne plače. Dopisi pod, »Per-fektna kuharica« na u-pravo Krojaški pomočnik Jakob Leskovec, Rovte 38, vajen splošnega dela, želi stopiti v službo kjer koli bi bilo. Zaslužek 500 dinarjev tedensko plačamo zgovornim osebam s številnimi poznanstvi, — Perssons Ljubljana, poštni predal itunanca« nu u- i i Slovenca« pod M1' za Ugovor št. 10329, vsakovrstno v modernem slogu kakor ludi Iz različnega ekso= ličnega lesa, izvršuje lovarnn pohišlva Franjo Vehovar. Celic Razstavljeno ludi na Velcseimu, paviljon o nizkih cenah in kvaliteti. Uradništvo dobi ludi na obroke Zaloga: Celje, Olovni trg 12 E" Tam dobile vsakovrstne informa-. .. , • cije. Oglejte si, ler se prepričajte Kuharico starejšo, dobro, iščem začasno. Ponudbe se po-iiljajo na upravo »Slovenca« pod »Perfektna«. Deklico pridno in pošteno, sprejmem v strogo krščansko hišo v Ljubljani. Izučila bi se kuhe in vsega hišnega dela. Ponudbe z natančno navedbo se pošiljajo na upravo »Slovenca« pod »Dekle z dežele". Sprejme sc takoj za posestvo v kamniškem srezu oženjen gozdni in lovski čuvaj z izpitom in prakso, nekoliko izobražen v kmetijstvu in živinoreji; on ali ona z osebno pravico za gostilno. Vston po dogovoru. Graščinska uprava Črnelo, p. Dob pri Domžalah. Potniki za povečanje slik proti visoki proviziji se sprejmejo za Kranjsko in Hrvatsko, ter en stalni zastopnik za Ljubljano. — »Mina«, Maribor, Pobre žje, Nasipna 16. Zanesljive nasvete v gospodarskih, osebnih zadevah, vprašanjih, po sojila, izbire poklica vnovčevanje sadja, grozd ja, nakupa, prodaje po sestev, zidanja itd., daj Posvetovalnica Marstan v Mariboru. (Priložiti za 3 Din znamk). Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila dne 9. septembra ob 9 na postaji Ljubljana, glavni kolodvor. Prva najstarejša In najsposobnejša prodajalna in pospjevalna glasovlrjcv TH. BAUERIE, Maribor, Gosposka ul.56 priporoča svojo veliko zalogo In sicer: Ehfbarjevih, Forsterjevih, originalnih Stinglovih glasovirjev, kakor tudi pianin največjih svetovnih znamk po faznih cettah in ugodnih plačilnih pogojih. Obrabljeni inštrumenti v veliki izbiri po nizkih cenah. UglaŠcv.injc kakor tudi popravila, renovi-ratlje In ocenjevanje sploh, najkulanlneje. Smučarji! Iz ljubezni do Vas Vam priporočam, da si nabavile dobre dilce« in popravite stare. Pričakujemo ugodne zime. Delavnica smučk in sank Potrebuješ, Vrhnika. Ženiibe Žcnitna ponudba Vdovec star 50 let, ki ima 25.000 Din gotovine, se želi poročiti z gospodično ali vdovo od 30 do 40 let staro, ki bi imela posestvo ali temu primerno gotovino. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10302. Boljše dijake sprejmem na stanovanje z dobro hrano ali zajutr-kom. Naslov v upravi ■-Slovenca« pod št. 10326 Sprejmem dijake na stanovanje, evcntuel-no tudi s hrano. V bližini obrtne šole, realke. Naslov v upravi »Slovenca« pod šl. 10.231. Dijaka real. gimnazije sprejmem na stanovanje k svojemu sihu z vso oskrbo za zmerno ceno. - Naslov v upravi pod št. 10.253. Dva dijaka srednješolca sprejmem na stanovanje z zajtrkom. — Sv. Petra cesta 38, Dve dijakinji se sprejmeta kol sostanovalki z vso oskrbo, sredi mesta. Informacije so dobi: Kralja Petra trg 1-I„ soba 97. Vdovec 53 let star, državni uslužbenec, posestnik, z odraslimi otroci, želi znanja z dobro situirano gospodično ali vdovo 35 do 48 let v svrho ženitve. Ponudbe s sliko na upravo Slovenca« pod > Dolenjsko«. « Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast. koncesijonirana. Prosoeiu št. 16 zasloni. Pišite ponil Gosli poučuje bivši učitelj konservato-rija. Študentovska ul. 9-1. Učenkam pletiljam brezplačen pouk, če si nabavijo pri nas pletllni stroj. »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Gojko Pipenbacher koncesijon. Šoferska Sola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije. Inštrukcije za vse razrede ljudske šole prevzame učitelj. Prijave na upravo »Slovenca« pod »Inštruktor-učitelj« št. 10.354. Dame, pozort Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja T.a izvrševanje damskih oblek Kozi Medved, Ljubljana, Mestni trg 24, I. nadstr,, nasproti magistrata. Uspeh zajamčen, kroji po meri. Gospa visoko izobražena, z diplomo pariške univerze, temeljito poučuje angleščino in francoščino. Ku-lahova, Škofja ulica 17. 12—2, 8—20. 200.000 Din iščem proti zastavitvi dobrega blaga in dobrim obrestim za dobo 3—6 mesecev. - Ponudbe pod zn. »Hitra odločitev« na upravo »Slovenca«. Veščak (tujec) specijalist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi poseduje že lepo popolno urejeno tovarno — išče družabnika s potrebnim kapitalom. Tozadevni odgovor pod »Družabnik« št. 10.356 na upravo »Slovenca«. 'rfttfjfTU Dijaka (dijakinjo) 1-2-3 šolca sprejmem za 500 Din v dobro oskrbo. Solino stanovanje, elek trika, klavir, pomoč v učenju. 10 minut od »Zvezde«. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10324. Novo mesto Dijak višješolec želi in-struirati iz kateregakoli predmeta ali vseh predmetov dijaka (-injo) proti dnevni hrani opoldne in zvečer. Uspeh zagotovljen! Poizve se v trgovini Kraje. Mi iščemo Vas Vi pa zopet nas! Vi iščete stalno, dobro plačano zaposlenje, mi pa zopet posebno agilne in zanesljive moči za domača dela, za potovanje, za vodstvo podružnic itd. Marljivim osebam sc nudi prilika za breskrbno bo dočnost. - Če vprašanju priložite znamko, dobite izčrpne informacije pri tvrdki Berenyi, Osijek. Christoiov učni zavod v Ljubljani najstarejša, najbolje obi skovana privatna šola — vpisuje še zadnji mesec september dnevno na Domobranski cesti štev. 7. Vsakoletne javne steno-graiske in strojepisne tekme. Prilika za priučenje nemškega jezika in nemške stenografije. Vpisnina 20 Din, šolnina nizka, revni gojenci popust. — Šolsko leto prične 1. okl. Stanovanja II Stanovanje krasno, solnčno, tri sobe, kuhinjo in pritikline, oddam za takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod šl. 10.228 Lepa soba z opremo ali brez, elektrika, se odda gospode ali pa gospodični r. Vso oskrbo. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev, 10.115. Petsobno stanovanje na Miklošičevi cesti sc odda v najem s 1. nov. t. 1. Stanovanje je komfortno in je pripravno za zdravnika ali pa za odvetnika. Naslev v upravi »Slov.« pod št. 10.121. Sobo t. uporabo kuhinje dobi mirna, priprosta družina dveh oseb. Stepanja vas, Kodeljevo 87. Stanovanje suho, snažno, v centru alt bi ižini, išče mala družina. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.282. Šestsobno stanovanje na Miklošičevi cesti se odda v najem s 1. nov, t. 1. Stanovanje je komfortno in jc pripravno za zdravnika ali pa za odvetnika. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.122. Stanovanje dve sobi, kuhinja, shramba, vrt in sadje, se takoj odda za več let v Dravljah. Naslov v upravi pod št. 10336. Glavobol, omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA. Steklenica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu se lobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjelovar, Savska banov. V Kamniku na glavnem trgu oddam takoi 3 sobno parketira-no stanovanje, s kopalno napravo, pralnico in pri-tiklinami. Istotam oddam takoi 2 sobni trgovski lokal. _ Olga Rebol. Stanovanje dvoriščno, obstoječe iz dveh parketiranih sob in kuhinje, se odda. Povprašati: Rimska c. 18-1 med 13 in 15 uro. Komiort. stanovanje v visokem pritličju, 3 sobe, kuhinja, kopalnica in druge pritikline, par minut od tramvaja, se odda za november v Vodmatu, Ciglerjeva 18. Večjo prijazno sobo z balkonom in 2 posteljama ter eno manjšo z 1 posteljo, v bližini obrtne šole, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.310._ Stanovanje 2 sob in kuhinje se odda poročenemu paru brez otrok za takoj ali za oktober. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.309. Dve prijazni sobi lepi, v centru, za pisarno ali solidnemu gospodu takoj oddam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 10321. Soba •v novi hiši, opremljena Z dvema posteljama, se odda s 1. oktobrom: Moste, Poljska pot 29. Trisobno stanovanje komfortno, z vrtom, se odda za oktober-novem-ber. Oddaljeno 10 minut od glavne pošte in 3 minute od tramvaja. Ponudbe pod »Zmerna cena« na oglasni oddelek »Slovenca«. Dvosobno stanovanje lepo, s kopalnico in veliko solnčno teraso, se odda za oktober ali november. — Ponudbe pod »Mirna stranka« na oglasni oddelek »Slovenca«. Stanovanje sobo, kuhinjo, oddam s 1. oktobrom. Ciglerjeva I 37, Moste. ■-;--■ Stanovanje štiri sobe, kuhinja, kopalnica, poselska soba in pritikline, plin, elektrika. I. nadstropje, Dvorakova ulica, se odda s 1. oktobrom t. 1. mirni stranki. Več se poizve Dunajska cesta št. 25, dvorišče — pisarna. Sobo in kuhinjo oddam stranki brez otrok. Val. Vodnikova št. 15 — Moste. Mlekarna v lepem kraju, na prav prometnem prostoru tik železniške postaje, v bližini Zagreba, se takoj odda v najem ali tudi po primerni ceni proda z vsem inventarjem in z vso pritiklino. Cena in vsi drugi pogoji se poiz-vedo pri hranilnici in posojilnici v Dobovi. Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1 Stavb e parcele lepa solnčna lega, ob Dunajski cesti — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8376. Kmečki mlin kupim; najraje na Dolenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kmečki mlin«. Kupim hišo v kraju, kjer je meščanska šola. Cena do 100 tisoč Din, ako bi ista bila tudi za trgovino ev. gostilno ali delikateso; ako pa je hiša samo za privatno stanovanje, potem bi reflektiral samo do cene 50.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod znač. »Poštena družina« št. 10261. W\ orala, zidana hiša z gospodarskim poslopjem, električna luč, štiri sobe, voda v kuhinji, primerno za rokodelca ali upokojenca, proda za 72.000 Din Ignac Jevšenak, Spodnji trg, Muta 56, ob Dravi. Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29 1 se takoj oddajo. Poizve se istotam. Lokal 3 prostori za pisarne ali pa za trgovino, s skladiščem, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.109. Lepa skladišča prostorna, in vinske kleti z vležno posodo se oddajo v najem. - Poizve se: Celovška cesta 50. Trgovino t mešanim blagom, staro ▼peiiano, s stanovanjem, v okolici ali v mestu Ljubljani, z inventarjem ali brez, vzamem v najem. Resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 10330. Trgovski lokal na prometnem kraju v Ljubljani se odda s 1. novembrom, event. tndi takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovski lokal« št. 10.339. Pisarne Tri dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostale s 1. novembrom t. 1. -Reflektanti dobe pojasnila pri upravi »Slovenca« pod št. 10269. il^ENCA »POSEST Kellitetna pisarn*, družba z o. z. ! LJUBLJANO JSS0^ - PRODA:- Vilo, enonadstropno, no-vozidano, tri stanovanja po 2 sobi, kuhinja, pritikline, 1200 m; vrta, krasna lega, Mirje, 360.000 Din. Vilo, enonadstropno, novozidano, dve štirisob-ni komfortni stanovanji, eno dvosobno, 1100 m-vrta, Bežigrad 480.000 Din. Vilo, enodružinsko, 6 sob, pritikline, kopalnica, centralna kurjava, 6000 m5 ograjenega vrta, preko 200 sadnih dreves, trnovski okraj, 320.000 Din. Hišo, novozidano, dve trisobni stanovanji, eno dvosobno, lep vrt, Bežigrad, 290.000 Din. — Hišo, novozidano, pod-kleteno, 2 stanovanji po 2 sobi, pritikline, lep vrt, Moste, 150.000 Din. Vilo, enonadstropno, dve trisobni stanovanji, krasen vrt, blizu tobačne tovarne, 250.000 Din. Hišo, pritlično, 2 sobi, kuhinja, pritikline, 800 m5 vrta, Hradeckega vas, 80.000 Din. Hišo, novozidano, eno tri-, dve dvosobni stanovanji, 800 m' vrta, blizu Martinove ceste, 280.000 Din. Hišo, novozidano, dve dvosobni stanovanji, 500 m" vrta, blizu Stadiona, 155.000 Din. Hišo, enonadstropno, pod-kleteno, tri- in dvosobna stanovanja, trgovski lokal, 800 m5 vrta, Šiška, 280000 Din. Hišo, pritlično, 2 sobi, kuhinja, pritikline, vrt, pri Domžalah. 35.000 Din. Hišo, novozidano, z gostilno, 12 oralov posestva. 2 uri od Ljubljane, 120.000 Din. Kavarno, moderno, novo urejeno, lepa novozidana hiša. veliko zemljišče, kompleten inventar, v re-nomiranem letovišču Gorenjske, 480.000 Din. — Kmečko posestvo, 19 oralov, zidana, z opeko krita hiša, gospodarska poslopja, pri Rimskih toplicah. 60.000 Din. Kmečko posestvo. 52 oralov, hiša 4 sobe, hlev za 10 glav živine, polovica njiv in travnikov, ostalo lepi go zdovi, celjski okraj, Din 151.000. Hišo, pritlično 2 sobi, kuhinja, pritikline 4500 m' zemljišča, ori Domžalah. 70.000 Din. Več krasno ležečih stavbišč 600 650 m!, Podrožnik 40 Din. Krasna parcela 900 m3, pri bolnici, 80.000 Din. — Poleg tega stavbne parcele blizu glavnega kolodvora, za Bežigradom, v centru mesta in vseh ostalih predmestjih, t največji izberi in po najugodnejših cenah Velika izbera trgovskih gostilniških hiš, kmečkih posestev itd. Hiša trgovska, podkletena, v nhčini Rakek, naprodaj ali se da v najem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Unec 22«. Posestva, graščine od 2 do 400 oralov prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Gostilno v Mariboru enonadstr., dobro idočo, proda za 220.000 dinarjev Posredovalnica, Maribor, Sodna ulita 30. Gostilno hribovsko, posestva 150 oralov, gozd za sečo — proda za 96.000 dinarjev Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Trgovsko hišo pri veliki postaji proda za 160.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Mesarijo, gostilno v trgu pri farni cerkvi proda za 145.000 dinarjev Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Hiše in vile v Mariboru prodaja Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Kdor želi v Zagrebu kupiti ali v vzeti v najem hišo, tvornico, mlin, posestvo, gradišče, trgovino, gostilno ali lokal — naj se obrne na zastopstvo »Centrala«, Zagreb, Slovenska ulica 7. Pritlična hiša pripravna za obrt, se proda. V hiši je gostilna trafika, prodajalna, poleg veliko dvorišče. Na zele prometni točki. Dopisi na upravo »Slovenca« pod št. 10320. Prodam ali zamenjam moderno 2-stanovanjsko vilo z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom v Novem mestu, za vilo ali več stanovanjsko hišo v centru Ljubljane proti event. doplačilu. Direktne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom »Zamenjava« št. 10331 na upravo »Slovenca«. Drž. razredna loteriia Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Pri žrebanju državne razredne loterije včeraj, dne 4. septembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki. Za tiskovne pogreške ne odgovarjamo. Premija 250.500 Din srečka št. 27.335. 80.000 Din srečka št.: 86.261. 60.000 Din srečka št.: 29.022. ■10.000 Din srečka št.: 75.676. 30.000 Din srečka št.: 83.371. 2-1.000 Din srečka št,: 86.36S. 15.000 Din srečki št.: 95.79-1, 97.635. 8.000 Din srečke št.: 6.291. 8.712. 32.139. ti.000 Din srečke št.: 833, 3.203, 61.154, 66.705 in 96.755. Po 1(KK) Din srečke štev.: 4.691, 4.835, 5.566, 8.576, 18.114, 18.517, 20.943, 25.126, 30.863, 41.017, 41.33-1, 45.685, 47.637, 18.595, 49.017, 19.368. 49.627, 50.666, 51.527, 52.288, 53.741, 61.326, 65.191. 71.651, 75.742, 76.403, 78.059, 80.597, 83.947, 86.881, 92.407, 94.401, 94.768, 96.897, 99.857. Hišo z velikim sadonosnikom, v Gorici, med Rimskimi Toplicami in Sv. Jedert-jo, proda za 12.000 Din Šoper, Linhartova ulica 25 v Mariboru. Enodružinsko hišo s 3 do 4 sobami in vrtom, v Mariboru ali bližini, kupim. — Ponudbe Vole, Tomšičeva 15 — Maribor. Ugoden nakup! Hišo, enonadstropno, v industrijskem kraju, na najlepšem prostoru, z dobro vpeljanim trgovinskim lokalom pekarske obrti, v Sloveniji, se proda takoj. Informacije daje Herman Loibnegger, Celje, Glavni _trg 4._ Hiša z dvema stanovanjema, vrtom, pol ure iz mesta Maribor, se takoj proda. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Posestvo 26 oralov, nove stavbe, v Gorici, okraj Maribor, naprodaj. Pojasnila daje Štefan Čelofiga v Bre-sternici 36 pri Mariboru. Zastaklenje novih stavb in popravil i.svršuje po zelo nizkih cenah M. Rauch, Prešernova ulica 4. Enodružinska hiša na najlepši cesti v Rožni dolini. 2 prostorni sobi, veranda, kuhinja, drvarnica, shramba, vrt, elektrika, vodovod, kanalizacija. Cena 95.000 Din. Cesta V, št. 21. Hišico zidano, z opeko krito, in nekaj vrta, naprodaj za ca. 15.000 Din v Srednjih Gameljnih pri Ljubljani št. 36. — Prodajalec: Fr. Volčič, Sr. Gameljne 41. Kupim posestvo kmečko ali z obrtjo, pri Ljubljani. Ponudbe pod »Srednje« na upravo Slovenca št. 10.340, kjer se izve tudi lahko naslov. Na prodaj v celem ali v parcelah lepo posestvo za farmo perutnine in kožuhovine, 115 ha v enem kompleksu, gozd in v sredini ena petina travnika s sadjem, njivami in hišami: 4 sobna hiša z verando, hiši za lovca in oskrbnika, 2 hleva, skedenj, pod, dopler-kozolci, vse večinoma s cementom krito, lov in ribolov. Lepa solnčna lega na griču pri Lipoglavu, Dobrunje, blizu avtoprometa Sp. Lenart. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10331. kitajte in širite »Slovenca«! I0M33! Pianino malo rabljen, krasen glas, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.362. Harmonij s 4 in pol oktavami, brez registrov, naprodaj za 1200 Din. Turin, Celje. Kupimo .-.■Sij ■ Kupi se kovaško orodje za ročnega kovača. Ponudbe je poslati v podružn. »Slovenca« Jesenice. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno P fronte po naivišjih cenah ČGRNE, luvelir Liubliana Wolfova ulica št. 3 Mizarski stroj kombiniran, dobro ohranjen, se kupi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.119. Kupim poltovorni avto 1500 do 2000 kg, dalje ključavničarsko orodje, vse v dobrem stanju. Naslov v u-pravi »SI.« pod št. 10337. iesiom in rezani les, tudi celo produkcijo, kupi R. SCHENK, SUŠAK. -k Obiskovalcem jesenskega velesejma v Ljubljani priporočamo za nakup strojev in -orodja za poljedelstvo in vsakovrstno obrt, kakor tudi za nakup vsakovrstne železnine, posode, okovja, peči, stavbenega materijala itd. itd. z bogato zalogo v največji izbiri tvrdko: Schneider & Verovšek v Ljubljani, Dunajska cesta 16 Cenj. odjemalce opozarjamo, da na velesejmskem prostoru nismo razstavili in da nimamo nobenih provizijskih potnikov, vsled tega smo v prijetnem položaju Vam nuditi vsako v našo stroko spadajoče blago po izrednih in najnižjih cenah. Blagovolite si na vsak način preje ogledati našo zalogo, predno potrebno blago drugje kupite. Commerca otvarja jesensko NOVOST: IBKižBa— Moderni trpežni čevlji kolosalno nizke cene. Zadovoljni ste bili pri spomladanski prodaji, a še bolj boste sedaj. Commerce d. d Naše cene jasno pričalo: Šivane koton odeje, ročno delo.......komad a Din 80'— Šivane saten odeje, fina vata................« « « 165'— Fino češko sukno za ženske plašče 140 cm . . m « « 55' — Fina umetna svila............................« « « 10 — Jugoslovanski cefir za srajce ........ « « « 4'50 Šifon 80 cm ... .............................« « « ' Naifinejši šifon brez apreture 80 cm..........« « « 10'— Moderno sukno za ženske obleke 130 cm . . « « « 48'— Gladko volneno blago 110 cm................« « « 28'— Angleško sukno za moške obleke............« od 150'— do 250'— Češki štofi za moške obleke..................« « 60'— « 120 — Pralna bombažna tourist flaneia..............« a Din 6'80 Velour pralni barhend........................« « « 9'— Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ui. 2 I. nadstr. kis za vlaganje Špirit za vlaganje Kupim več vagonov zdravega krompirja. Le ponudbe z navedbo cene in količine je poslati na upravo »Slovenca« pod št. 10334 Kupi se parni kotel ali reservoar zaprte, rav ne, valjaste oblike, z vse bino 2500—4000 1. Kote. mora biti v popolnoma dobrem stanju, ker se rabi za vodni reservoar pod pritiskom 3—4 atm. Ponudbe s popisom oblike in navedbe najnižje cene, ter kdaj se lahko ogleda, na upravo »Slovenca« pod štev. 10.352. Poljsko peč nakovalo, srednje težine in precizno stružnico — se kupi. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stružnica«. Kupimo divji kostanj, želod in smrekove storže, cele vagone, od zanesljivih trgovcev dravske banovine. — Ponudbe na upravo pod »Oktober 1931 Želod« št. 10.319. Pisalni stroj Undervvood, dobro obrnjen, poceni naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.252 Stružnice in razne druge stroje, že rabljene v strojni tovarni, so radi likvidacije ugodno naprodaj. — Pojasnila daje Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva c. 30 Prvovrstno blago za obleke, od najcenejšega do najfinejšega lahko izberete na domu. Tudi na dolgoročne obroke. -Prinesem vzorce brezob-vezno na ogled. Sporočite Vaš cenjeni naslov na upravo »Slovenca« pod »Dobra postrežba« štev. 10.194. Namizna jabolka po najnižji ceni razpošilja — lepe suhe gobe kupuje po najvišji ceni Peter Še-tina, Radeče, Zidani most. Prst (humus) za vrtove v vsaki množini dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta št. 38 v Ljub- Pletilne stroje vseh številk, na enoin-p lletno odplačevanje! -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307. Premog, drva, koks prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Tel. 33-13. Pristen med cvetlični ali jelka razpošiljam 5 kg za 95 Din franko. Franc Markelj — Vrhnika. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto belo goste po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu. L BROZOVIC - Zagieb. Ilica 82 Kemična čistilnica peria Stiskalnico dobro ohranjeno, proda Ruech Kari, Tržič Renault auto zastopstvo, Cesta na Rožnik 19, priporoča svojo popravljalnico avtomobilov, Renault-Service. Cene konkurenčne. Velika zaloga najnovejših avtomobilov, motornih briz-galn in vseh rez. delov. Iščemo podzastopnike. Terrazzobrusilni stroj z bencinskim motorjem ter brusilne stroje z elektromotorji za brušenje umetnega kamna, marmorja itd., ima na zalogi Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva cesta 30. Vinskih sodov več dobro ohranjenih, 300-600 i, prodam po nizki ceni. Vinko Košir, Tržič. Ia gonilna jermena šivalna jermenca, jermenski vosek »Prima«, lesene jermenice, nudi najceneje tvrdka Brcar & Co., Ljubljana, Kolodvorska št. 35. Gozdne sadike: Smrekove, 3- in 4 letne, ter mecesnove, 2- in 3 letne, se bodo oddale za jesensko in spomladansko saditev po primerni ceni iz lastne drevesnice (Bukova gora gorenja). Naslov: Andrej Ožbalt, oskrbnik, Koprivnik pri Kočevju. Kunce belgijce oplojene po 130 Din, ne* oplojene po 100 Din, mladiče komad 25 Din, rekse stare, komad 50 Din, ter zajčjo kletko, praktično izdelano — proda Josip Devetak, Selenburgova 4. Pletilni stroj 8/50, nov, radi smrti poceni prodam. — M. M., Ljubljana, Rožna ulica 25/111. MIZARJI, POZOR! Uporabljajte v Vaših delavnicah mrzel lim! Z njim boste zelo zadovoljni! Vzorec in pojasnilo dobite pri Turinu, Celje. Plemenski bikec in teličic- , čistokrvna, montafonska, 7 tednov stara, naprodaj na pristavi hotela »Slon« v Ljubljani, Cesta v mestni log 31. Žensko in moško kolo naprodaj v garderobi gostilne »Figovec«. Pohištvo Vsakovrstne spalnice, pisalne mize ter ostalo pohištvo Vam nudi edino ie tvrdka Ivan Kuhar, mizarstvo, Vižmarje 69, Št. Vid nad Ljubljano. Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje 5/1. Razprodaja vzidnih štedilnikov vseh vrst, lepega, močnega domačega dela, po zelo znižanih cenah. Tomaž Šu-šteršič, Sodražica 110 pri Ribnici. Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul.9. Tei,25 8G Pisarna Francoske linije (French Line), zastopnik IVAM KRAKER se preseli 1. oktobra t. l.iz Kolodvorske vilice št. 35 n« MASARVKOVO CESTO št 14 nasproti izhoda glavnega kolodvora. Kolesa na 12 mesečna odplačila! Tovarna koles«, Ljubljana. Poštni predal 307 Prodam ekspresno tehtnico, kopalno opremo, gramofon in koleselj, vse v najboljšem stanju. — Naslov v upravi SI. pod št. 10.350. Auto Fiat 501 vožen 48.000 km, prodam ali zamenjam za motorno kolo. Kupim fotografični aparat 9X12. - Ponudbe pod »Haplecezapi« štev. 10.250 na upravo »Slov.«. Fotoaparat 9X12, s Zeiss lečami, skoro nov, se proda ali zamenja za dobro ohranjeno moško kolo. Ižanska cesta 62. Pletilni stroji skoro novi, zelo ugodno naprodaj: Walter: 8 27, 8 70, 10'60; Ideal: 14 27, 14'35, 8/22, 8 50, 12 27, 9 70; Wcdermann: 8 50, 12 60; Vasanta: 10100; Jaquard: 8'80. - Ponudbe na S. Kos, Ljubljana, Židovska ulica 5. Pohištvo! Spalnice, jedilnice vseh vrst, pisalne mize, kuhinje, po zelo znižanih cenah dobite pri: Ivan Napast, Vižmarje 9 (čez železniško progo, pri kapeli, levo), p. Št. Vid nad Ljubljano. Stiskalnico za sadje hrastovo, navadno — in sode proda Ana Wolf, Sv. Peter v Savinjski dolini. Vinske sode 100, 150, 300, 500—800 vsebinskih litrov, prodaja: Maiibor, Tattenba-chova 21, Bencinski mofor 10 KS, prevozen, na železnih kolesih, se vsled nabave elektvo-motorja ugodno proda. Ponudbe nd upravo »Slovenca« pod »Bencin-motor«. Jabolka, grozdje, hruške, 1—2 Din, 3—4 Din, 2—3 Din, najfinejše, slovite, plemenite, štajerske, razpošilja s povzetjem od 15 kg dalje: Postržin, Krško. 3 pletilne stroje popolnoma dobre, prodam radi bolezni. Bab-nik Zg. Šiška 41, Ljub-liana VII.