Prwi spopadi. ni odločiSa. Slovenski fantje gredo navdušeno na vojsko. Na tisoče in tisoče slovenskik fantov in mož je poklicaniii, da branijo našo ljubo Avstrijo, Mesto Maribor je polno vojaštva, ulioe pplne onili, ki čakajo na cesarsko suknjo. Dasiravno so morali marsikateri zapustiti doma svoje drage: stariše, brate, sestre, ženo in otročiče, vendar hiti vse z velikim veseljem v vojašnice in od tam na bojno polje. Veselo ukanje in prepevanje domoljubniii pesuni se razlega po Mariboru. Mariborski koiodvor je podoben velikemu vojaškemu taborišču. Vsake pol ure pripeljejo dolgi vlaki nove stotine bojevnikov za domovino. Slovenski fantje in možje 90 takoj, ko se je zaz-nalo, da jih kliče cesar na brambo domovine, zapustili svoj do.m in liiteli brez obotavljanja na določeno jim mesto. Komisije, ki sprejemajO v vojasnicali došle rezerviste, delajo z velikim naporom 1106 in dan, a skoro ne morejo zmagaiti dela. Vsak bi bil rad prvi na vrsti, da bi čim prej šel s puško v roki sovražniku naisproti. Lfi malo vidiš med vpoklieanimi žalostnih obrazov; izvzete so seveda uboge žene, ki spremljajo svoje može. V torek zjutraj je bila mariborska bazilika Matcre Milosti od 4, ure naprej polna lautJv iu mož, ki gredo na vojsko. Spovednice so bile oblegane, kakor ob kakem velikem romanju1, Jn kako pobožno so ti branitelii domovine molili, s kako pobožiiostjo p r e j e 1 i s v. 0 b h a j i 1 0! Slovenec je dober in zvest katoličan in kpt tak zvest in junaški branitelj Avstrije. Te dni se odpravljajo vojaki na jug. Ko vlaki odhajajo, sliši se veselo prepevanje bojnili in domoljubnih pesmi.. Sliši se le en klic: Ko bi 1b že skoraj mogli udariti nad Srba! Slovenski mladeniči in možje! Le s koraižo in veseljem na boj! Domovina gleda s ponosom na vas in pričakuje od vas, da boste v polni meri vršili svojo dolžnost! Z Bogom! Naprej tedaj, junaški roj, Za dom, za drage v hrabri boj Tja sred sovražnih čet! Med narni vsak je cel junak, Naj pade tretji, drugi vsak Da bo le dom otet! Prvi spopadi med Avstrijci in Srbi. V pondeljek, dne 27. t. m. je nrišlo do prvega spopada med našimi in Srbi pri Temeš-Kubinu. Srbski vojaki, ki so se nahajali na donavskih parobrodih, so začeli streljati na naše vojaštvo. Naši vojaki so jim tudi s streli odgovorili. Prišlo je do večjega spopada. S tetn napadom so Srbi priznali vojno stanje. Sedaj ni treba Avstriji še posebej napovedati vojske. kajti Srbija je s tera napadom že začela sama vojsko proti nam. Kakor se poroča, stojijo nasproti Tomeš-Ivubinu štirje srbski polki s tremi baterijami artileriie in dvema eskadronoma kavalerije. Tem si-bskim retiun poveljuje Štefan StefanoviS. VOJSKA! Nemčija mobilizira« — Rusija se lf Avstriji povsod navdušenje. Italija z nami. Dva srbska trgovinska parnika zajeta. Pri Kočevarju so zajeli avstrijski patruljni čolni dva srbska trgovinska parnika, ki sta nameravala vtihotapiti v Srbijo vojni kontraband. Zajeta parobroda se imenujeta >Vardar« in »Car Nikolaj«. Srbski most pri Belgradn razdrt. Avstrijsko mesto Zemun leži ravuo na sproti Belgradu. Obe mesti veže železni inost. Prihajala so poročila, da so Srbi razstrelili most. Zadnja poročila pa pravijo, da so ga le vazdrli. Uloga Rusije. Rusija bo igrala v nastalem avstrijsko-srbskem sporu raorda lonalu jako veliko vlogo. Umestno je torej, da skrbno zasleduiemo njene korake, kakor tudi razliSne glasove ruskega časopisja. Tako prihaja nekemn nemškerau listu z drne 27. t. m. sledeči brzojav iz Petrograda: Riusija bo pripravljena, z vsemi sredstvi, ki jili ima kot velesila, da odgovori na vsak prvi znak njenega omaI<nTa2evanja. Busija mobilizira. Rusija se §e do danes ni odločila, ali bo Srbijo podpirala z orožjem ali jo bo pa ppstila na cediln in ji poraagala ie pri mirovnili pogajanjili. Vendar se pa Riusija za vse sluSaje prJpravlja. D;ala je mobilizirati dva vojna kora, in sicer v O!desi in Kijevu. Pravi, da se to zgodi le iz previdnosti, NemSki cesar jo brzojavil ruskemn carju, naj ostane nepristranski. Toda vojna stranka na rnakem dvoru. dela z: vsemi mior«ni, da bi nagnila carja k temn, da poseže z orož.jem vmes. Ako Rusija res seže po oroSijn, potem se 1)0 polje vojnili dogodkov strahovito razširilo. NemČija priskoči takoj z vso vojno silo Avstriji 11 a pomoč. Nemčija je na vse pripravljena. Delna mobilizacija v Nemčiji. N e m e i i a j e 0 d r e d i 1 a d 0 111 0 m 0 b i 1 izaoijo, CesarViljemvrnilsejedne 17. t. m. v B e r 0 1 i n , k j e r sebodovršila n a daljna ojdločilna posvetovanja 0 po1 0 ž a j u. Srbsko bojišče in razvrstitev srbske armade. Ko se naši fantje vozijo na jug, da pogledajo v Srbijo, je jako umestno in koristno, ogledati si iže več ali nianj znane kraje, ki bodo postali torišče avstrijsko-srbskih spopadov. Srbsko mejo i)roti severu od Rače do ZemunaBelgrada dela reka Sava, ki se tu Izliva v Donavo; Donavn tvori potem mejo do Oršove,. Ol^e reki imata zelo nmogo vode, sta zelo široki. na več krajih celo (^ez 1200 m in sta plovni. Rodi tega sta za naglo gibanje voiaštva jako velika ovira, katero še povečajo dalekosežna močvirja ol) bregoviTi. Ti ko na ogrski strani skoro povsod ravni, še-le od Baziaša do Oršovo se vleče ob ogrskem obrežju gorovje, ki je skozin- skoz precej strmo in visoko. Srbsko obrežje nadkriIjuje skoro na oeli mejni črti, osobito pa v smeri 0brenovac-Belgrad-Smederevo ogrsko obrežje. Od Kostolaea do Golubafea spremljajo srbskl breg nizki hribi. Od tn naprej do Oršove je strmo in visoko tudi srbsko obrežjie, ki vsled tega nima posebnih dohodov in ie prikladno le za majlmo vojsko oziroma za prehod. Mejo med Srbiio in Bosno tvori reka Drina, ki teče deloma po ozki dolinici, katero obdaja na obeli stranen neprehodno, pusto gorovje, ki je posebno na bosanski strani precej visoko. Zato je bosansko-srbska meia Ie na malokaterih krajih pripravna za prehod večje armade, Nekaj ugodnih mest aa to je ob izlivu Drine v Savo, dalje pri Zvorniku, Bajini Basti in v njeni bližnji dolinici, ki je edino važno izhodišče za vojaške pohode. Srbija je proti Donavi, torej od juga proti severu, kakor znižajofi se kotel, ki ga na zahodu in pa vzliodu obdajajo višja gorovja. SrediŠČe dežele, dolina Morave, ie jako rodovitno in precej gosto obljudeno. Nia.sprotno so pa mejna gorovja sfrma, ztarašfiena z gostimi gozdovi, brez potov in torej za prehode veSiih armad malo a!i skoro ni5 pripravna. Za vojaško presojanje bojišča pa igrajo Železnioe merodajno vlogo. Dočim so železinice na ogrski strani izvanredno gosto napeljane in dobro opremljene, inaa Srbija le malo železniškili prog. Glavna proga je iz Belgrada skozi Niš v Zofijo in Carigrad, 0ziroma iz Niša skozi Skoplje v Solun. Od te glavne proge se cepita dve vazni progi protl zahodu, ki peIjeta skoro do bosanske meje, in sicer ena v Valjevo in druga v Užicfe, dočim vodita drugi dve progi proti vzhodu na bolgarsko mejo. Utrdbe so: Belgrad, ki ima okoli 70.000 prebivalcev in ki so ga čete že zapustile; Niš, ob izlivu Nišave v Moravo ležeč, je trdniava, ki ima nekaj pomena in služi le proti napadojn od vznoda, jugovztioda 111 juga. Zajefiar in Pirot sta utrjeni mesti na srbsko-bolgarski meji. Večji kraji v Srbiji so še: Sabac ob Savi, Smederovo, Požarevac in Veliko Gradišfte. V notranjosti dežele sta še omeniti Kragujevac s srbsko orožarno in Kruševac. Na bosanski meji leži Loznica. Zemljepisni odnošaji so za sovražnika, ki bi prišel od severa, ne glede na jako težko plovbo po Donavi ali Savi, ugodni; od zalioda prihajajoč sovražnik bi sicer zadel ob preliiodn. 6ez mejo tudi na ve. like težkoče, imel bi pa potem pri prodiranju veliko ngodnejše razmere. Ceste so sicer v osrednjih delih stare Srbije Še precej dobro ohranjene, toda večina lzmed njih je pn icoličkaj boij imiem vremenu sKoraj popoinoma neratrliiva. Cez Savo vodi samo eden železen most pri Zemunu, k-aterega laliko prekoračijo vse vrste vojaštva. Bil je svoj čas proglašen za nevtralnega (Avstriji in Srbiji v enako porabo). Cez Donavo ne vodi v celi smeri od Zemuna do Oršove niti en most. KoliKor je dosedaj znanega, se zbira gjavna moč srbske armade v središ6u Stare Srbije in sicer v smeri Kragujevac —Kraljevo—Kruševao, kjer se stekajo prometna pota iz vseh delov dežele. Poleg tega se zbirajo vefiji sovražnikovi roji v Valjevu in Užioah proti bosanski meji. 01) Donavi .stoji v smien Sniederevo—Požarevac večji zbor. Sedaj se najprej pričakuje, da bo zavzela glavria in podonavska srbska armada pričakujoče staI:š5e, a zaliodna armada bo prodirala. 'O namerah in ukrepih naše armade pa ne smemo nič poročati. Mal zemljevid Srbije se nahaja. tndi v knjigi ,.Bolgarija in Srbija", katero je izdala Moliorjeva družba 1. 1897. Srbske in črnogorske priprave. Mobilizaciia srbske ai'iuade hitro napreduje in se gladko' razvija, UvršČenje srbske lx>jne sile v osrednji Srbiji bo y nekaj dneh koncano. Ob Donavi stojijo le slabe opazovalne straže, več kilametrov za njimi pa so pnpravljene pOmožne čete. V srbskem delu nekdanjega sandžaka je veliko gibaoije ;in premikan.ie vojnih čet. Novourejena divizija v Novem bazarju je poslala moftnc 6ete proti Priboju ob bosanski meji. Tndi v Crni gorl so inobiHz-aoijske priprave v polnem tirn. Rezerviste kličejo s posebnimi seli od kraja do kraja, Crnogorske Čete se zbirajo ob zahodni meji (ob Hercegovini ln Dalmaciji) v ve& skupinali. Okoli Mikšiča stojijo že Stevilnejše fiete. Pri Plevlju (v nekdaj našem Sandžaku) stojijo manjše čete z artilerijo. V kotlini Graliovo in pri Niegušu sta zbrani dve brigadi. V crnogorskih utrdbah na Lovčenu se delajo z mrzliftno naglostjo priprave. Tiavorne živali ickorijo vojno gradivo na zaiiodno mejo. Kralj Nikita in vlada so se preselili v Podgonco. Crnogorske in srbske čete v Sandžaku so že v tesni prijateljski zvezi. Vojna sila Srbije. ,,Militarischfi Rundscliau" porofia: Srbija mobilizira lahko 5 starih divizij in sicer: podonavsko, tiraoŠko, šumadiisko, drinsko in moravsko, katerim pa priklopijo laliko še rezervne divizije, kar tvori potem skupno pravo srbsko' armado. Vrhu tega ima Srbija še par divizij v novem ožemlju. Tu postavi laliko pet divizij In sioer: ibarsko s sertežem v Novem Pazarju, kosovsko s sedežem v Prištini, vardarsko s sedežem v Skopljn, bregalniško s sedežem v Štipu in bitoljsko s sedežem v Bitolju. Te pa še niso dovolj organizirane, ker Srbija za to ni imela dovolj casa, Racuna pa se, da prideta od srbakili divizij iz novega ozenilja v poštev 2 diviziji. Srbska annada se zbira v obrežju Kraghjevca, Valjeva in Kruševca. MoSnejši armadni oddelki, s komitaškimi predstražami, se nahajajo ob Drini v bližini Užic. Smatra se, da priSno tu Srbi s prodlranjerrt in da se bodo sknšali tu združiti s ftrnogorsko armado. Velikansko navdušenje za Avstrijo v Sarajevu. V Sarajevu vlada nepopisno navdušenje za vojsko; po uiicah se vrše velikanski domoljubni nastopi. V nedeljo, dne 20. t. m. zvečer, so korakali po mestu v spremstvu mnogoštevilne množice ftastniki in službe prosto rnoštvo z godbo na čelu. Prišli so pred konak, kjer jih je čakal deželni predsednik Potiorek, obdan od generalitete. Množica je mpela cesarsko pesem in daželni predsednik je imel navduševalen govor, ki se je konfcal z ,,2ivio!"-klici cesarju, armadi in državi. N-ato se je med pevanjem domoljubnih pesmi pomikal sprevod dalje; v grn6ali zbrano Ijudstvo je pozdravljalo sprevod z nepopisno navdušenostjo. Na poti v konak se je sprevocl nstavil na onem mestu, kjer se je iavršil napad na prestollcnaslednika in njegovo soprogo; Ijudstvo je za hip nnnolkTiilo ln nato glasno molilo za dušni pokoj visokih žrtev. Trije srbski častniki v Bruku -- prljeti. V Bruku ob Muri so prijeli v ponedeljek popoldne, dne 27. t. m., tri lepo obleoene može, o katerih ae je sumilo, da so srbski častniki, Ko so jih preiskali, se je dognalo, da so res srbski častniki. Dva od teh sta Častnika pehote, eder. pa je srbski vojaški zdravnik. V spremstvu vojaSkega oddelka 7. pešpolka so jih odvedlt na c. kr. policijsko ravnaiterstvovGradcu. Obvestili so o tem tudi štajersko nafniestništvo. Predrzni odgovor Srbije. Srbski odgovor na našo span>enico ima nainen, javnost premofti, kakor da bi bila srbska vlada pripravijena v polni meri, ugoditi našim zahtevam. V resnici pa veje v noti duh neodkritosrčnosti, ki jasno kaže, da ni srbski vladi prav ni6 resno na tem, da napravi konec velesrbskim težnjam, katere je do sedaj podpirala- Nota vsebnje tako dalekosežne pridržke in omejitve, da postane nekioliko to6k, s katerimi je našim zahtevaim nekaj privolila, popohioma brez pomena. Osobito je Srbija pod ničevno pretvezo popolnoma odklonila našo zalitevo, da se ndeleže naši c. kr. uradniki pczvedb in preiskaA-;, s katerimi bi se poiskali na srbskih tleh se naliajajoči udeleženci in sokrivci sarajevske^a umora. Istotako je obljuba, da bo srbska vlada zatirala državi sovražno časopisje, naravnost odklonjena. Naše zahtev©, naj srbska vlada razpusti organizacije. katerih smoter so protiavstrijske težnje, m poskrbi, da še takšne organizacije ne bodo v bodofie snovale, Srbija sploh ni v svojem odgovoru uvaževala, Kersonaše zahteve zaresskromne, da ne morejo biti bolj, in zasledujejo le namen, da si ohranim,o mir in red na jngovzliodu monarliije, morafmio smatrati srbski odgovor na našo noto kot nezadovoliiv. Da se pa sicer tudi srbska vlada dobro zaveda, da je njen odgovor nezadovoljiv, sve'do6i najbolj diejstvo, da predlaga koncem svoje note, naj se rešitev spora izro6i posebmenvu razsodišču in da je Že 3 ure, predno je dala odgovor, odredila mobilizacijo srbske armade. Srbskl kraljevi dvor v Kragujevacu. Srbiski kraljevi dvor in srbska vlada sta se, kakor smo že v ponedeljkovi posebni številki poroča^ li, preselila v Kragnjevac, Pod knezoim Milošem je bil KragujevaiC prestolno mesta. L. 1838 pa je postal zopet Belgrad srbska prestolnioa. Dolgo gasa ie bil Kragujevac središSe omike v, Srbiji. Tam se je odprla prva srednja šola, žensko izobraževališCe in voiaška šola; v njem se je tiskala tudi prva srbska knjiga in se Igrala na gledališkem odru tudi prva srbska igra. Dandanes slovi Kragujevae, ker se nahaja v njem veliko vojaško skladišfie za orožje, nadalje livarna za topove, tovarna za puške, bombe in druge vojaške potrebe. Kakih 8 kra pro8 od Ka^agiiievca v gorovju se naiiajajo praliarne za smodnik. Kragnjevac je za'dobil v naši avstrijski javnosti žalosten sloves, ker so se v njem izd&laie bombe, ki so se metale na našega prestolonaslednika Franc Ferdinanda. Srbske vojne priprave. Srbija je naredila vdlike vojne prlprave. Vsakemu, ki je še vezan na vojaško službo, je strogo prepovedano, deželo zapustiti. Na bosanski meji so vse trdnjave v obrambnem stanju. Donavska divizija je že zbrana. Za poveljnika je imenovan general, Jankofvič, ki je bil predsednik ,,Narodne Obrane", o kateri, kakor je znano, zaliteva avstrijska nota, da se razpusti. To njegovo lmenovianje vzbiuja občno pozornost. Bni*en vojni svet v Belgradu. Nek uradnik konaka (srbskscga kraljevega dvora) je v krogu svojih prijateljev izjavil. dn v sobotti. dne 25, t. m. dopoldne še ni bilo čisto ni'6 odločenega. se li naj odgovori na avstrijsko noto ali ne. Obrnili smo se na generala Putnika, tako pravi dalje, ki jo bival na letovišču v Glajlientergn in je bil brzojavno poklican v Belgrad ter ;ta vpra^aii, je Ii armada pripravljena. 'Odgovor se pa ni glasil tako, kakor smo ga pričakovali. Zato sta se ministrski predsednik Pašič kakor tudi !'inan6ni minister Pa6u zbala in svetovala, da &e srbska vlada vda in sporazume. Odločil pa je prestolo;mslednik Aleksauder, ki je kakor b e s e n udaril spestjopo mizi in ki o kakem sporazwmljen.|u ni liotell ni5 vedeti. Pri tem ga je pa še podpiral general Jankovič, ki je izjavil, da bo prišlo do prekucije, ako bl se razpustila ..Narodna Obrana" in da on potera v tem slučaju ne more biti odgovoren za vladarsko hišo. Denar iraamo. Za vojsko ]e potreben denar, Avstrijski in o^rski fiuančni minister bosta vsekakor še te dni podvzela potrebno, da si preskrbita denar. Voditelj avstrijskega iinančnega ministra, baron Engel, je že 25. junija s pošti>o liramlnico kot načelnico avstrijskih hranilnic stopil v stik in jo obvestil, koliko da bo potreboval deaarja. Pred vsem potrebuje okroglo 300 milijonov kron. Poštna hranilnica se je že pogajala z dunajskimi bankami (veliikimi hranilnicami), ki so predlagale, da naj se izdajo 5%ne zakladne zadolžnioe ea dobo 2 let, ki se bodo prodajale doma in v inozemstvu ter se zato glase na zlato. T!udi ogrski finanSni minister izda najbrže v kratkem zakladne zadolžnice, ki bodo vsebovale najbrže tudi 5%. Poleg ten svot pa razpolagata obe Iinan«ni upravi z zelo izdatnimi denarnimi sredstvi. Poštna hranilnica je zadnje 6ase iz bank dvignda do «282,000.000 kron. Odpovedala je tu.di več dolgov. Ima pa avstriiski finančni nnnistor še 100,000.000 kron iz zadnjega poso ila na zakladne zadolznice, Ohe vladi imata pri avstro-ogrski banki naloženo 200-250 milijonov kron. Vsekakor smo za vojsko v denamem oziru prav dobro preskrb- 1,16111.. Avstrijci bežijo iz Srbije. Donecle^fp?^^1'* "Arad" in "Zrinii Miloš"'Sta v Zemnn S^fin F-'- " m" l)riPeIJala iz Belgrada v Zemun 3500 avstrijskih in ogrskih državljanov Tz z?e?ezanl» "Ll^ Z ^ r°jstne kraje del Ja z /eieznioo, deloma po Donavi s parniki. Okoli 2000 Avstnjcev pa je Se y ponedeliek Sakalo na no par ™;vda"lh Prepeljejo na doniaCa tla. Varstvo 6ez narl gTsS: ^ j° PreVZel ^^i po.lanik ba- Italija je na naši strani. .„, 9Jta/1ja ^0 šla'6,e bo treba; z nami v boj; kajti dne 26. t. m. je poslala kraljeva italiianska vlada nabi vladi izjavo, da bo v morebitneni oboroženem sporu nied Avstnjo in Srbijo zavzela prijazno in zaveznici odgovarjajoče stališ6e.. Z izrazom zadovoljstva in pa hvalBznosti se je vzela ta izjava na znanje. Imamo torej poteg Nemgije drugo zvesto zaveznico na svoii strani! Bati se nam ni! Promet na želežnicah. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic na Dunaju je lzdalo v imenu avstrijskili železničnih uprav. razglas, ki določa, da se do preklica na posebno dolocenili progah ustavi oziroma omeji osebni in blagovrn promet. P r v i m o b i I i z a o i j s k I d a n je dne 28. t. m. Od tretjega dne (30. julija) naprej je ustavljen vsak osebni promet. Ves promet pa popolnoma preneha na progah, ki vodijo na jugavzhodno meio naše države. * Smrt črnovojnlka. f Crnovojnik Alojz Sen6ar iz Stare vasi na Mursk&m polju je padel v noči od 27. na 28. t. m. iz hleva v dr. Rosinovi liiši v Mariboru ter bil pri prtei mrtev. SenCar je samostojen posestnik ter zapušSa ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. V ponedeljek, dne 27. t. m.. je bil še pri Sv, Križu z veliko pobožnostjo pri sv. lnaši ter sprejel sv. zakVamente. N. v m. p.!