PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 80 lir
Leto XXVH. Št. 83 (7871)
TRST, petek, 9. aprila 1971
SEDAJ JE ODGOVORNOST PRI VLADI IN PARLAMENTU
V SKUPNEM SPOROČILU SINDIKATI POUDARJAJO POMEN ENOTNE STAVKE ZA IZVEDBO REFORM
Zaključena zasedanja poslancev KD o političnem položaju z napovedjo nove razprave na seji vsedržavnega vodstva stranke
RIM, 8. — Včerajšnja splošna stavka je ponovno obrnila pozor-nost javnega mnenja na nujnost čim hitrejšega izvajanja reform. *«daj je treba videti kako bosta odgovorili vlada in parlament, če *• kočejo reforme izvesti ali ne. Prvi zanimiv odgovor je prišel od dveh parlamentarnih komisij za javna dela in za ustavna vpra-*ani«, ki sta obe izrekli številne kritike ter predvsem v bistvu iste kritike, kot so jih navedli že sindikati
Vzporedno s tem pa je prav tako ---------------
bistveno vprašanje o metodi dela,
•JI bolje o odnosu med sindikati, vlado in parlamentom. Načelnik Poslanske skupine PSI Bertoli je •kupaj z drugimi socialističnimi Poslanci v tej zvezi vprašal predsednika vlade, če nameravajo nadaljevati z metodo predhodnih posvetovanj s sindikati, kot je to predvideno v programski izjavi vlade. * besedilu interpelacije se omenja ofenziva gospodarske in politične desnice proti zadnji stavki in se ugotavlja, da predhodna posvetovala ne vodijo k zmanjševanju vloge Parlamenta, temveč predstavljajo eno izmed najbolj jasnih dejanj vlade.
Zvečer se je sestala vlada, ki 3e obravnavala vrsto upravnih vprašanj.
Sindikalna tajništva CGIL, CISL in ClL so izdala skupno oceno »plošne stavke od 7. aprila, v kateri ugotavljajo veliko sodelovanje delavcev in delovnih ljudi, ki potrle razredni ter demokratični po-■len reform za obnovo gospodar-•kih in socialnih struktur. Podatki 0 stavki govore o veliki prizadeto-*ti delavcev za dosego ciljev sindikalnega boja. Skoro v celoti je u-•pela stavka v industriji, prometu, Javnih uslugah in v kmetijstvu, pomembni pa so tudi visoki odstotki Udeležbe v javni upravi in pri terciarnih dejavnostih. V tej zvezi sindikati še posebno podčrtujejo sodelovanje uradnikov, tehnikov, šolnikov raznih stopenj ter učinkovito ’n navdušeno podporo študentov. Skupno sindikalno poročilo zaključuje z zagotovitvijo, da bodo nadaljevali z bitko, da se rešijo vprašanja stanovanj, zdravstva, davkov, da se prične z novo kmetijsko politiko, politiko v šoli, prometu, raz-y°ju Juga ter za nov gospodarski ,n socialni razvoj v državi.
Trije sindikalni tajniki Lama, 'torti in Ravenna pa so danes lo-ieno ocenili stavko, pri čemer vsi trije govore o preizkusu, ki ga Predstavlja parlamentarna razprava 0 zakonskem predlogu o reformi stanovanjske politike, ki naj odgo-v°ri na vprašanje o resničnih na-merah vlade.
Sinoči se je pozno v noč zaključila skupščina poslancev KD, na *mteri sta bila prisotna predsednik v'dae Colombo in tajnik stranke
Forlani.
Po pooblastilu poslancev je predsednik skupine Andreotti izdal daljše uradno poročilo, v katerem je rečeno, da so obravnavali pravočasno, resno in poglobljeno vprašanja, ki zanimajo vso državo. Skupščina je zasedala šestkrat in je na njej govorilo 51 poslancev. Andreotti pravi, da gre za bistveno pripravo na zasedanje vsedržavnega sveta, ki je bilo že sklicano ter za jasno politično voljo, da se pojasni mednarodni in notranji politični okvir. V poročilu je nadalje govor o zaskrbljenosti in o nejasnosti glede politične usmeritve, kar je lahko škodljivo za gospodarsko obnovo, vsi pa so se strinjali s polno podporo Colombovi vladi. Izrazili so zahtevo, da noben pripadnik vlade levega centra ne šibi politično in psihološko vlade z lastnimi nepremišljenimi pobudami. Parlamentarno merjenje sil in sodelovanje z opozicijo je demokratično nujno, ne sme pa voditi h kon-fuziji in k dvoumju ter je treba odstraniti vse govorice o postopnem vključevanju komunistične partije in drugih opozicijskih sil v parlamentarno večino.
V poročilu Andreottija je nato posvečen daljši odstavek odnosom s sindikati, glede katerega je rečeno, da so pozitivno ocenili stike, ki so jih imeli glede zakona o davčni reformi. Zelo negativno pa se izražajo o zadnji splošni stavki, ki so jo proglasili po vsebinsko pomembnih pogajanjih z vlado. Demokristjani v tej zvezi ponavljajo načelo, da predstavlja državo parlament, ki je edino središče politične sinteze vseh interesov nacionalne skupnosti. Končno je bil govor tudi o notranji enotnosti KD o pomembnih političnih vprašanjih.
Predsednik vlade Colombo je na zasedanju demokristjanskih poslancev preteklo noč je imel daljši govor, v katerem se je dotaknil vseh perečih vprašanj od reform do odnosov s sindikati in do gospodarskega položaja.
Colombo je ugotovil, da predstavlja osnovo za vlado ter za njeno reformistično akcijo jasnost politične usmeritve in ki izhaja iz dveh bistvenih ugotovitev: 1. še vedno je veljavna formula levega
centra in 2. v njej ima odločilne vlogo krščanska demokracija kot »ljudska in demokratična* sila. Colombo pravi, da ne obstajajo politične alternative formul levega centra. V tej zvezi je tudi polemiziral s tako nazvanim »blokom reda*, češ da gre tudi za sile, ki bi bile lahko sposobne podpreti politiko napredka.
Glede razgovorov o možnosti vključitve KPI v večino in v vlado pravi, da gre za govorice brez stvarne podlage, za popolnoma napačno oceno položaja ter za nedvomno negativne politične posledice.
Predsednik vlade Colombo je nato govoril o odnosih s sindikati glede zapletenih in številnih vprašanj reform. V tej zvezi je mnenja, da sindikati preživljajo zapleteno in boleče razdobje iskanja svoje vloge. Odločno je kritiziral zadnjo
govoril tudi o gospodarskem položaju, produktivnem zastoju ter u-godnem razvoju notranjega povpraševanja ter investicij.
Razprava demokristjanskih poslancev se je torej praktično končala na ta način, da so odložili spor, ali vsaj najbolj sporna vprašanja, ki bodo na dnevnem redu vsedržavnega sveta stranke, ki se bo sestal 19. in 20. aprila. To pa tudi pomeni, da so bili poraženi vsi oni, ki so zahtevali novo desno usmerjeno ravnovesje v stranki. Odločilna je bila bitka levice in moro-tejcev proti pobudi 86 podpisnikov resolucije, ki so najprej zahtevali, da se zasedanje konča z odločno resolucijo, nato so že pustili na meglenejše stališče. Levica in mo-rotejci pa so javno povedali, da bi to pomenilo razbitje stranke in na tej osnovi je prišlo do sklepa, da izda načelnik skupine Andreotti
STANJE VELEPOSLANIKA ROLOVIČA JE ŠE VEDNO ZELO KRITIČNO
Pretresljivo ozadje ustaškega napada
Ranjeni diplomat je bil na prvem mestu na «tajnem spisku smrti* - Ogorčenje jugoslovanske in švedske javnosti * Brzojavka kralja Gustava Adolfa Titu
stavko in je v tej zvezi navedel skupno sporočilo, v katerem naj ob-zadnje stališče vlade. Končno je I rozloži vsebino raznih intervencij.
Izzivalno obnašanje ustaškili teroristov takoj po aretaciji
llllllllliilllllllllllllllllillllllllllliuilllllllilllllllllllimnillillllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllinillilllllliilllllllllllllllllliill..............................
TISKOVNA KONFERENCA ŠEFA BELE HIŠE
VVASHINGTON, 8. — Sporočilo o neznatnem pospešku tempa umika ameriških sil iz Vietnama je bil pravzaprav edini kolikor toliko novi element na tiskovni konferenci, ki jo je imel sinoči po televiziji ameriški predsednik Nixon. Šef Bele hiše je ponovil svoje stare trditve o »uspehu* južnovietnamske vojaške operacije v Laosu, pozive Hanoju za osvoboditev vojnih ujetnikov ter zagotovila o «želji po miru*, ki naj bi navdihovala sklepe ameriške vlade, ni pa hotel ustreči zahtevi vseh demokratičnih sil na svetu ter določiti točen rok za popoln umik vojakov ZDA iz Indokine.
Ko je včeraj Bela hiša napovedala tiskovno konferenco, so bila mnenja opazovalcev deljena: nekateri, bolj optimisti, so pričakovali, da bo Nixon končno določil rok u-mdka ameriških čet, drugi pa so bili mišljenja, da bo predsednik
PREDSEDNIK DRUŽBE MONTEDISON CAMPILLI JE PODAL OSTAVKO
Spor med zasebnim in državnim kapitalom glede uprave tega ključnega kemijskega podjetja
Nixon še enkrat razočaral javno mnenje Nobenega roka za umik čet iz Vietnama
Ameriški predsednik je napovedal samo neznaten pospešek tempa umika - Operacija v Laosu «uspešna» - Ameriška udeležba v vojni se bliža koncu» - Negativne reakcije v ZDA in Hanoju
RIM, 8. — Predsednik družbe ^lontedison pošl&nec CamipUM je podal ostaiviko na svoje me-sto- Poslanec Campilll je poslal pi-®bo predsedniku «sindikata bloka ®^1J Manitedlsom« dr. Pucciju v ^terean pravi, da je decembra sWejel predsedstvo družbe na os-tl°vi zagotovil pomembnih osebno-»U, da bo napravil pomembno de-v Javnem interesu. Slo je za še delikatno razdobje družbe in 85 halogo, ki je imela očiten izredni ter začasni značaj. Campilll na-1x5 govori tudi o pravnem statusu ^hržbe ter o nu/jnostl, da se uredi f^tožaj tega velikega podijetja, ki tako pomemben za oelatno Ita-Ujanslko gospodarstvo.
•Jasneje so bile objavljene neka-jrPe podrobnosti tn med drugim, se Campilll sklicuje na preislka-ki so jo Izvectll pod nadzor-7/v'0lrh naj višjih voditeljev družbe r) ki se je nanašala na tekstilno rjktetirtijo ter na razna druga pod-■^J6- Campilll pravi, da je preiska-** Ponovno dokazala nujnost pred-r^stva, ki naj Ima ustrezno ob-s katero naj sodelujejo vsi, rjk0 da bo lahko družba Mont-®~®on ponovno imela odločilno pri gospodarskem razvoju v okviru nacionalnega profiliranja. V tej zvezi se sklicuje r* Potrebo, da se o tem razprav-dalj časa in da on ne more ^reva0tl te naloge zaradi svoje sta-*osti.
Sindikat delničarjev je zvečer iz-^ zelo kratko sporočilo v kate-pravi, da so prejeli pismo o JfPrekilomi ostavki predsednika jfhipilUja, ki bo podana na bllž-J®rn zasedanju upravnega sveta, .poslanec Rlccardo Lombardi je izjavil, da že Iz včerajšnjih 2Jav ministra Plccolija Izhaja, da j® namerava ohraniti sedanja ■tinktura podjetja ln torej na os-ravnovesja med javnim ln za-kapitalom. To pa pomeni
imobilizem ter nered, ki ga je u-stvartl zasebni kapital, ki je tudi kriv za težavni položaj v podjetju.
Današnji rimski «Paese sera» objavlja uvodnik Artura Gtsmondija, ki pravi, da gre za stališče velikih zasebnih družb, ki so sestavni del večine sindikata (Plat, Pirelli, Bastogi) In ki so Imele do sedaj ključne pozicije v družbi ln ki nočejo pristati, da bi Imela država vodilno vlogo v podjetju. Vlada pa je razdvojena ln ne ve, kaj naj bi naredila. Proračunski minister Glo-liti je na tiskovni konferenci pred dvema dnevoma dejal, da je treba najti »jasno in nedvoumno« rešitev. V preteklih dneh se je Colombo sestal z ministrom za državne udeležbe Piccolijem, ministrom za industrijo Gavo in guvernerjem Banica dTtalia Carli jem. Razgovori so se vršili tudi s tajnikom PSI Martinijem ln tajnikom KD Por-lanijem.
Pouk se konča 9. junija
RIM, 8. — V krogih ministrstva za šolstvo se je izvedelo, da se bo pouk v osnovnih in nižjih srednjih šolah končal v sredo 9. junija. Mature se bodo pričele 1. julija, vsi ostali izpiti pa 14. julija. Glede postopka pri maturah in izpitih ne bo nobene spremembe v primerjavi z lanskim letom.
Taviani v
Čilu
SANTIAGO, 8. — Taviani je že nekaj dni v Čilu na zasebnem obisku. Danes je obiskal predsednika republike Alendeja, s katerim je imel daljši prijateljski razgovor. Sestal se je tudi z bivšim predsednikom Preleni s katerim sta že dalj časa prijatelja.
ZDA samo znatno pospešil ta umik, ne da bi določil končnega datuma Oboji pa so bili razočarani: namesto 12.500 mož na mesec bodo od 1. maja do L decembra umaknili iz Vietnama 14.300 vojakov, torej samo 1.800 več kot doslej. To pomeni, da bo decembra letos v Vietnamu še najmanj 184 tisoč ameriški n vojakov, kljub toliko opevani »viet-namizaciji*. ki naj bi omogočala Sajgoncem, da prevzamejo nase celotno breme vojaških operacij.
Nixon je na tiskovni konferenci izjavil, da, je njegov cilj popoln umik iz Vietnama, ter da se ameriška udeležba v vojni «bliža koncu*. Tem izjavam .je sledila vrsta argumentacij, s katerimi je skušal Nixon dokazati, da bi bilo zgrešeno določiti točen rok popolnega umika (to naj bi pomagalo samo sovražniku ter bi otežkočalo doseči osvoboditev vojnih ujetnikov).
Šef Bele hiše je še enkrat skušal prepričati poslušalce, da je bila izjalovljena pustolovščina v južnem Laosu «uspeh», in to iz treh razlogov: 1. Južni Vietnamci so pokazali, da lahko tudi brez ameriških svetovalcev učinkovito kljubujejo »najboljšim sevemovietnam-skim enotam*. 2. Sajgonci so sicer imeli hude zgube, ki pa so bile znatno manjše od zgub severnih Vietnamcev. 3. Sajgond so povzročili zmedo v sovražnikovih oskrbovalnih poteh ter so prisilili sovražnika, da je uporabil veliko muni-oije in orožja, kar je zmanjšalo njegove napadalne zmožnosti v Južnem Vietnamu.
Nixon je ponovil propagandistični poziv Hanoju, naj »se resno pogaja* ter še enkrat predlagal osvoboditev vojnih ujetnikov. Povedal je tudi, da misli napraviti konec vietnamski vojni na način, «ki bo utrdil splošno zaupanje v ZDA, namesto da bd ga izpodkopal*.
Glede «zadeve Calley*, Id te dni pretresa ameriško javno mnenje, je Nixon zapel slavospev »dvem milijonom in pol mladih Američanov, ki so častno služili domovini v Vietnamu* ter pripomnil, da bi »obtožbe o osamljenih primerih krvoločnosti* ne smele omadeževati njihovega poguma in njihovih žrtev. Dodal je, da se Američani v Vietnamu ne bojujejo za nadoblast ah slavo, pač pa samo zato, da «bi omogočili zelo oddaljenemu narodu, da si sam določi obliko vlade, ki jo želi*.
»Med volilno kampanjo — .je de-
|K Kip:?:	
	m
it	'Šilili
pr ■	1 ™j!
K?" N m I,	^ TLl % \ Htim:	ilriEl t;	~jr '1 -Jr J ilf?" IM
kini ter mnenje.
pomirili ameriško javno
it
Richard Nixon
V nedeljo volitve v Severnem Vietnamu
HANOJ, 8. - V nedeljo bodo Severnem Vietnamu volitve za obnovo parlamenta. Volivno pravico imajo vsi državljani, ki so dopolnili 18. leto. Sedanja nacionalna skupščina je bila izvoljena še leta 1954 ter bi jo marali obnoviti štiri leta ! pozneje, vendar so zaradi vojne j mandat podaljšali.
I
Odkrita desničarska ' zarota v Laosu
jal Nixon ob zaključku tiskovne i VIENTIANE, 8. — V Vientianu so konference — sam obljubil, da bom j sporočili, da je laoška policija v
nnri rm>
......................................
Danes zaključek kongresa KP SI
Izvoljeni so bili novi CK, politični urad in tajništvo Odobreni resoluciji o Indokini in Bližnjem vzhodu
MOSKVA, 8. — 24. kongres komunistične partije Sovjetske zveze, ki se Je začel v Moskvi 30. marca, se bo zaključil jutri zjutraj. Danes se je zaključila razprava o gospodarskem načrtu, Izglasovani sta bili dve resoluciji o položaju v Indokini in na Bližnjem vzhodu ter Izvoljeni novi partijski vodilni organi.
Ob koncu razprave je na kratko povzel zaključke ministrski predsednik Koslgln, ki je tudi poročal o nekaterih spremembah; ki' Jih je
plan, da bi upoštevala mnenja, ki so bila izrečena na kongresu 4.963 delegatov Je nato za zaprtimi vrati Izvolilo nov centralni komite, ki se je takoj sestal in Izvolil v lastni sredi politični urad ln tajništvo. Uradni rezultati volitev niso znani, verjetno Jih bodo objavili šele jutri ob zaključku kongresa. Kaže (o tem pa ni bilo dvomov). da so potrdili vodilno »trojko«, namreč Brežnjeva za sekretarja KP, Podgomega za predsed-
posebna komisija vnesla v petletni1 nika SZ ln Koslglna za predsed-
nika viadie. Govori se pa o nekaterih spremembah, do katerih naj bi prišlo v enajstčlanskem političnem uradu: lz tega organa naj bi Izpadla priletni Arvid Pelše (verjetno lz zdravstvenih razlogov) ln voditelj sindikatov Aleksander Šelje-pin. Na njihovo mesto naj bi določili šefa KGB Andropova ln sekretarja moskovske partije Griši-na, ki sta bila oba »člana kandidata« (nekakšna namestnika) v prejšnjem političnem uradu. Vsekakor bo utemeljenost teh vesti mogoče preveriti šele jutri.
napravil konec ameriški udeležbi v tej vojni. Sem na tem, da izpolnim svojo obljubo. Če ne bom us-pel. boste imeli pravico, da mi Dripi-šete odgovornost za ta neuspeh.*
Te besede, izrečene prav na koncu konference, so nekateri opazovalci tolmačili kot odkrit namig, da misli Nixon umakniti vse vojake iz Vietnama do volilne kampanje novembra prihodnjega leta, saj bodo šele ob tej priliki Američani lahko izrekli svojo sodbo o Nixonovi politiki. Bolj trezni komentatorji pa menijo, da bo moralo tudi po tem datumu ostati v Vietnamu najmanj 50 do 100 tisoč ameriških vojakov.
Samo nekaj minut potem, ko je Nixon nehal govoriti, so v Sajgonu objavili sporočilo zunanjega ministrstva, da je do sklepa o novem umiku čet prišlo sporazumno s sajgon-sko vlado ter da bodo sajgonski vojaki postopoma nadomestili sto tisoč Američanov, ki jih bodo umaknili do 1. decembra.
Nixonove izjave niso navdušile ameriškega kongresa, predvsem zaradi tega, ker ni šef Bele hiše določil datuma za popoln umik čet. To mu očitajo predvsem predstavniki demokratske stranke, medtem ko je podnačelnik republikanske skupine v senatu Robert Griffin izjavil, da je Nixon praktično ta datum že določil, namreč dan predsedniških volitev leta 1972.
Ta izjava pa ni prepričala^ demokratske opozicije: senator Edmutid Muskie je izrazil svoje razočaranje nad Nixonovimi izjavami, boli oster pa .je bil senator Echvard Kenned.v, ki je dejal, da neznaten pospešek mesečnega umika čet ne more prikrivati popolnega bankrotiranca o-peracije v Laosu. Senator George McGovern pa je dejal: »Predsednik nas še vedno skuša prepričati, da pomeni tragična zmota v Laosu časten dan za Ameriko. Nixon nam pravi, da je vietnamizacija uspela, dejstva pa dokazujejo, da gre za popoln neuspeh*.
Še bolj kritične so seveda ocene Severnega Vietnama in južnovietnamske začasne revolucionarne vlade. Glasnik hanojske delegacije na pariških pogajanjih je izjavil, da se Nixon »grobo laže* in da »spreminja črno v belo ter poraze v zmage, govori o miru, nadaljuje pa vojno*. Po mnenju glasnika to dokazuje, da se Nixon m odrekel svojim načrtom vojaške zasedbe Južnega Vietnama za nedoločen čas ter želji, da bi ohranil na nogah lutkovni režim v Sajgonu. Radio Hanoj pa je sinočnjo tiskovno kon ferenco ocenil kot poskus, da bi prikrili žgoč poraz ZDA v Indo-
noči med torkom in sredo odkrila zaroto proti vladi Suvane Fume. Nekaj visokih častnikov laoške voh ske so aretirali. Zarotniki so hoteli napraviti konec že tako majavemu nevtralizmu sedanje vlade ter se še tesneje povezati z ZDA. Kaže, da je v zaroto vpletena tudi ameriška CIA.
Pogajanja o reviziji konkordata
RIM, 8. — Prihodnji teden se bodo pričela pogajanja o reviziji konkordata. Državno tajništvo bo najbrž najprej obvestilo Vatikan o zaključkih
STOCKHOLM, 8. — Po zadnjih vesteh iz Stockholma je stanje ranjenega veleposlanika Rolovida še vedno kritično, medtem ko se je stanje Mire štempiharjeve, ki je bila ranjena v trebuh, zboljšalo. Po izjavi prof. dr. Kostiča, ravnatelja nevrokirurške klinike v Beogradu, ki .je sinoči takoj po prihodu v Stockholm pregledal Rolovida in se razgovarjal s švedskimi zdravniki. M so diplomata operirali, sta terorista sprožila tri strele v glavo veleposlanika. Ena krogla je šla skozi glavo, drugo kroglo je švedskim zdravnikom uspelo odstraniti iz glave, tretje krogle pa, ki je prodrla v velike možgane, zaradi možnosti komplikacij zdravniki niso odstranili. Po besedah dr. Kostiča so švedski zdravniki zelo strokovno, vestno in skrbno opravili težko o-peraoijo in sprejeli vse preventivne ukrepe proti vsem možnim komplikacijam. Pri veleposlaniku Rolo-viču stalno dežura skupina zdravnikov.
Ranjeni veleposlanik Rolovič je preteklo noč prebil v nezavesti in kritičnem stanju. Šele dvajset ur po operaciji so se pokazali prvi znaki zboljšanja. Veleposlanik je namreč pričel dihati na tako imenovani kontroaspirator, kar je znak, da so njegova pljuča začela počasi spet delovati. Tudi pulz in pritisk sta se malo zboljšala. Kljub tem znakom pa so zdravniki še vedno zelo zaskrbljeni za življenje diplomata Medtem ko veleposlaništvo sprejema vedno nove izraze sožalja, so ustaši nocoj v eni izmed najbo'j prometnih ulic glavnega mesta Šved ske razbili steklo na razstavnem oknu jugoslovanskega turističnega podjetja »Jugoturs*.
Po vesteh iz Goteborga pa je bil preteklo noč v medsebojnem obra čunu med teroristi ubit Mijo Lejič, rojen 1943. leta. Po istih vesteh se je danes dopoldne v Gbteborgu se stala večja skupina ustaških elementov.
Po naknadnih podatkih je bdi na pad na veleposlanika Rolovič a zelo skrbno pripravljen. Terorista, ki sta z dvigalom prispela v šesto nadstropje, kjer so pisarne velepo slaništva, sta namenoma pustila odprta vrata dvigala, da bi tako prisilila veleposlanika, da se povzpne peš po stopnicah. Računala sta, da veleposlanik po hoji do šestega nadstropja zaradi utrujenosti ne bo nudil večjega odpora. Čim je diplomat prispel, sta terorista s strelom zastrašila hišnika, vdrla v veleposlanikovo pisarno in takoj sprožila v njegovo glavo tri strele. Rolovič je, kot je do sedaj preiskava ugotovila, takoj padel, nakar sta mu terorista zamašila usta in mu zvezala roki. V takem stanju ga .je policija našla. Vse to se jc odigralo v približno desetih minutah.
Po poročilu, ki ga je jugoslovanski konzul Lakič dobil od glavnega nadzornika policije Turandera, sta terorista na prvem zasliševanju izjavila, da sta bila prisiljena streljat®, češ da jih je veleposlanik napadel. Prav tako je tudi njun odvetnik že na prvem zasliševanju skušal zmanjšati njuno odgovornost z dokazovanjem, da gre za osebi * zmanjšano razsodnostjo.
Jugoslovanski delavci, zaposleni na Švedskem, so vedno bolj prepričani, da neposredna odgovornost za ta zločin pada na švedske obla-
sti, ki kljub opozorilom niso ničesar storile proti terorističnim organizacijam po napadih na konzulat in na jugoslovanski klub v G#te-borgu in po številnih opozorilih jugoslovanskega veleposlaništva. Nad zločinom se ne zgražajo samo jugoslovanski delavci na švedskem, temveč tudi švedski državljani. Sinoči je okrog 250 jugoslovanskih delavcev s protestnim mitingom pred jugoslovanskim veleposlaništvom izrazilo svoje ogorčenje nad nezaslišanim zločinom ustašev. Jugoslovani, zaposleni v raznih kraiih švedske, se nenehoma po telefonu zanimajo za zdravstveno stanje ranjenega veleposlanika in izražajo svoje ogor-
iiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiinimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiMniiiiiiiiiiii
Izrael preučuje predloge o odprtju Sueškega prekopa
Nixonovo pismo El Sadatu - Jutri v Kairu začetek konference o Jordaniji
TEL AVIV, 8. — Predsednica izraelske vlade Golda Meir je Sklicala danes sestanek političnih in vojaških svetovalcev, na katerem so preučili vprašanje posledic, ki bi jih lahko imelo ponovno odprtje Sueškega prekopa. O poteku sestanka ni vesti, pač pa se danes čujejo govorice, id jih objavljajo tudi nekateri časopisi, po katerih bi bil Izrael pripravljen nekoliko popustiti ter izdelati svoje narčte za odprtje kanala, ki naj bi jih sporočili washingtonski vladi v prihodnjih desetih dneh.
Izrael naj bi bil po teh vesteh pripravljen umakniti svoje čete trinajst kilometrov v notranjost Sinajskega polotoka, kot pogoj za to pa bi postavil zmanjšanje egiptovskega vojaškega potenciala na področju prekopa, Izrael bd ne pristal na zahtevo Kaira, da bi smeld egiptovski vojaki zavzeti določene položaje na vzhodnem bregu, pač pa bi dovolili, da bi egiptovski tehniki prešli kanal za opravljanje dela za izpraznitev Sueškega prekopa. Telavivska vlada naj bd tudi vztrajala pri zahtevi, da bi do sporazuma o odprtju kanala prišlo neposredno med Izraelom ln ZAR, ki bd morala proglasiti konec voj-
nega stanja za nedoločen čas.
Vprašanju odprtja Sueškega prekopa je posvečeno tudi pismo, ki ga je Nlxon poslal egiptovskemu predsedniku El Sadatu in v katerem je rečeno, da bodo ZDA dale svojo podporo pri iskanju sporazuma v tej zvezi. Nlxon tudi zagotavlja, da Izrael resno preučuje predloge o odprtju prekopa.
V Kairu so medtem sporočili, da se bo tu v soboto začeto konferenca predstavnikov državnih poglavarjev arabskih držav, na kateri bodo razpravljali o položaju v Jordaniji. Prisotni bodo zastopniki ZAR, Sirije, Sudana, Ubije, Libanona, Kuvajta in obeh Jememov.
Danes pa je dospel v Aman, da bi skiušal posredovati v sporu med vojsko ln Palestinci, vrhovni poveljnik sirskih oboroženih sil general Tlas.
NUORO, 8. —■ Danes so pokopali preminulega ministra za trgovinsko mornarico Mamnironija, ki je umrl v torek na svojem domu zaradi srčne kapi. Na pogrebu so bili prisotni predsednik vlade Colombo, tajnik KD Forlani, minister za odnose s parlamentom Russo, predsednik dežele De Martini, številni poslanci in druge osebnosti.
Veleposlanik Rolovič
čenje. Mnogi od njih so ponudili svojo kri.
Državni podtajnik za zunanje zadeve Milorad Pešič, ki je sinoči skupno z dr. Kostičem prispel v Stockholm, je danes obiskal švedskega zunanjega ministra Nillsona, kateremu je izročil Drotest jugoslovanske vlade, izrazil ogorčenje jugoslovanske javnosti in sporočil stališče Jugoslavije v zvezi z dejavnostjo terorističnih skupin na Švedskem.
Švedski kralj Gustav Adolf, ki je na potovanju izven Švedske, je na vest o zločinu poslal obžalovalno brzojavko predsedniku republike Titu. Napad na jugoslovanskega veleposlanika je sprožil veliko razburjenje v švedski javnosti. Številni švedski državljani po telefonu izražajo veleposlaništvu svoje ogorčenje, solidarnost in ostro obsojajo teroristični napad ustašev.
Ogorčenje švedske javnosti izraža tudi švedsko časopisje, ki v obširnih poročilih o atentatu opozarja na fašistični karakter ustaškega ‘gibanja in ugotavlja, da so teroristične akcije ustašev sramota za Švedsko. Današnji švedski popoldanski listi javljajo, da so odkrili ustaški «tajni spisek smrti*, na katerem je na prvem mestu ime veleposlanika Roloviča, zatem pa konzula Ljubomira Živanoviča, ki bi moral biti ubit pri napadu na kon-zultat v Gbteborgu in konzula v Malmoju Veljka Miloševiča.
V Jugoslaviji so bila podobno kot včeraj tudi danes v mnogih krajih protestna zborovanja delavnih kolektivov in družbeno - političnih organizacij, s katerih so švedskemu veleposlaništvu v Beogradu in u-streznim organizaoijam na Švedskem poslali protestne brzojavke z zahtevo, da se zločinci strogo kaznujejo in sprožijo ukrepi za preprečevanje ustaškega zločinskega delovanja. Protestni mitingi so bili med drugim v mnogih podjetjih in tovarnah Zagreba, v Splitu, Kninu in drugih mestih Dalmacije. Ostro protestno brzojavko švedski vladi je poslal danes tudi zvezni odbor Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije.
CK ZK Hrvaške je na seji 6. t.m. razpravljal o sovražni dejavnosti proti Jugoslaviji, o kateri je razpravljal 23. marca tudi izvršni biro predsedstva ZKJ in sprejel ustrezne sklepe. CK ZK Hrvaške je ugotovil obstoj organizirane ak-oije za diskvalifikacije političnega vodstva Hrvaške s širjenjem obre-kovalnih trditev o domnevni povezavi vodstva Hrvaške z ustaštoo e-migracljo. CK ZK Hrvaške je ugotovil, da so bile dezinformacije usmerjene na diskreditiranje političnega vodstva Hrvaške, plasirane tudi s strani nekaterih organov zvezne uprave in to odločno obsodil. V sporočilu CK ZKH ni rečeno, za katere organe gre, znano pa je, da vse preiskave o sovražnem delovanju proti državi spadajo v pristojnost zvezne službe Javne varnosti. CK ZKH zahteva, da se preiskava temeljito ln dosledno nadaljuje do ugotovitve odgovornosti. CK ZKH v svojem poročilu ugotavlja, da gre za preudarjeno ln organizirano akcijo sovražnih sil, usmerjenih proti socialistični Jugoslaviji, ki se med drugim lsvaja tildi z napadi na ZK Hrvaške ln njeno vodstvo ln da dejstva neis-podfbltno kažejo na povezavo in dejavnost sovražnih sli vseh barv t inozemstvu z unitarističnimi ln birokratskimi silami v Jugoslaviji.
b. b.
fj
RZASKI DNEVNIK
S POSEBNIM PREDLOGOM PRISTOJNIM OBLASTEM
Slovenski obrtniki opozarjajo na problemeDo 15- J m- «poučevanje
.............. . , na slovenskih srednjih šolah
ki izhajajo iz tržaškega regulacijskega načrta
Predlog je v pokrajinski komisiji za obrtništvo obrazložil Karel Grgič Obrtniki zaprosili župana Spaeeinija in odbornika Stoppeija za razgovor
Precfctavrukj obrtniškega odseka Slovenskega gospodarskega združenja Karel Grgič, Rafael Grgič in Milan Kovačič so te dni s posebnim pisanim predlogom opozorili pokrajinsko komisijo za obrtništvo pri tržaški trgovinski zbornici na vrsto vprašani za krajevno obrtništvo, ki se porajajo iz določb splošnega regulacijskega načrta tržaške občine. Prepis predloga, ki ga je komisiji obrazložil Karel Grgič, so poslali tudi tržaškemu županu ing. Spaccdniju in deželnemu odborniku za obrt Stopperju ter ju hkrati zaprosili za sprejem v zvezi z naka zanimi problemi. Vsebina predloga je naslednja:
^Slovensko gospodarsko združenje — sekcija za obrtništvo — s sedežem v Trstu, Ul. F. Filzi 8. smatra za nujno in potrebno priklicati pozornost te cenjene komisije na nekatere probleme lokalnega obrtništva, fci so nastali v zvezi z nekaterimi dispozicijami, ki jih vsebuje Hošni regulacijski načrt občine
splošn
Trst.
Glede m to, la deluje v tržaški pokrajini več kot 5.000 obrtniških podjetij, ki predstavljajo nemajhno komponento v gospodarskem in socialnem življenju tega področja;
glede na to, da se tako državni kot tudi deželni zakonodajalec zavedata važnosti tega ekonomskega sektorja, ki prispeva v precejšnji meri pri ustvarjanju nacionalnega dohodka in zaradi tega predvidevata razna olajšanja za pospeševanje njegovega razvoja;
presenečajo nekatere dispozicije, ki jih vsebuje splošni regulacijski načrt tržaške občine, ki omejujejo na razne načine nadaljnji razvoj tega ekonomskega sektorja.
Znano je, da obrtniška podjetja nastajajo po naravnem impulzu; njihove dejavnosti so na splošno tipične in se razlikujejo od kraja do kraja. Njihovo delovno območje je omejeno in ozko. Zaradi vseh teh p osebnosti, teh podjetij ne moremo primerjati z ostalimi dejavnosti-mi, kot sta na primer industrija in trgovina, ki razpolagata z mnogo širšim delovnim območjem.
mislimo že v naprej določevati o-kraje v katerih koncentrirati vse obrtniške dejavnosti — kot zgleda hoče to napraviti lokalni načrtovalec, da ekonomsko zadušimo nekatera podjetja. Po našem mnenju se sedaj nahaja v tej nevarnosti več podjetij, ki delujejo v okoliških vaseh, na področju Krasa. Za vsa ta podjetja bodo ostale vse olajšave, ki jih predvidevata državna in deželna zakonodaja, le mrtva točka, neizvedljiva možnost. Zakaj, ne vidimo kako ta podjetja lahko preživijo ali se razvijejo, ko pa zaradi prepovedi novih gradenj ne morejo ne obnavljati in niti razširjati svojih obratov.
vseh težkoč, ki jih občina srečuje v tej fazi. ampak problemi obrtnikov se iz dneva v dan večajo in prav tako se vačajo njihove ekonomske težave in izgube. Po našem skromnem mnenju je zato potrebna neka takojšnja, četudi začasna rešitev, v pričakovanju omenjenih podrobnejših planov.
Predlagamo zato, da se sestavi posebna komisija, ki naj začne *cikaj preštudirati primere posameznih obrtnikov, ocenjevati njihone potrebe in jih rešiti — kjer je to mogoče — tudi ob upoštevanju bodočega teritorialnega razvoja naša občine.
Predlagamo nadalje, da se v to Tržaška občina se gotovo zaveda komisijo imenuje tudi predstavnik vseh teh problemov in upati je, prizadete kategorije obrtnikov da jih bo držala v evidenci pri se- V upanju, da bo ta nbš predlog stapljanju podrobnejših planov, ki pozitivno rešen, pozdravljamo z so sedaj v študiju. Zavedamo se odličnim spoštovanjem.
.......................IIIMIIIIIIII.Hlinil.III.IIIIIIIIIIIIIIIIII.........................................iiiiiii""""i
Z VČERAJŠNJE KONFERENCE NA SEDEŽU ZAVODA
NAPISANE V SLOVENŠČINI
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
V četrtek, 15. aprila poteče rok za vlaganje prošenj za poverjena in nadomestna službena mesta. Čl. 9 ministrske odredbe z dne 11. marca t.l. določa, da kdor želi biti prvič vključen v prednostne lestvice poverjenih profesorjev za nedoločen čas ali kdor želi menjati stolico, na kateri je do sedaj poučeval, mora vložiti do 15. aprila t.l. prošnjo na kolkovanem papirju za 500 lir naslovljeno no šolsko skrbništvo. Prošnja se lahko vloži samo na eno šolsko skrbništvo.
Prosilec mora navesti v prošnji, prosiiec vpisan v posebni poklicni
seznam profesorjev (albo); potrdilo o stalnem bivališču; družinski list (za poročene); obrazec (scheda) št. 4; službeni potrdili za šolsko leto 1969-70 z oceno in za šolsko leto 1970-71 brez ocene. Prosilci, ki so vojne sirote, bivši deportiranci, bivši partizani, bivši bojevniki in podobno, morajo to kvalifikacijo dokazati s potrdilom.
Prav tako morajo vložiti prošnjo do 15. aprila t.l. tudi suplenti, ki želijo biti vključeni v pokrajinsko lestvico suplentov.
O prošnjah bo razpravljala poseb
ki mora biti napisana v slovenščini, priimek in ime, kraj in datum rojstva, pristojnost in svoj naslov, izjaviti mora, če je italijanski državljan, če je vpisan v volilne sezname, če je bil obsojen ali disciplinsko kaznovan. Njegov podpis mora overoviti ravnatelj, če je bil prosilec v službi, občinski tajnik ali notar, če prosilec ni še nikjer poučeval.
Tisti, ki želijo biti vključeni v prednostno lestvico usposobljenih, morajo priložiti prošnji:	diplomo
ali potrdilo o opravljenem usposob
ljenostnem izpitu za poučevanje (ali ■ na komisija, v kateri so srednješol-overovljen prepis ali overovljeno fo- . skj ravnatelj kot predsednik, funk-tokopijo diplome); potrdilo ali di -1 cionar za slovenske šole in zastopnik
plomo študijskega naslova bodisi v izvirniku ali v overovljenem prepisu ali v overovljeni fotokopiji; izjavo na navadnem papirju, da je
Tržaška hranilnica, pomemben dejavnik za razvoj tržaškega gospodarskega življenja
Podpredsednik dr. Puecher o poslovanju lmnke na raznih področjih Generalni ravnatelj dr. Delise o gospodarski konjunkturi v Italiji in pri nas • 15 let Krožnega sklada: 70 milijard lir
sindikata slovenske šole.
Komisija ima pravico, da ugotovi prosilčevo znanje slovenščine, pa čeprav ta prosi za poučevanje italijanščine ali drugih tujih jezikov. Zato upamo, da se bo vsaj letos komisija poslužila te pravice v dvomljivih primerih in seveda zlasti, če bo razpravljala o prošnjah, ki ne bodo napisane v slovenščini.
Dominik Smole
ANTIGONA
DANES, 9. t. m. ob 18. url
Slovensko gledališče v Trstu
Branislav Nušič
KAJ BOJO REKLI LJUDJE
igra v štirih dejanjih
V panedeljek, 12. t. m. ob 20. uri v župnijski dvorani v ŠTEVERJANU
Podpredsednik Tržaške hranilnice odv. T. Puecher in generalni ravnatelj dr. G. Delise sta včeraj na posebni tiskovni konferenci na glavnem sedežu denarnega zavoda obrazložila časnikarjem uspehe lanskega poslovanja.
Odv. Puecher je povedal, da je banka do konca leta nabrala nad 238 milijard lir svežih sredstev, kar pomeni napredek za 10,9 od sto v primeri s stanjem v letu 1969, in to kljub živahni konkurenci drugih denarnih zavodov in kljub dejstvu, da je dežela Furlanija - Julijska krajina, ki ima deponirana svoja
Zaradi vsega tega tvegamo, če
•HIIMIIIIIIIIHMUllUmilMIIIIIIIIIIIIIimHlUinmilltlllllMIIIIIIIimillllllllHIIIIMHUlllllUIIIIIIUMUllllMUllll
VČERAJ NA REPENTABRU
Konferenca tovarniških delegatov in pokrajinskih aktivistov GGIL
Poudarjena nujnoit ustvaritve širokega zavezništva vseh zavednih družbenih sil v boju za nujne reforme italijanske družbe
V prostorih repentabrskega hotela «Furlanu je CGIL organizirala včeraj enodnevno konferenco tovarniških delegatov o »strukturah na bazi v zvezi z razvojem združevalnega procesa med sindikati in nujnostjo nadaljevanja boja za reforme«. Preprosteje povedano so delavci, sindikalni aktivisti CGIL, začrtali osnovne smernice o dedu v novih organih neposredne demokracije, ki nastajajo v tovarnah in na delovnih mestih, kot Izraz širšega sodelovanja delavcev pri vodenju sindikalnih borb.
Uvodno poročilo je prebral tajnik FIOM-CGIL Pino Burlo, na kar ae je razvila živahna razprava, v katero Je poseglo več predstavnikov tovarn, med temi tudi Ugrin, Gombač, Grgič, Cattonar In drugi. Zaključil je deželni tajnik Calabria.
Osnovne misli srečanja se dajo ■frmdti v ugotovitvi, da odklanjajo člani CGIL «pamsindlkaUzam» in se prej zavzemajo za večjo uveljavljanje vodilne vloge delavskega razreda pri vsiljevanju In razvijanju reforme Italijanske družbe. To pa vsekakor ne sme in ne more biti samo naloga delavcev lz proizvodnje, ker bi bila fronta boja preozka. Reforme so Skupek ukrepov ▼ korist najširših plasti prebivalstva ln zanje morajo biti zainteresirani vsi. Ustvariti je treba zavezništva z drugimi sloji, predvsem srednjimi In obrtniškimi, s kmeti in študirajočo mladino, da postanejo reforme zares cilj vse Italijanske družbe, oziroma njene najbodj zavedne in politično zrele sestavine. V tem smislu so tudi pozitivno, s s pridržki, sprejeli rezultate
zadnje splošne stavke, katere osnovna omejitev je bila prav odmaknjenost od drugih slojev v družbi.
Po nekajurni zasedbi je IRET preklicala odpust sindikalista
Medtem ko je na Repentabru potekalo zborovanje sindikalnih aktivistov se je včeraj popoldne razširila med udeleženci srečanja vest, da so delavci zasedli tovarno IRET v industrijski coni. Vzrok zasedbe je bil poskus uprave podjetja, da l naglim postopkom odpusti iz službe mladega tehnika, ki .je med splošno stavko v sredo sodeloval pri raketiranju ob vhodu v tovarno. V določenem trenutku naj bi mladi tehnik fotografiral svoje tovariše, ko so stali pred vhodom. To je razburilo redke stavkokaze, ki so zadevo sprožili pred upravo podjetja. Iz tiskovnih sporočil smo izvedeli, da so fanta klicali v upravo podjetja Ln zahtevali, naj izroči v roku ene ure film, ki ga je imel v foto aparatu, sicer bo odpuščen.
Vest o tem je razburila delavce v tovarni, ki so se zbrali na skupščini in sklenili zasesti tovarno, dokler ne bo preklican ukrep proti delovnemu tovarišu in sindikalistu.
Nekaj ur po tem sklepu je uprava, tudi ria pritisk treh sindikalnih zvez kovinarjev, morala popustiti in preklicati odpust.
V zvezi s tem dogodkom je to vamdška celica KPI izdala izredno oster letak.
sredstva pri Tržaški hranilnici, lani znatno povečala svoje izdatke.
Do konca leta je banka dovolila za 133 milijard lir raznih posojil, to je 10,8 od sto več kakor v prejšnjem letu, poleg tega so razne ustanove izdale še 11 milijard lir posojil iz sredstev’ Tržaške hranilnice, sama banka pa je sprejela obveznosti za nadaljnjih 42 milijard lir. V lanskem letu je hranilnica znatno podprla krajevno gradbeništvo, saj je finansirala gradnjo 1.094 stanovanj v skupni vrednosti približno 7 milijard lir. Večina lastnikov novozgrajenih stanovanj uživa tudi olajšave po deželnem zakonu štev. 27 z dne 29. decembra 1967.
V	okviru tako imenovanega «de-1 lovnega kredita*, je hranilnica la-1 ni dovolila 2.364 posojil v skupnem znesku 942 milijonov. Obseg posojil, ki jih je dovolila raznim | krajevnim ustanovam, se je povečal j za 16,5 od sto v primeri z letom j 1969; obseg kreditov, dovoljenih zasebnikom, pa za 9,2 od sto. Konec leta je hranilnica finansirala razna javna dela v skupni vrednosti 29.992 milijono razne zasebne dejavnosti pa v skupni vrednosti 102.976 milijonov lir.
V	okviru krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem je hranilnica lani izdala 10 posojil v skupnem znesku 6.452 milijonov, tako da je število posojil FRIE v zadnjih 15 letih doseglo 214, in sicer v skupni vrednosti okoli 70 milijard lir Vidno pomoč je hranilnica nudila v pretekli poslovni dobi tudi obrtnikom, in sicer tako na osnovi deželne zakonodaje, kakor tudi v zvezi z normalnim kreditiranjem.
Glavni ravnatelj G. Delise je nato podal daljše poročilo o razvoju gospodarskih dejavnosti v Italiji in na Tržaškem. Glede razvoja doma čega gospodarstva je naglasil, da je ta napredoval hitreje kakor v ostali Italiji, ker so se nekatere neugodnosti na našem področju občutile v manjši meri kakor drugod. Industrijska proizvodnja je pokazala precejšen napredek, pristaniški promet se je povečal, trgovina se je razvijala z običajnim elanom, nekaj novih industrijskih obratov pa je omogočilo povečanje zaposlenosti, ki se danes suče na višini o-koli 90.000 enot. Brezposelnost se je zaradi tega skrčila, in nekatera industrijska podjetja, zlasti v okviru male industrije, so celo občutila pomanjkanje primerne delovne sile.
Razvoj domačih gospodarskih dejavnosti je našel primemo zaslombo v krajevnem bančništvu. Skupna vrednost finančnih posegov v tržaški pokrajini je namreč dosegla 295 milijard lir ter je bila za 18 od sto večja kakor v letu 1969. V tem okviru je posebno važno vlogo
(okoli 50 od sto) igrala Tržaška hranilnica, ki je danes — je naglasil dr. Delise — edini večji bančni institut čisto tržaškega značaja na našem področju.
Skupna masa denarnih sredstev, ki jih je domače prebivalstvo lani zaupalo krajevnim bankam, se je povečala za 16,3 od sto v primeri z letom 1969. Razmerje med zbiralnimi in naložbenimi postavkami pri Tržaški hranilnici pa je doseglo 70 od sto.
Sinoči v p. d. «S. Škamperle*
Predstavitev knjige Milika Skrapa
Sinoči je p.d. *Slav/co Škamperle» priredilo srečanje z Milčetom Škra-pom avtorjem zanimive dokumentarne knjige o mladinskih društvih med obema vojnama «Uporna mla-dina», ki je izšla te dni v založbi članov nekdanjih mladinskih društev in izdaji «Zaliva» v Trstu.
Samo knjigo je predstavil časnikar Alojz Abram, nekaj življenje-pisnih podatkov o avtorju je prebral Mario Šušteršič, vrsto spominov iz tedanje dobe je podal Milko Bambič. na koncu pa je avtor knjige Milče Škrap povedal še nekaj besed o namenu 'pisanja in izida tc izredno pomemhe knjige.
• Acegat javlja, da bodo v soboto, 10. t. m. uradi za. občinstvo odprti le cd 7.30 do 10.30.
GLASBENA MATICA — TRST
V nedeljo, 18. aprila 1971 ob 17. url v veliki dvorani Kulturnega doma
koncert
orkestra Glasbene matice
s popularnim sporedom vokalno - instrumentalnih skladb
Solisti:
ILEANA BRATU2-KACJAN, sopran
IVAN SANCIN, bas ACI BERTONCELJ, klavir
Dirigent:	OSKAR KJUDER
Spored:
Addinsell: Varšavski koncert, Suita na temo Straussovih valčkov ter vrsta drugih popularnih skladb za orkester ln arije iz znanih oper.
Kraška hiša spet odprta
Od nedelje, 11. t.m. dalje bo v Velikem Repnu spet odprta Kraška hiiša. Ogled bo možen od 11. do 12.30 In od 14. do 18. ure vsako nedeljo in praznik.
itiiiiiiiMiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii
ZARADI PRISOTNOSTI NA FAŠISTIČNI PROSLA VI
ANPI in CGIL zahtevata odstranitev prefekta Lina Cappellinija iz Trsta
Z včerajšnjega sestanka aktivistov CGIL
Množijo se reakcije na sporočilo, da je tržaški prefekt s svojo prisotnostjo počastil »proslavo* oboroženih sil v društvu »Ginnasfcica Trie-stina*, kjer je imel uradni govor misovski občinski svetovalec odv. Gefther Wondrich.
Protesti so v glavnem naslovljeni v Rim, na pristojna ministrstva in na predsednika Colomba, od katerega zahtevajo takojšnjo razrešitev Lina Cappellinija vsakršne funkcije in njegovo odstranitev iz Trsta.
Na včerajšnjem aktivu tovarniških delegatov CGIL v Repentabru so prisotni z glasnim odobravanjem in ploskanjem sprejeli besedilo sledeče brzojavke: »Pokrajinski aktiv CGIL izraža občuten protest za lažno proslavljanje oboroženih sil v SGT. Sama osebnost govornika, bivšega fašističnega federala, oficirja nairodne garde salojske republike, nacističnega kolaboracionista, žali oborožene sile, oficirje in vojake, ki so prispevali k osvobodilni vojni doma in v svetu.
Obsojamo nezaslišano in nedopustno prisotnost prefekta republike, ki je nastala iz osvobodilnega boja, Lina Cappellinija na taki manifestaciji, ki še enkrat žali antifašistična čustva tržaškega prebivalstva. Konferenca sindikalistov CGIL zahteva odstranitev prefekta iz Trsta*.
Pokrajinski odbor partizanske zveze ANPI pa je poslal tri brzojavke enake vsebine pristojnim ministrom: predsedniku vlade Emiliu Colombu, ministru za notranje zadeve Restivu in ministru za obrambo Tanassiju.
«Pokr. odbor ANPI ostro protestira zaradi žalitve oboroženih sil s predavanjem v prostorih ”Ginna-stica Triestina”, naročenim govorniku, ki je že bil v Trstu federale fašizma, oficir RSI, kolaboracionist z nacističnim okupatorjem t. im. Adriatisches Ktlstenland.
Italijanskih oficirjev, vojakov, borcev in padlih na Kefaloniji, Lerosu in Montelungu ne more in ne sme predstavljati kolaboracionist. Obsojamo prisotnost prefekta republike, ki je nastala v odporništvu, Lina Cappellinija, ki pa ni hotel priti na pokrajinski kongres ANPI in tudi ne na VI. vsedržavni^ kongres deportirancev v nacističnih uničevalnih taboriščih. Zahtevamo, naj se ga razreši funkcije, ki jo ima v Trstu, ki je antifašistično mesto, odlikovano z zlato kolajno odporni štva*.
Predsednik Alfonz Guštin (Col), podpredsednik Dušan Kodrič (Sv. Ana) in Alojz Debeliš (Magdalena), tajnik Marij Grbec, upravni tajnik Lucijan Volk, člani Josip Sancin (Dolina), Srečko Orel (Devinščina), Fabij Ruzzier (Lonjer), Ivan Antonič (Cerovlje), Drago Starc (Prosek), Slavko Štoka (Kontovel), Marjo Švab (Križ), Evgen Kalc (Pa-driče), Danilo Radovič (Nabrežina;, Mirko Križmančič (Bazovica), Karlo Grilanc (Salež). Piero Creva-tin (Milje).
Glavni svet je tudi imenoval posvetovalne komisije za posamezne sektorje delovanja in sicer za vinogradništvo (odgovoren Josip Sancin) cvetličarstvo (Srečko Orel),
vrtnarstvo (inž. Miloš Kodrič), živinorejo (Mirko Križmančič), dvolastnike (Evgen Kalc), zadružništvo (Dušan Kodrič) in za tisk (Lucijan Volk).
Nato so odborniki odobrili sprejem nekaterih novih članov, sklenili sklicati v kratkem novo sejo, na kateri bi bolje organizirali pomoč članom v zvezi z delovanjem patronata, izrazili solidarnost belgijskim kmetom, ki so pred kratkim manifestirali v Bruslju, sklenili pristop Kmečke zveze v antifašistični odbor ter razpravljali o nekaterih važnih organizacijskih vprašanjih ter o prirejanju članskih izletov.
L. V.
POTOVALNI URAD
Prosvetno društvo Ivan Cankar
priredi v petek, 16. aprila ob 20.30 v društveni dvorani pri Sv. Jakobu, Ulica Montecohi 6, zanimivo predavanje
SPREHOD PO PARIZU
Predaval bo tov. Rudi H etan, ki nam bo prikazal lepote ln zanimiivogtl francoskega velemesta ob spremljavi barvnih diapozitivov.
Vstop prost 1 Vljudno vabljeni!
V Slovenskem klubu
bo predaval v torek,
13. aprila ob 20.30 diplomirani filozof Iztok Holm lz Nove Gorice o
ŠPANIJI V GLASBI, BESEDI IN SLIKI
Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni.
Prosimo točnost.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča (tel. 23988) s nadaljuje prodaja vstopnic za drugi simfonični koncert, ki ga bo dirigiral Paul Paray. Z orkestrom gledališča Verdi bosta kot solista nastopila violinist Angelo Stefanato ln pianistka Margaret Bartan.
POLITEAMA ROSSETT1
Pri centralni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 - 38547) so v prodaji vstopnice za prvo predstavo In naslednjih pet ponovitev drame Giuseppa Fave »La vtolenza« (Nasilje) Premiera bo v soboto, 10. tra.
V	nedeljo in za velikonočni ponedeljek bosta tudi dnevni predstavi ln sicer obakrat z začetkom ob 17. uri.
V	tej osmi ln zadnji abonmajski predstavi nastopajo v glavnih vlogah Turi Perro, Mtchele Abruzzo, Umberto Spadaro, Fioretta Mari ln drugi člani Teatra Stabile lz Ca-tanie v režiji Giacoma Colllja.
Predstave se bodo zaključile nepreklicno 21. t.m., ker je za 22. t.m. najavljeno izvenabonmajsko gostovanje skupine Anma Proclemer-Gabriele Ferzetti z igro «Sttri oči v sobi«.
P. d. »Ivan Grbec* v Skednju
prireja od 3. do 11. aprila v društvenih prostorih
razstavo slikarja
Livija Možine
Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 13.
Vabljeni!	Vstop prost!
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi na otvoritev razstave najnovejših del
KLAVDIJA PALČIČA
ld bo v soboto, 10. aprila ob 18. uri v Kraški galeriji (Kraška hiša) v Velikem Repnu. Razstava bo odprta ves mesec ln sicer ob nedeljah in praznikih.
Razstave
V	galeriji moderne umetnosti
«Uusso» (Pasaža Rossonl) od 1. do 10. aprila razstavlja mladi tržaški slovenski slikar Dezlderij Švara
V	galeriji «Loža» v Kopru Je do 15. aprila razstava del Černigojeve šole.
V	umetnostni galeriji Rossonl je slikarska razstava slikarja Uda Dambrosija Razstava bo odprta do 10 aprila.
V	občinski umetnostni galerijii v palači Costanzi, je razstava slik z gorsko tematiko. Razstava je odprta od 10 do 13. ure ln od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13 ure.
V TRŽAŠKI KNJIGARNI v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja od 3. do 30. aprila najnovejše grafike Edvard Žerjal.
AURORA
TRST, ULICA CICER0NE 4
sporoča, da so vsi prostori za potovanja v
PALMO DE MALLORCA
z odhodi dne 13. ln 24. aprila že oddani. Sprejemajo pa se prijave za štirinajstdnevna bivanja v PALMI z odhodi 3. ln 20. maja, 3. ln 17. junija, 1., 15. ln 29. Julija ter 12. in 26. avgusta. Cena bivanja, vključno s potovanjem v reaktivnem le-letolu lz Ljubljane do Palme in nazaj stene 85.000 lir.
Potovalni urad Aurora sprejema nadalje prijave za potovanje z reaktivnim letaJlom v Sovjetsko zvezo, ln sicer v
MOSKVO IN LENINGRAD
od 6. do 9. maja 1971. Izredno ugodna cena: 67.500 lir.
Informacije pri Aurori v Ulioi Clcerome 4, telefon 29243.
Razna obvestila
ZADRUGA «NAS KRAS» priredi 17.4.1971 ob 20. uri v Šempolaju — gostilna Gruden, svojo tradicionalno večerjo. Vljudno vabimo člane zadruge ln njihove znance. Prijave sprejema pisarna dr. Gantar, tel. 36005.. Na svidenje.
P. d. «Valentin Vodnik« lz Doline priredi 18. aprila enodnevni Izlet na Koroško. Informacije ln vpis na sedežu društva v četrtek od 20. do 20.30.
* * *
SPDT sporoča, da bo odhod na tridnevni smučarski izlet na Golte v soboto, 10. aprila ob 6. uri zjutraj iz začetka Ul. Fabio Severo. Povratek v ponedeljek, 12. aprila približno ob 21. uri.
P.d. »Ivan Grbec* v Skednju priredi v nedeljo, 25. t.m. celodnevni izlet v Poreč. Vpisovanje za Izlet ln Informacije vsak dan v društvenih prostorih od 18. do 20. ure.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob gospoda Ivana Pertota, očeta podravnatelji-j ce dr. Brune Pertot, daruje profesorski zbor srednje šole sv. Cirila in Metoda v dobrodelne namene 50.000 lir.
Včeraj-danes

Novi odbor Kmečke zveze
V soboto, 3. t. m. se je sestal v Gregorčičevi dvorani glavni svet Kmečke zveze, ki je bil izvoljen na rednem občnem zboru 7. marca letos.
Predsednik puštin je najprej pozdravil nove odbornike, zlasti mlade, nakar je glavni svet izvolil iz svoje srede, kot .'e predvideno v statutu, novi izvršni odbor, ki je tako sestavljen:
Z bogato Izbiro prekrasnih BELOKRANJSKIH PISANIC in vsakovrstnih drugih s slovenskimi narodnimi motivi poslikanih velikonočnih .jajc (delo Julija Učaka) ter miniaturnih butar, dokaj prijetno in domiselno razvrščenih v prikupnih pletenih košaricah in najrazličnejših drugih izdelkih slovenskega rokodelstva vam TRŽAŠKA KNJIGARNA (Ulica sv. Frančiška 20, tel. 61-792) vošči prav vesele velikonočne praznike! Oglejte si jih in si ne boste mogli kaj, da jih ne bi kupili...
Danes, petek, 9. aprila TOMAŽ
Sonce vzide ob 5.31 ln zatone ob 18.42. Dolžina dneva 13.11. Luna vzide ob 17.30 ln zatone ob 4.41.
Jutri, sobota, 10. aprila MARKO
Vreme včeraj: najvisja temperatura 17,2, najnizja 10,2, ob 19. uri 14 stopinj, zračni tlak 1012,5 stanoviten, brez vetra, vlaga 70 odst., nebo 4 desetine pooblaceno, morje skoraj mimo, temperatura morja 11,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8. aprila 1971 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je D oseb.
Umrli so: 59-letna Maria Zulilani,
91-	letna Giovanna Tomasi vd. Mo-setti, 58-letni Gorgon (Gino) Cusi-nato, 71-letni Umberto Lucangelo Bausanofio, 87-letna Maria Sossi vd. Rimani, 73-letoa Antonia Cre-clch, 62-letn! Glorgto Ruzzier, 50-letna Silvana Franco por. Antoni, 3 ure star Alessamdro Sormani, 52-latna Antonia Koblar por. Mikol,
92-	letaa Emma Komavec vd. Olivo.
V	galeriji Tergeste v Ul. Battk sti 23 razstavlja do 19 aprila Vilma Predonzani svoje najnovejše slike. Razstava je odprta od 10.30 do 12.30 ln od 17. do 19 30. Ob prašnikih od 11 do 13. ure. V sredah popoldne zaprto.
V	umetnostni galeriji Torbandena bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del Carla Hollescha. Razstava, ki bo do 23 t.m., bo odprta ob delavnikih od 10.30 do 12.30 lh od 16.30 do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
V	Nemškem kulturnem klubUi
Kononejska ulica, bodo prihodnji petek, 16. tjn. ob 18. uri odprti V prisotnosti umetnika razstavo del slikarja Josepa Klena.
Nazionale 15.30 «Un’indagine su uh gaitto al dl sopra dl ogni sospet-to». Speedy in Silvestre. Technl-color.
Fenice 15.30 »Rio Lobo«. John Way-ne. Technlcolor.
Eden 16.00 «Dumbo»., »Penna blafl-ca». »La balona Ugoladoro,). Wal* Disney. Technlcolor.
Grattacielo 16.00 «Morire d’amore»i Annie Glrardot Technlcolor.
Excelsior 15.00 «Per grazla rlcevh’ ta«. Nino Manfredi, Llonel Stan-der, Delia Boccardo. Eastman’ color.
Ritz 15.30 «Stanza 17-17, palazz# delle tasse, ufficlo imposte«. Ug# Tognazzl, Gastone Moschin, Pbt’ llppe Leroy, Franco Fabrlzi. Tech nicolor.
Alabarda 16.30 «Ma che mušic# maestro«. Gianni Nazzaro, Ag0-stina Belli, Franchi e Ingrassi#’ Technlcolor.
Filodrammatlco 16.00 »Ieri ,ogg‘> domani«. Sofia Loren, Marceli# Mastroiannl. Oolorscope.
Aurora 16.00 «Lo chiamavano Ti1-' nitk«, Terence Hill. Techmcoiof-
Cr is ta llo 16.30 «Tom e Jerry ,met tl un formagglno a cena«. Technl' color.
Capitol 16.30 «Le coppie«, Albert# Sordi, Monica Vlttl Techmcoiof
Moderno 16.30 «L’uomo venuto d#^ Cremlino« Anthony Queen, LftO renče Oliver. Technlcolor
Vittorio Veneto 16.30 «Brancaleoh# alle croclate«. Vittorio Gassmah Stefani a Sandrelll. Technlcolof
Ideale 15.30 «La ballata delia cltt* senza nome». C. Eastwood, Je## Seberg. Technlcolor
Astra 16.30 «Tora, Tora, Torni* Technlcolor.
Abhazla 16 00 «La gatta dagli art*' gli d’oro», D. Gaubert, M. D1*' chaussoy. Technlcolor.
Prispevajte za lolo-apomenlk v Cerknem !
DNEVNA SLUŽBA LEKARN od 13. do 16 .ure) AlTEsculapio, Ul Roma 15{ INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari-Crotti, Ul. Tor S Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (d 19.30 do 8.30)
Busolinl, Ul P. Revoltella 41; Plzzul-Cignola, Korzo Italija 14; Prendinl, Ul. T. Vecelllo 24; Serra-vallo, Trg Cavana 1.
Mali oglasi
STARE KOLEDARJE OSVOBODI1' NE FRONTE za leta 1948 in 10** odkupujeta uprava in uredniSb0 Primorskega dnevnika, in sicer P5 1000 lir. Knjige je treba prinesti v lfr Montecehi 6, II. nadstropje, so#* št 10 (tajništvo uredništva), Tr#*1 Knjige ne smejo biti raztrgane
IŠČEMO DEKLE za Amertcan-b#* Dobra plača (90.000), hrana ln •**! novanje Telefonirati na 34007 #* pisati v Bar Lantema, Vlale Tf|f ste, 36100 Vicemza.
15—16-LETNO VAJENKO prodaj#1: ko išče trgovina oblačil. Ugod1* pogoji. Magazzini Američani, V** Machiavelli 13, tel. 38572.
SEJA DEŽELNE IZSELJENSKE KONZULTE
Gradnja stanovanj in šolski problemi živo zanimajo izseljence v tujini
URADNI PODATKI GORIŠKE OBČINE
Odpirajo se možnosti za povratek izseljencev domov . Naša dežela prednjači v skrbi za delavce na tujem • Zanimivi posegi predstavnikov izseljenskih društev
POZIV KMEČKE ZVEZE PRIDELOVALCEM OLJK
Kmečka zveza obvešča pridelovalce oljk, da so na razpolago tiskovine za državni prispevek. Zato jih vabi, da se čimprej oglasijo v njenih uradih, da jim izpolnijo in oddajo prošnje, na podlagi katerih bodo dobili doklado približno 270 lir za kg olja, ki so ga iztisnili iz pridelka oljk.
S seboj naj prinesejo potrdilo oljarne, kjer so oljke stiskali in po možnosti katastrske izvlečke parcel, na katerih gojijo oljke.
Rok za vložitev prošenj zapade 30. aprila, zato pozivamo upravičence, da se oglasijo pravočasno.
Tajništvo Kmečke zveze
Delegati izseljenskih organizacij na zasedanju deželne konzulte. Od leve proti desni: Venir (CGIL), Zanier, Conti in Copetti (ALEF), Dihe Del Medico (Društvo slov. izseljencev iz Beneške Slovenije), Fab-bro (Pal Friui)
Na drugi seji deželne konzulte za izseljenstvo, ki je bila včeraj zjutraj v Trstu, je bilo precej govora e nujnih spremembah deželnega zakona štev. 24 iz leta 1970 ter o spremembah praktičnega izvajanja tega zakona. Izseljenci se za ta zakon precej zanimajo in so, zlasti v letošnjih prvih treh mesecih vložili 157 prošenj (v drugem lanskem polletju samo 44) za razne podpore v višini skoro 39 milijonov lir. Prošenj je prečej in predvidevajo, da bo razpoložljiva letna vsota 75 milijonov lir pošla že v prvem polletju. Zaradi tega je deželni odbornik Stopper, ki je tudi predsednik konzulte, dejal da bo predlagal povišek denarne dotacije, ko bodo v deželnem odboru govorili o spremembah letošnjega deželnega proračuna.
Izseljenci se vračajo domov. 0-menjeni deželni zakon predvideva tudi podpore za gradnjo ali popravilo stanovanjskih hiš. V prvem tromesečju so zaiteresirani vložili 26 prošenj (od teh tri v goriški Pokrajini). Zgradili naj bi stavbe v vrednosti 226.000.000 lir, dežela bi v dvajsetletnih obrokih prispevala polovično vsoto.
bili zelo koristni za pravilno deželno politiko na tem področju, zlasti ker so na njej spregovorili izseljenci, voditelji raznih društev v inozemstvu, ki od blizu poznajo >i-ve probleme izseljencev.
Dva vloma neznanih storilcev
Preteklo noč so se neznani tatovi splazili v notranjost gostilne na Stari istrski cesti št. 68, in izmaknili okrog 20 steklenic penečega se vina za približno 30 tisoč lir vrednosti.
Isto noč je druga skupina tatov vdrla tudi skozi razbito šipo okna v notranjost slaščičarne «Haus-brandt*. v Ul. Roma 30, last 50-letnega Giovannija Brandolina iz Ul. sv. Vida 1/1 in izmaknila iz blagajne 20 tisoč lir v kovancih.
RiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiMiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
V zadnjem desetletju v Gorici podvojena poraba električne energije
O nekaterih vprašanjih
na trgovskem zavodu
Ker smo izvedeli, da ouctnska in , Na velikonočni ponedeljek, 12. a-pokrajinska uprava v ten dneh iz-1 prila, bo avtobus iz Gorice odpo-j hirata svoja predstavnika v upravni \ taval proti Milanu. Povratne voi-svet slovenskega strokovnega zavo- j nje ne bo. do za trgovino v Gorici, /c» ga je
Stalno večanje porabe vode in plina ■ Metan bodo postopoma razširili tudi na predmestja in v okoliške občine
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Popolnoma oproščen šofer obtožen nenamernega umora
Obsojen poštni uslužbenec, ki si je iz kupa paketov nezakonito prisvojil sir...
Člani konzulte so včeraj odobrili pravilnik tega posvetovalnega organa, resolucijo v kateri podpirajo stališča CNEL o izseljenstvu, v glavnem pa so razpravljali o stanovanjskih gradnjah in o šolskih Problemih. Predsednik društva slovenskih emigrantov Dino Del Me-dico je predlagal, da bi denarne Podpore, ki jih sedaj dajejo srednješolcem in akademikom, ki se vračajo iz izseljenstva, da bi študirali na območju naše dežele, dajali tudi osnovnošolskim otrokom in dijakom v nižjih srednjih šolah. Ta predlog je konzulta osvojila. Zastopnik goriške pokrajine Marko Waltritsch pa je predlagal, da bi šolski zavodi na deželnem območju sprejemali otroke izseljencev in da bi deželna uprava dala tem zavodom posebno podporo. Tudi ta Predlog je bil sprejet. Med debato 0 podporah za stanovanjske gradnje je Waltritsch predlagal, da bi v naseljih ljudskih stanovanj, ki jih gradijo z deželno pomočjo, določili določen odstotek v prednostno podelitev izseljencem, ki želijo I* tujine povratek domov.
Izseljenska konzulta je odobrila še resolucijo v kateri obsojajo umor italijanskega delavca Zardinija v Švici. Na prihodnji seji konzulte, Iti bo približno čez dva meseca, bodo razpravljali o deželnem načrtovanju, Prvi dve seji konzulte sta
Z utemeljitvijo, da dejanje ni kaznivo so včeraj sodniki tržaškega prizivnega sodišča oprostili 32-let-nega šoferja Pietra Pellegrinija iz Drevoreda Terza Armata 12, ki ga je kazensko sodišče na razpravi 23. oktobra lani spoznalo za krivega ne namernega umora 74-letne gospodinje Paole Giorgio por. Di Bello iz Ul. S. Giorgio 7 in ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora.
Nesreča, ki je terjala življenje priletne ženske, se je pripetila'' o-
krog 16. ure 14. junija predlanskim
pred avtobusnim postajališčem v Ul. A. Valerio 1, t.j. blizu tržaške univerze. Di Bello se je ob omenjeni uri peljala v Acegatovem avtobusu, ki ga je v smeri Ulice San Cilino upravljal omenjeni Pellegrini. Pred postajališčem je ženska izstopila pri srednjih vratih iz avtobusa, toda še preden je stopila na pločnik, so se vrata nepričakovano zaprla ter ji stisnila roko.
Voznik avtobusa se ni zavedel, da se ženska vedno z desno roko oklepa ročaja in da je z ostalim delom telesa izven avtobusa; zato je pognal vozilo, pri tem pa jo je povlekel za sabo. Ko se je po nekaj metrih vožnje zavedel hude nesreče je bilo že prepozno — nesrečna Di Bello se je medtem že odtrgala od avtobusa, izgubila ravnotežje in ta ko padla na asfalt, pri tem pa za dobila hude poškodbe.
Žensko so z vso naglico pripeljali v bolnišnico in jo zaradi zloma medenice ter številnih zlomov na obeh nogah sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek Zdravniki so se zaman trudili, da bi ji rešili življenje. Poškodbe so bile namreč ta-
ko hude, da je bila vsa zdravniška nega zaman in ženska je že eno uro po sprejemu v bolnišnico podlegla.
Tako na prvostopni obravnavi kot na včerajšnji pred prizivnim sodiščem (preds. Franz, tož. Franzot, zapis. Magliacca) se je obtoženec zagovarjal, da je bil prepričan, da ni več nobenega potnika, ki izstopa, ko je ponovno pognal vozilo.
Javni tožilec dr. Franzot je predlagal za Pellegrinija potrditev prvostopne kazni, branilec odv. Sardos pa oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Kot rečeno, so sodniki v celoti sprejeli branilčev predlog, dr. Franzot pa je takoj po razsodbi vložil priziv na kasacijsko sodišče v Rimu.
• *	4»
Poraba električne energije, vode in plina se v našem mestu stalno veča. V desetletju 1960-1969 se je n. pr. poraba električne energije več kot podvojila, poraba vode je narasla za petdeset odstotkov, poraba plina pa se je povečala le za približno 20 odstotkov. Podatke je moč razbrati iz biltena goriške ob čine z zaključnimi računi za leto 1969. Za razdeljevanje elektrike, plina in vode skrbi mestno podjetje. Nima pa to popolne pristojnosti nad vsem občinskim ozemljem, kajti medtem ko deli to podjetje vodo in plin na vsem ozemlju ima pra vico prodaje električne energije samo na levem bregu Soče. Onkraj Soče, v Šentmavru, na Oslavju, v Pevmi, Podgori in Ločniku skrbi za razdeljevanje električne energije državno podjetje ENEL.
Omenili smo plin. 1. avgusta 1969 so pričeli v Gorici prodajati metan, izkoristili so že obstoječo pli-novodsko omrežje, za deset lir so znižali ceno kubiku metana. Polagoma širijo metanovodsko mrežo tudi v tovarne (to gorivo bo cenejše kot sedaj uporabljena goriva), nameravajo razširiti metanovod tudi v predmestja, kjer niso doslej ljudje imeli tega cenenega goriva.
O metanu je pravzaprav precej govora, kajti polagoma bodo mre žo razširili tudi na druge občine naše pokrajine. Glavni metanovod že obstaja, potrebni so priključki. Po vsej verjetnosti bo razdeljevanje metana v omenjenih občinah prevzel konzorcij za vzhodnofurlan-ski vodovod CAFO, tehnično pomoč pa bo nudilo goriško mestno pod jetje.
Podatki o porabi plina, elektrike in vode v letu 1969 so zanimivi in omembe vredni. Ob koncu leta je bilo v Gorici 13.171 koristnikov vode, 27.503 koristniki električne e-nergije, 7.791 koristnikov plina. Število koristnikov se je v teku omenjenega leta povečalo za približno 300. Povečana je bila tudi razde-ljevalna mreža. Zračnih električnih kablov je bilo za 157.000 kilometrov, podzemskih električnih kablov za 40.000 km, vodovodnih cevi za 142 tisoč kilometrov, plinskih cevi pa za 78.000 km.
Še nekaj podatkov o porabi. Električne energije so skupno porabili 34 milijonov kilovatnih ur. Nad 11 milijonov kWh so je porabili v industrijske namene (podgorska predilnica je izvzeta), nad 14 milijonov za domače gospodinjske potrebe, nad pet milijonov za domačo razsvetljavo, skoro 1.700.000 kWh ža javno razsvetljavo. Vode so pora-
bili 4.285.000 kubičnih metrov, od tega 313.000 za .javne vodomete. V prvih sedmih mesecih leta so porabili 1.806.000 kubičnih metrov plina, v ostalih petih mesecih pa 557.000 kubikov metana.
V vseh ozirih je bila poraba višja kot v prejšnjem letu, zlasti na področju porabe električne energije v industrijske namene. To seveda pomeni, da so v tovarnah in delavnicah namestili številne nove stroje na električni pogon. Istočasno pa se je povečala poraba električne energije za družinske potrebe, kar po meni, da so zasebniki nakupili vrsto novih gospodinjskih strojev. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil žabe ležen v letu 1969 pravi boom v na kupu pralnih strojev.
V Novi Gorici srečanje
bivših deportirancev
prireditelji menijo, da se ga bodo udeležili tudi slovenski interniranci s te strani državne meje — se bo do srečali v soboto, v popoldanskih urah. Ob 18. uri bo na sedežu občine otvoritev spominske razstave, nato bodo vrteli film «Goli med volkovi*, po tem bosta večerja in slavnostno srečanje v hotelu »Park->.
Naslednjega dne, na velikonočno nedeljo, bo ob 8. uri delovno zborovanje članov grupe Buchenwa!d-Dora. Ob 10. uri pa bo v novogoriški kinodvorani slavnostni del srečanja z govori, izročitvijo prapora jugoslovanskemu bataljonu, s po delitvijo spominskih plaket ter priznanj in s kulturnim programom. Nato bo skupno kosilo v hotelu »Park*. Srečanje .je prirejeno v okviru proslav ob 30-letnici upora slovenskega naroda.
Mestni avtobusi za veliko noč
V soboto 10. in v nedeljo 11 aprila bo v Novi Gorici srečanje internirancev iz nacističnih taborišč, ki ga prireja odbor grupe Buchen-wald - Dora. Bivši interniranci —
Vodstvo mestnih avtobusnih podjetij v Gorici sporoča, da bo za
veliko noč, 11. aprila v veljavi skrajšani nedeljski vozni red. Avtobusi bodo začeli voziti ob 7. uri ter bodo vožnje prekinjene od 12.30 do 14.30.
PREDAVANJE GORIŠKEGA IACP

TURISTIČNA AGENCIJA
iTURISTi

LJUBLJANA TRANSPORT
Trdinova 3, tel. 310-933
Nas znak
Posebna ugodnost: v AMERIKO za 5.000 din na obisk sorodnikov in znancev
13.8.	pristanek v Washingtonu
19.8.	iz Toronta
ODHOD LETALA:
POVRATEK:
Vse podrobnejše informacije dobite v poslovalnicah TURISTA v Ljubljani, Šentvidu, Domžalah, Kamniku, Vrhniki, Ljutomeru in Zagrebu.
©
emona|ljubIjana
“Tt
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM NUDIMO V NAŠIH
marketih
KOPER - SEŽANA ■ NOVA GORICA
Pred tržaškim Kazenskim sodiščem (preds. Ligabue, tož. Tavella, zapis. Corrado) se je moral zagovarjati 55-letni Raffaele Antonaglia iz Ul. G. Padovan 13. Obtožnica ga je namreč dolžila, da si je kot poštni uradnik na železniški postaji v Trstu nezakonito prisvojil iz kupa paketov zabojček s sirom, ki je bil namenjen nekemu odjemalcu z Opčin.
Dogodki naj bi se bili razvijali približno takole. Bilo je nekaj pred poldne 24. aprila lani, ko sta dva uslužbenca urada za poštne pakete na tržaški železniški postaji opazila omenjenega Antonaglio, kako je sumljivo šaril okoli večjega zaboja za odpadke, nato pa odšel. Uslužbenca sta se po Antonaglievem odhodu približala zaboju in po krajšem brskanju izvlekla iz njega ovoj večjega paketa, na ’ katerem je bilo napisano, da gre za sir, ki prihaja iz Švice, namenjen pa naj bi bil na Opčine. Uslužbenca sta o najdbi takoj obvestila šefa urada, ki je nemudoma izsledil Antonaglio.
Ta je takoj in brez kakršnihkoli ovinkov priznal, kaj je pravzaprav storil. Povedal je, da je v omenjenem uradu zapazil kup poštnih paketov in tako vzel enega. Potem ko je snel ovoj, je izvlekel iz paketa vsebino — sir, sam ovoj pa zmetal v zaboj za odpadke, sir pa skril nekje v bližini samega urada.
»Ves zmeden sem se nato vrnil domov, vendar ne za dolgo. Vest me je tako močno pekla, da sem se že po nekaj urah spet vrnil na postajo in pričel nervozno iskati sam ovoj in kajpada sir...* je povedal preiskovalcem moški in nada ljeval, da je »nameraval sir spet lepo postaviti v zaboj, ga oviti ter odposlati zadevnemu lastniku na Opčine*.
Javni tožilec dr. Tavella je predlagal za obtoženca 11 mesecev zapora ter 40 tisoč lir denarne kazni, uradni branilec odv. Cuccagna pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so obsodili Antonaglio na 10 mesecev, 20 dni zapora in 40.000 lir denarne kazni ter izrekli varnostni ukrep, po katerem je obtožencu prepovedano za dobo enega leta opravljati kakršnokoli javno službo.
• • •
VSE VRSTE SVEŽEGA MESA PREKAJENO MESO:
—	Šunka
—	plečka v mrežici
—	vrat brez kolti
—	vrat s kostjo
—	hamburška slanina
—	pečena hamburška slanina PIŠČANCI
KOKOŠI I. VRSTE za kuhanje in pečenje
JAGNJETINA (agnello) pakirano SVEŽE KRANJSKO KISLO ZELJE z belim vinom VSE VRSTE ALKOHOLNIH PIJAČ JAJCA vsak dan sveža bela in rjava
...in še marsikaj za Vas
Obupen birokratski postopek pri gradnji ljudskih stanovanj
Za izdajo gradbenega dovoljenja je potrebnih najmanj 749 dni - V Jugoslaviji so takšno birokracijo odpravili
Birokratska procedura italijanskih državnih in noldržavnih uradov je obupna. Do tega zaključka smo prišli, ko smo v torek popoldne po slušali predavanje inž. Petrangeli-ja - Papinjja iz Rima o postopkih za gradnjo stanovanj, za katere prispeva denar ustanova GESCAL, t.j. ustanova, ki črpa določene odstotke denarja na plačah vseh uslužbencev v katerikoli stroki v naši državi.
Inž. Petrangeli - Papini, uslužben pri rimskem zavodu za ljudske hiše, je prikazal sedanji položaj na tem polju in omenil bojazen, da bodo novi zakoni, ki se pripravljajo, še otežili sedanji- birokratski postopek. Na predavanju smo dobili

PRVA SEJA S PD
Novi odbor je pričel s svojim rednim delom
Za predsednico je potrjena Smetova, tajnica pa jo Nada Komjanc- Sanzin - Prvi izleti na programu
Novi odbor Slovenskega planin-, Pri pogajanjih vsedržavne zveze skega društva, ki je bil izvoljen 1 civilnih Invalidov z vlado so bile
vtis, da si birokrati ne zaupajo e-den drugemu, zaradi tega so_ potrebne številne kontrole, večkrat morata isto stvar potrditi dva čisto različna urada. Take superkontro-le povzročajo seveda občutne zastoje za ljudi, ki zaman čakajo stanovanja.
Nekateri zavodi za ljudske hiše skušajo s pogostipii posegi na pristojnih ministrstvih doseči, da bi bile dotacije, ki so njim namenjene, odobrene v čimkraišem času. V Rimu so to poskusili. Temu poskusu so celo dali naslov »Pert*. Ugotovili so, da od trenutka, ko upravni svet GESCAL odobri denarno na
kazilo za graefejo stapine. stappvani, do trenutka, ko se prično gradbena
dela mine v najboljšem primeru 749 dni. To v najboljšem primeru. Včasih traja postopek tudi več kot 1000 dni. Na pristojnih ministrstvih se nihče ne čudi, če medtem, t.j. v razdobju dveh do treh let, cene poskočijo.
Nekam čudno se je zdelo številnim kvalificiranim poslušalcem, ki so prihiteli iz vse dežele pa tudi iz drugih pokrajin Veneta, ko je inž. Petrangeli - Papina omenil, da v Jugoslaviji tako čudnih birokratskih postopkov ni.
Zavodi za ljudske hiše Iz naše dežele pa tudi iz drugih krajev Italije poznajo položaj v Jugoslaviji ker imajo zelo tesne stike z gradbenimi zavodi iz Slovenije, to zlasti po zaslugi, predsednika goriške-ga IACP Ce'lie, ld je dal pobudo
predsednic republike ustanovil z dekretom od t>. maja 1969 (objavljenem v Uradnem listu od 21. septembra 1970), bi želeli opozoriti na nekatera odprta vprašanja.
Po členu 14 omenjenega dekreta so v upravnem svetu zavoda poteg predstavnikov pokrajine in občine tudi dva predstavnuca ministrstva za jamo vzgojo, preastavnik trgovinske zbornice ter ravnatelj zavoda. Imenovanje upravnega sveta ze izvrši z ministrskim dekretom, s katerim bo izmed čianov upravnega sveta imenovan tudi predsednik.
Kakor je treba poudariti prizadevnost občine in pokrajine, da sta na podlagi predsedniškega aekreta uvedli postopek za imenovanje svojih predstamikov, tako bi bilo zaželjeno, da bi cimprej imenovali tudi ostale člane upravnega sveta, /cer bi tako bilo hitro moč izbrati še predsednika. Komisarska uprava traja sedaj že tretje leto ter njeno podaljševanje zares ni več opravičljivo. Pa tudi demokratično ni, odkar je nadzorstvo nad trgovinskim zaixxlom prepuščeno širokemu pred-stamišlvu demokratičnih ustanov.
V členu 17 omenjenega dekreta stoji zapisano, da načeluje zavodu ravnatelj. Ne glede na to, da predvideva člen 18 natečaj za mesto ravnatelja ,je bolj kot naravno, da bi šola imela svojega ravnatelja, ki bi se posvečal samo tej zakaj dela na njej bi imel na pretek. Šolska oblast je sicer nameravala namestiti ravnatelja, ki bi služil samo temu zavodu, vendar se Je pojavila s slabim predlogom, ki bi žalil narodnostna čustva naših ljudi, če bi na nesrečo obveljal.
Ta primer pa opozarja tudi na drugo plat istega vprašanja, po katerem ni dopustno — zaradi znanih razlogov — da poučujejo na slovenskih srednjih šolah profesorji, ki niso absolvirali slovenskih srednjih šol, ko smo si jih končno priborili za ceno tolikih žrtev. To tem bolj, ker imamo na voljo diplomante s slovenskih šol.
Isto merilo mora veljati tudi pri razpisu natečaja za namestitev administrativnega osebja. Nedopustno je in tudi poprejšnji natečaj (učiteljski na primer) to dokazujejo — če je osveščenemu to sploh treba dokazati? — da se mora natečaj izvršiti v slovenskem jeziku, kakor se za italijanske šole opravljajo natečaji v italijanskem jeziku: tako pri pismeni nalogi, tako pri ustnem izpraševanju. Če tega načela ne bomo spoštovali na slovenskih šolah, kje naj bi ga? In zakaj imamo potem slovenske šole, če ne morda tudi zato, da bodo njihovi diplomanti konkurirali za slovenska službena mesta, kakor se za to ponudi prilika.
V naši sklepni besedi bi hoteli izraziti, i«..željo, -da, .bi . čjmtidj skrajšal postopek za ureditev pravnega položaja šole in da bi ta šola delovala v duhu celotne naše skupnosti, predvsem pa da bi opravičila pričakovanja staršev, ki čestokrat tudi za ceno večjih žrtev v te šole pošiljajo svoje otroke — kar od njih konec koncev naša skupnost tudi pričakuje in zahteva.
Na progah Gorica števerjan. Gorica Trst in Gorica Grade* bo veljal nedeljski vozni red.
Na progi Gorica-Gradiška-Tržič bodo avtobusi vozili po istem voznem redu kot na veliko noč.
Na progi Gorica Palmanova bo-do avtobusi odpotovali lz Gorioa ob 14. in ob 19 url, iz Palmanove pa ob 12.30 in ob 17 uri. Proga bo nekoliko spremenjena.
Iz Gortoe bo proti Čedadu avtobus odpeljal ob 19.45. iz Čedada pa ob 12.45
«Seghiui» koncertiral na Jesenicah
Pevski zbor *Seghizzi» je prejšnjo soboto nastopil na Jesenicah. Goriški pevci so bili gostje domačinov, ki so dvakrat, v prejšnjih letih, nastopili na goriškem mednarodnem tekmovanju.
Koncertu so sledili pozdravni govori, po katerih so si zastopniki obeh pevskih zborov izmenjali darila.
Dve smrtni nesreči
Prejšnji dan popoldne so sprejeli na zdravljenje v bolnišnico v Tržiču 20-letnega vojaka Giovanni ja Ja-coborvija doma iz Mosciana pri Te-ramu, ki .je služil vojaški rok pri 183 oešpolku v Gradišld. Ponesrečil se je na dvorišču tamkajšnje vojašnice, ker ga je vojaški tovornjak pritisnil k zidu in mu zmečkal prsni koš in povzročil še druge notranje poškodbe. Včeraj ob 12.15 uri je vojak podlegel poškodbam.
Predsinočnjim pa sta v Pierisu trčila dva mopedista in sicer 60-letni Bruno Pian iz Turriaca Ul. 1. maggio 7 ter 38-letni Sergio Lu-chita iz Turriaca, Ul. Benco 21. Oba sta padla in odpeljali so ju v trži-ško bolnišnico, Pian pa .je že med prevozom podlegel poškodbam, do čim so Luchito pridržali za deset dni na zdravljenju zaradi poškodb na glavi in po udih.
na občnem zboru društva 31. marca, je imel pred dnevi prvo sejo, na kateri so si odborniki porazdelili delovna mesta ler se pogovorili o prvih spomladanskih izletih.
Za predsednika so ponovno potrdili Jožico Smetovo, za podpredsednika pa Bernarda Bratoša. Tajnica je postala Nada Komjanc -Sanzin, namestnik pa Danilo Jakin z Oslavja, blagajnik je Arturo Košuta iz Gorice, namestnik pa Borut Leban, gospodar in namestnik sta Milivoj Hoban in Viljem Žezlin, oba iz Standreža. Za načelnika smučarskega odseka je bil ponovno potrjen Aldo Bavcon, za mladinski od3ek pa se bosta hrigala Loreda-na Prinčič in Niko Brešan, oba iz Pevme. Preglednika računov sta postala Ivo Marinčič, ki je obenem odgovoren za tisk in pa Zdenko Vogrič.
Na seji so se pogovorili tudi o zadnjih pripravah za prvi spomladanski izlet na velikonočni ponedeljek, popoldne z avtobusom v Štanjel na Krasu, ki je združen tudi s tombolo, skupno večerjo in prosto zabavo. Kot drugi naj bi prišel na vrsto izlet na Nanos po Furlanovi poti (iz Vipave), smučarji pa bodo krenili na Vogel, dokler je še kaj snega. Proti koncu maja bo prišel morda v poštev Izlet na Slivnico z obiskom gradu Snežnik v prostranih Snežniških gozdovih, kjer je urejen tudi zanimiv muzej nagačenih živali.
dosežene določene podpore za čl*.1 za te stike in si je precej prizade-
ne te organizacije, ki jih je poslanska zbornica že odobrila. Tako bodo nad 2/3 Invalidi prejemali mesečno podporo po 12.000 Ur; totalni invalidi bodo prejemali pokojnino po 18.000 Ur mesečno. Poleg te. ga bodo tisti invalidi, ki obiskujejo usposobi jenostoe tečaje, prejemali po 600 lir dnevno za čas obiskovanja tečaja.
Poleg tega bodo prejemali podporo po 12.000 Ur mladoletni popolnoma nesposobni invalidi, ki obiskujejo obvezno šolo ali uspo-sobljenoetne tečaje, oproščeni bo. do vseh šolskih pristojbin in deležni še vrsto drugih oblik pomoči.
Omenjeni ukrepi stopijo v veljavo s 1. majem letos. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na sedežu ANMIL v Gorici, ob delavnikih (z izjemo sobote), od 16. do 18. ure; ali v Tržiču, Trg Unlth 4 v torek, četrtek in soboto od 17. do 19. ure
Pokojnine in pomoč civilnim invalidom
Pred istim sodiščem bi včeraj morala biti sodna obravnava proti 34-letnemu mestnemu redarju Vini-ciu Leporeju iz Istrske ulice št. 98, ki je obtožen poskusa izsiljevanja denarja 37-letnemu Rinu Lizieru iz Largo Mioni 5. Kot znano, je obtoženec 13. marca letos poskusil izsiliti omenjenemu Lizieru 2 milijona lir, takojšen poseg policistov pa je preprečil njegovo zlonamernost.
Sodniki so na zahtevo Leporeje-vega branilca odv. Sardosa-Alber-tinija, ki je bil zaposlen pri neki drugi razpravi, odložili proces na prihodnji četrtek, 15. t.m.
Pokrajinska zveza civilnih Invalidov In pohabljencev v Gorici, Ul. Casclno 20 sporoča:
tiiniMiiiiiiiimuMiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Spotaknil s« Ja ob vrv
Včeraj zjutraj je 55-letni Luigi Giacobbe iz Ul. Crociferi 5 delal za podjetje »Farsura* v tržaškem arzenalu, ko se je spotaknil ob vrv vzdigovalnega vitla v pogonu, Z rešilnim avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa so mu zaradi odrgnin po desni nogi ri»' le prvo pomoč ter ga odslovili : prognozo okrevanja v približno dveh tednih.
val zanje.
Predsednik Cellie je priredil, v imenu goriškega IACP, to predavanje, ki je ponolnoma uspelo. Prisotni so bili številni odborniki za javna dela, člani upravnih svetov zavodov za ljudske hiše, strokovnjaki in arhitekti. Med drugimi smo opazili odbornika za iavna dela tržaške pokrajine Volka, podpred sednika goriške pokrajine Waltrit-scha, delegacijo strokovnjakov na gradbenem področju iz Nov* Gorice, vrsto sindikalistov in drugih, ki se zanimajo za ta vprašanja
V Števcrjanu so pokopali Viktorja Škorjanca
Za avtobusni izlet v Štanjel, ki ga organizira na velikonočni ponedeljek SPD v Gorici, je na razpolago še nekaj prostorov. Prijave šo danes in jutri na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2-1., kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila.
Iz goriškega matičnega urada
V goriški občini se je 7. in 8. aprila letos rodilo 8 otrok, umrlo je 6 oseb.
ROJSTVA: Massimiliano Mauri, Enzo Pizzol, Dario Sansa, Deborah Cassan, Enrico Saba. Simoneti* Fu mis.-Marar Esposho, Anna Lenardi.
SMRTI: 57-letna gospodinja Lui-gia Rubini vd. Foggetti; 72-letna upokojenka Ana Velikonja vd. Far-tunat; 91-letna upokojenka Antenija Hribar; 67-letrvi upokojenec Luigi
Fiiippo Pian; 56-letna upokojenka GiuUa Bergomas por. Medved; 67-
Bergomas por. Medved; letna gospodinja Angela Donda por. Forutanan.
Urnik mejnih prehodov
Preteklo sredo ob 16. url je bil v Števerjanu pogreb 55-letnega kmetovalca Viktorja Škorjanca, doma iz Sčednega št. 4. Pogreba se Je udeležilo precej domačinov, znan-oev in prijateljev, saj je nesreča pri kateri Je dobil pokojnik usodne poškodbe, vse globoko pretresla.
Škorjanc se Je ponesrečil že dne 29. marca, ko je šel po neki stezi, pa se mu je spodrsnilo ter je pri padcu zadel ob oster kamen in sl prebil lobanjo. Še Istega večera so ga sprejeli na zdravljenje v goriško bolnišnico ob 19 url. Ker pa je bila poškodba nevarna, so ga nekaj po 23. uri istega dne odpeljali na poseben oddelek bolnišnice v Vidmu, kjer pa je podlegel pretekli torek Škorjanc Je živel na domu sam s svojo materjo; poleg nje Je zapustil še eno poročeno sestro.
VERDI 17.15—22.00: «L’ultima val-le», F. Bolkan in O. Sharil; kine-maskopski film v barvah.
CuitaO »7.15—zz.UO: Jerry v «11 topo e mio e 1'ammazzo quando mi pare». Barvna slikanica.
MUDEKMlSSlMO 17.00—22.00: «BU ly Kld», P. Newman in L. Milan, ameriški film.
vrrroRiA 17.00—21.30: «Novant* nottl In giro per U mando«, It dokumentarni film o seksu v barvah.
CENTRALE 17.15—21.30:	«L’kma-
ferrabile, lnvinciblie mr. invisi-blle», D. Jones in G. Moechln; film je v barvah.
'uro (.oricu
Urnik trgovin za praznike
Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da velja za velikonočne praznike naslednji umik za trgovine na Goriškem:
V	soboto, 10. t. m. pekarne in mlekarne bodo razdelile kruh in mleko budi za naslednji dan. Mesnice bodo obratovale tudi popoldne.
V	nedeljo, U. t.m. vse trgovine bodo ves dan zaprte.
V	ponedeljek, 12. t.m. trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo pekam, mlekarn tol cvetličarn, kd bodo odprte v dopoldanskih urah.
Za mesec april je na Goriškem v veljavi naslednji umik mejnih prehodov za promet s prepustnicami: Neprekinjeno je odprt prehod prve kategorije pri Rdeči hiši:
Prehodi druge kategorije: Devetaki 6,—18.; Jami je 6.15. — 19.; Jenkovo, Ceglo, Števerjan, Miren 7. — 18.30.; Plešivo 7. - 19.; Podsabo-tin 6.30. — 18.; Solkan I. in Šempeter 6.30. — 19.30; Rafut 7. — 18.; Mirnik 7. - 18.30.
Ob nedeljah in pred prazniki: prehodi Miren, Števerjan, Rafut, Podsabotin in Mimik se odpirajo ziutraj eno uro kasneje. V Jemljah odprejo prehod ob nedeljah ob 7. uri.
Rihijevi avtobusi za velikonočne praznike
Avtobusno podjetje Rib) javlja, da bodo ob priliki velikonočnih praznikov avtobusi vozili po posebnem, skrajšanem voznem redu:
Na veliko noč, v nedeljo, 11. a-prlla bo vozil le avtobus Mtlan-Go-rica. Vožnje v obratno smer ne bo.
Na progi Gorica-Tržlč bodo avtobusi odpotovali lz Gorice ob 8., 12.30, 15. in 19. uri, iz Tržiča pa ob 9., 13.30, 16. in 20.13.
Na progi Gorica Trst bo veljal nedeljski vozni red.
Vse ostale vožnje bodo ukinjene.
SOČA (Nova Uorlca); «Mostobr*n», amerlško-itaUjanskl barvni film ob 18. in 20
SVOBODA (Šempeter): »Ljubil sem hlppy deklet, ameriški barvni film — ob 18 In 20.
RENČE: «Mash», ameriški barvni film — ob 19.30.
DESKLE: »Rdeče klasje«, slovenski barvni film — ob 17. in 19.30.
ŠEMPAS: Prosto.
KANAL: Prosto.
PRVACINA:	«Vrv tn samokres«,
ameriški barvni film — ob 19.30.
UK2UHNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici )e danes ves dan tn ponoči dežurna lekarna CRISTO POLETTI, Plazza Vittoria 14, tel 2972.
V	TR2ICU
Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna Centrale na Trgu republike 26 — tel 72341.
Avto podrl dečka
Včeraj popoldne ob 13. uri Je neki avtomobilist podrl s svojim vozilom na Majnlol v Gorici 6-letnega Flavia Sessota iz LočnJka, Ul. Cam pagna bassa 85 Dečka so z rešil oem odpeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo, poškodbe po obrazu in zlom noge ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Zapisnik Je napravila izvidnica cestne policije.
v starosti 76 let
Edvard Pittoli
Žalostno vest sporočajo rin,
ia in drugi sorodniki.
Pogled na dvorano pokrajinskega sveta, kjer je bilo predavanje o gradnjah ljudskih stanovanj, med nagovorom predsednika goriškega IACP Celila
Včeraj Je v bolnišnici Fatebene-frateUl v Ulici Dlaa v Gorici umri
iz Steverjana. Pogreb bo danes, 9. aprila ob 16.30 v Števerjanu.
Gorica - Števerjan, 9. aprila 1WI.
Pogrebno pod. Presohem - GradUka
PRIMORSKI DNEVNIK
FRED POLETNIM DOPUSTOM
Julij in avgust sta prenatrpana
Počitnice je treba razdeliti vsaj na dva dela. Ukrepi in pred. logi za to, da bi ne odhajali vsi na počitnice v istih mesecih
V Italiji znašajo stroški za poletne počitnice vsako leto 1700 milijard. Lahko si privošči počitnice 14 milijonov Italijanov, navadno pa gredo na letovanje vsi, oziroma 85 odst. vseh, ob istem času, približno julija in avgusta. Predvsem zato. ker takrat ni pouka in je tako 8 milijonov učencev prostih in z njimi več sto tisoč profesorjev in učiteljev. Skoraj istočasno pa zaprejo sredi avgusta velika podjetja svoje prodajalne in urade.
To pa pomeni, da se ogromna množica ljudi zgrne na ceste, da bi si privoščila počitnice v istih dneh. Tako so posledice neobhod-ne: počasna vožnja v letoviščar-ske kraje v množici vozil, prenapolnjene obale in hoteli, slaba oskrba, zelo visoke cene, gneča... Na cestah ie vsako leto ob tem času zeiu veuko število prometnih nesreč, ki so velikokrat smrtne. Lani je bilo avgusta 26.447 nesreč, pri teh pa 953 mrtvih.
Psihologi menijo, aa se agresivnost pri človeku sprošča predvsem takrat, ko pomisli, da si bo1 privoščil počitnice, narašča pa, ko mora živeti sredi ropota, v krajih, kjer je gneča in nima svobode premikanja. Po njihovem mnenju je tudi napačno koncentrirati počitnice poleti, najugodnejše bi bilo razdeliti oddih na dva dela: zimske in poletne. Toda seveda ostane odprto vprašanje, kako je mogoče to uresničiti.
O tem so seveda odgovorne osebe že razmišljale, drugi pa so prišli na dan z različnimi predlogi. Po mnenju ministra za turizem Mattea Matteottija, je to problem, ki spada na mednarodno raven. Počitnice so odvisne od delovnih umikov in dopustov, posebnih raz-
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Calusa je razstavil v Tergeste
Mario Calusa slika v olju že nekaj let, pred javnostjo pa se pojavlja bolj redko, ker mu je slikanje pravzaprav duhovna zabava. Je torej le ljubitelj likovne umetnosti, toda ljubitelj, ki se v njej tudi neposredno izživlja. Zato je. bila tudi razstava, njegovih .del v galeriji Tergeste namenjena bolj lastnemu zadovoljstvu, zadovoljstvu, da bi njegova dela videli tudi širši krogi in ne le ozki krog znancev. In vendar bodo dela Maria Caluse občudovali bolj tisti, ki občudujejo prirodo z očmi, izletniki. Tako je zapisal prof. Ser-gio Molesi v uvodni besedi kataloga.
Calusa je po poklicu geometer in v tem svojstvu je zelo dosleden v opazovanju in prednašanju. V tem smislu je sledil tudi, vsaj idejno, Corotovi lekciji, lekciji francoskega slikarja, ki ga smatrajo za začetnika slikanja pokrajin pod vedrim nebom. Prav zato ni v Calusovih pokrajinah nikakršne izumetničenosti, pa tudi ne reševanja kakršnih koli slikarskih problemov. Calusa ponazarja prirodo preprosto, kot jo doživlja vsakdo, ki ga ne obremenjujejo umetnostni predsodki. Doživlja pa jo na izletih v zgodnji pomladi in jeseni, ko je sonce že hladno, ko še ne pride ali ko ne pride več do izraza. Od tod tisti racionalni hlad, ki veje iz njegovih razgledov proti Nanosu, okoli Bazovice in Materije, ki so kot zastekleni v prozorni čistosti daljav. Očitno pa je, da se slikar barvno bolj razživi, ko slika svoja doživetja doma, pa čeprav le po spominu. Tedaj se mu barve razcveto, postanejo žive in močne, pa čeprav ponazarja Kras v februarski zimi.
M. B.
mer klime v različnih državah in končno tudi od šolskega koledarja. V nekaterih državah so skušali storiti vse, kar je mogoče za to, da bi omogočili vsaj delu prebivalstva počitnice izven sezone. V Italiji so n.pr. skušale to izvesti nekatere turistične ustanove, nekateri rezultati so se sicer pokazali, vendar problem še vedno ni rešen. Tudi zato ne, ker ni mogoče večine prebivalstva prepričati, naj se skuša izogniti avgustovski gneči. Problem pa je težji tudi zaradi tega, ker poleg »notranjega* turizma narašča tudi turizem tujcev, ki se zgrnejo v Italijo v mesecih, ki so že itak preobremenjeni.
Zdi se, da se je vsekakor nekaj razgibalo. Šolski koledar naj bi dopustil nekaj več počitnic pozimi, določanje začetka in konca šolskega leta naj bi pripadalo sicer ministru za javno vzgojo, toda le po posvetu z ministroma za notranje zadeve in za turizem. Treba bi bilo razširiti predvsem turizem na italijanskem jugu, ki je primeren zaradi svoje klime za majske, junijske, septembrske in oktobrske počitnice.
Vendar vse to še ni dovolj. Očitno je, da bo treba turizem razmahniti iz enega središča na vse strani in to tudi glede na tuje turiste in tudi na mednarodni ravni. O tem so že razpravljali in trenutno se s tem ukvarja posebna komisija pri EGS.
Jean Lallement, 44-letni delegat kluba «Mediteranee» v Italiji, je postavil nekaj predlogov, ki bi pomagali pri reševanju tega problema. Klub rMeditevanče* šteje po V3em svetu kakih 350 tisoč članov, od katerih 40 tisoč v Italiji. Na razpolago daje svojim članom kakih 50 letoviščarskih naselij po vsem svetu: v Sredozemlju, na Karaibih, na Pirenejih, v Mehiki, v Egiptu, Izraelu, Maroku in v Polineziji. Take počitnice so zanimive predvsem zato, ker so različne, ker so sproščene in tudi niso preveč drage.
Cena upošteva vse, celo vino pri kosilu in večerji. Tedenske počitnice v kraju Porto Petro v Španiji na Majorki stanejo n.pr. 41 tisoč lir izven sezone in 70 tisoč lir avgusta. Take počitnice pa nudijo tudi dovolj prostora, športa, svobode, vedrosti, stika z naravo in življenje v platnenih ali kamnitih bungalowih s slamnato streho.
Klubu gre za to, da lahko omogoči počitnice čim večjemu številu ljudi, pa tudi za to, da ljudi nauči uživati 'svoje' počitnice' na "primeren način.
Seveda je mogoče videti to tendenco tudi pri drugih ustanovah. Leta 1969 sta bili v Italiji dve posebni razstavi, ki so ju posvetili počitnicam, lani jih je bilo 4, letos jih bo 7, za prihodnje leto pa jih predvidevajo 9. Mednarodni salon za počitnice in turizem, ki je bil pred nedavnim v Turinu, je predlagal caravanning, plovbo in potovanja z motorji, lov in ribolov in športne naprave. Predlagal je torej «drugačne» počitnice.
Velik poudarek je predvsem na potovanjih z ladjo. Teh bo od aprila do oktobra kakih 1000. Tržaški Lloyd je n.pr. organiziral potovanje okoli sveta v 64 dnevih z ladjama »Galileo* in »Marconi* z odhodom iz Genove. Cene so seveda takemu potovanju primerne: v prvem razredu poldrugi milijon lir, v drugem pa 800 tisoč. Za otroke bo veljal popust od 50 do 90 odst. Seveda so priredili tudi bolj dostopna potovanja, n.pr. za 130 tisoč lir (Casablanca — Tenerife — Palma de Mallorca) itd.
Verjetno bodo doživela porast obiskovalcev razna turistična naselja. Na Tremitskih otokih n.pr. stane v takem naselju sedem dni penziona 28 tisoč lir izven sezone in 40 tisoč v sezoni.
Mnogi se odločajo tudi za caravanning in zanje je vedno več modelov različnih, manjših in večjih »prevoznih hišic* na razpolago.
Beograjčanka Neda Arnerič se vedno bolj uveljavlja v filmu, doma in v tujini.
.............................
OB 24. KONGRESU KP SOVJETSKE ZVEZE
VSAK PETI ČLAN PARTIJE-ŽENSKA
Izredno visok odstotek komunistov z visoko ali višjo izobrazbo
Kongres Komunistične partije Sovjetske zveze je pri kraju. Seveda bi ob tem ni la primerna ustrezna analiza, ki pa je tu ne nameravamo dajati, pač pa bomo v zvezi s sedanjim. 24. kongresom komunistične partije, ki je že obilnih 50 let na oblasti, dali nekaj podatkov, nekai številk. Tik pred oktobrsko revolucijo je KP SZ štela 350 tisoč članov, le dobrega pol leta prej, v februarju 1917. leta pa je štela samih 24 tisoč članov, kar z jrugimi besedami pomeni, da se je v samih 7 mesecih število članstva povečalo za 15-krat. V 52 letih, odkar je v Sovjetski zvezi KP na oblasti, se je število članstva neprestano večalo, tako da šteje KP SZ danes nekaj nad 14 milijonov članov.
V	zvezi z naraščanjem članstva so zanimiva nekatera obdobja: predvsem je zelo načilno, — pa tudi razumljivo, da je bilo v času druge svetovne vojne sprejetih v partijo zelo veliko ljudi, posebno tistih rdečearmejcev, ki so se izkazali na bojiščih. Drugo obdobje. ko je KP SZ močno odprla vrata, je bila doba rned 22. in 23. kongresom, ko je sprejela nad 2 milijona in pol novih članov. V tem času je vstopilo v partijo tudi največ podeželskega ljudstva, konkretno kolhoznikov in sovhoznikov.
Kakšna pa je sedanja sestava KP SZ? Statistika pravi, da je delavcev le nekaj manj kot 40 odst.; kmetov, to je kolhoznikov in sovhoznikov, je skoraj 16 odst., na uradnike, funkcionarje in tehnike pa odpade ostalih 44 odst. Med poslednjimi je nenavadno veliko tehnikov, inženirjev, agronomov, znanstvenikov, učnih moči, zdravnikov in ekonomistov, skratka umskih delavcev.
V	zvezi z razdelitvijo članstva bo verjetno zanimivo tudi to, da odpade na tako imenovano produkcijsko področje nič manj kot 73,5 odst. vsega članstva Če upoštevamo dejstvo, da odpade na delavce približno 40 odst., na kmete 16 odst., pomeni, da odpade kar 20 odst. vse partije na tehnično in drugo strokovno osebje produkcijskega sektorja, ali z drugimi besedami, da je vse ali skoraj vse višje strokovno osebje tega sektorja v partiji. Značilno je nadalje to, da odpade na znanstvenike, učno osebje in zdravstvo nič manj kot 16,4 odst. vsega članstva partije.
Produkcijski sektor pa je razdeljen po strokah takole: industrijskih delavcev, članov partije
je bilo 1. 1969 nekaj manj kot 3 milijone in pol, gradbenih delavcev je bilo okoli 775 tisoč, delavcev, zaposlenih v prevozništvu, je bilo v partiji istega leta 879 tisoč, kmetijskih delavcev pa je bilo le malo manj kot 2 milijona in pol.
Kaj pa izobrazba? Leta 1928 je le pol odstotka članov partije imelo vseučiliščno izobrazbo, leta 1941, torej ob začetku druge svetovne vojne je imelo visoko ali višjo izobrazbo že 15 odst. članov, leta 1969 pa je teh bilo že 18 odstotkov. K tem je treba dodati še 2,5 odst. članov z nepopolno visoko šolo, vtem ko ima skoraj 30 odst. članov partije popolno srednjo šolo.
Kaj pa narodnosti? V SZ živi okoli sto narodov in narodnosti. Pretežni del članstva odpade na Ruse: 8 milijonov 390 tisoč, Ukrajincev je 2 milijona 154 tisoč, Belorusov skoraj pol milijona, Uzbe-kistancev četrt milijona, Georgij-cev skoraj prav toliko, Kazahstancev 220.000, Azerbejdžancev
180.000,	Litvancev 89.000, Letoncev
54.000,	Moldavcev 51.000 itd. itd., saj smo že rekli, da živi v SZ okoli sto narodov in narodnosti.
Kaj pa spol? Tudi v SZ je največ članov partije moških. Od 14 milijonov je bilo 1969. leta žensk 2 milijona 931.000 ali 21,5 odst., torej praktično vsak peti član KP SZ je ženska.
V PONEDELJEK V KULTURNEM DOMU
Večer umetniške besede s Miroslavom Supancem
v
Sliri pesmi Miroslava Krleže pod skupnim naslovom <sUliea v jesenskem jutru leta devetstosedemnajstega>
Slovensko tržaško gledališko občinstvo je že nekajkrat imelo priložnost seznaniti se s tisto obliko gledališča, znano kot «gledališče e-nega», ki postaja po svetu, pa tudi v Jugoslaviji izredno hvaležna o-blika za neposreden in živ stik med nastopajočim in avditorijem. Pri nas je tako gledališče skorajda nepoznano in razen redkih izjem, podprtih izključno od navdušenja posameznika, ki mu je skrb za lepo besedo nekakšen umetniški imperativ, je taka forma podajanja umetniške besede potisnjena bolj v ozadje.
Pred meseci smo imeli v gosteh puljskega umetnika Antuna Kujav-ca z monodramo «Blazneževi zapisi», član našega gledališča Stane Raztresen je še prej pripravil umetniški večer slovenskih balad in romanc, člana istega gledališča Mira Sardo-čeva in Stane Starešinič pa sta nastopila z vencem Prešernovih poezij.
Pretekli ponedeljek se je sladokuscem umetniške besede nudila spet izredna priložnost. V mali dvorani Kulturnega doma je nastopil zagrebški igralec Miroslav Supanc s prednašanjem pesniškega venca poezij Miroslava Krleže, pod skupnim naslovom «Ulica v jesenskem jutru leta devetstosedemnajstega».
_ Večer, ki je, kljub jezikovnim težavam, ki jih vsebuje Krleževa pesniška beseda in sama hrvaščina, pomenil izreden in enkrat umetniški užitek, je bil, žal, zelo slabo obiskan tako, da se je človek skoraj nehote zamislil v ono Cankarjevo ubelo krizantemo», vendar v smislu današnjega dne, ko je tudi «siromaku» dana najširša možnost po uživanju kulturnih dobrin, vendar pa noče ali se mu ne da segati po njih.
Miroslav Supanc, ki goji kot svobodni odrski umetnik že dolgih sedem let umetniško besedo, se je predstavil tržaškemu občinstvu s tremi Krleževimi daljšimi pesmimi in simfonijo o aulici», ki daje večeru tudi naslov. Prvo pesem Mladenič nese svoje prve pesmi na ogled . . .». ki pomeni nekje programsko pesem vsega večera in sploh Krleževe poezije, je Supanc podal kot prolog, kateremu je sledila daljša simfonija «Ulica v jesenskem jutru leta devet-stosedemnajstega*.
Z izredno razgibanim pesniškim izrazom, oprtim zdaj na trpko ironijo, zdaj na grenkobo, je zagrebški umetnik povedal tretjo pesem o pesniku, ki umira, z naslovom «Nad odprtim grobom žalostna skupina* ter zaključil Krležev pesniški venec z nekakšnim rezimejem vsega večera, ki se je glasil približno takole: ko so v Evropi drugi narodi živeli v miru in sreči, smo se mi v pesmih borili za življenje človekov.
Tudi s to zadnjo pesmijo «Samo z verzi se lahko pove vse to . . .» je Miroslav Supanc pokazal, da mu v podajanju poezij ne gre le za nekoliko prilagojeno igralskim zahtevam verbalno recitacijo, ampak za res pravo uprizoritev besedil, ki jih odlikuje velika umetniška prizor
detost. notranje vživetje, subtilno oblikovanje glasu ter ne kot zadnja komponenta tega umetniškega izraza inteligentno prednašanje pesnikovih, tudi najbolj skritih misli.
s. v.
IIIIUIIIIIIIIlllIIIIIII||||||||||||||i|||||U||||||||||||||||f||f|ll||||niain||mnmmi|„|,|„M||,|||||||m||||||||||||||||||
Dva uspela koncertna večera
Neizbežno je bilo, da se je koncert v gledališču Verdi zaključil dolgotrajnim navdušenim ploska njem, ki se ni poleglo niti po dveh dodatkih, ki ju je izvedel pianist Nikita Magaloff. Razlogov za tak uspeh je več: že omenjeno ime solista, slavnega pianista Nikite Ma-galoffa, otvoritveni koncert letošnje spomladanske simfonične sezone v tržaškem gledališču Verdi in pa seveda spored — Chopinov Prvi koncert v e-molu za klavir in orkester. Spored je poleg Chopina obsegal še Brahmsovo iSimfonijo št. 1 v c-mo-lu op. 68», ki je bila na koncertu v prvem delu sporeda, kar ni navadi, v drugem pa je orkester Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Fernanda Previt ali ja izvajal še skladbo Nina Rote rVaria zioni sopra un tema gioviale*, ki je bila za Trst novost.
Če je bil pianist Magaloff, ki je koncertni večer zaključil, deležen izrednega navdušenja, je tudi dirigent Fernando Previtali, eden najboljših italijanskih dirigentov, prav tako sprožil veliko odobravanje z Brahmsovo «Prvo simfonijo». Dirigent Previtali je izvabil s svojim dognanim in do kraja prefinjenim dirigiranjem vse neštete različne momente te čudovite Brahmsove simfonije, v kateri se v štirih stavkih prepletajo vse komponente Brahmsovega sloga, od patetično melanholičnih odlomkov, do skoraj burlesknih ali pa široko razpetega in pojočega finala. Prav tako je orkester odlično sledil dirigentovim zahtevam v skladbi italijanskega skladatelja Nina Rote vVariazioni su un tema gioviale», Ki ne predstavljajo sicer kakšnih novosti v kompozicijskem slogu znanega sklada telja, so pa vendarle napisane zelo prijetno in z velikim smislom za učinkovito orkestracijo.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekdo se močno upira vašim načrtom. Vztrajajte do kraja. Nerazumevanje v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Današnji stiki vam bodo odprli vrata v boljše poslovne zveze. Preden se nečesa lotite, dobro premislite.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Spoprijeti se boste morali z nevarnim tekmecem. Vaši načrti o lepem soglasju bodo šli po vodi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) če imate odgovorno mesto, ga ne izkoristite nasproti podrejenim. Lepi načrti, ki pa se ne bodo uresničili.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neka strokovna oseba vas bo spravila na pravo pot. Ne upoštevajte izbruhov ljubosumja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obeta se vam zaslužek, ki pa ne bo zahteval veliko naporov. Nekdo iz družine vas ima zelo rad, čeprav se na zunaj to ne vidi.	i
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Načrt vam bo uspel, toda napori ne bodo majhni. Družinske razmere bodo zahtevale nove žrtve.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nekdo vam bo skušal spodkopati avtoriteto. Oseba, ki jo imate radi, bo kapriciozna.
STRELEC (od 2311. do 10.12.) Čudni podvigi, ki nimajo nobene osnove. V nevarnosti je vaš družinski mir.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Lepe obljube, ki pa ne temeljijo na trdnih tleh. Nekdo je do vas hladen.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neke nepredvidene motnje bodo zahtevale vso vašo sposobnost. Nekdo se vmešava v vaše čustvene zadeve.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prevzemite pobudo vi, ker vaši sodelavci nimajo dovolj poguma. Pozanimajte se nekoliko bolj za družinske razmere.
Čeprav po sestavi ena izmed najbolj razširjenih komornih zasedb —-godalni trio — je bil vendarle koncert «Italijanskega godalnega tria», ki je bil v ponedeljek v gledališču Rossetti, na neki način redkost. To seveda zaradi sporeda, ki ga je zna ni trio izvajal. Bila so na progra mu sicer imena Mozarta, Bacha in Beethovna, a izvajana dela so prav. gotovo zelo redko uvrščena v sporede komornih koncertov.
»Italijanski godalni trio*, ki ga sestavljajo znani tržaški violinist Franco Gulli, violist Bruno Giuran-na in čelist Giacinto Caramia, je imel prvi koncert leta 1958, odtlej pa je z velikim uspehom obšel ves svet. Sloves, ki ga trio uživa, si ie pridobil predvsem z zelo uigrano izvedbo najrazličnejših skladb ter sploh z izrednim umetniškim nivojem posameznega solista, ki v nekako solističnih odlomkih predvaja briljantno igro solista, v skupnih pa se vsak podredi zahtevam homogenega muziciranja.
Na predzadnjem koncertu Koncertnega združenja smo lahko spoznali zelo zanimive Mozartove »Tri ada-gie in Tri triglasne Juge iz Clavi-cembala ben Temperata J. S. Bacha». Mozart je tri Bachove triglasne fuge »prepisal* za godalni trio leta 1782, ko mu je bil Bach, tedaj skoraj popolnoma nepozabljen, eden najvrednejših vzorov; fugam pa je dodal tri cdagie po lastni invenciji.
V drugem delu pa je trio izvajal prav tako malo znano Beethovnovo «Serenado v D-duru op. 8», delo, ki spada med mladostna dela slovitega skladatelja, a ki je že tu in tam nristno zbeethonensko* Dopolnjeval je koncert «Trio op. 77 v a-molu* nemškega skladatelja Maxa Reger-ja.
DR. FRAN VATOVEC:
Časnikarski fenomen: goriška Soča
Dognanja in razmišljanja ob robu njene stoletnice
L. 1908, ko je vstopil dr. H. Tuma v socialno demokratsko stranko, so zbrali socialni demokrati pri volitvah 600 glasov, čez leto dni pa je že naraslo njihovo število na 1200 in leta 1913, celo na 1700. Še pozneje pa je bilo na Goriškem že 2000 politično ter strokovno organiziranih socialno demokratskih delavcev in kmetov. Realno bomo lahko ocenili te podatke, če pomislimo, da je bila tedaj v Gorici industrija redko posejana. Neprecenljive so bile Tumove zasluge za socialni, narodnostni, kulturni in gospodarski napredek goriškega slovenstva.
Mar ne bi mogli govoriti o sočasni kongenialni kvaliteti dveh najbolj dinamičnih osebnosti v goriškem pokrajinskem območju? Tragično je, da sta šla 1. 1902 narazen, ker bi bil sicer prodor slovenstva na teh tleh v času pred prvo svetovno vojno še učinkovitejši in pričevalnejši.11)
In še grmi Soča zoper...
Polemični razsežnosti v Sočinih stolpcih se širijo tudi na vzporedna aktualna področja. Soča zavrača pačenje slovenskih krajevnih imen; pogumno razkriva potvorbe pri ljudskem štetju in raznih volitvah; pobija avstroogrski dualizem; obsoja italijansko nestrpnost, sočasno pa opozarja Furlane ter Italijane na neogibno skupno usodo sožitja na tem delu zemlje in nevarne razsežnosti rastočega prirastka nemškega življa v Trstu in Gorici; odklanja zlorabo vere in cerkve za politične namene; grmi zoper invazijo nemškega življa s sistematičnim uvažanjem profesorjev in železničarjev v Gorico, slednjih predvsem na državno železniško postajo. Značilno za Sočo je tudi sikanje na «čifutsko» ozadje pri nekaterih italijanskih časnikih.
V areni polemičnih prask s časniki
Politično in polemično razgreta Soča se je znašla tudi v gorišču polemičnih prask in bitk s slovenskimi in tudi neslovenskimi časniki.
1.	S slovenskimi časniki v goriškem publicističnem žarišču: s staroslovensko in konservativno obarvanim tednikom «Glas» (1872—5), ki oplaja prvo ločitev duhov na Goriškem (staro-slovenstvo, katoliško: svobodomiselstvo, liberalizem) in iz katerega ozadja se dviga podoba dr. Josipa Tonklija, nekakega goriškega Bleiweisa; začasno groteskno soočenje Gabrščkove liberalno napredne «Nove Soče»» (stvarno program stare Soče (1881—92) s katoliško in konservativno preokrenjeno «Sočo» (stvarno program nove Soče), ki jo je po dr. Tonklijevem staroslovenskem redakoijskem «udaru» nekaj časa urejeval dr. Anton Mahnič, kar je pomenilo drugo ločitev duhov na Goriškem; nadalje s katoliško konservativnim, pozneje mahni-čevsko ter zatem novostrujarsko usmerjenim tednikom «Pri-morski list» (Trst-Gorica 1893—1913); pa z Gregorčičevim katoliško narodnim ter katoliško liberalnim poltednikom «Go-rica» (1899—1914), ki je pomenila razhod duumvirata Gregorčič— Gabršček in katere publicistično tradicijo je ob prepovedi dr. Gregorčičevih časnikov (tedaj ((Primorski listo in «Gorica») po nadškofu dr. F. Sedeju nadaljeval tednik ((Goriški list» (1914—5). Razen tega pa še Sočini polemični spopadi z drugimi periodičnimi tiski: z dr. Mahničevo katoliško ideološko revijo ((Rimski katolik)) (1889—96); s krščansko socialnim novostrujarskim tednikom ((Novi čas» (1909—15) in pred tem še z ljubljanskim tednikom «Domoljub» 1888—1945), kamor se je do ustanovitve lastnega glasila v Gorici zatekel krščansko socialni dopisnik s svojimi polemičnimi prispevki; s tednikom «Naš glas» (pozneje ((Kmečki glas» 1907—10), glasilom slovenske kmečke stranke na Goriškem; končno tudi s polmesečnikom «Sloga» (1893—5), ki ga je izdajal in urejeval lastnik prve slovenske tiskarne v Gorici Anton Obizzi ter z Obizzijevim listom ((Goriški vestniku (1894—6).
2.	Slovenski časniki v tržaškem publicističnem žarišču. Tu opozarjajo n Ase Sočini polemični prebliski z narodno in liberalno usmerjeno «Edinostjo» (1876—1928). Gre predvsem za vprašanja taktične narave. Precej bolj razgreti pa so polemični prispevki s socialno demokratskima časnikoma z E.
Kristanovim poltednikom ((Rdeči prapor» (Trst 1898_________1905,
Ljubljana 1905—11) ter z I. Regentovim tednikom ((Delavski list» (1908—9). Vrstijo se po razhodu goriškega duumvirata Gabršček Tuma, ko se je dr. H. Tuma kot voditelj goriške socialne demokracije stalno oglašal s svojimi polemičnimi članki v obeh omenjenih socialističnih časnikih
3.	Slovenski časniki v ljubljanskem publicističnem žarišču. ' Polemično pero Sočinih časnikarjev se je že od vsega začetka zataknilo ob Bleivveisove «Novice» (1843—1902), ki so ljubosumno čuvale svoj samovoljno predestinirand časniški monopol in ki so neprijazno gledale na rastoče število mladoslovencih opozicijskih časnikov v Ljubljani, Trstu, Celovcu in Mariboru, sedaj pa še v Gorici Seveda je prišlo do polemične
.tudi v odnosu do katoliškega dnevnika «Slovenec» (1873—194a), zlasti še glede na neizprosno Sočino treskanje v tarčo voditelja katoliške Slovenske (Vseslovenske) ljudske stranke dr. Ivana Šušteršiča. Spričo krščansko socialne struje na Goriškem se je Sočina polemična publicistika neogibno raztegnila tudi na ljubljanski krščansko socialni poltednik ((Slovenski list» (1896—8).
mm ^ o°fa: -l2‘ ma^a 1908 — 9' 'n	Jan’	marca 'n 8. jun.
1909 — 2. maja ter 2. dec. 1911 — 7. jun. 1913.
(Nadaljevanje sledi)
________________________________________________-
TONE SV ETINA
illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRVA KNJIG«
((Ustreliti me je hotel, pomisli!« se je jezil na komandanta
«1 seveda, ker si napravil paniko med ljudmi. Zato te prav gotovo ne bo hvalil,« ga je z zaskrbljenim nasmeškom skušal umiriti Vojko.
Čez nekaj časa je Orlov poklical Vojka v hodnik in ga vprašal, kaj je na stvari. Verjetno so Nemci res v bližini. Imamo jih ob boku in skoraj za hrbtom.
«Kako veš?«
((Rakete so bile poslane v našo smer.«
«In naš bataljon v zasedi?« je hlastno vprašal Orlov.
«Najbrž ga ni več, ali pa so se mu izognili.«
«Izdaja, porka madona,« je dejal Orlov, se zgrabil z obema rokama za glavo in začutil, kako se mu Je čelo mahoma orosilo.
Takoj je poslal kurirja v bataljonski štab, z Vojkom pa sta šla na opazovalnico. Sprvo se na v gozdu na pobočju nič zganilo, Orlov je spet podvomil v poročilo. Potem pa se je nenadoma med drevjem vsula množica vojakov v belem. Orlov je obstal, kot bi ga kdo močno udaril s kamnom po glavi. Misli so se mu začele leno vrteti v krogu. Na to možnost niso bili pripravljeni. Zaupali so bataljonu v zasedi. Ni še spregovoril besede, ko je z grebena završalo. Ploha izstrelkov je veljala tistim, ki so Nemce prvi zagledali in so se skušali rešiti v rečno strugo. Zdaj Je vedel, da mora nekaj ukreniti
ali pa počakati, da se položaj zbistri. Dve poti sta bili za rešitev. Potem pa so se dogodki začeli razvijati tako naglo, da jih nihče ni mogel slediti. Orlov je poklical s strehe Primoža in zbral vse borce v pritličju. Izza hiš, desno od njih, se je utrgala gruča borcev in drvela k reki, kjer je v globoki strugi čutila zavetje pred napadom in kroglami.
Medtem je pritekel kurir in komaj izustil: «Umik bataljona!« čez dlan se mu je vlila kri. Orlov je stopil na vrata. Zagledal je, kako ves njegov drugi vod panično beži proti vodi, kjer padajo pokošeni. Po obrazu so mu orale kaplje potu, dušilo ga je in noge so mu klecale. Tudi sam se je hotel umakniti k reki, zdaj pa je spoznal usodno napako. Vsi, ki so drveli tja, so popadali na obrežju rečice, kjer so jih pokosili od strani.
«Kam?» se je na glas vprašal Orlov In oči vseh borcev so bile uprte vanj, kaj bo odločil.
Vojko je predlagal pot skozi naselje v hudourno grapo, kjer je videl, da so se umikali tudi drugi deli bataljona. Nedaleč od njih proti rečici Je ležalo med mrtvimi nekaj ranjencev, ki so bolestno klicali na pomoč. Orlov je med njimi spoznal svojega namestnika, ki je bil pri vodu v sosednji hiši. Med mrtvimi pa je zagledal tovarišico čedo, namestnico četnega komisarja, po rodu Čehinjo, in vodnika Spasa, poleg katerega je ležal prevrnjen mitraljez. Zadeta sta bila, ko sta ščitila prebijanje njihove čete v strugo. Orlov je nihal med dolžnostjo, ki ni več dolžnost, in strahom. Vse oči so bile uprte vanj. Zemlja se je prašila od izstrelkov. Ali naj pusti ranjence usodi ali naj vsaj bližnje potegnejo v zaklon?
čudna groznica usmiljenja in prezira ga je obhajala. Zanihal je med človeško smelostjo in bojazljivostjo, na meji največjega tveganja za svoj lastni obstoj.
«Za menoj po ranjence!« je zaukazal z gromkim glasom, ki Je prevpil streljanje in se pognal izza vogala proti reki.
S tem je pretrgal vse vezi, ki so ga vezale k življenju in zavetju. Pretekel je prostor, se povalil do Jerneja in ga vlekel nazaj. Keča, Vojko in tudi Ana so skočili po druge in jih skozi dež izstrelkov vlačili za zidove. Primož jih je
ščitil z rafali, dokler se z ranjenci niso vrnili za hišo, odkoder je bil možen umik.
Pri reševanju je imel en sam borec smolo. Z ranjencem, ki ga je nosil, je bil zadet. Oba sta obležala tako, kot sta padla. Eden pa je bil ranjen v nogo. Krogla ga je zadela skozi meso, ni se zmenil za bolečino in je privlekel ranjenega tovariša, plazeč se po tleh, kakor mravlja vleče mrtvo mravljo. Medtem so se zbrali vsi borci Kečevega voda ob vratih in si natovarjali ranjence. Nosili so vsi, razen Primoža, ki je s strojnico varoval umik.
Z ranjenci na plečih so se prebijali po uličicah. Vodil Jih je domačin. Orlov je nosil Jerneja. Skozi bluzo na hrbtu mu je pronicala kri in se vlažno lepila na kožo. Ranjenci so prosili, naj jih ne puste Nemcem. Vse so vlekli za seboj. Orlov je odločil, da se prebijejo vsi ali nobeden. Keča je na medvedjem hrbtu nosil Petra, ki je zgubil mnogo krvi in bledel. Hiteli so in priganjali drug drugega. Zasopli, obliti s potom in krvjo, so se približali pobočju, kjer je grapa vodila navzgor. Bili so zadnji, vsi so bili pred njimi že visoko v gozdu.
Pri vstopu v grapo je stal bataljonski komandant Karel. Bled in prepaden se je kar naprej oziral v nasprotno pobočje, kjer bi se lahko vsak hip prikazali Nemci in presekali umik!
Zdaj je pokalo v naselju. Nemci so planili za borci, ki so se umikali po dolini. Ko je prišel Orlov z ranjenci do komandanta, ga je ta vprašujoče pogledal in dejal:
«Kje imaš četo, Orlov?«
((Tu so vsi, kar Je ostalo živega. Prihajajo še za menoj, vlečejo ranjene,« je sopihal in pljuval grenko slino.
Karel je priklical nekatere borce, ki so že lezli v strmino, naj se vrnejo po ranjence, ker so ti, ki so jih nosili, bili že upehani in ne bi mogli zvleči ranjencev v poledenelo strmino. Neradi, toda vrnili so se vsi in pomagali nositi. Nosili so enajst ranjencev. Meter za metrom so se tolkli s strmino, nastlano z oledenelim kamenjem in zameti snega. Včasih so se udirali do kolen, na ledu pa jim je drselo, da so padali na kolena. Zmanjkovalo jim je sape. že pod vrhom so bili,

“ O” ---------»	J Ml v/pamu uu suoaa
Nekaj min je zaplahutalo po zraku. Raztreščile so se vrhovih bližnjega drevja, nekaj pa jih je padlo prav v nj hovo bližino. Oblak sipkega snega jih je zasul in se topi po razgretih čelih. Strah pred pogubo jih je gnal napre Telesa so se kopala v znoju. Vsi so nosili ranjence. Prav zaprav so jih vlekli za seboj v strmino. Ni bilo časa, da b jih položili na nosila. Proti vrhu so jim roke mrle od napor: n y n°Se so jih prijemali krči. Sedlo na robu gozda je bili zanje nevarno. Lahko bi ga medtem zasedla kakšna nemšk: kolona. Zato je komandant poslal prostovoljce naprej Odše je Primož s strojnico. Oddahnil se je, ko je prigazil na vrl in je bila snežna planjava preprežena samo s sledovi srnjadi Ko so utonili v gozdu, so ušli sovražnim očem in z roba s< se zadnjikrat ozrli v dolino. Z vseh strani so se nemške ko Ione vsipale v naselje in se pomikale naprej po dolini.
Njihova gaz se je izgubila v gozdu. Na vrhu, kjer s( mislili, da so izven nevarnosti, je komandant ustavil kolono Borci so bili na smrt upehani, nekateri so popadali v snei in se pobirali ter lezli naprej z zadnjo močjo. Odpočili so se medtem pa so obvezovali ranjence, ki jih niso mogli obve zati pri umiku. Drugim so popravili in premenjali zasilni obveze. Ker je bilo pravih obvez premalo, so borci prosto voljno oddali rezervno perilo in ga strgali za obveze
Ana in še dve bolničarki so imele polne roke dela Neka teri so močno krvaveli in morale so jim dati zavoie za ustavitev krvi.
Orlov Je čemeren sedel na kopnjavi pod staro smreko ta razlagal komandantu, kako so zagledali Nemce. Tudi Karel ja bil močno prizadet in redkobeseden. Namesto bleščeče zmage ki so jo imeli že v rokah, so doživeli tak poraz Vedel je da enota ne preboli tako hitro udarca, ki zadene v živo!
žal mu je bilo fantov, ki so ostali spodaj in jih nikdar več ne bo med njimi. Z ranjenimi in pogrešanimi jim je boj onesposobil petintrideset mož, manjkalo pa je tudi pet strojnic, ki so ostale sovražnikov plen.
Tarnanje Orlova je odsotno poslušal. S pogledom je šel
primorski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
9. aprila 1971
10ŠAKKA
POKAL DRŽAVNIH PRVAKOV

Visok poraz Ignisa proti TSKA iz Moskve
Ignisov poraz je dozorel v drugem polčasu
tska -(28:26)
antvverpen,
Ignis Varese 69:53
- Ignis je da-nes zgubil naslov evropskega prva-
košarki proti razigranim igralcem TSKA. V prvem polčasu so Italijani enakovredni nasprotji Sovjetov, v drugi polovici pa Je prišla do izraza utrujenost Ra-8e. Meneghina in drugih, ki so se verjetno preveč utrudili v italijanskem prvenstvu, kjer so morali i-
dosedanji zmagovalci
1958
1959
1960
1961
1962
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
ASK Riga (SZ)
ASK Riga (SZ)
ASK Riga (SZ)
TSKA (SZ)
Dinamo Tbilisi (SZ) TSKA (SZ)
Real Madrid (Sp.) Real Madrid (Šp.) Simmenthal (It.)
Real Madrid (Šp.) R”al Madrid (Šp.) TSKA (SZ)
Ignis Varese (It.) TSKA (SZ)
nah Bolgarija premagala Grčijo 1:0. Gol je dosegel v 19. min. drugega polčasa Vasiljev.
• * *
LONDON, 8. — Kapetan angleškega nogometnega moštva na svetovnem prvenstvu v Mehiki, Bobby Moore, bo spet nastopil v reprezentanci 21. aprila v tekmi proti Grčiji, veljavni za evropski pokal.
SPDT obvešča, da Je rok predložitve del za natečaj ob priliki 25-Ictnice podaljšan do sobote, 10. a-prila.
V preteklih dneh so predstavili na tiskovni konferenci v Padovi zadnji proizvod italijanske avtomobilske tovarne Alfa Romeo. Avtomobil, ki so mu dali ime «montreal» bo veljal približno 5.200.000 lir in zmore 230 KM pri 6.500 vrtljajih, največ ji navor 27,5 kgm pri 4.750 vrtljajih. Motor ima 2.593 kubi-kov, največja hitrost pa znaša približno 220 km/h. Karoserijo je projektiral eden najbolj znanih
italijanskih stilistov, Bertone
NA KRASU BODO ZGRADILI NOV TEHNIČNI CENTER
Vse širši razvoj baseballa v Italiji in zahodni Evropi
Cumini iz Ronk uspešno nastopa v 1. italijanski ligi Alpina z Opčin in tržaški Lihertas v drugi ligi
V soboto se je začelo italijansko kjer je ta šport najbolj razširjen, prvenstvo v baseballu. Ta relativ-1 predvsem na profesionalni ravni.
no nova in mlada športna zvrst je doživela v zadnjih letih v Italiji in sploh v zahodni Evropi izreden u-speh. Lani so prvič v zgodovini tega športa povabili na svetovno prvenstvo državni reprezentanci Italije in Nizozemske, državi, ki prednjačita v tej zvrsti v Evropi. Vendar trenutno tehnično nikakor nista kos ameriškim ekipam. Posebno močni sta deveterici Kube, dežele, ki je baje prva začela gojiti baseball ter amatersko moštvo ZDA,
.  ................■>■■■   ■■■■■■ mm.......................im....................................n,umnimi  
ODBOJKA NA GORIŠKEM
grat.i gp tekmo proti Simmenthalu aD°^vbPtev italijanskega naslova.
Belgijka publika je bila skoraj
celoti za predstavnike SZ, ki so l ..'i Priložnosti pokazali za razred r*® košarko. Z današnjo zmago M j j izenačila število zmag Real štMfc t O*56 s^a zmaSah PO
Štiri minute pred koncem je i-, ' a TSKA le deset točk prednosti, j' zadnjih minutah pa so Italijani Pcpolnoma odpovedali, saj tudi re-j?|“at jasno kaže, da so igrali Ratanski prvaki povsem podrejeno vlAgo.
Omenimo naj tudi nešportni do-Radek, katerega je zakrivil Mene-Knin, ki je brcn;I svojega nasprot-* ga je sodnik moral izkljuje ■' iz igre. V štirih so Italijani po-■; n-ffla klonili in imeli ob koncu ccčanja kar 16 točk zaostanka.
Dve ekipi ŠZ Mladost na promocijskem prvenstvu
Ženska ekipa sloni na mladih igralkah, fantje pa so bolj izkušeni
Roma odslovila Hcrrero
8. — Danes se je sestal u-jfavni svet Rome, ki je ugotovil, je Helenio Herrera spet do-j”"l. javno obrekovati Romo*. To v »pfe* s Herrerovo izjavo na «Gaz-1 dello spori*, da je Roma osvo-a Prvo mesto v nogometnem pr-cnstvu 1942, ker je bil njen trener ]rT.®s°lini. Zato je upravni svet od-da takoj odslovi Herrerd,“'še Si8’	disciplinski komi-
italijanske nogometne zveze, cenutno bo prevzel trenerske dolž
*xstl gospod Luciano Tessari.
* * *
ATENE, 8. — V prijateljski medeni nogometni tekmi je v Ate-
Športno delovanje ŠZ Mladosti je postalo dokaj živahno. Poleg nara-ščajniškega nogometnega prvenstva, se bo Mladost udeležila tudi odbojkarskega promocijskega prvenstva tako z moško, kot z žensko šester-ko. Na Goriškem vlada za njune nastope veliko zanimanje, zato bo prav, če se pri posameznih ekipah malo ustavimo.
Ženska odbojkarska ekipa
Ekipa je sestavljena iz samih mladih igralk, ki so pred kratkim nastopile na mladinskem prvenstvu ter na turnirju, ki ga je organiziral Dom. Njihovi nastopi so bili zadovoljivi in uspešni. Kar dobro so se izkazale Devetakova, Gergoletova in Frandoličeva. Pri tem pa je treba pripomniti, da je prišlo do izraza pomanjkanje treninga, kar je bilo opaziti predvsem v podajanju. Vložiti bo torej treba več pozornosti v priprave, saj bo promocijsko prvenstvo terjalo od mladih igralk precej napora in bo mnogo zahtevnejše od mladinskega. Naj omenimo še eno novost in sicer, da bo v vrstah Mladosti nastopila tudi Cveta Kordež, ki je z Jesenicami dvakrat osvojila naslov prvaka v najvišji odbojkarski ligi v Sloveniji.
•	iii	j >-šu/'>ii ntukihio
Moška odbojkarska ekipa
Odbojkarji i Mladosti: imajo.za seboj dokajšnje izkušnje, saj so že v lanskem prvenstvu zasedli prvo mesto na tem tekmovanju in doživeli en sam poraz. V nadaljnjem
Ekipa doberdobske Mladosti
tekmovanju za vstop v D ligo pa jim je spodletelo. Ali bodo tudi letos ena najmočnejših ekip tega prvenstva?
To vprašanje se poraja spričo dejstva, da letos še sploh niso nastopili, poleg vsega pa so imeli zelo malo treningov.
F. K.
Na tekmi med Domom in Mladostjo
Spet diskriminacija
DOM — MLADOST 3:1	(15:13,
16:18, 15:10, 15:5)
DOM: Cej, Pahor, Komel, Rijavec, Mužič, Morelj. Silič, Devetak in Černič.
MLADOST: Starec, Mikluž, Ter-jin, Lavrenčič, Pelico, V. in L. Devetak.
V tekmi med Domom in Mladostjo je spet prišlo do neljubega dogodka in do ponovne diskriminacije do Slovencev. Obe ekipi sta namreč pozdravili v slovenščini in sodnik je tako v začetku kot na koncu tekme, ukazal, na izrecno zahtevo predstavnika odbojkarske federacije, pozdrav ponoviti.
O tekmi bomo podrobneje poročali v naši jutrišnji številki.
TOM
Ml
MELBOURNE, 8. — Nekdanji svetovni prvak boksarske welter kategorije Kubanec Luis Rodriguez je premagal s k. o. v prvem krogu avstralskega prvaka srednje kategorije Tonyja Mundina. Rodriguez i-ma 33 let, Mundine pa 21.
Smučarski odsek SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov, 10., 11. in 12. aprila
SMUČARSKI TEČAJ
na GOLTEH (Celje)
Cena 13.500 lir vključuje: prevoz z avtobusom, prevoz z žičnico, bivanje v samostoj ni h depandansah (hrana v hotelu, oddaljenem 50 m), pen-zion, smučarski tečaj, neome jena uporaba vlečnic in sedežnic. Za tekmovalce poseben tečaj. Cena za mladince znižana na 9.000 lir. Na razpolago je še nekaj mest. Udeleženci naj nemudoma poravnajo vpisnino.
Vpisovanje v Ul. Geppa 9 ali neposredno ob odhodu avtobusa, ki bo v soboto, 10. aprila ob 6. uri z začetka Ul. Fabio Severo.
MLADINSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
Slabo vreme močno oviralo pravilen potek prvenstva
Obe točki za Primotje, Vesna neodločeno z močno ekipo Triestine
Vesna je proti močni
Slabo vreme je oviralo potek tudi naraščajniškega prvenstva. Od desetih napovedanih tekem so odigrali le polovico.
A skupina
Na lestvici ni v bistvu nič novega, če izvzamemo lep korak naprej, ki ga je z nedeljsko zmago storilo Primorje. Tako je takoj za petami Brega, Olimpie in CGS. »Rdeče - rumeni* so bili v gosteh pri enajsterici S. Sergia in so se vrnili domov z dvema dragocenima točkama v žepu. Ta zmaga je nedvomno vlila novega poguma in zaupanja v svoje moči razočaranim Prosečanom, ki jih v nedeljo čaka dokaj težka naloga: gostovali bodo namreč pri Libertasu, ki išče po porazu proti Vianiju takojšnjo rehabilitacijo. Za Primorje bi bil že uspeh, če bi osvojil« točko ali pa zadržali poraz v častnih mejah.
Po prisiljenem počitku to Gaja na domačih tleh srečala ekipo O-limpie z Grete, ki ima trenutno o-sem točk na lestvici. «Zelenorume ni* ne smejo zapraviti te priložnosti, da naredijo korak naprej in to iz dveh razlogov: prvič, ker Gaja do sedaj ni še prišla do celotnega izkupička, drugič, ker nedeljski nasprotnik ni nič posebnega in bi z malo dobre volje padriskim fantom moralo uspeti, da pridejo do prve zmage.
Tudi Brežani so v nedeljo počivali, pojutrišnjem pa boclo v gosteh pri CGS, ki je izkoristil prisilni zastoj Brega in se mu približal na lestvici. Srečanje torej obeta, da bo dokaj zanimivo, nekaj več možnosti pa bi pripisali «p’avini», upoštevajoč, da CGS nima prodornega napada, saj so v osmih tekmah Tržačani dosegu le pet golov. Imajo
iztrgala točko in prvenstvu
ohranila prvo mesto v naraščajniškem
pa solidno obrambo, zato bi kakor napovedali neodločen med obema ekipama.
Izidi:
vse-
izid
Lib. Rocol -	- Gaja				odg.
-Fortitudo —	CGS				1:1
S. Sergio —	Primorje				1:2
Olimpia Greta —		G. Viani			odg.
Libertas TS	— Breg				odg.
Lestvica:					
G. Viani	7	7	0	0 16 2 14	
Libertas Ts	7	6	0	1 14 4 12	
Breg	7	3	2	2	7 10 8
Olimpia Greta	7	3	2	2 10 9 8	
CGS	8	2	3	2	5 6 7
Primorje	7	2	2	3	8 H 6
Lib. Rocol B	7	2	1	4	6 6 5
Fortitudo	7	0	6	2	5 7 5
Gaja	7	0	4	3	5 12 4
S. Sergio	8	0	3	5	5 12 3
Prihodnje kolo:
Libertas Ts — Primorje, Gaja — Olimpia Greta, S. Sergio — Lab. Rocol B, G. Viani — Fortitudo, CGS — Breg.
B skupina
Po porazu z Giarizzolamd se je kriška Vesna takoj rehabilitirala. Križani so namreč prisilili solidno moštvo Triestine k delitvi točk. To je nedvomno opogumilo «plave», ki pa so spet pred resno oviro. V nedeljo bodo namreč imeli v gosteh enajsterico Lib. Rocola A, ki je skupaj z Giarizzolami še neporažena. Dvoboj bo torej verjetno zelo napet in zanimiv, moral pa bi se zaključiti v korist domačinov spričo domačega igrišča in občinstva.
Izidi:
Triestina — Vesna	2:2
Giarizzole — Ponziana	1:1
Muggesana — Aurisina	odg.
Lib. Rocol A — Edera	odg.
Esperia Pio XII — Esperia 2:1
Lestvica:
Vesna	8	6	1	1 19 4 13
Giarizzole	8	4	4	0 13 2 12
Triestina	8	4	2	2 27 4 10
Lib. Rocol A	7'	3	4	0 13 2 10
Esperia Pio XII	8	4	1	3 8 6.-9
Muggesana	7	4	1	2 9 12 9
Aurisina	7	2	2	3 9 9 6
Ponziana	7	1	3	4 8 13 5
Edera	7	1	0	6 4 21 2
Esperia	8	0	0	8 2 40 -1
Prihodnje kolo:
Esperia Pio XII — Aurisina, Vesna — Lih. Rocol A, Muggesana — Triestina, Edera — Giarizzole, Ponziana — Esperia.
B. R.
Svetovni rekord Aleksejeva
MOSKVA, 8. — Sovjetski dvigalec uteži Vasilij Aleksejev je postavil nov svetovni rekord v nategu z 223,500 kg. Prejšnji rekord je pripadal prav tako Aleksejevu z 223 kilogrami.
MLADINSKE IGRE
19. aprila začetek odbojkarskega turnirja
V okviru mladinskih športnih iger tržaške občine se bo 19. aprila začel odbojkarski turnir, ki se ga lahko udeležijo dečki in deklice letnikov 1956, ’57, ’58, 59 in '60.
Iz organizacijskih razlogov se morajo društva in skupine, ki se ga mislijo udeležiti, obrniti na deželni komite FIPAV, Ul. del Teatro 2, 3. nadstropje v ponedeljek, torek in četrtek od 20. do 21. ali pa na CSI, Ul. Valdirivo 40. vsak dan, razen v soboto, od 19. do 20.
Kot posledica ameriške premoči (po zgledu že uveljavljene tradicije v italijanski košarkarski ligi) se finančno močnejši klubi opirajo neposredno na pomoč uvoženih ameriških igralcev. Revnejša društva pa brskajo po ameriških vojaških oporiščih raztresenih po Italiji.
V	letošnjem prvenstvu A lige sodeluje skupno 12 ekip: B.C. Milano, Standa iz Milana, Montenegro in U-nipol iz Bologne, Glen Grant Net-tuno, Incom iz Rima, Juvelancia iz Turina, CUS Genova, B. C. Grosse-to, Bemazzoli Parma, Norditalia iz Milana ter Cumini iz Ronk.
Skoraj vsa moštva imajo v svojih vrstah nekaj tujcev, kar nedvomno doprinaša k tehničnemu napredku ekip predvsem pa k množičnemu zanimanju širše publike. Razmah tega športa je našel takojšen odjek pri industrijskih podjetjih, ki so ga takoj uokvirile v lastno prodajno propagando.
Letošnji cuvoz* tujih igralcev je precejšen in tehnično veljaven. Najvažnejša posega sta, po mnenju izvedencev, napravila bolonjski klub Montenegro, predlanski italijanski prvak ter Cumini iz sosednih Ronk. Prvi si je zagotovil nastop v svojih vrstah Američana Marsa, katerega zanimiva značilnost je, da istočasno izvrstno igra košarko, tako da bi z uspehom nastopal tudi v italijanskih prvoligaških moštvih. Cuminiju pa je uspelo vključiti v svoje vrste Gvatemalca Guzmana, ki ga imajo za najboljšega branilca na zadnjem svetovnem prvenstvu.
V	težjih vodah se nahaja milanski klub Europhon, ki mu elektronsko podjetje ni obnovilo finančne podpore.
Če iščemo druge zanimivosti, ne moremo mimo morda najbolj znanega italijanskega igralca Giulia Glo-riosa, ki bo letos slavil dvajsetlet nico aktivnega udejstvovanja na tem področju. To potrjuje dejstvo, da lahko v tem športu nastopa vsak do relativno precejšnje starosti.
V	naši deželi je baseball našel rodovitna tla: ekipa iz Ronk že tret je leto nastopa v prvi ligi, tržaški ekipi Libertas in Alpina pa v drugi. Bodočnost je torej dokaj rožnata, če upoštevamo tudi dejstvo, da bodo zgradili na Krasu pri Proseku nov tehnični center za baseball, kot je v Covercianu za nogomet.
— 1o —
Borovci so se požrtvovalno upirali močnejšemu nasprotniku in so morda odigrali svojo najboljšo tekmo tega prvenstva. Glavni junak srečanja je bil Ivan Kuret, ki je dosegel 49 točk in je bil za nasprotnika neustavljiv.
Sarvolana
Bor B 74:9
Oblak 7,
BOR: čok (k). Oblak 7, Siega. Perco 2, Vatovani, Igor Kuret.
Borovci so igrali brez svojega najboljšega igralca Ivana Kureta in so tako podlegli z dokajšnjo razliko boljšemu nasprotniku. Najboljši v vrstah »plavih* je bil Oblak.
»PRVENSTVO DEKLIC.
Calza Bloch A — Polet 50:10
POLET: Tavčar (k) 8, Sosič, Volčič, Škerlavaj 2, Hrovatin. Renar, VVilhelm.
Poletovke so bile v prvem kolu prvenstva deklic poražene. Igrale so proti Calza Bloch B in, kljub vsej požrtvovalnosti, niso mogle preprečiti poraza. Nekaj usodnih napak v obrambi, naivnost v napadu, trema, so pokopale poletovke. Dobro je igrala Tavčarjeva.
* * *
Danes bo na sporedu srečanje v prvenstvu dečkov med Borom A in SABA. Tekma bo ob 17.00 na igrišču »Prvi maj*.
b.l.
na ob-uradna sezone, je na
Poraz Bora in Poleta
»PRVENSTVO DEČKOV.
Dečki druge Borove ekipe so se v nedeljo pomerili proti močni peterki SABA. sinoči pa so igrali v Skednju proti Servolani. Obakrat so izgubili.
SABA — Bor B 78:53
Borova postava: Čok (k) 2, Ivan Kuret 49, Oblak, Igor Kuret, Perco, Siega, Vatovani, Mikac, Gombač.
ATLETIKA
Poprečni rezultati tržaškega mitinga
V nedeljo zjutraj je bila činskem stadionu «Grezar» otvoritev letošnje atletske V predsezonskih tekmah, to krosih in na videmskem meetingu »indoor* smo sicer že opazili, da bo tudi letos tržaška atletika malo pomenila. In res na prvih letošnjih tekmah smo zabeležili vseskozi poprečne rezultate (seveda nastop fur-laskih atletov je bil omejen le na manjšo skupinico).
Z izjemo Briganteja, Cesarja in Cirella so vsi ostali atleti razočarali, kronika nedeljskega meetinga je torej zelo revna, lahko še omenimo napredek borovca Ruzzierja, kateremu se odpira plodna sezona v deseteroboju. Upajmo le, da bomo na prihodnjih tekmah videli nekaj pozitivnejšega, in ne samo tedaj ko bodo množično nastopili videmski atleti.
Rezultati:
krogla: I. Brigante Claudio (Fiam-ma Trst) 13,16 m, 2. Cesar Vojko (Bor) 12,10 m, 13. Ruzzier Fabij (Bor) 8,32 m.
daljina: 1 Gentilli Arrigo (CUS Trst) 6,04 m.
višina: 1. Menegon Giuseppe (Libertas Videm) 1,80 m.
400 m: 1 Cirello Giorgio (CSI Trst) 51 "8, 15. Cesar Vojko (Bor) 57", 22. Ruzzier Fabij (Bor) 5B"2.
Z P.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO
priredi 1 in 2. maja 1971 ob priliki 25-letnice ustanovitve
družabni izlel
z avtomobilsko orenjevalno vožnjo v hotel Uvala Seott pri Kraljevin
Vpisnina 10.500 lir na osebo. V vpisnini je vključena srečka za Izžrebanje motornega kolesa. Vpisovanje na sedežu SGZ UL Filzi 8. tel. 37808. do 10 aprila 1971, ko zaključi.
se nepreklicno


Pot k°rca do borca, čeprav so bili prepadeni, so bile njihove sk 626 °^'o6ne in oči polne napadalnosti. Vstal je, jih sklical
biur'
K.„uPaj in jim spregovoril nekaj spodbudnih besed. Niso še
j . Zunaj nevarnosti. Zato so si razdelili muntedijo, kar jim j Je ostalo in se pripravili za odhod. Predhodnica je že tipa-r ^eliaj sto metrov pred njimi. Njihova skrb je bila oddati ^Jence v bolnico.
Kolona je utonila med drevjem, v gazi pa so v belem Sh cveteli rdeči sledovi krvi.
^ Poročnik Bonke je s svojo enoto SS-policije gorskih lov-2 ’ sPecialno izvežbano za partizansko vojno, že pri umiku j^dnje skupine vdrl v naselje. Uličice so bile prazne, okna ^ Vr&ta pa zapahnjena. Pijan zmage je šel kar po sredi s šmajserjem v rokah, tesno obdan od svojih vojakov, stv UsPe'1 mu do vsak zavidal. Obhajalo ga je topo zadovolj-r Misel na partizanko z dolgimi lasmi, ki je vlačila Jence, je še podžgala ves njegov uspeh. Sel bo k Wolfu ln £°r°čal, da je bila "to Helga. Seveda bo vso akcijo glede na v ,aVe primemo napihnil. Hvalil bo tudi Wolfove agenture, Jti predrznost za ceno lastnega življenja mora pri njih, če žel ^ t'a,*co previdni, poroditi zaupanje. Na dnu srca pa si je eL da bi se čimprej izvlekli iz prekletega kotla, rad bi se grel pr) SVoji razneženi malomeščanki, ki se kar čez noč g,11 z njim poročiti in Imeti otroke, neznansko veliko otrok. > ,So ob potoku, kjer so ležali v strugi pobiti in umirajoči Partizani- Ob mostu je na obrežju zagledal mladega k 'a v uniformi nemške pešadije. Dvignil se je na rokah, Sk je zagledal. Koder rjavih las mu je padal na čelo. je v?31 se j61 zavleči pod most, pa se ni mogel premakniti, ker bil večkrat zadet. Kri mu je curjala iz ust in noge je imel streljene. Za njim Je ležalo še nekaj mrtvih in ranjenih, dei 'JGot;ovo dezerter ali pa je slekel enega od naših,» sl je har poročnik in dvignil avtomat. Fant pa se je zastrmel aynost vanj. Kakšen ogenj so sijale te oči. Mrzlo ga je
streslo. Odložil je orožje in se nervozno spačil.
Podoficir, ki mu je sledil, ga je vprašal, če naj pobijejo ranjence?
«Ne,» je dejal poročnik, «to ni naša zadeva. To je račun, ki naj ga poravnajo žandarji. Pustite jih!» Bilo mu je, kot da je preložil težlko breme s svojih na tuja ramena Zato so pustili ranjence v miru in šli naprej proti hišam.
Šele ko je prikorakal Bčnke s svojimi na trg pred postojanko in se je pred žičnimi ovirami ustavil, so prestrašeni žandarji začeli lesti na piano. Bonke bi najrajši zarjul: Tako pozdravljate osvoboditelje, capini! Vse skupaj bi postavil v dvojno vrsto in dve uri z njimi vadil paradni korak s temi starimi, ničvrednimi mački, ki so krivi, da je bil ob toplo posteljo in dekle.
Potem jih je radovedno ogledoval, kako so bledi in upadli lezli iz svojih skrivališč. Niso mogli verjeti, da Je nevarnost minila Nekam nezaupljivo so se ozirali v neprehodna pobočja, kamor so izginili partizani.
Iz glavne postojanke je z junaškim korakom prišel visokorasel komandant žandarjev, objel poročnika in mu ginjen stiskal roko.
«Hvala rešitelji, nam je že zmanjkovalo municlje.»
«Ne le municije, tudi korajže in vsega, si je mislili poročnik, ko je gledal na obrazih sledove prestanega strahu. Spekli bi se kot krompir v žerjavici, če Wolfovi vrinjenci ne bi opozorili na napad. Šele sedaj je cenil njegovo delo in se čudil njegovi dobro organizirani mreži in učinkovitosti obvestil njegovih ljudi.
Za komandantom je pritekel pretirano rejen volčjak, njegov ljubljenec. Nekajkrat je zalajal, potem pa se je vzpel na poročnika in ga lizal po bradi. Bonke, ki mu ni bilo prav nič do pasje ljubezni, se je z gnusom namrdnil in odrinil psa. Najrajši bi mrcino sunil v zalita rebra. Kot otroka ga je ugriznil pes volčjak, zato jih je sovražil. Ogledoval si je žandarje in ugotovil, da so bili dobro pitani, poznalo se jim je, da niso dosti hodili na hajke. «Prav jim je, da so jih malo prezračili, lenuhe. Nas gonijo kar naprej po teh
robeh, ti tiči pa so lepo na toplem vso zimo,» si je misHi poročnik, ko je poslušal gostobesednega komandanta, ki mu je bil že na videz zoprn zavoljo pretirane uglajenosti in vsiljivosti.
Komandant je povabil poročnika, da bi si ogledala prizorišče boja. S prepkim spremstvom sta odšla po naselju in se razgovarjal. V glavnem je govoril vodja žandarjev, ves sproščen, ker je ostal živ. «Borili smo se kot levi,» se je pohvalil kar sam.
«Res ste se borili kakor levi,» mu je malomarno potrdil poročnik. «Upam, da boste nadrejeni komandi poročali o tem. Vi ste očividec sledov našega odpora, vztrajnosti in vojaške iznajdljivosti,« je dejal komandant in namignil na mrliče ob reki.
«0, seveda bom poročal.« Rad pa bi mu kar naravnost zabrusil, da od teh ni padel niti eden od žandarske krogle, šla sta k vodi, da bi sl ogledala mrtve ln ranjene. Za komandantom je poskakoval debelušen, rdečeličen podoficir, z lu-nastim obrazom, na gosto posutim s sončnimi pegami. Lase je imel visoko pristrižene in v kratkih čopkih. Bil je komandantov ljubljenec, saj mu je sledil kakor senca in vse želje sproti bral iz oči.
«Renner, hodite za menoj!«
«Da, gospod komandant, da gospod komandant,« Je pritrjeval vsaki misli in sledil kakor komandantov pes, ki Je šel zelo disciplinirano ob njegovi nogi .Na mostu so se ustavili in gledali trupla, ki so ležala razmetana po koritu. Nekateri ranjenci so se še vedno gibali.
«To je bil vražji napad, gospod poročnik!«
«Pa verjetno ne bo zadnji.«
Naslonili so se na ograjo in gledali. Ker so ranjenci šli komandantu na živce, je ukazal podoficirju, naj jih spravi s poti.
Debeli, racasti Renner je tlesknil s petami previsokih škornjev in izvlekel pištolo. Počasi se je napotil na obrežje. Cez noč mu je trebuh skopnel od strahu ln hlače so mu kar opletale okoli ritnic. Bližina smrti ga je stisnila kot
Pra^.je	v umirajočega fanta, ki se je zaman poskušal
zavleči pod most, da bi v miru umrl Walter pištola se mu je tresla v tolsti roki. Ko je s prvim strelom zgrešil, so se mu z mostu vsi zasmejali. «Temu se roka trese od onandra-nja» se je zaničljivo obregnil Bbnke, pljunil v vodo ln dodal-.(Kdove, koliko jih je zadel ta debeli usrane, ki dela samo gnečo v žandarskem spisku.« Komandant je preslišal pripombo in spodbudil debeluha, naj gre bliže, če hoče dobro zadeti.
Sel je bliže In ustrelil fanta dvakrat v hrbet. Telo Je trenilo. Ko je fantova glava omahnila, je rdečelično obličje pod prašičjimi očmi spreletel zadovoljen smehljaj Ozrl se je h komandantu tn tlesknil s petami
“Zel° dobro! Kar tako naprej, Renner. Ko opraviš vse. dobiš steklenico ruma.«
Ob besedi rum so se mu zasvetile oči, stopi! je v pozor in pritisnil roke tesno k telesu Potem se Je počasi pomikal ob reki in streljal v trupla, ki so dajala kakršne koli znake življenja. Da ne bi koga zgrešil, je streljal tudi mrtve. Delo, la ga je spočetka veselilo, se mu je proti koncu priskutilo. Trupel je bilo ob strugi kar precej tn nekatera so bila od krogel nemarno razmrcvarjena.
Komandant se je zazrl v trdi, brezbrižni obraz ne preveč zgovornega poročnika, ki se Je nekam zamaknil, kot bi se najraje pri priči poslovil. Zato ga je hotel razvedriti s cigaretami. Prižgala ste in kadila.
«Veste, gospod poročnik, ta Renner je zlat človek. Sposoben je za vsako opravilo. Posebno mnogo smisla pa ima za organdzaoijo zakusk. Ko opravi z ranjenci, mu bom naročil, da naju bo pogostil. V civilu je imel gostilno v predmeatju ob veliki kasarni. Ves je vnet za nemško vojsko. Takšno delo, kot ga opravlja sedaj z velikim užitkom, je najbolj primerno zanJ-	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecch! 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ Tekoč fačun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasit 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*.
Izdaja ln tiska ZTT • Trst
9. aprila 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko
DRŽAVLJANSKA VOJNA V VZHODNEM PAKISTANU
Uporniki pretrgali železniške zveze med Dako in mesti v južni Bengaliji
Osvobodilna vojska se je polastila vojaških skladišč pri Sylhetu Poseg pakistanskega letalstva ■ Ravalpindi protestira pri U fantu
NOVI DELHI, 8. - Po vesteh indijske časopisne agencije »PTI* so secesionistične sile Vzhodnega Pakistana razstrelile važni most pri Gangasagaru ter s tem prekinile železniške zveze med Dako in mesti v južnem delu Vzhodne Bengalije Prekinitev železniških zvez zadeva predvsem mesto Comillo in pristanišče Čitagong. Vedno po vesteh indijske časopisne agencije je Comilla v rokah upornikov. Popolnoma drugačno je stanje v Čita-gongu, ki je do pred kratkim štel 1 milijon prebivalcev in ki je baje sedaj popolnoma opustošen in brez enega samega prebivalca.
Vedno po indijskih vesteh, so separatistične osvobodilne sile žele v zadnjih 24 urah precej uspehov. Med drugim naj bi se polastile tudi mesta Rajšahi. Poleg tega naj bi zavzele vsa vojaška oporišča v okolici mesta Sylhet, kjer so našle o-bilne zaloge orožja, streliva, hrane in drugih potrebščin.
Zadnje vesti potrjujejo, da v Vzhodnem Pakistanu razsaja pravcata državljaaska vojna in da se vladne pakistanske čete zadržujejo le v nekaterih velikih mestnih središčih (v Daki so baje skrajšali policijsko uro), medtem, ko je podeželje v rokah upornikov gibanja «Awami». V boj posega tudi pakistansko letalstvo, ki predstavlja pravzaprav eno od najbolj učinkovitih orožij s katerimi razpolaga zahodnopakistanska vlada. Kot je znano, je Vzhodni Pakistan, ali Vzhodna Bengalija, oddaljen od u-pravnega središča države okoli 1.600 km. Oba sestavna dela dežele pa prti veliki indijski polotok v svojem zgornjem delu. Osrednje oblasti v Ravalpindiju morajo pošiljati vojaške okrepitve le po morju, ali pa z letali.
Pakistanska vlada ne priznava stanja državljanske vojne v Vzhodnem Pakistanu. Državne radijske postaje trdijo, da je stanje v deželi skoraj popolnoma normalno in da se je treba semtertja spoprijeti le z manjšimi skupinami »prevrat-nikov in diverzantov*. Prebivalstvo naj bi bilo popolnoma lojalno do osrednje vlade. Na drugi strani pa same pakistanske radijske postaje sporočajo, da so pakistanske letalske sile napadle upornike v raznih krajih. V nekaterih primerih (vesti niso sporočili uradni pakistanski krogi) bilo med civilnim prebivalstvom do 200 in še več mrtvih.
Politični odnosi so v tem delu A-zije se še bolj zaostrili, ker je Indija vsaj prikrito naklonjena u-pornikom Vzhodne Bengalije. Ta naklonjenost je popolnoma razumljiva, če se upošteva dejstvo dokaj nenaravne državne tvorbe pakistanske države, ki je bila zasnovana po drugi svetovni vojni na izključno verski osnovi (pri tem nosijo precejšnjo odgovornost prav Angleži, ki so v preteklosti vladali nad Indijo in sedanjimi pokrajinami, ki so sestaven del Pakistana). Zgodovinski razvoj je pokazal, da je Vzhodna Bengalija, čeprav naseljena skoraj izključno z muslimani vendarle po svoji narodni, socialni in gospodarski bitnosti bolj navezana na Indijo kot pa na zelo bolj oddaljeni Zahodni Pakistan.
Indijska javnost in tudi odgovorni organi ne prikrivajo torej svojih simpatij do vzhodnobengalskega o-svobodilnega gibanja. Širijo se celo glasovi, da bi bila Indija pripravljena, da poseže vmes. Te vesti pa so morda pretirane, ker prav zahodnopakistanska vlada obtožuje Indijo, da ima na mejah z Vzhodnim Pakistanom 6 divizij, med ka-
Igralka in pevka Jane Birkin se bo poročila s Sergejem Gainsbour-gom. Birkinova je znana zaradi pesmi «Je Palme, moi non plus», ki jo je pela skupaj s svojim bodočim možem in ki je bila deležna zaradi svoje erotične vsebine precej ostrih ukrepov oblasti v Italiji
terimi so tudi razne letalske padalske in artilerijske enote.
Pakistanska vlada se je nadalje formalno pritožila na organizacijo Združenih narodov ter izročila U Tantu protestno noto zaradi vmešavanja Indije v čisto notranje zadeve pakistanske države.
Po kasnejših vesteh, ki jih je posredovala časopisna agencija «PTI» so začeli pakistanski vojaški oddelki obširno kopno, zračno in pomorsko ofenzivo proti osvobodilnim silam Vzhodnega Pakistana, da bi prišli do ponovnega nadzorstva nad zahodnimi predeli Vzhodnega Pakistana.
Po sporočilu indijske časopisne a-gencije se Pakistanci trudijo, da bi obvladali vojaški in politični položaj blizu mest Džesore, Kuštja in Dinajpura.
Pakistanski radio je danes sporočil, da je pakistansko zunanje ministrstvo pozvalo v Islambadu na razgovor visokega indijskega komisarja, kateremu je sporočilo, da indijske oblasti pošiljajo orožje in strelivo vzhodnim Pakistancem v zabojih, ki bi morali vsebovati le zdravila, hrano in podobno. Pakistanske diplomatske oblasti so zahtevale, naj indijski visoki komisar posreduje pri svoji vladi, da bi se taka dejavnost nehala.
Iz Londona sporočajo, da je prišlo danes v angleško prostolnico 15 britanskih državljanov, ki so zbežali iz Vzhodnega Pakistana. Begunci so povedali, da v Vzhodnem Pakistanu divja strašna državljanska vojna, ki je že do sedaj zahtevala na tisoče človenških žrtev. V samem pristaniškem mestu Čita-gongu je opaziti kupe mrličev, ki ležijo ob cestah. Med temi je veliko otrok, ki jih pakistanski vojaki pobijajo brez usmiljenja skupaj z ljudmi, ki jih zasačijo na ulicah. Pakistanci nadalje mečejo ročne granate v notranjost hiš ob cestah, kjer prodirajo.
Sporočajo nadalje, da se je pakistanskim četam posrečilo ubiti 700 vojakov osvobodilne vojske «Bangla deš* potem, ko so jih z zvijačo prepričali, da se nameravajo vdati. Pakistanske čete so prišle iz utrjenih bunkerjev blizu mesta Rajšahi z belimi zastavami, toda nenadoma so odprle strahovit ogenj iz vsega svojega avtomatičnega orožja ter pokosile nič hudega sluteče Bengalce.
Indijska tiskovna agencija «PTI» je sporočila pozno sinoči, da je voditelj zveze «Awami» Fazlur Rahman izjavil, da bodo Pakistanci pregnani iz Bengalije v enem tednu. Nadalje je sporočila, da so nekateri pakistanski častniki, ki so zbežali v Indijo, izjavili, da je v pakistanski posadki v mestu Comilli prišlo do upora in da se je del vojakov pridružil osvobodilnemu gibanju.
Indijski časopisi sporočajo še, da so pakistanske oblasti začele prevažati zlate rezerve in tuje valute iz Vzhodnega Pakistana v prestolnico države.

Nixon: «Saj sem vedno trdil, da bo vdor v Laos pospešil umik naših žet iz Vietnama
(»Daily Mirron)
OB PRECEJŠNJEM PRESENEČENJU OPAZOVALCEV
V Tripolisu ponovno sklican izreden sestanek za petrolej
Navzoči bodo ministri za petrolej Saudove Arabije, Iraka, Alžirije in Libije
TRIPOLIS, 8. — Vprašanje petroleja in izvoza surovine že dolgo časa zaposluje vrsto gospodarstvenikov in politikov. Po prvih dolgih pogajanjih, raznih prekinitvah, ultimatih in srečanjih so države, ki so vključene v OPEP, in mednarodne petrolejske družbe sklenile petletno pogodbo v Teheranu. Na osnovi in po vzorcu te je Libija sklenila malo kasneje v Tripolisu posebno pogodbo z zahodnimi družbami tudi v imenu držav, ki izvažajo petrolej iz pristanišč ob Sredozemskem morju (Saudova A-rabija, Alžirija in Irak). Do političnega incidenta in prekinitve pogajanj je prišlo med Francijo in Alžirijo.
Zadnja vest v zvezi s petrolejskimi pogajaji je spravila v zadrego opazovalce, ker si je nihče ni pričakoval: predstavniki Libije, Alžirije, Saudove Arabije in Iraka se bodo spet sestali v Tripolisu. Sicer so vesti o jutrišnjem sestanku zelo pomanjkljive. Ve se, da bodo predstavniki držav v glavnem ministri za petrolej posameznih dežel. Vest je sporočila iraška tiskovna agencija ob prihodu iraškega ministra za petrolej Saaduna Hamadija v Bejrut, točnejših podatkov pa agencija ni posredovala in tudi minister Hamadi ni odgovoril na nobeno vprašanje časnikarjev. Minister bo odpotoval v Tripolis jutri zjutraj zgodaj.
Od zaključka pogajanj in podpisa pogodbe med Libijo v imenu vseh štirih držav in zahodnimi petrolejskimi družbami je pretekel točno
HUDA RUDARSKA NESREČA V ZASAVSKIH PREMOGOVNIKIH
Dva mrtva, 6 pogrešanih in 8 ranjenih v poplavljeni jami «0jstro» v Hrastniku
Reševalne ekipe se borijo z blatnimi gmotami kakih 50 metrov od kraja vdora vode - Nenavadna nesreča v hrastniškem premogovniku
Trincale in izseljenci
MILAN, 8. — 10. aprila bo izšla nova plošča znanega sicilskega rtru-badurja* Franca Trincaleja. Gre za <dong plaging*. na katerem je 15 pesmi, ki jih poje sam Trincale in ki jih je napisal ob raznih srečanjih z delavci in izseljenci. Naslov plošče je rPesmi borbe*.
17. aprila bo Trincale nastopal v Frankfurtu, kjer bo posvetil vrsto prireditev italijanskim izseljencem. Pevec je poudaril, da posveča predstave emigrantom ob smrti italijanskega delavca, ki so ga po pretepu pustili na pločniku v Ziirichu in je zaradi hudih ran po nekaj urah umrl.
CIUDAD DE MEXICO, 8. - Znani filmski režiser Luis Bumuel se je ponesrečil pretekli teden in si zlomil dve rebri. Zdraviti se bo moral skoraj en mesec.
HRASTNIK (Zasavski premogovniki), 8. — Danes se je pripetila v jami »Ojstro* hrastniškega premogovnika huda rudarska nesreča pri kateri sta dva rudarja izgubila življenje, osem jih je bilo ranjenih, šest pa jih še pogrešajo. V trenutku ko pišemo, so reševalne ekipe oddaljene kakih 50 m od kraja nesreče.
Kar se je danes pripetilo v hrastniškem premogovniku, je nekaj izrednega, česar ni nihče pričakoval. V premogovniku se namreč lahko pričakuje eksplozije jamskega plina, toda vdor vode v jamo je nekaj nenavadnega. In prav do tega je prišlo danes.
Delo v jami »Ojstro* se je danes odvijalo normalno kot vsak dan. Nenadoma je silen pritisk vode razbil steno v rovu ter preplavil jamo. Silen vodni tok je preplavil rov z blatom ter potopil nesrečne rudarje, ki jih je dohitel na svoji uničevalni poti. Osmim ranjencem se je posrečilo, da se umaknejo naravni stihiji in se rešijo na prosto. Dva rudarja, 41-letnega kopača Jožeta Verbiča iz Krmelja in kopača Henrika Matulja iz Sedraža pri Laškem so že rešili, žal mrtva, iz naplavljenega blata.
Nepojasnjena je še usoda pogrešanih. Reševalne ekipe iz vsega območja Zasavskih rudnikov (Hrastnik. Trbovlje in Zagorje) se bijejo z blatno gmoto ter skušajo priti do kraja, kjer je vodni pritisk razbil stene v rovu. Ali bodo še našli koga od pogrešanih pri življenju? Odgovor na to vprašanje je tvegan, kajti preden se bodo ekipe prebile skozi 50 m dolgi preplavljeni del rova, bo potrebno precej časa.
			
Prometna nesreča pri Sajgonu: 40 mrtvih
SAJGON, 8. — Zaradi hude prometne nesreče, ki se je pripetila v torek v Južnem Vietnamu, je izgubilo življenje 40 oseb, 20 pa je huje ali laže ranjenih. Žrtve so se vozile na nekem tovornjaku, ki je trčil v ameriški »buldožer* pri vasi Phu Sung v pokrajini Bing Thuan, približno 160 km severovzhodno od Sajgona. Ameriške in južnovietnam-ske oblasti so uvedle preiskavo.
LONDON, 8. — Zaradi prometne nesreče, do katere je prišlo še lani, so policijske oblasti odvzele vozniško dovoljenje za dobo enega leta Gastonu Sanzu, ki je uradni voznik filmske igralke Liz Taylor in njenega moža Richarda Burtona. Lansko poletje je namreč Sanz z belim avtomobilom vrste »Cadillac* zakoncev Burton trčil v električni drog, nato v zid, podrl je nekaj pešcev in se ustavil šele po nekaj metrih. Čeprav ni bilo nobene žrtve in je voznik skušal pripisati nasrečo pomanjkljivemu delovanju zavor, ga je prometna policija obsodila na plačilo 250 funtov šterlingov globe, ker je pred nesrečo «popil preveč alkohola*: izpraznil je namreč 4 steklenice piva, 1 koktail, in tri kozarce vina.
PO VESTEH NEKE URUGVAJSKE RADIJSKE POSTAJE V MONTEVIDEU
Ugrabljeni angleški diplomat Jackson je baje hudo bolan
Ugrabitelji prosijo britansko poslaništvo, naj sporoči, če je diplomat alergičen na penicilin
MONTEVIDEO, 8. - Sinoči je neka urugvajska radijska postaja sporočila, da je prejela telefonski poziv s strani tupamarov, ki so u-krabili britanskega diplomata Ge-offreya Jacksona in ki so javili, da je ugrabljenec dobil srčni napad. Radijsko postajo so gverilci prosili, naj bi se pozanimala, če je diplomat že bolehal na srcu in če je alergičen na penicilin. U-grabitelji so še povedali, da se Jackson od časa do časa onesvesti ter da je ob njem nekaj zdravnikov.
Britanskega poslanika Jacksona so tupamari ugrabili pred približno tremi meseci. 17. marca se je z njim srečal tudi urugvajski državni pravdnik Guido Oribe Berro, ki so ga gverilci ugrabili 11. marca
in ga do 23 .marca zasliševali. 0-ribe je tedaj povedal, da se mu je zdelo Jacksonovo zdravstveno stanje dobro.
Glasnik britanskega poslaništva v Montevideo je kasneje sporočil, da je Jackson pred nekaj leti res bolehal za «histodio», vendar ni znano, če je alergičen na penicilin. V zadnjih desetih letih Jackson ni imel nobene sitnosti v zvezi z rahlo srčno napako. Glasnik »Foreign Office* je davi potrdil, da je podoben telefonski poziv s strani tupamarov dobilo tudi samo poslaništvo. Človek, ki je telefoniral, je izrecno potrdil, da pripada gverilskemu gibanju. Glasnik je še izjavil, da ni nobenega dokaza, da so tako na poslaništvu kot na radijski postaji govorili res s predstavnikom gve-
rilcev, vendar je to zelo verjetno. »V primeru, da bi bil poslanik Jackson zares dobil srčni napad,* je dodal glasnik, »bi ga morali gverilci nemudoma izpustiti, da bi ga lahko zdravili v bolnišnici. Sicer so tupamari pred kratkim dokazali že ob bolezni neke druge ugrabljene osebnosti, da razpolagajo z odličnimi zdravniki in tudi z bolniškimi pripravami, zaradi česar je trditev glasnika samo delno utemeljena. V primeru pravega srčnega napada bi lahko bil prevoz bolnika nevaren, zaradi česar ga bodo tupamari verjetno skušali zdraviti sami, dokler je to v njihovih močeh in ne predstavlja posebne nevarnosti za bolnika. Možno pa je, da ga bodo kasneje prepeljali v bolnišnico, kot so že storili v drugih primerih.
V Seulu hudi spopadi med policijo in študenti
SEUL, 8. — V nekaterih seulskih mestnih četrtih je že tretji dan zelo napeto ozračje. Študentje so namreč organizirali razne manifestacije proti obveznim vojaškim vajam. Policija jih je na precej trd način skušala razpršiti, na napad pa so študentje odgovorili in prišlo je tako do ostrega spopada, med katerim je bilo ranjenih 15 študentov in 10 policistov. Te podatke je sporočilo seulsko policijsko poveljstvo, ki je tudi javilo, da je izvedlo preko 100 aretacij.
Do najhujšega spopada je prišlo v nekem predmestju, ko je približno 2000 študentov skušalo organizirati sprevod proti središču mesta. Policija je tedaj nastopila tudi s sol-zilnimi plini, kar je povzročilo veliko zmede.
Pred nekaj meseci so južnokoroj-ke oblasti uvedle tedensko tri ure obveznih vojaških vaj za študente, kar je izzvalo zelo veliko polemik in postalo osnovna tema pri volilni kampanji za predsedniške volitve, ki bodo potekale 27. aprila.
Eden mrtev in eden ranjen zaradi zemeljskega usada
VIBO VALENTIA (Catanzaro), 8. — Zaradi zemeljskega usada, do katerega je prišlo na dvotirni železniški progi, ki jo gradijo pri kraju Vibo Valentia, je en delavec izgubil življenje, drugi pa je dobil zelo hude poškodbe.
Skupina delavcev je delala na progi, ko je usad podrl 38-letnega Domenica Franzeja in 26-letnega Nazzarena Mondello. Takoj so jima prihiteli na pomoč ostali delavci, ki so ju odkopali izpod zemlje in ju nemudoma odpeljali v bolnišnico. Franzeju pa so bile hude poškodbe kljub zdravniški pomoči u-sodne in je malo kasneje izdihnil. Za Mondello so si zdravniki pridržali prognozo.
Francozi in obsodbe na smrtno kazen
PARIZ, 8. — Predstavniki raznih francoskih parlamentarnih skupin so med neko tiskovno konferenco še enkrat poudarili svoje nasprotovanje smrtni kazni. Sestavili so tudi dokument, ki so ga podpisale najrazličnejše osebnosti iz znanstvenih in umetniških krogov. Med temi so akademiki Louis Leprince-Ringuet, Jean Grostand, Wladimir D’Ormes-son in Joseph Kessel, odvetnika Renč Cassin in Jacques Isorni, igralci Jean Louis Barrault in Iyes Mon-tand, pevca Georges Brassens in Leo Ferrč, pisatelja Gilbert Cesbron in Bernard Clavel.
Med evropskimi državami sta namreč obdržali smrtno kazen samo Francih in Španija. Zadnjo smrtno
obsodbo so v Parizu izvršili 11. marca 1969, ko je stopil pod giljotino ubijalec dveh otrok. Z anketo so Francozi ugotovili pred kratkim, da je nasprotno smrtni kazni približno 58 odst. prebivalstva.
Noseče ženske in varnostni pasovi
NEW YORK, 8. — Dva ameriška zdravnika — ginekolog dr. Warren M. Crosby in njegov kolega J. Paul Costiloe, ki je izvedenec za statistiko — sta po daljših poskusih in preučevanjih ugotovila, da je za noseče ženske še posebej priporočljiva uporaba varnostnih pasov na
avtomobilih. Oba zdravnika delata pri medicinski fakulteti na državni univerzi v Oklahomi.
Mnogi zdravniki so že do sedaj zagovarjali uporabo varnostnih pasov še posebej za noseče ženske, ker naj bi ublažili udarce in morebitne hujše notranje poškodbe, mnogi pa so tudi trdili, da varnostni pasovi še posebno pri nosečih ženskah lahko povzročijo posebne poškodbe. Dr. Crosby in Costiloe sta ugotovila na osnovi statistik in podatkov o 208 hudih prometnih nesrečah, ki so se pripetile enakemu številu nosečih žensk, da so prav varnostni pasovi ublažili poškodbe tako na materah kot na še nerojenih otrocih in v mnogih primerih celo preprečili smrtne poškodbe.
en teden. Pri tem bi morali podrobneje povedati, da se je Libija res pogajala v imenu vseh štirih držav, pogodbo pa je podpisala samo z družbami, ki delujejo na njenem ozemlju in ki izkoriščajo libijske naravne dobrine. Kljub presenečenju so torej opazovalci ugotovili, da gre verjetno za sestanek, med katerim se bodo skušale štiri prizadete države zmeniti za enotno stališče v primeru, da bil petrolejske družbe kljub vsemu ne sprejele zahteve po povišku s strani Iraka in Saudove Arabije, ki izvažajo surovino skozi pristanišča ob Sredozemskem morju, kjer se zaključijo naftovodi.
S precejšnjo nestrpnostjo in radovednostjo pričakujejo vsii začetek izrednega sestanka v Tripolisu i® podrobnejših vesti, ki jih bo mogoče izvedeti v petrolejskih krogih uradno ali neuradno.
RIM, 8. — Vojaško reakcijsko lovsko letalo vrste »G-91* je strmoglavilo malo po vzletu z letališče z bližini Rima. Pilot se je rešil tako, da je skočil z letala s padalom. Letalo se je nekaj trenutkov kasneje razletelo pri kraju Borgo S. Rita. S helikopterjem so poiskali 28-letnega pilota Paola Mossento in ga rešili. Dobil ni nobene poškodbe. Vzroki okvare niso znani.
.........................................................................................mi.....................im
Peta hčerka japonskega cesarja * svojem uradu velike trgovine * dragocenim blagom
im**
Poljudna znanost; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Popoldanski koncert; 17.00 Trio Ozim-Pahor-Sla-
7; 17.45 Novačan: Peti evangelij 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Ljudski običaji; 19.20 Zborovsko petje; 19.40 Postni govori; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo;
20.45 Martin; Golgota.
TRST
12.10 Komorna glasba; 14.45 Tretja stran; 15.10 Koncert; 15.30 Tartini: Miserere; 16.00 Crize: Po- koncertom prenos Pasijona, govori s Stuparichem.	PROGRAM
KOPER
PETEK, 9. APRILA 1971
18.30 Pvorakova Serenada opus 22; Kmetijski nasveti:	12.40 Bratje
19.00 Slavni violinisti; 20.20 Pia- Avsenik; 13.30 Priporočajo vam...!
14.10 Skladbe za mladino; 15.40 Iz domače koncertantne literature; 16.00 «Vrtiljak*: 16.40 Rad imam glasbo; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert! 18.00 Aktualnosti; 18.15 Griege lirika; 18.50 Ogledalo našega ča sa; 19.15 štirje kovači; 20.00 «Naj narodi pojo . . .»; 20.30 Top-pops
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- „ist M. Pollini; 21.00 Milanski ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 koncert, ob sodelovanju opernih Grieg: Koncert v a-molu; 12.10 pevcev.
II. PROGRAM
_17	o.. ,• ctL 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
ma; 17.20 Sibelius: Simfonija št.	7	d,aiu
7- 17 45 Nnraran- pBn »»»nroiii-	7.40 Frescobaldi, Puccini, Albano;
9.35 Arnejev koncert št. 4; 9.50 Radijska priredba — Lagerkvist:
»Baraba*;^ 10.06 Glasbena antolo- J* 21.15 Oddaja o morju; 22.15
Besede in zvoki; 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
gija; 13.45 in 14.06 Operna glas ba; 14.00 in 18.05 Zakaj in kako?; 15.15 Mozartov Kvartet K 370;
16.35	G. Zanaboni igra na orgle;
17.35	Stravinski, Simfonija; 18.15
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Sindikat v Italiji; 13.00 Do-
Pianistka M. Crudeli; 19.55 Bee- ba starosti; 13.30 Dnevnik; 14.00 thovnova Simfonija št. 3; 21.00 Co- Francoščina; 14.30 Nemščina! relli, Bonforti, Albinoni — med 17 00 Program za najmlajše; 17.30
Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Glasbeni spored; 19.15 Poljudna znanost; 19.45 Šport in 10.00 Koncert za začetek; 11.00 kronike; 20.30 Dnevnik; 20.50 Gipp-
6.30, 7.30, 10.00, 12.30	14.00 Borodinova Simfonija št. 3; 11.15 fon-Sguarzina: »Anna dei miraco-
~	^ _	’ „ _   *	__: _1___ 1 o ru\ rt___JA •	llfc • /3> 00 DnevniLr
14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po- Komorni zbor; 12.20 Brandt in ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Schumann; 14.30 E. De Cavallieri: Popevke; 8.30 Orkester; 9.00 Zna- Rappresentazione di anima e cor-nost in tehnika; 9.30 Nagradno P°; ,17;20 Strani iz albuma; 17.35 tekmovanje; 10.05 Juke box; 10.45
liq; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.00 Konjske dirke; 21.00 Dnev-
Uverture in intermezzi; 11.15 Glas- Kulturni pregled; 19.15 Beethov-beni koktail; 12.00, 12.45 in 13.07 n.ove skladbe; 21.30 Wagner: Par-
Celsi, Missa Virgo Virginum; 18.45 nik; 21.10 Križev pot; 22.15 Dokumentarec.
Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Polke in valčki; 15.30 Tops-pops; 16.20 Dva mladinska zbora; 16.45 Knjige, knjižnice in
sifal.
FILODIFUZIJA
9.15 Lulli: Te Deum; Martin:
bralci; 17.10 Vaši pevci; 18.00 Sonata; 10.14 Webern, šest skladb
Simf. koncert; 19.00 M. Hopkin;
19.30	Prenos RL; 22.15 Pisana glasba; 22.35 Nočni recital.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila;
7.30	Jutranja glasba; 8.30 Opera
za orkester; 12.05 Čajkovski in
JUG. TELEVIZIJA
9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.30 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu! 17.30 Vijavaja — ringaraja; 18.15 Obzornik; 18.30 Zabavno-glasben«
Chopin; 13.45 Simf. koncert; 14.15 oddaja; 18.45 Variete; 19.00 Mo-Sodobna ital. glasba; 15.30 Ko- zaik kratkega filma; 20.00
morna glasba.
SLOVENIJA
dnevnik; 20.35 »Prijateljsko prepričevanje* — film; 22.45 Izkažimo se; 24.00 Poročila.
Don Carlos; 12.10 Čajkovski, Kon- ročila; 7.15, 7.45 linform. odda-
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Po- KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
cert št. 2; 13.15 Otroški zbori; 14.05 »I solisti veneti*; 15.10 Fau-rejev Trio opus 120; 15.50 Franck: Simfonični poem; 17.00 Pasijon;
ja; 8.10 Operna matineja; 9.05
19.00 Barvni monoskop; 19.35 »Zob za bob*; 19.50 Slikanica!
Radijska šola; 9.35 »Od Zilja do 20.00 Balet »Podporočnik Kiže! Vardarja*; 10.15 Pri vas doma; 20.35 Francoski nemi film: «Zgod' 12.20 Violinist P. Škabar; 12.30 be brez besed*.