V •luUKvarMl return to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. Return Posta«« Guaranteed. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday Subscription rate; F* members yearly----$1.20 I Foi i»«n members.......92.00 8 Foreign Countries..... $3 00 i Telephone 1048 r- Največji slovenski tednik v Združenih driavak. Izhaja vsako sredo. Naročnina: IN Za član?, na lata ... Za nečlane........ Za ineiSBstr« .... f 1.20 $2,00 $3.00 of^Auguat 24, 1912 NASLOV aradniitra in nprmTuStra Jat 1004 N. Chicago Street, Joliet, UL Telefon; 1048 ACCEPTANCE f OB MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1163, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. ----- ' n "' 1 11 ■ ..............■ ....;- . . . JOLIET,'ILL., 25. OKTQBRA (OCTOBER) 1922. Štev. 43. No. 43. IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. J. Postavno dovoljenje poslovanja v državi Conn, dobljeno. l)a se po možnosti ugodi vsem našim krajevnim društvom po raznih državah, sem že pred nekaj tedni vložil prošujo tu^i pri zavarovalninskemu departments v Hartford, Conn, za postavno dovoljenje poslovanja v državi Connecticut. Naši prošnji je bilo ugodeno, vsled česar smo dne 20: t.* m. dobili postavno dovoljenje, ali "licenco.". To uradno naznanjam društvu sv. Jožefa št. 148 y Bridgeport, Conn.,-v nad i, da bo znalo pridobitev "licence" ceniti z marljivim pridobivanjem novih članov in večjo agitacijo za •našo K. S. K. Jednoto. S sobratskim pozdravom, Josip Zalar, gl. tajnik. POZIV DELAVSKE FED RACIJE. Washington, D, C., 23. o — Ameriška delafska fede ci ja (A. P. of L.) je danes dala'na vse svoje člane in os LLOYD GEORGE RESIGNI- RAL. London, 19. okt.—Dosedanji angleški ministrski predsednik Lloyd, George je podal danes .svojo ostavko in ž njim vred ves njegov koalicijski kabinet; kralj Jurij resignacijo dobril. Vsled pr ministrskega predsednika, jej »Sedanji kong-es je v rokah bil mi njegovo mesto imenovan i nazadnjakov, ki niso'še nič k frči osedanji državni blagajnik ristnega za ljudstvo storili; Andrew Bonar Law, ki bo sku- skoro vsi kongr^niki deluje-sal sestavih nov kabinet. |j0 po svojem sebičnem načinu. Iit()\ čl Ci eorge, ki je oprav- Niti eno primerne in za nas ljal urad ministrskega predsed-1 koristne postave se ni .uvajali rka zadnjih sedem let,.je vsled " BLAMIRANI SUHAŠKI AGENTJE. LOKALNE VESTI. V L:rni 44Slovenija" dvo- V/ashington, D. C., 21. okt rani so bodo vršile letošnjo — Prvič za časa si*he dobe bo ' jonsko in zimsko sezono sle-naš državni department primo- de(V-e prireditve: ran zagovarjati se lji vrlega Pred nekaj dnevi je ameri š- vefe dobrodošli ! ki zasledovalni Čoln "Iiaha' Na Martinovo nedeljo, diu osem milj od New Jersey ob- '12. novebra popoldne in zvečei režja ustavil kanadsko jambo- priredi društvo sv. Jožefa št rnice 44Emerald" naloženo z 2, K. 8. K. J. veliko šaloigro v žganjem in isto i y i 'o privede 1 4 dejanjih "Lumpacij Vaga-New York, kjer so jo suhaš-1 bund". Vse kaže na to, da Čitatelji, pozor! Na uredniški,strani današnje izdaje prinašamo tyri manjše in en daljši članek pod naslovom: 44Izvirna poro'ila iz stare domovine" izpod peresa 'našega novega dopisnika tega resignirai; ker mu je na ^ in tk° * ^ V®™*!' ^ neki seji konzervativna stran-fn^ i ,mo do ti našihiSt H*11114: T^T ^ ^ ** ka jmrMti nirnnimioo Pri tim» T n f - • V* JaiAbormce jo zatrjeval in do- ro veliko zanimanje. Ka lzieKia nezaupnico, rri tem nikov, ki bi bih v ti | zadavi km Ai ,ia n; v n:unt: ^ ,, i •>- i i o i glasovanju je bilo oddanih 186 ]ahko' v kongresu za ^ nas_' da ni bl1 * ,,lkakl zvezi 2 Od 2o. novebra do 2. decern glasov 44za", 87 pa 44proti." 'topili;— a ti so lepo' molčali. Ves politični položaj na An- Novi davki bodo revnemu in gleŠkem je vsled padca Lloyd j delavskemu ljudstvu v veliko Georgevega kabineta skrajno hrem0y za-bogatine pa v olaj-napet. V kratkem bodo razpi- šav0 koristi novega tarifnega TV i • j 1*1 ' ^ ' ■ e, kjer sane splošne volitve Lloya George zopet kandidiral j ne T )Jl elela vei ■■ llnega zakona bodo imeli le bogatini, državncm department«, ker se v trdni nadi, da zmaga. Njego-; Istotnko so je ravnalo glede vi nasprotniki, oziroma ljud-!n. obrežjem, oziroma, da so ga po bra se vrši v farni 44Slovenia' nedolžnem aretirali vsled če* dvorani velik cerkveni bazar, sar se je takoj pritožil pri svp- ali "fair". K>r slične prireji vladi. ditve že nismo imeli zadnji Dams se je o tej aferi raz- tri leta, je upati, da bo uspeh pravljalo v zakladniškem in i'te povoljen. Drugo nedeljo v jannarj. bo treba pri angleški vladi v- prihodnjega leta priredi Pevs j iir- • • <>d oprostiti. Nova ki zbor cerkve sv. Jožefa v oz stvo se je zadnje Georgeve po- ?rohibIci'iskti P™*ava dovoljn- naoeni dvorani v prid cerkve K.— Novi g. sotrudnik nam litike že naveličalo češ, da je«vo:r,MH , iS' i '"le !ap,0®1)?.np ^ne Ha" liCko ve1iko in zanimivo Sleda je obljubil, da: se bo še veokrat! vladal preveč samovoljno in\h "t ,^TZ ^mo v razcl.lji :) inilj od ameriš- liško igro spojeno s petjem. » Jn lM(vV,;HiM;(,'nK./!c ;kega obrežja. (Mala druMva, ki namera- potrdil. Vsi kongresni ki gle-1 • , \ ajo letošnjo sezono morda pri rediti kako* veselico, ali zaba } , * da iste oglasil. | preveč en Iz navedenih poročil naj ali. --Idajo na to, da ustrezejo'kapi- vsakdo dela pri svojem sodbo,j Pngoljufani bilijoni. Italistom in bankirjem, ne pa kako je dandanes v stari dOmo-j Canton, Ohio, 22. okt.Si- [ljudstvu, osobito nam, dMav-vinij ta poročila so povsem res- noči se je vršil v tem mestu ;cen, nična, nepretirana in nepri- shod republikanskega kluba, Justini tajnik zagovarja stranska. Dobro je, da se tudi:na katerega je bil tudi povab-; prisiljeno' delo, ker mFsli, da erisktm Slovencem nu-jljen jastični tajnik (generalni ž nam anien^,m oiuv^iuiiu-tlJen justiem lajniK igeneraini živimo zopet v (1(>bi suzmev; di stvarna kritika m opazova. državni pravdnik) Daugherty. saj je nam prepovedal celo nje sedanjih razmer v Slovenr- Med drugim je g. tajnik zopet !stavke. Pravočasni nastop ji, kakor tudi v ceh Jugosla- ostro grajal linijske delavce, vi ji. Strah pred fašisti. Rim, 19. okt.—Vsled vedno vo> naJ "am to blagovolijo naz večjega nasilja in divjanja fa- naniti, da ne bomo imeli kai šistov v Italiji je pričelo pre- dveh prireditev na en dan. bivalee Rima resno skrbeti, da — Ko se je minulo nedelj t fašisti ne zavzamejo tudi več-'po noči med hudim deževjen nega mosta in se pol'.ste vlade, peljal sobr. Jos Zalar, gl. taj Na to nevarnost so verniki, "ik naše Jednote čez Ruby St. most po Chicago cesti, mu je Zavarcve,njc proti brezposelnosti. Madison, Wis., 21. okt. — Hi organiziranega delavstva mu | duhovščina in kardinali ze o BHi I češ, da so ti letos zadali deželi |jo pa ta načrt prekrižal. Is-! poaorili sv. (>5eta, da bi bil tu- l]a ovinku vsled opolzke poti i velik udarec z raznimi stavka- jtotako je bilo tudi z transpor- j v tem slučaju Vatikan v ne- ;*«vil avtomobil s ces.te in z vso mi? izgredi? in nasiljem f j tacijsko postavo. ' | varnosti, ker nima zadostne! silo zadel v železni brzojavn' Njegov govor se je najbolj'su-; Vojni profitarji so ameriško kal glede vojnega profitarstvaljudstvo ozkubili za bilijone. ke le-mes ni Profesor državne univerze, Jo- in goljufov, ki so okradli dr- Vada in kongres to pijavke lin R. C smmons je izdelal svoj žavo za več bilijonov. Vlada S-eiti ker se še do dare? zakonski načrt glede zavaro- je izgubila ta denar liri raznih 0d njih rztirjalo prigoljufa-vanja brezposelnih delavcev v j pogodbenikih (Icon t rak t or jih) ni^ bilijonov. ' državi Wisconsin. Common- ko je od njih naročila raznovr- j jz vsega tega je tore i razvid-sov predlog pride 1. 1923 pred sini vojni materijah Mnogo L0> da je ireba prmesti take državno zakonodajo na odgla- teli nepoštenih dobaviteljev jo ljudske' zastopnike iz kongre-sovanje. Navedeni zakon bi goljufalo kar na debelo. Da- 'Sa! ne bil samo v korist delavcem, | si ravno je kongres dovolil pol! -- ampak tudi delodajalcem, ki bi milijona dolarjev v svrho za-dobivali v slneaju kake gospo- sledovanja teh izkoriščevalcev Clemenceau obišče Ameriko. New York, N. Y. 2.3. okt. dar- ke krize prinr rno odškod- j in goljufov, se ni s to preiska- Kakor že poročano, se bo biv- mno. A'se poslovanje tega vo še dosti doseglo, kajti glav-zavarovanca naj bi se vršilo ni krivci so odnesli prigoljufa-brezplačno s posredovanjem ne milijone v inozemstvo; vse-Zveze delodajalcev. eno ima pa justični department Podpora, oziroma odskodni- na črni listi še okrog 400 nepo-na za delavce v slučaju brezpo- štenih kontraktorjev. Doslej selnosti naj bi znašala po $1.— je vlada dobila od njHi nazaj lut- !>rvi ie očesom, Sv. Oče jo kardinale potola-lna roki in na kolenu nekaj po" žil, da naj se nikdo glede fašis-lSkodova,» £1 zdravnikove izjave, pos-gjfj , jkodbe niso nevarne in bo brat Belgrad, 19. okt.-Da se za-Zalar ž? v "ckaJ fneh brani vpad italijanskih fašis- k°»01-, Br. Plut je pa lah: tov v deželo, je bila danes pa-;1™ P^kodovan na glavi ter se trijotčna organizacija Jugoslo-izdraviJ bolnišnici «v. Jožefa, vanskih nacionalistov pozvana! ~ Za(hlJO 110del;)0 PT ,M> pod orožje potom mobilizacije. ^ nastal med ]^ralci lia kock° rP -i j i i. • ' i v bližini Boziceve gostilne na La narodna garda, kateri po-(1> , . m^«; t . . , i . v , ., . \ Broadway prepir, ledaj Leto Vin. — Volume VHI "■ j'- 1 VABILO NA ZANIMIVO GLEDALIŠKO IGRO. Kot že enkrat priobčeno v 44Glasilu" priredi dr. sv. Štefana št. 1, Chicago, 111., igro 44Deseti brat" v prid društvene bolniške blagajne. Toraj še enkrat obveščamo vse člane našega društva kot tudi vse dru-^e Slovence iz Chicago in bližnje okolice kot: So. Chicago, Waukegan, Joliet, in Aurora, 111., da bi nas obiskali, in s tem pripomogli do boljšega uspeha. Igra bode igrana dvakrat in st-3er v soboto večer dne 28. oktobra ob pol osmi uri, in v nedeljo dne 29. pkt. ob pol treh popoldan v cerkveni dvorani Ivorani 22nd in St. Lincoln St. [grali bodo igralci Pevskega in dramatičnega odseka, iz \Vau-tegan 111., v prijazno povrnitev IruŠtvu sv. Štefana. Ker je igra 4Deseti brat' zelo zanimiva, torej upamo) da ie bo Slovenca (like), da nas ae bi obiskal omenjena dneva in s tem izkazal naklonjenost, lašim sosednim Slovencem in sobratom. Vspored in imena igralcev: Benjamin Gornik, graščak na Slemicah, g. Andrej Ogrin. Njegova otroka: Manica, gdč. Marv Svete, Balček, g. Frank Drašlef. Dclef Gornik, graš-"akov brat, g. Ignac Grom. Lo-rro Kvas, cand j>rof. odgoji-telj, g. Josip Maček. Peter Piskov, graščak na Polesku, . Josip Jamii-ik. Marijan, njegov sin, g. August Čepon. ^Vn* seljJ okrajni zdravnik, g. John Repi Marička, njegova hči, 4'dč. Alary Čelešnik. Mecon, okr. sodnik, g. Frank Ogrin. Zmuzne, učitelj, g. Frank O-grin. Andrejček Krivec, črev-ijar g. Frank Šebenik. Neža, njegova žena, gdč. Mary Ce-pon. Franica, njuna hči, gdč. Fennie Grimšič, Obreščak, gos- lii župan, Victor vel ju jf jo srbski častniki, straži la na meji in vpade fašistov. bo je ' 25 letni Filip Štukel z lopato 0dbI'|ala j po glavi udaril rojaka John ^ . . ! Gombača, znanega čevljarja na a*lstl vedno bol-l zjbirajo' N< Broadwav s tako silo, da mu svoje nove čete na dalmatinski je prebil lobanjo. Gombača so meji, kjer je že prišlo do res- nezavestnega prepeljali v bol- nih spopadov med njimi in jugoslovanskimi stražami. nišnico sv. Jožefa, kjer se bori s smrtjo. Ker je zlobni napadalec takoj zatem ušel, ga po-$16,000 za izgubljeno oko. licija marljivo zasleduje. Ran-Chicago, 111., 22 okt —! 3elli r().iak tombac je oženjen Pred sodnikom Josip Sabat, |in ^ č-etverih nedoraslih o-liom se je vršila včerpj obrav-itrok' nava v zadevi 121etnega poškodovanega Samuel Deutsclia,;Ameriška križarka dospela v ki je še predlanskim izgubil e- j Vladivostok, no oko. Starši označenega ' Moskva, 22. okt. — Vsled dečka so tožili tvrdko Case & prošnje ameriškega konzula je Martin Pie Co. za večjo odško- j vladar Združenih držav v Vla-dnino, ker je bil deček povo- divostok poslala svojo veliko žen od nekega 44trucka" tejkrižarko."Sacramento" v svr-družbe. Ker se porotniki ni- bo-zaščito ondi živečih ameriško zamogli na noben način ze- kih podanikov. V Vladivos-diniti, se je končno zadevo ti- toku so namreč nemiri ^ med redilo s pobotanjem in dečku 'boljš?viki in Japoncd vedno na določilo $16,000.— odškodnine' tiluičar Slanja. Kmetje: Peharček, g. Frank Kozina; Matevžek, g. Frank Jerina; Miha izpod Gaja, g. Anton Tursiv, Držarjev Fraftcelj, g. Alojzij Zalar. Martin Spa k, deseti brat, g. Alojzij Zupec, Krjavelj, kožar, g. John Hladnik, Ko«, sodni pisar, jg. Frank Jereb. Kmetje: g. Peter Trček, g. Frank Sebel-nik. Režiser, g. Matija Ivane-tichj Pred igro in po igri, zapoje cerkveni in dramatičn zbor par krasnih slovenskih pesmi« Igra je zelo zanimiva, in tudi smeha bode dovolj; gotovo ne bode nobenemu žal, kdor se je bode udeležil. Po igri sledi kratka zabava, v počast igral-c?m in sosednim gostom. Za žejna grla bode vsestransko preskrbljeno z mehkimi pijačami, in sladoledom. Torej pridite vsi Slovenci-(ke), dne 28. in 29. oktobra v cerkveno dvorano, zakar se Vam že vnaprej zahvaljuje: Društveni odbor. i a izgubi jeiio oko. dnevnem redu, vsled česar so tudi Amerikanci v nevarnosti. Grki so vneti za kralja. Atene, 19. okt.—Grški revolucionarni odsek je izdal danes na svoje ljudstvo proklamaci-jo, da naj ves grški narod podpira novega kralja Jurija. S tem so Grki jasno pokazali, da se ne vnemajo za vstanovitev republike. VABILO. Imitvo av. Genovefe št. 108, Joliet, 111. | Tem potom naznanjam, da je < rustvo sv. Genovefe št. 108, t klenilo na zadnji mesečni seji, < a se zopet priredi takozvano 1 1 Card Party", dne 31. oktobra (zadnji dan v tekočem mesecu, na torek) v korist društvene 1 lagajne. Da bomo imeli pri * aj prireditvi več uspeha, so < lanice uljudno naprošene, da t rinesejo kak dar (dobitek) za reČkanje. Te dni sem razposlala vsem Članicam tikete r a to prireditev; katera jih bo-« e še več naj pokliče telefon št. r 623 Y 4 in jih bom še poslala, kolikor jih katera želi. Ome-3 jam, da je razpisana nagra-« a šest srebrnih žlic za ono čla-- ico, ki bo največ vstopnic (ti- * etov) razprodala; zato se po-' rudite in jih skušajte kar naj- eč razprodati. Se enkrat vas opozarjam in abim na označeno "Gard [*arty", vršečo se 31. okt. zve-er ob 8. uri v Slovenija dvo--ani. S sosestrskim pozdravom, Catherine Zadel, tajnica. zadovoljno z navdušenim gov ir rom Jednotinega podpredsednika br. J. Mravintza in br. Speharja; kakor tudi ostali govorniki so naredili med poslušalci dober utis. Zabava se je zaključila že pozno v noči ob vsestranski zadovoljnosti udeležencev« naše slavnosti. Še bolj obširoio poročilo o tej slavnosti, o zgodovini in 20 letnemu poslovanju društva sledi kasneje, ko se bo dalo društvo slikati ob priliki dvajsetletnice. Torej še enkrat vsem lepa hvala, ki ste kaj pripomogli pri tej naši slavnosti. Pozdrav vsemu članstvu K. K. J. John Škoff, tajnik. Društvo sv. Jožefa št. 53 Waukegan, 111. I>ne 28. in 29. oktobra, to je soboto in nedeljo bode igralo laše Pevsko in dramatično društvo igro "Deseti brat" v Jhicagi, v cerkveni dvorani za Irustvo sv. Jožefa št. 53 K. S. eC. J. v blagohotno povrnitev ir. sv. Štefana št 1, K. S. K. J. Tem potom, kakor na zadnji seli govorjeno se vabijo vsi člani, cakor tudi drugi tukajšnji rojaki, da se-vdeleže te zanimive gre. Seveda v soboto bode rmogim skoro nemogoče se u-leležiti, a drugače jegpa v ne-ieljo. Vlak odpelje od tu 15 ninut čez 12. uro popoldne; i-ila bolj majhna, ampak Mladinski oddelek je bil pa častno astopan. Našo slavno K. S. •a. Jednoto je zastopal drugi >odpredsednik br. J. Mravintz; • iruštvo št. 50, K. S. K. J. je za-topal br. J. Spehar, društvo t. 163, pa br. M. Brozenič; ruga društva iz Pittsburgha t o niso odzvala našemu povabili. Tem potom se naše društvo bpo zahvaljuje vsem onim, ki so nas ta dan s svojo navzoč-rostjo počastili, osobito pa br. -Iravintzu, kot zastopniku nate dične Jednote. Na banketu je bilo več go-" ornikov od društvenih čla-i.ov; posebno je bilo članstvo Društvo sv. Petra in Pavla št. 89, Etna, Pa. S tem naznanjam vsemu članstvu našega društva', da, smo sklenili na minuli seji prirediti plesno veselico letos na Zahvalni dan, dne 30. novembra v cerkveni dvorani v Millvale, Pa , Vsled tega vas že danes, cenj. sobratje prosim in uljud* no vabim na to društveno za bavo kakor tudi vse hrvatsko in slovensko občinstvo iz naše naselbine, da nas pri tej prireditvi počaste s svojim posetom v kar največjem broju. Dalje opozarjam cenj. članstvo, da naj pravočasno poravnajo svoje društvene asesmen-te če ne, bodo suspendani na podlagi pravil K. S. K. J. Nikar cenj. bratje ne dolžite potem odbora društva, ampak pripišite vzrok sebi. Pomnite, da vsakdo, ki dolguje društvu več kot dve seje, bo suspendan. Ako bi slučajno tak suspendani član zbolel, ni opravičen do podpore, če pa umre njega dediči niso opravičeni do posmrt-nine. Opominjam Vas opeto- vano, da se držite društvenih pravil; plačujte točno asesmen-te, kar bo v vašo korist in korist društva. Znano Vam je, da se približuje glavna letna seja tako, da bo zamogel stari odbor tem lažje izročiti čiste račune novemu odboru. S sobratskim pozdravom, Mirko Zitkovič, predsed. Sheboygan, Wis. Cenejni g. urednik!—Prosila bi Vas, da bi priobčili te moje skromne vrstice v našem priljubljenem listu. Ker ni dopisov iz naše naselbine, se hočem pa jaz nekoliko oglasiti. Moj namen ni, da bi razlagala novice čeravno jih je dovolj dan za dnem, veselih in žalostnih, ampak moj namen je, nekoliko omeniti o današnjem cerkvenem petju. Pred 8 ali 10 timi leti kakšno navdu šenje je bilo za petje pod vodstvom bivšega organista John Kovaeiča in tudi pozneje pod vodstvom sedanjega organista Frank Mikeka. Kako lepo u-brano petje se je slišalo vsepovsod, naj je bilo v cerkvi, ali pri prireditvah, povsod se je slišala slovenska pesem. Očitno priznano, da dandanes ni več tistega navdušenja za sloven sko petje. Petfsko društ. "Slovenija" je zaspalo, pevsko društvo "Danica" tudi spi in skoraj ravno tako je tudi s cerkvenim petjem. Veliko je slovenskih fantov in deklet v Sheboy-ganu, ki bi bili dobri pevci in pevjce, a nimajo korajže. In zakaj ne! Ne čudi se človek toliko tukaj rojenim slovenskim dekletam če se sramujejo v javnem prostoru nastopiti s slovensko pesmijo, ko se jim tujerodni pobalin zaničljivo z enim očesom nasmeji, ker nimajo korajže, da bi se postavi- si Poljak, Nemec, ali pa Rus, kakor jaz ko sem Slovenka! Zakaj pa prideš na naše prireditve če se sramuješ nas Slovencev in nas zaničuješ! Pač pa se človek čudi pred par leti iz starega kraja došlim rojakinjam, ki se sramujejo javno nastopiti s slovensko pesmijo. Naravno, da to ni lepo za nas vse Slovence v Sheboyganu. Znano vam je, da sedanje cerkveno petje tvorijo večinoma oženjeni moški in ženske. Ker pa vsak dobro, ve da ko se človek enkrat oženi, da pridejo vsakovrstne skrbi in težkoče, posebno še pozneje ko družina naraste, da ni prijetno s tremi ali pa s štirimi otroci hoditi na pevske vaje čeravno ima človek dobro voljo, zato je pa želja nas vseh pevk in pevcev in tudi g.' organista, da bi se mam pridružile-še dobre mlade moči, da bi v kratkem času postal močan cerkveni pevski zbori Ina katerega bi bila ponosna cela župnija Sv. Cirila in Metoda. Zatorej dragi starši, pošljite svoje sinove inJLČere k cerkvenemu petju, da bodo farani hvalili ko bodo šli od maše domov, da je bilo lepo petje ne pa aabavjali kakor sem to že več- stara leta prihranil, še misliti ne imfc-emo. Na društvenem polju pa precej dobro napredujemo v vseh zadevah. Istotako' gre tudi vse dobro pri naši novi cerkvi Kraljici sv. Rožnega Venca, ker se farani zanimajo za čim večje odplačilo njenega dolga. Imamo pa v resnici tudi dobrega^ dušnega pastirja, Rev. Judniča, ki se. trudi za napredek fare in cerkve. — Ker še nismo imeli nikdar sv. misijon v naši cerkvi, je g, župnik določil, da se bo vršila ta pobož-nost od 5. novembra do 12. nov.l t. 1. Zatorej se vabijo vsi Slovenci in Hrvati iž Denver-ja in okolice, posebno pa naši farmerji, da se vdeleže, sv. miši jona kar največ mogoče v o-bilnem številu; posebno onim, ki niso bili že dolgo pri spovedi se nudi zdaj lepa prilika [spraviti se z Bogom. Človek Imora biti vedno na smrt pripravljen, ker so noč in dan odprta groba vrata. Spored sv. misijona bo sledeči: Pričetek sv. misijona v nedeljo, 5. nov. ob 10. uri dop. s peto sv. mašo. Vsak dan za časa sv. misijo- Dalje mi pišejo, da je na Dolenjskem letos grozna suša velikansko škodo povzročila. Fižola niso pobirali, ker ga je suša zamorila, žita (prosa) niso mogli sejati vsled suše; koruza je tudi uničena; zelja ni in tudi repe ne. Uboge družine kmetov. Lani ni bilo dosti pridelkov vsled suše; letos pa še manj, ali nič. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da bi v Ameriki živeči rojaki kaj pomagali svojcem v stari domovini in naj bi ,vsak po svoji moči kaj poslol v pomoč svojim sorodnikom in znancem. Sam sem se prepričal, da so .ti reveži pomoči vredni in potrebni osobitpvsled slabe letine in hude draginje. To vrstice sem napisal, da bodo tu živeči rojaki doma iz Belekrajine vedeli, kako xsla-bo se bo letos njihovim sorodnikom v domovini godilo. Pošljite jim kak dolarček, za kar li rojaki Slovenci, ker se je toliko potrudila, da se je naučila, več tujih jezikov. Tudi slovensko zna govoriti in pisati. Na stanovanju je pri Slovencih to pa samo zato, ker Slovence zelo čisla. Kaj pa zdaj počenjajo isti njeni nasprotniki, ki bi jo radi porazili za urad superinten-ta ljudskih šol. Drugega nimajo proti nji, — kajti zmožnosti ima več kot sedanji su-perintendant šol, — kot da zdaj upi jejo: "Dol ž njo, ne volite za njo, kajti ona je katoličanka in če jo izvolite za u-rad 8uperintenenta šol, bode takoj upelja^a, da se bode učil tudi katekizem v ljudskih šolah." To jo seveda samo politično blato, ki ga uporablja-, jo samo zato, da žensko počr-nijo pred istimi ameriškimi državljani, ki sovražijo katoliško vero. In če bode poražena, kar upam da ne bo, pora- vam bodo gotovo vedno hva- #ena bode samo zaraditega ker ležni. George Pavlakovič. krat slišala na svoja ušesa; ni na bo sv. maša ob pol šestih prijetno to slišati ko človek zjutraj s kratko pridigo; druga žrtvuje, kar največ v njegovi noči, da bi bilo lepše petje. Saj sv. maša bo ob 8. uri; zvečer po 7. uri bodo dve pridige v je vsakemu pot odprta; le kar!angleškem in slovenskem jezi- prdite zraven, mogoče bo potem kaj boljše? Od dveh ali treh pevcev se ne more toliko zahtevati, kakor od celega du ku in večernice z blagoslovom. V petek, 10. nov. se začne 40 urna pobožnost, ki traja do nedelje. Ta čas bo vsak dan iz- ata pevcev. Ravno predzad- procesija s Presv. Rešujem Te-njo nedeljo sva se pogovarjale lo v češčeiijq. V nedelja s Mrs. Skrubi, kako je bilo (12. nov) bodo tri sv. maše; včasih luštno pri petju, ko se-jdeseto sv. opravilo bo z leviti, daj ni več; sem pa jaz rekla da zvečer pa sklep sv. misijojia in manjka Baševe Francke, kate-|40 urne pobožnosti. Ob pol ra počiva v hladnem grobu že H. uri bodo večernice: pridige, aad 6 let. Obema so solze sto-!procesije s Presv. Rešnjem Te-pile v oči pri tej misli. Ona lesom in posvetitev misijons-je bila ena izmed tstih deklet, kega križa, katerega so kupili: 5eravno je bila tukaj izšolana J^m Perko, Alojzij Andolšek CENJENIM VOLILCEM IN VOLILKAM ST. LOUIS O- KRAJA, MINNESOTA ! Samo še nekaj dni, in treba bo voliti nominirane kandidate v razne urade. Med temi je urad za okrajnega šolskega predsednika (superintenden-ta) gotovo jako važen. je katoličanka. Njena največja zasluga tekom zadnjih 9 let je uspešno vodstvo večerne šole na Gil-bertu, ko jo je otvorila I. 1913. Od tedaj do 1. 1921 je to šolo dovršilo 3000 učencev in u-čenk (večinoma inozemcev). Lansko leto je gdč. O'Connor ■jodučevala 450 učencev večerne šole * (231 moških in 219 žensk). Vsi ti so se deloma se ni sramovala svojega materinega jezika. Veliko dobrega je ona storila za našo cerkev naj je bilo pri petju ali pri i-grali, vedno ste jo videli veselega obraza, in radevolje je in Jakob I van tie. Nad al jej se naznanja vsemi tu živečim Slovencem in Hrvatom, da je bilo dne 9. okt na seji cerkvenega odbora sklenjeno, da se priredi petdnevni cer-storila vse, kar je bilo treba za kveni bazar, ali "fair" in si-slovenski narod. Njo pogre- cer, 19. 21. 23. 25. in 26. novem-Samo danes in prepričana sem,. bra t. 1. Bazar se vrši kakor pc da bi bilo druga(ve kakor je pri navadi, ali po starem progra* našem petju, tipam, da ji je'mu. Ob delavnikih se prične Bog obilen plačnik za njeno požrtvovalno delo. K sklepu naj še omenim, da na društve*uem polju lepo napredujemo. Društvo "Kraljica Majnika št. 157 K. S. K. J., h kateremu spadam tudi jaz, bode štelo kmalo 100 članic. K sklepu n {j j še omenim, da se mi pismo Komarjeve Špele v predzadnjem "Glasilu" silrto dopadeN Jaz sem bila večkrat na Vrhniki pa o Komarje vi Špeli nisem nikoli nič slišala. Takrat seveda je bila še otrok, ob pol 7. zvečer; ob nedeljah pa ob 4. popoldne. Takozvani 'Season" tiketi so že v tisku; kakor hitro bodo gotovi, jih bomo razposlali; na tiketih so tudi trije dobitki: $10.—, $5.00 in $2.50. Slovenske in hrvatske deklice že pridno prodajejo srečke. — V imenu cerkvenega odbora prosim vše Slovence in Hrvate, da se vdoleže v obilnem številu tega, bazarja, ker vsakdo dobro ve, da je čisti prebitek določen za odplačilo cerkvene- ker od tega je že lOletkosem;^ dolSa- Prosim Y*8 Ponov jaz zapustila stari kraj, v tem!110' pomagajte k dobremu us času se jo lailiko razvila v krepko dekle. Nestrpno pri-. eakujem njene slike v "Glasilu". Ali ji bo tako lepo pri-stojal klobuk kakor je Miku Cegaretu? Morda še boljše? Bomo videli. Če ji ne bo dobro pristojal, ga ji pa Vi g. urednik malo bolj pritisnite na glavo; če ne, ga bo še kje zgubila, ker si bo daa lase postriči, potem ga pa ne bo imela, kam pripeti. Le kmalu z njeno sliko na dan. Sestrski pozdrav pošiljam vsemu članstvu K. S. K. Jednote, kakor tudi pevskemu zboru župnije Sv. Cirila in Metoda. Ivanka M oh ar. Denver, Colo. Zopet se oglašam iz naše slo-vensko-hrvatske naselbine v Denver ju. Delavske razmere so bolj rednje mere; dela je odsti, tola plača je bolj nizka za tako veliko draginjo, kakor je se-- daj, da se človek komaj pošte- le in rekle: ali si ti kaj več če^no preživi; da bi si kdo kaj 'fca peliu bodisi z denarjem, ali s kako drugo stvarjo. Bazar bo v Slovenskem Domu na 4464 Washgt St. — Ako bi kateri želel kaj več pojasnila o tem bazarju, naj se obrne na pripravljalni odbor. Vsem cenj. udeležnikoin se gori navedeni odbor že vnaprej prav lepo zahvaljuje. S pozdravom George Pavlakovič. Denver, Colo. Ko sem se pred nekaj tedni vrnil iz stare domovine, sem priobčil v "Glasilu" kratko poročilo o svojem bivanju v Jugoslaviji, o vedni nesreči pri gospodarstvu in o mojem potovanju nazaj v Ameriko. Prav te dni sem dobil spet žalostno poročilo iz domovine, da sta mi še ona zadnja dva vola dne 23. avgusta poginila; torej sem izgubil na ta način na svojem posestvu skupaj 8 volov in 5 krav; s tem je vsa moja živina uničena. Kdo zamo-re popisati skupno škodo ! Gdč. Martha O'Connor. V zgodovini St. Louis.okraja Minnesote nismo še nikoli i-meli superintendenta ljudskih šol. katoličana. V omenjenem uradu je bil vedno le kak zagrizenec, anti-katolik, ki je dal zelo malo prednosti katoli-čanonf, oziroma hčeram katolikih starišev, da bi učile v ljudskih šolah; slovenskim a-meriškim dekletom pa še manj. Gdč. Martha CCon-, nor, ki je zdaj kandidatinja za omenjeni urad, je katoličanka in zelo pri ljubljena med tujerodci, posebno pa med našimi rojaki Slovenci; Ona je več pripomogla našim rojakom na Gilbertu, Minnesoti da so dobili ameriško volilno pravico, kot katerikoli . drugi v zgodovini Minnesote. Tekom vojne, ko so bili tujerodci preganjani zaradi kršenja vojnih zakonov, in to večkrat po nedolžnem, je bila gdč. Mar.tha O 'Connor edina oseba, ki je o- 'hko voli vsaka, tu rojena žena, čitno zagovarjala iste tujerod-ce ki so bili zatvorjeni po nedolžnem in obtoženi, da so kr- priučili angleščine in postali kasneje ameriški državljani. Med temi je bilo naravno tudi dosti Slovencev. # Slovenski volilci in volilke iz St. Louis okraja, Minn. Dne 7. novembra letos imate najlepšo priliko, da izkažete tej veliki prijateljici našega slovenskega naroda svoji hvaležnost s tem, da oddaste na dan volitev svoj glas zanjo. Naredite križec poleg njenega i-mena. Če bo zmagala za o-krajnega to h kega predstojnika gdč. O'Connor, bode to lahko tudi Vam v ponos, kefl gdč. O' Connor je docela zmožna tudi našega slovenskega jezika. Idite dne 7. nov. vsi na volišče in glasujte za gdč. O'Connor. Ni/ samo moški, ampak tudi ženske lahko volijo. Glede glasovanja žensk naj omenim, da po novi postavi la- čeprav je Vdova po svojem možu nedržavljanju; tako tudi vse one, ki niso bile še 18 let. stare šili vojne zakone. Marsika-'ko je njihov oče dobil držav- teremu je prihranila neljubo vožnjo v njegov rojstni kraj, Ijanske pravice, če so danes prav z nedržavljanom poroče- kajti dotičniki, ki bi jih ne bil ,ne. V obče velja tudi še ved-nihČe zagovarjal, bi gotovo,no stara določba, da smejo nabili deportirani. Vse to je jturalizirani državljani še le te-gdč. Martha O'Connr storila daj voliti, ko je njih drugi pa- za tujerodce brezplačno. O-na je tudi vredna, da jo tujerodci podpirajo pri november-skih volitvah, posebno pa na- pir že 90 dni star. Toliko v pojasnilo nekaterim prizadetim. Slovenski volilec. Na poti 7 večnost Spisal L. Poulin. Prevod iz francoščine — po enajsti izdaji. (Nadaije\ anje.) m __ ^ mo(Trosti ge ^ Podoba tega sveta preide, že v božjih delih v najvišji me-Smrt te/a P^mezn,ka, teži ri bažj(> usmiljeige-in^jubez^n. Določeni smo, da se voseli- tudi nartide. Njih življenja je sider daljše, toda zakon uhi-oenja grozi tudi njim, tudi nanje Čaka, da jih ugonobi. Sci-pion, kje je Rim, Karol, kje je velika Španija, Otistav, kje je mogočna Švedska? Smrt uničuje takorefcoč že vnaprej in irazdira naše načrte. Kot bitja enodnevnice iščemo zastonj s-lave v tem, da ne delamo samo zase, ampak se hočemo ove- mo v Bogu in da ga gledamo v večnosti od obličja;do obličja. To je njegova volja in to je naS določeni cilj. Nomesa so le blažena posest našega cilja, posest,.: v katero se zataplja naša očarana duša. Otroci nebes smo, dediči več- v , v. .. . ... nosti, prebivalci bodoče -prave MK)0U> voeno r domovine. ' ki ga/T>ko ni videlo, uho 111 sli- t>, L-rt*, i v -i . • išalo in ki v srce človeško ni in ker iiog hoče, da imamo i .v, „ v . . . , . , ' . prišlo. Z žejnimi ustnicami sti, da sva.stlala, ona in jaz, sama naslonjena na okno, odkoder se je videlo na vrt hiše, ki sva v nji stanovala; tam ob izlivu Tibere, in sva se. hotela ločena od množice, utrujena od f dolgega potovanja okrepiti za morsko' vožnjo. Sama sva se tedaj z velikim užitkom razgovarjala in pozabi vsi preteklo sva hrepenela pa'tem, kar je bilo pred nama. hi v-].ra,sevala sva v tvoji navzočnosti, ki si luim resnica, kak- dobro napredoval, če je bil go- šo. Navedeni pogovor se jejle konjčana; nekaj dni zatem spodar za 1o. Pomembno je sukal neko nedeljo popoldne J se je pa pričela svatba. Nuj pred hišo na cesti, kjer je bilo jomenirii še to, da neveste ne- vat. vny^nnrvr- vlwmiili Vm. :___j ________i bilo tudi to, da taki imetje niso plačevali nikakega davka državi, kakor je to n. pr. pri nas navada; to navajam, v ko- kove iri s slavnimi 'deli za rod-bino domovino, velike stvari I neprestano uprte d 7 pa7sa hlTpeiTpo lu.Ji to vse nune. Da, ceno naš hrepenela v to domovino, ^ .L.«i pepel bo dalje trpel ko naša de- dopušča v sedanjem življenju toliko žalosti. V bu- la. Dobro vemo, kje je grob Karol a Velikega ali njegova država? — Drži spomeniki) ideje i narodi, _ teiui in iznajdbe, hrasti in le-j'niJe in osat, da so nezložne in vi, vsi poginete! In tudi ve ska- hrapave. "Vprašujejo, zale in gore izginete. Sarrt je,-caj trpljenje? Zemlja mora kraljica vsega življenja in zakrita, da se tem lepše vi- nee vsega.—K vo domovin^ Ve'no življenje!, Xaže izpolnjene želje greni j ^Qzc\e Po;K>oa tega sveta namreč V nesreči želim sreče,: ^ ' Dvigala^va se vise m pomaga? ker koncem krnica J J Ue6re- ^ "jviše, premišljevala in govorila im>ra obveljati le očetova o- , i. 'o tebi ter pbčevala tvoja dela. zjr> materina določba, če ne iz "Pomjad mladosti ne bo ze- ioda ne samo, da so radosti prf^Ja sva do i\aše duše iji hite-1 lepa, pa iz grda, ker tudi bič in zapusti življenje kakor slab polniti srca, ki hrepeni po več prijatelj. Vsi ljf-.'i lepi načrti nosti. , jiaoejo v v»uio,'v-e naše sanje ln kako jd sreča se razgube v w4.'Bo©»tim zem- Koliko jih teži leta in leta za |pak p taka, kakor je Vila in sem" sledeči^TlVčaj-fie» - ; prijetnih prevara]>injino^Varljivo podobo, ne da pi vkrat govbrimo, da mi-|tnice se ne približajo keliliu j Res, mine čas in mi j veselja. * ' j toda kar izgine ipred. Negotovo je to veselje. Mor-1 is a, ki se nam u-|da ga obdržite trenutek, teden, t^ijiak sedanjost, ker je (Dalje sledi.) fobrote, i m, i oci v 4 leta v ruskem ujetništvu (Piše Jcsip Grdina, West Fark, Ohio.) (Nadaljevanje.) Zadružno življenje med Kusi a marusKa. ©rarsi so bili s večina, j to zvezo zadovoljni, ženin tu-jdi; toda nevesta pa ne, vied j česar se je z vso silo uprla; jokala in prosila je, da naj je ne ! mučijo s prisiljeno možitvijo, ker se ji ženin gabi itd. — Vse tp pa ni nič pomagalo; kar v-darili so v roke ter "zgliha-li." — Za svatbo določeni dan . y . . - »(»^ ^xv ^rijv^.c xx^v* ^»»»^.jSe jim je se enkrat uprla, da ne nuka to sh>p, v večnost, k, i to, ali vedn,m strahu, da so žeaitovanjake šef?e in obi5aji. |gre v ,Corkev; pa zopet ni nič nialai no mine, vam ne izmakne. Pomešano! J lnn "Večni Bog; kakšno bo na-je vedno z grenkobo in danna-še osupne nje, če nam strogi dan je na dnu kupe veselja, sodnik, ki si di v večnosti, v; ki jo piješ, vsaj malo žolča, trenutku pokaže vse naše živ-'/-astonj, tu ni sreče brez brid-ljenje in na;n r»>e > pretresi ji-1 kosti, ni ve- lja brez solz. vim u:a-om: v Nespametni ki, | Zdi se, kakor da bi se sreča, ki ste tako cenili minljive prMta nebeška cvetka, ne mogla Ker smo si že nekoliko ogle- j Pomagalo in morala se je vda-jdali to in ono pri Rusih, oglej- h> čotudl z^rda- — Enako -ie jetnosti večnih d m (>«1 niste i j ki ■dic.> m. Proti domu. premislili'prilagoditi naši temni iff mrzli mo si še nekoliko njih šege ter navade pri raznih prireditvah. Kakor sem že zadnjic omenil, živijo Rusi v skupnem družinskem krogu po načinu sta-lill Slovanov. Ko se v hiši! bilo tudi s sosedovim Borisom, j katerega je oče v zakon prisilil. Tudi, starši obeh strank |so bili z zaroko zadovoljni in nevesta; toda .sosedov sin Bo- iris pa ne. Zatrjeval je, da te v s k >-i i x- :neveste ne mara; prosil ie o- • inM' Slalio uspeva kliub ruskegA kmeta steVilo druzm!v . , . ' \> *' , rm!j- uspava kijuu . (>e^a n pusti. Pa tu i vs.. j skrbi in najnežnejšemu ; enkrat p^mozi, je treba misli- ^ ' . ^ 1 1 • -..... in usahne: lia preureditev zaradi poma 01 ta 111 ^ negovanju. Zbledi B.* je. z«r..i:iik vsega bitja', i^tonj, ne razvije .se, vzcve- JU^ija prostora Se v tako ve- ^^ in'se«ti poleg zoprn vir. vs. ua življenja, središee, Tu niso njena tla, tU ni »ki hiši. Navadno ostanejo ' naravnos ' Pravtako je'zanjo podnebje. hhznj, sorodniki gospodarja kamor vse teži. en končni smot h kateremu se t( r, najvišji cilj,! Kljub temu pa je vendarle toliko časa pod njegovo streho, ^ vm^a vrp T7- neka i sreče. Tiho družinsko !da začno ze zeniti tudi nje-j y dosegel uspeha. Na dan zaroke, ko je moral iti s ne nost svoj hrbet obrnil. Na dan po-ure predno so se od-j peljali v cerkev se .je žalostni daj ju jem neradi. In kam drvimo ; co? V smrt! t Xe. nikakor! svojo pot radi ali ost, visok in jasen polet du-j ha v znanstvu — vse .to je res- jbroječi družini. Med tem je ^ 1 ? jo) poleg neveste. — Lep par, tako nagli- 'nično, vse to je dobro. In vendar! prede k us, za če tek; ________ . ni ca drugega veselja, čistejšega, ,ev Smrt postal že prastari oče (praded) Af . ...... Vse io komai^ako, da so bi« že otroci nje- r M(f ™ l* f1' I bleda Z ^ovih vnukov zreli za moži- 0(1 S.air|e.zal0S; k, uitjua »en . ti ni jedla ničesar 3 dni preči drugih na snubitev. Ženin | slavne cerkve ženska ne sme se mora obleči v nov 1' hala V91 stopiti pred oltar, moški pa nekak čuden plašč iz domače j lahko. — Ko sem o tem vprašal volne in doma delan. Ko je nekega Rusa, zakaj je ta izje-ženin svatovsko oblečen, mora ma pri ženskah, pa mi je odgo-vzeti s sabo še hleb kruha. Ko voril, da ženske niso tega vred-pridejo na nevestin dom, je ta- ne; da je to po pravoslavni ve-koj samovar s čajem na mizi ri prepovedano itd. — Vsled poleg raznega peciva. Naj-1tega se poroka vrši bolj sredi prvo začno piti čaj, brez kate- cerkve. Pri poroki položi rega itak nič ne mine, kaj še le nied obredom duhovnik na gla-snubitevf Nato sledi poga-|ve novcporočencev neke vrste janje za nevesto. Snubiti za-ikrone, nakar sledi obhod o-čne stric "ženina, ki vodi sploh jkrog neke mize; predno gredo vso snubitev. Ženin mora za domovi jim seveda vzamejo o-nevesto odšteti primerno svo- ne krone raz glav, ker jih rabi-to, običajno do 30 rubljev, ka- jo še za druge. Ko se svat je tere izroči nevestinim star- i 7. novoporočencema pripeljejo sem za nabavo nekaj "bale"; domov, se pa začne pojedina, r.ato se domenijo glede svatbe Prvo jo seveda čaj, ki je vedno in drugo; ves ta čas pa še ved- m poviod prvi na vrsti; tudi no namakajo svoja grla s ča- mleka iie manjka; istega je kot jem. Ko je snubitev konča- na kal^i ribniški svatbi več na, pustijo snubači s sabo pri- "sort"j. Za, svatbo napravi-nešeni hlebec kruha pri neves- jo tudi "brage-' (piva), ki je ti, če pa ni s snubitvijo nič, v- dokaj okusno. Na svatbi je zamejo hle*b nazaj. Za slučaj, treba biti jako previden; tako da se nevestini starši skesajo, so neke ženske na sosedovi ali premislijo, potem pošljejo svatbi nalašč nekaj primešale tudi darovani hleb kruha na- med pivo, kar je svatom za ne-zaj na ženinov dom. kar je zna- kaj časa povzročilo drisko. To menje, da e je svatba razdrla: vam je bilo smeha pri tem! čc pa v nekaj dneh ni hleba Proti večeru pa se spravijo nazaj, petem je svatba goto- nad lonce in vrče. Najprvo va. i prinese vrč starešina ter ga Par dni pred poroko napra- j trešči ob tla, da se razbije na vijo na nevestinem domu tako- j brezštevilne koščke, temu zvani "večer" (veselico za zgledu [sledijo še drugi in ni mladino)/, koje se vdeleži vsa dolgo, da leži cel kup črepinj vaška mladež. Nevesta sa-: I red hi so. Rusi imajo ta star ma, ali njeni starši povabijo običaj na svatbi zaradi tega, vse domače fante in dekleta* 'ker s tem uničijo vso nesrečo, (včasih tudi ženin). Parkrat .ki bi Megnila zadeti novopo-sem bil tudi jaz povabljen na jroceneaj Ko se na ta način „ tako veselico in moja dva to-; svatba vedno bolj razigrava, varša Rudolf in Ludvik. Ve- si zmisltjo švatje še kaj smeš-selica se je pričela zvečer, tra- l^ega, pa tudi kaj neumnega, jala je pa pozno v noč; takrat Tako na poročni večer obesijo je bilo vse živahno v hiši ra-j svatje nevestini materi na vrat zen ženina, ali neveste; če je (konjski pcomat, ter jo vodijo po bilo vse po volji, tedaj sta sejhiši gori in doli; toda to na, • veselila z mladino zadnji dan Plavijo le tisti materi neveste, v samskem življenju; če pa katere se je hči kaj pregrešila ni s,ta bila oba zaročenca zado- zoper svojo dekliško čast. Ko- v oljna, potem je pa gotovo e nega manjkalo, ali je pa v ka- jda ni dovolj I4em kotu nevesta v krogu svo- hčer. j mat na vratu matere pomeni, pazila na svojo jih tovaršic jokala. Tak pri- j Svatba na Ruskem traja nazor sem že videl na svoje last- vadno od 4 — 6 dni; pozno v ne oči. • . noč gredo spat ter počivajo do Ko smo se povabljenci zbra- jkake 9. ure; potem pa zopet na-li v hiši, je bil prvi na vrsti, dal ju jez gostijo; vse znan- nikak cilj, ampat prehod. Sko- j bolj notranjega, bolj trajnega, i z i vrata smrti «remo k Bogu. po katerem koprni vsa naša 1 Naš končni namen je priti duša. Bridko pomanjkanje popol k Bi»gu in večati njegovo zu-, . R|HHR| nanjo slavo s poveličavanjem dne sreče, neomenjenega Vese-jsi si n z družino. Oce mu pr siknila »jegove dobrote in zmagosiav- iia, Polnosti prvega življen- istavi na primernem kraju hi- reko?: :. •►^T.r.^,! ----x^^rl l«f>« TT"-------------- *" J 1 , Tr . poroko, potem jo je pa še ma-,čaj, da bi postali bolj koraj- ce in sorodnike obiščejo in ob- >a> . , S° t0rej ?.n3ZllJa r«skega ti naklestila s palico, ker se jelžni. Ko smo se ž njim okrep- hodijo; povsod obstanejo ka-sa |kmeta razmnozi jacne stan j upirala vzeti sosedovega Na-1 čnli in z mastnimi "varenki" ,kih 15 minut, pa gredo zopet I premišljevati oddelitev smo- ^rja. Pri tem pri^ovedova- \ (štruklji), se je začel živahen, j naprej po cesti zelo raztreseno :\ om. r\ i na vrsti^je starej- nju se - je nagubaficilo celo in pa tudi zanimiv ples, da so še in v neredu; med potjo kričo, je kletvica na starše |mene pete srbele. Ker me pa in vpijejo najbolj ženske, pri IP .... "Požrli so mi mojo ruski ples nikdar ni zanimal, f tem pa plešejo kar gredoč po ja; čutimo povsod, povsod nas f I mu pomaga pripraviti sta- sre5o> odtrgali so oneg^ ki |fem'rajši sedel za mizo ter o-[cesti in mahajo z robci, da se —..........' SGm hotela, pa so mi vrinili pazoval vesele pare. Zanimi- j tujcu nudi zares čuden vtis na nri tej veselici, da so na v- j to rusko svatbo. Predno se samo neoženjeni gostje (sva t je razidejo, začno nevesti (mladina obojega spola); ožen- j poklanjati razna darila: eden Jem pravce. Vse stvari ie ustvaril Gos zasleduje in muči. , *ova hvala. V^k. dogodek v prnenje po nebesih. RHHMMHHH H| naravi in z-odoHni bo konč- bo tu na mestu navesti nesmrt- ^a ta nacm pitane ta odde- -*'no služil nje: slavi ne vrvice, ki jih je sv. Avguš-jljeni sin sam svoj gospodar na kem ne,M sem jaz na to odgovo- jeni, ali stari so le skozi okno cvco, drugi kozo, tretji denar; ril. — "Saj pri nas na Rus-1gledali na nas v hiši. Zani-jcče nevejste, ali kak drug sonic nič ne vprašajo: ho- malo me je tudi, kako so dekle- :rodnik ji podari telico, ali c lo v - - ^ -- - - ... h-- - 4 Tako se vrši ruska katero sem v teh krat-potezah danes orisal. (Dalje sledi.) Isfoji VSaitO LtstfiiH2 Kr2Qjfko~Slov't0Bl(( KfitolSiž _ameriških. Uredništvo in opravrifltro: Jfataot* i Z4weniH državah 1004 N. Chicago St. Telefon 104«. JOLIET, ILL. QUSXLO K. a K. JEDNOTB, 35. OCTOBER 1922. te tiskarne tudi znani g.Etbin denar dobilo za 4 marke vred Za člane, na teto Za nečlane___ Za inozemstvo Naročnina: -ii^a .$2.00 .$3.00 OVFlClRL <&f the GRAND CARNIOLIAN SLOVEifIAN CATHOLIC UNION . of thft UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the ifttereft fh< order. Issued every Wednesday. OFFICE: 1004 N. Chicago St Phone: 1048 JOLIET, ILL. Socializem v teoriji in praksi. (Po "The National Republican.") Socialisti si že vec let prizadevajo, kako bi ljudstvo prepričali, da so nasprotniki militarizma in pravi prijatelji svobode. Danes imajo socialisti pod svojo popolno kontrolo eno izmed največjih svetovnih držav. — Rusijo. Svojo silo in mac vzdržujejo ondi z bajoneti; dalje odklanjajo splošne volitve; vzdržujejo največjo armado na svetu ter so že do cela odpravili vsako osebno svobodo. Svoboda govora in tiska je danes na Ruskem popolnoma neznana. Boljeviška vlada zasleduje vsako osebo, ki je drugačnega političnega prepričanja in nji nasprotna. Ruska oligarhija je sila, ki svoje nasprotnike mori ter pošilja v izgnanstvo že samo zaradi njih mišljenj. V celi sv^ tovni zgodovini ne najdete tolikega absolutizma in tiranetva, take nastrpnosti in maščevanja, kakoršno je dandanes na Ruskem. Rusija ima gluha ušesa do vsega, kar je časti vrednega, pa odprto srce za kratenje človeških pravic. Inicijativa, da naj bi se potom zadružnega delavstva Rusijo privedlo do večje produkcije in blagostanja, — se je izjalovila; pač je pa poželjivost ruskih voditeljev po sili in moči iste pretvorila v prave mojstre sebičnežev, nezavestnežev in profitarjev. Socializem ni v resnici ona krasna teoretična stvar, o koji pridigujejo socialistični oratorji. Socializem je prava orgija sovraštva, tatvine, umorov in tiranstva. To so socialisti vidno pokazali sami med seboj, ko so dobili prevlado nad ruskim narodom. > Paberki. Do običajnih novemberskih volitev imamo samo še 13. dni. Volilna borba bo letos huda. Marsikak sedanji senator in kongresnik bo po 7. novembru razočaran. V znani slovenski metropoli, Cleveland, Ohio kandidira za urad zastopnika državne zakonodaje (legislature) naš rojak Frank J. Laushe, kar je vse hvale in uvaževanje vredno. V kolikor nam znano,je bil v zgodovini ameriških Slovencev že Samo en nas rojak zastopnik državne zakonodaje nekje na zapadu; zdaj pride pa vrsta na iztok; kaj je pa z državo Illinois? Dolžnost vsakega slovenskega volilca v Cuyahoga okraju (Clevelandu, O.) je, da odda dne 7. novembra svoj glas za slovenskega kandidata Frank J. Lausheta. • Geslo tamošnjih volilce v naj bo "Svoji za svojca!" — kakor čujemo, Laushetovo kandidaturo celo Amerikanei podpirajo; to nam spričuje, da je rojak Laushe na svojem mestu, ki bo deloval v prospeh vseh volil-cev. kandidat Fr. Laushe pri prihodnjih volitvah zmaga, bo gotovo zavladalo ' velikansko veselje v naši elevelandski na-slbini. •— Krokodilove solze bodo točili le tamošnji slovenski sočijalisti vsled nevoščljivosti in zavisti, ker kandidat Laushe slučajno ne trobi v njih politični rog. Cemu pa kak slovenski socialist ni kandidiral za ta urad? Ti politikarji nimajo niti toliko korajže, moči in ugleda, da bi spravili kakega izmed svojih backov za cestnega pometača! • • V Chicagu, 111., kandidira za republikanskega okrajnega komisarja (County Commissioner) Jugoslovan John R. Palan-dech, rodom Dalmatinec. -Ker doslej v tem važnem uradu še ni sedel noben Slovenec, Hrvat (Dalmatin) ali Srb, imajo baš sedaj jugoslovanski volilci v Chicagu prvo priliko doseči to čast. Slovenski volilci in volilke Cook okraja! Glasujte vsi dne 7. novembra za John Palandech-a! • Volilcem in volilkam St. Louis okraja v Minnesoti toplo priporočamo, da naj dne 7. novembra oddajo svoj glas za gdč. Marto O'Connor, kandi-datinjo za šolskega predstojni« ka (superintendent) v označenem kraju. Gdč. O'Connor je tudi velika prijateljica Slovencev; dasiravno Američanka, govori in piše tudi naš slovenski jezik. Gdč.- O'Connor je tudi vneta katoličanka in stanuje pri neki slovenski družini na Gilbertu, Minn. • ^^r^iovembrom bo pri nas zopet otvorjena lovska sezona na zajce: Naši slovenski "ja-gerčki" iz Jolieta še • sedaj pridno čistijo svoje puške in se vadijo v streljanju. Ubogi ušaki! To bo pokanja ne samo v zajce, ampak tudi v — zrak. • Ker regratovega in bezgove-ga cvtja ni več v okolici mesta, hodijo nasi rojaki sedaj nabirat gobe in orehe. Marsikdo izmed teh se vrne pa le s prazno vrečo in praznim želodcem domov. Čemu hoditi za gobami tako daleč? V pritličju neke hiše na N. Chicago Cesti v Jolietu rastejo krasne rumenkas- JČristan. Morda je tf. K. o tej manipulaciji že kaj slutili, zato jo je odkuril kot kraljevi iz- seljeniški komisar zopet proti Ameriki? — Hudomušniki se zdaj iz J. R. Z. norčujejo rekoč: Je Res Zavoženo! — V Chicagu imajo stroge, pa tudi mile sodnike. Te dni se je moral pred sodnikom Back- usom zagovarjati nek uzmovic, ker je kradel svojemu gospodarju denar in blago, samo da je lahko hodila uzmovičeva zaročenka bolj elegantno na razne zabave. Namesto v zapor, je bil doticni dolgoprstnež s tem obsojen, da se mora takoj s svojim dekletom poročiti. — Še bodo v Chicagu goljufali in kradli! Nepremagljivi angleški 4boas' Lloyd George je padel. — Ne-hvaležnost je v resnici plačilo sveta, ske I son, Clemenceau, Orlando, Lloyd George so sedaj vsi že v pokoju. Who is next? nosti blaga,« danes pa za 2500 marfc; ja2 torej prodajam svoje blago samo Nemcem !" Izvirna poročila iz stare domovine. Korupcija. Dejanja govorijo, pravi stari latinski pregovor. AJi pa rečemo: dejanja v Jugoslaviji žrjavo kriČe. Poglejmo razmere v trgovini. Verižnistvo'je V polni pari obrata. Kdor bolj zna slepariti natod in državo, isti je hvale vrednejši. Obrtništvo je zgubilo delavskega ponosa in ne ve ne cilja ne konca. Dere v propast z narodom vred. Uradništvo je zgubilo zvestobo v delu in veselje v u-radu. Uradniške žene se izpostavljajo nečasti dekel, ker ne morejo gospodarsko nič več po svojem stanu častno živeti. U- „ . ... .dale so se obupu. Uradniki si ;a. Znani mojstri vrnalj- iWejo privatnih shlžb. y8eU6e- mirovne konference: Wil-'ližni profegorji in okrajlli gla. varji izstopajo iz služb državnih in oskrbujejo razna podjetja kakor le so trgovine. Prav-ništvo pa silo trpi. JurLsti nimajo več ugleda in justiea je na propadu. Nima več z&slom-be dovolj potrebne pri urado* vanju, kakor ga ista v resnici pptsebuje. Krivda je v korupciji. Politika pri justici cvete. Justiea bi morala biti nad-strankarska. Tu se pa najde jurist, ki ima komaj šest gimnazij in vlada kot pokrajinski namestnik. Sarajevski namestnik je demokrat prve vrste in V Parizu se je poročila Mme. Lebaudy z Henrik Sudrom, njena hči je pa tudi isti daij vzela Sudrovega sina Rogerja. Kako so si te osebe v sojrodfrtvu in v kakem sorodstvu bodo nji-hoyi otroci? DRAGINJA NA NEMŠKEM Kakor zadnji čas vednb bolj j iri bolj pada cena nemško marke, tako naglo se tudi draginja dviga. Nemci so bili sicer vedno dobri ekonomi in gospodarji, ali z vedno večjo izdajo ničvrednih papirnatih mark so jo pa daleč zavozili. 2e za bilijone in bilijone takega denarja je v prometu in ga še vedno več tiskajo. Stvar si lahko predstavljamo, kam bi Amerika zabredla, če bi ne i-mela gotovega pokritja v vre* dnosti za vsak izdan bankovec, bodisi že za $1.— ali več. Kdo izmed tujih držav bo plačal ničvredno"" nemško marko s svpjimi dobrim denarjem ? Nemška marka je danes samo kos navadnega tiskanega papirja; celih sto takih mark še je dne 9. t.m. dobilo v Nfew Yorku za štiri! cente. Iz kratkega poročila, posnetega po "Associated Press" z due 9. t. m. posnemamo, več podatkov o grozni draginji na Nemškem. Za eno marko dobiš v Berlinu še samo en navaden žebelj, pa še ta ni tako trden, da bi se človek lahko nanj obesil. Pred vojno si lahko na Nemškem kupil za tisoč mark dvajset oblek, dane« pa dobiš za toliko denarja komaj en telovnik, ali žensko jopico. Pred leti je veljal en klavir 900 mark, danes pa stane toliko en par čevljev za dečka. Pred vojno si v predmestju Berlina z 500 markami lahko postavil malo hišico; dane^mora pa ženska 500 Mk plačati za 2 pa-la volnenih nogavic. 2 funta surovega masla velja danes na Nemškem 400 mark, za kar si pred vojno lahko kupil že eno kravo. Kolikor je pred vojno stal en šivalni stroj, toliko ve- zato^iuia namestniško mesto s šestimi gimnazijaškimi razredi. V Bosni je justiea sploh pod ničlo. Med orožniki so hajduki, nekdanji roparji. "Tužna majka plače nad justico domovine svoje!" Učitelji, demokrati od prvega do zadnjega, živijo neklasificirani, z mesečno službo 6000—8000 K in še več tako bahato da od dobrote ne vedo, kaj početi? Njih oče, minister Pri biče vie, varuje jih in oskrbuje z milijoni. So pa učitelji, ki "jedva jedvice.čita-jo." In so učiteljske rodbine, ki «o v nekdanji Avstro-Ogrski služili mastne plače kot apro-vizacijski nadporooniki in av-ditorji, majorji, danes zopet v Jugoslaviji zbirajo milijone v raznih lepih službah in so navdušeni Slovani, kakor so bili v gvetovni vojski zagriženi sovražniki in morilci Jugoslovanov. Če moder človek to zda-leka nepristransko razmotriva, spoznal bo vnebovpijočo krivico, ki se godi katoliški duhovščini v Jugoslaviji. Voditelji po Jugoslaviji pazite, da ne pride dan plačila prenaglo! —R.— PANEM ET CIROENSES! (Kruh in zabava.) V kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev je življenje obžalovanja vredno. Mnogi živijo v razkošju in v preobilnem u-živanju bogatih jedil in posebno alkoholnih pijač. So pa u-bogi reveži, ki živijo od drobtinic kruha, ki padajo raz mizo bogatašev. Na več krajih reveži umiraj od lakote. Tužna Dalmacija nima kruha. Bogata Vojvodina in mesta po Kraljestvu iso v neizmerni pijači. Hodiš zvečer po mestih, vidiš vse polno pijanih milijonarjev, ki se vozijo v avtomobilih z pestro oblečenimi, najetimi šestnajst do dvaindvajset letnimi deklicami v svitu zagorelih o-brazov in pohotnih očij. Upit-ja in krika je na vseh koncih in krajih preobi'lno. Oblečeni so ljudje, zlasti mladina, nežni svet tako maškaradno, in ne-n ravno, da ni čuda, ako je v Jugoslaviji 507, po mnogih krajih celo 807 nezakonskih porodov. Surovost in podiv-jaHost sta vsakdanji navadi. Učeni vseučiliščni profesor, v Zagrebu je vdihnil: "Če ne bo hitro konca te posurovelosti jugoslovanske mladine, doživi-mo najstarejši ljudje katastrofo Jugoslovanov. V obleki in nošnji ni razlike med prosto delavko in visoko plemenitaši-njo. Vesdja in popivanja ni konec med mladino. Veselja-čenja je V obilni meri. Draginja raste. Za delo sposobnih ljudi primanjkuje. Plesa, igra- od katerih služi oče 7000-10,000 nja in gledališčnih iger je v iz te gobe kar iz lipovih štorov; orehi (suhi) so pa naprodaj v ija danes ena špulca sukna (cvisna). Za 50 mark se je nekdaj dobilo lepo žensko svilnato obleko, danes pa en žep- grocerijskih prodajalnah. V Blasnikovi tiskarni v Lju- bljani, kjer se tiska že toliko |ni robec. Pred leti si plačal let splošnoznana slovenska pra- 'v Berlinu ioliko za eno butelj-tika je policija nedavno areti- ko šampanjca, kolikor plačaš rala štiri uslužbence, ker so tis- (]anes za enkratno vožnjo v kali ponarejene poštne znamke, podzemeljski železnici. Danes To tiskarno lastuje nek kon- moraš plačati za dve cigareti zorcij socialistov, ki je pa -ni (oliko, kolikor pred 8 leti za sam kupil, ampak dobil v dar 100. Ena štev. kakega nemš-od pokojnega J. R. Z.. Ko se kega dnevnika velja danes 6 je kmalu po vojni mudil v A- mark, pred leti pa 10 pfeni-meriki znani Dr. f^rič, 80 mu g0v. gospodje na Lawndale naredili y Darmstadtu je neki trgO-ter izročili ček za deset tisoč Vec v svojem izložbenem oknu dolarjev za nakup Blasnikove razstavil amerikanski bankor-tiskarne. Kasneje je bil ime- vcc za $1.— s sledečim napi-novan vrhovnim ravnateljem'som. "Pred leti se je za ta K, mati 5000-6000 K in hčerke učiteljice 6000 K in sinovi po 6000-000 K in sedaj jim demokratska stranka še obeta 9 milijonov, noVih doklad. Živijo pravica! Z isto izobrazbo dru gi uradniki niti živeti ne morejo. Vrhu tega imajo učitelji še prosta stanovanjja, vrtove, njive in travnike ter papir, črnilo in druge vse "'badava" na račun davkoplačevalcev. Nekaterim vse, drugimi nič. To je korupcija v deželi miru. —R— UBOŽTVO. Katoliška cerikev mnogo u-boštva trpi po svetovni vojski v Evropi. Najhujše pomanjkanje in preganjanje je v Jugoslaviji. Nemška Avstrija sorazmerno lepo skrbi za svoje državljane uradnike, jednako oskrbuje tudi za državljane duhovnike. .Jugoslavija pobira pridno davke od katoliške cerkve in njenih duhovnikov, a plačati neče. Celo Mažarska redno in vestno plačuje duhovnike jednako z uradniki; v Jugoslaviji ima duhovnik mesečno 801 K in služi vestno državi. Duhovnik katoliški je pomagal snovati Jugoslavijo, dela za dobrobit države, in vlada mu niti grižljaja kruha ne privošči, komaj li potrebne obleke? Duhovniki hodijo, oblečeni ko berači ali penzijonjrani hlapci. Zašiti in raztrgani hodijo v penzioniranih financarskih hlačah po mnogih krajih, klobuk in suknjič je dobil od kakega orožnika. Nek sotovariš iz Švice je videl .katoliškega duhovnika na njivi pri delu v penzi-onirani orožniški obleki in se je obilju. Pridnih, delavnih rok manjka. Uzmovičevanja je vsaki dan več. Delomržnje je cele kopice. Veseljačenja je preobilo, a varčevanja nič. Gremo h koncu propada. —R — EVROPSKI MIR. Minula krvava vojska v Evropi še ni spametovala Evropejcev. Komaj so se nekoliko odpočili, že si želijo drugo, drugo, mnogo hujšo in uničujočo klanje. Pravijo, da roparji niso nikdar siti ubijanja. Je resnično tako. Enkrat od človeške krvi nasičen tiger, želi si še mnogokrat napiti te sladke človekove pijače. Narodi v Ev-opri so brez razločka tako žejni krvavih pojedin in ubijanj. Čudno, da možje, voditelji ljudstva, imajo tako srčno veselje do krvavih plesov. Razne konference po Evropi, kjer so se zbirali kratkovidni politiki, do danes niso drugega storili, kakor zopet začetek vojske, ki nam preti do skrajne nesreče in uničenja. Lloyd George je zastonj opominjal zbrane gospode v Genovi in drugod. Poin-care je z ustnicami migal nerazumljivo govorenje, v resnici pa mislil na nenasitno francosko politiko. Dovolj jasno je ruski Demostekles, dalekovid-ni slovanski prijatelj čičerin, odbijal zapletene govore italijanskih, francoskih, angleških in slovanskih delegatov v konferenčnih odsekih, in ga jugoslovanski minister Pašič ni hotel umeti. Spletla se je v Genovi le nova tepešenca, katera je stala na milijone zlatih frankov da bo tem močneje in si-zjokal nad njim. On ga je pa'gurneje tepla zaslepljene naro-solznih oči prosil podpore. Ju-j de, pa brž kmalu, Khimal paša goslavija, kako si ti- nehvalež-, si je tepešnico dobro ogledal, na svojim snovatljem? Ljudje,' koliko bo mogla prenesti, zato je z malimi divizijami začel krvavi ples z Grki, ki so prvi tako predrzno ko deca skočili preko plota na sosedov vrt'po pisk o ve orehe. Grki so hoteli ko paglavec, neutrujeni in spočiti udanosti s sneženimi kepami na aipehane šolarje, a zgodilo se jim je ko Italijanom v Tripolisu. Kdor odlaša in zamudi pravi čas, mu žetev spodleti. Grki so med zdivjano svetovno vojsko pušili v senci figovih dreves in učakali, da jim z dreves padajo napol zrele fige tudi v naročje. Liki grškega uračunanja žanjejo tudi Italijani pšenico na polju kole-bavosti in doživeti morajo v mali Aziji isto ko v severni Afriki. Italijan vedno odlaša in se pusti prositi, koncem konca šele boječe udari na tleh u-pehanega sovražnika in zahteva od njega več ko odveč; tako kaže zgodovina italijanske inspiracije. Turki dobro vedo, da še ' Italija ni zaslužila niti počenega kostanja v svetovni vojski. Turčija upravičeno zahteva turško Malo Azijo in Tri-polis za se. Na Galipoliji se v vsej luči vidijo italijanske ma-nere, ki niso Angliji nič po volji. Grki in Italijani bi se sploh radi vedno mastili, a si pečenke pripravljati ne upajo. Blaženi Evropski mir! Zdiš se nam, dasi smo v jeseni, kakor res kisli grozd, ki si visel visoko na brajdi in ga lisjak ni mogel doseči in požreti. Nad Malo Azijo in srednjo Evropo se zbirajo res črni oblaki, skozi katere svetloba svobodnega solnca ne more predreti. Na vzhodni in južni Evropi ni mira in zagotavljamo, da ga še ne bo. So prevroča tla. Ko bodo pijavke izpile dovolj krvi u-bogim Balkancem, bodo onemogli in oslabljeni narodi podlegli mogočnemu gospodarju sami od sebe. Za sedaj jih pustimo svoji usodi, če se nečejo spametovati še v pravem času. Poglejmo severne sosede. I tu ni miru! Vendar je skozi očrnelo steklo opaziti otemen-jene priprave na revanž vojsko. Po tovarnah se kuje in pili, s šestilom meri in poskuša, če bo šlo. Oj, ti blaženi evropski mir! V Nemčiji škripljejo kolesa tovarn pod bremenom vojskinega obrata. Delavci se znoje v potu obraza v izdelovanju jeklene toče, ki se v soparnem zraku pripravlja na grozno nevihto. Stari Hindenburgi še živijo in se šolajo in vadijo neutrujeno dan in noč na koračnico zrelostne izpite in skušnje s povolj-nejšim uspehom nego pretkani Angleži in gostobesedni Francozi. V severni Evropi se prodaja in zamenjava satre šare in nove modernejše iznajdbe cveto v bujno rast. Treba je pozornosti in prav imajo Francozi, da previdno škilijo na Nemško, drugače utegne mrtvaški zvon kar naenkrat zapeti svojo staro pesem: danes meni, jutri tebi. Ta le tihota v Nemčiji in tam gori na Švedskem in Skandinavskem je u-prav ko soparno ozračje pred nevihto. Prav bi imeli angleški rušile i, da pohite tu in tam na sprehod v Baltiške vode in odpošljejo modre oglednike v deželo medu in mleka. V njej je zlata na cente in sosedi so ponosni na bogastvo naroda, ki z njimi živi in bratuje. Njih države so kompaktne in njih južni sosedi so v žaikljih. Evropski mir ne bo mir, to kaže nemški palir in jugoslovanski hudir. 1 —R.— ODDA SE V NAJEM. prostor (lokal) za grocer i jo in pekarno z veliko pekarsko pečjo na: 1106 N. Chicago St, Joliet, 111., v sredini slovenske naselbine. Vprašajte lastnika: MATT KRASOVICH, 409 Russel St Joliet, IU. 25. OKTOBRA 1921 j 4a]je sem rekel postane rdeč v obraz in mu je toplo — oni ^ /ivci, ki skrbe, da se telesne »tonovljen* ▼ Jolietu, 111 dne 2. aprila 1894. Inkorporiran* t Jclietu,"< in žilice od slučaja do slu* i je, s katero misli. Umevno 'ovelo, in on mu ne more zapoje, da vsled tega možganskega .vedovati. Alkohol nam ohro-^astru^ljenja trpi tudi njego- mi tudi sedež v centralnem živ-va prosta volja — alkohol nni-1 rev ju, s katerim si ohrani? 10 čuje človeku prosto voljo. Na- ravnotežje, zato pijanci ne mo-jče hi bila evforija resnica, bi sama prevara, samo slepilo — dokaz temu je tudi po prespali pijanosti slabost, netek, glavobol, težke noge in roke, ker ;aja razširijo, so vzburjeni o-ziroma vzburjen je njih sedež , se takozvane državi Illinoi«, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET. III Telefon 104«. RAZPOREDBA DENARJA PO SKLADIH: Smrtninski sklad ............................,..,....-. .$496,728.741 v centralnem "živčevju in radi ki 86 Dolgotrajni bolniški sklad ............................ 50.25i meuu^J0 ^asodilatatorres. Centralni bolniški sklad ...................!*!!!!!!!!! 1,598.751 razširijo vse žilice ........................... 3,835.79 kapilare v koži — pozneje tudi Konvencin sklad..................................... 8,680.60 j večje žile in koža postane rde- Imetje odraslega oddelka 1. sept. 1922 .................$969,249.281®?'.kef ^ri iZ srca Vjaz- Imetje Mladinskega oddelka .......................... 26,626-32 širjenje žilice. Pn ljudeh, ki so že mnogo alkohola zavžili, pTi pijancih, je alkohol že oh-one vasodilatatorične ži-in žilice morejo potem o-stati stalno razširjene in koža rdeča. Zato oni rdeči nosovi in bakrena lica pijancev. Skrčijo pa se žile v črevesju. | Vzburjen je živec, ki poganja j srce k umejšimu delu. Srce I požene vso kri v one razširje- Skupno premoženje ........................$995,875.60 Skupno število članstva obeh oddelkov 1. sept. 1.1. je znašalo 19,246; I " jT Solventnost K. S. K. J. znaša 10027%. jiomil 1 ustanovitve do 1. avgusta 1922 skurma iznlačana ™dt)oraivce 1 avgusta 1922 skupna izplačana podpora t $2,105,165.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hiclcory St. Joliet, 111. n L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, CokK II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620— 10th St., Waukegan, IIL Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. I HQ žilice ill skozi rašrijeno ko- NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, III Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, CoIq. Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago Ifc., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, III. PRAVNI ODBOR: Joseph Rus«, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So..Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet. IIL žo potem izhlapeva krvna in telesna toplota iz telesa v zrak. Telo torej izgublja toploto, da-si dotičnik misli, da jo pridobiva, ker mu je koža vroča in da mu daja toploto alkohol. rejo ravno hoditi ampak merijo ceste na vse strani — dasi sami ne vedo zato, ker se tega ne zavedajo. Omeniti moram, da čim bolj ima kdo razvito centralno živčevje, tem pozneje ga alkohol ohromi ali napravi nezavestnega, pač pa v začetku tem bolj vzbudi. A-ko damo živali le malo alkohola, bo kmalu padla in obležala. O Sokratu, onem veleumu starega veka, se govori, je mogel popiti cele vrste litrov vina in se mu ni popolnoma nič poznalo, ampak je govoril tako pametno kakor poprej. Seveda, to je pretirano; kakor hitro je dosegel svojo mero v alkoholu, bil je tudi on nor kakor drugi — eden prenese več alkohola, drugi manje. To je namreč res, da se človek tudi na strup ^ navadi kakor konj moral potem biti človek rav-notako zdrav in močan kot poprej ali pa še bolj. Pri pijanem Človeku ni čutenje zdravja nič drugega kot nečutenje bolečin in bolezni, pravi Hele-nius. Smith pravi, da je ta evforija isto kakor "fidelnost" ali brezskrbnost na umu bolnih. Mož, ki je popil nekaj alkohola, poprej resen in trez-nomisleč, postane potem navadno čustven, rahločuten, postane nekak čustven pesnik. Znano je, da je mnogo pesnikov, ki so v takšnih "mokrih*' uricah zložili mnogo najlepših čustvenih pesmi. Globokih in filozofiskih pesmi še ni v pijanosti noben pesnik zlagal. žavljan, ko poetane tudi dober soprog in dober oče. III.) Doba delovanja iu življenja za drupt v obče. T y je ena izmed gla jih človeški i preskušenj, katere se žal marsikdo ogiba. V % tej dobi nt j bi vsakdo pomislil, da ima ic zadosti bogastva zase in da lahko pomaga tudi svojemu bližnjemu. V tej dobi to se moral vsakdo držati prelepega reka: "Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. "Ne želi in ne stori tega bližnjemu, kar si sam ne želiš" ! Žal pa, da je na svetu mnogo takih ljudi, ki se ne ravnajo po tem navodilu. Vedno si kupičijo bogastvo in grabijo v svoje žepe; vedno bi ga imeli radi še več toliko časa, da v tej borbi za denar ne onema- Če pa ima tak človek malo - ffJ* t(f 86 zvrnei° v T£" glavi, mu jezik leti kar naprc kl nocei° zap°pasti, da so se ti s pomočjo drugih obo- na in govori v samih rimah stotine jih ima v zalogi. Tu- ;SaJ?hi toreJ Je tudi sedaJ nilh na mišnico, in da navajen člo- jdi mi imamo danes mnogo tL lolznost> da tudi nekaj drugim vek more zaužiti brez hudih ;kih pijanih čustvenih pesni- jpomagajo. Ni samo zadosti, posledic takšno množico stru-lkov, ki prodajajo svoje pijane, j^ morda ^^ darujejo. kax pa, ki bi nenavajenega v parjčusvene motvene motive za u-. za d0"51*0 namene, ali de- metnost. (Dalje sledi.) minutah umorila. Da, navajen človek celo mora imeti svoj strup, drugače ni zdrav, nima miru, 'nima teka,« celo telo mu Če merimo pri opitem človeku I je bolno. Njegovo telo je za-telesno toploto, vidimo, da je' strupljeno in dobi svoj strup, jies nižja,- kakor je bila poprej, j ko je še bil človek trezen. Pi-Ijanec seveda ne ve, da je nje- je šele ' zdravo' \ Takšne grozne navade se človek le počasi in težko odvadi in če pravočas- govo telo v resnici bolj mrzlo, Ho ne začne, je rana in huda Alkohol in njego v vpliv na človeško telo. (Spisal Arnsek v koledarju Družbe sv. Mohorja.) (Nadaljevanje.) In čim več jim damo potem alkohola, tem bolj bodo bolne dokler ne bomo nazadnje dosegli mere, ki jih bo umorila. Če torej trpe celice živcev ali drugih organov oziroma telesnih delov že pod malimi množinami alkohola, da niso več normalne, potem tudi njih delovanje ne more biti normalno kakor je to pri zdravih živčnih ali drugih celicah. Poglejmo najpoprej, kako je to pri živčnih ali drugih celicah. Poglejmo najpoprej, kako je to pri živčnih oziroma možganskih celicah! Možgani so v glavi in so nekak prestol človeške družbe, odkoder vlada ona celo telo in sprejema zopet od raznih telesnih delov potom živcev poročila o vsem delovanju in vseh občutkih. Razdele se v velike možgane, male možgane s podaljšanim hrbtnim mt^gom in pa hrbtni mozeg sam. Vse to se imenuje centralno živčevje, ki sestoji in živčnih celic. Te živčne cdice so vsepre-pletene z živčnimi nitkami,katere so podaljški živčnih celic samih. Vsaka taka živčna celica mora poslati na več strani svoje živčne nitke. Po več različnih takih živčnih se p iom zdruH skupaj v eno živčno vrv in zapuste možgane ali mozeg kot živec, ki gre k raznim delom človeškega telesa, k mesu, h koži, k vsem človeškim čutom, k srcu, k žilam, k pljučam in tako dalje. Veliko možgan samo na na sredi bele, okoli pa jih obdaja rjava skorja. Ta skorja je oni posredovalec med človeško dušo in telesom. Potom te skorje se moja pojavljati delovanje naše duše. Potom te skorje mislimo s svojo dušo, potom te skorje nam podaja duša svojo svobodno voljo in druge svoje lastnosti Tukaj mi poda duša neko misel, misli sledi volja nekaj storiti, in ta volja takoj zapove potom onih živcev, ki gredo iz možgan k raznim delom telesa, kaj naj ti deli store. Seveda kakor poprej, ker mu jo alkohol ohromil možgansko središče, s katerim čuti mraz — popolnoma opit človek zaspi v snegu kakor v topli - pernici, ker nima čuta za mraz. Nekdaj so celo rabili alkohol proti vročnici, toda ,to zdravilo je bolj škodovalo kakor koristi- se vse to ne godi počasi, ampak bliskoma hitro v tisočin-kali sekunde. Treba je toreQ,da jo skorja velikih možgan zdra- ker je moral bolnik popiti va, da moremo trezno in dravoi preveliko strupa, da je mrzlica misliti. Če so moji možgani o-;i restala. Pijanec tudi ne čuti ziroma možganska skorja bol- telesnih bolečin niti, če mu jih n,e ne morem takoj misliti, ka-jkdo prizadene, niti onih bolez-kor drugi zdravi ljudje, takrat n[t ki jih je čutil poprej, ko je smrt njegov konec. Rekel sem: Ko človek popije nekaj alkohola, se čuti veliko bolj, da popolnoma zdravega, močnega in veselega. To je takozvana evforija, ki jo povzroča alkohol. Ravno radi te evforije človeštvo zavživa alkohol. Če bi tega ne bilo, bi nihče ne. pil alkohola, kakor nihče ne mara za mišnico in druge strupe. In vendar je ta evforija, kakor smo videli, TRI VAŽNE ČLOVEŠKE DOBE. Vsakdo bi moral svoje življenje razdeliti v tri dobe in sicer: lujejo dnevno samo po eno u-Jrp za korist svojega bližnjega; taki ljudje bi morali vso svoj j tretjo dobo posvetiti za blagor človeštva. Nihče ne sme zapustiti tega sveta v takem stanju, kakorš-nega je našel ampak sleherr i I.) V izobraževalno dobo. mora svet za nekaj izboljšat Ta čas naj bi posvetil in vpo-\s tem' da stori druSe bolj§e 11 rabil, da doseže največjo sto- srečnejše; ali naj obliko sveta pinjo znanja v kolikor mu stan za druge vedno lepša. in razmere pripuščajo. Samo dotičnik, ki preživi na II.) Drugo dobo svojega ta način svoje tri življensk ^ življenja naj bi mož posvetilj dobe je vzor moža, katerega sebi in svoji družini. V tej. bode njegova družina v tra;- zadevi je njegova glavna dolžnost, da ne skrbi samo za sedanjost svoje, od njega odvisne družine, ampak tudi za bodočnost vsakega družinskega člana. Skušnja nas uči, da orn spominu ohranila in tak j i vsi njegovi bližnji ki. A\o prememite svoj raslo v, naznanite to takoj društvene - je človek še Telakrat dober dr- mu tajniku(ici). sem kakor pravim, nor. Rekel sem poprej, da alkohol vpliva posebno na živce in živčne celice kot strup, oziro- bil še trezen. Alkohol mu je torej začasno ohromil oni se-, dež v centralnem živčevju, s' katerim, čuti človek bolečine. ma to se pri živčevju najhitrejšo vidimo v vsakdanjem živ-je pozna, ker je njegov posel Ijenju: Če je človek pijan, ne in njegovo delovanje, naj ob- boji se ničesar, udarci in bod-čutljivejše in najfinejše izmed lljaji noža ga ne bole, brezsmi-vseh telesnih skupin. Če dani selno kot žival dere v propast torej človeku, ki še ni navajen in če je popolnoma pijan, lahna alkohol, kupico močnega ko napravi najgrozovitejše liu-vina se bi pri njegovem živ- dobi je in hudodelstva, ne da bi eevju ta strupeni vpliv alko-i\edel kaj dela. Popolnoma holov takoj poznal. Onemu, ki pijan človek se torej obnaša či-je navajen na alkohol, je treba ^sto kakor norec, ki ima bolno dati že nekaj več kupic. NaJpo-Uelikomožganskov skorjo, tako prej bomo opazili, da je postal javita Gotlieb in Majer. Od dotičnik živahen, razgret, rdeč začetka je alkoholik živahen in v obraz, vesel in ne more se- 'i emiren sem rekel — motorič- deti mirno. Srce mu bije hitrejše in diha hitrejše. Za res- ini sedež v centralnem živčevju ali oni sedež, ki vlada mišičev- ne in globoke pogovore, kjer je, je vzburjen po alkoholu in je treiba trezno misliti, po dveh i alkohol dela raditega v miši-kupicah že ni več, ampak »za če v ju nemirno, nervozno ka-kakšne vesele, razposajene in kor pravimo. Raditega čuti brezmiselne šale. Pozabljiv jc, j tudi v mličevju ono veliko ne more se spomniti večkrat! moč. Tudi več krvi se prete-najnavadnejših stvari. Moreče|ka po žilicah njegovega miši-"skrbi je pozabil in se ne. briga j čevja tako, da v trenutku res za ničesar resnega. Že Ifcimlja- čuti več moči kakor navadno, ni so rekli: Vino pellite cu-ras! z vinom si preganjajte s-krbi! V duševnem okrožju zgubi torej najpoprej finejše stopnje pozornosti sodbe in duševnih odzivov ali reflektov — drugo duševno delovanje je še normalno. Če pije dalje, bo govoril vedno bolj breziniselno, vse bo hotel znati in vedeti ka- toda njegove mišice desetkrat hitrejše omagajo pri kakšnem delu kakor mišice treznega človeka, kakor je pokazal Mos-so. V celicah • mišic imamo "dva procesa ali toka, pri enem se energija ali moč v celicah kupici, to je, kadar mišice mi-i ujejo, pri drugem se pa naku pičena moč gubi in uporablja, kor opica, ker se mu vse, kaj j to, je, kadar mišice delajo, ie kje slišal in čul neredno me-i Kadar ip t^rpi knr^on-io TTinni je Kje ša -po glavi. Če je im^l poprej kje kakšne bolečine, se bo čutil sedaj popolnoma zdravega, krepkega in veselega, jedel bo -[Kadar je torej kupičenje moči v mišičevja manjše kakor njena uporaba, potem mišičevje oslabi in je neznomožno za vsako delo. Alkohol pa je ' " oni s tekom, dasi ne čuti lakote, vjstrup, ki kupičenje energije a-mi&ieevju čuti moč, da bi se hj moči v mišičevju manjša, u-s celim svetom in ga ugnal v;porabo pa veča — posledica kozji rog, nakar bi se zopet po-;alkohola je torej oslabljenje botal z njim v bratskem obje- raišic po nehotnem dozdevnem mu- ojačenju. Večje množine al- Ne mislim torej več trezno j kohola ohrome naposled tudi — alkohol je zastrupil celice motorični možganski centrum njegove rjave možganske skor-ain človeku postane mišičevje Največja Slovenska Banka v Ameriki je v Clevelandu, O., kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka izkazuje nad Dva milijona dolarje/ premoženja. Malo je bank v Ameriki, katerim rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto. POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratke/n času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustano-novili so jo naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudij. POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni di-rektorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI iz vseh krajev na£e nove domovine. Med vložn'd je država sama, County, šole, knjižniče, mesta itd. Pomnite, da ša banka obrestuje vse vloge po • 4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA. Denar prinesete lahko osebno, Če stanujete v bližini, ali pa ga pošljete po pošti in sicer, z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko uvignite svoj denar, kadar'ga rabite. * ; ' - POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi je z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem. NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE je vselej tam, kjer je naše. Ako zaiipate denar naši Slovenski banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišit^ na: i i St, Clair & 62 St. Cleveland, Ohio. \ VESTI IZ JUGOSLAVIJE s I Napaden in smrtno ' nevarno i poškodovan je bil lovski oii-vaj Jože Selan iz žapiiž, obe. jZg. Šiška, ki je v noči od 28. BBHHMP'na °()sept. do .'». ure zjut^ii Ruska srednja šola v Slove- fašistov prišla v Rapallo in. , . g Milil Kiišarju v Podu niji. Xa gradu Ponovice pri.tam razbila ploščo, postavijo- Jifelfku'lial ž<,anjc. Ko je sel Litiji ob S^vi se je otvorila ru- no v spomin italijansko-mgo- . ^ ^ liav, ga jo u ' ska gimnazija. ' Ruski emig-.slovanske pogodbe. , Razbite nftpadcl z rogJoo ranti so vzeli v. to svAo v na- kose so potem odnesli s seboj^ ^ z J1()^J1K Med Sejem ves grad ter ustanove v jv Genovo kot trofeje. lanom in napadalcem se je viiel Fašisti Tjroti Slovanom. KNJIŽEVNOST. Prejeli smo na f»gted X. letnik koledarja "Ave Maria5' za navadno leto 1923. — Lepo, 29.sčpt. do>3. ure zjutraj bogato ilustrirano in z.inlniivo književno delo, obsegajoee^fi njem tudi internat za 150 go- Fašisti proti Slovanom. \ } . nft živij,:uj0 ju Bmrt, v ka-' v. Pni ju se je vršil te dni kongivs ^^ >e bstat*mtter Selan amu Grozovit umor v Slov. goricah, istrskih fašistov. Pri tej pri- v toliko, da je napa- V nedeljo 10. sept. zvečer s«, liki je bila glede istrskih s!,) porinil iz svisel, zadobil šmjiri^to nh Pf>«mf»i vra- c»tiov strlfiniena naslednja re- j _ ^ tem boju 21 ran po po živo,tu in po nogah. ■PP Krvav čin pijanca. V pon- bratranec Jakob Gorjjup. Bilijsti l.)da odklonijo !^eijek 2. oktobra zjutraj je pri- so na obisku pri svojem sorod- študij, dovršenih v Jugoslav i- p]-jaT1 (iomov 63-Jetm vpo-niku Janezu Braeku. Prišli ji ter da odpuste iz raznih dr- jv0jenj užitninski preglednik L so ravno mimo Schiekerjeve žavnih slu ž, arzenalov itd. vs(vvan j^skovec, pijanec in zna-gostilne, ko jim-21-letni Karel ene, ki pošiljajo svoje otrok' \luum sur0vhia ter je z revOl-Ribie, hlapec iz Zamarkove, v Jugoslavijo, da končajo sv0 ;vorjcm ustrelil svojo ietio do I -letno hčer, Morila dil kot zverina med prepevajo- nim konviktom v deželi tisto jcars]ceira mojstra na Sv. Pt i* fante, ki so bili brez vsake--nacionalno delovanje, za kate-jtrft ceg£ y j^jubljani, Ivana Vr ga orožja. Za eel jih je prav j po' so bili ustanovljeni; :).) opravlja ža hotelo dobiti v roke in lin* » eat i, kar so orožniki le s težavo preprečili. Ribič je svoje dejanje že priznal. Stanje žetve. .Načelnik v poljedelskem mi- ni. — Smrt vzornega Slovenca v Nemčiji. • lz Gladb.eka pišejo: Tako lepega pogreba se ni imel noben Slotenec v Xemeiji kakor ruda^ Martin orežja. Aaoei jih je prav ro so um fT3Tk/TTT\TJPTTTJ hoveaj po mesarsko obdelovati s 3 de- -premenijo vse slovanske šolo j $ova zvonova jn nenadna ormotre dolgim kuhinjskim no- z utrakvitstičnim značajem ter j " 1 smrt aim. Sosedi so slišali vpitje pelo budno nadzorujejo učite-! ^ Drtije pri Moravčah in zdihovanje, ki je .trajala 2 lie druge narodnosti; 4.) da jp(m)*aj(). mH]j dO 3 minute, nakar je nastal , akoj izženejo vso duiiovnike, 'zyoug& fe jobil nova. .tovari- zopet popoln molk. Ko so šli inozemske državljane, ki "P^'i*.. _ (|va -jeklena zvonova, ki m lice mesta, so videli pretres- rablja jo našo gosioljubnosti za na £marell prvj£ 's]0. ijvo sliko: eden mrtev, dnr r.rotiitah jansko delovanje .ter iyegno yabria lm običajni cer gi pa grozno razmesarjen in v volji ljudstva vpeljujejo slo , ^ ^^ Tehtata 2000 kg smrtnem boju. O zločincu se- ' ansko )iturgijo". — Lepi ea-jia gtaueta 14?:>00 dinarjev, veda ni bilo ne duha, u 1 sluha, se obetajo našim noodn-e ^^ ^ ko rnogd - ce, 400 tisoč ječmena, 180 tisoč sorja zgodovino v bogoslovju ba> 8 zastav je bif0 zra^u> rži, 400 tisoč ovsa in 1 milijon m ljubljanskega kanonika. ]V1 artin D ob rane je bil doma iz 900 tisoč koruze. Lansko le- Blagemu pokojniku naj sveti (:orjau Jir] p0dsredi in 55 le< t« smo pridelali okoli 140 ti^oč - čna luč ! ^ m ma ja ^ ^ ^ vagonov pšenice, 150Q rži, 29,- Strašna smrt. V Mengšu kai Lursko Mater Božjo v Raj- ()00 ječmena, 28,000 ovsa,!jo te dni delavska Marija Čer- henburgu. Izvrsten mož * jo 190,000 koruze. Izvozili srao1(, storila - strašno smrt v pla- bil; 12 otrok jo imel. in vendar 8800 vagonov žita in 33,000 va- m?nu. Trebila je slamo za ^ 'jo trudil in delaJ za S'ovon-gonov koruze. Domači tr- pletenje kit. Najbrže vsled co in slovensko druš.tvo nepro^ ^ovci imajo v zalogi okoli neprevidnosti jo padel ostanek, neboma z največjo nesebičiA/-1000 vagonov koruze in psenr ^goreče vžigalice v znatno mno- stjo in požrtvovalnostjo. V-ce. Lotos pa nam bo prines-^ino slame, ki je seveda takoj kristjanom je dal najlep-la zetov preko 100 tisoč vago- z;»plapolal s .plamenom, ki je ši zgled, celo v delavnih dne-nov pšenice, 10,000 rži, 32,000 ;r\jel nesrečno delavko. Kojvih je večkrat obiskal sveto ječmena, 30,000 ovsa in 30,000 so ljudje prihiteli na pomoč, je'maso; sveto obhajilo je prejel koruze. Te številke se pa bila Cernetova že mrtva in po- najmanj vsak 'mesec \Vost-irorejo še znatno zbol jšati. O ;„, t|ioma ožgana. ' falski Slovenci obžalujejo zelo kaki nevarnosti lakote se zato Tjtonil je (lne25> gept smrt tega izvrstnrga Šloven- ne more govoriti. ! .ki v Savi splavar Franc Ma- ca in bodo ohranili svojemu. Grozen zločin nečloveške tek. Vozil je s splavom drva o'obtemu prijatelju Martinu matere. Bolniška strežnica v f roti Zagrebu. Med vožnjo Dobrancn hvaležen in trajen tržaški blaznici Amalija Quir- : je [z neznanih vzrokov splav spomin. Naj počfva v miru \ zfeld je pred tednom dni poro- fazbil in nesrečni Matek je iz- f Zopet na Sveti gori. — Podila ponoči v blaznici liezakon- t;inil med valovi. Pokojnik je doba svetogorskp Matere bož-skega. otroka. V nedeljo zju- bil marljiv in splohsno spošto- jc se je dne 2. oktobra sloves-tvaj jo vstala, vzela novorojen- van mož.' • ' 11 q prenesla iz škofijske cerkve čka in odšla. Ko se je vraila Utopljenca je ujel na trnek v Gorici na Sveto goro, kjer se brez otroka, je rekla da ga je i dni neki ribič v Gruberje- jo postavila zasilna cerkvica, izročila sorodnikom v varstvo, vem kanalu. Ko so ga pote- Nova jama v Postojni. Vzve-Ko so v sredo zjutraj izpraz- f-nili iz vode, se je ugotovilo, z: s svetovnoznaUo postonjsko njtvali stranišče, našli koso .'a j0 to truplo že dolj časa po- jamo je bila odkrita tedni nova razr zanega novorojenčka. .:rešauega fotografa Rudolfa jama,' dolag pol kilometra. Pr> S«lm je padel na Amalijo Quir- j Mania.. Kaj je bilo vzrok pregledovanju stare jamo je zftld, ki je po daljšem obotav- : mrti še ni dognano. jamski upravitelj opazil* ozko — Utonila je v noči od 22. j špranjo, skozi katero se je spu-i:a 23. septembra Grašek Ana v stil v globino. Ugotovil je, da potoku jVJLlinšca. Bila je u- se nekoliko metrov pod prvr-daaia alkoholu in se vsled tega šjem postonjsko jame nahaja m Ne pošiljajte denarja! strani (202 strani etiva iij 54 strani oglasov) s sledeio vsebino: Pesmi: Vedno moja. V spo-mih Benediktu XV. Pozdrav Pi juXl. Sv. Frančišek in bož-je del e na sv.- HO^ i Xaši svetniki. Slofehftka zemlja. Ima-kalain. Mati sedmih bolečin. Tvoja skrivnost. Pesem }>rez rim. Cl-tnki, 4pi^i in j>ove>ti: Ob koledai-jevi deeetletnici. Skcf Jakob Trohec^ Monsignor Fran Jožef 1'uii. Krščanstva iu slovWistvp. ilipiiutizem. Magnetizem. Toplota. Zarotniki v živalstvu. 1'sodni korak. Socialno delovanje sv. Antona Pad: Resen. Opis slovenske naselbine Willard, Wis. Moja prva pot med Indijance. Sestra Dolorosa. Pokleknila sta. Več kakor glavna srečka. Iz otroških ust. Strašna nočna straža. Zakrilo in hI 'e. Kako jo neka žena svojega moža panala. Molčeča Barba. Pošteno jo je izplačal. Razno: Kronika. * Seznam •lov. župnij in naslovi slovenskih duhovnikov v Ameriki. Poro'Ha iz slovenskih naselim*. Statistika. Za-glavo in srce. Dokaj zanimiva "ie obširna živo topiš na črtica jjrolc, škofa Jakob Trobca izpod peresa Rev. .J. L. Zaplotnika z veli-! pokojnikovo -i'.':-' n dika-rni- ostalih bivših štirih anjeri-ikili škofov. Takoj za" tem o-pi>«,m sledi i^bor(?n. životopisi l■ k. Sjsgr. Jo-. \ \ Bulia, kate-; roga, je spisa Very Rev. Matija Bo j šega životopiaa o pokojnem starosti slovenskih dithop.iiki.-v v Ameriki bi ne rnqgel nihče drugi sestjiviit, \\,icor v i v. g. delci Ssivš, ki jo pokojuik.a osebno poznal toliko let: V tem spisu je tudi oz-j na'ono kako vpeto \n vodno je poli. Msgr. Buli deloval za na-' ) K. S. K. Ji, Pisec omenja e; obujte jih, da priložnost in veli- Xc mislite, da je to kaka i/vanredna razprodaja čevljev. — Niti centa vam p i trebfi poslati. — T»noVnite samo dolini k lpon in sa Ppilj'te nam. Ko boste ecvlje prejeli j i dobro preglejl se jn'oprii'ato, kako udobno vam pristajajo. - * fa bo&te potem mislili, da ni to v resnici lepf% knrrsfca razprpdaja, vrnite nam čevlje nazaj; niti c«Jjtta ne boste izgubili. Izpolnite kupon ia nam ga se danc3 pošljite, dokler je ta razprodaja v ve'javi. Te čevlje laliko nosite v najslabšem vremenu za delo. Zalegli vam boc[o za dva druga para. Xarejeni so po znanih Bjucberjevih k6pit:h; usnje jeustrdjeno, na poseben način, vsled česar je mehko in prikladno za nog^.. Podplati so močni, tako tudi* pete. Velik, širok jezik brani dohod blata in vode k 110^1. Tudi gornji del usnja na teh čevljih je močan; da ga voda ne premoči. V zalogi ^inamo velikosti od št. 6 do 12. Naročite št. 941 še danes! POŠLJJITE KUPON. Ne pošiljajte nobenega cent4, dokler čevljev ne prejmete; potem , pa vam vas ~. * % i ™ {Standard Sales Co., DePt. Sl-llj |2656 W. North |Ave., Chicago, 111. Pošljite mi paij čevljev za delo št. 941. Plačal bom zanje S3.65 in re več, ko Jih dobim. Če ini ne bodo ugajali, vim jih po.Šliem nazaj, .nakar mi boste mc^j denar« povrnili. Ne pošiljajte "denarja! K. S. med dru i m O K. S. K. ljanju priznala, da jo novorojenčka razrezala na koščke in vrgla nato vse skupaj v strani' see. Amalija je bila aretira- na m prepeljana v bolnico, jni razumela z možem. Kaj je - doslej neznana jama,, ki glede Ko ozdravi jo izroče ftodišeu. iv posreden vzrok njei^e smrti, lepote no zaostaja za staro. — Fašisti razbili spominsko ni znano. ploščo rapallske pogodbe. I-talijanski listi poročajo, da je 37. sept, skupina genovskih Umrl je v Ljubljani predsednik višjega deželnega sodi-M-a g. Ivan Kavenik. Ako premenite svoj naslov, naznanite to takoj društvene-jmu tajniku (iči). J. smo sanjali 1« 1892, pisali in delali a njo 1. 189'», ustanovili jo pa 1. 3894. Ker je koledr.r "A. M." v /e$niei zanimiv, zato ga toplo priporočamo v som citate} jem našega lista, osobito pa vsemu •'lanstvu K. S. K. Jednote. Vsaka katoliška družina bi si ga morala naročiti, ( ena zna-ša s poštnino vred 50ch za Jugoslavija pa 75c. Naroča se pri "A-vo Maria" 1S49 \V. '22 6t. (lica go, 111. -'.__________1_________ . . '-" ■- 1 i Zastave, bandere, rezali je iii j date' znake "a društva ter člane k. s. k. j. EMIL bachman izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. 1 Oiicafro, El. Pozor "krajevna društva K. S. r !(. Jednote! V vašo lastno korist vas opozarjamo na, sledečo važno stvar: * ^ < Ali ni boljše imeti denar tudi varnp naložen po 5 odstot, dV> odstot, 6 odstot. in še več odstot. obresti, ka* kor ^amopo .'i odstot ali 4 odstot t E;.zlika pri tem na leto je velika, Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite gi\ v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam d ona ša jo več obresti. V slue h ju nujnosti, bonde lahko vedno prodate. Mi imamo na prodaj raznovrstne boilde in vrednostne papirje. .Skoro vse bonde, katere iastuje K. S. K. J. smo tej podp. organizaciji mi prodali. IMujemo pošfe-no iu solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo*.' v A. C. ALLYN & Co. 71 W. MONROE ST., CHICAGQ, ILL. NAJBRZEJI modemi parniki sveta. mm i • i EDINA direktna Proga v Dubrovnik. V iS LIKI IZLET NARAVNOST V DIJFBRUVNIK. (Parnike gonijo stroji na olje.) Xov. TU SCAN IA — 6. doc. SCYTHIA — JO, Največji moderni pirniki, ki plujeio naravnos Ltiksu«. udobnost, h ma in postrežba nenadkrilj i: e. Pri vati čih palačah za nizko ccn s. prostor na parniku ži* dane Redka prilika, da« poselite vašo Joliet, 111. Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opotrun, kajti • eC-je. množine denurja med Ijtubtvom idelaju ipekilantje* velike jte-;>:čke z onimi, ki jim prredo na bmtnice. Nas denarni zavod je zanesljiv in pognan med aarodom pc »vojt a!judni in bitri postrežbi. ' ^ ' * " " Mi pl*čttjemo n« hranilna a'cgo po 3 odst. ki Jih pripišemo k flavnid ako jih ne dvignete. Naš« banka je pod na*orations vlade jfcdruietun drŽav bt članica fedtrakiefcn re*ervti»-ica Kstema. Pri pošiljknju deaaria t Ja* goal viSo bodite * previdni. Brervestr.i (inesetarji tiaatavl-ljajo sedaj kronam visoke ce-r ne. ker sc jočejo okoristil * J r.eveduostjc| ljudstva kadar Selite 1 poslati denar * 11a« rat«* a j a a lit -v :r -^aSfe jUp Povprašajte nas za casket in itnf, tirni o domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim of-n;» in tatov, prinesite jih k rtJU«"ter Vam ji bodtmo «jh,r*n^ bre ' ^ " .THE I0f>!ET S ATI ONA L BAS* JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $300,000.01 Prva plaža "Supraj s partij." Prvi papir. ..K&ko je v Ameriki. V Žoljetu, dne 22. okt. 1922. Draga mi botra ! Današnje, ali drugo pismo iz Amerike- vam pišem bolj na obširno, ker vem, da ga boste radi čitali. Sama ne vem, kje in kako naj začnem? Kaj sem že vse tu doživela, videla in prestala, vam ne opišem tudi ne na sto straneh. Pa začnimo z opisom hotela in res-tavranta, kjer delam: Pri nas je vseh skupaj 25 poslov, ali uslužbencev in sicer bo ti-le: šef kuk (kuhar); sekend, ali vežo tebi kuk, (ženska); order kuk; pestri kuk (dela same pa je in pudinge); 3 dišvašerce; 6 vejtres; 1 ke- šir; 1 čembennejd; 1 belboj; 1 pentrigirl; 1 ajsbaksboj; 1 najtklerk; 1 telefon operator-ca; 1 šofer; 1 ženitor; 2 laundry ženske in 1 skrubing ženska, Gospodarju pravimo menežer in bos. Dne 15. t. m. je bil moj prvi plačilni dan. Pa me pokliče menežer v svoj ofic ter mi izroči nekak listič papirja z mojim imenom rekoč: " Miss Spela, hir iz Jur Ček. Ju ar ol-rajt." Ker sem se v tem času v večerni šoli že malo angleščine privadila, sem menažerja takoj zastopila. Vendar pa nisem hotela vzeti čeka rekoč: "Mi non lajk tis cegelc papirja. Mi lajk amerikaniš dolar. Po pošti rekomaudirt v oldkontro zenden." — Menažer bi to jaz prej vedela, bi ne vzela tega papirja. Pa vseeno je ;vinskih sodov kar na tlaku. — j Tu pa gotovo cviček proda je-!jo — sem djala. Hajd v šta-cuno. "Dajte mi pol galone rdečega vina." — Dekle za kaunterjem se mi je pričela na ves gla? smejati .trdeča, da vi dobro, da sem šla;! zdaj saj na ne prodajejo, ampak lo pra- vem koliko vagam. Qamo še 195 funtov; za celih 10 funtov sem zadnja dva tedna shujšala, ker preveč delam in švicam. V naši kuhinji je tako vroče, kot v peklu, ker kuhamo vse brez ognja — samo na elektriko in gas. Rekla sem že, da pojdem h kakem doftarju, ker preveč hujšam; pa žal ravno zdaj ni našega slovenskega do-ftar Ivca doma, študira operacije v Londonu in se bo šele morda na spomlad vrnil. Ja, do tedaj dobim lahko že 10 krat kako sftšioo. Bom šla pa enkrat k dr. Strezinskiju. Naše mesto Zolijet, ali Joliet je v državi lie nojs, okrajšano 111. Šteje približno toliko ljudi kot Ljubljana, samo vse drugačno je. Namesto zne vinske sode. Imajo pac vinski jesih na galone. — Kaj mi bo prazen vinski sod, ali pa jesih f — Tako sem jo vsa žalostna s prazno galonco domov mahnila. Pač, in v resnici čudna Amerika ! Grozdja je pa zdaj toliko tu v Žolijetu na prodaj, da ga dobiš na vsakem vogalu. Celo na vozovih ga razvažajo. Rekla sem že, da bi ga doma sama zase par galone naprešala, pa nimam mlina in ne preše; bom pa kar na "kofemaleno" poskusila, ali v možnarju. Enako jo tudi s pivom. Za glažek barvane vode ti računa salonkipar en nikelj, ali 12 kron našega jugoslovanskega denarja; za toliko kron sem ga lahko na Vrhniki kar cčl liter izpila, pa pravega. Ljubljanice teče skozi mesto iMleka jc pa tu v Ameriki plen-neka reka, ki včasih močno di- di, po 10c. en kvart, pa tudi na se mi je nato nasmejal, da naj ček podpišem, sem ga pri keširju (bla ku) zamenjala. Dobila rekel aakar jajni-jem v resnici 20 pravih ame:*ikan-skih dolarjev. Deset vam jih tukaj pošljem na moj dolg; o-stanek pa sledi sčasoma, če se kaj posebnega vmes no pripeti. Naj vam še opišem, kako smo se v sredo na suprajs parti imeli. Ker se bo naš*, pest-rij kuharica v kratkem moži-la, so ji njene prijateljice priredile iznenaden večer, ali supra js parti v sobi ene vejter-ce. Imele smose prav izborilo same ženske skupaj. Spr-\ a sem mislila, da bomo ta večer samo riževo juho (sup rajs) uživale, pa je bilo v*e kaj boljšega na mizi. Jaz nem ji* dala v dar en par zidanih nogavic in 6 platnenih henkerči-fov. Res, ta punca je dobila toliko prezentov, da ji ne bo treba več dosti "bale" kupovati. Vzela bo nekega Slovaka, ki v vajer mil dela. Amerikanci so jako vr eti za razne partije ali družinske večere. Prirejajo vam: Suprajs partije, Kard partije, Uunka partije, hardtajm partije, štor-kljine partije itd.; to mi je povedala ena izmed naših dišva-šerc. Vse so morda olrajt, izvzemši "bunka" partije, kjer se gostje menda med sabo za šalo tepejo in bunkajo; .tja pa že ne nikdar ne grem. Zadnjič me je naš žani prašal, če sem se že dala strirati, ker bomo imeli 7 \olitve. "I, za enkrat že brez mene opravili/ mu rekla po nemško in prašala kaj registracija bome-ni f Ker sem odločila siaj za 5 let ostati tu v Ameriki, da postanem državljanka, šla takoj drugi dan na haus glede prvega pa)pirja kjer sem se morala dvakrat podpisati predno sem p en dolar in dobila papir, ko so me tam radovedni , in klerki izprasevali in pisali, kakor na krvavi rihti. Se celo zmerili in zvagali so ipe. Če or v-regi-nov. bodo sem Iga v- sem kurt- acala Ta-škrici ši. Vode imamo tu v Žolijetu več vrst: Mestno, ali pitno; pumpno iz jarda, in cisternO; slednja je sama deževnica, ali za pranje. Tukaj v Žolijetu ne hodijo ženske prat k reki kot v Ljubljani, ampak delajo to doma z električnimi vašerji (stroji); perilb ja obešajo na vašlajne na jardu, na etik, ali pa kar vrh strehe. Nekatere gospodinje dajejo perilo tudi v laundre, ali perilnice, kar je pa precej drago; od ene moške srajce računajo 25c, od ovratnika pa 5c. Hvala Bogu, da si jaz lahko vse doma v hotel laundri zastonj operem; od moje bele obleke s špicami bi morala gotovo $1.— plačati!! Ljudstva, ali narodnosti živi tukaj, kakor v Babilonu, še celo zamorci, ali nigri so tu. Oh, če bi vi botra vedeli, kako sem se oni večer na nekem korner-ju ustrašila-ko se nevede zale-tim v nekega velikega zamorca. Malo nasmehnil se mi je in šel dalje. Naslednji dan sem pa srečala neko zamorsko ženo, ki je peljala v keriču malega zamorčka, tudi vsega črnega. Ti zamorci so menda v-vsi ene žlahte, ker so si vsi tako podobni in jednaki. Gd kod so prišli semkaj v Žoliet, še ne vem. -Zamorca bi pa že ne marala, tudi če bi bil ves v zfatu. Kakšne vere so zamorci in kak jezik govore tudi še ne vem. Pravijo da imajo zamorci tudi črno kri kot tinta, zato so taki. Slovencev je tukaj v Žolijetu več tisoč. Vedno mislim, da bom naletela kedaj ali videla kje kakega Vrhniča-na, pa dosedaj še nisem imela te prilike. Med naše ljudstvo še ne grem, ker še nisem stopila v nobeno društvo in ne v kako Jednoto. Veste, tu pri nas mora vsakdo nositi znak, ali knof na prsih kdor je pri društvu, če ne, pa rojaki s prstom nanj kažejo. To je vse prav in lepo, samo če bi o društvih preveč doma in po koridorjih ne politizirali. — Nekaj našib ljudi in Hrvatov živi v bližnji naselbini "Jugoslavija". Pa nikar ne mislite, da imajo tudi kakega kralja, ali ministre; imajo pač dosti krav, koz, prešičev in kurjadi, ki se kar po cestah pasejo. V bližnjem Rok delu je en mlad Slovenec za majorja, ali župana; tam večinoma naši rojaki mesto ronajo. Najbolj čudno se 'mi zdi, da so Amerikanci taki sovražniki dobre pijače in ker so vse gostilne zaprli. Ker je bil včeraj ravno moj rojstni dan, sem si mislila, da bi ga na svoje in vaše zdravje en glažek izpila. Vzamem vam pol galonce in jo mahnem po Chicago štritu onstran Sterna, kjer je stalo pred neko grocerijsko štacuno več vago ga prodajejo. Žolijet slovi tudi radi tega, ker imamo tu dve državne kaznilnice, eno za moške in eno za ženske. Zdaj delajo restanti novo, ki bo lepša kot deželni dvorec v Ljubljani. Enkrat pojdem pogledat kako je v ženski kaznilnici, kjer so same "nedolžne" zaprte t Z večerno šolo, kamor hodim po 4 krat na teden, sem prav zadovoljna. Samo glede sedeža je nerodno, ker čipi-mo v malih klopeh za otroke vsi sključeni. Ker jaz ne morem v klop, sedim včasih kar na vrhu, ali pa na posebnem stolu. V šoli beremo, pišemo, govorimo, pojemo in plešemo; seveda vse po angleško. Dne 30. t. m. pojdemo morila s štritkaro v Čikago, ker bodo Vrhničani iz Volkegana igrali "Desetega brata", Pravijo, da bo ta dan stari Krja-velj z živo kozo na odru nastopil. Rada bi .ta prizor videla če bo koza marogasta, ali ne ? Cula sem, da imajo a-merikanske koze zelenkasto mleko od prehude trave. — Ta dan pride v Oikago na obisk skoro ves slovenski Voi!vCg( n: morda naletim tedaj na kakega našega domačina, pa se bomo kaj o naši Stari Srangi pogovorili. Pisali so mi že, da naj pridem tja in v Nort Čikago na obisk, pa si ne upam, ker je predaleč; bi se lahko še izgubila? Tudi v Mine soto me silijo. Tja tudi ne grem v-sled prehudega mraza. Za enkrat ostanem tu, kjer sem; se bom že Žoljeta polagoma privadila; pred pustom se pa stvar morda kaj preobrne, kajti vedna samica tudi ne b.in ,tu v Ameriki ostala! Kaj ne, draga botra, da imam prav * Za danes naj te vrstice zado ljem za njih obilen obisk pri mrtvaškem odru. Najiskrenejše se zahvalim Albinu in Emiliji ,Bobnič in Matevžu in Magdaleni Bokal za njih trud in pomoč, ki so jo mi izkazali, ob najbolj nujnem času. Zahvalim se vsem sobratom in sosestram društva Marije Pomagaj štev. 17. K. S. K. J. v Jenny Lind Ark., katerega članica je bila ranjka. Hvala lepa vsem sosedom, za njih pomoč in toliko tolažbo ob tem žalostnem času. Tebi draga žena, želim, počivaj mirno v svobodni ameriški zemlji. Tukaj zapušča mene, žaluj občega moža eno hčer Franco, o-možena Kerhlikar, 4 vnuke in 3 vnukinje; v starem kraju pa zapušča enega brata Ignatz Spendal in eno sestro Alojzijo omožena Gore. Jaz dobro vem, da "i .de Mati Božja njena varhinja, ker jo je skozi vse svoje življenje močno ljubila. Žalujoči soprog: I Martin Což. Jenny Lind, Ark. nali." No, to je obetajoče prerokovanje. Zakaj ne živeti, da vidimo ,to? Pravilna skrb za že lodčni drob je bistvena dobremu zdravju in dolgemu življenju, in Trinerje-vo grenko vino je pripravek, ki je bistven tisti skrbi. Ono opravlja iz sistema vso izpride-no tvarino, pomaga prebavi in povečava slast. Vživajte Tri-nerjevo grenko vino — in po 50 letih naj vidimo, ali je imel Marconi prav, ali ne. Jesen je tudi letni čas za dvoje drugih zanesljivih zdravil: Tri-nerjev liniment nudi naglo od-pomoc V slučaju ravmatizma ali nevralgičnih bolečin in vnetja v ledju, in Trinerjev Cough Sedative je neprekosljivo zdravilo ta kašelj. Vprašajte svojega lekarnarja ali trgovca z zdravili po ,teh zanesljivih zdravilih! (Advertis.) SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; j sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pneblo. Colo. AT DUSK. Po A. Funtek-ovi pesmi 'V mraku' prestavil in obelodanil v svojih Poezijah II. del, Ivan Zorman, Cleveland, O. From yonder steeple chimes the bell When dusk creeps over hill and dell. Ring on, ring on, from belfry • height, Of home recall the mem'ries bright! King on, ring on, with sweet retrain, And sing to me o'er foreign plain; Although in anguish throbs my heart, To mc thou ever welcome art. To me thy ringing seems to tell That I recline in native dell, Where known to me is cv'ry face, Whese friendliness the heart doth grace- So let me hearken to thy chime, Oh sooth my heart in foreign clime; t Thou, evening bell in yonder height, Of home recall the mem'ries bright! • •• Partituro, ali lfote za mešani zbor te pesmi priredil in ima v zalogi Kafko Zupanec 805 N. Chicago St., organist slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111. Slovensko Amerikanski KOLEDAR za leto 1923 je izšel (v povečani obliki). CENA za Ameriko in Jugoslavijo SAMO 40c. Naročila pošljite na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Že POZOR! več let, prinašamo v na- šem listu oglas splošno znane tvrdke A. M. Wilson Inc., patentni odvetniki v Washingto-nu, D. C. Ta oglas najdete tudi .v današnji izdaji. Označeno podjetje je bilo ustanovljeno že pred tridesetimi leti, ter je v tem času preskrbelo patente tudi številnim Slovencem. Napredek naših rojakov na polju iznajdb je treba torej iskreno pozdravljati. Ako ima kdo izmed čitateljev kako iznajdbo, ali se zanima za patente, naj piše na: A. M. Wilson, Inc. Victor Bldg. Washington, D. C. in dobil bo zastonj knjiži- stujejo , pa zopet drugič kaj,™ (navodilo) v slovenskem je-več. Z iskrenim pozdravom, Vaša udana Špela. ziku; v tej knjigi je vse natančno označeno, kako postopati pri iznajdbah in v patentnih zadevah. Pišite po to knjigo. Ker tvrdka A. M. Wilson, Inc. že ioliko let obstoja, je to dokaz, da ista posluje pošte^ no in zanesljivo, vsled česar naj bi jo tudi slovenski izumitelji podpirali. -1— NAZNANILO IN ZAHVALA. ZAKAJ NE ŽIVITE, DA Žalostnega srca naznanjam VIDIMO, rojakom široni Amerike, da je Znameniti izdajatel Marco-dne 8. oktobra 1922 po kratki, Di> kateremu je pripisovati mucm bolezni za vedno zatis- zmaKo slavije ^brezžičnega br-mla oči moja nepozabna žena zojava", je pravkar iziavil, da jrranca coz bo znanost preobrazila svet v starosti 61 let. Doma je bila tekom petdesetih le.f "Mor-od St. Vida pri Stični na Do-Jda je le malo ljudi med nami, lenjskem. Pokopali smo jo dne ki vidijo, kako naglo se iz pre- 9. oktobra 1922 na katoliškem pokopališču v Ft. Smith, Ark. Lepo se zahvaljujem vsem, ki mmga naš svet. Iznajdbe in razkritja bodo sipala koristi-na človeško pleifte v nepresta- so mi priskočili na pomoč ob no ra^to5i hitrostL življen- mojih žalostnih urah. Lepo se zahvalim vsem so- je se bo na tem planetu tako izpremenilo, da bi ga mi, ki rodnikom, znancem in prijate- 8mo tu ^ kaj težko iz^02 ZASTONJ Vam dopošljemo našo slovensko navodilno knjigo o patentih. Pišite ponjo v svojem domačem jeziku. Ime A. M. WILSON je znano že 32 let. V zadevah patentiranja, iznajdb in prodaje patentov, pišite samo v ^Washington na zanesljive patentne odvetnike. Naslov: A. M. WILSON, Inc. 315 Victor Bldg. Washington, D. C. DENAR V STARO DOMOVINO. pošiljamo hitro in zanesljivo ter po najnižjem dnevnem kurzu. Ker se cene kronam, dinarjem in liram vsak dan menjajo, zato ne moremo objavljati stalne cene, temveč pošlemo toliko kolikor mogOče po ceni, ko prejmemo po-^šiljatev. Včeraj so bile cene sledeče: 1,000 kron za ......$5.00 100 lir za......$6.00 Pri višjih pošiljatvah primerno nižje cene. Vsaka pošiljatev je jamčena, da denar ne bo izgubljen. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. -:- Joliet, Illinois. CUNARD and ANCHOR LINES NOVI PARNIK NA OLJE SCYTHIA 20,000 ton Novembra 25. NARAVNOST V DUBROVNIK IN TRST Potujete v Jugoslavijo s tem velkim novim parnikom. Kabine z 2 in 4 posteljami, krasno opremljen za 3. razreda potnike. Posebna paznvist za ženske in otroke. Izvrstna kuhinja in vino prosto. • Enako tudi preko Cherbourga vsaki torek na 3. velikih parnikih. BERENGARIA AQUITANIA MAURETANIA Pridete v Jugoslavijo v teku 9 dni Za listek in druga pojasnila vprašajte agenta. Kadar mislite na stari kraj mislite na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70—9th Ave. New York City. Ona pošilja denar v stari kraj potom lastnih direktnih zvez 8 pošto in zanesljivimi bankami, prodaja parobrodne listke za vse važne prekmorske linije za potovanje v stari kraj in od tam sem, Izdeluje izjave za dobavo oseb iz starega kraja in druge notarske listine. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. Postrežba točna in solidna. Imamo ravno to, kar ste iskali. Ekstrakt za RUM, BOROVICKO, KIM-LOVEC VISKO (RŽENO) IN TOR-KOLY SLIVOVKO. PolljTh? naročilo danes, nakar vam bomo poslali najboljše vrste in najbolj čiste ekstrakte. ' 1 steklenica dovolj za 2 galona tekočine j-------* 5 stcklenic vsakovrstnega ekstrakta-----------------*>.5U 10 steklenic vsakovrstnega ekstrakta----------r------ Zavarovalnina in poštnina znaša še I5c posebej. Zavitke pošiljamo na željo tudi C. O. D., ali po ovzetjtt. MUTUAL FLAVOR COMPANY P. O. Box 997 Dept. K. L. Pittsburgh, Pa. (Nadaljevanje.) Janez je ?ni mogel poslušati, sem se že vsega naveličal. Nkam jezno je vrgel žlico mizo, da se je nerodno posta-j Vstal jo jezno od mize ter ni •i T i .....i i :w . . * i• i vila narobe, ter ji je jezikal "Xe bodite no sitni. M4n o- nov. C'e sem vam tako na I ti, se bom pa spravil stran. E ber teden še potrpite." 44Boš, se boš," prestregel rim I je oee besede, i 4 ti nepridiprav ti, potopen i!, Nisi še niees~~~ skusil na svetu! Naj te vzamejo v vojake, kakor menda včeraj sii.šal pred edr kvijo. Za takega pohajavj^a jaz ne bom moledoval in hoc po pisarnah, da bi si nakop še nov križ na glavo. Le poje komor .te hočejo, da izveš k ko se tuji kruh je, lenoba ponoenjaška! Sram te bodji! To je grdo, tak fant pa nono njak in pijanec!" Materi je srce jelo nemirne te, sedaj mi pa branite. ob grem pa s §urgo, da veste.'' "Pridna pred vezne duri, ki so bile že zapahnjene. Surga udari s pestjo po njih. Kmalu se $ačujejo,v veži težki koraki, ključ se obrne in med vra-ri se pokaže velika postava gospodarjeva, že osivelega Mihe-lja, ki jo držal v roki loj vo svečo. Mihelj spozna Surgo kot starega znanca ter mu stisne dobravo J jno desnico.. Vstopijo v sobo. Celo omizje bradastih mož je sedelo ob bokalu vina. Zvedavo so gledali nova pri Me c a, katera jel [čakalSkupne molitve. Šel so ___je .preoblačit v podstrešno soda bo že vendarle enkrat ko- bo. nec vaših naukov. Mene uiie-j "o da morava imeti takega sa bole vednih starih oporii- 'sina," toži Mina svojemu mo- o-ižu. "Bog naju tepe ž njim. gospodar peljal v stransko so-Saj pravim, vsak ima svojej™. Tam so se hitro pomenili križe, moji so pa le najtežji." pogovorili, kaj in kako za-"A, beži, kaj boš tožila in štra* dela. Mihelj jih jo bil vzdihovala . Midva sva sto- vesel, posebno še ker mu je pokrila svojo dolžnost; naju ne r jetnik naročil, da naj names-le .uboga, kdo more kaj. Velik jo njega sprejme vse delavce, je dovolj, da bi bil lahko pa- |ker se mudi, da prtjj ko mogo-meten. ' Ce noče, naj pa sainj^ po tej strani opravijo ter trpi. Saj sem rekel: Ka-[gredo potem drugam koparit. kor si bo postlal,-tako bo le- Obljubil jima jr, Naša zakonska dvojica je v-jta drvari[i' stala od mize. Oče je šel no V tem jima je že prinesla Ke-vrt privezovat drevesca, mat) pika, mlado, brhko dekle, veje popravljala po kuhinji. i('erJ°- Janez je prišel po stopnicah' 4'Ker vem,'da sta trudna in iz svoje sobe preoblečen. Čez lačna," ogovori ju slovpn-J- [rame mu jo visela torba. Šel ski, "napravila sem takoj ve- si še biti, ko je čula o vojaščini in l ie v sobo ter si odrezal kos čerjo, da gresta prej k počitku, o vojski. Dasi je bil Janez,:kruha. Potem je snel puško! "Dobro, dobro," poprime zlasti zadnji čaS, dokaj nero- is trama ter jo vtaknil v vrečo, hitro Janez, vesel, da je dobil | den in neubogljiv, bil je ven-J da je bilo bolj na skrivnem. V deklico, s katero se bo mogel In Iju-1 veži je vzel dereze in težko o- pogovoriti, dokler se ne pjiva-1 " : kovano palico. di nemščini. "Kam greš zopet?" ga v-j 44Saj sva že res potrebna je-praša mati. "Niti en dan ne di in počitka. Kaj meniš, s moreš biti doma." Kranjskega pa tu gori, to ni darle sin, njena kri. bila ga je, kakor more le mafi ljubiti ediaiega sina. "Ne bodo ga! Janez vaib ne bo nosil puške," zareže je sin na očeta. I "Rajše v dim, da je vse drobno, kak dr da bi me ulovili tisti zelencu biriški ter me vtaknili v voj ško suknjo. Zmerom bor hvaležen, da sem hodil po g stilnah. Sinoči sem si jo i? mislil — in tako bom tudi st< ril," "Kaj si boš izmišljeval, re vež! Priden bi bil, pa ubc-i gal, bi ti ne pa ne bilo treba ničesar ugibati. Saj toliko i mamo še, da bi te lahko prepi i ali na posestvo, pa bi bil mii Ker si tako začel, tudi dobro, Slaba vest ga je vznemirjala, kakor si postelje^, tako bo spal. Če ti izročim gospodar stvo, mc poženeš prvi dan p< svetu z malho, kakor pritepen ca!" nezom ne da mnogo opraviti \ grda. J "Le imejte sami to berači jc", se je hudoval Janez. "Ke-daj sem vas pa prosil zanjo Sedaj je še nočem ne. Da mi rv boste oponašali, da niseii nikjer bil, poj dm od hiše, ka: prej mogoče. -Veste, na Šta je rrko grem drv ari t, pa je Tam rne ne bodo izvohali biri Či, ee so od samega vraga, ii denarja si bom prislužil, da b<|> kaj !" "Kaj boš- hodil okdli," j^ ickla mati, ki se je bala za si na. "Doma bodi in ubogaj bo pa vse prav." "Kaj bi mu branila? Na le tre. kamor hoče! Domg. ni doma, da nama ne dela si ra leta. Le vleči se, kamor hočeš, da spoznaš, kako je denar v trdih pesteh, in da ga m boš po nepotrebnem zapravljal in zabijal." 11S kom pa pojdeš, ee si re$ tako svojeglaven?" mati. "S kom neki? Surga me po pelje v Štajerje, ki mi je tudi to liasvetoval. On ve za dob ro delo in pa jezik razuihe." "S Surgo! O Bog ti meni pomagaj!" zažalosti se ma ti. "S tem človekom*ne poj zapeljal, da se boš pogubi! na tins i d i neumen in ubogaj me, pa ne bodi od doma!" "Taki ste! Pred me goni Jugoslovanom iz Chisholrca in okolice Ta^ banka vam uljudno pri poroča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem priprav Ijeni, da jim pomagamo ne sa- j mo v bančnih zadevah, ampak j vsepovsod, kjer bi jim mordt naša skušnja in nasvet kaj ko ristila. 1 Vaš rojak J. Osb.olt je pri nag kot uradnik zaposljen. O i brnite.se nanj, ker vam bo šel| vedno rad na roke. Vedno ko hnate kako banko v mislili, obrnite se na First National Bank I CHISHOLM, MINN. Delnice Jadranske Banke }; Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njeni« ekspanizivnim delom v vseh panogah gospodarskega zivlja v domovini jelzkazalo potrebo povečati lastninska obratna sred-stva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja seje sodaj povišalo delniško glavnico od 120 ® ™ milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ah Din. 100» nominale. Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank. glede ^imkupa deJU nic nam je sklepati da bojo izseljenci veleli naba^ti delnice ni. izdaje, vsled česar set je rok .za podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra t. 1. Naši izseljenci, ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji lpkor nedelničarji v domovini. Cena za eno delnico je: (K4C0 za glavnico in X3G0 za rezerve) K 760.00 doštevši 5% obresti od 1.. jan. do 31 okt. 1922.................L.....K. 31.70 K791.70 DELNICE IMAJO PRAVICO DO DIVIDENDE ZA L. 1922. Za leto 1921 dividenda.je iznašala 12% to je K 48, in je pričakovati za leto 1922 se boljši dohodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 COETLANDT STEEET NEW YORK CITY. DENARNE FOSILJATVE. Jugoslavija: 1C00 kron za . 10,000 kron za .. BREZŽIČNI TELEFON "Kam neki bi šel? Misli- karsibodi. Preklicano, to sva te, da bom beračil po po.ti na [tolkla in kregala, da sem že ' Štajersko. Moram vendar u- Vsega naveličan." biti kako zverjad, da ne poj-1 "No, se bosta pa izpočila.! dem s praznim žepom na pot, jXranjskim korenjakom nič ne! za zabavo, s katerim strojem kakor deseto dete od hiše. Vi de taka pot. Trdni so* kakor ' lahko ugrabite iz zraka zvoke mi tako ne boste ničesar dali, j bi bili s z železa. Sedaj grem ! godbe, koncertov, govore, br-ker sem se vam tako zameril." h a precej pripravit postelji, pojavne tržne cene, razne dnev-"O Janez, Janez," je pri-'da gresta lahko koj spat." m novice in še veliko drugih čela mati. Pa trdovratni sin Surga je vedno gledal tja v! zanimivosti iz vseh delov A-je ni poslušal. Hitro je odšel sosednjo sobo. Ko ga Janez merike. ter zavil proti gori. Nemara j začudeno vpraša, jedi to dekJ Za pojasnila pišite na je težko gledal solze, ki so po- te s Kranjskega, ker govori ta-! JOHN F. VESEL rosile materino oko. Src- ni ko lepo slovenski, odgovori bilo še povsem pokvarjeno. Mu nejevoljen: "Mati je bili Kranjica; pa mari so meni [ženske. Lo preklicano me je-Za teden dni sta stoppla ,Ja- \z\y da ni nobenega znanca.! nez in Surga precej hitro po Lahko bi se človek zastonj na-! strmi stezi, ki pelje/ez Zeleni- pil. Scve, Kranjec je priden, co ob' Ljubelju na Koroško. (|a je res prevč. Te le štajer-, iialija: ./...$4.30 100 ijr za......$4.90 .... 42.00 1000 lir za ...... -4Č.00 NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tukaj iju stari krnj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Pogojujemo in vzamemo posojila no prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, I1L BMBBOiMVBHif Jeweler, Greenwood, Wis. r Vsak dober kristjan, ki m ?' ra stj^ri kraj; naj bi poslal svojcem dar za ase; telo, ker ni imel tako nakova- (;ova pa potlej več, ko bo kaj Po- nih Črevljev, kakor Janez. uoCua iu ipn; ud n^o; jO O | poti, kakor njegov tovariš, ki je že preteknil vse kote po planinah. še take steze, ki so komaj za divje koze, ne pa ljudi," se je jezil Surga, ko se je pobiral s . tal. cvenka v žepu." Vstala sta ter šla spat. Surga 1 je gostom pri veliki mizi voščil lahko noč, seveda po nemški. Ni bilo dolgo tega, odkar .sta prevzela naša znanca delo. Neke sobote večera je bilo zbranih nekaj drvarjev v zakajeni i (Bi , IB.Hjti, oddaljeni tri uiv od Mi->vic hudega,'ce se malo pri- heljeve gostilne. Ogenj je pogneš," pošali se Janez. "Le ,orol sredi koče na ognjig^u pojdi po mojih stopinjah, pa be kamor. so prigtaviu ve6erj0 PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. če oseba ne pride povrnem denar. Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet Izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. Jaz izplačam vsako pošiljatev ijrzo in sigurno še pred Božičem. Jez računam po pjnižji ceni inj pošiljam denar po polti ter brzojavno. dobro. Malo še potrpi I Pre cej sva na vrhu." ^ # Iter pušili tobak. Med njimi Solnee .je uprav vzhajalo ;>la bila tndi Janej5 ln s za sosednjih Karavank, kj dc-|gnro.a. je ! sneta vrh Zelenice. Odprtji- ;ma je bil pogled na Koroško, j po kateri ju popelje pot na DOMAČA ZBBAVILA. ' Začimbo in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik" imam vedno v za- Drvarji so pa sedeli naokrog logi. Pišite, po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisa- nama tako ne koristi nič. Mo .Štajersko. Po kratkem od(ii-g oče, da ga sreča kje pamet, Čejhu se napotita dalje proti Čepa ne, bolje je, da takega sin« lovcu. • štiri dni sta hodila do Ljub- vih las in pa sramote na sta nega. Od tod sta krenila ob potoku Lisingu v dolino, kjer je Surga vedel za delo. Zvečer dospeta do samotne, velike kmetiške hiše, ki je sta-ila prav v kotu vse doline, blizu izvira Lisinga. Povsodi vprašaj so se razprostirali mogočni go-j zdi ter obdajali človeka na taki samoti z nekako grozo, j '4 Sedaj sva pa dobra'je iz-Ipregovoril Surga. "Vendar >je enkrat konec pasjega pota! i Vidiš, Janez, to je gostilna, i kjer se kaj zapleše in zapoje. ^^^^^^^ :.Tu bodemo živeli! Zajedno eš na pravo pot. Ta te bel nama gospodar pove, kako je z 9 bil kaj vesel ter je mnogo govoril in debelo lagal evojim tovarišem, ki so se zadovoljno smejali ter hvalili z-vitega Surgo. Janez jih pa ni razumel. Jezno se je potegnil tja po pogradu. Sam pri sebi je pa dejal: (Dalje sledi.) Najboljša cigareta delom. Dobiva ga gotovo, j in na telesu. Oh, ne bo- [Tudi starih znancev je tukaj HHST mnogo. Lahko boš govoril, slovenski. Saj še celo gospodar razume nekoliko." Ako premenite svoj naslov, naznanite to takoj društvenemu tajniku (ici). na vsaka rastlina, za kaj se rabi Math. Pes dir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. 'JhcUs Ij.OvUZvJts , ■ * i retfmafične hltrootaisafe. če rabile gothARDOL Established 1857 ALI STE Z VAŠO BANKO V PRAVEM PRIJATELJSTVU? Preštudira jt Vašo banko. C gah, bi vam me pomoč, ali kaj Zanesljivi llninierrf Istofalso vporaber? je za Izyinjenje. ofeklwe, za ofrpnelosf, m ohromelost bolnih mišic ier udov. CENA JO /H 60 CENTOV Vprašajte V lekarnah« W.RStVfcRA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA svoj. sedanje zadeve z e ste v denarnih zadre-rala iti vaša banka na primernega svetovati. Ali vjnn kaže iraš bankir prijazno in dobrohotno zanimanje vaših zadevah; ee je temu tako, potem ste vi in vaša banka resnično prava prijatelja; v takem slučaju bi morala oba, vedno skupaj držati. Če pa vaš bankir ne postopa z vami kot prijatelj, -— mora biti nel^aj narobe. Tedaj še le boste znali vpoštevati postrežbo naše banke do njenih strank (vlagateljev). Gotovo vam bo po volji prijazen nastop in duh kooperacije, ki ve-' je vedno pri nas. Pri nas ste samo enkrat tujec; potem pa postaneta vM in vaša banka—če je to naša banka prijatelja.