Leto m, štev. 6 Matto" xvl, it 34«) LJubljana, ponedeljek tL februarja 19J5 Cena 1 Din u^aviiustvu. ujuLujaii* tvouiijeva Ulica — Telefon St. 3122. 3123, 8124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen» Durgova ut — Tel. 34U2 id 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica •tU. — Telefon fit 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit 2. — Telefon fit 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-e*rtn*rla Ponedeljska izdaja uretuusivo; Ljubljana: Knanjeva ulica 6. Telefo» fit 3122, 3123. 3124. 4125 U) 3126 Poneueijsua lrdaja »Jutra« izbajk ▼s8' poneaeijea zjutraj. — Oia-roča se posebej tn velja po pofit pre1»mana Din 4.-, po raznafial-db dostavi iena Din .V- mesečno Maribor: Gosposka ulica IL leieXoi fit 244a Celje: Strossmayerjeva oL I. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa NEMČIJA NA RAZPOTJU Popolno soglasje Anglije, Francije in Italije o zagotovitvi varnosti in miru na evropski celini London, 10. februarja, n. Rezultati dosedanjih pogajanj med Francijo in Anglijo so v skladu z glavno smernico glede splošne enakopravnosti Nemčije, pri čemer se zlasti opaža, da se položaj ni izpremenil. Italija je sprejela predloge za zaključitev letalske konvencije z velikim navdušenjem ter je predložila angleški vladi gotove ponudbe, na katere bo odgovorila, ko jih bo podrobno proučila. Na drugi strani Hitler še vedno ni dal nobenega odgovora na angle-ško-francoske predloge, zaradi česar prevladuje mnenje, da niti ne bo odgovoril, dokler ne bo proučil vseh možnih posledic. Ugoden sprejem italijanske izjave Pariz, 10. februarja. Današnji listi pri občujejo komentarje o včerajšnji italijanski uradni izjavi glede francosko-angleških predlogov. Ta izjava je naletela skoro pri vseh listih na zelo ugoden sprejem. »Petit Parisien« naglaša, da je iz italijanske izjave razvidno, da je bila vsaka beseda skrbno pretehtana in da jo je zato po vsej priliki sestavil Mussolini osebno. Veliki pariški listi prihajajo do sklepa, da želi Italija tesnega sodelovanja z Veliko Britanijo in Francijo. To je obenem po mnenju lista koristen opomin Nemčiji naj ne računa z drugim stališčem Italije in da ji londonskih predlogov ne postavljata samo Francija in Velika Britanija, temveč tudi Italija, s čimer je še bolj podčrtan njihov pomen. »Figaro« smatra, da je Pariz lahko zadovoljen s stališčem Italije. »Excelsior« pravi med drugim, da se italijanske opazke o letalskem paktu nanašajo le na neke posameznosti in da bo o njih razprava lahka. Bistvenega pomena je, da soglaša Italija v vseh glavnih črtah z ostalima velikima silama. Nemški odgovor že sestavljen? Pariz, 10. februarja. AA. Po vesteh iz Berlina so v nemškem zunanjem ministrstvu z veliko intenzivnostjo pripravljali nemški odgovor na francosko-angleške predloge. Domnevajo, da je odgovor v glavnih potezah že sestavljen, za kar navajajo predvsem dejstvo, da je državni kancelar Adolf Hitler včeraj odpotoval v Berchtesgaden, kar bi bil moral po nasvetu zdravnikov storiti že pred dnevi. Pričakujejo, da bo nemški odgovor v bistvu pozitiven in da bo nemška vlada odgovorila, da v načelu sprejema francosko - angleške predloge kot izhodišče za nadaljnja pogajanja, ki naj bi se vršila o popolni ravnopravnosti, malo verjetno pa je, da bi Nemčija že sedaj pristala na končna pogajanja o poedinostih. Po vsej priliki bo zaenkrat zahtevala pojasnila o vprašanjih, ki se je v prvi vrsti tičejo. Nemčija se bo skušala izmotati predvsem glede podrobnih vprašanj oboroževanja. Kaže, da je letalskemu paktu dokaj naklonjena, kar se pa tiče načrta o podu-navskem paktu, pričakujejo, da bo berlinska vlada v tem vprašanju zelo rezervirana. Glede vzhodnega pakta Nem čija tudi sedaj ne misli izpreminjati svojega dosedanjega nepomirljivega stališča. Zato računajo z dolgimi pogajanji, ki jih bodo vodili po redni diplomatski poti. Ta pogajanja naj olajšajo morebitno konferenco, na kateri bodo sklepali o končnih paktih za primer, da bi ta diplomatska pogajanja uspela. Spori v madžarski vladi Tybor Eckhardt napoveduje razpust parlamenta in razpis novih volitev Budimpešta, 10. februarja w. Včeraj so ee pri državnem upravniku nadaljevale ves dan avdienoe za razčiščenje notranjega političnega položaja. Dopoldne je bil pri Hortyju nadvojvoda Albrecht, ki je nato obiskal še ministrskega predsednika. Kakor poroča krščansko-nacionalno gla silo »Uj Nemzedek« iz verodostojnih virov, je notranje-politična napetost, po rajnih posredovanjih sedaj odstranjena in ro o reje na v vladnem taboru vsa nasprot-stva, o katerih se je izkazalo, da so Izvirala po večini iz nesporazumljenj Ministrski predsednik Göanbös bo najbrže v ponedeljek govoril po radiu ter označil Tee fantastične politične kombinacije zad njih dni za popolnoma neosuovane. V svoji poßlattici bo pojasnil tndi razmerje do bivšega ministrskega predsednika Bethle-na. Zaradi obnove enotne in prijateljsko politike med Gömbösom in Bethtenom bo do baje t vodstvu unitari«Lične stranke, kakor tudi na drugih važnih mestih izvršene nekatere osebne i spremembe. Na drugem mestu objavlja isti Kst izjavo Ty-borja Eck hard ta, da eo nedavni dogodk: prvi znaki radikalne izpremembe sistema ki je že potrebna, da se bo mosel ust.v» riti stabilen in volji naroda ustrezajo?.! režim. Gotovo je, pravd Eckhardt, da bodo v kratkem razpisane nove volitve Iti bo poslanska zbornica najkasneie v 14 dneh razpuščena. Državni upravnik Horthy je «noči dolio konferiral z ministrskim predsednikom Gömbösom, nato pa i bivšim ministrskim predsednikom grofom Štefanom Bethlenom. Kakor objavljajo uradno, so se na teh sestankih ugodno rešila vsa sporna vprašanja, ki so se pojavila v vladni stranki zaradi nesporazumov osebnega značaja, zaradi česar bo sedaj vlada lahko nadaljévaU »voje delo po programu. Kljub vsemu traja nervoznost v madžarski notranji politiki dalje. Celo vladni listi, ki so doslej molčali o notranjih političnih težkočah, priznavajo, da se morajo temeljito razčistiti vsi nesporazumi. Sedanji položaj v vladni stranki je ta, da je velik del poslancev še vedno nervozen zaradi odnošajev Gömbösa do Tiborja Eckhardta. Razne skupine vladne stranke imajo stalno posvetovanja. Slejkoprej se poudarja potreba sklicanja nove strankine konference, na kateri naj bi se ponovno razpravljala in reševala cela vrsta vprašanj. »Es ti Kurier« doznava, da je vladna stranka predložila ministrskemu predsedniku naslednje tri konkretne zahteve: 1. Končnoveljavni prelom s Tybor-jem Eckhardtora in njegovo stranko, 2. popolna ukinitev takoimenovane reformne generacije ter njenega pokreta, 3. ukinitev sistema posebnih zastopnikov vladne stranke v provinci. Ta točka se nanaša na organizacijo vladne stranke po želji Gömbösa. Nova uprava udruženja rezervnih oficirjev Po ukinitvi komisarijata je udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov izvolilo novo upravo z drž. svetnikom v pok. Ignjatom Stefanovičem na čelu Beograd, 10. februarja, p. V veliki dvorani Ratničkega doma je bila danes izredna skupščina udruženja rezervnih oficirjev ter bojevnikov iz vse države. Skupščino je sklical dosedanji komisar udruženja sodni polkovnik Djordjevič, čegar komisarijat je bil nedavno ukinjen z nalogo, da izvede volitve nove uprave. Za zborovanje je vladalo zelo veliko zanimanje in je prispelo nanj veliko število delegatov iz vseh banovin. Ker so imeli vlaki velike zamude zaradi Bnežnih žametov, se je zborovanje pričelo šele ob 9.30 dopoldne. OtvorM ga je dosedanji komisar polkovnik Djordjevič, ki je v kratkem govoru obrazložil svoje delo v teku 20 dni, kolikor časa je vodil poßle uprave. V svojem govoru je počastil tudi spomin pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja wi pozval rezervne oficirje, naj prisežejo vrhovnemu vojnemu poveljniku kralju Petru II. svojo vdanost in pripravljenost, da se bodo vedno in povsod odzvali klicu domovine. Naglašal je kot gotovo dejstvo, da so rezervni oficirji pripravljeni pokazati in dokazati, da so dostojni onega, ki jih je vodil od zmage do &mage in ki jim je zapustil veliko oporoko, naj čuvajo Jugoslavijo. Pozval je rezervne oficirje in bivše bojevnike, naj obljubijo, da bodo v slogi vedno vdani sinu velikega viteza kralju Petru II. Zborovalci so počastili spomin pokojnega kralja Aleksandra I. z večminutnim molkom ter s klici »Slava!«. Nato je bil soglasno ^ z navdušenjem «sprejet predlog predsednika zborovanja, da se odnosi iejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Ma- riji, Nj. Via. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade, ministru vojske in mornarice, notranjemu m prometnemu ministru. Zatem je bil izvoljen verifikaoijski odbor, da pregleda pooblastila. Verifikacijski odbor je po daljši razpravi zavrnil 20 beograjskih pooblastil izmed 50. Ko je objavil svoj sklep, je nastala velika debata, v kateri so beograjski delegati skušali rešiti svojih 20 glasov. Vsi ostali delegati so se izjavili proti ter je bil predlog beograjskih delegatov odklonjen. V znak protesta je 48 delegatov iz Beograda zapustilo dvorano, v kateri sta ostala samo še dva. S 192 glasovi proti dvema in dvema praznima glasovnicama je bilo ob 5. popoldne odobreno poročilo verifikacijskega odbora. Zatem je bik volitev nove uprave. Z ogromno večino je bila izvoljena uprava z državnim svetnikom v p. Ignjatom štefa-novičem na čelu. V upravnem odboru sta med drugimi tudi odvetnik dr. Janko Olip iz Beograda in Vekoslav Turelj iz Ljubljane, v nadzornem odboru pa je Jakob Perhavec iz Maribora. Ostala poročila so bila sprejeta z vzklikom. Ker je bil upravni odbor izvoljen z ogromno večino, bo jutri prevzel svoje dolžnosti od dosedanjega komisarja Djor-djeviča. Dočim je opozicijska skupina Ljube Šte-fanoviča, kakor rečeno, zapustila skupščino, je skupina bivšega predsednika Milana Ra-dosavlieviča podpirala kandidaturo Ignjata Štefanovi ča. Tsaldarisov pozdrav TitaJescu Bukarešta, 10. februarja. A A. Zunanji minister Titulescu je prejel od predsednika grške vlade naslednjo brzojavko: Zdaj, ko je vaša ekscelenca v smislu statutov Balkanske zveze poklicana na predsedniško mesto sveta Balkanske zveze, vam pošiljam v imenu g. Maksimosa in v svojem imenu najprisrčnejše čestitke. Prepričan sem, da se bo Balkanska zveza pod vašim predsedstvom zaradi vaših odličnih osebnih vrlin izpopolnila in da bo primer neomsjne solidarnosti naših štirih držav olajšal po vsej Evropi izvedbo zdravih načel reda in mira, ki jih zagovarja balkanska teza. Letalska konvencija med Španijo in Nemčijo Berlin, 10. februarja. AA. Uradno je objavljena letalska konvencija, sklenjena med Nemčijo in Španijo Konvencija bo olajšala redni letalski promet med Nemčijo in Južno Ameriko. Konvencija je že stopila v veljavo. Obe vladi morata naknadno imenovati vsa letalska podjetja, ki naj uživajo ugodnosti in olajšave, določene v tej konvenciji. Odpoklic nemškega poslanika v Bukarešti Bukarešta, 10. februarja. AA Nemški poslanik Dehnschmidt je bil odpoklican. Na tem mestu še ni bil dva meseca. Zaradi tega je njegov odpoklic iznenadil diplomatane kroge. Sodijo, da se je Dehn-schmidt zameril narodno-socialistični stranki. Kongres poštnih nameščencev v Pragi Praga, 10 februarja, d. Letos bo meseca oktobra v Pragi kongres poštnih nameščencev držav Male antante. Udeležbo so obljubili tudi poljski poštni nameščenci. V Beogradu, Bukarešti, Varšavi in Pragi so bili že v početku leta ustanovljeni odbori, ki so že toliko napredovali v pripravljalnih delih, da prihajajo do osnovanja te mednarodne organizacije poštnih nameščencev in da je bil sporazumno sklican prvi kongres v Prago. Kongres bo trajal štiri dni ter se v Pragi zanj že pripravljajo. Jugoslovenski in rumunski poštni nameščenci so prijavili mnogoštevilne delegacije ter propagirajo zelo učinkovito zamisel te mednarodne organizacije v svojih državah. Dom jugoslovenskih dijakov na Dunaju Dunaj, 10. februarja. AA. Jugosloven-sko akademsko društvo »Sloga« na Dunaju je slovesno otvorilo svoje prostore na dunajskem Ringu. Svečanosti je prisostvoval tudi jugoslovenski poslanik Na-stasijevič v spremstvu poslaniškega svetnika Stanoviča in tajnika Tomasea. Predsednik združenja tehnikov Zdenkovié je pozdravil prisotne g iste, nato pa je podpredsednik imel spominski nagovor, v katerem je poudaril nesmrtna dela pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Naposled je poslanik Nastasijevič v izbranih besedah želel dijakom srečo v njihovem domu. Francosko-nemška gospodarska podajanja Pariz, 10. febr. w Francosko-nemška gospodarska pogajanja v Berlinu, ki ae nanašajo na zopetno priključitev Posaarja k Nemčiji, se bodo 11. fobruarja nadaljevala v Parizu Zaprisega bana dr. Puca Včeraj dopoldne je predsednik vlade BoSko Jevtič zaprisegel novega bana dravske banovine dr. Dinka Puca Beograd, 10. februarja, p. Davi je prispel v Beograd ban dravske banovine dr. Dinko Puc, ki ga Je sprejel predsednik vlade g. Boško Jevtič in ob 11.30 zaprisegel po predpisih zakona. Po prisegi je ostal v daljšem razgovora pri predsedniku vlade. Ban dr. Pno je nato obiskal tudi ministra za notranje zadeve dr. Veljo Popovica ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Draga Marasca. Zvečer je odpotoval z brzim vlakom nazaj v Ljubljano, kjer bo jutri prevzel posle banske aprave in se predstavil banskema svetu, ki te dni zaseda. V teku prihodnjega tedna se bo ponovno vrnil v Beograd, da se predstavi kraljevim namestnikom in poseti člane kraljevske vlade. Našička afera Zaradi velikega oškodovanja države je obtoženih 107 osumljencev Beograd, 10. februarja, d. 2e pred pol leta so listi poročali, da so bili aretirani vodilni funkcionarji »Našičke d. d.« in mnoge druge ugledne osebnosti, ki so bile v zvezi s tem podjetjem, zaradi obdolžitve, da so oškodovale državo za ogromne zneske. V interesu preiskave listi doslej niso mogli poročati podrobnosti, sedaj pa se objavljajo od mero-dajne strani naslednji podatki: Lani je izzvala v javnosti veliko zanimanje našička afera, s katero so se spravljali v zvezo ter sumničili ljudje uglednih mest. Oblasti so nato odredile nujno preiskavo, ki je bila po zakonu takoj uvedena. V tej obširni aferi se je vršila preiskava o krivdi Šlezingerja in ostalih funkcijonarjev pri okrožnem sodišču V Osjeku. Preiskava se je pričela lani 23. julija ter je bila zaključena po urgiranju pristojnih nadzornih oblasti šele v početku septembra preteklega leta za vse obdolžence, razen treh bivših narodnih poslancev. Èden izmed teh treh poslancev se je pritožil na apelacijsko sodišče v Zagrebu zaradi uvedbe preiskave proti njemu. Apelacijsko sodišče je izdalo svojo definitivno odločitev, da se določba § 14, točka 3 k. z. ne more uporabiti proti narodnemu poslancu, češ, da narodni poslanec ni javni uslužbenec. Drugi bivši narodni poslanec je zahteval izločitev preiskovalnega sodnika, okrožno sodišče v Osjeku je to zahtevo zavrnilo, apelacijsko sodišče v Zagrebu pa je na pritožbo proti tej odločitvi odredilo pristojnemu sodišču, naj se zaslišijo priče na zahtevo pritožitelja. Te priče so obdolženci. Osješko okrožno sodišče je sedaj zaslišalo te ljudi in bo predložilo v najkrajšem času vse akte v zadevi zamenjave preiskovalnega sodnika apelacijskemu sodišču. Tretji bivši narodni poslanec se je sam predstavil preiskovalnemu sodniku ter je bil zaslišan. Po vsestranski preiskavi, v kateri je bilo zaslišanih okoli tisoč ljudi, je državni tožilec sestavil zelo obširno obtožnico, ki obsega okoli 500 s strojem tipkanih strani. Obtoženih je 107 osumljencev. Zaradi velikega števila obtožencev se obtožnica sedaj tiska, ker se po § 204 zakona o kazenskem sodnem postopku mora obtožnica dostaviti vsem obto- žencem in ker ima v primeru napovedanega ugovora obtoženec pravico zahtevati, da se prepis obtožnice dostavi tudi njegovemu zagovorniku zaradi utemeljitve priziva. Tiskana obtožnica, ki vsebuje obtožbe zaradi 14 skupin kaz-njivih dejanj, bo obsegala okoli 200 tiskanih strani in bo gotova do srede meseca, Ko bo obtožnica natisnjena, jo bo državni tožilec takoj izročil pristojnemu sodišču, ki je po § 204 zakona o kazenskem sodnem postopku dolžno, da jo dostavi tožencem v preiskovalnem zaporu najkasneje 24 ur po prejemu obtožnice od državnega tožilca. Obtoženec ima pravico priziva ali pritožbe na apelacijsko sodišče v roku 3 Ko bo obtožnica uveljavljena, bodo vsi akti izročeni predsedniku sodnega senata v s vrh o priprave glavne razprave. Osumljenci v našički aferi se obtožujejo za kaznjiva dejanja po §§ 385, 397, odd. H., 215, 384, 344, 345, 141, 401, 133, 214, oddel. L in IL k. z. ter ČL 1. zakona o pobijanju zlorab v službenih dolžnostih v zvezi s § 385 k. z. Zagreb, 10. februarja, n. Glede na objavo o sodnem postopku proti funkcijo-narjem Našičke d. d. se doznava, da ima unija »Našic« svojo centralo v Ženevi in da predstavlja največje lesno podjetje v Evropi, ki dela z italijanskim, švicarskim, francoskim, madžarskim in nemškim kapitalom ter ima v Jugoslaviji glavni del svojih gozdov, žag in tvornic. »Našic« je razširjena po vsej srednji in vzhodni Evropi, v Mali Aziji, Severni Afriki in Braziliji. Ta družba ima svoje gozdove in žage v Avstriji, Češkoslovaški in zlasti na Madžarskem, pa tudi v romunskem delu Erdelja. Pri nas ima največje žage v Djurdjevcu, Andrijevcih in Leskovici. Njene tvornice in žage predstavljajo pri nas vrednost okoli 1.5 milijarde dinarjev. S kapitalom je udeležena pri delniški družbi za poljedelsko in šumsko industrijo »Krndjiji«, pri družbi za lesno industrijo »Kutjevo«, pri družbi za parcelacijo in kolonizacijo »Podravina«, pri družbi za inpregnacijo lesa v Karlovcu, pri jugoslovensko-nemški lesni industriji v Monakovem, pri Lomaski šumski industriji d. d. v Aradu v Rumu-niji, nadalje pri Našicki drevodelni ak-ciovi společnosti na Češkoslovaškem, pri družbi Našici Taningyar na Madžarskem in pri Oesterreichische Holzverkehrgesellschaft m. b. H. v AvstrijL čevljarji proti Bati Veliko protestno zborovanje čevljarjev in usnjarjev v Beogradu proti poslovanju tvrdke Baf e Beograd, 10. februarja, p. V veliki dvorani Delavske zbornice je bilo dopoldne dobro obiskano zborovanje čevljarjev in usnjarjev, na katerega je prispelo tudi nad 250 delegatov iz raznih krajev države. Zborovanje je bilo sklicano, da protestirajo udeleženci proti poslovanju tvrdke Bat'e in so se ga udeležili tudi delegati iz Ljubljane, Tržiča, Kranja, Škofje Loke ter Ziri. Navzoč je bil tudi bivši narodni poslanec dr. Rape, ki je zastopal logaški srez ter kranjski namestu zadržanega bivšega narodnega poslanca Lončarja. Zborovanje je otvoril Ljubomir šušano-vic. Že v početku je prišlo do incidentov med zborovalci in nekaterimi pristaši Bat'e in je poteklo zelo burno v velikem prepiru. Prišlo je tudi do pretepov. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki predsednika vlade, ministrstev za vojsko in mornarico, za socialno politiko in narodno zdravje ter za trgovino in industrijo. Po otvoritvi je bil počaščen spomin »okojnega kralja Aleksandra L z enomi-nutnim molkom, nato pa je bil sprejet jredlog. da se pošljejo pozdravne brzojav-ce Nj Vel. kralju Petru II. Nj Vis. knezu Pavlu, kraljevima namestnikoma dr Stan covidu in dr Peroviču. predsedniku vlade, vojnemu ministru trgovinskemu ministru, finančnemu ministru, kmetijskemu in mini- stru za socialno politiko ter narodno zdravje. Nato se je razvila obširna debata, v kateri so vsi govorniki ostro obsojali sistem dela Bafinega podjetja, ki je dovedlo domače čevljarje in usnjarje v veliko krizo. Mnogi so navajali prav drastične primere o poslovanju tvrdke Bat'e. med drugim, da je plačala njena podružnica v Subotici samo 30 Din pridobnine, dočim je tvrdka zgolj v malem mestecu, kakor je Kavadar v južni Srbiji, zaslužila v enem samem dnevu 49 000 Din. Poudarjali so, da je Bat'a, ko je prosil dovoljenje za ustanovitev svoje tvornice v Jugoslaviji, predložil spomenico, ki se je zdela prav zadovoljiva. ko pa je bila tvornica ustanovljena, so se pokazale nad vse škodljive posledice za domačo čevljarsko in usnjarsko obrt Zborovalci so sprejeli resolucijo, ki prosi vlado, naj vendar že vzame v pretres zadevo Bat'e. onemogoči tej tvrdki poslovanje ter prizna prednost sinovom domače zemlje pred tujci. Snežni plazovi na italijanski meji MIlan, 10. februarja. AA. Iz Sesta na itali jansko-avstrijski meji poročajo, da je plaz zasuì štiri italijanske obmejne flnan-carje. Dva sta bila ubita, eden hudo poškodovan, četrti pa je ostal nepoškodovan. Zbor našiti dobrovoljcev Preko bojevniške zablode prehaja dobrovoljska organizacija k resnemu delu Ljubljana, 10. februarja. Ob živahnem zanimanju m prav številni udeležbi članstva se je danes dopoldne vršil v mestni zbornici redni občni zbor ljubljanske sreske organizacije Zveze vojnih do-brovoljcev kraljevine Jugoslavije. Dvorana je bila skoraj premajhna za zborovanje, ki ga je vodil osebno priljubljeni in popularni vodja jugoslovenskih dobrovoljcev, predsednik glavnega odbora zveze, slepi podpolkovnik Lujo Lovrič iz Beograda in ki je imelo na dnevnem redu med drugim tako važne in aktualne sklepe, kakor je n. pr. definitivna odločitev o znani deviaciji z ustanovitvijo Boja. Prav zančilno za duha, ki je v teku preteklega leta prevladal med dobrovoljci, je dejstvo, da se najvidnejša voditelja bojevniškega gibanja, gg. Kuster in Stane Vidmar tako važnega, odločilnega , občnega zbora svoje organizacije vobče nista udeležila. Pod simpatičnim, trezno umerjenim predsedstvom podpolkovnika Lovriča in ob stvarnih delovnih poročilih, ki sta jih podala tajnik razpuščenega odbora Prinčič in poverjenik Žagar, so vse razprave potekle mirno, brez incidentov in na koncu je bil izvoljen nov odbor, ki daje najboljše jamstvo, da je naša dobrovoljska organizacija na najboljši poti idejnega in delovnega razmaha. Nagovor predsednika glavnega odbora Lovriča S toplim, iskrenim aplavzom pozdravljen je predsednik Lovrič malo po 10. uri otvoril zborovanje. Po nekaj letih sem spet prišel v vaše vrste, je izvajal v svojem nagovoru, da se z vami bratsko in složno porazgovo-rim o nadaljnjih smernicah našega skupnega dela. Na vsakem našem zborovanju se moramo zmerom najprej spominjati mrtvih tovarišev, saj od tedaj, odkar smo bili de- 1 mobilizirani, skoraj ne mine dan, da se ne bi kdo na veke poslovil iz naših vrst. V letu, ki je za nami, smo darovali še svojega ! kralja. 9. oktober bo v zgodovini jugoslo-venskega naroda ostal zapisan kot najstrašnejši, najbolj tragični dogodek, ki nas je mogel kdaj zadeti. Po bitki na Kosovem polju naš narod ni še doživel težjega udarca. Dobrovoljci, ki smo z njim preživeli in prebojevali vse strahote naše osvobodilne borbe, vemo, kaj nam je bil Aleksander I. Kakor je bil junak na bojnem polju, tako je bil junak v svojem zgodovinskem delu kot kralj in tako je tudi junaško umrl. Slava velikemu in Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju! Pri tem svetem spominu svečano obetamo, da bomo z enako ljubeznijo, s kakršno je pokojni kralj vzgajal svojega prvorojenega sina, našega kralja Petra n., tudi mi med narodom širili ljubezen za mladega vhadarja. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II. — Vsi zborovalci so ta del predsednikovega govora poslušali stoje in so se ob koncu v ubranem zboru pridružili vzklikom pokojnemu in novemu kralju. — Dobrovoljci smo bili predhodniki dobe, je po kratkem molku nadaljeval predsednik, ki je zagotovila narodu boljšo bodočnost in srečo. Za Jugoslavijo smo se borili e čvrsto vero, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, ena država, en kralj. Na zastavi, ki jo je viteški vladar daroval dobrovolj-cem. se v zlatih črkah blesti napis, ki je od nekdaj bil naše geslo: Vse za kralja in za Jugoslavijo. Mi gremo naprej, kakor kliče naš Župančič, a za nami gredo mlade generacije, ki bodo zastavo prevzele od nas in nadaljevale boj, ki še ni dokončan. — Dvorana je sprejela predsednikov govor z burnim odobravanjem. Poverjenik Joco Žagar je nato najprej na kratko pozdravil navzoče predstavnike, majorja Boškoviča za komando dravske divizije, dr. Orla za bansko upravo in prof. Je-rasa za SKJ. Obenem je prečital pozdravni pismi dosedanjega predsednika mestne občine, bana dr. Puca in prvega podstarešine SKJ Gangla, ki sta zavoljo nujnih opravkov opravičila svojo odsotnost. Z navdušenim odobravanjem sta bili sprejeti vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru n. in regentu Nj. Vis. knezu Pavlu ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade Jevtiču in ministrom živkoviču, dr. Jankoviču, dr. Maru-šiču, dr. Vujiču in Hasanbegoviču. Poročilo o delu O poslovanju odbora za dobo od 6. januarja do 31. oktobra 1934 je poročal tajnik 1'nnčic. Ta doba izkazuje, v tajniškem poslovanju velik porast, saj je bilo v tem času sprejetih m odposlanih 1520 dopisov in 8 okrožnic, izmed katerih so bile 3 posvečene vprašanju zemlje za dobrovoljce. Poziv na zimsko pomoč bednim tovarišem je dosegel le malo odmeva, tako da se je iz raznih darov nabralo samo 1600 Din, a lekarnar Po-eavec iz Celja je sam daroval 5000 Din, kar je v i estiri iedek svetel primer, ki bi lahko bil vsej javnosti za vzgled. Kakor že ves zadnji čas. tako je tudi to leto dalo odboru največ dela vprašanje zemlje. S pismenimi in ustnimi intervencijami si je odbor prizadeval. da bi se že vendar izvršila vknjižba vsaj prvih naseljencev in da bi se dodelila zemlja veem, ki so vložili prošnje. Lani je samo 14 dobrovoljcev dobilo zemljo pri Dugi vasi pri Dolnji Lendavi, 64 prošenj pa še zmerom leži nerešenih na banovini, ker kmetijsko ministrstvo še ni odredilo odvzema zemlje na predlaganih veleposestvih. Med drugim je tajnik tudi navajal, da so dobrovoljci v Ljubljani prvi dali pobudo za postavitev spomenika pokojnemu Viteškemu kralju. Pri sreski organizaciji se je za to akcijo ustanovil poseben odbor s tedanjim banom dr. Marušičem na čelu, ki je že začel pobirati prispevke. Medtem je senator Hribar sprožil vzporedno akcijo, ki so se ji nato pridružili tudi dobrovoljci. Na koncu je tajnik Izrekel še posebno zahvalo poverjeniku glavnega odbora Žagarju, ki je dal svoje uradne prostore tajništvu na razpolago in je bil vsem članom na uslugo z informacijami in nasveti. Dobrovoljska likvidacija vprašanja o Boju S prav posebnim zanimanjem je nato skupščina poslušala poročilo poverjenika Žagarja, ki je poročal o mesecih izjemnega stanja. Ker uprava sreske organizacije vkljub trikratnemu nalogu glavnega odbora, da izstopi iz kolektivnega članstva pri Boju. tega ni hotela izvršiti, je glavni odbor izvajal konsekvence v smislu društvenih pravil. Da vzpostavi normalne razmere med seboj in sresko organizacijo v Ljubljani, zlasti pa zato, da se ohrani čast dobrovoljskega imena, je glavni odbor na redni seji 14. oktobra odločil, da se upravni odbor ljubljanske organizacije razreši. Za poverjenika in vršilca vseh poslov upravnega odbora je imenoval dotedanjega podpredsednika Žagarja, za njegovega pomočnika pa tajnika Prinči-ča. Prva dolžnost poverjenikova je bila, da je pismeno javil Boju, da sreska organizacija vojnih dobrovoljcev izstopa iz Skupnega čianstva pri združenju borcev. Izstop je poverjenik motiviral s tem, da je sreska organizacija samo članica zveze in da zato ona sama ne more biti članica kake druge organizacije. 31. oktobra je dobrovoljska organizacija prenehala biti kolektivna članica Boja. Boj je sicer nekajkrat odgovoril, da izstopa do bojevniškega občnega zbora ne prizna, vendar pa je bilo takšno stališče povsem deplasirano. Zveza vojnih dobrovoljcev je nepolitična organizacija, ki ima v smislu pravil dolžnost, da dela na utrjevanju narodnega in državnega edinstva, in skrb, da vsak njen član točno in vestno vrši svoje dolžnosti do kralja m domovine. Zato je bil glavni odbor dolžan, da napravi kolektivnemu članstvu pri Boju konec. Svoje delovanje kot poverjenik sem usmeril samo v cilj, je izvajal g. Žagar, da delam in se borim za čisto, integralno in brezkompromisno jugoslovenstvo. Poverjeništvo je trajalo samo 3 mesece, a je bilo v tej kratki dobi zelo zaposleno, o čemer zgovorno priča delovodnik. Največjo pažnjo je druStvo zmerom posvečalo siromašnim vojnim dobrovoljcem. Ne samo, da brezposelnost dobrovoljcem nikakor ne prizanaša, temveč se celo dogaja, da razna podjetja v prvi vrsti reducirajo ravno vojne dobrovoljce. 6e redna uprava je izdala okrožnico vsem članom, naj vsak po svojih močeh prispeva za podporni fond. Ugotoviti je treba, da so ravno tisti dobro situirani tovariši, ki bi lahko prispevali za pomoč tem bednim, okrožnico prezrli. Organizacija ima danes 13 brezposelnih članov. Vsa razočaranja pa dobrovoljcev nikoli ne bodo mogla oropati prepričanja, da je jugo-slovenski narod en sam in da se je treba biti za popolno integralno jugoslovenstvo, ki ruši vse spomine nekdanjega srbstva. hr-vatstva in slovenstva. Vojni dobrovoljci, ki so na bojnem polju izvojevali narodu svobodo in edinstvo z ogromnimi žrtvami, bodo znali državo obvarovati pred zunanjimi to notranjimi sovražniki. Z vzklikom mlademu vladarju Petru II. in vsemu visokemu kraljevskemu domu je poverjenik Žagar končal svoje poročilo: Cuvajmo Jugoslavijo! Nevarnost razdora odstranjena V imenu nadzorstva je poročal dr. Kam-bič, ki je upravnemu odboru in poverjeni-štvu predlagal razrešnico, tajniku še s posebno pohvalo. V svojih izvajanjih se je na kratko dotaknil tudi vprašanja skupnega članstva pri Boju, zavoljo katerega je lani grozila že resna nevarnost, da pride v dp-brovoljski organizaciji do razdora. Ta nevarnost je bila šele z izstopom za trajno odstranjena. Pravi dobrovoljec je samo tisti, ki brani idejo narodnega in državnega edinstva proti vsakomur, in za katerega velja, da je najprej Jugosloven in šele potem Slovenec, Hrvat ali Srb. V debati, ki je sledila, je bilo sprejetih najprej nekaj konkretnih predlogov. Med drugim apelira skupščina na glavni odbor, naj se dovoli članstvo v dobrovoljski organizaciji tudi takozvanim disidentom, t. j. dobrovoljcem, ki se niso pridružili srbski, odnosno jugoslovenski vojski, temveč so v borbi za narodno osvobojenje vstopili v času vojne v eno izmed zavezniških armad. Prav tako je bilo sklenjeno, da se prispevek glavnemu odboru od vsakega člana zniža, ker organizacija potrebuje sredstva za brezposelne člane. Predsednik Lovrič je v kratkem nagovoru poudarjal, da mora biti vsakemu pravemu dobrovoljcu dobrovoljska organizacija prva in najbližja, tn čeprav nobenemu članu ni zabranjeno, da se izven nje udej-stvuje po svojem prepričanju, se organizacija sama ne sme stavljati v službo nikomur. Direktor Vagaja je pristop k Boju označil za pošteno mišljen, a ponesrečen poizkus. V bodoče naj se organizacija izogiba skupnega članstva v katerikoli tuji organizaciji. Novi odbor Po kratkem odmoru so sledile volitve novega upravnega odbora. Stavljena sta bila dva različna predloga, od katerih je prvega priporočal Stanič, drugega pa šifrer. Vnela se je kratka, a napeta debata, pri bojnem glasovanju pa je nato z veliko večino zmagala Staničeva lista. Novi odbor se je po skupščini konstituiral takole: predsednik Drago Mikuš, podpolkovnik v pokoju, prvi podpredsednik dr. Valentin Meršol, drugi podpredsednik Fran Gorečan, tajnik Edvard Prinčič, blagajnik Srečko Jeras, odborniki Engelsberger, Habe, dr. Hebein, dr. Türk, inž. Vidic, inž. Geržina, namestniki pa: Ra-kušček. Laharnar, Fon in Vagaja. V nadzorstvu so: dr. Kambič, Javornik, škof; namestnika dr. Orel in Starman. Pri volitvi delegatov za zvezo so bili prav tako z veliko večino izbrani: Josip Jeras, Prinčič to Žagar. Po kratkem razgovoru, v katerem so se posamezni zborovalci dotaknili raznih aktualnih vprašanj dobrovoljskega življenja, je predsednik Lovrič v svoji zaključni besedi sporočil ljubljanskim tovarišem tudi pozdrave sedmih dobrovoljskih organizacij iz Severne Amerike, ki pošiljajo naročilo, naj bodo dobrovoljci tu na severu države zvesti čuvarji domovine in svobode. Nato je zaključil zborovanje z izrazom vere, da bo ljubljanska organizacija, ki je ena najbolj naprednih v zvezi, pod novo upravo brez dvoma Izpblnila nade, ki jih vsa zveza stavi vanjo, ln končal z vzklikom: Živel kralj! živela Jugoslavija! Naše gledališče drama Začetek ob 20. Ponedeljek, 11. ; Gugalnica. Red Sreda Torek, 12.: zaprto. Sreda, 13.; Siromakovo jagnje. Red B. opera Začetek ob 20. Ponedeljek, 11.: zaprto. ' Torek, 12.: Dorica pleše. Red a Požar ob Ljubljanici Zgorela je poletna hišica trgovca g« Koserja — Skoda je velika Ljubljana, 10. februarja. Ob Ljubljanici si je pred leti znani trgovec in hišni posestnik Svetozar Koser, stanujoč na Starem trgu, zgradil prav lično leseno enonadstropno vilo s prostornim vrtom ln majhnim pristaniščem ob vodi za öolne. Ta lesena hišica, ki je bila nekak weekend, je služila poleti Koserjevim za bivanje. Tja so pa prihajali tudi pozimi, zlasti ob nedeljah. Prav tako je bil danes popoldne trgovec g. Koser z ženo v hišici, poleg njiju pa tudi hišnik Avgust Podgor-nik. Kmalu po 15. uri je planil v hišico mlad fant in ves razburjen zavpil nasproti Koser ju: »Ali nič ne vidite, kaj se gddi zunaj?« »Nič,« je odgovoril Koser, ki ni slutil, da je biLa prav v tistem trenutku že vsa streha v plamenih, ki so švigali visoko proti nebu. Ko so domači prestrašeni planili iz hiše, so videli, da se je ogenj z bliskovito naglico širil že na vse poslopje. Kmalu po pol 16. uri so bili telefonično na pomoč pozvani poklicni gasilci, ki so prihiteli na kraj požara z motorko. Odpeljalo se je na kraj nesreče devet gasilcev pod vodstvom g. Faturja. Ker je stala hiša na levem bregu Ljubljanice nekoliko više od nekdanjega mestnega kopališča, gasilci seveda niso mogli z motorko do nje. Zavili so na Opekarsko cesto do gostilne »Pri ko- scu«, a so «poznali, da tudi čez polje in jarke ne bodo mogli z avtomobilom. Zato so naglo pozvali še pomoč in zahtevali agregat. Ko je prispel agregat, so ga nesli po zasneženem polju in po jarkih cel kilometer daleč do goreče hišice. Kmalu nato »o prišli na pomoč še prostovoljni gasilci pod vodstvom g. Pristovška in barjanski pod vodstvom načelnika g. Vrbinca. Napeljali so cevi v Ljubljanico in začeli gasiti. Iz goreče lesene vile so znosili nekaj pohištva in drugih predmetov, vse drugo je uničil ogenj. Ogenj,, ki je divjal zaradi vetra z nezmanjšano silo, je lično leseno vilico popolnoma uničil. Poleg tega je pa Koserju zgorela oprema petih sob in kuhinje. Precej škode trpi tudi hišnik Podgornik. Zaradi ogromnih plamenov je bil ogenj viden daleč naokrog: z Grada. Golovca in Rožnika ga je opazovalo več tisoč smučarjev in izprehajalcev, mnogi so se pa povzpeli na nebotičnik, kjer se je o9enj prav dobro videl. Gorelo je skoro celo uro. Kako je ogenj nastal, ni znano. Morda je bilo preveč zakurjeno in so se zaradi tega vnele lesene stene. Škoda je velika; ceni se na okrog 100.000 Din. Sreča v nesreči je, da je bil g. Koser delno zavarovan. Iz nedellske kronike Ljubljana, 10. februarja. Prava smučarska nedelja Danes je bila res prava zimska nedelja. Ker je zapadlo precej suhega pršiča, je bilo danes pol Ljubljane na smučeh. Vsi hribi v okolici mesta so oživeli Smuka je bila prav dobra. Čeprav je bilo zunaj več tisoč smučarjev, je kronika nesreč majhna, saj so v bolnišnico prepeljali samo eno žrtev smučanja. Bil je to Leopold Lo-movšek, dijak z Jesenic, ki si je pri padcu zlomil ključnico. Lepo zborovanje Akademskega starešinskega društva Jadrana Vršilo se je sinoči v restavraciji Zvezde. Vodil ga je predsednik profesor g. dr. Zalokar, ki je v svojem obzirnem in temeljitem poročilu z iskrenimi besedami orisal razmere v naši ožji domovini in zavzel stališče k političnemu ln duhovnemu kaosu to nedisciplini, ki se pojavlja v poslednjem času v naši ožji domovini. Njegovim izvajanjem je sledil viharen aplavz. Tajniško poročilo je podal g. inž. Zaje to blagajniško direktor g. Reisner, a član nadzornega odbora g. Orel je predlagal razrešnico. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z g. dr. Zalokarjem na čelu. Ob koncu sta bili poslani vdanost-na brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n. in pozdravna predsedniku vlade g. dr. Jevtiču. O zboru bomo že obširneje poročali. Brezposelni so zborovali v Mostah v banovinski žrebčarni, kjer ima moščansko poverjeništvo društva »Delo in eksistenca« svoj društveni lokaL To poverjeništvo je imelo danes svoj ustanovni občni zbor. Zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora J. Jenko, ki je uvodoma razložil vzroke, ki so povzročili, da se je tudi v Mostah ustanovilo poverjeništvo društva »Delo in eksistenca«. Nato so poročali ostali člani pripravi talnega odbora o delu ki so ga izvršili do današnjega ustanovnega občnega zbora. Poročila so zborovalci soglasno odobrili in v polnem soglasju izvolili tudi nov odbor, v katerem so v glavnem funkcijonarji dosedanjega pripravljalnega odbora. Posebno pozorno so zborovale!, ki jih je bil poln lokal, aledili govorom gostov. Prvi jih je pozdravil predsednik matičnega odbora društva »Dela in eksistence« g. Dragotin Kosem, ki je razložil program in smotre društva ter današnji položaj brezposelnih. Zlasti je podčrtal negotovo bodočnost naše mladine, ki po dovršitvi šol ne najde zaslužka. Dalie so pozdravili zborovalce zastopnik šišenskega poverjeništva g. Pompe, zastopnik viškega poverjeništva g. Skubic in delegat centralnega društvenega odbora g. Zupane. Profesor dr. Kral o naših kamnih V predavalnici mineraloškega instituta na univerzi je pod okriljem Prirodoslov-nega društva predaval v soboto zvečer univ. profesor dr. inž. Alojz Kral o zanimivem in aktualnem poglavju iz naših tehničnih ved, o vprašanju domačih kamnov in njih tehnični uporabi. Dvorana je bila natrpano polna, poleg strokovnjakov je bilo tudi mnogo la;škega občinstva, ki se že od nekdaj goreče zanima za vse probleme, ki se tičejo javnih gradb, cest m podobnih reči. O zanimivem predavanju bo »Jutro« še poročalo. Huda nezgoda Jože šimic, 701etnj mestni ubožec, stanujoč v Bohoričevi ulici 27, je nesel po stopnicah zaboj premoga. Na poledenelih stoč-nicah zaboj premoga. Na poledenelih stop-padcu ga je zaboj pritisnil čez trebuh tn je dobil precej resne notranje poškodbe. Ši-mica so morali prepeljati v bolnišnico. Žrtev pretepa V Spodnji Šiški so se snoči sprli brezposelni fantje in nekdo je z nožem dregnil delavca Stanka Sraja v nogo m ga laže poškodoval. Sraj je moral iskati zdravniško pomoč. Vlom v gostilno V noči na nedeljo so se vtihotapili v Olupovo gostilno Pod trančo tatovi in odnesli gramofon in nekaj drugih predmetov v vrednosti okrog 2000 Din. Policija je bila pa izredno nagla in je še v teku nedelje izsledila vlomilce. Nekaj reči so tatovi sicer že prodali, večino ukradenih predmetov jim je pa policija zaplenila. Maribor preko nedelje Maribor, 10. februarja. Belo veselje • • • Na Pohorju, zlasti v Sentlovrenškem delu, kjer so bile danes prvenstvene smuške tekme, je kar gomazelo. Mariborski Sokoli so bili tudi med njimi to so napravili ob lepi to veliki udeležbi izlet k Ruški koči preko Glažute to naprej preko Sv. Martina na Slovensko Bistrico. Delo Muzejskega društva V čitalnici studijske knjižnice v poslopju Kazine pa so se zbrali k občnemu zboru mariborski kulturni delavci, včlanjeni v Muzejskem društvu. Občni zbor Muzejskega društva je otvoril in vodil zaslužni dolgoletni predsednik prelat dr. Kovačič, ki se je v uvodnih izvajanjih dotaknil dveh ovir, ki zadržujeta društvo v njegovem delovanju, in sicer materializa-cije naše dobe in nerazumevanja za kulturno delo. V izčrpnih Izvajanjih je nato poročal marljivi društveni tajnik profesor g Baš o podrobnem delovanju. Akcija v pretekli poslovni dobi je šla v dveh smereh: v prirejanju muzejskih zbirk in v izpopolnjevanju zbirk. Nanovo se je preuredila rimska zbirka, potem se je preuredila zbirka iz 1. 1848, zavarovala se je zbirka orožja. Vse zbirke so se lepo dopolnjevale. Najizdatnejša v prirastku je arheološka zbirka. Posrečilo se je dognati kronološki razpored grobov od Betnave do Postele. Pohorski dom stoji točno na mestu, kjer je bival prazgodovinski kmet ker je tukaj voda na razpolago. Tudi pri šmarskih najdbah, ki jih je izvedel dr. Lorger in ki ao odkrivala 1 km dolgo obzidje s centralnim poslopjem v sredini, je Muzejsko društvo delovalo z iniciativo Potem pridejo Se tinjske najdbe, izkopanine iz Dolge njive, ruška hallstattska naselbina, se-lišče v Loki pri žusmu in drugo Izpopolnile so se pa tudi vse druge zbirke. Numizmatična z 80 novci iz rimske dobe to 140 novci k tipološki zbirki jugoslovenskih novcev, potem še z raznimi kolajnami in medajlaml. Pomnožila se je tudi zbirka orožja, potem obrtnoz^odovin ski cerkveni. etnogVafskl, umetnostni in mariborski oddelek Osnovali sta se novi zbirki kralja Uedinitelja in generala Maistra. Posebno lepo pa se je razvila prirodoslovna zbirka Društvo šteje 400 članov. Muzej je poseti-lo lani okoli 5000 obiskovalcev, med temi okoli 100 učenjakov. Blagajniško poročilo je podal vneti društveni blagajnik inž. Baumgartner. Sledilo je poročilo ravnatelja študijske knjižnice g. Glaserja, ki je poročal o narastku društvene knjižnice, ki je inkorporirana v študijski knjižnici. Profesor dr. Dolar je v imenu nadzornega odbora predlagal odboru pohvalo. Volitev letos ni bilo. Nato je pozdravil občni zbor kot zastopnik mestne občine ravnatelj študijske knjižnice g. Glaser. Ob zaključku se je sprožilo tudi vprašanje novih prostorov, kei so dosedanji postali pretesni. Debate so se udeležili kipar g. Sojč, profesor g. Bai in nadsvetnik g. dr. Travner, ki je naglašal, da bi morala posebna komisija pregledati, ali je grad primeren za sedež magistrata to opozarjal, da bi za preureditev gradu za namene muzeja bile potrebne investicije. Nov grob V Marijini ulici io je umrla v starosti i 62 let gospa Ernestina Lavrlčeva, soproga podmaršala Pogreb rajnke bo v ponedeljek ob 15. žalujočim naše iskreno so-žalje! Nova postojanka Narodne odbrane ! V nabito polni dvorani krčevinske šole j so se zbrali nacionalni ljudje, da si tukaj ; ustanovijo krajevno organizacijo Narodne j odbrane Zbor je otvoril to vodil poslevo- ! deči podpredsednik oblastnega odbora NO, I ki je očrtal pomen Narodne odbrane. Usta- j novni zbor so s prisrčnimi besedami po- j zdravil' šolski upravitelj g. Cvetko v Ime- j nu Sokola, Rdečega križa to pevskega i druätva »Lune«, član oblastnega to središčnega odbora Narodne odbrane g. dr. Vauhntk, g. dr. Lasič za Družbo sv. Cirila to Metoda, g. d: IrgoliC za »Mejo«, g. Karel Fras za narodno delavstvo, g. fitibil za pobreško Narodno odbrano. Izvoljen je bil tale odbor: Inž PrebevSek predsednik: Slavko Reja prvi podpredsednik; Fran jo Cvetko, drugi podpredsednik; Leopold Salda, tajnik: joško "jturm. tajnikov nar mestnik; profesor Penko. blagajnik; ar. Sentočnik, Jaki, Beribak, Fras, Duh in Bekafiga odborniki; nadzorni odbor: Ce- rinšek. Šetinc. Derenčin m Pirš. Navzočnl so posebno toplo pozdravili izvolitev starega nacionalnega borca g. Slavka Reje v vodstvo. Zbor bančnih uradnikov Bančni uradniki, združeni v mariborskem pododboru Zveze bančnih uradnikov, so se včeraj sestan v mali dvorani Delavske zbornice k zboru. Zborovanje je otvoril mesto odstopivšega predsednika g. Vi-škaliča g Godnik Po poročilih tajnika g. Senice in blagajnika g. Kurnika je spregovoril delegat bolniške blagajne g. dr. Vrančič, ki je obrazložil delovanje to pomen Pokojninskega zavoda in bolniških blagajn Nato je povzel besedo zvezni tajnik g. Kurtantč, ki je govoril o kolektivnih pogodbah, zaščiti privatnih nameščencev in pragmatiki ter poudaril, da je v naši državi še nekaj bančnih zavodov, ki nimajo pragmatike. Dotaknil se je tudi vprašanja fuzije bolniških blagajn in centralizacije Pokojninskega, zavoda. V odbor so se izvolili: Tomažič, Kurnik, Senica Drago, Godnik, Senica Rudi, Bratoš, Tomac, Podlipnik ln Potočnik. Odbor se bo konstituiral na prvi odborovi seji. Pri slučajnostih je izpregovoril dolgoletni zaslužni predsednik, sedanji tajnik trgovskega gremija g. Franc Skaza, ki je želel novemu odboru najlepših uspehov. Iz akvaristove torbe O življenju v lužah. "Ko Iščemo v vročem poletju, korakajoč po močvirnih, pisanih travnikih našega Barja, osojna mesta za počitek, se nam ni treba bati, da bi morali daleč hoditi, kajti jarkov je nič koliko, spremljajo jih pa, navadno obojestransko, temno zelene jelše, vmes je pa često kaka belolubnjata breza, temna smreka in v starosti osivela vrba, a celo kak hrast In Jàsen, ki sama ne vesta odkod sta se vzela, se dvigata ponosno v vrsti obalnih dreves. Torej sence dovolj za akvarista, samo da ni popolna, kajti skozi vejevje se prikradejo sončni žarki. Igrajo se po licu na zemlji ležečega, božajoč mu spuščene veke to vznemirjajoč spodaj počivajoče oči. Tu in tam nas pa vabijo v svoj hladni objem cele skupine teh staroselcev našega Barja in prijazno nam kimajo nasproti, šepetajoč v rahlem vetriču. Ko se približamo taki skupini, opazimo navadno, da sesajo drevesa na nedrih neznatne vodioe, ne Jarka, ne Jamice, plitke lužice so to, ki jih pa ne e memo zamenjati z barskimi okni, kjer privre voda z dna. Mirna je gladina takih lužic, dno pa črno. Redke skupine rastlinic so na dnu, v senci obalnih velikanov životarijo, umirajo. Nekaj šopkov temnega rmanca in žabjega lasu v lužici, mečatolistna perunika in v senci obledela spominčica ob vodi, to so edini otroci sicer tako rodne boginje Flore. Ni življenja, nič se ne gane! že smo si izbrali meeto za počitek, ko ▼oda prav rahlo zavaiovi. Prešla je utrujenost! Poglejmo! Ne traja dolgo, ko se prikaže pod gladino glava pupka. Po zrak je prišel in izginil. Kmalu potem zagledamo okroglo stvarčico, ki se ustavi pod gladino, na robu se Ji zasveti majhen bd-ser in že Jo je pogoltnilo črno dno. Hroščič si je vzel mehurček zraka. Počasi in oprezno stopamo okoli luže. Nenadno nas preetraši glasen plusk tn ravno smo že videli zadnje nožice žabe pod rman-oem; začarana kraljičina v svojem kraljestvu. Akvaristu to seve ne zadostuje, prepričati se mora, lahko so tudi čin kije v luži, mirno je tu Poskusimo z mrežico. Nu, globoko ne moremo prodreti, kajti noge jelš se kopajo v blatu. Zajeli smo pa dovolj blata ln listja. Ko malo pobrskamo, se nam zasveti rdeče, črnega pupka smo ujeli z rdečim trebuhom. Majhni mlakarji so tu v mreži, poleg njih večji s vitki z njihovimi tanjšimi sorodniki. Tudi nekaj ličink kačjih pastirjev, mlajših ln starejših, leze obupno po blatu, mladoletnica s svojim tronitkastlm repkom. Na listih so beli ploščati črvički iz rodu dendrocoelov, mali potapnik, nekaj majhnih črnih 'a rjavkastih hroščev in postranice dopolnjujejo plen. Samo še par rumenkasto rjavih kamenčkov je v mreži. Razmišljajoč, kako so ti okrogli kamenčki prišli v lužo, smo si enega natančno ogledali in ugotovili pritlikavo-okrogio školjko. Večje ne merijo več ko 8 cm, manjše Iečaste pa ne več ko 4 do 5 mm. Te pritlikave školjke so grahovke in leč-ke, spadajo v rod sifoniat (Sipboniata) to v rod Cyclodidov Vedno jih najdemo v blatu Ko denemo te školjke v akvarij, ee lečke hitro zarijejo, grahovke si pa poiščejo svoj prostorček, če so nemotene, iztegnejo dotekalko ln izmetalko v obliki daljše belkaste dvocevke iz lupine. Z dotekalko vsesajo z vodo vred pritlikavo hrano, mikroskopske kotačnike in praži-valioe, a tudi manjše račiče i. dr V akvariju, kjer vode ne menjamo, Je dovolj teh živalic. Bolj redko se pripeti, da ee obesi kaka školjka seve nehote na plavut poi-zače, priščipaje se z lupinami, kar pa ne traja dolgo Dvospolne so naše školjke. Mladiči se razvijejo v notranjosti in »a-puste roditelja, ko so popolnoma razviti. Ce si vzamemo malo barskega blata lečke in grahovke domov. Je opazovanje teh živalic prav zanimivo. Pri nadaljnjem zajemanju v lužici ujamemo vedno iste živalic«, žaba Je že davno zapustila svoje skrivališče in nas opazovala z nasprotne komaj poldrugi meter oddaljene obale. Res je kraljica luže, nobene druge ni. — V največjem miru živi družina vseh navedenih bitij v luži, a vendar samo navidezno. Tako bo žaba takoj popadla kačjega pastirja, mladoletnico euodnevnico tn druge mušice, čim bodo zapustile vodo in se na steblu kake rastlinice prelevile. Pupek preži na majhne postranice, ličinke, hrošče tn račiče. Ravno tako ravnajo ličinke kačjih pastirjev, hroščev, pa tudi hrošči sami. V vodah Je pač tako, da ne prizanese večji manjšemu, vendar brez sovraštva. Samo za časa svatbe je opaziti prt nekaterih vodnih ti-valicah, zlasti v akvariju, očito sovraštvo, kakor n. pr pri veleperkah, zetih, pezdirkih In zobokrapovcih. V akvariju Je opazit' često tudi zavist zaradi hrane to ta zavist preide često ▼ sovraštvo Zanimivo je pa prirojeno sovraštvo med ribami ropa ricami in piškurjem nall* sovraštvu med dnevnimi in nočnimi pticami. Sicer pa v prirodi nf sovraStvg prt umno manj razvitih bitjih; nedvomno se pokazuje šele pri opicah tn poloplcah. Naročite — čitafte »LJUBLJANSKE ZVON*' Ljubljana, dne 10. februarja. Pri Mikliču so se snoči v prav lepem Številu zbrali naši ribiči, da na rednem ob onem zboru pretresajo eno leto dejanja in nehanja svojega društva. Zborovanje je otvoril predsednik poslanec R. Pu-«tos!em?<-'\ ki je najprej pozdravil zastopnika banske uprave inž. Jelačina, predsednika in podpredsednika bratskega Lovskega društva, inšpektorja dr. Bevka in trgovca Jurjevca. zastopnika Kluba akvaristov prof. dr. Mi lam a Šerka in tajnika Hočevarja ter zastopnika veterinarskega bakteriološkega zavoda dr. Kocjana. Mariborsko ri-barsko društvo je ljubljanskim tovarišem poslalo na skupščino pismo, v katerem jim žel i najplodovitejših uspehov. Na slovesen način so nato zborovalci počastili sporn velikega, prvega ribiča, ki se je v preteklem letu za zmerom poslovil od nas, Viteškega kralja Uedinitelja, ki je kot prvi iz visokega kraljevskega doma pokazal vso ljubezen in naklonjenost tudi ribiškemu športu pri nas. Tajrnik Malenšek je obširno in podrobno poročal o delu društva v pretekli poslovni dobi. zksti o ribarski razstavi, ki se je pod okriljem Zveze ribarskih društev vršila v prvi polovici septembra na velesejmu. Razstavo, ki je bila prva te vrste pri nas, je obiskalo nad 30.000 gostov in je tako v moralnem, kakor gmotnem pogledu dosegla prav velik uspeh. Za leto 1935. so izšle nove ribarske knjižice modre barve, veljavne za lov na vse vrste rib. Ribiški čuvaji, ki so imeli doslej svoje posebne izkaznice, bodo poslej imeli te nove ribarske knjižice. Veleposestnik Kenda na Bledu je na prošnjo odbora dovolil članom Slovenskega ribarskega društva trnkarenje v spodnjem delu Bohinjke. Namesto običajne podpore od banske uprave je društvo dobilo brezplačno 15 licenc za ribarjenje belic v revirju Tacen 19. 2e dolgo si društvo prizadeva. da bi kje v neposredni bližini Ljubljane dobilo za svoje člane v last ali v zakup svoje vode, a doslej se mu ni ponudila še nobena ugodna prilika. Ribarski kataster pa narekuje za prihodnje leto celo vrsto javnih dražb, tako da se bodo kmalu od- Gui de Maupassuit: Gospa Oreilleova je bila varčna. Pazila je na vsak novec in je imela vrsto strogih načel, kar se je tikalo pomnožitve denarja. Služkinja se je morala zmerom posluž;ti vseh umetnosti govora, preden je lahko vzela torbo v roke za nakupovanje na trgu. In gospod Oreille je dobival od žene denar za svoje osebne potrebe le z velikimi tež-kočami. Pri tem pa sta bila oba bogata in nista imela otrok. Gospo Oreilleovo je zmerom strašno zabolelo, kadar je moral kak novec iz hiše. Vsakikrat, kadar je placala kak večji znesek, je tisto noč slabo spala. Orejle je neprestano ponavljal svoji ženi: »Nekoliko bolj dobrotno roko pa bi že lahko imela, saj ne porabiva niti obresti.« Žena pa mu je odgovarjala. »Nikdar ne veš. kaj se bo še vse zgodMo. Boljše je, da imaš več kakor manj.« Bila je majhna ženska okrog štiridesetih let, živahna, razburljiva. precej gubasta, vendar še čedna. Njen mož se je stalno pritoževal zaradi prrtrgovanja, ki mu ga je nalagala žena. Zlasti tisto pritrgovanje, ki se je tikalo njegove ničemurnosti, mu je bilo nevšečno. Ril je pisarniški predstojnik v ministrstvu za voisko. To službo je opravljal samo na željo svoie žene, ki je hotela še pomnožiti premoženje. Že dve leti ga je v splošen posmeh tovarišev puščala v pisarno z zakrpanim dežnikom Ko se je mož naposled le naveličal zasmehovanja, je zaMeval od žene. da mu kupi nov dežnik. Kupila je takega za osem in pol franka (vrednost predvoj- prle boljše možnosti. Lani je zveza nabavila za včlanjena društva pri banovinski ribogojnici 6.000 komadov enoletnih potoč-nic. 24.000 kom. zaroda in 140.000 iker, ki so se vlagale v potokih članov ribarskega društva okrog Ljubljane m v revirjih društev v Celju in Mariboru. Tudi letos je zveza naročila v ribogojnici za svoje člane 200.000 iker z očkami. Odločno je društvo nastopilo za ureditev čistilnih naprav pri rudniku Semniku nad Zagorjem in je v sporazumu z nadzorno oblastjo doseglo, da se bodo morali zakonski predpisi v bodoče bolj strogo izvajati, tako da bosta potoka Strabolka in Medija zavarovana pred strupeno nesnago. Svoje poročilo je tajnik zaključil s trdno vero, da bo društvo kmalu uspelo v svojem stremljenju, da doseže lasten vodni revir. Blagajniško poročilo, ki ga je podal svetnik železniške direkcije Tancig, izkazuje, da ima društvo v tem letu za seboj najboljšo bilanco, kar obstoji. Kot poseben uspeh je blagajnik navajal ustanovitev samostojnega »Ribarskega vestnika«. Prej je bilo društvo glede glasila navezano na sarajevsko ribiško organizacijo in njen list, v katerem sta bili ze SloA'ence rezervirani dve strani. Za komaj kaj višje stroške ima Slovensko ribarsko društvo zdaj svoje lastno glasilo. Ravnatelj Kopač je nato predlagal odboru za njegovo veliko vnemo in požrtvovalno delo absolutorij, tajniku n fctagajniku pa je bila na predsednikov predlog izrečena še posebna zahvala. Gospodar in knjižničar Sulgaj je nato. še poročal o nujna potrebi dobro organizirane strokovne knjižnice in je svoja izvajanja prav tako zaključi z izrazom vere, da bo društvo čimprej doseglo svoje vodovje Ko je bil s tem pretežni del dnevnega reda izčipan, je preds^anik Pustoslemšek v kratkem, a lepem govoru sprožil predlog, da društvo izvoli docenta in primarija dr Ivana riobido v priznanje za njegove velike zasluge v slovenskem ribarstvu za cestnega člana. Dr. Robida se je že v času, ko je bil ribarski šport pri nas še priv,-legij Nemcev, ob mentorstvu prvega za-slahitga pionirja na tem polju, pokojnega nega franka), reklamni predmet v veliki trgovini. Ko so njegovi tovariši videli nov dežnik, ki je prihajal trenutno v tisočih v promet v Parizu, so se znova začeli norčevati iz siromaka in gospod Oreille je strašno trpel. Dežnik je bil seveda brez vrednosti. Po treh mesecih ni bil več uporabljiv in veselost v ministrstvu je bila čedalje splošnejša. Celo pesem u> skovali na dežnik in slišal si jo lahko od jutra do večera v vseh nadstropjih velike zgradbe. Oreille se je silno razburjal. Nazadnje je odločno zahteval od žene, da mora kupiti nov dežnik, in sicer tak iz dobre svile za dvanajst frankov. Kup'la je dežnik za osemnajst frankov in rekla možu, vsa zardela od besa: »Tega boš nosrl najmanj pet let.« Oreille je slavil zmago in je bil deležen v pisarni splošnega občudovanja. Ko se je zvečer vrnil domov, je soproga vznemirjena pogledala dežnik in rekla: »Ne im*; zvitega, da se svila ne bo lomila. Pazi nanj. zakaj kmalu ne dobiš novega.« Vzela* ga je v roke. odrinila gumiiast obroček, ki je oklepa! blago, in stresla dežnik, da so se gube malo zravnale. Zdajci je ostrmela: Okrogla luknja se je pokazala v blagu. Nedvomno izžgana s cigaro. »Kaj je to?« Je vzkliknila. Njen mož je mirno vprašal, ne da bi jo pogledal: »Kaj pa?« Kar dušilo jo je od besa; nič več ni mogla govoriti. »Ti... ti si... ti si dežnik prežgal. prof. F-anketa in njegovega prijatelja dt. I* ina Tavčarja z vso 'Ji bezmjo ooi»ve"l študiju našega vodovja m življenja v njem. Njegovo delo o sulcu in lovu nanj Je mojstrovina svetovnega slovesa. Po prevratu, ko so Slovenci z zgodovinsko pravico zavzeli svoje mesto v ribarski organizaciji, je dr. Robida postal njen prvi predsednik in njegova zasluga je, da je društvo preživelo Ljubljana, 10. februarja. Gospodarska stiska in brezposelnost, ki je posegla že tudi v vrste mlade inteligence, sta dali povod, da so se brezposelni diplomirani filozofi združili v Ehuštvo brezposelnih profesorskih kandidatov. Namen društva je, pomagati članom pri reševanju eksistenčnega vprašanja ter jim v največji sili nuditi moralno in materialno pomoč. Brezposelnih diplomiranih filozofov je i«-nes v dravski banovini nad 70. Ustanovni zbor se je vršil danes dopoldne na državni učiteljski šoli. Udeležili so se ga skoro vsi brezposelni diplomirani filozofi, ki stanujejo v Ljubljani. Kot zastopnika ljubljanske sekcije Profesorskega društva sta ustanovnemu zboru prisostvovala profesor g. Vazzaz in profesor g. Bajuk. Otvoril je zbor predsednik pripravljalnega odbora g. L o v š e in se spomnil v uvodu tragične smrti kralja Uedinitelja in predlagal pozdravni brzojavki ministru prosvete in ministru za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Marušiču. Ker se je izvedelo, da pride minister g. dr. Ma-rušič te dni v Ljubljano, je bilo sklenjeno, da se zglasi pri njem deputacija, ki mu bo ustno poročala o društvu in njegovem pomenu. Posebej se je še predsednik zahvalil ljubljanski sekciji Profesorskega društva za njeno naklonjenost in pomoč pri ustanovitvi društva. Nato je profesor Vazzaz v imenu Profesorskega društva pozdravil zbor ter želel mlademu društvu dosti uspehov. Predsednik je podal še kratko poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, prečital pravila, nato pa so sledile volitve odbora. Za predsednika je bil izvoljen g. L o v š e, za podpredsednika M i h e 11 č, za odbornike M i 1 č I n s k i, Perko. Arko in Jug. Kot zastopnik Profesorskega društva je bil v odbor delegiran profesor Vazzaz. Po volitvah je predsednik g. L o v š e pre-| čital resolucijo, ki jo bo društvo poslalo ministrstvu prosvete. ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja in banski upravi. Glavne točke resolucije bi bile v kratkem nastopne: 1. Pri nastavitvah v srednješolski službi naj imajo prednost oni brezposelni diplomirani filozofi, ki so že bili v državni, od-nosno prosvetni službi, pa »o bili reducirani, drugi pa po vrstnem redu, kakor so ! diplomirali. I Glej ...« Planila je vanj, kakor bi ga hotela udariti, m mu je pomolila pod nos malo, okroglo luknjo. Ves osupel je zajecljal: »Kaj je to? Ne vem! Jaz nisem tega napravil, prisegam ti! Resnično ne vem, kako se je to zgodilo.« Žena je vpila: »Stavim, da si se v pisarni igral z njim, da si z njim okrog skakal, ga odpi/ral in ga vsem razkazoval.« Mož je odgovoril: »Samo enkrat sem ga odprl, da sem ga pokazal, kako je lep. To je vse! Prisegam!« Žena se je kljub temu tresla od jeze in razgrajala na način, ki miroljubnemu človeku napravlja domače ognjišče straš-nejše, kakor je bojišče v dežju krogel. Naposled je odrezala košček svile iz starega dežnika, ki ni bil iste barve, in je z njim zakrpala luknjico. In drugega jutra se je gospod Oreille napoti) v pisarno s ponižnim obrazom in popravljenim dežnikom. Postavil je dežnik v omaro in ni mislil nanj več. kakor misli človek na neprijeten spomin. Komaj se je vrnil zvečer domov, mu je strgala žena dežnik Iz rok, ga odprla, d« bi ga pregledala, in Je kar otrpnila pri pogledu na novo poškodbo, ki jo je bilo nemogoče popraviti. Dežnik ie bil ve« v majhnih luknjan, ki so očitno nastale od pie-žiga. kakor bi kdo gorečo pipo izpraznil nad njim Zdaj je bil dežnik popolnoma pokvarjen. Žena je strmela vanj. ne da bi rekla besedo preveč besna, da bi lahko «pravil« skozi grlo kak glas. Tudi Oreille je npxzo-val poškodbo t osuplim in prestrašenim obrazom Potem sta pogledala drug drugega in on je povesil pogled; tedaj uiu Je vrgla u«odm do danes tako srečen napredek in razvoj. — Predlog predsednika Pustoslemfka je bil toplo sprejet per acclamationem. Po kratki debati je bil nato izvoljen a majhnimi ispremembami stari odbor s predsednikom Rastom Pustoslemškora. Pri slučajnostih je bilo napoaled sklenjeno, da društvo inventar, ki si ga je nabavilo za razstavo, najboljšemu ponudniku proda. 2. Iz bednostnega sklada banske uprave naj se omogoči brezposelnim profesorskim kandidatom nadaljnje študijsko delo v okviru njihovih strok. 3. Na meščanskih šolah, kjer nedostaja izprašanih meščansko-šolskih učiteljev, naj se nastavijo brezposelni diplomirani filozofi. 4. Prosvetna uprava naj gre članom na roko tudi pri nameščanju na zasebnih šolah. 5. Posebno stališče zavzemajo oni naši člani, ki študirajo filozofsko in pedagoško skupino in ki zdaj zaradi redukcije filozofije na srednji šoli in letnikov na učiteljskih šolah ne pridejo na vrsto. Zato naj se filozofski predmet spet uvede v srednjo šolo. d Službena doba srednješolskih profesorjev naj se skrči na 30 let; upokoje naj se vsi oni, ki so svojo službeno dobo že odslužili in na srednjih in meščanskih šolah naj te ukine vsako preobremenjevanje že nastavljenega učiteljstva. Ako se zgodi to, bo že samo v dravski banovini praznih nad 70 mest, ki jih bodo lahko zavzeli zdaj brezposelni profesorski kandidati in se nam ne bo bati še večje brezposelnosti v tem oziru. Glede na omenjeno resolucijo se je vnela živahna debata, ki je pokazala vse pereče probleme in smer, v kateri mora delovati DBPK. Stavljeno je bilo še več drugih predlogov, ki pa so bolj notranje-orga-nizacijskega značaja. Omerzova tolpa v brežiški okolici Brežice, 9. februarja. »Strah spodnje Štajerske«, kakor bi ga lahko imenovali v slogu naših prednikov, razbojnik France Omerza. za katerim je policija izdala tiralico, a so bila doslej vsa zasledovanja zaman, je a svojo družbo vztrajno na delu in preseneča t nočnimi obiski in vlomi v premožne hiše zdaj tukaj, zdaj tam. Orožnikom se je sicer posrečilo, da so večino njegovih pajdašev polovili in pozaprli, a kakor vse kaže, se njegova vlomilska družba stalno obnavlja z novimi močmi. Pred nekaj dnevi so se vlomilci, katerih sled kaže po vseh znakih za Omerzo, pojavili tudi v brežiški okolici. V Kapelah pri j Dobovi so ponoči obiskali hišo posestnice I predmet v glavo, v nastopu besnosti sc ji je vrnil glas in zakričala je: »Nalašč s; io storil, mrha. To mi boš še poplačal. Zadnji dežnik je to, ki si ga dobil...« In spet ga je začela zmerjati. Po strašni nevihti, ki je trajala kakšno uro, je naposled prišel tudi mož do besede. Prisegal je, da prav nič ne ve, kako se je zgodila nesreča. Da je zanesljivo le zloba ali pa maščevanje zakrivilo to novo nezgodo. Kakor odrešenje je pozdravil Oreille v tistem trenutku zvonjenje pri vratih. Bil je prijatelj, ki naj bi obedoval opoldne pri njih. Gospa Oreilleova mu je obrazložila vso zgodbo. »Kaj mislite, da bom kupila nov dežnik? Nikdar! Nobenega več!« Prijatelj je menil spravljivo: »Potem si bo pa pokvaril obleko! Ta je koncu koncev vendar več vredna.« Mala žena še zmerom nepotolažena, Je odgovorila; »Naj si kupi bombažast dežnik, svilenega mu ne kupim več.« Pri teh besedah se je malo razburil tudi gospod Oreille: »Bom pa službo odpovedal. Prav zanesljivo. Z bombažastim dežnikom ne bom zahajal v ministrstvo.« Prijatelj je poizkusil spraviti zadevo v pravi tir: »Dajte starega prevleči. To ne stane mnogo.« Gospa Oreiüova je trdovratno vztrajala: •To stane vsaj osem frankov Osem frankov in osemnajst je Sest in dvajset Sest in dvajset frankov za dežnik, to je preneum-no! To je čista blaznost!« Prijatelju. ubožnemu. mirnemu meSčanu. je zdajci padlo na um: »Naj vam ga pa plačajo v zavarovalnici Dr-ižhe morajo vendar poravnati vsako škodo od ognja, če se je nesreča zgodila v lastnem stanovanju.« Marije Valenčičeve in so dobesedno do kraja oplenlli spalnico, opremljeno z dragoceno posteljnino, vredno 4000 Din. dvoje preprog ki sta vredni 4000 in 5000 Dm, 22 belih rjuh.' 22 prevlek za blazine in cele kupe brisač, servijet, namiznih prtov, moškega perila, žepnih robcev in nogavic. Okradena posestnica trpi v celem okrog 23.000 Din škode. Prebivalstvo vseh sre-zov na področju celjskega okrožnega sodišča, ki si ga je France Omerza s svojimi pajdaši izbral za torišče svojega vlomilskega dela, si vroče želi. da bi bilo že rešeno strašne razbojniške nadloge. Nevarnosti v gorah Ljubljana, 9. februarja Včeraj je TK Skala v šoli na Ledini nadaljevala v okviru svoje alpinistične šole s predavanjem o nevarnostih v gorah. Klubov podpredsednik g. ravnatelj Franjo Vilhar je pripravil svoje predavanje kot izkušen alpinist in strog opazovalec vzrokov alpinskih nesreč. Po stvarni obrazložitvi povoda za splošni pohod v planine, ki temelji na notranjem hotenju posameznika, vendar pa tudi na modi, propagandi in drugem, je naštel vzroke številnih planinskih nesreč. Nepopolnost planinca, kakor nezadostna oprema in podcenjevanje planinskih podvigov, so neštetokrat vzroki nesrečam. Ugotovljeno je, da se največji odstotek nesreč dogaja pri novincih, ki premalo poučeni pohajajo v planine. Planinske nevarnosti je treba deliti v objektivne, subjektivne in povzročene. Objektivne so one, ki so v naravi sami, kakor nagli vremenski preobrati, megla, snežni meteži, nevihte, močna solnčna pripeka itd., zaradi česar je potrebno dobro opazovanje vremena. Subjektivne nevarnosti pa izvirajo iz človeka samega ter se izražajo v slabosti, neodpornosti, njih vzroki so pa tudi rekorderstvo in častihlepje. Povzročene nevarnosti so proženje kamenja, plazov in slično V izogib vsem tem nevarnostim je potrebno temeljito znanje vsakega planinca v tem pravcu. da se more izogniti vsem nesrečam, ki pretijo v planinah. Vprav zaradi tega neznanja je padlo toliko žrtev v planinah. S pro-iciranjem nazornih slik je izpopolnil predavanje, kateremu so sledili vsi z največjim zanimanjem. Tudi temu Dredavanju so prisostvovali štirje gg. oficirji od planinskega polka. Veličasten pogreb zavednega sokolske Jutra t. Polet okoli sveta V Parizu je zborovala Mednarodna rrač-nosportna zveza. Posvetovalo se je 40 delegatov i-z 30 držav. Kakor je zveza sedaj sporočila, športnim letalom z izkaznico svoje domače zračnosportne oblasti od 1. aprila dalje ne bo treba plačevati pristajalnega in startnega davka, kakor tudi ne pristojbine z 49 urno rabo letalskih lop v Avstriji, Italiji, Rumimi ji, Angliji, Madžarski. Švedski in Japonski. Zveza je nadalje sprejela pokroviteljstvo nad tekmovalnim poletom okrog sveta, ki se bo vršil 1937. in ki bodo o njem podrobneje govorili na septembrskem zasedanju ▼ Dubrovniku. Drugo leto se bo vršil namestu evropskega krožnega poleta zvezdni polet iz Berlina. Zmagovalec na zračni progi Pariz-Madagaskar Pilot G e n i n, ld je posekal dosedanji rekord na zračni liniji Pariz-Madagaskar za celih 18 ur öm bolj se je bližala smotru, tem počasnejši so postajali njend koraki. Kaj naj reče? Kaj ji bodo odgovorili? Gledala je po hišnih številkah. Še osem-majst jih manjka. Prav, da ima še toliko časa za razmišljanje. Zdajci se je zganila. Tu so vrata in nad njimi je zapisano z zlatimi črkami: »Pomoč!«, zavarovalnica proti ognju. Torej je že na smotru. Obstala i"e za sekundo, bojazljiva in sramežljiva, la mimo, se spet vrnila, ponovno stopila mimo hiše in se znova vrnila. Naposled si je rekla: »Nič ne pomaga. ČSm prej, tem bolje.« Ko pa je stopila v hišo, je kljub vsemu narejenemu pogumu čutila, kako ji bije srce. Prispela je v veliko sobo, ki je imela v sredi številne majhne šalterje. Iz vsakega šalterja se je videla moška glava. Pojavil se je moški s kupom papirja. Opogumila se je in vprašala s tihim, nezanesljivim glasom; »Oprostite, ali mi lahko poveste, kam naj se obrnem zaradi popravila ožganih predmetov?« Možak je odgovoril s polnim, globokim glasom; »Na oddelek za nesreče, prvo nadstropje, levo.« Ta odgovor jo je še bolj oplašil; najrajši bi bila šla, ne da bi rekla besedo, in žrtvovala tistih osemnajst frankov. Ko pa je ta znesek v duhu spet ocenila, se ji je pogum vrnil in nastopila je pot v prvo nadstropje, razburjeno sopeča in na vsaki stopnici postavajoča. Kmalu je našla vrata in potrkala je. Razločen glas je zaklical: »Naprej!« Stopila je v veliko sobo, v kateri so se trije gospodje, obloženi z redi, resno in svečano razgovarjali. Eden izmed njih je vprašal: »Kaj želite, gospa?« Ni vedela, kaj bi rekla, m za jecljala je: »Prihajam ... prihajam ... zaradi neke nezgode.« Gospod ji je vljudno ponudil std: »Sedite, prosim, takoj vam bom na razpolago.« Potem se je spet obrnil k onima dvema i vežanom Iversenom. Tretje častno mesto ; obratno zasedli prvi dve mesti, ni bilo no- skokih je Palme odšel na trening na Olimpia «skakalnico. Skočil je 50 m v svojem krasnem stilu. Mogoče se bo obrnila sreča za nas na bolje, saj jutri bo lahko startal tudi Heim v slalomu. rvesfistvo e banovine Prvenstvo moštev in pokal g. ministra dr. Marušiča si je priborila v trajno posest ekipa Ljubljanskega smučarskega kluba ^ISIMC^lfSMCI moštev irav Maribor, 10. februarja. Danes se je vršilo v Sv. Lovrencu na Pohorju smuško tekmovanje za prvenstvo moštev dravske banovine in prehodni pokal g. ministra dr. Marušiča, ki si ga je lani prvič priborilo moštvo Ljubljanskega smučarskega kluba. Po propozicijah preide ta krasen pokal v posest onega moštva, ki ai ga osvoji dvakrat zaporedoma. Zato je bilo zanimanje za današnjo tekmo izredno veliko. Tekmovanje je priredil MZSP s sodelovanjem Tuis-ko-prometnega društva v Sv. Lovrencu, že na predvečer tekmovanja je dospela ekipa Ljubljanskega smučarskega kluba pod vodstvom g. Sile v Sv. Lovrenc. A tudi tekmovalci mariborskih klubov so se odpeljali na kraj tekmovanja že tekom sobote. Danes zjutraj pa je prihitelo v Sv. Lovrenc okoli 600 smučarjev, da prisostvujejo borbi najboljših moštev dravske banovine. žrebanje Po prihodu jutranjega vlaka iz Maribora se je vršilo žrebanje številk, ki ga je izvršil tehnični vodja MZSP g. Vetrih. žrebanje so vsi tekmovalci pričakovali z veliko napetostjo, ker je preko noči zapadlo mnogo svežega snega, okoli 20 cm, in so si vsi tekmovalci zaželeli visoke številke, da ne bi morali progo šele gaziti. Med drugimi so bile izžrebane naslednje številke: Starman Lado 63, Jurič 12, Jakopič Gusti 16, Koren Ivan 23, Senčar Lado 29, Tavčar Sigi 32, Stangl 35, Heller 41, Drnovšek 17, Muraus 24 itd. Na startu je bilo osem moštev in sicer: Ljubljanski smučarski klub, Mariborski smučarski klub, železničar, Maraton, Ra- pid, SPD Sv. Lovrenc, SPD Ruše, moštvo inženirske podoficirske šole v MaritK*m ter po en tekmovalec Maribora in Smučarskega kluba Bohinj. Start je bii izpred gostilne Jelen. Nato je proga vodila okoli trga v lahnem spustu, pri šestem km pa v lahnem vzponu do io. km, nato je sledil težak vzpon do 14. km in končno je šla proga v smuku na cilj, ki je bil zopet na trgu pred gostilno Jelen. Kot prvi je startal Rapidovec Fa-schinger. Na startu se je zbrala velika množica ljudi z godbo na čelu, ki je pozdravila prihajajoče tekmovalce. Sedem tekmovalcev je na progi izstopilo. Rezultati posameznikov Posamezniki; i. Starman Lado (LSK) 1:24.47, 2. Senčar Lado (LSK) 1:25.11, 3. Heller Ivan (Rapid) 1:25.52, 4. Koren Ivan (LSK) 1:26.16, 5. Jakopič Gusti (LSK) 1:27.14. 6. Tavčar Sigi (LSK) 1:29.19, 7. Stangl Zdravko (Maraton) 1:31.9, 8. Berlek Anton (Železničar) 1:33.20, 9 Bračič (podoficirska šola) 1:34, 10. Jodl (Sv. Lovrenc) 1.36.02. Moštva 1. Ljubljanski smučarski klub v postavi Starman, Senčar, Koren, Jakopič od 960 dosegljivih 936 točk, 2. Maraton 699, 3. železničar 6S2.5, 4. MSK 607.5. Isto število je izven konkurence doseglo tudi moštvo podoficirske šole, 5. SPD Sv. Lovrenc 601.5, 6. Rapid 490. Popoldne se je ob navzočnosti mnogo-brojnega občinstva in zastopnikov oblasti izročil pokal g. ministra dr. Marušiča zmagovalnemu moštvu Ljubljanskega smučarskega kluba v trajno posest. po pravilih JLAS. Zmagovalna družina dobi naslov: Prvak Ljubljanskega podsaveza JSŽS, zmagovalka poedinka pa naslov: Prvakinja Ljubljanskega podsaveza JS2S za leto 1934. Zmagovalna družina prejme prehodni pokal, prvakinja pa posebno darilo v trajno last. Naslednjih pet tekmovalk prejme plakete. Prijave s prijavnino Din 30 za družino in Din 10 za po edinke se sprejemajo do 10. IEL ob 12. na naslov podsaveza, kavarna Evropa. Zakasnele prijave se ne bodo vpoštevale. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. je zasedel Italijan Demetz. (Casi od 1:18:10 ; benega dvoma. Nemci so bili sprva na do 1:19:50). Potem o Srednjeevropcih do i boljšem, s tretjim možem so mnogo izgu-12. mesta (Italijan Gerardi) ni bilo sledu; i bili, toda Bogner je kot zadnji zopet pustil 15. je bil Nemec Bogner, 16. Čehoslovak ; Italijane za seboj. Partner mu je bil letos Musil (zmagovalec s Pokljuke) s časom i odlični Italijan Demetz, ki mu je tik pred 1:22:40 itd. | koncem — v skladu svežega snega — zago- V soboto so se ▼ Garmlschu zbudili v j del zadnji akord in potisnil Nemčijo na 4. dežju in megli. Na sporedu so bili skoki j mesto. Zanimivo je, da so Italijani med teza kombinacijo in torej najvažnejša odio- j kom nekaj goljufičili s stafetnim robcem čitev — za nemškega prvaka. Skakali so i — ki ga je pri predaji izročila naslednjemu na mali olimpijski skakalnici in med dru- tekaču tretja oseba — toda Nemci so šli g im dvignili tudi njen rekord na 55 m; padcev je bilo kljub neugodnemu vremenu in slabem snegu razmeroma malo. Izrazito smolo je imel Poljak Andrej Maru-szarsz, ki si je s padcem pri drugem skoku zelo pokvaril plasman. Finci in Norvežani so pač skakači, ki morda ne skačejo tako lepo in s srcem kot ostali, zato so pa izredno sigurni pri doskoku. V samih skokih Valonen (Fin.) z veliko gesto preko tega in so jim kljub temu priznali tretje mesto. Plasirali so se: 1. Norveška 2:49:22; 2. Finska 2:51:54; 3. Italija 2:56:56; 4. Nemčija 2:57:42; 5. Poljska 3:01:10; 6. Češkoslovaška 3:02:06; 7. Francija 3:13:03. Vse ostalo, kar je bilo Se na sporedu ln je bilo deloma odgodeno do ponedeljka, se je že ta dan razmazalo v dežju in brozgi, tako da prirediteljem in tekmovalcem ni Tekme v umetnem drsanju Ljubljana, 10. februarja. Za drž. prvenstvo in mednarodne tekme v umetnem drsanju, ki jih izvede JZSS prihodnjo soboto in nedeljo na drsališču SK Ilirije, je bila današnja klubska tekma zelo primerna, predvsem pa potrebna priprava. Pokazalo se je namreč, da naši drsalci vsled kratke sezone še niso na potrebni višini in da je treba še marsikateri obvezni lik izpiliti ter še zelo izpopolniti prosti program tako v pogledu harmonične sestave kakor v načinu izvajanja. Kot tekmeci za drž. prvenstvo in naši reprezentanti za mednarodno tekmo prihajajo na vsak način tudi letos v prvi vrsti, ako ne izključno v poštev Polo Schwab, Em. Thuma in inž. Franjo Avčin, izmed katerih pa slednji včeraj ni tekmoval zaradi bolezni. Gvido Sernec, ki se tudi ni javil na startu, še ni kos težkim seniorskim obveznim vajam in bo prihodnjo nedeljo startal pač samo internacionalno v juniorski konkurenci; kot lanski juniorski drž. prvak se namreč ne more več potezati za domači juniorski placement. Izrazit talent se pojavlja v juniorju Jos. Bibru. čigar močna stran je za enkrat prosti program. Zlasti za skoke, ki terjajo elastično postavo in mnogo srčnosti, kaže vse predpogoje. Mariborčan Kurt Bühl ima letos za seboj še premalo treninga, da bi mogel včeraj pokazati svoje solidne sposobnosti. Na vsak način je z Bibrom mnogo pred ostalo juniorsko skupino in iskreno je obžalovati, da se jima za mednarodno tekmovanje ne more pridružiti tragično preminuli Karlek Smerkolj. To bi bil odličen juniorski trio. ki bi prihodnjo nedeljo gotovo nič manj častno zastopal jugo-slovenski drsalni šport, kakor se tega lahko nadejamo od Schwaba, Thume in ing. Avčina v seniorski skupini. Nekoliko podrobnosti o včerajšnjih tekmah bomo še objavili, danes naj navedemo rezultate: Senior ji: Schwab Pavel, mestna štev. 3 (soglasno prvi pri vseh treh sodnikih), točk 240; Thuma Emanuel, m. št. 6, 207 točk. Junior ji: 1. Biber Jože, m. št. 3, 102 točk, 2. Bühl Kurt (Rapid, Mbor), m. št. 6, 97.5 točk, 3. Betetto Milan, m št. 9, 74 točk. Naraščajnice: 1 Palme Silva. m. št 3, 39 točk, 2 Schell Beba, m. št. 8. 29.5 točk. 3. Fine Draguška, m. št. 9, 29.3 točk. V juniorski skupini je tekmovalo 6 drsalcev, v tjaraščajski 6 deklic in 6 deklic tudi v mladinski skupini. Občinstvo je bilo s predvajanim športom zelo zadovoljno, v prvi vrsti seveda s prostim drsanjem, v katerem so se izkazali vsi štirje glavni udeleženci Sicwab, Thuma, Biber in BühL Cham «mix je zagotovljen! Nočni hokey tekmi v torek in sredo Pogajanja, ki jih je vodila Ilirija s slovitim francoskim Chamonixom, so zaključena. Predstavnik olimpijskega mesteca Chamonix na Francoskem v hokeju na ledu bo nastopil v Ljubljani v dveh nočnih tekmah proti Iliriji 12. in 13. februarja. Francozi se nähajajo trenutno na turneji po Avstriji ter bodo prispeli v Ljubljano v svoji najmočnejši sestavi. V moštvu CS Chamonixa se nahaja dva reprezentativna igralca Francoske, ki sta sodelovala na letošnjem svetovnem prvenstvu v Davosu, in dva Kanadčana, katera so Francozi pridobili ob priliki lanskih svetovnih Iger v Milanu. Po vsem tem bodo francoski hokejisti za Ljubljano velika atrakcija, katero upamo ne bo preprečilo niti neugodno vreme, kajti vremenske napovedi prerokujejo za bližnjo bodočnost stalen mraz. Propozlcije za cross-country prvenstvo Ljubljanskega podsaveza JSŽS. Ljubljanski podsavez JSŽS priredi po nalogu JSŽS 17. III. ob 11. dopoldne cross-country tek za podsavezno prvenstvo za leto 1934. Proga je dolga 2000 m. Tek se izvede v Stadionu, kjer sta tudi start in cilj. Pravico nastopa imajo družine klubov Ljubljanskega podsaveza. odnosno poedinke, članice teh klubov. Družine morajo biti sestavljene Iz najmanj 6 tekmovalk. Na plasma družine ! vpliva najboljša četvorica vsake družine, j Tekmovalke morajo biti verificirane atle-1 tinje JSŽS. Klasifikacija družin se izvede Sokolske smučarske tekme Celje, 10. februarja. Danes so se vršile pri celjeki koči tekme v smuku in smuških likih za prvenstvo celjske sokolske župe. Udeležilo se je teh tekmovanj 140 tekmovalcev. Tekme v smuku so bile dopoldne, ona v smuških likih pa popoldne. Proga za smuk Je Sla za Sane ta višji moški naraščaj s Tolstega vrha do Grabna, za članice, nižji moški naraščaj in ženski naraščaj do Celjske koče, proga za smuške like pa od Celjske koče do Grabna za člane in naraščaj, za članice pa je bila nekoliko krajša. Tekme so se vršile v najlepšem redu, ob krasnem vremenu in najboljših snežnih razmerah. Rezultati so bili: Smuk za člane: 1. Petrin Fran (Laško) 1:04, 2. Coki Marjan in Mejavšek Mirko (Celje) i:io, 3. Meštrov Zvonko 1:11. Smuk za članice: 1. Čebela Anica (Celje) 1:16, 2. Kukec Sonja (Žalec) 1:35, 3. Kopinšek Anica (Celje) 1:49. Smuk za moški naraščaj: 1. Galof Valter (Velenje) 1:16, 2. Lorber Rudolf (Šoštanj) 1:23, 3. Velkavrh (Laško) 1:29. Smuk za nižji moški naraščaj: 1. Sa-mobor Hubert (Šoštanj) 52, 2. Gorjup Erik (Celje) 56, 3. Hanuš Fran (Celje) 1:03. Smuškl liki za člane: 1. Meštrov Zvonko (Celje) 38.4, 2. Polajnar Fran (Celje) 43.2, 3. Petrin Fran (Laško) 45.1. Smuškl liki za moški naraščaj: 1. Mir» nik Mirko (Celje) 39.2, 2. Birsa Lado (žaleč) 47, 3. Galov Valter (Velenje) 49. Smuškl liki za članice: 1. Čebela Anica (Celje) 1:01, 2. Kukec Sonja (Žalec) 1:08. Sestavljene tekme: člani: 1. Petrin j Fran (Laško), 2. Meštrov Zvonko (Celje), i Clanice: l. Čebela Anica (Celje), 2. Kukec Sonja (Žalec). Višji moški naraščaj: : 1. Galov Valter (Velenje), 2. Mimik Mir- i ko (Celje). Je bil vrstni red tale: 1. 1 225; 2. ta 3. Stoli in Marr (Nem.) 219.7 in j ostalo drugega kot oditi po čim krajši poti v 214.6; 4. Czech (Polj.) 212.3; 5. Röen (Nor.) ' bolj zimske kraje. Včerajšnje nogometne tekme Zagreb; Gradjanaki : Makabi 6:1 (2:0), železničar : Sparta 4:2 (0:2). Praga: Slavija : Sparta 3:1 (1:1), Hladno : DFC 4:2 (1:2), Placement v tekmovanju za Belvederov pokal Je: L Slavija, 2. Sparta, 3. Kladno, 4. DFC. Dunaj: Pokalne tekme; Austria : Siemens 10:2 (5:1), Admira : Slovan 7:1 (4:1), ABC : Vienna 3:2 (3:2), Hakoäh : Hletzing 10:3 (5:0). Rim: Prvenstvo; Lazio ; Livorno 2:0, Triestina : Torino 1:0, Palermo : Ambrosiana i:i, Sampierdarena : Bologna 1:0, Alessandria : Napoli 4:2, Juventas : Brescia 1:0, Roma : Fiorentina 0:0, Milano : Pro Vercelli 1:0. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Rebcu. Trening v telovadnici danes odpade, pač pa se vrši v sredo ob 19. Svetovno damsko prvenstvo v umetnem drsanju se Je v soboto pozno zvečer zaključilo na Dunaju s prostim drsanjem. Soglasno je bilo tudi letos prisojeno svetovno prvenstvo za leto 1935 Sonji Henie, Sledili so Angležinja Colledge, švedinja Hulten, Avstrijka Heddy Stenuf, Angležinja Butler, Avstrijka Dexler, Norve-žanka Egedius ta Avstrijka Schritt-wieder. Službene objave Ljubljanskega podsaveza JS2S (Seja u. o. dne 6. n. 1935.) Navzoči dr. Bradač, dr. Prodan, dr. Ad-lešičeva, arh. Santlova, Baltesar, Rupel, Svetllčeva, Kušar, Pöschl, Jurman. Odsotni: Kermavner oprav., Sturz neoprav. Na znanje se vzameta zapisnika II. ta m. redne seje u. o. JSŽS. Z o žirom na sklep JSŽS, s katerim je razveljavljen cross-country tek za prvenstvo ljubljanskega podsaveza za leto 1934 in po katerem mora izročiti TKD Atena in vse tekmovalke, ki so i prejele za ta tek nagrade, izročiti te nagrade podsavezu, se je sporočilo savezu, da Atena in njene članice niso izročile teh na-' grad, čeprav je bil poziv objavljen v službenem glasilu ter obenem poslan še s posebnim dopisom Ateni. Istočasno se je javilo savezu. da Atena kljub ponovnemu pozivu ni še predložila predlogov za prvenstva države v lahki atletiki ta predloga za ' sistem drž. prvenstva družin v lahki at-, letiki. Atena se ponovno pod pretnjo kazni poziva, da javi te predloge najkasneje 3 dni po objavi tega poziva. Savez se naprosi j za pojasnilo, zakaj in v čem se križa pred-! log SK Ilirije za prvenstvo družin s predpisi JSŽS za country prireditve. Na poziv i saveza je predložila Ilirija prošnjo za obnovo postopanja v zadevi kazni, izrečene po komisarjatu za tekmo v Slov. Konjicah dne 30. IX. 1934. Na zahtevo saveza se pozivajo vsi klubi, da vodijo točno kontrolo posečanja treningov poedinih igralk. Začasni sav. sodniki Kušar Janez, Jurman Franc in žitnik Luoe ae proglašajo s saveznim sklepom za stalne. Na predlog LPJSžS Je sav. uprava izključila začas. s. s. g. Zupana Josipa iz ZHS, in to na osnovi iS 12, 17 ta 18 kaz. prav. ZHS. Zahtevi sav. uprave, da se podsavezna uprava sporazume z uprav, oblastmi glede predaje vseh agend bivšega komisarijata, se bo ugodilo, v zadevi pa se naprosi savez še gotova pojasnila. Na osnovi savezne zahteve se razpisuje za leto 1934 novo tekmovanje v cross-country teku za prvenstvo LP. Določi se za to termin 17. UL Tek se izvede v Stadionu. Istočasno se sklene razpisati tekmovanje v cross-country teku za prvenstvo podsaveza za L 1935. Tudi ta tek se izvede v Stadionu. Na klubovo odjavo se črtajo iz seznama verificiranih hazenašic: Oroszy Nika, Hudales Malči, Do beriet Silva, Zajec Malčl ta Zupan Marija. Prošnjo SK Ilirije za obnovo postopanja v zadevi trimesečne zabra-ne igre. se odstopi savezu. Na zahtevo saveza se pozivajo vsi klubi, da nemudoma poravnajo članarino za leto 1935. Obenem se klubi pozivajo, da odjavijo vse neaktivne hazenašice ta atletinje. — Tajnik L Povečanje arrenala v Brestu Pariz, 10. februarja AA. Arzena! v Brestu bodo v kratkem razširili. Neka lyonska tvrdka bo gradila novo obalo. Dolga bo 1250 m. Stroški bodo znaSali 40 milijonov frankov. Obala bo zgrajena v takšnem obsegu, da bodo mogle ob njej pristajati tudi velike oklopnlce po 35.000 ton. Napoved hudega mraza Budimpešta, 10. februarja Po informacijah budimpeštanske meteorološke postaje prihaja iz Sibirije val hudega mraza, ki bo prišel na Madžarsko približno v sredo ali v četrtek. Val se bo na zapadu razširil do Francije, na Jugu in jugozapadu pa i na balkanske države, severno Italijo in Ri-; viero. Računajo z mrazom 20 stopinj pod ! ničlo, najbrž pa Se več. tako da bo ta val : mraza enak onemu meseca januarja leta i 1929. 40urno delo na teden v ČSR Praga, 10. februarja AA. Po poročilu lz zasebnega vira so se pristojni činitelji spo- __ r_________ ______ w ____ razumeli o uvedbi 40urnega delovnega ted- I izdelke je" Ljubljana"" lani izdala "~nad na na Češkoslovaškem. ' 16,324.000 Din. »The Daily Mail« o Bledo in Bohinja NaS širši javnosti je že znano, s kakšnim veseljem so naši preprosti gorenjski kmetje pozdravili zaroko grške princese z,s angleškim vojvodo Kentskim letos poleti v Bohinju. Da bi svoje veselje izrazili še posebno vidno, so sklenili podariti novi vojvodinji za spomin na kraj zarok® lepo gorenjsko narodno nošo. V zvezi s tem iskrenim in lepim darom je nedavno najuglednejši angleški list »The Daily Mail«, ki ima 2 milijona dnevne naklade, objavil obširen članek o slovenski narodni noši in lepotah naše Gorenjske, a zlasti našega kraljevskega Bleda. Članek krasita tudi dve veliki, res odlično uspeli sliki naših brhkih Gorenjk v narodni noši z avbo na glavi. Lepi dar naših Gorenjcev vojvodinji Kentski je vzbudil na Angleškem največje zanimanje, kar ni majhnega pomena niti za naš turizem, ki bo to zanj prav lepa propaganda. 2e lani je naš Bled obiskalo tako veliko število Angležev, kakor še nikdar dotlej, a bo to število spričo lene propagande in velikega vpliva »The Daily Maila« gotovo še mnogo večje letos, ko namerava Bled izdati tudi posebno propagandno brošuro v angleškem jeziku. Dopisnik »The Daily Maila« g. Teren-ce Atherton, ki je ob tej priliki napisal omenjeni prisrčni članek, je ponovno obvestil direktorja Zdraviliške komisiie na Bledu g. Lettisa. da bo še v teku letošnjega poletja direktor Paramountba g. Pe-delty obiskal lepe blejske in bohinjske kraje, kjer bodo letos jeseni animali poseben film za Jugoslavijo % Bledom kot središčem dejanja. Odločitev Paramounta je dèfinitivna. Sladkor, mleko, kava Ko je le običaj, da se pišejo letne statistike o potrošnjah, ne bo odveč, če povemo, kako se je Ljubljana lani obnašala v ^ogledu ljubega kofetka in koliko je z njim ali brez njega potrošila sladkorja in mleka. Vsega je šlo 1,391344 kg sladkorja, predlanskim 1,391.685 kg, torej le neznatno nazadovanje; na prebivalca je prišlo okoli 25 kg. Cene sladkorju na drobno so od 14 do 16 Din kg, torej je šlo za belo sladkost 20,873.160 Din. Zanimiv pa je pojav, da se je potrošnja čokolade, kakaoa, kanditov in slaščic povišala od predlanskih 49.952 kg na 55.861 kg. V tem blagu je občutiti zlasti možno konkurenco. V čajnem pecivu, biskvitih ln medičarskih izdelkih znaša lanska potrošnja 46.796 kg. predlanska 40.148 kg. Sirove, pražene in zmlete kave ter čaja raznih vrst je bilo lani v Ljubljano uvoženo 78.988 kg, predlanskim 92.503 kg. Torej so Ljubljančani tudi pri kavi in čaju štedilil Potrošnja žitne kave, ki je priljubljena med revnejšimi sloji, pa je zelo napredovala: od predlanskih 126.243 kg na 142.140 kilogramov. Poraba zatrošarinjenega mleka in mlečnih izdelkov je lani nasproti letu 1933. nazadovala: po podatkih mestnega dohodarstvenega urada je bilo zatro-šarinjeno lani le 4.069.932 1 mleka proti 5.369.236 1 predlanskim. Treba je vpošte-vati, da so mnoge, pod mestni okoliš spadajoče mlekarice oproščene vsake trošarine in te dobavljajo letno mestu do 1.400.000 litrov mleka. Dnevni konzum mleka znaša približno 17.000 L Za mleko in mlečne TEDEN DNI FILMA „Ukradena nevesta" Komedija za prijetno razvedrilo je to, brez kompliciranih zapletkov, a učinkovita, ker nastopajo v njej v glavnih vlogah dobri igralci: Viktor de Kowa, Adela Sand-rockowa, Ralph Arthur Roberts, simpatična Lizzi Holzschuhova in drugi. Glasbene točke je skomponiral Edvard Künnecke. Kratka vsebina je tale: »Hanna Winklerjeva (Lizzi Holzschuhova) ni preveč vesela, ker ve, da se bo morala čez dve uri poročiti z baronom plemenitim Weiningenom (Viktor de Kowa). Toliko večjo važnost pa polaga na to možitev njen oče komercialni svetnik Winkler (Ralph Arthur Roberts), zakaj obeta si od tega poslovne koristi, zlasti omogočenje zaželene fuzije s Claasenovim podjetjem. Ne ve pa, da je šel na lim ženitovanjskemu sleparju. Viktor de Kowa ima glavno moško vlogo v »Ukradeni nevesti« 2e na poti v Baden-Baden se je Hanna zagledala v lepega šoferja, šofer pa v njo. V uglednem hotelu v Baden-Badenu je nastopila rešitev vozla. Svetnik Claasen se je na vest o poroki gospodične VVinklerjeve z baronom začel zanimati za fuzijo z Win-klerjem. Pripeljal se je v Baden-Baden. Z njim je prišla njegova žena Daisy, ki je barona poznala že od prej. Tudi baronova teta (Adela Sandrockova) je prisotna. Položaj je postal nevzdržen in baron se je moral nasproti Winklerju in njegovi hčerki razkriti. Winklerjevo razočaranje pa ni trajalo dolgo časa, zakaj baron se je resnično zagledal v Hanno in prosil za njeno roko, dasi je bil sicer z njo s posredovanjem Pisekeja že poročen.« Vsebina je kakor nalašč za preganjanje slabe volje in je kljub temu, da je lahka, vseskozi napeta in zanima gledalca do konca. De Kowo, Sandrockovo in Robertsa že poznamo. Manj znana je v Ljubljani Lizzi Holzschuhova. Tuja kritika pravi o njej, da je kultivirana in graciozna igralka, ki prav prisrčno podaja svoje vloge Sicer jo bomo pa videli, ko se bo film predvajal v Elitnem kinu MaticL Stari In mladi kralj Berlin, 6. februarja. Krstna predstava. Palača UFA na Zou. Množice ljudstva se potrpežljivo počasi pomikajo v smeri Zoa Nepregledna vrsta avtomobilov vseh mogočih znamk, barv tn linij si utira pot do največjega berlinskega kinematografskega gledališča. Ob vhodu stoje »dolgim« strumno in nepremično v uniformah Friderikove dobe. V vestibulu je postavljen mikrofon državne radijske postaje, ob katerem poroča speaker svečano nastrojenje pred pričetkom slavnostne predstave. Omenja častne goste, visoke funkcionarje ki prihajajo k predstavi Tu pa tam viame kake?» igralca iz filma, ga po- vabi ali pa kar privleče k mikrofonu, da izpregovori nekaj besed o filmu in da nudi s tem svojim »odjemalcem« čim pestrejšo sliko za uho. že je držal Janningsa za rokav, pa se mu je izmuznil, stari kralj! Zato se mu je pa tem ljubezniveje odzval mladi kralj in režiser Steinhoff, ki je prav rad povedal nekaj o svojem delu. Ob koncu je dejal, da se veseli kakor otrok, da se mu je delo tako posrečilo. Naposled predstava. Godba SS Hitlerjeve telesne garde igra uvodne koračnice. Počasi se dvigne iz tal na pozornico igralni pult za kinematografske orgle z umetnikom vred. Slednji spremlja zdaj orkester, mogočno donijo orgle po ogromni dvorani. Počasi se razgrne velikanski zastor in že gledamo Friderika Viljema I. v vsej preprostosti in domačnosti, a strogosti v rodbinskem krogu in pa med svojimi »modrimi otroci«, kakor imenuje svoje ljubljene »dolgine« v Potsdamu (Lange Kerle, Friderikova telesna garda). Pred nami se razgrinja kos pruske zgodovine predpreteklega stoletja v taki naravnosti in preprostosti brez običajnega filmskega pompa, tako da dobiš takoj stik z dejanjem in tako rekoč živiš z dogodki, ki se odvijajo na platnu. Večkrat te iz tega doživljanja predrami spontan aplavz »pri odprti sceni«. Ko še teko zadnji metri filma, se sproži ploskanje, toda nič huronskega vpitja, temveč mirno, ležerno ploskanje, dokler se ne osvetli pozo mica, ko se prikaže Emil Jan-nings iz mesa in krvi, najprej dvakrat sam, potem pa privleče še režiserja. Nato se po- kaže Thea v. Harbou, Id je spisala rokopis, in naposled dolga veriga ostalih igralcev, ki se drže za roke, kakor bi se šli ringaraja. S tem je krščen nov Janningsov velefilm. Svečani krstni predstavi je prisostvoval poleg ministrov Darréja, Kerrla in Gürtner-ja tudi propagandni minister dr. Goebbels ki je izrazil tvorcem filma posebno pohvalo, katero tudi brezdvomno zaslužijo. Ob tej priliki bodi omenjeno, da je pred nekaj dnevi propagandni minister otvoril državni filmski arhiv, ki hrani in zbira vse filme, ki imajo količkaj kulturne, zgodovinske ali kakršnekoli vrednosti za napredek človeštva. Omenjeni arhiv je doslej največja zadevna institucija na svetu. Dr. M F. FILATELIJA Slovenska Izdaja I9I9—I920 Frankovna znamka za 20 vinarjev Adela Sandrockova v filmu »Ukradena nevesta« Mladi baron plemeniti Weiningen je dan poprej nenadno prispel iz tujine na svoje posestvo, šele iz čestitke svojega usluž-benstva in iz časopisja dozna, da se bo moral danes poročiti s Hanno Winklerjevo. Medtem pa se je izvršila poroka med Hanno Winklerjevo in lažnim baronom Weiningenom — nekdanjim baronovim služabnikom Antonom Pisekejem. Ta je po odhodu barona v tujino ukradel njegove listine in v vlogi barona insceniral ženitovanj-sko sleparstvo. Ko je srečni Winkler takoj po poroki svojemu zetu izplačal predujem na doto, se je Piseke na podlagi fingiranega telefonskega naročila, ki ga je klicalo v London, odstranil in pobegnil. Baron se je z avtomobilom hitro odpeljal v urad, kjer se je izvršila poroka in se je pojavil pred Win-klerjem in njegovo hčerko nekaj trenutkov za tem, ko se je bil Piseke že odstranil. Baron se pa ni izdal, nego je rekel, da je baronov šofer Emil Müller. Winklerju in njegovi hčerki je bilo to baš prav, zakaj dogovorila sta se z »baronom«;, da se bosta naprej peljala na ženitovanjsko potovanje tn da se bo »baron«, ko bo končal svoje opravilo v Londonu, pripeljal za njima. Winkler, njegova hčerka in »šofer Müller« so torej nastopili potovanje. Razlika v tisku. V kammotisku so konture Triglava nežne, ponekod komaj vidne, ves tisk je nežen, žarki fini in tanki, dočim so v knjigotisku konture Triglava močne in izrazite, istotako žarki, sploh ves tisk. Naklada. 24.974.200 kosov. Kamnotisk: v treh nakladah, Blaznik, I.) 3. I. 1919, H.) 9. IV. 191S, IV.) septembra 1919, 5,925.000 kosov. Knjigotisk: 2 nakladi Jugoslovanske tiskarne, m.) 8- VTI. 1919, V.) 5- IX. 1919, in 3 naklade Reisser Wien, VI., VTI.) 11, I 1920 in VEL) 1. n. 1920, skupaj 19,049.200 kosov. Tiskovine in poštne pole. Kamnotisk: tiskovne pole: 1X100 (Passerstrich); 50+ 100+100+50 = 300 (Passerstrich) in 100 +100 = 200 kosov; poštne pole: 10X10 = 100 /eriga je zgoraj prekinjena (47); na desni podgolenicl izrastek navzgor (161); v ci-riličnem besedilu »CXC« zgoraj so posamezne črke zvezane s .trticami (11); v latinskem besedilu »SHS« ima prvi S od zgoraj do svoje sredine segajočo belo pego (46); v ciriličnem besedilu »DRŽAVA« manjka črpi p navpični krak (167); v latinskem besedilu »DRŽAVA« prvemu A manjka črki p navpični krak (167); v la-nem besedilu »CXC« ima zgoraj belo piko (80); opažamo belo diagonalno črto, segajočo do levega spodnjega ogla 99 te do desnega zgornjega ogla 100 znamke; v številki »2u« je spodaj dvojna zastavica (112). Tiskovne napake. Kamnotisk: Znane so naslednje napake: dvotisk, od tisk, predi- in 10X5 = 50 kosov. Knjigotisk: ti- I rajoči tisk in gube. Knjigotisk; poleg ravno nntA. 10V90-9AA Irnanv v lrrun- M /vb n « T\wi IrntMm A^SnUii AM JaoII» » *_ « 1. skovne pole: 10 X 20 = 200 kosov; v kan trolmi knjigi jugoslovanske tiskarne je zabeležen tudi tisk po 400 kosov, ni pa o tem kakih natančnejših podatkov: poštne pole: 10X10 = 100 in 10 X 20 = 200 kosov. Poizkusili tisk. Kamnotisk: v črni barvi na sivem slabem papirju in v rjavi barvi na beli strani tiskovine nekih etiket modre barve (z besedilom: cena Din). Knjigotisk: v črni barvi na slabem sivkastem papirju. Papir. Kamnotisk; gladek beli paipir A in beli tanki hrapavi papir G. Knjigotisk: gladek beli papir A (pogosto opažamo čisto beli, dobro satinirani ali čisto mehki papir), papir E slonokoščeno-rumene barve in novinski papir H. Barva. Pri kamnotisku opažamo pet izrazitih vrst rjave barve: a/G rjavo, papir G al/G isto ni anso, papir A. a2/A srnastorjavo, papir A, a3/A srnastorjavo, papir G; b/A črnorjavo, papir A, bl/G isto nianso, papir G; c/A sivkastorjavo (bledo), cl/A škriljasto temnorjavo; d/A rdečkastorjavo, dl/G rjavkastorudečo (pompejan- sko) papir G, d2/G rdečkastorjavo, papir G, d3/A čokoladnorjavo, d4/A vijolčastorjavo; e/A »mariborsko« rumenorjavo (večinoma z žigo n Marburg a/d Drau, pa tudi z drugimi žigi iz štajerske in Dolenjske). Pri knjigotisku opažamo pet izrazitih vrst rjave barve: a/A rjavo (umbra), al/E isto nianso, papir E, a2/H isto nianso, papir H, a3/A bledo rožnatorjavo, a4/A čokoladnorjavo; b/A rumenkastorjavo, bl/E isto nianso, papir E, b2/A olivnorjavo (tisk večinoma zamazan); c/A rdečkastorjavo, cl/A bakrenordečkasto (cimetasto) ; d/A sepia do črnorjavo, dl/E sepia na papirju E; e/E olivnorumeno, živo (Osijek), el/E isto nianso, motno (Zagreb). Lepilo. Kamnotisk: Lepilo je pri papirju A: a) belo, oljnato, tanko nanešeno ter je na papirju opaziti oljnate madeže; — b) skoro belo, tanko in enakomerno nanešeno; c) rumenkasto do rumeno, enakomerno nanešeno, ponekod pegasto in me-hurčasto in daje papirju rumenkasto barvo. Pri papirju G opazimo skoro belo do rjavorumenkasto, gosto in neenakomerno nanešeno lepilo ki prodre v papir in mu pogosto da temnorumeno barvo. Knjigotisk: Lepilo je pri papirju A: a) bledo-rumenkasto, tanko in enakomerno nanešeno; b) rumeno, pegasto; pri papirju E je lepilo rumenkasto, enakomerno nanešeno, pri papirju H pa zelenkastorumeno, enakomerno na lahko nanešeno Zobčanje. Kamnotisk: zgolj linijsko zob-čanje 11%. Knjigotisk: I. linijsko zobčanje 11%. n žagasti probod. Pri polah z dvesto kosi opažamo, da je leva polovica pole navpično žagasto probodena, dočim ima desna polovica črtaste probode; zaradi tega imamo naslednje mešane probode: m. vodoravno žagasti — navpično črtasti, VI. na treh straneh žagasti, na desni strani pa črtasti probod. Pri obeh tiskih opazimo rezane, le deloma zobčane, dvojno, slepo, mišje in širo-korobno zobčane kose. z iglastimi in širokimi luknjicami. Izrazite in tipične pogreške plošč. Kamnotisk: pri polah po 100 kosov opazimo v celi osmi navpični vrsti na okovu desnice nastavek v obliki žabice Kn fi potisk: leva nokar pri kamnotisku omenjenih napak še tisk na gumirani strani papirja. Pri obeh tiskih opažamo pri isti niansi prehode od svetlejše v temno barvo; prehodi iz ene nianse v drugo (iris) niso znani. Obeski; Obeskov pri kamnotisku ni. Knjigotisk: pri rjavi znamki na papirju H spodaj obesek 25 vinarske sivornodre a spodnjim robom, zobčanje 11%; — to je edin doslej znan obesek. Tipe žarkov Kamnotisk: Pri prvi izdaji na papirju A opazimo pri polah po 100 kosov v vsaki vodoravni vrsti 10 tip, to je, vsaka znamka prikazuj*! tipo zase. Pri plošči, ki je bila pozneje retuširana, opazimo v deveti vodoravni vrsti tipo IX namesto L Pri polah s 50 kosi opažamo iste tipe, kakor zgoraj omenjeno, vendar drugače razvrščene. Ker sta v tiskovni poli dva dela po % kosov, se tudi ta dva dela glede razvrstitve tip razlikujeta. Levi del ima v prvih treh vrstah po pet kosov tipe I do V, dočim ima desni del v istih vrstah tipe H do VI. Knjigotisk: ker je tisk zamazan, tipe najlažje razločujemo na slonokoščenem papirju in to v notranjosti številke »0«. Opažamo pet tip, ki so v poli po 200 kosov pravilno razvrščane, tako da ima po pet in pet navpičnih vrst vse tipe od I do V. Razpolovljene znamke v kamnotisku niso znane. Knjigotisk: kot frank ovni provi-zorij namesto 10 vinarske (odpremnice pošte Calma). Provizoriji. Kamnotisk: 20vinarska znamke so se uporabljale kot začasne portovne znamke z žigom »Porto« z žigom »PORTO« (n. pr Maribor), »P« (Ljubljana) Ln »T« (Varaždin). Knjigotisk; znan je pro-vizorij »T« z žigom Tuzla, pa je prav verjetno, da gre za žig iz usluge, ne pa služben žig. Zanimive službene poštne izkaznice. Kamnotisk: Raznovrstni portovni provizo-riji, mešana frankatura. Knjigotisk: ? Redkosti. Kamnotisk; srnastorjava a2/A in a3/G; črnorjava bl/G; rjavkastordeča (pompejanska) dl/G; »mariborska« rume-norjava e/A. Knjigotisk; olivnorjava b2/A zamazana; bakrenordečkasta (cime tasta) cl/s; olivnorumena e/E Ln el/E (ki spada med najredkejše barve slovenske izdaje), navpični vodni znak. Knjigotisk; pri papirju A pri nekaterih polah navpični, pri drugih zopet vodoravni vodni znak. Rabljeno — nerabljeno. Kamnotisk; nerabljene »mariborske« rumenorjave znamke dosedaj še niso izsledili. Knjigotisk: bakrenordečkasta (cimetasta) nerabljena se doslej še m dobila. Glede na to smemo omenjeni nerabljeni znamki uvrstiti med največje redkosti. Makulatura. Kamnotisk: Znan je dvakratni tisk, od teh eden pravilen, eden na-rube iin zelo viden dvojni tisk. Potvorbe: Niso znane niti pri kamnotisku niti pri knjigotisku. Vse filateliste prosim, da svoje morebitne pripombe ali poprave o tej vrednosti pošljejo na naslov; Slavko Veselič, tajnik Slov. filat. društva v Ljubljani, Beethovnova 14. Kamnotisk (večja desetina) Knjigotisk Soigralka Gustava Fröhlicha v Ufinem velefilmu »Barkaroli« Kamnotisk (veriga iz rok sužnja krajša) Knjigotisk Znamki za 15 vinarjev sta bili opisani v ponedeljskem »Jutru« z dne 28. januarja, znamki za 10 vinarjev z dne 21. januarja. Trst in... sv. Sava Kako se je fašistični list spomnil 700-letnice smra „srbskega svetnika" Znano je, da se del tržaškega mesta imenuje San Sabba. Znano je tudi, da prebiva tu mnogo tržaških Slovencev, posebno delavcev in kmetov (rs-mandrjarjev«). Cisto slučajno je te dni tržaško fašistično časopisje pogrelo pravdo o etnografskem značaju te mestne četrti. Tržaška pravoslavna občina je namreč proslavila 700-letnico smrti pravoslavnega svetnika sv. Save in — sam Bog vedi, kako — po mestu je naenkrat zašušljalo, da je tržaško predmestje San Sabba dobilo svoje ime prav za prav po ... 3rbskem svetniku in da bi se torej pravilno moralo imenovati San Sava Mi na to nismo nikdar pomislili, a Tržačani — priznati jim moramo! — so bistre glavice in mi bi se njihovi »iznajdbi« prav nič ne čudili, če... Da, če bi se te dni avtoritativno ne potegnil za latinstvo (gospoda, latinstvo in ne samo italijanstvo ! ) tega mestnega dela sam — »Popolo di Trieste«, ki v svoji izdaji z dne 31. jan. t. 1. objavlja pismo nekega svojega »kamarada«. Pisec ugotavlja najprej, da ima tudi Rim (celo večni Rim!) svojo mestno četrt istega imena ( San Sabba ) in da izvira to ime od ... čistokrvnega latinskega svetnika istega imena, ki je umrl 1. 272. po Kr. r. Pisec še prav posebno poudarja, da je bil sv. Saba (ali Sabba) svetnik in ne svetnica, zato da je prav San in ne Santa Sabba. »Navedel sem to, pravi pisec, iz dveh razlogov: prvič zato, da spoznate, da smo, če imamo kraj po imenu tega svetnika tudi v Trstu, v najboljši družbi (nič manj ko s samim Rimom!); drugič pa zato. ker se tako v Rimu kot tu često nehote greši v poznavanju tega svetnika (ki ni svetnica).« šele po tem duhovitem uvodu pisec razodene, zakaj je prav za prav to vprašanje sprožil: »Potrebno se mi je zdelo na to opozoriti, ker se je z neke strani podvomilo, da bi se — tu v Trstu — ime San Sabba lahko zamenjalo z nekim drugim svetnikom, srb- Goriški „Moiit" dobil komisarja Goriška Mestna hranilnica, ki je pod imenom »Mont« našim ljudem na Goriškem prav dobro znana, posebno odkar je prevzela v zakup pobiranje davkov po svojih številnih podeželskih davčnih izterjeval-nicah in je kot posebna sekcija zemljiško-kreditnega zavoda v Veroni z agrarnimi posojili zadrgnila našim kmetom vrv okoli vratu, njih posestva pa neusmiljeno pognala na boben, je te dni dobila izrednega komisarja v osebi vpokojenega ravnatelja drž. zavoda »Banca d' Italia« Itala Vismara. rodom iz Turina. Vlada je obenem razpustila dosedanji upravni odbor zavoda in funkcionarje razrešila dosedanjih funkcij. Fašistični listi, iz katerih posnemamo to poročilo, stavijo to nenadno spremembo v vodstvu » Monta« v zvezo z zadnjimi fašističnimi korporacijskimi reformami, češ, da je večina odbornikov dosedanjega odbora pripadala upravam bivših javnih institucij, ki so v prejšnji obliki prenehale s svojim delovanjem (kakor n. pr. pokrajinski gospodarski svet, ki se je pred kratkim prelevil v pokrajinski svet korporacijskega gospodarstva in je vlada tudi njegove prejšnje člane zamenjala z novimi). Po zatrjevanju fašističnih listov je novo vodstvo zavoda samo začasnega, prehodnega značaja in niso baje nikakor utemeljene govorice o slabem položaju zavoda, še manj pa o kakih nepravilnostih v vodstvu te najmočnejše denarne ustanove na Goriškem Poročali smo že. da sta že lansko leto prešli v roke »Monta« obe naši posojilnici v Vipavi, ki v novih razmerah nista več mogli vzdržati. — Največ zaradi že navedenih agrarnih posojil, ki so jih na pritisk »Monta« posredovale med našimi ljudmi, so morale v zadnjih dveh letih napovedati prostovoljno likvidacijo tudi naslednje naše posojilnice: v štur-jah pri Ajdovščini, v Lokavcu, v Vel 2ab-ljah. Šmarjah in Kamnjah Posojilnici v Šempasu pa so oblasti nastavile — komisarja. Ni čuda. če so ljudje zaradi takih nerazumljivih postopanj zgubili že skoro vso vero v naše denarne zavode, saj živijo iz dneva v dan v strahu, da oblasti tej ali oni naši posojilnici, ki se za silo še drži pri življenju, ne nastavijo dobro plačanega komisarja. ki izprazni že tako napo) prazne blagajne do zadnjegra kotička in na ta na- skim sv. Savo. V tem primeru bi seveda lokalno čaščenje tega svetnika ne izviralo iz vrst avtohtonih (!) Italijanov, ampak vseljenih (!) Slovanov. To pa je popolnoma zgrešeno in umetno. Naš sv. Saba je umrl že pred 1663 leti. Srbski Sava — Rastko Nemanja, sin kralja Štefana Nemanja, rojen 1. 1169. — pa je umrl šele pred 700 leti, 1. 1235.« Pisec podaja nato povsem objektivno daljši življenjepis Sv. Save, a se iz .... previdnosti tako-le opravičuje zaradi tega popolnega znanja: »Poznam te podatke, ker prav te dni proslavlja pravoslavna cerkev 700-letnico smrti tega svetnika, ki je bil tudi prvi srbski nadškof.« In šele po podrobnem opisu Sv. Save prihaja ta simpatični »kamarad« do tega-le zaključka. »Vse to nas seveda ne tiče, toda mučna je misel, da si je mogel kdo misliti, da se ima na tržaških tleh ena sama, pa četudi še tako majhna in revna cona, zahvaliti za svoje ime, ne morda kakemu svetniku iz naše hiše (!), ampak-tujcu in povrh še takemu tujcu, ki je tako neznansko daleč od naše zgodovine, našega značaja, našega življenja, naših rasnih vezi in našega duha. — Mestni del San Saba je torej po vseh predpisih naš, t. j. italijanski in se nam radi njega ni treba žalostiti ali sramovati, ampak smemo biti celo ponosni, ker naše mesto »še bolj približuje naši materi — Rimu.« No, hvala Bogu, zadovoljni so oni in zadovoljni smo tudi mi, saj se je fašistični list tako nehote spomnil 700-letnice smrti sv. Save... Poudarek o »naših« (t. j. italijanskih svetnikih pa me tako močno spominja na tisti sicilijansko učiteljico v nekem kraju na Goriškem, ki je ob njej tujem zvoku naših imen: Stanko, Zdravko, Boris, Cvetko itd. začudena vprašala: »Kaj niso vendar vsi svetniki — Italijani?« Dr. B. V. čin le še pospeši tempo na poti k... likvidaciji. Seveda gre vse to prav dobro v račune velikim italijanskim denarnim zavodom, ki na take prilike komaj čakajo. p— Požar pod Nanosom. Z Vipavskega nam poročajo, da je 30. januarja t L nastal na pobočju Nanosa v bližini Št Vida precejšen požar, ki je v gozdu povzročil večjo škodo. Ker je pa tam v bližini polno vojakov, se je kmalu posrečilo ogenj lo-kalizirati. p— Novi podestati. V Ankovem in Do-brovem sta bila odstavljena dosedanja po-destata Marti in Codelli. Za njuna naslednika sta bila imenovana inž Cova v Anhovem in Ivan Sfiligoj v Dobrovem. Oba sta že prevzela svoje posle. p— Iz zaporov je pobegnil. Ze v decembru L 1. so orožniki iz Kanala aretirali nekega Josipa Bajta, po poklicu kovača, doma iz Gabrij pri Tolminu Osumljen je bil tatvint gosi pri kanalskem didaktik nem ravnatelju prof Ghersiniju Orožniki so ga takoj oddali v zapore kanalskega okrajnega sodišča. A Bajt očividno ni želel imeti opravka s pravico. V noči od 2. na 3. decembra 1. 1. se mu je posrečilo zbežati S pomočjo železnega droga, ki je na nepojasnjen način priše' v njegove roke. je zvrtal primerno iuknjo skozi zid svoje celice, prebil nekaj vrat in zlomil nekaj ključavnic ter zbežal na prosto Še prej pa je iz mize v čuvajnici izmaknil okrog 70 lir. ki so bile last neke jetnice. Skoro mesec dni se je brez cilja potepal okrog in se »preživljal« — s tatvinami. Te dni pa so ga orožniki končno vendarle izsledili Bajt se bo moral sedaj zagovarjati tudi zaradi pobega iz zaporov in — novih tatvin {eseda > Olo davek 2 Dti ca iifro an dajanje naslovi ; Oio Nalmanjji enei** n oio Sodelujočo udeležbo I vlogo 100.000 Din. pri industrijskem »li trgovskem fOd^etjn » Mariboru sli hliiinl išče izkušen trgo »ec Pišite na podruünio •Jutra« v Celjo f»od Sifr» •Sodelavec« jgan !<5 V najem Seseda t Oio. davek 2 Olo. ta šifro ali daianje naslova 5 Din Naimanlš» coeseb 17 Oio Trgovino t mešanim blagom, dobi' vpeljano, in liistrijskciii «rajo. t mogoin stjo razširjenj» oddan v najem. Ponudbe u ogl« •jdWek l,„r-„. gifl(. • Najem trffnvin»« 9R7S ;J Jreiuje Davorin Ravljen. — Izdaja ra konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. - Za inaeratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani