PPIMORSiCI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 150 iir Leto XXXI. Št. 200 (9202) TRST, sotiota, 30. avgusta 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZADNJI KISSINGERJEVI POGOVORI Z IZRAELSKIMI VODITELJI Jutri ali kvečjemu v ponedeljek parafiranje začasnega sporazuma Državni tajnik opravičuje zamudo z ogromno količino dela, ki ga je treba opraviti - V teku so še pogajanja o dodatnih protokolih, ki zadevajo ameriške obveze do Izraela-Večina Izraelcev podpira prizadevanja vlade TEL AV!V, 29. — Ameriško-izraelski pogovori so se danes zju-haj nadaljevali, potek posredovanja misije ameriškega državnega *anjika Henryja Kisingerja pa ni več tako hiter, kot je bil v začetku. Kljub vsemu, vlada v Izraelu in Egiptu še vedno dokajšen optirrri-2em in predvidevajo, da bodo novi začasni sporazum za razmejitev sil na Sinaju parafirali v nedeljo, ali kvečjemu v ponedeljek, potem ko se bo sestala izraelska vlada in dokončno odobrila dogovor. V zadnjih urah pa je treba zabeležiti vrsto nasprotujočih si izjav, Ki so nekoliko ohladile vzdušje, če- prav je sporazum v bistvu dosežen. Predsednik Sadat je sinoči urad-no izjavii, da je pripravljen podpisati sporazum v nedeljo ali ponedeljek, samo pol ure kasneje pa J® njegov glasnik Bashir presenetil yse Politične opazovalce, ko je iz-layil, da je treba pojasniti še ne-Kaj pomembnih vprašanj. Tudi predstavniki izraelske vlade so izjavili, da so pripravljeni podpisati spora-2um, obenem pa so našteli vrsto ^Prašanj, ki jih bo treba še rešiti. 2unanji minister Allon je dejal, da ?° posegli soglasje o 95 odst. vpra-sa'1i, spornih pa je še 5 od sto. oporna vprašanja ne zadevajo sa-. £a sporazuma, o katerem so ba-J? dosegli popolno soglasje, temveč cev et,ui 'le p0Kazala, da večina Izrael-premiera , .politiko ministrskega njegove vl. _.abiI!a ter prizadevanja atte za dosego sporazuma 2 Egiptom. kole. Odd^tne ’.n °krambne proto-nosti amerisJ-u *,e vPra®anje prisot-ter število n,ktlh tehnik°v na Sinaju opazovalnicaVT0ma^n^ elektronskih vali urerlito’ 'lzra?lci so baje zahte-staj, soelpj- sest'i^1 avtomatičnih po- 0 treh SfJ33, 80 sa™ Ugajajo neff1- k?- se 0 drugih še dvostranski v'flnir.^tl bo treba tudi govor še vl o r?-eri-s^? " izraelski do- ogronino voialko1-^ del’ ki zadeva ■ J98™ m gospodarsko po-bo Washington dal Iz-hSL Proceduralnih pro-parafiranju za neposredne vo- moč, ki raelu ter tl0v’ ki bodo sledili blerne. ^Porazuma: gre jaške DncrrvvT^ euut; vu- Siptom da h-6 med Izraelom in E-• ’ a bl se domenili------------ Stre™ •i”"“ SSTv kKi'ub'°»£'14 “S™6”’ na devajo, da se h6?1 težavam predvi-začeli v tkn b°d? vo-!aški Pogovori da bo doknnp p.ribodnjega tedna in ,tembra, potem t P°ndpÌS Sredi seP-lament odobril H°^bo izraelski par-ko bo ampriči,-d?kument in Potem Prisotnost amPr1-,kungres priv°lil v P.aju. Odobritev kh tehnikov na Siila dokajšnjo «k kongresa predstav-bistra Kis" ° krb za zunanjega mi-bogativni sklln^i’ saj morebitni V Obt sPorazum k°n^reSa razvelja-faelskih^^šnjih ameriško - izje drzavm taj- nik izjavi?>0g-OVOrov razpoložen» in vpi-iunsucnc ne?1 zaključk,,3 ne dvomi o uspeš-začasnega onn P°£aJanj za dosego Kissinge? je PdP??Un]a ,z Egiptom. vrbiti se na tJ? ’..da ie Pipravljen ?dPrtju zasedantoJ1CTVZh0d, takoj po scine Organi,311-? generalne skup-dov- Da Shi^nn•. nrart- ruji, in sicer na Brdu in na Bledu. Senegalski voditelj se bo pogovarjal s svojim gostiteljem predsednikom Titom o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o sodelovanju med dvema neuvrščenima državama, sprejel pa bo tudi predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča. V programu so tudi pogovori na ministrskih ravneh, in sicer o mednarodnih vprašanjih in o jugoslovansko - senegalskem sodelovanju. Poleg Slovenije bo predsednik Senegala Senghor obiskal tudi jugoslovansko glavno mesto Beograd in republiko Makedonijo. V Strugi mu bodo izročili tradicionalno priznanje «zlati venec», ki ga podeljujejo na vsakoletnih srečanjih pesnikov «Struški večeri». Voditelj afriške države Senegal Leopold Sedar Senghor je namreč tudi zelo ugleden a-friški pesnik. V. B. Predsednik Senegala danes v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Na vabilo predsednika Tita bo jutri dopotoval na petdnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo senegalski predsednik Leopold Sedar Senghor. Prispel bo na ljubljansko letališče, odkoder se bo odpeljal v Titovo rezidenco na Brdu pri Kranju im se tam srečal z jugoslovanskim predsednikom. Kot smo i zvedeli bo večji del Senghorjevega UMA, 29. — Agencija Tanjug poroča iz perujskega glavnega mesta Lime, da sta perujski nacionalni radio in televizija danes g,krog poldne po krajevnem času, to je proti večeru po srednjeevropskem, objavila sporočilo glavnega štaba perujske armade, v katerem je rečeno, da je general Francisco Mo-rales Bermudes prevzel oblast in zamenjal dosedanjega perujskega predsednika generala Juana Velasca Alvarada. General Bermudes, ki je opravljal funkcijo predsednika vlada in obrambnega ministra, je, kot poroča jugoslovanska agencija, trenutno v mestu Tacna približno 1.500 km južno od Lime. V kratkem poročilu jugoslovanska agencija tudi navaja, da vlado generala Bermudesa podpirajo I., IL, IH., IV. in V. armadska skupina ter druge vojaške ustanove. V glavnem mestu Limi je položaj miren, konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav pa normalno nadaljuje svoje delo. V naknadnem sporočilu, ki so ga objavile nove oblasti, je rečeno, da je z odločitvijo vojaških sil general Morales Bermudes prevzel oblast, «da bi se uresničile u-pravičene težnje naroda Peruja z globokimi spremembami in revolucijo». Druge podrobnosti o najnovejših dogodkih v perujskem glavnem mestu, kjer poteka pomembno ministrsko srečanje neuvrščenih držav, za zdaj niso znane, saj so agencijska poročila izredno skopa. Med drugim ni nobenih vesti o u-sodi, ki je doletela odstavljenega predsednika Velasca Alvarada. Po poročilih agencije ANSA pa naj bi nove oblasti sporočile po radiu, da ne nameravajo storiti nič zlega proti odstavljenemu predsedniku, «če se bo znal prilagoditi novim razmeram». Vzrok odstranitve naj bi ne bil političnega značaja, saj je radio sporočil, da so ga odstranili zgolj «zaradi fizične nesposobnosti». Znano je, da je bil general Alvera-do že dalj časa bolan. Pred nekaj leti so mu morali amputirati nogo zaradi hude bolezni krvnega obtoka, ki pa mu je še naprej povzročala bolečine. V zadnjih mesecih je čedalje bolj poredkoma nastopal v javnosti, zadnjič pa je nastopil prejšnji ponedeljek ob svečanem odprtju ministrske konference neuvrščenih. Vest, da je general Alvarado sedaj v stanovanjskem priporu, ni bila u-radno potrjena. In še vest, ki jo je agencija Reuter posredovala iz Santiaga: čilska vlada je ob vesteh strmoglavljenja predsednika Alvarada sklenila zapreti meje s Perujem. Čilski zunanji minister pa je izjavil, da je prejel informacije, po kateris je položaj v perujskem glavnem mestu povsem miren. Danes zaključek konference v Limi Zunanji ministri neuvrščenih držav bodo odobrili sklepno deklaracijo LIMA, 29. — Ministrska konferenca neuvrščenih držav, ki jo je v ponedeljek zvečer odprl perujski predsednik Velasco Alvarado in na kateri so ministri vsega neuvrščenega sveta podrobno razložili poglede svojih držav na vsa najpomembnejša svetovna politična in gospodarska vprašanja, se danes končuje. Po zadnjih predvidevanjih bodo predstavniki 82 neuvrščenih držav ter opazovalci, gostje in zastopniki osvobodilnih gibanj zaključili delo nocoj po krajevnem času oziroma ■iiiimiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiPiiinHiiimiiiiiiiiMi Kljub zastoju v zaključni fazi Kissingerjeve posredovalne misije na Bližnjem vzhodu, zastoju, ki pa ne zadeva bistva sporazuma, ta je, trdijo, že sklenjen, bodo vest o doseženem sporazumu sporočili v nedeljo ali v ponedeljek, istočasno pa ga bodo tudi parafirali. Ostaja odprto še vprašanje dodatnih protokolov, še zlasti tistega, ki zadeva ameriško vojaško in gospodarsko pomoč Izraelu, kar pa bodo v prihodnjih urah rešili. Uradna slovesnost, na kateri bodo sporazum podpisali, bo sredi septembra v Ženevi, morajo pa se še domeniti na kateri ravni. V Peruju je vojska odstavila predsednika generala Alvarada, čigar mesto je prevzel dosedanji predsednik vlade in obrambni minister general Bermudes. Glavni vzrok odstavitve Alvarada naj bi bila bolezen, ki mu ni dovoljevala opravljanja predsedniške funkcije. Vsekakor naj bi nove oblasti ne nameravale spremeniti dosedanje politične linije Peruja. V Limi je položaj povsem jni-ren. Konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav v perujski prestolnici se normalno nadaljuje ter se bo zaključila z odobritvijo važnega sklepnega dokgmenta. iiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DA BI SE SEZNANIL S POLOŽAJEM STRANKE NA PERIFERIJI Demokršianski tajnik laccagnini sklical v Rim krajevne upravitelje Republikanci potrdili podporo Morovi vladi RIM, 29. — Politični tajnik KD Benigno Zaccagnini je sklical v Rim deželne tajnike,, načelnike svetovalskih skupin in predsednike svetov in odborov krščanske demokracije. Srečanja bodo na strankinem sedežu na Trgu del Gesù v dneh od 2. do 5. septembra. Vsak dan bo Zaccagnini sprejel predstavnike petih dežel. Zastopniki Furlanije-Julijske krajine bodo prišli na vrsto že prvi dan skupaj z demokrščanskimi krajevnimi upravitelji iz Abrucov, Lacija, Emilie-Romagne in Apulije. Zaccagnini je sklical te sestanke, da bi se seznami s položajem krajevnih uprav, pa tudi da bi slišal od deželnih predstavnikov stranke, kakšno je sedanje stanje v KD. Na teh srečanjih naj bi politični tajnik KD poslušal tudi nasvete in predloge, ki naj bi jih nato sem predelal in jih formalno predlagal strankinemu vodstvu v odobritev. Naj omenimo, da se medtem nadaljuje tudi poizvedovalno delo poslancev Belcija, Gallo-nija in Bodrata, ki pripravljajo poročilo o stanju stranke v centru in na periferiji ter o odnosih KD s sredstvi javnega obveščanja. Tudi na osnovi teh poročil bo Zaccagnini pripravil svoje predloge strankinemu vodstvu. Prej ali slej pa se bo moral Zaccagnini spoprijeti tudi s političnimi vprašanji, tudi glede na velike premike znotraj KD, kjer se tradicionalne struje rušijo ter se ustvarjajo nova zavezništva. Najmočnejša demokrščanska struja, dorojeska struja, se je že razbila na dva dela z istopom zunanjega ministra Rumorja, ki je potegnil za sa- bo večje število demokrščanskih u-praviteljev iz Veneta. Rumor se je znatno približal političnim pozicijam Mora in Zaccagninija, to pa je storil tudi drugi vidni voditelj doro-tejcev, bivši notranji minister Ta-viani. V krizi je tudi leva struja «forze nuove»: številni predstavniki te struje se ne strinjajo s stališči, ki jih je v zadnjem času zavzel voditelj struje Donat Cattin, ki mu očitajo, dc. se je postavil na Fanfanije-ve pozicije. Med fanfanijevci pa smo priča «ločitvi» med odstavljenim tajnikom (ki se menda še vedno mudi na poročnem potovanju) in njegovim bivšim najožjim sodelavcem Forla-nijem, ki baje navezuje stike z ostanki dorotejske struje, predvsem z ministrom za državne udeležbe Bisa-glio, ki je po Rumorjevem odstopu postal glavni voditelj dorotejcev. Glede drugih strank beležimo danes sestanek vodstva PRI, ki je soglasno izreklo popolno podporo Morovi vladi. Tajnik PRI Biasini pa je v intervjuju rimskemu dnevniku «II messaggero» poudaril, da se bo v prihodnjih mesecih odločalo o gospodarski in socialni bodočnosti države. Povzročiti vladno krizo v tem obdobju — trdi Biasini — bi pomenilo dati prednost partikularnim političnim interesom v trenutku, ko se izoblikuje resen poskus za reševanje krize. Biasini se je tudi dotaknil vprašanja sodelovanja s komunisti v vladi in v krajevnih upravah in poudaril, da je njegova stranka venomer dajala prednost programom, ne pa zavezništvom. Toda dejstvo je, da doslej ni bilo programskega soglasja med levosredinskimi stran- kami na eni strani in komunisti na drugi. Vsekakor pa republikanci nimajo nobene težave za odprto in lojalno soočanje stališč s KPI, je dejal Biasini. Biasini je danes skupaj s podpredsednikom vlade La Malfo sprejel novega neapeljskega župana prof. Galassa. Pasquale De Simone ponovno izvoljen za župana Gorke GORICA, 29. — Opolnoči, po peturni razpravi, so izvolili za župana občine Gorica Pasquala De Si-moneja. Zanj so glasovali svetovalci krščanske demokracije, PSDI in PRI. Kandidat levice, pokrajinski tajnik PSI Mario Del Ben, je prejel 10 glasov, in sicer 4 glasove PSI in 6 KPI. Fašist Pascoli je dobil 3 glasove svojih svetovalcev, medtem ko so 5 belih glasov oddali svetovalci Slovenske skupnosti. PL1 in 2 od PSDI. Za stalne odbornike so bili izvoljeni Gianni Ciuffarin, Francesco Moise in inž. Marjan Ce^ farin (vsi KD), nadalje prof. Zu-calli in Fantini (PSDI) ter republikanec odv. Portelli. Za namestnika pa sta bila izvoljena še demokristjana Brancatti in Leardi. Glasovanja se je udeležilo vseh 40 svetovalcev, kolikor jih je bilo izvoljenih v občinski svet 15. junija. Podrobneje bomo o poteku seje poročali y nedeljski številki. zgodaj zjutraj po srednjeevropskem. Ob koncu bodo sprejeli sklepni dokument, tako imenovano «deklaracijo iz Lime», ki bo vsebovala poglede neuvrščenega sveta na vsa ključna vprašanja mednarodnega položaja in odnosov v svetu in na možnosti za reševanje vseh teh problemov. Sklepni dokument pripravljajo na podlagi splošne razprave in pripravljalnega osnutka, njegova vsebina pa bo, kot poudarjajo, bistveno vplivala tudi na nastop neuvrščenih držav na bližnjem izrednem in rednem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. «Deklaracija iz Lime» bo natančno spregovorila tudi o strategiji neuvrščenega svčta za krepitev solidarnosti in medsebojne pomoči na političnem in gospodarskem področju v primeru grožnje ali agresije na suverenost, varnost, neodvisnost in samostojni razvoj posamezne neuvrščene države. V deklaraciji bo neuvrščeni svet določil tudi izhodišča za svoje akcije do naslednjega srečanja na vrhu. Peta konferenca voditeljev neuvrščenih držav bo prihodnjo jesen v glavnem mestu Sri Lanke Colombu, za gostiteljico šestega summita neuvrščenih pa se že zdaj poteguje Kuba. Perujski predsednik Huan Velasco Alvarado je v Limi sprejel tudi šefa jugoslovanske delegacije, podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica. V daljšem pogovoru so bile glavne teme delo ministrske konference v Limi in pomen politike neuvrščenosti. Perujski voditelj se je ob tej priložnosti Miniču zahvalil za pozdrave. ki mu jih je poslal jugoslovanski predsednik, hkrati pa ie ministra Minica zaprosil, naj predsedniku Titu posreduje tople pozdrave in najboljše osebne želje. V izredno sproščenem ozračju sta Velasco in Minic proučila tudi poti za nadaljnjo razširitev in utrditev dvostranskih vezi med prijateiiškima neuvrščenima državama Perujem in Jugoslavijo, predsednik Velasco pa je v zvezi s tem izrazil tudi zadovoljstvo nad prispevkom jugoslovanskih podjetij, ki v Peni ju sodelujejo v razvojnih programih gospodarstva. Pogovora Velasco - Minic se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Limi Luka Soldič V svetu vlada za ministrsko konferenco neuvrščenih v Limi izredno zanimanje. Sredstva javnega obveščanja v neuvrščenih deželah pripisujejo konferenci velik pomen in opozarjajo na povečani vpliv neuvrščene politike v mednarodnih odnosih, kjer so neuvrščene države postale nenadomestljiv dejavnik v širokih prizadevanjih za zagotovitev miru in varnosti ter za spreminjanje mednarodnega gospodarskega sistema v novo, pravično in enakopravno ureditev gospodarskih odnosov v svetu. Sicer pa zlasti veliko zanimanje vlada za sklepe ministrske konference neuvrščenih v zvezi z Bližnjim vzhodom, kajti nekatere države, predvsem Sirija, so se zavzele za ostre ukrepe proti Izraelu. Pri tem omenjajo celo izključitev ali suspenz židovske države v Združenih narodih, vendar ta pobuda med udeleženci konference v Limi ni naletela na širšo podporo, saj prevladuje mnenje, da bi to lahko samo škodovalo mirovnim prizade-vanjem, v katera sta ta trenutek vključena v bistvu sicer res samo Egipt in Izrael. Toda Kairo poudarja, da je novi sporazum s Tel Avivom — kot kaže ga bodo v kratkem sklenili — samo korak v iskanju celovite in trajne rešitve in ne škoduje širšim arabskim interesom. Za zdaj še ni znano kako se je ministrska konferenca glede tega vprašanja dokončno odločila. Grličkov sprejel PajeKo BEOGRAD. 29. — Tajnik v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Aleksandar Grličkov je sprejel danes člana tajništva direkcije Komunistične partije Italije Giancarla Pajetto. V daljšem prijateljskem pogovoru sta, kot poroča Tanjug, izmenjala mnenja o aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov. Posebej sta obravnavala razmere v mednarodnem delavskem gibanju in priprave na konferenco Komunističnih in delavskih partij Evrope. TRŽAŠKI DNEVNIK SESTANEK STROKOVNJAKOV NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE Načrt za preosnovo in okrepitev službe za hitro pomoč na cestah Osnovna zahteva je večje in učinkovitejše sodelovanje med vsemi dejavniki, ki so za to službo zadolženi Kako zagotoviti večjo učinkovitost pri hitrih posegih za reševanje ranjencev pri prometnih nesrečah, ki so kot povsod tudi pri nas eden od najbolj resnih pojavov? To vprašanje so si zastavili razni strokovnjaki in izvedenci, ki so se v teh dneh sestali na sedežu deželne uprave pod predsedstvom odbornika za higieno in zdravstvo Tripanija. Sestanek je v prvi vrsti narekovala potreba, da bi pri preosnovi službe za hitre posege na cestah vzpostavili tesnejše operativno sodelovanje med vsemi dejavniki, ki so za to službo zadolženi. Zato so se omenjene seje udeležili poleg predstavnikov deželnega odbomištva tudi predstavniki vladnega komisariata, službe javne varnosti, orožniškega poveljstva, prometne policije, prometnega nadzorništva, ustanove AN AS ter Rdečega in Zeitnega križa. Osnovni problem, kateremu bo treba posvetiti največjo pozornost, je okrepitev prve pomoči ter prevoza ponesrečenca v bolnišnico. S skupnimi močmi bo treba poskrbeti, da bo prva pomoč čimbolj učinkovita. V tem okviru bo treba po mnenju strokovnjakov najprej načeti vprašanje bolnišniških struktur Posamezne bolnišnice imajo namreč različne specializacije in zato različne diagnostične in terapevtske strukture. Prometne nesreče pa so raznih vrst in včasih se v hujših primerih pripeti, da pripeljejo ranjenca z določenimi poškodbami v tako bolnišnico, ki nima primernih naprav za njegovo zdravljenje. Strokovnjaki so si zato edini v mnenju, da je pri prevozu hudega ranjenca bolje izgubiti nekaj dragocenih minut ter ga prepeljati v bolnišnico, ki je primemo opremljena za njegovo zdravljenje, in ne v tisto bolnišnico, ki je morda bližja kraju nesreče, toda ni primerno opremljena za specifično zdravljenje. Iz razprave okrog tega vprašanja je izšel predlog za ureditev že delujočega centra za hitro cestno pomoč tako, da bo usposobljen za hitro sprejemanje vesti o morebitnih prometnih nesrečah ter za oddajanje nasvetov o tem, v kakšno bolnišnico je treba prepeljati ponesrečence. Po drugi strani ;e učinkovitost takšnega centra tesno povezana z učinkovitostjo reševalnih ekip na samem kraju nesreče. Vzpostaviti je treba zato hitrejše reševalne zveze ter že omenjeno boljše sodelovanje z ostalimi dejavniki, ki navadno posežejo ob primerih prometnih nesreč. E-den od načinov za vzpostavljanje hi trejših zvez je razširitev telefonskega omrežja. V zadnjem času so na vseh giavnih cestah naše dežele namestili male telefonske stebričke. Njih število bi morali v bodoče še povečati. Ravno tako bi bilo treba vzpostaviti radijsko ali telefonsko povezavo med bolnišniškimi oddelki za prvo pomoč in policijo ter med temi oddelki in reševalnimi ekipami Rdečega križa, katerega osebje bi bilo treba seveda usposobiti z uvedbo posebnih tečaiev. Na omenjeni seji so strokovnjaki proučili tudi možnost uporabe helikopterjev zasebnega podjetja za reševanje ponesrečencev na cestah, ki so daleč od mestnih središč in bolnišnic ali do katerih je težko priti iz enega ali drugega razloga. Ob zaključku seje je odbornik za zdravstvo in higieno Tripani dejal, da bo dežela sprejela vse potrebne ukrepe za uresničitev navedenih predlogov. Predvsem gre za problem finansiranja teh načrtov. Glede tega je Tripani dejal, da bi sredstva za preureditev oddelkov za prvo pomoč lahko črpali iz državnega bolnišni-škega sklada, za okrepitev in preosnovo reševalne službe Rdečega križa pa na podlagi posebnega deželnega zakona. Obenem so na seji imenovali ožji odbor, ki bo izdelal podrobnejši načrt na podlagi predlogov, ki so izšli s te seje. Vsi udeleženci pa so poudarili, da je treba tudi širše prebivalstvo poučiti o tem, kako se mora ravnati v primeru hujše prometne nesreče. Prvo pravilo je, da je treba hudo ranjenega pustiti na miru do prihoda reševalcev Rdečega križa, kajti vsak najmanjši tresljaj je lahko zanj usoden. Vodstvo podjetja je na zadnjem se- j viti že od vsega začetka, to je v stanku sprejelo nekatere zahteve delavcev: pristalo je na revizijo nekaterih točk delovne pogodbe; kar zadeva uslužbence, ki skrbijo za vzdrževanje pa bodo njihove probleme obravnavali na posebnem sestanku, ki bo v torek, 9. septembra. IZ DOLINE Porazdelitev funkcij v občinskem odboru Po poletnem oddihu je občinski odbor začel takoj z delom in pred kratkim organiziral javni sestanek v Bo-Ijuncu. kjer so občinstvu podali sliko o širjenju industrijskih objektov. Na torkovi seji pa so si porazdelili odbomištva in bo tako vsak odbornik prevzel svojo funkcijo. Pri tem so upoštevali čim boljšo in racionalno porazdelitev dela. Funkcije so bile tako poverjene: župan Edvin Švab bo skrbel za urbanistiko, podžupan Marino Bandi je prevzel javna dela, Drago Ota šport in splošne zadeve, Drago Slavec kmetijstvo in obrtništvo. Milan Kuret proračun in uslužbence, prof. Stojan Sancin kulturo, šolstvo in zdravstvo, Marjan Žerjul pa vodovod in smetarsko službo. Na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v septembru, bodo imenovali nove ali potrdili stare člane raznih občinskih komisij. Vsedržavni posvef o vzdrževanju tehničnih naprav V času od 6. do 8. novembra bo v Trstu VII. vsedržavno srečanje o tehničnem vzdrževanju in terotehno-logiji, ki ga prirejajo vsedržavno združenje tehnikov s področja vzdrževanja (A. I. MAN.), tržaška družba Trieste — Constili in inženirska fakulteta tukajšnje univerze. Medtem ko se bodo strokovnjaki v prvih dveh dneh zasedanja ukvarjali z že omenjenimi vprašanji, bo tretji dan namenjen razpravi o specia-lizirani temi: «Vzdrževanje in tero-tehnologija». Terotehnologija je angleška skovanka, s katero označujejo vedo, ki se ukvarja z izboljšanjem produktivnosti v industrijskih obratih, in sicer s tem, da skuša ugoto- trenutku, ko se nova tovarna šele načrtuje, v kolikšni meri bodo stroški za vzdrževanje tehničnih naprav vplivali na rentabilnost podviga. Iz tega je lahko sklepati, da se terote-hnologi bavijo predvsem z izbiro materialov, strojev in drugih naprav, ki sodijo k opremi določenega industrijskega obrata. Po neki zamisli naj bi v Trstu v bližnji prihodnosti ustanovili vsedržavno središče za terotehno-logijo, ki naj bi se ukvarjalo z zbiranjem gradiva, posvetovanjem in objavljanjem novih dosežkov Kdor bi želel vedeti kaj več o tej zamisli in o samem srečanju — to se bo odvijalo v mali dvorani Rossettijevega gledališča — naj stopi v stik s tajništvom družbe Trieste-Consult, Trst, Trg Republica 1 — telefon 62-946. Protest sindikatov zaradi ssnoči začetek festivala «unita, na pončani sklepov družbe Ronson Industrijska družba Ronson. ki ima svoj oddelek tudi v našem mestu, je nepričakovano sklenila, da bo zaprla svoja tržaška skladišča zaradi izgube, ki jo je zabeležila v zadnjih časih in ki postavlja v nevarnost sam obstoj družbe. V tržaški podružnici družbe Ronson je zaposlenih okrog trideset uslužbencev, ki se ukvarjajo predvsem s trgovskim poslovanjem. Sklep o zaprtju podružnice naj bi stopil v veljavo s 15. septembrom. Ta sklep je seveda zelo Razburil tržaško sindikalno gibanje. Enotna federacija delavcev trgovskega in turističnega sektorja FULCTAS, ki je včlanjena v enotno konfederacijo CGIL, CISL in UIL je takoj objavila poročilo, v katerem obsoja to nenavadno ravnanje vodstva družbe Ronson, ki med drugim ni smatrala za potrebno, da bi ta problem predhodno proučila skupaj s sindikalnimi organizacijami. Obenem je federacija zahtevala od urada za delo ter od deželnega odborništva za industrijo in trgovino, da skličeta čimprej širši sestanek za proučitev vprašanja z namenom, da bi preprečili nadaljnje širjenje brezposelnosti v tržaški pokrajini _ Okrogla miza na temo «Zenska in informacija» Kritična ocena vsebine italijanskega tiska, ki je namenjen ženski - Danes antifašistično zborovanje z udeležbo predstavnikov KP Čila in Avstrije - Nastop Tržaškega partizanskega zbora Včeraj proti večeru, ko so bile priprave za pokrajinski festival komunističnega glasila «Unità» na Pončani še v teku, se je v parku začelo zgrinjati veliko ljudi, ki so postajali ob točilnicah in bankih, ali pa si ogledovali razstavo slik in tiska. Kmalu po 18.30 pa se je začela prva prireditev v okviru festivala in sicer okrogla miza na temo «Ženska in informacija: jezik in vsebina», ki jo je organizirala ženska komisija tržaške federacije KPI. Okrogle mize se je udeležilo nekaj predstavnikov domačega tiska, ki jih je v imenu ženske komisije Bruna Braida predstavila dokaj številnemu občinstvu. Hkrati je Bruna Braida tudi nakazala nèkaj misli za razpravo. Osnovno poročilo pa je podala dr. Sbisajeva, ki je lllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllRlllllllllllllmllllllllllllllllHll|||||||||||Mlllll1lllllllllllllllllllllllllllllMlllllM■lllllllmllllllllmlllllllllllllllllllll■ STALIŠČE POSEBNEGA ODBORA «PARK PRI OREHU» Pri Orehu ohraniti naravne pogoje za življenje redkih vrst živali! Preneha naj se z zasipanjem močvirja - Mnenje predsednika Usia no v e za industrijsko cono ■ Stališče miljske sekcije CEIL V četrtek je bil v Žavljah sestanek med odborom «Park pri Orehu» in rajonsko konzulto za Štramar. Žavlje in Beloglav. Omenjeni odbor, ki ga sestavljajo mladi ljudje, je oiisal nastali problem. Močvirnato jezero, ki se nahaja pri Orehu, med morjem in cesto Trst - Koper, je postalo te dni predmet zanimanja naturalistov. To področje, ki spada po miljskem občinskem regulacijskem načrtu v industrijsko cono, že več let počasi zasipavajo, sedaj pa je Ustanova za industrijsko cono poverila nekemu bolonjskemu podjetju nalogo, da čimprej zasuje celotno močvirje. Tu živijo razne vrste ptic, rib, plazilcev in dvoživk, med katerimi so nekatere zelo redke. kot bela čaplja, neke vrste slavčka in krastače, če bi zasuli močvirje, bi te živali izginile. Drugi problem v zvezi s tem je smetišče. Tržaška občina ima že več let dovoljenje, da na ,omenjenem področju odlaga ' odpadke gradbenega materiala, v resnici pa privažajo ODGOVOR OBČINSKEGA ODBORNIŠTVA ZA ŠOLSTVO Opuščena namera o namestitvi mednarodne šole pri Banih Odločno so se uprla združenja staršev ter druge organizacije z Opčin PSI obsoja sklep o podražitvi metana Pokrajinsko tajništvo PSI je včeraj izdalo poročilo, v katerem obsoja sklep odbora za cene o podražitvi tarif metana. V poročilu ugotavlja, da ta sklep prispeva k nadaljnjemu naraščanju draginje, ki jo v največji meri občutijo najrevnejši sloji. Obenem smatra, da ne smejo biti odločitve odbora za cene le izraz volje občine in občinskega podjetja ACEGAT, temveč bi morale biti predvsem predmet poglobljene proučitve s strani vseh političnih sil in sindikatov. Izvajanje sklepov odbora bo po mnenju pokrajinskega tajništva PSI prispevalo k nadaljnji draginji, ki je ravno v našem mestu med najvišjimi v državi. Uslužbenci «Autovie Venete» prekinili stavko Po dolgih pogajanjih so predvčerajšnjim zvečer uslužbenci podjetja cAutovie Venete», ki upravlja avtocesto Trst — Videm — Benetke, dosegli sporazum z vodstvom podjetja. Po podpisu sporazuma so takoj pre nehali s stavko, ki se je začela v ponedeljek, in so tudi odpovedali stavko, ki je bila napovedana za pri-hednje štiri dni. Tržaško občinsko odborništvo za šolstvo se je po dolgem času končno uradno izreklo o znanem vprašanju šole pri Banih. Kakor smo že večkrat poročali v zadnjih mesecih prejšnjega šolskega leta, je tržaška občinska uprava upoštevala možnost, da bi v obsežnem šolskem poslopju pri Banih, ki je bilo last ustanove «Gioventù Italiana» in je nato prešlo v pristojnost deželne uprave, namestili mednarodno zasebno šolo, ki ima sedaj svoje prostore v Grljanu. V tem poslopju je že dve leti nameščena italijanska osnovna šola s celodnevno zaposlitvijo Glede na možnosti, da bi se dalo razpoložljive prostore uporabiti v korist študirajoče mladine z Opčin ter sploh celotnega področja vzhodnega Krasa, ki je glede šolskih prostorov precej na tesnem, so krajevna združenja staršev skupaj z drugimi organizacijami ostro in odločno odgovorila na predlog, da bi v šolskem poslopju pri Banih namestili zasebno šolo, ki nima s temi kraji in tu živečim prebivalstvom nič skupnega. To je obsodila tudi krajevna kon-zulta in komunistična občinska svetovalca Wilhelm in Monfalcon sta v zvezi s tem takoj naslovila vprašanje na odbornico za šolstvo Bennijevo. V teh dneh je, kot rečeno, prišel odgovor. Odbornica oriznava, da je občinska uprava v začetku upoštevala možnost namestitve mednarodne šole pri Banih, in to iz več razlogov. Predvsem, ker je v omenjenem poslopju precej razpoložljivega prostora in ker je rajonska konzul-ta za zahodni Kras izrazila željo, da bi šolske prostore v Grljanu, ki jih obiskujejo šolarji mednarodnega zavoda, namenili za državno osnovno šolo. To možnost pa je občinska uprava pozneje opustila, bodisi ker so se proti temu izrekle številne organizacije vzhodnega Krasa, bodisi, ker je občina po podrobni proučitvi problema ugotovila, da je od skupnih 104 otrok, ki obiskujejo mednarodno šolo, le 20 dejansko tujcev, to je sinov strokovnjakov in znanstvenikov, ki delajo v mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Miramaru. Kar zadeva bodočo uporabo razpoložljivih prostorov pri Banih, je odbornica zagotovila, da je trenutno v preučitvi možnost, da bi v njih namestili nekaj razredov nižje srednje šole na Opčinah. Prijateljsko srečanje z distrofičnimi bolniki Kot smo že poročali, so se prejšnji teden predstavniki treh slovenskih 1 organizacij z Opčin — prosvetnega društva «Tabor», športnega društva «Polet» in Združenja staršev openskih šol — sestali s predstavniki družinske skupnosti distrofičnih bolnikov, ki si ob robu vasi gradi svoj center. Na tem sestanku so se o-penske organizacije obvezale, da bodo priredile širše srečanje s prebivalstvom. To prijateljsko srečanje bo v torek, 2. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Predstavniki skupnosti distrofičnih bolnikov bodo skušali seznaniti širšo opensko javnost z raznimi vprašanji, ki zadevajo njihov položaj. Obrazložili in orisali bodo svojo pobudo za gradnjo centra ob pokrajinski cesti med Opčinami in Bani ter z nameni tega centra. Obenem pa bodo spregovorili o neusmiljeni bolezni, ki jih je priklenila na voziček in proti kateri je medicinska znanost še vedno brez moči. Ob tej priložnosti bodo predvajali tudi film o mišični distro-fiji. Openske organizacije vabijo vse prebivalstvo k čim širši udeležbi. vsakovrstne smeti, ki bi sicer spadale v občinski upepeljevalnik, kar ima za posledico razvoj mrčesa. Zato je odbor «Park pri Orehu» predlagal, da se opusti zasipa va- ste industrije z mnogimi delovnimi mesti in tehnološko na visoki stopnji. Tako bi bila dana možnost zaposlitve krajevnim kvalificiranim delavcem in premnogim mia!Vi Iju- nje močvirja in odpravi smetišče, dem, z višjo šolsko izobrazbo, ki Na drugi strani ceste, ob meji z dolinsko občino, kjer je nekaj močvirnatih jezerc, pa naj bi uredili zaščiteni naravni park, kjer bi lahko omenjene redke živali naprej živele. Sedaj so ta iezerca zelo onesnažena zaradi bližnje tovarne utekočinjenega plina in nedovoljenih smetišč. Mnenje strokovnjakov je, da bi se to lahko odpravilo in ustvarili vsi pogoji za ohranitev teh živali. Tamkajšnji prebivalci pravijo, da jih je bilo pred 10 leti veliko. Predsednik Ustanove za tržaško industrijsko cono je izjavil, da bi bili pripravljeni odstopiti štiri hektarje zemlje za park proti odškodnini okrog 85 milijonov lir, miljska občina pa bi morala spremeniti v občinskem regulacijskem načrtu to cono, namenjeno industriji, v zeleni pas. Občinska uprava .je že izrekla i. svoje soglasje, če res obstaja takšna naturalistična vrednost. Vprašanje je, ali bo kdo pripravljen dati toliko denarja za odkup tega področja. Odbor meni, da bi morala za to poskrbeti dežela, ali konzorcij med miljsko občino in deželo ali pa botanično zoološki inštitut. Prihodnji teden se bo odbor «Park pri Orehu» spet sestal s krajevno konzulto, katera bo do tedaj preučila te predloge in bodo nato skupaj preučili razne možnosti za uresničitev te pobude. Glede na porajajoče se probleme v dolini pri Orehu je tudi miljska sekcija CGIL izrazila svoje stališče, da se podpre vsaka pobuda in dejavnost, ki bi pripomogla k ekonomskemu in industrijskemu razvoju tega področja, ne glede na e-kološka vprašanja in na zaščito naravnega okolja. Pri tem spominja, da so se lani sestali sindikalni in politični voditelji ter deželni, pokrajinski in občinski upravniki. Soglasno so sprejeli sklep o industrijskem razvoju doline pri Orehu. Ta sklep je treba podpreti, izjavlja krajevna sekcija CGIL, da zgradijo či- imajo kaj malo prespektiv za prihodnost. Danes praznuje svoj 70. rojstni dan PEPI RUDEŽ Mnogo zdravja in sreče mu želijo žena ter sinova Pino in Karlo z družinama. Drobiž je zadnje čase vse bolj dragocen. ker ga povsod primanjkuje. Tako dragocen, da se prodajalci kar trgajo zanj. Juke-box in podobne barske naprave pa so ga včasih polne. Zato ni nič čudnega, če zamika tudi tatove. To je ugotovil včeraj tudi 33-letni Mario Lucchesi, lastnik bara «Alla Borsa» v Ulica Cassa di Risparmio 4. Lucchesi je včeraj zjutraj med običajnim odpiranjem svojega lokala z začudenjem odkril, da so bili tatovi na obisku ter mu izpraznili vse kovinske stotake, kar sta jih premogla «juke-box» in «flipper». Računa, da so mu skupno odnesli okrog 30 tisoč lir. temeljito prikazala tisti del italijanskega tiska, ki naj bi bil namenjen ženski, ki pa dejansko pogojuje njeno miselnost, jo iztirja in kvari. Navedla je več citatov iz revij, ki so žal močno brane v vsej Italiji in ' tudi pri nas. Nato so se zvrstili s svojimi krajšimi posegi novinarji začenši s šefom kronike pri tržaškem «Piccolu» Marcom Cadellijem, za katerim je v imenu kolektiva novinarjev tržaške radijske postaje spregovoril Tullio Mayer, kratek poseg je imel v imenu «Primorskega dnevnika» Franc Udovič, za glasilo socialistične stranke «Avanti» je spregovoril tržaški dopisnik tega lista Carboni, za «Unità» pa je posegla v razpravo tržaška dopisnica Janežičeva. žal je bil čas, ki je bil okrogli mizi namenjen, prekratek, kajti takoj za tem sta se predstavila občinstvu Vittorio Vidah s svojo knjigo z naslovom «Spagna, lunga battaglia», senator Sema pa s svojo zgodovino o italijanskem bataljonu «Alma Vivoda», o kateri smo ob času že pisali. Vidali pa je v glavnem govoril o trenutnem stanju v Španiji. Slediti bi moral nastop harmonikarskega ansambla «Miramar», ki pa je iz tehničnih razlogov odpadel. Festival «Unità» se bo nadaljeval danes, vedno na Pončani, z veliko internacionalistično manifestacijo v prisotnosti člana vsedržavnega vodstva komunistične partije Čila Luisa Guastavina, ki bo govoril na javnem zborovanju ob 20.30. V okviru solidarnosti s čilskim ljudstvom (prav 11. septembra poteka druga obletnica fašističnega puča, ki je zrušil demokratično vlado socialista AUendeja in sprožil val najhujšega nasilja nad tisoči čilskih antifašistov) bo združenje Italija - Čile oskrbelo tudi poseben kiosk. Zborovanja se bo udeležila tudi delegacija avstrijskih komunistov, ki jo bo vodil tajnik koroške KPA Rai-mund. Za zaključek bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor s svojo znamenito «Partizansko balado», ki jo sestavljajo borbene in revo lucionarne pesmi raznih narodov. # V pričakovanju splošne spremembe so bile že tretjič uvedene z de kretom ministrstva za zdravstvo začasne spremembe zdravstvenega priročnika INAM, ki od 1. januarja letos zadeva tudi tiste, ki se poslužujejo posredne lekarniške oskrbe. Dekret, objavljen v Uradnem listu, vključuje tudi tri vrste zdravil za živčne bolezni in «CribpréÓpìtato», ki stane kar 79.800 lir. V CENTRU ZA TEORETSKO FIZIKO Zaključen mednarodni simpozij o termonuklearni energiji Znanstveniki so pripravili dokument o bodočem raziskovanji plazme Včeraj popoldne se je v miramar-1 rem nakazujejo mednarodni agenciji skem centru za teoretsko fiziko za- I za nuklearno energijo z Dunaja smer ključil mednarodni simpozij o uporabi termonukleame energije v miroljubne namene, katerega se je udeležilo 26 znanstvenikov iz desetih držav. Simpozij, ki ga je vodil sovjetski znanstvenik prof. Beložerov, je organizirala Mednarodna agencija za nuklearno energijo z Dunaja. V štirih dneh so znanstveniki razpravljali o možnostih laboratorijske reprodukcije plazme, ki jo že vsi znanstveniki priznavajo za četrto a-gregatno stanje snovi. Plazmo, ki nastane pri eksplozijah na soncu in tudi na raznih zvezdah, naj bi dobili v laboratorijih z bombardiranjem težkih atomov (urana in plutona) ali lahkih atomov (težkega vodika) s snopi laserjev ali elektronov. Tako naj bi dobili ogromne količine energije, ki bi jo uporabljali, ko bo zmanjkalo energetskih virov na zemlji. Ob koncu del so pripravili znanstveniki poseben dokument, v kate- rvfiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiuiiiiiiiniiiiiiiniiiniiuiiiiniuiiiiiiiiimiiiiiiiiiniMiHiiiiiiiiHiiKoixi'nxiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii Povratek otrok iz kolonije na Gorenjskem Po treh tednih živahnega in brez skrbnega letovanja so se včeraj vrnili domov otroci s Tržaškega in Goriškega, ki so preživeli svoje počitnice v koloniji v Zgornjih Gorjah. V koloniji, ki jo že vrsto let organizira komisija za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno * gospodarski zvezi, je bilo letos sto otrok iz zamejstva. Naši malčki so se vrnili domov z vlakom, ki se je najprej ustavil v Novi Gorici. Tu je. poleg goriških, izstopilo tudi nekaj tržaških otrok, ki so jih prišli starši kar tja iskat. Ostale otroke smo pričakali na sežanski železniški postaji. Že mnogo časa pred napovedanim prihodom vlaka je na postaji mrgolelo staršev in sorodnikov, ki so nestrpno čakali na svoje malčke. Ko se je v daljavi pojavil vlak, so kar vsi stekli k železniškemu tiru in začeli navdušeno mahati v pozdrav. Komaj se je vlak ustavil, se je že začelo obojestransko vrtoglavo iskanje, objemi. Srečni starši, srečni in zadovoljni otroci, ki imajo še nekaj tednov počitnic in bodo zdaj pripovedovali. kako so se imeli v koloniji. Nekateri so bili prvič, drugi pa že večkrat. za bodoča raziskovanja na področju plazme. Center za teoretsko fiziko pri Mi-ramaru bo po tem simpoziju spet zaživel 9. septembra, ko se bo tu začel mednarodni seminar o oceano-grafiji. Tega seminarja se bo udeležilo nad sto znanstvenikov iz raznih držav. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. avgusta ROZAUJA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 18.49. — Dolžina dneva 13.26. — Luna vzide ob 23.09 in zatone ob 13.51. Jutri, NEDELJA, 31. avgusta RAJKO VREME včeraj: Naj višja dnevna temperatura 20,6, najnižja 17,9, ob 19. uri 20,2 stopinje, zračni tlak 1013,9 pada, vlaga 78-odstotna, brezvetrje, nebo 6/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 20,6 stopinje. Padavine čez dan 2,4 mm. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. avgusta 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 48-letni Mario Sellan, 62-letni Attilio Frezza, 66-letni Mario Roncat, 78-letna Gemma Gregori, 62-letni Giulio Picot, 75-letna Stefania Deancovich vd. Polesel, 60-letni Nicola Fedele, 81-letni Nicola Taglia-pietra, 67-letni Giusto Fontanot, 66-letni Opimio Ricchetti, 85-letna Anna Vicelio vd. Pierazzi, 89-letna Maria Pian vd. Giammusso, 55-letna Luigia Bemardon por. Villari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, UL Giulia 1; Picciola. Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: teL 213-137; Milje: tek 271-124. Prosvetno društvo « LIPA » iz Bazovice prireja 31. avgusta in 1. septembra v Bazovici PROSLA VO OB 30. OBLETNICI OSVOBODITVE SPORED; NEDELJA, 31. AVGUSTA Ob 7.30 — planinsko-orientacijski pohod (zbirališče v Bazoviškem domu). Ob 14. uri — odprtje kioskov. Ob 18.30 — kulturni spored s sodelovanjem Tržaškega partizanskega pevskega zbora in dramske skupine PD «Lipa» iz Bazovice. PONEDELJEK, 1. SEPTEMBRA Ob 19. uri — odprtje kioskov. Oba dneva, od 21. ure dalje, ples z ansamblom « SUPERGROUP » Openski kotalkarji na ljubljanski TV Ljubljanska televizija ie sinoči ob 19.10 posvetila polurno oddajo v barvah slovenskemu športnemu društvu «Polet» z Opčin oziroma njegovi zaslužni kotalkarski družini s prikazom glavnih točk z njene zadnje revije. Oddaja, ki jo je vodil televizijski časnikar Tomaž Trček in katero so pripravili Dušan Uren, Igor Gruden in Maja Sajovic, je v uvodu najprej predstavila Opčine na vromet-ni žili, ki povezuje Trst s Slovenijo, s panoramskim prikazom starega dela vasi. videli smo spomenik NOB, zgradbo Hranilnice in posojilnice kot najstarejšega slovenskega obstoječega denarnega zavoda na Tržaškem, slika in beseda je tekla o slovenski openski šoli. ki jo obiskuje nad 300 učencev in končno se je snemalčeva kamera zaustavila vri Prosvetnem domu sredi naselja, medtem ko je napovedovalec povedal, da imata v domu sedež prosvetno društvo «Tabor» in tekmovalno ploščad športno društvo Polet, ki goji razen košarke, zlasti kotalkanje. Sledil je prikaz revije z vmesnimi intervjuji. Tako smo lahko na zaslonu videli najprej nastopno koračnico, potem poslušali intervju s predsednikom SPD «Polet» Egonom Krausom, nato spremljali prikaz polke, intervju s trenerjem Petrom Brlecom, prikaz ruske romance, intervjuje z nekaterimi kotalkarji, potem komično kotalkarsko točko dveh kopalcev, spet intervju z e-nim izmed staršev in za zaključek še romantični valček. Celotna oddaja je bila vseskozi živa, glasbeno odlično sinhronizirana, pestra in barvita ter seveda v režijskem in sploh strokovnem pogledu skoraj brezhibna. Televizijski gledalci širom Slovenije in preko njenih meja so se lahko v besedi in sliki seznanili z openskimi kotalkarji, delovanjem društva Polet in bežno zgodovino Opčin. Povemo naj še, da bo ljubljanska TV oddajó p'ònóèila jutri (v nedeljo) ob 17.19 po našem času, koprska televizija pa bo pripravila prvo sredo v oktobru kar 50 minut trajajočo oddajo te zanimive kotal-karske revije. Izleti PD Slavec iz Ricmanj priredi v nedeljo, 7. septembra, izlet v Dra-šiče pri Metliki (Dolenjska), kjer imajo veliko slavje — praznik 15. brigade in drugo. Prevoz in kosilo v hotelu Kandija v Novem mestu stane 7.000 lir. Ker bo predvidoma zmanjkalo razpoložljivih mest, vabimo vse, da se čimprej vpišejo na sedežu društva ali v trgovini. Odhod avtobusov bo ob 5.30 iz Ricmanj. Razstave sporoča, da bo odhod avtobusa za Kamnik na «Dan narodne noše» jutri, 31. avgusta, iz Trsta — Foro Ulpiano (pred sodiščem) ob 6.30, iz Križa pred bencinsko črpalko ob 7. uri, z Opčin pred pekarno Drašček ob 7.15. Zamudnikov ne bomo čakali. Slovenska prosvetna zveza Danes, 30. avgusta, se bo zaklju čilo vpisovanje na risarski in slikarski tečaj, ki ga prireja Deželno združenje umetnikov. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 1. septembra ob 18. uri v dvorani v Drevoredu Ippodromo 2/2 — pritličje in bo trajal štiri mesece. Vsak teden bodo na sporedu tri predavanja. Interesenti se lahko vpišejo v tajništvu Združenja na Trgu Papa Giovanni 6, drugo nadstropje, soba 32 v delavnikih od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure razen v sobotah popoldne. Kino MIRAMARSKI PARK • LUČI in ZVO-KI - Predsitavi: ob 21.00 in 22.15 «Cesarski sen v Miramaru» (v ita-lijansčini). Posebne avtobusne zveze z Oberdan-kovega trga ob 20. in 21.15; povratek iz Miramara ob 22.15 in 23.30. Ariston 16.00—21.30 «Trio infernale». Michel Piccoli in Romy Schneider. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «Buttigliene diventa capo del servizio segreto». Jacques Dufilho. Barvni film. Excelsior 16.00 «Senza capo d'accusa». Joe Don Baker, Conny Van Dike. Barvni film. Fenice 16.00 «La paura dietro la porta». M. Bouquet, M. Costantin, Marilù Tolo. Barvni film. Nazionale 16.00 «Il sogno di Zorro». Franco Franchi in Paola Tedeschi. Barvni film. Eden 16.30 «Per favore, non toccate le vecchiette». Barvni film. Igrata Mei Brooks, Gene Wilder. Ritz 16.30 «Il cavalier Costante Ni-cosia demoniaco ovvero Dracula in Brianza». Landò Buzzanca. Barvni film. Aurora 16.30 «Operazione Costa Brava». barvni film, T, Curtis. R. Moore. Capito! 15.30 James Bond: «Agente 007 — Dalla Russia con amore». Barvni film. Cristallo 16.30 «Il cervello». D. Niven. Barvni film. Moderno 16.00 «I cannoni di San Sebastjan». Anthony Quinn in Charles Bronson. Barvni film. Impero 16.30 «Mayerling». O. Sharif. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Storie proibite di cinque Lolite». Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Professore venga accompagnato dai suoi genitori». Aldo Ma-rione in Jacques Dufilho. Vittorio Veneto 16.45 «Il caso Drab-ble». Barvni film. Astra 16.30 «Biancaneve e i 7 nani». Walt Disneyev film v barvah. Abbazia 18.30 «Là dove non batte il sole». V glavni vlogi Lee Van Cleef. Barvni film. Volta / Mil je.17.00 «La grande abbuffata». U. Tognazzi, M. Piccoli, M. Mastroianni. Prepovedano mladini pod 18. letom. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo od 1. do 14. septembra 1975 vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice - Ul. R. Manna 29, tel. 418605. Pričetek pouka v ponedeljek, 15. septembra 1975. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu sporoča, da se pričnejo popravni izpiti dne 2. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ustnih izpitov je na oglasni deski šole. .SSlfaE v BANCA Dl’CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZMO -- ^ BV-aaO URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 667,50 Funt šterling 1408,- Švicarski frank 249,50 Francoski frank 151,50 Nemška marka 258,25 Avstrijski šiling 36,60 MENJALNICA vseh tujih valut + Dne 25. 8. 1975 ob 5.45 nas je po kratki in hudi bolezni v starosti 83 let zapustil naš dragi soprog, oče, ded, tast, brat in svak KARLO DRAGOTIN L. FONDA prostovoljec 1914 -1918, rezervni častnik II. pehotnega polka I. srbske prostovoljske divizije v Dobru-dži in ustanovitelj tvrdke «Farmaflora». Pogreb pokojnika je bil v Piranu dne 28. avgusta 1975. Žalujoči: žena Živka, hči Miroslava, vnuka Miroslava in Miomir, zet Miodrag, svakinja Milica, svak Vojislav, svak Jov«, brat Celestin, sestra Mari}« (Trst) in Anica (Gradec).. Beograd, Trst, 30. avgusta 1975 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Tudi vinogradniki iz naše dežele Mm sredinske koalicije KD, PSDI, na 21. mednarodnem vinskem sejmu Sinoči odprtje razstave vinogradništva in vinarstva - Med razstavljavci tehnične opreme prednjačijo italijanske tovarne Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so sinoči odprli 21. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in vinogradniško - vinarske opreme. O pomenu letošnje prireditve je kratko spregovoril glavni direktor Gospodarskega razstavišča Leopold Krese, prireditev Pa je odprl podpredsednik IS skupščine SR Slovenije Rudi Čačinovič. V dvajsetih letih si je vinski sejem v Ljubljani pridobil sloves, ki sega praktično na vse kontinente. Tako so na letošnjo prireditev poslali vzorce vina, žganih pijač in sadnih sokov proizvajalci iz kar 25 držav, med temi tudi številni proizvajalci iz Italije, iz naše dežele in še posebej z Goriškega. Na sejmu pa je urejen tudi bogat prikaz strojev in tehničnih pripomočkov za vinogradništvo in vinarstvo in v okviru te razstave nastopajo tudi nekatera podjetja iz Trsta. . Mednarodna žirija, ki je pred začetkom sejma pregledala vzorce vin — teh je bilo kar 771 — je podelila vrsto priznanj, med temi tudi osem naslovov «šampion 1975». “med sodelujočih držav, med katerimi naj omenimo Alžirijo, Argentino, Češkoslovaško, Grčijo, Perzi-Izrael, Japonsko, Kanado, Novo Zelandijo, Portugalsko, Španijo, Avstralijo, itd., sta Avstrija in Jugoslavija prejeli po dva «šampiona», P° enega pa je žirija prisodila vzorcem, ki so prispeli iz Francije, Grčije, Zahodne Nemčije in Italije. Gba jugoslovanska vzorca, odlikovana z najvišjim priznanjem, sta iz Slovenije, in sicer gre za Club Slo-v>n letnik 1973 (proizvod Slovin, IOZD Jeruzalem Ormož) in traminec letnik 1965 (Slovin TOZD Vinag Maribor). Edini šampion za Italijo Pa je odnesel vzorec Spanna S. Lorenzo letnik 1954 (pro zvod tvrdke A- Vallana iz Maggiore pri Novari). .. “ dežele Furlanije - Julijske kra-1'ne so z lastnim pridelkom nasto-Pui trije vinogradniki oziroma po-5®®rniki, in sicer kmetijsko posestvo Gadi di Spessa iz okolice Čedada ter vinogradnika Jerman iz Fare m J, Gravner z Oslavja. Poseben uspeh je požel J. Gravner, ki je Poslal na sejem tri vzorce in prejo! prav toliko nagrad: njegov rizling letnik 1974 je bil odi.kovan s srebrno, Brda letnik 1974 in kabernet letnik 1973 pa z zlato kolajno. Vzorce žganih pijač je na sejem poslalo deset držav. Žirija je po-kusUa skupno 160 vzorcev, od tega 12 Jugoslavije. Tudi v tem primeru je bilo podeljenili več pri-ifwnj' vsi tr'ie podeljeni «šampion 1975» pa so pripadli Jugoslaviji. Gre za Cassis liker 18 odst. in viljamovko 38 odst. (oba proizvoda mariborskega Talisa) in za vinjak 40 odst. (proizvod TOZD Župski rubin iz Kruševca). Iz Italije so prispeli trije vzorci, in sicer žganje Barolo iz Fontanafredde (Piemont) ter slivovka in jajčni liker, proizvod obrata Cornar iz Ogleja. Vsi Mje vzorci so bili nagrajeni z zla-to kolajno. Žirija za sadne sokove pa je pregledala skupno 66 prispelih vzorcev, I* 50 jih poslale Alžirija, Avstrija, Izrael, Kanada, Zahodna Nemčija mr seveda proizvajalci iz Jugoslavie. Podeljen je bil en sam naslov ^^mna», in sicer za marelični sok. proizvod tovarne Fructal - Al-«> iz Ajdovščine. _ a. razstavi vinogradniške in vi-mas 6 opr.eme prednjačijo letos do-n Podjetja in razstavljavci iz J®- Iz uaše dežele naj omeni-™ “H"? Bortolin iz Pordenona, ki ■izstavlja komplektne linije za pol-njenje steMemc, tvrdko E. Furlani ia JSta ln*ie za predelavo grozd-žaškn Zr,P°!l1-ien'ie steklenic) in tr-CW™ , !jalko piemontske družbe Dietno i-Tazstavlia Prav tako kom-z na- i-J-e za Polnjenje steklenic najrazličnejšimi tekočinami, od vina do mineralne vode, od penečih vin do piva in do sadnih sokov. V okviru letošnjega sejma, ki se bo zaključil 17. septembra, si bodo sledila razna posvetovanja, med temi simpozij iz vinogradništva in vinarstva, posvet o uporabi mikroelementov in herbicidov v vinogradništvu, posvet o zaščiti vin z geografskim poreklom in blagovnimi žigi, itd. Za časa sejma bodo nadalje letna skupščina Jugoslovanske vinogradniške - vinarske znanstvene zveze in druga srečanja. Kakor je poudaril generalni direktor razstavišča L. Krese, pa bodo po letošnjem sejmu na Gospodarskem razstavišču odprli stalno specializirano vinoteko jugoslovanskih vin. IZ DOLINE Zbor «V. Vodnik» za novo sezono Po daljšem poletnem premoru bo tudi dolinski pevski zbor obnovil delovanje. V torek zvečer se bodo pevci zbrali na prvi vaji in si o-benem začrtali program dela. Pevo- vodja Ignacij Ota je že okvirno sestavil novi program, ki se bistveno razlikuje od lanskega, ko je zbor naštudiral izključno borbene in partizanske pesmi, s katerimi je z uspehom nastopil na proslavah in prireditvah 30-obletnice osvoboditve. Sistem, da se načrtno sestavljajo programi, upoštevajoč zahteve občinstva in zmogljivosti zbora ter drugih okoliščin, se je izkazal za pravilnega, zato bo zbor nadaljeval po tej poti. Ker so dolinski pevci dosegli zadovoljivo raven petja, bodo letos posvečali pozornost izključno zahtevnejšim skladbam, s katerimi upajo še izboljšati svojo kvaliteto izvajanja, vse v mejah svojih zmožnosti, ker sestavljajo dolinski zbor skoraj izključno delavci brez glasbene izobrazbe. Vzporedno z umetniškim načrtovanjem poteka tudi organizacijsko delo. Oi ganizatorji niso preko poletja počivali, temveč so že sestavili okvirni program nastopov tja do konca sezone prihodnjega leta. Program se obeta zanimiv in privlačen, tako da bodo imeli pevci za svoj nesebičen trud in prizadevanje tudi primerno zadoščenje. V. K. •n mi miiiimi m mi iimiiiiiiiMiiiiii in 11111111 iiiiiiimimiiiiuiiii mil lllllll■ll■mllllllllltlllilllml■lll■Hll■llllll PISMO UREDNIŠTVU Odgovor na vprašanje: «Kaj pravi na to sesljanska turistična ustanova?» ne vsebuje nobene vsebinske novosti Zelo bežne in načelne izjave KD o jezikovnih pravicah in zavarovanju naše kulture Stavkovno gibanje v (ržiški ladjedelnici Stavkovno gibanje v tržiški ladjedelnici Italcantieri se nadaljuje. Včeraj so delavci stavkali poldrugo uro. V tem času so priredili shod po mestnih ulicah, da bi javnost n»Ml|ii|n,t Objavljamo pismo, ki nam ga je, v slovenščini, poslal predsednik Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu v odgovor na pismo uredništvu pod naslovom «Kaj pravi na to sesljanska turistična ustanova», ki smo ga objavili 14. avgusta in ki se nam ne zdi nikakor žaljivo. V številki Primorskega dnevnika z dne 14. 8. 1975 sem zapazil članek (Pismo uredništvu, op. ur.) in moram reči, ne preveč vljuden, s prošnjo, da bi razložil operativni kriterij raznih manifestacij, po katerem turistična ustanova iz Ses-Ijana deluje in za katerega sem jaz poverjen. Čutim dolžnost odgovoriti na to vprašanje, čeprav ton pisca in njegovo žaljivo mnenje bi me prisililo do drugačnega vedenja. V kolikor prizadeti zavzema me,sjo v javni administraciji, bo dobro, da to upošteva in prikaže, kar dela, ne samo tistim organom, ki so za to postavljeni, ampak tudi mnenju prebivalstva, zlasti, če je za to na-prošen. V uvodnem delu pisec pisma ilustrira dejavnost Smučarskega kluba Devin in opozarja bralce na naslednje: a) Avtonomna ustanova za gostinstvo in turizem iz Sesljana ni dala istemu nobene pomoči in nagrade: b) drugačnega ravnanja je bilo deležno društvo iz Ribiškega naselja: c) Smučarskemu klubu Devin je dala samo star reklamni material, čeprav je ustanova za turizem imela na razpolago nove brošure, kakor je bilo razvidno iz vašega časopisa. Iz tega izhaja negativna ocena, ki žali in vzbuja nevero v dopisnika in obsodbo nezadostnega obveščanja. Glede podeljevanja nagrad moram navesti, da zaradi omejitve o-bračuna dajamo malo. Osnovni kriterij izloči manifestacije, ki se vršijo izven našega območja. Ustanova za gostinstvo in turizem iz Sesljana ima pristojnost, ki obsega del od morja pa do železnice. Mavhi-nje so zunaj tega območja, zato je bila nagrada dodeljena prvemu društvu in ne drugemu. ■HIHIIIIIuih,,!,,,||||11|||||t||||||||n|1|||t||||||)|||||||||,tf||||||||||||||, VESTI Z REKE nova tovorna ladja družbe «JUGOLINIJA» j.r.e M druSo 14.000-tonsko ladjo iz serije treh, ki jih gra-1° v Rostocku - Še ena žrtev požara na jahti «Rifle» morski'flota ~ Jugoslovanska po-1 umrl tudi v Nemčiji živeči Jugo- jò enot zPnn^?*’ d.rug° iz serije treh ročilo «p ?1ln°s_tjo 14 tisoč ton. Naje 3- Jarry (Fr-> au,28 m. «00 m,- 1. pjgni (It ) 4>12”8j 2 D> „(0It ) 4T6”6, 3. Valero (Šp ) -3, 4. Tomečič (Jug.) 4’22”7. teku na 400 m se je jugoslovan-rinf-1rek"rderka Jelica Pavličič od-n Z1 a Italijanki Bottiglierijevi za ei ^ na najkrajši sprinterski pro-loi j avličičeva je pretekla p^go v etosnjem najboljšem času 52"54. Odbojka Na letošnjih 7. sredozemskih igrah ”U3V nioški konkurenci deset Prezentanc, ki so porazdeljene v ^ izloči.ne skupine: «A» - Turčija, MaroKo in Italija, «B» - Francija, rcija, A'žir in Tunis, - Jugo-slavija, Španija in Egipt. V ženski konkurenci pa je zastop-Stvo občutno manjše, in sicer samo Pat držav: Jugoslavija, Italija, Tur-ntJa, Egipt in Alžir. Zato igrajo v teJ konkurenci v eni skupini in ne-Posredni obračun za prvo mesto bo sioj ko prej med Italijo in Jugosla-jaj0, ki se bosta spoprijeli v zad Fm kolu, S. sep'embra. Brve izločilne trkme so se konča- MOšKiČakOVanjih- Turčija - Maroko 3:0, Francija -Tim^a Jugoslavija - Špr nija 3:0, aSKE*'"1* AllUrg3-oaVÌja ' TurČija 3:1’ Italija' Nogomet vanskiJe kazalo> da se bodo jugoslo-vem np nc?§oruetaši oddolžili po pr-do^or^ i ?cakovanern porazu na sre-netlih, kM igrah s ^nisom. Prese-litev tnétar0ko jih j® Prisilil "a de-čakr«^„ -lr! ^ako 50 «plavi» nepri- ne. Druse»2 °Čeni iz bo;,a za kola'’' drsliaio 8a’ pa čoptav delnega spo-«Jhfc^^^oPri-kovatLPred da 7 op .Alzir so vsi pričakovali, nobenih npS^mi enajstericami ne bo Pa so nnuŽavi. RazPleti na igrišču igra tud!kaZa '’ da se zadnja leta nega konfV nekaterih državah «čr-deren nnL '113* zel° dober i" mo-nem nasloni™61' ^ zadnjem izločil-čala s T p.n.se bo Jugoslavija sre-čeno „ m S1!0« ki je igrala neodlo- čija pa po eno. Kolajne «Alžir 1975» Italija: 21 zlatih, 20 srebrnih, 17 bronastih; Francija: 19, 12, 14; Jugoslavija: 12, 8, 12; Grčija: 8, 6, 6; Turčija: 5, 8, 4; Španija: 3, 10, 14; Sirija: 3, 2, 3; Libanon: 3, 0, 1; Alžirija: 1, 2, 1,; Tunis: 1, 0, 0; Maroko: 0, 1, 0; Libija: 0, 0, 1. V Forest Hillsu Nima izločena FOREST HILLS, 29. — Sovjetinja Morozova je že v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Forest Hillsu, to je v drugem najvažnejšem teniškem tekmovanju na svetu za wimbledonsko prireditvijo, izločila mlado slovensko igralko Mi- mo Jaušovec. Med moškimi pa predstavlja naj večje presenečenje izločitev Sovjeta Metrevelija, ki ga je premagal A-meričan Gottfried. IZIDI Moški Orantes (Španija) - Milton (Južna Afrika) 6:3, 6:2 Nastase (Romunija) - Lutz (ZDA) 6:1, 6:2 Hewitt (Južna Afrika) - Stelle (Avstralija) 6:2, 7:6 Borg (Šve.) - Mayer (ZDA) 6:2, 6:2 Connors (ZDA) - Mazters (Avstrali ja) 6:3, 6:3 Laver Avstralija) - Gisbert (Španija) 7:5, 6:4 Ramirez (Meh.) - Van Dillen (ZDA) 6:2, 6:7, 7:5 Ženske Morozova (SZ) - Jaušovec (Jugoslavija) 7:5, 3:6, 6:1 Navratilova (ČSSR) - Mappin (VB) 6:3, 6:3 iiiiumiiimiiiiiiiiiuiimiiiiimiiituiiiiiiimiiiiuiiiiitiiiiuviuuiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimmiiiMiiuiiiii KÒLESARSTVO SP V LIEGEU Glavni favorit ostaja vedno Eddy Merckx Med amaterji premoč vzhodnih držav čerz^Tunis°- vi^^^Maroko tej skuPmi imata Tunis 0:0 0:0 Z današnjo cestno vožnjo amaterjev ter jutrišnjo dirko profesionalcev se bo zaključilo letošnje svetovno kolesarsko prvenstvo, ki se odvija v Belgiji, kjer ima ta športna zvrst dolgotrajno tradicijo, kot tudi v Italiji in drugih zahodnih državah. Vendar pa je, po opravljenih vožnjah na dirkališču, kjer so prav Italijani doživeli največji poraz, prišlo do velikega presenečenja v ekipni cestni dirki amaterjev na kronometer na 100 km dolgi progi, kjer so vsa najboljša mesta pobrali vzhodni tekmovalci, ki že nekaj let gospodarijo med amaterji. Poljaki so na kronometer osvojili 1. mesto po skoraj vrtoglavi vožnji s preko 46 km na uro, drugi pa so bili s samo petimi sekundami zaostamca Sovjeti, medtem ko so se na tretje mesto uvrstili tekmovalči ČSSR. Italijani, dolgo let učitelji v tej športni disciplini, so pristali na sramotno nizkem petnajstem mestu po 8’20”! Vzhodni kolesarji so torej ponovili svoje uspehe iz prejšnjih let in dokazali, da so atletsko bolje pripravljeni kot pa njihovi zahodni tovariši. Nekateri opravičujejo njihove uspehe s tem, češ da so vedno na kolesu in da so praktično profesionalci, vendar pa nikdar ne pre-dočijo statusa italijanskega amaterja, ki je tudi vedno na kolesu in se le malokrat prikaže na delovnem mestu. Kaj malo verjetno je namreč, da imajo zahodni amaterski kolesarji po nekaj mesecev dopusta letno, da se lahko udeležujejo raznih amaterskih dirk širom po Evropi, Sev. Afriki ter Latinski Ameriki. Verjetno bo bolj držala verzija, da so Poljaki, Sovjeti, Čehi in drugi šli bolj na atletsko pripravo ko’esarja, kot pa na iskanje rezultatov na manjših dirkah. Zato je kaj malo verjetno, da se bodo zahodni tekmovalci bolje odrezali danes na cestni dirki, kjer bodo morali računati na dirkače, kot je Poljak Szurkowski, njegov kolega Szozda, ali pa Čeho-slovaka Moravec in Matoušek. Ti imajo največ možnosti za osvojitev naslova svetovnega prvaka, medtem ko je med drugimi državami težko najti «outsiderja». Jutri pa bodo nastopili profesionalci, ki bodo tako zaključili letošnja tekmovanja za svetovne naslove. Brez nadaljnjega pade na misel, da bi moral biti protagonist jutrišnje dirke belgijski as Eddy Merckx, ki se bo skušal maščevati predvsem za pekoč poraz na letošnjem Touru. Vendar pa ne more belgijski prvak in Ma-1 računati na ekipo, ki bi mu poma- gala in ga vseskozi podpirala, saj je v istem «zeljniku» preveč elementov, ki startajo na končno zmago. Merckx bo moral v svoji reprezentanci paziti na De Vlaemincka, ki je že izjavil, da bo sledil le Eddyju Merckxu, saj nima nobenega klubskega tovariša v ekipi, ki bi mu lahko pomagal v primeru poškodbe. Drugi nevaren teKmec za sedanjega svetovnega prvaka pa je Veerbeck, ki si je na dirki po Nizozemski še izpilil kondicijo. Zmagovalec etapne dirke, domačin Zoetemelk pa niti ne skriva svojih ambicij, da bi rad posegel po majici z mavrico. Francozi bodo imeli svojo diamantno konico prav gotovo v letošnjem zmagovalcu najstarejše etapne dirke na svetu Thevenetu, ki je julija med ovacijami Francozov osvojil Tour pred ’^jakom» Merckxom. Španci pa so se morali odreči Oca-ni, ki noče nastopiti v Belgiji, poleg tega pa Ct PrfSenečenje : če smo se pred desetimi leti Sv°jega iet°i^e-Zaz^an^ ^dini, je to pot mesto že prišlo do Področiu cta ISCa' ?ares> gigantski koraki naprej, zlasti na to je naida?-"0^11^6 izgradnje, saj je Moskovski prospekt, blišča sameg^ ^en^n8rajska ulica, segel zdaj skoraj do le- *n hiteli 'dalfp ^e’ ko smo zaPeljali na Nevski prospekt °h mojem ni,, Pr0tl .novernu hotelu Leningrad, ki ga takrat, natančno naerf01*-0^^5^11’ tud' še m hilo. Leži ob obali Neve, . Pr°ti večno zasidrane križarke Aurore. v hotelu.JpJ5v!a,enaist zv6Čcr, ko smo se udobno namestili Pfvoniajskecja a Sein rac^Uski sprejemnik v sobi in v tišino VIII., lenin»ra? smrt, napor in tudi vero v uspešen osebno srečaniim®rac?; Ìkrata Pa sem se spomnil na svoje ^grebu. Takrat Z vellk™ komponistom januarja 1964 sem nalašč potoval v Zagreb, samo da bi v se srečal in porazgovoril s tem eminentnim sodobnim skladateljem, ki se je takrat mudil v Zagrebu ob premieri svoje opere «Katarine Izmailove» na odru hrvatskega narodnega gledališča. Takrat sem si o tem srečanju zabeležil naslednje; «Premiera prve verzije iste opere je bila že 1936. leta v Ljubljani. Priznati moram, da je bilo srečanje z velikim komponistom prav takšno, kot sem .si ga predstavljal: takrat oseminpetdesetletni šoštakovič je prav rad in temperamentno odgovarjal na vsa zastavljena vprašanja, med razgovorom pa sem imel neprestano občutek, da je živo prizadet in angažiran ob slehernem vprašanju, skratka, da ni skoparil z izjavami, ki so bile vse po svoje zanimive in tehtne. Videl sem sicer, da je bil šoštakovič od slavja, ki ga je bil doživel s svojo opero v Zagrebu, tako pri občinstvu kot pri kritikih, morda malce nervozen, vendar je vse to samo dopolnjevalo podobo tega nad vse občutljivega in prefinjenega umetnika. V prvem vprašanju sem seveda najprej radovedno vprašal, če obstaja kakšna razlika med prvim in drugim konceptom njegove opere «Katarina Iz-mailova». Dimitrij šoštakovič si je malce nervozno prižgal znamenito sovjetsko cigareto «kazbek» z dolgim filtrom, potem pa dejal: «Kot vam je znano, sem že zdavnaj, ob koncu leta 1932 , napisal po noveli klasičnega ruskega pisatelja Ljeskova «Lady Macbeth Mcenska» istoimensko opero. Povedati namreč moram, da sem si takrat zamislil, da bom ustvaril kar celo operno trilogijo na temo ruske žene. In omenjena novela me je zelo prevzela prav zaradi tragične usode in težkega življenja ruske žene iz sredine minulega stoletja. Drugi del te operne trilogije naj bi govoril o vlogi in življenju ruske ženske-revolucionarke na prelomu minulega in sedanjega, stoletja, medtem ko bi bila glavni junak tretjega dela zamišljene operne trilogije sodobna ruska ženska- Veliki sovjetski skladatelj Šostakovič, ki je pred kratkim umrl v Moskvi. Posnetek je iz Zagreba revolucionarka. Toda, kot veste, se marsikdaj marsikatera zamisel nikoli ne uresniči. In tako je bilo tudi z mojim mladostnim načrtom o operni trilogiji, od katere sem pravzaprav napisal samo prvi del. Gotovo tudi veste, da sem potem to opero prevedel in ji dal tudi sedanji naslov «Katarina Izmailova». Če vas zanima, v čem je razlika med prvo in drugo verzijo opere, potem naj vam na kratko povem, da sem za novo verzijo opere napisal dva nova glasbena intermedija, skoraj na novo sem predelal vlogo Borisa Timofejeviča, ostale spremembe pa so bile popolnoma tehničnega značaja. V prvi verziji je bilo morda preveč visokih ali nizkih not in to je bilo potrebno prilagoditi zmogljivostim pevcem. Prav tako sem tudi posamezne stvari skrajšal, marsikaj pa tudi spremenil v instrumentaciji. Vendar pa bi te številne in drobne spremembe lahko opazil samo tisti, ki bi primerjal partituri obeh opernih verzij.» V naslednjem trenutku me je zanimalo, kakšna je razlika med londonsko, sovjetsko in zagrebško uprizoritvijo njegove opere. «Razlike med temi uprozoritvami vsekakor so, saj je vsako režijo imel v rokah drug režiser. Kar pa je bilo skupnega vsem režiserjem in interpretatorjem pa je seveda to, da je bila opera ista. Od omenjenih uprizoritev v Londonu, Moskvi in Zagrebu pa se je zelo razlikovala operna upri-^oritev v Rigi. Tam so namreč mojo opero postavili na oder skoraj brez scenografije, dekoracij in mizanscene tako, da so v glavnem posredovali samo glasbo.» In vaši vtisi o zagrebški premieri? «Žal sem gledal samo generalko svoje opere, vendar sem ob tej priložnosti povedal nekaj svojih pripomb k sami uprizoritvi, ki so jih kasneje na premieri tudi upoštevali. Predvsem pa sem bil navdušen nad zborom, orkestrom in dirigentom, ki je znal tako tesno in zlito sodelovati s solisti na odru. (Nadaljevanje »ledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 Mr. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljane, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I Stran 8 30. avgusta 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst FAŠISTIČNI TEROR V FRANCOV! ŠPANIJI VOJAŠKO SODISCE OBSODILO NA SMRT BASKOVSKA RODOLJUBA Srednjeveška «garrota vil» naj bi vzela življenje 24-letnemu Garmendii in 33-letnemu Gtaeguiu - Protest španske in mednarodne javnosti BURGOS, 29. — Špansko vojaško sedišče v Burgosu je danes obsodilo na smrt dva mlada Baska, ki sta bila obtožena, da sta ubila nekega policista v aprilu lanskega leta v kraju Aizpetia. Obsojenca sta 24-letni Jose Antonio Garmendia in 33-letm Angel Ctaegui. Prvi je bil obtožen, da je skupaj” z nekim drugim neznanim mladeničem lastnoročno ubil policista, medtem ko je za drugega obtožnica trdila le, da je nudil zavetišče teroristom. Obravnava proti dvema Baskoma je trajala le nekaj ur. Zagovornik Antonia Garmendie je zahteval, naj se obravnava odloži, oziroma arhivira zaradi neprištevnosti njegovega varovanca, ki je bil hudo ranjen v glavo v trenutku aretacije. Sodišče ni upoštevalo te zahteve, čeprav je že prej zavrnilo zahtevo po zdravniškem pregledu obtoženca s strani civilnih zdravnikov. Gar-mendio so pregledali samo vojaški EKOLOŠKE KRSTE Ekologi, ki se borijo za o-brambo okolja pred onesnaženjem, imajo novega zaveznika v britanskem kem.ku Geraldu Grijjinu, ki je sporočil, da je izumil razkrajajoče se krste, ki se popolnoma razkrojijo v roku od 6 tednov do 5 let. Griffin je poročal o svojem izumu ameriškemu društvu kemikov in dodal, da je že stopil v stik z nekim irskim podjetjem, ki naj bi proizvajalo novo plastično maso, zmes polistre-na in polietilena. Kemik pa je zlasti poudaril dejstvo, da z njegovimi krstami ne bo za-jemieno samo ekološko ravnovesje, pač pa bo omogočil tudi znaten prihranek, saj naj bi plastične krste bile znatno cenejše od lesenih. BIROKRATSKI ABSURDI Urad za delo državnih železnic je včeraj prijavil sodstvu pokojnika, ker da je kršil določila pravilnika železniške policije. Obtoženec je 37-letni Lorenzo Castello, čigar razmrcvarjeno truplo so našli 23. avgusta na progi Meran-Bocen. Ker so trije vlaki imeli zamudo zaradi najdbe trupla in običajnih policijskih formalnosti, je uprava železnic menila, da mora zadevo prijaviti sodstvu. V prijavi med drugim piše: «Prijavljamo iCastella Lorenza, ker je kršil člena 51 in 64 policijskega pravilnika, ko je nepazljivo prečkal železniško progo Bocen-Meran, tako da ga je brzec podrl in ga ubil, ter je s svojo smrtjo povzročil zamudo vlakov štev. 4.081, 2.408 in 2.405, ki so vozili z 22,29 in 10 minutami zamude.» «Dura lex, sed lex» so pravili že stari Rimljani in res lepo je, da uprava državnih železnic spoštuje določila zakona tudi v primeru tako nepomembnih prekrškov. Vsekakor pa se vprašujemo, kako uprava nastopa do visokih funkcionarjev, ki so odgovorni za porazni položaj italijanskih železnic, zaradi česar praktično ni vlaka, ki ne bi vozil z zamudo. Ah, pozabljivci, saj res! To niso nepomembni prekrški. zdravniki, ki so izjavili, da obtoženec ni povsem nepriseben. Smrtne obsodbe se v Španiji izvajajo z «garroto vil», to je z napravo iz železa, ki obsojenca zaduši in mu stre vretenca na vratu. To morilsko orodje so začeli uporabljati v Španiji v 15. stoletju. Vojaške obsojence pa v Španiji streljajo. Takoj do razsodbi je zagovornik izjavil, da bo vložil v treh predpisanih dneh priziv na višje vojaško sodišče. Če bi to zavrnilo priziv, bi o razsodbi odločal generalni kapetan vojaške oblasti v Burgosu. Na koncu bi ostala samo še možnost pomilostitve, o kateri pa bi odločal Franco. Današnja razsodba vojaškega sodišča v Burgosu ni presenetila nikogar. Kot smo že poročali, je sedaj stopil v veljavo nov zakon o zatiranju teroristične dejavnosti. Na drugi strani pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da se Francov režim čuti zelo ogroženega. Falangistični list «El Alcazar» piše, da je bilo v zadnjem času v Španiji okoli 100 atentatov, ki so zahtevali okoli 30 človeških žrtev. Tretjino teh atentatov je treba pripisati baskovski osvobodilni organizaciji ETA, druge pa Antifašisični in domovinski fronti (FRAP), oziroma tudi «Zvezi galicijskega ljudstva», ki deluje na severozahodu španske države. Tem žrtvam je treba prišteti tudi enako število ljudi, ki so jih odporniške organizacije izgubile pri teh akcijah. Prav zato razsodba ni presenetila nikogar. Francov režim, ki se zvija v smrtnih krčih, odgovarja z vso besnostjo na napade svojih političnih nasprotnikov. Pri tem mu ni mar za zunanje formalnosti, saj je med drugim spregledal zahtevo mednarodnih organizacij kot sta «Amnesty international», oziroma Mednarodno združenje pravnikov, da bi bili navzoči s svojimi predstavniki na procesu. Gre za teror, ki ne upošteva objektivne krivde posameznika, temveč odgovarja s terorjem na povečani pritisk svo-jili političnih nasprotnikov. Reakcije na razsodbo v Burgosu so bile takojšnje, tako na španski, kakor tudi na mednarodni ravni. Poročali smo že o protestnih stavkah v baskovskih pokrajinah in o gladovni stavki nekaj stotin političnih zapornikov v raznih španskih zaporih. Francove oblasti so sicer skušale omalovaževati odpor v baskovskih pokrajinah, toda neizpodbitno je dejstvo, da je v raznih krajih prišlo do spopadov s policijo, ko so demonstranti delili protestne letake. Izredno pomembno pa je dejstvo, da je proti razsodbi protestiralo Združenje diplomirancev Katalonije in Balearskih otokov. Ti so poslali brzojavko ministrskemu predsedniku Navarru ter zahtevali odložitev smrtne razsodbe. Reakcije v inozemstvu lahko delimo v dve vrsti: reakcije španskih političnih izseljencev ter reakcije mednarodnih ustanov. V Bruslju je danes skupina španskih emigrantov vdrla v sedež španskega veleposlaništva v Belgiji v znak protesta proti obsodbi dveh Baskov na smrt. Manifestanti so razbili nekaj oken ter odvrgli številne letake v katerih pozivajo španske oblasti, naj osvobodijo obsojenca. Že v jutranjih urah je prišlo do podobne manifestacije pred španskim konzulatom v Antwerpnu. Danes popoldne so neznanci izvedli dva atentata v mestu Bayonne v južni Franciji blizu španske meje. Prvi atentat je bil naperjen proti španskemu konzulatu, v tem mestu, drugi pa proti bančni ustanovi «Banca de Bilbao». Atentata sta terjala le gmotno škodo. Pri tem je treba zabeležiti tudi vest, da so včeraj neznanci streljali v mestu Bayonne na skupino španskih antifašistov, ki se je vračala z nekega zborovanja. Zdi se, da je bil a-tentat delo fašistične organizacije «Guerrilleros de Cristo rey». Iz Ženeve sporočajo, da je Mednarodna komisija pravnikov protestirala proti obsodbi dveh Baskov ter zahtevala naj ne pride do izvršitve obsodbe. Tajništvo KPI je danes poslalo španski komunistični partiji brzojavko, v kateri protestira proti obsodbi dveh baskovskih rodoljubov ter izraža svojo solidarnost s španskimi antifašisti. Hkrati poziva Vise i-talijanske demokrate, da zastavijo vse svoje sile, da ne bi Francov krvnik še enkrat spravil ob življenje dva mladeniča, ki sta se borila za svobodo svojega ljudstva. LIZBONA, 29. — Glasnik portugalske vlade je sporočil, da sta danes prispela na Timor portugalska častnika, ki bi morala posredovati med sovražnimi osvobodilnimi gibanji in doseči prekinitev sovražnosti. ■ imiiiiiiiviiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiuiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiin PREISKOVALCI SO OSREDOTOČILI PREISKA VO NA JUG Cristina Mazzetti zaprta v Kalabriji? Domnevo naj bi potrjevalo dejstvo, da je bila odkupnina izplačana v Lamezii Terme LAMEZIA TERME, 29. — Cristina Mazzetti, 18-letna študentka, ki je bila ugrabljena v začetku julija v Eupiliu pri Comu in ki ni bila še o-svobojena, čeprav je družina plačala milijardo lir odkupnine že pred mesecem dni, je morda zaprta nekje v Kalabriji. Domnevo potrjuje izredna mobilizacija policije v Kalabriji, kjer na stotine agentov in karabinjerjev išče možna skrivališča in zaslišuje ljudi, ki bi lahko prišli v stik z banditi. V Gizzerii, Falerni in drugih krajih so priprli deseterico ljudi, gostilničarjem in lastnikom hotelov pa so pokazali slike domnevnih ugrabiteljev. Po mnenju preiskovalcev naj bi bilo že dokazano, da so ugrabitelji mlade študentke tesno povezani s kalabrijsko mafijo. «V prihodnjih u-rah — je pod večer izjavil policijski funkcionar — bi preiskovalni sodnik lahko podpisal šest ali sedem zapornih nalogov. Ne morem pa biti toč-nejši, ker je preiskava še v teku.» Domnevo, da je Cristina, če je spioh še živa, zaprta v Kalabriji, naj bi tudi potrjevalo dejstvo, da je bila odkupnina, ali vsaj del odkupnine izplačan v Kalabriji in sicer v baru postaje Eufemia—Lamezia Terme. O izplačilu odkupnine se širijo sicer še protislovne vesti (nekateri govorijo, da je bila izplačana tu vsa vsota, drugi pa le zadnji obrok v višini sto miliionov lir), kaže pa vsekakor, da je policija posnela sestanek med zastopnikom družine Mazzetti in banditi na filmski trak. Na tej osnovi naj bi odkrili istovetnost nekaterih domnevnih ugrabiteljev, od katerih jih je nekaj že v zaporu, druge pa vztrajno iščejo. Dokaz, da so preiskovalci na dobri poti, je prišel vsekakor iz Coma. E-manuela Luisari, dekle, ki je bila v trenutku ugrabitve s Cristino, je spoznala v Giuseppu Milaniju enega od ugrabiteljev. Možakar, ki je bil aretiran pred dvema tednoma, naj bi vozil fiat 125, s katerim so banditi odvedli študentko. Včeraj so preiskovalci znova preiskali osamljeno kmečko hišo v Castelletto Ticinu, kjer je bila Cristina zaprta skoraj mesec dni. V dvojnem dnu neke omare so našli okrvavljeno vrv in 300 tisoč lir, za katere domnevajo, da so del odkupnine. Zvedelo se je tudi, da so v kanalu dva km od hiše preiskovalci našli okrvavljeno žimnico, nekaj nabojev za samokres in usnjen jopič. Po nepotrjeni vesteh, naj bi neznanec telefoniral tudi na milansko kvesturo in sporočil, naj domnevne u-grabitelje «iščejo v krogih, ki so blizu družine’Màzzptti.» Kaže, da preiskovalci zelo skrbno preverjajo informacijo, saj naj bi bile nekatere o-koliščine zelo sumljive. Preiskava o ugrabitvi Cristine Mazzetti je bila tudi pov id za oster nastop sodstva proti odgovornemu u-redniku in časnikarki milanskega večernega lista «Momento sera». Oba naj bi comski državni pravdnik obtožil širjenja lažnih in pristranskih vesti ter dajanja potuhe ugrabite- kazenski pregon časnikarjev, ki so «krivi» le, da obveščajo bralce, ni uspešno orožje za boj proti krimina-j, ki zastruplja^ italijansko družbo. De Valera umrl DUBLIN, 29. — V visoki starosti 92 let je danes umrl v glavnem mestu irske republike (EIRE) Eamon De Valera, ki je bil ne samo simbol, temveč tudi najpomembnejši ustanovitelj neodvisne irske republike. De Valera se je rodil v ZDA. Bil je sin nekega Amerikanca in irske matere. Po očetovi smrti se ie z materjo vrnil v Irsko, ki je tedaj pripadala Angliji. Leta 1916 se je aktivno boril proti Angležem. Po tem je bil obsojen na smrt ter več časa priprt. Iz zapora se je rešil z begom, potem ko je poslal svojim prijateljem risbo nekega ključa v zaporu. Med dvema vojnama je bil De Valera ena od najpomembnejših irskih političnih osebnosti. Med drugim se ni strinjal za razcepitev Irske na južno in severno (Ulster). Bil je predsednik irske republike do predlani. POMEMBEN KORAK VENEZUELSKE VLADE TRAGEDIJA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V MILANU Venezuela podržavila Dvaindvajsetleten tat ubit petrolejsko industrijo Na veliki svečanosti je predsednik Peres podpisal zakon o nacionalizaciji, ki ga je parlament odobril pred nedavnim CARACAS, 29. — Venezuelski predsednik Carlos Andrez Perez je danes podpisal zakon, s katerim Venezuela podržavlja petrolejske vrelce in vso petrokemijsko industrijo. S tem zakonom, ki ga je parlament odobril pred nedavnim, država u-kinja nad 50-letno izkoriščanje mednarodnih konzorcijev. Čeprav je zakon stopil v veljavo s podpisom predsednika že danes, bo Venezuela postala dejanski lastnik vrelcev šele s 1. j ramar jem, ko bodo oapadle koncesije zasebnim družbam. Te koncesije so namenoma podaljšali do konca leta, da bi omogočili čim mirnejši in postopni prehod. Ob podpisu je venezuelska vlada priredila veliko slovesnost, saj — kot je poudaril predsednik Perez — bo država s podržavljanjem petrolejskih vrelcev in petro-kemijske industrije dosegla popolno gospodarsko neodvisnost. Perez, ki je bil večkrat zelo kritičen do dejavnosti večnacionalnih družb in je vedno zagovarjal pravico vseh držav, da same upravljajo svoje bogastvo, je med slovesnostjo tudi poudaril, da je nacionalizacija pogoj za vsestranski razvoj države, ne gre je pa tolmačiti kot sovražno dejanje proti nekaterim državam. Po načrtu, ki ga je izdelala venezuelska vlada, bo odslej petrolejske vrelce in petrokemijsko industrijo upravljala avtonomna «holding» družba, ki ji bo predsedoval general Rafael Alfonso Ravard. Po u-stanovitvi družbe, ki je predvidena za polovico septembra, bo vlada uradno ponudila zasebnim družbam odškodnino, ki jo določa zakon. Če bi sporazum izostal, bo država lahko razlastila družbe. Politični komentatorji pa vsekakor predvidevajo, da ne bo prišlo pri teh pogajanjih do posebnih za-pletljajev. Na tisoče vrelcev, ki so posejani po zahodnem delu Venezuele redno deluje kot poročajo vojaški poveljniki, ki so na ukaz vlade prevzeli nadzorstvo nad vrelci v tej prehodni fazi. «Ni vzroka za strah», je poudaril obrambni minister, medtem ko je minister za notranje zadeve poudaril, da so vse stranke in sindikalne organizacije zajamčile vladi vso podporo pri podržavljenju petrolejskih vrelcev Kljub tem zagotovilom pa ne manjka nasprotnikov in tistih, ki širijo alarmistična predvidevanja. Gre predvsem za zasebne industrij-ce, ki dvomijo v «učinkovitost države pri vodstvu tako kompleksne industrije kot je petrolejska». Levičarska opozicija pa očita vladi, da je popustila pritisku zasebnikov, ker je v zakon o podržavljenju vključila člen, ki predvideva sodelovanje med državnim in zasebnim kapitalom — seveda pod določenimi pogoji — pri izkoriščanju nekaterih vej petrokemijske industrije. Kakorkoli že pa je nacionalizacija petrolejskih vrelcev in industrije zgodovinskega pomena za Venezuelo in za Latinsko Ameriko sploh. Po petdesetih letih rovarjenja, pritiskov in izsiljevanja velikih mednarodnih trustov je Venezuela končno postala lastnik velikega bogastva (tretji proizvajalec petroleja na svetu), s katerim bo lahko po svoji volji in potrebi krojila svojo usodo in gospodarski razvoj. ki jih je prejšnji teden vojaško sodišče obsodilo na stroge zaporne kazni zaradi državnega udara leta 1967, vložilo priziv proti razsodbi. Gre za generala Michela Rufogalisa in polkovnike Nikolasa Dertilisa, Stephanosa Caramberisa, Nicolasa Gandonasa in Evangelosa Tsakasa, medtem ko so trije glavni obtoženci Fapadopulos, Pattakos in Makarezos, ki so sojeni na smrt, sklenili, da vložili priziva. bili ob-ne bodo Ded pri B4 letih LONDON, 29. — Pri svojih 34 letih je Albert Tuck najmlajši ded Velike Britanije. Možakar, ki se je oženil s. 16 leti in je postal oče s .17, je postal danés najmlajši ded v VB, ko je 17-letna hčerka povila prvorojenčka. Vse kaže, da bo mladi Albert postavil še marsikateri rekord. V pogovoru s časnikarji je možakar nasmejan poudaril, da je zelo lepo imeti otroke še mlad, saj «se tako lahko igraš z njimi dokler dorasejo in se tudi ne utrudiš preveč.» ko je bežal pred policisti Žrtev je Ciro Todisco, ki je bil priprt v okviru običajne preventivne akcije proti žeparjem ■ Policist, ki je streljal, trdi, da je med zasledovanjem padel in nehote sprožil samokres LONDON, 29. — Včeraj nekaj pred polnočjo je na vogalu Ulice Oxford eksplodiral peklenski stroj, ki je ranil sedem oseb. Pet minut prej je neznanec telefoniral na policijo, da bo v kratkem na omenjenem mestu eksplodirala bomba. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiHinniiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMiniiiiiiiiiiiiiR PO PODATKIH ŠTlUim MINISTRSTVA ZA ZDRAVSTVO Zmogljivosti zdravstvene službe pred izvajanjem splošne reforme Stanje je poseko kritično na področju pokrajinskih in občinskih zdravstvenih ustanov javilo pregled - «Zdravstvenih izven-bolniških struktur v Italiji». Po navedbah študije, je danes v Italiji 19.290 uradov in ustanov (izvzemši bolnišnice), ki se ukvarjajo z vprašanjem zdravstva. Gre za ustanove na državah ravni, ki so direktno povezane z ministrstvom, za občinske zdravstvene ustanove, za pokrajirv ske laboratorije za higieno ter za služnosti bolniških ustanov. V vseh teh ustanovah deluje 26.242 ljudi z akademsko izobrazbo ter 20.173 e-not iz vrst tehničnega in zdravstvenega osebja. Uvod za to poročilo ministrstva za zdravstvo je napisal sam minister za zdravstvo Gullotti, ki poudarja, da v državi dolgo časa niso razpolagali s podatki, ki zadevajo izvenbolniško zdravstveno službo (bodisi zaradi kapilarne razvejanosti, bodisi zaradi velikih kvalitativnih razlik med raznimi službami). PAinister pa pripominja, da si je bilo treba ustvariti pravilno sliko o dejanskem stanju predvsem, ker | zdravstvena reforma zahteva prav temeljito poznavanje osnovnih struk-j tur, če iioče delovati učinkovito. ATENE, 29. — Le nekaj ur pre- j Zato je treba poznati v vsej celoti den je zapadel rok je pet pripadni- | krajevno zdravstveno enoto, ki jo kov propadlega fašističnega režima, ! vsi smatrajo za osrednji najpo- RIM, 29. — V teh dneh je itali-1 membnejši organ vsedržavne zdrav^ jansko ministrstvo za zdravstvo ob- «tven» «IutHa liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiuiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI OSTRIH NASPROTIJ MED OSVOBODILNIMI GIBANJI Portugalska razpustila začasno štiristransko angolsko vlade Vse vladne pristojnosti je prevzel visoki portugalski komisar v Angoli - Sporazum med MPLA in UNITA o prekinitvi sovražnosti - Vpad južnoafriških čet na angolsko ozemlje LUANDA, 29. — Visoki portugalski komisar za Angolo gen. Fereira De Macedo je danes prevzel vse vladne pristojnosti v Angoli in razpustil začasno vlado. Vest je v radijskem nagovoru potrdi! osebno Macedo, ki je tudi poudaril, da se je začasna vlada razkrojila, ker ni mogla izpolniti svojih obveznosti. Začasno vlado so sestavili kmalu po začetku procesa dekolonizacije na osnovi sporazuma med portugalsko vlado in osvobodilnimi gibanji MPLA, FNLA in UNITA, ki so ga dosegli v Alvoru. Po tem sporazumu so imela vsa tri osvobodilna gibanja in Portugalska enako število ministrstev. Začasna vlada se je dejansko razkrojila v začetku avgusta, ko so sile FNLA in UNITA napadle enote MPLA. Osvobodilno gibanje MPLA je zelo ostro obsodilo sklep portugalske vlade. «Ta ukrep — piše v uradnem sporočilu gibanje — je povratek nazaj v kolonializem in poskus uveljavljanja diktature. Angolsko ljudstvo se ijem. List je namreč že 22. avgusta i ne bo odpovedalo svojim pravicam objavil vest, da so preiskovalci are- in bo, če bo potrebno, branilo svojo tirali nekaj domnevnih ugrabiteljev, kar je policija potrdila 28. avgusta. suverenost tudi z orožjem. Glasnik portugalskega predsedni V današnjem uvodniku je odgovor-1 ka je v zvezi s sklepom angolskega ni urednik Salvai ore D’Agata poudaril, da obtožba spada v okvir napada na svobodo tisk« in dodal, da komisarja poudaril, da začasna sus oenzija sporazum * v Alvoru zadeva le začasno vlado, ne pa datuina proglasitve neodvisnosti Angole, ki je predvidena za 11. november. «Ta datum — je poudaril glasnik — je za nas svet.» Dodal je tudi, da Portugalska nima namena «internacionalizirati» angolskega vprašanja in naglasil, da je Portugalska doslej zahtevala le mednarodno pomoč humanitarnega značaja, da bi pomagala beguncem, ki po izbruhu bratomorne vojne trumoma zapuščajo deželo. Ob koncu je glasnik še poudaril, da bo Lizbona kljub današnjemu ukrepu vztrajala v svoji politiki aktivne nevtralnosti. «Trdno smo odločeni — je zaključil — nadaljevati s politiko dekolonizacije in rešiti vsa angolska vprašanja s pogajanji.» Izjave glasnika lizbonske, vlade gre verjetno tolmačiti kot posreden odgovor Organizaciji afriške enotnosti (OAE), ki je predlagala portugalskim oblastem in angolskim o-svobodilnim gibanjem, da bi poslala misijo OAE v Angolo. Po sklepu a-friških državnikov na nedavnem vrhu v Rampali naj bi bila naloga te misije spraviti sprta gibanja in raziskati možnosti, da bi poslali v Angolo afriške mirovne sile. Znano je, da je med desetimi člani misije tudi kenijski predstavnik, niso pa še sporočili, katere so ostale zasto-I pane države. ^ - Čeprav se sovražnosti med četa- mi MPLA in FNLA nadaljujejo, je napetost v Angoli, vsaj kar se tiče notranjepolitičnega položaja, začela nekoliko popuščati. Zastopniki MP LA in UNITA so s posredovanjem portugalske vlade dosegli sporazum o prekinitvi spopadov in o izmenjavi ujetnikov. Sporazum zadeva vse angolsko ozemlje. Kot smo pred časom poročali se je UNITA pridružila FNLA v napadu na MPLA, ki vodi napredno in neuvrščeno politiko. Napetost pa se nevarno stopnjuje na južni angolski meji, kjer so včeraj južnoafriške enote prestopile mejo pri reki Cunene. Gre za najbolj silovit napad južnoafriških čet z ozemlja sosednje Namibije, katerih cilj je zasedba velikih hidroelektrarn ob reki Cunene. Pretoria je že večkrat zagrozila z zasedbo hidroelektrarn, ki oskrbujejo z električnim tokom dober del Namibije. Po večkratnih vdorih južnoafriških čet na angolsko ozemlje so se včeraj odločili za dejansko okupacijo. Glavno poveljstvo MPLA v Angoli je zahtevalo od portugalskih čet. da nemudoma posežejo kot eciine pristojne enote, da do neodvisnosti branijo angolsko ozemljsko celovitost. Za zdaj ni še nobenih sporočil o tem, kaj bo po vpadu južnoafriških'čet ukrenilo portugalsko poveljstvo. stvene službe. i Za študijo je d’àlò pobudo ministrstvo za zdravstvo, izdelal pa jo je italijanski center za zdravstvo in socialne raziskave. Izsledki te študije — je izjavil podtajnik za zdravstvo Foschi — predstavljajo nujno dopolnilo ustanovitve vsedržavne zdravstvene službe. Iz študije ministrstva za zdravstvo je razvidno, da je po prehodu zadevne pristojnosti deželam ostalo ministrstvu za zdravstvo samo 82 uradov v deželah s posebnim statutom, pristaniških in letaliških zdravstvenih ustanov ter obmejnih živi-nozdravniških uradov. Konec leta 1972 je bilo v teh uradih 534 ljudi, od katerih 63 zdravnikov in 58 ži-vinozdravnikov. V študiii se nadalje analizira stanje v pokrajinskih zdravstvenih u-radih ter v uradih živinozdravniške službe. Tu je stanje, ki je bilo že prej kritično, sedaj še slabše, ker so se te ustanove znašle v razmerah prehoda, iz centralistične ureditve na delovanje v okviru dežel. V pokrajinskih laboratorijih za higieno in profilakso razpolagajo trenutno z nekaj več kot 900 ljudmi z akademsko izobrazbo. Na vsak način niso te strukture danes kos svojim nalogam, da ne govorimo o tistih, ki jo nalaga zdravstvena reforma. Pravih občinskih zdravstvenih u-radov je 923 od katerih imajo mnogi konzorcijski značaj (več združenih občin z enotnim zdravstvenim uradom). V drugih občinah (več kot 6000) zdravstveni uradi sploh ne obstajajo, a zdravstvena služba je zaupana občinskemu zdravniku. Zdravniških krajevnih ambulant je nekaj manj kot 9.000 od katerih jih skoraj polovica pripada občinam, druge pa so podružniškega občinskega značaja, oziroma pripadajo več občinam. V študiji se potem obravnava vprašanje pokrajinskih konzorcijev za hoj proti jetiki. Na tem področju so v teku globoke spremembe, ker je ta bolezen izgubila precej na svoji družbeni pomembnosti. Zato se poudarja, da je vloga teh konzorcijev zelo pomembna tam, kjer so se povezali s šolskim zdravstvom. V teh konzorcijih je sedaj nekaj čez 600 dispanzerjev s 727 zdravniki. Po kritični analizi delovanja vsedržavne ustanove za materinstvo in deco, študija posveča posebno pozornost zdravniškim blagajnam med katerimi Inam zavzema eno od najbolj pomembnih mest. Ta ustanova razpolaga s 911 specializiranimi u-stanovami, skoraj 1500 specializiranimi zdravniki ter skoraj 12.000 ambulantnimi zdravniki. Enpas razpolaga s 377 središči, kjer dela nekaj več kot 3.000 zdravnikov. Polambulant in ambulant v okviru bolniške blagajne neposrednih obdelovalcev zemlje je 128, ki zaposlujejo 1300 zdravnikov. V študiji se pptero govori še (kritično) o središčih za socialno medicino in končno o šolskem zdravstvu ter o zdravstvu na področju dela. Inail razpolaga z 238 ambulantami s 653 zdravniki. ; Enpi vodi 53 ustanov industrijske medicine s 476 zdravniki in tei ustanovi pripada tudi 476 zdravnikov in bolničark v' tovarnah, " Goli martinčki (Nadaljevanje s 4. strani) Nasmejana zaradi zadrege pojasnjujeta, da sta se že zjutraj zgodaj odpravila na izlet z ladjo na Mali Lošinj. Na vprašanje, ali sta se lepo imela, sta zmajala z glavo in rekla, da sta srečna, ker je izlet končan. Vrnila sta se namreč šele ob 21. uri, potem ko sta se skoraj 6 ur vozila tja in pet nazaj. Ladja je bila natrpana s turisti. Hans je nazaj grede stal na eni nogi, ona je sedela na tleh. Na ladji je že zjutraj zmanjkalo vsega. Na Malem Lošinju niso videli prav ničesar, ker so imeli le dve uri prosto in so vsi iskali P hrano in pijačo. Zanimalo me je, kaj je na Malem Lošinju posebnega, da toliko ladij vozi tja tujce. Izvedela sem, da je ta posebnost — plaža s sipkim peskom, kar je za otok redkost. Posebnost je tudi naval turistov in «strašne» cene. Kadar smo potem kdaj z naše skale zagledali ladjo, polno turistov, smo de jali : «Ta gre pa na Mali Lošinj.» Ko sta Hans in Regina prišla nekoliko k sebi, sta naročila čevapčiče in svinjski kotlet, midva pa še ene palačinke. A tokrat so nama jih servirali hladne. Nato Hans (v nemščini seveda): «Danes je šel postrežbe spraševal hotelske goste, kato so zadovoljni s postrežbo. Kaže, da so se nekateri pritoževali. Ampak jaz sem izjavil, da je vse v redu. Zvečer pa so bili natakarji videti nekam potrti, na kar so si sami postregli s pijačo. Tisti z zaspanimi očmi, se ga je tako napil, da so ga komaj nesli. Saj jih razumem,» je še dodal Hans — «res ni lahko delati v največji vročini. In včasih se zgodi, da so tudi gosti nesramni. Včeraj je odšlo celo omizje gostov, ne da bi plačalo. Natakar je moral sam poravnati račun.» Tudi sama sem nekaj povedala s tem v zvezi, a očitno z mnogimi slovničnimi napakami, pa so se mi smejali. Zato sem bolj pazila, ko sem pripovedovala tale stari vic: Za isto mizo sta v hotelu sedela Srb in Nemec. Le-ta je Srbu ob kosilu rekel «prost» (prosit ali «dober tek»), Srb, ki je menil, da se mu je predstavil, je povedal svoje ime: «Popovič». — Tako sta si nazdravljala tri dni, čeprav se je Srbu čudno zdelo, da se mu je Nemec tolikokrat predstavil. Četrtega dne pa je Nemec menil, da se je že naučil ene srbske besede in nazdravil: «Popovič», — kar je Srba nekoliko zmedlo in odgovoril mu je «prosit». — Ko je bilo smeha konec, — sem še dodala «tudi jaz sem takle — Popovič». Hans in Regina sta odšla dan pred nama. Kljub vsemu sta bila zelo zadovoljna z morjem, z vremenom, z nudisti. Mislim, da se bosta prihodnje leto še vrnila prav sem. Morje, zeleno, modro in sivo obenem, zlato in škrlatno ob sončnem zatonu, včasih, kljub soncu z belimi razburkanimi penečimi valovi, ki naplavijo morski klobuk in odnesejo Petru kavbojke, srebrni glas zvonov iz Rovinja, nudisti in martinčki na : ončnih plažah-skalah, vse to se ne pozabi do prihodnjega poletja. MILAN, 29. — Komaj dvaindvajsetletni fant Ciro Todisco je umrl ob prvem svitu na železniški postaji v Milanu, ko je skušal uiti agentom železniške policije, ki so ga priprli. Po uradnem poročilu policijskega poveljstva je nesrečneža zadela krogla, ki jo je nehote izstrelil eden od zasledovalcev. Agenti železniške policije so okrog 5. ure priprli tri fante (28-letnega Giovannija Alea, 21-letnega Antonia Alfinita in Todisca) med običajno kontrolo na brzcu Miinchen—Turin. Šlo je za preventivno akcijo proti tatom in žeparjem, ki so v tem letnem času, ko je dotok turistov največji, zelo aktivni. Kaže, da so vsi trije priprti fantje imeli že nekajkrat'opravka s pravico zaradi manjših tatvin, Todiscu pa naj bi kvestura celo prepovedala za tri leta bivanje v Milanu. Zaradi tega so hoteli fanta odvesti na kvesturo, a Todisco se je izvil agentom in jo ucvrl proti izhodu. Kaj se je zgodilo nato, ni še točno znano. V uradnem poročilu policijsko poveljstvo poudarja, da je agent Giancarlo Pascucci stekel za ubežnikom in ustrelil v zrak v opomin. Pri izhodu je zdrsnil na mokrih stopnicah, padel in nehote znova sprožil orožje. Krogla je zadela nesrečnega tatu v tilnik in se mu nato zarila v možgane, zaradi česar je bil fant pri priči mrtev. Ob pogledu na truplo mladega Todisca je nekaj desetin običajnih nočnih obiskovalcev postaje srdito napadlo policijo. Besni zaradi smrti mladega fanta so obkolili železniški komisariat in neposredno obtoževali policijo namernega umora. Razšli so se šele, ko je eden od agentov znova streljal v ?rak v opomin. Dežurni namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Lucarelli je začel preiskavo o tragični smrti Todisca in odredil obdukcijo fantovega trupla. Sodnik je zaslišal agenta Pascuccija in mu zaplenil samokres ter saržer, vendar ni doslej ukrenil ničesar proti njemu, kar naj bi bil posredni dokaz, da je sprejel za resnično njegovo verzijo o dogodkih. Po poročanju časopisne agencije AN SA, naj bi Pascuccijevo pričevanje potrjevale poškodbe, ki jih je policist dobil pri padcu: odrgnine na dlani, podpluta na ustnici in počen sekalec. Kot rečeno so okoliščine Todiscove smrti še nejasne, ker je doslej znana le uradna verzija policije. Nimamo elementov, da bi lahko presojali, če je res točna ali ne, poudariti pa gre, da je policija presenetljivo precizna, ko strelja nenamerno, ali sproži orožje po nesreči. Vendar to ni bistvo vprašanja, bistvo je, če je res umestno, da policija strelja, da ujame nebogljenega tatiča, ki prav gotovo ni bil oborožen. Zakon pravi, da ima vsakdo pravico do objektivnega procesa, če se je pregrešil zoper pravila, ki urejajo družbeno življenje, tudi najbolj podli zločinec. Todisco pa je bil — po tragičnem na^ ključju — obsojen na smrt. In proti tej ni priziva. ŠAH Mednarodni turnir v Milanu Prvi poraz A. Karpova MILAN, 29. — Za prvo veliko pr* 6 * * * *' senečenje tega turnirja je poskrbel Andersson, ki je povsem nepričakovano premagal svetovnega prvaka Karpova. Žal, je v nadaljevanja predvčerajšnje partije tudi Ljuboje-vič izgubil proti Unzickerju. Izida prekinjenih partij 8. kola: Andersson - Karpov 1;“ Unzicker - Ljubojevič l:v Lestvica po 8. kolu: Karpov, Portisch in Smejkal 5 Ljubojevič, Petrosjan, Taji in BroW-ne 4,5; Unzicker in Andersson_ Larsen 3,5; Gligorič 2,5; Mariotti »• Pari današnjega kola: Unzicker ' Portisch, Browne - Ljubojevič, p11 gorič - Smejkal, Taji - Petrosjan, Andersson - Mariotti, Larsen - Kar pov.