NAS 45 LET zavarovalstva v Posavju zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA KRŠKO Št. 14 Leto XIV 15.9.1993 Poštnina plačana pri pošti Krško 70 let od smrti Maksa Pleteršnika Spomin na moža neizmerne delovne vneme, znanja in narodnostnega idealizma Pišečani so vzorni nasledniki svojega velikega rojaka. Eden od govornikov na slovesnosti Je bil dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti In umetnosti Cpri mikrofonu). Ob nJem so člani slovenskega častnega odbora sa zaznamovanje Pletrešnikovih obletnic; v imenu njegovega predsednika, Milana Kučana, se je slovesnosti udeležila Štefka Kučan. Člani prizadevnega plšečkega odbora Maksa Pleteršnika so Franc Ornik, Martin Dušic (prvi in drugi z desne) In Marjanca Ogorevc (za zastavo), predsednica TD Pišece. Pišece, lO. In 11. septem- Po komemoraciji na obnov- mega človeka. Kajti Pleter- bra — S prireditvami ob koncu ljenem rodbinskem grobu v šnik je v 12 letin zbral, uredil, minulega tedna, na katere sta Pišecah so na slovesnosti pri opremil z glasovnimi in na- javnost skupaj povabila SO Brežice in TD Pišece, so v Pišecah zaznamovali 70. obletnico smrti svojega rojaka Maksa Pleteršnika, pedagoga, prevajalca in pisatelja, predvsem pa jezikoslovca leksikografa, ki je v svoji zidanici med pišečki-mi goricami neutrudno pripravljal veliki slovensko-nemški slovar, enega temeljnih narodnostnih obeležij Slovencev, od 1883 do izida v letih 1894 in 1895. Pleteršnikovi rojstni hiši o njegovem življenju, delu in dediščini spregovorili predstavniki stroke in znanstvenih institucij, občine Brežice in domačega turističnega društva - pobudnika in organizatorja obnove Pleteršnikove domačije, ter gostje. Prof. dr. Franc Jakopin, tudi sam leksikograf, je kot predstavnik Slovenske matice opozoril na obsežnost Pleteršnikovega dela, kije naravnost osupljiva za enega sa- Zavarovalnica Triglav Območna enota Krško n\ |= zavarovalnica triglav tft^ORMnONA r.NUTA KRŠKO Zavarovalnica TRIGLAV d.d. kot vsako leto z začetkom novega šolskega leta tudi tokrat začenja akcijo, ki smo jo poimenovali OHRANIMO NJIHOV NASMEH. Gre za ZAVAROVANJE ŠOLSKE MLADINE, torej prvo-šolcev, šolarjev v osnovnih in srednjih šolah. Grozljivi so podatki, da naše slovenske ceste vzamejo letno za 2 razreda otrok - torej je naša akcija predvsem Naši otroci niso nikoli povsem varni Ohranimo njihov nasmeh! Zavarovalnica Triglav, ker ji zaupajo starši. preventivnega namena. Nihče ne more celovito prešteti, koliko rumenih rutic in kresničk smo razdelili malim šolarjem in prvošolčkom, koliko preventivnih akcij smo izpeljali po šolah v Sloveniji in koliko denarja smo vložili v izobraževanje in vzgojo naših najmlajših. In ko se je nesreča vendarle zgodila, smo otroku in staršem vselej stali ob strani. Vsem zavarovancem ob nezgodi vselej izplačamo zavarovalno vsoto, čeprav zbrane premije za to še zdaleč ne zadoščajo. Zavedamo se, da naša akcija ne bo dovolj učinkovita brez podpore in sodelovanja učiteljev in vzgojiteljev in samih staršev. Prepričani smo, da boste našo akcijo tudi letos podprli ter se vam že vnaprej zahvaljujemo z geslom OHRANIMO NJIHOV NASMEH. glasnimi znamenji popolnoma vse slovensko besedje, ne pa zgolj knjižno, in to njegovo delo je še danes najbolj zanesljiv vir o izvoru in pomenu besed v vsem slovanskem jezikoslovju. Prof. dr. Jože Toporišič je Pleteršnikovo delo označil kot nadaljevanje in višek vseh slovarskih prizadevanj pri Slovencih, ki so se začela že s Trubarjem. Ce so besede res bogastvo siromakov, potem je Pleteršnlkov slovar to bogastvo izmeril. In ne samo to: "S tem slovarjem smo Slovenci dobili legitimacijo polnovrednega evropskega naroda. Zato se nam zdaj v Evropo ni treba vračati, saj smo že dolgo v njej," je dejal dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter toplo čestital Pi-šečanom za njihovo duhovno in kulturno prizadevanje, ki je tako presenetljivo zavzeto. Turistično društvo Pišece je po dolgoletnih prizadevanjih doseglo sporazum o uporabi Pleteršnikove hiše z njenimi lastniki. Od tedaj so v slabem letu storili vse, da bi hišo in spremljajoče stavbe rešili pred propadanjem. Obnovili so rodbinski grob in kapelico, čaka pa jih še temeljita obnova hiše, v katerf bodo uredili Pleteršnikovo spominsko zbirko in v kletnih prostorih še vinogradniški muzej. Za pomoč so se obrnili na številne naslove in so jo tudi dobili, tako doma kot sirom po Sloveniji. Prihodnje leto, ob 100. obletnici izida prvega dela slovarja, bodo v posebni brošuri predstavili potek obnove in zraven zapisali imena vseh, ki so pri njej pomagali materialno, strokovno ali z delom. Vse te pa bodo, tako kot letos, znova prijazno povabili v svoj kraj. Pri "Pleteršnikovih prireditvah" ves čas sodeluje tudi domača osnovna- šola. Dan pred osrednjo slovesnostjo so v šoli odprli razstavo o življenju rojaka jezikoslovca. Zanjo so zbrali izvirne rokopise, pričevanja še živečih Pleteršnikovih sodobnikov med domačini, stare učbenike iz začetka stoletja in še kaj. Ekipe učencev, sestavljene po vaseh šolskega okoliša, so tekmovale v poznavanju Pleteršnikovega življenja in dela. Najuspešnejši so bili učenci iz Dednje vasi, Pavlova vas, Pišece in Podgorje so dosegli enakovreden rezultat in majčkeno slabšega Bojsno. Za vseh pet pa je bila na voljo obilica lepih nagrad, za katere se je ravnatelj Martin Dušic toplo zahvalil pokroviteljici, - SO Brežice, in darovalcem: Petrom, Vinu, Radiu in Posavju iz Brežic, NEK, Vidmu, Hotelu Sremič, Impenalu in Pekarni iz Krškega. Ob 300-letnici smrti J. V. Valvasorja Dirka kasačev in kmečkih konj Med zmagovalci tudi Dimbo F. Cetina iz KK Posavje. Krško, 12. septembra — To nedeljo dopoldan je šla skozi Krško in bližnjo okolico po-vorka konj v vpregah, ki so startali v Žadovinku ob 10.30, njihov končni cilj pa je bil hipodrom Brege, kamor so prispeli ob 14. uri in takrat so se začele tudi dirke. Okoli 1500 gledalcev je videlo 7 kasaških dirk in dirko kmečkih konj. V kmečki dirki je zmagal Ivan Hotko iz Kapel pred Francem Lajkovičem iz Crešnjic in tre-tjeuvrščenim Tonetom Planincem iz Brezine. Rezultati: dirka za 2-letne kasače, proga 1600 m - 1. mesto Inda (R. Govek, Šentjernej), 3. Palmira Pround (R. Gregorina, Krško); dirka za 3-letne kasače, proga 2100 m -1. Stella (I. Zan, Ljubljana); dirka avtostart za 3- do 4-let-ne kasače, proga 2100 m - 1. Altaj (B. Dolinar, Ljubljana), 3. FikAs (M. Kovačič, Krško); dirka za 3- do 12-letne kasače, proga 2100 m - 1. Dimbo (F. Cetin, Krško); dirka za 3- do 12-letne kasače, proga 2100 m — 1. Questor B (Z. Vidlc, Brdo); dirka avtostart za 3- do 12-letne kasače, proga 2150 m - 1. Pellzona (K. Lučič, Seii-tjernej ); dirka za 3- do 12-letne kasače, proga 2100 m -Sandy Caprice (I. Zan, Ljubljana). CB. Colarlč) unoniiAL stn wu h iiiojirom, suw » vm llf SKCtAUIACUl ZA OUtttlJt MOlt, tllUk IU JAMU. i Krško Valvasorju oh 300. obletnici njegove smrti V kršiti občini so b« 10. septembra začele prireditve, posvečene Janezu Vaj-kardu Valvasorju, znamenitemu polthistorjii, piscu Slave Vojvodine Kranjske, knjige o Slovencih, njihovih običajih, verovanjih, zgodovini, slovenskih pokrajinah in krajin ter njihovih posebnostih in na* ravnem bogastvu, knjige, ki je bila prva promocija slovenske dežele v Evropi. Te prireditve pomenijo zaključek praznovanj, ki so potekala po vsej Sloveniji ob obletnici izida Slave Vojvodine Kranjske (1889) ter ob obletnici smrti (1993), ki jo je Valvasor dočakal v Krškem, Osrednja slovesnost med praznovanj i v kriki Občini bo na dan Valvasorjeve smrti, 18. septembra, v Kulturnem domu Krško ob 19.30. Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl. Janezu Vajkardu Valvasorju, prireditvam ob obletnici njegove smrti In ustanovam v občini - orga-nizatoricam In prizoriščem teh prireditev posveča Občina Krško posebno publikacijo, ki je priloga te številke našega glasila. Ostanimo prijatelji! Gotovo ste doslej že opazili, da nas lep čas nI bilo v javnost m da smo vam poslali pismo z vprašanjem, ali želite še naprej prejemati Naš glas, čeprav bi zanj morali odšteti 100 tolarjev Hvala tistim, ki so nam izrazili svoje zaupanje In podporo, in hvala tudi onim, ki pravijo, da jim je časopis, ki ga delamo, sicer všeč, da pa si ga ne morejo privoščiti injimje zaradi tega žal Žal je tudi nam, a če nočemo prej ali slej pristati med njimi (brezposelnimi), je tak tržni ukrep nujen. Razumemo tudi tiste, ki zaradi vabila stresajo svojo nejevoljo m še kaj na nas. Tudi to je človeško. Radi pa bi vam povedali, da pripravljamo nekaj sprememb, ki nam bodo prihranile nekatere težave, obenem pa nam in vam verjetno nakopale nekaj drugačnih problemov 0 tem bomo pisali kmalu Poletni predah smo med drugim potrebovali tudi zato, da smo nekaj stvari postavili na mesto, kamor sodijo. Zato se opravičujemo, če ni vse, kar boste prebrali v tokratni številki, sveže. Zavedamo se, da mesečna periodika ni učinkovita, a prosimo vas, da tudi vi razumete, da so tisti, kfsp v teh besedilih udeleženi, bolj pripravljeni oprostitizamudo, kakor pa da ne bi pnšii v počitniško kroniko (Ika) Šentjernej, 89. avgusta — štiriletni šrebec Firos, last Darka Kovačiča iz KK Posavje, je zmagal v dirki za 3-do 7-letne kasače na progi, dolgi 1700 m (1.83.30). 2 NaS glas 14. 15. septembra 1993 MOLK V ULICI KRŠKO V času zastrupljenosti javnosti s političnimi tragikomedijami bolj ali manj nevarnih borcev za čimj večjo oblast pozabljamo, da se nekaj dogaja tudi na drugih ravneh družbe. Globoko segajoče spremembe bodo zadele ali že zadevajo tudi našo lokalno skupnost, čeprav o njihovem dejanskem pomenu bolj ugibamo in domnevamo. V vsem tem norem gledališču fiktivnih predstav se nam dogajajo apokalipse, ki postavljajo v vlogo prerokov največje pesimiste. Katastrofalne suše, strupeno sonce, ki pripeka s svinčenega neba - vreme je ponorelo in v svoje divje rajanje potegnilo še človeško norost. Rešitev, ki smo jo nestrpno pričakovali, je prišla v obliki dežja, ki je prekinil pripovedovanje strašne zgodbe, da bo zemlja umrla brez dežja, človek pa bo umrl brez vode. Rešitev je bila univerzalna, neodvisno od centra moči in vpliva posameznikov. Nevarno lahko postane, če bomo čakali na takšne rešitve vseh velikih problemov, za katere smo poklicani, da jih rešujemo sami, katerih zgodbe se pišejo s svinčniki v naših rokah. Zgodbi, kot sta lokalna samouprava in državna uprava, čakata na pisca tudi v naši sredini. Pisci (izvoljeni in znani) pa kot da se ne morejo napiti dolgo pričakovane vode in čakajo univerzalno rešitev. Takšna rešitev bo vsekakor prišla, vprašanje je samo, ali bo sprejemljiva tudi za nas in ali ne bo zadušila našega človeka. Strah meje, da kreatorji nove ureditve delujejo po načelu: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega!" Zavedati se moramo, da cesarja nimamo lociranega v Krškem^ bog je pa tako in tako vsepovsod in nikjer. Končni rezultat našega nedela bo samo desetina, ki jo bomo polagali pred cesarjev prestol, in molitve, ki se bodo izgubljale v kozmosu. Občutek je, da v naši ulici nikakor ne moremo dojeti pomembnosti sedanjega trenutka in da hočemo vse velike stvari reševati togo birokratsko in neučinkovito. V javnih medijih smo zasledili, da okrajno središče v Krškem bo, vendar to ne pomeni, da bodo v njegovih okvirih živele tudi nove občine, ki naj bi nastale po volji ljudi in zaradi nje. Okraj je namreč čista državna uprava, ki ne bo sprejemala finančnih načrtov, s katerimi bi skrbeli za urejanje kumunalnih zadev, za gospodarski razvoj občine, upravljali in skrbeli za lokalne javne službe. Čas je, in to skrajni, da z lastnim delom (strokovnim in političnim) začnemo pisati zgodbo, ki naj se ne konča tako kot zgodba o nuklearni elektrarni, samo pri uvodu, dolžni smo napisati tudi jedro in zaključek. Kako bomo to dosegli, naj ne bo predmet prekompliciranih razprav, kajti gre za našo kožo. Zato ne čakajmo v mračni ulici, da bo prišel Rešitelj, zgodi se nam lahko, da bodo prišli po nas tisti, ki jim njsmo mar. Damjan Lah Mala anketa: Prvo mesto Cirilu Kolešniku Julija letos smo porabili nekaj časa tudi za prijateljsko srečanje, na katerem smo, med drugim, sami sebi zastavili vprašanje, koga kaže uvrstiti na lestvico popularnosti v posavskem prostoru. Bilo nas je devetnajst in toliko glasovnic je bilo ravno dovolj, da sestavimo predlog, o katerem se bo lahko kasneje javnost odločala. Vsak izmed navzočih je predlagal do pet imen in seveda so se nkatera pojavila večkrat, nekatera pa tudi z negativnim predznakom. Za prvič smo preprosto sešteli, koliko jih je predlagalo določeno osebnost, in rezultat je tu. Na prvo mesto se je s sedmimi glasovi uvrstil Ciril Kolešnik, na drugo Natalija Repec (6), na tretje Branimir Ogorevc (4) in Franc Černelič (4 pozitivni in 1 negativen glas), na četrto Stane Rozman, Franc Čargo in Marjan Kurnik (3), na peto Danilo Siter (3 pozitivni in 1 negativen glas). Po dva glasova so dobili: Almira Mlakar- Božovič, Branko Jane, Tone Koren, Herman Kunej, Borut Mokrovič, Jože Bor-štar, Jože Mulej, Ivan Tomše in Silvo Gorenc. Po en glas so prejeli Dejan Avsec, Anton Jenžur, Irena Majce, Marija Jazbec, Boris Fekonja, Krešimir Fink, Brane Musar, Tone in Slava Kos, Zvonimir Meštrovič, Breda Mijovič, Franc Glinšek, Drago Gradišek, Veljko Jukič, Teodor Oršanič, Vojko Omerzu, Jure Rovan, Leopold Rovan, Franc Ornik, Zoran Šoln, učitelji OS dr. M. Rostoharja, Krešo Omerzel, občani Krškega, Goran Rovan, Milan Senica in Aleksandra Libenšek. Zapisali smo jih po slučajnem vrstnem redu in vabimo vas k sodelovanju. Če se bo v kratkem času pojavilo dovolj glasov (za začetek naj bodo kar na dopisnicah), bomo v skladu z vašimi predlogi sestavili tabelo popularnosti za Posavje. Glasujete lahko za kogarkoli s tega seznama ali pa predlagate koga novega. Svet posavskih občin o lokalni samoupravi Ob zakonu o lokalni samoupravi bi morala nastajati še cela vrsta spremljajočih zakonov Na tretji seji Sveta posavskih občin so predstavniki vseh treh posavskih občin obravnavali predlog za izdajo zakona o lokalni samoupravi in so svoje številne pripombe poslali (med drugim) državni komisiji za lokalno samoupravo. Brežice - Osnovna pomanjkljivost je po mnenju članov sveta to, da je bil osnutek zakona o lokalni samoupravi predlagan v sprejem brez ustrezne spremljajoče zakonodaje. Poleg zakona o upravi naj bi obravnavali še zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, zakon o javnih uslužbencih, zakon o referendumu ter tako imenovano področno zakonodajo s področja gospodarstva in urejanja prostora. Posebej pa je potrebno sočasno obravnavati in sprejeti spremembe zakona o javnih financah. To je glavni razlog, da iz osnutka zakona o lokalni samoupravi, zakona o upravi ter zakona o lokalnih volitvah ni mogoče dobiti celotne predstave o delovanju lokalne samouprave in državne uprave. Ostale pripombe pa so naslednje: - Objaviti bi bilo treba posebno študijsko gradivo o možnosti delitve območja Republike Slovenije in preveriti predlagane rešitve v javni obravnavi. - Natančno je treba opredeliti pogoje, medsebojna razmerja, sistem odgovornosti in finančne posledice v primeru prenosa pristojnosti države na lokalno skupnost oziroma lokalne skupnosti na državo. - Ker bo dvonivojska lokalna samouprava različno urejena na različnih območjih v Republiki Sloveniji (ponekod bo država svoje pristojnosti prenesla na občine, nekatere občine se bodo združevale v pokrajino, nekatere pa ne) in zaradi pomanjkljive ureditve prehoda iz sedanjega na nov sistem državne in lokalne uprave, bo prihajalo do nekonsistentnega delovanja celotnega sistema državnih in občinskih javnih služb. - Pri kriteriju število prebivalcev predlagatelj ni upošteval sedanjih razmer in tudi ne pozitivnih združevalnih trendov v Evropi. - Natančneje je treba opredeliti postopek za združevanje občin in za razdelitev na več občin. - Osnutek zakona predvideva, da se lahko s statutom občine leta razdeli na krajevne ali vaške skupnosti, istočasno pa daje možnost prebivalcem, da se do četr-tnih skupnosti opredelijo na referendumu. - Zakon bi moral podrobneje opredeliti kriterije za občine s posebnim statusom (obmejne, demografsko ogrožene ipd...). - Natančneje bo potrebno urediti odnose med organi v občini: občinskim svetom, občinskim odborom in nadzornim odborom. Kontrolne funkcije se prekrivajo, posebej se to nanaša na ko-lizijo v nadzoru občinskega odbora in občinskega sveta do občinskih javnih služb oziroma občinske uprave. -Rok za pošiljanje gradiva članom sveta je treba urediti z občinskimi statuti ali poslovniki, ne pa z zakonom. - Župan naj se voli na neposrednih tajnih volitvah, tako ne bo treba tega instituta urejati z občinskim statutom. - Prenehanje mandata članu občinskega sveta zaradi trajnega neudeleževanja sej je potrebno natančno opredeliti v zakonu ali prepustiti ureditvam v občinskih statutih. - Poglavje o občinski upravi je nedorečeno, posebej v primerih dvpnivojske samouprave. Potreben je enoten pristop in rešitve, ki bodo usklajene z zakonom o državni upravi. - Predlagane rešitve za financiranje občine le-to podrejajo državi. S tem zakonom in z zakonom o javnih financah morajo biti viri financiranja javne porabe natančno opredeljeni. Kot vire je potrebno opredeliti dohodnino ali vsaj njen pretežni del ter del prometnega davka, ki se pobira na območju občine. Finančna sredstva bi bilo potrebno prerazporediti iz že obstoječih virov, lokalna skupnost naj ne bi uvajala novih davkov. Dohodki od premoženja občine, ki jih zakon predvideva kot možen vir financiranja, bodo le v redkih občinah predstavljali pomemben delež zbranih sredstev. To bo občine postavilo v neenakopraven položaj in še bolj poglobilo prepad v razvitosti med mestom in podeželjem. - Občinam je treba omogočiti, da bodo lahko najemale kredite in zanje jamčile s svojimi lastnimi sredstvi in premoženjem, brez jamstva države. V osnutku zakona je poudarjena vloga države pri financiranju občine, kar kaže na centralistične težnje in zmanjševanje samostojnosti lokalne sa-, mouprave. Prav tako je v osnutku zakona poudarjeno, da ministrstvo, pristojno za finance, nadzo- . ruje porabo sredstev občinskega proračuna, kar je v neposredni koliziji s 3. členom osnutka zakona in 140. členom ustave R Slovenije, ki opredeljujeta samostojnost občine. - Določbe iz osnutka zakona, ki se nanašajo na pokrajino, bo potrebno ponovno urediti glede na to, ali se bo precizirala ureditev pokrajine v ustavi ali ne. Potrebno bo predvideti tudi druge neobvezne oblike povezovanja občin, ki bodo temeljile na ekonomskem interesu. - Izvirne pristojnosti pokrajine je potrebno natančneje opredeliti. Ker niso znana razmerja med pokrajino in upravnim okrajem, bo med njima prihajalo do sporov v izvajanju pooblastil. Pokrajini je potrebno zagotoviti izvirne pristojnosti in izvirne vire financiranja kot pri občini. - Poglavje o nadzoru državnih organov predvideva vse možne oblike državnega nadzora nad funkcioniranjem lokalne skupnosti, kar je v direktnem nasprotju z deklariranimi cilji uvajanja lokalne samouprave. Potrebno je določiti, da razen splošnega nadzora zakonitosti poslovanja morebitne spore med lokalno samoupravo in državo rešuje samo sodišče. - V poglavju, ki govori o varnosti lokalne samouprave in pravic posameznikov ter organizacij, je potrebno določiti obveznost, da državni zbor pred izdajo zakonov in predpisov, ki zadevajo občine, pridobi njihovo mnenje. Hkrati bo potrebno predvideti usklaje-valni mehanizem za primer, ko se občina s predlagano rešitvijo ne bo strinjala. - Osnutek zakona predvideva roke za izvedbo posameznih dejanj, ki so prekratki in ne zagotavljajo normalnega prehoda v nov sistem. Novi sistem državne uprave in lokalne samouprave naj bi bil vzpostavljen sočasno in naj bi izboljšal funkcioniranje države nasploh, zato je treba najti sprejemljive rešitve, ki bodo z doslednim izvajanjem zagotovile pravno varnost. - Podaljšanje mandata sedanjim poslancem občinskih skupščin ne bi na primeren način omogočilo prehoda v nov sistem lokalne samouprave. Cel sistem lokalne samouprave in istočasno vzpostavitev državne uprave bo možno urediti v obdobju mandata na novo izvoljenih občinskih svetov na območju sedanjih občin. S tem bi zagotovili postopnost prehoda in konsistentnost pravnega sistema. - Sestaviti premoženjske bilance oziroma urediti medsebojna premoženjskopravna razmerja med občinami v predvidenem roku (tri oziroma šest mesecev) je praktično nemogoče, če posebej, ker še ne bo dokončan proces denacionalizacije, lastninskega preoblikovanja podjetij in preoblikovanja gospodarskih javnih družb. Sporna je določba U osnutka zakona, ki predvideva oblikovanje arbitraže v primeru premoženjskega spora. Taki spori se rešujejo v civilnopravnem postopku. Pripombe k osnutku zakona o lokalni samoupravi, ki so bile sprejete na seji Sveta posavskih občin, so bile dostavljene predsedniku in podpredsedniku komisije za lokalno samoupravo, poslancem državnega zbora R Slovenije iz Posavja, posavskemu članu državnega sveta in predsednici predsedstva stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije. (B. Bjegovič) in jim zagotovili pravice, ki jim zaradi tega pripadajo po mednarodnem pravu; Nemčiji naj se čim prej predloži konkretna zahteva po denarnem izplačilu vojne škode in odškodnine izgnancem; za izvedbo naj se pripravi 33. člen zakona o lastninjenju za realizacijo vojne odškodnine, ki je bila že nakazana, a naclona- Druga skupščina slovenskih izgnancev V Dobovi se jili je zbralo okoli 6500 Skupščina In sbor sta naslovila spomenico na slovensko javnost in državne organe. Dobova — V spomenici, ki so Jo potrdili na srečanju članov Društva izgnancev Slovenije v Dobovi (11. Julija), so izgnanci opozorili, da so z osamosvojitvijo Slovenije in združitvijo Nemčije dane možnosti za pospešeno povrnitev materialne škode in odškodnine tako, kot so jo prejeli oškodovanci Iz drugih evropskih držav in Izraela. Pristojnim državnim organom pa so v spomenici postavili sedem zahtev: izgnance naj bi priznali za žrtve vojne lizlrana; ob delitveni bilanci z bivšo Jugoslavijo naj se zahteva pripadajoči del iz naslova doslej prejete vojne odškodnine; zakonsko naj se uredi in ponovno preuči izplačevanje vojne škode tako, da se izločijo vsi tisti, ki do nje niso upravičeni, in končno, naj začne delovati posebni vladni organ za urejanje za- dev štirih kategorij odškodo-vancev: izgnancev, taboriščnikov — ukradenih otrok, in-ternirancev in civilnih Invalidov vojne iz let 1941—45. Na skupščini so izvolili upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče Društva izgnancev Slovenije. Predsednik DIS je še naprej gospod Vlado Deržič iz Brežic. Na zborovanju je Franc Šetinc predstavil "Zbornik slovenskih izgnancev 1941-1945. Slavnostni govornik, predsednik R Slovenije Milan Kučan, pa je obudil spomin na prvo srečanje Izgnancev leta 1991 na gradu v Brestanici. Takrat, pred dvema letoma, je bilo v društvo včlanjenih osemsto nekdanjih izgnancev, danes pa jih je že preko 15.000 od približno še živih 25.000. C*- B.) SKUPŠČINA V BREŽICAH IN V SEVNICI Brežiški župan Teodor Oršanič je za v sredo, 22. septembra ob 15. uri sklical skupno sejo vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati se bodo pogovarjali o osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin plana občine Brežice za prihodnje leto. Za ta gradiva predlaga izvršni svet enofazni postopek. Pred delegati bodo še predlogi odlokov o ustanovitvi Radia Posavje - Studia Brežice kot javnega podjetja, o neprometnih znakih, panojih in transparentih; program investicij in investicijskih vlaganj v osnovnošolski in vzgojnovarstveni pro-' štor do leta 2005; poročilo Policijske postaje; osnutka odlokov o komunalnih taksah in o pripojitvi naselja Obrežje k Slovenski vasi; polletni rezultati gospodarjenja ter informacija o uporabi objektov bivše JA. Na seji zborov sevniške skupščine, ki jo je županja Breda Mijovič sklicala za v četrtek, 23. septembra ob 11. uri, se bodo pogovarjali o nekaj odlokih, ki jih običajno opredeljujemo za obrambne in zaščitne dokumente, o poslovanju občinskega gospodarstva v prvi polovici leta 1993, o zaščiti rastišč Clusvjeve-ga svišča na Lovrencu, o financiranju komunalnih objektov in naprav; oblikovali bodo stališča do predvidenih sprememb na področju lokalne samouprave in državne uprave, uvedbe upravnih okrajev in se pogovarjali o pripravah na lokalne volitve. Delegati bodo pregledali tudi informacijo o obsegu suše in njenih posledicah ter o ukrepanju za njihovo odpravo, pogovarjali se bodo o telefoniji v Sevnici in v Mirenski dolini in se lotili tudi rubrike "poslanska vprašanja". NAS GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - redaktorica: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868, telefax (SO Krško): (0608) 21-828. 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % . - Za točnost podatkov in informarij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Naš glas 14, 15. septembra 1993 3 V krški skupščini pretekli teden Odlok o skladu za malo gospodarstvo ni bil sprejet Po triurni razpravi o predlogu tega dokumenta so ob Krško, 8. septembra - Precej delegatov je na zasedanju preteklo sredo nasprotovalo predlogu odloka, s katerim naj bi v skupščini ustanovili občinski sklad za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. IS namreč v predlogu ni upošteval vrste pripomb, ki so jih delegati dali že ob obravnavi osnutka tega dokumenta. Tako je po predlaganih določilih skupščini in upravnemu odboru sklada ostala podrejena vloga, medtem koso bile vse odločilne pristojnosti zapisane kot funkcija izvršnega sveta, hkrati pa so bila določila o nadzoru nad delovanjem sklada oziroma, v tem primeru torej tudi izvršnega sveta, po oceni delegatov zelo pomanjkljiva. Nasprotovanje sprejetju odloka je bilo tolikšno, da so nekateri delegati izvršnemu svetu predlagali, naj predlog umakne in ga popravi do naslednjega skupščinskega zasedanja. Člani izvršnega sveta tega niso bili pripravljeni storiti, zatrjevali so, da se z ustanovitvijo sklada mudi. Denar za malo gospodarstvo je namreč s sklepom skupšči; ne v proračunu rezerviran, a banka in zavarovalnica, ki naj bi na podlagi teh 50 milijonov priložili še svoj del, tega nočeta storiti preko proračuna; ob napovedani reorganizaciji lokalne (samo)u-prave v njem ne vidita garancije, da bosta vloženi denar dobili nazaj. Velike pristojnosti v skladu pa IS hoče imeti vse dotlej, dokler je, seveda preko proračuna, največji "delničar" sklada in je za porabo denarja tudi odgovoren. Tisti delegati, ki so se strinjali z izvršnim svetom, da je od vsega najpomembnejša ustanovitev sklada, so bili v manjšini. Podpo- glasovanju ugotovili, da vsi re je manjkalo kljub temu, da je IS sprejel večino amandmajev, vloženih na zasedanju. Pri glasovanju o tistih amandmajih, ki jih je IS zavrnil, pa so odkrili, da v predlogu odloka sploh ni zapisano, kdo je ustanovitelj sklada, in nazadnje odlok "uredili" tako, da sta bila dva njegova člena med sabo v nasprotju. Tako se je še enkrat pokazalo, da pri pripravi dokumentov za skupščino, presojanju o pristojnostih skupščine in pravilnosti postopka manjka pravnik. Ko so končno glasovali o celem dokumentu z amandmaji, je bilo največ vzdržanih, povrhu pa so pri preštevanju glasov okoli osme ure zvečer tudi ugotovili, da v vseh zborih niti ni več dovolj navzočih za veljavno sprejemanje sklepov. Razšli so se, na dnevnem redu pa je bilo še kakšnih sedem točk. zbori niso več sklepčni. Vprašanj delegatov tudi na tem zasedanju ni manjkalo. Tako smo izvedeli, da se Sklad stavbnih zemljišč pripravlja na izterjavo obveznosti do sklada, da je IS pri državnih organih vložil zahteve občine Krško v zvezi z jedrsko elektrarno, da je v pripravi podpis pogodbe za pločnike v Dolenji vasi, da še ni ustanovljena projektna skupina za bodočo regijo in vlogo Krškega v njej, ampak se s tem vsaka po svoje ukvarjajo obstoječe institucije in upravni organi. Za večino postavljenih vprašanj so delegati želeli pisne odgovore, in jih bomo objavili, ko bodo na voljo Morda bomo takrat lahko dodali še seznam odsotnih delegatov, saj so v skupščini spomladi in preteklo ponovno zahtevali tudi to. (I. C.) Na Kilianovem sejmu v Obrigheimu Vsi delajo zagnano kot za lasten žep Na sejmu in podobnih prireditvah zaslužijo glavnino denarja za delovanje društev, organizacij, klubov .. Obrigheim, 12. septembra - V prijateljski občini Obrigheim je bil tudi letos Kilianov sejem. Udeležile so se ga, letos že tretjič zapored, članice Društva kmetic iz krške občine, z njimi pa še predstavniki Sadjarske zadruge in Društva likovnikov iz Posavja. Likovniki Vladka Stoviček, Stane Fabjančič in Rudi Stopar so v prostorih občinske upravne zgradbe pripravili razstavo likovnih del. Branko Vodopivc (predsednik SLS - Krško) in Toni Kor-šič, predsednik Posavske sadjarske zadruge, sta se s potencialnimi partnerji pogovarjala o možnostih za razvoj poslovnega sodelovanja, ki pa bo očitno moralo temeljiti na uveljavitvi njihove blagovne znamke. Članice Društva kmetic so se sejma udeležile tako kot vsako leto: ob zvokih narodnozabavnega ansambla so ves dan prodajale svoje izdelke in pridelke ter s tem uveljavljale sloves slovenske kulinarike. Ko smo se lani odpravljali na Kilianov sejem v prijateljsko občino Obrigheim, so se gostitelji in večina članov naše skupine pogovarjali predvsem o vremenu: "Bo dež? Upajmo, da ne!" Takrat se mi je vprašanje, ki sem ga srečeval na vsakem koraku, zdelo nekoliko čudno, a ko so se letos oblaki grozečesprehajali nad mestom in ga namakali, sem se zavedel, da čutim isto kot vsi ostali. Če bo dež, ne bo obiskovalcev in propadla bo priložnost, da bi Še gasilski posnetek pred slovesom. V treh dneh skupnega bivanja in sodelovanja se vezi ponovno utrdijo in slovo redno zalivajo s solzami. Niti sledu o hladnih, zaprtih severnjakih. Obrigheimčani so izredno pridni, prijazni, ustrežljivi, topli dobrodušni ljudje. Skratka: gostitelji, o kakršnih človek lahko samo sanja. cela vrsta pridnih, prizadevnih in iznajdljivih ljudi v potu lastnega obraza zaslužila nujno potreben denar. Denarja ne potrebujejo zase oziroma ne zase osebno, pač pa za delo svojih društev, skupin, vrtcev in vsega, kar bi se sicer napajalo iz proračuna. V pripravo Kilianovega sejma je bilo vloženega veliko dela in če vse skupaj propade, bo škoda še bistveno večja, daljnosežnejša. Na tem sejmu se namreč zbere cela vrsta prodajalcev krame in tudi povsem normalnih izdelkov, a mislim, da je bistvo te prireditve ravno v tem, da vsakdo, ki dela za kako skupno stvar, tu primakne svoj obolus. Ljudje iz športnih društev, pevskih zborov; starši in stari starši in tete... za otroke v vrtcih; združenja za svoje varo- vance; gasilci denar zase in tako naprej. Nihče ne manjka, nihče ne odtegne svoje pomoči. Če nimajo lastnih prostorov, si postavijo stojnice, razpnejo šotore iz platna, polivinila ali še česa, prodajajo hrano in pijačo. Ta se hvali s pivom Oktoberfest, oni s čim drugim, nekateri se domenijo s sosedi in si najamejo glasbeno skupino. Tako je promet večji. Pridno kuhajo in strežejo ves dan in kaže, da sodi v neko vrsto družbene obveznosti, da svojci, prijatelji in njihova okolica na tak dan pridejo jest na "svojo" stojnico. Ljudje delajo, čeprav jim ne bi bilo treba, saj imajo doma zagotovljen standard, delavnice, pisarne, utečen bussiness. Delajo za skupno stvar. Poleg njih dela "tristo na uro" cela občinska uprava, in sicer že veliko dni pred sejmom, ob svojem normalnem delu. Delajo vsi in pomagajo vsi - prostovoljno in zagnano. Vsak svoje delo, zadostuje jim župano- va zahvala in pohvala ob koncu. In gospod Roland Lauer ima ob koncu vedno kaj pohvaliti, vključno z uspelo gasilsko vajo. Uprizorili so reševanje iz avtomobilskih razbitin in vajo si je tako kot vedno ogledalo zelo veliko ljudi. Tudi mi smo bili tam, s pripombo nekaterih naših opazovalcev: "Kaj misliš, koliko let bi tale kombi, ki so ga tu razrezali kot staro železo, pri nas še lahko vozil sadje na tržnico!?" Sobotna gasilska vaja je neke vrste uvod - ogrevanje za nedeljsko otvoritev sejma. Takrat ob zvokih domačega pihalnega orkestra, pohvalnih in zahvalnih nagovorih, ob navzočnosti deželnih poslancev in županov sosednih občin ter gostov iz Krškega župan slavnostno zabije pipo v prvi sod piva, natoči nekaj kozarcev, nazdravi vsem zbranim in si nato v spremstvu povabljencev uradno ogleda sejem. Letos je "sod zabil" gost, krški župan Danilo Siter. (I. K.) Nova organizacija zdravstvenega zavarovanja V Krškem za Posavce več storitev Stanislav Čuber zagotavlja popolno - kakovostno delo svoje službe, ki ima sedež v Krškem, na Cesti krških žrtev 59. Krško, septembra - Priprave za razširitev dosedanje izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Krškem so se pričele že 1. avgusta. Po programu reorganizacije je predvideno, da bi do konca letošnjega oktobra območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Krškem prevzela opravljanje storitev s področja zavarovanj, zdravniških komisij itd., ki doslej Posavcem niso bile dosegljive ali pa so morali zaradi njih v Novo mesto ali Celje. Preostale funkcije, vključno s finan-čno-računovodsko, pa bi prešle v Krško (in vse ostale območne enote) s 1. januarjem 1994. Reorganizacija služb zavoda poteka po vse| Sloveniji in tako bodo tudi območna enota v Krškem poslej pristojna za opravljanje naslednjih storitev: izvajanja procesa zdravstvenega zavarovanja in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, planiranja in analiz poslovanja, računovodstva, finančne operative, medicinskega nadzora (zdravstvenega in stomatološkega, strokovnih svetovalnih in pravnih storitev. Med naloge območnih enot pa sodijo tudi informacijske storitve in kadrovsko splošne zadeve. Vse to pomeni, da so območne enote postale funkcijsko in organizacijsko zaokrožene, torej do neke mere samostojne enote. Turistična akcija Enote zavoda, torej tudi posavska v Krškem, bodo hkrati sedeži območnih svetov. Njihovo ustanavljanje ravnokar poteka, vanje so vključeni predstavniki zavarovancev (aktivnih zavarovancev, upokojencev in invalidov) in delodajalcev, ki jih določijo območne gospodarske zbornice ter združenja delodajalcev. Direktor reorganizirane enote v Krškem, mag. Stanislav Čuber, pravi, da se pri njih zavedajo pripomb, ki jih imajo stranke o dosedanjem delu službe, da pa ja marsičemu botroval tudi objektivni položaj. Ne glede na vzroke pa se bodo potrudili, da dvignejo kakovost svojega dela pri stikih s strankami in ostalih storitev na čim višjo raven. Moja dežela — urejena in čista Komisija ocenjuje po en kraj iz vsake posavske občine: Boštanj, Kapele in Brestanico. Slednja je bila v spomladanskem deln najbolje ocenjena. Turistična zveza Slovenije je pooblastila Občinsko turistično zvezo Brežice, da v okviru tekmovanja slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja z naslovom "Moja dežela - urejena in čista" izpelje omenjeno tekmovanje v Posavju. To je za brežiško zvezo prva takšna naloga. Komisijo sestavljajo 3 člani - iz vsake občine po en predstavnik. Tekmovanje v urejenosti krajev poteka v dveh delih, spomladanskem do 15. junija in jesenskem do 15. septembra. Komisija v Boštanju, Kapelah in Brestanici, »i so bili prijavljeni za tekmovanje, ocenjuje splošno urejenost kraja in okolice, prometno urejenost, urejenost javnih lokalov in njihove okolice ter urejenost krajevne infrastrukture. Po zaključenem spomladanskem delu tekmovanja seje na prvo mesto uvrstila Brestanica, druge so Kapele in tretji Boštanj. Ko bo zaključen tudi jeseniški del, bo najbolje uvrščeni« kraj v Posavju prejel nagrado in sodeloval na republiškem tekmovanju. Pri ocenjevanju je člane komisije najbolj motilo neurejeno okolje obrtne cone, pokopališča in gasilskega doma v Boštanju, neurejena šola s celotnim okoljem, središče mesta in grajsko dvorišče z okoljem v Brestanici. V Kapelah je komisija očitno imela manj dela z neurejenim okoljem in je dala samo nekaj pripomb na račun videza kmečkih dvorišč in križišč v kraju. Komisija je dala tudi priporočila za izboljšanje stanja v urejenosti krajev. Krajevna turistična društva ter vodstva krajevnih skupnosti ta priporočila podpirajo, po drugem ocenjevanju, ki bo končano te dni, pa se bo videlo, ali jih bo potrebno tudi javno ponoviti. V brežiškem studiu radia Po-savje so pripravili kontaktno odajo, v kateri nudijo nasvete glede hortikulturne ureditve, izdelave načrtov, vzdrževanja, cen in svetujejo na osnovi lastnih izkušenj. < B. Hudina, B. Bje(ovlč) Obisk v kuhinji občinske upravne stavbe, kjer majhna, a izbrana četica kmečkih žena zagnano pripravlja dobrote. Župan gostitelj in trije vozniki. „Podučil te bom," je pred posegom šepnil kolega Lauer krškemu županu. Sod je od zadaj podprl poslanec v baaden-vvurtemberškem parlamentu, g. Tessmar. Svatovslca pogača za Sonjo Sonjo Bobnič iz Brestanice, Cesta prvih borcev 45, smo izžrebali izmed tistih, ki ste pravilno odgovorili, da se slaščica na naši slikovni uganki imenuje svatovska pogača in da na njej piše: "Mnogo sreče". Za nagrado bo Sonja dobila prav takšno pogačo, v našem uredništvu pa bo lahko izvedela, kdaj bo sveža pogača pečena. 4 Naš glas 14. 15. septembra 1993 M. Dvornik na cesti Senovo-Koprivnica Denar morda bo, ovira pa je lastništvo Ko so prestavili komunalne vode, je za cesto ostalo še 15 milijonov. Preostali denar bo država morda zagotovila na račun drugih projek tov, ki se nimajo dokumentacije. Oskrba z vodo Vodovodni sistem Rore je bil junija predan Kostaku * Senovo, avgusta - V krški občini, natančneje na Senovem, je bil na delovnem obisku državni sekretar Marjan Dvornik. Povabilo ga je predsedstvo SO Krško, glavna tema razgovorov pa je seveda bila, kako pospešiti gradnjo ceste Brestanica-Senovo in kako v proračunu za leto 1993 za to najti dodatna sredstva. Marjan Dvornik si je ogledal tudi del ceste md Senovim in Koprivnico, predvsem nesanirane plazove, kjer polovična zapora ceste traja že dobro leto. Razgovora so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti in SKD ter poslanec Miha Senica. Gostitelji so sekretarja seznanili s problemi, ki so se pojavili zaradi prestavitve komunalnih vodov. Polovico sredstev, ki so bila letos namenjena za gradnjo ceste, so namreč morali porabiti za prestavitev komunalnih vodov, ki so potekali ob cesti. Zato je za gradnjo ceste same ostalo bolj malo sredstev (15 mil. SIT). Sekretar Dvornik dodatnega denarja sicer ni obljubil, priznal pa je, da obstaja možnost prerazporeditve investicijskih sredstev. Nekaterih investicij, zapisanih v proračunu, namreč ne bodo uresničili, ker zanje niso pripravljeni prostorski in ureditveni dokumenti. Na ta račun bi bilo torej mogoče najti tudi denar za cesto Brestanica-Senovo. Problem izgradnje omenjene ceste pa ni le v financah, ampak tudi v nerešenih lastninskih razmerjih pri nekaterih parcelah ob trasi. Na naslednjem sestanku (19. avgusta) so se zbrali predstavniki investitorja, izvajalcev, občine in krajevnih skupnosti in so se ponovno lotili tega problema. Ne gre namreč le za spore zaradi lastništva nad parcelami, ampak še za lokacijo avtobusnega postajališča in za ozkotirno železnico. Problem postajališč je sedaj že rešen - v soglasju z lastniki zemljišč pri Metalni in pri Kuneju. Ravno tako so se dogovorili investitor, Zavod za spomeniško varstvo in Društvo ljubiteljev železnic, da proga ozkotirne železnice, ki posega v cestno telo, tam tudi ostane. Društvo pa mora zagotoviti nove pragove in njihovo montažo. "Največji problem predstavljajo nerešene lastniške zadeve z lastniki Žlendrom, Serbecem, Alegrom in Gramcem," pravijo v krškem sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo. "Zato smo sklenili opraviti natančno geodetsko izmero posega novega cestnega telesa v njihovo lastnino in na podlagi teh rezultatov ponovno opraviti z njimi razgovore." Cesta med Križajem in Kostanjevico Del cestišča, ki je že pripravljen, bodo asfaltirali še letos Krško, septembra - Rekonstrukcija ceste med Križajem in Kostanjevico poteka po predvidenem planu in v skladu s finančnim načrtom, zagotavljajo v krškem sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo. Predvideli so tudi že rešitev problema, ki je nastal zaradi neusklajenega načrtovanja rekonstrukcije ceste in polaganja optičnega kabla. Cesta se je s širitvijo pomaknila v smeri proti PTT drogovom, položeni in že priključeni podzemni kabli (na nasprotni strani) pa omogočajo 'podiranje stebrov, ki na sliki še štrlijo kar iz cestišča. V tej investiciji je predvidena tudi rekonstrukcija mostu čez potok Senuša, zanjo je že pripravljena tudi tehnična dokumentacija in dela se bodo pričela v kratkem. S položitvijo asfalta na doslej pripravljenem odseku ceste bo za letos predvideni obseg del zaključen. Ostalega dela do ureditve celotnega cestišča pa se bodo lotili prihodnje leto. sklepom, ki ga je krški izvršni svet sprejel 1. junija letos, je bil vodovodni sistem Rore 3. junija izročen v upravljanje in uporabo podjetju Kostak Krško. S tem je dana možnost oskrbe s kalitetno pitno vodo šestim krajevnim skupnostim v občini Krško. To je odgovor na pogosta vprašanja krajanov, ki so jih naslavljali tudi na izvršni svet, ali ta velika in draga naložba služi svojemu namenu. Franc Glinšek, občinski sekretar za gospodarsko infrastrukturo, pa je v odgovoru še enkrat podrobneje opisal potek izgradnje in vključevanje sistema v vodno oskrbo: Zaradi velike ogroženosti podtalnice na Krškem polju, manjšanja izdatnosti vodnjakov na Drnovem in pogostih prekoračitev ravni nitratov v pitni vodi je v občini od leta 1986 dalje stalno potekalo iskanje dodatnih virov pitne vode, pri čemer sta sodelovali ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora ter ministrstvo za znanost in tehnologijo. Zlasti uspešne so bile raziskave Rorah, kjer so danes napravljene 4 globinske vrtine. Pred tremi leti smo naročili projekte za aktiviranje ene vrtine, s katero bi pokrivali potrebe po pitni vodi v krajevni skupnosti Gora, del vode pa bi odvajali v vodohran Nar-pelj. Ob visokih vodah v novembru 1990. leta je bilo poplavljeno črpališče na Bregah in tedaj smo imeli v Krškem daljše obdobje oporečno pitno vodo. Prav zaradi teh poplav smo se prijavili pri Svetovni banki za kredite, s katerimi bi zgradili celotni vodovodni sistem v Rorah z izdatnostjo 80 l/s vode. Svetovna banka nam je odobrila 2.506.077 ameriških dolarjev in smo tako osnovni projekt razširili na 4 črpališča, naročili smo dodatne projekte za vodohran Trška gora, velik 600 m3, namesto delne avtomatike smo naročili projekte za procesno upravljanje vodovodov in se naknadno še odločili, da povečamo vodohran v naselju Narpelj od 250 m3 na 500 m3 prostornine. Na osnovi javnih razpisov v oktobru in decembru 1991 so bila dela oddana Rudisu iz Trbovelj. Podizvajalci pa so bili v glavnem VGP Novo mesto, Pionir Krško, Kostak Krško, Hidrogea Maribor, Hidrotehnik Ljubljana, Mascom Lenart in AP Grosuplje. Dela so se pričela decembra 1991, 14. avgusta 1992 je bil tehnični pregled objektov in 22. septembra 1992 je bilo izdano tudi uporabno dovoljenje za zgrajene objekte Od predvidenega programa v tej fazi še ni bila aktivirana ena vrtina, zgrajen dodatni del vodo-hrana Narpelj, zato tudi še ni mogoče procesno vodenje, ampak lahko deluje le avtomatika v zaprtem sistemu, kar pomeni, da je potrebno občasno kontrolirati delovanje sistema v vodarni. Novembra 1992 smo pričeli graditi še 3970 m dolg vodovod, s katerim smo povezali vodovodni sistem Rore z vodohrani Cre-tež. Gora, Dunaj in Cesta. Iz vo-dohrana Cesta pa smo zgradili še 620 m dolg cevovod v naselje Gunte. Ta dela so bila končana marca 1993, ko je bil uspešno opravljen tehnični pregled. Ker je Svetovna banka financirala le opremo in 50 % gradbenih del, je bilo potrebno zagotoviti tudi ustrezen delež iz občinskega proračuna, kar je bilo zagotovljeno z rebalansom v letu 1992. Ta sistem že od aprila letos dobavlja vodo v vse vodohrane KS Gora. V obstoječi vodovodni sistem Krškega je trenutno mogoče vključiti 50 l/s vode. Z dokončanjem del še na eni vrtini se bo razpoložljiva količina povečala na 80 l/s. Z izgradnjo druge cel ice pri vodohranu Narpelj ter centra procesnega vodenja, ki bo vključeval tudi avtomatiziranje obstoječega vodovodnega sistema, se bo izboljšala še ekonomika obratovanja. Za vključitev sistema procesnega vodenja je bilo potrebno izdelati matematični model vodoosk-rbnega sistema Krško kot podlago za programske osnove. Investitorju, DO Kostak Krško, je bil projekt oddan januarja 1993. Za komuniciranje centra procesnega vodenja s končnimi postajami posameznih delov vodooskrbnih sistemov je bil aprila izdelan tudi projekt "Tehnične rešitve sistema radijskih zvez radijskega sistema Kostak Krško". Skladno s tem projektom je bila na ministrstvo za promet in zveze naslovljena prošnja za odobritev ustrezne frekvence. Kljub urgencam na ministrstvo in upravo za zveze do danes še nimamo odobritve, ki pa je pogoj za delovanje procesnega vodenja. Sto let Gasilskega društva Brestanica (B. Bjegovič) Preživeli so štiri državnopolitične sisteme Ob jubileju so odprli obnovljeni gasilski dom In podelili priznanja svojim zvestim članom. Zgodovinsko pot društva Je predstavil dr. Tone Ferenc, častni krajan Brestanice. Brestanica, 5. septembra - To nedeljo so v Brestanici praznovali 100. obletnico ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva v tem kraju. Po slavnostni akademiji je sledila parada več kot 200 udeležencev ter zborovanje pred obnovljenim gasilskim domom. Slavnostni trak je prerezal dr. Tone Ferenc, častni krajan Brestanice, ter s tem predal v uporabo obnovljene prostore gasilskga doma. Ob tej priložnosti je dr. Ferenc obudil spomine na začetke prostovoljnega gasilstva v Sloveniji in v Brestanici. Davnega 4. maja 1893 so na pobudo brestaniškega gostilničarja in župana Gustava Uns-chulta ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Reichenburg. Čeprav so si v tem času Nemci prizadevali ohraniti nemški duh in nemško poveljevanje, je začel v gasilskih društvih prevladovati slovenski duh, tako da so razne gasilske prireditve izražale slovensko nacionalno zavest. Že v začetku 1909. leta so v brestaniškem gasilskem društvu vpeljali slovenska pravila, ki so jih naslednje leto deželne oblasti v Gradcu potrdile. Kmalu po svoji ustanovitvi si je društvo priskrbelo ročno bri-zgalno, leta 1906 pa so zgradili prvi gasilski dom. V društvu je bilo včlanjenih vedno do 35 rednih članov, večinoma obrtnikov in posestnikov, imelo pa je tudi podporne in častne člane. Ko je bila leta 1908 v Žalcu ustanovljena Zveza slovenskih gasilskih društev, so brestaniški gasilci pristopili k njej. Na proslavi dvajsete obletnice društva so ustanovili župo, ki je zajemala prostovoljna gasilska društva s celega Kozjanskega. Po prvi svetovni vojni so se vključili v Jugoslovansko gasilsko zvezo. V teh letih je društvo številčno naraslo, ustanovili šo svojo pihalno godbo, razvili prvi prapor (prvi v celem Posavju), nabavili novo ročno brizgalno in gasilski vprežni voz. Čeprav se je gospodarska kriza v tridesetih letih odrazila v gasilstvu in tako tudi v brestaniškem društvu, jim je takrat uspelo nabaviti prvo motorno brizgalno, ki so jo uporabljali vse do sedemdesetih let. Po novem zakonu so bila leta 1933 vsa gasilska društva organizirana v gasilske čete s poveljnikom na čelu. Med drugo svetovno vojno so Nemci spet poskušali germanizirati gasilstvo v Sloveniji. Ponekod jim je to uspelo, toda v Brestanici so obdržali slovenski jezik v poveljevanju, čeprav je društvo nosilo nemško ime. V novih razmerah po drugi svetovni vojni se je društvo preimenovalo nazaj v Prostovoljno gasilsko društvo Brestanica. Delo se je razširilo na mladino in tudi na pionirje. V tem obdobju so nekajkrat posodobili svoj gasilski dom in opremo. Ob letošnjem jubileju so članom podelili priznanja za njihovo dolgoletno prizadevno delovanje v gasilstvu. Republiška priznanja so prejeli: Miran Kozole, Alojz Kozole in Olga Bračun odlikovanje I. stopnje, Mirko Avsenak in Rok Kuko-vičič odlikovanje II. stopnje, Alojz Dular gasilsko plamenico I. stopnje ter Radoslav Glas in Boštjan Železnik gasilsko plamenico III. stopnje. Društvo je dobilo odlikovanje GZS za posebne zasluge ob 100-letnici delovanja. Občinska priznanja so prejeli: Anton Stritar zlato značko; Anica Kozole zlato priznanje; Marjan Petrišič, Lado Rola, Jože Čuber, Anica Čuber in Anica Kukovičič srebrno priznanje; Silva Glas, Dragica Kozole, Gandi Lešnik, Marinka Vaš, Mojca Železnik in Vojko Kranjec bronasto priznanje. Društvo je za dolgoletno delovanje v svojih vrstah podelilo priznanja 26 svojim članom. Častni krajan dr. Ferenc reže trak ob otvoritvi obnovljenega doma GD Brestanica. Za njim stojita Mirko Avsenak (KS Brestanica) in Slavko Šribar (Občinska gasilska zveza). Krška vas Sedemdeset let Gasilskega društva Podelili so priznanja jubilantom, med njimi Martinu Piltaverju in Alojzu Erlahu za 60-let-no zvestobo gasilstvu. Krška vas — Z mimohodom gasilske parade seje 17.julija začel program proslave ob 70. obletnici GD Krška vas. Udeležence sta nato pozdravila g. Vlado Deržič, predsednik Občinske gasilske zveze, in predsednik KS Krška vas g. Jože Poldan. G. Dušan Prah, predsednik GD Krška vas, pa je predstavil dolgo In zelo uspešno pot društva od leta 1923 do danes ter pri tem poudaril: "S ponosom se spominjamo vseh ustanovnih članov društva in smo jim hvaležni, da so iz nič veliko naredili. Vse je zapisano z imeni in je trajen dokument sedanji In bodoči generaciji." Omeniti moramo, da so v letošnjem letu člani obnovili in olepšali svoj dom od znotraj in zunaj, naredili pa so tudi nov zunanji priključek na električno omrežje. Za vsa ta dela so žrtvovali nešteto prostovoljnih delovnih ur, poma- gala pa je tudi krajevna skupnost s finančnimi sredstvi za material. Po govoru predsednika GD Krška vas je sledil najbolj svečan del programa, to Je podelitev priznanj in značk Jubilantom GD. Prejeli so Jih člani za 5, 10, 20, 30, 40 in 60 let. 40 let aktivnega dela so društvu posvetili Emanuel Kolar, Ivan Dvornik, Ivan Tomše, Jože Jankovtč, Ivan Komočar, Mirko Lopatic, Jože Les, Jože Kovačič, Jože Prah In Ivan Prah. Za svoja najstarejša člana s 60 leti dela v društvu so sokrajani pripravili prijeten sprejem, to je za g. Martina Piltaverja in g. Alojza Erlaha, še posebej slednjega, ki se je proslave udeležil osebno. Za boljše počutje Jubilantov in gostov so poskrbeli Pevski zbor Ivana Kobala Iz Krške vasi in narodno zabavni ansambel Slovenija. (PILIP) Naš glas 14, 15. septembra 1993 5 "Ohcet na brodu" Čez valove Save v zakon Na kmečki ohceti, ki so Jo letos že drugič pripravili na Mostecu, sta si zvestobo obljubila nevesta Iz Artič In ženin Iz Sp. Starega Grada. Mostec, 1. avgusta - Na brodu sredi Save sta si pred matičarjem Borutom Mokrovičem, generalnim direktorjem Term Čatež, obljubila večno zvestobo Magda Levak in Zoran Rizvič. Obljubo sta nato potrdila še pred oltarjem v stari vaški cerkvici. Prireditev je zelo lepo uspela, saj si jo je ogledalo okoli 3000 obiskovalcev. Organizatorji so s to prireditvijo skušali obuditi običaje, ki so bili v navadi na vasi ob porokah: nevesto so pospremili vaški fantje, ženinu so nastavili šrango ... Kmečko ohcet je organiziralo le 5 dni staro Turistično društvo \ .v Mostec, v veliko pomoč pa so jim bile Terme Čatež, saj so njim take prireditve zelo dobrodošle, ker pomenijo dodatno ponudbo za njihove goste. V vasi Mostec je po besedah Andreja Pinteriča, predsednika Turističnega društva, le 62 gospodinjstev, vendar so vsi vaš-čani zelo aktivni. V vasi poleg Turističnega društva delujejo še Vaška skupnost, Brodarski odbor in Gasilsko društvo. Turistično društvo je med 14. in 21. avgustom organiziralo še eno zelo uspešno turistično prireditev z motom: Kol'ko Save -tol'ko piva. (J. Zorko) Gasilci Rožnega-Presladola Pridobili so prostore in obnovili vozilo V volji je pot, v slogi je moč, pravijo krajani KS Rožno Presladol. Rožno, 11. septembra - Na Rožnem je bilo to soboto posebej svečano. Tamkajšnje gasilsko društvo je slavilo novo pridobitev: obnovljeno nekdanje skladišče je predelano v lep in funkcionalen gasilski dom, predstavnik društva pa je prejel ključe obnovljenega gasilskega kombija. Slovesnost se je začela z govorom predsednika GD. V imenu občine Krško je prisotne nagovoril gospod Franc Černelič. Potem je gospod Sluga (lastnik pekarne Sluga), uradni boter kombija, predal ključe obnovljenega avtomobila. Po blagoslovu gospoda župnika se je začel neuradni del slovesnosti. Program so popestrile gasilske družine iz Brestanice, Blance, Pokleka in Senovega ter ansambel Franca Ocvirka. In kaj pravijo krajani ob najnovejši pridobitvi? Gospod Branko Sluga, predsednik GD: "Korenine gasilstva na Rožnem sežejo v 1973. leto, 1981. leta smo registrirali GD. Zaradi pomanjkanja opreme, prostora, tudi zaradi zamenjave generacij je aktivnost društva skoraj zamrla. Pred nekaj leti smo z novimi ljudmi na novo zaživeli. Priložnost, da dobimo nove prostore, smo ob pomoči SO Krško izkoristili. Zapuščeno skladišče smo z lastnimi sredstvi obnovili in preuredili. Uredili smo tudi okolico doma in rezultati našega dela so vidni. Istočasno smo z lastnimi sredstvi obnovili star in odpisan kombi in naše društvo ima danes prvič v svoji zgodovini funkcionalno gasilsko vozilo. Res je, da smo ta objekt dobili za dobo 10 let, ampak upamo, da nam ga bojo občinske oblasti dale v trajno rabo." Gospod Anton Bohorč, predsednik KS Rožno- Presladol: "Zahvaljujemo se SO Krško in številnim sponzorjem iz Posavja, ki so omogočili to majhno svečanost. Naša KS, relativno redko naseljena, šteje 477 prebivalcev. Na obrobju občine Krško se počutimo malce zapostavljene. 2al nam je, da izgradnja cest Rožno- Presladol-Kališovec in Brezje-Presladol v naši krajevni skupnosti nista finančno pokriti iz proračuna občine Krško ..." (PILIP) Praznik KS Čatež Letos je bila gostiteljica Cerina Podelili so krajevna priznanja in pripravili tradicionalne vaške igre. Med praznovajem je krajane obiskal državni poslanec Marjan Šetinc. Mednarodni arheološki tabor Prve podrobnosti o Starem gradu Čatež ob Savi - V KS Čatež ob Savi imajo praznik v spomin na čas II. svetovne vojne, ko so bili krajani množično izseljeni v nemška taborišča. Praznovanje je vsako leto v drugi vasi krajevne skupnosti, zato so bili letos gostitelji vaščani Cerine. Svečana seja skupščine KS s kulturnim programom j e bila v nj ihovem obnovljenem gasilskem domu. Podelili so tudi priznanja KS. Prejeli so jih: Jože Pacek - župnik, Martin Tomše - poveljnik gasilske enote in Marjan Komočar — dolgoletni gospodar gasilskega doma. V imenu KS je spregovoril Jože Avšič, kije orisal delo KS in nakazal probleme, ki pestijo krajane iz leta v leto. Povedal je, da krepko občutijo, da so jug južne občine, saj imajo kopico nerešenih problemov, kot so oskrba s pitno vodo, telefon, avtobusna postajališča, cestna signalizacija ... V razpravi je gospod Pacek povedal, da se je v teh krajih v osemnajstih letih, kar je on župnik na Čatežu, veliko spremenilo, od cest in celotne podobe naših vasi do samih krajanov in njihovega odnosa do napredka. Opazil je veliko povezanost med ljudmi in pripravlje- nost na sodelovanje v skupnih akcijah, ki jih organizira bodisi cerkev ali KS. Zbrane na svečani seji je pozdravil tudi direktor VGP Novo mesto, gospod Roman Rajer, predstavnik generalnega pokrovitelja prireditve. Na praznično poletno nedeljo pa so se predstavniki vseh sedmih vasi KS pomerili v tradicionalnih vaških igrah in vlečenju vrvi. Gledalce je najbolj navdušila igra sestavljanje kmečkega voza, v kateri je sodelovalo kar sedem tekmovalcev. Najprej so morali voz pravilno sestaviti, nato pa so štiri dekleta sedla nanj, dva moška tekmovalca sta se vpregla v jarem, eden pa je potiskal voz in tako pomagal pripeljati dekleta do cilja. Prvo mesto je osvojila ekipa Sobenje vasi, drugo Cerine, tretji pa so bili tekmovalci iz Žejnega. Obiskovalcem je spregovoril tudi gost prireditve, poslanec državnega zbora g. Marjan Šetinc. Prijetna glasba ansambla Zasavci in dobra postrežba organizatorjev pa sta zadržali številne obiskovalce pozno v noč. (Fanlka Za-niuk) Argentinski maturanti v Krškem Skupina maturantov, potomcev slovenskih staršev, izseljenih v Argentino, se je mudila v krški občini. V Argentini obiskujejo slovensko šolo, ki poteka ob sobotah, predmetnik pa je usmerjen na poučevanje slovenskega jezika, literature, zgodovine in zemljepisa ter naših običajev. Na maturantskem izletu so bili sredi julija zato, ker se pri njih šolsko leto zaključi šele z decembrom. V Sloveniji so bili štiri tedne in njihov obisk v krški občini je bil odgovor na prošnjo za sponzorstvo. Ker niso mogli poslati denarja, so maturante povabili v Krško na enodnevni obisk. Ogledali so si samostan Pleterje, galerijske zbirke v Kostanjevici ter tamkajšnjo jamo, leskovško cerkev in galerijo Stoviček ter knjižnico kapucinskega samostana v Krškem. Tu so mlade obiskovalce prevzeli domačini in jih odpeljali k svojim družinam, nato pa se še posebej izkazali kot gostitelji: svoje obiskovalce so odpeljali na izlete na Čatež, v Mokrice, k ribnikom v Mačkovcih ... Zadovoljstvo je bilo splošno in za vse to se požrtvovalnim občanom iskreno zahvaljujem. Danilo Slter Podbočje - Na Starem gradu pri Podbočju se je 5. avgusta končal drugi mednarodni arheološki tabor, ki sta ga organizirala Filozofska fakulteta - Oddelek za arheologijo in Evropski forum za ohranitev kulturne dediščine. Tabora, ki ga je vodil doc. dr. Mitja Guštin, so se v dveh skupinah udeležili študentje različnih študijskih usmeritev iz Italije, Avstrije, Nemčije, Francke, Poljske, Madžarske in Slovenije. V času med 12. julijem in 6. avgustom so raziskovali ostanke srednjeveške trdnjave in ostanke prazgodovinske naselbine iz 1. tisočletja pred našim štetjem. Med ruševinami trdnjave so našli precej puščičnih sledi, nekaj žganin, prstan, ognjišče ... O trdnjavi sami ni veliko znanega, saj ni zgodovinskih virov. Arheologi domnevajo, da je bila zgrajena kot mejna postaja in je imela predvsem obrambno funkcijo. Približno v 13. stoletju je bila trdnjava porušena, o čemer pričajo ostanki zoglenelih lesenih delov. Izkopavanja na Starem gradu se bodo nadaljevala še prihodnje leto, seveda, če bodo za to zagotovljena potrebna sredstva. (J. Zorko) BIOLOŠKA PREHRANA IN PREDELAVA Zadnja leta se vse več govori in piše tudi pri nas o polnovredni ali bolj poznani BIO hrani in prehrani. Dolga tisočletja se je človek preživljal z živili iz neposrednega okolja in peživel. Z vključevanjem kemije, biokemije, biološkega inženiringa in drugih znanosti v poljedelstvu je prišlo do bistvenih sprememb v načinu pridelave hrane in tudi prehranjevalnih navad. Pojavile so se nove bolezni, a tudi stare v vse večjem številu in obsegu. Zato so zdravniki in drugi znanstveniki opozarjali pred prehrano, kakršno je nudilo vedno bolj stresno življenje. Že 1924. leta je nastalo prvo združenje za biološko pridelavo hrane, a ga je prekinila druga svetovna vojna. Po vojni se je pričelo intenzivno gibanje za pridelavo biološko čiste hrane, saj so dognanja v medicini, ekologiji, kemiji pesticidov in druga privedla do spoznanja, da se z naravnim pridelovanjem hrane ne čuva samo narava in naravno okolje, marveč tudi zdravje. V različnih deželah po svetu so se ustanavljala združenja za BlO-loško pridelavo hrane, njeno predelavo, vzpostavile so se verige prodajaln in širila se je paleta proizvodov od skladišč, pripomočkov za predelavo, posode do oblačil, pohištva in stanovanj, kar vse je prispevalo k razvoju nove industrije, obrti, ohranjanju življenja na kmetijah in naseljevanju z mladimi družinami. Naseljenost podeželja je postala enakomernejša, predvsem z osveščenimi mladimi ljudmi, z znanjem, katero je potrebno za očuvanje naravnega okolja. Da bi to teklo po pravilih, so združenja ustanovila enotno organizacijo, ki skrbi za fflbntrolira-no proizvodnjo in podeljuje zaščitne znake, pod katerimi je možna prodaja le v specializiranih prodajalnah. Tudi tukaj so najmočnejše proizvajalke hrane razvite države, kot so USA, Švica, Nemčija, Danska, Avstalija. Danes se jim priključuje že Madžarska, a tudi mi. Ideja o proizvodnji zdrave hrane se hitro širi tudi v nerazviti svet. . Svetovno združenje Interna-¦-tjpnal Federation of Organic Agriculture Movement (IFOAM) je bilo ustanovljeno I. 1972 v Franciji, sedež pa ima od leta 1987 v Imsbachu v Nemčiji. Tovrstno organizacijo imamo od letos tudi v Sloveniji: v Celju je bilo 23. maja ustanovljeno Združenje za biološko pridelavo, predelavo in prodajo zdrave hrane in zdravilnih zelišč. Poskusi organiziranega prehoda na organsko proizvodnjo so v Sloveniji znani že nekaj let. Na več srečanjih je bil sprejet dogovor, da se končno tudi pri nas ustanovi in registrira združenje za bio proizvodnjo, predelavo in prodajo, saj posameznik ne zmore konkurenčnega boja s kemično proizvodnjo hrane. Le združenje bo lahko podprlo prehod kmetij na biološko pridelavo, a tudi stimuliralo vlado za takšne programe, ki omogočajo razvoj družinskih kmetij, tudi v sredogorju in visokogorju, in dalo proizvode, iskane tudi na zahtevnem razvitem zahodnem trgu. Zaradi vedno hujših problemov v okolju raste zanimanje za biološko, to je naravno obdelavo zemlje. Talna erozija, izumiranje vse več živalskih in rastlinskih vrst, kopičenje nitritov, ostankov strupenih snovi v hrani in drugi zastrašujoči pojavi so stalno prisotni v poročilih o našem kmetovanju. Bežni uspehi sedanje obdelave tal nam ne smejo zamegliti dolgoročnih problemov, ki se kopičijo. To je spoznal že ustanovitelj, pravzaprav utemeljitelj modernega kmetovanja Justus von Liebig, ki je kaj kmalu kritično ocenil svoje lastno odkritje, to je delovanje mineralnih gnojil. 2e sam je pred leti primerjal dušična gnojila z žganjem, ki ga pije revež, da bi bil ob določenem času močnejši, čemur pa sledi huda izčrpanost. Izčrpanost tal in s tem padec naravne sestave je obtožil kot vzrok za pojav rastlinskih bolezni. Tako kot Von Liebig so tudi drugi znanstveniki razvili osnove za biološko obdelavo tal. Ne nazaj k naravi, ampak z novimi spoznanji znanosti uvesti takšno obdelavo, katera bo pomenila sodelovanje z naravo. Ohranjanje in dvig plodnosti tal, uporaba naravnih domačih gnojil, pestro kolobarjenje, živinoreja, ki upošteva značilnosti in potrebe domačih živali, odpoved sintetičnim škropivom ter uporabi umetnih gnojil so bili osnova novega biološkega kmetijstva. V začetku so bili le redki zanesenjaki, ki so uresničevali te ideje tudi v praksi. Danes pa želi vedno več kmetov gospodariti tako, da bi ohranili svoje kmetije bodočim rodovom, to je v skladu z naravnimi načeli. Pri tem se postavi problem, kako se stvari lototi. Glede na to, da v Sloveniji že obstajajo kmetije, ki uspešno gospodarijo na omenjeni način, je najenostavnejši način osnovnega informiranja o tem ogled tovrstnih kmetij. Informacije: tel. št. 0608 79 084. 6 NaS glas 14. IS. scplembra 1993 Poročilo o delovanju NEK JULIJ IN AVGUST 1993 Krška jedrska elektrarna, ki je začela obratovati tik pred koncem julija, je v zadnjih dneh tega meseca proizvedla 5.776 MVVh električne energije (neto), avgusta, ko je delovala s 100-odstotno razpoložljivostjo in 79,81-odstotno izkoriščenostjo, pa 368.152 MVVh (neto). Temperatura Save se je zaradi delovanja elektrarne julija povečala rfajveč za 1,26 stopinje Celzija in avgusta za 2,95. koncentracije radioaktivnosti v tekočinskih in plinskih izpustih so bile v dovoljenih mejah, julija so na novo uskladiščili 47 sodov srednje radioaktivnih odpadkov, avgusta 12. Konec avgusta je bilo tako v skladišču že 9.152 sodov. Lastninski certifikati Računi pri SDK bodo odprti do konca septembra Poslovanje s certifikati bo za prebivalce Posavja organizirano pri SDK v Krškem. ^ Videm v stečaju Stečaju podjetja Videm so prethodina tri pomembna dogodka Ljubljana, Krško - Na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je vlada Republike Slovenije izdala uredbo o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov državljanom Republike Slovenije, rojenim do uveljavitve tega zakona. Izdajatelj certifikatov bo Republika Slovenija. V uredbi so določene tri vrste certifikatov: 1. certifikati državljanov, 2. certifikati upravičencev do denacionalizacije in 3. certifikati delavcev negospodarskih organizacij. Njihova skupna vrednost znaša 40 % vrednosti celotnega družbenega kapitala podjetij v R Sloveniji, ki se lastninsko preoblikujejo. Glede na kategorije državljanov po delovni dobi ob uveljavitvi zakona (5. 12. 1992) znaša nominalna vrednost certifikatov: - 200.000 SIT za državljane, ki še niso bili zaposleni; - 250.000 SIT za državljane, ki imajo do 10 let delovne dobe; - 300.000 SIT za državljane, ki imajo od 10 do 20 let delovne dobe; - 350.000 SIT za državljane, ki imajo od 20 do 30 let delovne dobe; - 400.000 SIT za državljane, ki imajo več kot 30 let delovne dobe. Lastniški certifikat lahko državljan uporabi z lastninsko nakaznico za: 1. pridobitev delnic ali deleža v podjetju, kjer je ali je bil zaposlen, v okviru interne razde- litve delnic po 23. členu zakona; 2. pridobitev delnic pooblaščenih investicijskih družb po 36. členu zakona; 3. nakup delnic podjetij, ki se preoblikujejo z javno prodajo delnic; 4. nakup delnic ali drugega premoženja R Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se javnosti ponudijo v odkup za lastniške certifikate. Pri tem je vloga Službe družbenega knjigovodstva, da v imenu in za račun Republike Slovenije vodi evidenco certifikatov in nadzoruje njihovo uporabo, hkrati pa vodi evidenco podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo in so v ta namen pridobila programska potrdila pri Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo R Slovenije. Šteje se, da so certifikati državljanu oziroma upravičencu izdani, ko je v njegovo korist na evidenčnem računu pri SDK vknji-žen ustrezni znesek. Predvideno je, da bodo vsi računi pri SDK odprti do konca septembra. Imetnik certifikata podatke o stanju na svojem evidenčnem računu preverja na domicilni podružnici SDK, pri kateri uveljavlja tudi ugovore in pritožbe. Vsi državljani, ki so upravičeni do certifikatov, bodo od države prejeli posebno obvestilo o tem, kakšen certifikat in v kolikšni vrednosti jim pripada. Na podružnici SDK v Krškem bo organizirano poslovanje s certifikati in tam bodo lahko Posavci dobili vse potrebne informacije. (B. Bjegovič) Po mnenju stečajnega upravitelja Branka Ogorevca so prodaja deleža podjetja Videm d.o.o. VDI-ju, vpis hipoteke LB in prenos poslovanja na vzporedno podjetje Videm Papir najpomembnejši dogodki, ki so se zgodili pred stečajem podjetja Videm. Krško, 11. septembra - Stečajnemu upravitelju zakon daje možnost spodbijanja tistih storjenih dejanj, ki so oškodovala upnike in-so bila storjena v zadnjem letu poslovanja, pred uvedbo stečaja. To je na sobotni tiskovni konferenci povedal stečajni upravitelj podjetja Videm v stečaju Branko Ogorevc in predstavil svojo vizijo zaključka stečajnega postopka v tem posavskem gigantu. Dogodki, ki so pripeljali do stečaja, sežejo v leto 1989, ko sta takratno podjetje "Djuro Salaj" in angleška firma Knock d'Arcy International ustanovila podjetje Videm d'Arcy International. Ustanovitveni kapital je znašal 200.000 dolarjev in vsaka stran je vložila polovicotega zneska. Kasneje se je "Djuro Salaj" tran-sformiral v Videm, družbo z omejeno odgovornostjo, v katero je KDI vložil nazaj 100.000 dolarjev. Družba je dobila svoj prvi upravni odbor, upravljanje je bilo preneseno na strokovnjake, ki so potem izbirali vodstvo Vidma. V aprilu '92 je Videm že imel blokiran žiro račun in je postalo jasno, da upravni odbor ne bo prenesel bremena slabe finančne situacije. Takrat je prišlo do nekaterih dogodkov, za katere je danes težko najti pravo razlago. VDI-ju je bila dodeljena eksklu-zivna pravica do prodaje vseh Vidmovih izdelkov na neslovenskih trgih. Istočasno se je VDI transformiral v delniško družbo z delničarji na prenosnika. (D. d. z delničarji na prenosnika se ustanovi takrat, ko se želi olajšati promet z delnicami ali pa se želi prikriti, kdo so pravi lastniki delnic). Zatem je bila sklenjena pogodba z ljubljanskim podjetjem EKUM o prodaji paketa Vidmovih delnic. Že s pogodbo je bilo pred- videno, da je kupnino možno plačati s pobotom, tako je EKUM kupil terjatev do Vidma in namesto plačila kupnine opravil pobot še pred uvedbo stečajnega postopka. V tem obdobju je bila sklenjena tudi pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z zavarovanjem Vidma do upnikov. Čeprav bi se v Vidmu že takrat moral začeti stečajni postopek, do tega ni prišlo. Najbrž je Ljubljanska banka kot največji Vidmov upnik ocenila, da bo izgubila vloženi denar in da bo več dosegla z vpisom hipotek na Vid-movo premoženje. Zastavne pravice, ki jih je Ljubljanska banka pridobila na premoženje Vidma v zadnjem letu njegovega poslovanja pred stečajem, so se spremenile v 6 tožb za priznanje teh pravic in jih bo stečajni upravitelj na naslednjem naroku na sodišču prerekal. Konec leta '92 je bil dosežen sporazum s Skladom za razvoj RS o prenosu Vidmovega kapitala na sklad. Sklad je ocenil, da podjetje ni sposobno poslovati naprej, zato so se odločili ustanoviti novo podjetje. Videm je že imel ustanovljeno podjetje VIDKA, zato so se na seji upravnega odbora, ki jo je vodil sklad, odločili razširiti dejavnost tega podjetja, zlasti s proizvodnjo papirja, in ga odpro-dati skladu. Z novim podjetjem Videm - Papir je bila sklenjena pogodba o najemu obrata proizvodnje papirja še pred uvedbo stečaja. Ocena stečajnega upravitelja je, da je cena najemnine bistveno prenizka, ker ne upošteva vrednosti papirnega stroja 1 in deinking naprave, na katerih je bila pred kratkim opravljena temeljita rekonstrukcija. Če bi hoteli razveljaviti te dogodke, tako da bi Videm v stečaju ponovno postal lastnik deleža v VDI, če bi uspeli razveljaviti pogodbo o prodaji podjetja Skladu za razvoj RS in če zastavne pravice, ki jih je Ljubljanska banka pridobila v zadnjem letu pred uvedbo stečaja, ne bi bile priznane, potem bi prišlo do drugačnega zaključka stečajnega postopka. Videm - Papir in Vitacel (o- Branko Ogorevc brat proizvodnje celuloze) bi lahko dokapitalizirali s sredstvi, ki jih imata obe podjetji v najemu, in potem bi to premoženie prodajali, pri čemer bi dobili bistveno več, kot če bi premoženje prodajali po delih. To bi predvsem pomenilo boljše poplačilo upnikov. S to vizijo je stečajni upravitelj že seznanil člane upniškega odbora in stečajnega sodnika. Stečajni upravitelj je tudi zaprosil sodišče za dovoljenje, da vloži tožbe, ki bi omogočile realizacijo takega zaključka stečajnega postopka. Na naslednji seji.upniške-ga odbora, ki naj bi bila 15. 9. 1993, bo znano stališče tega odbora, dokončno besedo pa ima stečajni sodnik. Do sedaj je svoje terjatve do Vidma v stečaju prijavilo 530 pravnih in fizičnih oseb, med najpomembnejšimi pa so Ljubljanska banka Ljubljana, Posavska banka Krško, Hago Celovec, GG Novo mesto, Elektro Celje, Rudnik lignita Velenje, Zavarovalna družba Triglav in Sindikat Per-gam, ki zastopa interese delavcev podjetja Videm, ter posredno, preko SO Krško, država. Na naslednjem naroku na sodišču ste-čajni upravitelj predvideva, da bo delavcem priznanih okoli H) milijard tolarjev nespornih terjatev. Gre predvsem za razliko med izplačanimi plačami in plačami, ki so jim pripadale po kolektivni pogodbi, ter zneske za odškodnine, invalidnine, dokup delovne dobe ipd., ki so že bili priznani pred uvedbo stečaja, ne pa tudi izplačani. Stečajni upravitelj pričakuje, da bo med upniki prišlo do trgovanja z terjatvami. Ljubljanska banka bo svojo terjatev do Vidma prenesla na Agencijo za sanacijo bank, ta pa po končanem postopku sanacije terjatve lahko prepusti nazaj LB. Poleg LB imajo hipoteke na Vidmovo premoženje še Zavarovalnica Triglav, Posavska banka Krško, SKB banka in Hago Celovec. Ker se Hago sam nahaja v finančnih težavah, lahko se zgodi, da bo zahteval prodajo PSI in poplačal svoje dolgove, ali pa odprodal svoje terjatve do Vidma. Najboljša rešitev bi seveda bila, če bi te terjatve od Haga odkupil Sklad za razvoj, ki je že lastnik Vidma - Papirja. Omenimo še, da je sklad, po lx-sedah g. Ogorevca, kupil Videm - Ppa-pir za 100.000 tolarjev in kolikor je znano, tega denarja še ni plačal. Kar zadeva odprodajo obeh podjetij, Vidma - Papirja in Vita-cela, stečajni upravitelj pričakuje, da upniki Vidma v stečaju lahko postanejo njihovi lastniki. V interesu sklada je zato, da sanira in čim prej odproda obe podjetji. Glede Vidmovih "hčera" je B. Ogorevc povedal, da so ta podjetja sastavni del Vidmovega premoženja, niso pa predmet stečajnega postopka. V večini teh podjetij je finančna situacija zelo slaba, za eno izmed njih je že predlagan stečajni postopek (Sava Papir), Vidimex praktično ne posluje več, Hago tudi ima likvidnostne težave. Kar zadeva pogodbe s švedsko ekipo, ki je vodila podjetje Videm pred stečajem, ni pravno formalnih osnov za njihovo razveljavitev. Tako še naprej redno prihajajo fakture iz neke luksemburške banke (izvedeli smo, da so naslovljene na g. Cibica, predsednika upravnega odbora Vidma -Papirja), ki zahteva njihovo plačilo. Ljubljanska banka, ki je izdala garancijo za plačilo po pogodbi z g. Normanom in njegovo ekipo, je dolžna fakture poravnati po prvem pozivu, ker stečajni upravitelj tega ne želi in ne bo storil. B. B. Kaže, da so si zaposleni glede lastninjenja enotni Lisco hočejo obdržati v svojih rokah V Lisci se zavedajo, da je po bitki lahko biti general, a kljub temu so zadovoljni z dosedanjimi odločitvami in poslovnim uspehom. Sevnica, avgusta - Uspešnim proizvodnim obratom v Srbiji in BiH se je Lisca (za sedaj) morala odreči, ti sedaj tudi boljkone stojijo. Nekdanji vodilni proizvajalec perila v Jugoslaviji je izgubil 35 % proizvodnih zmogljivosti in 75 % domačega trga. Sedaj lahko doma računa le na prodajo 10 % proizvodnje, a kljub temu so z rezultati poslovanja zadovoljni. Verjetno res ni veliko podjetij v Sloveniji, kjer bi si zaposleni svoje lastninske certifikate želeli spremeniti v solastniške deleže. V sevniški Lisci se dogaja ravno to: vodstvo in zaposleni si prizadevajo, da bi v ta projekt pritegnili še ostale (nekdanje) člane kolektiva in svoje upokojence. Tako imajo možnost, da skupaj ohranijo večinski lastniški delež in da nadaljujejo uspešno gospodarjenje. To je le ena izmed izjav, ki smo jih slišali na tiskovni konferenci, sklicani ob koncu avgusta v sevniški Lisci. Povod za sklic konference pa je bila potreba vodstva tovarne, da se izloči iz vsesplošne negativne slike, ki jo dajejo poročila o letošnjem gospodarjenju v Posavju. Lisca je ob polletju imela eno največjih akumulacij v Posavju. Tudi ta je seveda skromna, a je akumulacija in drugi nimajo nikakršne. Njihove zaloge v skladiščih so tako "počiščene", je ocenil direktor Vili Glas, da jim to včasih že povzroča težave pri oskrbovanju kupcev. Tudi repromaterial obračajo dovolj hitro. To so elementi, iz katerih vodstvo podjetja sklepa, da jim gre dobro. Ne strinjajo se namreč s tem, da recimo SDK primerja njihove poslovne rezultate s poslovnimi uspehi zasebnih podjetnikov in obrtnikov samo skozi bilanco uspeha. "Sedanja dokapitalizacija bo stvari nekoliko natančneje postavila na svoje mesto, seveda pod pogojem, da bo tudi davkarija zagotovila poravnavanje obveznosti, kakršna je plačevanje davščin," pravi direktor finančno-računovodskega sektorja Branko Ogorevc. Njihovi izvozni načrti so sicer fleksibilni, a v prvem polletju so izvoz vendarle uspeli uresničiti 90-odstotno, medtem ko ga v drugem polletju še povečujejo. Na to so obsojeni, ker brez izvoznih komponent izdelka ne morejo narediti, banke in zavarovalnice pa ne sprejemajo tveganja na področju, ki je blizu vojnim operacijam. Zaradi tega so morali precej zadržati trženje storitev (lohn posli), saj bi poslovne partnerje še prepričali, da je Slovenija varna dežela, vodstva koncer-nov pa nočejo tega slišati in preprosto prepovedo sodelovanje s slovenskim podjetjem. Kljub temu imajo letos še vedno v realizaciji 40-odstotni delež lohn poslov, 50 % prodajo v izvoz, 10 % pa doma. Največ izvažajo v Italijo, Avstrijo in Nemčijo, kupna moč na Hrvaškem pa že sama po sebi omejuje povpraševanje. Najpogosteje poslujejo z velikimi koncerni, grosisti, seveda pa se potem pojavijo težave, ko bi bilo treba oskrbeti domači trg. Tudi temu problemu se nameravajo posvetiti v prihodnje. Z načrtovano naložbo v predilnico Klanjec, kamor bi prezapo-slili nekaj delavk z one strani meje, ki se sedaj vozijo v Slovenijo, zadnji čas ne kaže najbolje, ker so se hrvaški partnerji ohladili. Ob 1.400 zaposlenih (85 jih je še t. i. začasno razporejenih) so kljub temu še podaljšali delovno dovoljenje za 24 delavk iz Hrvaške in le 9 jih ni dobilo podaljšanja. Zatrdili so nam, da veliko pozornosti posvečajo iskanju novih kadrov in njihovemu usposabljanju, da pa se nameravajo temeljiteje lotiti tako komuniciranja z javnostjo kakor komuniciranja med vodstvom in kolektivom. Pri obojem naj bi jim pomagali za to najeti strokovnjaki, predvsem pa si veliko obetajo od tega, da bodo vsi zaposleni v podjetju tudi v prihodnje znali stopiti skupaj in vzdržati, kadar bo to ponovno potrebno. Vojna na Balkanu jim ni le skrčila domače tržišče z dvajsetih na dva milijona kupcev, pač pa jim je naredila tudi moralno škodo. Zato so si za prodor v izvoz kupili pravico do nove blagovne znamke Orchidee, ki so jo letos pričeli uvajati s kopalkami, registrirana pa je za celo skupino 25. Z njo že tržijo v Avstriji, Švici, Holandiji, Nemčiji, Sloveniji in (kolikor prenese kupna moč) na Hrvaškem. S tem nadaljujejo poslovno politiko, ki so si jo zasta- val jugoslovanski trg, so si zadali nalogo, da morajo vsaj 40 % svoje proizvodnje prodati v izvoz. To takrat sploh ni bilo lahko iz- vili že pred davnimi leti. Ne glede vedljivo, danes pa se jim seveda na to, da bi jim povsem zadosto- obrestuje. Od leve: Janko Močivnik (oddelek za kadre), Branko Ogorevc (finančni direktor). Vili Glas (glavni direktor) in Franc Ernestl (vodja splošnega sektorja). V Lisci se zavedajo, da je visoka inflacija zanje smrtonosna, zato zagovarjajo vse t. i. trde ukrepe, ki bi jo zmanjšali. Glavno napako slovenske vlade pa vidijo v njeni neaktivnosti pri spremembah davčnega sistema. Ves proračun je obešen na tiste vire, ki so državi najlažje dosegljivi: plače in prometne davke. V dveh letih na tem področju vlada ni naredila nič. Ne pričakujejo od države pomoči v financah, pričakujejo pa, da podjetjem odpre trge, jim omogoči normalno poslovanje, kar pomeni, da se morajo spopadati samo s tistimi ovirami, s katerimi se morajo tudi njihovi tuji konkurenti. Zavedajo pa se, da država Slovenija ne more zagotoviti tolikšne globalne podpore, kot jo lahko svojim subjektom nudi na primer Nemčija. Naši ljudje se ponekod ne morejo obrniti niti na konzulat, če se kaj zgodi - ker ga pač tam še nimamo. Naš glas 14, 15. septembra 1993 Kmečka zadruga in Agrokombinat v Krškem Dogovor o delitvi premoženja je sklenjen "Čas bo pokazal, ali je bila taka odločitev modra, gotovo pa bomo odslej mnogo manj politizirali in več delali, ker bo vsak odgovoren za razvoj svojega podjetja," je dejal Ivan Ko-zole. Krško, 6. septembra — Tiskovno konferenco, na kateri so predstavili (splošno) Kmečko zadrugo Krško in novi Agrokombinat v krški občini sta sklicali obe strani skupaj v prostorih vinske kleti v Leskovcu. Leskovška in kostanj eviška klet sta skupaj z vsemi vinogradi ter pripadajočim inventarjem po delitvi premoženja v lasti krške splošne kmečke zadruge. Ravno tako je v njeni lasti celoten zadružni program, odkupno skladišče s hladilnico v Žado-vinku in osem prodajaln z re-promaterialom in živili. Dogovarjanje o delitvi (vračilu) premoženja med iniciativnim odborom za ustanovitev kmečke zadruge in M-Agrokombinatom je trajalo dve leti, pospešila pa gaje med drugim tudi vloga Zadružne zveze Slovenije za rezervacijo celotnega premoženja. Po tem ukrepu Agrokombinat ni smel več razpolagati s svojim premoženjem, kar mu je otežilo poslovanje, pogajanja so stekla in v teh dneh bo postala pravnomočna odločba o delitvi. Agrokombinat je obdržal prašičjo farmo s poljedelskim delom, nekdanjo PE Sadjarstvo, del trgovin in del klavnice z mesnicami. Njegovih 115 zaposlenih je prešlo v službo h kmečki zadrugi. Vrednost njegovega premoženja se je, po Kozoletovih besedah, globalno skrčila za 30 %, število zaposlenih pa za 25,6 %. Novi lastnik (zadruga) bo vse prevzete zaloge plačal postopoma, v dogovorjenih rokih (15, 30 in 60 dni), za to so sredstva zagotovljena v proračunu, finančne obveznosti pa bo poravnal za čas do 1. avgusta 1993. Od takrat naprej bo nastale finančne obveznosti dolžna poravnati kmečka zadruga. Vključno z odkupom letošnjega pridelka grozdja. Upravni organ je Agrokom-binatu izdal denacionalizacij-sko odločbo, s katero preklicu-je dosedanjo rezervacijo in omejitve, ki izhajajo iz nje, lahko se bo preoblikoval v skladu s poslovno politiko celotnega sistema Mercator. Sama razdelitev pa seveda še ne pomeni sanacije kateregakoli izmed obeh podjetij in te se bosta morali lotiti obe. So pa predstavniki obeh tudi izrazili prepričanje o tem, da bo njihovo stališče do kmetijske politike v državi Sloveniji odslej enotno. Ta politika po mnenju obeh strani sedaj nikakor ni usklajena z interesi kmetov. Predsednik upravnega odbora Kmečke zadruge Krško je postal Janez Žaren iz Nemške vasi, njen direktor pa ing. Franc Češnovar. V času, ko so tekla pogajanja o ustanovitvi omenjene zadruge, so kmetovalci v krški občini že sami ustanovili tri zadruge in tudi v okviru Agrokombinata jih je nastalo nekaj. Vodstva teh zadrug so sklenila, da bodo prenehale ločeno delovati, in so se združilev enotno Kmečko zadrugo Krško. Na tiskovni konferenci smo hoteli izvedeti, kje vidi vodstvo novoustanovljene kmečke zadruge razliko med dosedanjo in novo organiziranostjo, oziroma kateri posredniški člen med kmetom proizvajalcem in kupcem bo po njihovem mnenju sedaj odpadel. Direktor zadruge Franc Češnovar je izrazil prepričanje vseh, daje najbolje ustanoviti zadrugo, za katero bodo stali kmetje. Ti morajo preživeti, zato odločajo in delajo v svojem interesu. Dejavnost njihove zadruge lahko, po Češno-varjevem mnenju, zadovolji vsakega kmeta. Ob združitvi je imela zadruga 220 članov, do tiskovne konference so jih sprejeli še 50, imajo pa še 30 prošenj za sprejem v članstvo. Ustanovitveni delež- je 500 DEM. Predsednik zadruge Janez Žaren pa je zagotovil, da bo razlika med dosedanjim načinom organiziranosti in novo zadrtugo v tem, da je dosedanje podjetje (Agrokombinat) iskal v poslovanju dobiček, medtem ko bo kmečka zadruga stremela predvsem za pozitivnim poslovanjem in ne za dobičkom. Sredstva, potrebna za investicijsko širitev, bodo zagotovili z novimi deleži (vložki). Ivan Kozole, direktor M— Agrokombinata Krško: "Dogovorili smo se, da si bomo vzajemno pomagali, ker je to poslovni interes obojih. Nekdanja hranilno-kreditna služba bo postala samostojna delovna skupnost, ki bo opravljal servis za nas, za krško splošno zadrugo in za tisto v Kostanjevici. Za servis iščemo prodajni in vzdrževalni program (dogovori tečejo z Vol-vom), sicer pa načrtujemo pridelavo 1.000 vagonov sadja letno, septembra bomo zagnali namakalno-oroševalni sistem na 56 ha in ta projekt bomo še intenzivirali, prvi poizkusi s pridelavo semen so bili zelo uspešni in napoveduje se nam sodelovanje z ljubljansko Semenarno, izboljšali bomo kakovost založenosti prodajaln. Lotiti se bo treba tudi razreševanja probema klavnice in to bomo verjetno dosegli z razpisom delnic, saj se nam zdi naložba glede na založenost okolja še kako upravičena. Sicer pa smo pri razdeljevanju stremeli predvsem za tem, da ohranimo celovite proizvodne enote. To je neka startna osnova, vse ostalo pa je odvisno od sposobnosti in zagnanosti tistih, ki delajo. Suša Franc Češnovar, direktor Kmečke zadruge Krško: "Po določilih naše zadruge bomo prevzeto blago (pridelke) kmetom plačevali po prejemu plačila od kupcev. Ce pa bodo nakupovali svoje potrebščine v naših prodajalnah, jim bomo omogočili dvig blaga na predujem - do določene vsote. Sicer pa se pripravljamo na prevzem in predelavo grozdja in v desetih dneh se bomo odločili, ali bomo prevzemali le grozdje naših članov ali pa bomo imeli kaj prostora tudi za odkup grozdja nečlanov. V hladilnici v Žadovinku računamo na prevzem 600 ton jabolk, ki bodo namenjena tudi izvozu, nekaj starejših sort pa bomo prodali za ozimnico. Poudarek bomo dali obratovanju hladilnice, ki bo tržne viške prodajala v Ljubljano. Po toči na Gorjancih Oproščeni bodo davkov in prispevkov Ali bo mogoča še kakšna druga pomoč, pa v krškem sekretariatu za kmetijstvo še ne vedo. kmetijstvo. Vaščani pa so dosle] dali 101 prijavo škode in sekretariat jih bo posredoval naprej, da jim bodo priznane davčne olajšave. Za kakšno drugo finančno pomoč, pravijo v sekretariatu, pa skorajda ni videti vira, morda bo kaj v okviru pomoči za škodo zaradi suše. (I. G.) enega )ožeta Kodriča. Samo zadnja dva imata zaposlitev, pa še Jože pravi, da se z boni, ki jih dobi v IGM Sava, ne da plačati ne avtobus ne dohodnina. Pridelke, kolikor jih imajo, pa je ob njihovi odmaknjenosti in komunikacijah težko redno prodajati. Poškodbe po toči na Gorjancih so si dan po neurju ogledali delavci občinskega sekretariata za Poletne jagode Pri Jarkovičevih na Brodu pri Podbočju so te dni obirali poletni pridelek jagod. Gre za sorto marmolada Al, ki bo imela polno rodnost šele prihodnje leto. Prva bera jih bo dala približno poldrugo tono. Jarkovičevi, poznani po trsničarstvu in sadikah jablan, so svoje skrbno negovane nasade vse leto umetno namakali, tako da suša sadikam ni prišla do živega. (Foto: m. Vesel) Gorjanci, poleti - Kot lešnik debela toča je v ponedeljek, 12. julija, dvajset minut klestila po gorjanskih vaseh Brezje, Planina, Brezovica in Gradec ter po okoliških poljih. Domačini so po neurju imeli kaj videti in so bili kar obupani: v vinogradih skorajda več ni bilo cele grozdne jagode, ne sadeža na drevju, žitno zrnje je bilo razsuto po zemlji, listje na pesi, koruzi, zelju scefrano. "Če hočem še enkrat kaj posejati, moram požeti oves, še ne- zrel. Pa bi bila poraba goriva sama izguba, ker pridelka ni," je na glas razmišljal eden, in drugi: "Naj vinograd kar posekam? Če grem škropit, bo šel denar za škropivo, grozdja pa ne bo, da bi se kaj prodalo." Za večino tamkajšnjih ljudi je zemlja edini ali poglavitni vir preživljanja. Na polju smo srečali ložeta Kodriča, kovača, Slavko in Martina Kodriča, Franca Veglja, Marijo Kuhar, Ano Kodrič in sina Martina, Franca Barbiča in še Tudi letos veliko škode v kmetijstvu IS SO Krško je sprejel odločitve o ukrepih za ublažitev posledic suše v letu 1993. IS bo pomagal kmetijskim proizvajalcem tudi z oprostitvijo davka na dohodek iz kmetijstva, na podlagi ugotovitev komisije. Vladi R Slovenije in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in veterino je izvršni svet predlagal, da takoj sprejme naslednje ukrepe: - Najbolj ogroženim živinorejcem naj takoj zagotovi ugodna finančna sredstva za nabavo krme in drugega reprodukcijskega materiala za ohranitev osnovnega staleža živali. - Zagotovi naj možnost najetja ugodnih kreditov (brezobrestnih ali z minimalnimi obrestmi) za nakup krme za živino. - Takoj naj začne z aktivnostmi za pridobitev nepovratnih repu- Obcina Krško PRIJAVA SUŠE '93 Lastnike kmetijskih zemljišč v občini Krško obveščamo, da na krajevnih uradih takoj, oziroma najkasneje do 11. 9. I1)1) i prijavijo škodo, nastalo po suši. Sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in veterino občine Krško Krško, septembra-Skupna višina ocenjene škode v kmetijstvu občine Krško znaša 1.663.375.000,00 SIT. IS je namenil 4,8 mio SIT iz proračuna za sanacijo in predlagal, da tudi republiška vlada sprejme učinkovite ukrepe za sanacijo škode, nastale po suši. Izvršni svet SO Krško je na svojih seiah dne 1. 9 1993 in b. 9. 1993 obravnaval poročilo komisije za oceno škode, nastale letos v kmetijstvu občine Krško, in ugotovil, da je suša provzročila izpad kmetijske proizvodnje in da znaša direktna škoda 1.451.675.000,00 SIT. poleg tega pa bo nastala iiidirektna škoda pri živinoreji v višini 179.700.000,00 SIT. Ocenjena višina direktne škode predstavlja 5,8 % izpada družbenega proizvoda iz leta 1992 v občini Krško, skupna škoda v kmetijstvu pa 6,5 % izpada. Pri tem je treba poudariti, da je delež izpada družbenega proizvoda bistveno večji, saj je le-ta izračunan na podlagi ugotovljenega družbenega proizvoda iz leta 1990, ob upoštevanju rasti drobnoprodaj-nih cen v preteklih letih, ko je bila gospodarska situacija v občini Krško bistveno ugodnejša od sedanje. Izvršni svet je sprejel naslednje sklepe za ublažitev posledic suše: - Iz neporabljenih sredstev proračuna se prerazporedi za subvencioniranje 2,8 mio SIT in doda še 2 mio SIT iz proračunskih rezerv. Ta sredstva se namenijo za regresiranje setve prezimnih posevkov (1 mio SIT) ter za regresiranje nabave voluminozne krme (3,8 mio SIT). - Spremeni se namen postavke iz proračuna, namenjene kreditiranju investicij v kmetijstvu tako, da bo 5 mio SIT od 7 mio SIT namenjenih kreditiranju nabave krme z enoletnim odlogom vračila pod ugodnimi pogoji. IS predlaga odlog vračila kreditov, ki so jih kmetje že vzeli za isti namen iz proračuna v letu 1992. Kmečka zadruga Krško UGODNA PONUDBA OZIMNICE Kmečka zadruga Krško bo s svojimi 350 člani LETOS pridelala okoli 600 ton kvalitetnih jabolk, 300-500 ton krompirja in preko 150 vagonov grozdja. Obenem smo organizatorji pitanja goveje živine v svojih kmečkih farmah pa proizvajalci svinjskega mesa. Pri tej široki proizvodnji smo se odločili, da vam ponudimo celotni paket ozimnice in upamo, da bomo pri tem uspeli zadovoljiti vse naše kupce. k, CENIK OZIMNICE '__________________________CENA v SIT/kg JABOLKA: jonagold, gloster, idared, gala delišes 40,00 JABOLKA I. vrste: jonagold, gloster, elstar 50,00 JABOLKA II. vrste: jonagold, gloster, idared gala, jonatan 30,00 KROMPIR v vrečah 30 kg 28,00 ČEBULA v vrečah po 10 kg 42,00 SVE2E ZELJE v vrečah cca 25-30 kg 30,00 ČESEN 230,00 FIŽOL: češnjevec 180,00 beli tetovec 160,00 PRAŠIČI - 2IVI 100-120 kg 180,00 SVINJSKE POLOVICE - s slanino 350,00 • Količinska ponudba ozimnice velja do razprodaje zaloge, navede->»e cene veljajo za vsa naročila, sprejeta do 24. 9. 1993. V ozimnici je upoštevan 5 % prometni davek, fco skladišče -hladilnica Zadovinek. Ozimnico dobite v hladilnici Kmečke zadruge v 2adovinku. Informacije, naročila sprejema komercialno-prodajna služba na tel. št. 0608/31-336 (Slavko Božič) ali direktno v našem skladišču na tel. št. 32-505 (Bojan Geršak), za naročila živih prašičev in svinjskih polovic pa dobite informacije na tel. št. 31-424 (Marjan Jalovec). Naročilo lahko pošljete tudi na naš fax št. 31-021. Cene veljajo za takojšnje plačilo ozimnice ob lastnem prevzemu v naši hladilnici, za večje količine - plačilo po dogovoru. DIREKTOR: Franc Češnovar, dipl. Ing. bliskih solidarnostnih sredstev ter ponovno preuči pobudo za spremembo zakonodaje, ki se nanaša na ugotavljanje upravičenosti do solidarnostnih sredstev na podlagi ugotovljenega družbenega proizvoda. - Kmetijskim proizvajalcem, ki jim je to edini vir preživljanja, naj oprosti plačilo prispevkov za invalidsko-pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. - Pospeši naj izgradnjo namakalnega sistema na Krškem polju, kjer so posledice suše največje. IS je naročil kmetijski svetovalni službi, naj s svojim svetovanjem zagotovi pravočasno in strokovno spravilo od suše prizadete krme. Na sejah so predstavniki kmetovalcev povedali, da še ni navodil, kako naj se prijavi škoda po suši. (B. Bjegovil) 8 Naj glas 14. 15. septembra 1993 KAKO ZMANJŠATI POMANJKANJE KRME ZARADJ SUŠE KRATKA NAVODILA ZA PRIDELOVANJE PŠENICE Suša, ki je prizadela večji del Slovenije, je močno prizadela tudi občino Krško, kar je razvidno iz trenutnega stanja na terenu in iz poročil o nastali škodi, ki je bila ocenjena, ocena pa poslana na ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije. Najbolj je prizadeto področje Krškega polja in področje višinskih predelov Gorjancev in Bohorja. Končni republiški ukrepi za ublažitev posledic suše še niso znani. Znani pa so občinski ukrepi: regresiranje jesenske setve pre-zimnih krmnih dosevkov, regresiranje nakupa koruze za silažo in možnosti najetja kredita za nabavo krme. Podrobnejše informacije lahko dobite na sekretariatu za kmetijstvu občine Krško, ki je ukrepe sprejel, ali na sedežu svetovalne službe v Krškem, v vseh zbiralnicah mleka in sedežih zadrug ter v tej številki Našega glasa. V nadaljevanju vam bomo skušali predstaviti strokovne ukrepe, kako zmanjšati pomanjkanje krme zaradi suše. Suša oziroma posledice škode, ki je nastajala, imajo zelo negativen vpliv na rast poljščin in travi-nja, zaradi tega je tudi pridelek krme močno zmanjšan, kar bo imelo posledice v živinoreji, zlasti v zmanjšanju staleža živine na določenih kmetijah. Predvsem so prizadeti travinje, koruza in drugi posevki na plitvejših tleh (produ). Če hočemo vsaj delno ublažiti pomanjkanje krme, je nujno iz- brati vse možnosti, ki so na raz* polago. 2e dalj časa ugotavljamo, da v Sloveniji, prav tako pa tudi v krški občini posejemo premalo strnišč s strniščnimi irf^pre-zimnimi krmnimi dosevki. S tako setvijo namreč v mrtvi sezoni pridelamo kvalitetno voluminozno krmo za govedo, prav tako pa izkoristimo tudi precejšen delež neporabljenega dušika, ki bi se sicer izgubil. Izbira krmnih dosevkov Glede na veliko izgubo krme zaradi suše je priporočljivo sejati pre-zimne krmne dosevke, ki bodo dali kakovostno in kvalitetno voluminozno krmo zgodaj spomladi, nekatere pa bomo lahko ob zgodnji setvi in izdatnejšemu gnojenju pokosili že jeseni, spomladi pa nam dajo še en odkos. Po spravilu le-teh spomladi lahko na te parcele sejemo koruzo za silažo ali zrnje, krompir fižol itd. Za takojšnjo setev je primerna mnogocvetna ljuljka, lahko jo sejemo vse do konca septembra. Na hektar potebujemo 40 do 50 kg semena, priporočajo se sorte tetraflo-rum, draga in diana. Ob zgodnji setvi bomo dobili še en srednje dober odkos v jeseni, spomladi pa do setve koruze še en zelo dober odkos. Priporočljivo je sejati tudi ljuljko v mešanici t ozimnim krmnim grahom, in sicer s sorto maksimerski beli. Seme graha ima na voljo za prodajo Kmetijska šola Grm Novo mesto. V mešanici se seje 50 kg graha in 40-45 kg ljuljke, po setvi je potrebno njivo obvezno povaljati zaradi boljšega vznika. Do 15. septembra je čas za setev tudi ozimne krmne repice sorte per-ko, sejemo je 10 do 12 kg na hektar. Ozimna krmna repica nam da odlično voluminozno krmo spomladi od srede aprila naprej, z ugodnim beljakovinskim razmerjem, kar us-teza kravam molznicam. Zadnji rok bi bil tudi še za setev ozimne krmne ogrščice sorte star-ška, sejemo je 15 kg na hektar. To je prav tako odlična voluminozna krma zgodaj spomladi od 10. aprila naprej. V času med 15. in 25. septembrom je možno sejati tudi ječmen, katerega lahko spravljamo zgodaj spomladi, to je v začetku faze kla-senja, bodisi kot zeleno krmo ali pa ga siliramo. Priporoča se v glavnem setev sort robur in reks, oba sta tipa šestredec. Naj omenim, da je seme ječmena tudi možno dobiti na kmetijski šoli, in sicer imajo partijo semena elito sorte roburja. Kdor se bo odločil za setev ječmena kot ozimnega žita, ne pa kot sveže krme spomladi, naj s setvijo počaka, priporočljiva je setev po 25. septembru. Prezimne krmne dosevke pogno-jimo s 30 do 40 kg čistega dušika, kar znaša 120 do 150 kg kana na hektar, seveda ob predpostavki, da je zemlja s fosforjem in kalijem dobro založena. Gnojilo potrosimo ob pripravi njive pred setvijo, zelo globoko oranje ni priporočljivo, zadostuje globina oranja okoli 15-18 cm. Semena prezimnih krmnih dosevkov, ki jih sejemo v mešanicah, sejemo ločeno, na primer mešanico ljujke in graha, obvezno pa po setvi njivo povaljamo. Ukrepi na travinju Tudi travinje, tako travnike, pašnike in deteljno-travne mešanice, je močno prizadela suša, zato se travna ruša zelo slabo obrašča Ker je v zadnjem času padlo.precej padavin, bi na travnikih sedaj priporočali gnojenje z dušikom: za travnike, ki so s fosforjem in kalijem dobro založeni, priporočamo gnojenje s 150-180 kg kana/ha: za travnike in pašnike, ki so slabše založeni, priporočamo gnojenje z gnojili NPK, in sicer 18 : 9 : 9 ali 17 : 8 : 9 v količini 220-250 kg/ha.Ker so omenjena gnojila težje dostopna na trgu, lahko uporabite tudi mešanico KANA z gnojilom NPK 15 : 15 : 15 v količini 230 kg na ha v razmerju 1 : 1. Na ta način si bomo pridobili morebiten še en odkos ali pa vsaj intenzivno pašo. Še enkrat vas opozarjamo, da si skušate iz prikazanih možnosti izbrati pravo pot, kako bi vsaj delno zmanjšali pomanjkanje krme zaradi suše. Za vse nejasnosti se lahko obrnete na kmetijsko svetovalno službo Krško osebno ali po telefonu na številko 22- 352. Kmetijska svetovalna služba JOŽE KRAMAR, ing. agr. PRIPRAVE NA TRGATEV S trgatvijo se za vinogradnika končajo letna dela v vinogradu. Optimalni čas trgatve po posameznih sortah določi občinski upravni organ na podlagi meritev, ki jih za posavski vinorodni rajon izvaja Kmetijski inštitut Slovenije. Čas trgatve je odvisen od zrelosti grozdja, sorte in lege vinograda, od vremena v času dozorevanja in zakonskih določil. Zrelost grozdja določamo po zunanjem videzu in organoleptični oceni ter z merjenjem sladkorja, skupnih kislin in teže grozdja. Sladkor merimo z mostno tehtnico in z ročnim refraktometrom, slednji je primernejši za hitro delo v vinogradu. Ko sladkor in teža grozdja pri posamezni sorti ne naraščata več, nastopi polna zrelost. Tehnološka zrelost grozdja nastopi ponavadi nekoliko prej in je odvisna od proizvodnega programa kleti, predstavlja pa optimalni čas trgatve. Skupno kislino merimo v laboratoriju. Pri poznih sortah je kisline navadno dovolj, vendar je letos, ko so ugodni pogoji za njen razkroj, tudi to vprašljivo. Drugače je pri zgodnjih in srednje poznih sortah, kjer bi s prepozno trgatvijo izgubili preveč dragocene kisline. Vinogradnik mora biti pripravljen, in ko padejo skupne kisline pod 10 g/l, naj začne trgati. Vedeti moramo, da se količina skupnih kislin med vrenjem in po njem zmanjša za 2-3 g/l. Zdravo in zrelo grozdje je pogoj za dobro vino, zato poskušajmo trgatev zavleči na čim poznejši datum, posebej če nam to dovoljuje lepo vreme. Grozdje trgamo po sortah, prav tako naj bi ga tudi predelali. Zaradi posledic letošnje suše bi bilo v zelo prizadetih vinogradih smotrno opraviti predtrgatev grozdja. Odstranimo ovenelo ali drugače prizadeto grozdje ali dele grozda, ki jih bodisi zavrže-mo ali pa ločeno predelamo, odvisno od stopnje prizadetosti.*! Pred trgatvijo moramo pravočasno pripraviti vinsko posodo in ostalo opremo za trgatev in predelavo grozdja. Vsi pripomočki morajo biti čisti; preše, škafi, brente, kadi iz lesa pa zamočene. V nadaljevanju bom podal nekaj napotkov in priporočil o vzdrževanju lesene vinske posode, ki naj jih ima vinogradnik -kletar vedno v mislih, ko se loteva takšnih opravil. - Ko sod izpraznimo, ga moramo takoj očistiti z ostro krtačo in iz-plakovati do iztoka čiste vode, nakar ga odcedimo in delno osušimo ter žveplamo. Pri žveplanju sodov oziroma suhem konzerviranju velja pravilo, da manjše sode žveplamo več na hektoliter volumna, večje pa manj, in sicer sod volumna 5 hektolitrov žveplamo z enim žveplenim trakom na hektoliter, sod med 6 in 10 hI s 3/4 traka na hI, sod med 10 in 25 hI z 1/2 traka na hI, sod med 25 in 70 hI pa z 1/3 traka na hI volumna. Suho konzervirane sode hranimo v hladni in vlažni kleti, mesečno jih pregledujemo in po potrebi dožveplamo. Če imamo suho klet, moramo sode mokro konzervirati. Na 100 litrov vode dodamo en liter 5- do 6-odstotne žveplaste kisline (tekočega žvepla), ali pa na 100 litrov vode dodamo 120 g kalijevega metabisulfita in 120 g vinske kisline. Osušek v sodu moramo mesečno dolivati z enako pripravljeno raztopino v obeh primerih enako. - Razsušen sod moramo najprej zamočiti s hladno ali toplo vodo, lahko pa tudi s paro. Nato previdno in z občutkom nabijemo obroče in sod za dva dni napolnimo z 0,2-odstotno žveplasto kislino, ga temeljito izpiramo in pred uporabo ovinimo. - Pri novem sodu s paro izlužu-jemo čreslovinaste in taninske snovi tako dolgo, dokler iz njega ne priteče čista in v okusu nevtralna voda. Pri tem pazimo na temperaturo, da ne poškodujemo dog. Ponavadi v nov tako pripravljen in ovinjen sod ne natočimo po kakovosti najboljšega vina, ampak vino slabše kakovosti, vendar zdravo in neoporečno. - Dolgo prazne sode namakamo nekaj dni s hladno vodo in ta postopek nekajkrat ponovimo. Če v sodu še zaznamo ostanke žvepla, ga moramo za nekaj ur napolniti z 2- do 3-odstotno raztopino sode. Sledi izpiranje s hladno vodo in ovinjanje. Prvič v tako pripravljen sod ne priporočamo natočiti vina boljše kakovosti. - Cikast sod najprej poparimo z vrelim lugom, nato pa izpiramo s 3- do 5-odstotno sodo; če je sod močneje ciknjen, ga je najbolje uničiti. Ko tako tretiran sod izplaknemo, ga osušimo in močno žveplamo, po 14 dneh ga odpremo in temeljito izplaknemo in pred uporabo ovinimo. - Močno plesniv sod razstavimo in doge postružimo do zdravega lesa, naprej ravnamo kot z na novo izdelanim sodom. V lažjih primerih, ko je plesen le na površini, zadostuje "ribanje z 2-odstotno sodo, izpiranje z 1 -odstotno žveplasto kislino in iz-plakovanje s hladno vodo, pred uporabo pa ovinjanje. Za razliko od lesenih sodov so vinske cisterne iz plemenitega jekla glede higiene in vzdrževanja veliko bolj uporabne v kletarstvu. So univerzalno uporabne, saj so primerne kot vrelne, zorilne, skladiščne in prevozne posode, seveda z ustrezno opremo. Njihova življenjska doba je zelo dolga, so dobre prevodnice toplote, vino v njih ohranja svežino, skratka, stroka jih zelo priporoča. Prvi pogoj za dobro vino je neoporečna vinska posoda, zato poudarjam: pazite na higieno vinske posode in pripomočkov za trgatev. Naj opozorim še na nekaj stvari. Pri trgatvi izločimo vse pokvarjene, zelene in suhe grozde ter nezrele jagode. Gnilo grozdje beremo posebej in ga predelamo po posebnem postopku. Najpomembnejše je, da grozdje med trgatvijo in prevozom čim manj poškodujemo. Tudi čas od trgatve do začetka predelave naj bo čim krajši. Iz kožic poškodovanih jagod in pecljev se izločajo neprijetne grenke polifenolne in čreslovinaste snovi; delovati začnejo oksidacijski encimi in različni škodljivi mikroorganizmi, ki zelo slabo vplivajo na kakovost bodočega vina. Vse večja uporaba zaščitnih sredstev, slabo zdravstveno stanje grozdja ob trgatvi in uporaba neustrezne predelovalne tehnologije nas silijo k razsluzenju mošta. Mošt, ki teče iz stiskalnice v zaprto posodo, takoj žveplamo. S tem zavremo alkoholno vrenje in pospešimo samousedanje motnih, nečistih delcev. Po 12-24 urah, ko se motni delci usedejo, mošt pretočimo - ga oddelimo od usedline. Pretočenemu moštu moramo obvezno dodati 1- do 1,5-odstotni vrelni nastavek selekcioniranih kvasovk, s katerimi se lahko oskrbite na biotehniški fakulteti - katedri za vinarstvo. Selekcionirane kvasovke pospešijo hiter začetek alkoholnega vrenja, vrenje poteka enakomerno, najracionalneje pretvorijo sladkor v alkohol, skratka, v vseh pogledih vplivajo na boljšo kvaliteto vina. Le ob upoštevanju vseh navedenih ukrepov bomo pridelali kvalitetno vino, brez napake v vonju, okusu in barvi, in le to je po zakonskih določilih sposobno za promet. Vinko Brkovič, dipl. ing. agr. 1. Izbor najprimernejših sort ANA je zelo zgodnja in visoko rodna sorta, nekoliko poznejša kot novosadska rana, približno dva dni. Ima zelo nizko slamo in visoko kval itetno zrnje, zaradi česar naj bi tudi nadomestila novo-sadsko rano, ki je letos več ni med priporočenimi sortami, povrh tega pa je tudi težje dostopna na trgu. Sorta Ana je primerna za vse vrste zemljišč, slaba la-snost pa je, da je nekoliko občutljiva na rjevenje pšeničnih plev. BALKAN je srednje pozna sorta, visoke rasti, z zelo kvalitetnim zrnjem, zaradi česar je tudi med priporočenimi sortami. Pridelki so srednje visoki, občutljiva je na poleganje pa tudi na pepelasto plesen. D2ERDANKA je, prav tako srednje pozna sorta, s srednje nizko slamo, zrnje je nekoliko slabše kvalitete, je pa izredno rodna, slaba lasnost je občutljivost na rjevenje pšeničnih plev. MARI|A je srednje nizka in srednje pozna sorta s sorazmerno kvalitetnim zrnjem ter visokim pridelkom. Primerna je za zelo različne pogoje pridelovanja in je zato najbolj priporočljiva sorta za setev. ŽAGI 87 je ena od novejših priporočenih sort, odlikuje pa se po visokih pridelkih, je zelo nizke rasti, srednje pozna, občutljiva pa je na pepelasto plesen. ZRINKA je prav tako novejša sorta, srednje pozna ter precej visoka, zrnje je kvalitetno, občutljiva pa je prav tako na pepelasto plesen. ŽITARKA je nova sorta med priporočenimi sortami, zelo nizka, srednje pozna, z dobrim pridelkom. Med priporočenimi sortami, ki pa se že opuščajo, so še ZVEZDA, ŠIROKA in PITOMA. Za naše pridelovanje in intenzivno tehnologijo, predvsem obilno gnojenje z dušikom, je zelo primerna PITOMA. 2. Agrotehnika pridelovanja Pred setvijo tla zaorjemo in pripravimo s predsetvenikom ustrezno setveno strukturo tal. Poleg tega moramo ustrezno pognojiti, pri čemer pšenici ne priporočamo gnojenja s hlevskim gnojem, prav • tako tudi ne gnojevke v večjih količinah. To pa zato, ker je v teh organskih gnojilih veliko dušika, ki ga pšenica jeseni še ne rabi, oziroma ji celo škoduje, prav tako lahko pšenica zaradi tega spomladi poleže. Bolje je, da ta gnojila, ki jih ponavadi nimamo v izobilju, porabimo spomladi za gnojenje okopavin ali koruze. Pšenico pa ustrezno pog-nojimo z mineralnimi gnojili. Tako bomo tudi bolje vedeli, kako gnojiti pšenici na pomlad, da nam ne bo polegla, ampak bo dobro obrodila. Glede na založenost tal priporočam gnojenje s 400-550 kg NPK 8-26-26 ali 450-700 kg NPK 9-18-18. Izberemo lahko tudi kakšno drugo gnojilo, ki vsebuje nizek procent dušika. Čas setve je najprimernejši med 5. in 20. oktobrom, če ta rok zamudimo, izbiramo rajši bolj pozne sorte (marija, džer-danka). V jeseni zatiramo le ozkolistne travne plevele, če teh ni veliko, jih rajši zatiramo skupaj spomladi z dikuranom forte, ko zatiramo širokolistne plevele. 3. Oskrba posevkov spomladi GNO|EN|E. Čim bolj zgodaj spomladi dognojimo pšenico z 200-250 kg KAN-a, odvisno od stanja posevka in prezimitve V fazi 1-2 kolenca, ko sta razvita, ponovno pognojimo z 200 kg KAN-a, v času klasenja pa dogno-jujemo foliarno z UREO, in sicer z 10-15 % raztopino, hkrati ko škropimo s fungicidi. ZATIRANJE PLEVELOV. Dicu-ran forte zatre ozkolistne in širokolistne plevele, tudi smolenec, uporabimo ga zgodaj spomladi, do začetka kolenčenja. Starane prav tako zelo dobro zatre širokolistne plevele, prav tako smolenec, škropimo pa lahko tudi v času kolenčenja. ZATIRANJE BOLEZNI. Posevke je potrebno neprestano redno pregledovati in jih ob morebitnem pojavu bolezni (pepelasta plesen, rjevenje pšeničnih plev, rja in podobno) poškropiti z ustreznimi fungicidi, kot so na primer bavleton, tild, sportak folicur itd. ZATIRANJE ŠKODLJIVCEV. Najbolj nevaren škodljivec je žitni strgač, zatiramo ga s pripravki: decis, cromorel D, fastac, zolo-ne. Listne uši, ki so prav tako v času nalivanja zrnja zelo nevarne in naredijo ogromno škode, lahko zatiramo z istimi pripravki, še boljše pa je, če uporabimo čiste aficide, kakršen je znan pripravek pirimor. Kmetijski svetovalec lože Kramar, ing. agr. RD Brestanica—Krško Srečanje z ribiči Klanj ca na Sotli Slovenski in hrvaški ribiči šelJJo obnoviti nekoč zgledno sodelovanj«. Klanjec, avgusta — Ribiška družina Sutla iz Klanj ca je konec avgusta organizirala to-variško srečanje, združeno z ribolovom na reki Sotli, katerega so se udeležili tudi predstavniki RD Brestanica— Krško. Sodelovanje med ribiškima družinama Sutla Klanj ec in Brestanica—Krško je bilo dolga leta zelo dobro. To se je odražalo predvsem v tem, da so zagorski ribiči prav radi prihajali na naše ribnike v Mačkovce, a člani našega odbora so se vedno odzvali njihovemu vabilu na razne posvete ali tekmovanja na mejni reki Sotli. Dogajanja v zadnjih letih pa so vplivala tudi na to sodelovanje. Gospodarske In politične razmere so žal pripeljale do tega, da se je število ribičev iz prijateljske RD Klanjec znatno zmanjšalo. Po zaključenem tekmovanju smo se zato gostje in gostitelji z one strani Sotle odkrito pogovarjali predvsem o tem, kako bi se naše sodelovanje izboljšalo tudi v sedanjlh razmerah. Mnogo besed Je bilo izrečenih, da se jezero Vonarji nad Atomskimi toplicami ponovno napolni in prilagodi svojemu prvotnemu namenu. Tudi režimu ribolova in ekološkim razmeram na reki Sotli bo potrebno posvetiti več pozornosti. Udeleženci tega prijateljskega srečanja so izrazili potrebo po razrešitvi vsaj teh dveh problemov, kar pa žal nI odvisno le od njihove dobre volje in aktivnosti. Odbor RD Bre«tanlc» -Kriko Na5 glas 14. 15. septembra 1W3 V spomin na Valvasorja Kmečke igre na krškem stadionu Regijsko tekmovanje ObrigheifflCf fA* Krško, 11. septembra - Kmečke igre, ki jih je minulo soboto pripravilo Društvo podeželske mladine Krško, so sodile v okvir praznovanja 300. obletnice smrti J. V. Valvasorja, zato je bil uvodni del posvečen spominu nanj. V šestih tekmovalnih disciplinah so nato fantje in dekleta lič-kali in vezali koruzo, polnili steklenice z vodo, ročno stiskali grozdje, skakali na konja, moški so še prenašali ženske v košu in jih na koncu vozili v samokol-nici. Obiskovalci so si lahko ogledali še razstavo obdelovalnih strojev, kupili srečko na srečolo- vu ali pa le poslušali glasbo skupine Delfin iz Blance. Zaradi dežja, ki je za nekaj časa tudi prestavil uradno otvoritev, je bila udeležba na igrah malo slabša, vendar se je vreme ustalilo in vse se je dobro izteklo. Sedemdesetčlansko Društvo podeželske mladine Krško, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja letos, pa si je kot organizator lahko oddahnilo, saj je bila prireditev - za tisto v Tržišču letos že druga take vrste v Posavju -zanj kar velika preizkušnja. Na fotografiji: tekmovalec Pacek v skoku na konja. (B. Colarič) Razstava konj Na Bregah je bilo 77 rejcev Brege, 11. septembra - Na hipodromu v Bregah je bila velika razstava konj, ki se je začela z dogonom živali, nadaljevala pa z ocenjevanjem, uradno otvoritvijo, ponovnim ocenjevanjem, ko so bile živali razdeljene po starosti in tudi drugih kriterijih, na koncu pa je bila še povorka najboljših živali ter podelitev priznanj. Otvoritvi je prisostvoval tudi Viktor Krek iz ministrstva za kmetijstvo, ki je opozoril, da je na področju Posavja s konjerejo slabo, saj pride do neprimernih križanj in razvijanja divjih pasem. Med krivci za to je navedel same lastnike in tudi svetovalno slu- žbo. Povedal je, da bi se rejci morali organizirati med sabo in tudi s svetovalno službo, da bi rešili te težave. V Posavju je kar 337 rejcev, to pa je veliko več kot po drugih regijah v Sloveniji. Med njimi je prišlo tudi do negodovanja, kajti nekateri so menili, da so bili kriteriji za razstavo neobjektivni in zato nekatere živali niso nastopile, čeprav so mislili, da bi morale, so nekateri, ki so mislili, da bi njihove živali morale nastopiti, od tega odstopili. (Boštjan Colarič) Na fotografiji: ocenjevanje kobile z žrebetom. oračev v dežju Zmagovalec Rudi Pire In drugouvrsčeni Jože Duhanlč bosta zastopala Posavje na državnem tekmovanju v Pesnici pri Mariboru. Žadovinek pri Krškem - Na posestvu M-Agrokombinata je 20. avgusta v organizaciji Kmetijske svetovalne službe in Društva podeželske mladine Krško potekalo regijsko tekmovanje traktoristov, ki je bilo hkrati izbirno za nastop na državnem prvenstvu v Pesnici. Finančno sta tekmovanje omogočili SO Krško in SO Brežice. Udeležilo se ga je 10 tekmovalcev in dve tekmovalki iz občin Brežice in Krško, žal je v zadnjem trenutku prišlo do odpovedi ekipe iz občine Sevnica. Oranje je potekalo na porah-Ijanem strnišču in v deževnem vremenu, zato so bili pogoji zelo zahtevni za vse tekmovalce. Kljub težkim razmeram so vsi pokazali veliko mero tekmovalnega duha in tudi znanja v osnovnem poljedelskem opravilu - oranju, žal je deževno vreme povzročilo, da si zglednega oranja ni ogledalo veliko kmetov. Tričlanska komisija je ocenjevala po že ustaljenih kriterijih, ki veljajo tudi na državnem prvenstvu. Regijski prvak je postal Rudi Pire iz krške občine, drugi pa je bil Jože Duhanič iz ekipe Brežic. Ta dva tekmovalca bosta tudi zastopala Posavje na državnem tekmovanju v oranju, ki bo 24. in 25. septembra v Pesnici pri Mariboru. Ekipno so bile Brežice za odtenek boljše od ekipe Krškega in so tako prevzele prehodni pokal. V času dela sodniške komisije so se tekmovalci pomerili še v spretnostni vožnji s traktorjem in prikolico. Proga je bila precej zavita, tako, da sta jo dva tekmovalca celo zgrešila. Večina je kljub temu zmogla vse pasti, najhitrejši in najspretnejši pa je bil Janez Cerjak iz ekipe Krškega. Tekmovanje je v celoti uspelo, želja vseh prisotnih je bila, da se drugo leto spet srečamo, in to ob udeležbi vseh ekip iz naše regije. Kmetijska svetovalna služba Krško Obnovljene kmečke igre Krškovaščani vzorni gostitelji Igre so posvetili 70. obletnici Gasilskega društva Krška vas. Sodelovalo je kar sedem krajevnih skupnosti občine Brežice. Krška vas - Turistično društvo Krška vas in Turistična zveza občine Brežice sta na dan 70. obletnice GD Krška vas poleti organizirali tradicionalne kmečke igre. Stari kmečki običaji in vilni publiki so se predstavili tekmovalci iz Kapel, Gorice, Bizelj-skega, Čateža, Vel. Malenc in gostitelji iz Krške vasi. Stare in zanimive discipline so navdušile gledalce. v ~^' igre so privabili ekipe sedmih krajevnih skupnosti iz občine Brežice in približno 700 ljubiteljev teh običajev. G. Viljem Pavlic, tajnik Turistične zveze občine Brežice, je prisotne pozdravil in jih seznanil z aktivnostmi zveze, ki jih zgovorno ponazarja naslednji podatek: od 19 krajevnih skupnosti v brežiški občini jih ima 14 turistična društva. Titulo najlepšega izletniškega kraja v občini je letos osvojila KS Kapele. Turistično društvo iz Krške vasi spada med aktivnejša društva. Po besedah g. Franca Ju-rečiča, predsednika društva, skrbi predvsem za čisto in urejeno strugo reke Krke. Cilji društva so, da bi razvili čolnarjenje, spla-varjenje in ribolov na reki Krki, s čimer bi dopolnjevali ponudbo Čateških Toplic. S svečano predstavitvijo ekip so bile igre uradno odprte. Šte- Najboljši v sekanju drv so bili: 1. Krška vas, 2. Vel. Malence, 3. Bizeljsko; v plezanju po drogu: 1. Krška vas. 2. Bizeljsko, 3. Vel. Malence; v molzenju krave: 1. Bizeljsko, 2. Gorica, 3. Kapele; v vožnji samokolnice: 1. Krška vas, 2. Bizeljsko, 3. Vel. Malence; v metu kamna: 1. Vel. Malence, 2. Kapele, 3. Krška vas; v razstavljanju kmečkega voza: 1. Krška vas, 2. Gorica, 3. Bizeljsko. V skupni razvrstitvi so prvo mesto prepričljivo osvojili gostitelji z 31 osvojenimi točkami pred ekipo Bizeljskega, ki je zbrala 25 točk, in ekipo Vel.Ma- * lene, ki je zaostala 9 točk za zmagovalcem. Prve tri uvrščene ekipe so prejele darila od sponzorja, Turistične zveze občine Brežice. Zmagovalno ekipo gostiteljev so sestavljali Martin Baškovič, Nada in Jože ter Martina Kolar. (PILIP) »mtsblatt der Gemeinde Obngheim mit Nachnchten aus den Ortsteilen Pripravil Olaf Lovrenčič nnchiichlcn Zmanjšane dotacije organizacijam Zaradi proračunskih težav občine Obrigheim so odborniki sklenili iz varčevalnih razlogov zman|šati dotaci|e za pospeševanje društvenih dejavnosti. Organizacije, ki imajo lastne prostore, telovadnice, igrišča itd., ne dobijo nobene dotacije. Za uporabo prostorov, ki so v lasti občine, krije stroške vzdrževanja občina. Za vaje in treninge v športnih dvoranah se ne plača uporabnina. Naslednje organizacije in cerkveni zbori prejmeio letno dotacijo od občine: Strelsko društvo Obngheim 200 DM (pre| 870 DM). Teniški klub Obrigheim 200 DM (prei 620), Teniški klub Asbach 200 DM (prej 940) - za vzdrževanje svo|ih ob|ektov prejmejo ta tri društva dodatno pomoč 500 DM (prej 1000); Mmigolf klub Obrigheim 100 DM (prej 300). Delavska dobrodelna organizacija Obngheim 300 DM (prej 400), Krajevna organizacija Rdečega križa 300 DM (prej 400). Pomoč zasvojenim 300 DM (300), trije evangeličanski cerkveni zbori (Obrigheim, Asbach, Moertel-stein), katoliški cerkveni zbor Obrigheim in evangeličanski zbor pozav-nistov iz Asbacha pa vsak po 100 DM (prej 200). Otroci pomagajo otrokom V akciji, ki je pod zgornjim geslom potekala marca letos, so učenci osnovne in meščanske šole Obrigheim zbrali preko 70 paketov živil in igrač ter jih poslali dvema sirotišnicama v Zadru. Pred kratkim so od tod prejeli zahvalno pismo. Vsekakor hvalevredna akcija, ki bi jo bilo potrebno posnemati, saj bi imela tudi vzgoini pomen. Zaključek in začetek šolskega leta Učenci zaključnega, devetega razreda osnovne in meščanske šole so imeli priložnostno slovesnost ob zaključku šolanja na teh šolah, kateri so prisostvovali starši in gostje. Po ekumenskem bogoslužju je bil pripravljen program pod geslom Poskusi - poskusi biti boljši! 16. avgusta se je znova začel redni pouk na vseh šolah, le za prvošolce nekoliko kasneje - 21. avgusta. Akcija za zaščito žab V začetku julija so učenci osnovne, meščanske in realne šole zopet izvedli akcijo za zaščito žab, ki v tem letnem času potujejo. Pri izhodu iz Obrigheima so ob večerih na cesti pobirali žabe in jih odnašali v bližnji ribnik. To je bila že druga letošnja akcija; v času od 15. marca do 10. aprila so prenesli preko ceste 8.730 žab. Vsem, ki so sodelovali pri tej akciji, je župan pripravil sprejem, se jim zahvalil za sodelovanje in jih pozval, da se udeležijo te akcije tudi v naslednjem letu. - Tudi to je del vzgoje! Novo zgodovinsko odkritje Pri delu na cesti v bližini bivše železniške postaje v Obrigheimu so našli popisan kamen, katerega je vodja del zaščitil in shranil. Kmalu so ugotovili, da to ni navaden kamen. G. Eckhard Hoffmann je ugotovil, da predstavlja ta kamen kulturnozgodovinski spomenik in je dokaz, da je nekoč skozi Obrigheim potekala važna trgovska pot proti Mosbachu in naprej. Ob ponovni postavitvi tega kamna se je župan g. Lauer zahvalil g. Hoffmannu za identifikacijo in razlago o pomenu tega kamna, saj je občina dobila delček svoje zgodovine nazaj. Srečanje tistih, ki ostanejo doma Občinska organizacija CDU (krščanskodemokratske stranke) pripravlja srečanje vseh tistih, ki ne gredo na dopust. Program tega srečanja obsega ogled vodnega zajetja, žage, sprehod do značilnega mlina, kjer vidijo, "kako se iz zrna moka dobi". Zaključek je predviden pri ribogojnici postrvi. SDP Obrigheim pripravil kresovanje Krajevna organizacija SPD (socialdemokratske stranke) Obrigheim prireja vsako leto že tradicionalno kresovanje. Letos se ga je udeležilo zelo veliko občanov. V mraku je zagorel velik kres, kar je bilo zlasti za otroke posebno doživetje. Tudi tokrat je ta prireditev prispevala k srečanju občanov vseh pomičnih "usmeritev, kar pa je končno tudi namen. SPD Obrigheim se je žfihvalil vsem občanom za nadvse velik obisk, enako tudi vsem tistim, ki so pomagali, da je ta večer uspel. Pojav gobarja - kaj storiti? Gobar je nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje. Močno se je pojavil v Obrigheimu m okolici in zato občina opozarja občane,, naj to nadlogo uničujejo po danih navodilih. Še ena razglednica s Kilianovega sejma: Tudi vrtec tamkajšnje katoliške skupnosti organizira gostinsko ponudbo. Za svojce otrok in ostale dobre ljudi. Delajo starši, stari starši, častne sestre in še kdo. 10 Nai glas 14. IS. scpicmhra IW POSTNA TORBA Odprto pismo Športni zvezi Krško Na vas se obračamo s prošnjo, da se člani 10 Športne zveze Krško seznanite z delom tekmovalne selekcije Kolesarskega društva Master team ter ga obravnavate enakopravno z ostalimi društvi v občini, še zlasti pa popolnoma enako kot Kolesarski klub Sava-projekt. Od predsednika Športne zveze g. Pleterskega (ki je hkrati tudi predsednik Kolesarskega društva Savapro-jekt, kar je proti logiki opravljanja družbenih funkcij) smo namreč izvedeli, da je bilo v letošnjem letu Kolesarskemu društvu Savaprojekt dodeljenih 180.000 SIT sredstev za delo. Za 30.000 SIT, ki jih je dobil Master team pa naj bi bili še posebej hvaležni njemu, ker sicer kot v februarju registrirani klub ne bi dobili ničesar. Na vprašanje, na podlagi česa je KK Savaprojekt dobil toliko denarja, smo dobili odgovor, da je bil glavni kriterij število tekmovalcev. V času formiranja je naša sekcija štela 6 tekmovalcev, v finančnem planu za 1993. leto smo jih planirali 10, v tem času pa imamo v Master teamu 13 tekmovalcev z licencami (ki se udeležujejo večine tekem v Sloveniji), ter 3 mlade dečke B brez licence. V Savaprojektu jih je sedaj po izjavi predsednika Sa-vaprojekta 28. Problem, ki ga vidimo, je v tem, da so za dvakrat več tekmovalcev, dobili šestkrat več denarja, še mnogo bolj zanimivo pa je dejstvo, da Krško, avgusta - Zgornjo oceno smo slišali na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali na Upravi za notranje zadeve Krško. Medtem ko so v drugih regijah po Sloveniji v prvem polletju zabeležili padec kriminalnih dejanj za 18,59 %, je v Posavju kriminaliteta porastla za 17 odstotkov. Odgovorni na UNZ to razlagajo kot povračilno delovanje v zvezi z vzpostavitvijo nove državne meje. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je državno mejo med Hrvaško in Slovenijo prestopilo skoraj 4 milijone potnikov, od tega 34 % državljanov Slovenije. Na državni meji so letos zavrnili 6.657 oseb (114 % več kot lansko leto), predvsem zato, ker niso imele ustreznih dokumentov in finančnih sredstev za bivanje v naši državi. V istem času so odkrili 1135 ilegalnih prestopov na zeleni meji. Najpogosteje je šlo za državljane BiH, Hrvaške in ostalih nekdanjih jugoslovanskih republik. Z zaostritvijo razmer v BiH se čuti večji pritisk razseljenih oseb, ki želijo priti v Slovenijo in pridobiti status begunca. Ker republika Hrvaška še ni ratificirala meddržavnega sporazuma o vračanju na meji, slovenski policisti ne morejo vrniti oseb, ki so na nezakonit način prestopile državno mejo. Končni učinek ne-spoštovanja sporazuma s hrvaške strani so tako imenovani sivi begunci oziroma državljani BiH, ki niso pridobili status begunca, nimajo bivališča, hrvaška stran pa jih ne sprejme nazaj. Pri tem so na krški UNZ poudarili, da v vsakdanjih stikih s svojimi kolegi na hrvaški strani meje nimajo večjih zapletov in da je na ravni policijskih enot (operativno) sodelovanje zelo dobro. smo na podlagi uradnih rezultatov vseh tekmovanj, ki so se začela v aprilu 93, ugotovili (kar priporočamo tudi. članom izvršnega odbora), da so imeli na vseh tekmah do sredine julija uvrščenih manj tekmovalcev kot KD Master team, kasneje pa se je njIHovo število povečalo do največ 6 tekmovalcev v kategoriji A in B pionirjev. Če k temu dodamo še njihovih 5 mladincev, je to vse skupaj še vedno dosti manj kot 28 aktivnih tekmovalcev. Matematika torej ni ravno njihova vrlina, ŠZ pa je očitno verjela podatkom, ki so jih klubi dostavili, brez kakršnegakoli preverjanja, zato bi želeli pojasnilo na vprašanja: 1 . Kakšen je resničen kriterij za dodelitev' sredstev glede na število članov: '^ - ali je to število vpisanih članov, - ali je tb število tekmovalcev - registriranih na papirju, - ali je to število aktivnih registriranih tekmovalcev? 2. Kdo je na športni zvezi zadolžen za preverjanje dejanskega stanja in ali to tudi dela? Vsa ta pojasnila so nam potrebna, da se bomo tudi v našem klubu naučili ravnati po pravilih in kriterijih ter prikazati številčnost katero upoštevate v Športni zvezi. Če je kriterij resnično samo število tekmovalcev, kot nam je pojasnil predsednik ŠZ, potem smo k temu člani Master teama največ prispevali. Ustanovili smo novo kolesarsko sekcijo, vspodbudili konkurenco in formirali nove tekmovalce. Športna zveza bi morala, če ji je res v interesu kvalitetno delo in širjenje športa, takšne dejavnosti posebej nagraditi - že zaradi zago- Srečujejo se tudi s tihotapljenjem predmetov čez državno mejo, od živine, hrane do lesa, in sicer na obe strani. Z umiritvijo politične situacije v južnih republikah na UNZ Krško pričakujejo še večji promet na meji. Zato so se lotili izdelave koncepta za organizacijo obmejne policije z ustrezno kadrovsko okrepitvijo, tako da ne bodo več potrebovali pomoči drugih slovenskih uprav za notranje zadeve. Od 538 oseb, ovadenih v obravnavanem obdobju, je bilo 43 mladoletnikov (14 otrok), ki so storili 37 kaznivih dejanj. To je edino področje, na katerem krška UNZ beleži padec kaznivih dejanj v odnosu na enako lansko obdobje, v ostalih slovenskih regijah pa mladoletna kriminaliteta narašča. Na področju splošne kriminalitete so zabeležili 1 1-odstotni porast v primerjavi z lanskim letom. Pri tem so v porastu vsa kazniva dejanja, tako je bilo v prvem polletju letos storjenih 30 kaznivih dejanj zoper telo in premoženje. Skrb zbuja podatek, da se vse bolj srečujejo z organiziranim kriminalom. Tako so obravnavali dve skupini, za kateri so ugotovili, da sta se sistematično in organizirano ukvarjali s tatvinami motornih vozil v Sloveniji in v tujini. Po podatkih UNZ Krško so ukradli 33 vozil, domnevajo pa, da je številka dejansko večja. Ker so dokumenti ponarejeni tako, da se večinoma glasijo na državljane BiH in Srbije, je podatke skoraj nemogoče preveriti. Vzroki porasta kriminalitete so predvsem v povečanem pretoku blaga in ljudi na našem področju, slabšanju socialnih razmer (vse na v delo in investicije v opremo. Na žalost pa nas obravnavate kot nekakšen moteči faktor in trdite, da z obsto-Edveh kolesarskih klubov v občini tajajo sami problemi. Razloge za niranje naše sekcije smo že dovol|-kraf pojasnili in po našem mišljenju nastajajo problemi samo pri tistih, ki so bili do sedaj navajeni za malo dela dobiti veliko denarja. V Savaprojektu so namreč v preteklem polletju samo dodali nekai tekmovalcev k že formiranemu klubu in obstoječi materialni osnovi. Verjetno tudi ni odveč, če bi ob tem omenili še rezultate. Po prvih rezultatih, je razvidno, da naša sekcija dosega prav lepe tekmovalne rezultate, ki kljub nekaj manjšemu številu tekmovalcev nič ne zaostajajo za rezultati KK Savaprojekt -če jih celo ne presegajo. Najlepši primer so rezultati z nedavnega državnega prvenstva, kjer je dosegel KK Savaprojekt v kategoriji pionirji B 2. mesto, Master team pa 4. mesto. V kategoriji A je 1. ekipa Master teama dosegla 5. mesto, druga ekipa 8. mesto, ekipa Savaprojekta pa 7. mesto. Člane izvršnega odbora prosimo, da si ogledajo tudi rezultate drugih tekem, iz katerih je razvidno, da ima KK Savaprojekt samo dva kvalitetna tekmovalca med dečki A in B. Upamo, da je kljub želji po množičnosti, tudi kvaliteta kriterij po katerem se delijo sredstva. Ni nepomembno tudi dejstvo, da je firma Savaprojekt sponzor lokalne kabelske televizije, vodja kabelske pa je zopet g. Pleterski. Tako je začarani krog funkcij, položajev in vez zaključen ne samo na nivoju Športne zveze, temveč sega tudi v medij zaslužen za reklamiranje "visoko kvalitetnega" dela z mladimi. Kvalitetno delo z mladimi in trenerji so namreč druga tema, ki nas zanima. večja brezposelnost v Posavju) in neprilagojeni zakonodaji. Na področju gospodarskega kriminala so v prvem polletju zabeležili 92 kaznivih dejanj (72-odstotni porast), od tega je bilo 39 kaznivih dejanj uničevanja gozdov zaradi pridobivanja premoženjske koristi s prodajo lesa (86-odstotna rast). Neslavno prvo mesto med podjetji, kar zadeva gospodarski kriminal, ima krški Videm z 11 kazenskimi ovadbami zoper zaposlene, in sicer 8 Ilegalni prestopi meje Na območju UNZ Krško po neuspeli ženevski konferenci beležijo povečano število poskusov ilegalnega prehoda državne meje. V času od 1. 9. do 12. 9. 1993 so zabeležili 250 takih poskusov, pri čemer gre v največ primerih za državljane BiH. Vsi prijeti storilci so bili po ustreznem postopku vrnjeni v R Hrvaško, poleg tega pa je bilo 18 državljanov BiH zavrnjenih na mejnih prehodih, ker niso izpolnjevali predpisanih pogojev za vstop v našo državo. V tem obdobju je bilo obravnavanih tudi 6 državljanov R Slovenije, ki so nudili kršiteljem pomoč pri ilegalnem prehodu. Mejni organi R Hrvaške so v istem obdobju zavrnili 1 državljana BiH, ki je poskušal ilegalno prestopiti mejo. Gre za razseljeno osebo, ki je bila napotena nazaj v zbirni center na območju Slovenije. Tihotapljenje orožja Pri kontroli na lokalni cesti v Stari vasi na Bizeljskem so policisti 7. septembra ugotovili, da je D. S. iz Zaprešiča, državljan RH, prestopil državno mejo izven mejnega prehoda, da bi se izognil kontroli mejnih organov. Pri pregledu njegovega vozila so našli skrito pištolo kal. 9 mm z nabojnikom in pripadajočimi na- Želimo jasno pojasnilo, kateri so kriteriji po katerih ŠZ nagrajuje športne trenerje. Gre namreč za absurdno situacijo, da ima Savaprojekt tri trenerje: glavnega trener|a, ki ima končano trenersko šolo, vendar ne trenira otrok; obstaja še en trener na papirju ter edini dejanski trener, ki se šele usposablja (slednjega so v časopisu že proglasili za usposobljenega, kar je milo rečeno zavajanje in potvarjanje dejanskega stanja). Ta podatek pa naj bo v premislek staršem otrok, ki so dali svoie otroke v KK Savaprojekt, saj to pomeni enega kolesarskega trenerja na 28 otrok, ki pa niti ne prihaja redno na treninge in jih večinoma vodi iz avtomobila. Ne bi se spuščali v oceno kvalitete takšnih treningov, dovolj je že, da se zamislimo nad varnostjo otrok na cesti. Seveda se oproščamo, če imajo še kakšnega trenerja, vendar ga do sedaj nismo zasledili. Je pač tako, da imamo isto zbirno mesto in vsakodnevno vidimo koliko otrok in trenerjev je na treningu. V Master teamu imamo prav tako tri trenerje, ki pa redno trenirajo otroke in sicer tako, da z njimi kolesarijo. Ne moremo in nočemo si namreč dovoliti, da bi bili naši otroci (še posebej najmlajši) sami neorganizirano na cesti. Eden od trenerjev se je že usposabljal vendar ni končal usposabljanja, vendar so vsi zadolženi, da v naslednjem šolskem letu usposabljanje nadaljujejo in ga dokončajo. To pojasnilo je nujno, saj tudi nam ne bi bil nikakršen problem Športni zvezi ponuditi fiktivnega spiska trenerjev (celo s končano trenersko kvalifikacijo), katerega zopet očitno nihče ne bi kontroliral. Izgleda, da je praksa v krški Športni zvezi takšna, da pridejo v izvršni odbor člani posameznih klubov in se potem pač vsak poteguje za svoj klub. To zaradi zlorabe položaja, 2 zaradi ponaredbe ali uničevanjalistin in eno zaradi zlorabe pooblastil. Ta-koj za Vidmom je brežiška Emona Posavje, v kateri je bilo ovadenih 8 oseb za podobna kazniva dejanja. Na področju splošne kriminalitete so krški kriminalisti razkrili 4 kazniva dejanja nedovoljene proizvodnje in prodaje orožja in streliva, 5 prekrškov posedovanja mamila, 7 izsiljevanj in eno ogrožanje, kar je povezano z organi- sicer ni nič napačnega, problem je edino v tem, da nas ni zraven. Ne želimo odpirati javne, polemike temveč samo seznaniti |avnost z dejanskim stanjem v upanju, da se bodo problemi razčistili in v prihodnosti vzpostavili enakopravni odnosi do klubov, ki niso direktno zastopani v IO ŠZ, saj si takega sodelovanja iskreno želimo. Za tekmovalno sekcijo Master team-a: teh. vodja Abram Božo Vzpodbujanje malega gospodarstva v občini Krško Vzpodbujanje malega gospodarstva v občini Krško Na področju vzpodbujanja malega gospodarstva je nekaj močno narobe. Rezultat neaktivnosti izvršnih oblasti je odsotnost kakršnihkoli rezultatov. Če lahko ugotovimo, da je od sprejema sklepa o razpisu sredstev za odpiranje novih delovnih mest preteklo več kot 9 (devet) mesecev, pa prosilci, ki so jim bila sredstva odobrena, kreditov še vedno niso dobili, potem to ne pove vsega, vsekakor pa dovol|. Politiko vlade do tega vprašanja je treba korenito zamenjati. Namesto tega pa vlada predlaga ustvarjanje mehanizmov in institucij (skladov), s katen-mi bi lahko učinkovito prikrila lastno nesposobnost in neangažiranost. V skladu 2a razvoj malega gospodarstva, ki na| bi bil sprejet na zadnji skupščini, mnogi vidijo organizacijo, ki bo omogočila hitrejši razvoj malega gospodarstva. Ustanovitev sklada sama po sebi pa ne pomeni prav ničesar. V skupščinski razpravi nihče ni govoril o vsebini, problemih in načinih zagotavljanja pogo- ziranim kriminalom. Uspešno so razkrili 64,6 % kaznivih dejanj, kar je nekoliko več kot lani. Omeniti je treba, da so pri tem zasegli dva kilograma čistega heroina. Tudi število kršitev javnega reda in miru se je povečalo, toda nekoliko vzpodbuden je podatek, da množičnih kršitev tu ni bilo. Zaradi povečanega prometa se je povečalo tudi število prekrškov v cestnem prometu in število prometnih nesreč. V prvih šestih mesecih je sedem oseb izgubilo živ- jev za hitrejši razvoj obrti in podjetništva. To pa so najpomembnejše stvari. S samo ustanovitvijo sklada ničesar ne re-šujemo, probleme in odgovornost le prelagamo. Predlog, ki ga je pripravil IS, prenaša odgovornost za vodenje nove politike na sklad in posredno na skupščino, pn čemer pa zase zadržuje vso moč in vpliv, ki ju že ali še ima. Nekomu odgovornost, drugemu moč. To pa je tudi vse. Namesto posiljevanja delegatov s slabo pnpravljenim odlokom bi bilo veliko pametneie, ko bi IS sam ustanovil sklad, za skupščino pa pnpravil razpravo o položaju m vlogi obrti in podjetništva, k|er bi celovito obdelali resnične probleme m zavore ter oblikovali izhodišča za na-daljn|i razvoi malega gospodarstva. Milan Venet Kaj je res in kaj ne? Spoštovano uredništvo! Se ne želim mešati, ker res nisem stalna obiskovalka Delavskega doma, a sem bila začudena, da gospod Adolf Moškon, ki ga drugače spoštuiem, ni odgovonl na vse tiste obtožbe, ki so nanj letele. Sprašu|em se, ali je potem res vse, kar je gospa Mirtič napisala, m zakaj so na občini tiho. Kdo je gospa Mirtič, kaj je v Delavskem domu gospod Petrovič in ali |e res še gospod Moškon direktor ali ne bo več, ko nima prave izobrazbe, sem slišala v Kerinovi. Kulturni hram bi moral biti hram kulture, ne pa da se tam dogaja vse to. kar je bilo napisano. Kaj se res trosi naš denar? Saj je bil zgrajen s samoprispevkom. Pa imamo tudi na občini prave ljudi, da tega ne uredijo! Lahko to vi raziščete? A. M. (polno ime in naslov v uredništvu) i Ijenje v prometni nesreči, 47 |ih je bilo hudo poškodovanih in 56 lažje. Glede na lanskoletne (podatke se je število smrtnih žrtev zmanjšalo. Kot najpogostejše vzroke prometnih nesreč na UNZ navajajo neprilagojeno hitrost, prehitevanje, izsiljevanje [prednosti, nepravilno stran in smer vožnje ter psihično stanje voznika (B. Bjegovič) ogenj pa je poškodoval omare in strop kabineta. Tudi 12. septembra je zagorelo v krški občine. Okoli 17. ure je prišlo do požara v stanovanjski hiši Jožefe Žabkar na Malem Trnu, ki je tega jutra zakurila štedilnik in nanj položila plato z orehi. Zaradi previsoke temperature se je plato vnel in ogenj se je začel širiti po kuhinji ter po ostalih prostorih. Pogasili so prostovoljni gasilci GD Veliki Trn in gasilci PGE Krško. Prometne nesreče V obdobju od 1. do 12.9.1993 se je na področju Posavja zgodilo pet težjih prometnih nesreč. Ena oseba se je smrtno ponesrečila, 4 osebe so bile hudo telesno poškodovane in 4 lažje. V tem času je za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 24. 8. 1993 na regionalni cesti Krško-Brežice, umrla tudi sopotnica na motornem kolesu, 22-letna Helena F. iz Krškega. Dragutin B. iz Samobora se je 10. septembra vozil iz smeri Brežic proti Dobovi. Blizu naselja Dobova je nenadoma zapeljal v levo na travnato bankino in nato v kuruzo. Voznik je umrl, vzrok smrti pa bo pojasnila šele obdukcija. (Kroniko pripravila B. Bjegovič) boji. Orožje in naboje so zasegli, proti D. S. pa je podan predlog brežiškemu sodniku za prekrške. Dan pred tem so na mejnem prehodu Obrežje pri D. B., državljanu RH, v njegovem tovornjaku našli samokres ruske proizvodnje kal. 7,62 mm z osmimi pripadajočimi naboji. Orožje so zasegli, za D. B. pa, tudi predlagali postopek pred sodnikom za prekrške v Brežicah. Eksplodirala je raketa proti toči Na tovorni parkirni prostor na mejnem prehodu Obrežje je 11. septembra okoli 15.30 priletela raketa proti toči in eksplodirala. Glede na položaj neizgorelih delov rakete domnevajo, daje priletela iz smeri R Hrvaške. Na mestu eksplozije je nastal krater, velik 10 x 7 cm in globok 1 cm. Neznanec je streljal Neznani storilec je 3. septembra ob 22.55 z neznanim orožjem streljal v stanovanjsko hišo Ivana Š. v Skopicah. Krogla je priletela z lokalne ceste, oddaljene 10 m, prebila plastično roleto, zunanji okvir lesenega okna ter notranje steklo kuhije in za- dela zid nad štedilnikom, od tu nasprotni zid in padla na tla. V trenutku streljanja je bila v kuhinji 28-letna Vesna Š., ki ni bila poškodovana. Za storilcem delavci UNZ še pozvedujejo. Trije požari Prejšnji teden je v Posavju trikrat zagorelo. Prvi požar je izbruhnil 9. septembra ob 2.30 uri na Kontnem pri Brežicah na gospodarskem poslopju 79-letne-ga Martina Bukovinskega. Do požara je prišlo, ker je iz dotrajane svinjske peči s kotlom, v kateri so domačini kurili prejšnji dan, ognja pa niso do konca pogasili, padla žerjavica in zanetila žaganje. Gospodar je poskušal sam pogasiti, vendar je šele gasilcem z Velike Doline uspelo ustaviti ogenj. Zgorelo je celotno ostrešje gospodarskega poslopja in dva velika prašiča. Materialna škoda znaša preko 200.000 SIT. 11. septembra je v popoldanskih urah prišlo do požara v prostorih osnovne šole Brestanica. Otroci, ki so bili v bližini šole, so opazili, da se kadi izza zaprtega okna enega od šolskih kabinetov. Požar so pogasili gasilci GD Krško, istočasno pa je bilo ugotovljeno, da je vlomljeno v več pisarn šole in ukraden en osebni računalnik. Obstaja možnost, da so požar podtaknili vlomilci, Posavje je edina regija v Sloveniji, kjer letos beležijo rast kriminala Tako trdijo tukajšnji delavci UNZ. Čeprav podatki o njihovi tiskovni konferenci niso več čisto sveži, je pa tema toliko bolj aktualna, da se ji kljub temu nismo odrekli. Naš glas 14, 15. septembra 1993 ^7 11 *«R*4!iraa§R^ Začetek dolgoletnega sodelovanja Sponzorska pogodba med Natašo Bokal in Novotelino Za začetek sodelovanja Je Novotehna na posebni slovesnosti v Krškem naši vrhunski smučarki podarila avtomobil Citroen ZX. Krško, avgusta — Za i nje vrhunskih športnih rezultatov je potrebno ob naravnem talentu vložiti še veliko truda. In ker vse to veliko stane, so zagotovljena finančna sredstva eden od faktorjev uspeha posameznega športnika. Se posebej je težko zagotoviti finančna sredstva športnikom, ki samostojno trenirajo tako kot naša vrhunska alpska smučarka Nataša Bokal. Zato je zanjo podpis sponzor-ske pogodbe z novomeško No-votehno toliko bolj pomemben. Ob podpisu sponzorske pogodbe je generalni direktor Novotehne Niko Goleša izročil Nataši Bokal ključe Cimosove- ga citroena ZX. S tem naj bi v Novotehnl začeli uresničevati program podpore slovenskemu vrhunskemu športu. V Novotehni so prepričani, da se bo Nataša po poškodbi vrnila med najboljše svetovne smučarke in da bodo po dveh letih obnovili sponzorsko pogodbo. Po poškodbi na lanskoletnem smuku v ZDA se niso uresničili Natašini načrti, da bi dosegla sam svetovni vrh. Toda pred nami je olimpijsko leto in po besedah njenega trenerja Jožeta Drobnica so vse moči usmerjene na njeno pripravo na slalom in veleslalom v naslednji sezoni. Kot je še povedal trener Drobnič, trenutno Nataša zaostaja v treningih za kakih deset dni in je okoli 20 odstotkov slabše pripravljena kot lani. Vse to nameravajo nadoknaditi tako, da bo vrhunsko formo dosegla v času olimpijskih iger. Kar zadeva financiranje celotnega programa priprav Nataše Bokal, je njen trener povedal, da so morali najeti kredit za začetek treningov. Zato je za njo dobrodošla pomoč, kakršrto ji je ponudila Novotehna. Nataša pa je poudarila, da si bo prizadevala doseči čim boljše rezultate in tako upravičiti zaupanje svojega sponzorja. (B. Bjegovič) Nataša Bokal stoji v prvi vrsti ob direktorju Novotehne, Niku Goleši, v družbi krških. speedwajskih delavcev in zmagovalcev nedeljske dirke, IS. avgusta 1993. Avto-moto šport Velika nagrada Brežic Stojami Pirjevcu Dirkač West Olimplje je bil razred zase. Sledil mu Je edino klubski tovariš Božič. Avtomobil Toma Stauta v razredu Daihatsu so odpeljali na dodatni tehnični pregled. Cerklje, 81. In 88. avgusta — Po več kot dveletnem mirovanju je steza vojaškega letališča v soboto in nedeljo spet zaživela. Pionirski korak, ki ga je naredilo Avto-moto društvo Promotor team Brežice je v celoti uspel. Cestno hitrostna dirka za VN Brežic j e opravičila pričakovanja velikega števila ljubiteljev avto športa v Posavju in širše. Najboljši slovenski avtomobilisti so bili navdušeni nad možnostmi improviziranega dirkališča na vojaškem letališču. V prvi dirki je prepričljivo zmagal Stojan Pirjevec. Praktično od začetka do konca ni Imel pravega nasprotnika. Dosegel je povprečno hitrost 125 km/h in dobrih 40 sek. naskoka pred drugouvršče-nim Božičem. V drugi dirki sta omenjena tekmovalca vozila dokaj izenačeno. V enem trenutku se Je Božiču uspelo prebiti na prvo mesto, vendar je na tej poziciji odpeljal samo en krog. V razredu Daihatsu Je domačin iz Gorice Tomo Staut tako prepričljivo zmagal, da so se konkurenti prito- žili in njegov avtomobil je bil takoj po dirki odpeljan v Ljubljano na dodatni tehnični pregled. Rezultati. Generalna razvrstitev, prva dirka: 1. Pirjevec (BMW M3), 2. Božič (BMW M3), 3. Grum (Lancia). Druga dirka: 1. Pirjevec, 2. Božič, 3. Grum. Razvrstitev za veliko nagrado Brežic: 1. Pir- jevec, 2. Božič, 3. Grum. Pokal Daihatsu: 1. Staut, 2. Holvin-ski, 3. Brezavšček. Na vprašanje, kaj misli o Cerkljah kot bodočem centru avto-moto športa v Sloveniji, je zmagovalec za pokal Daihatsu Tomo Staut povedal: "0-sebno menim, da ima letališče Cerklje velike možnosti postati center slovenskega avto-moto športa. Steza je ob manjših korekcijah lahko idealna, manjkajo pa spremljajoči objekti. Menim, da bi se sredstva, ki bi jih vložili v izgradnjo teh objektov, hitro povrnila." Iz najnovejših sporočil smo izvedeli, daje bilo z avtomobilom T. Stauta vse OK. CPELU?) Kolesarstvo Velika nagrada Savaprojekta Melanšku Leskovec pri Krškem, 5 septembra - KD Savaprojekt iz Krškega je na krožni stezi Leskovec—Senuše—Golek-Le-skovec organiziralo kolesarsko tekmovanje za veliko nagrado Savaprojekta, kije štelo tudi za pokal Slovenije. Nastopilo je 251 kolesarjev iz vseh slovenskih klubov. Med člani je zmagal Iztok Melanšek in osvojil motorno kolo. Med mladinci je nagrado gorsko kolo dobil Murn iz Krke. Rezultati. Člani (100,8 km): 1. Melanšek (Celje) 03:01;51, 2. Papež (Krka) 03: 01;51, 3. Smerc (Rog) 03:01;51; st. mladinci (67,2 km); 1. Murn (Krka) 01:59;25, 2. Filip (Krka) 01:59;25, 3. Hauptman (Rog) 2:00;06; ml. mladinci (44,8 km): 1. Valjevec (Sava) 01:22;18, 2 Derganc (Krka) 01:25;01, 3. Kelner (Ptuj) 01:25;01; dečki A (22,4 km): 1. Mrvar (Rog) 0:42;39, 2. Ribič (Krka) 0:43,07, 3. Sušmelj (Sivi Caven) 0:43;09; dečki B Otvoritev nogometne sezone v Krškem Pomerili so se in Krapinci Novome ščani Krško — V okviru priprav za novo nogometno sezono je novomeški prvoligaš Elan Studio D v Krškem na stadionu M. Gubca julija gostil ekipo Zagorca iz Krapine. Zanimivo in na trenutke kvalitetno nogometno predstavo si je ogledalo približno 100 ljubiteljev nogometa v Krškem. Dvoboj NK Elan Studio D -NK Zagorec seje končal neodločeno, z 1 . 1 (1 ; 1). Sodili so Kuzmanovic, Soldat, Pole-tor (vsi iz Krškega). Na začetku tekme je presing Novomeš-čanov je obrodil že v 11. minuti lep gol Bracovica. Sledila je lepa in kombinatoma igra obeh ekip na sredini igrišča. Gostje iz Hrvaške so se počasi odprli in začeli nevarno ogrožati domačega vratarja. Iz ene takih akcij so v 31. minuti izenačili. Strelec je bil Mužar v Mali nogomet Uspešen start Krčanov V prvem kolu MNZ Celje so vse tri krške selekcije startale z zmago. Najbolj prepričljivi so bili mlajši pionirji. Žalec, Krško, 8. septembra — Dvoboj Žalec - Krško na dveh tirih se je končal s polnim zadetkom Krčanov. Mlajši pionirji so z rezultatom 5 : 0(1: 0) premagali svoje gostitelje. Strelci so bili: Šetinc dvakrat, Rusič dvakrat in Mav-sar. Starejši pionirji so po težki in trdi tekmi v dežju zmagali z rezultatom 1 : 0 (0 : 0) z zadetkom Mujakiča iz enajstmetrovke. Kadeti NK Krško so tudi začeli z zmago. Za nasprotnika so imeli zelo močno ekipo Odreda s Kozjanskega. Prava prvenstvena tekma po težkem in mokrem igrišču je bila odločena v drugem polčasu. Strelci za Krčane so bili: Zor-ko, Bolha, Dvorančič in Cero-vec. (PILno trenutku, ko se je sam prebil pred novomeškega vratarja. V tem delu igre so se izkazali vratar Goričan ter Kamenčki in Mužar iz Krapine ter Bra-covic, Mesojedec in Arnauto-vič iz ekipe N. mesta. V drugem polčasu sta trenerja obeh ekip uvedla v igro rezervne igralce in igra je izgubila na kvaliteti, rezultat pa je ostal nespremenjen. Organizacijo tekme je prevzel NK Krško na čelu s prizadevnim predsednikom g. Vinkom Pircem. S tem se je še enkrat pokazalo dobro sodelovanje med krškim in novomeškim klubom. Za Novomešča-ne trenutno nastopajo trije nogometaši iz Krškega. Rozman je v prvi postavi, medtem ko se za ta status še borita Brolih in Pire. (PILD) Nogomet Krški kadeti izgubili Šoštanj, 8. septembra — V okviru drugega kola jesenskega dela prvenstva v MNZ Celje v kadetski konkurenci naši mladi nogometaši niso uspeli v Šoštanju. Tamkajšnji Usnjar jih je premagal z rezultatom 2:0. Naši fantje kjub porazu niso razočarali. Po igri so zaslužili najmanj eno točko. (11,2 km): 1. Krevs (Lenart) 023; 19, 2. Vrščaj (Črnomelj) 0:24;24, 3. Logar (Krka) 0:24;27. Med domačimi uvrstitvami naj najprej omenimo tudi 4. mesto Igorja Kranjca, ki vozi za ekipo Celja v članski konkurenci. V konkurenci st. mladincev je David Dremey (Savaprojekt) osvojil 18. mesto. Jože Stopar iz Master Tea-ma je osvojil 18 mesto v kategoriji ml. mladincev. Visoko šesto mesto med dečki A je zavzel Uroš Dular iz Savaprojekta, medtem ko je med dečki B 5. mesto zasedel Igor Abram, član Master Teama. (PELIP) Dan nogometa v Krškem Krško, 11. septembra — Ta sobota je bila pravi festival nogometa v Krškem. Nogometni spored se je začel že ob 9. uri s tekmo Elan Krka No-voterm - NK Livar v kadetski konkurenci. Po dogovoru krških in novomeških nogometnih vodij so namreč nogometaši iz mlajših selekcij iz Novega mesta gostitelji v Krškem. Omenjeno tekmo so gladko, z rezultatom 3 : 0, dobili Novomeščani. Po tej tekmi so mlajši pionirji iz N. mesta gostili pionirje SCT Olimpije iz Ljubljane. Gostje so bilibolj-ši in so zasluženo zmagali z 2 : 0. Ob 13.30 so svoje drugo kolo v MNZ Celje odigrali mlajši in starejši pionirji NK Krško. Nasprotniki so jim bili nogometaši Dravinje iz Slovenskih Konjic. Naši mlajši pionirji so nadaljevali sijajno igro in prepričljivo zmagali rezultatom 6 : 0. Lepa in kombinatoma igra ter sijajni tehniearji v naši ekipi so še enkrat dokazali, da se za prihodnost krškega nogometa ni treba bati. Strelci so bili: Rusič 3, Mavsar 1, Šetinc 1 in Hrže-njak 1 gol. Starejši pionirji so naredili pravi podvig. Premagali so objektivno boljše moštvo z rezultatom 3 : 1 in s tem tudi nadaljevali serijo zmag. Tokrat so bili uspešni tudi kadeti. Za nasprotnika so imeli ekipo Elkroja iz Mozirja. Z goli Cerovca (2) in Gabriča (1) so si naši kadeti popravili položaj na lestvici MNZ Celje. (piup) Speedvrajr Nepričakovana zmaga Italijanov Krško, 18. avgusta — V tekmovanju za srednjeevropski pokal je ekipa Italije nepričakovano premagala slovensko reprezentanco z rezultatom 56 : 52. Približno 3000 ljubiteljev speed-waya, zbranih na stadionu Matije Gubca, je žalostnih zapustilo tribune krškega staBiona. Najboljša v gostujočem moštvu sta bila Salvateli in Majaa, ki sta skupno prispevala 36 točk. Najuspešnejši slovenskireprezentant je bil "naturalizirani" Ljubljančan Krešo Omerzel, ki je zbral 14 točk. Na dirki so naši alpski smučarki Nataši Bokal izročili avtomobil Citroen ZX, darilo novomeške Novotehne, kije bila pokroviteljica dirke. (HUJ) Božič, Pirjevec in Grum na stopnicah za zmagovalce C*"oto: PILIP) Organizator dirke v Cerkljah je po julijski tiskovni konferenci novinarje povabil na dirkalno stezo. Lahko so si jo ogledali — iz drvečih «HyVai^a uspešnega nastopanja po Sloveniji in med našimi ljudmi po svetuj Koncert so organizirali v nedeljo, 29. avgusta v prostorih, ki jih družina Hervol sicer namenja svoji lastni dejavnosti, kmečkemu turizmu v Bukošku. Na prireditev je slavljenec povabil tudi osebnega prijatelja Slavka Avsenika ter njegov pomlajeni ansambel »Avseniki«. Žal gostov zaradi grdega vremena ni bilo. Kljub temu so Hervolovi fantje, ob sodelovanju Andreja Pinteriča, vse zbrane prijetno zabavali do jutranjih ur. (B. Hudimi). 14 NaS glas 14. 15. septembra 1993 Rešitev cestne problematike v Sloveniji: Križ je treba spremeniti v obroč Julija so se v Celju sestali predstavniki štajerskih, gorenjskih, dolenjskih in belokranjskih občin. Sestanek sta sklicala kranjski in celjski župan, barve Posavja sta zastopala predstavnika iz Brežic in Sevnice. Govorili so o načrtu prometne povezave v slovenskem prostoru, torej o pocenitvi gradnje avtocest med Šentiljem in Koprom ter med Novo Gorico in Lendavo. Predlagatelju dokumenta, slovenskemu ministrstvu za promet in zveze, so predlagali nekaj svojih zamisli. Avtoceste naj bi gradili po vzhodni strani Ljubljane (Malence-Šentja-kob- Blagovica). Vrnili naj bi se k prvotni povezavi Blagovica-Vodice, ker promet iz Štajerske teče proti jugu (Koper, Italija), zahodu (Gorenjska, tunel, Zahodna Evropa), ne pa proti Dolenjski. Enak cilj (povezava Kopra z Lendavo in Šentiljem) je možno doseči s približno polovico manjšimi stroški in z dodatnim učinkom. Ta bi bil v povezavi vzhoda z zahodom in večji izkoriščenosti karavanškega predora. Hkrati bi obe slovenski letališči povezali z ravno linijo. Udeleženci sestanka predlagajo, naj Slovenika poteka po že predvideni trasi preko Trojan, ki jih bo pre- magala z dvema manjšima predaro-ma in se povezala z Zasavjem (Za-gorje-Trbovlje). Menijo, da bi bila vsaka druga gradnja neracionalna in odveč. Odcep s Slovenike proti Brežicam in Krškemu naj bi bil pri Dramljah. S tem bi rešili star mednarodni problem, Phyrnsko avtocesto, ki bi bila do Zagreba 10 km daljša. Povezali bi tudi Štajersko, Prekmurje in Koroško z Dolenjsko (Novo mesto) in Krškim poljem. Predlagatelji menijo, da gre ta vitalen slovenski prostor na vzhočTi, ki obsega polovico našega prebivalstva in ki bi mu tako omogočili ponoven gospodarski razvoj. S takim obročem avtocest in ostalimi cestami bi smiselno povezali celoten slovenski prostor in zagotovili gospodarno obremenitev celotnega omre- žja avtocest. Za uresničitev predloga bi si morali ob osnovnem viru (bencinski tolar) zagotoviti tudi dodatnega. Uresničitev tega načrta zagotavlja državi vrsto dodatnih sinergijskih učinkov, ki morajo odtehtati morebitne pomisleke. Ob tej rešitvi ostajajo interesi Ljubljane interesi lokalnega značaja, predlagana rešitev pa bi najhitreje povezala že zgrajene dele avtocest in ponovno postavila interese slovenske države pred interese nekdanje Jugoslavije. V ta koncept sodi tudi predlog korekcije izgradnje Osimske ceste, kjer naj bi proti Novi Gorici, poleg že predvidenih avtocest do Trsta, zadostovala sodobna magistralna cesta. S tem predlogom se bodo morali spopasti poslanci državnega zbora. B. Hudina LEICO SI JE "IZMISLIL" OSKAR BARNACK PRED OSEMDESETIMI LETI Oskar Barnack si je v mladosti želel postati slikar. Namesto tega je postal finomehanik in fotografiji je dal pred 80 leti popolnoma nov tip kamere - malosli-kovno kamero s formatom 24 X 36 mm. Njegova konstrukcija je prišla v zgodovino fotografije in je služila kot prototip kamere generacijam profesionalcev in amaterjev. Barnack se je rodil 1. novem- no finozrnat film 35 mm daje kar uporabne povečave do formata razglednice. Ta ugotovitev je Barnacka vzpodbudila, da bi uresničil svojo davno željo: konstruirati ročno fotokamero, saj je takratna kamera bila okorna, težka, na plošče formata 13 x 18 cm in potrebovala je stojalo. Svojo idejo je začel uresničevati. V njegovi delovni sobi ni bilo risalne deske niti načrtov, marveč bra 1879 v Lynowu na Branden-burškem. šel je v uk za mehanika k mojstru za astronomske aparature. Enaintrideset let star je stopil v službo k firmi Ernst Leitz v VVetzlarju, kjer so izdelovali mikroskope in aparature za merilno tehniko. V tem podjetju je vodil razvojni oddelek za optiko. Za poskuse osvetlitve za snemanje na kinofilmu je potreboval pomožno napravo za ugotavljanje časa osvetlitve 1/40 sekunde. Ugotovil je, da že relativ- je imel le medeninaste dele, vijake in orodje in zamisel o mali kameri je bila v začetku le njegov zasebni, intimni hobby. Prve posnetke je naredil 2. avgusta 1914 ob mobilizaciji v prvi svetovni vojni. Še v istem letu je naredil tudi prve posnetke iz zraka, ko je letel s zeppelinom. Drugo ročno izdelano Leico je vzel lastnik firme Ernst Leitz že spomladi 1914 na svoje potovanje v Ameriko. Iz previdnosti je kamero še istega leta patentiral. Zaradi vojne pa se je serijska proizvodnja tega tipa kamere pričela šele leta 1924. Da bi testiral trg, je Leitz naročil ročno izdelavo 31 kamer, označenih s številkami od 100 do 130, in jih dal na voljo profesionalnim foto-reporterjem. Ta serija je bila ocenjena negativno, predsvem zato, ker ni bilo izkušenj pri obdelavi malih negativov. Toda kljub nasprotovanju strokovnjakov v sami firmi je Leitz sam odločil, da naj se Barnackova kamera izdeluje. Trgovski naziv Leica (za Lei-tz Ca-mera) je bil prijavljen kot blagovna znamka. Na vele-sejmu v Leipzigu 1925 je bila predstavljena javnosti prva serija in v istem letu je bilo prodanih že 1000 kosov te kamere. Z izboljšavami pod vodstvom Barnacka je kmalu nastal univerzalni sistem kamere, ki je postal pod imenom Leica svetovno znan. Zaradi gospodarskih sprememb po drugi svetovni vojni in močne konkurence z Daljnega vzhoda se firma Leitz krepko spoprijela z velikimi težavami in dokazala, da je njena brezhibna optika, precizna mehanika in premišljena elektronika dala po osmih desetletjih razvoja optimalno mali "veliki" čudež. In vse to iz veselja do ustvarjanja fino-mehanika Barnacka daljnega leta 1913. Oskar Barnack je umrl 16. januarja 1936, star 57 let. Po nemškem izvirniku pripravil Olaf Lovrenčič IND0H CENTER ŠPORTNA PAN06A PVSCA^A NA SEVERU ČILA MERSKA ENOTA ZA TEŽO NAPLAČiLO NADAV LEVIČAR IVAN OGLAS V casopi&u REU() NA NOR VE -tHLM ŽENSKO IMČ SLOVEN VOJSKI OOOBRl-TLVt pul-TA&iTeV POGOSTNOST ROJSTEV ZDRAVNIK za um IN 6HLO AFfiŠM MŽAVA i ** rA MUžA pstja POL MEH kKŠKA TRGOVINA RtKPl V ŠPANIJI AMtliliiLl StNČRAL S.cvAh' rs 10% ŽLLLlNl- M4MM -SILA ZRAH SMNi. r POPRAVLJIVE NDPAli VSE TIPKI NA KLAVIRJU PILIP Posavsko gospodarstvo v prvem polletju 1993 Nobenih pozitivnih rezultatov, tudi izboljšanja ni videti Obseg proizvodnje je padel v vseh treh občinah, torej letos prvič tudi v brežiški. Izguba je osemkrat višja od akumulacije in sedemkrat od bruto dobička. Krško, avgusta - Iz analize razmer in poslovanja posavskega gospodarstva, ki je bila narejena na podlagi podatkov periodičnih obračunov 606 pravnih oseb (toliko jih je namreč obračun predložilo krški podružnici SDK v predpisanem roku), ni zaznati pozitivnih rezultatov. Prav tako ni nobenih indicij, da bi se stanje lahko izboljšalo do konca leta, so povedali na tiskovni konferenci predstavniki podružnice SDK v Krškem. V letošnjem letu je vlada R Slovenije z ukrepi tekoče ekonomske politike želela slediti ciljem zagotavljanja stabilnih cen, presežka v bilanci tekočih transakcij, povečanja deviznih rezerv ter majhne zunanje zadolženosti. Ti cilji so delno doseženi za visoko ceno padanja bruto domačega produkta, padanja potrošnje in zaposlenosti ter vse slabše likvidnosti čedalje večjega števila podjetij z velikim številom zaposlenih. Te razmere so se odrazile tudi v rezultatih poslovanja posavskega gospodarstva. Če ne bi bilo moratorija na stečajne postopke, bi bilo do 31. julija že 53 posavskih podjetij s 1608 zaposlenimi v stečaju. Skupni poprečni znesek njihove blokade je po stanju 31. 7 1993 znašal 349 mio SIT. Fizični obseg proizvodnje se je zmanjšal v vseh treh posavskih občinah, in sicer v občini Brežice za 24,4 %, v občini Krško za 9,9 % in v občini Sevnica za 12,9 %. Letos je prvič po nekaj letih izkazan padec fizičneg obsega proizvodnje v občini Brežice. Končni rezultat, izražen z bruto dobičkom oziroma akumulacijo na eni ter izgubo na drugi strani, je bil v gospodarstvu Posavja negativen, saj je bila izguba 8-krat višja od akumulacije oziroma 7-krat višja od bruto dobička. Najvišjo akumulacijo so ustvarila zasebna podjetja, v strukturi posavskega gospodarstva predstavlja 86 %, vendar je bila tudi pri njih zelo nizka. V celotnem gospodarstvu Posavja je bila obračunana akumulacija v znesku 292 mio SIT in se iz obdobja v obdobje znižuje. Le 38 podjetij je izkazalo akumulacijo višjo od 1 mio SIT. Tako je le eno zasebno podjetje iz Brežic ustvarilo 70 % celotne akumulacije v občini. Izgubo je v prvem polletju obračunalo 174 pravnih oseb ali 77 podjetij več kot pred enim letom, medtem ko se je vrednost izgube zvišala za 16,1 % in je znašala 2.359 mio SIT. Pri tem je izguba na|bolj zrasla v gospodarstvu občine Brežice, kjer je bil dosežen več kot štirikraten porast. Večji del - 86,1 % celotne izgube so obračunala podjetja v Ocena ob zaključku pregleda Jedrska elektrarna obratuje varno Takšna je ocena strokovnjakov za pregled obratovalne varnosti (OSART). Krško-Misija Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) |e po tritedenskem pregledu NE Krško 22. julija zaključila delo. G. C. E. Moore, vodja skupine, in pomočnik vodje skupine g. ). P. Bemer sta na novinarski konferenci predstavila rezultate pregleda. OSART je mednarodna misija, ki omenjene preglede dela izključno na prošnjo vlade posamezne države. Tudi ta pregled je bil izvršen na prošnjo vlade RS in je nadaljevanje sodelovanja med IAEA in RS. Mednarodni strokovnjaki so temeljito pregledali osem področij: vodenje, organizacijo in administracijo, izobraževanje in usposabljanje, obratovanje, vzdrževanje, tehnično podporo, radiološko zaščito, kemijo in planiranje ukrepov v primeru nezgode. Misija OSART ne opravlja finančnega pregleda niti pregleda projekta in tudi ne daje celovite ocene jedrske elektrarne, temveč zagotavlja deželi gostiteljici, upravnemu organu in elektrarni objektivno oceno stanja tistih področij, ki so pomembna za obratovalno varnost, glede na mednarodne standarde obratovanja. Misija je ugotovila vrsto hvalevrednih odlik v programu NEK, kot npr.: NEK ima izobraženo in izkušeno vodstvo; ima močno skupino operaterjev, ki kažejo ustrezen pristop glecle varnosti in Rešitev križanke iz prejšnje številke Geslo ob sliki: Kresna noč na Libni. Po vodoravnih vrstah: Lib-ni, Vraz, brako, km, sinod, rake, teli, Ervin, EN, stanarina, Nin, Videm, Ante, arka, NK, Mali, Orop, ars, ČP, ozelot, natroliti, anoa, atol. vzdrževanja strogega nadzora nad aktivnostmi obratovanja in vzdrževanja; organizacija NEK jasno določa odgovornost in postopek za učinkovit nadzor nad aktivnostmi elektrarne; vodstvo NEK ima znanja in izkušnje in v veliki meri sledi mednarodnim izkušnjam; v NEK obstaja točen program nadzora vplivov na okolje in visoka motivacija za zaščito prebivalstva. Skupina je tudi oblikovala predloge, ki so namenjeni za vzpodbujanje vodstva in osebja NEK k preučevanju načinov za izboljšanje že obstoječih programov in še učinkovitejše obratovanje. Predlogi vključujejo naslednje: zavezanost k varnosti naj bi bila še močnejša na področjih družbeni lasti. Od celotne posavske izgube je je kar 82,7 % "pridelalo" gospodarstvo občine Krško, kjer je več kot polovico celotne izgube obračunala ena sama pravna oseba s področja elektrogospodarstva. Pri tem je treba omeniti, da v analizi niso bili zajeti podatki za krški Videm, ki je od 1. 4. 1993 v stečaju. Tekoča izguba krškega gospodarstva je bila 55-krat višja od akumulacije, v Sevnici 3-krat in v brežiškem gospodarstvu za slabo četrtino. Pri pravnih osebah, ki so izkazale izgubo, je bilo zaposlena več kot polovica (58,8 %) vseh zaposlenih v gospodarstvu Posavja. Slabi rezultati poslovanja v prvem polletju letos so vplivali tudi na finančno stanje posavskega gospodarstva, ki ga odražajo podatki iz bilanc stanja podjetij. Delež stalnih sredstev v poslovnih sredstvih se je v globalu znižal (z 78,1 % na 72,2 %), istočasno pa se je povišal delež obratnih sredstev (z 21,8 % na 27,4 %). Zabeležen je padec deleža trajnega kapitala iz dolgoročnih virov, ob istočasnem povišanju deleža kratkoročnih obveznosti. Delež trajnega kapitala v poslovnih virih se je poslabšal tako, da je bilo konec junija s trajnim kapitalom pokritih 64,1 % stalnih sredstev. (B. Bjegovič) varstva pri delu, protipožarne zaščite in ukrepov v primeru jedrske nezgode; samonadzorovanje in ocenievanie aktivnosti NEK nai bi se izboljšalo z uvedbo nadzornega programa zagotovitve kakovosti, s spremljanjem učinkovitosti na različnih področjih, z natančnejšo uporabo tehnik analize temeljnih vzrokov in primerjanjem rezultatov z zunanjimi organizacijami; vse opažene pomanjkljivosti nakazujejo potrebo po povečani .prisotnosti in vključenosti vodij v vsakdanje aktivnosti elektrarne; pojav finančnih problemov, ki se kažejo predvsem v prostih delovnih mestih in odvračajo pozornost glavnega vodstva od drugih pomembnih aktivnosti elektrarne. Misija OSART bo poročilo o svojem delu posredovala vladi RS, čez 12-18 mesecev pa bo tej misiji sledila nova, ki bo ocenila uresničevanje predlogov te misije, ki je pravkar končala svoje delo. (PILIP) Prisegla je šesta generacija Cerklje ob Krki, 80. avgusta — V 210. učnem centru TO Republike Slovenije Je bilo ta dan še posebej svečano. Ob navzočnosti številnih staršev, svojcev In gostov so vojaki 6. generacije slovenske vojske svečano prisegli. Slavnostni govornik je bil g. Franc Znidaršič, državni sekretar v obrambnem ministrstvu. C*Uip) Naš glas 14, IS. septembra 1993 15 ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE Republika Slovenija Ministrstvo za gospodarske dejavnosti z namenom odpiranja novih možnosti za prezaposlitev delavcev na področju proizvodnje rjavih premogov in v sodelovanju s strokovno skupino vlade Republike Slovenije za prestrukturiranje premogovnikov rjavega premoga objavlja NATEČAJ ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu i. Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu so namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja tistih območij, ki se jim zaradi nujnega zmanjšanja proizvodnje rjavih premogov zmanjšujejo gospodarske možnosti, ter spodbujanju prezaposlovanja presežnih delavcev Rudnikov rjavega premoga Slovenije Trbovlje v druge dejavnosti. Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu se v letu 1993 uporabljajo kot premija ob prezaposlitvi delavcev ali subvencija obrestne mere. II. Premija ob prezaposlitvi delavcev 1. Delodajalcu, ki zaposli za nedoločen čas delavca, ki je trajni višek Rudnikov rjavega premoga Slovenije Trbovlje, pripada premija v višini 500.000,00 SIT kot nepovratna sredstva. 2. Pogodba o prezaposlitvi se sklene z Rudniki rjavega premoga Slovenije Trbovlje. Delodajalec se obveže, da bo zaposlitev trajala najmanj dve leti, ob upoštevanju določil splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. 3. Zahtevek za premijo ob prezaposlitvi delavcev mora vsebovati: - podatke o vlagatelju zahtevka, - predstavitev dejavnosti, - pogodbo o prezaposlitvi, - dokazilo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas - obrazec M 1. 4. Delodajalec na podlagi odobrenega zahtevka sklene pogodbo z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti. Če se pogodba o prezaposlitvi ne realizira, je delodajalec dolžan vrniti sredstva s pripadajočo revalorizacijo in 15 % obresti. III. Subvencija obrestne mere 1. Zahtevek za subvencioniranje obrestne mere lahko vloži investitor ne glede na sektor lastništva ali obliko poslovne organiziranosti, ki investira na območju občin Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Laško, Črnomelj in Krško in odpira nova delovna mesta. 2. Sredstva lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja predloženega programa zagotovljenih najmanj 20 % lastnih sredstev. Subvencija obrestne mere se pri naložbah v nove enote ali programe lahko uveljavlja na kredit do 50 % predračunske vrednosti, pri razširitvi dejavnosti pa na kredit do 30 % predračunske vrednosti. 3. Ministrstvo subvencionira obrestno mero (r) posojila banke ali druge finančne organizacije v višini 10 odstotnih točk ob pogoju, da je posojilna obrestna mera, ki vključuje vse bančne stroške, največ 15 %. Ministrstvo subvencionira obrestno mero v enkratnem znesku za vsa leta odplačila posojila vnaprej, pri čemer se letna plačila obresti diskontirajo po 12-odstotni stopnji. 4. Zahtevek mora vsebovati: a) ustrezen poslovni načrt ali investicijski program, ki vsebuje zlasti: - osnovne podatke o investitorju, - opis projekta z vidika tržnih možnosti, tehnologije, kadrov in ekologije, - vire financiranja, - predvidene rezultate projekta; b) sklep o odobritvi posojila poslovne banke ali druge finančne organizacije. 5. Na podlagi odobrenega projekta investitor slene kreditno pogodbo s poslovno banko ali drugo finančno organizacijo. Poslovna banka ali druga finančna organizacija na podlagi tako sklenjene kreditne pogodbe vloži na ministrstvu zahtevek za subvencijo obresti in z njim sklene ustrezno pogodbo. Če se projekt ne realizira, lahko ministrstvo zahteva od poslovne banke ali druge finančne organizacije vračilo sredstev subvencije skupaj s pripadajočo revalorizacijo in 15 % obresti. IV. Prosilec naslovi vlogo za pridobitev sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - področje energetike, Kotnikova 5, Ljubljana, s pripisom "Prestrukturiranje premogovnikov". O zahtevkih bo ministrstvo sklepalo mesečno na podlagi predhodne ocene in predloga strokovne skupine do porabe razpoložljivih sredstev iz postavke proračuna za leto 1993 - "prezaposlitev delavcev v premogovništvu". SPORAZUM O FINANČNI POMOČI ZR NEMČIJE Posojila za slovenske državljane Sporazum o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev, ki sta ga novembra 1992 sklenili Zvezna Republika Nemčija in Republika Slovenija, omogoča dodeljevanje ugodnih posojil za ustvarjanje samostojnejše poklicne eksistence na vseh gospodarskih področjih, v kmetijstvu in drugih svobodnih poklicih. Posojilo lahko dobijo vsi slovenski državljani, ki so bivali v Zvezni Republiki Nemčiji in se vrnejo ali so se vrnili v Slovenijo po 1. 1. 1991 in bodo posojila porabili za ustanovitev podjetja, prenovo podjetja ali vključitev v podjetje. Za odobravanje posojil bodo potrebne normalne bančne garancije, obrestna mera se bo določala na podlagi velikega R ter zmanjšana za 15 % odgovarjajočih skupnih inflacijskih obresti na leto, na katere se dodajo 4 % točke. Odplačilna doba bo odvisna od vsote investicij in bo od 15 do 8 let, prejemnik kredita pa mora sodelovati pri financiranju najmanj s 30 % skupnih stroškov projekta. Maksimalna višina projekta bo znašala največ 300.000 DEM v tolarski protivrednosti. Prošnje za odobritev kredita se lahko oddajo v vsakem krajevnem kreditnem zavodu. Za finančno izvajanje sporazuma je z nemške strani pooblaščena Deutsche Ausgleichsbank, Bonn, s slovenske pa Slovenska investicijska Banka d.d., Ljubljana. Za uporabnika posojila veljajo v zvezi z odobritvijo posojila pogoji Slovenske investicijske banke. Ta banka lahko uporabnika posojila obveže, da se pred ustanovitvijo eksistence ali v začetni fazi udeleži seminarjev ali pa tečajev za nadaljnjo izobrazbo, ali pa da si vzame čas za posvetovanje pri primernih službah. Prosilec za posojilo mora predložiti sledeče dokumente: • dokaz o stalnem bivanju v Zvezni Republiki Nemčiji (potrdilo prijavnega urada, dovoljenje za bivanje ali podobno) • tabelarični življenjepis s prika- zom poklicnega razvoja in dosedanjih dejavnosti • v danem primeru dokaze o sposobnosti • opis projekta • plan investiranja in financiranja • pričakovani promet in dohodek (donos) • ekspertizo kreditnega zavoda o osebi in projektu Podrobnejše informacije dajejo: - Slovenska investicijska Banka do., Ljubljana - Deutsche Ausgleichsbank, Bonn - Zavod za delo Republike Slovenije - Zvezni zavod za delo, Nuer-nberg Informacije in brošure lahko dobite v Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo, Kotnikova 5/11, 61000 Ljubljana, Tel. (061) 123-177, fax (061) 124-210 ali 131-031. Vse ostale potrebne informacije o programu bo dajala tudi koordinacijska pisarna, ki jo vodi g. Hubertus Graf Plettenburg (Slovenska investicijska banka, Dalmatinova 5, Ljubljana; tel. (061) 302-797, fax (061) 302-779). DELAVSKA UNIVERZA KRŠKO POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO vpisuje v šol. letu 1993/94 v PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: 1. Višjo poslovno šolo Ekonomske fakultete Ljubljana, 1. letnik, za poklic: ekonomist - na komercialnem, zunanjetrgovinskem, finančnem in poslovno informacijskem področju. Pogoj za vpis: končana srednja šola V. st. zahtevnosti. Trajanje: 3 do 4 leta. 2. Višjo upravno šolo Višje upravne šole, 1 .letnik, za poklic: višji upravni delavec. Pogoj: končana srednja šola, znanje slovenskega jezika. Trajanje: 4 leta. 3. Program izpopolnjevanja za poklic računovodja - specializacija po V. st. Pogoj: končana srednja ekonomska šola. Trajanje: 8 do 10 mesecev (400 ur). 4. Srednjo ekonomsko šolo CDI Ljubljana, 1 .letnik, 4.letnik - za poklic: ekonomski tehnik. Pogoj: končana OŠ ali 3 leta druge šole. Trajanje: do 5 let. 5. NAD-program: Trgovski poslovodja - za poklic: trgovski poslovodja, V. st. Pogoj: končana trgovska šola, 2 leti izkušenj. Trajanje: 2 leti. 6. Srednjo ekonomsko-komercialno šolo za poklic: komercialni tehnik, V. st. Pogoj: 3-letna šola trgovske ali druge smeri. Trajanje: 2 leti. 7. Osnovno šolo za odrasle - brezplačno za udeležence - 6., 7., 8. razred po skrajšanem programu. Vpisi v posamezne programe bodo v septembru, datumi bodo določeni kasneje. Prijave oddajte osebno ali po telefonu 31-152 vsak dan od 7. do 15. ure, v sredo do 17. ure. TEČAJE IN DRUGE OBLIKE IZPOPOLNJEVANJA: 1. Usposabljanje za življenjsko uspešnost - 120 ur: za vse, ki bi radi več splošne razgledanosti in znanja iz vsakodnevnega življenja (teme: družina, vzgoja, zdrava prehrana, bolezni, medsebojno sporazumevanje, pisanje, branje, izpolnjevanje obrazcev, načrtovanje družinskega proračuna ...) 2. Tuji jeziki: (verificirani, 40,60 in 80 ur) začetni in nadaljevalni: - tečaj angleščine, - tečaj nemščine, - tečaj francoščine, - tečaj italijanščine. 3. Računalništvo: - začetni, izpopolnjevali tečaji. VVORDSTAR, LOTUS, D'BASE, OUATRO PRO, WORD PERFECT ... 4. Slovenščina za tujce (verificirani program): - izpopolnjevanje za tekoče sporazumevanje, - izpit o aktivnem znanju. IU TttO M St Oliotlll, M V Mltft Ut (0 RUNIH.. sn... m jo wnot koto HLADI MU MttlMMI m riauju umsuik... Jože Novak 5. Strojepisje s korespondenco - 80, 100 ur. 6. Šivanje in krojenje po meri - 40 ur. 7. Izpit za vožnjo motornega čolna - 10 ur. 8. Promet z nevstekleničenim vinom in vinskim mostom - tečaj kletarjenja in stekleničenja vin, 43 ur, za zasebne pridelovalce in prodajalce vin. 9. Vodenje poslovnih knjig v zasebnih podjetjih - 40 do 60 ur, z delom na računalniku. 10. Usposabljanje za tajnice - poslovne sekretarje. 11. Usposabljanje za dela v strežbi, v gostinstvu. 12. Varstvo pri delu - osnovni in obnovitveni. 13. Higienski minimum - obnovitveni. 14. Tečaj za voznike viličarja. 15. Tečaj za strojnike centralnega ogrevanja. 16. Tečaj za odgovorne osebe za požarno varnost 17. Podjetniško in drugo izobraževanje po dogovoru z naročnikom. Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 15. ure na CKŽ 15, osebno ali po telefonu 31-152, do zasedbe prostih mest MALI OGLASI V KRŠKEM (starem) vzamem v najem stanovanje za določen čas. Tel. 32-312. ZASTAVO 750,1.1985, in zastavo polv, 1.1989, ugodno prodam - možna tudi zamenjava za večji kombi z doplačilom. Tel. 61-134. IŠČEM delo, kakršno koli, v popoldanskem času. Imam dveletno kmetijsko šolo. Naslov v uredništvu. SATELITSKO anteno prodam ali zamenjam za starine. Tel. 63-111. V KRŠKEM prodam stanovanjsko pravico za garsonjero 35 m2 z balkonom, centralno in telefonom. Vseljivo takoj! Tel. 31-220 (od 19. do 21. ure). JADRALNO desko D 2 in Slalom 282 ter dodatno opremo (jadra, lok, jambor, trapez) prodam. Tel. 70-230. GARSONJERO (solidarnostno) v starem Krškem zamenjam za enako na Vidmu. Informacije na tel. 32-985. IŠČEM dvosobno ali enoinpol-sobno stanovanje v najem najmanj za eno leto. Možnost plačila vnaprej. Tel. 33-073. STARO kmečko prešo in drugo poljsko orodje prodam. Primerno za okras vikenda. Tel. 79-716. DELAVNICO 10 x 4,5 m z mizarskimi stroji in garažo 6 x 3 m v bližini Brestanice dam v najem za obrtno dejavnost. Tel. 31-951, po 20. uri. SIVI trdi kamen, primeren za v beton in drugo, prodam. Tel. 31-262. STARE razglednice, pisma in dopisnice, tudi večje količine in cele zbirke, kupim. Tel. 63-111. Kino servis Brežice Filmski spored Od 15. do 30. septembra 15., 16. in 17. IX. ob 20. uri: ZATRESKANA (Crush), am. psihološki triler. 18. in 19. IX. ob 18. in 20. uri: TO JE AMERIKA (Made in America), am. komedija. 22., 23., 24. in 25. IX. ob 20. uri: RT STRAHU (Cape Fear), am. triler. 25. IX. ob 18. uri, 26. IX. ob 18. in 20. uri: SOSTANOVALKA (Single VVhite Female), am. triler. 29. in 30. IX. ob 20. uri: NESPODOBNO POVABILO (In-decent Proposal), am. erotična drama. O* SUJD(o. Plesni studio Krško vas vabi k vpisu v plesni vrtec (4-7 let), splošno plesno šolo (1 .-8. razred), učenja družabnih plesov za mladino in odrasle, športnih plesov, jazza, stepa, akrobatskega ročk 'n' rolla, klasičnega baleta, v šolo za manekenke in maneke-ne, šolo za mažuretke, k aerobiki in jogi. Vabimo vas na razgovor ali k vpisu v našo šolo vsak dan od 17. do 19. ure v naše prostore na C. 4. julija 38 (Dom mladih). Lahko nas tudi pokličete vsak dan po telefonu 32-795 ali v oddelek Brežice, telefon 61-480. NAS GLAS KUPON CKZ 23, 68270 Kr?ko za brezplačen mali oglas Izrežile ga in prilepite na list. kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska Številka, žig. podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo Vam žal! NAS Gl ¦Naročam........... na naslov: A « Skupščinske delegatske informacije Uredništvo: CKZ 23, 68270 Krško izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) (pdn Telefon:.......... Kraj. datum: naslov m podatki o narotniltu. prava a* foitK OKbO (podpn narotnika m taj) 16 Nai glas 14. IS. septembra 1993 Izbor za miss Slovenije Drugih pet so izbrali v Krškem \ Krško, 10. septembra - Ze v četrtek, Z. septembra, Je bila odprta nova ekskluzivna diskoteka Pacific, ki sprejme kar 1000 gostov in je tako ena največjih in tudi najmodernejših v Sloveniji. V prenovljenih prostorih pa ni le diskoteka z nočno restavracijo, ampak tudi motel Šolaj a. V Pa- hotelu Metropol v Portorožu, pa bo skupaj nastopilo 12 deklet. Na prireditvi so izbiral^tudi miss diskoteke. Zmagovalka, Sergeja Heric iz Maribora, je. dobila motorno kolo Yamaha, prva spremljevalka, Metka Albreht iz Postojne, zlato ogrlico, druga spremljevalka, Si- mona Bohak iz Slovenske Bistrice, pa TV sprejemnik (vse tri so na naši fotografiji). Povejmo še, da na tem tekmovanju v lepoti ni bilo nobenega dekleta iz Posavja. CB. Colarlč) I TEDEN BOJA PROTI KAJENJU od 14. do 21. septembra cificu je minuli petek potekal drugi polflnale za izbor miss Slovenije. Najprej seje predstavilo 20 polflnalistk v oblačilih po lastnem izboru, nato pa še v večernih oblekah in na koncu še v kopalkah. Program Je povezoval Bogdan Barovič, za glasbo pa je skrbel Vladimir Kočlš-Zec iz Zagreba. Videli smo tudi modni reviji butikov La Mirtam iz Maribora in Ško-renjček iz Litije. Toda v finale se niso uvrstile vse tekmovalke, ampak Je žirija izbrala le pet finalistk, in sicer Sergejo Heric, Metko Albreht, Simono Bohak, Majdo Garibovič in Andrejo Petrovič. Na finalu, ki bo v soboto, 25. septembra v SEJEM OBRTI EM PODJETNIŠTVA V OBČINI BREŽICE OD 22. DO 24. OKTOBRA 1993 Obrtna zbornica Brežice po programu dela za leto 1993 namerava v okviru občinskega praznika organizirati sejem obrti in podjetništva v naši občini. Sedanje razmere ženejo vse dejavnike v vse težje tržne razmere, ki zahtevajo iskanje novih racionalnih poti za komuniciranje s tržiščem. Sejmi so prav gotovo ena najbolj učinkovitih oblik tega komuniciranja, zato se je Obrtna zbornica Brežice odločila za svoje člane in partnerje predstaviti drobno gospodarstvo v občini in se predstaviti tudi širši javnosti. Sejem bo prav gotovo osrednja prireditev ob občinskem prazniku, predstavlja pa tudi promocijo občine, zato nas v naših prizadevanjih podpira tudi Skupščina občine Brežice, ki bo pokrovitelj sejma. V okviru sejma svoje sodelovanje lahko prikažejo tudi vsi ostali dejavniki, ki kakorkoli sodelujejo z obrtniki in podjetniki. Tako so sodelovanje prijavili poleg do sedaj prijavljenih okrog 50 obrtnikov, podjetnikov - razstavljalcev tudi banka, zavarovalnice, podjetja, tako da je sejemski prostor že zapolnjen 80-odstotno. Glede na to, da Obrtna zbornica ni politično usmerjena, urejeni gospodarski tokovi pa igrajo pomembno vlogo v razvoju obrti in podjetništva, smo v sodelovanje pritegnili tudi sosednje hrvaške občine, ki se bodo predstavile v okviru Društva prijateljstva Hrvaške in Slovenije, skratka, povabljeni so vsi, ki lahko dajo svoj prispevek za skupno afirmacijo samostojnega osebnega dela v občini. V času sejma bodo potekale tudi obsejemske prireditve. Tako bo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Pospeševalni center za malo gospodarstvo izvedlo tri strokovna predavanja, in sicer: 1. Trženje v podjetništvu in obrti, kako uspeti na trgu; predavateljica bo ga. Neva Maher 2. Promocija izdelkov malega gospodarstva; g. Marijan Štele - svetovalec ministra za gospodarske dejavnosti 3. Nova pravna regulativa; ga. Marija škorjak Prav tako bodo svoje predstavitve organizirali nekateri razstavljal-ci, pripravili bomo okroglo mizo o možnostih razvoja oz. obstoja obrti in podjetništva. V sejemskih dneh bo sleherni obiskovalec ali razstavljalec lahko prišel na svoj račun. Vrstila se bodo medsebojna srečanja, razstav-ijalcl bodo na sejem povabili svoje poslovne prijatelje, svojo navzočnost na otvoritvi je že obljubil minister za gospodarske dejavnosti g. Maks Tajnikar, Obrtna zbornica Brežice pa je povabila tudi vse zbornice v Sloveniji in ne nazadnje so tu obiskovalci, ki bodo imeli priložnost nekatere razstavljene izdelke kupiti, dobiti marsikatero informacijo in ponudbo. Seveda bo pomembno vlogo odigrala tudi gostinska ponudba na samem sejemskem prostoru, ki bo poskrbela še za družabne aktivnosti. Predsednik: Franc Bratanič REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA KRŠKO Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Krško, Cesta krških žrtev 14 VKLJUČEVANJE NOVIH TK NAROČNIKOV NA PODROČJU STAREGA MESTNEGA JEDRA V KRŠKEM Ta mesec bodo dokončana dela za izgradnjo tk omrežja na področju starega mestnega jedra v Krškem, katera so bila pogodbeno dogovorjena s podjetjem Tegrad Ljubljana. Pogodbi zajemata izgradnjo primarnega dela tk omrežja na poteku od ATC Krško do končnega kabelskega razvodišča na objektu Pod goro 8. Z dokončanjem izgradnje omenjenega tk omrežja bo omogočeno vključevanje novih tk naročnikov v blokih na področju ulice Pod goro in Bohoričevi ulici takoj, ker je bilo sekundarno oziroma razvodno tk omrežje zgrajeno v okviru izgradnje objektov oz. v sklopu zunanje ureditve. Na ostalem delu ulice Pod goro bo tehnično možno vključevanje novih telefonskih naročnikov do posameznih interesentov, na ostalem delu starega mestnega jedra Krško pa po izgradnji odcepov do posameznih končnih kabelskih razvodišč in izgradnji razvodnega tk omrežja do posameznih interesentov. Ker je naša želja, da bi vključevanje novih naročnikov potekalo organizirano, prosimo vse interesente, da pošljejo prijavo za dodelitev tk priključka. Interesenti dobijo standardne obrazce v vsaki PTT-enoti. Enotna naročniška cena za nove interesente je trenutno 115.360,00 SIT. Občina Krško bo posredovala podatke o stanovanjih, za katera so bili plačani vsi prispevki razen stroškov priključitve. Franc GLINŠEK, dipl. ing. stroj., sekretar Okrog lOOO obiskovalcev na senovskem sejmu Senovo, 89. avgusta — Okrog osemnajstih razstavnih stojnic, postavljenih za senovsklm kegljiščem, seje tisto nedeljo sukalo kar tisoč obiskovalcev. Sejem sta organizirala skupaj senovsko podjetje Logis in krajevna skupnost, zabavni program so med 15. in 19. uro imeli pihalni orkester in Labirint s Senovega, krški plesalci in citrarska glasbena šola Mirana Kozoleta. Poleg razstavljalcev s stojnicami so organizatorji preko ozvočenja predstavili še dodatnih 20 podjetnikov. Ti so kot plačilo prispevali po en svoj izdelek v sklad za srečolov. Najbolj vredna nagrada je veljala 70.000 SIT (aluminijska vrata Zlatka Požgaja s Senovega). Med vredne nagrade štejejo organizatorji tudi ploščo za kuhinjski pult, vredno 25.000, izdelek Zlatka Božič-nika, pa tone premoga in še kaj. NAŠI OTROCI NISO NIKOLI POVSEM VARNI! OHRANIMO NJIHOV NASMEH! V šolske učilnice se z našimi otroki vrača razigrana radovednost in neugnana razposajenost. Ne more nam biti vseeno, kako varna je njihova prihodnost in kaj vse lahko prinese že jutrišnja pot v šolo, brezskrbna igra z vrstniki ali drobna nepazljivost. Tudi najprevidnejšim se dogajajo nezgode, zato se razumni ljudje odločajo za zavarovanje svojih otrok. Nezgodno zavarovanje predšolskega otroka, učenca ali dijaka pri Zavarovalnici Triglav je zanesljiva naložba v varnejšo prihodnost. V vaši šoli zahtevajte podrobnejšo informacijo o letošnjih pogojih nezgodnega zavarovanja. Zavarovanje lahko sklenete tudi v vseh predstavništvih Zavarovalnice Triglav in pri njenih zastopnikih. Zavarovalnica Triglav« ker ji zaupajo starši jL~ Zavarovalnica Triglavd.d llS*? Območna enota Krško