KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA 7A ZAŠTITU Razred 29 (2) INDUSTR1SKE SVOJINE Izdan 1 Marta 1932 PATENTNI SPIS ŠT. 8705 Dr. Lilienfeld Leon, kemičar, Wien, Avstrija. Postopek za izdelovanje umetnih blagov. Prijava z dne 16. marca 1930. Velja od 1. junija 1931 Zahtevana prvenstvena pravica z dne 16. marca 1929. (Avstrija). Nedostajanje postopka za izdelovanje umetnih blagov, zlasti umetnih niti koje imajo poleg velike trdnosti v suhem in mokrem stanju tudi dovolj veliko rastezljivost (lomporno razteznost), se občuti v tehniki kot zevajoča luknja. Izpolnitev te luknje velja v zadevnih industriji, zlasti v industriji umetne svile, kol življensko važna naloga. Predmetni izum je poklican v to, da otpore temu nujnemu nedostatku. Izum obstoja v spoznanju, da se posreči izdelati umetna blaga, zlasti umetne niti, koje imajo poleg velike suhe in mokre trdnosti dovolj veliko raztezljivosl, ako se pomeša celulozexanthat s halogenderivatom eno - ali večvalentnega alkokola ali s halo-genderivatom anhydrida dvo-ali večvalentnega alkohola (na pr. epihalohydrina), se podeli tako pridobljeni raztopini oblika umetnega blaga, n. pr. niti in se tako oblikovana raztopina dovede skupaj z enim ali več sredstvi, koja učinkujejo na oblikovane raztopine koagulirajoče in na sveže koagulirano umetno blago plasticirajoče, ali s tem, da se tako oblikovana raztopina najprej dovede v dotiko z enim ali večimi sredstvi, koja na oblikovano umetno blago učinkujejo koagulirajoče, in se raztopina nato dovede v dotiko z enim ali večimi sredstvi, koja na sveže oblikovano blago učinkujejo plasticirajoče. Preiskovanja prijavilca niso mogla podati točnih pojasnil o kemizmu izuma. Vsi znaki kažejo na to, da napravljeni umetni blagovi obstojajo iz spojin celuloze ali da vsebujejo celulozne spojine, v kojih so elasticirajoče učinkujoče skupine ali radikali zvezani z molekulom celuloze. V kolikor uči iskustvo, se morejo smatrati kot celulozne spojine produkti, v kojih je eden ali več atomov hydroxylnega vodika celulozne melekule nadomeščen z ostanki dvo • ali večvalentnih alkoholov, koji morejo vsebovati eno ali več prostih hydroxy!nih skupin ali tudi ne, ali pa se produkti smatrajo kot zmesi celuloze ali celuloznega hydrata s takimi celuloznimi spojinami. Možno je, da v marsikaterih slučajih imenovane celulozne spojine vsebujejo tudi eno ali več CSS-skupin, nanašajoč se na celulozo, na katere so vezani ti ostanki alkohola. Izum pa se ne sme omejati na katerekoli kemične formule ali definicije, ker sestava produktov končnoveljavno ni poznana, dasiravno so produkti morda spojine ali derivati navedenih tip. V ang. patentu št. 26928/1910 je bilo predlagano, da se halogenderivati dvo-ali večvalentnih alkoholov pridenejo viskozi v svrho, da se v njej proizvajajo merkapteni halogenderivatov z onimi produkti xanlhatreakcije, koji vsebujejo žveplo (na pr. alka-lisulfidi ali alkalipolysulfidi ali alkalitrithiokarbonat), in ali da se proizvajajo s CSS-skupino viskoze same, in sicer tako, da se odcepi v celuloznem xanthatu vsebujoča CSS skupina in da se tvori prosta celuloza ali celulozni hydrat. Din. 35. Nova preiskovanja prijavilce dokazujejo, da se potek reakcije, koja sledi, ako se viskoza združi s halogenderivaii dvo- ali večvaleninih alkoholov, ne sklada s potekom predpostavljenim v tem patentnem spisu. Naj bo že kakorkoli, iz tega patentnega spisa se ne more izvajati predležeči izum, ker poslednji temelji na tem, da se reakcijski produkt viskoze s halogenderivati dvo- ali večvalentnih alkoholov podvrže učinkovanju enega ali več sredstev, koja učinkujejo med ali po koagulaciji plasticirajoče na blago. Ravnotako se ne more predležeči izum izvesti po kakem drugem predlogu, ki gre za tem, da se halogenderivati dvo- ali večvalentnih alkoholov uporabljajo kot aet-herificijska sredstva za celulozo, t.j. predlog, ki je, med drugimi izhodnimi materijalijami baje uporabljiv za viskozo, pri čemer se baje dobivajo produkti, ki se lahko uporabljajo za one različne namene, za katere pridejo vpoštev celulozni aethri ali estri. Součinkovanje obdelave viskoze z enim ali več halogenderivati polyaikoho!ov — koja ima verjetno (vsled uvedbe ali primeščenja) za posledico vtelesenje ene ali več elasticirajočih skupin odn. radikalov v odn. k molekula celuloze—s plasticirajočim vplivom oborilne odn. predilne kopel|i prinese očitno novo učinkovanje, koje ni bilo od nobenega doslej znanega postopka doseženo tudi ne približno. Kajti glasom predmetnega izuma je možno doseči umetna blaga, koja združujejo v sebi tri lastnosti, koje niso doslej v nobenem umetnem blagu nastopale istočasno: Dovolj velik lesk, izredno veliko trdnost v suhem in mokrem stanju in, ne oziraje se na to, za vse praktične namene popolnoma zadostno raztezljivost. Kot predočujoči primer naj služi umetna svila: Glasom predmetnega izuma je možno izdelovati lesketajočo umetno svilo, koja ima suho trdnost, daleko preko 2 g na Denier in v marsikaterih slučajih celo daleko preko 4 ali 5 g ali celo 6 g na Denier in kaže mokro trdnost, katera iznaša preko 1 g na Denier, in v dostih slučajih doseže 2 g in v marsikaterih slučajih celo 3 do 5 g na Denier in vsled tega ima prav tako raztezljivost od 7 do 10% m celo 15 do 20%. S tem pa se visoko trdnost imajoča umetna svila, takozvana „Lilienfeld-svila“, čije raztezljivost je bila zboljšana potom nakmdiie obdelave s skrčenja izvajajočimi sredstvi, ne da primerjati. (Glej jugosl. patent br. 5762 in br.6470, kakor tudi br. 6595). Kajti, ne oziraje se na to, da je naknadna dodatna obdelava umetne svile v štrenah, v takih množinah kakor se dandanes izdelujejo že v srednje velikih tovarnah, kompliciran, mnogo prostora zavzemajoč, počasen in-mnogo človeških rok zaposlujoč proces, pomeni naknadno skrčenje v vsakem slučaju malo izgubo na lesku, znatno izgubo na prvotni dolžini, narastek titera in v naj večjih slučajih znižanje prvotne trdnosti. V nasprotju k temu daje predmetni postopek, ne da bi bil v svojem kemičnem ali mehaničnem delu kakorkoli obsežnejši ali težji nego navadni viskozni postopki, že v predilnem procesu samem lesketajoče niti izredno visoke trdnosti, koje imajo že spočetka, torej brez kakršnekoli posebne naknadne obdelave, raztezljivost približno 10 ali 15% 'a preko tega. Temu se pridruži važna okolnost, da je, kolikor se pač mere danes prisoditi, elasticiteta v splošnem in tudi uklonska elasticiteta novih umetnih blagov zlasti primeroma nove umetne svile večja nego ona vseh doslej znanih umetnih niti visoke trdnosti. V zvezi z umetnih nitmi, zlasti umetno svilo, nudi izum še prednost, da kažejo v procesu predenja posamezne niti (uač radi svoje visoke elasticitete) tudi potem nikako ali le malo nagnenje k trganju, ako se podeli niti visoko dodatno zleknenje pri predenju. To ima za posledico, da kažejo po predmetnem postopku izdelane umetne niti lemalo ali sploh nikako tendenco za tvorjenje fluz, vsekakor pa manj tendence za tvorjenje fluz nego umetne niti, koje se izdelajo iz viskoze ob istih pogojih predenja. Za izvedbo predležečega izuma se dovede viskoza skupaj z enim ali več halogenderivati dvo- ali večvalentnih alkoholov, ali njih anhidridov, zlasti z enim ali več ha lohydrini, nakar se podeli raztopini tako pridobljenega učinkovalnega produkta oblika umetnega blaga, zlasti umetne niti in se nato spravi skupaj z enim ali več sredstvi, koja vplivajo na tvorjeno raztopino koagulirajoče in na sveže koagulirano umetno blago plasticirajoče. Izoliranje učinkovalnih produktov ni potrebno. Z drugimi besedami: Zadošča, ako se pomeša viskoza z odgovarjajočo množino v obzir vzetega halogenderivata po-lyalkohola in se raztopina z združitvijo z enim ali več sredstvi, koja učinkujejo na raztopino koagulirajoče in na sveže oborjeno umetno blago, n. pr. umetno nit, plasticirajoče, podela v umetna blaga. Z rahlim segrevanjem, n. pr. 50 do 70° C se more, ako je za-željeno, pospešiti presnavljanje viskoze s halogenderivatom. Namesto viskoze se more izhajati tudi od drugih CSS-skupino vsebujočih spojin celuloze, na pr. od celuloza xanthogen-mćščokisline ali od celuloza-dixanthata. Zdi se, da je bistveno, da iskazuje produkt, ki naj se prt tvori v umetno blago, eno ali več CSS-skupin in najmanje radikal dvo- ali večvalentnega alkohola (ki vsebuje eno ali več prostih hydroxilnih skupin ali tudi ne). V kolikor gre za drugo fazo postupka, t. j. za izdelovanje umetnih blagov, se vrši to n. pr. pri izdelovanju umetnih niti, filmov, trakcev in pod., z največjim pridom na ta način, da pustimo iztopati odn. prešamo raztopino skozi primerno oblikovane odprtine v kopelj, koja učinkuje na raztopino koagulirajoče in na sveže oborjeno telo plasticirajoče, nakar se koagulirani produkti, čim zapuste oborilno kopelj in prepotujejo krajšo in daljšo zračno pot, dovajajo zbiralni pripravi, n, pr. tuljavi ali centrifugi. Posebno prikladne kopelji, koje izvajajo plasticirajoče učinkovanje na sveže oborjeno umetno blago, n. pr. nit, so oborilne kopelji, koje ne vsebujejo manj nego 35 40, s pridom ne manj nego 45% H, S04 ali ekvivalentno množino kake druge mi- neralne kisline. Lahko pa se moremo poslužiti tudi drugih slično učinkovanje razvijajočih sredstev, n. pr. razstopine cinkhaloida za sebe ali v zmesi s kislino ali kako drugo soljo ali obeh. Ako se uporablja kot plasticirajoče sredstvo močna žveplena kislina, potem se more samo za sebe ali kolikor je to združljivo z izbranimi delovnimi pogoji, uporabljati v zmesi z enim ali več anorganskimi snovmi, n. pr. s kako drugo močno mineralno kislino, kot solna kislina, solitrova kislina ali fosforova kislina ali z nevtralno ali kislo soljo, kot natrijev sulfat, ali natrijev bisulfat, amonijev sul at, magnezijev sulfat, cinkov sulfat, natrijev bisulfit, natrijev sulfif, natrijev nitrit ali bor-kislina. More se tudi kolikor to prenašajo pogoji, pod kojimi se uporablja močna žveplena kislina, tej ali njeni zmesi z drugo močno kislino, ali z eno ali več goraj naštetih anorganskih snovi, dodati odgovarjajoča množina ene ali več organskih snovi, kot glicerin, ali vrsta sladkorja, n. pr. glukoza, ali alkohol, ali sol organske baze, n. pr. anilin-sol, ali organska kislina, kot ocetna kislina ali mravna kislina ali mlečna kislina ali oxal-kislina. Ako se doda sol, koja zamore reagirati z močno žvepleno kislino ob tvorjenju kislega sulfata ali se presnovi z žvepleno kislino vsled izmeničnega učinkovanja, potem se voli jakost žveplene kisline s pridom tako, da vsebuje oborilna kopelj po porabi za tvorjenje kislega sulfata ali za presnovo potrebne množine kisline, prosto žvepleno kislino zaželiene jakosti, nikakor pa ne manj nego 35 utežnih delov monohidrata v 100 utežnih delih oborilne kopelji. En del izdelovanja umetnega blaga po predmetnem postopku se more izvajati tudi tako, da se pusti raztopina najprej izstopati skozi prikladno oblikovane odprtine v kopelj, koja učinkuje na raztopino koagulirajoče, vendar nima nikakega ali zelo majhen plasticirajoč vpliv na sveže oborjeno umetno blago in da se koagulirano umetno blago obdeluje s tekočino, koja izvaja plasticirajoče učinkovanje, torej n. pr. z oborilno kopeljo, koja kaže visoko vsebino močne mineralne kisline, zlasti vsebino vsaj 35% žveplene kisline monahidrata. Ta izvedbena oblika postopka zahteva torej dve oborilne kopelji druga za drugo. Druga oborilna kopelj je plasticirajoča. Prva pa more biti kopelj, koja izhodiščno raztopino koagulira v vodotopno ali vodonetopno obliko, n. pr. raztopina a-monijevega sulfata ali natrijevega bisulfata ali razredčene žveplene kisline ali tekočina, koja vsebuje amonijev sulfat in žvepleno kislino ali ena različnih, iz tehnike umetne svile poznanih kopelji, kot Miillerjeva kopelj aii pod. Cim napravi nit daljšo ali krajšo pot v taki kopelji, dospe v drugo kopelj, koja sestoji iz ene ali več močnih mineralnih kislin ali vsebuje eno ali več mineralnih kislin, n. pr. ne manj nego 35% HoSCL ali e-kvivahntno množino druge mineralne kisline. Učinkovanje plasticirajočih sredstev znotraj ali zunaj kopelji se ne sme nadaljevati tako dolgo, dokler ne nastopi znatno poškodovanje (ali celo razpadanje) koagu liranega umetnega blaga. Radi tega je važno, da se učinkovanje plasticirajočih sredstev v splošnem in mučne kisline v posebnem na umetno svilo, zlasti umetna vlakna, prekine s tem, da se prične pravočasno s pranjem ali da se uporablja druga sredstva, na pr. izpostavi nit nizkim temperaturam. Prekinitev učinkovanja plasticirajočih sredstev v splošnem in močnih kislin v posebnem, se vrši smisleno predno ali med tem ko doseže umetno blago, odn. nit, zbiralno pripravo (tuljavo ali vitel ali centrifugo ali pod.). Le ako se umetno blago, zlasti nit, navija v zelo tenkih slojih, se more prekinitev učinkovanja plasticirajočih sredstev, zlasti močnih mineralnih kislin, odgoditi za kratko dobo. Iz praktičnih razlogov pa navijanje v tankih slojih ni prednostno. Za suho ali mokro trdnost glasom predmetnega izuma izdelanih umetnih blagov, zlasti niti, je prednostno, da se umetnemu blagu, zlasti nitim, vsaj tekom enega dela njegove poti med iztopno odprtino, odn. predilno šobo in zbiralno pripravo podeli do- dafno zleknenje, i.j. se podvrže zleknenju, koje je večje nego ono, koje je potrebno za tvorjenje umetnega blaga odn. niti. To zleknenje se more vršiti na kakršenkoli znan način in sicer bodisi v obcrilni kopelji ali med oborilno kopeljo in zbiralno pripravo čli na obeh mestih. Lahko se n. pr. razdalja med zbiralno pripravo in kopeljo izbere velika, ali pa se vodi umetno blago, odn. nit preko palic, kljuk, valjarjev ali diferencijalnih valjarjev, koji so razporejeni v oborilni kopelji ali med oborilno kopeljo in zbiralno pripravo ali v oborilni kopelji in zbiralni pripravi. Zleknjenje se more vršiti tudi na ta način, da se uporablja zelo velika odtezalna hitrost, na pr. 100 do 120 m v minuli. V splošnem je veliko odtezalno hitrost priporočati tedaj, ako se tekom izdelovanja umetnega blaga, odn. predenja umetne niti ne predvidijo nikaki posebni ukrepi, da bi se podelilo umetnemu blagu, odn. niti dodatno zleknenje. Drugi, pri drugi fazi postopka, t. j. pri izdelavi umetnega blaga važni delovni pogoji, kojih naj se držimo, kot temperatura oborilne kopelji, potopna daljina umetnega blaga, na pr. umetne niti v oborilni kopelji, odtezalna hitrost, zračna daljina, kojo premeri umetno blago, odn. nit med oborilno kopeljo in zbiralno pripravo in stopnja dodatnega zleknenja se morejo spreminjati znotraj najširših meja. Po pranju se morejo umetna blaga, zlasti niti, pred ali po sušenju pariti ali razgreti, kar prinese v mnogih slučajih nadaljni prirastek na trdnosti. Ako je zaželjeno se more raztezljivost po predmetnem postopku izdelanih blag" v, zlasti niti, zvišati še s tem, da se obdeluje s skrčenje izvajajočimi sredstvi, na pr. glasom postopka po jugosl. patentih br. 5762 in 6470 kakor tudi br. 6995. Nemogoče je v vsakem posameznem slučaju vnaprej podati vse delovne pogoje, koji jamčijo uspeh postopka. Radi tega se mora tu izrecno povdariti, da so predpoiz-kusi neizogibni, ako gre za določitev delovnih pogojev, koji pri izbiri določene vrste celuloze izvestnega halohydrina ali določene vrste viskoze ali določenih pavrst postopka predenja jamčijo uspešno delovanje. Naslednji izvedbeni primeri služijo kot praktično obrazloženje izuma, koji pa na noben način ni omejen na podane primere. Deli so utežni deli. I (a) do (i) (a) 100 utežnih delov lesne staničnine (vodna vsebina 8°/o) ali bombažnega linterja (vodna vsebina 6 do 70/0) se vnese v 20q0 utežnih delov 18°/o'nega natronovega luga pri 15°C in se jo temkaj pusti 3 ure, se nato odpreša alkaliceluloza, dokler ne tehta v slučaju lesne staničnine 300, v slučaju linterja 340 delov, se razvlakni pri 11 do 15° C tekom 21!« do 3 ure, se doda nato v slučaju lesne staničnine 40 in v slučaju linterja 60 utežnih delov žveploogljika, se pusti učinkovati žveploogljik 8 ur pri 18 do 20° C, nato se odpiha eventualno pričujoči prebitek žveploogljika tekom 10 do 15 minut in se raztopi tako pridobljeni xanthat ob uporabi toliko jedkega natrona in vode, da vsebuje pridobljena raztopina približno 6,5°/0analitično določljive celuloze in 5°/0 NaOH. Po izvršeni raztopitvi se 20 utežnih delov *-dichlorhydrina (1—3 dichlor-2 pro-panol) doda viskozi, se dobro vburka in raztopina nato trikrat filtrira skozi bombaž. Prvi dve filtraciji se izvedeta kmalu po izdelavi reakcijske zmesi, tretja pa se izvrši neposredno pred izvedbo procesa predenja. Predilna raztopina se pred spredenjem pusti zoreti skupno 96 do 100 ur pri 15“C, nato se sprede kot sledi: Predilna raztopina se pritiska s hitrostjo 3,3 cm3 v minuti skozi platinsko šobo, koja vsebuje 54 lukenj 0,1 mrn premera, v kopelj, koja vsebuje 65°/0 H2S04 in ima temperaturo 16° C, pri čemer se podeli niti potopna dolžina 20 cm v žvepleni kislini, nato se pusti iti nit vsaj 120 cm skozi zrak in se navije na tuljavo, koja se vrti s tako hitrostjo, da se poteza približno 18 m niti na minuto. V daljini prohoda skozi zrak so razporejene 3 steklene palice kotno medseboj, preko kojih teče nit, tako da utrpijo niti dodatno zleknenje odn. natezno učinkovanje. Spodnji del tuljave se vrti v vodi, tako da se žveplena kislina odstrani ali znatno razredčuje, čim nit doseže tuljavo. Niti se nato operejo, očistijo, sukajo in na običajen način dogotovijo. Tako pridobljena nit sestoji iz posameznih niti približno 2 do 2,5 Denier-a. (b) delovni način kot v (a), vendar z razliko, da znaša temperatura predilne kopelji 0° C. (c) Delovni način kot v (a) ali (b), vendar z razliko, da vsebuje predilna kopelj 707o HoS04. (d) Delovni način knt v (a) ali (b) ali (c), vendar z razliko, se iztisne le 1,6 cm3 predilne raztopine na minuto, da ima šoba 100 lukenj 0,08 mm premera. Titer posameznih niii znaša približno 0,5 do 6,7 Denier-a. e) delovni način kot v (a), ali (b), ali (c), vendar z razliko, da se iztisnejo 3 cms predilne raztopine v minuti, da ima šoba 100 luknjic od 0,08 mm premera in da znaša odtezalna hitrost 30 m v minuti. Titer posameznih niti znaša približno 0,7 do 0,9 Denier-a. f) Delovni način kot v (a), (b) ali (c), vendar z razliko, da se iztisne 6,6 cms predilne raztopine v minuti, da ima šoba 100 lukenj 0,08 mm premera in da znaša odtezalna hitrost 40 m na minuto. Titer posameznih niti znaša približno 1 do 1,4 Denier-a. g) Delovni način kot v (a), vendar z razliko, da se iztisne 3 cm3 predilne raztopine na minuto, da ima šoba 24 lukenj od 0,1 premera, da vsebuje oborilna kopelj 62—65°/o hbSCTt in temperaturo O0 C in da znaša potopna dolžina niti v oborilni ko-pelji 80 cm. Posamezni titeri niti znašajo približno 4 do 5,5 Denier-a pro posamezna nit. h) Delovni način kot v (f), vendar z razliko, da znaša iztiskanje predilne raztopine približno 14 cm3 na minuto, da je odtezalna hitrost približno 100 do 120 m v minuti, da se niti ne dodeli nikako dodatno žleknenje in da znaša potopna dolžina 80 do 100 cm. i) Delovni način kakor v (g) ali (h), vendar z razliko, da vsebuje predilna kopelj 401/o H2SCh. II (a) do (i) Postopek se izvede kot v kateremkoli izmed primerov I (a) do (i) z razliko, da se mesto 20 delov uporablja le 10 delov — dichlorhydrina. lil (a) do (i) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov 1 (a) do (i), z razliko, da se namesto 20 delov viskoze doda 30 delov—dichlorhydrina in da se tako pridobljena raztopina pusti zoreli tekom 48 ur pri 15° C. IV (a) do (i) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov 1 (a) do (i), z razliko, da so po 72 urnem zorenje doda raztopini taka množina SO'Vo-nega nalronovega luga, da se vsebina jedkega natrona predilne raztopine dovede na 8°/0. V (a) do (1) Izhodiščna viskoza se izdela kot v primeru I (a), z razliko, da se kot izhodiščna celuloza uporablja taka lesna slaničnina ali bombažni linter, ki daje viskozo zelo visoke viskozitete, zlasti ako vsebuje viskoza nekoliko manjšo množino celuloze, na pr. manj od 50/0, in da se za raztopitev xanthata uporablja taka množina jedkega natrona in vode, da vsebuje viskoza 3°/0 analitično določljive celuloze in 5% NaOH; viskoziteta tako napravjene viskoze iznaša v primeri z gIycerinom od 31 Be (spec. teža 1,26) 1 do 2 stopnji. Neposredno po raztopifvi celuloznega xanthala se doda viskozi 20 delov a- dich-lorhydrina, se dobro premeša in pusti lako pridobljeno raztopino zoreti pri 15° C. Tekom procesa zorenja se raztopina trikrat fillrira skozi bombaž in ko je postala skupno 72 do 80 ur stara, se sprede kot sledi: Predilna raztopina se pritiska s hitrostjo 3,7 cm3 na minuto skozi plafinsko šobo, koja ima 100 lukenj 0,08 mm premera, v kopelj, koju vsebuje 65% bbSO^ in ima temperaturo 16° C, pri čemer se podeli niti potopna dolžina 80 cm v žvepleni kislini. Potem se pusti nit teči vsaj 120 cm skozi zrak in se navija na tuljavo, koja se vrti s tako hitrostjo, da se poteza približno 18 m niti na minuto. V daljini zračnega prohoda so razporejene tri steklene palice kotno med seboj, preko kojih teče nit, tako da se podeli niti dodatno žleknenje, odn. natezno učinkovanje. Spodnji del tuljave se vrti v vodi, tako da se žveplena kislina odstranja ali znatno razredči, čim doseže nit tuljavo. Niti se nato operejo, očistijo, sukajo in na običajen način dogotovijo. Titer posameznih vlaken: 0,6 do 0,8 Denier-a. b) Delovni način kot v (e), vendar z razliko, da znaša temperatura predilne kopelji 4° C. c) Delovni način kot v (a) ali (b), z razliko, da vsebuje predilna kopelj 70% HoSO*. d) Delovni način kot v (a) ali (b), z razliko, da vsebuje predilna kopel) 60tf/o H.2S04. e) Delovni način kot v (a), (b), (c) ali (d), z razlik^, da se iztisne 6,8 cm3 pre-dilne raztopine na minuto in da znaša odtezalna hitrost 30 m na minuto. liter posamezne niti znaša približno 0,6 do 0,8 Denier a. f) Delovni način kot v (a), (b), (c) ali (d), z razliko, da se predilna raztopina iztiska s hitrostjo 14,3 cm3 na minuto in da znaša odtezalna hitrost 40 m na minuto. Titer posamezne niti znaša približno 1 do l,! Denier-a. g) Delovni način kot v (a), (b), (c) ali (d), z razliko, da imajo predilne šobe 54 odprtin 0,1 mm premera in da se iztiskava predilna raztopina s hitrostjo 7,6 cm3 na minuto, Titer posamezne niti 2 do 2,6 Denicr-a. h) Delovni način kot v (g), z raztiko, da znaša temperatura oborilne ko-pelji — 5° C. i) Delovni način kot v (a), (b). (c) ali (d), z razliko, da imajo šobe 24 lukenj 0,1 mm premera in da se iztisne 6,8 cm3 predilne raztopine na minuto. Titer posamezne niti približno 4 do 5 Denier-a. k) Delovni način kot v (i) z razliko, da znaša temperatura oborilne ko-pelji — 5° C. l) Delovni način kot v (f), z razliko, da se iztisne 30 cm3 predilne raztopine na minuto in da znaša odtezalna hitrost 100 do 120 m na minuto, da se nit ne podvrže nikakemu dodatnemu zleknenju in da znaša potopna dolžina 80 do 100 cm. VI (a) do (I) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov (a) do (i), z razliko, da se, pusti predilna raztopina zoreti le 24 do 48 ur, računano od začetka raztopilve viskoze, jačina žveplene kisline je pjvprečno višja, približno 5°/0 višja nego v primerih V (a) in (b) in (f) do (h). Vil (a) do (1) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov V fa) do (1) ali Vi (a) do (1) z razliko, da se namesto 20 delov uporablja 30 delov « dichlohydrina. Vlil (a) do (1) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov VII (a) do (I), z razliko, da se namesto 30 delov uporablja 10 delov <*■ dichlorhydrina. IX (a) do (i) a) Predilna raztopina se pripravi kol v primeru II (a), vendar z razliko, da se celuloza xanthat raztopi v laki množini jedkega natrona in vode, da vsebuje raztopina približno 6,5°/0 analitično določljive celuloze in 8'/o NaOH. Predenje se vrši kot v enem primerov I (a) do (i). X (a) do (i) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov IX (a) do (i), z razliko, da se namesto 10 delov uporablja 20 delov a-dichlorhydrina. Kjer se uporabljajo predilne kisline različnih koncentracij, imajo sledeče jakosli: Pri načinu predenja (a) in (b) 61 do 65°/» H2S04 „ „ „ (d) 55 do 65% „ „ „ (e) 60 do 64% (0 55 do 65% „ (g) in (h) 58 do 65% „ XI (a) do (i) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov IX (a) do (i), z razliko, da se namesto 10 delov uporablja 30 delov «-dichloihydrina. Kjer se uporabljajo predilne kisline različnih koncentracij, imajo sledeče jakosti; Pri načinu predenja (a) in (b) 60 do 65% H S04 „ „ „ (d) 55 do 60% „ „ „ (e) in (f) 55 do 62% „ „ „ (g) in (h) 55 do 60% „ „ „ (i) 40% XII (a) do (i) Delovni način kakor v kateremkoli izmed primerov I (u) do (i) ali XI (a) do (i). z razliko, da se pusti predilna raztopina pred predenjem zoreti 48 ur pri 15° C. Lahko se uporabljajo jačje predilne kisline nego v primerih (a) do (h), na pr. žveplena kislina •od 68 do 71°/o H.,S04 — vsebine. XIII (a) do (i) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov IX (a) do (i) z razliko, da se namesto 10 delov uporablja 40 delov a- dichlorhydrina in da se pusti predilna raztopina zoreti le 48 ur dolgo. Kjer se uporabljajo predilne kisline različnih koncentracij, imajo sledeče jakosti: Pri načinu predenja (a) in (b) : 58 do 64% H,S04 yy (d) : 52 do 60% „ n „ (el : 55 do 60% „ v yy „ (f) : 58 do 62% „ yy „ (g) in (h) : 55 do 60% „ v » (i) : 40% XIV (a) do (b) in (f) do (i) Postopek se izvede na enak način kot v kateremkoli izmed primerov IV (a) do (b) in (f) do (i), z razliko, da se namesto 20 delov uporablja 10 delov «-dichlorhy-drina, in da se celu!oza-xanthat raztopi v vodi, tako da se poda približno 6,5% celuloze in 3,2% NaOH vsebujoča viskoza. Tekom zorenja z dichlorhydrinom obdelovane viskoze nastopi želatiranje. Po 72 urah se doda 50%-ni natronov lug, v svrho, da se zviša vsebina jedkega natrona na 8%. XV (a) do (b) in (d) do (i) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov XIV (a) do (b) in (d) do (i), z razliko, da se mesto 10 delov doda viskozi 20 delov « dichlorhydrina. Koncentracije predilnih kislin so kakor sledi: Pri načinu predenja (a) in (b) : 57 do 62% h2so4 w yy (d) 56 do 60% yy yy yy „ (e) 55 do 60% yy yy v (f) 58 do 62% yy yy yy „ (g) in (h) 55 do 58% yy yy yy „ (0 40% yy XVI (a) do (i) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov X (a) do (i), z razliko, da se namesto 20 delov «-dichlor-hydrina uporablja 25 delov «-dibromhydrina. XVII (a) do (i) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov X (a) do (i), z razliko, da se mesto 20 delov «-dichlorhydrina uporablja 28 delov mannitdichlorhydrina, koji se pred dodatkom k viskozi raztopijo v natronovem lugu, koji je določen za raztopitev celulo-za-xanthatb. XVIII (e) do (b) in (d) do (i) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov I (a) do (b) in (d) do (i), razliko, da se mesto 20 delov « dichlorhydrina uporablja 15 delov aethylenachlorhydrina. Koncentracije predilnih kislin so kakor sledi: Pri načinu predenja (a) in (b) : 60 do 62% H.,S04 (d) do (h): 58 „ 60°/o „ „ m „ (i) : 40°/o XIX (a) do (b) in (d) do (i) Delovni način kot v kateremkoli izmed primerov XVIII (a) do fb) in (d) do (i), z razliko, da se mesto 15 delov doda viskozi 20 delov aethylenchlorhydrina. Koncentracije predilne kisline so pri načinih predenja (a) do (b) in (d) do