T>OMO£JUn Dopise in spise sprejema u red n i St vo »Domoljuba«. - Telefon 21-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnina Stane 3» Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema u p r s v a »Domoljuba«. — Telefon 39-92. Zanesljive priee (Nekaj misli za pripravo na evhar. kongres.) Če govorimo o katoliški veri, potem se pravi »verujem:, toliko, kakor: za resnico imam,"kar je Bog razodel in kar nam po sv. katoliški Cerkvi zapoveduje verovati. Kar pa je Bog razodel, to je zapisano v Sv. pismu in v izročilih, ki so jih napisali nasledniki apo-»tolov. Priče, ua katere se zanašamo, kadar svojo vero priznavamo, so pisatelji svetih knjig. Preveč bi Dilo za naše namene, če bi sedajle začeli vse te pisce, od Mozesa preko prerokov do pisca makabejskih knjig in še naprej pre-rešetavati iu dokazovati njih resnicoljubnost in verodostojnost; kdor hoče biti tako natančen, naj si vzame časa in denarja in naj si nakupi knjig, ki to reč obravnavajo in naj jih prebere. Mi se bomo za sedaj omejili samo na apostole. Prve binkoKti. Prihod Sv. Duuu . podobi močnega viharja in ognjenih jezikov, številni tujci, ki so prišli k praznovanju v Jeruzalem, gledajo čudne prizore: apostoli, GaJilejci, po večini ribiči, pa govore v raznih jezikih. Kaj naj to pomeni? Nekateri se čudijo, drugim se bere posmeh na ustih in govore nekaj o pijanosti. Peter nastopi javno, pogumno, odločno. Jasito ga slišijo govoriti besedo o Jezusu Naza-ročanu, katerega so oni Judje — izdanega po določenem sklepu in previdnosti bežji po rokah krivičuikov na križ pribil! in umorili. Umrl je in bil pokopan in njegov grob je med nami -- v Jeruzalemu •—• njega pa je Bog obudil, čenutr smo mi vsi priče. Mi vsi, poudarja sv. Peter,, mi apostoli, hoče reči, in vi, prebivalci iz Jeruzalema in vi ludi, ki ste bili o veliki noči tukaj na praznovanju. Mi vsi! Drzna beseda! A zadela je. Nihče ne upa ugovarjati. Resnica je še preveč Živa. In vendar bi bil čas za ugovarjanje takrat najbolj na mestu. Apostolov se ni bilo treba bati, oboroženi niso bili, samo dvanajst jih je bilo, ljudstva pa na tisoče, ln to ljudstvo ni bilo tako neumno, dn bi bilo kar na slepo verjelo, kar bi jim bil Peter povedal, tudi takrat so že znali izredne dogodke preiskavati. Peter in Janes pred velikim »borom. Peter je ozdravil hromega siromaka. Med ljudstvom v templju, kjer se je to zgodilo, silno navdušenje. Peter izrabi ugodno priliko: Kuj železo, dokler je vroče. In začne oznanjevati Jezusa križanega. Pa: »V imenu postave!« bi danes rekli, zgrabila ju je tempeljska straža ker sta s svojim nastopom motila javni red Iti mir, sta 'morala v ječo. Naslednji dan je bila :'«Iba. Bila je precej milostna. Zapovedali Bo jima, naj nikdar več ne govorita in ne učita v imenu Jezusovem. Pa pravita oba apostola: »Ne morento, da bi no govorili, kar smo videli »lišali.« še ena grožnja ■ in bila sta prosta- Vsi apostoli pridejo pred veliki sodni »bor. Iste grožnje, podoben odgovor: »Boga je treba bolj slušatj nego ljudi.« Iti niso nehali vsak dan v templju in po hišah učiti in oznanjati Jezusa Kristusa. Vse iz ljubezni do resnice. Ko bi bali apostoli bojazljive!, bi bilo njih obnašanje vse drugačno. To bi bili obetali: »Saj ne bomo, Saj ne bomo več.« Ko bi bili iskali lastnih koristi, bi si bili znali izkoristiti strah, ki so ga imeli Judje pred Kristusovim imenom. »Koliko nam daste, da bomo molčali?« In dobili bi bili denarja, da bi bili za vse življenje preskrbljeni. Ko bi se bili hoteli Miniti, bi bilo govorjenje pred oblastjo polno sladkih obljub, za hrbtom bi pa ravnali spet drugače. Ali bi radi videli apostola Petra med pogani? In celo med Rimljani? V Cezareji pri stotniku Korneliju? Ali se mar prilizuje poganom? Ali jih hujska zoper Jude? Ali jih hoče na ta način pridobiti za Kristusa? Ne bojte se! Peter pride mednje t isto Kristusovo besedo, kakor jo je prej govoril Judom: Kristus je božji poslanec" in mi shw priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu; njega so celo razpeli na les in umorili, Bog pa ga je tretji dan obudil.-j ,- Nič sladkanja, nič laskanja, nič grožnje, sama resnica: »Mi smo priče!« Tako govori le človek, ki mu je resnica nad vse. Kdor hoče slepariti, lagati, govori danes tako, jutri drugače, domačinom tako, tujcem drugače, kakor mu bolj kaže. Kdor živi za zvijačo, se prej ali slej zadrgne v svoje lastne zanjke. Zdaj pa vstane tu ali tam v osemnajstem ali v dvajsetem stoletju, je vseeno, ali je učenjak ali samo kakšen zakotni mazač in prepi-sovač, je spet vseeno, pa nam začne razlagati, da je bilo takrat vse drugače kakor poročajo apostoli in evangelisti. Ta, ki ni bil zraven, ve vse bolje, kakor pa tisti, ki so bili ziraven! In dobe se ljudje, ki takim sleparjem verjamejo, jim kimajo, jim ploskajo... Kje je verski po nos! Kje zavednost! Kaj bi rekli zgodovinarji, če bi danes začeli mi trditi, du jo vse laž, kar sta napisala grška zgodovinarja Herodot in Ksenofon, dn rimski zgodovinarji Livij, Salust in Tacit m pišejo resnice, da je bit Cezar v Galiji prav po steno tepen, on pa se hvali, kako je Galiji priboril rimskemu orlu, ali kako Je delal ; svojimi ljudmi most čez reko Ren. S tinto ii s peresom, z nebrojnimi knjigami in članki da, tudi s palico in s psovkami bi prišli zgodi! vinarji nad nas. Samo apostolska poročila naj bi ne bil resnična! Seveda! Zato, ker nekaterim ni« všeč. In katoličani naj bi lepo zraven kiiiiali kajpada! Imejte no pamet! dii gospodarstvo Stara in znana resnica je, da Slovenci nimamo kapitalistov. Na prstih obeh rok bi laliko prešteli menda vse, ki jih res lahko prištevamo sem, a še ti so v primeri — recimo — angleških, ameriških ali tudi nemških kapitalistov le bolj »branjevci« nego resnični kapitalisti. Slovenci smo značilen narod majhnih ljudi. Majhen in srednji kmet, majhen in srednji obrtnik ter nekaj tisoč malomeščanstva, to je uradnikov in drugih nastavljencev, to je slovenski narod. Gledamo eden drugemu v skledo in vsi vemo skoro za vse, koliko ima kdo dolga ali če je srečnejši, koliko pečka ima prihranjenih. Res, značilen narod majhnih, neznatnih ljudi. In kljub temu smo v primeri s svojo beračijo ustvarili čuda. Kar poglejmo kamorkoli. Na kulturno ali na gospodarsko polje. Na kulturnem polju je bilo ugotovljeno že ponovno, da ne stojimo le na prvem mestu v vsej južnovzhodni Evropi, temveč, da se more, če upoštevamo vso težke zunanje okoliščine, moriti z nami le malo narodov na svetu. Ni mnogo slabše tudi na gospodarskem polju, vsaj bilo ni. Dočitn amo bili pred pol-stoletjem zaradi usodnih posledic nesrečnega gospodarskega liberalizma na tleh, gospodar sko uničeni, smo se pa poleni že v Avstrij. s svojo lastno pridnostjo in sposobnostjo taki popravili, da je bilo le malo narodov v vse južni in vzhodni Evropi, kjer bi živele široki ljudske množice v večjem blagostanju neg pri nas. Ne trdimo, da smo plavali v boga stvu, ne, toda le malokdo je bil pred leti pri nas lačen, še več, le malo jih je bilo, ki b. si ne mogli privoščiti včasih mesa in kozarca vina, lahko smo se čedno oblačili, naša sta novanja so bila razmeroma prav snažna in udobna. Vsak bo pritrdil tem besedam, kdor je imel n. pr. med vojno kot ujetnik ali pa tudi po vojni priliko opazovati tozadevno bedno življenje ruskega, romunskega, srl»k je bilo vse to v veliki, če ne v največji meri posledica našega kreditnega zadružništva Kdor brez zaslepljene strasti premišljuje zgo dovino našega slovenskega naroda zadnjegi pol stoletja in to nepristranski nasprotniki ?.< danes res tudi priznavajo, da je največja zgo-dovinska zasluga rajnega dr. J. E. Kreka in njegovih sodelavcev ravno v tem, da je iz trgal slovensko ljudstvo iz krempljev podeželskih oderuhov, da mu ie ustvaril silno gospo r darako oiganiMi-ijo in ga tako gospodarsko osvobodil ter osamosvojil. Mi nimamo — kakor smo dejali zgoraj — kapitalistov, toda že davno prod vojno smo si vkljub strastnemu nasprotovanju liberalcev vseh barv ustvarili gospodarsko organizacijo, ki jo zuala zbrati prihranke lisočev naših majhnih ljudi ter je potem tako zbrane kapital« dovajala vnovič živemu gospodarskemu življenju in udejstvovanju. Naše zadružništvo ao bile žile vsega slovenskega gospodarstva, po katerih se je živahno pretakala kri ter dovajala hrane prav vseni udom našega slovenskega narodnega telesa. Le lako je bilo mogoče pri nas vkljub popolnem pomanjkanju kapitalistov vendarle izredno živahno gospodarsko življenje, ki je porajalo potem zgoraj omenjeno splošno ljudsko gospodarsko blagostanje. Kako popolnoma se je izpremenila ta lepa slika zadnjih šest let, ko si je prilastila izključno vodstvo vseh zadev in vsega življenja pri nas nesrečna JNS. Kar smo si zgradili v desetletjih z nepopisnim idealizmom, z nezlomljivo pridnostjo in z vzorno sposobnostjo, vse je danes na tleh, a najbolj spodaj je ravno — kreditno zadružništvo. Ce kje, potem imamo pač tu žalosten vzgled, kam lahko privedejo vee narod v najkrajšem času nesposobni ljudje, ki nimajo ne zmisla in ne volje za resnično ustvarjajoče delo *z ljudstvom in za ljudstvo. Kaj bi popisovali, kje smo in kako je, saj ve to danes vsak otrok. Prva in najslavnejša sila vsega našega slovenskega gospodarstva. to je kreditno zadružništvo, je malo-dane uničeno. Ne trdimo, da je skrahiralo, Bog ne daj. iu to smo lani v več člankih tudi podrobno opisali ter razložili, toda uničeno je v toliko, da ne more vršiti danes tistih svojih velikih nalog, ki so bile in ki so še danes pogoj vsega našega gospodarskega obstoja. Ce so bile naše hranilnice "in banke prisiljene ustaviti dovoljevanje vsakega kredita. je moralo nujno zastati naše gospodarsko življenje, obrtnik je ostal brez naročil, na cesti so se pojavili tisoči brezposelnih, kmet ne more več prodati svojih pridelkov, skratka: ubito je vse slovensko gospodarstvo, ki je bilo zgrajeno ravno na to smotreno organizacijo malih ljudi. A kar je glavno, te orgaaizacije ni mogoče nadomestiti z nobeno drugo. Gospodarski ustroj našega slovenskega naroda je tak, da more gospodarsko živeti le na teh preizkušenih temeljih, ki so se desetletja Izkazovali kot dobri, pošteni, solidni in uspešni, zato je naravnost zločin ne brigati se za ozdravitev tega, temveč si izmišljati vse mogoče in nemogoče umetne nepotrebnosti, ki so se še vedno že v nekaj mesecih izkazale za brezuspešne. In v tem tiči tudi največja napaka ter najusodnejši greh gospodarstva zadnjih let. Ljudje, ki so bili za to postavljeni in ki so bili za to odgovorni, so čenčali frazaste programe, ustanavljali odbore, urade ln zavode, ©bljubovali gradove v oblakih, a pri tem bo mimo gledali, kako se pod našim narodom rušijo njegova gospodarska tla. To je njih zgodovinski greh. Tu je tudi največja krivda ln najzgovornejši dokaz popolno nesposobnosti vseh nagih tako zvanih »gospodarskih krogov« Ker so posebno govorice o vojni, ki se vsepovsod razširjajo, poglavitni vzrok, da je človeštvo splošno vznemirjeno, zato hočemo izpregovoriti o tem besedo, katero nam nalaga apostolska dolžnost, ki nam je naložena. Nikakor ne moremo verjeti, da bi oni, katerim je zaupano blagostanje narodov, hoteli stvari gnati do krvavega konca in* do strašne nesreče, ki ne bi zadela samo tega ali onega naroda, ampak velik del vsega človeštva. Toda če bi res kdo hote! izvršiti lak gnusen zločin, potem prosimo Boga, da odstrani tako nevarnost, o kateri mi sami mislimo, da se ue bo zgodila in da se ne sine zgoditi, ter s trpkim srcem obračamo k Bogu svojo prošnjo, naj osramoti in razprši narode, ki ho^ Sejo vojno.« ITALIJA s Preokret nu bolje? Cujemo, da je to leto izdal reški škof pastirsko pismo v italijanskem, pa tudi v hrvatskem in slovenskem jeziku. Pastirsko pismo piše o zakonu. V italijanskem jeziku so ga dobile vse župnije. Hrvatske fare so dobile poleg italijanskega tudi hrvatsko, slovenske pa poleg italijanskega ludi slovensko besedilo. Zdaj bi se bilo še pobrigati, da bi se mogli verniki v svojem jeziku, v hrvašketa in slovenskem, pri domačem župniku tudi spovedati, zakaj žalostno je, da nekateri župniki Italijani ne znajo jezika, ki ga govori velika večina njih faranov. — Italijanski minister prosvete je izdal strogo iia- BANKA BARIJCH 11, Dne Aaber, Parts (§•) Odpreml|a denar v lugoaiavifo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. VrSi vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Uotaudiji in Lukseui-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune. MLOMA I0U-M Iniita FKAMUA i K« H17-M Pari«, HflLAS-dua: nc hm-m ftei. dimi«. l,rksb»m:S(l, li* mi UieatMarg. Na zahtevo pošljemo brezplačno neto ček. nakaznice niki itd. so vsa ta leta mirno gledali in trpeli, kam gre naše gospodarstvo, toda na svojih kongreeih, konferencah, sejah in drugih takih praznih besedičenjih so lovili muhe, čenčali potrebno in nepotrebno, a nikoli niso osredotočili svojih zahtev na središče vsega našega gospodarskega poloma, to je na ostro zahtevo d« se mora takoj pomagali našemu kretitne' mu MdruiniHvu. Nekateri so si uničenje no-kdaj tako cvetočega kreditnega zadružništva mi tihem celo želeli. Večkrat beremo frazasta čenčanja, kaj naj naredi država, kakšne zavode, banke in "aJ Ufltanwi in kak0 »»j vse preuredi ter vzame v svoje roke. Tisti, ki teko JZ iiofiI",g°,Vore' vedon« varajo ljud-rtvo kajti že fckusnj« zadnjih lot nam Jasno kažeK da n. pr. prlvellgirana agrarna banka ni niti za las Izboljšala položaja red bo, da se morajo izločiti iz šolskih knjii. nic vse knjige ia spisi, ki niso v skladu t vero in nravstvenostjo. s Drobiž. Slovenske in hrvaške napise ui nagrobnih spomenikih so prepovedalo policij, ske oblasti v Pulju. Ukrep je v nasprotju j določbami, sklenjenimi med sv. stolico in Italijo, — Mednarodni sadjarski kongres bo dne 16. septembra 1936 v Klinu. Na zboru bo po. ročalo tudi pet Jugoslovanov. avstrija s Kakšna bo avstrijska armada? Y časopisu j.Morgen« je napisal polkovnik Edmund Aleksin, šef generalnega štaba avstrijske armade- članek, v katerem se bavi z bodočo zgraditvijo avstrijske vojske, ko bo uvedena splošna vojaška dolžnost 18 mesečne vojaške službe. Vsa avstrijska armada ha bila v mirnem času razdeljena v osem pehotnih divizij s kakimi 70.000 vojaki. Od tega števila bi bilo 35.000 vojakov motoriziranih, drugih 35.000 pa bi se jih izvežbalo za vojno v gorah. Vsaka divizija bo razpolagala s 400 težkimi in lahkimi strojnimi puškami, z okoli 120 minometi in 150—180 lahkimi in težkimi topovi. Razen tega bo vsaki diviziji dodeljenih okoli 40 tankov in 30 le.ial vrhovnemu poveljstvu pa bi bilo na razpolago še moderno težko topništvo in topništvo za obrambo od napadov iz zrak«. Ta topniška armada bi razpolagala s 500 do 600 topovi, razen tega pa bi bile vrhovnemu poveljstvu na razpolago glavne centralne zračne sile, ki bi olisegale 500—600 letal za različne namene. Fazen gornjih osem divizij bi se kot rezerva osnovali v ozadju še dve diviziji, ki bi v primeru vojne bili takoj na razpolago. Raz«i tega bi se po francoskem vzorcu zgradile vzdoE meje trdnjave. AMERIKA s Drobil. .Mrtvega ln oropanega so našli v predmestju Salema O. 61 letnega Franka Jurjevčiča iz Zirov. — V Braddocku Pa. je umrl za hripo 57 letni Frank Zet ko iz GabrSja pri Sežani. — V Chicagi je bdla zaključena te dni štiritedenska tiskovna pravda. Lastnik časopisne oglaševalne agencije John Palaudeh je tožil list iJugoslovenski Glasnik« in pri tem časopisu sodelujočega pravoslavnega du- kineta, da je privilegirana obrtna banka brca vsakega pomena za našega obrtnika itd. Zakaj reforme in prem rojevanja ler nove ustanove, Se nam pa polstoletno izkušnje kažejo, da j« bilo to, kar smo iuaeii doslej in kakršno j« bilo doslej res dobro ia uspešno. Ni krivd* našega kreditnega zadružništva, 8e je prišlo ono v današnje stiske, zato jo prav edina naloga in dolžnost države ter vseh, ki so za to poklicani, da dajo zadružništvu vso potrebno pomoč, da bo moglo vršiti one velike nalog«, ki Jih je vršilo doslej. Kreditno iadruiniitvo je srce slovenskegs gospodarstva, eato je prva dolinost vsakega i* vseh, ki ae nam ponujajo za voditelje kje* koli da eastavijo takoj ln vse tvoje moli, da pride ia tedanje stiske. Doslej amo videli f tem pogledu Se kaj malo dobre volje, utpehot Pa sploh nobenih. — E. hovnika Andreja Popoviča ter več drugih radi političnega obrekovanju. »Jugoslovenski glasnik« je očital Pttlandechu, da je igral v medvojni dobi z ozirom na Avstrijo in Srbijo dvojno vlogo. Sodišče je spoznalo tožene za krive obrekovanja. V zadevo je bil baje indi-rektno zapleten in v Chieugu govorijo, da je omenjena razsodba tudi delni vzrok njegovega odpoklica. — V Breezy HM. Kans. je za posledicami poškodb v rudniku umrl 67 letni John Zeleznik iz Keršin vrha pri Škccijnnu. — Jugoslovanski izseljenski komisar Slavoj Trošt, ki se je pred kratkim vrnil iz Jugoslavije v Ameriko, je bil v Ne\vyorku okradeu za najboljše obleke in nekaj dragocenosti, ki jih je prinesel iz Jugoslavije. V Evelethu Min. so pokopali 50 letnega Franka Debelaka iz Škerlovice pri Sv. Gregorju. -- Med potjo je zadela kap rojaka Johna Gornika v Gillespie, Illinois. DROBILE &0V1CE Pri .»volitvah« v parlament na Madjat. k. iu je vlada zmagala« in dobila trdno veično. Otroka z brkami in polno brado jc dalu svetu neka ženska v južnoameriškem mestu Kio de Janeiro. Sto milijonov frankov je odobril pariški občinski svet za obrambo pariškega prebivalstva pri zračnem napadu. Vojno sodišče je obtožene veuizelistične častnike obsodilo le na ječo, le sodišče v Solunu je obsodilo nekega majorja na smrt in so ga že ustrelili. Papež jo sprejel goriškega nadškofa Kar-1h Margottija. 0 italijansko-abesinskeni sporu bo razpravljal Svet Zveze narodov 15. aprila. 50 vagonov sena in slame je zgorelo uu užgorodskein kolodvoru v češki Pragi; 50 mrtvih. Mandžurski cesar je dospel te dni na obisk k japonskemu vladarju v Tokio. Prvega je spremljalo 70 japonskih trojnih ladij. Okrog H00 ženskih pilotov jo ta čas v Angliji. 15 katoliških iu 10 protestantskih šol je pretvorila nedavno nemška v I a-: I a v nacional-no-sodalistične šole. 7,930.000 vojakov more mobilizirati po pisanju italijanskih listov Italija. Te dni je umrl v Leverkhuuseiui 79 letni Nemec Karel Dtifsberg, iznajditelj aspirina. [taliju pošilja še naprej vojaške čete v Ahesinijo. Grška vlada je razpustila narodno skup-ščino in senat. Naša mgamha Izrežite in dobro spravite! ALI STE 2E PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA f ? Na Madjarskem so irneli ie dni svoje svetovno-zuane volitve. Razume se, da je zmagala vladna lista, kajti tam vedno »zmaga« vlada.' Ljudje pa trpe. KAJ JE zahvala Dne 28. marca letos mi je požar upepelil stanovanjsko hišo in vse gospodarsko poslopje. Bil sem stalni naročnik »Domoljuba« in vsa leta redni plačnik, zato mi je uprava Domoljuba« takoj izplačala požarno podporo v znesku en tisoč dinarjev. Bodi ji izrečena iskrena zahvala. Časopis »Domoljub« priporočam vsakomur. Goriče nad Kranjem, 2. aprila 1935. Miha Urbanec l. r. iz domaČe politike d Namen majskih volitev je po izjavi ministra pravde zmaga liste državne in narodnostne politike, ki jo je zastopal do svoje smrti pokojni kralj Aleksander I. d Kako se bo ta država znotraj uredila, bo zmeraj odvisno od lastne volje lastnih sinov te države. Pri urejanju teh vprašanj je treba samo paziti, da ne bi vzbudili na zunaj videza, kakor da pomeni reševanje teh vprašanj slabost državne skupnosti, — je izjavil na shodu v Šibeniku minister dr, Kožulj. d Iz govora ministra dr. Hasanhegoviča v Petrovgradu: »Na Kajmakčalanu so puške napravile meje te države in prav tako bodo j samo puške te meje izpremenile.« — Kdo je j napravil meje sodnnje Jugoslavije, pove še | T: Oni«, j« .„,». poj S. Br. 2J762 ud 1». XI. t NOVEGA bolj natančno kraljevski manifest od 1. decembra 1918. d Ni nevarnosti ne za narod, ne za njegove dele. Na volivnem shodu v Stari Pazovi je dejal prosv. minister čirič tudi sledeče: »Tudi če postavimo, da je nezadovoljstvo v tej ali oni strani upravičeno, ga bomo najlažje odstranili s a m o z bratskim sodelovanjem. Za nami so časi, ko smo trepetali za obstoj našega naroda. Danes gre samo zato da uredimo svojo rojstno hišo.« d Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete dobro kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovino. d Jugoslovanska narodna stranka je na nedeljskem sestanku v Ljubljani razglasila listo svojih kandidatov v naši banovini. Kandidati in namestniki (v oklepaju) so sledeči: Ljubljana: dr. Potokar, odvetnik, in dr. Vidic, vladni svetnik v pok. (Fr. Demšar in Fr. Gr žina); Ljubljana-okolica: Anton Srakar iz To-mačevega in Franc Jenko iz Medvod (Ivan Pov-še iz Most in Jože Modic iz Vrbljenjl; Novo mesto: Ivan Rakoše iz Gor. Straže (Anton Ko-šir iz Prečne); Metlika; Lojze Franc, dipl. vi-sokosolec (Jože Plesec iz Železnikov); Radovljica: Jože Vrhu ti c, hotelir z Bleda (VI. Demšar iz Železnikov); Kranj: L Oblak iz Smlednika (Mat. Miklavčič iz Trate); Krško: Drago Kornhauser, odv. kandidat (Anton Krieger iz Osi past rja do isčaniaha »Domoljub je že omenil, da je v ameriškem Njujorku nedavno umrl eden največjih ameriških učenjakov in iznajditeljev, profesor Mihajlo J. Pupin. Podlegel je srčni bolezni, ki ga je položila na bolniško posteljo pred petimi tedni, v starosti 76 let. Pokojnik si je s svojo znanostjo pridobil sloves enega največjih učenjakov, ne samo Amerike, pač pa vsega sveta. V to deželo je prišel kot reven 16 letni srbski deček z enim niklom v žepu. Več let je potem delal na kmetijah kot hlapce. Toda želja po znanosti mu ni dala miru. Obiskovati je zašel šolo, se vpisal potem na Colum-bia univerzo, katero je kot predsednik svojega razreda leta 1883 uspešno dovršil in se pozneje povzpenjal vedno višje od časti do časti. Svoje življenje je opisal v knjigi »Od pastirja do učenjaka«, ki je izšla pred nekaj leti ter bila prestavljena na skoro vse svetovne jezike. Prestavljena je tudi v slovenščino. S smrtjo Pupina je svet 'izgubil enega svojih priznanih učenjakov, Jugoslovani pa enega svojih velikih sinov. Krhkega); Litija: dr. Vidi« iz Kamnika (H. Koiman iz Kamnika); L«gatee: Iv. fekrlj iz Ce\ic (Jod. RudolI z Blok); Črnomelj: R. Pe-terlin-PetruSka, književnik iz Ljubljane (Peter Yeseiič'iz .Starega trga); Kamnik: dr. Potoka) (han Sršen iz Domžal); Kočevje: Ivan Tomšič iz Stop pri Vel. Laščah (Franc Marolt iz B:ega); Celje in Šmarje: dr. Ogrizek, odvetnik ii Celja (Jože Pišek, oz. Jos. Sovinek) itd. Jugtslovanska narodna stranka je pred par leti uaslaia iz poslancev, ki so se izneverili JNS. Pri nas smo se začeli malo bolj za ni risati zanjo zlasti takrat, ko so njeni poslanci staviii v bivšem JNS parlamentu zahtevo po ločitvi Cerkve od države in po izgonu jezuitov na otok Vis. Resnim ljudem o tem novem pojavu v naši dežeii ne kaže izgubljati besed. Lakkovernežem pa povemo, da jopozicional-no< stališče te stranke ne sme biti povod, da bi sedali na nastavljene limanice. Tudi je vsak volivni uspeh te stranke pri nas več kot dvomljiv. d Kake t-o gospodarili pristaši Jugosio-raaske nacionalne stranke na Viru. Kakor smo poučeni, traja preiskava na Viču še dalje in bo zaključena šele po več dnevih. Na dan prihajajo prav zanimive reči. Banski svetnik, ki vodi to preiskavo, je zeio vesten in skrajno natančen ter izprašuje najmanjše podrobnosti, samo da ugotovi resnično stanje. \sak dan je zaslišanih približno HO strank, ki so izprašane o tem, ali so poravnale račune za vodo ali ne. Nekatere stranke se morejo izkazati s potrdili, druge pa so jih seveda že uničiie. Te stranke so v začetku mislile, da bodo morale vodo še enkrat plačati. Vendar jih je vodja preiskave pomiril, ker bo pač zadostovala njihova izjava, pri morebitni sodni obravnavi pa njihova prisega, da so vodo plačale, čeprav njihova vplačila niso vpisana, ali pa v manjših zneskih. Ugotovljeni so tudi primeri, da so bili izdani računi strankam večji, kakor pa so vpisi v občinskih knjigah. Tudi nekaiere zanimivosti je preiskava ugotovila. Za nekega občinskega odbornika je ugotovljeno, da sploh še ni nič vode plačal ter da je dolžan na vodarini ter drugih vodnih pristojbinah okoli 17.000 Din. Zaradi vestnosti, £ katero se vodi preiskava, je občinstvo na Viču pomirjeno, vendar pa se živahno zanima za ves potek. d Zanimivo zborovanje. Okrajni volivni odbor liste g. ministra Jevtiča za Ljubljano in okolico jo imel te dni sejo. Za listo g. dr. Marušič-Koman in lekarnar Hočevar je bilo 17 glasov, za listo dr. Marušič—Pavel Pavčič pa 70. Zdaj smo pa res radovedni, koga bo doletela sreča: manjšino ali veliko večino? d Stara Ijabeum — če ne gori, pa tIL V' Sloveniji se bo položaj v kratkem razjasnil. Res pestra slika, ki nam jo dajejo overovljene kandidature političnih skupin, še ni dokončna, ker bodo te kandidature prečistili še nosilci državnih kandidatnih list. Med skupinama, ki sta tvorili Jugoslovansko nacionalno stranko, 5e vršijo v zadnjem času pogajanja za razdelitev 29 mandatov v naši banovini. Kazina priznava večino mandatov skupini, ki ae za eukrat zbira okoli Kmetskega lista — dokler ne izide napovedani volivni dnevnik —-in zahteva nekako teetjino vseh mandatov zase, toda drugi skupini se zdi ta zahteva pretirana in ponuja nekako šestino mandatov. d Dober edlok. Minister trgovine in industrijo je izdal odlok o obveznem poučevanju verouka v strokovnih nadaljevalnih Šolah, V teh šolah se bo tedensko moral poučevati verouk po eno uro. domaČe novice d Dae ». april* je minilo pol leta, odkar je bil v francoskem Marseju ustreljen jugoslovanski kraij Aleksander. Naj počiva v miru! d Po jugoslovanskem katoliškem svetu. Lepo napreduje Katoliška akcija v zagrebški nadškofiji. - Pevsko društvo sv. Cecilije iz Zemum sodeluje to leto pri proslavi pevskega društva sv. Cecilije v Vinkovcih. — Rim-sko-katolišfco cerkev zgrade v Cačineili. — Novo katoliško stolnico sezidajo v Sarajevu. — V Bjelovaru po.davijo frančiškani cerkev in samostan. d Že šest mesecev niso prejeli plače rudarji v Ivancu. ki je last nekega društva v Zagrebu. d 860.000 Din znaša škoda, ki jo je napravil požar posestniku Gregorju Pustavrhu v Skaručni. d Letošnji letoviški promet bo v Dalmaciji izredno doher. Prijavljala je že cela vrsta turističnih vlakov iz Češkoslovaške. Nemčije, Avstrije. Švice in Madjarske. Tudi mnogo izletniških velikih parnikov je že napovedalo svoj prihod v našo Dalmacijo. počakajo e polnim plačilom za 1. 1934 o^^ jene pridohnine tako dolgo, dokler niso re-gene pritožbe proti tej odmeri. Do tedaj naj plačajo davčni zavezanci samo pridobnino po zadnji pravomočni odmeri, torej po oni za leto 1933. Finančni minister je s tem eni zahtevi konference gospodarskih zbornic že ustregel. d 800 sadnih dreves je nasadila državna cestna uprava na cesti Ptuj—Ormož. d Neki Uvoznik v Banji Luki je prodajal •10.000 jajc po ceni 4 (Miri) pare za jajce, ali 25 jajc za 1 dinar. Velik del izvoznikov n« more prodali jajc, pa so jih začeli uničevati Mnogi ljudje pa stradajo. d Na nekem sestanku v Zagrebu so ugotovili, da živi izven meja kraljevine Jugo-slavije še 2 in pol milijona Slovencev, Srbov in Hrvatov >11 da spada Jugoslavija med tiste države v Evropi, ki imajo največji odstotek svojih rojakov izven državnega ozemlja. d 12,000 kg tihotapskega tobaka je bilo samo v prvih treh mesecih zaplenjeno v južni Srbiji. Mon^poiska uprava plačuje pač prenizke cene! d Premajhna bolnišuiea. V prvem četrtletju je ljubljanska bolnišnica sprejela 6213 d Takih in podobnih je še več. Občinski svetnik Krsta Ginovič v Belgradu je pretihotapil v Belgrad ogromne količine mesa brez plačila občinske trošarine. Komisija je ugotovila. da ima občina zaradi tega nad 1.2 milijona Din škode. Ker je kazen petkratna, bo morai plačati Ginovič občini skupno 7.2 milj. Din. d Na ooiie pojdemo! Francija želi, da bi nakupila pri nas polžev, in sicer v mesecih: maju, juniju in juliju. Trgovcem daje tozadevna pojasnila trgovska zbornica. d Zagrebška stolna cerkev ni bila razen po potresu I. 1880, še nič popravljena. Letos hočejo izvršiti pri katedrali potrebna olepše-vabia dela in se je v ta namen že sestal poseben odbor. d Vse svoje delavce je odpustila ter obdržala v službi samo še uradniško osebje mariborska tovarna Zelenka in Comp. Vodstvo tovarne je zagotovilo delavcem, da bo bo trajalo to najdalje 14 dni, potem pa dobijo zopet delo. Kljub temu je tudi začasna izguba de!* za delavstvo, ki je spričo slabega zaslužka živelo samo iz rok v usta, strahovit udarec, občuten posebno eedaj, ker je prišel tik pred velikonočnimi prazniki. Tovarna zaposluje okrog 500 delavcev, v tkalnici 350 v novozgrajeni predilnici pa 150. Podjetje izdeluje razne vrste platna ter je opremljeno z modernimi stroji. 500 drnžin brez sredstev za življenje. d Olajšava pri plačevanju pridohuinc. Hnanfei minister dr. Milan Stojadinovič je izdal nov razpis na vse davčne uprave, da bolnikov, okolo 500 več kakor lansko leto v istem času. d Olajšave^ z« izletnike. Za tujskopro metne tarile olajšave na državnih železnicah, j ki stopijo v veljavo 1. maja t. L, je predviden popust 50% za vse izletnike na jadrausko obalo, v »dravilišča, kopališča, višinska in zračna zdravilišča in jezerske kraje. Pogoj je ta, da ostane dotični v teh krajih najmanj sedem dni. Vštet je tudi dan odhoda ter čas potovanja po morju. Izletnik si mora pri odhodu kupiti cel vozni listek in zahtevati od blagajne tako zvano potrdilo o bivanju. Potrdilo bo veljalo kakor da je bilo izdano Di dan odhoda in bo veljalo samo za eno oseb« ali za člane dolične rodbine, ki potujejo sku- j paj. Cas v enem ali več krajev bodo potrje- j vale na hrbtu tega lista občinske oblasti ali ; kopališke uprave, če niso druge ustanove predvidene. d Svojemu prvemu učitelju postavili s'4-folok. V vasi Šuvajič, golubački okraj, v mo-ravski banovini, so se kmetje v zadnjem času z vsemi silami zavzeli za šolo, ki je doslej niso imeli. Uspeli so, zgrudili lično šolsko poslopje in prišel je v vas tudi prvi učitelj Branisiav Cekič. Ta degodefc so kmetje proslavili na prav slovesen način. Na koncu vasi so postavili slavolok, kjer so z godbo dočakali prvega učitelja. Otroci, njegovi bodoči učenci so ga obsuli b cvetjem, a župan ga ja v imenu občine prav iskreno pozdravil. Vsa vas je nato v sprevodu spremila učitelja t šolo, v novi ln prvi prosvetni dom v tej vasi. v VSAKO raso »DOMOLJUBA«! nesreče d 1 kmetij je sepei prizadel požar ua Dravskem polju v Dobrovcih. Prizadeti so: Anton Pleteršak, Martin Jerovšek, Marija Ko-kaij, Srečko Golnik, Alojzij Čander, Martin Horvat in Franc Vohelj. d Tri slovenske kmetije se pogorele v Janin v Rožu. Prizadeti »o: Jane® Einšpiler, Janez Dojak in Jaka Merličnik. d Gospodarsko poslopje z vsemi gospodarskimi stroji »o uničili ognjeni zublji posestniku V. Božnarju na Dobruši pri Vodicah. d Od eirknlarke je odletel kos deske na žagi v Brusnem in je zadel 3 tako silo v glavo 81 letnega delavca Konrada Kozjaka, da mu je počila lobanja. Kozjak je izgubil vid, govor in sluh in je v bolnišnici umri. d S tira je akeeii. V četrtek, 4. aprila je na progi Kraljevo—Vitanovac skočil s tira stroj, ki je vlekel 11 voz tovornega vlaka. Vozovi so ppfikodovani, prav tako tudi proga v dolžini 47 m. Vse kaže, da je nesreča nastala zaradi strohnelih pragom. Vlakovodja Božič Peler in delavec Stamenkovič Radivoje imata hujše poškodbe. d Ko je kidat sneg, je padel s strehe in si ssiomti nogo 26 letni kurjač Franc Zagradnik iz Ljubljane. d Pri padcu » tramvaja si je zlomila nogo šivilja Alojsijs N«wak te Ljubljane. d Pri podiranja irarm n je zlomil nogo 80 letni strojnik Franc Kosec v Kočevju. d Na jesestfkem keiodtera je zašel med odbijale SSietuš železniški cktevničar Janez Drulnik, p. d. Povženov, ki je zadnja leta stanova! na KrsžM. Na metu je bi! mrtev a strti bi koS#m. d P« mkijm^m j« friaei med »dbijaie na postaj! v Psatifei pA Mariboru 21-1 etni delavec Jsmes Šote te Celja.. Ranjenec je podlegel hudim poškodbam. d Padi* je M metrov globoko. Služkinj« Marija Smrtnikova v Ljubljani, stara 88 let, je po opravka hodita po stekleni strehi svetlega prizidka hiM. Naenkrat pa se ji je šipa udria ia iSfflurtnikova je padla skozi razpoldino Sest nietrov globoko. Ko je zdrknila skozi raspokliso, se je močno porezala po rokah in nogah, aa tk pa je priletela z glavo nav&ioi ter «a prebila črepinjo. Hudo ponesrečotK) gSušfcinjo je roievulni avto prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje je ^elo resno. d Silen vihar, kakršnega se ne spominjajo stari mornarji, je bil na Jadranu. Ob italijanski obali se je potopilo več ribiških ladij in pogrešajo 38 Italijanskih' ribičev. Ob jugoslovanski pa sta se potopili dve ribiški ladji im pogrešajo 12 mornarjev. d Ljubila ga je z vso nežnostjo in on njo. V Veržeju se je pripetila usodna nesreča zaradi neprevidnosii ravnanja z orožjem, pri kateri je izgubil« življenje 78 letna Terezija Topolovec. Nesrečna usoda je hotela, da je sprožil v njo smrtni stre! njen lastni vnuk Topolovec Janez, ki ga je starka ljubila z vso nežnostjo, on. pa njo prav tako. Janez Topolovec je krojaški vajenec pri mojstru Alojziju Prelogu v Grabah. Te dni sta mojster in vajenec delala na »šteri« pri posestniku Antona Prelogu v Veržeju, Tu je po končanem delu pozabil mojster svoj samokres 'er j« naslednjega dn« poslal po njega svojega vajenca. Topolovec je samokres odnesel, spotoma se je pa zglasil ua »vojem domu v Voržeju ter vpražal po svoji stari materi. Ta 1» bila pri sosedi Ani Verze!. Njen vnuk ie j v Človeško teto i» njegovo nuVUVnv $QTuvl10n]Q Pomlad je tu I11 narava m k novemu Šivanju ia otaMVttasija, Bat v t«n 6ara j« treba prav posebno paziti aa s«ravle. Štor Se ilovek lspoatav--vjftii »min djokoMiu nevarnostim. Kakor »rtroda, tuko Js tudi nato telo onemoglo in se teiko brani koltanl. fcradl tega m« maramo pomagati ln Je napraviti odporno ln zdravo. Moramo ga očistiti nnSopiSsnJ!! tn tslesn Škodljivih tvarln ter nm dsvalati nove tn 03ivilajc6e Mk«. V ta namen m prlporeča naravno zdravljenje s _»'«»HS«Klt">{alom BAHO-»B«, kl Je pripravljen večinoma ts nssjbojjaai planlu»klh sellM !n i« uifsovo koristno delovanje m prlamuio v znanstveni medicini. l>olgolatae lmulinje nam »otrjttjejo, da Je „!»lanikkfl" »tirjHfilitf Soj :elo dobro ljudske. »pravilo, ker Uhajajo nte-gova sestavine isr znanstven« ln deloma tudi li lindske medicine, , nPiaMNKA" H«trMwilni i*J Je dober rega-lator zst. cUBeaJe lis obnavljanja krvi. Kadi tega odšel za babico k Verzelovim ter jo našel sedeti za mizo. Prisedel se je zraven in za šalo potegnil samokres — 8.35 cal. pištolo sistema Brovning — ter začel z njim ravnati. Naenkrat se je orožje sprožilo, starka je presunljivo krikniia ter se zgrudila na tla. Rekla je še: »Poglejte me, kakšna sem,« in nato izdihnila. Krogla ji je šla skozi nos v možgane. NOVI GROBOM d Dolgost tivljenja našega je kratka. V Begunjah so pokopali posestnika in gostilničarja Ivana Žitnika. — Na Vidmu so položili v grob Julko Adamič roj. Prijatelj. V Ponikvah pri Velikih LaS&afc -Je zapustil solzno dolino Ivane Franc, mlinar in Žagar, Iatotam je umrla takoj naslednji dan Ivančeva žena Terezija. — V Studencih pri Mariboru je odšla po večno plačilo vdova Ana Pozne. — V Mariboru je zatisnil na veke oči Franc Str-nad, šolski ravnatelj v p. — V Dolu pri Ljubljani so pokopali Heleno Dientl, goslilničar-ko. — Na Bledu je izdihnil zobozdravnik Lambert Bruokner. — V Guncljah pri Št. Vidu nad Ljubljano je odšla v večno božjo pomlad Jožica GraSič abs. trgovske šole. — V Limbušu pri Mariboru je umrl Baukman Kari, Suvaj \ pokoju. —■ V Dragomeru so pokopali posestni«* Marijo Čuden roj. ICobi. — V Begunjah pri Cerknici je zapel mrtvaški zvon Medenovemu Milanu. — V LJubljani so umrli: Eliza Mulig pl. Palmenberg, trgovski sotrudntk Mirko Mulej, učiteljica Vilka Ne-pužlaiiova, brivski mojster Fran jo Ferkula, poštni zvaničnik Joeip Žužek, in Frančiška Riglerjeva. Naj počivajo v miru! RAZNO d Bratje, ne pozabile nas! Tako nam kličejo stotisoči naših iz tujine, kamor so se izselili. Kako hrepene po domu! Naši so in mi smo njih. Zato čujemo njih klice I Te njih klice nam prinaša mesečnik »Izseljenski Vest-nik-Rafaek, katerega izdaja Družba -sv. Rafaela v Ljubljani. Naročite si ga. Za celo leto stane samo 12 Din. Nobena hiša, ki ima koga svojih na tujem, bi ne smela biti brez tega lista. Ko ga sami prečitate, ga denite v zavitek in odpošljite svojcem na tuje, da ga še oni preiSitajol Skrbimo m svoje! V tujini ni- uClaknio s do 1J tedensko zdravljenje 5 „(»ia-BiHBKa^iolaua B«4M»v*c teratao dobro: prt »1*191 «»Km83iM mfafravi oi t.-.^r^Mj »rl ajjaggmm ^tav^ju ^ as^tiiLSssssfe pri mmmtitt. Wavoared zadnjo večerjo. Orisnmo je praznovanja judovske Velike noči. Podobno se je vršil tudi obred zadnje večerje. Ob tem Tolike« dogodku opazujemo še vso človeskoet apostolov, duševni propad Judeža ter veličino Boga-flove-ka. Po odhodu iadaja1ea.se je jeaosovo ohličje razjasnilo: »Zdaj bo Sin božji povelfčan.« In postavil zakrament sv. R. T. ter naročil: »To delajte v moj spomin.« — Knji/icti v»e«B topla priporočamo. II. EVHARISTIČNI KONGRES Kaj bo sedaj glavna naloga po župnijah? V kratkem dobijo posamezne župnije obširna vprašanja glede udeležbe na kongresu. In to je sedaj ena najvažnejših nalog, da namreč ugotovimo, koliko bo iz posameznih krajev udeležencev. Udeležba iz posameznih župnij bo v neki meri vsaj tudi slika evha-rističnega navdušenja. Seveda bodo marsikje sedanja kriza pa oddaljenost in še druge ovire krive, da tudi pri najboljši volji ne Bo mogoče poslati na kongres onega števila, ki bi odgovarjalo dejanskim željam in hrepenenjem. A župnijski pripr. odbori naj bi storili vse, da se čim več ovir odstrani in čim večjemu številu vernikov omogoči prihod na kongres. Revnim naj bi pomagali premožnejši. Tu naj se izkaže pravo obeeatveno mišljenje, ki mora družiti katoličane, zlasti še, če gre za tako preobilne stvari, kot jc proslava Najsvetejšega. Župnijski priprav, odbori naj dalje izvedejo tudi primerno agitacijo za udeležbo in za prijavo udeležbe. Marsikje pravijo: na kongres bomo prišli, a kaj se je treba toliko časa preje pripravljati! Takim povejte, da je njih mišljenje povsem krivo. Ob kongresu bo šlo za stotisoč ljudi, za katere jč treba mnogokiij naprej pripraviti. Nepripravljeni bodo kongresu odn. vodstvu kongresa v breme in bodo brez potrebe ote£evali delo vodstva. Zato mora veljati načelo: Vsakdo, ki se bo udeležil kongresa, se mora pri svojem župnijskem pripr. odboru odn. župnem uradu prijaviti in «i že v naprej vse potrebno zagotoviti glede vožnje, prenočišča in prehrane. Število udeležencev je potrebno vedeti tudi radi tega, da bo mogoče pravočasno pripraviti dovolj obsežne prostore za stanovska zborovanja in tudi vse potrebno ukreniti glede skupnih pobožnosti, zlasti skupnega obliajanja, Z vso ljubeznijo se takoj oprimite dela in -krhite, da bo udeležba iz vaše župnije čim najbolj častna! Glavna stalna tribuna ua Stadionu. Te dni so biln oddana najnižjemu ponudniku dela za glavno tribuno na Stadionu, ua kateri ho za časa kongresa postavljen mogočen oltar. Stavba se bo izvršila po zamisli riašega mojstra Plečnika iu bo ena umetnostno najpomembnejših stavb v Ljubljani. Gradnjo so omogočili oni številni požrtvovalni verniki, ki so pravilno razumeli, da je treba evharističnemu Kralju zn kongres postaviti res dostojen prestol, pa so s pravo krščansko vnemo prispevali. Z gradnjo stalne stavbe se izognemo improvizacijam, ki bi mnogo stale, pa bi po kongresu ne predstavljale skoraj nobene vrednosti vee. Ker bo istočasno treba izvršiti na Stadionu mnogotera terenska dela, ki bodo stala do 100.000 Din, trkamo še nadalje ua dobra srca: spominjajte se ob vsaki priliki potreb kongresa! Za letošnjo belo nedeljo kot zaključni dan slovesnosti jubilejnega leta se pripra- vite ua prav poseben uacin. V na'.odilih za delo v aprilu imate nekaj nasvetov; prno žeu pa bo tudi osnutek primerne pridige. Predvsem naj se naša slovenska proslava osredotoči okoli evharističnega kriza. Hjer križa še niso postavili, naj ga postavijo na vsak način vsaj u« belo nedeljo! Zvečer po 'Zdravi Mariji« uaj se verniki — vsem naprej možje in fantje — podajo z lučkami v rokah v slovesni procesiji k evharističnemu križu, kjer uaj se izvrši pobožnost z govorom. deklarnacijnmi, molitvijo in petjem, fe-sein Kraljevo znamenje, križ stoji« naj tisti večer odmeva z vseh naših gričev in priča, de se katoliški Slovenci z vnemo pripravljamo na naš evharistični praznik, ki bo en sam mogočni Tebe Boga hvalimo, za Milost odrešenja. Naši evharistični krizi bodo vidni spomeniki 1900-letniee odrešenja in vneti k ličarji k II. evharističnemu kongresu za Jugoslavijo. 39.98« velikonočnih razglednic je doslej razposlal Glavni pripr. odbor v trdnem upanju, da bodo tudi vse za letošnjo veliko noč razprodane. Ima jih pa še dovolj v zalogi in vabi vse. ki so jih pripravljeni bodisi potom svojih trgovin in trafik, bodisi z osebno agitacijo razpečavati, dn jih čini preje naročijo. Razglednice se prodajajo v korist evharističnega kongresa. So pa res tndi tako krasno delo našega domačega umetnika iu .Jugo- slovanske tiskarne, da bo vsakdo rad w„,i im njih. .... Spominske sveče. Za glavno procesi i« dne 30. junija popoldne bodo udeleženem procesije ua razpolago posebne spominski sveče. Te sveče bo izdal Glavni pripr 0(u" sum. Sveče bodo opremljene s posebnim bon grešnim znakom. Vse sveče bodo ob zakliut ku blagoslovljene. Bodo to re« lep spomin nu evharistični kongres. Narodno romanje na Brezje. Neposredno po evharističnem kongresu, t. j. v ponedeljek, 1. julija t. 1. bo v zahvalo za pomoč Ma rije Pomagaj pri kongresu veliko narodno romanje na Brezje, kjer bo po možnosti opravil sv. daritev sani zastopnik sv. Očeta Tudi na to že sedaj mislite. Oni, ki bodo šil n» Brezje, bodo morali seveda v noči od 30 junija ua 1. julij prenočiti v Ljubljani, v ko' likor nc bodo že »I. jun. v večernih urah odpotovali na Brezje. S prijavo udeležencev nam tudi javite, koliko se ji h udeleži romanja nu Brezje, da bo mogoče pripraviti ilo-volj prevoznih sredstev. Kardinal Faulhaber je rekel: še nobena država ni trpela od tega, ker je krepila versko zavest svojih državljanov. Pač |>a nn nino-ge dižave doživele strašne preizkušnje, kadar so jim zavladali ljudje, razdirajoči cerkve iu oltarje. u Žalostna gora pri Preserju. V petek. 12. aprila bo na tej starodavni božji poti veliki romarski shod. Častilci Matere Božj« vabljeni! Apnenieo delajo posestniku Jo^tu Grandoveu v Trsteuiki, pri Št. Hupertn na Dolenjskem. Bog daj dobro apno in dober zaslužek! ALi STE 2K PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA «jM«nia, ali nai tudi za st* molim?« PO DOMOVINI Pasijon. (Cerknica.) Po uspeli Materinski proslavi, ki »o je vršila na praznik Oznanenja Marijinega, ju l,jla v nedeljo, dne 7. apr. druga predstava namenjena mladini »Pasijon«, trpljenje in smrt našega Odrcšenikn. rl udi to pot je bila dvorana popolnoma zasedena, saj jc bilo navzočih nad 300 malčkov: iz Planine, Begunj, Rakeku iz Grahovega in domačih. Čeravno j<- trajala prireditev skoraj 3 ure in pol, sc otroci niso utrudili in so ve« čas z zunima-ltjeiii sledili posameznim prizorom. Naslednja predstava »Pasijone« bo v nedeljo, dne 14. apr. ob S zvečer. K tej predstavi so vabljeni predvsem domačini. .Na velikonočni ponedeljek ili mi belo nedeljo pa bo prieetek ob .1 popoldne zato na.i bi se teli dveh predelav udeležili oddaljeni. Ker pa je pričakovati zooot velikega navala, priporočamo, da iii vstopnice rezervirajte že prej. Sporočite ua: I .Lovko, trgovina. Cerknica. Pasijon (Komenda in okolica) Pripravljalni odbor za Evh. kontrres v Komendi oimzarja okoličane nu uprizoritev Kristusovega trpljenja zPasijon«. ki bo na cvetno nedeljo 14. uprila ob 15 in 20 zvečer v cerkveni dvorani. Oder je v tu namen povečan in nudi zagotovilo za dostojno uprizoritev. Pasijon obsega 5 slik: L Vhod v Jeruzalem, 2. Pred Kaifom. 3. Pred Pilatom. 4. Na Kal vari ji, 5, Kristusov Krob. Ker v okolici nikjer letos ne. uprizore Pasijona zato je popoldanska predstava namenjena v prvi vrsti okoličanom na katero jih uljudno vahimo. P red prodaja vstopnic je v trgovini a. Me.iaca v Komendi. Na svidenje! Pasijon. (Ježica.) !>n.e 14. aprilu, na cvetno nedeljo, is. aprila. ud veliki četrtek in 22. aprila, na velikonočni (KMiedeljek, vsakikrat njegovi duši in bo os ta i vedno svfež, kakor zimzelen, a kje naj se ustavi njena sonca, kje "nj ga čaka, ko m u v mislih vznik ne in zdrkne mimo njega? In mladenič čuti, da mu zdaj tudi v srcu nekaj manjka, da gu boli globoko v duši. Praznina, sama praznina zija pred njim in vinograd je opustošen, brez privlačnosti, brea čara. ki gn jc imel. Spet sc spomni na Milko. Ali mu je res zamerila? Knko se more jeziti. če ji hoče dobro, čc se želi z njo čimpreje poročiti? (:e je oče nejevoljen in zbegan, hi i" morda dv« ložo pomirila in potolažila, kakor eden. Dva bi mu pač laže svetovala In tudi na Jezici pod milini nebom polog farne cerkve, če pa Ik> Vreme grdo, v Farnem domu, Pasijon ali Trpljenje in smrt Jezusa Kristus«, ki ga j« prevel in priredil F. S. Finžgar. Naj bi bila ta predstava pripravo z.a sveto veliko noč in tudi priprava za veliki praznilk slovenskega naroda — evharistični kongres. Pasijon« (Podzemelj.) Kot priprav« »a evharistični kongres v Ljubljani se. je pri nas vršila že dvakrat pred-stuvu -Pasijon< (Kristusovo trpljenje). Udeležba nikoli, kajti prestar je in njegovo breme je pretežko! Da, če je. izvoljenka zato užaljena, ker jo je hotel zasnubiti, ga pač ne mara! Morda ga ima. rada, toda ne dovolj močilo in globoko, saj prava ljubezen ne po»na zaprek in jih prezre, ne boji se trn je ve poti bolesti ili trpljenja, prava ljubezen vse premore in vse prenese! A Milka? Nič ni pripravljen« pretrpeti zavoljo njega, niti z očetom se nc upa boriti za njegovo I jubetzen! Vse bolestne misli se v njem stapljajo, ga teže in mučijo in prit««njo, kakor bi si bil naložil pretežko breme, ki ga zdaj. vle.če s seboj in se g« ne up« in tndi ne more otresti. In hipno mu je, da je zdaj prišla njegova ura, d« jc zdaj tisti čas, da lahko gre, da pobegne odtod, da mola iti. Bolečina ga je razbi-čaltt itn pojde. Da, da, tujima ga še vedno vabi im pojde, pojde! Ljubljenka ga je zavrgla, mm pred nosom zaprla okno, hruim trnu je pogorel in nihče ga več ne priklepa nase, nihče ura ne prigovarja, naj vendar ostane in ne zapusti domače grude, ki jo ima rajši -kakor ves svet, a si užaljen ueče priznati. Počasi gre domov. Nočno pokrajino ogleduje in se veseli njem« tišine. Mesečin« valovi okoli ujeg«, sc mu zaganja v obraz in g« «b-žarja, ves bled je hi temačen ter truden, silno truden. Ko leži mladenič v postelji, M tpet spomni na svojo mater. Reeno iu otožno gu gledajo njene oči, a nobene prošnje, n« pretnje ni v n jih. Ko se v postelji obrne, g« oh lame znova je pripravil« senožeškim materam prav prijetno popoldne. — Vsem trem vrlim vzgojiteljem kličemo hvaležne matere: Prav srčn« hvala! Prva igra. (Zapoge.) V nedeljo 31. matica je bil« v Z&pugah pi va igra »Svet«. Vsi igralci so pohvalno rešili svoje vlotge, dasi so nastopili prvič. Neprijetno je to, ker še nimamo dvorane. Da bi bfl v dvorani še boljše uspeh, se razume, zato so se igralci odločili, da gostujejo na Cvetno nedeljo ob 4 pop. na Skairučtni, kamor vse prijatelje vesele in poštene zabave vabimo. — Vredno je, d« ostane zapisano, da nam je dal 4 april 28 cm snega kar je tudi za muhasti april nekoliko preveč. Prosvetno delo. (Smlednik.) Prosvetno delovanje je pri nas zelo živahno Marljivi pevski zbor pod spretnim vodstvom gosp. Slatnerja je priredil dne 17. marca zelo lep koncert. Vse pevske točke so bile prav skrbno pripravljena, kar je zatduga našega požrtvovalnega pevovodje, pa tudi agilnih pevcev in pevk. Trud in delo pevskega zbora je občinstvo poplačalo • tem, da je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Tudi dramatika ne spi. Igralci se pripravljajo, da vprizore po veliki noči »Slehernika«, — Bojevniki pa »o že nsštudirah lepo igro »Pod Golico«, ki jo bodo vpri-zorili na belo nedeljo, — Nafti mladini želimo kar največ uspeha pri delu za prosveto n«£ega okraja! Važno predavanje. (Kamnik.) V nedeljo, 1*. aprila bo ob 17 popoldne v dvorani Kamniškega dom« predavanje, ki ga priredi Krajevna protitrtberkulooma liga v Kamniku. Predavanje ima naslov: »Tuberkuloza pri mladini«. Predaval bo g. dr. Josip Prodan, šef protijetičnega zavet i-šča v Ljubljani. Namenjeno je predivseon staršem, učiteljstrvu, duhovnikom in vsem ki se pečajo z mladino. Vstop je prost. Tem pototin vabimo, da se predavanja udeležijo v čim večjem številu! Prosvetni večer in drugo. (Sostro.) V nedeljo 14. aprila ob pol štirih pop. priredi prosvetno društvo delavski prosvetni večer. Na sporedu so: delavske deiklnmacije, na- tegoba in muka, pekoča bolečin« g« zbode, da glasno z«ječi. • * Orožniki so na poti. Povsod se oglašajo, pozveduje.jo, kdo je zaž,gal Bečkajev liram, zapisujejo razne izpovedbe. sumijo, iščejo in spet pridno stičejo za zločincem. Ker je Jože zavarovan. j>ade senca strma tudi nanj, zlasti še, ker je Jerom izčvekal, d« ga je tisto noč, ko se je že proti juiru neprespan vračal od Petrača, zagledal, ko je zelo pozno prišel s hiriba in »e je čudno obnašal, se pogovarjal sam s neib o j in mahal z rotkama okoli sebe. Kje je pač mogel drugje hiti tako pozno kakor v svojem hramčku, kjer se ga je nalue-kal, preden je pustil vanj rdečega petelin«. Orožniki so si to dobro zapomnili. Ovadba je liamigavala n« Bočkajevo krivdo in sodišče g« je vabilo k zaslišanju kakor osumljenca. Orožniki ga p« vendar niso aretirali, ker jim je manjkalo »tvarnejših dokazov in keir so zvedeli, kako zelo je bil navezan na ta vinski domek. Čmtoio pa, da se nihče ni spomnil na Bu.ško in njegove pretnje, sumo Milka se je takoj spomnila nanj in se jezila, da ga nihče ne vpraša, če ni bil morda prav 011 požigolec. Jože se je pred sodnikom odkritosrčno zagovarjal in povedmi, da je, bil res v goricah, toda šele potem, ko je opazil, d« 11111 gori njegov dragi hram. ki ga ni hotel nikomur prodati, ker mu je biil drag spomin, šel je v hrib, da bi še ka j rešil, če bi se dalo. Da bi pa sam zažgul, mi kuj takega ni nikoli mislil. O Bn;ki ni omenil ničesar. Dane besedo ni hote! sut»ii in povedati, da je Buškti požigalec fi' toduo petje, govor »Kristus in socializem«, »3i-oioa airotnik«, dramatični priaor, »Čašica kave«, veseli prizor, iu par i«pin gianboiiih komadov bo zaigral Martinčev tercet s Fužin. Vstopnina je 2 Diu, za podporna člane in članice pa 1 Din. Pridite vsi, zlasti dclavci in delavke. — Na Marijin praznik se je vršila materinska prosluva, katere so se naše mamice v prav obimem številu udeležile in so biie prav zadovoljne. — Za veliko noč pripravlja društvo novo, izredno ie-po igro, katere naslov bomo objavili prihodnji teden. »V času obisjomfa«. (Blatna Brezovica pri Vrhniki.) To Jezusovo dramo bo vprizorsla tudi gasilska četa v Blatni Breaovioi. Drama i« lepa, predočuje Jezusa učenika, njegovo trpljenje — smrt in vstajenje. Pisatelj igre, g. Gregorin se jako zanima za našo prireditev. Obiskal je režiserja ia igralce. Ljubezniv« je razložil igralcem prave zamuieke, iih potrdil v navdušenju in dvignil k vztrajnosti. Šolski upravitelj g. Josip Zakrajšek, blagajnik ga silske čete, vodi igre na našem odru že 20 let z tako dobrim uepehoas. Pri tej prireditvi bo še prav posebno pokazal, kaj zmore človek v resnem delu. Majhna je res naša vasica, a se je združilo okrog 70 igralcev, ki so se z velikim veseljem oprijeli priprav za igro. Oder bo krasno opremljen. Sce-nerija j« delo g. Petriča iz domače vasi. — Predstave bodo na Cvetno nedeljo, Velikonočni ponedeljek in na Belo nedeljo. Pridite, domačim in okoličani! Igra. (Ribno pri Rktdu) V nedeljo je naše katol. prosv. društvo priredilo igro »Pri kapelici«. Igra jc zelo lepa in vzgojna. Igralci ae zelo dobro igrali tn dosegli popoln uspeh. Srenjski pastir »Jurček« je poskrbel zt smeh ie kratek čas. Občinstva j« bilo vse polno, ki je zahtevalo ponovitev. Pa ne bo nič, ker e« je pričelo delo, .Jurček« pa j« moral prvega k vojakom. Počakati j« treba do jeseni. Stare grie (Primakovo pri Litiji) Ej, na Pri makovem je kaj dober zrak. že ne verjamete, pa pridite pogledat. Imamo tudi nekaj le prav starih korenin. Najstarejša je Antonija &raj ia Mihelcs, ki se že bliža devetemu križu. Štepee Anton is Sevnesa ima žs 85 let, Janez Ov-nik ia Dolnjega vrh* jih Šteje 83, Jože Vavtar ie Oble gorice si je naložil ie osm. križ »arama, Mulh Anton (Fužinar) iz VBnjega grmaJrti tudi ž« ima 80, pa jo še rad pnkrevsa na Prui akovo k maši. Corifek Kane it Mulhov je s fr 791et, prav tako Bregar Ana iz Zagriča. Blizu 80 le miajo še Miha Smrekar ia Sevnega, Selan Marija Iz Mišjega dola, Krašovec .Jože It Razbur, Pirnaver Franc iz Sevnega in Mirkovi« ia Sevnega. - April Je ko) v začetku pokasa! svojo barvo. Zadnje dni je pihala gronna burja, najboljše je bilo pri topli peči 5>a-daj smo dobili pa še sneg. Res, zemlja je bila ae hudo razsušeaa, take moče pa vseeno nismo pričakovali. Marelice in črešnje imajo že zelo razvite brstiče. Ako bo mraz držal nekaj Časa, bo škoda precejšnja. Preberi do konca! (Šmartno pri Litiji in okolica.) Z žalostjo se spominjamo onih let, ko so pri nas v polnem obsegu obratovale tovarne in zlasti rudnik Sitarjevc. Vsako leto bolj čutimo krizo, zlasti pa sedaj, ko v predilnici v Litiji ni več tistega zaslužka kot prejšnja leta. Zato «o 9e zlasti v tej krizi ljudje zavzeli za asmopo-rnoč, in se z novim navdušenjem in veseljem oklenili kmetijske zadruge, do katere imajo veliko zaupanje, da jim pomaga v teh težkih časih. In res, daJeč na okoli se pozna njen vpliv po zmernih cenah, katere se čutijo zlasti pri živilih, moki, koruzi, katere člani največ potrebujejo. Za veliko noč je celo znižala ceno moki pod 3 Din. Saj je pa tudi zadruga močna organizacija, razširjen« po 7 župnijah. Člani, v prvi vmti kmetje, smo ponosni na njo. Zavedaj- Najdivneiše čudo narav« j« življenje samo, pa so najbolj redki oni, ki se zavedajo, da i« naše telo prav za prav sestavina neštetih, kakor veriga povezanih majčkenih stanic, od kojšh sposobnosti je zavisno zdravje in trajnost življenja, če pa ia sistem staničja motijo obolenja, ki onemogočajo pravilno tvorbo krvi in zavirajo krvni obtok, je ataniči«, rekli bi obsojena, da propada vsled pomanjkanja hran«. — Vse prebavne organ« držati r r«du i« torej najvišja naloga in zato so tolik« važnosti dobra pito« kar«, in treba i« samo odobravati, da toliko drnlin, ki iim i« mar zdravi« svojih članov, posebno sedaj r pomladi, pije na primer znani Planinka - čaj Bahovec, o katerem je znano, da je sestavljen li najboljših zdravilnih planinskih sslšM. nio »e tega, čim več nas bo, čim bolj boiuu kr" povoiii vw le v naši zadrugi, tem ugodimjs- t:" do cetse, ton več koristi bomo od zadruge imali' Zadrug:« je in mora postati naša g,w,no preprosto prijazno besedo. Zato je govoril poluoma drugače in sam ni vedel, da bo teko govoril: »Veš Jože, hudo mi je, odpusti mi! Bii sein pač pijan. Saj mi zavoljo hramčka ni tako težko, čeprav vem, da nisem prav ravnal, ker sem ga zaaetil, ampak zavoljo tvoje matere mi je zdaj hudo. Bila je dobra ženska, zlata duša! Če je le mogla, mi je kaj dala vbogajnie. In ko je bila še mlada? Ti ne veš, kakšna krasotica je bila in vsi smo jo radi videli. Ostala pa je poštena in zvesta. Nikoli ne pozabim, da sem se tisto noč potem, ko sta bila oklicana zjutraj » tvojim očetom, vsled same žalosti napi! d« nezavesti, tako hudo mi je bilo. Ljubil sem jo, a nikoli ji nisem tega povedal, prevzvišena «e mi je videla in prečista. Zdaj pa vem, da tudi nekaj kriv, da ti odhajaš, ona, tvoja mati bi bila žalostna. In njenih «o!z bi ne m ogel videti! Ostani doma, Jože!« Sklonil je svojo sivo glavo: »Vedel sem, da ti je hramček dragocen spomin na njo, pa sem grežil in ga vpepelil. To m® peča. Da, pijača, prekleta pijača!« ( Jože ga začudeno in pomilovalno pogleda. Takoj se mu berač zasmili, saj vidi, da ima tudi ta starce čuteče srce. Lahno ga potreplju p« rami: »Potolaži ac, mora že tako biti! Odločil sem se in zdaj grenil Ni bilo lahko, toda zmagal« j« misel na tujino. Nikar se ne begajl Vem. a slej ko prej cilj boljševikov vzgajati v Šolah tudi dobre komuniste, zato snujejo po vseh šolah cele množice športnih, političnih, kulturnih ter brezbož-niških klubov in v izpričevalih se posebno močno upošteva tudi izvenšolsko delo dijakov po teh boljševiških organizacijah. Da jih odvrnejo od vsake osamelosti in z njo združenega lastnega razmišljanja ter jih čim bolj vključijo v kolektiv, jako podpirajo tudi skupne zabave (ziasli plese) učencev in učenk, kamor učitelji in starši sploh nimajo dostopa. To povzroča seveda strašilu spolno razbrzdanost mladine in vkljub temu, da povsod jako propagirajo preprečevalna sredstva za spočetje, najdemo po sovjetskih srednjih šolah na tisoče in tisoče 14- do '8 letnih mater. Prav posebno buren razvoj so pa doživljale v povojnih letih ruske univerze, ki so v prvih revolucionarnih letih strašno trpel«. Večina vsetičiliščiiih profesorjev je bila pobita, izgnana iz države, pregnana v razna taborišča, ali je pa propadla v bedi. Skoro vseh 35 univerz iz dohe carizma je bilo zalo uničenih ter so ( stale brez profesorjev in dijakov, a boljševiki jih ludi niso hoteli oživeti, ker so bili načelni nasprotniki učue svobode in so gledali v -meščanskem' znanstvu svojega smrtnega sovražnika, šele za časa Nepa so spoznali uničujoče posledice svojega divjanja in obenem so spoznali, da so brez resnega znanstvenega dela tudi vsa njih gospodarska prizadevanja brezplodna. Zato so začeli vnovič izkopavati izpod razvalin visoko šolstvo in so postavili do 1. 1926. na noge 70 visokih šol s 153 fakultetami. Seveda ; e pa imelo to visoko šolstvo popolnaoma različen značaj od nekdanjega. Nekdanje fakultete so sploh odpravili ler pospeševali predvsem »fakultete družabnih zna-nostk, a vse drugo znanstvo so vklenili v marksistični prisilni jopič. V prvem poldrugem letu so se šolali vsi visokošolski dijaki skupno, kjer sla se jim že vtepala v glavo predvsem politika in »znanstveni malerijalizem. nato so se pa dijaki specializirali lahko na gospodarstvo, pravo, jezike in na slovstvo, socialno vzgojeslovje, statistiko ter na muzejsko in kulturno znanost. To specialno šolanje je trajalo po tri leta. Uspehi teh boljševiših visokih šol so bili uničujoči, kajti ria eni strani je bila že predizobrazba visokošolcev popolnoma nezadostna (na univerze so sprejemali tudi absolvente raznih delavskih tečajev), na drugi strani so bili pH tudi univerzitetni »profesorji« navadno brez najnujnejše usposobljenosti. Glede na to so že po par letih lo visoko šolstvo vnovič popolnoma preuredili. Razbili su zopet enotnost visokih šol in izločili iz njih na eni strani nekaj samostojnih visokih šol za gosjmdarstvo, za pravo itd na drugi strani so jih pa zopet razdrobili v samostojne fakultete za socialno gospodarstvo, za kulturno zgodovino za medicino, za industrijsko tehniko, za poljedestvo itd' V naslednjih letih se to preurejevanje ni ustavilo' Polagoma se je vsaj zunanja organizacija visokih šol vnovič skoro popolnoma približala sličnemu slovstvu po »kapitalističnih« državah in danes imajo ludi na Hu- kfsoorrmf:«?^ lel,"ike KI SO 0(1 1. 19.1.1. razdeljene zopet v 4 fakultete (fizikalno matematične biološke, kemične in geo^ o giog lfte)" st i rsns (Nadaljevanje.) RAZNO Stavkati so zat;li )e , delavci druži« »SiavS v Pakraeu, ker jim ba nocc priznati skZ pogodbe in ker jim T ,u'e lak<> nizke „ J da le ne zadostuiejo niti za prebrano delavcev .1«» milijonsko n„|r. nje posojilo In.ee razni »ati avstrijska v|U(|a. \eeji del |,osojilu ho«, porabiti ,„ ra/.n« jav,18 dela v svil,o ,„„ejih(, t>re/,|M>selii(«ti. 80 oficirjev, nitd njimi tudi nekaj generalov so zaprli na Irskem, ker M I »omagali pri nKj,vni stavki izvoznikov Velika razprava proti 21 socialnim demokrate« s« je pričela te dni m Dunaju. Zagrenili st, ve-leizdajo, ker so menda pripravljali vojaški udar. Izredni kongres belfij. »ke socialno demokratske I slranke je odobril vstop ; soc. dein voditelja Van-dervekla v belgi jsko vlado Oblačila za reveže iro-rajo otroci jx> I uro na le. den plesti v belgijskih ljudskih šolah. Združiti se hočejo lian-coski socialisti m komunisti. Umrl je Pierre Renu-d?l, .eden najuglednejših voditeljev franco-ke soci-jalistiCne stranke Popoln razkol je nastal v romunski kmetski stranki na seji osrednjega vodstva slranke v Sjbinju. Med prisiaši VajJe Voe-voda na eni in onimi Mi-halekeja in Mania je prišlo do težkih pretepov, da je morala posredovali policija. Se bodo živeli na račun kmetov drugi! Po najnovejših poda! fcih Mednarodnega ura da za delo je bre?.|iose!-nili v Nemčiji 2.7M.OOO, v Angliji 2,272000 in v IlaHji 1,011.000 Tvorn ieo robotov v Detroitu (v Vtnerikll so porušili delavci. -Tvornim je i/v,t/iiin » I'.vrojH> avtomat«', ki wt izpodrivali žive delovne sile; 14 teli -ruliii' tov c čuva zakladnice Angleške banke Gospodinjsko zbornico zahtevajo žene ua Psion-skem. — Zbornica naj bi skrbela za zaščito gospodinj ter napredek gospodinjstva 1,456 430 mark je dobil lani od svojih števil; nih posestev v Nemčiji bivši cesar Viljem, Bo žel Eno petino d ržavnega proračuna je porabila grška vlada za udušitci' zadnjega Venizelosovejfi punta. Novi vojni komand««' češkoslovaške vojske di-vizijski general Kgajaino in oskrbujemo. Priredil M. ITu-mei, sadjarski nadzornik v p. Založila Juigoelovan- ska knjigarna v Ljubljani, ">?,2, 51 str. 10 Din. — Malokaieri naših sadjarjev zna pravilno gojiti in ravnati z .breskvijo in marelico, ki pa rodita izmed vseh sadnih vrst najpilemanitejši sad i zbornega okusa, jaiko primeren za pripravo. sadnih izdelikov (marmelad), koaserviranja itd. V vsestransko temeljito predekrai knjižici nam pisatelj opisuje kar ie jjotrebiio vedeti o vzcojt podlagi, sOTtali, os&rbovamju, gnojenju, boJecnili in via^Rn ju breskov»te;ra in mwrelčne-ga sadu. V prvojn deta se poča s pridelovanjem in nojjovanjom breskve, v drugeun o vrgajamjti inareihce. Knjižica je okrašen« s 82 slikami med besedilom iu 2 barva nima prilogama. Kdor goj! to žlahtno drevo, mora to knjižico poizuati. Ffp® SK«I eMolto oddaja po najnižji ceni tvrdk« iVAN SEUCSN, ijabSjsna. Emo(is4« c.S. V VSAKO HISO JP imORTINE Črni iti beti kruh. Po najnovejših poskusih, ki so jih delali strokov njaks-zdravnikt z našimi. tU ugotbtiii via so miši. kater« so hranili izmjučdo i belim kruhom živeie tnrtjgo manj Uti, kmot ir.iii katere rom'iiii redar. V Berlinu je ušla papiga iz kletke in se v sedla na kostanj v nekem j predmestju Nihče izmed mimoidočih je ni moeel videti. [>ač pa ie ia.hko vsakdo slišal njene klice: Stoj! — Naprej! — Stopi Spočetka ni nihče vede!, odkod ti klici, ki so prinašali zmešnjavo v cestni promet, končno so (japigo odkril, in (»zvali gasilce Ko je eden mej njimi stegnil roko ;*> piici. :e :a zaklicala v splošno veselje: Lasra zna leteli! ir i« res zletela nekoliko vej višje Vsi poskusi, da bi premeteno žival ujeli, so ostali zaman Občutljivi sosedje. — V novi občinski hiši je nejavno prišei k samostojni starejši dami ujjla-^?.a'ec glasoviriev Dama: Jaz vas .endar nisem •kuc:-'3 Lglaševalec: Vi ne. ampak vaši sosedje. Pohvalila se je — Mož: Kakor vse kaže, zna mva kuharica prav dobro kuhati! — ?ena: Veš, ™'o sem ii pomagal«! — Mož: Tako. no pa je kl ub temu kosilo še dobro! Moderna dekleta Zakaj kupujete hčei-ki narejene srajce? Kupili bi i' p!a'no da bi si jih »sma naredila. — Saj sem že poskusila. a'i ve-te. naj mi je odgovorila? Dejala je. da se platna dovolj nagleda v kinu. Note PIT§€ff€C€fll€! \ rmi . --ni ..ii.m, t. -limajo M-edAt*v ti nabavo .Irncih oWr. . v.-!;kii I,..* j- pr.,1 vrati, p.unla.1 Je že tukaj, v,ak • t«j ji-iliki pn m if.mi*li : preoori V T»vo~l-U<*. i »tiran »II« otvoHU t ZJuW>anl. irri. ,»orn uhi -fi'i ni rfrorilfr. MoAk« »M»',:e >r ■ki'i-=icn Sin«« (Hlofa) D.ti jim za«-— t««-— Otr*4ke »Mi*. iz !ol,.--ea M««« (»tofal ' w ,., , - '-, »•■- tila/-. ti>oii»tiar.-*i z.»bi .lobro blago r, . , tt'-, !t«- Iianiik. aJe;. .|.iSr„ ilaeo. ;»., kroj, „1 „ , Dia lir - napr«) M-alk-. H11 1—"t 114 . ,,'.1. j v. » . ... Dia it«'— Ul Din »*« _ le-nki HalM-rtiiM, _ nt-iremn^pvi Olt-oSk- Hubert o si - lii>:irenH»-liiri Din IM-- Nhši Huberlii.vpliiioi w Mini. ki so izdelani po iuetr.1. !.at«Mitt. ,t .41.11. S, imrn^rniran«!. hnben.5. v«*k k.iiniNi wfc»-v«.'» pismeno <:, „-..,„ , nrr a plačajo samo poiovtco. »ko kupujejo kmetijske po trebšfine ali prodajajo svoje pridelke ab i.Wejo soslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Finičii silit prodam 1000 kc Jenko Andrej. Zepoge št 23, p. Smlednik. Zitftfeljii kitti ako ta Velikonoi naročite čevlje pri Jerneju Jeraju. Zapoge 5t. 10. p. Smlednik FssuiiiiBiks, bree- plfliBlil ohroL« Odplačila pn »Tehnac, Ljubljana, Mestni trg25 Sprejmemo potnike! orodjem. 23 h- /errslji-5fa se proda n-ia lolže-no iz proste roiie. Naslov v upravi 1.10molju t s pod štev. 3936. Rajlsiiše Mt, hitre, j erilo itd. kupite zelo ugoilno pri Hre«-kerju. Sv. Petra c. 14 Ljubljana. Psiiifii lispndij. V Žabnici pri Skofji I.r-ki je naprodaj |oj>o liosestvo: hiša, aosfo- darsko posio je. ca 14 ha zelo rodovitne zemlje. 6 h« leži tik ob hiši. vrt in njive. 6 ha >e po večini zaraščenih gozd. v, ostalo travnik. Več s® poizve i ri Franu Juvanu, Ljubljani, dmartinska cesta 26 Mils PSŠfffS preda Resnik rranc Loke 4, sestoječe iz jioajiodar-skega j)oslo:ija vrta, njive in gozda. Posestvo leži ob cesti v Leskovcu št. 116. Prodaj« se vrši 15 aprila t. 1. na liru mesta. gffiSČjit ESiiR Orčar, Studenec !, p. Hob pri Domžalah. lepo, zdravo, BeBal«, kupujem. Ponudbe z navedbo rene in količine n« Frane Slasiii. Ljubljana UlaBCA mlai5