Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki. služijo v posredovanje in socijalne namene 'Vtivstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Detelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 25.	Sobota, 26. marca 1932.	Leto VII.
Ob bridkih dnevih.
Grozovita je socialna borba, ki je objela civilizirani svet. V tej borbi, ki jo vsiljujejo delavstvu močnejše tajne sile, si skuša vsakdo razlagati vzroke in posledice po svojem znanju in po svojem mišljenju. Vsakdo razmotriva o bodočnosti in o nepričakovanih dogodkih, ki ga rešijo smrtne more. Taka je narava človeška. In prav ima vsakdo, ki misli, kaj pa sedaj?
Velikonočni prazniki so tu; običaj je, da se praznikov veselimo. Kako se naj teh praznikov veseli, kdor je že teden dni, mesec dni, več mesecev brez kruha? Kako? Prazniki mu še bolj grene življenje in zopet ga objame nejevolja, nestrpnost, morda celo jeza. In kdo ve, kakšne misli se mu porajajo v njegovih izčrpanih možganih? Misli, misli, težke misli!
Poznamo vse to gorje in neutešlji-vo iskanje po izhodu iz mizerije.
Ali tudi ob teh težkih dneh je naša sodružna dolžnost ne le, da svoje trpeče tovariše podpiramo moralno in materijalno, kolikor moremo s svojimi skromnimi močmi, marveč tudi, da jim najiskreneje priporočamo in jih prosimo, da ostanejo zvesti svoji organizaciji. Misli posameznika so morda lepe, stoinsto ali pa tisoči posameznih različnih misli so pa le igračica v rokah nasprotnikov. Misel je organizacija, organizirana misel uveljavlja prej ali slej svoje želje in svoje probleme. Organizirana misel je le v organizacijah, zato je vsakogar dolžnost, da tudi v najhujši bedi ostaja zvest njej in jo krepi v miselnosti in moči.
O različnih stvareh šepeta danes javnost. Te stvari naj delavstva nikar ne motijo. Zaveden delavec mora vedeti, da velika dela vrše le dobre, solidne in zavedne organizacije, ki uravnavajo svojo taktiko po danih prilikah in po svoji moralni moči. Organizacije so visoka šola delavstva; v njih se delavci uče praktično voditi boj za svoje socialne pravice. Mišljenje organizacije in nje delo mora biti za vsakega delavca in nameščenca sveto. Nihče ne sme dirati \ to svetišče delavske solidarnosti, če noče postati izdajalec, ki ruši smo-treno sodelovanje delavstva v organizacijah.
Za velikonočne praznike želimo vsemu delavstvu to trdno prepričanje in zavest, da pride čas, ko se bo bogato obrestovalo. Samo ena misel nam mora biti sveta: Organizacija in neporušljiva solidarnost!
To bodi geslo vsemu delavstvu!
Pred mirom na vzhodu.
Težave za pomirjenje naraščajo.
Mednarodna komisija je prišla v Šanghaj. Japonci in Kitajci so pripravljeni za sklenitev miru. Japonci izmenjavajo svoje čete, kar pomeni, da še ne pričakujejo miru. Na Japonskem narašča fašizem, dočim se širi na Kitajskem boljševizem. V Mandžurijo, ki je postala samostojna, pošilja Japonska vojaštvo, ker so se Kitajci uprli novi vladi. Proti japonskim nakanam hočejo nastopiti tudi ruske oblasti in zbirajo vojne sile na meji Mandžurske ob reki Amurju. Vrhovno poveljstvo kitajskega vojnega sveta je prevzel zopet Čankaj-šek, ki hoče kitajsko vojaštvo popolnoma reorganizirati. Mednarodna komisija bo mogla povoljno pospeševati mir le, če se ne povečajo notranji spori.
Jeseniske tovarne stoje.
Kdaj se bo pričelo z delom, nihče ne ve.
Že od 15. marca dalje je ustavljen obrat. Dnevi beže in tedni potekajo. O zopetni vzpostavitvi obrata pa ni čuti ničesar, kar bi dalo vsaj malo upanja, da bodo ti težki dnevi za jeseniške kovinarje in njihove družine kmalu končali.
Kranjska industrijska družba zahteva posojilo od Narodne banke. Narodna banka je pa menda že lani dovolila večji kredit zavodu, pri katerem odločujejo isti gospodje, kakor pri jeseniški, in sicer precej velik znesek. V Beogradu so deputaciji to tudi povedali.
*
Že precej prej, preden je Kranjska družba ustavila obrat, je naročila neka firma razmeroma veliko blaga pri družbi pod istimi pogoji kakor doslej in je pogoje izpolnila. To pot je pa družba izjavila, da izvrši naročilo le proti takojšnjemu plačilu. Iz tega sledi, da je obstojal že dalje časa namen, da se obrat ustavi in izvede ob tej priliki — regulacija delavskih in nameščenskih plač, neglede na pomanjkanje kredita.
Razvada se je uvedla v delavskih vrstah, da pošiljajo številne in pogoste deputacije v Beograd in večinoma na iniciativo podjetnikov. Če je že deputacija potrebna, zadostuje majhna deputacija. Kadar gre za delavske interese, naj jo pošiljajo delavci, če pa gre za podjetniške, naj jo pošiljajo podjetniki. V zadnjih letih se je pa uvedel običaj, da podjetniki uprezajo delavce, da bi podjetjem izposlovali razne koncesije.
V	Beogradu v takih primerih ne morejo ukreniti nič posebnega, dasi so deputacije drage, in tudi vsaki de-putaciji sicer obljubijo, da bodo storili, kar bo mogoče, a obenem tudi vedno povedo, da je krivda krize na strani naše industrije. Znano je, da ne znašajo pri nas mezde niti 50 odstotkov predvojne paritete. Povsod so boljše plače, vsaj po industrijskih deželah in vendar so izdelki dražji kakor inozemski in kljub temu, da so zaščiteni z visokimi carinami. Oči-
vidno je torej, da industrija priraču-nava k običajnemu dobičku še carino v dobiček. V tekstilni industriji, kjer so prav slabe plače, plačuje industrija svojim delavcem in delavkam približno toliko na plačah, kolikor znaša popust države na carini za uvoz surovin. To je najlepši zgled gospodarstva naših gospodarskih krogov.
Jeseniški kovinarji. '
V	tovarni se opravljajo nekatera reparaturna dela. Prihajajoča naročila se izvršujejo na Savi in Javorniku. Do popolnega sporazuma v zadevi kolektivne pogodbe med podjetjem in organizacijo še ni prišlo. Zaupniški zbor SMRJ. je dal zadnja navodila za sklenitev kolektivne pogodbe; sedaj je v razpravi načrt novega delovnega reda.
Denarja Din 500.000 posojila za podpore še ni. Na urgenco deputacije, s s. Jeramom na čelu, v Beogradu je bilo le tej obljubljeno, da se bo še pred prazniki nakazalo denar za podpore. Vesti o uspehih gg. župana in župnika z Jesenic, ki sta bila tudi v Beogradu, se pretiravajo na škodo stvari in ljudi zavaja na lahko-mišljenost. Njune uspehe se ne more podcenjevati, vendar so nekatere vesti, ki krožijo po Jesenicah, neresnične in opozarjamo, naj se delavstvo ne vdaja iluzijam, da ne bo bridko razočarano, ker dvomimo, da bi imenovana gospoda dala povod za razširjanje raznih vesti o denarnih podporah, katere da bo prejelo vse delavstvo.
Delavska deputacija iz Beograda je prinesla zagotovila vseh instanc, da se bo delavstvu pomagalo. Kar se pa kredita tiče, katerega zahteva podjetje, pa so njihove informacije porazne. Glavna naloga delavske organizacije je zaščita delavstva. Torej vsako lahkomišljenost na stran! Izrabljanje jeseniške krize v politične namene pa bomo znali preprečiti, da bo prešel apetit vsakomur, ki ga dosedaj še ima. Kdor hoče pošteno in resno, vsak dobrodošel. Pomagaj, pa ne bodi svetohlinec!
Trboveljska družba se pogaja z vlado.
Vse zavisi zopet od izida teh pogajanj.
Med vlado in Trboveljsko družbo se vrše pogajanja za večjo nabavo premoga za državna podjetja. Trboveljska premogokopna družba stavi pa pretirane zahteve v zmislu naročila Zveze rudarskih podjetnikov. Ministrstvo železnic zahteva, da se cene sorazmerno drugim cenam znižajo. Podjetniki pa bi to radi zopet valili na delavce in nočejo popustiti v cenah. Pogodba še za april ni podpisana.
Če pomislimo, kako je Trboveljska valorizirala svoj delniški kapital in modernizirala svoj obrat, da premog producira ob mnogo manjših produkcijskih stroških ter da tu za-• daj tiči še Zveza rudarskih podjetnikov, potem nam mora biti jasno, da je prevelika delavska kriza v premogovnikih — špekulacija sistema.
Prav podobna »kriza« nastopa ravno sedaj močneje v nekaterih rudnikih v južnih delih države.
Znamenje dobe!
O tiskovni cenzuri.
Notranji minister napoveduje omi-ljenje.
V	proračunski razpravi v senatu je govoril minister za notranje stvari dr. Srskič o tiskovni cenzuri. Povedal je, da v zmislu določb z dne 6. januarja cenzure sploh ni. Režim je hotel preprečiti z ostrostjo proti tiskovni svobodi državi in narodu škodljivi tisk. Vlada se pa že bavi z mislijo, da omili cenzuro. Minister priznava, da je s tem postopkom prizadet tudi tisk, ki ima dobre namene in zastopa dobro stvar.
Ta zmisel imajo daljša ministrova izvajanja.
Bolgarska in Jugoslavija. Dr. Nin-čič je izjavil bolgarskemu dopisniku, da je zbližanje in pomirjenje med Jugoslavijo prav tako potrebno, kakor pomirjenje med Francozi in Nemci. Sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo je vprašanje miru in reda na Balkanu. Mnogo je zaprek sporazuma in dolga je pot, toda geografski in politični položaj zahteva v interesu obeh dežel, da se nastopi dolga pot sprave.
Senator Gustav Habrman umrl.
V	Pragi je dne 22. t. m. popoldan umrl senator Gustav Habrman za oslabelostjo srca v 69. letu starosti.
Habrman je bil med najjačjimi po-borniki socialno-demokratičnega delavskega gibanja na Čehoslovaškem. Celo meščansko časopisje priznava, da je bil Habrman važen pojav v srednjeevropski politiki. V bivšem avstrijskem parlamentu je bil Habrman podpredsednik kluba čeških so-cialncdemokratičnih poslancev ter je bil zlasti hud nasprotnik trhle Avstrije, ki ga je v mladosti preganjala in izganjala iz kraja v kraj.
Rojen je bil Habrman dne 24, januarja 1864 v Češki Trebovi. Na Dunaj je prišel že s 15. letom kot izučen strugarski pomočnik ter stopil v delo. Kot dvajsetletni mladenič je bil obsojen zaradi veleizdaje na štiri leta ječe, ki jo je prebil v Steinu ob Dunavu. Po odsluženi kazni je potoval v Pariz za dve leti in od tam v Zedinjene države, kjer je preživel osem let kot delavec in časnikar. V svojem 33. letu se je vrnil domov na Češko ter ustanovil socialnodemo-kratično stranko, ki je danes druga najmočnejša stranka na Čehoslovaškem. Naselil se je v Plznju, kjer je prevzel izdajo socialnodemokratič-nega dnevnika »Nova Doba«. Leta 1907. je bila v Avstriji uvedena splošna volilna pravica in Habrman je postal poslanec v avstrijskem parlamentu, kateremu je pripadal do razpada Avstrije 1918.
Po prevratu je poslala socialno-demokratična stranka Habrmana v narodno skupščino, ki ga je izvolila za naučnega ministra na Čehoslovaškem. Vodil je to ministrstvo v prvi Kramarevi vladi in na to še v dveh republikanskih vladah svojega sodru-ga Tušarja do 15. septembra 1920. Leto dni kasneje je prevzel v Bene-ševi vladi ministrstvo za socialno skrb (od 15. sept. 1920 do 26. sept. 1921). Isto ministrstvo je oskrboval tudi v Švehlovi vladi od 7. okt. 1922 do 28. marca 1925. Jeseni 1925 ga je pri parlamentarnih volitvah izvolila stranka za senatorja, kjer je bil predsednik socialnodemokratičnega senatorskega kluba.
Habrman je ustvaril v no#i republiki šolsko podlago za demokratični razvoj države. Kot minister za socialno skrb je poživil stavbstvo, uvedel je invalidno in starostno zavarovanje ter izdal zakon o socialnem in kulturnem standardu, kar je predvsem njegova velika zasluga za delavstvo. Delavstvo je izgubilo z njim neumornega sodelavca, splošnost pa avtoriteto, ki je znala s svojim demokratičnim značajem čuvati dobre mednarodne odnošaje in demokracijo v republiki.
Habrman je postal kot preprosti delavec s svojo pridnostjo in samo-izobrazbo praktični politik in delavec v delavskem gibanju.
Ne milost — dolžnost!
Gospodarska kriza in nezaposlenost sta zli posledici napačnega gospodarskega sistema. Če bi se vršila produkcija in delitev sadov dela med vse človeštvo, to je, če bi imelo užitek od sadov dela vse človeštvo, tedaj bi bilo življenskih potrebščin za vse dovolj. In čim več delovnih ljudi je, tem več je sadov dela, ker nam jih narava nudi še vedno dovolj in preveč. Preobljudenost torej ni vzrok krize.
Stran 2.
Dokaz temu je, da še sedaj uničujejo ogromne množine blaga in pridelkov ter razen tega omejujejo in ukinjajo obdelovanje zemlje, da se ne bi preveč znižale cene. Pa ne le, da življenske potrebščine uničujejo v velikanskih množinah, marveč tudi zemlje ne puste obdelovati in ne kopati rude, potem, ko so si osvojili zemljo in rudnike. Sistem torej želi, da ne bi bilo na razpolago dovolj življenskih potrebščin, če so pa, jih uničuje ali jih ne pusti pridelovati.
Nezaposleni delavci, delavke in nameščenci so vsa dobra ustvarili, pridelali, in se jim zabranjuje užitek teh, ker jim odreka gospodarski sistem pravico do dela, dasi imajo moralno pravico do njih, ki so nagroma-deni v tej ali oni obliki v zalogah in skladiščih, v imetju itd. To navajamo zaradi tega, ker se danes zopet na dolgo in široko naglaša s strani gospodarskih in drugih krogov tako-zvana dobrodelnost — karitas, ki tukaj ni ne logično in ne moralno na mestu. Nezaposleni so delali za družbo in nakupičili blago. Sedaj pa prihajajo zastopniki prav tistih krogov, govoreč, da je potreba predvsem poživiti dobrodelnost.
Dobrodelnost je močna beseda, ki sega globoko v srce v sistemu vzgojenim, neimovitim siromašnim slojem. Siromak zato tudi da za dobrodelnost mnogo več kakor more, čim se imovitejši otresajo takih nadlegovanj z drobtinicami.
Toda neoziraje se na vsa ta dejstva, je dobrodelnost poniževalna oblika preskrbe za vse one, ki s svojim delom rede in vzdržujejo družbo.
Ena najmočnejših delavskih organizacij, ki že tudi trpi zaradi krize in vzdržuje svoje nezaposlene po eno leto, je prav sedaj uvedla poleg rednega prispevka za nezaposlene prispevek 25 Din na teden v ta namen, ker se boji, da bo nezaposlenost še naraščala. To je storila organizacija sama, ker stoji na stališču, da je miloščina za nezaposlenega delavca ponižujoča.
Vse delavske organizacije zaradi prenizkih mezd delavstva ne morejo čuvati svojih članov za slučaj nezaposlenosti za daljšo dobo, toda, če so delavci slabeje plačani, so tem več ustvarili za sistem in družbo, kar zopet le potrjuje našo tezo, da imajo nezaposleni pravico do zadostne preskrbe in da je dolžnost družbe, da da nezaposlenim potrebne življenske pomočke v užitek z obveznim zavarovanjem.
Pojasniti smo hoteli s tem razmo-trivanjem načelo, ki ga predstavniki gospodarskega sistema nočejo priznavati, dasi je naravno in logično.
Rajši pitajo svoje sočlane družbe z dobrodelnostjo in miloščinami ter ubijajo s tem v njih ponos človečan-stva.
Doma in po svetu.
Dr, Marinkovič o zunanji politiki.
V senatu je govoril zunanji minister o jugoslovanski politiki z ozirom na inozemstvo. Govoril je o treh problemih: o razorožitvi, reparacijah in podunavskem sporazumu. Vojske razorožiti ni mogoče, ker je najboljše jamstvo za mir in varnost, čeprav država nima militarističnih namenov. Glede reparacij je rekel, da država ne more sprejeti Hoovrovega moratorija. Glede podunavskega gospodarskega sodelovanja je rekel, da bodo tozadevne konference gotovo rodile rezultate, ki bodo ugodno vplivali na ureditev Podunavja.
Vlada o krizi delavstva in nameščencev, Vlada priznava v poročilu, ki je lancirano v časopisje, da je treba zaščititi delavce in nameščence, ki so doslej pravzaprav nosili glavno breme krize in so bili njih prejemki v zadnjih štirih letih ponovno znižani. Parlamentu je bil predložen konkreten predlog, predvsem glede draginje stanovanj in tudi glede cen, ki ne odgovarjajo sedanjim prilikam. Vlada namerava izdati zakon za pobijanje draginje — v obliki odločne borbe proti oderuštvu. Tako poročajo listi. Ureditev cen in znižanje obrestne mere so pomočki, o katerih sklepajo prvi interesenti in je silno težavno uspeti z namenom. Žitni monopol je imel tudi dober namen, pa ni uspel. V takih stvareh je potrebna javna kontrola.
Odpuščeni železničarji so poslali dne 22. t. m. k banski upravi depu-tacijo sedmih članov, ki naj intervenira v zadevi 285 odpuščenih železniških nameščencev. V deputaciji so bili zastopniki iz Ljubljane, Maribora, Pragerskega in Zidanega mosta ter Rakeka. Pozneje se je zglasila deputacija pri železniškem direktorju dr. Borku, ki je obljubil, da bo nujne pomoči potrebne odpuščen-ce zopet sukcesivno sprejemal v službo, čim bo prilika.
»Brezboštvo«, »Slovenčev« članek o »Brezboštvu« z dne 22. t. m. je pa klasičen. »Prvi vzrok gospodarske krize in vsega zla je brezboštvo. In to ne brezboštvo v dušah, ker tega je primeroma malo; marveč govorimo o brezboštvu, v obličju, ki ga kaže danes vsa zemlja.« In še mnogo, mnogo nelogičnih trditev ima za drugo. Vprašamo pri tem »Slovenca«: Kaj je brezboštvo? Kdo je brez-božnež? Kajti »Slovenec« toliko in povsod operira z besedo in morda tudi s pojmom »brezboštvo«, da nam definicija že ni več jasna. Ali je morda že vsakdo oni, ki ne hodi v cer-
j kev, k spovedi, k procesijam itd., J dalje oni, ki ni naročen na »Slovenca« in sorodne mu liste »brezbož-nik«?! Ali kdo je to? Ali je pojem »brezbožnik« enak onemu »brezverec«?! Dvomimo: saj se ,brezverstvo’ širi večinoma v proletarskih vrstah in ti nemaniči pač menda niso prvi vzrok krize in vsega zla! Njihova beda, brezposelnost in trpljenje, pa celo morda včasih brezverstvo so pa posledice te »krize in vsega zla«? Saj so po našem in še marsikoga mnenju ravno oni, ki hodijo mnogokrat k maši, ki darujejo samostanom, cerkvam, kongregacijam itd., često težke tisočake, ki se često trkajo na prsi: »mi smo verni katoličani, oziroma kristjani«, krivi, da je kriza, in oni so uredili, vodili in pripravljali današnji gospodarski in družabni red v nered in v kaos. Saj med bogatimi, kapitalisti, »privredniki« ni dosti brezvercev. Morda je več hinavščine — in so proletarci odkriti, tudi de jure brezverci, oni pa samo de faeto, torej v resnici — ne pa po priznanju. In kdo in kaj pa je vzrok, da brez-verstvo-brezboštvo tako napreduje, zlasti da de faeto napreduje? Ako se »Slovenec« zaveda tega, naj najprej odstrani vzroke za to brezboštvo, posledice bodo odstranjene same. In vzroke bo našel doma! Rusijo in Španijo tako rad očita. V Rusiji so gospodarili prej njegovi daljnji sorodniki po Kristu, v Španiji pa njegovi ožji sorodniki po Vatikanu s špansko inkvizicijo vred. Gotovo je vzrok v njih samih, zakaj so se v obeh državah predvsem nižji sloji tako radikalno obrnili od Carigrada in Rima — saj kapitalisti so še poleg. Ako pravi »Slovenec«, da je »brezboštvo« orodje ruske in španske revolucije, zakaj bi to ne moglo ostati cerkvi, ako bi se na primer ravnali po Kristusu tudi v dejanjih, ne samo v besedah?! Koliko energije bi bilo manj porabljene itd., itd. Naj »Slovenec« vse to prerešeta, potem bo kmalu videl, koga naj »tisti duh« najprej »prekvasi«, saj menda pozna pregovor, »da smrdi riba pri glavi«. Ko glava ne bo več smrdela, ne bo smrdelo telo — izginil bo vzrok in posledice. Pa tudi dogem več ne bo — nego svobodna misel in volja. S—s.
Kriza. Imamo pravzaprav dve krizi. Gospodarsko in socijalno krizo. Gospodarski krizi je vzrok špekulacija, oziroma neuvidevnost gospodarskih krogov, kakšne posledice tuteigne imieti igračkamje s človeštvom. Gospodarstvo, je moralna last cele družbe, to je, gospodarstvo mora služiti celi diruižibi. Ker ,pa ne služi, Iker se gospodarstvo ne uredi sporazumno in z razumevanjem v >tem zrni slu, nastaja socialna kriza,
PoSožaJ steklarskih
delavcev.
Znižanje kategorijskih mezdnih postavk za 34.22 odstodkov.
V steklarski industriji .delo še vedno počiva. Kakor smo že zadnjič poročali, je podjetje med tem predložilo nov načrt kolektivne pogodbe, ki je zadel med delavstvom na splošno negodovanje in izzval tudi demonstracijo delavstva pred tovarniško pisarno v Hrastniku.
Podjetje je sicer skušalo javnosti do*po-vedati, da so govorice o nameravanemu znižanju pl*ač za 30 odstotkov pretirane, vendar pa podjetje s tem svojim pojasnilom ni prepričalo niti enega steklarja. V steklarski stroki so uvedene takozvane kategorij-ske mezdne postavke. V tovarni se izdeluje okoli 3000 predmetov, iki so razdeljeni v 18 kategorij. Za določeno število .predmetov dotične kategorije prejme steklar izplačano odgovarjajočo mezdo .po katego-nijski mezdni razpredelnici.
Ta pa izgleda tako-le:
Kat. mezdne postavke Kategorija pred!og stati	nlinfv*"/.
stati
tovarne tarif
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
80
75
70
65
65
65
70
70
80
80
85
100
110
65
65
75
80
95
96
%
96
96
91
100
115
120
120
125
135
150
175
110
115
120
130
150
16.66%
21.87%
27.08%
32.29%
28.57%
35.—% 39.13% 41.66% 33.33%
36.—% 37.03% 33.33% 37.14% 40.90% 43.47% 37.50% 38.46% 36.66%
Izkoristite
ugoden nakup ostankov v TEKST8L-BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6-—, 7-—, 8'—, 9'— in 10'—.
Potemtakem bi ®e mezdna postavka znižala za celih 34.22%.
S tem pa podjetje Se oj zadovoljno. Zato predlaga začasno ukinitev dopustov (začasno je zelo raztegljiv pojm). Doslej je imel delavec od 2 do 5 službenih let 6 dni in od 5 let naprej 8 dni dopusta.
Tako torej izgledajo kalkulacije naše tovarne. Mi trdimo ponovno, da zaslužek dveh tretjin delavstva ne znese več kot 15 do 30 Din na dan!
ki goni milijone ljudi v bedta in obup. Vprašanje je, če ibodo milijoni mogli prenašati to gorje.
Kdor potrebuje okrepčila, posebno pa, kdor je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se
zanesljivo varuje z jačanjem mišic in kit, kakor tudi s pospeševanjem krvnega toka s Fellerjevim Elsafluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. FeUer, Stu-bica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina.
Pomorski sporazum med Francijo in Italijo, Francoska vlada namerava predlagati Italiji mornariški dogovor za Sredozemsko morje. Predlog bazira na temelju, da Francija ne sme imeti več vojnih ladij v Sredozemskem morju kakor Italija.
Svetilni plin bo nestrupen. Dunajska občina dela poizkuse v svoji plinarni, da odvzame strup svetilnemu plinu. Poizkus v malem se je posrečil. Sedaj se pripravlja občina na
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
— Ne smeva se več videti, Bojo. Rosa je tako čudežno lepa in tako dobra. Lahko ti ne bo pozabiti name, vem, a ob njej ti bo trpljenje olajšano.
Bojo je stiskal zobe, zadrževal dih; jok ga je davil.
— Zdrava, Tanja, pesem mojega srca!
Zbežal je.
Prihodnji večer sta se Bojo in Rosa že peljala domov.
Molčala sta.
Noč je bila nepopisno dolga. Vlak je brzel preko brezkrajnih planot, kolesa so pela svojo ritmično pesem udarcev, kakor da neviden kla-divar potrkuje z ogromnim batom ob mrtvo železo, iskre iz lokomotive so se spletle v široko grivo, ki je valovala v noči kakor griva ognjenega leva . . .
Oba sta zrla skozi okno v temo, tja daleč čez obupno ravne poljane in sta sklepala svoje srčne račune.
Oba sva zvezana, je premišljeval, Bojo, oba, Tanja in jaz. Dokler živi njen mož in dokler živi — Rosa . . .
Stresel se je . , . Ni dokončal misli. . . Misel na Rosino smrt ga je prestrašila. Pogledal jo je, Tudi Rosa ga ie .pogledala. Ali se ni v njenem očesu zalesketala solza? Ali mu ni iz oči preči-
tala njegove misli? O, kako je mogel na to mož-15 nost sploh pomisliti? Da bi ta lep, bel obraz postal — nič, da bi se te oči, ki bi bog ne mogel lepših imeti, ta silen simbol božjega v življenju, nenadno pogreznile v prah in pepel, se spremenile v tisoče in tisoče brezpomembnih atomov ... O, ne, ne . . .
In vendar ga je ta misel kljub vsemu uporno, nasilno preganjala, preganjala ga je z neko bolno stanovitnostjo . . . Refren je bil vedno isti... dokler Rosa ne bo umrla... Jezno je udaril z nogo ob tla, da se je Rosa zdrznila.
— Bojo?
— Nič, Rosa . . . kakšne čudne misli... in grde!
— Ni potrebno, da bi mi pravil! Čutim jih, slutim jih in se bojim — zate!
Bojo se je skušal pogrezniti v smrt svojih misli, čuvstev . . .
Rosa je vztrepetala ...
Sklenila je svoj račun! Saj je tako poredkoma cincala. Bila je skoraj vsekdar odločna.
Še vedno je trdo verjela, da bo Bojo tehtal njeno ljubezen, da bo tehtal vrednost dveh ljubezni ter naklonil svoje življenje močnejši. Nič čudnega ni, če je verjela, da je in mora biti njena ljubezen močnejša. Bila je trdno prepričana, da je ni na svetu ženske, ki bi mogla ljubiti kogarkoli tako, kakor je ona ljubila Boja. In morda ni imela docela neprav. Prepričana je bila, da miče Boja zgolj okus neokušenega jabolka, zgolj seksus, da bo po okušenju sladkosti tega jabolka spoznal vrednost prave ljubezni.
Sklenila je, da bo dala Boju priložnost vsa-
kodnevnega in možnost povsem nemotenega občevanja s Tanjo.
Ko sta se vrnila v svoje tiho stanovanje, sta dobro občutila razliko med prejšnjim in sedanjim življenjem. Ločil ju je globok prepad. Blizu sta si bila in vendar daleč, ljubila sta se in vendar sta bila drug drugemu v napotje. Živela sta v nekem nenavadnem razmerju, ki je povzročilo stalen strah pred srečanjem, stalno bojazen pred srečanjem pogledov, brezumen trepet pred trenutkom, ko sta si zjutraj ponudila ustne v obligaten poljub.
Na videz je vladala med njima tiha, otožna harmonija. Njune besede so bile spokojne, nekoliko prevljudne in preveč parfumirane. Kljub vsemu pa nista mogla zakriti muke medsebojnega trpinčenja.
Včasih sta se nepričakovano in skoraj hlastno razšla in zaplakala vsak v svoji sobi.
Rosa je še vedno upala. Svoj sklep je odložila le za skrajni primer.
Bojo vse noči ni spal. Slonel je pri oknu in zrl v ponočno samoto mestne ulice.
Zakaj ga mučim, se je spraševala Rosa, mar sem ob pamet? Kaj imam od njega, takšnega, kakršen je? Ali ne morem svojega sklepa izvršiti? Sem mar res tako samoljubna, grda, bojazljiva, da mislim le nase?
Ah, na koga naj mislim, če ne nase? Ali ni Kristus rekel: Ljubi svojega bližnjega kakor s a-mega s e b < ? Mar ni ljubezen do samega sebe postavil za merilo vsakršne ljubezni vobče?
Sofizem, grd sofizem . . .
Saj Kristus ni tako mislil. . .
XI mo za Cankarjevo dru-f 3nn žbo. Za 20 Din dobi
Llullu vsa*t ^*an ^ 'ePe
knjige. =====
obsežnejši poizkus. Nestrupeni svetilni plin bi imel velike prednosti.
Čehoslovaška tekstilna industrija za Podunavje, Čehoslovaška tekstilna industrija razpreda svoje tovarne v podunavskih državah. Zato se izreka češka zveza tekstilcev za gospodarsko zbližanje podunavskih dežel, ker bi potem lažje čuvala interese industrije v teh državah. Zveza obenem zahteva, da se prej uredi v teh državah finančni položaj.
Hitler toži prusko vlado. Pruska vlada je začela rigorozno postopati proti nacionalnim socialistom s preiskavami in konfiskacijo orožja. Hitler je zaradi tega vložil tožbo pri državnem sodišču, češ, da je policijska akcija proti stranki v nasprotju z državno ustavo.
Francija nabavlja maske proti strupenim plinom. Francosko vojno ministrstvo je naročilo ogromno število mask proti strupenim plinom. Nabaviti hoče v bodočih dveh letih še nove, da jih bo imela 50 milijonov. V slučaju potrebe dado vojaška skladišča in Rdeči križ na razpolago maske civilnemu prebivalstvu. Razen tega si more vsakdo kupiti masko v lekarni ali drogeriji za ceno 85 Din.
Ali je Japonska nevarna Rusiji?
Pod tem naslovom prinaša »Reichen-berger Zeitung« zanimiv članek od O. Corbacha v Berlinu, iz katerega citiramo ta-le zaključni stavek: »Nevarnost, ki preti beli rasi od boljševizma, mora obledeti pred drugo hujšo nevarnostjo, ki ji preti od japonskega imperializma. Nasprotja med rasami, ki so v svojem kulturnem boju hodile cela tisočletja različna pota, so končno mnogo globlja, kakor pa samo .razredna nasprotja’ v okviru skupnosti enega naroda, ki ima v splošnem vendar skupno in enotno zgodovinsko tradicijo, kakor jo posedujejo pripadniki bele rase med seboj.«
Amerika ne prizna nove mand-žurske vlade in izjavlja, da smatra Mandžurijo slej ko prej za integralen del Kitajske.
Zedinjene ameriške države in naseljevanje tujcev. Gospodarski odbor senata v Zedinjenih državah je sprejel zakon, s katerim se zabra-njuje naseljevanje ljudi v Zedinjene države. V političnih krogih menijo, da zakon ne dobi večine v parlamentu (kongresu).
Požar je uničil univerzitetno knjižnico v Johannesburgu v Južni Afriki. Zgorelo je 30.000 knjig in več zbirk.
Bedastoče okultistov in spirltistov. Za
to vrsto ljudi ni več skrivnosti v vsemir-ju. S svojimi mediji so okultisti že do naj-manjših podrobnosti raziskali vse znane planete in v tem izdatno prehiteli zvezdo-slovce, ki še danes o Marsu in Veneri ne vedo bogve kako mnogo. Kakor rečeno, je treba poslati kakega medija v transo in vrla dušica vam na pripravna vprašanja natanko opiše rastlinstvo, živalstvo in celo človeštvo na raznih planetih. Vendar vse to še ni niti omembe vredno. Vse dalje je prodrla s svojimi mediji neka tvrdka, ki se imenuje »prvi strokovni laboratorij za izdelovanje magično-okultnih priprav na astralno znanstvenem temelju«. la dolgi naslov, ki ga živ človek ne razume, nosi tvrdka, katere oglasi se čitajo v raznih okultističnih tistih. S svojo astralsko znanostjo tvrdka objavlja vernim spiritistom parfume, izdelane iz cvetic, ki rastejo, cveto in diše na Marsu, Veneri in celo na solncu. Kakor je stvar bedasta, vendar kaže, da le ni dovolj neumna, da bi se ne našli okultisti. hrepeneči po astralnih parfumih. Dišave s sobica so krepke in trpke, vonj cvetk z Marsa vzbuja domišljijo in napravi človeka duševno elastičnega, Jupitrove esence pa pozive in osvežijo človeka in mu dado bdgato inspiracijo, parfemi z Venere pa vsebujejo opojnost posebno vabljivega značaja. Pri naročilu mora vernik navesti dan in mesec rojstva, glavno pa je, da naročilo plača vnaprej v dobri zemeljski vrednosti.
SLABOST, UTRUJENOST
izčrpanost, prevelika (občutljivost, so pogosto samo posledice pomanjkljive cirkulacije krvi, Tu se zmeraj dobro obnese masaža s Fellerjevim Elsafluiidom, preizkušenim domačim sredstvom in kozmetikom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih alli 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din Iranko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatng 383, Savska Banovina,
Članska zborovanja Konzumnega društva za Slovenijo,
okrožja Maribor.
Muta: V soboto, dne 2. aprila 1932 ob 19. (7.) uri zvečer v gostilni g. Neže Dobnik. u
Maribor: V nedeljo, dne 3. aprila ob 9. uri dopoldne v gostilni Fridau, Pobreška cesta.
Tezno: V nedeljo, dne 3. aprila ob 3. uri popoldne v gostilni Jelen.
Sv. Lovrenc: V nedeljo, dne 3. aprila 1932 ob pol 9. uri dopoldne v gostilni Koder,
Ptuj: V pondeljek, dne 4. aprila ob 15. uri popoldne.
Pragersko: V pondeljek, dne 4. aprila 1932 ob 10. uri dopoldne v gostilni Slavinec.
Maribor.
Hišnim posestnikom ni všeč resolucija, ki jo je sprejel zadniji shod najemnikov. Kakor so objavili tnk. dnevniki, je ibaje društvo hišnih posestnikov vložilo protest iproti temu, ker je policijski zastopnik na shodil sploh pripustil sprejetje, zlasti točke 10. resolucije, v kateri se baje grozi s protizakonitimi sredstvi, ker ibd se s tem res ogrožal obstoj sedanjega družabnega reda. — Ubogi hišni lastniki, kako jih je že pretresla sprejeta resolucija! Kako hudo bo šele, kadar se bodo povsem prebudili najemniki ter se uprli protizakonitim in odeniškim najemninam, katere zahtevajo gotovi hišni lastniki za stanovanja in poslovne lokale. V pomir-jenje jim lahko zaupamo, da revolucije zaenkrat še ne bo, pač pa se ibodo najemniki poslužili zakonitih sredstev v dosego svojih pravic, ki jim kot 'državljanom pripadajo.
Občni zbor živilskih delavcev, V nedeljo, dne 20. t. m. se rje vršil v društvenem lokalu dobro obiskan občni zbor strokovne organizacije živilskih delavcev v Mariboru. Iz poročila o 'društvenem delovanju, katerega so podalld ss. Rakuša, Schundtner, Bratuša itd-, je razvidno, da je bilo delovanje društva v minulem letu zelo živahno. Mariborska podružnica sama je izplačala nad 22.000 Din brezposelne podpore svojim članom. Dalje je prispevala Din 500 za pomožno akcijo mestne občine in izvršila mnogo intervencij ter posredovanj v prid svojim članom. Občni zbor je nato sprejel resolucijo Strokovne komisije, ki govori proti številnim odpustom kovinarjev, železničarjev in vsesplošni redukciji mezd. Pri volitvah odbora so 'bila v društveno vodstvo zopet izvoljeni po večini dosedanji odborniki.
Lep vzgled živilskih delavcev. Podružnica živilskih delavcev v Mariboru ,je v smislu sklepa občnega zbora podarila Din 1000 za tiskovni sklad delavskega tiska. Ta lep vzgled požrtvovalnih sodrugov, ki se zavedajo, .kako velikega pomena je delavski tisk za vse delavsko gibanje, priporočamo ostalim strokovnim organizacijam v posnemanje.
Šolski pouk. Po 6-dmevnih velikonočnih počitnicah, ki so se pričele 24. t. m., se začne zotpet redni ipoulk na vseh šolah, dne 30. t. m.
Prijava obrti. Dne 9. marca t. 1. je zadobil zakon o obrtih z dne 5. novembra 1931 obvezno moč. Vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, ki spada pod zakon, mora v treh mesecih potem, ko stopi ta zakon v veljavo, prijaviti svoj obrt ali poklic. Imetniki obrtov v Mariboru se pozivajo, da do 9. junija 1932 prijavijo svoj obrt — bodisi pismeno ali ustmeno na zapisnik mestnemu načelstvu v Mariboru. Prijavi je priložiti obrtni list ali koncesijsko listino. Pri gostilnah je priložiti krajevno *in osebno pravico. Takse se ne bodo pobirale nobene.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši
papirnici, Slomškov trg 6.
Hrastnik.
Klofute, ki so se udomačile pri nekaterih gospodih v naši tovarni, s katerimi pri vsaki* priliki velikodušno obdarujejo zdaj tega, zdaj onega v steklarni zaposlenega delavca, niso nobeno dogovorjeno plačilno sredstvo, da bi ga delavstvo moralo sprejeti. Na to se opozarjajo vsi, katere morda še roka srbi, s pripombo, da se te vrste boni zamenjajo na sodišču, v kolikor jih ne bi znalo delavstvo lepega dne vnovčiti na licu mesta.
Misijoni. V našo dolino so prišli misijonarji oznanjat pokoro revnemu ljudstvu in ga očiščevat njegovih grehov. Gospodje so si čas kar dobro izbrali; obupani iščejo tolažbe, tolažiti pa znajo gospodje, pa še ka-
Iz statistike britanskih strokovnih organizacij.
Zlasti je naraslo število ženskih članic.
Nedavno je izdala Velika Britanija (Anglija) oblastveno statistično poročilo o interesantnem stanju celotnega angleškega strokovnega gibanja. V celoti je v Angliji strokovno organiziranih 4,767.000 delojemalcev, od katerih jih pripada 3,744.000 zvezi svobodnih britskih strokovnih organizacij. Okoli en milijon organiziranih delojemalcev, ki ne pripadajo zvezi svobodnih strokovnih organizacij, jih pripada okoli 400.000 strokovnim organizacijam javnih nameščencev, ki so bili prej pri zvezi, sedaj pa ne smejo biti včlanjeni pri zvezi v zmislu zakona, ker so svoj čas konservativci uvedli zakon proti strokov, organizacijam, da organizacije javnih nameščencev ne smejo biti priključene zvezi svobodnih strokovnih organizacij- Nadaljnih okoli 300.000 strokovno organiziranih članov, ki niso v zvezi, pripada učiteljstvu in bančnim nameščencem, ki še ne uvi-devajo potrebe, da se morajo delavci in nameščenci združiti k skupnemu boju.
Iz gorenjih številk je razvidno, da v Angliji konfesionalne in druge separatistične organizacije niso znane, ter da je takorekoč vse organizirano delavstvo, zlasti ročno, na stališču svobodnih strokovnih organizacij in So torej vsi očitki v zadnji volilni borbi proti zvezi svobodnih strokovnih organizacij, češ, da ni opravičena nastopati v imenu angleškega delavstva, neutemeljena obrekovanja.
Po posameznih strokah se strokovno članstvo deli takole: 40 odstotkov (od teh 24 odstotkov v kovinski in tekstilni industriji) je zaposlenih v industriji, 24 odstotkov v prometu in kot neizučeni delavci ter 13 odstotkov v rudništvu in sorodnih poklicih. Interesantno je, kako je naraslo število organiziranih žena, katerih odstotek je za 83 večji kakor leta 1913, dočim je število strokovno organiziranih članov v splošnem naraslo od leta 1913 le za 13 odstotkov, kar je pa tudi napredek v dobi težke gospodarske krize.
ko. Vendar pa bi si svojo pot k nam lahko prihranili. Naj bi rajše spreobračali tiste, ki so spreobrnjenja potrebni, katere pa cerkev z vso svojo avtoriteto ščiti. — Pri nas ne manjka otrok, ne revščine, ki je največja čednost. Če bi gospodje pridigarji le hoteli, mi bi jim z vsem tem lahko obilo postregli. Vzeli bi si to lahko domov med kloštrske zidove, kjer sta beda in glad neznana stvar. Razdelite imetje med uboge, ko že učite Kristusov nauk! Kdor ima polno malho, naj ohrani zase še prazno besedo. Mi potrebujemo kruha, ne tolažbe, ne besed, ampak dejanj!
»Davek na samce« vprizori dramski odsek »Svoboda« I v nedeljo, dne 27. marca v dvorani Konzumnega društva rudarjev. Komur se hoče smeha, naj pride!
Igro »Pogodba« vprizori dramski odsek »Svobode« II. v pondeljek, dne 28. t. m. Za polnoštevilni obisk se priporoča odbor.
Trbovlje.
Občni zbor podružnice I. Delavskega kolesarskega društva za Dravsko banovino.
Dne 6. marca 1932 se je vršil v Trbovljah 5. redni občni zbor podružnice I. Delavskega kolesarskega društva ob leipem številu udeležencev. Za mariborsko centralo so billi navzoči ss. Košuta, Perko in Lubej. Občni zbor je vodil predsednik s. Goršek. V teku občnega zbora se je predsednik v lepih besedah spomnil smrtno ponesrečene sodru-žice Justine Lubej, članice mariborske centrale, ki je, kakor znano, na sam ustanovni dan trboveljske podružnice, na vožnji mariborske delegacije v Trbovlje, padla s kolesom na konjiških klancih tako nesrečno, da je kmalu za tem preminula. V počastitev njenega spomina je trboveljska podružnica sklenila odkriti ji spominsko sliko. Z odkritjem spominske slike je bila komemoracija za 'pokojnico končana. Društvo je sliko izročilo starišem preminule podružnice. — Nadalje je 'predsednik trboveljske podružnice izrekel predsedniku centrale s. Košuti najiskrenejiše čestitke k' 30-letnici njegovega
Konferenca steklar« skih delavcev v Hrastniku.
Veliko zborovanje steklarskih delavcev,
Dne 18. marca t. 1. se je vršila v Hrastniku konferenca steklarskih delavcev, katera je proučila predloge Zedinjenih tvornic stekla. Kakor je javnosti že znano, stoje steklarske tovarne v Paračinu (Srbija) in Sv. Križu pri Rog. Slatini že preko 6 mesecev, v Hrastniku 3 mesece, v Straži pa se le delno obratuje. Zastoj v steklarski industriji je nastal vsled previsokih cen steklarskih izdelkov. Steklarska industrija v naši državi je zaščitena z visoko zaščitno carino, kar omogoča lastnikom te industrije, da drže svojim izdelkom visoke cene, od katerih ne popuščajo.
" Plače delavstva kakor tudi akordne postavke za raznovrstna steklarska dela, so bile vedno v povprečju za 10% nižje od plač steklarskega delavstva v Avstriji, Nemčiji, Čehoslovaški itd. Razen tega je podjetje že 1. 1931 znižalo mezde za 20 odstotkov. Dve tretjini vsega zaposlenega delavstva dobivata dnevno od 15 do 30 Din, le ena tretjina in to so profesijonisti in specijalisti zaslužijo od 40 do 100 Din na dan. Treba pa je vedeti, da je vse delo v akordu, je silno težavno in nevarno in se zaslužijo omenjene plače le tedaj in z velikim naporom, če se producira gotova količina.
Vsako znižavanje plač je nemogoče. Namesto znižavati plače delavstvu, je treba znižati obrestno mero pri naših denarnih zavodih, a plače delavstvu je treba zvišati, da se ojači konzumna sposobnost delovnega ljudstva.
Vsled navedenih konstatacij konferenca steklarskih delavcev zahtevo podjetja po znižanju plač soglasno odklanja in pooblašča vodstvo Splošne delavske zveze, da tudi nadalje vodi akcijo, ki naj obvaruje steklarsko delavstvo pred temno bodočnostjo, ki bi nastopila, če bi podjetje svoje predloge uveljavilo.
Isti dan popoldne se je vršil velik shod steklarskega delavstva v Hrastniku. Predsedoval je shodu s. Beutl, govorili pa so ss. Jakomin, Uratnik za Del. zbornico in Haramina kot predsednik SDZJ. Vse referate je delavstvo sprejelo z živahnim odobravanjem.
delovanja kot predsednik društva in mu je obenem v imenu podružnice izročil krasno spominsko plaketo. V novi 'podružnični odbor so bili nato izvoljeni: Avgust Goršek, predsednik, Kovačič, blagajnik, Zaletel, zapisnikar; odborniki:	Arzenšek, Kosmač,
Čeme, Šramel, Jerman, Ocepek, Jamnik, Petretič, Šefler in Borišek; nadzorstvo: Ver-bajs. — V imenu ostalih delavskih organizacij je želel s. Klenovšek občnemu zboru mnogo uspeha, — Zanimanje za delavski kolesarski šport ije veliko in je gotovo, da bo podružnica ipoid smotrenim vodstvom tudi v prihodnjem društvenem letu živahno in uspešno delovala.
Zalog.
Podružnica »Svobode« je priredila 17. marca t. 1. v dvorani A. Plevnika v Sp. Kašlju skioptično predavanje »Novi Dunaj«. Predaval je s. C. Kristan. Za svoja izvajanja je žel burno odobravanje. Želimo še več takih predavanj.
Dramatični odsek podružnice »Svoboda« je vprizoril dne 20. marca t. 1. veseloigro »Ženitev« v dvorani g. Cirila Požara v Zalogu. Obisk je bil ogromen. — V pondeljek, 4. aprila t. 1. pa uprizori dram. odsek igro »Tekma«, zopet v dvorani g. Cirila Požara. Sodruge prijatelje dramatičnih predstav opozarjamo na krasno predstavo, želeč, da zopet napolnijo dvorano ter s tem pokažejo, da korakamo složno navzgor.
SiSka pri Ljubljani.
Podružnica »Svobode« v šiški je
imela 22. marca 1932 svoj redni občni zbor, ki je lepo potekel. Poročilo odbora je bilo soglasno sprejeto, novi odbor pa je prejel na občnem zboru nove smernice. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Jože Berdajs, predsednik, Josip Zor, podpredsednik,
Pazite na gornjo ceno
Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru
Frankopanova ul. 37, v lastni hiši
Poštni čekovni račun 13.143, podružnica Ljubljana Telefon štev. 2635
Vabilo k
60. letnemu občnemu zboru
Pazite se pred ponaredbami!
i
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah/		
CENA OBLEK ZA GOSPODE			
Din 240’—		do 750 —
ZA DEČKE:			
Din	200*—	do 330’—
GAMBETA OD, 11 DO 14 LET:			
Din	210*—	do 270*—
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET		
Din	130-—	do 150-—
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET. .		
Din	110*—	do 270’—
RAGLAN: 			
Din	320* —	do 650"—
HLAČE:			
Din •	90*—	do 180*—
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
iakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb / Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno:
Milan Udovč, tajnik, Štefka Žitnik, blagajničarka, Stane Miklošič, gospodar, Drago Schoss, Vera Intihar, Marina Rohaček, Franc Bergant, Anton Štalc, Ljubomir Antončič, odborniki; Matija Antončič in Franc Šušteršič, nadzornika. Novi odbor naj svoj začrtani program uspešno izvede.
Studenci pri Mariboru
Studenški Jožefovski prater ostane odprt tudi čez velikonočne praznike in se s tem nudi mladim in starim prilika cenene in prijetne zabave.
Guštanj.
če se že reducira, potem je treba reducirati tam, kjer to dopuščajo socialne razmere. V naši tovarni na Ravnali je zaposlenih še nekaj takih, ki jih redukcije doslej niso zadele. V mislih imamo dva moža, ki posedujeta večji posestvi. Eden im.a toliko zemljišča, da ga oddaja v najem. Poleg tega pa še prejema od stanovanjskih najemnikov mesečno po 450 do 500 Din, Obema pa nudi tovarna še postranski zaslužek z nadurnim detlom, tako da imata mesečno po 260 do 280 delovnih ur, dočim so v večini obratnih i oddelkov vsake nadure ustavljene. Gotovo ni socialno, da imajo ljudje v tovarni zaslužek, kateri bi lahko živeli od donosa svoje posesiti. Najmanj pa je dopustno, da taki ljudje lahko narede »po 32 do 33 šihiov i. esečnio, medtem ko delajo ostali le po 16 šihtov in še se jih pošilja na dopust. Nihče ni nenadomestljiv, pa bi se zato tudi dalo dobiti izmeno za one, ki so imoviti in ki še seda' delajo več kot ostalo delavstvo. To b' bffio* namreč tudi pravično. Upamo, da bo to uvidelo tudi vodstvo podjetja.
Meh za smeh.
Zlobno.
»Z Viktorjem si se zaročila? Ali ti je .povedal, da sem mu prejšnji mesec dala košaro?«
»Nekaj je namignil — dejal je, da je zadnjič doživel veliko srečo!«
Naši viničarji.
Z občnega zbora Strokovne zveze viničarskih in poljedelskih delavcev ter kočarjev v mariborskem okrožju.
Tudi med viničarji živi organizacijska zavest. Morda bi ibilo prav, če bi se o tej stvari v našem časopisju več pisalo, >da bi tako tudi ostalo delaivtstvo izvedelo, da se podeželski proletariat probuja in organizira v obrambo svojih pravic v svoji svobodni strokovni organizaciji.
Naši viničarji morejo biti nam industrijskim delavcem v marsičem za vzgled. Organizirati armado, ki iprebiva raztreseno po naših goricah, člani po ure daleč oddaljeni drug od drugega, to ni lahka stvar in zahteva silne požrtvovalnosti funkcionarjev, pa tudi pri Slanih mora biti precej organizacijske zavesti, da se te svoje organizacije vedno spominijiajo in se je oklepajo.
Zadnje dni meseca februarja se je vršil olbčni zbor Strokovne zveze viničarskih in poljedelskih delavcev ter kočarjev mariborskega okrožja v Lajteršperku, katerega so se udeležili delegati iz najoddaljenejših krajev Slovenskih goric in občin okoli Maribora.
Zborovanje je otvoril agilni predsednik organizacije s. Ulbl Ivan, ki je podal lepo poročilo delovanja organizacije v preteklem j letu. Glavna skrb odbora je bila, pomagati j članom do uveljavljenja njihovih minimalnih | pravic, ki so jim zajamčene z viničarsko ; uredbo.
To ni vselej lahko, kajti gospodarji navadno ne spoštujeijo zakone, ki govore o delavskih pravicah. Kjer viničar ni z lepa dosegel sporazuma z gospodarjem, tam je morala posredovati organizacija. V nič manj kot 52 slučajih so se ivršile takozvane viničarske komisije, ki so razpravljale o spornih zadevah med viničarji in gospodarji. Skoro v vseh slučajih je zmagal viničar, ker je razprava pokazala, da je v pravici. Na ta način se je posrečilo rešiti lepe, čeprav težko zaslužene tisočake za člane, ki bi jih brez organizacije ne dobili nikoli. Skoro vseh teh komisij se je udeležil s. Ulbl in v sledečih občinah; Svečina, Plavč, Št. Ilj, Zg-Kungota, Vrhovdol, Dobrenje, Košaki, Krčevina, št. Peter, Rošpoh, Limbuš, Laznica, Bistrica, Cerknica, Jarenina, Sv. Jakob in Vukovski dbl.
Organizacija pa je v tem času vršila tudi humanitarno delo in je v dobi enega leta izplačala precej na bolezenskih, nezgodnih in posmrtninskih podporah, kakor je bilo to razvidno iz blagajniškega poročila s. Hajnca. Članstvo pa je lepo naraslo. Ker je bil zapisnikar s. Rumpf službeno zadržan, je tudi njegovo poročilo podal s. Ulbl. Računski pregledniki so predlagali razrešnico staremu odboru, ki je bila sprejeta soglasno.
V novi odbor so bili potem izvoljeni; Ulbl Ivan, predfcednik, namestnik Žunko Anton; Rumpf Franc, zapisnikar, nameistnik Škerbot Pavel; Hajnc Leopold, blagajnik, namestnik Fak Ignacij; Had Peter, gospodar. Odbornika: Žunko Anton in Černoga Anton; računski pregledniki; Rumpf Franc, Ko piš Karol in Vudleir Janez. Nato so bili določeni še nekateri novi zaupniki: Hajnc za Kamnico, Vudler za Rošpoh, .Windisch za Pekre in Koletnik Anton za Sv. Peter.
Po izčrpanju dnevnega reda je govoril Eržen o položaju kmečkega in industrij-»kega delavstva ter o njegovih 'bojih za boljšo bodočnost.
Zadovoljni s potekom občnega zbora 'o se člani nato razšli, s trdno voljo, da oodlo tudi v bodoče vsak po svojih močeh delovali za proč vit 'Organizacije kmečkega delavstva.
Razno.
165 strojev dela zate! »Premalo strojev imamo, ne pa preveč.« Tako pravi dr. C. C. Furnas, profesor na yalskem vseučilišču v New Yorku, v svoji knjigi, ki jo je izdal te dni. Jasno dokazuje, da je neumnost, če se kdo bori proti strojem. Ce primerjamo prve ppčetke industrijske (sploh strojne) produkcije, se da statistično dokazati, da so izpočetka opravljale delo tri sile, in sicer ljudje, voda in konji, danes pa je na istem mestu 165 sužnjev strojev, to je, da napravijo 165 krat več, kakor one prve sile. In kljub temu se naš delovni čas ni skrajšal na petinpedeseti del. Tu je očividno računska pomota, ki nas danes tare. Dve poti sta bili, da se
prepreči ta razvoj: ali skrajšanje delovnega časa, obenem z zvišanjem mezd in obdržanjem v delu vseh delavcev; ali pa bi bili morali pustiti stroje več delati in poiskati nove pridobitne panoge. Prišle so železnice, parniki in mnogo drugih strojev in končno še elektrika. Delavci so pa delali še vedno 12 ur na dan. Šele v zadnjem času se je jel delovni čas krajšati. In tu, pravi profesor, je edina pot: za delo, ki ga opravljajo stroji in strojne sile, je edini nadomestek skrajšanje delovnega časa. Ni več daleč, ko bo štiri ure dela na dan zadoščalo, pozneje pa tudi tri in dve uri. Da, delo, življenje se mora razdeliti med vse ljudi. Seveda bo nova knjiga profesorja marsikomu neprijetna. In vendar je tako!
Papirnico Ljudske tiskarne
Maribor, Slomškov trg št. 6.
ki se vrši v nedeljo, dne 3. aprila 1932 ob 8. uri dopoldne v Gambrinovl dvorani
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Predložitev računskega zaključka za leto 1931.
3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka.
4. Volitve.
5. Določitev najvišjega zneska, do katerega se dajejo po-
sojila in sprejemajo hranilne vloge.
6. Razno.
Peter Brauchardt, predsednik.
V	slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši občni zbor eno uro pozneje, to je ob 9. uri, pri vsakem številu navzočih članov.
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mariboru,	predstavitelj	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuje	Viktor	Eržen	v	Mariboru.
Civor obleke
Zbirajte za tisk. sklad!
OTVORITEV TRGOVINE!
Dovoljujem si vljudno opozoriti, da sem otvoril v Mariboru, v Vetrinjski ulici štev. 11
iPECIJALNO
MEHANIČNO DELAVNICO
za vse vrste šivalnih strojev, dvokoles in gramofonov. Ker imam v zalogi bogato izbiro vseh vrst sestavnih delov, zamorem izvršiti vsako delo hitro in pod garancijo. — Opirajoč se na svojo dolgoletno prakso v tej stroki, zagotavljam, da se bom potrudil zadovoljiti cenj. odjemalce s točno postrežbo in nizkimi cenami, ter se priporočam za cenjena naročila. — Z velespoštovanjem
RUPERT DRAKSLER
mehanik, Maribor, Vetrinjska ulica 11
Za Veliko noč
Otroške nogavice par 3 50 Moške nogavice . par 3 50 DamsKe nogavice par 6-50 Damske flor nogavice 10-— Mi ške sr8jce kom. 25'— Moške spodnje hlače 15-—
Trdi ovratniki kom. 8*— Mehki ovratniki kom. 5*— Samoveznice, svilene 7'— Otroške čevlje la.usnje črne, rujave . par 24 — Sandali za otroke par 22-—
kakor tudi vse vrste drugih predmetov po najnižjih brez-konkurenčnih cenah.
EKSPORTNA HIŠA „LUNA“
Lastnik A. Prlsternik / Maribor, Aleksandrova 19
kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih.